SREDI ZIME prihaja k Vam ta list, ;ki naj druži slovenske rojake, razkropljene po Zapadni Evropi. NAŠA LUČ izide vsak mesec razen junija in avgusta, desetkrat na leto. Dopise za Številko, ki izide konec meseca, je treba poslati uredništvu ali poverjenikom vsaj do petega v mescu. DOBRA SLOVENSKA SRCA med našimi izseljenci pomagajo, da list izhaja. Naj da vsak od nas svoj del, pa bodo stroški za tiskanje sproti plačani. Najlaže se to doseže, če se plačuje naročnina. Za tistega, ki naroči list naravnost v Celovcu in mu ga od tam pošiljajo, znaša naročnina 28 šil., 48 bfr, 400 ffr, 4 h. gld, 4.50 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1.50 dol. Ker ima list poverjenike po raznih krajih, lahko oddaš darove in denar tudi njim ali pa pošlji naravnost na upravo. •UREDNIŠTVO IN UPRAVA „NAŠE LUČE' Viktringer Ring 26. CELOVEC - KLAGENFURT, Austria. ZANKE IN UGANKE KVADRAT II. Vstavi besede: vodoravno: T žensko ime, 2 tek, 3 sorodnik. — Navpično: 1 reka v Italiji, 2 šivalno orodje, 3 se da vnaprej. Na vseh vogalih dobiš iste samoglasnike. ZLOGOVNICA Iz zlogov: a, ce, cel, di, es, fa, gar, hat, jan, ješ, kam, ko, ko, lo, lo, ma, ma, mo, ni, nik, o, ra, ru, te, ti, u, va, vec, vi, zan — sestavi besede, ki pomenijo: 1 kraj Mar -jinega prikazovanja, 2 mesec posta pri mo-hamedancih, 3 poldrag kamen, 4 okrajšava imena Nikolaj, 5 prebivalec Celja, 6 mesto v Sloveniji, 7 druga beseda za „spoznamo', 8 gozdni nameščenec, 9 del telesa, 10 druga beseda za „čuvaš”, 11 vzhod v tujem jeziku, 12 mesto na Koroškem. Začetne in končne črke, brane od zgoraj navzdol, dajo imeni dveh zaslužnih slovenskih mož. VZKLIK Nekdo je vzklikn 1 z brega na drugi breg: črč, ruj! P s, oj! V teh št rih besedah je skrit priljubljen slovenski pisatelj. Ga poznaš? POSETNICA S. Ö e v u r h Kateri diplomat je izgubil to posetnico? Rešitve pr hodnjič! UGANKE Sodček moj obroča, nima, dvojno vince v sebi ima. Kaj je to? # Siromak me pač ima. Bogatin me ne pozna. Kdo sem? • * Oče je imel šest hčera. Vsaka hči je imela enega brata. Koliko je bilo vseh otrok? * * Kje si voščijo lis.ee in zajci lahko noč? UGANKE VAM REŠUJE UREDNIK V SVOJEM KOTIČKU. KNJIGA NAŠE ZGODOVINE „Kakor lansko 'leto sem dal tudi letos vse štev Ike lanskega letn ka „Naše luči” vezati knjigovezu. Prav lepa knjiga je to in človeka mika, da bi kar naprej listal po njej. To je knj ga našega izseljenskega življenja, knjiga naše zgodovine. Ko bom naredil omarico ža knjige, k' bo stala v naši sobi, bo na prvem mestu ta knj ga.” Tako nam piše rojak Janez Petelin iz: Francije. Je res pametno, če se posamezni zvezki „Naše luči" dajo vezat v knjigo. Tako se ne bodo 'zgubJi ;n bodo še pozneje kdaj na stara leta mnoge kratkočasili. / \ SLIKA NA 1. STRANI OVITKA: Slovenska zimska pokrajina. ŠTEVILKA 2 LETO VI. 1957 FEBRUAR Q-e, kdo n ud aami ko Lati?* Ob prihodu na svet nas sprejme zakrament sv. krsta, ki napravi iz nas otroke božje in člane Cerkve. Drugi zakramenti, ki jih prejemamo na življenjski poti, so namenjeni, da popravljajo naše napake ter nas utrjujejo v dobrem. Primerno je bilo, da ima Cerkev tudi sredstvo, s katerim nam stoji ob strani v smrtno nevarni bolezni. To sredstvo je zakrament sv. maziljenja. + A pöstol sv. Jakob naroča: „Je kdo med vami bolan? Naj pokliče duhovnike Cerkve, in naj ga v imenu Gospodovem z oljem mazilijo ter nad njim molijo, in verna molitev bo bolnika rešila in Gospod mu bo polajšal, in če je v grehih, mu ho odpuščeno” (Jak 5, 14-15). IVJi, kristjani, vemo, da smrt za vso večnost odloči usodo duše. Kamor drevo življenja pade, tam ostane ... Zato je nujno potrebno, da se bolnikova duša očisti vseh grehov in se tako pripravi na božjo sodbo. Ako je zdravje telesa važno, smemo reči, ha je zdravje duše še važnejše. K bolniku zato pokličite ne samo zdravnika, temveč tudi duhovnika, zdravnika duše. Nerazumljivo! Nič ni predrago materi, ženi ali otroku, kadar gre za telesno ozdravljenje ali samo olajšanje ljubemu bolniku; toda nič ali jako malo se stori za njegovo dušo. Kako je to mogoče? Predvsem iz dveh razlogov kristjani odlašajo klicati duhovnika k bolniku. To sta brezskrbnost, ki bi ji smeli reči tudi zanikr-nost, in strah. Ljudje mislijo na vse drugo razen na bolnikovo dušo. Kakšna usodna napaka! Reči bi smeli: zločin! „Kaj pomaga človeku”, pravi Gospod, ,,ako si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi!” Rešitev duše je veliko, reči smemo EDINO vprašanje življenja. Morda se tolažiš: „Ta bolnik je bil tako pošten, tako dober, ničesar si ne očita; miren sem za njegovo usodo” ... Počasi, prijatelj! Božja sodba ni naša sodba! Namesto da govorimo o dvomljivih zaslugah čisto človeške poštenosti, ki morda niti ni upoštevala dolžnosti do Boga, bodimo rajši prepričani, da vsak še tako dober človek potrebuje božje usmiljenje. Ne bodimo lahkomiselno brezskrbni v najusodnejši zadevi našega življenja! + -iv jajbolj pogost razlog, da mnogi ne kii-čejo duhovnika, pa je strah vznemirjati bolnika. Kako je ta strah prazen! Kako bi duhovnikov obisk mogel bolnika bolj prestrašiti kot obisk zdravnika? Pa če je ta obisk res nekaj mučnega za bolnika, kaj zato? Ali bomo zaradi par tre- Odprto srce in odprte roke a trdno zapahni uho in srce, imej za trpečega brata; ko trka sovraštvo na vrata. (Simon Gregorčič) nutkov neprijetnosti POSTAVLJALI V NEVARNOST SREČO VSE VEČNOSTI? Bog se bliža in ZA VSAKO CENO JE TREBA PRESTREČI BOŽJO PRAVIČNOST, KI SE BO IZREKLA O VEČNI USODI BOLNIKA . Storite torej za bolnika to, kar želite, da se v podobnih okoliščinah stori za vasi Se boste morda pomišljali, da rešite ljubljeno osebo, podvreči jo operacijskemu nožu in negi, ki povzroča holečine? Gotovo nel Čemu bi se tedaj bali malega razburjenja, kadar so na tehtnici neizrekljivo važne zadeve bolnikove duše? + t—j a veliko večino primerov si upamo tr- / diti, da je strah teh, ki so okrog bolnika, popolnoma neupravičen. Zelo pogosto si namreč bolnik sam želi duhovnika, a zaradi človeških ozirov tega ne razodene. Bolnikova duša ni več tista, kot je bila sredi življenjskih borb in raztresenosti. V dolgih nočeh brez spanja bolnik razmišlja. Ko telo slabi, se duša prebuja. Postavljajo se težka vprašanja o Bogu, duši, večnosti. Ta vprašanja terjajo odgovor ... Težko boL ni ni več sredi življenja, kmalu bo zapustil zemljo in se napotil v svet onstran groba. V teh okoliščinah padejo mnogi predsodki in človeku se povrne duševnost otroških let, ki je poštena in iskrena. Z veseljem sprejme duhovnika, ki prinaša odpuščanje, tolažbo in božjo pomoč. + Ljudje često mislijo, da mora umreti bolnik, ki sprejme zakrament sv. maziljenja. Prej bo prav nasprotno res! Saj naš Gospod tega zakramenta ni postavil samo v dušno, temveč tudi v telesno zdravje. Dobro premislite besede apostola Jakoba, ki smo jih navedli zgoraj! Življenje nam često kaže primere, ko je podelitev sv. maziljenja bila početek postopnega, a gotovega zboljšanja 'bolnikovega zdravstvenega stanja. Sv. maziljenje, kateremu se redno pridružita sv. pokora in sv. obhajilo, ozdravi dušo, jo pomiri in ji da poguma. Vse to rodi odgovarjajoč odmev v bolnikovem telesu. Ne bojte se torej obiska duhovnikovega pri vašem 'bolniku. Pokličite ga čimprej! -ik y a žalost ljudje često do zadnje minute I odlašajo klicati duhovnika. Ti ogromno tvegajo! Kajti kdo j jim more jamčiti, da bo duhovnik prihitel še pravočasno? Ali je res treba s povabilom duhovnika tako dolgo odlašati, da bolnik pade že v nezavest?! Ta razvada je podobna navadi tistih starokopitnežev, ki so zdravnika klicali šđe, ko je bolnik začel že umirati... Dobro si moramo namreč zapomniti, da pri odraslem noben zakrament nima učinka brez volje prizadetega, če torej bolnik ni imel, dokler je bil še pri zavesti, namena, obžalovanja ali čustva, ki bi ga notranje pripravilo na zakrament, mu njegova podelitev v nezavesti nič ne koristi. Iz tega je razvidno, kako obžalovanja vredno in zločinsko je, do zadnjega trenutka odlagati to važno pomoč Cerkve bolniku. + Smatrajmo, bratje in sestre, zakrament sv. maziljenja za zelo važno zadevo in si globoko v srce zapišimo naročilo apostola Jakoba: „Je kdo med vami bolan? Naj pokliče duhovnike Cerkve, in naj ga v imenu Gospodovem z oljem mazilijo ter nad njim molijo!” V-ko. jvzik in tcce Nekoč je ukazal gospod slugi: „Pojdi, poišči najboljšo ovco v moji čredi. Zakolji jo in prinesi mi najboljši kos!” Sluga gre, zakolje ovco in prinese gospodarju jezik in srce. Naslednji dan pokliče gospodar slugo in mu naroči: ,JJojdi, vzemi najslabšo ovco iz moje črede. Zakolji jo in prinesi mi najslabši kos.” Sluga gre, zakolje ovco in prinese zopet jezik in srce. „Kaj naj to pomeni?” vpraša gospod. „Saj si včeraj prinesel enaka kosa kot najboljša!” „Gospod,” de sluga, „nič ni na svetu boljšega od dobrega srca in jezika in nič ni slabšega kot slabo srce in hudoben jezik.” JHed nalinii trpečimi ekateri pišejo o izseljencih z velikimi besedami, a prezrejo eno najbolj iivljenjskih, najbolj resničnih, čeprav nezaželenih strani izseljenstva: naše drage trpine, bolnike. O, da bi videli, koliko skritih sil, koliko energije je v teh naših betežnih in slabotnih! Dragocena solza, ki prideš iz trpečih oči bolnika, kaj si vredna! Tvoja korenina sega do srca, globoko do srca, in grenka si! Videl sem ljudi, ki jih je priklenila bolezen v sobo. Prej je niso poznali skoraj. Zdaj jim je postal drag in ljub vsak njen kotiček. Ptiček v kletki jim je postal ljubi prijatelj. Ura, ki tikataka na kredenci, mu je postala dragocena spremljevalka. Mnogim se odpro oči za sto in sto reči, na katere prej niso nikdar mislili. Kako tenkočutni postanejo: cvetica jih razveseli, dobra beseda jih vzradosti, vse bolj, vse drugače kot nekdaj, dokler so bili zdravi. Ljudje v bolezni tudi najdejo spet svojega Boga. Na to gledano, vidimo, kako je za mnoge silna sreča, da so prišli v bolnico ali da so postali bolni. Bolezen jim je odprla srce. Spominjam se moža, ki ga je skrb za življenje in za premoženje odtujila veri. Prav na dnu je zmerom veroval. Toda nemarnost in navada sta ga naredila na zunaj prav takega, kot je tisti, ki nič ne veruje. Pripeljali so ga v bolnico. Neprespane noči in bolečina, ki je prej ni nikdar čutil, sta ga privedla v razmišljanje, da je človek res nekaj majhnega in da smo kot vrabčki v rokah vsemogočnega Boga. Zaprosil je za molitvenik in končno opravil spoved. Drugo jutro je prejel po ne vem koliko letih spet sveto obhajilo. Da ste ga videli, kako je bil tisto jutro vesel! Zadovoljen sem, je rekel, zadovoljen! Srečen sem in lahkega se počutim!” Bolezen je res čas božjega obiskanja. Vendar — kot piše škof Peppler v svoji knjigi o trpljenju: „Ne gre za to, kakšno je trpljenje, maiveč, kakšen je trpin. Trpljenje razširi plemenita srca, neplemenita skrči.” o= Vrane Kra — kra — vse polno snega, vesel je, kdor gorko zatišje ima. A me kot berači — kra — kra — za hrano gremo zdaj križem sveta. In pravijo nam da krakamo, ko v mrazu in gladu le plakatno. Avgust Čebul: V naših krajih pozimi S MLADINO izca&fycii& za si/o-t, aofrih le -r t časih se zgod'jo neverjetne zgodbe V/ med našimi izseljenci. Spominjam se naš h sosedov. Imeli so dekletce, lepo, prijazno. Hodilo je v šolo, hodilo h katekizmu. Preteklo je nekaj let. Spet sem prišel zadnjič pogledat v kolonijo, kjer sem preživel toliko let. Zvedel sem, kako je ta krasen o-trok začel hoditi delat. Za njim so gledali fantje in ona kot mlado dekle je mislila, da mora živeti... kakor pravijo. Imela je prvega fanta, imela drugega. Nato se je naenkrat poročila in sedaj sem zvedel, da je zapustila moža! Zjokal bi se ob misli na to! „Kako je mogoče to?” sem začel govoriti o tem s svojim znancem. „Mogoče? Ej, danes je svet drugačen kot včasih!” je dejal. „Postajamo Amerikanci, namreč Amerikan-ci v slabem smislu.” „Poglej samo to: danes zgleda, da je poleg vojske in tatvine najbolj razširjena reč spdl. Kaj dobiva danes mladina v roke? Ne malo lažno znanstvenih revij o spolnih zadevah boš dobil po žepih doraščajoče mladine, služkinj, vojakov. Mladina se hoče podučiti, pa lista to umazanijo, ki jo izdajajo izključno z namenom to mladinsko željo izkoristiti za svoj dobiček.” Moram priznati, da na to nisem polagal toliko važnosti. Toda če pomislim, ima moj znanec prav. Mi smo živeli v tem pogledu v vse bolj zdravem ozračju! „Tukaj notri je tudi pisano o ljubezni”, je nadaljeval prijatelj in mi pokazal debelo knjigo pisatelja Manzonija „Zaročenci”. Tudi ta dva, o katerih piše, se ljubita, ljubita iskreno in pošteno in njih življenje je tudi zapleteno in polno preizkušenj, pa ta ljubezen ni ljubezen strasti in greha, kot ga slikajo danes vse mogoče revije in slikanice. Kdor po gnoju hodi, smrdi! Tako tudi današnji mladini, ki hlasta za ljubezenskimi zgodbami in slikanicami, nujno ostane nekaj v glavi in potem to prenese v svoje življenje. Ko bi ti vedel, koliko romanov je prebrala Žita! Zato se jaz ne čudim, da ima sedaj tako usodo. Vse pojme o ljubezni in zakonskem življenju si je skvarila.” „Kako da ji je mati to pustila?” „Kako? Saj veš, danes matere! Gledajo le, da so hčere site in da so lepo ■oblečene. Stara ni veliko brala, pa je mislila, da bo mlada bolj učena, če bo rada v revijah čepela. Zdaj preki nja njega in njo!” Na ta razgovor sem se spet spomnil, ko sem danes čakal tramvaj pred nekim kioskom. Vse polno revij je viselo in nekatere | so bile jasno izzivajoče. Namenjene so bile | mimoidočim, zlasti preprostim delavcem in J delavkam. Zakaj to pretirano zanimanje za spolne zadeve? Zakaj to pretiravanje, kakor da bi bilo iskanje dekleta ali fanta edina in najpomembnejša reč na svetu? Mislim, da na to najlepše odgovarja znani Fulton Sheen, amerikanski pomožni škof, ki govori velikokrat na televiziji:' „Glavni nagibi tega ravnanja so globoko zakoreninjeni v naši kulturi, predvsem pa v izgubi vere v Boga.” „Kadar ljudje izgubijo vero, izgubijo tudi smisel življenja. Kadar pa človek izgubi smisel življenja, postavi na mesto Boga samega sebe, svoje meso in meso drugega.” Sheen prav dobro razloži ta pojav. Pravi, da človek osredotoči svoje zanimanje na svoje živalske nagone, da mu tako ni treba misliti, zakaj je na svetu in se tako reši odgovornosti za svoje življenje in nemirne vesti. Kadar človek ne veruje več v nesmrtnost, mu je trenutek, ki ga živi, silno važen. Vse bi naredil, samo da bi smrt prišla čim pozneje, ker zanj po smrti ni ničesar več. Moderni človek zanika razumsko dušo, ki ga edina loči od živali. Ko to stori, postane podoben živali. Namesto volje stopi nagon. Ni več potem nobene nravnosti in poštenosti. Vse j;e le poželenje. T. En starček je živel En starček je živel na vinskih gorah, tam doli na lepem Dolenjskem. Kaj pridno je držal kozarček v rokah, zahajal k prijateljem pevskim. Pred smrtjo še enkrat je kupico vzel, takole Bogu je hvaležno zapel: »Oče nebeški, glej, še en kozarček zdej, hvalo bom vekomaj, vekomaj pel!« Narodna pesem Za ali proti podržavljenju? Vloga države v proizvodn ji Vloga države v proizvodnji je vprašanje, o katerem se že dalj časa živo prerekajo socialni, gospodarski in finančni strokovnjaki. Dva nauka si predvsem stojita nasproti: liberalizem in kolektivizem. Med tema skrajnostima so razbčne težnje večjega ali manjšega poseganja države v ekonomske zadeve. Liberalizem Pristaši liberalizma hočejo ekonomsko življenje pustiti popolnoma svobodno. Zasebna podjetnost, pravijo ti, bo kar sama po seb: odgovorila potrebam prebivalstva. Ta, ki hoče začeti novo podjetje, išče, katere so najmrnejše potrebe skupnosti. Njegova ko-r'st je namreč, da svoje blago č:m laže raz-peča. Če neka dežela proizvaja dovolj piva, a premalo brezalkoholnih pijač, posamez-n’k: ne bodo gradili novih pivovarn, pač pa nove tovarne brezalkoholnih pijač. Svoboda, trdijo zagovorn'ki gospodarskega liberalizma, povzroča tudi nižanje kupnih cen po delovanju svobodne konkurence. če več podjetnikov proizvaja isto blago 'n cene niso določene od javnih oblasti, bo vsako podjetje, da bi prodalo čim več, sku- šalo prodajati po nižji ceni kot konkurenčno podjetje. Kolektivizem Kapitalist plača delavcu samo toliko, kolikor nujno potrebuje za vsakdanje življenje; vse ostalo obdrži zase, čeprav, kot misli kolektivist, ves dobiček pripada delu. Pravična razdelitev dobrin bo uresničena po kolektivistični družbi, kjer bodo vsa sredstva proizvodnje vrnjena državi. Temu cilju se bližamo, mislijo kolektivi-sti, čisto naravno. Kajti svobodna konkurenca povzroča borbo med kapitalisti, ki postajajo vedno manj številni, a zato večino močnejši. Ko bo ostalo samo neznatno število kapitalistov nasproti neizmerni množici proletarcev, bo lahek prehod iz kapitalizma v kolektivizem. Treba bo samo razlastiti zasebna podjetja in njihovo lastnino in upravo poveriti državi . Naloga razredne borbe, modru jejo ti, bo pospešiti prihod kolektivistične družbe. Država bo kot lastnica in upravnica mogla zadostiti potrebam odjemalcev, ker ima pred očmi samo skupno dobro. Cene bodo ostale nižje kot v sistemu konkurence, ker država za storjene usluge ne išče nagrade in dobička. Tako modrujejo in sanjarijo pristaši kolektivizma. Vse to se lepo sliši, a ni res! Obetali so nebesa na zemlji, a ostvarili pekel. O tem prepričljivo govore delavci sami, ki v množicah beže iz dežel, kjer so te ideje bile postavljene v življenje. Bomo torej dali prav liberalizmu? Še manj! Posredovanje države je potrebno Liberalna šola trdi, da svoboda v ekonomiji rodi blagostanje posameznikov in da blagostanje skupnosti ni nič drugega kot vsota blagostanj posameznikov. Ali je to res? Ni! — Poglejmo: 1) Posamezniki iščejo čim večj'h dobičkov, dočim želi skupnost imeti na uslugo čim več dobrin. V gotovih primerih osebne koristi nasprotujejo splošni koristi. Pred vojno so n. pr. ogromne količine kave vrgli v morje,, čeprav je v mnogih pokrajinah kave primanjkovalo, Kako to? Avrelij Lukežič: Industrija Obilica kave je namreč povzročila padec cen. Da se cene dvignejo, je bilo potrebno zmanjšati količino razpoložljivega blaga. Korist uvoznikov kave je bila torej prodati nekoliko manj kave, kot je bila potreba potrošnikov, dočim je korist potrošnikov terjala celotno proizvodnjo kave. 2) Posamezniki imajo naravno težnjo, da gledajo pred seboj samo neposredne koristi in si ne belijo glav z načrti, ki zadevajo proizvodnjo v bodočnosti. Izkoriščavanje gozda se mora n. pr. vršiti smotrno, da zagotavlja gotov letni dohodek. Posameznik cesto ne misli na tiste, ki bodo prišli za njim, in pustoši po gozdu, da so kmalu povsod same goličave. Slično je z vsemi naravnimi zakladi. 3) Delovanje svobodne konkurence more z vzpostavitvijo monopolov postati izmaličeno do njene popolne ukinitve. Velika podjetja skušajo namreč z industrijski! dogovori odpraviti vsako konkurenco. Kartel je dogovor med podobnimi podjetji v trgovskih zadevah. Vsako podjetje ohrani svojo svobodo, a se zaveže, da ne bo prodajalo pod določeno ceno. Trust je industrijski, fmančni in trgovski sporazum podobnih podjetij. Podjetja se spoje v eno samo, ki ima prednost monopola. Karteli in trusti vsiljujejo svoje pogoje potrošnikom in delavcem. O svobodi tu ni več govora. Tu vlada pravica močnejšega. Iz navedenega je jasno, da ima država PRAVICO in DOLŽNOST v imenu koristi skupnosti posegati v gospodarsko življenje. Država more nastopati na dva načina; kot zakonodajalec ali kot podjetnik. Posredovanje države kot zakonodajalca Država posreduje v zasebnih podjetjih na ta način, da nekaj prepove ali nekaj ukazuje ali daje pobudo gotovim podjetjem. Zakonsko urejanje zasebnih podjetij: Ob koncu 19. stol. je država bila prisiljena posredovati, da napravi konec zlorabam gospodarskega liberalizma. Sad tega posredovanja so številni socialni zakoni, ki so ponos našega časa in o katerih smo že ponovno govorili. Pobuda zasebnim podjetjem: Država je n. pr. določila ceno premoga, a plače rudarjev so se znatno povečale; da morejo rudniki, ki so v zasebnih rokah, kljub temu nemoteno proizvajati, jim država daje vsakoletne podpore. Ta primera velja tudi za druge vrste proizvodnje. Posredovanje države kot podjetnika. Država pa more iti še dalje. Ona se ne zadovol ji več samo z zakonskem poseganjem v delovanje 'nodietij, temveč SE SAMA POSTAVI NA NJIHOVO MESTO. Kot lastnica in upravmca podjetij deluje država v imenu in v korist skupnosti. Tako smo prišli do sistema, ki se imenuje po-državljenje ali nacionalizacija. K-ov. (Nadaljevanje prihodnjič) BOLHA IN LEV Francoz Abbe Pierre, znani zavetnik pariških revežev, je povedal v krogu svojih sodelavcev na nekem prijateljskem sestanku sledeče: „Nasproti političnim in gospodarskim mogotcem smo mi le majhni, neznatni ljudje. Oni so tako rekoč levi, mi pa bolhe. In večkrat je kaki bolhi že uspelo, leva tako všči.pniti, da se je zbudil in skočil na noge. Tudi mi bi morali oblastneže in bogatine tega sveta tako dolgo ščipati, da bi se zbudili iz svoje zaspanosti ter spoznali veliko revščino v današnjem svetu,” NOVO MESTO - središče naše Dolenjske DOLENJSKA 0eč oremnga. kot je b'lo oredvideno. — Pristanišče na Reki (Ri. jeka) je doseglo lan’ svoj največji povojni promet. — Za konec leta so izročili prometu nov železobetonsk' most čez Savinio v Celin. Grad’li so ga 100 dn’’. — V kočevskem okraju se je lani število tuberkuloznih povečalo. — L jan. je štela Jugoslavija 18 milijonov 96.000 nreb;valcev. — Na la d'ah pod jugoslovansko zastavo je okoli 6000 mornarjev, od teh 3200 na prekooceanskih ladjah. Med njimi je precej tudi Slovencev. Po uradnih poročilih v zvezni skupščini dve glavn: nalogi lanskega leta v pogledu gospodarstva nista bila izpolnjen’'. Poveča-nje proizvodnie potrošnega blaga je bilo doseženo le 7%, kmetijska proizvodnja pa je celo padla in sicer za 12%. — V Novi Go- rci so odprli predor pod gričem Panovcem, k: po najbližji pot: sedaj veže Soško in Vipavsko dokno. — V idrijskem rudniku so postav'li novo žičmco in novo separacijo. — Kalor cna centrala v Šoštanju je končno začela obratovati. Jitvd nalimi izseljenci A N Q L I J A Kronika za leto 1956: Leto, v katero smo stopili s 1. januarjem, bo za mars:koga že deseto na Angleškem. Kronist pa se ozira na preteklo leto, v katerem je zapisal tri smrti: na Škotskem je umrl Jože Ferlež, v Enfieldu blizu Londona M. M’t'ceva in v Rochdale Stefan Natlačen. R. L P. — Krstov je Irlo 12 in porok 13, pač pa kot vsako leto pripominja, da morda krst ali poroka nista bda prijavlje-tia, vendar na število neprijavljenih ne bo vepko. Poroke so samo cerkvene vštete. — Ob koncu leta so ostali v boln'šn’ci 3 bol-n'ki, poškodovanih pa je b‘lo več zlasti v rudnik;h, vendar so se vsi pozdravili. — Število domov se re spet povečalo, večna njih je b’la blagoslovljenih. „Naša luč” je redno or'našala urh seznam. Seznam lastnikov pa bo prinesla posebna knjiga, ki bo izšla nekako sred: leta. Kulturno ž'vljenic se ie spet razgibalo v sredni1' Angl'ii. v Rochdale, kier so prire-đ'li na Martinovo soboto ..Vmsko trgatev” in v nedelio potem komed’jo „Pričarani že-n:n”. kier ie nastop'lo več novih :gralcev. Daši so b!H prvič na odru, so svoie vloge Pod ah Izredno dobro, kakor tud; igralci že va’en'h odrsk:h desk. Morda ie b:la ta med najbolje podan'mi igrami na Angleškem. Lepo pa bi bilo, ako Slovenci v Rochdale ne bi ostali pri tem. ampak kmalu kai spet pokazaM, saj so zmožni tudi kaj težjega. „Miklavžev večer” je bil zelo dobro obiskan, seveda so otroci prišli na svoj račun vkljub strahu pred parklji. Tudi za odrasle je imel Miklavž pripravljene darove. Med_ letom je kronist zaznamoval prvo procesijo na Angleškem, ki je bila združena z blagoslovom otrok. Več o tem je med letom prinesla „Naša luč”. V Londonu praznujemo redno prve nedelje v mesecu z blagoslovom v kapeli Y. C. W. nasproti „Našega doma”, kateremu navadno sledi sestanek Slov. društva, kjer je navadno zanbnivo predavanje, večkrat pojasnjeno s slikami. Nekajkrat je bila tud: majhna tombola. „Naš dom” stalno podaja mesečni obračun v posebni prilogi, dodani „Naši luči”. Počasi se dv'ga iz dolgov. Svoj obstoj pa je v polni meri opravičil, saj je zbral pod svojo streho vrsto organizacij; kot hiša nudi marsikomu vsaj trenutno pribežališče. Z no-v'm letom je začela v njem poslovati tudi Slovenska kređ'tna zadruga z o. z. Slovensko društvo je imelo svoj občni zbor v avgustu, ko je podalo poročilo in obračun o svojem delu. Največ naročnikov 'ma tu Družba sv. Mohorki iz Celovca, v l. 1956. ie b:lo 45 udov, . Naša luč” ie prihajala v 370 izvod;h. Zhor. n:k „Svobodne Sloveni je” v Argentini je nrinese1 daljše p'smo o ž'vljenju Slovencev v Anghji. Seveda n' to vse, kar je mogoče povedati o življenju Slovencev na Angleškem. Marsikaj ni mogoče spraviti v številke in izrazit1 i besedami, a vendar nai vrst'ce povedo, da tudi tu ž've Slovenci, živč življenje izseljencev v skrbi za vsakdanji kos kruha, vedoč, da človek ne živi samo od kruha. Štefan Natlačen: Med angelce je odšel 22. decembra v Rochdale Štefan Natlačen, dopolnil je le 11 dni. Žalostnim staršem naše iskreno sožalje! Krsti: V cerkvi sv. Jožefa, Fishponds, Bristol, so krstili 2. decembra Martina Petra Jančar. — In 23. decembra pri Sv. Patricijo v Rochdale Silvestra Motaln. — čestitamo! Poroka: V cerkvi Matere božje, East Fin-chley, London, sta se poročila 22. decembra Rozalija Uršič in William H. McGoy. — Mnogo sreče! London: Tudi v februarju bo na prvo nedeljo ob 5. uri popoldan blagoslov z govorom in petimi litanijami v kapeli Y. C. W., potem pa sestanek s primernim sporedom v „Našem domu”. Vsi prav lepo vabljeni! ITE L Q I J A CH ARLEROI—MON S Božične praznike smo praznovali s službo božjo v Charleroi. Naši pevci so šli v nedeljo v božični osnimi pet na nemško božičnico. Peli so nemške pesmi, a je navzoče najbolj razveselila slovenska pesem „Žabe”. Za konec leta je odšel od nas v Frameries rojak Anton Bizjak, roj., v Čezsoči pri Bovcu. Pokopali smo ga 31. dec. Pokojni je s skupmo rojakov iz Holandije delal v letih 1933—37. v rudnik’h v Irkutsku v Sibiriji. Žalujoči soprogi naše sožalje. Naj v miru počiva. Novo leto smo začeli s sveto mašo v Patu rages. V Chatelineau je zadela 2. 1. kap Atil ja Vogriča, roj. 1917. v Oblici v Beneški Sloveniji. Zapušča ženo s 4 otroki. R. i. p! LIEGE - LIMBURG Četrto nedeljo v decembru nas je v Eis-denu v organizaciji Društva sv. Barbare obiskal sv. Miklavž. Za to priložnost je g. Štefan Rogelj, naš pevovodja in režiser, z našimi najmlajšimi pripravil krajšo igrico in nekaj lepih deklamacij. Nekateri od nastopajočih so pokazali naravnost izredne odrske darove. Prosimo starše, da se ne utrudijo gojiti svoj jezik pri svojih ljubkih malčkih. Njihovih naporov nihče ne more nadomestiti! Ko je Miklavž obdaril staro in mlado ter vsakemu priložil koristno besedo, so nam pevci ob božičnem drevescu zapeli nekaj vedno lepih božičnih pesmi. S toplim božičnim razpoloženjem smo se razhajali na domove. Božič smo praznovali ob božičnih pesmih pri službah božjih v Seraingu, Waterscheju in Eisdenu. Rojaki iz Waterscheja in okolice bi v lepšem številu mogli proslaviti enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini človeštva: rojstvo našega Gospoda. Ali smo res postali tako hladni, da nas niti skrivnost božične noči ne more več ogreti?! Sami smo krivi, da življenje postaja vedno pusto in nečloveško! Prvo nedeljo v januarju je društvo ^Slavček” v Waterscheju na letnem občnem zboru dobilo nov odbor, ki ga sestavljajo naslednji rojaki: g. Stanko Novak, predsednik; g. Jože Kidrič, podpredsednik; g. Aleksander Ackovič, tajnik; g. Rado Šmid, tajil, namestnik; g. Jože Cesar, blagajnik; g. Martin Drnovšek, blag. namestnik; preglednika: gg. Lojze Janežič in Valter Kadilnik; zastavonoša: g. Anton Novak. Občni zbor je izrekel zahvalo in priznanje g. Štefanu Roglju za njegovo pomoč kot pevovodju in režiserju. V njegovo razbremenitev posebno v zimskem času je občni zbor imenoval g. L. Janežiča za prosvetnega poverjenika, go. Lojzko Novak pa za poverje-nlco za petje. — 80-letnika g. Franca Cesarja je obč. zbor imenoval za častnega predsednika društva. Želimo, da bi se okrog novega odbora zbrali prav vsi rojaki na področju Water-schei, Winterslag in Zwartberg. Vsi složno na delo za slovensko skupnost v tujini! Razveselila nas je vest, da so se za društveno delo navdušile tudi naše ženske, ki snujejo svoj lastni krožek. O tem več prihodnjič. Živio! Poroka: že pred letom se je poročila gdč. Angela Mihelič iz zavedne slovenske družine v Heusdenu, z g. Pedrelli Decio. čestitamo in Bog daj srečo! Naši bolniki: g. štrukelj Jože iz Cherat-te-a se je po operaciji na pljučih dobro popravil. Ga. Cvetka Schultz-Vulčeva iz Mi-cheroux je spet na nogah. G. Alojzij Zornik iz Cheratte-a, ki ga je začela mučiti rudarska bolezen, se zdravi na domu. G. Hosner Matija .jz Heusdena leži v bolnici v Louvai- nu. G. Brunovič Franc iz Zoldera leži v bolnici v Hasseltu. G. Mišmaš Jože je bil zaradi revmatizma dalj časa v bolnici v Gen-ku. G. Kresevič Jožef trpi zaradi silikoze v bolnici v Ličge-u. Omenjenim in tem, o katerih smo že v prejšnjih številkah govorili, pošiljamo posebne pozdrave z željo, da bi skoro ozdraveli! FRANCIJA Pas de Calais ŠE K DRUŠTVENI PROSLAVI V BRIJ A Y (Govor izs. učitelja g. Jankoviča ob proslavi 30-let-nicc pevskega zbora Društva sv. Barbare v Bruay, P. d. C., Francija, lani koncem oktobra.) Prečastita duhovščina, dragi slovenski izseljenci! V neki vasi so sedeli otroci ob cesti in se igrali. Mimo pride lepo oblečen potnik in jih vpraša: „Povejte mi, dragi moji mali, ali so se tu rodili kakšni slavni, veliki možje?” Otroci so se nekaj časa spogledovali, ker vprašanja niso dobro razumeli; končno se pa le ojunači Jožek, ki je bil najstarejši med njimi, in pravi: „Gospodi Pri nas se niso nikoli rodili kaki veliki možje, ampak vedno samo majhni otroci.” V nekem oziru je imel fantek prav. Tudi mi vsi, kar nas je tukaj, smo prišli na svet kot majhni nebogljeni otroci. Če se ie naše telo razvijalo in rastlo, je to zasluga naših staršev, ki so nam dajali tudi prve nauke. Gojili so nas kakor nežno rastlinico v topli gredi. Toda ko postane topla greda premajhna, je treba rastlino presaditi. Tudi mi smo se presadili: začeli smo hoditi v cerkev in v šolo. Slednjič smo dorastli ter se popolnoma ločili od svojega dobrega očeta in skrbne matere. Točili smo se celo od domovine ih odšli v tujino. Osamljeni smo začeli v tujini iskati nekaj, kar bi nam vsaj nekoliko nadomestilo domače ognjišče. In našli smo tak nadomestek v naših društvih. Slovenec je tako ustvarjen, da rad govori, še rajši pa poje. Če se le trije Slovenci zberejo skupaj, pa nastaneta dve možnosti: ali povzročijo „aufbiks” in revolucijo, ali si pa ustanovijo pevski zbor. Vi tu v Bruay-u ste si že pred 30 leti ustanovili pevsko društvo. Kdo bi mogel našteti vse žrtve, bodisi vaših agilnih dirigentov, posebno sedanjega, kakor tudi vseh pevk in pevcev, žrtev, ki so bile do-prinešene in ki so omogočile obstoj in krasne uspe- he društva? Vsem skupaj srčna hvala in iskrene čestitke. Kdo bi mogel vse to poplačati? Nihče drugi razen Boga, s katerim ste skušali biti vedno v dobrih stikih s pomočjo vašega tako priljubljenega duhovnega očeta msgr. Zupančiča. Bogu v čast in narodu v korist prepevate. Narod je včasih hvaležen, včasih pa tudi nehvaležen, Bog je pa stalen in dober plačnik. Sedaj pa še par besed za smeh in kratek čas! Ko sem bil še majhen, sem raje jedel peso kakor korenje, zato so mi ljudje takrat rekli: Če naprej bo šlo tako, pesnik boš nekoč celo. Pa sem vam tudi danes pesmico zložil in jo zaradi rim takole nerodno zaokrožil: Pred 30 leti niso rekli ,Bruey’, ampak ,Bruaj’; pred 30 leti niso rekli ,comment’, ampak so rekli ,kaj’. Kaj bomo začeli, so se takrat Slovenci spraš’vali? Jokat’ začnimo! so nekateri zdih’vali; peti začnimo! so drugi dejali. Sli so v gostilno, ga čašo zvrnili in pa takole so se zmenili: Ti boš predsednik, besedo boš dajal, ven ga boš vrgel, če bo kdo preveč lajal. Ti boš pa tajnik, vse boš zapisal; glej pa, da ne boš ničesar izbrisal. In ti boš pa v skrinji nam hranil denar — pa da ne boš kradel! Bog te obvar’! Tako je bil ’zvoljcn prvi odbor in društvo začelo je iti navzgor. Soprani in alti, tenorji in basi — so rekli domači: To so ti glasi! Ko je pa vmes še Janez zavriskal in Miha s harmoniko polko zapiskal, Slovenija druga je v Bruay nastala, Slovence, Slovenke je skupaj zvezala. In danes preteklo je 30 let, odkar ste začeli veselo nam pet’. Bog daj, da še dolgo bi zdravi, veseli s pesmijo našo se radi imeli; da vse tu v dvorani bi zdravo bilo, da vse, kar je tukaj, bi sc zopet sešlo takrat, ko obhajali bomo letnico — STO. Pariz Sveta maša za Slovence v mesecu februarju bo vsako nedeljo ob petih popoldne v kapeli 80 me Vaugirard (metro: Saint-Placide). * Že par mesecev imamo v Parizu še druge- ga slovenskega duhovnika g. Jožeta FLISA, ki mu ob tej priliki vsi slovenski izseljenci želimo dobrodošlico med nami ter obilo božjega blagoslova pri njegovem delu. Vesel' smo, da je g. direktor ČRETNIK dobil tako potrebno pomoč, ki ga bo vsaj malo razbremenila pri njegovem težkem delu. Slovenska duhovnika, gg. Čretnik in Flis, sta na razpolago Slovencem vsako nedeljo pri slovenski službi božji (80 rue Vaugirard) od pol štirih dalje, ter vsak četrtek popoldne (v 4 rue Saint-Fargeau, Paris 20H, metro: Pelleport). Kdor želi drugače dobiti slovenskega duhovnika, naj p-lše na naslov: 4 rue Saint-Fargeau, Paris 20n, telefon: MENil-montant 61-60. Slovenci v francoski televiziji V nedeljo 23. dec. smo imeli Slovenci v pariški televizijski postaji, ki oddaja za vso Francijo, sveto mašo. Peli so pariški slovenski pevci pod vodstvom g. Emila Šinkovca, dirigenta pevskega zbora ,,Slomšek” iz Mer-lebaoha. Preden se je sv. maša začela, je televizijska postaja pokazala nekaj najbolj značilnih slik iz Slovenije ter predstavila francoskemu občinstvu Slovenijo in Slovence. Stalni obiskovalci slovenske službe božje v Parizu so se res potrudili, da so kar najbolj dostojno predstavili našo domovino; posebna zahvala gre še g. dirigentu iz Mer-lebacha. * Jernejčič Slavko in njegova žena Marija sta se izselila v Avstralijo, kamor sta srečno dospela z letalom 12. decembra. Bilo je zanju hudo razočaranje, ko so ju na ladji, kjer sta že imela mesto, odklonili, ker je žena pričakovala otroka. Pa se je še vse pravočasno uredilo, da sta 7. 12. odletela z letalom. Dva dni po prihodu v Avstralijo se je njuna družina povečala za dva krepka fan-ta-dvojčka. Vsi štirje želijo vsem srečno novo leto. — Prav tako pozdravljajo iz Amerike druž'na Draškovič, ki so odšli v Ameriko novembra, in Kamenšček Stanislav, ki je tik pred Božičem odletel v Ameriko. Tudi njegova ladja je odšla brez njega, ker dokumenti še niso bili v redu, pa za bivšega komandanta zemunskega in ljubljanskega letališča se že spodobi, da je odšel z letalom. Pod Luxemburgern TUCOUEGNIEUX V septembrski številki smo objavili sliko staroste slovenskih rudarjev v Franciji Filipa HIKE in mu čestitali k 85-letnici, želeč mu še več let zdravja in zadovoljnosti. Vsemogočni je drugače odločil. Tisti dan pred Vsemi svetimi smo ga ob obilni udeležbi pokopali v Gbaumontu, kjer je pri svoji hčeri preživljal večer svojega življenja. V Tucquegnieux smo pa pokopali 21. decembra dobro, verno slovensko ženo in mater Karolino Baumanovo, doma iz Korit pri Dobrniču na Dolenjskem. Veliko je trpela in prestala hudega v tej solzni dolini. Zapušča tri sinove in hčerko Finico, ki je svoj čas pridno raznašala „Našo luč”. Otroci so s:cer telesno odrasli, vendar so v tisti dobi, ko bi najbolj potrebovali skrbnih staršev, saj sta edino oče in mati zmožna otroke nesebično ljubiti. Obema pokojnima želimo, da bi jima bil Bog obilen plačnik! Rojstva: Takega darila kot ga je dala Ančka, hčerka poznane Rožetove gospe svojemu možu Florijanu Močilmkarju za Novo leto, pa ne vidimo vsak dan. Da, ravno na Novega leta dan sta se rodila srečnemu zakonskemu paru dvojčka. Fantek je dobil :'me Cvetko, deklica pa Veronika. Cvetko bo srečir mamici in podjetnemu očku trosil pot življenja s cvetjem, Veronika jima bo pa pot s čela brisala, kadar bosta v stiski in težavah. Stari mami, mami in očetu izražamo na tem mestu naše iskrene čestitke. Končno se moramo pa zahvaliti še preča-srtima gospodoma msgr. Grimsu in Flisu, ki sta ob'skala naše kraje za Božič in približala naše duše betlehemskemu hlevčku. Ob nemški meji Poročilo Jugoslov. katoLške misije v Merle-bachu !n okolici zn leto 1956 1. Stat'st'ka: število rojakov se je v preteklem letu 'zredno povečalo. Pod našo Misijo je zdaj 3670 rojakov, pod Misijo v Au-metzu 1940 rojakov. 2. Dopisi: došlo 1830, odposlanih 1320 — skupno 3150. Štev'lo bi bilo še večje, a podpisani 3 mesece ni mogel pisati zaradi poškodbe na roki. 3. Mrtvi: 18 moških, 13 žensk, 2 otroka ~ skupno 33. Od teh umrlo 9 nenadne smr-t. dva povozil avto na cesti, katoliško cerkveno pokopanih 31, dva pokopana po ,,no-voapostolskem obredu”. Splošno pozornost vzbuja v teh krajih zelo lepa navada, da naši rojak: radi gredo za pogrebom. — Celo okrožje Misije Merlebach je težko zadela izguba vsem dragega Franceta R biča (f 11. 4. 1956), kolon jo Habsterdick pa izguba Le-uard Terezije, naše ,,tetke” (j' 10. 9. 1956). Oba počivata na novem pokopališču v Mer-lebachu. Se enkrat jima iskrena zahvala za vso pomoč, ki sta jo nudila za lepoto slovenske službe božje, za dober tisk n za vse dobro, ki sta ga storila našim rojakom! Bog in Mati božja vama poplačajta vse dobrote! Ponovno tu dodajamo prošnjo: Kadar vidite, dragi rojaki, da je k bolniku treba poklicati zdravnika, teclaj pokličite tudi duhovnika. Tudi vi boste veseli, ako bo kdo storil to ob vaši smrtni uri. 4. Krsti: prijavljenih 7 dečkov in 3 deklice, neprijavljenih 8: skupaj 18. Podp'sani slovenski župnik lahko izvrši krst v župniji, kjer stanujete, ali v župni cerkvi v Merle-bachu. Prinesite vedno s seboj družinsko knjižico! Nikdar ne odlagajte predolgo s krstom! 5. Poroke: 22, od teh 2, ki so bili že prej samo na občini poročeni. Samo na občini sklenjene: 3 poroke. To je vedno za izseljenskega duhovnika velika bol, ker ve, kako težke posledice sledijo iz takega zakona. Ker je ta sveti zakrament tako silno odločujoč za mirno, prijetno — ali težko, neznosno življenje — zato: Fantje in dekleta! Nikar ne sklepajte lahkomišljeno sv. zakona! Ko ste poročeni, pa nikar ne opuščajte svete maše in sv. zakramentov, ki so studenci prave modrosti, moči in milosti za vas in vaše otroke! Tudi vi ne zamudite lepega romanja v mesecu maju k Materi božji iz Brezij v Hab. sterdick, da vam tudi Ona da svoj materinski blagoslov! 6. Bolniki: Vsa čast vam, rojaki! Za te res lepo skrbite, jih tolažite, jim pomagate v vsakem oziru! Ohranite to lepo čednost! To je ena izmed on'h lepih kreposti, zaradi katere bo pravični Sodnik ob smrtni uri marsikateremu izrekel milejšo sodbo, kot jo je zaslužil! 7. TISK: „Naša luč”: 500 naročnikov. Sporočajte novice; pišite svoje želje lahko na moj naslov ali naravnost na uredništvo. - „Družinska pratika”: ‘150. Za leto 1957 se lahko še vedno naročajo! 8. Zgodovina: Odkar so naši rojaki-izseljenci raztreseni po Evropi, ni bilo še tako važnega dne v n iši zgodovini kot dan, ko je sv. oče v Rimu imenoval izseljenske duhovnike za prave misijonske župnike. Odlok za vse izseljenske duhovnike raznih narodnosti je bil izdan od škofije Metz dne 1. apr. 1955. Tako imamo mi zdaj pravo izseljensko slovensko župnijo. Župnik je slov. izseljenski duhovnik v Merlcbachu. Rojaki so z veseljem pozdravili ta odlok, saj jim je s tem marsikateri težki korak olajšan. Ljudje se z vedno večjim zanimanjem obračajo na naš župni urad. V Merlebachu so uradne ure vsak ponedeljek in vsako soboto od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure, ako župnik ni nujno zadržan. V tem slučaju pa dobite župnika vedno po sv. maši v župni cerkvi ali po kolonijah, kot je to vsako nedeljo točno oznanjeno. V letu 1956 je naše kolonije obiskalo in delovalo med rojaki mnogo slovenskih duhovnikov. Ne omenjam samo msgr. Zupančiča in g. rekt. Naceta Čretnika, ki sta že tolikokrat razveselila naše ljudi, enako g. liabnik Nande. Posebna moja dolžnost je, da se v imenu vseh zahvalim za pomoč tudi g. Krajniku, g. Susmanu in g. Flisu, ki so vse naše kolonije prevozili in prehodili ter prinesli rojakom toliko notranjega miru, vsadili v njihova srca toliko lepih naukov in z ljubeznivostjo tako pridobili dobre ljudi, da jih ima vsak v najlepšem spominu! Zahvaljujem se prav tako tudi dobrim našim ljudem, ki so vse te z ljubeznijo sprejeli, jim pomagali ter jim s svojo darežljivostjo priskočili na pomoč, da so mogli svoje bogoslužno delo mirno izvršiti. 9. Služba božja: V MERLEBACHU redno vsako nedeljo ob 10 uri: Hospice Ste Elisabeth s slovensko pridigo, krasnim slovenskim petjem. — V HAB-STERDICKU pri Mariji iz Brezij: 24 sv. maš s pridigo, 1. maja nepozabna romarska slovesnost. Na stotine je lani zopet počastilo Marijo in iz vsega srca prepevalo lepe Marijine pesmi. Med letom pa vsako sv. mašo olepšajo tam pevke pod vodstvom gospe Pisanec in katerim tudi naši možje radi pomagajo. - V CREUTZWALDU: 21, 3 slovesne, pri dveh poje cerkveni zbor Slomšek iz Mcrlebacha. V JEANNE D’ARC: 15 sv. maš s pridigo, po kolonijah: Aumetz, Tucquegnieux, Algrange, Giraumont, Piennes za velike praznike. Na razdaljo do 200 km daleč je imel vsak priliko, da se udeleži vsaj ob gotovih prilikah naše sv. maše ter se slovensko spove. Veselo ugotavljamo, da naši rojaki vedno bolj radi prihajajo k naši maši, kjer človek pozabi vsakdanje skrbi in bolj kot drugod čuti in obuja spomine od doma. Prihajajte še dalje, da bo pot slovenskega duhovnika rodila vedno več sadov! Društva: silno živahnal Koncerti, družinski večeri, izleti, nastopi na raznik krajih; tega je bilo lani vse polno. Skoro bi prišlo do zaželene bratske skupnosti, ako jih ne bi burja z juga pognala zopet narazen, čujte vsa društva: Nas vse veže ista misel in ljubezen do naših dragih staršev, do naše — morda male — pa ljubke hišice doma, nas veže nepozabni spomin na one kraje, kjer smo skakali brez skrbi okrog, ko nismo še poznali sveta, nas veže tudi še vse ista misel na naše lepe cerkvice, ki krase hribe in doline naše domovine, nam vsem še brne zvonovi župne in podružniške cerkve, nam vsem je še v spominu dan prvega sv. obhajila, slovenske sv. birme — morda drugega zakramenta, ki smo ga sprejeli v naši župni cerkvi! — Nas pa veže še dalje v tujini ista misel: pomagati svojemu bližnjemu, ki je bolan, ki je shiral, ki je žalosten, dati mu veselja, dati mu opore, zapeti mu lepo pesmico, ki sega v globočino srca. Ako smo v vsem tem edini, potem ne sme biti sovraštva med nami, storimo dobro drug drugemu. Četudi ostane vsak v svojem društvu, ni razloga, da bi sovražil svojega sotrpina, ki je morda drugje organiziran. Tega nas nista učila ne mati ne oče, še manj pa naša sv. vera, ki je polna modrosti in silna v'svoji moči, ako jo poslušamo. Ni več prostora, da bi naštevali še razne zanimive dogodke iz življenja naših izseljencev. še enkrat pa pozdravljamo naše n o v o-došle rojake-delavce, ki so pred kratkim prijeli za kramp in lopato v jami: Vi ste naša skrb! Na vas se ozirajo ne samo naše oči, ampak oči vseh narodov, med katerimi živite: Hvala o vas vam in nam prinaša čast. Ako se pa razširja sramotno govorjenje o vas, je to sramota za vas in nas. Zato vas v imenu vseh izseljencev prosimo in pozivamo: Glejte na svojo čast! človek se mora dvigniti nad žival, umakni se surovemu človeku, kroti svojo jezo! Po delu ti nihče ne zameri, da si izplakneš grlo, toda naj ne velja o tebi beseda, katero so o pijancu govorili v št. Rupertski dolini: „Ta človek je en sam dolg „šlauh”! Več za hrano kot za alkohol, pa boš kmalu imel ne samo denar za obleko, ampak tudi za stvari, katere si želiš. Po svetu se človek odvadi iti k sv. maši. Mi živimo v katoliški deželi, kjer ogromna večina domačinov ne pozna nedelje brez sv. maše. četudi ni tam, kjer si, slovenske sv. maše — pojdi, moli, moli zase, moli za svoje drage! V tem smislu: pozdravljeni, dobrodošli! Vedno vas bomo radi sprejeli v svojo družbo! Pa brez zamere! — * Nemogoče je, da bi se zahvaljeval vsakemu posebej za vsa plemenita dejanja, za molitve, za izredno razumevanje za slovenske izseljenske duhovnike, zlasti za podpisanega. Hvala za vse neštete čestitke k praznikom, h godu, na Novo leto, iskrena zahvala za vse obiske in darila, ko sem bdi v bolnici — na stotine vas je prišlo, vedno ste mi bili naklonjeni — zato čutim tudi jaz z vami: vašo solzo v očeh, vašo skrb na obrazu, vaše gorje v srcu. In če bom mogel doseči, da bo sonce veselja posijalo na vaš obraz — bo žarek veselja napolnil tudi moje srce! GRIMS STANKO, slovenski misijonski župnik v Merlebachu 24, rue N. Colson (Moselle). NEMČIJA Moers-Meerbeck. — Iz teh krajev je bilo zadnjič poročilo, žal je tiskar izpustil pri tiskanju naslov kraja, da naši čitatelji niso vedeli, v katerem kraju živijo še tako stari naši rudarji in kje ima rojak Jože Zupančič trgovino. • Castrop—Rauxel III. — Na praznik Brezmadežne nas je za vedno zapustil naročnik Mohorjevih knjig in „Naše luči” Franc šileč, stanujoč v Russtr. 38, Castrop-Rauxel IV. Leta 1877. je zagledal luč sveta v Kapeli na štajerskem. V Nemčijo je prišel 1. 1902, v Hamborn, 1913 se je preselil na stanovanje, od koder je odšel sedaj v večnost. Leta 1902. se je poročil z Lucijo Repas. Naš nepozabni rojak zapušča ženo in sina, ki je rudarski paznik. Obema iskreno sožalje, rajnemu pa večni pokoj! Že sedmi mesec boleha privezan na bolniško posteljo Alfred Borišek. Bil je že tretjič operiran v decembru in je težko upati na zboljšanje. Smo pač v božjih rokah. • Heidelberg. — Semkaj je prišel kot ame-rišiki vojaški kurat č. g. Ferdinand Demšar, sin pokojnih staršev, ki so bili doma iz Hotavelj, Trata v Poljanski dolini. Dobite ga pri ameriški vojaški posadki. NIZOZEMSKA Lepi so bili zadnji božični prazniki. K tej zunanji in še bolj notranji lepoti so doprinesle svoj delež tri stvari: polnočnica v 800 let stari cerkvici na Marktu v Hoensbroeku; suho in mrzlo vreme, nad katerega je položila na Štefanovo svoj beli plašč starka zima, in končno bratski obisk naših bolnikov in nekaterih raztresenih družin, katerim so pevci Zvona in pa tudi Škrjančka ponesli lepoto naših domačih božičnih pesmi. Pol ure pred polnočjo je prekinilo mrzlo nočno tišino pritrkavanje zvonov. Začel je rojak Sinkovič, kateremu je prišel na pomoč g. Ložnik z Lindenheuvelna. Na Marktu se je ustavila trojica velikih avtobusov: iz Eygelshovna, Heerlerheide-Brunssuma in Geleena. Prišleci so ob izstopu iz vozil drug drugega drezali, rekoč —: „Ali slišiš? Pritr-kuje!” To prvo razpoloženje k božični ubranosti je še povečala notranjščina stare cerkvice. Zdelo se nam je, kakor da smo se srečali s svojo mladostjo kje v podružni cerkvici. Med petjem najbolj božične pesmi ,,Sveta noč” je pristopil k oltarju Marije Pomagaj slovenski duhovnik: začela se je polnočnica —, začel se je slovenski Božič v tujini. Višek .polnočnega praznovanja Božiča je nastopil, ko je skoraj 250 Slovencev pristopilo k obhajilni mizi, da se jim tam resnično porodi v srcih božji Zveličar. In kakor da bi bila od Boga potrjena ta misel, je zadonela iz grl naših pevcev ona tako lepa „Božji nam je rojen Sin”. In šele ob tej pesmi — z božjim Sinom v srcu — smo se spomnili na besede sv. Avguština: „Ce bi bil Kristus tisočkrat rojen, pa ne še v tvojem srcu, zate še ni bil rojen”. — Da, brez polnočnice in brez sv. obhajila ni pravih božičnih praznikov. Po tretji božični maši, smo se razhajali prod domovom, želeč drug drugemu vesele božične praznike. Eni peš, drugi na kolesih, tretji, najbolj oddaljeni, pa v avtobusih. Vsi pa zadovoljni in Bogu hvaležni, da smo zopet dočakali in mogli zopet po slovensko, t. j. po domače, praznovati rojstvo božjega Deteta. Po božičnem kosilu pa smo se zbrali pri radijskih oddajnikih in napeto čakali, kdaj bo priplavala po zračnih valovih iz Hilver-suina slovenska božična pesem. Slišali smo jo in spoznali kot najlepšo, čeprav je bila skrita med: ruskimi, poljskimi, madžarskimi in litvanskimi. In pesmi iz vseh teh narodnosti — tudi naša — so nas spomnile, da v teh deželah Božiča javno ne praznujejo. Rdeča zvezda jim je prinesla druge „odrešenike”. V duhu smo zmolili nekaj prošenj tudi za našo domovino, da bi Kristus zanjo ne bil zastonj rojen. Lep Božič so doživeli naši Maastrihtčani, ko jih je v sestrski kapeli na Lenconlstraat obiskal 18-članski zbor „Zvona” in jim zapel nekaj najlepših božičnih pesmi. Takoj nato so nas Šje slovenski avtomobili odpeljali v bližnji Meersen, kjer je naša pesem prinesla nekaj domačega obiska tudi ge. GORŠEK, ki leži že 4 leta mrtvoudna v postelji. Za kosilo smo bili zopet doma. In nekateri le za kratek čas. Po drugi uri sta 2 avtomobila že peljala mešani oktet „Zvona” proti severnemu delu Limburga. Obiskali smo v sanatoriju HORNERHEIDE s. Dolo. roso in rojaka čepiila. Od tu smo oddrveli še v kamp Griendtsveen, kjer smo obiskali slovenski družini Händler in Božič in ob vrnitvi proti domu kvartet družino Jagodic v Venlo. — Že ,na Božič pa so pevci „Skrjanč-ka” in nekaj Zvonovcev obiskali Rihtarjevo in Belinčevo gospo v bolnici v Kerkrade, še poprej pa del Zvonovcev rojaka Vrčka v Heerlerheide. Posamezniki pa so obiskali še bolnike v Heerlenu: Marka Hriberška, Mraza, Smodeja in Sotlerjevo. Vsem tem našim bolnikom pa smo prinesli tudi malo slovenske potice, tako da so okusili vsaj malo domačega božiča. Mladi- na je žrtvovala za praznike mnogo časa, a ta izguba se je splačala, ker Kr.stus -z jaslic nam prav.: „KAR STE STORILI KATEREMU IZMED MOJIH NAJMANJŠIH BRATOV, STE MENI STORILI. Na Silvestrovo pa so čakali novega leta rojaki iz Heerlerhe.de - Brunssuma. Bil je prav lep večer in da je bil, je skrbel predsednik Društva sv. Barbare Železnik, kranjske klobase, laški rizling in naša mladina. Bilo je čez 100 rojakov. V naši osrednji pisarni smo zbrali že 600 knjig. Z mesecem februarjem bo začela poslovati OSREDNJA KNJIŽNICA; naša mladina pa ima v pisarni že gotov namizni ten.s ali, kakor mu prav.jo tud., ping-pong. Sedaj se že pr.dno pripravljajo na novo'mašo, ki bo 22. aprila pri Mar.ji Pomagaj v Heerlenu. * Rojaku Smodejoi so že dvakrat odrezali levo nogo. 82 letni F. Mraz pa si je zlomil nogo, ko se je prevrnil z motornega kolesa. Na zdravljenju noge je bila v bolnici tudi Volavšek Mira. Sotierjeva teta bi skoraj že hodila, če ji ne bi preveč nategnili nog. Bila je 3 leta mrtvoudna. Vsem rojakom želimo skorajšnje okrevanje, ostalim pa srečno do marčeve številke! =o Za d&bca t/dia Milo za drago. — Neki pisatelj je prosil svojega soseda Angleža, naj mu posodi neko knj go Iz njegove knjižnice. „Nikdar še nisem posod.1 knj g. Vendar če hočete, jo lahko berete v moji knjižnici,” mu je odvrnil Anglež. — Nekaj dni zatem pa pride Anglež k p.satelju in ga prosi za škropdnico, ker bi rad zahl svoj vrt. ,,Kar vzem.te jo,” odvrne pisatelj, „toda pod pogojem, da jo uporabljate na mojem vrtu.” Enostavno. — Neka dama gleda z usmiljenjem na pijanca in ga vpraša: „Ubožec, rada bi vedela, ali si revež, ker piješ, ali piješ, ker si revež?” — „Jaz pijem, ker sem žejen,” se odreže vinski bratec. Nočni čuvaj pride nekega mrzlega januarja v tovarno. Zagleda ga vratar Ra :n se ji revež ves premrzel zasmili: „Hočete skodelico čaja, da se boste segreli?” ga vpraša. „Hvala! če bom pil ob tej uri čaj, ne bom celo noč zatisnil očesa ...,” odvrne nočni čuvaj. Na občini. — Na neki italijanski občini je hotel župan sam izdati neki ženi rojstni list. Toda namesto „Cecilija” je napisal „Geci-lija”. Tajnik ga je nato opozoril in mu dal nož, naj z njim zradira črto pri črki, ki je odveč. Ker se je pa na listu videlo radiranje, je župan pripisal na dokument: „Podpisan: župan je Ceciliji zradiral kljuko s tajnikovim nožem.” Le malo manjka. — Neki mamici je sinko silno pri srcu in povsod ga hvali, kako je brihten. „Učitelj ne ve več, kaj bi ga še učil, ■ko že vse zna!” „Pojdi sem, Karlek, boš povedal stricu!” se hitro pobaha pred botrom, ki je prišel na obisk. „Botrček, vprašajte ga, kar hočete iz računstva, boste videli!” — „No, mali,” vpraša boter, „koliko je dve in dve?” „Dve in dve je tri!” se odreže mali. „Ste v.deli,” poseže vmes mati z vidnim zadovoljstvom, „samo za eno se je zmotil!” Zcde in i/esde Pripoveduje Tobija Bratko. 4. Sedemletni Jožek je začel hoditi v prvi razred, začetek učenosti. Vse je šlo lepo, ko se je učil čitati in jusati. Le čudno navado je imel, da je rekel piki vedno „packa” in vejici „repek”. Precej časa je bilo treba, da ga je učiteljica odvadila tako govoriti. „Packa” je „pika”, repek pa „vejica”, mu je velikokrat razlagala. Jožka drugi dan ni bilo v šolo. Ko je prišel tretji dan spet v šolo, ga vpraša učiteljica, zakaj ga prejšnji dan ni bilo v šolo. „Piko smo klali,” je rekel, pa sem moral držati za vejico.” Ker smo že pri kolinah, še tole. Zaklali so lepo rejenega pujska in za pustni večer je mat? skuhala njegovo glavo. Bila je tako okusna, da je oče ni mogel prehvaliti. Ža- iAJ Oče nas, kateri 5/ v nebesih, - posvečeno bodi /voje ime- pridi k nom tvoje kraljestvo- zgodi se tvojo votja kakor v nebesih tako no zemlji - NAŠIM MALIM bo všeč ta slikanica. Tudi citati bodo poskušali, pa najbrž nc bo šlo. Povedali jim boste, kakšen glas pomeni črka s klobukom na glavi (č, š, l). Ko jim čitate, čitajte počasi; zlogu j te besede. Imejte pri tem veliko potrpljenja z otroki. Nc smejte se jim, če narobe izgo- Ddj nom danes noš vsakdanji kruh - T\1Ü 'n ne vpelji nas v skušnjavo, - in odpusti nam kakor tudi mi odpuščamo vorij°-naše dolge - svojim dolžnikom - Amen. ■■iiiiiiiiiMiiHlmiiHiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiii lastno je vzdihnil: ,,Škoda, da sem te zaklal, ubogi prašek! Ko bi vedel, da imaš tako dobro glavo, bi te poslal v šole.” 5. še ena o Butalcih! Imel je Butalec osla, ki se je rad upiral delu. Pa je sklenil gospodar, da ga proda, in ga je postavil na semenj. Pride mimo semnjar. tipa osla spred in zad in pravi: „Sivec je pripraven, ne bodi uročen! Samo rep da bi mu bil malo krajši!” Semnjar stopi naprej po semnju, Butalec pa ne bodi len, seže po nožu in odreže oslu repa za dobro dlan, češ, zdajle rep ne bo predolg, zdajle bo sivec kmalu našel kupca! Res, ni trajali kaj časa, se ustavi drug semnjar, tudi njemu je osel všeč — noge, vrat, vse mu ugaja, samo ne rep — :n pravi: „Kup:l bi žival, ni napačna! Škoda je, da n ma repa!” „O,” pravi Butalec, „če vam je drugače po volji, zaradi repa se kupčija ne bo razdrla, rep je tukajle!” In je segel v torbo in semnarju pod nos pomolil odrezani rep. PERIODIQUE NASA LUC UREDNIŠKI KOTIČEK Osnutke za naslovno stran in za ostale vinjete Okraske) je napravila s. JUSTINA, O. S. U., Wcert (N izozemska). • Križanka iz decembrske štev. se glasi: Vodoravno:! ihta, 5 ruta, 9 Karakorum, 11 oda, 12 o, 13 ole, 14 porok, 17 al, 19 kov, 20 vk, 21 apanaža, 24 operacija, 26 čeri, 27 Ivan, 28 unija, 30 katarakti. — Navpično: 1 ikona, 2 had, 3 trap, 4 aa, 5 ro, 6 urok, 7 tul, 8 amerk, 10 korona, 15 okarina, 16 ovacija, 18 lape, 20 vaja, 22 perut, 23 živak, 24 očak, 25 Anti, 29 IR, 31 t. REŠITEV UGANK IZ 1. ŠTEVILKE: Kvadrat: SEL I N O ROK Pregovor^ Rana ura, zlata ura. Dopolnilnica: Smrt, sodba, nebesa, pekel. Rešitev ugank iz te številke se glasi: 1 jajce, 2 glad, 3 sedem, 4 nikjer. ZANIMIVOSTI Tobak je prišel iz Srednje in Južne Amerike. Prinesli so ga Spanci od tam in sicer tobačno seme. V naše slovenske kraje so ga zanesli vojaki za časa cesarice Marije Terezije, ki je skrbela, da so imeli bojevniki vedno zadosti „božje travice”. * Kralj polke — tako imenujejo v Združenih državah našega rojaka Jankoviča, ki si je znal pomagati naprej s harmoniko in je sestavil iz slovenskih narodnih melodij našteto polk, katere lahko sliš te skoraj po« sod po Sev. Ameriki. Njegove polke sedaj prodajajo povzete na plošče po Evropi po veletrgovinah (Yankovich-polka). Poizkusi: NEMŠKE DAME Nemške dame niso zame, ker le nemški govorč. Moja dekle je Slovenka, zanjo bije mi srce. Bodi zdrava, domovina, ti krasän slovenski raj! Bog daj ti, da spet bi bila to, kar bila si nekdaj. J. Potočnik, Belgija MOJEMU OČETU Kot vaški mežnar ste ljubeče zvonil Mariji, polni sreče. In v zvonu pesem je donela, vso srečo v svetu mi želela. Edin pozdrav, ki spremlja me na potih križev mi življenja, je to donenje, ki živi, da duh in srce mi krepi. ZA VOŠČILO ANTONOM Vsi Antoni se smehljajo le, če v žepu kaj imajo, če pa jurjev ne dobe, se s kozarčkom vesele. Naj je rumeni ali rdeči, le da v miru in pa v sreči se patrnn njih proslavi in voščijo si srečne dni. ■ Angela G., Francija Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. — Založba Družbe sv. Mohorja. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. — Vsi v Celovcu. — Printed in Austria.