Ptu), dne 13. oktobra 1967
Št. 41	LetnIK XX
Izvod 0,50 Ndin, 50 S din
DANES
V	TEDNIKU:
Na drugi strani:
Zdravstveni dom Ormož se
bo priključil ZD Ptuj
V	sadjarstvu izhod v so-
dobni obdelavi
Na tretji strani:
Potovanje po lokalih v lju-
tomerski občini
Na četrti strani:
šola v Poljčanah je lahko
za vzgled
Na peti strani:
Ob stoletnici dramatičnega
društva
Zakaj tako?
Jubilej Ančke Ba j gotove
Na šesti strani:
Vzgojna vprašanja
Iz ljutomerske zgodovine
Ormož skozi stoletja
Reorganizacija zdravstvene
služt^
Komunisti iz JLA
bodo delovali tudi
v občinski
organizaciji ZK
v Ptuju izvoljeni 4 člani ZK iz
JLA za člane občinske konference
ZKS Ptuj
V	sklepih o spremembah v na-
činu in oblikah organiziranja ko-
munistov sedme seje CK ZKJ je
med drugim navedeno, da so ko-
munisti, ki so sicer organizacij-
sko povezani znotraj organizacije
IK v JLA, dolžni tudi aktivno m
stalno sodelovati v okviru občin-
ske in krajevnih organizacij ZK,
zato naj v delu občinske konfe-
rence sodelujejo tudi člani ZK iz
JLA.
V	sodelovanju z občinsko or-
ganizacijo ZKS Ptuj in organiza-
cijo ZK ptujske gamizije se ti
sklepi sedme seje CK ZKJ že
konkretno uresničujejo v praksi.
Na nedavnih združitvenih konfe-
rencah krajevnih organizacij ZKS
v Ptuju so bili med drugimi iz-
voljeni za člane občinske konfe-
rence ZKS Ptuj tudi 4 člani ZK
iz JLA in to na terenih, kjer sta-
nujejo. Njihova mandatna doba
traja, enako kot za druge člane
občinske konference, 2 leti.
Poudariti je treba, da pri tem
ne gre za predstavništvo komu-
nistov iz JLA v občinski konfe-
renci ZKS, temveč za dejansko
povezanost in sodelovanje komu-
nistov iz JLA v družbeno-politič-
nem življenju občine in krajevne
skupnosti, kjer ti komunisti žive.
To sodelovanje je v praksi že do-
slej obstajalo, saj je ob izvolitvi
za člane občinske konference tudi
za kandidate iz JLA veljal enak
kriterij — družbeno-politična ak-
tivnost v življenju občine. Z re-
organizacijo ZK temu sodelova-
nju dajemo tudi formalno obliko
in ga vsebinsko obogatimo.
Enako kot komunisti, ki še
ostajajo organizacijsko povezani
v organizacijah ZK v delovnih
skupnostih, bodo tudi komunisti
znotraj organizacije ZKJ v JLA
dolžni na določen način, aktivno
in organizirano, delovati v druž-
beno-političnem življenju občine
^ s tem, da bodo vključeni v do-
ic^ene oblike aktivnosti krajev-
nih in občinske organizacije ZK.
Konkretno bo te oblike aktivno-
sti določil sklep o reorganizaciji
ZK v občini, ki bo sprejet na pr-
^i seji občinske konference ZKS
Ptuj.
Novost v delu ZK bo tudi v
tem, da bodo občasno, pri obrav-
navanju vprašanj širšega družbe-
nega pomena, o katerih se obii-
^ujejo pogledi in stališča ZKJ,
sodelovali na konferencah kra-
jevnih organizacij ZK tudi tisti
^omunisti, ki služijo v JLA ka-
drovski rok.
To bo tudi ena od oblik nepo-
srednega sodelovanja in medse-
N j nega vplivanja, kar je pomem-
^n dejavnik pri krepitvi moči
^ obrambne sposobnosti naše
Socialistične skupnosti.
F. Fideršek
Je zaselini selttor u boljšem položaju?
Zadnje čase vse pogosteje sli-
šimo, da zasebni gostinci že moč-
no ogrožajo gostinske lokale v
družbeni lasti. Gostinsko podjet-
je »Haloški biser« pripisuje vzro-
ke nastalemu položaju gostinske
dejavnosti družbenega sektorja
širjenju zasebnega gostinstva.
Predstavniki podjetja zatrjujejo,
da ima zasebni sektor mnogo
večje ugodnosti pri ustvarjanju
dohodka kot družbeni. Prednosti
dosega pri plačevanju prometne-
ga davka in z nižjo režijo. Ob
praznikih, nedeljah in raznih pri-
reditvah privatnikom pomagajo
osebe, ki nimajo strokovne izo-
brazbe, njihovo zdravstveno sta-
nje ni pod zdravstveno kontrolo
in podobno. Tako poslovanje je
v družbenem sektorju onemogo
čeno. Privatni sektor se vedno
bclj širi. V podjetju menijo, naj
se obdavčitev obeh sektorjev iz-
enači. Le na ta način se bi zmanj-
šal vpliv privatnega gostinstva,
ki po njihovi ugotovitvi zaradi
manjših družbenih dajatev lahko
nudi gostom vse usluge po nižjih
cenah kot družbeni. Obstaja celo
nevarnost, da bo moralo podjet-
je zapreti dve gostilni zaradi iz-
redno nizkega prometa že do
konca leta.
če primerjamo rezultate go-
stinske dejavnosti na podeželju,
dosežene v prvem polletju letoš-
njega leta v obeh sektorjih last-
ništva pa ugotovimo, da je bil v
povprečju promet v gostilnah
družbenega sektorja za 38,4 %
višji kot lani v istem obdobju,
promet v zasebnih gostiščih pa
za 22,6 % višji. Dosežen promet v
zasebnem sektorju zavzame letos
eno četrtino doseženega prometa
v družbenem sektorju, v lanskem
letu pa eno tretino. Udeležba
hrane je v družbenem sektorju
večja.
Manjši promet v zasebnem sek-
torju (povprečje) kot v družbe-
nem dokazuje, da obstojajo v
okoliških krajih gostilne z zelo
nizkim zaslužkom. Odstotek za-
sebnih gostiln z nadpovprečnim
prometom v primerjavi s tistim,
ki predstavlja promet pod po-
vprečjem je neprimerno manjši.
Zato tudi ne moremo trditi, da
imajo privatniki na splošno zelo
dober promet.
če primerjamo obdavčitve za-
sebnega sektorja v naši in sosed-
njih občinah ugotovimo, da je ta
v naši občini znatno višja kot v
sosednjih.
Ali ni eno izmed poglavitriih
vprašanj pri privatnem sektorju,
kako uspešno kontrolirati dejan-
sko količino prodanih pijač in na
ta način ugotoviti realnost pav-
šala pri pavšalistih? Najlaže bi
bilo, da se privatnikom prepove
točenje odprtega vina, kolikor bi
bilo dovoljeno, naj bi imeli za to
po predpisih urejene kleti. S tem
bi tudi dosegli delno izenačitev
pogojev poslovanja v obeh sek-
torjih.
Vsled tega bi bilo dobro prila-
goditi delovni čas inšpekcijskih
;lužb na tem področju.
Pogoje gospodarjenja bo treba
lA obeh sektorjih izenačiti. Utrez-
:ii občinski upravni organ je dol-
žan preučiti realnost obdavčitve
3beh sektorjev gostinstva. Z do-
sledno kontrolo izvajanja sani-
tarno tehničnih predpisov bodo
razlike v pogojih poslovanja obeh
sektorjev lastništva manjše, ozi-
roma manj občutne Priti bo tre-
Da do zaključkov, kako ugotav-
ljati dejansko količino predanih
aijač pri privatnikih.
Kljub temu, da raste število za-
sebnih gostiln poleg že družbe-
nih, se pojavlja popivanje piva
pred trgovinami, ki neugodno
k^pliva na okolje in estetski videz
prodajaln. Pivo v trgovinah je
seveda znatno cenejše in nakup
tega je opravičljiv. Ali ne bi mog-
La trgovska podjetja napraviti
i^saj zasilnih bifejev v kakem ko-
tu trgovine?	Z R
Indonezija prekinila dipiomatsl(e
odnose s Kitajsito
Dvoletno poslabševanje odno-
sov med Kitajsko in Indonezijo
je doseglo najslabši rezultat. In-
donezijska vlada je na izredni
seji sklenila prekiniti diplomat-
ske odnose s Pekingom. Sklep o
začasni prekinitvi diplomatskih
odnosov s Kitajsko so obreizložili
v Djakarti z dejstvom, da je o-
nemogočeno delo indonezijskih
diplomatov v Pekingu.
Svojevrsten pritisk so na
vlado generala Suharta izvršile
organizacije indonezijskih študen-
tov. Potem ko so člani teh orga-
nizacij pred kratkim demolirali
poslopje kitajske ambasade v
Djakarti, so organizacije obvesti-
le ministra za zunanje zadeve
Adama Malika, da bo zgradba
kitajske ambasade uničena, če
vlada ne bo prekinila diplomat-
skih odnosov s Kitajsko do 9.
t. m. ob 10. uri. Minister Malik
je že tedaj, pred sejo vlade iz-
javil, da je zahteva študentov lo-
gična.
NOVA IGRA OKROG
VIETNAMA?
V Generalni skupščini Združe-
nih narodov skoraj ni govornika,
ki se ne bi zavzemal za miro
ljubno rešitev vietnamskega
vprašanja in za ustanovitev bom-
bardiranja severnega Vietnama
s strani Ameriških oboroženih sil.
Večji del šefov delegacij misli, da
je ustavitev bombardiranja te-
meljni pogoj za začetek razpprav-
Ijanja med obema nasprotniko-
ma. Nasprotno temu pa prihaja-
jo iz VVashingtona vztrajno glaso-
vi, da se politika ZDA vse bolj
usmerja drugam — v razširitev
vojaških operacij na teritorij se-
vernega Vietnama.
Str^ pred takšnim razvojem
stvari je realen tudi med člani
ameriškega kongresa kljub nas-
protnemu prepričevanju, da ni
v načrtu razširitev operacij nad
17. vzporednikom, člani ameri-
škega senata mislijo, da so vojaš-
ki šefi razširili idejo o invaziji v
severni Vietnam kakor je podob-
no razširil general Macarthur v
Koreji. Kako je ideja o invEiziji
severnega Vietnama nevarna ka-
že dejstvo, da je svoječasna
Macarthurova akcija izzvala
vstop Kitajske v korejsko vojno.
Stvar bi z Vietnamom bila še
bolj komplicirana in še bolj ne-
varna za svetovni mir.
NEMIRI V JEMENU
Trojni komite za rešitev je-
menskega vprašanja, ki je po
sporazumu v Kartumu imel na-
logo razvozlati to vprašanje, je
odšel iz Sane ne da bi kaj opra-
vil.
Prihod člana tega komiteja v
jemensko glavno mesto so iz-
rabili za protiegiptovske demon-
stracije, ker je bil sporazum v
Kartumu sporazum med Naser-
jem in kraljem Saudove Arabije
Fejsalom. Policija je streljala na
demonstrante in jih pri tem ne-
kaj celo ubila. Trojni komite je
nato odpotoval v Kairo, pomoč-
nika ministra za notranje zadeve
in šefa službe javne varnosti pa
so po kratkem postopku obsodili
na smrt in ustrelili.
Iz Jemena prihajajo v zadnjih
dneh vesti o dejavnosti skupine
mladih oficirjev, ki zahtevajo re-
organizacijo vlade, ki naj bi »do-
stojno predstavljala ljudstvo in
napravila konec korupciji«. Pred-
sednik Salal je baje sprejel zah-
teve teh oficirjev kakor tudi zah-
tevo, da se dovoli povratek je-
menskih republikancev iz emi-
gracije. Zadnje informacije iz te
dežele govore o tem, da ta sku-
pina oficirjev stvarno kontrolira
Salalovo vlado in da je aretirala
pet ministrov njegove vlade.
FIRMA »UNIVERSAL PICTU-
RES« IZ LONDONA BO SNEMA-
LA FILM V PTUJU
Tej firmi so dovolili, da snema
na območju skupščine občine
Ptuj fihn »ISADORA DUNCAL«
in sicer do tridesetega novembra
tega leta.
»Jadran film« bo nudil tujemu
>roizvajalcu filmsko-tehnične us-
luge.
O času in kraju posameznih
snemanj bo obveščen upravni
organ skupščine občine.
Snemali bodo tudi iz zraka za
kar je potrebno dovoljenje držav-
nega sekretariata za narodno ob-
rambo SFRJ.
S seje skupščine občine Ormož
Negospodarna delitev
dohodka
(nadaljevanje)
Iz te primerjave lahko sklepa-
mo da je tudi na področju po-
litike osebnih dohodkov zabele-
žen določen napredek pri vskla-
jevanju strokovnih razmerij v
gospodarstvu.
Na območju občine je še ved-
no čutiti nekoliko večji relativni
porast višine sredstev za osebne
dohodke negospodarskih dejavno-
sti, kar je posledica rasti zaposle-
nih na teh področjih. Vendar pa
je v zadnjih dveh letih dosežen
velik napredek prav pri struktur-
nih odnosih mase osebnih dohod-
kov gospodarstvo — negospodar-
ske dejavnosti.
POVPREČNI OSEBNI DOHOD-
KI NA ZAPOSLENEGA
Povprečni osebni dohodki na
zaposlenega so se v I. polletju
letos napram istemu obdobju
lanskega leta povečali za 16 % ali
za 101 N din.
Večji porast povprečnih oseb-
nih dohodkov izkazujejo delovne
organizacije na področju gospo-
darstva. Do sedaj občutne razlike
med višino povprečnega osebnega
dohodka gospodarskih in nego-
spodarskih področij se vidno
zmanjšujejo, čeprav moramo pri
tem upoštevati objektivne mo-
mente, ki nastopajo med obema
področjema v kvalifikacijski
strukturi delovne sile.
Konec na 7. strani
Tudi v prihodnje tekmovanje
za najboljše pridelke
v letošnjem tekmovanju v
pridelovanju hibridne koruze so
bili doseženi zadovoljivi pridelki
zrnja na hektar
Letos spomladi je prišla iz
kmetijskega centra v Beogradu
pobuda za tekmovanje v pridelo-
vanju hibridne koruze. Prijavile
so se lahko vse tiste delovne or-
ganizacije, ki bi na organiziran
način pridelovale hibridno koru-
zo vsaj na 600 ha. Možnosti za
tekmovanje so imeli tudi zadruž-
ni obrati za koopveracijo, ki so za
tekmovanje lahko prijavili svoje
kooperante.
Med drugim se je na tekmova-
nje prijavil tudi obrat za zadruž-
no kooperacijo iz Ptuja. Kmeto-
valci se še prav gotovo spominja-
jo sestanka, ki je bil spomladi v
Markovcih; na tem sestanku so
strokovnjaki centra za pridelova-
nje koruze in strokovnjaki KK
Ptuj seznanjali kooperante s pri-
delovanjem, z izborom semen in
pogoji tekmovanja.
Obratu za kooperacijo se ni
posrečilo vključiti v tekmovanje
zadostno število hektarjev in ko-
operantov. Vsi, ki so se pa prija-
vili, so tekmovanje vzeli dokaj
resno. Uporabili so kvalitetna se-
mena in primerno agrotehniko.
Danes že ugotavljamo, da njihov
trud ni bil zaman. Marsikateri,
ki se ni vključil v tekmovanje,
je z zavidanjem opazoval njihove
lepe pridelke koruze.
Komisija, ki je ugotavljala do-
nose na površinah, ki so bile v
tekmovanju je ugotovila, da sta
kooperanta Franc čuček iz Pod-
vinc in Jožef Petek iz Gajevec
pridelala nad 100 stoto v suhega
zrnja na ha, Janko Znidaršič iz
Gorišnice pa 82 stotov. Lepe pri-
delke sta imela med drugimi
Konrad Prejac in Franc Prelog iz
Gorišnice in Markove.
Ti donosi dokazujejo, da se da
pridelati lepe pridelke.
V obratu za zadružno koopera-
cijo v Ptuju že mislijo na tekmo-
vanje v obratu med kooperanti
in sicer za najboljše pridelovalce
pšenice, koruze, v pitanju živine
in ostalem. S tem želi spodbuditi
kmetovalce k boljšemu pridelo-
vanju in uporabi potrebnih agro-
tehničnih ukrepov. Zadružni svet
bo razpravljal o tem, kako bo iz-
vedeno to tekmovanje v prihod-
njem letu.	Z R
Želimo ravnatelja,
s katerim bi sodeloval celotni kolektiv
Razgovor s predstavniki osnovne
šole ob dogodkih v minulem
petku
Minilo je že več kot leto dni
od prvega razpisa za mesto rav-
natelja na novi osnovni šoli v
Slovenski Bistrici. Toda ravna-
telj je in ga ni. Namreč, na zad-
njem razpisu je bil z večino iz-
voljen Ludvik Pleteršek, vendar
je to izvolitev občinska skupšči-
na razveljavila. Zaradi tega se je
Ludvik Pleteršek pritožil na vr-
hovno sodišče SRS, tožil pa je
tudi šolski svet, vendar v imenu
delovne skupnosti. Delovna skup-
nost na šoli pa ni vedela, da toži
svet v njenem imenu, niti ni ve-
dela za vsebino obtožnice, čeprav
je bila tožba vložena že spomla-
di. Vrhovno sodišče SRS je pred
dnevi obravnavalo obe obtožnici
in priznalo Ludvika Pleterška za
ravnatelja šole. Nastala je težka
situacija, ker se kolektiv osnovne
šole ne strinja z odločitvijo vr-
hovnega sodišča. Zato sem obi-
skal kolektiv ter se tam prepri-
čal o nastali situaciji. V razgo-
voru so sodelovali: Jožica Deti-
ček v. d. ravnatelj, Štefan Ro-
mih, pomočnik ravnatelja, Bože-
na Farazin, predsednik upravne-
ga odbora Katja Remec, član
upravnega odbora in delavskega
sveta ter Hedvika Bakau, pred-
sednica šolskega sveta.
Ko je kolektiv na osnovni šoli
izvedel za razsodbo vrhovnega
sodišča, je nekako spontano v
medsebojnih razgovorih pa že
tudi preje prišel do zaključka,
da s postavitvijo Ludvika Pleter-
ška za ravnatelja na šoli ne bo
to vprašanje rešeno. Ko je v pe-
tek, 6. oktobra prišel ob deseti
uri na šolo novi ravnatelj, je ves
kolektiv prekinil s poukom. No-
vemu ravnatelju je bilo poveda-
no, da je nezaželjen in da z nje-
govo postavitvijo ne smatrajo,
da je rešeno vprašanje ravnate-
lja na šoli. Delovni kolektiv je
poslal učence domov, še prej pa
sprejel sklep, da bo vse izgublje-
ne ure nadomestil. Na zborova-
nju, ki je sledilo, je kolektiv
sprejel resolucijo, s katero hoče
pokazati, da si želi čimprejšnjo
ureditev sedanjega stanja na šoli.
Resolucija, ki jo je sprejel ko-
lektiv navaja, da je vrhovno so-
dišče SRS ugodilo tožbi delovne
skupnosti šole. Delovna skupnost
pa ni nikoli sprejela sklepa, da
bo tožila skupščino občine. Pred-
sednica sveta je zlorabila svoj
položaj in vložila tožbo v imenu
delovne skupnosti. Za to so zve-
deli člani delovne skupnosti šole,
ko je bila tožba že v postopku.
Delovna skupnost je nato na se-
stanku z večino glasov zahtevala
umik tožbe. Umika pa sodišče
ni upoštevalo, ker umika ni za-
htevala podpisnica tožbe. S tem
pa so bile v veliki meri kršene
samoupravne pravice delovne
skupnosti šole. Resolucija nada-
lje navaja, da svet šole ni hotel
nikoli upoštevati sklepov delovne
skupnosti, predloge članov ZK
na šoli v zvezi z imenovanjem
novega ravnatelja na šoli. Delov-
na skupnost pa ni odpoklicala
sveta šole, ker je ta zagotavljal,
da dela v njenem interesu. Del
sveta šole, ki bi delal v interesu
Konec na 7. strani
Prvi klubski festival
amaterskega filma v Ljutomeru
PRIKAZANO JE BILO
16 amaterskih filmov iz Slovenije
in Hrvaške
Prejšnjo soboto in nedeljo je
bil pod pokroviteljstvom našega
lista v Ljutomeru prvi klubski
festival amaterskega filma, ki so
se ga udeležili dr. Božena Gross-
man, hčerka prvega slovenskega
filmskega ustvarjalca dr. Karla
Grossmana, ki je leta 1907. v
Ljutomeru posnel prva slovenska
filma »Odhod od maše v Ljuto-
meru« in »Sejem v Ljutomeru«
ter predstavniki skoraj vseh slo-
venskih kino klubov. V soboto in
nedeljo je bilo predvajanih skup-
no 16 amaterskih filmov, ki jih
je žirija izmed 30 poslanih izbra-
la. Organizatorju festivala. Kino
klubu »Prlekija film« Ljutomer,
je Foto-kino zveza Slovenije po-
delila za zasluge pri razvijanju
amaterske filmske deiavnosti v
Prlekiji zlato plaketo »Janeza Ku-
harja«.
V soboto zvečer je v otvoritve-
nem govoru predsednik festival-
ske žirije inž. Budau poudaril
pomen amaterskega filmskega
ustvarjanja v kulturi, kjer ta
zvrst umetnosti 20. stoletja od-
igrava v družbenem življenju
vedno pomembnejšo vlogo. »Ka-
ko čudovito je, če lahko na svo-
jem filmu opazuješ samega se-
be, svoje otroke, svoje življenje
in probleme, s katerimi si se
ubadal prejšnja leta.«
V ožjem izboru 16 filmov, je
žirija nagradila 6 amaterskih fil-
mov, ki so bili prikazani prvi
dan festivala, oz. projekcije naj-
boljših filmov. Prvo mesto je do-
bil film »Drzni let sokolov« Kino
kluba EMO Celje, ki je v 20. mi-
nutah umetniško prikazal gledal-
cem odlomke iz bogate celjske
Konec na 7. strani
OB ORMOŠKI CESTI BODO GRADILI
NOVO BENCINSKO ČRPALKO
Te novogradnje bodo veseli domači in
tuji lastniki motornih vozil, ki morajo na
dosedanji bencinski črpalki predvsem v
Roletnih mesecih precej čakati na gorivo,
[ovo bencinsko črpalko bo gradilo trgov-
sko podjetje Petrol iz Ljubljane ob Or-
moSki cesti. Z gradnjo namerava pričeti
že letošnjo leto. Dosedanja črpalka bo
z novo razbremenjena. Mnogi turisti na
tej prometni cesti proti Zagrebu bodo
lahko hitreje nadaljevali pot.
Z R
gtran 3
T E D \ 1 K — petek, 13. oktobra 1967
Stran 2
REORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE SLUŽ-
BE BO PRIDOBITEV ZA ZAVAROVANCE
Na območju občine Ptuj in Or-
mož samo en zdravstveni dom.
Bolje bo organizirana strokovna
služba. Predelom z večjo obole-
lostjo in smrtnostjo bodo posve-
tili več pozornosti. Rešilne avto-
mobile bodo opremili s telefoni.
Stroški poslovanja se bodo
zmanjšali. Uporabljati cenejše
ali dražje zdravilo. Preventivo
bodo razširili.
Razgovor z direktorjem ZD
Ptuj, STOJANOM FRANKOM,
predsednikom strokovno — orga-
nizacijske komisije.
— Kaj si lahko obetamo od
reorganizacije zdravstvene služ-
be?
Strokovna služba bo bolje or-
ganizirana. V celotnem območju
bodo posamezne službe zdrav-
stvenega varstva bolj tesno po-
vezane, posledica česar bodo med
drugim enotnejši vidiki.
Kadrovsko in finančno bomo
službo krepili povsod, kjer je
najbolj potrebno. Predeli celot-
nega območja, ki izkazujejo več-
jo smrtnost, obolelost odraslih
predvsem pa še otrok, bodo de-
ležni večje pozornosti. Povezava
z bolnišnico v strokovnem pogle-
du in uporabljanju njenih stori-
tev bo tesnejša. Potrudili se bo-
mo, da se pri pacientu preiskave
za isto vrsto bolezni ne bodo po-
navljale. Nekatere vrste preiskav,
posebno laboratorijske, bodo sa-
mo v bolnišnici, ki ima višje kva-
lificiran kader in boljše laborato-
rijske pripomočke. Pacient se naj
napoti v bolnišnico z vsemi po-
trebnimi izvidi, da ne bo podvr-
žen ponovno vsem preiskavam.
Dežurno službo obiskov na domu
za nujne primere bomo okrepili.
Rešilne avtomobile bomo opre-
mili s telefoni. Center jih bo lah-
ko klical kjer koli že bodo.
Pričakujemo, da se bodo stroš-
ki poslovanja zmanjšali, ker bo
manj upravno računovodske ad-
ministracije. Trudili se bomo, da
bomo naše pogodbene obveznosti
za izvajanje zdravstvenih stori-
tev izvrševali in da ne bomo pre-
segali finančnega plana.
V primerjavi z lanskim letom
so se povprečne cene receptom
dvignile?
Urediti bo treba veliko preko-
račevanje planiranih izdatkov za
zdravila izdana na recepte. V pri
merjavi z lanskim letom se je
dvignila povprečna cena recepta
za 46 %. Na tržišče smo dobili
nova zdravila, dobra, vendar zelc
draga. Ta se morda prevečkrat
aredpisujejo, tudi v primeru, ko
oi cenejše zdravilo prav tako po-
magalo. Tako bomo v letošnjem
letu potrošili zaradi podražitve
zdravil 200 milijonov S. din več
kot lani v območju našega zavo-
da za socialno zavarovanje.
—	Ali bodo morali zavarovanci
tudi v teh občinah delno kriti
stroške za zdravstvene storitve,
kot je to že ponekod?
Potrudili se bomo, da zavaro
vanca ne bomo obremenjevali
delnim kritjem stroškov za
zdravstvene storitve, kot je to
že v skoraj vseh sosednjih ob
moč jih.
—	Kaj predvidevate glede pre-
ventive?
V prihodnjem letu bomo prvič
pričeli cepiti proti ošpicam; za
enkrat še ne vseh otrok, ker ni
dovolj cepiva. Cepili bomo sla-
botne in zdravstveno ogrožene.
Trudili se bomo, da bomo še v
naprej zaščitili prebivalstvo s ce-
pljenjem proti gripi, v kolikor
bodo skladi socialnega zavarova-
nja to dopušučali. Zaščitno cep-
ljenje proti tetanusu bo treba
razširiti tudi na kmečko prebival-
stvo, ki je najbolj ogroženo. Od
zavarovancev pričakujemo čim
večjo udeležbo pri cepljenju. Le
to je garancija za manjše število
obolenj.
—	Reorganizacija mora biti iz-
vedena po zakonu do konca leta.
Kaj ste že ukrenili?
Z novim letom stopi v veljavo
nov zakon o reorganizaciji zdrav-
stvene službe. Zaradi tega so v
teku priprave za organizacijo sa-
mo enega samostojnega zdrav-
stvenega doma za območje občin
Ptuj in Ormož. Na več posvetih
so zastopniki delovnih kolekti-
vov, ki se združujeta, prišli do
enotnega stališča, da je reorga-
nizacija potrebna in da bo prav-
na združitev izvedena na način
pripojitve. Zdravstveni domovi iz
Ormoža, Kidričevega, Majšperka
in obratna ambulanta TAP se pri-
ključijo k ZD Ptuj. Različne ko-
misije so že izdelale točne osnut-
ke za integracijo v pravnem, stro-
kovno organizacijskem in finan-
čnem pogledu.
—	Kaj zagotavlja nova organi-
zacija kolektivom, ki se prioaja-
ja?
Nova organizacija zagotavlja
vsem delovnim kolektivom, ki se
pripajajo popolno enakopravnost
in svobodo akcije znotraj njiho-
vih delovnih enot. Samoupravljal-
ske pravice ne bodo nikjer krše-
ne. Poudarjeno je načelo enotno-
sti in sohdarnosti celotnega za-
voda. Odpravljena bo razdroblje-
nost in zaprtost posameznih za-
vodov. Z enotnimi vidiki bomo y
skupini delovnih organizacij laž-
je sprejemali tudi enotne stro-
kovne koncepte za delo in nadal-
nji razvoj. Lažje bomo koordini-
rali delo ker bo za vsako panogo
strokovne dejavnosti deloval cen-
tralni oddelek s šefom in stro-
kovnim kolegijem, katerega ob-
močje bo obsegalo vse zavode- ki
se združujejo.
Osnovna sredstva bo dom na-
bavljal vedno po presoji in odo-
britvi posameznih strokovnih
služb.
V boljši organizaciji večjega
zdravstvenega doma so notranje
rezerve, ki zagotavljajo, da se
služba ne bo podražila. Z R
Dr. Stojan Frank
U sadjarstvu izhod v sodobni olidelaui
Po mnenju ing. MIRANA GLU-
ŠICA, upravnika sadjarske enote
»Osojnik« pri KK Ptuj, v sadjar-
ski proizvodnji, takšna kot je,
ni več bodočnosti.
— Kako ocenjujete letošnjo
sadno letino?
Že dobrih deset let nismo imeli
takšne sadne letine na tako ši-
rokem področju. To je posledica
dolgega »odmora«, drevesa so si
opomogla. Ugodno so delovale iz-
redne vremenske prilike v pre-
teklem letu, ko se je rodni les
formiral in letos spomladi v času
cvetenja in suhem poletju, ko
bolezni niso mogle narediti večje
škode. Smatram pa, da ju bil v
naših starih sadovnjakih, ki jim
ne posvečamo dovolj pozornosti
letošnji rod »zadnji vzdihljaj«.
Drevje je ostarelo, izčrpano in
okuženo z najrazličnejšimi bolez-
nimi in škodljivci. Kakovost pri-
delka iz teh nasadov je slabša.
Sadje je škrlupasto, črvivo in ka-
parasto. Ni sposobno za skladi-
ščenje. Povsod po svetu so s
takšnim sadjarstvom kot je naše
kmečko, že obračunali. Za kako-
vostno sadje so danes predhodno
potrebni veliki strnjeni nasadi v
katerih se uporablja popolna in
sodobna agrotehnika.
—	Kje so še vzroki, da sadje
ne gre v prodajo?
Kadar je pridelka mnogo, je
ponudba večja, cena pada, kupci
pa zahtevnejši glede kvalitete.
Trgovina in potrošniki kupujejo
le popolnoma zdravo sadje in
lepo na izgled. Sadje iz novih
sadnih plantaž širom naše domo
vine je kvalitetno in se že proiz-
vaja v toliki količini, da skoraj
pokriva potrebe domočega trga.
Trgovci si v letošnjem letu ne
delajo zalog, ker je ponudba
kvalitetnega sadja iz kmečkih
sadovnjakov malenkostna, nekva-
litetnega pa nočejo. Čakajo tudi
na »intervencijski« uvoz. Prede-
lovalna industrija je pri nas sla-
bo razvita. Potrošnja predelanih
proizvodov (marmelada, sokovi
itd.) je še majhna. Temu vzrok
so tudi previsoke cene. Izvoza za
naše sadje ni več, čeprav so šta-
jerska jabolka nekoč slovela po
Evropi. Močna je ponudba juž-
nega sadja (pomaranče,...). Kup-
na moč potrošnika se je zmanj-
šala.
—	Kje je izhod za uspešnejše
sadjarstvo?
S pretežno kmečkim sadjarst-
vom je konec. To bo potrdilo le-
tošnje leto, ko kljub pridelku ne
bo niti tolikšnega izkupička, da
bi kriU letošnje stroške. Pridelek,
ki ga ne bo mogoče vnovčiti, bo
predelan v manjvreden jabolč-
nik. Izkupiček bo tako majhen,
da bodo sadjarji s težavo krili
davčne obveznosti.
Edini izhod za uspešno sadje-
rejo zlasti v Slovenskih goricah,
ki imajo nadvse ugodne klimat-
ske in pedološke pogoje je, da
pristopimo k velikim sadjarskim
obnovam na strnjenih komplek-
sih s popolno sadjarsko tehnolo-
gijo vse do modernih hladilnic
in skladišč. Samo smelosti, volje
in sredstev bo potrebno in naši
kraji bodo pridobili dohodek in
sloves.
—	Kot poslanec gospodarskega
zbora nam lahko poveste, ali je
v skupščini kaj govora o našem
sadjarstvu in ali se kdo zanj
sploh briga?
V skupščinskih zborih smo ra^
pravljali o problematiki sloven^
skega sadjarstva in o njegoveni
pomenu v gospodarstvu. Pred i^,
tom sem imel v skupščini obšj,
ren referat o dejanskem stanjih
v sadjarstvu. Prav tako so q
tem razpravljali in opozarjali
resnost tudi nekateri drugi p^.
slanci. Ugotovilo se je, da je sa-
djarska proizvodnja bila vsa po.
vojna leta najbolj zapostavljena
panoga v kmetijstvu. V njega se
je prav malo vlagalo. Skupščin^
SRS je lansko leto sprejela sred.
njeročni program gospodarskega
razvoja za obdobje do 1970 leta,
V tem programu je postavljena
sadjarstvu prioriteta. Nove na-
ložbe so seveda odvisne od raz.
položljivih sredstev.
—	Ali namerava KK Ptuj ob.
navijati sadovnjake?
Obnoviti nameravamo 150 ha
površin po terasnem sistemu za
jabolčne nasade. Teh površin še
ne obnavljamo, ker ležijo na iz.
krčenih gozdovih, katerih kore.
ninski ostanki morajo odmreti,
sicer škodljivo vplivajo na zdravi
stveno stanje sadnega drevja. Da
ne moremo pričeti z obnovo je
posledica primanj kovanj a lastnih
sredstev.
Primer uspešne obnove sadov-
njaka že pred desetimi leti je
nasad na ptujski Panorami. Ta v
preteklih letih letih obilno rodi
in daje zadovoljive finančne re-
zultate ob dosledni in popolni
agrotehniki, če bi pred leti več
obnavljali v družbenem in zaseb-
nem sektorju, bi bilo danes sta-
nje povsem drugačno. Posebno
dobro bo treba preučiti, kje bo
rentabilno obnavljati sadovnjake
in kako.
—	Ali bo imel tudi vaš obrat
težave s prodajo?
Breskve in hruške so že v ce-
loti pospravljene in prodane. Pri
prodaji nismo imeli večjih težav,
čeprav je letošnje leto tega sadja
bilo veliko. Z obiranjem jabolk
smo pričeli pred nekaj dnevi,
Prodati kvalitetna jabolka ne bo
težko, težje bo prodati manj kva-
litetna, to je predvsem sorte, ki
niso več v sadnem izboru (naše
stare sorte bobovec, mošančka,
damasonka in podobno).
Ob situaciji, ki vlada na trži-
šču bomo nekaj jabolk vskladi-
ščili. Ker je sadje zdravo, nam
bo v skladiščih ostalo. V prihod-i
njih dneh bomo pričeli z maki
prodajo jabolk za ozimnico, CenJ
jabolk pa so odvisne od sorte ir.'
razreda ter se gibljejo od 80 do
150 S. din za kg.	ZR
Po vojni le 15 km asfalta
v ptujski mm
v ptujski občini je nad 650 km
cest. Od tega smo jih po vojni
asfaltirali le 15 km. Ostalo so
makadamske ceste: cest drugega
reda je 87 km, cest tretjega reda
202 km in cest četrtega reda
365 km.
Menda ni treba posebej pisati,
da so v nemogočem stanju. Za
vse drugo bi jih lahko uporabili
le za normalen promet ne s ka
kršnim koli vozilom. Motorizira-
ni občani se pritožujejo nad šte-
vilnimi okvarami zaradi nemogo-
čega cestišča. »Kje so cestarji?
Kje je gramoz? Kam gre denar,
ki ga plačujemo za ceste? Zakaj
si ponekod lahko asfaltirajo ce
ste, pri nas pa še teh jam ne
morejo zasipati?«
Sadjar pripelje na odkupno po-
stajo natrgana jabolka, vendar
jih proda lahko le kot industrij-
ska. Na slabi cesti se obtolčejo
in namesto 80 din za kg dobi le
10 S. din.
VZROKI SLABEMU STANJU
CEST
Ceste drugega in tretjega reda
vzdržuje Cestno podjetje Mari-
bor, ceste četrtega reda pa Ko-
munalno podjetje Ptuj. Ceste
drugega in tretjega reda financi-
ra republiški cestni sklad, ceste
četrtega reda pa občina Ptuj.
Republiški cestni sklad da le
300 tisoč S. din za km ceste, do-
čim je občina prej dala 800 tisoč
S. din. Promet z leta v leto na-
rašča za ceste pa damo vedno
manj.
Ceste so preobremenjene. Na
njih je premalo cestarjev. Ti so
pretežni del zaposleni pri delih
na rekonstrukciji cest. Cestno
podjetje pravi, da bi moralo ce-
starje odpustiti, ker jih ne more
Dlačati. Raje jih zaposli pri re-
construkciji cest.
Material (kubik gramoza), ki
ga dostavi cestno podjetje, stane
od 2.800 do 3.500 S. din. Za ko-
munalno skupnost so privatniki
vozili gramoz za polovico ceneje.
Če bi prevoz gramoza prepustili
ponudnikom na licitaciji bi bil
niavoz gramoza polovico cenejši,
/^li ne bi bilo bolje, da da repub-
lika sredstva za ceste občini? Ta
bi bila prav gotovo bolj zainte-
resirana za dobro stanje ceste. V
Dbčinski upravi bi imelo cestno
podjetje le cestarje, ostala dela
pa bi opravilo po licitaciji. Danes
je že privatnih voznikov toliko,
da si že iščejo prevoze. Poleg ka-
mionov imajo že svoje nakladal-
ce. Za Komunalno podjetje so
vozili gramoz po 1.2(K) S. din za
kubik, kar je za polovico cenejše
kot stane Cestno podjetje.
En cestar mora popravljati
šest km dolg odsek ceste, kar je
preveč.
Ceste bi morali vsako jesen in
spomlad gramozirati. Nasipan
gramoz bi morali tudi povaljati.
Marsikdo, ki »poskakuje« z vo-
zilom po cesti se sprašuje, zakaj
ne posipljejo v jame vsaj tega
gramoza, ki je tu in tam ob cesti,
"estno podjetje pravi, da je pri-
pravljeno za zimsko posipavanje.
Dobro je misliti naprej!
Z oranjem cest so prišli že do
podlage. Strokovnjak rad pove,
la se gredarji, s katerimi orjejo,
aporabljajo le za razgrnitev gra-
noza po cesti.
Problem je tudi odvodnjavanje
:est. Pod težkim pritiskom se
:este širijo in jarki se ožijo, či-
;ti jih nihče. Pozimi nastajajo
mrzline na cestah in dviganje
cestišča.
Spričo tega, da še sedanjih
:est ne moremo vzdrževati, ptuj-
ski občan ne more misliti na nov
)dsek asfalta. V 22 letih so v ob-
lini asfaltirali le 15 km cest in
sicer od Ptuja do Suhe veje 5 km
n od Ptuja mimo Kidričevega
,0 km. Občani vprašujejo, kako
;o si lahko nekateri predeli v Slo-
veniji zgradili dobre ceste in
cako si jih lahko še letos gradijo
laše sosednje občine.
STANJE BI SE DALO
POPRAVITI
Cestno komunalni inšpektor v
Ptuju FRANC VAMBERGER nam
je dejal: »Ce bi imela občina re-
publiška sredstva za vzdrževanje
cest, bi jih vzdrževala enkrat ce-
neje. Zaposlene bi imeli le cestar-
je in nadzornike, ostala dela bi
oddajali na licitacijah.
En km asfaltne ceste stane 35
milijonov S. din. Radi bi asfalti-
ran od Ptuja do Grabščinskega
brega, do koder asfaltirajo cesto
iz sosednje občine. Ce bi republi-
ka dala polovico, bi občina dala
drugo. Sredstva so pripravljeni
prispevati tudi prebivalci vasi.
V odboru za republiški cestni
sklad sta le dva Mariborčana. V
njem Ptujčani nimamo predstav-
nika. Občina nima nobene kon-
trole nad sredstvi, ki gredo za
ceste. Na zadnji seji skupščine
občine Ptuj je bila ostra debata
zaradi slabega stanja cest. Neka-
teri odborniki so poudarjali, da
zaradi cest govorijo v skupščini
že več let, a brez uspeha.
Z R
^Granif si je
zagotovil
delo za
prihodnje dni
Po reformi je omejitev krediti-
ranja močno prizadela predvsem
gradbeništvo. Kako se prebijajo
v gradbenem podjetju Granit v
Slovenski Bistrici, mi je govoril
direktor Jože Krivec:
V	lanskem letu smo imeli kljub
težavam v kreditiranju uspešno
poslovanje. Realizacija je bila
večja kot v letu 1965. V letošnje
leto pa smo že šli z nižjim pla-
nom, kot je bila realizacija v lan-
skem letu. Kljub temu plan v le-
tošnjem letu ni izpolnjen. Letos
opravljamo razen tega, da gradi-
mo 53 stanovanj v Slovenski Bi-
strici, še samo drobna adaptacij-
ska dela, če ne bi upoštevali in-
dividualnih hiš v mariborskem
bazenu. Letos se pozna, da je sta-
novanjska skupnost v Mariboru
predala večino svojih del v delo
gradbenim podjetjem iz Maribo-
ra.
Realizacija gradbenih del v pr-
vih osmih mesecih letošnjega le-
ta znaša 5,420.000 N dinarjev, kar
je za 9 odstotkov manj kot v pr-
vih osmih mesecih lani.
V	januarju smo prešli na del-
no zmanjšani tednik, to je na 45
delovnih ur v tednu. To skrajša-
nje smo uredili tako, da imamo
v zimskih mesecih tri proste so-
bote v mesecu, v poletnih mese-
cih pa eno prosto soboto v me-
secu.
Zaposlenost je v letošnjem le-
tu padla za šest odstotkov, to je
na 340 zaposlenih povprečno na
mesec. Osebni dohodek smo v le-
tošnjem letu zvišali in znaša po-
vprečno mesečno v prvih osmih
mesecih 670 N dinarjev. Za pri-
hodnje leto predvidevamo, da se
bo stanje popravilo, ker smo že
letos prevzeli delo, to je gradnjo
trgovsko-stanovanjske zgradbe v
vrednosti 430 milijonov starih di-
narjev. V zimskem času bomo iz-
vrševali manjša adaptacijska de-
la, zaposlenih pa ne bomo odpu-
ščali. Razen tega bomo verjetno
prisiljeni nekaterim delavcem
dati dopust z 50 odstotno plačo,
kot je že ustaljena navada v
gradbenih podjetjih.	-b
Zdravstveni dom Ormož se
bo priključil zdravstvenemu
domu Ptuj
Kratek razgovor z ormoškimi zdravstvenimi delavci
Pred kratkim je bil v Ptuju
formiran medobčinski aktiv ko-
munistov zdravstvenih delavcev
iz ptujske in ormoške občine.
Organizacijska struktura seda-
njega ormoškega zdravstvenega
doma, ki bo moral s 1. januarjem
1968 prenehati delovati kot samo-
stojen, ker na njegovem območ-
jvi ne živi 40.000 prebivalcev —
zakon je a priori določil potreb-
no število zavarovancev, struktu-
ra zavoda pa je naslednja: sedaj
imajo 5 zunanjih ambulant sploš-
nega zdravstva in 3 centrale —
ginekološki, porodniški in šolski-
otroški dispanzer; 4 splošne am-
bulante, protituberkulozni di-
spanzer, ki dela dvakrat teden-
sko; 3 centralne time v zobo-
zdravstvu; 4 zunanje zobozdrav-
stvene ambulante; higiensko po-
stajo; tehnične službe (2 šoferja
z dvemi vozili, 2 snažilki in kur-
jač) ter 6 ljudi zaposlenih v
upravi; vsake 14 dni imajo po-
svetovalnice za matere in otroke
na celotnem teritoriju občine.
O pomenu in problemih reor-
ganizacije zdravstvene službe v
ormoški občini, kjer se je kolek-
tiv zdravstvenega doma odločil,
da se integrira, oziroma spoji s
ptujskim zdravstvenim domom,
sem se razgovarjal s člani med-
občinskega aktiva komunistov
zdravstvenih delavcev iz Ormoža
z dr. Radošem Božidarjem in po-
močnikom direktorja Edvardom
Brazdo. Kasneje se je razgovoru
priključil direktor ZD Ormož, dr.
Franc Antolič.
— Zakon o organizaciji zdrav-
stvene službe temeljito posega v
dosedanjo organizacijo in mrežo
zdravstvenih zavodov na področ-
ju ptujske in ormoške občine. Po-
leg vsebine dela posameznih zvrst
zdravstvenih zavodov določa tudi
delovno področje z najmanj 40
tisoč prebivalcev kot pogoj za
samostojno delo nekega zdrav-
stvenega doma.
V razpravah delovnih skupnos-
tih prizadetih zdravstvenih do-
mov, tako ormoškega kot v ptuj-
ski občini zdravstveni domovi:
Kidričevo in Majšperk s pred-
stavniki delovnih skupnosti ZD
Ptuj, je upoštevajoč konfiguraci-
jo področja, medsebojne poveza-
ve in stike prebivalstva ter pro-
metne zveze, obvladalo stališče
regionalnega zdravstvenega cen-
tra Maribor, ki priporoča priklju
čitev zdravstvenih domov Ormož,
Majšperk in Kidričevo z obema
tovarniškima obratnima ambu-
lantama (TAP Ptuj in tovarna
aluminija Kidričevo) k zdravstve-
nemu domu Ptuj. Na posvetova-
Konec na 7. strani
Komite ZK obč. Ormož
o reformnih vprašanjih
Ena izmed zadnjih sej občin-
skega komiteja Zveze komunistov
Ormož je bila posvečena obrav-
navanju okvirnih vprašanj, ki
naj bi jih zajel program dela
komiteja ZK za prihodnje obdob-
je, prav tako pa je bilo govora
o vlogi in nalogah komiteja pri
proučevanju idejno — političnih
problemov s področja gospodar-
stva, kot tudi glede metod dela
komiteja. Komite naj bi preuče-
val posamezne probleme ter jih
v primerni obliki posredoval
članstvu ZS. Komite bo organizi-
ral posvetovanja z aktivi komu-
nistov v občini oziroma na te-
renu. Potrebno gradivo za komi-
te bodo pripravljalne občasne
komisije in strokovna služba.
V prihodnjem obdobju bo ko-
mite obravnaval zlasti aktualne
probleme v zvezi z izvajanjem
gospodarske in družbene reforme
ter se vsebinsko vključil v pri-
prave za IX. plenum CK ZKS.
Med problemi, ki so trenutno
aktualni na območju ormoške
občine, namerava komite ZK ob-
ravnavati vprašanja odnosa do
privatnega kot socialističnega
sektorja kmetijstva v občini. Pri
tem vprašanju bo komite pred-
vsem zanimalo poslovno tehnič-
no sodelovanje kombinata, odno-
si med kmetijskim kombinatom
in privatnimi proizvajalci — s po-
udarkom na razvoju in proble-
mih kooperacij ske proizvodnje.
Prav tako bo komite analiziral
splošni družbeni standard v kme-
tijstvu, saj je na tem področju
še vedno dosti nerešeniifi proble;
mov. Namerava obravnavati tudi
obrt.
V zvezi s tem se sedaj pojav-
ljajo med člani ZK ekstremna
stališča, zato je nujna razprava
o omenjenih vprašanjih.
Na seji so razpravljali tudi o
gibanju gospodarstva v občini
Člani komiteja ZK so bili mne-
nja, da so doseženi rezultati v pr
vem polletju dokaj ugodni. Delov-
ne organizacije so se notranj"^
utrdile in ni v nobeni večjih pro;
blemov, ki bi pretirano opozarjali
na kritičnost stanja. Kljub relp
tivno ugodnim rezultatom pa j'^
ocena z vidika dolgoročnega
usmerjanja gospodarstva v obči;
ni Ormož nezadovoljiva, saj i"
večjih izgledov, za hitrejše pove-
čanje proizvodnje, prav tako
ostaja modernizacija, ker se z®
reševanje obratnih srdestev up^
rahljajo vsa razpoložljiva sred
stva, tako da ostane le malo z?
investicije oziroma modemizad'
jo. Tudi izvoz se bistveno ne p^
večuje.
Člani komiteja so bili tud'
mnenja, da sedanja politika banl^
ne -vpliva na selektivnost v go-'
podarstvu in da so v konkret^'
situaciji zapostavljanje manjs'
delovne organizacije. D P
gtran 3
T E D \ 1 K — petek, 13. oktobra 1967
Stran 3
Problenii u sadjarstvu
v i^tek 8. septembra, je bilo v
Gornji Radgoni posvetovanje
sadjarjev o problemih obnove sa-
dovnjakov, o zaščiti in mehani-
zaciji del v sadjarstvu zasebnega
sektorja. Posvetovanja se je ude-
ležilo precej kmetovalcev-sadjar-
jev. Razpravljali so o številnih
perečih problemih, s katerimi se
srečujejo slovenski sadjarji.
Klasičen način sadjarjenja ne
zagotavlja ustrezne kvalitete sa-
jja, kot jo zahteva tržišče in po-
trošnik. Vsekakor je potrebno
urejevati sadovnjake na sodob-
nih tehnoloških in strokovnih
osnovah. Tudi v zasebnem sek-
torju je potrebno pristopiti k
organizirani obnovi, kjer se naj
kooperanti združijo oz. povežejo
v sadjarske skupnosti, podobno
kot imajo sadjarsko skupnost v
Slovenski Bistrici, ki pa je žal
edina v Sloveniji. Sadjarska skup-
nost lahko organizira uspešno
kooperantsko proizvodnjo sadja,
z manjšimi stroški. Lahko se na-
bavijo stroji za več kmetovalcev
skupaj, kar vsekakor vpliva na
pocenitev nabave in izkoriščanja
mehanizacije. V taki skupnosti
lahko sadjarji organizirajo bolj-
šo strokovnost dela, v povezavi z
ustreznimi strokovnimi službami
v kombinatih ali zadrugah, ki se
ukvarjajo s problematiko sadjar-
stva. Prav tako se da mnogo
boljše organizirati agrotehnična
zaščita, zagotoviti višji in kvali-
tetnejši pridelek, izvrsten izbor
sort ter lažja organizirana pro-
daja pridelka na tržišču.
Kvalitetno sadje se lahko v
zelo ugodnih letinah, kot je n. pr.
letošnje, mnogo lažje in dobro
proda. Tako kot pri drugih kme-
tijskih pridelkih, je tudi v sadjar-
stvu cena sadja odločilna zaradi
kritja proizvodnih stroškov.
Na posvetovanju je bilo tudi
ugotovljeno, da za organizirano
kompleksno obnovo sadovnjakov
v zasebnem sektorju primanjku-
je ustreznih iinančnih sredstev.
Krediti in stroški vzdrževanja
obnovljenih sadovnjakov do rod-
nosti, so previsoki, da bi lahko
obnavljali sadovnjake kmetje z
lastnimi sredstvi, ali le s pomoč-
jo sredstev kmetijskih organiza-
cij, ki jim primanjkuje obratnin
sredstev za organizacijo že ob-
stoječe proizvodnje. To je tudi
eden od glavnih vzrokov, da se
je v obnovi sadovnjakov zaseb-
nega sektorja doslej zelo malo
storilo.
Hitro propadanje obstoječih
sadovnjakov in slaba kvaliteta
sadja, s katero se srečujemo na
trgu, vsekakor mora zainteresi-
rati širšo družbeno skupnost, da
zagotovi ustrezna finančna sred-
stva, ki bodo namenjena za po-
moč kmetijskim organizacijam
in zasebnim kmetovalcem pri ob-
novi sadovnjakov v zasebneni
sektorju.
Po posvetovanju so si sadjarji
ogledali tudi razstavo sadja na
pomurskem sejmu, kjer so lahko
praktično videli, kakšne so razli-
ke med sadjem, ki je pridelano
v plantažnih nasadah, z ustrez-
no agrotehniko in zaščito ter
sadjem, ki je dozorelo v večini
zasebnih sadovnjakov. Na raz-
stavi je bilo tudi razstavljenih
precej kmetijskih strojev, ki jih
naši kmetovalci nujno potrebu-
jejo (in že delno nabavljajo, ven-
dar tudi pri nabavi drobne kme-
tijske mehanizacije kmetje zara-
di pomanjkanja ustreznih finanč-
nih sredstev ne uspevajo, ker ni
ugodne nabave kreditov, oz. za
nabavo drobne kmetijske meha-
n.izacije krediti ne obstojajo, če-
prav je vprašanje nadaljnega go-
spodarskega razvoja v kmetij-
stvu ozko povezano z razvojem
zasebnega sektorja, od koder bi
naj družba čim več akumulirala,
kar v razgovorih kmetovalci in
kmetijski strokovnjaki vedno
bolj poudarjajo.	p
Potovanje po gostinskih
lokalih v ljutomerski občini
Prestrašeni obrazi, smeti po to-
točilno mizo, pomanjkljivi ceniki,
pobeg skozi okno in . . .
Pretekli teden sem dva dni po-
toval s sanitarno in tržno inšpek-
cijo po gostinskih lokalih v Lju-
tomersi občini. Inšpekcijo so se-
stavljali: tržni inšpektor Ludvik
BERKE iz Murske Sobote in sa-
nitarni inšpektor Nace ŽUNIC iz
Ljutomera. Skupno smo obiskali
20 gostinskih lokalov.
Delovne obleke visijo na obe-
šalnikih ...
V gostilni »Martin Prelog« v
Noršincih, kjer smo se najprej u-
stavili, smo našli precej nereda;
na ceniku ni bila pravilno ozna-
čena procentualna stopnja alko-
hola posameznim žganim in alko-
holnim pijačam; tako imenovana
mešanica žganja in pelinkovca je
že bila napravljena v steklenici.
Ceniki so bili nepravilno ozna-
čeni v vseh gostilnah, razen v go-
stilni »Albina Bobnjar« v Veržeju
in »Zenkovič« v Ljutomeru. Te
dve gostilni, zlasti »Zenkovič«,
skupno s gostilno »Franc Toma-
nič« v Radosavcih, so lahko zgled
privatnemu kot družbenemu gos-
tinstvu v ljutomerski občini.
Delovne obleke predstavljajo
poseben problem, saj v večini
gostinskih lokalov vise čiste, ne-
dotaknjene na obešalnikih.
Presenečenje pri zajtku.
»Jezus — Marija, kak ste me
prestrašili«, je med zajtrkom pri
mizi v lokalu dejala lastnica go-
stilne »Frančiška Vaupotič« v
Noršincih, ko smo stopili v njen
lokal. Na mizi, pokriti z umaza-
nim prtom, so bile razporejene
žemlje in drugo (seveda ne v ko-
šari za kruh). Inšpektor Beker je
je gostilničarki sam prinesel de-
lovno obleko, ker je lastnica za-
radi neprijetnega presenečenja ni
mogla najti. Za točilno mizo so
bile smeti v košari, kozarci niso
bili čisti, ker gostilničarka pri
pranju steklovine ne uporablja
nobenega pralnega pripomočka
(bisa), poleg tega pa še pere ste-
klo v mrzli vodi.
Sodi v kleti morajo biti po za-
konu o vinu označeni prav tako
kot na ceniku, od imena tekočine
do alkoholne stopnje. Kakor v
Noršincih, tako tudi v večini gos-
tiln drugod označbe na sodih ni-
smo mogli najti. V gostilni »Al-
bert Lovrenčič« v Lukavcih pa
je sod zamašen namesto z za-
maškom iz plutovine ali lesa, s
gnilim jabolkom.
Pisalna ali točilna miza, smetiš
če, kokoši v kleti...
Gostilna »Feliks Kolbl« v Vučji
vasi pomeni posebno poglavje v
obravnavanju senčnih plati ljuto-
merskega gostinstva. Za točilno
mizo na zgornji polici, so bile
razmetane žemlje, račimi, krpe,
cigarete; pod točilno mizo kupi
smeti, embalaža... Kozarci so
bili umazani in prašnati. Cenik je
bil tako prašnat, da gost sploh ne
more razbrati, kaj lahko nudi
gostilna »Feliks Kolbl« v Vučji
vasi. Pri točilni mizi je visel na
obešalniku star umazan zimski
plašč, ko smo odprli drugo sobo,
nas je presenetil izredno zatolheJ
vonj, če ne bi takoj odprli okna,
bi nas skoraj zadušilo. V tej sobi
razen skladišča cestarjev in ne-
kaj klopi, pripravljenih za bližnje
»veselice«, nismo našli ničesar.
V kleti je plavala embalaža na
vodi, sodi so bili neoprani in ples-
vi, med njimi pa so se sprehajale
kokoši. Ko so inšpektorji pisali
prekrške, je pricapljala k točilni
mizi kokoš, ki jo je gostilničar
Feliks trikrat zaman podil iz lo
kala, nakar je uboga žival oma
gala ter odcapljala na dvorišče.
Skupna ocena inšpekcije je bik
splošen nered in kazen, s katere
se gostilničar ob inšpekcijski!
ogledih vedno seznanja, ga še n
spametovala.
Mimo gostilne pa že vodi nova
asfaltirana cesta, ki bo kmalu
povezana z enako že nekaj let
zgrajeno cesto od Križevec do
Ljutomera. Gostilničar Feliks pa
bo lahko s tako malomarnim od-
nosom stal na pragu gostilne in
mahal motoriziranim turistom v
pozdrav, ker bodo ti želeli čim
prej priti v Križevce v gostilno
»šadl«, ki je ena izmed najlepše
urejenih v ljutomerski občini.
Pobeg skozi okno.
Mimo grede smo se ustavili v
točilnici V2K — prodajalna 3 v
Veržeju. še preden je šofer zavrl
»inšpekcijski avto«, smo videli
nekoga, kako po dvorišču teče v
stanovanje. Med pregledovanjem
inšpekcije, sem šel počasi proti
avtomobilu. Nenadoma sem zasli-
šal ropot in videl kako so trije
prestrašeni možakarji skočili sko-
zi okno na cestno stran, pobrali
kolesa ob ograji ter se izgubili v
vasi. Inšpekcija je sicer našla
vse lepo urejeno. Mimogrede je
eden izmed inšpektorjev vprašal,
čigava so kolesa. Delavec, ki je
pomagal pri stiskanju domačega
grozdja, nam je povedal, da so
si trije možakarji kupili vino ter
odšli pit sosedovim. Toda koles
ni bilo več zunaj, ker so se ko-
renjaki v silni naglici izgubili v
vasi.
Zcikaj takšen nered v družbe-
nem sektorju?
Od družbenega sektorja gostin-
stva smo obiskali naslednje loka-
le: buffet TP VESNA v Presiki,
kjer so bili delovni plašči celot-
nega gostinskega osebja in trgov-
skega osebja precej umazani,
buffet TP VESNA v Stročji vasi,
v katerem je bilo precej nereda;
delovni plašči umazani, za točilno
mizo debeli sloji prahu, umazani
kozarci, za točilno mizo dva stara
brizganca (ker si jih je nekdo
shranil?), v kleti je bil zraven al-
koholnih pijač natočen petrolej,
v skladišču trgovine so se na ma-
terialu za pr(^ajo sušile ženske
naylon nogavice itd.
Obiskali smo še buffet Kmetij-
skega kombinata »Jeruzalem-
Ormož« in gostilno »Vinski hram«
v Jeruzalemu gostinskega podje-
tja »Jeruzalem« Ljutomer. V buf-
fetu kmetijskega kombinata so
uredili novo klet, ki pa je brez
okna, na ceniku niso bile ozna-
čene niti sorte, niti alkoholna
stopnja sort. Za točilno mizo je
bilo precej nereda.
V Gostišču »Vinski hram« v Je-
ruzalemu perejo steklo v umaza-
ni vodi, v kuhinji smo našli zra-
ven jedil fosfin (strup za uniče-
vanje glodalcev), med krožniki
kolonsko vodo, nekaj stare uma-
zane posode, v shrambi 6 pokvar-
jenih kranjskih klobas; na točilni
mizi toalet papir in še marsikaj,
kar ni v skladu z osnovnimi po-
goji obravnavanja in poslovanja
gostinstva, še posebno, če ga gle-
damo skozi prizmo pomembnega
faktorja turističnega gospodar-
stva.
Delni napredek
Kljub navedenim perečim pro-
blemom v ljutomerskem gostin-
stvu je čutiti delni napredek. Ne-
kaj gostilničarjev se že v polni
meri zaveda »sodobnega poslan-
stva« gostinstva in njegove vloge
v turizmu ter v celotnem gospo-
darstvu občine. Nekaj pa je tu-
di takšnih, ki se nočejo, ali ne
morejo premakniti iz mrtve toč-
ke, ker jih niso spametovale niti
kazni niti opomini inšpektorjev.
Povleg tega bo potrebno v gos-
tinstvu še marsikaj izboljšati.
Morda bo nekoč prišel čas, da se
bo vsak gost prijetno počutil v
vsaki gostilni ljutomerske občine,
tako kot se lahko sedaj v ljuto-
merski privatni gostilni »Zenko
vič«, ali v gostilni »Albina Bob-
njar« v Veržeju, »Šadl« v Križev
cih in »Franc Tomanič« v Rado
slavcih.
Vse navedene pomanjkljivost
pa bi se dale odpraviti z dobre
voljo, metlo in krtačo. —p
Med inšpekcijo v ljutomerskih gostilnah
Od delavnice gumbov
do sodobno opremljene
tovarne
Pred več kot desetimi leti so
začeli izdelovati v Slovenski Bis-
trici v obrtni delavnici gubme.
To se bili prvi temelji današnje
sodobno opremljene steklarne. O
razvojnih poti steklarne in o nje
ni letošnji proizvodnji govori ge-
neralni direktor steklarne »Boris
Kidrič« Rogaška Slatina Djinov-
ski ing. Vojo:
Leta 1961 se je takratna stek-
larna v Slovenski Bistrici integ-
rirala s tovarno stekla v Rogaški
Slatini. Od takrat se je začela
modernizacija in specializacija o-
brata v SI. Bistrici. Takratni obrat
je izdeloval vse, do dokončne
izdelave lestencev in ostalih
svetlobnih teles. Po integraciji pa
so prešli samo na izdelavo svet-
lobnih teles. Tako izdeluje v Slo-
venski Bistrici samo svetlobna te-
lesa medtem, ko jih je preje tu-
di izdelovala tovarna v Rogaški
Slatini. Razen tega smo v zad-
njem času še naprej izpopolnili
proizvodnjo, saj smo kupili nove
hladilnice in peč za žaganje de-
korjev. V prihodnje pa bomo teh-
nološki postopek še izpopolnili.
Tovarna stekla »Boris Kidrič«
v Rogaški Slatini ima pet samo-
stojnih obratov, od tega sta iz-
ključno proizvodna obrata samo
tovarna v Rogaški Slatini in pa
obrat steklarne v Slovenski Bis-
trici. Ostali trije obrati pa so pro-
dajni obrati v Beogradu, restav-
racija v Rog. Slatini ter lastno
stanovanjsko podjetje.
Vsi obrati so samostojne de-
lovne enote s vsemi pravicami o
samoodločanju in s svojim žiro
računom. Skupna je edina upra-
va za nabavo in prodajo izdelkov.
Ce pogledamo realizacijo v pr-
vih osmih mesecih letošnjega le-
ta je ta za 10 odstotkov večja
kot v istem času lanskega leta, je
pa za 14 odstotkov nižja od pred
videnega plana. Celoletni doho-
dek je večji za 12 odstotkov med-
tem ko je osebni dohodek v le-
tošnjih prvih osmih mesecih več-
ji samo za tri odstotke. Tako
malo povečanje osebnih dohod-
kov, ki znašajo letos povprečno
75,(X)0 starih dinarjev, gre v ko-
rist skladov. Saj je delitveno raz-
merje 66.5 odstotka za plače in
33,5 odstotka za sklade. Vzrok,
je v letošnjem letu tako visok
procent namenjen skladom, so
krediti, ki smo jih najeli za so-
dobnejšo opremo v obratu. Upa-
mo, da bo prihodnje leto delitve-
no ugodnejše, saj znaša letos v
tovarni v Rogaški Slatini 85 od-
stotkov za plače in 15 odstotkov
za sklade.
Letos je zaposlenih v obratu
povprečno mesečno 180 ljudi, kar
je za 12 odstotkov manj kot lan-
sko leto. To zmanjšanje ne gre
na račun odpuščanja, ampak je
vzrok temu naravna fluktuacija
s tem, da novih delavcev v letoš-
njem letu nismo sprejemali. O-
brat bo kupil v novem bloku v
Zg. Bistrici štiri nova stanovanja,
ostala sredstva za stanovanjsko
gradnjo pa je namenil za gradnjo
individualnih hiš.
V letošnjem letu smo imeli te-
žave v prodaji naših izdelkov v
začetku leta, ko je ena peč celo
nekaj časa stala. Vendar se je
stanje kasneje uredilo, da sedaj
normalno poslujemo. Proizvod-
njo imamo hitro prodano, vendar
so na domačem trgu slabi plač-
nik, saj so nam dolžniki dvome-
sečno proivzodnjo. Na tuji trg
izvažamo samo na zahod. Glavni
kupci so Velika Britanija, ZDA,
Kanada in Zahodna Nemčija. Ti
odkupijo skoraj vseh 38 odstot-
kov naše proizvodnje, ki jo izvo-
zimo. Do konca leta planiramo,
da se bo odstotek izvoza povečal
na 45 %.
Konkurence na domačem trgu
v zadnjem času ni čutiti, med-
tem ko je na zahodnem trgu pre-
cej močna, vendar nam je naša
kvaliteta porok, da se izredno
uspešno uveljavljamo na tujem
trgu. Saj nam bo ravno uspeh na
tujem tržišču omogočil, da bomo
s temi sredstvi še bolj izpopolnili
naš tehnološki postopek, da bo-
mo konkurenčni ne samo doma,
ampak tudi na tujem tržišču.
—b
S SEJMA
PLEMENSKE ŽIVINE V PTUJU
V petek, 6. oktobra, je bil v
Ptuju sejem plemenske in klavne
živine, predvsem konj in goved.
Dogon na sejem je bil izredno
slab, najslabši do sedaj. Da je
bilo tako, je krivo predvsem dvo-
je: kmetje so zaposleni s spravi-
lom poljskih pridelkov, pa niso
imeli časa za vodenje živine ali
pa čakajo na katarinski sejem,
ki bo proti koncu prihodnjega
meseca, ker račimajo da bo ta-
krat večje povpraševanje.
Na sejem je bilo pripeljano o-
krog 300 glav konj in govedi. Naj-
več je bilo prodanih klavnih konj
\n žrebet. Rekordno število žre-
bet so odkupili Italijani. KupiU
so okrog 90 štiri do šest meseč-
nih žrebet, katerih cena se je
gibala med 100 in 1500 N din.
Nekaj klavni konj so lodkupili
tudi Ljubljančani. Cena le-teh je
bila med 4000 in 4500 N dm. C^-
veda tokrat niso šla v prodajo,
cena pa je bila od 3500 N. din
navzdol.
Prihodnji mesec, novembra, bo
odpeljal sejem, ki je vsak prvi
petek v mesecu, ker bo v soboto,
25. novembra tradicionalni kata-
rinski sejem.
Prcmetne iresreCe
v ptuiski občini
7. oktobra sta na Cvetkovem trgu v Ptu-
ju trčila osebni avtomobil MB 248-60, ka-
terega je vozil Frido Klančnik iz Ptuja in
in osebni avtomobil MB 109-52 z voznico
Ivanka Tomanič iz Ptuja, Pri tem je na-
stalo na obeh vozilih za 700 N D materi-
alne ikode.
ir
«. oktobra se je pripetila težja promet-
na nesreča na cesti III. reda v Repišču
pri Vidmu na Dr. polju. Trčila sta pol-
tovorni avtomobil MB 154-96 z voznikom
Francem Kerccem iz Maribor in osebni
avtomobil V2 46-52, katerega je upravljal
Zvonko Preindl iz Varaždina. Pri trčenju
so bili poškodovani voznik in sopotnici v
osebnem avtomobilu ter se zdravijo v
ptujski bolnišnici. Na vozilih je nastalo
^a 20.000 ND materialne škode.
10. oktobra je na Cesti dr. Jožeta Po-
trča v Ptuju kolesar (otrok) Slavko Duh
'2 Ptuja nenadoma zaprl pot osebnemu
avtomobilu MB 248-28, katerega je vozil
Alojz Lovrenčič iz Ptuja. Le-ta je pri za-
bijanju v levo, da nne bi povozil otroka,
^adel v nasproti vozeči osebni avtomobil
^^B 183-77 z voznikom Karlom Lončarjem.
Nastalo je za 400 ND materialne škode.
CENE
sadla in povrtnine
v PTUJSKI POSLOVALNICI POVRTNINE
(PRI MAGDI):
Grozdje 3,20, hruške 2—1, jabolka 1,40,
—	130, slive sveže 1,10, banane 3,20, par.
mezga 250 gr. 2,13, limone 4,50, rozine
6.20, slive suhe 5, cvetača 3, čebula 1,50,
česen 9, jedilno korenje 1, krompir 0,70
—	0,60, ohrovt 1,60, pesa 1,20, paprika
babura 1,60, paradižnik 2,20, solata (edivi-
ja) 2,50, sveže zelje 1,20, kislo zelje 1,50,
fižol (prepeličar) 4, fižol (tetovec) 3,90,
papir, vreče 3,20, jajca 0,54 olje belo 5,
olje belo 'A 1 2,80, olje bučno 12, o.je
bučno 6,20.
V dneh od 10 . 10. do vključno 5. 11 67
prodaja ptujska poslovalnica Povrtnine
ozimnico (jabolka sort. pisani kardinal,
jonatan, kanada, zlata reneta, baumano-
va reneta in bobovec). Cena jabolk 1 vr-
ste je 1,40 N din za kg.
S pionirske
konference v Ptuju
30. septembra t. I. so imeli na osnov-
ni šoli Franca Osojnlca v Ptuju pionirsko
konferenco. Razen učiteljev so prisostvo-
vali konferenci člani starešinskega sveta
ter Angelca Ziberna kot zastopnica DPM.
Na konferenci so sprejeli delovni pro-
gram in izvolili novo vodstvo pionirske
organizacije.
Osnovna naloga v programu je seveda
pridobivanje znanja. Da pa bo to osnov-
no delo bolj vsestransko, ga bodo pove-
zovali z različnimi dejavnostmi, To bo
tekmovanje v učenju, vključevanje pio-
nirjev v razne krožke, sedelovanje z dru-
gimi pionirskimi odredi in pa prenašanje
tradicij NOE.
Med proslavami Ijo letos na posebnem
mestu slovesnost ob 25-letnici ustanovitve
pionirske organizacije. Vsak pionir bi naj
poznal namen svoje organizacije in njena
pravila. Nadaljevali bodo prijateljska sre-
čanja z varaždinskimi pionirji, kakor tudi
stike s pionirji iz Žužemberka na Do-
lenjskem. Vabili bodo borce in aktiviste,
da jim bodo približali čas NOB. Velikih
dni iz narodne zgodovine se bodo spomi-
njali tudi v spisih. Tudi letos bodo tek-
movali za Ingoličevo bralno značko.
Po svojih močeh bodo sodelovali tudi
v delovnih akcijah. Uredili bodo okolica
nove šole in prispevali k lepšemu videzu
mesta, kar je posebnega pomena na nje
govo 1900-letnico.
Seveda pa so v programu tudi zabavne
in druge manjše dejavnosti. Vse pač naj
pripomore k pestrejšemu življenju nio-
nirjev.	1.
KAKO DOLGO BODO POPRAVLJALI BORLSKI MOST?
Most na Borlu je zaprt za ves
promet. Preusmerjen je preko
Ormoža in Cakovca, na drugi
strani pa preko Okičkega hriba
in Vidma.
Zadnje poplave so že davno od-
služen most do kraja poškodova-
le. Približno na polovici je naj-
bolj poškodovan. Avtobusni pot-
niki so morali pred motom iz-
stopiti. Avtobus je prazen peljal
prek mosta. Šele na drugi strani
so lahko zopet vstopili.
Delavci so že zasadili krampe
v asfaltno cestišče na mostu. Ko
jih povprašaš kaj je »narobe« z
mostom povedo, da bodo šele se-
daj ugotovili, ko ga bodo »odpr-
li«.
številni avtomobili morajo po
slabši makedamski cesti skozi
Haloze v Ptuj. Ali se ne bi bilo
treba na popravilo tako važnega
prehoda na prometni cesti lotiti
vsa malo bolj načrtno in pri po-
pravilu stremeti za tem, da bi ga
čim prej usposobili za promet?
Najprej bi bilo treba razmisliti,
ali se ga sploh splača poprav-
ljati. Ce se ga splača, bi morah
predhodno ugotoviti, kaj bo tre-
ba popraviti in se na popravilo
pripraviti.
Promet preusmerjen na cesto,
ki je prehodno niso niti malo po-
pravili, čeprav je v nemogočem
stanju.
Zaprt prehod prek mosta je
prizadel tudi hotel »Grad Bori«.
Gostinski promet se je znatno
zmanjšal.
Mnogi vprašujejo, kako dolgo
bodo morali voziti mimo mosta
in gledati, kako ga popravljajo,
pri tem pa kvariti avtomobile
po nevzdrževani cesti preko Oki-
ča.	Z R
gtran 3
T E D \ 1 K — petek, 13. oktobra 1967
Stran 4
Šola v Poljčanah
je lahko marsikateri za vzgled
šola v Poljčanah je znana
tem, da dijaki, ki pridejo iz nje
losegajo v nadaljnem šolanju
ijoljše rezultate, kot pa dijaki
drugih šol z boljšim uspehom.
D uspehih in težavah na šoli mi
je odgovarjal ravnatelj Alojz
Mesarič:
Kakšni so pogoji, v katerih de-
late?
S pogoji dela se res ne more-
mo pohvaliti. Samo v Poljčanah
imamo pouk v treh poslopjih,
vendar noben ne ustreza seda-
njim normam. Imamo staro šol-
sko poslopje v centru Poljčan,
eno poslopje na periferiji, eno
učilnico pa imamo celo v sobi
KUD-a. Učilnice so brez kabine-
tov, da pouk res ne more biti ta-
ko kvaliteten, v čemer so tudi
vzroki slabšega učnega uspeha.
Razen tega imamo eno podružni-
co še v Studenicah, kjer je prvi
in drugi razred kombiniran za-
radi premajhnega letošnjega vpi-
sa.
Kakšen je bil učni uspeh v mi-
nulem šolskem letu?
V	minulem šolskem letu je bil
uspeh šole 73,2 % brez negativne
ocene, z negativno oceno pa je bil
80,4 %. Osnovni vzrok za tako
slab uspeh je razmeroma usta-
ljen strog kriterij pri ocenjeva-
nju. Naši dijaki, ki zapustijo šo-
lanje pri nas, z lahkoto izdeluje-
jo sprejemne izpite na višjih šo-
lah in dobro izdelujejo v nadalj-
nem šolanju. Se pa bo celoten
kolektiv v bodoče še bolj trudil,
da bo povečal uspeh dijakov.
V	letošnjem letu je tudi upadel
vpis v prvi razred, tako da pou-
čujemo letos samo 669 učenceV;
kar je za 14 manj kot v lanskem
letu.
upate, aa Doste aoom novo
šolo?
Da dobimo novo šolsko poslop-
je ni dobenega upanja, čeprav so
sedanji objekti nemogoči za nor-
malno delo. Je pa v načrtu adap-
tacija šolskega poslopja v cen-
tru Poljčan. K njemu bi prizidali
zgradbo, v kateri bi bilo prosto-
ra za osem učilnic. Tako bi lahko
delo vsaj malo normalizirali.
Upamo, da bomo lahko z grad-
njo začeli čimprej e, čeprav smo
na prioritetni listi v občini na
drugem mestu za Makolami.
Kakšna je dejavnost vaših di-
jakov in učiteljev v svobodni ak-
tivnosti?
Moram reči, da je naša svobod-
na aktivnost zelo pestra. Na šoli
deluje cela vrsta krožkov, vsi s
precejšnjim uspehom. Delo krož-
kov se odvija pod okriljem pi<>
nirskega odreda »Toneta Tomši-
ča«. Med vrsto krožkov, ki smo
jih imeli do sedaj, smo letos
uvedli še pletilski krožek na željo
staršev. Edine težave so se nam
pojavile s tamburaškim in pev-
skim zborom. Izgledi pa so, da
se bo stanje končno vendarle ure-
dilo.
Kateri krožki so najbolj aktiv-
ni?
Vsekakor pripada prvo mesto
planinskemu krožku. Ta krožek
je tudi eden izmed naj številne j
ših, saj ima več kot sto članov
Vodi ga Dragica Onič, ki že vrste
let dosega s tem krožkom na
okrajnem pa tudi na republiškem
tekmovanju v orientacijskem po
hodu odlične uspehe. Že vrste
let so pionirji tega krožka repub
liški prvaki in letos se jim je
primerilo, da so v ekipnem tek
movanju zasedli prvo, drugo in
tretje mesto. Razen tekmovanj
organizira planinski krožek razna
predavanja z diapozitivi, ki jih
je bilo v letošnjem letu več kol
deset.
Razen planinskega delujejo tu
di športni krožki. V njihovem
okviru prirejamo na šoli vrste
tekmovanj in telovadnih nasto
pov. V minulem šolskem letu
smo tekmovali v znanju fizike
To dejavnost na šoli vodita Jož«
:Krajnc in Franc Onič. Na okraj
i nem tekmovanju smo dosegi
prvo mesto tako v ekipni razvr
stitvi kot pri posameznikih, kjer
je zmagala Milica Kropeč, učen-
ka sedmega razreda.
Kako ste praznovali pionirski
dan?
Pionirski dan smo svečano pro-
slavili. Najprej smo priredili kul-
turni program, v katerem so so-
delovali pionirji, nato pa smo
priredili športno tekmovanje.
Najboljšim smo razdelili knjižne
napade. Dobili so jih tudi naj-
boljši dijaki iz minulega šolskega
leta.
Ko sem zapuščal staro šolsko
poslopje v Poljčanah sem nehote
3omishl na šole, ki so mnogo
Dolj opremljene pa ne dosegajo
takšnih uspehov, kot jih osnovna
šola v Poljčanah, kjer imajo
mnogo volje ze delo z mladino.
—b
Predsednik republiške planinske zveze izroča poljčanskim pionir-
jem pokal za osvojeno I. mesto
PISMO
prijatelju — v grob
Vilko, prijatelj moj! Oprosti,
Oprosti, prosim ... prvič je, da
mi pero ne teče gladko ... besede
prave nočejo in nočejo prinesti
misli... Bil sem za risalno desko,
sklonjen nad načrtom stroja —
ti upravljal si letalo — stroj, tu
našo ptico ... takrat sem zvedel,
da so krila zlomljena te pokopala
pod seboi za vedno: tebe in šes-
tero drugih mož!
Težko že pišem, zamegljen mi
je pogled; saj veš, kako je davno
kar sem jokal — zdaj solze same
vre j o na oči, čeprav sem mož.
Prijatelj si mi, drugi brat!
Ne bom ti pisal hvale, je ne
priznaš, ker vedno bil si skro-
men, takšen si želel ostati vedno!
»Pilot si«, mi dejal nekdo je
danes, kažoč mi s prstom mast-
ne vrste v časopisu, ki kričale so
nesrečo tvojega letala, »na tvo
jem mestu pustil bi letala!«
Ti veš za moj odgovor, tvoj
vsekdar prav bil bi isti! In vseh
najinih tovarišev iz kluba... Jo-
čejo za tabo, Vilko, ker si vsem
prirasel k srcu s svojo dobro
voljo, smehom in tovariško do-
broto; ej moj Brko! Tvoja nova
knjižica letalska bo ostala zdaj
polprazna ... Nekdo bi listal in
bo bral na prvi strani: pilot Vili-
bald Tomažič... iz Ptuja, rostno
leto, dan in mesec: 29. septem-
bra 1935 ... član Aeroklubov Ptuj
in Maribor, v njih utirati si pot
začel si s krili med oblaki —
štirinajst poletij je minulo, nato
si letal s staromodnimi dvokrilci
in krotil srebrne strele onkraj
meje zvoka dvanajst let na ne-
bu naše domovine kot vojak, dve
leti je tega kar spet si vrnil se
med nas z gorečo željo, da postal
poklicni bi letalec. Komaj tvoja
se ti želja je spolnila, tvoje dav-
ne sanje so pretvorile se v večni
sen, in v bolečino tvoje žene, v
jok dveh sinčkov, hčerke male, v
žalost mame, vseh domačih, pri-
jateljev, tovarišev letalcev ... Za-
dnji tvoj polet bo vpisan na de-
seti dan v oktobru letos, ko ob-
stal si v nedostopni steni, gnezdu
orlov, tam pri Boru... Podala
nisva si roko v slovo, prijatelj
moj, moj drugi brat, ker nisva
mislila na to, da bo že zadnji-
krat ... in zdaj pišem pismo —
v grob — in jočem, Vilibald, če-
prav sem mož!
P. s.
Vilko, usoda je krivična! Sko-
raj istočasno je srebrna strela —
ptica brata tvojega — vojaka —
omahnila v smrt!
Ljudje, kaj še reči je na to —
dva brata — letalca je sočasno
pokosila smrt!!! ...
Roman Vnuk
Jure Tomažič
93 let
v Slov. Bistrici
Povod za ustanovitev gasilske-
ga društva v Slov. Bistrici je bil
požar dne 4. oktobra 1872, ko so
pogorele hiše št. 50 in 51 v Potoč-
nikovi ulici in župnijsko gospo
darsko poslopje. Že 24. oktobra
istega leta je bil v občinski dvo
rani ustanovni občni zbor gasil-
skega društva pod predsedstvom
takratnega župana Franca Far-
macherja. Tako je zapisano v
kroniki gasilskega društva Slo
venska Bistrica o njegovem na-
stanku. O dejavnosti gasilstva
sedaj pa mi je pripovedoval po
veljnik gasilske čete Vinko Pola-
nec:
Prvo motorko je dobilo društvo
leta 1926, prvi avtomobil pa že
leta 1932. Sedaj razpolagamo z
dvema avtomobiloma in to z
orodnim vozom in avtomobilom
cisterno, na katerega smo si sa-
mi vgradili motorko, razen tega
razpolagamo še z eno motorko
in enim kompletom dihalnega
aparata. Za naše potrebe pa moč-
no primanjkuje vsaj en čoln, ker
bi ga ob skoraj vsakoletnih po
plavah na območju Poljčan, Lož-
nice in črešnjevca nujno rabili.
Močno čutimo pomanjkanje oseb-
ne opreme gasilcev, sedaj nas je
46, opremo pa imamo samo za
20 ljudi, tako da nas hodi polo
vica gasit v svojih oblekah. Naj-
pogostejši vzroki požarov so
strele, razen tega pa namerni po
žigi in požari, ki jih povzročijo
otroci. Po letu 1965 je število po
žarov znatno padlo. Takrat je
bilo potrebno okrog 80 naših po-
segov letno, medtem ko jih je
bilo 1966. leta 65, lani pa v celem
letu samo 46. Do sedaj smo le-
tos šli v pomoč 26 krat.
Največja požara, ki se ju spo-
minjam sta tista, ko je gorela to-
varna olja in pa, ko je pred de-
setimi leti gorel hlev takratno
kmetijske zadruge. V tem požaiu
sta izmed 16 glav živine zgorela
dva vola. Letos poteka 95 let na-
šega društva. Zato smo ta datum
slovesno praznovali. Proslava je
trajala dva dni. Najzanimivejše
je bilo vsekakor v sobotb, ko je
bil v mimohodu pred tribuno pri-
kazan razvoj gasilstva od začetka
našega štetja do danes. Pred tri-
buno je stala častna straža naj-
starejših članov društva, v ozdju
pa zbor fanfar s pevskim zborom.
Na čelu sprevoda so si člani za-
želeh svojega najstarejšega člana,
ki sicer ni več aktiven, ima pa
Ivan Kapun za sabo 60 let aktiv
nega dela pri gasilcih. Sprevodu
je nato sledih mimohod gasilcev,
ki so v pristnih starih našnjah
prikazali razvoj gasilstva.
Naslednji dan, v nedeljo 8. ok-
tobra, pa je bila podelitev pri-
znanj in diplom najzaslužnejšim
gasilcem iz vse občine. Tako je
95 let gasilstva v Slovenski Bistri-
ci potekalo v slavnostnem vzduš-
ju, saj je bila ta proslava tudi v
ciklusu proslav ob 50. obletnici
oktoberske revolucije. H. B.
Proslava 45. obletnice
pihalnega orkestra Ljutomer
BOGATI DVODNEVNI
PROGRAM
Pred pričetkom proslave 45. ob-
letnice pihalnega orkestra Delav-
skega prosvetnega društva Lju-
tomer je v soboto zvečer sprego
voril o razvojni poti pihalnega
orkestra in njegove pomenu v
društvenem, oz. kulturnem življe-
nju ljutomerske občine ravnatelj
glasbene šole »Slavka Oster-
ca« ter vsa leta po vojni dirigent
pihalnega orkestra Avgust Lopar-
nik. Po govoru je godalni orkes-
ter iz Kapfenberga izvajal pod
vodstvom dirigenta Alojza Dom-
bergerja Mozartovo »Uverturo« k
operi »Figarova svatba«, Franza
Schuberta »Baletno glasbo iz
Rozamunde«, Offenbachovo Bar-
carolo iz opere »Hofmanove pri-
povedke«, Mascagnijev Intermez-
zo iz opere »Cavalerija Rustica-
na« ter 9 najbolj znanih del Joh,
Straussa.
Koncert je pokazal vigranost
celotnega ansambla posebno pri
Straussovem repertoarju.
Nedeljskega jubilejskega kon-
certa združenih pihalnih orkes
trov iz Kapfenberga in Ljutome
ra so se udeležili član republiš
ke zveze kulturno-prosvetnih or
ganizacij in dirigent pihalnega or
kestra ljudske milice iz Ljublja
ne Jože Hriberšek, predsednili
občinske skupščine Ljutomer Ive
šumak ter številni domači in tuj:
gostje.
Prvi je spregovoril predsednik
organizacijskega odbora priredi
tev DPD »Svoboda« Ljutomei
Ivan Vrbančič, ki je v svojem go
voru orisal razvojno pot Ljuto
merskega pihalnega orkestra, ki
je eden izmed redkih v Sloveniji
od ustanovite pa do danes, razen
v času druge svetovne vojne ne-
prenehoma deloval. V stari Jugo-
slaviji noben sokolski nastop ni
mogel biti izveden brez igranja
godbe. Tudi danes si ne more-
mo nobenega nastopa zamisliti
brez spremljave, oz. igranja pi-
halnega orkestra. Po vojni je bilo
22 godbenikov, ki so z Avgustom
Lopamikom začeli nadaljevati de-
lo Franca Zacherla in Frana Kar-
baša, ki sta pred ustanovitvijo
glasbene šole v Ljutomeru usta-
novila čisto amaterski pihalni or-
kester, v katerem še noben god-
benik in dirigent ni nikoli vpra-
šal za dnevnico ali potne stroške.
Stalna prisotnost godbe v kultur-
nem življenju občine je prirasla
k srcu skoraj slehernemu obča-
nu, od otrok, ki že v mladostni
fantaziji kujejo želje, da bi se
učili trobila in pozneje igrali v
ansamblu godbe, do starca, ki
si potihoma med igranjem živž-
ga poskočne koračnice, ali nem
posluša ob izvedbi Glen Osserove
»Studio One« itd.
Po vojni je bilo vloženega mno-
go truda od tistih dni, ko so god-
beniki ostali brez instrumentov,
brez orodja, saj so bili med voj-
no popolnoma uničeni, pa vse do
danes, ko se lahko ljutomerska
godba ponaša z oceno, da je še
zmeraj med boljšimi pihalnimi
orkestri v Sloveniji, kar je tudi
pokazala zadnja revija republiš-
kih pihalnih orkestrov v Kopru.
Kljub čisto amaterski naravi
delovanja pihalnega orkestra se
med tednom in stalno v nedeljo
zbere na vajah skoraj vseh 45
godbenikov, koliko članov sedaj
šteje ta ansambel. Med njimi je
Martin Blagovič, edini živeči
član pihalnega orkestra od usta-
novitve. Poleg Martina Blagoviča,
so še najstarejši člani ansambla
Avgust Žižek, Ivan Nemec, Lud-
vik Nedl, Franc Jelen, Jože Viher
in Rudi Zidarič. Vsi ti godbeniki
so dobili na nedeljskem koncer-
tu lepa priznanja; s svojim dolgo
letnim igranjem so se vživeU v
ansambel tako, da se nedeljskega
dopoldneva, ko si navadno vsak
delovni človek privošči počitek,
ne morejo zamisliti brez vaj.
Konec na 7. strani
Pihalna orkestra iz Ljutomera in Kapfenberga po nedeljskem kon-
certu
Obisk£kl£iL jitiL fe
Bil je čudovit jesenski dan. Kot
nalašč, sem si rekel. Hodil sem
ob robu gozda, kamor me je na-
potila tovarišica Marija. Rekla
je, kar naprej po tej poti pa jih
boste že našli, če ne drugače jih
boste pa zagotovo čuli, mi je zago-
tovila. Oprtan s fotoaparatom sem
se napotil dalje in misel mi je ne-
hote silila k malčkom. Iz zamiš-
Ijenosti so me predramiU zvoki
harmonike in glasovi otroškega
petja iz gozda pred menoj. Aha,
tukaj so, sem si rekel. Toda mo-
ral sem hoditi še celih pet minut,
da se mi je pogled ustavil na lepi
sončni jasi sredi gozda. Tovariši-
ca Marija me ni nalagala. Pristo-
pil sem bližje tako, da me otroci
niso videli ter poslušal in opazo
val. Med otroci je stala pogrblje-
na ženica, pozneje sem izvedel
da je to »Botra Jesen«, ki je
malčke spraševala, kako se ime-
nujejo posamezni sadeži, ki jih
je imela v cekarju. Dolgo časa so
gladko naštevali imena sadežev,
ki jih jim je kazala. Toda naekrat
se je zataknilo. Ni in ni šlo. Bo
tra Jesen ni hotela čuti, Kaj je
zdaj to, so gruntali otroci. Kon-
čno so le ugotovili, da sadež, ki
ga drži botra Jesen v rokah ni
»paradajs« ampak paradižnik in
»botra Jesen« je zopet slišala.
Ob koncu je nato obdarovala
botra Jesen svoje otroke z
jesenskimi sadeži, grozdjem in
jabolkami. Otroci so se ji zahva
lili z lepo pesmico, pa še eno in š(
eno in petju ne bi bilo kraja, č<
ne bi bil čas kosila in, če sc
malčkom že ne bi oglašali želod
čki. Ko smo šli nazaj, sb mi vzgo
jiteljice iz otroškega vrtca pove-
dale, da je bila današnja zabava
samo ena izmed mnogih, ki so
jih prirediU svojim varovancem,
ki jih je več kot 180. Tako so do
sedaj že pekli kostanj, gledali sc
otroške filme, imeli presenečenje
v gozdu, lutkovno igrico »Mucka
in ježek« in kdo bi našteval vse,
kar so in še bodo priredih v o-
troškem vrtcu v Slovenski Bis-
trici. Ko sem se poslavljal od
otrok in od vzgojiteljic, sem ne
hote pomislil, če bi bil še enkrat
tako majhen, kot so sedaj ti,
bi zagotovo prišel med nje in
bilo bi mi lepo, kot je sedaj njim
—^b
Obiskala jih je »botra Jesen«
LETO KRAJEVNIH
SKUPNOSTI
Od 15. maja 1967 do 15. sep
temora iyoo poieKa jLiulO jsj^-
JiiViMH	Vseom-
ska osnova za aK-cijsKo leto izoa
ja IZ priporočil, sKiepov m staiisc
Kongresa	m pienumov Z-jsj
ter Ji.omereuce mest Jugoslavije.
Krajevne skupnosti so pomemo-
na oDliKa samouprave, prek ka-
tere lahk.o oDcam uresmcujejo
svoje pravicc giude na urejevanje
vsen zadev družbenega m oseD-
nega standarda. Cileae na to je
pred vsemi zavestnimi silami na
loga, da pomagajo pri ustvarja
nju pogojev za uresničevanje po
treb.
Programi krajevnih skupnosti
predstavljajo zbir programov
vseh dejavnikov — organizacij in
organov na področju krajevne
skupnosti, ki se pojavljajo kol
nosilci določenih aktivnosti. V
programu je treba zagotoviti pri
oriteto urejanju tistih potreb, k
predstavljajo najosnovnejši inte
res večine občanov.
Leto krajevnih skupnosti naj
bo spodbuda pri preučevanju
ugotavljanju in spremljanju dol
goročnih in kratkoročnih potret
občanov v skladu z možnostm:
razvoja materialne baze. Delovn
kolektivi morajo biti močno za
interesirani za življenje delovnih
ljudi v krajevni skupnosti. V
skladu s potrebami in željami bc
nujno razvijati in krepiti družbe
no zavest ljudi, ki mnogokrai
predstavlja osnovno torišče pr
uresničevanju nalog in potreb.
Pismo Izvršnega odbora SZDI
Jugoslavije poudarja potrebo, di
se občani lotijo reševanja priori
tetnih nalog, to so:
—	otroško varstvo, ki je v
močnem zaostanku za osebnim
standardom in za gospodarskim
napredkom. Tu gre za kompleks-
no reševanje skrbi za otroka in
družino. Otroško varstvo naj se
usmerja prek šole, varstvenih
ustanov s pomočjo vseh vzgojnih
dejavnikov v krajevni skupnosti
kot so društva prijateljev mladi-
ne, pionirski starešinski sveti, pi-
onirska organizacija, podmladek
rdečega križa, ljudska tehnika,
šolska športna društva, taborni-
ki itd. Vsi ti dejavniki pa morajo
uživati družbeno podporo vseh
ostalih činiteljev, staršev in ob-
čanov,
—	razvijati je treba organizira-
no skrb za zdravstvenosocialno
zaščito občanov,
—	razširiti je treba kulturno
rekreacijsko dejavnost občanov,
saj to prispeva k vsestranski ak-
tivnosti,
—	krajevne skupnosti pa se
bodo morale v bodoče zavzemati
za načrtno urejanje naselij in
ostalih komunalnih ureditev.
V LETU AKCIJ KRAJEVNIH
SKUPNOSTI naj vsi dejavniki na
področju krajevnih skupnosti za-
stavijo konkretne plane z vsebino
potreb in možnosti, pri tem pa je
pomembno, da se k uresničevanju
ciljev ne prihaja formalno ali sim-
bolično, temveč s polno odgovor-
nostjo. Pri virih financiranja je
treba poleg sredstev iz občinske
skupščine in delovnih organizacij
upoštevati tudi prispevek obča-
nov in prostovoljno delo, v tem
pa se tudi odraža pripravljenost
in zavest do skupnih stremljenj.
Še je čas, da se krajevne skup-
nosti udejstvujejo v letu aktiv-
nosti, k sodelovanju pa naj po
vabijo vse krajevne činitelje in
občane.	žibema

TEDNIK — petek, 13. oktobra 1967
Stran 5
Qb stoletnici dramatičnega društva
Slovensko jubilejno gledališko leto
kraju nam je spregovoriti
jg v nekaj skopih besedah o nas-
^nku in rasti slovenskega gleda-
liškega udejstvovanja v Ptuju.
podatki so povzeti iz brošure
Okrajno gledališče Ptuj 1952 iz
Članka gledališka kronika, ki ga
je napisal prof. Alič Fran.
Leta 1863 je bila ustanovljena
ptujska čitalnica, odprta pa na-
slednje leto. Njena naloga kot tu-
ji ostalih čitalnic je bila, prebu-
jati in izobraževati slovensko
iudstvo, podžigati zavest sloven-
skega življenja. S petjem in igra-
jjii so budile narečno zavest po
naših mestih in trgih. Te prire-
ditve iz čitalniške dobe (od 1864
Jo 1912) sicer niso bile umet-
j)iŠko kvalitetne, a vendar so po-
jtiembne, saj so oznanjale in sla-
vile slovensko besedo.
Prva predstava diletantov iz
Čitalniškega kroga je bila 18.
decembra 1864 ob čitalniški »Be-
sedi«, kar je bila za mesto zna-
menit kulturno zgodovinski do-
godek. Leta 1882. je kupila čital-
nica svoj dom, bivši narodni dom
in adaptirala v njem prostore za
slovenske prireditve in ustvarila
tako boljše pogoje za vsestran-
sko uspešno delo med Slovenci.
Leta 1912. so ustanovili ptuj-
ski Slovenci s pomočjo maribor-
skega Dramatičnega društva po-
družnico v Ptuju, ki pa se je po-
zneje osamosvojila. Iz igranih
domačih in tujih del je opaziti
organizacijsko roko in njih kvali-
tetnejšo izbiro. To drugo fazo
gledališkega življenja v Ptuju, ki
ji je dalo tako podlago novo Dra-
matično društvo, je na mah pre-
sekala vojna, šele leta 1918. se
je pričelo gledališče buditi v no-
vo življenje.
Z nenavadnim zagonom so se
lotili dela naši stari igravci in
igravke, ki so se jim pridružili še
novi. Dramatično drušutvo se je
organizacijsko okrepilo in imelo
svojega predsednika, tajnika, bla-
gajnika, gospodarja, knjižničarja
in intendanta. Težo vsega dela so
prevzeli nase predvsem intendant
Mirko Majcen in številni drugii
požrtvovalni in ugledni kulturni'
delavci v Ptuju. Društvo je tudi
zapustilo tesne prostore v Narod-
nem domu in mestna občina mu
je odprla vrata v mestnem gle-
dališču, kjer se je doslej čula le
nemška beseda.
Decembra 1918. se je pričela
sezona 1918/19 z Jurčičevim »Tu-
gomirom«, ki so ga prvič igrali
še v Narodnem domu kakor tudi
»Desetega brata«. V januarju
1919. repriza obeh del pa je bila
že v mestnem gledališču. Vse do
leta 1941. je bilo v Ptuju bogato
gledališko življenje. Svoj pečat
so mu dajali predvsem stalni po
klicni režiserji in umetniški vod-
je kakor Valo Batina, Miro Kan-
kler, Jože Borko, predvsem pa
Franjo 2ižek in za njim Jože Ba
bič. Tik pred proslavo 30-letnicc
obstoja Dramatičnega društva je
udri v deželo okupator.
Gledališka družina se je razšla
in za dobo štirih let je utihnila
slovenska beseda v ptujskem gle-
dališču.
Dobo po letu 1945. označuje
predvsem idejnost novega časa
m nove nastajajoče socialistične
družbe.
Peter Malec
Nekateri problemi kulturno-
prosvetnega udejstvovanfa
na bistriškem območju
(Nadaljevanje in konec)
V zadnjem času kulturno-pro-
svetna dejavnost v občini Sloven-
ska Bistrica ni najbolj pestra.
Kljub temu, da je bilo ustanov-
ljenih cela vrsta institucij, ki bi
naj rešila kulturno-prosvetno pro-
blematiko v občini. Ne moremo
zanikati, da ni bilo v občinskem
merilu precej prireditev, toda
vse so bile v glavnem gostovanja
profesionalnih gledališč ali pa
proslave ob praznikih. S prosla-
vami in gostovanji pa je v glav-
nem konec kultumo-prosvetnega
dela v bistriški občini.
Da bi to mrtvilo prenehalo, je
občinski komite ZKS organiziral
razgovor o odnosih do kulturne
dejavnosti in samoupravljanja na
področju kulture.
Da kulturna prosvetna dejav-
nost ni aktivna, zgovorno priča
podatek, da je na račun sklada
za financiranje kulturno-prosvet-
ne dejavnosti več kot pet milijo-
nov starih dinarjev, ki pa jih je
blokirala občinska skupščina za-
radi nedelavnosti kulturno pro-
svetnih društev. Vodilo razgovo-
ra je bilo, da je treba na vsak
način najti pot in poiskati naj-
primemejšo rešitev. Rečeno je
bilo, da imajo v občini šest raz-
ličnih institucij, ki naj bi skrbele
za kulturno dejavnost v občini.
Od vseh teh pa je edino družbeni
center priredil nekaj prireditev.
Predvsem se je razprava vrtela
okoli vprašanja, kakšno vlogo bi
naj imele in kakšno bi bilo nji-
hovo območje dela. Več mnenj
je bilo, kakšna naj bi bila v bo-
doče vloga in naloga družbenega
centra. Največ mnenj je zahteva-
lo, naj bi bil družbeni center ne-
kak servis za pomoč ostalim
društvom Svobod ali drugim, ki
pripravljajo kakšno prireditev
Ta pomoč naj bi bila strokovne
ga značaja, v nudenju razne opre-
me in pa pomoč pri boljši orga-
nizaciji prireditev.
Najti pot sodelovanja z društvi
na tercHu in najti vrsto udejstvo
vanja društev na terenu, je bila
druga točka razgovora. Poudar-
jeno je bilo, da starejši ljudje na
vasi ne kažejo več interesa za
aktivno sodelovanje. Mladi pa so
premalo zavzeti ali pa jim delo
ne dopušča tega udejstvovanja.
Zaradi tega so potrebni razgovo-
ri s temi društvi na terenu, da bi
predložila svoje programe dela,
ki bi jih nato naj občinski svet
pregledal in uskladil, ter dal na-
to predlog skladu za financiranje
kulturno-prosvetnih društev o de-
narni pomoči posameznim dru-
štvom. Velja Da ugotovitev, da
se za razne proslave vedno naj-
dejo ljudje, ki so po daljšem
prepričevanju pripravljeni poma-
gati in sodelovati. Te prireditve
vedno uspejo in zaslužijo vso
pohvalo. Po njih celo izvajalci
kujejo načrte o nadaljnjem delu,
vendar dalj kot do sem nikoli ne
pridejo. Zakaj odgovorni ljudje
ne najdejo prave oblike dela, da
bi te ljudi še naprej zadržali?
Ob koncu so se na razgovoru
zedinili, da bi naj svet za šolstvo,
prosveto in kulturo naredil orga-
nizacijsko shemo delovanja vseh
kulturnih prosvetnih ustanov.
Razprave po področnih centrih,
ki bi jih naj izvedle krajevne
konference SZDL z mladino, ZK,
DPM in društvi Svobod pa naj
bi dale odgovor na obliko in vse-
bino dela po posameznih področ-
nih centrih.
:Z:AK:AJ tako?
Ob ž^ckclnjili lurislicnm predslavali v Ljuiomeru
živimo v nenavadnem svetu,
>olnem zelo velikih sprememb,
d se dogajajo v kratkem obdob-
ju človekovega življenja. Živimo
v času, ko se naše spoznavanje in
razumevanje narave širi in po-
glablja z neverjetno naglico, v
času, ko so problemi, kako upo-
rabiti to znanje za človekove po-
trebe in upe, povsem novi in le
malo pomešani s tistim, kar ve-
mo iz preteklosti.
Že v tradicionalnih družbah je
imela kultura vselej veliko nalo-
go, da je vsemu dajala trdnost
in ustaljenost ter skrbela, da se
stvari niso spreminjale. Tradicija
je zbliževala obdobja, dogodke in
celo leta. Funkcija kulture je bi-
la, da je izkoriščala vrednote in
da je opozarjala na trajne in po-
navljajoče se poteze človekovega
življenja, o katerih so v lepših
dneh govorili kot o večjih resni-
cah.
Amaterska kulturna dejavnost
je nedvomno pomemben del
družbenih naporov v kulturi, zla-
sti glede aktivizacije množic in
njenega osveščanja. Splošni raz-
mah vse dejavnosti po vojni in
dvig kulturnega nivoja, znanja in
spoznavanja ljudskih množic, da
je kultura nepogrešljivi del nji-
hovega življenja, potreba in s
tem tudi zahteva, je postavilo v
ospredje kvaliteto. Repertoar
množične kulture mora venomer
rasti in se razvijati po kvaliteti,
če hočemo, da bo amaterska kul-
turna dejavnost odigrala svojo
pomembno vlogo pri kulturni ak-
tivizaciji in osveščanju množic.
Repertoar ljutomerskega pihal-
nega orkestra se je vsa leta po
vojni razvijal tako po vsebini, ob-
liki in po kvaliteti, kar je poka-
zala dvodnevna proslava 45. ob-
letnice pihalnega orkestra, saj je
temu amaterizmu vedno znova in
znova zagotovljena kvaliteta, ki
ga dviguje na višji zahtevnejši
nivo.
Istočasno, ko je v soboto in
nedeljo pihalni orkester prazno-
val 45. obletnico svojega delova^
nja, je bil v Ljutomeru klubski
festival amaterskega filma, ki so
se ga udeležili kino klubi iz Slo-
venije in Hrvaške. To je bila pr-
va tovrstna prireditev, ki se or-
ganizacijsko ni proslavila, saj je
po tej plati ostala daleč v senci
proslave pihalnega orkestra. Ven-
dar pri tem obravnavanju to se-
daj ni bistveno. Bistveno je, da
sta bili prejšnjo soboto in nede-
ljo istočasno dve prireditvi v
ljutomeru, da sta bili predzadnjo
nedeljo na sporedu konjske dirke
in Prleška bratev 67.
Mnogi so bili v dilemi, kam
naj gredo, ali na koncert, ali pa
na nekvalitetno organizacijo fe-
stivala amaterskega filma, z od-
ličnimi filmi?!
V bodoče bi bilo potrebno
usklajevati koledar prireditev, da
ne bi na zunaj izgledalo, da se
gremo v ljutomerski občini tako
v kulturi kot v turizmu rivalstva.
Pri vsaki stvari je potrebno najti
skupen jezik. Žalostna je ugoto-
vitev, poleg razveseljujoče o pe-
strosti ljutomerskega kulturnega
in društvenega življenja, da je
bila brezhibno izvedena od štirih
zadnjih prireditev samo proslava
45. obletnice pihalnega orkestra.
Ostale, Prleška bratva 67, se je
že pred mrakom spremenila v
»veselico« — brez dobrega grozd-
ja iz Ljutomerskih goric, konjske
dirke so minile brez večjega šte-
vila obiskovalcev (sicer dobro
organizirane), na otvoritev film-
skega festivala pa so morali
gostje in ostali udeleženci čakati
eno uro od napovedanega časa.
po prvem večeru festivala pa so
morali s praznimi želodci »kora-
kati« po ljutomerskih ulicah, ker
je organizator pozabil na gostin-
ce, ali pa so gostinci pozabili na
organizatorja festivala.
Za nami so v tem mesecu štiri
pomembne prireditve, dve kultur-
ni in dve turistični, ki so doživele
(razen koncerta godbe na pihala)
različne kritike, še preden so se
končale. Ljutomer^ majhno me-
sto, ki je znan po prireditvah, po
bogatem kulturnem življenju, po
jesenskem turizmu (ta bi naj
vsaj enkrat zaživel), je ostal od
jeznih gostov, ki so na prleški
bratvi ob napovedani uri čakali
na »pristnega ljutomerčana« in
dobro grozdje, do sobotnega in
nedeljskega filmskega festivala
in kasneje gostinskih uslug ostal
v neprijetnem spominu marsiko-
ga, ki ga je pot te dni privedla
na prleško bratvo, ali pa na film-
ski festival, na katerem pa so bili
prikazani odlični amaterski filmi.
Upajmo, da se bodo vse te na-
pake popravile in da ne bo več
potrebno poslušati v samem Lju-
tomeru neprijetne kritike gostov,
ki so si Ljutomer po turističnem
prospektu, ali drugi propagandi
drugače predstavljali! —dd
Igravshi jubilei
Ančke Bajaotove
v kratkem bo proslavila v Žu-
VSinčičevi Veroniki Deseniški z
;logo Jelisave Frankopanske za-
služna in požrtvovalna članica
>Amaterskega gledališča« v Ptuju,
Ančka Ba j gotova, svoj 25-1 etni
igravski jubilej.
človek, ki se je kdaj koli sam
ukvarjal z gledališkim Ijubitelj-
stvom, ve in zna ceniti delo ter
entuziastvo in more najti zanje
nikoli dovolj toplih besed pri-
znanja ter iskrene pohvale za nji-
hovo nesebičnost, ves njihov
dragoceni prosti čas, ki so ga
radodarno posvetili gledališkemu
ustvarjanju. Pomislimo samo ko-
liko je bilo žrtvovanih večerov
za vaje, ki trajajo dostikrat poz-
no v noč, in za predstave bodisi
doma ali na gostovanjih po po-
deželju! A vse to — brez pomisli
na plačilo! še prav posebno pa
je težko izreči dovolj zahvale ne-
komu, ki je živel in se razdajal
na odrskih deskah, kakor naša
jubilantka, polnih 25 let.
Brez nekega posebnega čara,
I neke humanosti, prekipevajoče
' radosti, prave igravske nadarje-
nosti in strasti, ki žari iz gleda-
liških ljubiteljev, si takšne priza-
devnosti in predanosti gledališču
ne moremo zamisliti! Vse to ve-
lja v zvrhani meri za Ančko Baj-
gotovo!
, O svoji »igravski poti« nam je
jubilantka takole pripovedovala:
ze od mladih nog, še v šolskih
Iflopeh me je vso prevzela tajan-
stvena sla do izživljanja na odr-
skih deskah. V svojem rojstnem
kraju, prijaznem Lenartu, sem
^ot mlada začetnica igrala do-
brih pet let na tamkajšnjem »So-
kolskem odru.« Zelo rada in še
danes se živo spominjam kako
komaj napol odraslo dekle,
^orala igrati zapeljivo Golarjevo
* vdovo Rošlinko«. Pa sem se
^obro odrezala! Sodelovala sem
'Udi pri poslednji predstavi pred
okupacijo, v spevoigri »Planinska
ki jo je vodil sodnik Cvirn.
J Zatem so sledila zame žalostna
yta v raznih nemških taboriščih.
J kulturnih domovih pa je za
I^P čas utihnila in zamrla sloven-
^^a beseda ...
, Takoj po osvoboditvi, s pričet-
fj^.m sezone 1945/46, sem se pri-
^Jučila gledališkemu delu v Ptu-
— in mu ostala zvesta vse do
^^es! Sodelovala sem že v eni
P^^ih povojnih predstav ptujske-
gledališča, v ruski komediji
dete« v režiji Hinka Ko-
Tudi kasneje, ko se je
^^jsko gledaUšče spremenilo v
*^^Poklicno oz. ooklicno, sem bi-
la njegova stalna sodelavka. Po-
klicni režiserji, ki so tu ustvar
j ali, so imeli vame veliko zaupa-
nje in mi poverjali vselej zelc
odgovorne in težke naloge. Naj
omenim le nekaj njih: Lužarica
in kasneje Hana v Cankarjevem
»Kralju na Beta j novi«, Dacarka
v »Pohujšanju«, Almira v »Mi
klovi Zali«, Borštnica v »Naš:
krvi«, Jula v Potrčevih »Kreflih«
mati v »Volkodlakih« in »Mlado
sti pred sodiščem«, Amaj v »Iz
daj i pri novari«, Lady Milford \
»Sovraštvu in ljubezni«, Elizabe
ta v »Plinski luči« in še in še
vse tja do žene v Frišovi »An
dori«.
Rada se spominjam svojih ko-
legov, s katerimi smo skupaj de-
lili vse radosti in težave ob gle-
daliških večerih, bodisi na vajah,
bodisi pri predstavah. Tako: Žva-
na, Jožeta Rojca, Dežmana, Ko-
stanj ška, zatem nepozabnega,
nam vsem dragega pok. Darčija
šugmana, Vičarja, Koroščeve,
Ukmarjeve, Videčnikove, Hermin-
ce in Borisa, ki so odšli v druga
x)klicna gledališča, in še tihe in
jubeznice gostje Mire Sardoče-
ve...
čas se je odmikal, kmalu bo
treba iti spet — kakor dozdaj že
neštetokrat v 25. letih — v gleda-
lišče k vaji — zato smo končali
naš prijeten pogovor...
Jubilantki, Ančki Bajgotovi, ob
tem njenem prazniku od srca
čestitamo in ji želimo še veliko
nadaljnih uspehov na odrskih
deskah, ki pomenijo svet in ka-
tere je tako zvesto služila dozdaj
več ko polnih 25 let.	p. m.
An^^ka Raiorntnva
Pevski 2:bor
DPD »SVOBOOa« Ptuf
pred novo sea^ono
že junija, t. j. na koncu lanske
sezone, je petčlanski odbor moš-
kega zbora DPD »Svoboda« sku-
paj z dirigentom prof. Brankom
Rajšterjem razpravljal o nadalj-
njem delu in tudi sestavil delovni
načrt.
Po poletnih počitnicah je zbor
prvič nastopil na slovenski reviji
obrtniških pevskih zborov, ki je
bila 3. septembra v Dobrni. Že
9. septembra je gostil na Borlu
delavski pevski zbor iz Leobna in
ob tej priložnosti so se člani do-
govorili za medsebojno sodelova-
nje.
Po dveh mesecih študiran j a
novega programa se bo zbor po
zadnjem nastopu v Ptuju, 25. fe-
bruarja letos, spet predstavil do-
mači publiki na kulturnem spo-
redu, ki bo na predvečer dneva
republike. Tedaj bo izvajal 10
pesmi, ko bo za vsakogar nekaj.
Repertoar namreč obsega pesmi
raznih narodov, ki bodo ustreza-
le vsakemu ušesu.
Že dalje časa si zbor dopisuje
z zamejskimi Slovenci iz Koroške
in šele pred dobrim tednom je
bilo po ustnem dogovoru sklenje-
no, da bo zbor 14. in 15. januarja
1968 nastopil v Podjuni in Rožu.
Obiskal bo znane kraje, kot so
Pliberk, železna Kapla, Sinča ves
in Borovi je in se tako na naj-
lepši način oddolžil našim roja-
kom, ki slovensko pesem zvesto
ohranjajo skozi stoletja.
V maju 1968 namerava zbor
vrniti obisk delavskemu zboru iz
Leobna, ki je bil tukaj septem-
bra 1967. Prav tako bo zbor po
več letih nastopil tudi v maribor-
ski unionski dvorani, le datum
koncerta bo, določen pozneje.
Letos je glasbeni oddelek RTV
Ljubljana razpisal tekmovanje
slovenskih pevskih zborov, ki bo
prihodnje leto. Zbor se na to
5rvo tovrstno prireditev priprav-
ja, vendar vadi samo lasten del
programa, ker obvezni pesmi še
ni prejel.
Kot vsako leto, bo tudi v pri-
hodnjem zbor sodeloval na pros-
lavah državnih praznikov. Razen
že tradicionalnega sodelovanja s
Strojnimi delavnicami, ki so za
zbor imele še vedno veliko razu-
mevanja, bo nastopil tudi v dru-
gih krajih ptujske občine, ki jih
bo predlagal Občinski sindikalni
svet.
Celotni zbor čuti dolžnost zah-
valiti se Občinskemu svetu DPD
»Svoboda« in Občinskemu sindi-
kalnemu svetu za uspešno pomoč
:30sebn0 po Stanetu Staniču in
Feliksu Bagarju, ki sta k tako
dobremu uveljavljanju doma in
na tujem z razumevanjem in ne-
sebičnim delom mnogo pripomo-
gla.
Končno je treba priznati, da
je glavni problem zasedba zbora,
saj sta lansko leto pristopila k
zboru samo 2 pevca, letos pa njih
če. Starejši Ptujčani se gotovo
spominjajo povojnih časov, ko
sta bila v mestu moški in mešani
pevski zbor, sedaj pa je ostal le
moški, ki ima samo 24 pevcev.
V veliki večini ga sestavljajo sta-
rejši pevci in vsi se opravičeno
vprašujejo, kaj bo takrat, ko bo-
do ti nehali. Ali v Ptuju res ni
več idealistov, ki bi jih združeva-
la ljubezen do lepe pesmi? Kje
so vzroki?
Kaj je z našo mladino, ki
očitno nima kaj početi? Cele po-
poldneve poseda v mlečni restav-
raciji in kavarni, saj mladinske-
ga kluba ni, kjer bi se lahko še
kako drugače udejstvo vala. Mo-
goče pade del krivde tudi na naš
šolski sistem, kajti vsi dobro ve-
mo, da ima glasbena vzgoja sva
je mesto samo v osnovnih šolah.
Sedaj se mnogo piše in govori
o zakonu o vzgoji in izobraževa-
nju, vendar je o glasbi bolj malo
slišati, čeprav na drugi strani
spet vztrajno poudarjamo, da
mora biti vzgoja naše mladine
vsestranska in harmonična.
Vsi vprašujemo, kaj je s ptuj-
sko inteligenco, ki v nobenem
primeru ne more žrtvovati štirih
ur tedensko za pevske vaje. Kake
naj to nezainteresiranost in pa-
DRAGA ALENKA!
Rad bi ti opisal kako lepo je v jeseni
pri nas na deželi v mojem domačem
kraju — Podlehniku. Imam veselje s pi-
sanjem in če mi boš objavila to pismo
se bom še oglasil.
Minilo je poletje in jesen nam Je po-
darila svoje darove, ki so sad pridnega
in neutrudnega dela kmetov. Grozdje m
jabolka dozorevajo, žive meje so polne
zrelih lešnikov in orehov, ki gledajo izpod
redkih odpadlih listov kot velike, rjave
oči.
Končno je prišel dan, ki so ga pri Si-
tnikovih tako težko čakala — trgatev. To-
da dopoldne jim je vreme nekoliko naga-
jalo. Nebo Je bilo oblačno. Tu in tam je
klepet trgacev premotila pesem črička ali
pesem kakega ptiča. Nekje v daljavi je
zaklopotal klopotec.
Gospodinja je opoldne prinesla kosilo.
Jedli so pod jablano, polno zrelih jabolk.
Po kosilu je začelo sonce močno pripekati
in trgači so z veliko vnemo začeli obirati
grozdje, ki so ga iz veder sipali v brente
brentarjem. Med duhovitimi šalami so
prepevali.
Ob mraku so se napotili v zidanico,
kjer so stiskali grozdje. V veliko kad je
kmalu pritekel prvi mošt.
Iz zidanice je še pozno v noč donela
stara narodna pesem: En hribček bom
kupil . . .
Iskreno te pozdravlja pionir Janko Her-
ga iz VII. b. razr. osn. šole Podlehnik.
DRAGI JANKO!
Z največjim veseljem objavljam tvoje
pismo, iz katerega diha tvoj dragi domači
kraj. Lepo si mi opisal oblačno dopoldne
in sončno popoldne in skoraj si mi dal
poskusiti mošt. Hvala za vse!
Pa še nekaj, Janko! Tvoje pismo je
napisano s skrbno in urejeno pisavo, kar
me je posebno razveselilo. Pokazal si, da
si resen in vljuden fant.
Bodiva prijateljal	Alenka
NAŠA PISMA
Veselih dogodkov se vedno radi spomi-
ijamo in pripovedujemo o njih. Tudi Lju-
3o ne more pozabiti zadnjih počitnic in
lam piše:
Zaprla so se šolska vrata. Naše počitni-
ce. so se pričele. Kdor je le mogel, je
jdšel kam na dopust. Tudi jaz sem šel:
/ Oslušovce, Podgorce, na morje v Bres-
:anico, Braslovče in v Maribor.
Najlepše je bilo na morju. Lepo je bilo
/ Mariboru. Tu je doma moja tetica. Pri
ijej sem doživel nekaj, nekaj neverjetne-
ga.	^
Soseda moje tetice ima golobe. Te golo-
be tetica sovraži. Sovraži pa jih zato, ker
|i na vrtu delajo veliko škodo. Ob neki
priliki me je nagovorila, naj te golobe
na zvit način ulovim. Njeni želji sem že-
lel ustreči.
Vprašal pa sem se, kako naj jih ulovim.
Po razmišljanju sem jim pripravil »past«.
Vzel sem zabojček, ga položil na tla, po-
dprl za decimeter dolgo palčico, katero
sem imel privezano na dolgo vrv. To vrv
sem imel napeljano za vrata. Pod ža-
bo jčkom sem imel koruzo, pšenico in
druge ostanke hrane. Sam sem se spra-
vil za vrata in opazoval prihod golobov.
Toda čuda! K zaboju je namesto golobov
pritekla podgana. Po srečnem naključju
se je znašla v zabojčko. Podgana je tekala
po zabojčku, jaz pa zunaj njega in kričal
na vse grlo: »Tetica, poglej tvojega golo-
ba!«. Res je pritekla. Bila je skoraj malo
užaljena, ker sem jo potegnil za nos. Na-
to sem jo še vprašal, če se kaj veseli pe-
čenke. Vzela je ravnilo in stekla po vrtu.
Jaz pa sem jo izpraševal, če hoče mene
ali »goloba« natepsti.
Ta dogodek so videli tudi pleskarji. De-
jali so, da so se od srca nasmejali. Tudi
jaz se tega dogodka rad spominjam, če
Ea se ga tetica, ne vem.
jubo Korpar 5. razr. osn. šole Franca
Osojnik Ptuj
DRAGI L TUBO!
Zanimivo in hudomušno je tvoje pismo.
Marsikdo se bo nasmehnil ob njem.
Želim ti še mnogo veselih dogodkov in
prisrčnega smeha. Oglasi se šel
Alenka
Pričeli so gradnjo ceste
graLdom v I>tuju
Občina Ptuj je letos pristopila
tudi k modernizaciji ceste okrog
gradu in skozi Vičavo. To je bilo
nujno potrebno zaradi močne
gradnje individualnih stanovanj-
skih hiš na Vičavi, vedno večjega
prometa motornih vozil in zahte-
ve po urbanistični ureditvi tega
predela. Dela na modernizaciji te
ceste so predvidena v višini
500.000 din. Kot najugodnejši po-
nudnik jih je prevzelo Cestno
sivnost opravičimo? Morda je
preutrujena od dela na službe-
nem mestu in ne zmore več kot
večer za večerom sedeti pred ma-
lim ekranom in uživati ob kvali-
podjetje Maribor. Po pogodbi bo
podjetje glavna dela s položitvijo
prvega sloja asfalta opravilo v
letošnjem letu, ostala dela pa
spomladi. V zvezi stem bo treba
predhodno položiti na Vičavi no-
vi cevovod v dolžini 850 m. Cena
teh del je 85.000 din, od katerih
bo prispeval cestno komunalni
sklad 60.000 din, Komunalno pod-
jetje Ptuj pa 25.000 din.
u	Z R
teti našega televizijskega progra-
ma. Vsekakor se moramo dobro
zavedati, da jedro naše reforme
ni samo v gospodarskem, tem-
več tudi v diihovnem smislu.
Stran 6
T E D M K — petek, 13. oktobra 1967
Stran ^
Mladina na krivih poteh
Kadarkoli je govor o otrocih,
ki izhajajo iz družin alkoholikov,
mi je vedno živo pred očmi zgod-
ba, ki sem jo nekoč slišal in, ki
nazorno kaže, kako se odraža
vzgoja v taki družini.
V začetku so se igrali otroci
»družino«. Ena od mladih deklic
je bila »mama«, njen bralec pa
je bil »ata«. »Ata« je omahovajc
kot pijanec in preklinjajoč z naj-
sočnejšimi psovkami prišel do-
mov, pretepel »mamo« in »otro-
ke«, se zvalil na tla in glasno za-
smrčal.
»Mama« je pristopila k speče-
mu »atu« in mu z veščimi roka-
mi pretipala žepe, mu vzela »de-
nar« in denarnico spet spretno
vtaknila v žep. Z izrazom velike-
ga zadovoljstva je preštevala »de-
nar«, ki ga je izmaknila »atu«.
Kasneje je prostodušno pripo-
vedovala, da je to naučila mama.
Prostodušno je tudi povedala, da
ji je mama nekaj malega dala od
tega, kar je mala izbrskala i/
očetovih žepov. Mala pa je spoz-
nala, da lahko obdrži kaj več za-
se, še več: spoznala je, da je mo-
goče tudi iz drugih žepov in tudi
IZ torbic mogoče kaj dobiti.
Zgodba je dovolj zgovorna in
ne potrebuje dodatnih besed.
»Katica tatica!« so jo klicali
otroci. Izmikala je denar, šolske
potrebščine. Zakaj? Oče-alkoholiK
je denar zabijal v pijačo, za Ka-
tico pa ni bilo denarja niti za naj-
nujnejše šolske potrebščine, ona
pa bi tako rada bila dobra in
urejena šolarka.
Droben in še nerazvit je, toda
o »skrivnostih« spalnice ve veli-
ko, preveč, le, da so v njegovih
mislih podobe teh »skrivnosti«
vse skrivenčene, spačene, ostud-
ne. Te podobe mu je vtisnil oče-
alkohohk, ki ga alkohol levi v
žival in je bil fantič nič koliko-
krat priča živalskemu izživljanju
svojega očeta. Nad kom naj se
zgrozimo? Nad otrokom?!
Včasih se mi zdi, morda pa je
to le moja globoka želja, da bi
starši kljub vsemu, kar jih tezi,
le ne zašli na pot alkohohzma,
ali pa se otresli z vso voljo tega
zla, če bi si bili svesti, kakšno
grozno zlo prizadevajo svojim
otrokom, kako onesrečujejo svo-
je otroke, kako jim uničujejo živ-
ljenje.
Otrok in mladi človek potrebu-
je vedno zgled; starši-alkoholiki
mu to ne morejo biti.
Vem: tudi vi veste veliko zgodb
iz družin alkoholikov, o prizadeto
sti otrok zaradi tega zla. Saj bo
ste tudi v pripovedovali o tem,
Prisluhnil bo ta in oni in morda
— bo segla pripoved tudi temu in
onemu v srce in se bo zavedel, da
ne dela prav in krenil na druge
pot, morda pa bo komu opora
ali pa bo koga vabila k razmiš
Ijanju, kako in kaj storiti, da bc
zla, ki ga povzroča alkoholizem
vedno manj.
Vsi primeri nas prepričujejo,
da so korenine mladinskega pre-
stopništva najgloblje v neureje-
nih družinah-alkoholikov. Od tu
izvira največ kaznivih dejanj, ki
jih zagreše mladoletniki, vse od
kraje, telesnih poškodb, moral-
nih zločinov in celo do uboja.
Zdaj pa se vprašajmo, če je ta-
ka rešitev kot jo izvajamo v re-
du in, če ne bi morda le našli
kakšne drugačne rešitve?
Mladoletnega prestopnika iz
družine alkoholikov da družba
navadno v vzgojni dom, družba
losi tudi bremena oskrbe in
vzgoje. Ali ne razbremenjuje s
tem starše-alkoholike, ki lahko
živijo svoje vajeno življenje ne-
odgovorno naprej, nemoteno lah-
ko še kvarijo ostale otroke do
ma, nemoteno se lahko zavedajo
v družbo. In kdo je pravzaprav
kaznovan, če izreče sodišče vzgoj-
ni ukrep oddaje v vzgojni zavod
aliizreče nekaznovani, rdbfs
ah izreče mladoletniški zapor?!
Starši, ki so glavni krivci, ostane-
jo nekaznovani, celo razbreme-
njeni so vsake odgovornosti.
M. F.
Iz ljutomerske zgodovine
Jurij Schvveinbek, ki je bil po
ročen z Lizo Črnomeljsko, se je
odlikoval v bitkah proti iurKom.
Leta 147d, so ga pri liuelju blizu
Sotle z drugimi plemiči lurKi
ujeli ter se je moral odkupiU za
drag denar. Leta 14/6, dne i6. ju-
hja je dobil v najem od rJarbare
Oullner 11 in pol strelskiii kme-
tij blizu banove m nekaj iravm-
kov ter livad. Po njegovi smrti
je podedoval Don j i grad edini
sin Silvester. V zaKonu z Apoio
nijo Woytin iz Madžarske, je imei
tri hčere: Marjeto, kasneje oino
ženo s Krištofom Frankopanoin,
Uršo, ki se je po smrti Krištola
Breunerja poročila z Andrejem
Rindscheittom; tretja hčer pa jc
bila omožena z Baltazarjem Ala-
pičem.
Po Silvestrovi smrti so pode-
dovali imetje njegovi zeti, ven-
dar jih je dne 8. januarja 1493
cesar Maksimilijan iz Inomosta
seznanil, da je grad ljutomerski,
ki je po smrti Silvestra Schwein-
becka zopet njegova lastnina, po-
delil Jerneju Pernečkemu, oskro-
niku v Greissenecku. Cesar je tu-
di seznanil podložnike, da mora-
jo biti pokorni novemu oskrbni-
ku. Za njim je nekaj časa oskr-
boval ljutomerski grad neki Lam-
berg. Končno je leta 1521 Ferdi-
nand I. podelil ljutomerski grad
Schvveinbeckovim naslednikom,
oz. hčeram Silvestra Schwein-
becka in njihovim možem, ki so
se že dalje časa potegovali in po
posredovanju vplivnih prijateljev
dosegli svoje namene. Tako so
nato posedovali dolnjegrajsko
graščino: Alapiči, Rindscheiti in
Frankopani, ki so se odslej ime-
novali gospodje Ljutomerski.
Grad je najprej upravljal Alapič,
za njim pa Ridscheit, zemljišča
in druge dohodke pa vsi trije
skupno.
ALAPICI
Plemenita rodovina Allapi je
bila hrvaškega rodu, pozneje se
je pomadžarila in spremenila
svoje prvotno ime Hlapčič v Al-
lapi. Za rodovinski grb je imela
ščit, v čigar rdečem polju se na-
haja belo oblečena roka, ki drži
meč, nad njim pa se lesketa zvez-
da. Od leta 1578, so bili lastniki
tudi Metlike na Dolenjskem.
Njihova domovina je bila Veli-
ka Kamenica na Hrvaškem. Bal-
tazar Alapič, solastnik Dolnjega
gradu, je bil poročen s hčerjo
Silvestra Schvveinbecka ter v
tem zakonu imel sina Janeza in
hčer Katarino. Prebival je nekaj
časa v Ljutomeru, nekaj časa na
Hrvaškem, kjer je umrl v Veliki
Kamenici leta 1530. Po smrti Bal-
tazarja, se je za Dolnji grad p<>
tegoval Krištof Frankopan Brin j-
ski, ki je po ženi Marjeti, hčeri
Silvestra Schvveinbecka, postal
solastnik dolnjegrajske graščine.
Ker so bili Frankopani nasprot-
niki Habsburžanov, mu je kralj
Ferdinad marca leta 1530 odbii
prošnjo. Ta odločitev je Franko
pana zelo razjezila in je zaradi
tega v Slavoniji, kjer je imel ob-
sežna posestva, začel zoper kra-
lja hujskati ljudstvo. Leta 1538
se je v sporu s kraljem pomiril
ter mu prepustil gradova Koba-
šič in Brekovič, v katerih se je
nato zbirala vojska proti Turkom.
28. julija 1546 je podpisal proš-
njo za vknjiženje dediščine svoje
žene Marjete od graščine Don j i
grad. Njen delež iz Schvvein-
beckove zapuščine je znašal 25
funtov, 2 šilinga in 16 vinarjev.
Sin in naslednik Baltazarja
Alapiča, Janez, se je leta 1520
poročil z Marjeto grofico Zrinj-
sko. Leta 1555 je vodil v vojaški
granici 66 konjenikov. Ker se je
kot neustrašen in pogumen vitez
v mnogih vojnah odlično bojeval,
ga je vladar istega leta pobaro
nil. Imel je dva sina, Nikolaja in
Gašperja ter hčer Barbaro.
Nikolaj baron Alapič, sin Janeza
Alapiča in Marjete, grofice Zrinj-
ske, je bil stotnik v Križevcih na
Hrvaškem. Imenoval se je »Frey-
herr zu Gross Khamnigkh vnd
Luettenberg«. S svojo prvo so-
progo Saro roj. Petthe, sestro
ormoškega graščaka Ladislava
Petthe j a, je imel edino hčerko
Marijo Ano, ki se je kasneje onia
žila s Petrom Draškovičem. Ko
je Sara 4. oktobra 1582 v Ljuto-
meru umrla, je Nikolaj prodal
več gospoščin Matjažu Amanu
Grottenhovskemu. 17. oktobra
1585 se je poročil z Lizo Rotall,
a je umrl že 1. decembra 1586*
Pokopali so ga poleg njegove pr!
ve žene Sare v župnijski cerkvi
Janeza Krstnika v Ljutomeru.
Hči Marija Ana je skupno s svo-
jim soprogom Petrom Draškovi-
čem dala v cerkvi napraviti lese-
no spominsko ploščo.
V svoji oporoki z dne 10. de-
cembra 1585, je je Nikolaj Ala.
pič izročil ljutomersko graščino
svoji edini hčeri Mariji Ani, ven-
dar je morala ta izplačati teti
Barbari, sestri Nikolajevi, 36.000
goldinarjev, 5 šilingov in 2 vinar-
ja vknjižbene dediščine. Barbara
je bila omožena s grofom Petrom
Erdodyjem »von Eberan«, ki je
bil do leta 1600 poveljnik Usko-
kov v Žužemberku, kjer je imel
stalne nevšečnosti s kranjskimi
deželami stanovi, ker niso hoteli
pustiti Uskokov v deželno službo.
Najbolj neslavno se je prosla-
vil najmlajši sin Janeza Alapiča,
Gašper. Po padcu sigetske trdnja-
ve, kjer je bil v posadki Nikola-
ja Zrinjskega, se je srečno rešil
ter leta 1571 postal poveljnik ko-
njenice v Kaniži. Sodeloval je v
bojih proti kmečkim uporom,
pri zadušitvi uporov in pri mu-
čenju premaganih kmetov.
(Se nadaljuje)
Količek kmeloval-
ce In vrličkarje
sJEKAJ NASVETOV ZA ORANJE
S TRAKTORJEM ZA
ZAČETNIKE
Tudi naši kmetovalci si kupu-
ejo traktorje, ali pa orjejo s
;posojenimi. Zanje nekaj nasve-
ov:
Oranje je najosnovnejše delo v
x>ljedelstvu. Od kvalitete oranja
e odvisna izvedba vseh delovnih
>peracij, ki sledijo vse do pos-
pravljanja pridelkov. Tudi uči-
lek gnojenja bo na slabo izorani
ijivi slabši, zato moramo orati
itrokovno in ob pravem času.
Sle letajte samo s traktorjem po
ijivi, ampak orjite globoko in
i primerno hitrostjo. V finanč-
lem pogledu predstavlja globoko
oranje, ki je pogoj sodobne agro-
lehnike za doseganje maksimal-
lih hektarskih pridelkov, naj-
dražjo storitev celotne obdelave
v rastlinski proizvodnji. Glede hi-
trosti oranja se v praksi pripo-
roča orati z dvobrazdnim plugom
počasneje, ne pa hitro z enobraz-
Inim in podobno.
Ko se naučimo pravilnega urav-
navanja in vzdrževanja pluga ter
poznavanja svojstev zemlje, si je
za dobro oranje potrebno prido-
biti določeno spretnost, ki si jo
moremo pridobiti le v praksi.
Moramo pa predhodno poznati
tudi nekaj sistematičnih prije-
mov in osnovnih teoretičnih na-
čel.
Prvo najvažnejše načelo za
vsakega orača naj bo: ne orji ni-
ti prevlažne niti presuhe zemlje.
Stanje vlažnosti tal preiskusimo
z grudnimi poiskusi ali pa naj-
preprostejše tako, da vzamemo
v dlan zemljo in jo stisnemo.
Pri tem se nam zemlja ne sme
zlepiti v mastno kepo, niti ne
sme ostati razdrobljena, marveč
se mora lahko sprijemati. Gruda,
izrezana s kakim orodjem, ki jo,
spustimo z višine enega metra,
na tla, mora lepo razpasti.
Drugo načelo, ki ga moramo u-
poštevati je, da ne smemo nikoli
gaziti s traktorjem že po izorani
zemlji. Tlačenje zelo poslabša
zlog in zmanjša rodovitnost zem-
je. Orati je treba tako, da orni-
:o preorjemo na celi površini
;nakomerno, da ne puščamo pre-
comernih obračalnih pasov in da
le tlačimo sosednjih parcel.
Njive zasebnikov so večinoma
■azdrobljene. Stremeti bi morali
La. tem, da bi formirali čim več-
e komplekse pravilnih oblik. Ta
noramo napraviti čim bolj rav-
le in s teh zemljišč odstraniti
jventuelne ovire, kot na primer
iamenje, grmovje, jarke, grebe-
le in podobno. Priporočljivo je
lova in ostala neravna zemljišča
uravnati z ravnjačo ali pa z bul-
ložerjem. Po potrebi izvedemo
;udi meliorativne ukrepe. Uspeš-
la uporaba mehanizacije je mo-
joča le na primernih zamljiščih,
d ustreza po velikvsti in obliki.
Ma neprimernih zemljiščih se u-
ličujejo stroji, ali pa stroji ne
nore jo pokazati svoje storilnosti,
>ziroma za nekatere stroje par-
cele sploh niso primerne. Parcele
ie treba prilagoditi stroju in o-
Dratno.
Poskrbeti je treba za primerne
in dostopne poti.
Na omicah moramo najprej
odrediti najprimernejšo širino in
dolžino parcel ter širino obračal-
nih pasov. Varčevati je treba z
vsakim metrom ornice, ki lahko
prinaša obilne pridelke.
Prva brazda naj bo čim bolj
ravna, ker je od nje odvisna pre-
močrtnost ostalih brazd. Trakto-
rist, ki še ni posebno izurjen, si
naj postavi več znamenj (količ-
kov) vzdož njive in na koncu
njive. Viziramo prek sredine
traktorja (čep na hladilniku) na
znamenje na drugem koncu nji-
ve. Vozač mora držati glavo v
sredini traktorja in se pri giba-
jočem traktorju ne sme ozirati
nazaj. Ce hoče kontrolirati delo
pluga moamo za tenutek ustaviti.
Ce ne delamo tako, nam v sredini
ost^e ozek pas nezorane zemlje-
celine, ki 'ga moramo pozneje
prekopavati.
Pri oranju moramo paziti, da
orjemo do predpisane globine, na
širino in premočrtnost brazde.
Anton Klasinc
Ormož skozi stoletja
SALZBURŠKI NADŠKOFJE —
GOSPODARJI PTUJSKEGA IN
ORMOŠKEGA OKRAJA
Po zmagi nad Obri okoli leta
800 je cesar Kari Veliki v osvo-
jenih vzhodnih pokrajinah fran-
kovske države razdelil obširne
predele med razne svetne m cer-
kvene velikaše v smislu tuedaj
nastajajočega fevdalnega gospo-
darskega in držbenega reda.
Ti so sredi 9. stoletja začeli z
močno kolonizacijo v srednjem
Podonavju.
Mesto Ptuj in ozemlje vhodno
od Ptuja med Dravo in Muro in
tja do reke Rabe in Blatnega je-
zera in idaleč na jugovzhod je
tedaj — po letu 860 — dobila v
fevd nadškofijska cerkev v Salz-
burgu.
V tem času propade zadnja slo-
venska neodvisna kneževina, ki
jo je bil v Spodnji Panoniji usta-
novil knez Kocelj, velik podpor-
nik slovenskili blagovestnikov Ci-
rila in Metoda.
Ob koncu 9. stoletja so navali
Madžarov nenadoma uničili us-
pešno kolonizacij sko delo v Pano-
niji.
Po zavrnitvi iMadžarov — po le-
tu 955 — je Salzburg zopet zase-
del Ptuj in njegovo okolico.
Ptuj postane obmejna trdnjava
proti Madžarom; meja med nem-
ško državo in Ogrsko poteka po
dolini Pesnice.
KAJ NAM POVEDO O TEJ DOBI ZGO-
DOVINSKI VIRI?
O zmagoslavnih vojnih pohodih fran-
kovskih vojsk proti Obrom in o njihovem
uničenju piše Einhard, živi jen jepisec ce-
sarja Karla Velikega, leta 800 naslednje:
»Koliko bojev je bilo v tem času in
koliko krvi se je prelilo, priča Panonija
brez prebivalcev; kraj pa, kjer je bila
kaganova prestolica, je tako pust, da ni
videti tamkaj niti sledu človeškega biva-
lišča.
Celotno obrsko plemstvo je bilo v tej
vojni uničeno, vsa slava je propadla, ves
novec in od davnih časov nabrani zakla-
di so razneseni. Človeški spomin se ne
ve spominjati niti ene vojne Frankov, v
kateri bi ti postali bolj bogati in so bolj
pomnožili premoženje. Kakor so bili vide-
ti dotle jskoraj reveži, so našli sedaj v
prestolnici (Obrov) toliko zlata in sreb-
ra, nabrali v bitkah toliko dragocenega
plena, da moremo resnično smatrati: kar
so poprej Obri drugim ljudstvom po kri-
vici iropali, to so sedaj Franki Obrom po
pravici iztrgali.«
Spis o spreobritvi Bavarcev in Karan-
tancev (Slovencev) iz leta 871 pa govori o
začetkih koloniacize na nekdanjih obr-
skih tleh. »Ko je bil cesar Karel Ve-
ki pregnal Obre (Hune), so se na ozem-
lju, od koder so bili pregnini, začeli na-
seljevati SLOVANI in Bavarci (sclaui vel
bagoarll). Na vzhodu je postavil cesar pet
mejnih grofof; njim so bili podložni v
krajih, ki so spadali pod Salzburg, knezi
PRIBISLAV, StVlIKA IN SIOJIvllR.
v tistem času je prišel k mejnemu gro-
fu Ratbodu neki PRIBINA, ki je pobeg-
nil pred moravskim knezom Mojmironi.
Okrog leta 840 je prejel od kralja Ludvi-
ka obširno ozemlje v Spodnji Panoniji
okrog reke Zale in Blatnega jezera. Tu si
je sezidal sredi močvirja utrjen grad kot
prestolnico. Imenoval jo je Blatenski ko-
stel (urbs paludarum, Blatograd).
Leta 847 mu je cesar podelil prejšnji
fevd v pravo lastnino in ga povzdignil v
pravega mejnega grofa. Na zahodu je
meja njegove kneževine (mejne krajine)
segala na razvodje med Savinjo in Dravo
ter do Pohorja in Kozjaka.
Pribina je vneto širil krščanstvo in na-
seljeval v svoji krajini Slovence in Nem-
ce.
»Na prošnjo kneza Pribine je poslal
nadškof Liupram iz Salzburga zidarje, sli-
karje, kovače in tesarje za gradnjo cer-
kve v Pribinoveni mestu. Zunaj glavnega
mesta so bile posvečene cerkve v krajih,
imenovanih Dudleipin, Ussitin, BUSINI-
ZA, PTUJ ... in tudi drugod, kjer se je
zdelo primerno Pribinu in njegovemu
ljudstvu. Vse cerkve so posvetili salzbur-
ški nadškof je.«
Zgodovinarjem se ie do danes ni po-
srečilo določiti krajev, kjer je Pribina
gradil omenjene cerkve. Zanimivo je, da
iščejo nekateri »Businico« nekje ob Pes-
nici ali celo v sedanjih Pušencih pri Or-
možu.
Pribinov sin in naslednjik knez KOCELJ
se je otresel nemškega političnega in mi-
sijonskega vpliva in vneto podpiral delo
slovenskih blagovestnikov Cirila in Meto-
da.
»Salzburški duhovniki so v Kocljevi
kneževini vztrajali toliko časa, dokler ni
neki Grk, METOD po imenu, z novo
Izumljenimi slovanskimi črkami na zvit
način izrinil latinski jezik, rimski nauk
in starodavne latinske črke in s tem pri
vsem ljudstvu ponižal maše, evangelije in
božjo službo tistih, ki so jo opravljali v
latinskem jeziku.«
Tako toži neznani nemški pisec spisa
o spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev
pred 1100 leti, ki v svoji vnemi za nemško
misijonsko delo ni mogel razumeti dale-
kosežnega vpliva slovanskega jezika v cer-
kvenem bogoslužju.
Knez Kocelj je skušal s pomočjo nad-
škofa Metoda priboriti panonskim Sloven-
cem poleg politične samostojnosti še cer-
kveno neodvisnost. 2al to njegovo priza-
devanje ni rodilo trajnih uspehov. Pri-
tisk frankovske politične sile in nemško
salzburške misijonske dejavnosti je bil
premočan; zmagala je groba sila.
Okrog leta 874 mora nadškof METOD
zapustiti panonske Slovence in Kocljevo
kneževino; KOCELJ, v nemških očeh, iz-
dajalec, izgine v nemških ječah.
ZADNJA SAMOSTOJNA KNEŽEVINA
MED SLOVENCI PROPADE; SLOVENCI
PADEJO ZA DOLGO TISOČLETJE V PO-
LITIČNO IN KULTURNO ODVISNOST
SVOJIH GERMANSKIH SOSEDOV.
V nekdanji Kocljevi kneževini gospo-
darijo leta 874 zopet Nemci. Salburški
nadškof Dietmar posveti tega leta v Ptuju
cerkev, ki jo je dal postaviti grof Gozvin,
nemški naslednjik kneza Koclja.
NAVALI MADŽAROV — UNIČENJE
PANONIJE
Ob koncu devetega stoletja so navali
divjih Madžarov ali Ogrov uničili prej že
lepo razvito kolonizacij sko delo v Pano-
niji.
S svojimi pohodi so Madžari prodali
tudi globoko v Karantanijo in v srednje
Podonavje.
O strahovitnem uničenju, ki so ga pov-
zročili Madžari, govori pismo nemških
škofov papežu Ivanu IX leta 900 takole:
»Nešteto ljudi so kot ujetnike odpeljali
v sužnost; moške in stare žene pomorili,
mlade device pa kot vprežno živino vlekli
s seboj, da bi služile njihovi pohotnosti
celo Panonijo pa so opustošili do uniče-
nja. Požgali so vse cerkve in stavbe, tako
da v celi Panoniji ni niti ene krščanske
cerkve več.«
Srečanje naših in madžarsltih
l(metijsi(ili deiavcev
Dvajsetčlanska delegacija sin-
dikata delavcev kmetijstva, živil-
ske in tobačne industrije občin
Ptuj, Ormož in Slovenska Bistri-
ca je na povabilo sindikata in
posestva »Rdeča zvezda« v Nagy-
kanizse obiskala Madžarsko, 30.
septembra in 1. oktobra 1967 le-
ta, pod vodstvom predsednika
medobčinskega odbora sindikata
Draga Caterja iz Ptuja. V delega-
ciji so bili večinoma izkušeni
kmetijski strokovnjaki-inženirji
iz kmetijskih kombinatov Ptuj,
Ormož, Slovenska Bistrica in iz
2ivinorejskega-veterinarskega za-
voda Ptuj ter drugi delavci iz
kmetijstva in živilske industrije.
Naši delavci so bili v delovnem
kolektivu »Rdeča zvezda« zelo
prisrčno sprejeti. Ves čas bivanja
na Madžarskem so bili deležni
iskrene in tovariške pozornosti,
da je dvodnevno bivanje na Ma-
džarskem poteklo v prijateljskem
ozračju. Na vsakem koraku so
čutili, da se nahajajo med tova-
riši, ki zelo visoko in iskreno ce-
nijo uspehe in napore jugoslo-
vanskih narodov v graditvi soci-
alistične družbe. Čeprav je bilo
to prvo srečanje, so se med se-
boj hitro sporazumeli, saj jim tu-
di jezik ni bil ovira za tovariško
izmenjavo izkušenj s področja
kmetijske proizvodnje. Razgovo-
ri so bili zelo konkretni, zanimivi
in koristni. Največ je bilo govo
ra o poljedelstvu, živinoreji, vi-
nogradništvu in sadjarstvu ter
ribogojstvu. Zanimive so bile
razprave okrog proizvodnih stro-
škov, cen, izvozu in drugih vpra-
šanjih, ki zanimajo kmetijske
strokovnjake in sindikalne de-
lavce z obeh strani. Razprave so
lahko bile še tem bolj konkretne,
ker so si ogledali več pomemb-
nejših obratov, kar je obogatilo
izkušnje naših delavcev.
Madžarski tovariši so se zelo
zanimali za razvoj socialističnega
kmetijstva v Jugoslaviji in izra-
zili iskreno željo obogatiti svoje
znanje z izkušnjami, ki jih dose-
gajo na področju kmetijstva na-
ša in druge države. Poudarili so
koristnost izmenjave izkušenj in
poudarili, da si želijo navezati
stalne stike sodelovanja. O mož-
nih oblikah sodelovanja in izme-
njave delovnih izkušenj se bodo
nadaljevali razgovori ob njiho
vem obisku v Ormožu, Ptuju in
Mariboru, ki je v načrtu.
Naši delavci so si skupaj z ma-
džarskimi tovariši ogledali večje
število znanih turističnih krajev
ob Blatnem jezeru in kulturne
ter zgodovinske znamenitosti v
krajih Tihany, Heviz, Keszthely
in drugih, ki so zelo lepi in zani-
mivi.	F. B.
Modni kotiček
Dolgo je veljalo pravilo, da si
razne modne novosu ali kot ime-
nujemo tudi modne muhe, lahku
privoščijo samo mlada aekleta.
Te predsodke smo v dooi atomov'
že zdavnaj zavrgli. Zakaj bi iiv;
trideset, štirideset ah celo petde-
setletnica smela malo poarezan
svojega krila, če ima lepe noge.
Zakaj ne bi smele te letnice no-
siti prek tesnega puloverja pas
prek bokov. Vedno še velja pra-
vilo oziroma pregovor: btar si
toliko, kolikor se počutiš! Ali tu-
di kot si videti in koliko si pri-
zadevaš, da ostaneš mlad. In le-
tošnje blago za zimo? Veliko bo
volnenih, kosmatenih tkanin, ga-
berdena, črtastega in gladkega
žameta v oranžni, tobačrd, rdeči,
kostanjevi in zeleni barvi. Volne-
ne kosmačene tkanine so nalašč
za oblačila v "vojaškem kroju
gaberdeni za obleke v obliki plas
ča, črtast žamet, za »dodatek« k
obleki.
Veliko zanimanja bo letos za
obleke iz jerseya, ki imajo trape-
zasto krojeno krilo, k tej obleki
se nosi pisana kravata. Na zim-
skkih plaščih se letos nosijo pri-
pete kapuce. Neverjetno je letos
moderno imeti čimveč zadrg. Ta-
ko jih vidimo na plaščih, oble-
kah, žepih, ovratnilah, pelerinati
in dežnih plaščih. Celo na meh-
kih usnjenih rokavicah jih najde-
mo. Torej moda je res muhasta
in vedno mlada. Tako mlada, da
z njeno mladostjo omilimo tudi
starejšim rojstnim letnicam —
njihova leta.
In čevlji? Drage tovarišice, le-
tos boste hodile — seveda če bo-
ste želele biti oblečene »po modi"
v udobnih čevljih z nizkimi pe-
tami in zaOkroglenimi ali štiri-
oglatimi konicami. Na čevljih
čimveč okraskov, kot sponk, resi-
ce, jeziki. Kot omenjeno boste
nosile škornje. Ti so letos kratki
višji, zelo visoki, celo preko ko-
lena. To pa ne zaradi lepote, am-
pak zaradi mini kril.
Letos je moda škornjev, bo jiti
toliko kot še nikoli. Usnje bo
mehko, tako mehko, da se bo o
vilo okrog gležnjev in kolen.
Na slovesnosti bomo hodili v
papirnatih čevljih, ki bodo lepi
in edinstveni, po slovesnosti jih
bomo pa lahko zavrgli. Sandalf
boste nosile s paski in ožjo pet
ko, če se boste odpravile na ve
černo slovesnost.
Vse to je v znamenju mod«
mode za mladost pa četudi st»
rejših letnikov.
MAJŠPERK
ADAPTIRATI IN UPORABITI GRAD
V MAJŠPERKU
Na sestanku družbenih organizacij in
delovnih kolektivov v Majšperku so ob-
ravnavali vprašanje gradu.
Sklenili so, naj grad prevzame stano-
vanjsko podjetje v Ptuju. To ima naj-
ugodnejše, pogoje za adaptacijo.
Visokopritlični prostor v gradu bi naj
preuredili v otroški vrtec Bivšo sejno so-
bo bi naj uporabili za mladinski klub in
obenem za seje družbenih organizacij in
društev. Prvo nadstropje bi naj uredil *
stanovanja za učitelje in vzgojiteljico.
Otroški vrtec je bil do sedaj v klet"'
sobi tega gradu. Zavzemal je en prosto'
brez kuhinje in primernih pomožnih pf®
štorov (garderobe, sanitarij, kuhinje, . • '
Za vrtec bi potrebovali dve sobi, ker ^
otroci različne starosti in bi morali
razdeljeni v dve skupini. V pritljičju "
bilo za to dovolj prostorov.
Vrtec v Majšperku lepo napreduje. Sta'
ši se vse bolj zavedajo njegove koristi
se ne bi mogli strinjati z njegovo ukijj'
vijo. Vsi podpirajo predlog, da dobi vrt^|
boljše prostore. Sedanja soba je tu
vlažna.	,
Tovarna volnenih izdelkov iz MajŠpe^j
Je pripravljena pomagati ob adaptacij'
svojimi strokovnjaki.	Z
Sol^ a^a miade Rmetovstice
v Kmetijski šoli Turnišče pri
Ptuju vpisujejo nove učence v
oddelek za kmetovalce. Pouk se
bo začel 2. novembra in bo tra-
jal do meseca marca. Šola spre-
jema predvsem tiste kandidate,
ki nameravajo pozneje prevzeti
doma posestvo ah se na podoben
način posvetiti kmetijskemu po-
klicu.
Učni program tega oddelka je
prilagojen potrebam sodobne
kmetije. Zato posreduje šola u-
čencem strokovno znanje s pod-
ročja poljedelstva, živinoreje sad-
jarstva in vinogradništva. Razen
tega izpopolnjuje učencem sploš-
no znanje v uporabi jezika, gos-
podarskem računanju, spoznava-
nju prirodnih in družbenih zako
nitosti ipd. Poleg izobraževanja
se učenci tudi uspodobijo za rav-
nanje s traktorji in smetijskimi
stroji. Tehničnemu vzdrževanju
strojev pa šola posveča posebno
skrb. Učenci opravljajo tudi voz-
nišiki izpit za voznike motornih
vozil.
Prvi oddelek za kmetovalce je
imela šola že preteklo zimo. Od
24 učencev je ta oddelek uspeš-
no izdelalo 20 učencev. Učenci so
dosegli povprečno dober usf^h,
nekateri pa so izdelali tudi s
■pravdobrim in odličnim. Uspeh
v šoli se bo prav gotovo odražal
tudi v gospodarskem uspehu na
kmetiji. Izkušnje nam potrjuje-
jo, da so boljše urejene in do-
nosnejše tiste kmetije, katerih
gospodarji so že nekoč dobili po-
trebno znanje v kmetijski šoli.
Pouk v oddelku za kmetovalce
traja dve zimi od novembra do
marca. Spomladi se učenci vrne-
jo na svoje domačije, tako, da
delo na kmetiji ni okrnjeno za-
radi šolanja. Kmečka mladina
lahko s tem šolanjem le koristno
izrabi zimski čas. Učenci z bliž-
nje okolice lahko prihajajo v šolo
s svojih domačij. Oddaljeni učen-
ci pa lahko dobe v šoli tudi ce-
lotno oskrbo za približno 200 N.
dinarjev mesečno. Za vpis je tre-
ba poslati le prošnje in zadnjo
šolsko spričevalo. Začetek pouka
bo v četrtek 2. 11. 1967 ob pol 8.
uri zjutraj v Kmetijski šoli Tur-
nišče.	J M
gtran 3
T E D \ 1 K — petek, 13. oktobra 1967
Stran 7
Negospodarna delitev
(nadaljevanje in konec)
V letu 1965 so bili povprečni
osebni dohodki na zaposlenega v
jiegosp^arskih dejavnostih v
primerjavi z gospodarstvom večji
za 233 N din, v letu 1966 za 249 N
din, medtem ko v letošnjem I.
polletju za 202 N din. To pomeni
v primerjavi z povprečjem lan-
skega leta zmanjšanje razlike za
18,9
Povprečni osebni dohodki so
znašali v L polletju v republiki
875 N din, od tega v gospodar-
stvu 853 N din in v negospodar-
stvu 1.000 N din,
Ce primerjamo v istem obdob-
ju dosežene povprečne osebne
dohodke v občini s povprečjem
SR Slovenije, so ti na območju
občine v vseh dejavnostih za
16,8 % nižji, od tega v gospodar-
stvu za 19,6 % in v negospodar-
skih dejavnostih za 11,2%. Ven-
dar lahko sklepamo, da se višina
povprečnih osebnih dohodkov v
občini postopno približuje repub-
liškemu povprečju, saj so bili
povprečni osebni dohodki na ob-
močju občine koncem leta 1966 v
primerjavi z republiškim povpreč-
jem za 24 % manjši, medtem ko
so v prvem polletju tega leta za
16,8 % manjši. Potrebno pa je
pripomniti, da je večina delovnih
organizacij letos zviševala osebne
dohodke na račun znižanih pri-
spevkov, ne pa v sorazmerju z
gospodarskimi dosežki v tem
istem obdobju.
Kljub slabim poslovnim rezul-
tatom, ki so ga dosegle delovne
organizacije v primerjavi z istim
obdobjem lani (porast celotnega
dohodka 4,8 %, narodni dohodek
zmanjšan za 1,9% in dohodek
zmanjšan za 7,2%) so se poveča-
li osebni dohodki na zaposlene-
ga v gospodarstvu za 18,2 %. Po-
večanje osebnih dohodkov pa v
večini primerov ne izhaja iz ka-
kovostno boljšega gospodarjenja.
Tu se kažejo očitne posledice ne-
pravilne, negospodarnostne delit-
vene politike osebnih dohodkov,
ki jo je treba reševati v žarišču
njenega nastanka; to je v delov-
nih organizacijah.
To dejstvo je v analizi podkrep-
ljeno s podatkom, da so delovne
organizacije s sedežem na ob-
močju ormoške občine po podat-
kih periodičnih obračunov za 1.
polletje dosegle skupno z udelež-
bo sredstev za stanovanjsko iz-
gradnjo za 23,9 % manj sredstev
za sklade, kot v istem lanskem
obdobju. S tem so tudi porušile
razmerje delitve dohodka na
osebne dohodke in sklade od
82,2:: 17,8 v prvem polletju 1966
na 85,4 : :14,6 v istem obdobju le-
tos. Potrebno je poudariti, da ta-
ka politika delitve dohodka v se-
danjem težkem obdobju lahko
delovnim organizacijam samo
škoduje. Poleg ustrezajočega po-
rasta osebnih dohodkov morajo
nujno voditi račun tudi o moder
nizaciji poslovanja, ki je eden iz-
med najpomembnejših elemen-
tov nadaljnega razvoja našega
gospodarstva.
POVPREČNI OSEBNI DOHOD-
KI NA ZAPOSLENEGA PO
DEJAVNOSTIH
Povprečni osebni dohodki na
zaposlenega v gospodarstvu so
se gibali zelo različno. Najvišji
relativni porast je zabeležen v
kmetijstvu (17,5%), nato v goz-
darstvu in trgovini (14,4%), sle-
di industrija (12,4%), promet
itd. Najvišji osebni dohodki v go-
spodarstvu so bili izplačani v tr-
govini (863 N din), sledi promet
(795 N din), kmetijstvo (723 N
din), gozdarstvo (698 N din) itd.
Najnižji povprečni osebni dohod-
ki pa so bili izplačani v stano-
vanj sko-komunalni dejavnosti
(485 N din).
Najvišje povprečne osebne do-
hodke v negospodarskih dejavno-
stih dosegajo družbeno politične
organizacije (1.353 N din), sledi
zdravstvo (945 N din), banke
(924 N din) pravosodje (899 N
din), organi državne uprave (875
N din), prosvetna in kulturna de-
javnost itd.
Da ti dve področji, to je gospo-
darstvo in negospodarske dejav-
nosti v pogledu višine osebnih
dohodkov nista več v takem raz-
koraku kot prejšnja leta, kaže
zmerna rast povprečnih osebnih
dohodkov v negospodarstvu, saj
razen nekaj izjem porast ne pre-
sega lanskega povprečja osebnih
dohodkov za več kot 5 %.
REALNI OSEBNI DOHODKI
Nagel rast cen v pred in po
reformskem obdobju je kljub
hitremu povečanju nominalnih
osebnih dohodkov povzročil pa-
dec realne vrednosti osebnih do-
hodkov. številni gospodarski
ukrepi so že domala stabilizirali
.naše gospodarstvo v p>ogledu na-
raščanja cen življenjskih potreb-
ščin, vendar še ne v takih mejah,
kot se je pričakovalo. Te so v pri-
merjavi s povprečjem lanskega
leta narasle v največjem obsegu
pri stroških za stanovanje (22%),
pri stroških za higijenske potreb-
ščine (16,7%), nadalje pri alko-
holnih pijačah in tobačnih izdel-
kih (13,7%) pri prometu in PTT
uslugah, dočim znaša porast pre-
hrambenih artiklov za 4 %. Ob-
čutne spremembe so zabeležene
v mesecu juniju letos, ko so cene-
življenjskih potrebščin napram
predhodnemu mesecu ostale v
večini primerov neipremenjene,
ali celo v rahlem zniževanju. Za-
radi tako ugodnih gibanj, so re-
alni osebni dohodki zaposlenih v
primerjavi z istim lanskoletnim
obdobjem v porastu za 5,5 % v
primerjavi z meseci maj-junij pa
sta nominalna in realna vrednost
osebnih dohodkov skoraj vklaje-
ni.
KAJ JE POKAZALA ANALIZA?
Sredstva za osebne dohodke so
se v prvem polletju t. leta gibala
v skladu s predvidevanji letnega
plana, vendar ne z doseženimi
poslovnimi rezultati, kar se na-
naša predvsem na delovne orga-
nizacije s področja gospodarstva.
Gospodarske delovne organizaci-
je so kljub slabšim poslovnim
uspehom porabile negospodarno
delitev dohodka na osebne do
hodke in sklade.
Zaradi takšnih ugotovitev bi
morale gospodarske organizacije
v bodoče vzklajevati delitev oseb-
nih dohodkov, da bo ta v soraz-
merju z doseženo uspešnostjo po-
slovanja.
Razprave o drugih pomembnih
vprašanjih ter zaključke zaseda-
nja skupščine, bomo objavili pri-
hodnjič.	—p
(nadaljevanje in konec)
zgodovine na osnovi zgodovin-
skih virov in književnih del iz
celjske zgodovine (Celjski grofje,
Veronika Deseniška). Film se lah-
ko tako po barvnih kontrastih,
izbiri filmske tehnike, motivih,
snemanju in režiji primerja s
profesionalno filmsko dejavnost-
jo. Drugo mesto je žirija priso-
dila filmu domačina Marjana Ri-
biča »S kamniško liro na pot
uspehov«, v katerem avtor na
barvnem filmu prikazuje potova-
nje kamniškega pevskega zbora
leta 1965 na pevski festival v ita-
lijansko mesto Arezzo, kjer je
zbor dosegel drugo mesto. Ton-
ska izvedba je več kot odlična in
se najbolje od vseh prikazanih
filmov ujema z vsebino filma.
Tretje mesto je dosegel film Ki-
no kluba EMO Celje »Naš izlet«,
četrto mesto film Kino kluba
Prevalje »Gorski potepuhi«, peto
film Kino kluba Prlekija film
Ljutomer »Klipe, klope je zapel«
in šesto mesto film Marjana Ri-
biča »Mlačev v Prlekiji«.
Film »Gorski potepuhi«, ki je
dobil četrto nagrado, zasluži vse
priznanje Kino kluba Prevalje,
saj so gledalcem prikazali v kras-
nih barvah zimske lepote koro-
ških gora in so mu zaradi tehni-
ke snemanja, motivnosti in vse-
bine mnogi prisodili višjega me-
sta. »Klipe-klope je zapel« prika-
zuje tipičnost pokrajine, v ožjem
pomenu življenja na prleški do-
mačiji, starca, ki v pričakovanju
jesenske trgatve izdeluje klopot-
ce, otroke, ki razigrano opazuje-
jo in poslušajo pesem velikih in
malih klopotcev, skratka del pr-
leškega življenja.
Pred projekcijo filmov je bil
prvi večer izven konkurence
predvajan film dr. Božene Gross-
man »Potovanje v Južno Ameriko
leta 1962«. Tako so organizatorji
počastili spomin na 60. obletnico
prvega slovenskega filma, ki je
nastal v Ljutomeru.
Festival je pokazal, da je ama-
terska filmska dejavnost v zad-
njih letih zelo napredovala, saj
se njihove najboljše storitve v
najrazličnejših filmskih tehnikah,
od motivnosti, vsebine in tehni-
ke snemanja ujemajo s profesio-
nalno filmsko dejavnostjo. Filmi
iz raznih krajev Slovenije in Hr-
vaške so prikazali del sodobnih
problemov in načina življenja
naših ljudi, od rekreacijskega do
kulturnega, prikazali so zgodo-
vinsko preteklost naših predni-
kov, specifičnost posameznih na-
ših in tujih krajev, skratka del
življenja in človeka pri njegovem
vsakodnevnem delu, v zabavi,
športu, kulturnem izživljanju ...
Festival je kljub skromni orga-
nizaciji, saj je Sino klub »Prleki-
ja film« prvič v Ljutomeru orga-
niziral manifestacijo amaterske
filmske dejavnosti, uspel in je
kljub temu, da je bila v soboto
in nedeljo istočasno proslava 45.
obletnice pihalnega orkestra Lju-
tomer, udeležilo v »festivalni«
dvorani doma Partizan Ljutomer
precej obiskovalcev, ljubiteljev in
ustvarjalcev amaterskega filma.
Najslabše se je »proslavilo« lju-
tomersko gostinstvo, zaradi kate-
rega so morali gostje tavati po
Ljutomeru, dokler niso dobili ne-
kaj prostora v gostilni »Jeruza-
lem«. Gostilna Prlek je bila praz-
na, vendar so že po 10. uri zaprli
kuhinjo, tako da so se morali ne-
kateri gostje odpeljati drugam
na večerjo. Ta dan pa sta bili v
Ljutomeru dve prireditvi. Gostin-
ci so spet pozabili na mednarod-
no leto turizma.	p. p.
Inž. Budan otvaria festival
Festival
TV program
od 15. do 21. oktobra
NEDEUA, 15. OKTOBRA
9.20 Poročila (Lj.). 925 Neznani kraji —
serijski film (Lj.). 9.55 Kmetijska oddaja
(Bg.). 10.45 Jesenski intermezzo z an-
samblom J. Privška (Lj.). 11.10 Kalejdo-
skop (Lj.). 11.30 Film za otroke (Lj.).
14.25 Dunaj: Avstrija — Sovjetska zveza-
nogomet (Evrovizija). 15.15 Propagandna
oauaja (Lj.). 15.30 Nadaljevanje nogometa
IZ Dunaja (Evrovizija). 16.Id Sanovsko
svetovno consko prvenstvo v Tunisu (Zg.).
19.10 Dolgo, vroče poletje — serijski tilm
(Lj.). 20.U0 TV dnevnik (Bg.). 20.45 Cik-
cak (Lj.). 20.50 Finska zabavno glasbena
oddaja (Bg.). 21.50 Struški večeri — li-
rika (Sk.). 22.05 TV dnevnik 11. (Bg.).
PONEDELJEK. 16. OKTOBRA
9.40 IV v Soli m ponovitev ob 14.50
(Zg.). 10.40 Ruščina m ponovitev ob la.ju
(.z.g.). 11.40 iV v šali: i^ot v šolo (Lj.).
lO.iU Angleščina (tig.). 16.55 Poročila
(Zg.). IV.uO Man svet — oddaja za otroKc
(./-g.). 1/.25 Kisanise (Bg.). 1/.40 Kje je.
Kaj je (lig.). 1/.30 IV obzornik (Lj.).
18.15 slogovna rast slovenskega jezika —
11. (Lj.). 18.45 Ce otrok v šoii ne uspeva
— vzgojna probiematiKa (Lj.). 19.1)0 Ur-
banizacija naseiij (.Lj.). iy.io ledensKi
športni pregled (Bg.). 19.40 S kamero po
svetu (Lj.). ZO.OO IV dnevnik (Hg.). 20.30
Cik calt (Lj.). 20.4U Maksim GorKi: »Je-
gor Uuiičov« — IV arama (I3g.). 21.40
lema z variacijami (Bg.). 22.10 iV anev-
nik 11. (Bg.).
TOREK. 17. OKTOBRA
9.40 T V v šaii — ponovitev ob 14.50
(Zg.). 10.40 Angleščina — ponovitev ob
Id.dO (Zg.). ll.UO Osnove splošne izobraz-
be — ponovitev ob 16.10 (ug.). 1(5.40 i-iim
za otroke (Lj.). iy.00 Svet na zaslonu
(Lj.) 19.30 IV obzornik (Lj.) 20.00 CiK.
caK (Lj.). 20.10 »Vvriccordi« — italijanski
celovečerni liim (Lj.). ZZ.iO Kulturna pa-
norama ali tribuna (Lj.). 22.40 Zadnja
poročna (Lj.).
SREDA. 18. OKTOBRA
17.00 Poročila (Zg.). 17.OD Lutkovna od-
daja (Zg.). i/.2D i-opotovanje po Aziji
(Lj.). 1/.0D TV obzormK (Lj.). i8.15 Ne
črno ne belo — oddaja za otroke (Bg.).
19.U0 Beli kroki in rroščenje (Lj.). ly.JO
Mozaik kratkega tilma (Lj.). 20.00 Celtic :
Kacing — nogomet iz Giasgova (Evrovizi-
ja). 20.45 TV dnevnik (Bg.). 21.00 Drugi
polčas nogometne tekme Celtic : Racing
(.Evrovizija). 21.45 Tretje nadaljevanje
oddaje o srcu (Lj.). 22.3d Jazz lestival v
Ljubljani (Lj.). Zl.15 Predolimpijska tek-
movanja v Mehiki (Zg.).
ČETRTEK. 19. OKTOBRA
9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14.50
(Zg.). 10.35 Angleščina (Zg.). 11.00 Angle-
ščina (Bg.). Ib.lO TV v soli: Pot v šolo
(Lj.). 1/.05 PoročUa (Lj.). 17.10 Umba
Kumba in lončarjeva hči — Tiktak (Lj.).
17.25 Slike sveta (Bg.). (Bg.). 17.55 £V
obzornik (Lj.). 18.15 Kalajaoskop (Lj.).
18.35 Dežurna ulica (Bg.). 19.15 Cik cak
(Lj.). 19.25 Simlonični Koncert ob dnevu
osvoboditve Beograda (Bg.). 20.15 TV
dnevnik (Bg.). 20.30 Aktualni razgovori
(Sar.). 21.10 Rezerviran čas (Lj.). 21.20
A. Popovič: »Jelena Cetkovič« — XV dra-
ma (Bg.). 22.40 Gost našega studia —
glasbena oddaja (Bg.). 23.05 TV dnevnik
11. (Bg.).
PETEK, 20. OKTOBRA
9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14.50
(Zg.). 10.40 Angleščina — ponovitev ob
15.D0 (Zg.). ll.Oo Osnove splošne izobraz-
be — ponovitev ob 16.10 (Bg.). 17.05 Po-
ročila (Sk.). 17.10 Oddaja za otroke (Sk.).
17.55 TV obzornik (Lj.). 18.15 Glasbena
oddaja (Bg.). 19.05 Kultura industrijske-
ga oblikovanja (Lj.). 19.35 Cik cak (Lj.).
19.40 Zaposlovanje — aktualna tema (Lj.).
20.00 TV dnevnik (Bg.). 20.30 »Bratje po
orožju« — film (Bg.). 21.05 Cik cak (Lj.).
21.15 Preverjeno — min nil — jugoslo-
vanski celov. film. (Lj.). 22.45 Zadnja po-
ročila (Lj.). 23.05 Predolimpijske igre v
Mehiki (Zg.).
SOBOTA, 21. OKTOBRA
9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14.50
(Zg.). 11.00 Velika šolska ura — prenos
proslave iz Kragujevca (Bg.). 17.40 Vsako
soboto (Lj.). 17.55 TV obzornik (Lj.).
18.15 Tom Saw>'er — prvi del mladinske
igre (Lj.). 19.15 Taras Buljba — balet
(Lj.). 19.40 Cik cak (Lj.). 20.40 Ljubezen,
oh, ljubezen — humoristična oddaja (Bg.).
21.40 Nekaj starega, nekaj novega (Zg.).
21.55 Biseri in dukati — serijski film
(Lj.). 22.45 Zadnja poročila (Lj.).
PROSLAVA 45. OBLETNICE
PIHALNEGA ORKESTRA
LJUTOMER
»BOTRA JESEN«
(nadaljevanje in konec)
Ljutomerski pihalni orkester je
prvi v občini navezal kulturne
stike (vsakoletne) s kapfemberš-
kim godalnim in pihalnim or-
kestrom. Pred pričetkom nedelj-
skega jubilejnega združenja or-
kestra iz Kapfenberga in Ljuto-
mera je dirigent godbe podaril
predsedniku občinske skupščine
Ivu Šimiaju koračnico »živio Lju-
tomer«, ki jo je za proslavo 45.
obletnice ljutomerske godbe sam
skomponiral.
Jubilejni koncert, v katerem je
sodelovalo skoraj 100 godbeni-
kov, je bil izredno markanten
prežet s lepoto izvajanja celot-
nega ansambla. Med ljutomer-
skimi godbeniki pa je bilo mno-
go mladih, kakor tudi nekaj de-
klet, ki so najboljše potrdilo, da
se za bodočnost ljutomerskega
ansambla ni treba bati. Največ-
ja zasluga za to pa vsekakor pri-
pada dirigentu Avgustu LOPAR-
NIKU, ki je vsa leta po vojni ta-
ko uspešno klesal sedanjo podo-
bo pihalnega orkestra — kultur-
nega ponosa vseh občanov.
Pojasnilo k sestavku
„leto akcij krajevnih skupnosti"
v vašem listu z dne 25. septembra t. I.
ste v članku » Leto akcij krajvenih skup-
nosti — Juršinci« objavili naslednje: V
zdravstveni postaji je neizkoriščen rent-
gen. Juršinčani se pritužujejo nad nestal-
nim časom ordiniranja. škoda se jim zdi
tudi neizkoriščenega rentgena, ki leži v
zdravstveni postaji.«
Sestavek je napisan na osnovi izjav
predstavnikov krajevne skupnosti Juršin-
ci. Ker mi je dobro znano, da nobeden
od teh nima medicinske izobrazbe, mislim
da ni pooblaščen dajati izjav o stvareh, v
katere nima vpogleda, kot je primer z
rentgenom.
Vprašanje je tudi, zakaj se ni obrnil
vaš no\'\-inar name, ko je pisal o ustano-
vi, ki jo vodim.
Sem zdravnik splošne prakse; če bi ho-
tel delati z rentgenom, bi moral biti spe-
cialist-rentgenolog. Razen tega je rentgen
zdravstvene postaje v Juršincih v sobi,
kjer ni dovolj prostora, kot je predpisan,
tudi ni dovolj zaščite, pa bi bilo delo z
rentgenom škodljivo za bolnika kot za
zdravnika.	Dr. .Milinko Stojičevič
Razprava v skupščini
OBČINE ORMOŽ
Analizo o gibanju osebnih do-
hodkov in števila zaposlenih je
pričel Franc Debeljak, predsed-
nik sveta za gospodarstvo. Svet
predlaga, naj organizacije s pod-
ročja gospodarstva vsklajujejo
delitev osebnih dohodkov, da bo
ta v sorazmerju z doseženo upeš-
nostjo poslovanja in v skladu z
nadaljnim razvojem. Organizaci-
je naj preučijo vse možnosti za
ustavitev odpuščanja delovne si-
le in eventuelno odpiranje novih
delovnih mest. Omogoči in zago
tovi se naj zaposlitev po sposob-
nosti in znanju po temeljiti spre-
membi kadrovske politike. Glede
na dotok novih kadrov upokojen-
cev ne bi več zaposlovali. Opu-
stili bi naj tudi honorarno zapo-
slovanje. Potrebno je dopolnilno
izobraževanje.
Dr. Antolič je med drugim opo-
zoril na zelo nizek povprečni
osebni dohodek kmetijskih pro-
izvajalcev.
Drago Zabavnik: V prihodnjem
letu se bo povečalo število neza-
poslenih v Sloveniji od 30 do 40
tisoč. V tujini se jih manj zapo-)
sluje. Problem brezposelnih se
bo še povečal. V občini lahko pri-
čakujemo še nadaljno odpušča-i
nje delovne sile. Odpustiti bo
treba upokojence, ki »vlečejo«
dve plači vpričo mlajših brezpo-
selnih kvalificiranih kadrov. V
družini se naj zaposli vsaj en član.
Rešitev zaposlovanje je treba
iskati v odpiranju novih obrti.
Energično je treba ukrepati in
zaposliti strokovnjake. Naša re-
publika je že med tistimi, ki ima
najmanj zaposlenih strokovnja-
kov.	4;
Franc Novak: predsednik skup
Ščine je znova opozoril na prej
našteta vprašanja v občini. Za-
poslovanje v tujini ne more re-
šiti brezposelnosti (v tujini je
Zaposlenih nad 250 občanov). V
občini je od 20 tisoč občanov
zaposlenih le 1900. Opozoril je na
Posledice takega stanja: slaba
fupna moč, najnižji nacionalni
dohodek na prebivalca v Sloveni-
ji, nizek standard ...
. Gospodarski potencial občine
je preslab, da bi zmogel potreb-
na sredstva in tako izboljšal na-
stalo situacijo. Bančni mehani-
zem je postavil tako ekonomska
tezo, po kateri lahko dobi sred-
stva le tisti, ki jih že ima. Tako
primanjkuje sredstev za razšir-
jeno reprodukcijo, za odpiranje
delovnih mest, za uresničevanje
dolgoročnega plana in pd. Nasta-
lo situacijo v občini bodo lahko
rešili le s pomočjo širše skupno-
sti. Nakazal je še nekatere pro-
bleme v negospodarskih dejavno-
stih, kjer je vedno manj sredstev
za normalno delo. Pred leti smo
govorili, da na tem območju ni
treba graditi šol, ker bo velik
odhod prebivalcev v tujino. Da-
nes opažamo nasprotno, število
otrok narašča, vedno bolj pa pri-
manjkuje šolskega prostora. Opo-
zoril je, da le 50 % občanov kon-
ča osnovno šolo, ostali pa osta-
nejo kot nekvalificirana delovna
sila, ki se ne more zaposliti, niti
doma, niti v mestu. Kako dati
občanu možnost izobrazbe? Na
fakulteti v Ljubljani je vpisanih
60 % Ljubljančanov, le 40 % je
študentov iz ostale Slovenije.
Delno rešitev vidi v razvoju ter-
ciarnih dejavnosti: obrt, gostin-
stvo in turizem. Te so na tako
nizki razvojni stopnji, da se sa-
me niso možne razviti. Razvoj
teh dejavnosti bo možen le ob
pomoči širše skupnosti.
i STANJE V »KERENCICU«
VSAK DAN BOLJ KRITIČNO
Franc Debeljak je opozoril na
težave, v katerih se nahaja to-
varna »Jože Kerenčič«. Stroji so
izrabljeni in zastareli. Z njimi
ne bodo mogli več dolgo konku-
rirati na tržišču. Sredstev za na-
bavo novih ni. Nastaja vprašanje
ali bo treba odpustiti delovno si-
lo, prodati stare stroje in naku-
piti nove. Večja podjetja, kate
rih kooperant je tovarna, zmanj-
šujejo obseg dela. Posledice tega
nosijo tudi v »Kerenčiču«. Tovar-
na je že zaprosila za republiška
sredstva s katerimi bi rešili pro-
blem plastične industrije brez
odpuščanja delovne sile. Ko smo
zgradili večje centre, ne bi smeli
reči »kdo kaj ima, ima«.
Matija Ratek: tudi v zasebni
kmetijski sektor je treba vlagati.
Družbeno intenzivno kmetijstvo
je šele v razvoju, zato ni večjih
možnosti za zaposlovanje. V
kmetijstvu se dela samo 6 mese-
cev letno, zato moramo po večini
zaposlovati sezonsko delovno si-
lo. Treba se bo povezati z osta-
limi občinami, predvsem z razvi-
timi področji in organizacijami.
Opozoril je tudi na prevelike raz-
like v pokojninah.
KAKO RAZVITI TURIZEM?
Obrtniki so razpravljali tudi o
možnostih razvoja turizma in go-
stinstva. Turizem se bo lahko
povečal le z gradnjo novega ho-
tela, s povečanjem števila sob pri
privatnikih, z gradnjo letnega
kopališča, ki ga nameravajo zgra-
diti, s šolanjem gostinskih delav-
cev, uvajanjem toplih obrokov v
vse gostinske lokale. Razvoj tu-
rizma bo napredoval z gradnjo
novega mostu prek Drave in z
izboljšanjem stanja cest, ki so
sedaj v nemogočem stanju.
Krono Novak: je nakazal na
neenakomerno obdavčenje med
zasebnim in družbenim sektor-
jem. Po njegovem mnenju nam
bodo turistični izkupiček pobrale
vzhodne države, ki že imajo ce-
ste in cenejše turistične storitve.
Pooblastili so zgodovinski ar-
hiv v Ptuju, da opravlja službo
varstva arhivnega gradiva na pod-
ročju občine Ormož.
Sprejeli so sklep o ustanovitvi
regionalnega zdravstvenega cen-
tra v Mariboru in o imenovanju
predsednikov in članov sveta.
Preučili bodo možnosti za bor-
bo proti toči, ki je zelo draga.
Zanjo bi morali prispevati zaseb-
ni kmetovalci in kombinat.
V skupščini so čestitali in se
zahvalili Danilu Jelenu, tajniku
občinske skupščine, za njegovo
desetletno vestno delo.
Z R
Želimo
ravnatelja
(nadaljevanje in konec)
kolektiva, je bil v manjšini. Vse-
bina delovni skupnosti ni bila
znana, ker je tožitelji z njo niso
seznanili, zato o njej niso mogli
niti razpravljati. O vsebini ob-
tožnice niso bili seznanjeni niti
vsi člani sveta šole, ki je tožbo
vložila.
Ob koncu resolucija pravi in
tako je mnenje celotnega kolek-
tiva, da s prihodom Ludvika Ple-
terška ne bodo urejeni odnosi v
kolektivu, ker je bila skupina
članov sveta šole czko povezana
z njim. Edino rešitev za zmerne
in koristne odnose v kolektivu
vidimo v nastavitvi ravnatelja, ki
ni bil udeležen v teh enoletnih
,sporih. Ludvika Pleterška zato
ne priznavamo za ravnatelja šole
in zahtevamo, da šolo zapusti.«
Nadalje je kolektiv zahteval od-
stop članov sveta šole, oziroma
njihov odpoklic, ker so kršili de-
lovne dolžnosti v smislu 17. člena
statuta njihove šole. Razumljiv
je korak, ki ga je naredil kolek-
tiv v trenutnem stanju. Res bi
bilo nevzdržno stanje na šoli in
kakšen bi bil odnos dela kolek-
tiva do ravnatelja. Zato je res
najbolje, da se poišče rešitev za
nastavitev novega ravnatelja v no-
vem razpisu, s tem, da nobedne
od sedanjih kandidatov ne bi pri-
šel v poštev.
čeprav je bilo Ludviku Pleter-
šku jasno rečeno, da ni zaželjen
v kolektivu osnovne šole, pa je
poslal dopis, v katerem prosi ko-
lektiv, naj mu sporočijo datum,
da bo lahko prevzel svojo delov-
no mesto.
Ali bomo priča novi prekinitvi
dela? Kolektiv je v svoji resolu-
ciji jasno povedal, da bo ob po-
novnem prihodu Pleterška pre-
kine s poukom.
—b
ZD Ormož se bo priključil
(nadaljevanje in konec)
nju, oziroma ustanovnem sestan-
\ku medobčinskega aktiva komu-
nistov, so obravnavali tudi osnu-
tek notranje organizacije in sa-
mouprave zdravstvenega doma
Ptuj od 1. 1. 68, v katerem so po
mnenju ormoških zdravstvenih
delavcev pravilno zastopana sta-
lišča. in težnje kolektiva ZD Or-
mož. Osnutek zajema celotni po-
ložaj reorganizirani obliki zdrv-
stvene službe sedanje samostojne
zdravstvene domove v ptujski
občini in ZD v ormoški občini.
Med dolžnostmi delovnih enot
v reorganiziranem ZD Ptuj, je po-
glavitna konstatacija v osnutku,
da je delovna enota dolžna, da
svoje delo organizira tako, da
obvlada vse potrebe po zdrav-
stvenih uslugah svojega področ-
ja. S tem v zvezi lahko zaposlu-
je le toliko delavcev, da z nor-
malnimi delovnimi napori v red-
nem delovnem času zmore svoje
delovne naloge.
Vsekakor bo integracija na
splošno prinesla neke pozitivne
spremembe v zdravstvu in soci
alnem varstvu. V zdravstvu se
kaj bistvenega ne bo moglo ure-
diti ali prištediti, prištedili bodo
lahko samo komunalni zavodi za
socialno zavarovanje.
Zdravniki večkrat tožijo, da
so včasih v velikih dilemah glede
predpisovanja zdravil pacientom,
ker zakon določa katerega zdra-
vila se lahko in katera se ne
smejo predpisati za zdravljenje.
Prav tako nastaja ob integracij-
skih procesih vprašanje specialis-
tične službe, kjer pri teh pregle-
dih dnevno razdelijo 30 številk
in če oddaljen bolnik zamudi
pregled, se mora zaradi tega dva-
krat ali večkrat peljati k speci-
alistu, socialno zavarovanje pa
mu mora plačati potne stroške.
Načeloma bi bilo prav tako po-
trebno razčistiti dileme, namreč
da bi bili vsi zdravniki specialis-
ti, tako bi specialistične službe,
ki imajo sedaj piimat odpadle,
ker gre tu res za nemogoče pro-
bleme.
Od povojnih časov sem smo
vse premalo posvečali pozornosti
preventivni dejavnosti, saj smo
paciente skušali zdraviti šele te-
daj, ko so bili že bolni (ko je
bilo potrebno gasiti ogenj), ne pa
da bi bolezen v osnovi zatrli,
preprečili s stalnimi pregledi zob,
pluč itd. Zapostavljanje tako pre-
ventivne (predvsem) in kurativ-
ne dejavnosti, se nam danes zelo
maščuje.
V novi organizacijski obliki
zdravstvenih zavodov, kake večje
štednje ni pričakovati, pač pa
večjo strokovnost dela. število
zavarovancev ostane isto. Vseka-
kor se še tu srečujemo s proti-
slovji, kaj se da poceniti in kaj
ne; ali gremo v cenenost zdravil,
da potem negiramo sodobnost v
zdravstvenih pripomočkih, ki se
od zdravil do raznih preparatov
iz dneva v dan izpopolnjujejo,
postajajo dražji itd.
Skoraj vsi zdravstveni delavci
pa si želijo v novi organizacijski
obliki nekaj trajnejšega. Vseka-
kor je bistveno, da tako za zava-
rovanca kot za dravstveni dom
uresničena v praksi črka zakona.
Zdravstveni delavci v ormoški
občini pa se ob tem vprašujejo,
če bo iz leta v leto manj sredstev,
kje je potem perspektiva sodob-
ne medicine pri nas?
Razprave o definitivni organi-
zacijski shemi novega ZD Ptuj so
v polnem teku dokler ne bo na
stala dokončna oblika, organiza-
cijska shema do 1. januarja, ko
bo začela delovati nova notranja
in samoupravna organizacija
zdravstvenega doma Ptuj.
Stran 8
TEDNIK — petek, 13. oktobra 1967
Stran
ŠPORT
Lokomctiva : Alun.lnij 2:0
Prvenstvo v drugi In prvi zvezni nogo-
metni ligi se je nadaljevalo v sredo. Beli
iz Kidričevega so v Zagrebu podlegli Lo-
komotivi. Prvi polčas je bil precej nezani-
miv, nogomet je bil počasen, na kar je
precej vplivalo toplo vreme. Čeprav je
imel Aluminij v prvem delu igre več pri-
ložnosti za dosego gola, jili ni znal isko-
ristiti.
V	drugem polčasu je Lokomotiva prev-
zela pobudo na terenu in rezultat tega
dva gola v mreži Aluminija.
V	nedeljo gostujejo v Kidričevem Igral-
ci BSK-a, ki so na tabeli mesto pred
Aluminijem s točko prednosti. Tako ima-
jo beli velike možnosti za dosego dvcti
točk in za premik vsaj za eno mesto više
na tablici.
Strelstvo
v nedeljo, 8. oktobra t. 1. je bilo v
Ljubljani finalno tekmovanje z MK (ma-
lokalibersko) puško ekipnik prvakov tek-
movalnih skupnosti v Sloveniji. Tekmo-
valno skupnost sestavlja namreč dve ali
več občin skupaj.
Iz tekmovalne skupnosti Ptuj—Ormož,
v kateri je tekmovalo 6 najboljših strel-
skih družin Iz teh dveh občin, je kot naj-
boljša nastopila v finalu ekipa SD Tur-
nišče. Od sedmih finalistov je bila z 2418
krogi na drugem mestu. Prvaki iz Celja
so nastreljali le 24 krogov več. Ostale
ekipe pa so za obema mnogo zaostale.
Ekipo Turnišča so sestavljali in nastre-
ljali: Mihelač Adolf 496, Gole Slavko 495,
Pulko Stanko 489, Ratajc Ivan 473 in
Skok Štefan 465 krogov (od 600 možnih).
Dosežen reniltat je izreden in so za
njihov uspeh od strelske zveze Slovenije
preleli za nagrado 2 novi MK puški v
rednosti 300 N din. Prvi štirje pa še
prejmejo značko »mojstra strelca«, ker
so presegli določeno normo.
K uspehu jim čestitamo in želimo še v
naprej vztrajnega dela na strelskem polju
In tudi novih uspehov.	KA
ALUMINIJU
ne gre in ne gre
Iz kola v kolo se pojavlja dejstvo, da
nogometaši Aluminija ne morejo dati go-
la, čeprav imajo za to stoodstotne pri-
ložnosti. V nedeljo je igral Aluminij ne-
odločeno z Borcem. Rezultat nikakor ne
ustreza dogodkom na igrišču. Saj bi lah-
ko obe moštvi dosegli več golov. Kljub
vodstvu Aluminija, ki bi lahko rezultat
povečal, do tega ni prišlo, ampak so
gostje izenačili in če bi bili njihovi igral-
ci prlsebnejšl, bi lahko celo povedli.
V	finišu je Aluminij zopet izvedel ne-
kaj nevarnih akcij, toda rezultat je ostal
neizpremenjen.
Na nedeljski tekmi je zopet nosil dres
s številko ena Božank. Namreč v pred-
zadnji tekmi z Borovim je branil vrata
Aluminija novi golman Saran, ki pa ni
opravičil zaupanja tehničnega vodstva, ki
ga je uvrstilo v moštvo. Ravno postavi-
tev Sarana je vzbudila med navijači belih
Iz Kidričevega precej godrnjanja in ne-
jevolje, ker je Božank odlično prestal
preizkušnjo proti Rudarju iz Kaknja.
V	nedeljo je zaigral po dolgi pavzl ka-
petan belih, Sovrovič. Toda on ni edini
igralec, ki Je bil, oziroma še je poškodo-
van. Izven stroja je sedaj še špehonja,
za katerega pa še ni gotovo, če bo za-
igral v nedeljo. Razen tega se moštvu
pozna, da ne trenira več redno Vodušek,
ki se je resno oprijel študija v Mariboru
in trenira samo dva do trikrat tedensko.
Kljub temu pa so navijači belih pre-
pričani, da bi do sedaj lahko osvojili
marsikatero točko, če bi bili napadalci
prlsebnejšl in bi izkoristili vsaj četrtino
priložnosti za gol, ki so jih imeli.
—b
NESREČA
ne
v ptujski bolnišnici so se zdravili ali
se še zdravijo naslednji ponesrečenci:
Milan Kapelski roj. 1960, Podgora, si
je pri Igri poškodoval levo nogo; Jakob
Nemec (1938) Središče 18, si je pri delu
poškodoval desno nogo; Ivan Bandur
(1953) Starše 71, se Je poškodoval pri
prometni nesreči; Elizabeta Cafuta (1909)
Gruškovje, je padla in si poškodovala le-
vo roko; Franc Lukarič (1907) Središče
15, je padel in si poškodoval levo nogo;
Marjanu Jeslhu (1942) Budlna 6, je nekdo
obstrelll obe no^; Miroslav Hrvoj (1932)
Radoboj 268, si je pri prometni nesreči
poškodoval glavo in levo roko; Ivan
Kampl (1937) Dražencl 39, Je padel z mo-
torjem In se poškodoval levo nogo; Jožef
Plntarič (1930) Medribnlk 23, si je pri
delu poškodoval desno nogo; Marija Pre-
jac (1922) Laslgovcl 16, Je padla in si po-
škodovala desno nogo; Marija Mohorko
(1909) Skorba 39, Je padla in si poškodo-
vala desno roko; Dragica Kopše (1957)
Rogoznica 7, je padla s kolesom In si
poškodovala glavo; Marta Rajh (1935) Ru-
neč 15, je padla z lestve In si noškodo-
vala obe roki; Mirko Lačen (1914) Nova
vas 20, si le pri žaganju poškodoval des-
no roko; Janko Kocjan (1936) Godencl 51,
si je pri delu poškodoval levo roko; An-
tonija Jurkovlč (1947) Hum 51, si je pri
prometni nesreči poškodovala glavo;
Franca Beleča (1901) Janežovskl vrh, je
podrl kolesar in ea poSkodoval po glavi;
Franc Ribič (1930) Naselje bratov Reš
22 je padel s kolesom in se poškodoval;
Janez Cafuta (1930) Gorca 69, si je pri
delu poškodoval desno roko; Mihael Jeza
(1928)	Kidričevo 12, si je pri delu po-
škodoval levo nogo; Genovefa Horvat
(1922) Grajenščak 61, Je padla in si po-
škodovala desno nogo; Franc Klajnšek
(1929)	Pleterje 25, si je pri delu poško-
doval levo nogo; Stanko Novak (1939)
Gabemik 21, si je s sroom vre/al v des-
no roko; Nevenka Poljanšek (1952) Tru-
barjeva 5/a, Je padla na Igrišču in si po-
škodovala levo roko.
RODILE SO:
Marija Pučko, Hermanci 13 — Mileno;
Marija Simonič, Mezgovci 13 — Slavico;
Arenka Godnik, Vošnjakova 9 — Natašo;
Antonija Kmetec, Popovci 13 — dečka;
Rajka Petkovski, Cesta Olge Meglič 8 —
deklico; Slava Saro, Gregorčičev drevored
7 — Andreja; Katarina Habjanič, Veščica
38, Ljutomer — Mirka; Štefka Žula, Pris-
tava 13 — dečka; Tatjana Butolin, Lov-
renc na Dr. iwlju 121 — Maje; Ana Daj-
čman, Jiršovci 55 — deklico; Marija Tr-
čko, Sikole 3 — deklico; Marija Ivanič,
Gregorčičev drevored 6 — Marka; Marija
Mikec, Gorenjski vrh 59 — Lidijo; Marija
Kocmut, Gibina 13 — Rudolfa; Marija Be-
lovič, Šafarsko 53, IJutomer — Verico;
Terezija Janžekoveč, Formin 10 — Cilko;
Barbara Teskač, Vel. Varnica 27 — dečka;
Marija Gosak, Podlehnik 48 — Srečka;
Jožefa Petrinjak, Goričak 39 — Terezijo;
Štefanija Ritlop, Vodranci 2 — Roberta;
Marija Bratovčak, Podlože 58 — Jadran-
ko; Marija Zemljič, Bodislavci 24, IJuto-
mer — Roberta; Elizabeta Zagorec, Cesti-
ca 46 — Dragico; Frančiška Kramberger,
Brstje — dečka; Ana Težak, Turški vrh
51 — Martina; Elizabeta Ceh, Grajenščak
89 — Franca; Marija Belšak, Kokoriči 17,
Ljutomer — Darka; Rozika Metličar, Slo-
venja vas 32 — Valerijo; Marija Kamen-
šek, Krčevina 89 — deklico; Margareta
Dolšak, Grdina 11 — deklico; Ivica Kelc,
Nova vas 33 — dečka; Marija Majcen,
Stara cesta 63, Ljutomer — Zinko; Terezi-
ja Kotolenko, Dubrava 38 — dečka; Tere-
zija Frangež, Zg. Jablane 11 — dečka;
Marija Rihtarič, Ormož, Varaždinska 4 —
dečka; Katarina Kovaš, Beltinci 146, M.
Sobota — Ivanko; Anica Zidarič, Ormož,
Ljutomerska 18 — Borisa; Ljudmila Flor-
jančič, Strejaci 3 — dečka;
POROKE:
Franc Vaupotič, Zg. Hajdina 73 in Ma-
rija Herceg, Cirkulane 1.
UMRLI SO:
Marija Runovec, Ljutomerska 20, roj.
1891, umrla 7. 10. 1967.; Jakob Stumber-
ger. Gradišče 2, roj. 1903, umrl 8. 10
1967.
LUDWIG JERETIN
elektroinstalacije vseh mo-
tornih vozil Lucas, Magnet-
ti-Marelli, Ducelier, Baren
akumulatorjev in nado-
mestni deli elektroinstala-
cij vseh vrst avtomobilov
W A G N A,
Marburgerstrasse 79,
Leibnitz