l«h»j» ▼i«k d«■ in p rssniksv. U,oed dtilT S*i Sundajr« nnd HottSajs. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in npramUkl prostori t MAT South UwndoU Ayo. Offloo of Publleatiom 1067 South LawndaU A to. . Tolophon«, RockirtU 4004 ybar xxxn. Conn lista jo 90.00 ■t ""SI chicago^ tu,., Četrtek, 26. septembra (sept. 26), mo BubacripUon |0.00 Y#srlj STE V.—NUMBER 189 Acceptanc« for malim* at apodal rato of posta*« provlisd far ta aoctlop 1101, Act of Oct I. 1017, aothorUod on Jnno 14, 1018. etalski navali na rlin in London be povzročile mno škodo v obeh mestih 0GO CIVILISTOV UBITIH BERUN. 26. sept. — Angte-■ letalci ho ae dane« spet poja-nad Berlinom in predmestji, •vilci so prebili ve« ur v zaiti. Protiletalske baterije pifele obstreljevati napadal-ki so vrgli več bomb na rent distrikte. Ta je bil ie zaporedni letalski naval Berlin. Narijski krogi- pravijo, da y letalci mečejo tri tone Le bombe na London in""dru-i ugleška mesta. Ti ao dalje nili, da bo invazija angle-ozemlja kmalu odrejena. Berlin, 25. sept. — Angleški ci danes zjutraj ponov- napadli Berlin. Vrgli so mno-p eksplozivnih in požigalnih rib na mesto, ki" so ubile in iie več civilistov in zanetile ?e. .Na milijone ljudi se je nilo v zavetja pod zemljo, katerih ao ostali več ur. Avtoritete pravijo, da bom-, katere so vrgli angleški le-na mesto, niso povzročile ike škode. / ■ ■". if ...... London, 26. sept. — Novi in napadi iz zraika so bili upri- ni na pristaniščna mesta in ke invazijske baze ob fran ":ehi in belgijskem obrežju-dica teb napadov je ogrom- ikoda. Tu objavljeno poročilo pravi, so bila tarča bombardiranja zraka železniške postaje • v •ndamerju in Lehrtu, električ-* eentraie v Moabitu, Kling tu, Charlottenburgu in Wil-orfu. Dalje so bila napade-industrijHka središča v sever Nemčiji, Hamburg, Cuxha- v«n, Bremerhaven, Wismar, Bre-n Muen«ter in Hanover. "t* w ^topile štiri nemške lene parnike pri Boulognu, racija. -toočanno so nemški letalci bardirali London in druga e*ka mesta. Napad na Lon-P jf bil najsilnejši od vseh *j»njih. Bombe so |K)Vzročile pno škodo.. ^ ■ I »*>ml>i *ta treščili na že-gtto pontajo VVaterloo in jo škodovali. Univerza Cam-V in |K)slopja ter skladišča Temzi so bila tudi bom- ijiraiia. U ta lak i minister po-(18 *o topniške baterije in J«*'ki letalci Hentrellli 24 nem- P" bombnikov. *n«le*ki vojaški krogi še ni-«>mentirali uročila, ki ga je I 1 dopianik Harold Cardoza 'n^kt-mu tlstu Daily Mail iz mosta —ob" francosko-FJki meji. • To pravi, da je <*<» 60.000 nemških voja-I "tonila v Rokavskem prelito ho ae na parnikih vozili .1 »ngleikemu obrežju. Par-r ie zajel vihar, zaeno pa so Lphbardirali angleški letal- Domače vesti s ObiskL -I Chicago. — Charlotte AnŽi-Ček in Rudy Benedict iz D^troi-ta, Mich., sta 24. t- m. obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Vesti iz Penne Strabane, Pa. — V pittsbur ško bolnišnico Mercy se je podala v svrho zdravljenja Mary Seničer, članica društva 138 SNPJ. Članstvo ji želi hitrega okrevanja. — V naselbini Smock je umrl Anton Papež v starosti 46 let. Bil je član društva 263 SNPJ in tu zapušča ženo, dva sino-i. va in tri hčere ter brata, v Slovanu sestro, v starem kraju pa tri brate in dve sestri. Glas Naroda petdnevnik Newi York, — Glas Naroda, najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki, naznanja, da .odslej ne bo več izkajal ob sobotah. Prva sobotna izdaja je izostala 21. t. m. S tem je G. N. postal petdnevnik. Veati iz Detroita Detroit, Mich. — Te dni je družina Joe Smaca dobila zdra vo hčerko, družina Antona Jur-ce ml. pa krepkega sinčka, kar pomeni, da je SNPJ dobila dva nova člana v svoj mladinski od delek. Anton in Margaret Jurca, starša novorojenčka, sta se 7. junija t. 1. vrnila iz Bombayja v Indiji. Anglija za . Poroka. Hartshorne, Okla. — Civilno sta bila tukaj poročena 14. t. m. Kari Perič iz Detroita, Mich,, in Molly Raunikar iz tega mesta. Nevesta je bila uposlena v nauč-nem državnem oddelku pet let. Obilo sreče! Clevelandake veeti Clevejand". — Pred par dnevi je v bližnjem Euriidu umrl Da-niel Garapič, star 88 let in doma iz Sošice na Hrvaškem. Tukaj je bival 40 let in bavil se je s prodajanjem zemljišč in javnim no-tarstvom. Zapušča ženo, dva sinova in tri hčere. — Žena mestnega odbornika Edwlarda Kova-čiča je srečno prestala operacijo v bolnišnici Lakeside, v bolnišnici St. Luke pa je prestala operacijo Mary Ferlin-Kušlan. sporazum z Vlada vidi možnost kooperacije London, 25. sept. — Po več mesecih obotavljanja so se pokazala znamenja, da se je angleška vlada odločila za pozitivno politiko napram sovjetski Rusiji. Ta naj bi bila politika sprave, bazirana na realnosti, da se ustvarijo pogoji za kooperacijo. Ce bodo napori naleteli na ovire, bo vzrok v Moskvi, ne v Londonu. Anglija je prej omahovala med prepričanjem, da so ruski interesi slični njenim in domnevo, da je Moskva postala zaveznica oeišča Rim-Berlin v takem obsegu, da je ne bo potegnila na svojo stran, pa naj stori karkoli. Ta politika je bila negativna, zato so odgovorni krogi pričeli študirati odnošaje med državama in prišli do zaključka, da je kooperacija med njima mogoča pod gotovimi pogoji. Velika Britanija, ki mora odbijati napade sovražnikov na za-padu, v Afriki in na Bližnjem Vzhodu, mora prva storiti prijateljsko gesto. Glavno vprašanje na povriju so baltiške državice, njih zlata rezerva in parniki in angleško priznanje sovjetsko dominacije teh državic. Anglija lahko vreši nekatera vprašanja, toda priznanje sovjetske kontrole je trd oreh. Ona ie vedno priznava poslanike baltiških državic'za legalne reprezentante. Problem Finske je ie bolj kompliciran. Iz zadnjih poročil iz Finske in_ Rusije je razvidna možnost novega napada na Finsko. Sentiment v Angliji je pro-i popolnemu razkosanju Finske Realisti v Londonu se zavedajo da ne morejo +a«unati, da bi Rusija posUla aktivna zaveznica Velike Britanije. Vse, kar lahko dosežejo, j*~*odelovanje pri re evanju problemov v slučajih, kjer se pokaže sorodnost interesov obeh držav. Na taki podlagi je možen uspeh. Stafford Cripps, britski poslanik v Moskvi, se trudi v naborih, da pridobi sovjetsko vlado za sklenitev trgovinskega dogovora z Anglijo. Sedaj še ni gotovb, ali bo uspel s svojimi prizadevanji. Stavkarji pognali hitlerjeve za-iteve vznemirjajo japonsko Postaviti lee mora stran oeiiča Rim-Berlin na ^ionski zunanji *n«ter obišče Berlin Jr* 25 <t — Tu je bno F^jeno, d« bo italijanski zu-iJi aintater Ciano jutri odpo-,H4 kjt-r se bo sestal . ^ in drugimi nemškimi k !'rHmet razgovorov rjjm program osišča Rim-Cr ; Berlinu se nahaja 8u»*r, Hpanaki zunanji * j?: au se bo konference, ni znano. Nemške čete na Finskem " Vlada jim je dovolila prehod Helsinki, Finska, 26. sept. — Vlada je sinoči naznanila, da je dovolila nemškim čeUm prehod preko finskega ozemlja v severno Norveško. Uradni komunike ae glasi! - "Prehod nemških čet in vojaških zalog se vrii preko severne Finske v severno Norveško. Zadevno dovoljenje je bilo izdano pod gotovimi pogoji." Predstavnik vlade je rekel, da je bil sklenjen sličen doto*« ■ Finsko glede prehoda nemških čet kot ga je skleniU ftvedska i Nemčijo v zadnjem JuHju. Razen uradnega poročila ni bilo objavljeno ndbeno drugo pojasnilo. Kanadska mornarica dobila iest ameriških rutilcev Ottawa, Kana. 25. sept. - ftest*nadaljnjih amertiMk rušU- cev se je pridružilo kanadaki bojni mornarici Ti so del Ho fle W rušilcev, katere je Anglija dobila od Amerike v zameno sa pomorske in letalske baze na>rItak ih otokih in poaeAč.nsh v bližini zapadne hemisfere. posebni odposlanec v tokiju Sanghaj, 25. sept. — Tu poročajo, da je sačel diktator Hitler pritiskati na Japonsko, naj se takoj pridruži Nemčiji in Italiji v vojni proti Veliki Britaniji, poleg tega pa haj sklene politično in ekonomsko zvezo z osi-ščem Rim-Berlin. Pritisk je zavsel že obliko groženj. Namignjena je bila sovjetska akcijo proti Japonski in da bo Nemčija sklenila premirje z Veliko Britanijo š pogojem, da ostane britski imperij nedotaknjen. Nemčija bi prevzela le svo-e bivše kolonije ter holandski n belgijski kolonialni imperij, dočim bo Italija dobila večji del francoskih kolonij. Ako se bo to sgodilo, tedaj bo mela britoka bojna mornarica priliko za akcijo proti Japonski _ pomočjo ameriške bojne mornarice. Hitler je poslal poaebne ga odposlanca v Tokio, da informira japonsko vlajo o svojih načrtih. Odposlanec se je že ae-atal z japonskim zunanjim ministrom Mataoukom. | Hitlerjev odposlsnec je Max Stahmer. On jO dospel na Japonsko pred enim tednom. Potoval je tja preko Sibirije. Odkar .e v Tokiju, je imel že več raz govorov s člani japonske vlade Japonska se še vedno obotav | ja. Doslej se ni pokazalo nobeno znamenje, da bi pristsla na Hlt-erjeve zahteve. Ona se predvsem boji, da bo Amerika poostrila embargo in celo ustavila dovoz gasolina, starega železa in HanoJ, Indokina, 25. sept Japonske čete so prekoračile mejo pri Langsomu in naletele na močan odpor, se glasi poročilo _____________________ tukajšnjih francoskih avtoritet. drugega ^fnega materiala, čeri V več krajih ob meji je prišlo policaje v beg Zupan jim je prepovedal rabo orožja * ~ ■ New York, 25. sept. — Petdeset policajev, katerim je žu pan La Guardia prepovedal rabo orožja, je pobegnilo pred razkačenimi stavkarji, ki so se zbral pred tovarno Triangle Conduit Cable Co, Stavko proti tej kom-paniji Je oklicala mednarodna bratovščina električarjev, včlanjena v Ameriški delavski federaciji. V bitki, ki je skdila, ko so policaji spremljali grupo stavkoka-jsov, je bilo 20 policajev ranjenih. Pred tovarno je bilo čez trf tisoč stavkarjev, ki so pričel metati kamenje in druge pred mete na policaje in stavkokaze in jih pognali v beg Štirje stavkarji so btli pozneje aretirani. Sest unionietov obsojenih v zapor : • VVaterloo, 111., 25 sept. — fces. unionfstov Je bilo obsojenih v za-Ipor od enega do dvajset let na | obtožbo, da so terorizirali pode Želske občine in uničevali lastni no. Vsi obsojenci so člani unije Ameriške delavske federacije Štiri poslopji v Waterlooju, Co-lumbiji in Valmeyerju so pognali v zrak z dinamitom. Obtožen d so na obravnavh kateri je prednedovsl sodnik L. P Harria priznali krivdo, nakar je sodnik dnločtl kazen. Obsojenci so R. * Rieblinff. Walter Ku^hn^r. An ton HHfrich. G«"»rge A DaHmer Peter Arras in JClmer Wilde.. Agitacija za #1 vojno v Egiptu Letalaki napad na anglelko taborišče Kairo. Egipt, 25. sept. Voditelji stranke Saadisti agitlra-jo, da Egipt vstopi v vojno na strani Velike Britanije. Na svojo stran hočejo dobiti neodvis-neše, ki imajo 44 sedežev v državni zbornici. Odločitev glede napovedi vojne Italiji, ki je in-vadirAla Egipt, bo morda padla prihodnji teden. Politični opasovalci trdijo, da se sentiment, da Egipt napovs vojno Italiji, rasširja. Med vladnimi krogi ie vedno prevladuje mnepje, da morajo angleško čete protektlrati Egipt. Angleško poročilo omenja, da je bil Tobruk, pristanlščno mesto v Libiji, italijanski koloniji, dvakrat bombardiran in zraka. Bombe so poškodovale pomole In skladišča. A n g I e i i so motali bombe tudi na Zulo, Eritreja, Majo in Adago, italijanska Vshodna Afrika, in na Sclasci manno, Abeslnija. Bombe so ss netile požare hi uničile več (tali jansklh letal na tleh. Rim, 25. aept. — Vrhovno po-veljatvo poroča, ds je bilo anglo ško vojaško taborišče pri Mat-ruhu, Egipt, ponovno bombsrdl rano. Druga akupina italijanskih letalcev je napadla letališče v Port Sudanu. Bitke med Angleži in Francozi v Afriki končane Novi spopadi i; Indokini sklene zvezo z osiščem. Na drugi strani ne bi mogla izvažati svile v Združene države, poleg tega pa bi bil s|»opad z Ameriko neizbežen- Osišče grozi IH Jugoslavija zagotavlja lojalnost Ankara, Turčija, 25. sept. — Turčija In Grčija sta začeli di-plomatične razgovore, ko Je osišče Rim-Berlin za pretilo z uničenjem angleškega vpliva v obeh državah. To sta edini državi v Evropi, ki še očitno simpatizi Francoske straže ob meji ojačane Anglija mora hraniti z živili Minister priporoča itednjo London, 25. sept. — Kljub aktivnosti sovražnih podmornic in bombnikov je dovoz živil iz tu-jezemstva v Anglijo normalen. Po izjavi ministra za plovbo Ro-nalda Croeaa prihaja v Anglijo 4,000,000 do 6,000,000 ton živil in drugih potrebščin mesečno. V mirnem času je dovoz znašal 6,000,000 ton. Cross je dejal, da je bil uvoz reduciran zaradi vojnih operacij na morju, aaeno pa je priporočal štednjo s živili. Angliji si-cer ne prsti pomanjkanje, toda potrebno je varčevanje. Javne kuhinje v šolah In industrijskih središčih bodo ostalo. Nobenega vzroka Še ni, da bi kdo stradal Angliji. ~ ''Paslti moramo, da ne bo potrate s živili,H je rekel Croas. Poleg tega moramo noaiti stare obleke dalj Čalk. Vse, kar prihranimo, bo v korlat naši oboroženi sili." Cross je dejal, da Js bila najmanj ena petina nemških trgovinskih parnlkov Uničena ali ujo-ta od sačetks vojne. Nemiks is gubs so snsisle do 22. eeptem bra 1,048,000 ton, Italijanske pa 291,000 ton. Veliko itsvllo nemških in italijanskih parnlkov ae nahaja v nevtralnih pristaniščih, lz katerih ne morejo pobegniti zaradi angleške blokade, do ostrih bitk med Japonci in francoskimi stražami. Uradno poročilo naglaša, da je altuacija kritična. Francoske straže v obmejnih krajih so bile ojačane. Dobile io ukaz, naj streljajo le, če bodo napadene. Avtoritete se zavedajo nevarnosti in rade.bi preprečile incidente. Usoda severne Indokine zavisi predvsem od generala Nišihara, japonskega re-prezentanta, če bo mogel on kro-tlti japonsko armado v južni Kitajski, ki operira neodvlano. Tokio, 25. sept. — Vladni krogi molče o Izjavi amerlškegs državnega tajnika liulla, v kateri je dejal, da so francoske avtoritete v Indokini dale koncesije Japoncem pod pritiskom groženj Japonski tisk piše, da se vlada ne zmeni za mnenje tretje strsnke. Japonska Je pro« ' v [Kanadski delavci podprli vlado Zaščita pravic delav skih organizacij ^ felike izgube na obeh straneh de gaulle pojasnil akcijo IX>NDON, 26. aept. — Angleške bojne ladje in četo generala (ha r lesa . de Gaulla, vodltsljs svobodnih Francosov," ao ae u* maknile Is Dnkarjs po trldnsvnl ostri bitki ss poaeat atrategične-ga priataniičnega meeta francoske Zapadne .Afrike, se glsai t« objavljeno poročilo. Uradni komunike pravi* da atn obe strani utrpeli velike Isgube. Ds Gsulls js asm lajsvll, ds as noče boriti proti svojim Isstnlm rojakom. On ae js odlolll aa akcijo v prepričanju, da ne bo naletel ns odpor pri francoski oboroien! sili v Dakarju, s ss js v^-O-V- -- amotll. Vlehy, Francija. 26. aspt. — Bitke sa ..poaeat Dsksrja msd "svobodnimi Francozi", kater« vodi general Charlea de Gaulle a pomočjo angleške bojne mornarice, In francoako silo, ki js Io-jalna Pstalnovi vladi, is vedno divjsjo v bližini glsvnsgs mssts francoske Zapadne Afrike. Francozi pravijo, ds is vsdno drže Dakar v svojih rokah in ds so preprsčili izkrcanj^ čet generali. Dr Gaulla. Megls ovira brit- ake letalske aktivnosti nsd Oskarjem Tu je bilo naznanjeno, ds ao francoski letalci napadTTGibral-tar, angleško trdnjavo ob vhodu v Sredozemsko morje, ds ss ms-ščujejo za bombardiranje Dsksrja. Napad js trsjsi Štiri ure In v tem času ao Francozi vrgli na stotine bomb. fitlri oesbs so bile ubite In dvsnsjat rsnjsnih v napadu. Bombe ao poikodovsle in uničile tudi več poslopij. rata z Anglijo. Jugoslavija je povezana z Gr-|t| vmešavanju tretje stranke čijo in Turčijo kot članica Bal-,zidove Indokine. kanske antante, toda vest, iz za- ____ nssljlvegs vira pravi, da je |m> # nov no zagotovila Nemčijo in Pogajanja med Japon-Italijo, da je lojalna osliču. Mož §ko in Vzhodno nost je, da se bo ofenziva proti t i • • Turčiji in Grčiji kmalu pričela. 9 w Osišče hoče uničiti britski vpliv Batavia, Vzhodna Indija, 26 Obeh državah. - ~ sept. — Holsndska vlada v Iz- Turiki prsmier Reflk 8aydam vt/U^oni; ^ ,Wa"t j. včeraj konfenral z grikim po- f* / V«J ^>ka U naM-lanikom, grški premisr meuaie nika ^.kt 4"»"** bo iU» V VOln°> poslanikom. Predmet razgovo-, ^^ ^^ M^|nJk Unofl. ...... ^ ^ ^ Vancouver, Kanada, 24. sept. — Eksekutivni svet Kongresa delavskih unij Je naznanil, "da Ijo vsestransko podpiral vse na pore kanadske vlad*, katerih cilj je poraz sovražnikov svo bode, demokracije in notranja zaščita tega dominiona." Zadevno naznanilo vsebuje poročilo konvenciji Kongresa delavskih unij, ki se J« pričela v tem mestu. To naglaša, da bodo kanadski delavci napel vse sile v naporih, da zmsga Velika Britanija v vojni prot Nemčiji In Italiji, zaeno pa bodo skrbeli, da bo po vojni postavljen trajan In pravičen mir. Dasi zdaj še nlhčejie ve, kako dolgo bo-"VoJna ' trajala, mora biti delavstvo pripravljeno na ftrtve. Podpira naj vlado v vseh ozirih, zaeno pa mora gledat da ne bodo njegove pravice o-krnjene v vojnem in mirnem času. TZ..... vale i Obeh držav vidijo nsvsr-jj nost nemško-italljanskega sun- lkUs6 ka v bližnji lxxk>čnosti. Da se Nemčija in iulija pripravljata f^j v protivoj na akcijo, potrjujejo poročila iz ^Lnru Kima In Berlina, "da se bo osišče odboru borilo na vaeh frontah." V. Rickenbaker, pred-K«*dnik družim Kastem Airlines, ki je v prvi svetovni vojni demonstriral svoje junaštvo v letalskih bitkah z Nemci, Je napovedal. da bo Amsrika v vojni Chicago, 25. sept. Avtni msg- prihodnjo pomlad "Ako bo Veli-nat Henry Ford je postal član ks Britanija vztrajala v vojni odbora "America First", organi- čez zimo, bomo mi v vojni vjs-Hzaclje, katere glavni stan je v prllu,^ je dejal "Jaz »*m proti Chksgu in katera vodi kam|>a vojni, t'»da na delu so sile. kate-SanghsJ, 25. sept. — Mri a- njo proti vstopu Amerike v e- re ne moremo ustsviti. Tok dr-meriške bojne ladje so včeraj do vrr»,Mko vojno Ta orgsnizscljsfvl naprej In Amerika Je v vojni nxw\* v tukajšnjo luko. Jutri bo je oivojila p^grsm, ki pravL da U ^»- Ang^ll a ne bo -ama prišla sem kriiarka Augunta. Im, Amerika ohranila svojo demo- porszlla Nemčije, toda sls«i|S prihodnji teden \m dve nadaljnji; krai ijo le. če bo drtala svpje roke ne Ihi strla Anglije, če jI bo po- l^ojni i^ji proč «f evropskega kosflikU. magala Amerika. Ameriške bojne ladje v Sanghaju Francosko poročilo o operacijah v Dakarju pravi, ds Js gs-neral De Gaull a svojo oboroženo silo dospel v Dakar v pondeljek zjutraj na angleških bojnih Isd-Jsh, Dve letali sta odlstsl! s neke bojne ladje s angleškimi in francoskimi častniki ns kopno, kjer so ti zahtsvsll od Plerra Boissona, vrhovnega francoskega komisarja, naj kapitulira. Boisson Je odbil zahtevo in is- _ javil, da bo branil Dakar. Temu J« sledilo bombardiran Js me- sta. _ _ *—" Na De Gauilovo povelje ao bili izvršeni štirje poskusi glede krcanja čet pri ReflsqueJu, 20 milj severnozapadno od Dakar-ja. ki pa niso uspeli- Admiral Jean Darlan, francoski mornaričnl minister, Je ob-jsvil komunike, "da Je naša sila na kopnem, morju in v zraku preprečila izkrcanje De Gaullo-vlh čet in prizadjala težke izgube napadalcem. Vlada upa, da bodo vsi nadaljnji naakokl odbiti". l/ovidon, 26. sept — Glavni stan generala Charlesa de Gaulla pravi, da *e je general odločil za invazijo Dakarja, glavnega m«Nta francoske Zapadne Afrike, krr Mkušajo Nemci in Italijani prevzeti kontrolo nad tam- -lusjAfijimi bazami. Glavni stsn je bil tudi iiJortnlran, da je v zadnjih tednih dospslo več nemških In italijanskih vojakov v Dakar. _ "l)e Gaulle Je odrinil proti Oskarju a francoskimi parniki, katere $o spremljale edinlce fran« coslje l»oj ne mornarice." ae vImI komunike. V l/mdonu so zanikali, da so ofieracije v Dakarju angleška .vojfAAa akt ija proti Franciji ■ jj/mriif—" " "f^^^ft********^ PROSVETA J THE EN'LICIITENMENT llafllo in i ajitmina »mjvshaas wa*ocxl poupoknb jkdsots !M|u al mm4 p fcT NattaMl M*r»«atM M LAmuUM • ^Uirt-rf* k » •• j« »rlkrfil Advertlain* rmitm um M'«'*""1 . fcU«m» ...d uumAMlM »ftl«W M* >• Ottar Ma4MrrlwU. »odi M H©rl». i>Ur». »*»•■•. k* »H«'«** 4i> Mrniter uoljr rt« bf .M »toH PROSVETA MiT-M fc. UwwtoU_Arik. MKMBBK OF TRB FKDKIUTtD Glasovi iz naselbin D« t u m » o4.Up.Jtl M prim* (|UvtrB.b« M. »M«), Igni M |MNM«i. lU »»»>•• u« 4»»U«0« POt«*l? M* roiulr* r<»>*rlU pr»»«**n<». 4- •• U* »• "UA IM Ameriške slabosti Ena največjih slabosti povprečnega ali tako zvanega tipičnega Američana je oboževanje herojstva, Ta grda slabost Izvira iz pomanjkanja socialnega čuta in iz prevelike mere in- divid ualizma. * ___ Vsak individualni uspeh—bodisi v fcusinessu, športu, politiki, filmih, kjerkoli in celo na polju zločiuov — izvabi osebno oboža vanje. Vsi veliki kapitalisti in vsHriavni športni in filmski zvezdniki imajo armade oboževalcev, ki drve za njimi kakor blazni in jth na Vše načine poskušajo posnemati." Kajti oni so njihovi osebni heroji ali junaki. Manija obožavanja herojstva je posebno velika med mladino, ampak odrasli ljudje obeh spolov niso nič bolji v neštetih ozirih. Značilno je to, da moralna ali etična stran ne igra noben« vloge pri velikem številu odraslih oboževalcev, dočim je pri ameriški mladini, totalno izključena. To je bilo najlepše demonstri-rano pred leti, ko je gangež št. 1 John Pillin-ger počenjal svoje zločinske eskapade po za-padu in srednjem zapadu in časopisi so bili v veliki zadregi, ko je mladina kar v masah sim-paiizirala s tem gangežem, ki je znal tako drzno ropati banke in vleči policijo za nos . . . — Kakor so v Ameriki obožavani največji zlo-činci, kot je bii Dillinger, največji finančni kruki, kot je bil Insull, največji politični kru-ki, kot je bil Fall — "because he got away with It!" — tako so obožavani tudi militaristič-ni zmagovalci doma in na tujem. Hitler, Mussolini in Stalin imajo dandanes v Ameriki na tisoče Oboževalcev samo zato, "because they got away wlth it," ker imajo uspeh. Ti njihovi oboževalci se ne brigajo za politično, socialno ali moralno stran činov, ki jih počenjajo njihovi "junaki" po Evropi, niti malo ne; večina najbrže niti ne ve, za kaj gre in kaj prav za prav hočejo njeni "heroji". Oboževalci se »animajo le za osebe teh tiranov natančno tako kakor se zanimajo v boksarski areni le za osebe zmagovalcev ne glede na to, itdo ao in kaj so. Dokler se njihov "heroj" lahko ponaša z velikim uspehom, je njihov "good boy," ko pa bo enkrat tepen, se ameriški oboževalci obrnejo od njega tako brzo kakor so se navdušili zanj. Razume se, da ta bolezen obožavanja inozemskih diktatorjev škoduje naivnim Američanom, dnsi ne Mami ne zavedajo tega, kakor na drugi strani koristi ameriškim zaveznikom teh diktatorjev — ki se pa tega prav dobro zavedajo in na vsej črti izkoriščajo to oboža-vanje. Bolezen obožavanja herojev ni omejena le mi Ameriko, je doma tudi v evropskih deželah in hltlerjevei ter stalinovci so dobro izkoristili to občutje, ko so rekrutirali pristaše za svojo peto kolono tamkaj. Marsikdo je spoznal, kako se je prevaril, ali bilo je prckasno. V Združenih državah je največ obožavanja Hitlerja, Mussolinija in Stalina med dijaki, rtrtoined učenci v arednjih šolah, ki nimajo nobenih principov in ne poznajo nobenega socialnega čuta, so pa pijani čaščenja vsakega "junaštva" In osebnega senzacionalizma; dalje so takšni oboževalcHtfalnl ljubitelji športa iz - vseh slojev, tudi iz delavskega sloja in med fermurjl, naposled so tudi med businessmani, ki žc po svoji naturl, prav za prav navadi ali - tradiciji, kadijo vsakomur, k! zna~1caj doseči f brez posebnega truda. Dijakom ali sploh mladini -ni dosti zameriti, ker je navadno romantična in pustolovska, katera se pa prej ali slej otrese »»edastoč, ko odraste. To pa ne velja za odrasle olioževalce herojstva. ki lahko (»ostanejo žrtve zvite totalitarne propagande v naših središčih in lahko potegnejo še druge za seboj. • _ Oboževalci so večinoma ignorantni in dobro namazani šarlatani jih lahko jnitegnejo, kadar hočejo. Odkod pa izvira mnenje med busi~ nessmsni. da Amerika ni v nobeni nevarnosti napada ip prav lahko, ae sporazume s Hitlerjevo Evropo? To mnenje prifiaja od nacij* hkc propagande In ameriški i>odjetniki ao ga pogoltnili z lasmi in kožo vred Ce bi obožoiaki vedeli^kako se smešijo in conifujejo, bi kar koprneli sramote — ampak te zavesti in tega čustva oni ne poznajo. In to je velika alabost ameriškega ljudstva In ve« lika nevarnost sa ameriško demokracijo. De mokratični princip izključuje vsako obožava- Vprofanje iemokracije . Johnajop«, pa. — Kot razvitim i« uredniškega članka v Prosveti z dae-13. sept., "lump-je" y clevejpndskem "Napreju" zopet "mažejo" moje ime po svoji obrekljivi cunji. Ker omenjene "h inavščine" ne čitafo, za-jto pač ae vem podrobno kako me "perejo." Vem pa tolikorker ae pri omenjenem Hstu ne strinjajo z menoj v polemiki z br. Gard-nom, da je to precej dober dokaz, ds v pravem. Kadar bom pohvaljen iz tisjtega obrekljivega i" hinavskega gnezda, taftrat se bom slabo počutil, vprašal bom takrat sag? sebe: kaj je z menoj narobe? Kako bi urogel človek bitf resen z ljudmi, ki so še pred brim letom nshrulili vjafcflga, ki se ni ogrevaU njimi za vojno « ilitlerj**i, s Jašistom, hiiierj^v-cem itd- Danes, se pa ogrevajo za zmago pr^j tako osovraženega Hitlerja, Jin kdor ni z njimi, penU« W najemale to plačevale take, ki jim je bilo poboj-njštvo poklic. Med konskribirani mi yojSfi bodo imeli oni, ki ppi hajajo iz delavskih in kmetskih krogov, veliko večino. Tem fantom je treba samo malo pouka od strapi staršev ali drugih, in vsak strah pred njimi nam je nepo-tfgjfp. Da bi konskribirano vojaštvo branilo kapitalizem, kot prsyi br. Garden, je samoobsebi umljivo. Prostovoljno vojaštvo dela isto. Kapital, delajptuo in farmarji tvorijo %kuu/i državo. Poraz take države, ki je labko kapitalistična, z demokracijo kot jo ima na primer Amerika, po %oJaiit*r- Mta^_ nf državi kot je danes Nemčija, I France« Barke iz PhHade»phlje, W je zmagala V tekmi med b| hjud udarec U+Ai za delav- lepot Uasai V Atlantic City^n, N. J V in dobila ime "Miiw America." ce, Delavci v kapituliram Fran- | ciji to že okušajo in prepon s$m, da mnogi že obž^kijejo, da so se dali zapeljati propagandi, češ: kaj se bomo borili za kapitalizem, imperializem itd.—De- je šovinist', imperialisjt i^ Se lavstvb v Angliji se tudi zaveda, vem kaj š$. Hinavska ^vorezn« politika, da ji je težko nsjti primere. In to nekateri imenujejo "delavsko gibanje"! Res, daleč smo zašli, in če pomislimo, se ni Čuditi razmeram, ki jih imamo. Med tem pa br. Ga^ei^ piše naprej svoje članke "Kam jadra Amerika?" Yse se mu vidi črno. Niti ene svetle točke ne vidi v neštetih ukrepih sedanje vlade, Har se vsaj meni vidi krivično. Smo pač taki, da rajši vidimo slabo na drugih kot dobro. S tem ne mislim, da je vsaka kritika odveč. Včasi je celo potrebna. Nasprotno pa ni nič več kot pošteno, &e ae da tudi nasprotni stranki tu ali tam kredit, kadar to zasluži. Br. Garden je v tem zelo, zelo skop, vsaj kadar gre za sedanjo administracijo. Prisiljeno vojaško vežbanje, katero, ima br. Garden tja rešefcu v zadnjih par člankih, v resnici ni nobena dobrota za nas, in menda se tega nihče ne veseli. Toda Ae upoštevamo razmere, v katerih živimo, lahko tudi za to najdemo upravičene izgo^re. Pogledati je treba le v Evropo, kjer rogovilijo trije do zob oboroženi diktatorji, pa vidimo, kaj j«f"doletelo tiste države ali državice, ki pieo bile močne dovol ali pa nezadostno pripravljene. Br. Garden gre preko tega z zaprtimi očmi. Vidi pa nevarnost, kako bo ta "konskribiran vojni aparat" Amerika rabila za "domačo potrebo" proti ameriškim delavcem. Za ustrahovanje delavstva ima Amerika dovolj vojaštva brez konskripcije, in kar se me ne tiče nimam, strahu, da bi konskribirano vojaštvo postopalo slabše, recimo s stavkujočimi de lavci, kot so to delali prostovoljci v preteklosti. Nasprotno imam celo upanje, če bi bilo konskribirano vojaštvo poslano na stavkarje, da bi ti ne postopa tako brutalno z njimi kakor na primer prostovoljna državna m lica ali pa kompanljskl najeteži Državni milici so se navadno priglasili možje iz takozvanih srednjih slojev, ki jim delavske potežkoče niso bile Ci)am>. Kom- a bi z izgubljeno vojno izgubilo tudi svojo prostost (pod kapita-Izmom), zato doprinaša žrtve. Da bi te žrtve ne bile zaman! John Langerbolc, 82. Pri prijateljih Jeoners, Pa. — Moram »pet prijeti za pero in kaj napisati za n#šo Prosveto, dasi smo dopisniki radi kritizirani, kakor ?ravi Barbič. Ce povemo po pravici, ni dobro za nas, Če bi se la gali, bi bilo še slabše. Vsak človek ima drugačno pamet, kakor )9 rekel tisti RibniČ#n, ki je zel-nate glave vozil v Ljubljano. Jaz ne vem po kateri cesti ali poti ih je vozil — mogoče je šel po bližnici, kot naš Valentinčič, ko ;ie prašiče vozil. Ker je spal, se mu je voz zvrnil in glave so se valile vsaka v svojo smer. Pa pravi sam sebi: Taki so pa ljudje, vsak vleče k sebi in vsak ma drugačno pamet. Prosveta je najboljši slovenski list, katerega bi morala isie-ti vsaka slovenska družina, v«a. pa vsi člani, katerim je le mogoče. Na praznik Labor day smo bili na Windberju (37) pri Mat-tu Lickarju. Ko smo se tako pogovarjali, vprašam Matta, če je bil tam zastopnik Prosvete. Odgovori, da ni bil. Saj bi jih mogoče tudi ne našel, ker so res skritem kraju. Pravim mu, zakaj se ne naroči na Prosveto Odvrne, da se bo ob prvi priliki, ko pride zastopnik okrog. Torej zastopnik, le ustavi se pri njih ker sta oba fajn. On bi se bil že prej naročil. Ali tam jama res slabo dela, le dva do tri dni na tedem $1ovencev ni drugih tam Z našimi prijatelji Kabrovita smo šli tudi v HoversweW k njegovi sestri, toda je ni bilo doma. Ustavili smo se pri njegovih prijateljih — ime sem pozabila — ki so nam dali domačih češpelj. Mr. mora biti precej napreden možak in tudi njegova žena je prijazna. Kupili so vstopnice, katere prodajam, in obljubili, da pridejo na našo veselico, ki se vrši v soboto, 28. septembri. Mene so takoj spoznali iz dopisov v Prosveti. Prodajala sem vstopnice pri znancih In sem dobro napravila. Obljubili so mi, da se vidimo na veselici. Tista slovenska družina na farmi pa rekla, naj pridemo po jabolka, oda tisti dan, nismo imeli časa, ker smo šli hitro naz%j na sejo našega društva 508. Drugi dan sem se mudila pa na Park Hiilu in Tire Hillu. Mrs. x>vko mi je naložila domačih breskev, kar je lepo od nje. Rada bi videla, da pridejo na našo veselico, kakor tudi vsi drugi ii okolice... Mary Tursich. Malo za kratek čas Ogleoby, DL — Poletje jem-je slovo in začela se je jesen. Lepa je bila cvetoča pomlad, lepo je bilo vroče poletje, ali še najlepša je jesen. Ko v jutru sonce posveti- skozi jesensko meglo, je nad vse lepo. Ravno tako ,\e kot človek, ko je žalosten in zamišljen, pa dobi kakšno vese-o novico. V jeseni tudi vsakdo, ki seje ali sadi na vrtu, žanje ^d svojega truda, ko obira obilen sad. Tako bo tudi rojak Valentinčič vesel jeseni,*ko bo imel mno go debelega korenja^ lepe, mlade kokoši, mnogo raznovrstnega sadja in mogoče ^udi grozdja in sladkih fig. Kakor je obljubil, bom teh tudi jaz deležna, ko ga obiščem. Ko sem bila deklica mlada, sem v Opatiji na Primorskem zelo rada jedla smokve. Sicer so dvojne vrste: male pa rumene in budi velike ko krompir pa črne. Zelo so sladke in okusne, če so sveže z drevesa. In si je rojak Valentinčič zasadil figovo drevo, je to dobra ideja. Mogoče bo vojna in potem depresija, mogoče pride še kaj drugega — nič se še ne ve. Ce ne bo obleke, bomo pa figovo listje nosili, kakor sta ga nosila prva, najbolj srečna človeka v raju. Ampak na drevesa je treba paziti. . Nekoč je prišel mimo nas sosedov Tonie in pravi: "Hej, mati, ali smem mojo kravo za vašo češpljo privezati?" l^e priveži jo»i sem rekla. In Tonče je privezal kravo, ta pa je začela brcati in se trgati; ni hotela biti privezana in je ^se češplje otresla. "Hej, mati, ali smem te češ-plje pobrati, ki jih je veter otre-sel?" se zopet oglasi Tonče. In Tonče je vse češfrtj« pobral Prav tako se lahko zgodi s figovim drevesom. Včeraj sem čitala tale "vic| Nesta potovaia; dva prijatelja v vlaku. Enemu ao se noge potile, pa sezujo čevlj* Sar se praska. Drugi ga vpraša; "Kaj pa je vendar s teboj T" "Noga mi je zaspala." "MtsJim, m, če že mora biti," ga uboga ustrašena ženica. In baba je začela "hopsati", polkovnik pa je odšel s prazno vrečo domov. Tako bodo tudi sedaj Nemci "bop-lali", ker po Dolenjskem je slaba letina. !Ne bo pšenice ne hopsa ali ovsa za konje, še manj pa za lju4i. Thereaa Dušak. Družin« v "*lu«n«kem is traka. predeli l/mdona kopičijo svoje imetje pred svojimi hišami po nacijekem Vsakega nekaj Karberton, O. — Ne bom opisovala proslave dneva SNPJ . v Strabanu, ker to so že drugi storili. Rečem le to, da smo lahko ponosni na članstvo jednote, ko vidimo, kako z veseljem pohiti skupaj in tako veličastno proslavi svoj dan in s tem pokaže na sprotnikom, da bo SNPJ še dol go živela. I Tudi Prosveta je zadnje čase prav zanimiva. Vedno več je no vih in dobrih dopisovalcev. Nekaterim Siso dopisi všeč. Tem svetujem, naj se potrudijo, da bodo sami napisal^ dopise boljše vsebine, saj jih bomo radi čita-li. Časopis je najbolj privlačen, ako ima vsakega nekaj. Naročnikov Prosvete nas je mnogo, nekateri radi čitajo smešne dopise, drugi o politiki, tretji o delavstva in tako list zadovolji vse, če je vsakega nekaj. Popolnoma je pravilno, da v Prosveti lahko vsakdo pove svoje mišljenje, ali pa kaj pokritizira. Po-Htenai "kritika mnogo stvari izboljša. Ce pa ni kaj resnice, je vsakdo odgovoren zase. . V sredini Prosveti z dne 18. septembra čitam dopis Frances Suše!j. Francka, prav veseli me, da si tudi U šlaniea naše dične matere SNPJ. 2elim, da bi se še vetkrst oglasila v Prosveti, Čestitam tL ker jfrTte tako dobro postavila s svojimi Mleti, ki so odnesle prvo nagrado najbolj perfektnih oblek na dnevu (Paljt aa 9. rtml) in resnica v vzgoji | Starši mnogokrat tožijo, da so «iL: , I vi Vprašujejo, odkod se je njlv^^l S,a*ailJa tel AO pj.uniaiuu in malo bolje ouazov^ii t - V 1 aašli odgovor na obe vprašaji * H Pedagogi vedno opozarjajo na prepr J dfistoro, in ne poznajo odraslega človek* 3 jat rr *** oi j A celo delijo laži v najrazlk*^ dovoljene in nedovoljene, majW 1 ci*lne in njsociAjne, nedojžne in nos.tne m kpnvaecioaaj,*. Oirok ltua privid *ak m natančen sluh in laž hitro <>,»/ \J »e pa t* razoe stopnje in različne laži'" k J ^rat- dY_akr®t Previdno poskusi, uporabljati ]J kot izgovor in ker mu uspe, po.Uui, bž ,nJ ljubljeno sredstvo ne le za izgovore, ampak t J di za doaezanje vseh mogočih želja. Ce starJ torej vprašujejo, odkod se je laž vzela je odi govor kaj preprost: od njih! Od vse'odraJ okolice! Ko se oče zlaže materi, mati očetu] Mu^kinja obema, starejši brat ali sestra v3 te morda "majhne" in "nedolžne" laži ne J stanejo otroku prikrlTC. Ali če se starsi pogd varjajo o znancih, jib obirajo do kosti m TzJ Ovijajo, da jih ne marajo, potem *<■ 1>a ,,r srečanju kar cedijo od priliznjene prijaznoJ to otroku kajpak ne ostane prikrito. Le teJ ne ve, de taki laži pravimo "konvencionalnal in da tako laže ves civilizirani svet. • Mnogokrat pa ni le tako, da otrok sliši tjJ ti odrasle in starejše otroke, ampak #a tud neposredno vzgajajo k l*iži. "Ne smeš manJ povedati!" je tako neposredno navodilo k laži Prav tako neposredno navodilo k laži je, J petletnemu fantičku naročajo, naj sprevodni ku pove, da še ni štiri leta star. Ko sprevod nik pride, se otrok seveda zlaže. Zlaže se pa i odporom, ne morda zaradi tega, ker je to "laž (saj moralno vrednotiti še ne zna), ampak radi tega, ker je taka laž zanj žaljjva, saj I ma vendar že pet let in je ponosen na to, d bo drugo leto šel v šolo. Ko se pa fant drag dan zlaže v svojo korist, mu pa premerijo hia če in ga proglašajo za "lažnivega'-' otroka. \ Vzgoja sama je vsa prepredena s pajčev« sUrodavnlKLjaži. Mama je "kupila" , brate ali pa ga je prinesla štorklja. »Darila pri| ša Miklavž ali Božiček in pt^kelj bo vzel jx redne otroke. To so le kardinalne laži naš vzgoje, malih laži pa kar mrgoli. Vse te la otrok prej ali slej spregleda. Sjkakšno pr vieo potem zahtevamo od otroka, da bi vedn govoril resnico, ko smo vendar šami te patei tirani lažnjivci, ki se svojih laži sploh ne za r" vedamo več? Kdor torej noče, da bi otroci lagali, naj j obvaruje laži. Naj jim vedno in dosledno <*l stno pa laž ne napravimo s tem, da otrokaj vsako njegovo laž pretepamo in «a zmerjam« znano krilatico "kdor laže, ta krade k.: mt. drži temveč daje otroku le novo vpodbadoj bi mogel prav za prav tudi krast. Ce * P ti otroški laži borimo le s tem, da laz ganjamo, ne bomo nikoli uspeli Cebo^J trojoi danes zaradi laži premerih hia ■ jutri zlagal zopet, le bolj prekanjeno, Ni ^ vidno in svetohlinsko. niči d«) pravo veljav«. Nt I«, d" bo rt."«® voril in ranico branil, raanico bo apoštoval. Ca pr.cie otr« ' " ' blaten domov, Ra bodo aeve vpra«I MJ ^ čel. Ce bo tedaj tepen ker je ? tnal, da ae j. pretepal » SOHuk •'' aUriev drugič i«m«il. da mtn« „ Ko bo tadaj kaanovan ^ radi lati, .e bo nauOT—fretoj"" 1 raai mit, »e uo U——---- - fme n hoče, da otrok govori resmeo. ga ne koli kaano.aU.^IK.ve^^^J dovolj kaznovan že s tem. da je m ^ j ten prehodiU dobršen kos poU. i £ o J bleko še sam snažiti, ga bo tudi U> mora bolj paziti na obleko). - ^ Ker je vzgoja v mnogocem ^ lažniv. Kjer odrasli lažejo. t< Kjer je otrok kaznovan ^ ^ rt; di rajši lagal, ker je vsaj majhn mjj ^ UMio sUrši verjeli njegovi vnf r«- delali, kakor da verjsmejo^T-niče okoli laži v vzgoji. O^rs ^ koli resnice. Kjer resnico govoire^ nI treba laži. Kjer se ng« • { j p f* niče, bo tudi otrok ^ koli ne bo, če ga ne prostodušno prizna svoje £ ^r.**" ki mu Už ni potrebna kot . ^ -»redstvo, ne laže! - • Rauevelt govori aa konvenciji bratovščin vosnlkev in PROSVBTA va za vt ovice starega nij® JE NAS1M RUDARJEM hbidnikjh? — r udari« iz rudnika ■pi^ik pri tuzli jMiik Djurdjevik in še ^nji okolic sta last les- " "cmatia" d. d. v Za-Xa tvrdka j« menda v i «ezi z zavarovalno druž-1 i imena. Ne bo škodilo, nost zve, kakšne prilike pri tem rudniku. Pngat je ifepopisno, mezde-pa , urejenem akordnem sini govora. Kazni so na m redu, za vsako malen- , kaznuje delavca z din 10, •j več. Kdor neopravičena od dela, se kaznuje ijajem pol šihta zasluž-i to pomeni v sedanjem 4 prizadetega delavca, si1 vsak sam predstavlja. So-' in zdravstvene p\Hike so 'o kritiko. Stanovanja za ^ma na sebi ne bi bila ako bi »e uprava trudila, od časa do časa žrtvovala dinarjev za čiščenje. Tako ji v teh stanovanjih toliko da je naravnost obup-c delava dobi posteljo, tlo si mora preskr-/Ker v okolici ni ddtoiti spe delavci mesece, in me-i golih deskah in na razmah, ki si jih prinesejo i kod. Za oženjene sploh anj, razen pri privatni-mtaj je 'Croatia' kupila še iio, v kateri so bile štiri e, ki jih je enostavno vrg testo, oziroma pozvala, da v najkrajšem času za 'stanovanja. Kam bodo šle ne, ravnateljstvo ne bri-Za luksuz se smatra tudi, , bodisi zunaj rudnika v premogovniku. Kdor ni-nj, je boljše, da ne obi-kraja. Stranišča se fie četudi teče voda komaj rov odtod. Kakšno ne-t pomenijo take razmere vje delavstva, ni treba j omeniti. Sicer pa, kaj je delavstva. Glavno je pre-lopet premog, les za opo-i si morali delavci menda kupovati. Pri tem pa dela ik pod pogoji, ki so rao-ujbolj ugodni izmed vseh ov v državi. Treba je bi iti samo dvesto metrov ,do rova in že sq lahko \kopati premog. Posebno je most, preko katerega rudniška železnica. IVfostni-položene samo med tračni-Delavci, ki gredo z zmene tno, se morajo z največjo umikati drug drugemu in da ne bi strmoglavili ^ i do 5 metrov. Posebno vnem vremenu in pozimi in snegu je to balancira-■ lesene prage življenjsko o- Tvrdka bi morala ven-zgraditi brv samo za delav ■ Na vse te razmere javno rjamo družin) "Croatia", da •Strani. Posebej pa še po-w> rudarsko inšpekcijo, da ogleda in potem izda ** v svrho zavarovanja *J« m življenja delavstva n avrho zaičite socialnih '•'■"lih. — Rudarj gorili dobro, ako bi se po- a organizacijo,'ld bi jih ščitila pred takimi raz — Rudar. J>A\Jk ZGODBE **0BUVIJE dekle je rodilo in svoje bonskega otroka zaduši p dekle je rodilo in svo-J*iuwn*kegi otroka pustili1 '•< kje v gozdu ali ob ■dnin j ,nio čitgli.v časo-mi d*wmrti pretep-^ Petnajstletno hč«rko, To se je zgo--rju, lahko pa bi Ftudi kje drugje. I zjrodb j« l»rez števila, f. ki nehote P " vprašuje, ali so Iju-F Uk" Podivjali, da za-* Jiajostudnejših zlo-** more človek zagre-t »vouiita lastnega o-r«. br.»/.brambnega in fjaisti mkjie na ce-■Hr l»ostanejo taka Miivejša, če ai jih r^iik. kakršnega koli razloga ne morejo nuditi. * Ni vseeno, kakšno usodo doživljajo ti otroci, kajti tudi oni so tiani Človeške druž-e |be4n naša bodočnost prav tako I -e Uloai na njih kakor na zakonskih K i/il/n otrokih X M.JL , Ni dovolj, da o teh vprašanjih samo razpravljamo, njihov« re-Ni naključje, marveč dejstvo, Uit ve se moramo tudi dejansko da rode otroke izven zakona naj- lotiti. Pri nas imamo na stoti-več dekleta iz revnejših slojev, in ne humanitarnih ustanov in dru-da so med njimi najpogostejše ž brezposelnost I slovenske ženske zveze v Cleve-na cesto in s prstom pdcažemo U|ldu dne u 8eptembrjl> za njimi. Kjer koh se tako de-' kle sgiasi, ni mesta za njo. Ali Kaj pa M. Shemrov iz Maple Heightsa — zakaj se ti nič n« jo potaff kaj čtidoffga, fa *odi nč- j prBV vesela sem bila kje_na polju, v gozdu^aU^ hkvu | ko ^ ^ ^ ^ ^ 2opet yj brez pomoči, v slabših okolišči nah kakor domača žival in svo- dela dn želim, da mi icaj pišeš. . 1 . . „ „ ol{ Ali hočeš, da ae bomo videle pri- ^i^tt ^a1 leto na dnevu SNPi? Pi- Z i*. Znajde drugega izho-l^tudi « v da. Oglejte si kako tako zgodbo pobliže, če vam zgodba iz Prek- Čitala »em, da se Tone Janko-murja ne zadostuje in potem boJvich nahaja izven Ohia. On agi-ste verjeli, kako strašno je živ- tira z* tri delavske liste -- Pro-jenje, na katero so obsodil U j u-U veto, Proletarca in Cankarjev dje nezakonsko mater. Morda glasnik. Jankovich je "fant od niti tega ni treba. Poglejte oko- f are", zato mu pojdite na roko U sebe in videli boste,, s koliko in kupite od uj*g» vse, kar pro-radosti v največjih mukah rode daja. Ce ga preveč noge bolijo, zdrave, prave žene, če vedo, kam ga prepeljite z avtom, da ne o-bodo položile in v kaj bodo zavi- maga kje. Kdo bi bil pa potem *e svojega otroka! Z nič manjšo i_ večni popotnik? Ne za pel j i- radostjo bi ne rodile nezakonske te ga pa k Dušakovi Reziki, ker matere, če Bi jih življenje ne pri? 0na je vdovica, vdovice so pa mo, da KraŠevke še nismo osta- Molje pod copato živalskem svetu Dr. Stanko JUl|A' Pri živalih, ki šive v »u atvu, navadno opažamo, d« j«i samec gospodar in aapovednifc. Sfjemu se pokorava aamica, oo vodi družinico iu skrbi za uja-no varnosti Vobče je samici tudi zvest zakonski drug, ni pa tudi redko, da skoči tu pa tam čtez ojnice ali se svoji prvotni izvo-ljenki povsem izueveri. Tudi tam, kjer ima samec; več samic, se 6utj neomejenega gospodarja v krogu avojih kadiu. Drži jih v pokorščini in kaznuje spogledljjvko, ki bi hotela pr*» ko dovoljenih mej. Vsiljivce, ki bi mu šli radi v deteljo, odganja in preganja, dasi sam ni morebiti povsem čiste vesti. To je pravilo za večino onih živali, kjer sploh moremo govo^ riti o družinskem širjenju, oziroma o kakšni nadvladi ali podrejenosti. T Pri največ živalih pu družinskega življenja ni: po oplodi se samec ne zmeni več za samico, ta pa ne za svojo potomstvo« ako ga ni baš treba krmiti. Pri ptičih je mod zakonci v navadi enakopravnost, Tako samec kakor samica znašata gnezdo, oba krmita mladiče in šesto se tudi izmenjavata pri valjenju. Seveda so Udi tu izja-me. Samec ameriškega noja a-li nanduja n* pr. mora sum valiti vajca, ki so jih nanesle gnezdo njegove sajpij£c. Te pa brez- dela in skrbi postopajo bližini gnezd« in morebiti celo nadzorujejo ubogljivost svojega zakonakega druga. "" fle bolj pod ''copato" je zet, za prst dolga ribica, ki živi s)adki in slani vodi. Tu je vsa skrb za potomstvo prepuščena sšmcu. On sam znosi gnezdo, ki je kaj umetno sestavljeno iz raznih delov povodnih rastlin. Posamezne bilke so zlepljene s posebnim lepilom, ki ga samec izloča. Gnezdo je pripeto na rastlinje aH je obteženo s peskom zadejalo tako trdo. včasih nevarne, kot pravijo. Mi Tolikokrat povsod in ob vseh pa hočemo Toneta nazaj k nje- mogočih prilikah govorimo o vzvišenosti materinstva, z zako- govi dragi Cilki. Končno vas vse skupaj pova nom smo ga zasitili, nezakon- bim ^u se v soboto zvečer, 28 ske matere pa poganjamo na ce- 8eptembra, udeležite plesne za-sto, prepuščamo jih samim sebi. bftve dramskega društva Slove-Ali niso vse te besede zelo pra- l.je yrši He v dvorani društva zne in celo žaljive, dokler vemo, Domovine na 14. cesti. Z lepo da je med nami ena sama mati, dbo yaH bodo 7llbavali Vadna-ki nima, kam bi položila svojega | ^ fantje h C|evelanda. Ne pozabite te zabave. Veselica se vrši v Poljski dvo-kličejo, da se problem nezakon- Lanj v jeromu, fte v Jennersu, skega materinstva na kar mogo-L kor je bjj0 pomotoma poroča- če zadovoljiv način reši. no v dopisu mojega moža, ker Predvsem bi morali postaviti tukaj sploh nimamo Poljske dvo-dom, kjer bi dekleta, ki so zara- rane. Torej vpoštevajte to vs' di nezakonskega materinstva o- jn pridite v soboto v Jerome. stala na cesti, našla streho vsaj do takrat, da rode. Vse moraJne pridige ne morejo izpremeniti dejstva, da se iz leta v leto rodi več nezakonskih otrok. 8 dejstvom moramo računati. Nujno bi morali povečati Število domov, v katerih bi našli zavetje otroci, ki jim ga starši iz Tončka Može, 48. _ Ali ste že naroČili Proaveto aH Š tem | Mladinski itet svojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? To i« edini dar trajna vrednosti, ki ga za mal denar lahko po«i*t« eem v domovi««. vitim repom, ki mu služi za o-»rjjaraenjo. V dolžino meri ka-cih 6 cm. Navadno ae drži z r«-)om povodnega rastlinja in gleda so pianom a svojimi živahnimi očmi, ki s« more vsako zase obračati kakor pri kameleonu. Temu podobno tudi izpreniinj* svojo barvo« ki ae ravna po oko-lici. Samec ima na trebušni strani mešiček, samica pa je brai njega. Za drštitve se oprime samica samca in mu spusti v mešiček ikre, ki jih samec obenem oplodi. Samici j« s tem končana vsa skrb za potomstvo, jg samca pa s« prič no hudi čusi, IV mešičku nabrekne tkivo in se močno naguba. . V gube rfa po-razdele ikre in se napnejo. Mešiček postane v«čji in samec j« videti kakor v nosečnosti, Poldrugi mesec traja to nevšečno stanje. Potom učne samec "rodi-ti."^vidnih bolečinah se krči in stresa ter iztiska mladico za mladico iz mešička. Več dni tra* ja, da se mešiček popolnoma izprazni in potem zopet poleže v normalno obliko. Prirodopis-cem je bil ta pojav, da aamec "rodi", dolgo časa zagone tka, ko so vendar poznali samice. &el« Položaj o Aziji dozoreva za vojno opazovanja na ujetih morskih da ostaja na svojem mestu, Grikoojičkih v napoiskem akvariju blike je jajča«te, ima na podoll nem koncu vhod in je tnotraj le po izglajeno. Ko je gnezdo dokončano, si izbere zet samico, ki odloži v gnezdo nekaj iker. Nasproti vhoda si izvrta izhod, od-1 plava in se n« zmeni več ne za samca ne za zarod. Odslej ima gnezdo d v« odprtini; skozi nje pahlja samec vodo, da prWe dovolj kisika do Iker. Navadno poišče samec še kakšno samico, da Je več iker v gnezdu. Te ikre čuva s posebno pazljivostjo in velikim pogumom. Vsako žival, ki pride v bližino, odganja, manjše odnaša; zlasti straži gnezdo pred ribami roparicami, tudi iz last^ ne vrste, kajti tuji samci, poseb no pa samice, bi mu zarod požrle. Ko se ikre razvijejo v ribice in lezejo narazen, jih uganja nazaj v gnezdo, oddaljenejšo po grabi tudi z gobčkom In Jo prenese nazaj v varno zavetje gnezda. Kadar pa mladice toliko zrastejo, da si same hrano iščejo, preneha samčeva skrb zanj« in mladi zetki se razlezejo. Pravi vzor podjarmljenega za konskega moža, ki mora delati namesto žene, je morski konjič To je čudna koščena ribica a podolgovato, auho glavo, ki sporni «ja nekoliko na konjsko, in za- so rešila to uganko, zadovoljive razlage, zakaj je temu tako, pa do danes še ui podal nihč«. Nekaj podobnega j« znano tu di o povodnih kokoškah pikaju rah, ki žive v Južni Ameriki Dasi spadajo U ptiči v skupino kur, katerih mladiči so mahov cijn takoj tekajo, čim izlezejo iz jajca, so izležene pikajare povsem gole in jako negodne •E? rut- za .In.I, Samec jih zato nosi pod mi, kjer se drže s kljunč perje, toliko časa okoli, da se iz-godijo ln morejo same tekati. Samec neke našemu urku ao rod rte žabe alyt«s, ki živi v zahodni Evropi, si mod parjenjem ovije mrest, ki ga samica odlaga v dolgi vrvici, okoli beder in ga nosi kakih pet tednov a seboj. Ko jajčeca dozore, zleze v vodo In mladi paglavci se tamkaj Izležejo, Pri čilski žabi rhiloderma »pravlja sam«c mrest celo v vrečasto grbo, kjer ostaja, 4okl«r s« n« preobrazi v žabice. Jajčeca imajo sicer precej hraniva, vendar ne dovolj za popolno preobrazbo. Ko Je to hranivo pora bljeno, se mladice pritisnejo na steno grla, ki j« polno krvnih laskovic, ter se odslej rede z o tetovo krvjo. Ker traja to n< kaj tednov, osmršavi ubogi »a mec tako, da ga j« sama kost in koža. Ko je potem preobrazbo dovršena, poišče skoraj 4*«mr-U izdelani samec najbližjo lužo ter izbljuje mladice drugo za drugo v vodo. , Veliki reveži so tudi samci pri živalih, ki žive družno v rojih. H«mci čebel, mravelj Itd •o zapisani smrti, čim opravijo «voj tmset oploditve. Samec jek pa vedno še do tega prid«. Cesto ga aamica Japonci bi radi iakoriatiH »eden jo ' evropsko vojno v Svoj prid Japonska vlada želi izkoristiti sedanjo vej no v Evropi za svoje cilje v Aziji. Iz poročil? ki prihajajo 1* Tokija, je to nedvomno razvidno. Predvsem govori za to sklenjtev sporazuma s Sovjet ako Rusijo glede obmujnih vprašanj, ki se tičejo Mandšukua, S sklenitvijo tega sporazuma Ima Japonska bolj svobodne ro k«, da usmeri svojo akcijo i drugem pravcu azijskega konti\ nenta. Zaenkrat jI j« največja ovira vpjna s Kitajsko, v katero jo je pognala generaliUta, v mnenju, da bo to samo vojaški sprehod. It tega aprehoda pa s« je izci-mila dolgotrajna vojna, ki jj U vedno nt videti konca. Da bi končala to vojno, poskuša japonska vlada vas mogoče. Topogledno j« važen sporazum, ki ga j« sklenila x Anglijo gled« izročitve kitajskega are-bra v angleških šanghajaklh bankah. S Um j« kitajska vlada Capkajška goapodarako precej prizadeta. Prugo, kar je važno omeniti, je poskus Japonsk«, da zavre prevoz orožja za Čankajškovo armudo preko francoska Indoki-ne in pr«ko ozemlja pri Hong-kougU, ki je angleška trdnjava pri južnokitajskem mestu Kantonu, S francosko vlado Je dosegla sporazum, da se preko francoskega ozemlja n« bo v«č prevažalo orožj« na Kitajsko. To zagotovilo pa japonski vladi ni bilo dovolj< ampak Je morala Petalnova vlada pristati tudi na to, da bo prevozne poti na Kitajsko odslej nadziral poseben japonski odposlanec s celim Štabom svojih uradnikov. Toda Japonski gre še za mnogo več. O na hoče izolirati Kitajsko v go spinlsrskam ozlru. V to svrho so pričel« j«|k>itsk« čete z otok« Hainan operacij« na kitajsk«m ozemlju vzdolž mej« francoske lndoklne, Ako te operselj« uspejo, potem bi bila onsmogočena kitajska trgovina z Zedinj«nlml državami, ki za kitajsko blago plačujejo dolarje, dolarji pa gr« do zopet z« orožj«. Enake o^raclje Je Japonska vlada pričela tudi pri Honkongu Sicer je imela ozadje Honkonga zasedeno že doslej, toda najbrž je tudi U zasedba imela toliko ItjkonJ, da je skozi Ui luknje šlo orožj« čez vse od Japoncev "o svojfiio" ozemlje v od Cankajš k a zasedene pokrajine, Zasedba Kitajske je sploh zelo problematična. j'okraj in«, ki jih Je osvo jila Japonska so tako ogromne, da se mora Japonska zadovoljiti z zaaedtM) večjih m»ntr>uaifiUt j* svoboden teren, kjer go * podari jo kitajski Četaši. Velika odprta luknja, ki Je n čjo ki tajsko-japonsko Vanting-vejeve vlade v Naiikingu gotovo ue bo. H tem pa ao ogrošoni vsi načrti Japonske, ki bi rada prišla v poseat francoske lodokine in pa HoUadake indije, kipt j« nakopičeno ogromno bogastvo.. Na kreUnje Japonske v Aziji, ki hoče imeti Azijo sa sobe, seveda pazijo pokg Sovjetske Rusije in-AnglJj« tudi Zadinje-oe dršav«. Velika napaka "Japonsko je bila* da se je lotila Kitajsko. Sicer bi bila danos lahko v čisto drugačnem položaju. Imela bi nedotaknjeno svojo armado, katere cv«t j« š#davno požela smrt na Kitajskem. OiUla ji je sicer njena vojna mornarica, toda to U mnogo premalo, a-ko Hode osvajati neskončna ozemlja Azije. Kako mnogo bi lahko koristila Japonaka poJIUkl o-si Rim—Berlin, s kataro ja fva-zana politično In ideološko po antikomuiiističitam paktu (kateri kljub dobri« odnoAejetn Nemčije in Sovjatak« Rusije al bil nikdar odpovedan). Tairn pa j« nevarnost, da bi Japonska na Daljnem vzhodu utegnila iabr»-sti v nov« avanture, ki bi lahko postale usodne ia njo samo. ............J _ —..... Kongres odpravil tehnični oddelek delavskega odbora Waahington, D. C., 24. aept.— ehnični oddelek federalnega de-avakega (Klbora je bil odprav-j«n včeraj, ko je kongres odklonil sredstva ia yzdrš«vanje. Na-čelnlk tega oddalka j« ekonom )avld Saposs, ki j« bil v kongresu večkrat napaden kot radika-ec. ; ' ae ji priMiža a takim namenom.| m(ltfoče zamašiti, zeva ua mej mei Kitajsko in SovjeUko Hu Bivša umjsha uradnika obsojena sijo, si Japonska kljub pr*govo rom ni upala zahtevati, da b JT^u^T i prenehala s pošiljkami orožja,-lit. Ho., U sapt.-gohn ' ,, AnXai izjavili, da p Ni« k m U* ** i ^^^re^iejo noUntH r^^t^^lt ti^lSmnTl. ^r«čl - Kitajk, in filmskih operatorjev, sta bila ^ ^---- /a 5ovjfUkt> Kuil|. Jame. J. J^^LjIt Tn^SLiSi. liHermUkmd iafle- delavcev in drlodajak^ » ^ruJd'aie in. II Ciarment Workcra. Up~ U ( »porih med irnijo in f gamiacijo itiodajakev. val Halkerja ze »Zelnika odbora, ki posreduje v obaojena ha pet let zapor« vsak iti pia^itov glob« IhMKM). Oba sta bils *i*ni\*nš za kriva rake-tirstva in izaiiievao/a mi obr«w navi pred federalnim a kateri je predjuidov«! »odnik Joltn Caskie Colkt. ^ y pomenil' jo in Anglijo n« D«IJnem vzhodu toliko, kot odpreti vrata Jaism. ski na stešaj, Ako se Japoncem ne poare« likvidirati vojn« naJCiUjskem silo svoje armade, »e ji s pdtuv. . - HUMOR Tri z Golnika Slučsjno so se znašli v miro-Jubnl družbi nevtralc«v Anglež, K rane o z, Nemec In Slovenec. Kljub vsemu so jHivellčevall svo-o domovino ln le|x)to svojega nenadkrlljivega Jecika "Poglejte," pravi Anglež, "mi pišemo: "ali rlght, a izgovarjamo: olrajt, kar pomenit dobro." "Mi Francozi ne zaostajamo sa vami. Ml pišemo: monsieur, to čltamo: mas je in to pomeni gospod," pravi elegantni Kranepz. "Ae bolj lanlmlvo j« pri na»," pravi Nemec. "Ml pišamo: Pf«rd, Izgovarjamo :C»aul In to J« konj." "No potem smo p«č Slov«ncl najzanimivejši," začne Slovan««. "Mi pišemo THC, izgovarjamo Je-tika In to pomeni tisto, kar pri va«: tuberkuloza." -. Neka bolniška pacientka, drugače doma -a bratskega juga. pride k trgovcu ln zahteva 7 gramov maatl. Trgovec stehta mast ln pravi:. "Skupno je 7M gramov, saj j« lahko fto gramov več?" _ "Ne, šel I m točno 700 gramov.' Trgovec ust reže. Odvzame M gramov masti in oataio zavije: "Izvolite, goa|Hidična!" "Veate, jaz masti ne potrebujem. V prejšnjem tednu tem bila na Bledu in sem izgubila na leži 700 gramov, |is sem ae hotela prepričati, koliko, ja to." . Goinlške velemestne pacientk« sračajo pastirja In sačno raago- voei ^'Je li mali. člja je to kriva?" "Ne vem." ' "A čij« je oml« tek?" " "Kraviftor a 26. SfiPTEilMA p*osvitx HOLLYWOODSKA ZVEZDA ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE Spisal E. Stilgebauir: Prevedel Ivan JonUt "In to je »lučaj z Astorino duio?" "To je slučaj z njo, gospod. In ta okoliščina je glavni dokaz za mojo trditev. Uboga duia ne more najti večnega počitka, dokler ni odkrit zločin, katerega žrtev je postalo njeno telo. Rita Astori je biis umorjena. Zločinska oseba pa zdaj nemotčrto hodi po stopnjicah u-morjene ženske, kateri ni le vzela življenja, temveč ugrabila tudi njeno slsvo. In moja naloga je, razgaliti njen zločin, da bo duša njene žrtve mogla najti svoj večni pokoj." Stuart Cheers je dalj časa molčal. Nsivns vers te stare Italijanke, ki je dolgs leta živela z Rito Astori in tako spoznala njene navade, je potrdile njegovo sumnjo, ds je t)ila Mabel Moon v očeh te starke čarovnice morilka. Mabel Moon, na katero bi se nihče ne drznil vreči sence suma I Ona, v čije roki je moral biti skrit neznan majhen predmet, ki je zapustil na filmu zagonetno senco in ki je moral pretrgati nit Astorinega življenja! Nenadoma pa je Stuart Cheers zasukal pogovor v povsem drugo smer. "Zdi se mi, da sem čul, da Imate še nekega drugega kupca za hišo?" Starka ga je debelo pogledala in premerila i. nezaupnim' pogledom. "Zakaj me to vprašate, gospod? Gotovo je še kdo drugi, ki se zanima za "Skrinjo duhov'/' * "Tfckg? Poslušajte! Jaz ne maram delati napote. Jaz tudi vem, koga imate v mislih." "Vi vesta f' "Vsaj slutim. Vaš kupec nI nihče drugi kot Mabel Moon." ~ "Ona?" V starki nem glasu je zazvenel strašen prizvok. Nji je bilo znano le, da se je našel kupec, ni pa vedela, kdo bi ta kupec mogel biti. Zato je Cheersovo odkritje tako strašno vplivalo na nje, da so se ji zašibila kolena in se ji je pred očmi stemnilo. Morala je sesti. Stuart Cheers je ostro opazoval starko. Prepričan, da je napočil čas, ko lahko vpreže strastno sovraštvo stare čarovnice v svoje namene, jo je nagovoril: "Poslušajte, signora!^ Ali niste pravkar rekli, ds duša pokojne Astori ne more najti večnega pokoja, dokler ne bo kaznoval zločin, ki je bil izvršen nad njo?" Starka je zastokala: "To je re*.Ampak kdo ga bo razgalil in kako?" Zdaj ji je Cheers dal odgovor, ki je^ starko navdala silno radostjo: "Samo vi lahko to dosežete!" "Toda kako, gospod? Jaz, gospod?" "Hamo vi lahko prisilite Mabel Moon k izpovedi in jo spravite v roke pravici, toda samo pod enim pogojem." "Kakšnim?" "Da ste res v stikih s pokojnico." "Bog ve, da nem res!" "Dobro. Kar se mene tiče, najmanj ne dvomim o tem. Vi boste dobili Mabel Moon v svojo oblast s pomočjo pokojnlce." "Kako?" "Prodajte ji to hišo, kjer Astorina nemirna duša še vedno tava. zaman iščoč večnega počitka." T "Jaz si moram najprej preskrbeti dovoljenje signore Astori." "Za božjo voljo, dajte, storite to. Jaz nem prepričan, da bo odobrila moj nasvet." "Mislite?" "Gotovo! Zdaj pa pazno poslušajte! Ce je ren, da želi Mabel Moon kupiti tole hišo — in jaz sem iv.vedel iz zanealjivih virov, da je to re* — tedaj more imeti za to samo en vzrok." "Ona hoče popolnoma zavzeti prostor svoje žrtve!" je vzkliknila starka. " "Motite se," jo je zavrnil detektiv. "Resnica je namreč, ds se Msbel Moon boji umrle A-stori." "Boji se je in yendar hoče priti sem?" "Ona je prepričana, tla bo s svojo navzočnostjo lahko pregnala dušo pokojnlce. Da — in še več 1 Ona bo skušala vpreči njeno dušo v svojo službo in če bo to storila, jo boste imeli vi, ki ste v stikih s pokoj nico, v svojih roksh." - Oči stare čarovnica so začele goreti. Cheers je nadaljeval: " "Ce hočete, da bo duša pokojnlce našla svoj večni pokoj, če hočeta prisiliti morilko k priznanju, tedaj ji morate prodati to hišo." "Da. A jaz?" r ' "Vi pa glejte, da Mabel Moon ne bo mogla shajati brez vas." —- "Kako?" "Prepričati jo morate, da samo vi lahko ob-* čujete s pokoj nico in da ste pripravljeni, ubogati Mabel samo." "Prosim, gospod, nadaljujte!" "Mabel Moon vas bo nedvomno vprašala tisoč styari. Vi si boste preskrbeli potrebne od-govore od pokojne Astori, vsled česar ftoste postali neobhodno potrebni Mabeli Moon. Seveda bo odvisno od vas, kaj ji boste povedali in "kaj ne." Copmica ga je razumela. Njene brezkrvne ustnice so vzdrgetale od silne radosti, ki jo je povzročala misel na bližajoče se mašče-: vanje. Stuart Cheers je bil prepričan,"tla je zmagal. Vendar je dodal: "Ce boste potrebovali mojih nasvetov, vam boni na razpolago, ker bom ostal nekaj časa v Los A-ngelesu." ~ "Iii . . ." Ada Negrini je za hip oklevala. Potem pa je bruhnilo iz nje: "Zato ste me obiskali, gospod?" "Zato, signora." "In kje vas bom našla?" , "Ka&ar me boste potrebovali, se bom oglasil pri vas. Toda prodajte hišo Mabeli Moon." "Vprašala bom pokoj nico." ____"Ona vas ne bo prikrajšala za maščevanje, kajti jaz sem prepričan, da bo njen nasvet povsem enak kot moj." --___ S temi besedami se je Stuart Cheers poslovil. i Šesto poglavje Mabel Moon je vohala okrog "Boe Viste" kakor miška okrog mišnice. Odkar je bila pobegnila pred misterijoznim Taylorjen z Long Islanda ter se vrnila v Los Angeles, so jo pečine prt morju vedno bolj privlačile. Ona je videla v ti vili na skalnem obrežju zifočtje pred. zunanjim svetom, zlasti pred tem Taylorjem, ki je prežal na njo. Vrh tega je bila zelo bolna. Ne da bi se ona sama ali kdo drugi okrog nje tega zavedal, je persekucijska, manija trkala na vrata njenega intelekta, ki sta gs že zrahljala morfij in spomin na preteklost. V tem stanju si je zabila v glavo, da mora čimprej priti v posest "Boe Viste", skupsj z ,Ado Negrini, ker le tako je upala dobiti oblast nad svojim sovrsžnikom. Zdaj je spet živela v "Ljubki koči". Doris Hearting in Lizzie Copper sta ji spet delali druščino. Toda odnošaji med temi mladimi ženskami so se bili korenito spremenili. Slsva, ki je oblivala nalik aolncu Mabelo Moon, je u-stvarila nepremostljiv prepsd med njo in skromnima pomožnima igralkama. Pa ne samo to! (Dalje prihodnjič) Šopek nageljnov, mladi gospod! J. Srniprr Minetta se je zbudila in akyči-la k zrcalu. PreMtrašila se je. Ker je izgledala tako grda. "Nina. pronim te. kako danes izgledam!" "Tako, kakor vedno," ji je odgovorila seatra. Vaedle *e je k nkodeli kave in pričela \>rtt*ov*d«vati— ^ "Včeraj zvečer aem prišla precej pozno domov. Ti si že »pala. l'omi*li, spoznala nem moškega, v katerega »cm se zaljubila. Tega mota l>om ljubila do smrti, Ime mu je Bernard. Star je-dvajset ali trideaet let, ne vem. Toda, zelo Čeden je in imel je aiv šal. Svetlo siva barva je moderna. In zdaj poslušaj. Kakor običajno nem stala na vogalu ulice Boiasy d'Anglais s košarico nageljnov. Bližal se je ie večer in jaz sem imela še kakih dvajset šopkov razloženih na mahu. Tedaj Je pristopil k me. ni mlad gospod, v "Tako pozno in še vedno niste vaega prodali?" me je ogovoril. "Do jutra vam nageljni uvene-jo, ubogi otrok!" Mislim, da nem se mu nasmehnila, ker je napravil name prijeten in dober vtis. "Kaj niste žalostni, kadar morate vse ta nageljne nestl zopet domov ?" "Gotovo mi to ni vseeno, nasprotno, zelo sem žalostna," sem mu odgovorila. \ "Vidim, da jih morate takoj prodati. Dam vam za nje petdeset frankov. Je to dovolj ?" "Oh, da gospod, dovolj." "Tu jih imate," in pri teh besedah je potegnil iz denarnice čisto "nove bankovce. "Hočete, da vam vse nageljne povežem v en šopek?" sem ga vprašala. i "Ne, saj nočeni vaših nageljnov." "Ali, dragi gospod, na to nI-Hakor ne morem pristati." "Zakaj ne? Rad imam nageljne in veeeli me. če vam jih lahko poklonim. Zveiite jih v velik šopek in pripniU si jih na bluzo. prlatojalo vam bo. Koliko let imate?"- "2e polnih šestnajst," _ "Kako vam je ime?" "Minetta. "Šestnajst let imate, ime vsm je Minetta in prodsjste rože. To je lepo. Ali veste, ds ste zelo lepa?" Za hip je prestala v svojem pripovedovanju, izpila nekoliko kave in si urezala košček kruha. "Mislim, da sem grda," sem mu odgovorila. "Kdo vam je to rekel?" "Nihče, ogledalo." "Ogledalo vara, Minetta! Ka kor sem rekel, poklanjam vam te nageljne. In zdaj, če nimate dela. pojdiva skupaj v kavarno, kjer imajo dobre kolače. Potem vss ppvedem v kino." Mislila sem, da imam pred sabo kakega blazneža, toda on je mislil čiato resno. Peljal me je v kavarno in plačal za me tri kolače. Lahko bi si Jih vzela tudi šest. če bi bils hotela Potem svs šla v kino ns sedete po pet ns jat frsnkov. Pet-nsjst frankov, Nina. toliko ne zasluživa obe skupaj v enem dnevu. "Kje si zvedela, kako mu je imer je vprašala Nina. "Ko sem v temi sedela poleg njega, sem ae čutila malce srečno. 'Kako se imenujete'? sem ae ga drznila'vprašati."' "Vam zadpstuje, če vam povem ssmo svbje krstno Ime? I-ije mi je Bernsrd." "I, no, rada bi vedela, zakaj neki ste me peljali semkaj?" "Zakaj? Da vam dam malce sreče, ko vss objsmem." "Da me objamete? O, da!" Nežno me je stisnil k sebi in me poljubil-na čelo. Njegove u-stnice so bile tople in vlažne in mislila sem, da umrem od sreče. Položila sem glsvo na njegovo ramo. Na platnu so se pokazali banditi, dame v večernih oblekah in ljubimci, ki so se poljubljali. - Nekako čez eno uro mi je rekel: "Minetta, vi ostanete še tu, da preživite res lepi večer. Jaz pa moram zdaj oditi." Vstal je in mi stisnil roko. Ra-da, bi mu nekaj rekla, toda nisem mogla takoj spraviti iz sebe besede. Med tem je ljubljeni mož izginil v temi. ^ O polnoči, ali .kdaj je že to bilo, sem ila po svojo košarico. S podzemno železnico sem nato odšla domov. Bila sem srečna. Nina, če bi vedela, kako ga imam rada. To je mož, ki ga bom vse življenje ljubila." "Misliš, da se boš z njim zopet kje srečala?" je vpraševala Nina. "Seveda, razume se, da ga danfes zopet vidim. Danes zvečer bo prišel Uverjena sem, da me ima tudi on rad, kajti, rekel ml je, da sem zelo lepa, čeprav sama dobro vem, da sem grda. Ali ni to ljubezen?" Vse leto, vsak dan je prodajalo mlado dekle šopke do večera na vogalu ulice Boissy d'Anglais. "Deset sousjev, mladi gospod, za vašo lepo damo." Vse dneve je do večera ogledovala vse moške, ki so šli mimo. Nekoč je šfa mimo nje dvojica slična vsem ostalim, toda Minetta jex slišala,, kako je moški rekel dami, ki jo je držal pod ro-ko: . j— Y Dragica, želi! nageljnov?" Izbrala si je šopek. Bernard je izvlekel denarnico. Ko se je njegov pogled srečal s pogledom prodajalke* se mu je zjasnil o-braz. "Minetta, vse to morate še prodati?" i"Kaj poznaš to dekle?" je vprašala ltpa spremljevalka, ko si je pripeljala za pas Šopek nageljnov. "Ptomisli, kaj sem napravil. Nekega večera sem vzel to dekle s seboj v kino. Za to nenadejano veselje bi se morala zahvaliti prav za prav tebi. Bilo je to tistega dne, ko si mi prvič rekla, da me imaš rada. Odšel sem od tebe pijan od sreče. In v meni se je takrat rodila misel, da moram najti nekoga, s komiir bi lahko delil to srečo. Tu je stalo to mlado dekle. V hipu sem videl v njej vso svojo bodočo sre čo. Želel sem si, da bi bile tistega večera vse Žene na svetu tako srečne kot jaz in ti. Tale mala Minetta je bila tako ljubka, plaha, tiha, in — ne spominjam se z gotovostjo, ali je nisem tudi poljubil. Mislim, da sem jo, toda nežno, kakor kadar se ustnice dotaknejo rože." "Kakor vidim, bo še ljubosumna nate." "Ljubosumna? Na šopek vijolic? Ali, dragica!" Ko so potegnili Menitto iz kanala Saint Martin, ni hotela povedati, zakaj se je hotela utopiti. Samo vprašala je, ali bi bilo njeno ime natisnjeno v časopisih, če »bi jo prepozno potegnili iz vode. " "Seveda ne, ubogo dekletce! Niste ne vojvodinja, niti filmska zvezdnica," ji je ogovorila bolničarka. Minetta se je zamislila. "Dobro je, da ne bi mogel tega nikoli izvedeti." je rekla . . . KANINA Joža Šeligo ' Karlina je bila doma iz vasi pod Sveto goro in je imela sko-ra/ pol ure-daleč v šok). Prihajala je ravno od nasprotne strani, kakor sem prihajal jaz, tako se nisva na poti v šolo nikdar dobila. Farna cerkev je pri nas na Vrhovem odmaknjena iz vasi in ob njej stoji tudi šola. Dve lepi, z belim peskom posuti poti vodita od glavne ceste proti cerkvi; ena je za vasi, ki leže med hribi pod gozdovi, druga pa za naselja, prialonjena na obronke barja. Glavna cesta je vsa umazana, spomladi in jeseni blatna, poleti pa je na njej toliko prahu, da se človek do členkov po-grezne vanj. Na svetu še nisem videl lepših poti, kakor sta te dve, ki držita na Vrhovem od ceste k cerkvi. Tudi zidane ceste, ki sem jih pozneje spoznal v mestu, niso naredile name tako sil nega vtisa in ob njih nikdar ni- P°®Jal sem pozabil tla domači dve poti!|kleČAla.' ko sem še med molitvijo Ali so morda tu spomini na mladost? Karlina! Deklica s pšeničnimi lasmi in svetmvii očmi, ki so sijale tako lepo, kakor si je jo iz ponrtfdnih trav drobni modri cvetovi spominčic. Svetli kodri so ji padali na ramena, in kadar je zavel lahen veter sem od gozdov, ji je šop kodrov padel na bela, rdeče nadahnjena lica. Tisto pomlad, ko mi je s prvim dihom rož in cvetov z dreves ob poti prišla v srce neopaženo iskra ljubezni, ki je do tedaj še nisem poznal, sem se zmeraj bal, da ne bi deževna kaplja padla na Kar-linino nežno lice in zbrisala z njega tiste nežne, lahno rdeče nadahnjene barte, kakor jo ima jo češnje brž ko začno zoreti. Že od daleč sem jo poznal, ko je prihajala med gručo deklic v Šolo mimo šolskega čebelnjaka, kjer je dehtel španski bezeg in vabil med svoje grozdaste cvetove debele, v mlada srca pa vlival neznano radost, neznano-hrepenenje, ki ga nam takfttt ni razložil nihče in nismo vedeli, kam s srečo, kam z ljubeznijo, ki je je bilo toliko v premladem srcu. Ob zidanih stebrih, ki so držali ograjo okoli župnijskega vrta, so vsako leto na pomlad zorele jagode, na jesen pa so skozi špranje silili in se kar sami ponujali drobni grozdiči. Karli-ne ni bilo v šolo, kadar so bile ceste blatne in je bilo nebo pokrito s temnimi oblaki. Mati je ni pustila iz hiše ob takem vremenu, ker jo je imela prav tako rada, kakor sem jo imel jaz, in se je bala, da bi težke deževne kaplje in blatne ceste ne izbrisale z lic vse lepote, lahne rdeči če, ki je sijala z obraza. Tista zadnja pomlad, ki sem jo doživel doma, mi je dala srce toliko lepote in hrepenenja, da sem dolga leta potem v mestu imel dovolj v srcu Vsega, kar itte je tolažilo in mi dajalo lepote, ko sem hrepenel po domačih travnikih in po Karlini. Takrat, tisto zadnjo pomlad je v vas prišel nov učitelj. Bil je star in betežen, kakor je bil poprejšnji, ki so ga poslali v pokoj, samo obraz je imel ves dru gačen, oči njegove so bile zmeraj tako dobre in otroci smo ga vzljubili, brž ko smo Zagledali njegov dobrodušni obraz. Za Karlino sem nabral jagod na župnijskem vrtu in sem počakal pod mladimi kostanji, da je pri šla v šolo. Ves boječ sem stopil k njej in ji stresel rdečih sadov v roke in ona se je samo rahlo nasmehnila, ko je videla, kaj sem ji prinesel. Začudila se je. Ni vedela, da sem skrivaj zmerom gleda) za njo in da sem mislil nanjo tudi takrat, ko nisva bila čutil škodoželjni nasmeh, ki je bil na vseh mladih obrazih v klopeh. "T. S Karlino svk klečala. Včasih sem se plaho ozrl nanjo, seveda to po dolgem času, ko sem vedel, da se niti učitelj niti otroci ne brigajo več" za naju. Kako je bila lepa! Sklenil sem, da bom na zunaj zatajil vso svojo ljubezen do nje in je ne bom pokazal niti njej niti drugjm. Kako naj dokažem svetu, da Karline nimam rad? Premišljeval sem in se sjednjič domislil. — Mf>ral se dokšzati drugim, da ne mislim nanjo, da mi ni prav nič več, kakor so mi vsa druga dekleta, ki so prihajala z njo v TISKARNA S.N.P.J. SPREJEMA VSA v tiskarski stat sptfcjsta Ms Tisks vabila' sa vasaUo« ta shoda, vizltnics, časnike, knjige koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem. češkem, nemškem, aagtoikaa jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO *MJPJn DA TISKOVINE NAROČA T SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila Seja vodstva Ukksrne -Csae oni Jako dala prva vrat SNPJ PRINTERY ISSMt 80. LAWNDALE AVENU1 T* iMtNNl 4SS4 'j . CBICAGO. ILLINOIS • skupaj. Vedeli pa so drugi, kako je z menoj, vedeli so dečki iz vasi, da sem zsljubljen v Karlino in ko sva tisti disn skupaj stopila v šolo, so naju sprejeli kakor ženina in nevesto. "Spicmihel in Spicmihlovka!" Tako je najprej zaoril en sam glas, ko sva se pokazala pri vra-tih; nato pa je završalo po vsem razredu. Spicmihel in Spicmjhlovka! Ženin in nevesta. Karlipa je mirno sedla v klop med deklice, mene pa je oblila rdečica in zgrabila jeza, da sem planil v najbližjega sošolca, ki se mi je smejal, in ga začel obdelovati s pestmi in mu ruvati lase. Tedaj šele je završalo po razredu in res samo na srečo je takrat etopil v razred učitelj.! "Kaj pa imate?" je vprašal s hripavim glasom, še preden smo odmolili. - - „ Takrat so se oči vseh ozrle vame in v Karlino, ki je sedela v prvi klfcpi iu jokala, ker so jo sošolke dražile. Učitelj naju je poslal klečat in tako sva skupaj Četrtek, m. ar^j *>>«■ In Uk» j,, j »mo odhajali u i* »«!l za njo in jo „ J?" v hrt*t, pot*m p, » »javkala za,m,jal * £ — Karlina! Pomlad, ki je bila pop J svetla, je potemnela v * V;U1 *Feh' n J co, ki sem jo prvo vzljubil Karlma! Sredi življenja, ki u leta potem butalo vam* U premetavalo, »em .se mno« spomnil nanjo in na svojo, ljubezen do nje. Ne nc bila več tako lepa, tako sami pomladi, ki je nela ob poti, posuti z belih skom, in ob cesti, ki je bila zana, ob njej pa so ob ški dehtele vijolice in vlivale v mlado dušo toliko pesmi, dj pozabil na umazano blato .. razmetano kamenje in doži lepote, ki se potem nikdar niso vrnile. ' karlina! Morda tudi romaš blatnih cestah, kjer ne cve. jolice ob Škarpah, ampak je" zano življenje povsod, kod nese oko! Ali se spomniš, globoka in čudovita je bil krat najina ljubezen? Samo eno si morda želiš ti . . . Ali bomo mi vsi, ki »oi jagode zorele povsod ob poti) der smo hodili v mladosti, kij je dehtel španaki bezeg ob in je bila v nas večna pomli da bomo vendar enkrat priš novo belo pot, da bomo dobil ko| ki nas bo pripeljala v Cvetoč vrt, kjer bo sijalo in bo večna pomlad ... Ali ste nsročeni na dae "Prosveto" ? podpirajte s?oJ £ Pišite se danes po CENIK SLOVENSKIH KNUG NE ZAMUDITE TE PRILIKE L." 1 1 po izvanredni ce The Modem Encyclopedi( KNJIGA VSEBUJE; 22,000 RAZLAG in 1200 SLM • - Najnovejša svetovna BNCVKLOPEDIA, t k* bskarftnacakall »ekllea najti m beseda gaSaJsfn t ajy KNJIGA VSEBUJE 1884 STRANI In JE OKC8N V PLATNO VEZANA — SKOEO NEVERJETO JE, DA JE MOGOČE TAKO IJAJPOPOLNEJl KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENA SAMO (PoStnlaa plačana.) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING 0 216 West 18th Street, 7 New Tork, NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEH - Pa aklap« 11. redna konvencije sa lahka nara« aa ,utiPr""U! prišteje eden. dva, tri. štiri aH pat ilanov ia ene dražine k eai mt. nlni. List Prosveta stane sa vsa enako, sa liane ali ne^ae* HjJ eno letno naročnina. Kar pa Člani ia plačajo pri ases»entu tednik, aa Jha to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI t**** Ja Hal predrag aa člana SNPJ. Ust Praeveta je vaša ls»taw fotovo Jo v vsaki drašini nekdo. U U rad «tal list vsak ds« listo Proaveta Je: ^ ■ Zs Zdrni. države In Kanada.9B.SS 3> Cleero in Chlcafe Ja....W 1 tednik in. S tednika in.. S tednika In.. 4 tednike In.. 5 tednikov in. ......IMt 1.1 SJ in 1JŠ 1 tednik In.............4JS S tednika In............S.SS S tednike hi............I.4S I tednike in............ 1J* S tednikov ta...........r wU Zs Evropo Je. Ispoinite spodnji knpon, priložit* potrebno vaote denarje sli Order v plani. i. .1 naročit. Prsevato. list, ki je vaša lastalas ^ Pojasnila:—Vselej kskor hitro kstarl teh «lanov prenos bito ^ SNPJ, sli če m preseli prod od drušine in bo MhUv.l «.rn '^ tednik, bode moral tisti člsn it došKne druilne, ki J* »« -TJ^l naročena ns dnamlk Prosveto. to takoj nameniti npra^" >Wfi in obenem doplačati dotično vsoto listo Pro«veta.- Akotef. tedaj mora upravnlštvo iniftsti dstnS»W4e-veote nartfniau PROSVETA, SNPJ. ZS57 Sa. Lanmdale A ve. CkkM* Priloženo pošiljam naročnino sa llet Preevete vsele TT..— -.................................ČL dmštvs M..... Ci dmštvs št d ime MMH^H Naslov .............................................. ^ Ustavita tednik In fa prfpMHte k mtji narečalel sd sledeHS Mji draftine: 1)..............e................. t) )..........ČL ........ .........A ............. * *........ Me* Ms*