GLAZBENA MATICA — LJUBLJANA .............. DVORANA HRVATSKOG GLAZBENOG ZAVODA ZAGREB, 14. TRAVNJA 1934 N • KONCERT KOMPOZICIJA ANTUNA LAJOVICA S U D J E L U J U: DR. BOŽIDAR SlROLA (GOVOR)’ ANITA MEZE (SOPRAN) MARIO ŠIMENC (TENOR) !■ MARIJAN LIPOVŠEK (KLAVIR) MJESOVITI ZBOR GLAZBENE MATICE ORKESTAR MUZIČKE AKADEMIJE DIRIGENTI: FRAN LHOTKA, MIRKO POLIC POČET AK U 20 SATI Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambroži ANTUN LAJOVIC najodličniji pretstavnik savremene slovenske glazbe. Ide svojim umje-renimputem, a njegova djela: samospjevi, zborovi i simfoničke skladbe jesu očiti znaei njegove umjetničke zrelosti te važe kao najjača djela naše literature. Rodio se g. 1878 na Vačah kod Litije, svršio gimnaziju u Ljubljani, pravo u Beču; glazbu je učio na školi Glazbene Matice u Ljubljani i na akademiji u Beču. Sad je sudac apelacije u Ljubljani, član odbora Glazbene Matice te pretsjednik Filharmonične družbe. PROGRAM: Uvodna r i j e č Bolest je kovač Lan Napitnica Mješoviti zborovi Mesečina Kaj bi le gledal Večer Sopran solo uz pratnju klavira Vodica čista se vila Zeleni Jurij Mješoviti zborovi. Sopran solo pjeva g. Milena Štrukelj Pesem o tkalcu Begunka pri zibeli O, ti življenje Sopran solo uz pratnju klavira Odmor Caprice za veliki orkestar Psalm 41 i 42 za tenor solo, mješoviti zbor i veliki orkestar BOLEST KOVAČ Prevel F. S. Finžgar Bolest je kovač za moje srce. Na njenem ognjišču mi strast gori. Vedno strašni vihar v žerjavico srca divje sopiha in grozne plamene pali mi besno. Bolest pa neusmiljeno kuje srce, dokler trdo ni kakor jeklo kaljeno. Dobro kuje bolest! Ne stare vihar in mraz ne požge in rja ne sne, kar bolest je skovala. LAN D. Domjanič Dalko polje, beli dan, v polju se zaplavil lan, rosa drobna se sveti, duša draga, gde si ti? Rosu bude sunce vzelo, bu li moje suze štelo? Rekel si: „Kad cvel bu lan, buš vre moja v onaj dan?“ Vidiš, sad se vse plavi, zakaj jošče kesniš ti? Z žalosti bledi mi lice, naj pozabit naj bogice! Kaj po boju gde ležiš, za navek pod poljem spiš? Poveč mi: „Kad lan bu cvel, buš od mene senjat štel?“ Tak ja dragam cvetje lana, tak boli me v srcu rana! NAPITNICA Prevel F. S. Finžgar Moj dom je v trsu kočica, a ljubica majolčica. Nad trsom mlada tička dva se ljubita. Cink, čink, prepevata in s kljunčki se poljubljata! Ah, ta ljubav!------------- A moja ljubica je le majolčica. MESEČINA D. Domjanič Spi jalšina . .. Mesečina tenko tkanje tke i med breze riše steze, po njih senja pe. Na te črne ostre trne sipa svetli cvet, pak te pela v bela sela, v čudni tihi svet. Samo v gori tam med bori kut je mraka pun. Tam na malih kmičnih valih bel se ziblje čun. Čun se ziblje, sam se giblje, srebren mu je trag. I kad zgine med jalšine, kaj mi je tak drag? Tam je bilo dete milo, koga zdavna ni, kaj tak zgleda, kaj je bleda, kaj me ne gledi? Saj trepeče, mene vleče želja tam do nje ... Spi jalšina, mesečina mrtvo srebro tke. KAJ BI LE GLEDAL O. Zupančič Kaj bi le gledal, če bi me rad imel, naj bi povedal. Če bi zaprosil me, bi mu odrekla? O saj najrajši kar k njemu bi stekla! Če bi poljubil me, jeli to grenko? Naj le pove, da rad bi me za ženko! Kaj bi le gledal! Če bi me rad imel, naj bi povedal. VEČER Al. Gradnik Večer je, tih je mrak, in glej me — še me glej in čuti, besede tihe, tih korak, kako sem tvoja v tej minuti, in srci nama v sladki sreči medlita, Večer je, ah, nocoj . ko dve plahi sveči. ne hodi več z menoj pokoj! Večer je, zdaj bo noč... Ko bom ležala v kamri črni, tesneje stisni rok obroč, šele takrat se vrni. VODICA ČISTA SE VILA Prevel F. S. Finžgar Vodica čista se vila od gozda v zeleni gaj. Dva cveta je orosila. Veselo oba sta vzklila kot srčna kri v veselju in tugi bajno sta kipela. Smehljaje deček prispel je iz gozda v zeleni gaj. In pesmic mnogo si pel je, srebrno glas zvenel je, o deklici, o ljubavi sladki. Solze oko je rosilo, ah v gaju tam. In srčec dvoje je bilo in v sanjah se topilo. Oba zaman po sreči sta hlepela. ZELENI JURIJ O. Zupančič Jurij Zeleni se z mavrico paše, srečno, veselo selo bo naše: že za vodo čez travnike jaše. Z glavo namigne trava se vzdigne, obraz okrene, veje odene, z okom obrne, cvetje se strne. Jurij Zeleni, ne hodi drugam, vinca in pesmi poln je naš hram, drago bo tebi, milo bo nam. Dobri ljudje vi, jasno vam lice! Rad bi popeval z vami zdravice, ali gole so Slovenske gorice. Jasno vam lice, misel najbolja! Z vami ostati bilo bi me volja, a na Koroškem še pusta so polja. Pusta so polja, slana in mraz, treba hiteti, kliče me čas, ali ob leti spet bom pri vas. Konja vzpodbode, v daljo izginja, cvetje, zelenje za njim se razgrinja, da nas Zelenega Jurija spominja. PESEM O TKALCU Burns-Zupančič Kjer lije reka se v morje, kjer cvetke pisane žare, tja moje si želi srce, tam lep prebiva tkalec. Imela snubcev sem devet, blago in svoj denar neštet vsak mi ponujal je razvnet, srce pa lepi tkalec. Naj oče le besedo da njemu, ki več sveta ima. Ne dam jaz roke brez srca, srce sem dala tkalcu. Dokler cvetice še cveto, dokler še setve v klas gredo, dokler mi je srce gorko, ljubila bodem tkalca. BEGUNKA PRI ZIBELI O. Zupančič Jezušček med trtami, Jezušček pod Oljkami, ziblje ga Marija .. . Zlata pala je steza preko polja ravnega, dete, pojva, pojva k njima. Kdo sva tujca in odkod? K Jezusu na božjo pot greva preko Soče in k Mariji greva z Brd izpod olj in izmed trt, romarja brez koče. K meni, k meni romarja! Kar iskala sta, našla Jezusa, Marijo v Betlehemu sredi trt sredi oljk kot sredi Brd tiho domačijo. Mati božja objema me, Jezušček prižema te, joj, saj smo si znanci: midva z Bfd in onadva s Svete gore sta doma, z doma vsi pregnanci. K meni, k meni romarja! Kar iskala, sta našla. Bomo skup živeli, bomo skupaj sanjali, zibelke poganjali, si o domu peli. O, TI ŽIVLJENJE ... Al. Gradnik O, ti življenja šumno peni vir, ti težko in pokojno vino, ki v slasti skrivaš samo bolečino in črno seme dvomov in never. Mladostni neukročeni nemir je tudi mene v tvojo gnal bližino in tavajoč skoz sanj in tanj temino, odprl sem tvojih dvorov zlato dver. Pri tebi našel sem že dolge vrste. Točili eni so te v čaše, drugi v skodele plitve, v kelihe globoke. Jaz pa imel sem svoje prazne roke, v nje sem lovil te in ko v tihi tugi sem srebal te, si teklo mi skoz prste. PSALM . (Koprnjenje prognanca po hiši Božji) Kot jelen hlepi po vodi studeni, po Tebi le žeja mi duša, o Bog! Medli in mre duša mi sredi nadlog, le Ti življenju si vir zaželjeni! Kdaj pridem še tje pred obličje Gospoda? Solze samo kruh so mi dan in noč: „A kje je Tvoj Bog, ki daje pomoč?“ Vprašuje me tolpa sovražnega roda. Kako pretresa mi dušo prežalno, ko pota spominjam v Gospodov se hram, kako sem s slavilnimi pesmami tam veličal Gospoda z množico hvalno. Kaj duša vedno še žaluješ? Kaj mi brezupno omedluješ? V Boga zaupaj pomočnika! Še pride čas, da povzdiguješ obraz prijaznega rešnika! Spomini, Bog, so mi dušo potrli na Hermon, sredi Jordanskih bregov, kjer brezdni si kličejo z glasom slapov; valovi voda pa so name pridrli. Gospodova milost je meni podnevi; ponoči pa pesmi se v srcu bude, polnočne molitve k Bogu mi kipe. In pravim Gospodu: Kaj zabiš me v revi? Sovražnik me stiska, in hodim užaljen; moči mi gino vsled stisk in nadlog, moj vrag se mi roga: Kje je tvoj Bog? Tako sem od Tvoje pomoči oddaljen! Kaj duša vedno še žaluješ? Kaj mi brezupno omedluješ? V Boga zaupaj pomočnika! Še pride čas, da povzdiguješ obraz prijaznega rešnika! Bog sodi pravico, bodi pomočen, odreši trdega me rodu; iz rok me krivičnemu otmi možu. Zakaj me zavračaš? Saj Ti si mogočen! Naj spet k altarjem Gospodnjim hodim, kjer radost je moja, kjer Bog je moj; naj hvali ga pesem in harpa mu poj, in jaz naj slavilno množico vodim. Kaj duša vedno še žaluješ? Kaj mi brezupno omedluješ? V Boga zaupaj pomočnika! Še pride čas, da povzdiguješ obraz prijaznega rešnika!