Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS ■ f Torek: Tednikov kopalni dan | . K ¡^■H ^ Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v ^^^^^ I ^^ , mh Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ^nucrski TEDNIK ÏL »o1'I'"'* ON , ......^ ? Zadnjo nedeljo v oktobru, 25. 10., preidemo s poletnega na zimski čas. Ura se bo ponoči (s 3. na 2. uro) premaknila za 60 minut nazaj. Ptuj, petek, 23. oktobra 2015 letnik LXVIII • št. 82 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www. radio-ptuj.si Danes priloga ™ ^H Slovenija, Podravje • Obmejne občine preplavljene z migranti Tisoče prebeznikov prihaja ilegalno Begunska kriza je ta teden z vso močjo pljusknila tudi v Podravje; vedno več prebežnikov ilegalno prehaja zeleno mejo v Halozah. Razmere postajajo kaotične - kje, kdaj in kako se bo begunska kriza, v kateri se je znašel velik del Evrope, končala? O Strani 7,23,24 in 32 Aktualno Kidričevo • »Bolj zapiramo radiatorje, več plačamo!« O Strani 2 in 3 Podravje Pragersko, Hajdina • V pripravi še dva begunska centra O Stran 32 Šport Nogomet • Odličen odpor Drave O Stran 11 fncriv aiob boncnv Epncir Ministrstvo bi paviljon zastonj, Ptuj nima denarja zanj NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob naročilu dnevne malice vam nudimo gratis hišni štrudl in skodelico čaja. Kupon velja za eno storitev, izkoristite pa ga lahko do 31.12.2015. © Gostilna PP Štajerski Mosticki cez Rogoznico • Sestanka med občinama in DEM ni bilo Kuponček skupaj z naročniško številko in vašimi podatki izrežite in ga z osebnim dokumentom predajte natakarju v Gostilni PP sredi mesta, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na tel. 02 749 06 22 ali gostiina.pp@perutnina.eu. i 9771581625012 2 Štajerski Aktualno petek • 23. oktobra 2015 Kidričevo • Poračun ogrevanja je stanovalce blokov krepko pogrel » Bolj zapiramo radiatorje, več plačamo! « Petrol je lani oktobra prevzel daljinsko ogrevanje v Kidričevem, potem ko je na javnem razpisu oddal cenovno najnižjo ponudbo za ogrevanje. Letos septembra so stanovalci ogrevanih stanovanj Kidričevega prejeli poračun za kurilno sezono 2014/2015 in za mnoge je bil, glede na razburjenje na predstavitvi in razlagi poračuna ogrevanja, 14. oktobra, previsok. Petrolu so očitali, da je ta dolg dolžnikov prevalil na plačnike, da so jih pretentali s ceno ter da morajo kriti preveč zakupljene količine toplote od podjetja Silkem. Kot je dejal eden izmed glasnejših: »Dovolj imamo odlaganja telefonov in glasbe, ki medtem zvoni. Petrol je odkupil določene količine toplote in to moramo mi plačevati, četudi je ne pokurimo. Ob tem plačujemo tudi izgube toplote, te bi bile zagotovo manjše, če bi bile primarne cevi manjše.« Sicer pa je zbrane stanovalce med drugim zanimalo, kot je dejal eden izmed stanovalcev: »Zakaj moramo plačevati tudi do 180 evrov fiksnih stroškov na leto, neke kvazi stroške vzdrževanja. Nič se ne naredi za ta denar. Potem pa moja mati z dvema radiatorjema plača 360 evrov poračuna pri 400 evrih Uvodnik penzije.« Zanimalo jih je še, zakaj morajo plačevati izgube toplote, ki nastanejo pri prenosu. Kot jim je pojasnil direktor občinske uprave Kidričevo Damjan Napast, se tovrstne izgube plačujejo tudi pri vodovodu. »Fiksne stroške ste prej imeli in jih imate tudi zdaj,« je povedal direktor občinske uprave Kidričevo Damjan Napast. S Petrola pa so še pojasnili, da fiksni del znaša za stanovanjske objekte 0,19 €/m2 mesečno brez DDV in je celo malenkost nižji od stroška, ki ga je zaračunavalo KP Ptuj, to je 0,1919 €/m2. Tako letno prejme Petrol od vseh stanovanj približno 90.000 evrov fiksnih stroškov. S tem denarjem se pla- Ko bo moja mama direktorica... Bolj ko raziskuješ, bolj je jasno, da so javni zavodi, v katerih naj bi se poslovalo racionalno in gospodarno, marsikje valilnice največjih kradljivcev. Seveda ne povsod, so tudi svetle izjeme, kjer prisvajanje različnih koristi ni najpomembnejša naloga direktorja. Številni pa se obnašajo, kot da bi to bilo v opisu njihovih del in kot da so to njihovi zasebni zavodi, v katerih lahko počnejo, kar želijo. Nekatere stvari so že zdavnaj šle čez rob. Javna naročila denimo so v večini primerov pamflet za javnost, pravi dogovori skorajda vedno potekajo v ozadjih razpisov. A kaj ko država oziroma ministrstva odlično obvladajo mižanje, ne na eno, ampak na obe očesi, bodisi ker jim ustreza status quo bodisi ker imajo od „ uspešnih" direktorjev tudi sami določene koristi. V slovenski politiki sicer zmeraj prevlada računica, kije enkrat nepoštena do enih, drugič do drugih. In lopovi slej ko prej, ko sami ne čutijo več koristi, enostavno požrejo druge lopove. V zadnjih mesecih sem slišala toliko teorij zarot, da bi verjetno lahko napisala kakšno kriminalko. O tem, kako so neko direktorico zamenjali zaradi posameznika, ki da ima na Ptuju izjemen vpliv in preko politike „kaznuje" neposlušne direktorje, ki mu odžirajo kruh, do tega, da se dokumenti ponarejajo, prirejajo, izginjajo ipd. Pa četudi ozadja nam, ki nismo vpeti v politično življenje, morda niso vedno povsem jasna in vsak poskuša speljati vodo na svoj mlin, so nekatere stvari s čisto človeškega vidika nelogične. Meni denimo ni jasno, kdo od nas si pri 30 letih lahko za več kot300.000 evrov kupi polovico nekega zavoda, ne da bi imel redno zaposlitev. Pa četudi s kreditom. Ja, dobra mama gotovo poskrbi za svoje otroke, a se mora zavedati, da se lahko stvari v hipu spremenijo. Ko mački stopiš na rep, pač zacvili, pravijo. Ampak koliko miši pa je ta prej že poškodovala ali pojedla? Kakšna kolateralna škoda bo morala biti narejena, da bomo spoznali, da je javni denar naš denar. Da gre od vsake moje kave ali malice del v javno blagajno, s katero potem nekateri ljudje razpolagajo, kakor jim paše, in z njim poskrbijo tudi za svoje otroke. Ne ne, daleč od tega, da novinarji uničujemo in odstavlja-mo direktorje, kot nam je očital neki veliki ptujski „mislec". Nimamo takšne moči, niti si je ne želimo. Le napišemo, kar vemo, kar dokažejo dokumenti. Nedokazljive stvari bi nas brez dvoma stale tožbe, to dobro vedo tisti, ki spremljajo sleherno izrečeno ali zapisano besedo. Če kdo krade in ga dobijo, pa to napišemo, za to smo plačani, na ljudeh pa je, da sami presodijo, kakšna je prava resnica. Dženana Kmetec čuje najemnina omrežja, stroški zavarovanja sistema in stroški vzdrževanja primarnega voda ... Komunala pa je v okviru fiksnih stroškov še izvajala storitve od-zračevanje sistema, polnjenje in praznjenje sistema, izvajanje meritev temperature prostorov, odčitavanje radiatorskih delil-nikov stroškov ogrevanja, popravila, vzdrževanja in izdelavo instalacij za gretje . Četrtina zneska na položnici so stroški ogrevanja drugih stanovalcev Ob fiksnem delu torej stanovalci plačujejo še variabilni del - strošek za porabljeno energijo. In stanovalci blokov so prepričani, da so bili v minuli kurilni sezoni ogoljufani. Osrednji problem je bil, tako pravi Petrol, da so mnogi plačevali nižje akontacije, kot pa so imeli dejansko porabo toplote. »Glavnina težav se je po našem mnenju pojavila pri stanovalcih, ki niso bili pozorni, da plačujejo prenizke akontacije. Podatki, ki smo jih imeli, so bili namreč samo podatki o akontacijah iz ogrevalne sezone 2012/2013. Nekateri stanovalci so to opazili, nam javili ter nato plačevali realne akontacije. Tako so se izognili prevelikemu poračunu,« so pojasnili na Petrolu. Stanovalci so tudi vprašali, zakaj se količina porabljene toplote ne obračunava po merilnikih, temveč po površini. »Zakaj nam računate razliko, ki je nismo porabili. Dolžnike naj si Petrol kako drugače plača. Bolj zapiramo radiatorje, več plačamo,« je dejala ena izmed stanovalk. Predstavnica Petrola Stanovalce je razburil poračun za kurilno sezono 2014/2015. Markovci • O popravilu mostičev čez Rogoznico ne duha ne sluha Sestanka med občino in DEM ni bilo Avgusta smo poročali o problematiki lesenih mostičev čez potok Rogoznica ob levi brežini Ptujskega jezera, med Ptujem in Markovci. Mostiče je najedel zob časa. Ker so strohneli, so začeli razpadati in postali za uporabo nevarni. Mostiči so postavljeni na območju, ki ga upravljajo Dravske elektrarne Maribor (DEM). Domačini jih uporabljajo za dostop do krone jezera, ki je priljubljena rekreacijska pot. Za začetek septembra je bil med občino Markovci in DEM na temo ureditve teh mostov in legalizacije sprehajalne poti ob jezeru napovedan sestanek, do katerega po besedah direktorja DEM Viljema Pozeba ni prišlo. »Upamo, da bo priložnost za to v novembru. 2 reševanjem problematike sprehajalne poti se bo reševala tudi problematika dotrajanih lesenih mostičkov,« pravi direktor DEM. Glede na slovenske H Foto: MZ Dva strohnela in poškodovana mostiča čez Rogoznico sta od poletja zaprta. Tako bo najbrž ostalo še kar nekaj časa. razmere bo ureditev rekreacijske poti ob jezeru oz. njegovi kroni zahtevala dolgotrajni birokratski postopek, začenši s sprejemanjem ustreznih prostorskih aktov. Zaradi tega sanacije dotrajanih mostičev kmalu ni za pričakovati. Sicer pa svoje pove tudi dejstvo, da so od takrat, ko se je na dotrajane mostove javno opozorilo, pa do danes, minili trije meseci in v zadevi sploh ni prišlo do srečanja med DEM in občino Markovci. Stopnice da, mHE vprašljiva Bolj spodbudna pa je informacija za krajane dela naselja Markovci (Siget), ki že dalj časa občino pozivajo, da bi se za dostop do krone jezera na njihovem območju uredile stopnice. Za ta namen je občina Markovci na DEM posredovala vlogo za soglasje in dobila pozitiven odgovor. Za investicijo bo zdaj treba zagotoviti še finančna sredstva. Kot smo poročali spomladi, DEM na območju občine Mar-kovci, na izlivu potoka Rogoznica pod jezero, načrtujejo gradnjo še ene male hidroelektrarne (mHE). Tudi ta projekt najverjetneje še tako kmalu (ali pa sploh) ne bo zaživel, saj se po besedah Pozeba trenutno izvaja tehnična optimizacija izvedbe objekta in načina njegove priključitve na električno omrežje. »Hkrati poteka vrednotenje investicije na podlagi sprejetih meril in kriterijev, ki se uporabljajo v skupini HSE. Po zaključku teh postopkov bo sprejeta dokončna odločitev o morebitni izvedbi projekta,« dodaja prvi mož DEM Viljem Pozeb. Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 23. oktobra 2015 Aktualno Štajerski 3 Suzana Tratenšek pa jim je odgovorila: »Obračunavamo na enak način, kot je obračunavala Komunala. 12 mesecev vsem obračunavamo fiksni strošek in osem mesecev akontacije za toploto - to je predviden mesečni strošek. Vsak posameznik je lahko zvišal ali znižal akontacijo na podlagi izkušenj glede stroškov ogrevanja. Sicer pa smo na koncu ogrevalnega leta popisali vse delilnike, bili so upoštevani vsi redukcijski faktorji glede Foto: Mojca Vtič na lego stanovanja, naredili smo obračun dejansko porabljene enote. Delitev stroškov ogrevanja v vaših blokih pa je v razmerju 25:75, za takšno razdelitev ste se sami odločili. To razmerje pa pomeni, da se 25 % stroškov energije celega objekta razdeli med prebivalce glede na kvadraturo. Četudi vi nič ne grejete, plačate 25 %, če bodo ostali greli. Torej 75 % porabljene energije plačate po de-lilnikih z upoštevanimi faktorji olajšave. To razmerje si lahko sami spremenite, ker tudi meni osebno se zdi grozno.« Eno izmed stanovalk smo povprašali, ali stanovalci niso vedeli za tovrstno razmerje oz. kaj je povzročilo tolikšno razburjenje. Odgovorila je: »Prej ko smo si izračunali strošek porabljene toplote, se je nekako skladalo s končno ceno, sedaj pa je razlika očitna. Letos sem porabila manj toplote kot prejšnje leto, pa sem morala plačati 50 evrov poračuna. Prav tako smo plačali devet akontacij, čeprav na Petrolu trdijo, da smo jih osem.« Cena toplote se je podražila za štiri odstotke Je pa res, da se je tudi cena energije v primerjavi s kurilno sezono 2013/2014 nekoliko zvi- šala, vendar ne za 2,5 %, kot je bilo sprva povedano, temveč za štiri. »Če primerjamo samo ceno toplote brez dajatev, pomeni to podražitev pri variabilnem delu 2,5 %, če pa upoštevamo še nove dajatve, pomeni to štiriodstotno podražitev. Fiksni del cene je za stanovanjski del nižji za en odstotek, so pojasnili na Petrolu. Ob tem pa ugotavljajo, da je bila letošnja zima hladnejša od lanske. »Če primerjamo stroške za ogrevanje posameznih stanovanj/poslovnih prostorov v navedenih sezonah, moramo upoštevati še to, da je bila sezona 2014/2015 za približno pet odstotkov hladnejša od pretekle. To pomeni, da so odjemalci ob enaki notranji temperaturi prostorov, času ogrevanja prostora porabili več toplote in s tem so bili tudi variabilni stroški višji.« Nujno potrebna bo prenova sistema ogrevanja in stanovanj Ob tem na Petrolu stanovalcem svetujejo, da se čim prej lotijo obnove svojega sistema ogrevanja, v blokih, če tega še niso storili. »S tistimi, ki so izrazili zanimanje, se bomo v tem tednu dogovorili za termine ogledov, po tem pa jim bomo poslali ponudbe za predelavo. V Zakaj je Petrol zamenjal Komunalno podjetje Ptuj Pred Petrolom je za ogrevanje 465 stanovanj skrbelo Komunalno podjetje Ptuj. »Lani so od nas zahtevali 15-odstotno povečanje cen megavatne ure. Postavili so nas pred dejstvo, plačajte več, ali pa bodo stanovanja mrzla,« je pojasnil direktor občinske uprave Kidričevo Damjan Napast. Zakaj je Komunalno podjetje Ptuj zahtevalo takšno podražitev, nam je direktor Janko Širec pojasnil: »Že od samega začetka upravljanja s sistemom daljinskega ogrevanja v občini Kidričevo se je pojavljala velika razlika med dobavljeno toplotno energijo podjetja Silkem ter dejansko porabo toplotne energije odjemalcev v stanovanjskih oz poslovnih stavbah, kar je pomenilo veliko finančno izgubo in je moralo KP Ptuj to izgubo pokrivati iz stroška moč (fiksnih stroškov, op. a.), ki pa je bil namenjen dejanskemu upravljanju sistema. Zakaj je prihajalo do tako velikih razlik med nakupljeno in prodano toplotno energijo, smo večkrat seznanili lastnika sistema ogrevanja. Na temo odprave omenjenih težav smo se večkrat sestali na skupnih sestankih z lastnikom omrežja, vendar do končnih oz. dogovorjenih rešitev ni nikoli prišlo. V izogib dodatnim finančnim izgubam je KP Ptuj predlagalo povišanje cene«. Občina na podražitev ni pristala, pripravila je razpis in na razpisu je bil izbran Petrol kot ugodnejši ponudnik, je pojasnil Napast. FOTO: Mojca Vtič Namen sestanka je bil, da predstavnica Petrola stanovalcem odgovori na vprašanja, vendar se je sestanek že po nekaj minutah spremenil v nerazumljiv kaos besed. naslednjem mesecu bomo pripravili tudi termin za razgovor v prostorih Občine Kidričevo. Odjemalcem bomo na vprašanja, ki jih bodo zastavili po elektronski pošti ali telefonu, oseb- no odgovarjali v dogovorjenem terminu.« Potrebna pa ne bo obnova zgolj sistemov ogrevanja, temveč tudi energetska obnova stanovanj. Bloki so energetsko zelo potratni, za nameček pa so še pod spomeniškim varstvom. Kot so odgovorili z Občine, je energetska obnova stvar lastnikov stanovanj. Mojca Vtič Ptuj • Smo že zamudili vlak za paviljon? Ministrstvo ne ve, bi ali ne bi, želijo pa si ga Kje bo postavljen približno 800 kvadratnih metrov velik paviljon, v katerem se je Slovenija predstavljala na mednarodni razstavi Expo 2015, očitno še vedno ni jasno. Možnost, da ga dobi Ptuj, naj bi še naprej obstajala, saj na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ima prednost, še sploh ne vedo, ali bi ga imeli ali ne. odnose z javnostjo na ministrstvu, še sploh nimajo, bi pa vanj prav tako najverjetneje umestili center znanja, ki ga bodo ustanovili na novo. Jasnih odgovorov tako še vedno niso podali, tako ni jasno, ali ga bodo prevzeli ali ne, čeprav ga bo v kratkem treba v Milanu razstaviti in pripeljati v Slovenijo. Dženana Kmetec Vendar pa je tudi res, da MO Ptuj v proračunu za leto 2016 ni predvidela postavke (in torej tudi ne niti enega evra) za možnost sodelovanja na morebitni dražbi za nakup paviljone, če bi do nje prišlo. Kot smo že poročali, si Mestna občina Ptuj prizadeva za prevzem paviljona, v katerem se je na Expo v Milanu letos predstavljala Slovenija. Pred časom je Gorazd Orešek, podžupan mestne občine Ptuj, pojasnil, da gre za resna prizadevanja in da si resnično želijo ta objekt postaviti na Panoramo in v njem urediti arheološki muzej. A ker smo v naše uredništvo dobili namig, da naj bi predstavniki mestne občine Ptuj zamudili vlak in da februarja letos niso pravočasno oddali ponudbe za prevzem omenjenega paviljona, smo te informacije preverili. „Interes MO Ptuj, da pridobi paviljon Expo 2015, je bil prvič iz- Dobil ga bo tisti, ki bo plačal najvišjo ceno na dražbi V agenciji Spirit, ki trenutno upravlja paviljon, so nam potrdili, da je bilo februarja letos izvedeno le preverjanje interesa za odkup paviljona, ki je nezavezujoče in je služilo zgolj kot usmeritev pri nadaljnji presoji o smiselnosti izvedbe javne dražbe. „Kdorkoli bi želel paviljon kupiti, ga lahko kupi kot najvišji ponudnik v okviru javne dražbe. Kot že napisano predhodno; najprej morajo ministrstva oz. MIZŠ potrditi, ali bodo prevzeli paviljon; če ne bodo prevzeli, se bo paviljon prodajal na javni dražbi najboljšemu ponudniku, pri čemer je lahko kupec kdorkoli," še dodaja Sandra Stermšek iz agencije Spirit. Foto: Matija Brodnjak kazan že 17. decembra 2014 tako v pogovorih na sestanku za organizacijo EXPO 2015 z agencijo Spirit v hotelu Primus kot istega dne s strani MO Ptuj v pisni obliki. Ker je Ptuj svoj interes izrazil že v decembru, dodatna prijava v Bo ptujski občini uspelo zbrati denar za paviljon? Kot so pojasnili na MO Ptuj, o denarju še ne morejo govoriti, ker so vse predpostavke hipotetične in še niso seznanjeni s strani agencije Spirit, da bo izvedena javna dražba. Poudarjajo, da dokler ni znana cena, ne morejo govoriti o tem, ali jim bo uspelo zagotoviti sredstva za nakup. Ali bo Ptuj sploh sodeloval na dražbi, bo tako odvisno tudi od izhodiščne cene te. februarju ni bila potrebna. Po do sedaj znanih informacijah je interes izkazalo le še Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, nadaljnjih informacij glede odločitve in končne lokacije pa na MO Ptuj še nismo prejeli," so pojasnili na ptujski občini. Ministrstvo bi paviljon postavilo v Ljubljani Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ima prednost in bo paviljon - če bo želelo - tudi dobilo, pa še očitno sploh ne vedo, ali ga bodo prevzeli ali ne. Kot so nam pojasnili, še nobena odločitev ni sprejeta. Vedo le da bo paviljon, če ga prevzamejo stal v Ljubljani. Točne lokacije kot so nam pojasnili v službi za 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 23. oktobra 2015 Podravje • V vseh podravskih občinah je še veliko gramoziranih cest, novih asfaltnih Za asfaltiranje vseh cest bi občine Čeprav smo že krepko zakoračili v 21. stoletje, pa je v vseh podravskih občinah najti še veliko gramoziranih cest kot v časih pa denarja za te namene ni veliko in ga očitno tudi v prihodnje ne bo. Še posebej ne v novi finančni perspektivi 2014-2020, ^////mmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmimmiiiii Razlike med občinami na področju gramoziranih cest so precejšnje; zlasti v Halozah jih je še veliko. Kakšno je dejansko stanje danes v občinah, smo preverili v tokratnem Tednikovem objektivu. Zanimivo pa je, da v MO Ptuj ne vedo, koliko km gramoziranih cest sploh imajo. Kidričevo V občini imajo po odloku o kategorizaciji občinskih cest 22,2 km javnih poti in 1,2 km lokalnih cest, ki so v gramozni izvedbi, poleg tega pa imajo še 65 km gramoznih poti, ki niso kategorizirane (poljske poti). Za gramoziranje teh cest so v letu 2014 namenili okoli 20.000 evrov, prav toliko pa bodo namenili tudi letos. Za gramoziranje uporabljajo gramoz od stene in drobljenec, v glavnem iz gramoznice Pleter-je. Storitve izvajajo različni izvajalci, CP Ptuj, podjetje Talen, d. o. o., in avtoprevozništvo Darko Dolenc, s. p. V letih 2014 in 2015 so povsem na novo asfaltirali le 350 m javnih poti, za kar so porabili 45.000 evrov. Za asfaltiranje vseh makadamskih cest v občini bi po oceni potrebovali približno 2,5 milijona evrov. Podlehnik V tej občini imajo v gramozni izvedbi še 27,9 km javnih poti in 1,8 km lokalnih cest. Za njihovo gramoziranje so lani porabili okoli 20.300 evrov, letos pa 65.000 evrov. Za gra-moziranje uporabljajo droblje-nec iz kamnoloma Lepoglava v Hrvaški, vsa dela pa opravlja zasebno podjetje GTS, d. o. o. V minulem letu 2014 so uspeli asfaltirati 1,5 km javnih poti in 7,4 km lokalnih cest, za kar so porabili 408.000 evrov iz občinskega proračuna, dobrih 1.230.000 evrov pa so pridobili iz EU in državnega proračuna. Letos asfaltiranja ne načrtujejo, za asfaltiranje vseh še vedno gramoziranih cest pa bi po oceni občinske uprave potrebovali še najmanj dva milijona evrov. Zavrč V občini imajo po oceni gra-moziranih še od 22 do 25 km občinskih cest ter lokalnih in javnih poti. V lanskem letu so za gramoziranje teh cest porabili 14.815 evrov, letos za to načrtujejo porabiti 15.210 evrov. Za gramoziranje uporabljajo drobljenec, dobavitelj in izvajalec gramoziranja je Cestno podjetje Ptuj. V minulem letu jim je uspelo asfaltirati 1,3 km, v letošnjem letu pa dobrih 700 m cest, za kar so porabili 265.952 evrov. Za asfaltiranje vseh makadamskih cest in javnih poti v občini bi po strokovni oceni potrebovali še približno 4 milijone evrov. Žetale V občini imajo v evidenci še okoli 30 km makadamskih cest. V minulem letu so za gramoziranje namenili 13.815 evrov, v letu 2015 pa 5.360 evrov. Navažajo le drobljenec, storitev pa izvaja koncesionar - Cestno podjetje Ptuj. V letu 2014 so za asfaltiranje 4,5 km cest porabili 612.260 evrov, letos pa cest niso asfaltirali. Za asfaltiranje vseh še vedno gra-moziranih cest v občini pa bi po oceni potrebovali okoli 3,6 milijona evrov. Markovci V markovski občini imajo asfaltirane vse lokalne ceste, gramozirajo pa 11 km javnih poti (poljske ceste). Za njihovo urejanje so lani porabili 15.000 evrov, letos pa enak znesek. Za gramoziranje uporabljajo dro-bljenec, dobavlja pa ga njihov koncesionar, Cestno podjetje Ptuj, ki gramoziranje tudi izvaja. Lani so na novo asfaltirali 995 m cest in za to porabili okrog 60.000 evrov, letos pa doslej 218 m. Da bi dokončno asfaltirali vse gramozirane ceste, bi potrebovali približno 400.000 evrov, a ne razmišljajo o najetju kredita za to, saj asfaltiranje poljskih poti trenutno ni prioriteta občine Markovci. Videm V občini imajo še 45 km vseh občinskih gramoziranih cest, torej javnih poti in lokalnih cest. Za njihovo gramoziranje so lani porabili 52.000 €, za letos pa je v proračunu rezerviranih 33.165 €. Gramoz kupujejo pri Granitu (zdaj Trik kamenine), gramoziranje pa opravljajo avtoprevozniki iz občine Videm - pogodbeniki. V lanskem letu jim je na območju občine uspelo asfaltirati 1.100 metrov cest, za kar so plačali 116.595 €, letos pa še nič. Ob tej hitrosti se bodo z gramoziranimi cestami v občini Videm ukvarjali še naslednjih 40 let. Bi pa za asfal- tiranje vseh teh odsekov cest potrebovali 4,5 milijona evrov. Aleš Gregorec, ki nam je posredoval vse omenjene podatke iz občine Videm, nam je ob vprašanju, ali občina razmišlja, da bi najela kredit in naenkrat uredila vse negramozirane ceste, povedal, da on za tovrstna vprašanja ni pristojen, vendar nam je v razmislek ponudil izračun, da če primerjamo letni strošek gramoziranja javnih poti in lokalnih cest s sredstvi, ki bi jih v občini Videm potrebovali za njihovo asfaltiranje, bi se ti stroški izenačili v 136 letih. Kar precej dolgo obdobje ... Destrnik V občini Destrnik so vse lokalne ceste asfaltirane, ne-asfaltiranih javnih poti je 20,3 km. V letu 2014 so za njihovo gramoziranje namenili 13.077 evrov, za letos načrtujejo 15.000 evrov. Za gramoziranje uporabljajo drobljenec, dobavitelj je Dušan Kuhar, s. p., izvajalec pa CPP. V občini De-strnik so lani na novo položili 316 metrov asfalta, letos že dober kilometer (1.030 m). Za asfaltiranje so namenili okrog 180.000 evrov. Če bi želeli asfaltirati vse ceste, ki so danes še makadamske in jih upravlja občina, bi potrebovali okrog dva milijona evrov. O tem, da bi za ta namen najeli kredit, ne razmišljajo. »Stroški odplačila kredita bi znatno presegli strošek letnega gramoziranja in se zato ne izplača. Cirkulane V občini Cirkulane je v makadamskem stanju 15 km javnih poti. Za gramoziranje teh cest so v letu 2014 namenili 16.300 evrov, za letos imajo predvideno 16.000 evrov. Za gramoziranje uporabljajo lo-mljenec iz gramoznice Pleter-je, Ptuj in Ormož, storitev izvajata CPP in Darko Rakuš, s. p. Lani in letos so v občini Cirku-lane na novo asfaltirali tri kilometre cest: lani 1,6 in letos 1,4 km. Za asfaltiranje in dodatno infrastrukturo ter opremo so namenili 810.000 evrov. Če bi želeli asfaltirati vse ceste, ki so danes še makadamske, bi potrebovali 1,8 milijona evrov. Na vprašanje, ali razmišljajo, da bi za asfaltiranje vseh gramozira-nih cest najeli kredit, v upravi občine Cirkulane odgovarjajo: »Potrebna bi bila kalkulacija. Odplačilo obresti za najeti kredit bi bilo nižje od letnega stroška gramoziranja, vendar je tukaj treba upoštevati še glavnico. Je pa težava v tem, da občina ne more najeti kredita v višini 1,8 milijona evrov, saj ji Zakon o financiranju občin to onemogoča.« Gorišnica V občini Gorišnica je neas-faltiranih cest samo 348 metrov, za njihovo asfaltiranje bi potrebovali okrog 50.000 evrov. Posebnih stroškov z gra-moziranjem nimajo, ceste po koncesijski pogodbi vzdržuje CPP. Občina Gorišnica lani in letos ni na novo asfaltirala nobene ceste. Ormož V občini Ormož je skupaj 314 km javnih poti, od tega 232 km asfaltnih (74 %) in 82 km makadamskih (26 %). Lokalnih cest je slabih 94 km, od tega je makadama manj kot kilometer (615 m oz. 0,6 %). V letu 2014 je bilo na novo moderniziranih 7,5 km makadamskih javnih poti in nič lokalnih cest, letos 5,5 km makadamskih javnih poti in nič lokalnih cest. Lani KS Kog Na območju KS Kog je 7,3 km gramoziranih javnih poti, za katere skrbi KS. Lani so za gramoziranje namenili dobrih 3.700 evrov, podoben znesek načrtujejo tudi za letos. Za gramoziranje uporabljajo drobljenec 0/32D MM kvarčni prod, ki ga dobavlja podjetje Segrap. Izvajalec vzdrževanja javnih poti je Rajko Bukovec, s. p., iz Gomile pri Kogu. KS Ormož V KS Ormož je še 26,8 km ne-asfaltiranih kategoriziranih javnih poti, celotno vzdrževanje kilometra neasfa Iti rane ceste stane 602 evra. V ta znesek so zajeti celotni stroški: gramoziranje, grediranje, sekanje vejevja, čiščenje in izkopi jarkov. Za gramoziranje uporabljajo sekanec 0-32 mm, storitve izvaja Komunalno podjetje Ormož. KS Ivanjkovci V KS Ivanjkovci je makadamskih cest 22,8 km. Lani so za gramoziranje porabili 11.000 evrov, letos bodo predvidoma 9.300 evrov. Uporabljajo izključno drobljenec 0/32 D MM kvarčni prod. Izvajalec gramoziranja je podjetnik Rajko Bukovec, s. p., ki je večino gramoza nabavljal pri podjetju Segrap, nekaj pa tudi pri Ecoenergetiki. petek • 23. oktobra 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 prevlek bo vse manj potrebovale milijone evrov Marije Terezije. Občine vsako leto načeloma asfaltirajo krajši odsek ali dva na kateri izmed svojih kategoriziranih cest, sicer saj evropskih sredstev za tovrstne infrastrukturne naložbe ne bo več. so za asfaltiranje namenili 750.000, letos 549.000 evrov. Če bi želeli asfaltirati vse kategorizirane ceste, ki so v makadamskem stanju, bi potrebovali 8,3 milijona evrov. O tem, da bi za namen asfaltiranja vseh cest v občini, ki so danes še v makadamskem stanju, najeli kredit, ne razmišljajo, saj niti ne bi dobili tako visokega zneska kredita, pa tudi rentabilno naj ne bi bilo. Za vzdrževanja in s tem tudi gramoziranje javnih poti na območju občine Ormož skrbijo krajevne skupnosti (KS). Slovenska Bistrica Za redno vzdrževanje (gra-moziranje makadamskih vozišč in urejanje bankin) cest v občini uporabljajo lomljenec iz poljčanskega kamnoloma in drobljen asfalt, kolikor ga je na voljo. Gramoziranje izvajajo vzdrževalci, na lokalnih cestah Komunala Slovenska Bistrica, na javnih poteh pa krajevne skupnosti. V letu 2014 jim je uspelo asfaltirati približno 1,5 kilometra cest, v letu 2015 pa približno en kilometer. Za asfaltiranje približno 2,5 kilometra cest so porabili približno 150.000 evrov. Za asfaltiranje vseh še gramoziranih cest bi potrebovali še najmanj pet milijonov evrov. O najetju kredita za ta namen ne razmišljajo. Majšperk Foto: Martin Ozmec Makadamskih cest, ki še niso modernizirane (asfaltirane), je v občini še približno 48,6 kilometra. Dolžina se nanaša na javne poti. Lokalne ceste so že vse modernizirane. Vsako leto za gramoziranje predvidijo približno 8.000 evrov. Lani je bil znesek zaradi septembrskih neurij nekajkrat višji. Letos naj bi za gramoziranje in urejanje teh cest namenili okoli 50.000 evrov. Koncesionar Jožef Žolger, s. p. - Avtopre-vozništvo dobavlja gramoz iz kamnoloma Poljčane, dolomit ter sekanec iz kamnoloma pri Rogaški Slatini. Sicer pa je občina Majšperk lani modernizirala (asfaltirala) še zadnji del makadamske lokalne ceste v dolžini 3,7 kilometra ter javne poti v skupni dolžini 2,8 kilometra. V letu 2015 so asfaltirali le 100 metrov javne poti. Za asfaltiranje teh cest so porabili 636.000 evrov. Po oceni bi za modernizacijo preostalih 48,6 kilometra makadamskih cest po sedanjih cenah potrebovali približno 4,5 milijona evrov. O najemu kredita za urejanje cest ne razmišljajo. Makole V občini je približno 33,4 kilometra lokalnih cest in 68 kilometrov javnih poti. Za gra-moziranje cest so v letu 2014 namenili približno 45.857 evrov. Letos pa so do 13. oktobra porabili 13.600 evrov. Koncesionar Cestno podjetje Ptuj za gramoziranje uporablja pretežno pesek iz kamnoloma Poljčane. Sicer pa občina ne lani in ne letos ni uspela na KS Miklavž Na območju KS Miklavž pri Ormožu je neasfaltiranih 12 km cest. Lani so za gramoziranje namenili 10.000 evrov, enak znesek načrtujejo tudi za letos. Za gramoziranje uporabljajo frakcijo 32 in frezani asfalt, storitve gramoziranja izvaja domači podjetnik Vlado Plohi, s. p. Primerjava gramoziranih cest po občinah in stroškov zanje KS Podgorci in KS Velika Nedelja V KS Podgorci imajo 4,2 km neasfaltiranih kategoriziranih javnih poti. Lani so za celotno vzdrževanje, vključno z grediranjem, gra-moziranjem, čiščenjem in izkopi jarkov ter posekom vejevja porabili 12.699 evrov. Približno enak znesek načrtujejo tudi za letos. Na območju KS Velika Nedelja je 9,5 km neasfaltiranih kategoriziranih javnih poti. Za celotno vzdrževanje z vsemi deli (enako kot pri KS Podgorci) so v letu 2014 namenili 19.000 evrov. Enak znesek predvidevajo za letošnje leto. V obeh KS uporabljajo za gramoziranje material dobaviteljev Se-grap Ljutomer in Ecoenergetika Ormož. Storitve gramoziranja opravlja podjetnik Boštjan Kolenko, s. p., iz Cvetkovcev. Foto: Črtomir Goznik Občina Število km gramoziranih cest in poti v km Sredstva za gramoziranje letno v evrih Ocena sredstev za asfaltiranje vseh cest v evrih Kidričevo 23,5 20.000 2,5 mio Podlehnik 29,7 20.000 - 65.000 2,5 mio Zavrč 25,0 15.000 4,0 mio Zetale 30,0 5.300 -14.000 3,6 mio Markovci 11,0 15.000 0,4 mio Videm 45,0 52.000 4,5 mio Destrnik 20,3 15.000 2,0 mio Cirkulane 15,0 16.000 1,8 mio Gorišnica 0,3 - 0,05 mio Ormož 82,6 45.000 8,3 mio Slovenska Bistrica 180,0 180.000 5,0 mio Majšperk 48,6 do 50.000 4,5 mio Makole 28,0 46.000 1,4 mio Ptuj ne vedo 21.000 1,2 mio Hajdina 4,5 7.000 0,1 mio Benedikt ni podatka 55.000 - Juršinci 5,5 7.500 1,3 mio Lenart 30,0 15.000 2,5 mio Središče ob Dravi 5,5 18.000 0,8 mio Sveti Andraž 7,7 6.700 0,7 mio Sveta Ana 40,0 14.000 2,5 mio Sveta Trojica 21,5 22.700 1.0 mio Sveti Tomaž 22 22.000 2,3 mio Trnovska vas 12,6 14.800 1,2 mio novo asfaltirati niti kilometra. Za asfaltiranje vseh gramozira-nih cest pa bi po oceni potrebovali približno 1,35 milijona evrov. Ptuj V letu 2014 so za gramozi-ranje občinskih cest porabili 26.221 evrov (brez DDV), letos pa imajo v ta namen predvidenih 20.000 evrov. Storitev izvaja podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., ki je koncesionar za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb vzdrževanja občinskih cest. Materiali za gramoziranje cest so iz kamnolomov Andreja Ja-godiča, s. p., s Podplata in iz Lepoglave v Hrvaški. Lani so na novo asfaltirali 1,9 km cest, letos pa še dodatnih 305 metrov makadamskih vozišč, za kar je bilo porabljenih 154.832 evrov. V letu 2015 je predvideno asfaltiranje dveh makadamskih odcepov v približni višini 46.955 evrov. Za asfaltiranje vseh makadamskih vozišč pa bi potrebovali 1,2 milijona evrov. Kot so pojasnili na občini, bi bilo pred najetjem kredita za asfaltiranje vseh cest treba urediti lastninski status kategoriziranih občinskih cest v makadamski izvedbi, ki v večini potekajo po zasebnih nepremičninah. „Prvi problem je odmera, drugi lastništvo, tretji vpis v zemljiško knjigo. Zaradi dragih odmer, pogostega izsiljevanja lastnikov zemljišč, na katerih so zgrajene ceste, ter dragih in zamudnih postopkov vpisa v zemljiško knjigo bi za ureditev stanja potrebovali kar zajeten občinski proračun," so še pojasnili na Mestni občini Ptuj. Kar se tiče ureditve statusa občinskih cest, pa so dodali, da bi bila potrebna pomoč države. V praksi namreč že imajo težave, saj lastniki zemljišč, na katerih so zgrajene ceste, fizično ovirajo promet ali pa ne dovolijo obnove dotrajanih cest. „Mnoge ceste so bile zgrajene za manjše obremenitve, za lažja in ožja vozila in za zahteve današnjih vozil in gostote prometa niso več primerne, zato je potrebno ob rekonstrukciji ceste zamenjati spodnji in zgornji ustroj ceste, kar pa predstavlja bistveno višje stroške kot sama preplastitev ceste," pojasnjujejo na ptujski občini. Hajdina Vir: Občine Podravja V občini Hajdina je gramozi-ranih 4,5 km javnih poti in lokalnih cest. Lani so za gramoziranje teh namenili 6.043 evrov, letos pa planirajo nekoliko več, 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 23. oktobra 2015 in sicer 7.000 evrov. Za gra-moziranje uporabljajo gramoz sekanec, dobavitelj pa je kon-cesionar Cestno podjetje Ptuj. V letu 2014 so asfaltirali 2,4 km poti, dodatnih 630 m pa letos. Za asfaltiranje teh cestnih odsekov so porabili 99.000 evrov, od tega je bilo 53.000 sofinancirano. Za asfaltiranje vseh še vedno gramoziranih cest bi potrebovali okrog 135.000 evrov. Benedikt V Benediktu je približno 28 km lokalnih cest in 42,3 km javnih poti. Lokalne ceste so asfaltirane, nekateri odseki javnih poti so gramozirani. V lanskem letu je občina za vzdrževanje javnih poti namenila 55.821 evrov (v znesek je vključeno tudi gramoziranje). Juršinci V Juršincih je okrog 20,3 km lokalnih cest in 52,8 km javnih poti. V lanskem letu so za gramoziranje namenili 7.559 evrov. Sicer je v občini okrog 9 km neasfaltiranih cest. Za asfaltiranje gramoziranih cest bi po grobi oceni potrebovali približno 1,3 milijona evrov. Izvajalec vzdrževanja občinskih cest je Cestno podjetje Ptuj. Lenart V občini je čez 100 km lokalnih cest in javnih poti - od tega okrog 30 km gramoziranih javnih poti. Lani so za gramoziranje porabili 15.000 evrov. „Če bi želeli sleherno cesto asfaltirati, bi po zelo pavšali oceni potrebovali 2-2,5 milijona Foto: Črtomir Goznik evrov," so sporočili z občine in še dodali, da so izvajalci gramo-ziranja koncesionarji: Jože Dru-zovič, s. p., iz Voličine in Drago Kerec, s. p., iz Lenarta. BETONARNA KUHAR KUHAR DUŠAN s.p., Brengova 64, 2236 CERKVENJAK PE Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 16 (bivši Granit) Tel.: 02/ 787 65 01, faks: 02/ 787 65 02 BETONARNA PTUJ, tel.: 02/ 787 65 01 www.betonarna-kuhar.si, e-mail: kuhar5@amis.net Na trgu ponujamo: • različne sveže betonske mešanice z pridobljenimi certifikati, z potrebnimi dodatki cementolov na prodor vode, odpornost proti zmizovanju, taljenju in soli • mikroarmirane betone • njihov prevoz in vgrajevanje z avtomešalci za vgradnjo betona pri tleh in mikser črpalke za vgradnjo na večje razdalje • prane separarirane gramozne agregate zrnavosti 0-4 mm, 4-8 mm, 8-16 mm, 16-31 mm z pridobljenimi certifikati • drobljence zrnavosti 0-4 mm, 0-16 mm, 0-31 mm z pridobljenimi certifikati • prevoze • betonske cevi z pridobljenimi certifikati, velikosti od fi20xl 00 do fi 120x100 • betonske pokrove od fi30 do fil 20 • kanalete: hudourniške, trapezne in male) • pesek za zimsko posipavanje cest Središče ob Dravi V občini Središče ob Dravi je 16,9 km lokalnih cest in 30,2 km javnih poti. Seveda je še kar nekaj cest, predvsem javnih poti, neasfaltiranih. Za te ceste so letos porabili okrog 18.000 evrov. Izvajalci gramoziranja so: Ivan Ivanuša, s. p., iz Središča ob Dravi in Janko Lah ter Vlado Plohl (oba s. p.) iz Miklavža pri Ormožu. Za asfaltno prevleko na vseh makadamskih cestah bi po oceni potrebovali okoli 800.000 evrov. Sveti Andraž v Slovenskih goricah V Svetem Andražu je skupaj kategoriziranih 44,8 km cest - od tega 20,4 km lokalnih cest in 24,4 km javnih poti. Od teh je približno 7,7 km še v makadamski izvedbi. Za gra- moziranje so v letu 2014 porabili okrog 6.700 evrov. Nujno bi bilo treba asfaltirati še tri km cest. Za asfaltiranje vseh gramoziranih cest pa bi po grobi oceni potrebovali okrog 650.000 evrov. Sveta Ana v Slovenskih goricah Pri Sveti Ani je kategoriziranih 36,8 km lokalnih cest in 77,3 km javnih poti. Vse lokalne ceste so asfaltirane, okrog 40 km javnih poti pa je makadamskih. Lani je občina za gramoziranje namenila 13.869 evrov; gre samo za vrednost gramoza. Izvajalec del je Drago Kerec, s. p. Za asfaltiranje vseh še makadamskih cest bi po oceni potrebovali 2,5 milijona evrov. Sveta Trojica v Slovenskih goricah V občini je 18,3 km lokalnih cest in 55,8 km javnih poti. Celotni stroški vzdrževanja občinskih cest so v lanskem letu znašali 49.220 evrov, od tega gra-moziranje 22.685 evrov. Izvajalec gramoziranja je domačin Boštjan Ploj, s. p. Za asfaltiranje vseh makadamskih cest pa bi potrebovali vsaj milijon evrov. Sveti Tomaž V občini Sveti Tomaž je 28,6 km lokalnih cest in 71 km jav- nih poti. Lokalne ceste so asfaltirane, okrog 22 km javnih poti pa je makadamskih. V lanskem letu so za gramoziranje skupaj porabili 22.000 evrov. Izvajalec del je Grad trgo, d. o. o., iz Sav-cev. Za asfaltiranje vseh makadamskih cest pa bi potrebovali okrog 2,3 milijona evrov. Trnovska vas V občini Trnovska vas je 45.3 km občinskih cest - od tega 16,9 km lokalnih cest in 28.4 km javnih poti. Lani je občina za gramoziranje namenila 14.810 evrov. S temi sredstvi se vzdržuje 12,6 km javnih poti (ki še niso asfaltirane) in 20,1 km poljskih poti (te niso zajete med kategorizirane občinske ceste). Za asfaltiranje vseh gra-moziranih cest bi potrebovali najmanj 1,2 milijona evrov. Izvajalca gramoziranja sta Jože Druzovič, s. p., iz Voličine in Branko Ciglar, s. p., iz Dornave Dornava Vseh cest, ki so jih letos gramozirali, je 6,6 kilometra. Gramoziranje izvaja koncesi-onar Cestno podjetje Ptuj. V letnem planu imajo vsako leto urejanje okrog pet kilometrov makadamskih vozišč. Tega se tudi držijo, v letu 2014 in 2015 so skupaj tako gramozirali 10 kilometrov cest. Gramoziranje pa se izvaja z asfaltnim dro-bljencem 0 - 32. Martin Ozmec, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Mojca Vtič in Monika Levanič ERUPTIVNI DROBLJENCI OBNOVA ASFALTNIH IN ZAŠČITA BETONSKIH POVRŠIN ¿mL iv m< : n BAZALT FRAKCIJE: 0-2 mm, 2-4 mm, 4-8 mm, 8-11 mm, 11-16 mm (MOŽNOST PRANJA VSEH FRAKCIJ) FRAKCIJE: 0-3 mm, 0-5 mm, 0-8 mm (ZA IZDELAVO MIKRO ASFALTOV) DIABAZ / AMFIBOLIT FRAKCIJE: 0-2 mm, 2-4 mm, 4-8 mm, 8-11 mm, 11-16 mm TOLČENEC - FRAKCIJE: 22.4-56 mm, 31.5-64 mm POPRAVILO STARIH IN IZDELAVA NOVIH HIDROIZOLACIJ NA RAVNIH STREHAH APNENČEVI IN DOLOMITNI DROBLJENCI steJswiirE I ^^OUZÜW^dJKMUjrraZLM^^LnKMLOkWJ LU»i FRAKCIJE: 0-2 mm, 0-4 mm, 2-4 mm, 4-8 mm, 8-11 mm, 8-16 mm, 16-22.4 mm, 16-31.5 mm TAMPON: 0-31.5 mm, 0-63 mm TOLČENEC - FRAKCIJE: 22.4-56 mm, 31.5-63 mm 2 3 4 3 5 4 5 petek • 23. oktobra 2015 Politika Štajerski 7 Slovenska Bistrica • Rakuša sam predlagal strelišče kot lokacijo za begunce Občinski svet pristal na ureditev sprejemnega in ne nastanitvenega centra V torek je bilo na občini Slovenska Bistrica izredno stanje, kot se je izrazil podžupan Stanislav Mlakar, namreč prejeli so potrditev, da se bo v Strelskem centru Gaj pri Pragerskem vzpostavil center za begunce, ter informacijo, da naj bi bili še isti dan na Pragerskem nastanjeni tudi migranti. Do slednjega še ni prišlo, prav tako pa še ni znano, ali bo na Pragerskem sprejemni ali nastanitveni center, je pojasnil Lado Bradač z Direktorata za policijo in druge varnostne naloge. »Do včeraj nismo imeli nobene informacije o oblikovanju kakršnegakoli centra pri nas. Včeraj smo dobili neuradno informacijo, na podlagi te sem napisal dopis državnemu sekretarju. Dobil sem osnovno pojasnilo, da je lokacijo ponudil lastnik objekta,« je na torkovi seji pojasnil župan Ivan Žagar. In še isti dan, torej v torek, so bila na Prager-skem že urejena ležišča za 500 oseb. »Osnovni pogoji za začetek delovanja centra so vzpostavljeni. Če bodo migranti nameščeni v center na Pragerskem, pa bo sledila aktivacija prostovoljcev in članov prve pomoči Rdečega križa, zdravstvene službe za zagotavljanje zdravstvene oskrbe. Lokalne gasilce smo že tudi aktivirali, saj so pomagali pri vzpostavljanju pogojev za bivanje migrantov,« je povedal poveljnik civilne zaščite Branko Hojnik. Sicer pa je Lado Bradač, ki je zastopal državnega sekretarja Boštjana Šefica, pojasnil, da je center na Pragerskem ukrep tudi za večjo varnost občanov. »Migrante moramo evidentirati, zato potrebujemo prostor, ki je ograjen, da imamo ljudi pod nadzorom. Begunski val se do zime ne bo ustavil.« Darko But, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, pa je povedal: »Vem, da ste zaskrbljeni zaradi govoric. Mi-granti, ki prihajajo, niso nasilni in imajo cilj, in ta je tranzit preko naše države. Imamo več kot osem tisoč postelj, vendar vse kapacitete niso ogrevane. Ob tem šotori, ki so postavljeni, ne bodo zdržali snega, zato iščemo kapacitete v zidanih objektih.« Svetniki z vprašanji, dvomi in kritiko vlade Prvi k besedi se je prijavil svetnik in predsednik KS Pragersko Gaj Matej Arnuš. »To, kar smo zdaj slišali, je ena plat zgodbe. Ne moremo enačiti beguncev iz leta 1995 in teh migrantov. Danes imamo tudi ilegalne migrante in ti uničujejo lastnino in grozijo občanom. Kako boste poskrbeli za varnost občanov in občank, predvsem otrok. Žalostno je, da informacije o sprejemnem centru dobimo nekaj ur V strelskem centru Gaj pri Pragerskem se pripravlja nov center za begunce. Foto: Mojca Vtič pred nastavitvijo beguncev, že iz vidika, da se prostovoljci lahko pripravijo.« Svetnik Simon Unuk je prepričan, da je vlada lahko pričakovala, da bodo Slovenijo prečkale trume migrantov. »Jasno je bilo, da se Hrvaška dogovorov ne bo držala, to smo lahko vedeli na podlagi 25-letnih izkušenj, zatorej bi lahko vlada pravi čas ustanovila centre, ne da se ti vzpostavljajo na vrat na nos.« Ob tem je Unuk prepričan, da bi se morala meja pravočasno zapreti. Bradač je zavrnil, da vlada in druge službe ne bi bile pripravljene na migrante. »Službe dobro sodelujemo, ko se vplete politika, pa se zgodi, kar se zgodi. Smo pa v demokratični Evropi in se te stvari z zidovi ne rešujejo, saj beguncev niti zid ne ustavi, zgolj pot jim oteži.« Ob tem je Unuk še vprašal, zakaj ob osmih praznih centrih odpirajo novega. Bradač je odgovoril, da zaradi želje po rezervi. Rakuša se še vedno pogaja za plačilo centra ... Franca Pernata pa je zanimalo, zakaj v Ljubljani niso nastanjeni begunci. »Če jih lahko na Pragerskem, kjer je 2.000 prebivalcev, sprejmejo 500, potem bi jih v Ljubljani lahko 50.000, pa še duhovno oskrbo bodo imeli. Nostradamus je napačno predvidel, da bo Evropa rumena, v Evropi bodo prevladali Arabci,« je razmišljal Pernat. Svetnik Ludvik Repolusk pa je izpostavil, da je velika razlika med sprejemnim in nastanitvenim centrom. »Če bomo imeli sprejemni center, potem se migrante registrira in se jih pošlje naprej, če bomo imeli nastanitveni center, se bodo lahko prosto gibali.« Kaj bo na Pragerskem, Bradač ni znal odgovoriti, saj se bojda z lastnikom Igorjem Rakušo šele sklepa pogodba, zapletlo naj bi se pri dodatnih zahtevah lastnika za plačilo. Občinski svet je na seji sprejel tri sklepe, in sicer, da so se seznanili z informacijo o ustanovitvi sprejemnega centra (s tem so sklenili, da pristajajo na sprejemni center), da slovenje-bistriška občina pričakuje od državnih organov, da bodo omejili gibanje migrantov na območje strelskega centra in da bo država povrnila morebitne stroške, ki bi nastali občini ali proračunskim uporabnikom. Mojca Vtič Pošiljanje paketov s Pošto Slovenije Prednosti Pošte Slovenije temeljijo na visoki kakovosti storitev, zanesljivosti, številnih dopolnilnih storitvah, urejenih reklamacij-skih postopkih, sodobni tehnološki podpori, dostopnosti omrežja (sprejemno-izročilnih mest). Zakaj je Pošta Slovenije odličen logistični partner? V primerjavi s konkurenčnimi ponudniki se lahkoiPoštaiSlovenijeipohvaliiziizrednoidobroi razvejano mrežo, specializirano za podporo logističnim storitvam, vsakodnevno prisotnostjo pismonoš pri vseh gospodinjstvih, s transparentnim finančnim poslovanjem z odkupnimi zneski ter možnostjo prevzema ne-vročenih pošiljk na pošti. Dejstvo, da za 99 odstotkov paketnih pošiljk izvedejo dostavo že naslednji dan po oddaji pošiljke, v dveh dneh po oddaji pa dostavijo vse pakete, priča samo zase. Mesečno sprejmejo oziroma dostavijo več kot 500.000 paketov. S 6.000 zaposlenimi in 2.600 vozili imajo znanje in sredstva,idaiseivinajvečjiimeriiprilagajajoipo-trebamiipartnerjev. Paleta vam prilagojenih storitev PoštaiSlovenijeizagotavljaisobotnoidostavoizai 60iodstotkovigospodinjstev,ivsakodnevnoipai nudi tudi alternativne oblike dostave, in sicer: • dostavo v izbranih časovnih terminih (dostava do 10. ure, po 16. uri, med 18. ini20.iuro), • dostavo na izbran naslov (v službo, k sorodniku, sosedu...), • dostavo na izbrano pošto, • možnost brezplačne ponovne dostave paketa, • možnost, da pred dostavo paketa pokličejo naslovnika ali pošljejo SMS-sporo-čilo,i • možnost, da se z naslovnikom dogovorijo za nov termin dostave (če paket ni bil vročen), • dostavo na vnaprej dogovorjen prostor (na teraso, pod nadstrešek, v lopo ...). Ob tem pa zagotavljajo tudi širok nabor blaga in dokumentov za opremo pošiljk (paketno embalažo, polnila za notranjo zaščito vsebine, obrazce za sprejem pošiljk ...). Če pošiljke ni mogoče vročiti na naslovu zaradi odsotnosti naslovnikov, lahko ti pošiljko prevzamejo na pošti v 15 dneh oziroma ob dogovoru hrambe v 30 dneh. V lanskem letu so uvedli novo brezplačno storitev Dostava pošiljk sosedu: naslovnik izbere soseda, ki stanuje v njegovi neposredni bližini in ki lahko v primeru naslovnikove odsotnosti zanj prevzema paketne pošiljke (vse vrste paketov), pošiljke Hitre pošte ali priporočenaipismaiziobremenitvijo. Enostavno, preprosto in od koderkoli - oddaja paketov na sedežu podjetja ali od doma Pošta Slovenije ponuja pogodbenim strankam brezplačen prevzem paketov na njihovem naslovu. Uporabniki poštnih storitev lahko opremijo pakete doma ali na sedežu podjetjaitako,idainatisnejoiiniizpolnijoiobra-zec (paketno spremnico), ki je na voljo na spletni strani www.posta.si. Izpolnjen obrazec skupaj s paketom predajo pismonoši. Pravitakoilahkoinaročijoiizredniiprevzemipo-šiljkinainaslovu. Pošiljateljilahkoipošljeipaketiziodkupnino,ikii Klikni in naroči - 1, 2, 3, Pošta vse dostavi! www.posta.si IZBERITE POŠTO SLOVENIJE ZA DOSTAVO VAŠEGA SPLETNEGA NAKUPA IN PRILAGODITE DOSTAVO SVOJIM ŽELJAM. jo prejemnik plača ob prevzemu pošiljke, znesek odkupnine pa je na račun pošiljatelja nakazan še isti dan. Znesek odkupnine se lahko pošiljatelju izplača tudi v gotovini. Podprli so brezgotovinsko plačevanje odkupnin na dostavi. S POS-terminali so opremili 97 pismonoš, ki dostavljajo paketne pošiljke, do konca leta 2015 jih bodo še 500. Prav tako uvajajo sprejem pošiljk z odkupnino brez vplačilnega dokumenta. Sledite svojim pošiljkam na vsakem koraku Uporabnikom poštnih storitev Pošta Slovenije omogoča sledenje pošiljk: • prekspletnestrani www.posta.si, • s pomočjo programskega paketa za vzpostavitev Spletnega servisa za sledenje, ki omogoča uporabnikom dostop do ser-verja s statusi pošiljk, • s poizvedbo na pošti, • na brezplačni številki klicnega centra (080 14 00). |3-j|0 Zsv.iinformsdj TlirnrR poskenirajte QR kodo, Igg^^jj ookličite na 080 14 00 ali Zanesljivo vsepovsod KJ POŠTA SLOVENIJE LOGISTIKA V okviru storitve v oblaku (poslovni portal) omogočajo pregled vpisanih podatkov (statusov pošiljk), obdelavo, tiskanje in izvoz podatkov. V sklopu sledenja je mogoče dobiti statuse o pošiljkah tako za notranji promet kotizaivečinoipošiljkivimednarodnemiprome-tu. Največja mreža v državi z več kot 650 dostavnimi in prevzemnimi mesti Uporabniki poštnih storitev lahko oddajo in prevzamejo pošiljke na več kot 500 poštah ter na 114 Petrolovih bencinskih servisih (18 bencinskih servisov je odprtih 24/7). Na Petrolovih bencinskih servisih lahko stranke oddajo navadna in priporočena pisma ter pakete. Odslej pa lahko naslovniki na omenjenih servisih prevzemajotudi pakete. Kmalu načrtujejo tudi postavitev samopostrežnih avtomatov, kjer bodo uporabniki poštnihistoritevilahkoiprevzemaliiinioddajalii pošiljkei24iurinaidan,i7idniivitednu.i 8 Štajerski Podravje petek • 23. oktobra 2015 Ptuj • Razpis za dodeljevanje štipendij za študijsko leto 2015/16 Na voljo 8 štipendij za najuspešnejše Mestna občina Ptuj je na svoji spletni strani objavila razpis za dodeljevanje štipendij za Studijsko leto 2015/2016. Te bo lahko prejelo 8 kandidatov z najvišjo povprečno oceno iz področja naravoslovja in tehnike ter 4 kandidati z najvišjo povprečno oceno iz področja družboslovja in humanistike. Rok za oddajo prijav je 30. oktober. „Predmet financiranja so štipendije študentk ter študentov do-diplomskega univerzitetnega študija dosedanjih študijskih programov, univerzitetnega dodiplomskega študija prve bolonjske stopnje in enovitega magistrskega študija od drugega letnika naprej, univerzitetnega študija druge bolonjske stopnje od prvega letnika naprej ter sofinanciranje diplomskih, magistrskih in doktorskih del študentk in študentov," so zapisali na spletni strani, kjer so tudi razpisni pogoji, med drugim, da je povprečna ocena študijskega uspeha najmanj 7,70. Sočasno so objavljena še merila za izbor prejemnikov drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje, med pogoji pa je tudi ta, da kandidati opravljajo diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo povezano s pospeševanjem razvoja MO Ptuj. Rok za oddajo prijav je 30. oktober. Dženana Kmetec Slovenija • Lani je bilo revnih kar 290.000 ljudi Ministrstvo: revnih bi bilo Dostop do čiste vode ali dovolj hrane, šolanja, zagotovljeno prebivališče in zdravstvena oskrba, da se opozori na pomen preprečevanja revščine, se 17. oktobra obeležuje mednarodni dan boja Kot ugotavljajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDS) se stopnja tveganja revščine v Sloveniji glede na prejšnje leto ni spremenila. „V Sloveniji je pod pragom tveganja revščine 14,5 % ali približno 290.000 oseb. Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev, bi stopnja tveganja revščine znašala 25,1 %, kar kaže na velik vpliv socialnih transferjev na zniževanje stopnje tveganja revščine," ugotavljajo na ministrstvu. Unicef: »Med revnimi je 56.000 otrok!« Unicef opozarja, da so to kljub vsemu previsoke številke. Predvsem kar se tiče revščine otrok v Sloveniji. Ta namreč na- STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se run wwWotedcrali0i>i rašča in je v letu 2014 dosegla že 14,8 %. Ob tem dodajajo, da so Unicefove mednarodne primerjave pokazale, da revščina otrok ni neizogibna, temveč je v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah. Pri zaščiti najranljivejših, otrok, so nekatere bistveno uspešnejše kot druge. „V Sloveniji se v zadnjih letih revščina poglablja in prizadeti so tudi otroci. Po podatkih Statističnega urada je pod pragom revščine v letu 2014 živelo 56.000 otrok. Že podatek 55.000 revnih otrok v letu 2013 je bil nadvse skrb vzbujajoč in namesto zmanjšanja števila prikrajšanih otrok se je revščina v 2014 povečala za 1.000 otrok, kar je primerljivo z 41 osnovnošolskimi razredi," navaja Unicef. Ministrstvo: imamo učinkovit sistem socialnih transferjev Da bi bila slika še bistveno slabša, če v Sloveniji ne bi imeli sistema socialnih transferjev, je jasno. To kažejo tudi podatki Statističnega urada. Kot poudarjajo na ministrstvu, socialni transferji tveganje revščine skoraj razpolovijo: „K reševanju stisk veliko pripomorejo tudi humanitarne organizaci- Slovenska Bistrica • Kadrovska podhranjenost v Zdravstvenem domu začasno rešena Bolniki do pediatrinje in družinskega zdravnika Zdravstveni dom (ZD) Slovenska Bistrica se je konec septembra kadrovsko okrepil, in sicer s specialistom družinske medicine Mirkom Vukovicem in pediatrinjo Biljano Gospodinovic Pupovac. Jožefa Lešnik Hren, direktorica zdravstvenega doma: » Sedaj vseeno lažje dihamo.« »Kot direktorica sem si malo oddahnila, najhujša kadrovska stiska zaradi pomanjkanja zdravnikov je za nami. Še vedno nam manjkata vsaj en zdravnik specialist družinske medicine in en specialist pediater, a ker nam pomaga še Breda Kodelič Kuronič in v domu starejših Mladen Keršič, sedaj vseeno lažje dihamo,« je povedala direktorica zdravstvenega doma Jožefa Lešnik Hren. In kaj to pomeni za paciente? Da lahko končno spet opravijo izbiro za osebnega zdravnika v zdravstvenem domu in da se lahko otroci spet zdravijo pri pedi-atru. »Želimo si in upamo, da bomo v kratkem zapolnili z rednimi zaposlitvami zdravnikov še delovna mesta, ki so še nezasedena,« je dodala. Specialist družinske medicine Mirko Vukovic je prevzel ambulanto Jane Željko. Vukovic je bil sicer že štiri leta zaposlen v ZD Slovenska Bistrica, vendar kot specializant. »Veliko je že delal tudi v tej ambulanti, ki jo sedaj povsem prevzema, vendar do opravljenega specialističnega izpita še ni mogel imeti izbranih pacientov. Bil pa je seveda na kroženju v drugih zdravstvenih ustanovah, kot pač to predpisuje program opravljanja specializacije. Sedaj je dobil vsa pooblastila za samostojno vodenje ambulante. Pacienti ga Foto: Splet lahko izberejo za svojega osebnega zdravnika,« je pojasnila Lešnik Hrenova. Prav tako so v zdravstvenem domu najmlajšim bolnikom zagotovili pediatrinjo. V zdravstvenem domu so konec januarja 2014 namreč ostali brez obeh pediatrinj, ki sta opravljali delo v dispanzerju za predšolske otroke. Tako so že lani zaposlili zdravnico Biljano Go-spodinovic Pupovac. Ker prihaja iz Beograda, kjer je tudi opravila specialistični izpit iz pediatrije, je morala v Sloveniji opraviti dodatno usposabljanje in nato preverjanje znanja, da je dobila licenco za specialistko pediatrinjo še pri nas. »Dodatno usposabljanje je opravljala v UKC Maribor in UKC Ljubljana na pediatrični kliniki. Preverjanje je opravljala pred komisijo Ministrstva za zdravje in ga uspešno opravila. Sedaj že dela v ZD kot pedia-trinja v ambulanti, ki jo je prej izvajala Višnja Zorko. Biljano Gospodinovic Pupovac lahko izberejo za svojo pediatrinjo otroci od rojstva do šestega leta starosti. Izvaja preventivne preglede, to je otroško posvetovalnico za otroke od 0 do 12 mesecev, preglede pred cepljenji, sistematične preglede otrok v drugem letu starosti, triletne in petletne sistematske preglede in seveda preglede bolnih otrok, za katere je izbrana zdravnica,« je še povedala Lešnik Hrenova. Mojca Vtič Ormož • Spomladi začetek gradnje regijskega vadbenega gasilskega centra Prva faza finančno pod streho, druga in tretja vprašljiva V Ormožu spomladi načrtujejo začetek gradnje regijskega vadbenega gasilskega centra. Gradnja, težka 1,5 milijona evrov, bo potekala v treh fazah, v začetku prihodnjega leta bodo uredili prvo fazo v vrednosti 400.000 evrov. Kot je pojasnil predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič, so v septembru pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo vadbenega centra, ki bo stal na zemljišču ob bivši Tovarni sladkorja. Center v Ormožu, ki ga bodo gradili v treh fazah, naj bi bil prvi od številnih vadbenih centrov po Sloveniji. Prva faza bo zgrajena po konceptu oz. tipskem načrtu, ki ga je GZ Slovenije sprejela za gradnjo vseh 17 gasilskih vadbenih centrov po Sloveniji. Sredstva za prvo fazo v višini 400.000 evrov bo zagotovila Uprava za zaščito in reševanje Slovenije. Zajemala bo asfaltirano ali betonsko ploščad, 18 m visok stolp in jašek, ki bo služil za reševanje iz globin. Poligon bo služil za usposabljanje gasilcev iz 106 gasilskih društev iz gasilskih zvez z območja Ormoža, Ptuja, Slovenske Bistrice in Lenarta. Ko zagori, naj se ti ven mudi V nadaljevanju je Jurkovič predstavil aktivnosti, ki tečejo v okviru meseca požarne varnosti pod geslom Ko zagori, naj se ti ven mudi. V teh dneh organizirajo številne gasilske vaje in dneve odprtih vrat, 22. oktobra pa bo potekal še posvet o evakuaciji in praktične vaje. Predsednik GZ Ormož je spregovoril tudi o novih pridobitvah. V PGD Bresnica so bogatejši za motorno brizgalno, v PGD Ključarovci za gasilsko vozilo za prevoz moštva, za GZ in PGD Ormož pa so nabavili poveljniško vozilo. Ponosni so tudi na veliko parado po mestu, ki so jo izvedli ob praznovanju 60 let delovanja GZ Ormož. Pohvalijo pa se lahko še z uspehi na tekmovalnem področju, pa tudi z lani ustanovljenim gasilskim ženskim pevskim zborom, ki je že zelo aktiven. Sicer pa so gasilci GZ Ormož v lanskem letu intervenirali 101-krat - od tega je bilo 14 požarov, 13 prometnih nesreč, 53 naravnih nesreč, dve nesreči z nevarno snovjo ter 19 tehničnih in drugih nesreč. Tajnica GZ Marta Žnidarič je še povedala, da so na nivoju GZ Ormož usposobili 132 prostovoljnih gasilcev. Foto: Arhiv GZ Ormož Tako naj bi izgledalo vseh 17 regijskih poligonov za usposabljanje gasilcev - tudi v Ormožu. V GZ Ormož pa načrtujejo še nadgradnjo vadbenega centra. V okviru druge in tretje faze tako predvidevajo požarno hišo oziroma gasilski dom z vsemi potrebnimi prostori. A kdaj bo stekla druga in tretja faza nadgradnje vadbenega centra, težka 1,1 milijona evrov, Jurkovič ne ve. Težavo seveda predstavljajo finance: „Zavedamo se, da sami kot gasilska zveza in kot občina tega ne moremo zgraditi, ampak le s pomočjo nepovratnih sredstev ali drugih fondov." Monika Levanič petek • 23. oktobra 2015 Podravje Štajerski 9 se več, ce ne bi bilo socialnih pomoči vse to so stvari, ki vsem ljudem na svetu žal niso samoumevne. Brez njih tudi v najbogatejših državah lahko živimo v revščini. Prav z namenom, proti revščini. 17. oktober je mednarodni dan boja proti revščini. je, ki dopolnjujejo javno socialno mrežo. S tem namenom ministrstvo preko Sklada za materialno ogrožene zagotavlja pomoč v obliki hrane. Z nudenjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam v obliki hrane in osnovne materialne pomoči se pomembno prispeva k odpravi najhujših oblik revščine. Izvedbo razdeljevanja hrane izvajata partnerski orga- nizaciji Rdeči križ in Slovenska karitas." V sklopu iskanja načinov, kako ljudem pomagati, so na državni ravni letos pripravili tudi nekaj dodatnih projektov: odpis dolgov, pomoč ob deloža-cijah in uvedbo predplačniške kartice. A denarna socialna pomoč in drugi socialni transferji so le majhen delež pri preprečevanju revščine, v prvi vrsti je treba ljudem zagotoviti delovna mesta. Zaradi delne odprave varčevalnih ukrepov se od začetka prihodnjega leta zvišujejo tudi nekateri socialni transferji, denarna socialna pomoč s sedanjih 270,82 evra na 288,81 evra. A teh nekaj evrov bo le kaplja v morje pri reševanju te pomembne in globalne problematike v Sloveniji. Dženana Kmetec Anketa • Kaj je za vas revščina in kako jo dojemate Nina Milošič: „Zame je revščina to, ko nekdo ne more sebi in svojim bližnjim zagotoviti dostojnega življenja. Ne zgolj fizičnega preživetja, temveč tudi drobnih razvedril, ki delajo življenje vredno in smiselno - na primer občasno kakšnega izleta, obiska kakšne kulturne prireditve ali kar pač koga veseli. Dojemam jo kot posledico nepravične razdelitve svetovnega bogastva ter kot nevarnost, ki lahko v tem neoliberalnem svetu v vsakem trenutku zadene kogarkoli izmed nas." Bojan Lampret: „Kar se tiče revščine, je to res tema, ki bi v današnjem »modernem« svetu že zdavnaj morala biti totalno odstranjena iz dnevnega reda, a žal ni tako, kar je lahko v sramoto celotnemu človeštvu. Ne upam več gledati TV-ja, saj je tam toliko žalostnih slik, zgodb, da je to pretežko že za odraslega, kaj šele za otroke. Mi je prav nerodno pred mojimi tremi otroci, ko gledajo slike sodobne revščine po TV in me sprašujejo, včasih verbalno, včasih pa samo z očmi: 'Ati, kaj se to dogaja, zakaj so lačni otroci in zakaj trpijo otroci?' Ker imam sam tri otroke in ker že vse življenje delam v šoli z otroki, me problem revščine pri otrocih posebej prizadene. Revščino je po moje treba ločiti vsaj na dve področji. Vidim predvsem materialno revščino in nematerialno revščino oz. revščino v duši. V šoli skušamo biti čim bolj občutljivi pri zaznavanju predvsem materialne revščine, z nematerialno revščino pa se spopadamo vsak dan in se trudimo vsak dan narediti otroke bogatejše v duši. Kar se materialne revščine tiče, smo v šoli z njo soočeni dnevno in so že bili primeri, ko sem sam materialno pomagal konkretnemu dijaku, tudi kolegi velikokrat z lastnimi sredstvi ob določenih trenutkih pomagajo dijakom. Do tega pride takrat, ko si sam pri sebi rečeš: 'Dovolj je, ne glede na vse, temu otroku je treba pomagati.' Sicer pa pri nas na šoli obstaja veliko formalnih sistemov, kako pomagati nekomu, ki mu je treba pomagati, to mi je kot ravnatelju tudi zelo jasna prioriteta." Hermina Zuran: „Moj vidik revščine je revščina v smislu materialnih življenjskih pogojev oz. pomanjkanje dobrin za zagotovitev družbene sprejemljivosti. Seveda je več vrst revščine, zato se ta stopnja ugotavlja glede na skupine prebivalstva (družine, mlajši, starejši, mesto, podeželje, kulturna raznolikost ...). Dojemam jo tako, da se zavedam, da se relativne revščine ne bomo nikoli mogli znebiti. Vedno in zmeraj bodo revni in bogati. Vedno bodo neenakosti, saj smo ljudje različni, imamo različna znanja in sposobnosti. Lahko pa se vsak posameznik toliko zave, da začne s spremembami pri sebi in poskrbi, da na primer ne zavrže preveč hrane ali drugih dobrin. Če ima teh dobrin preveč, pa lahko pomaga drugim ljudem, ki so te pomoči potrebni." (DK) Foto: DK Središče ob Dravi • Namenu predali kanalizacijo s čistilno napravo v vrednosti 7 milijonov evrov Zupan Jurij Borko: „To je zgodovinski dan" „Uresničile so se dolgoletne želje, sanje," je ob slovesnem odprtju novozgrajene kanalizacije s čistilno napravo v Središču ob Dravi povedal župan Jurij Borko. Investicija je vredna dobrih sedem milijonov evrov in tako velja za največji in najzahtevnejši projekt v zgodovini občine. V Središču ob Dravi so minuli petek s slovesnostjo, v kateri so nastopali Godba na pihala Središče ob Dravi in Folklorna skupina Obrež, uradno konča- li dela pri gradnji kanalizacije v naseljih Središče ob Dravi, Obrež in Grabe. Kot je v slovesnem nagovoru poudaril župan, gre za najzahtevnejšo in največjo investicijo v zgodovini občine. Projekt zajema izgradnjo približno 22.800 m kanalizacijskega sistema, centralne čistilne naprave s kapaciteto 2.200 PE in devet prečrpališč. Borko je pri tem še izrazil zadovoljstvo, da so projekt končali v predvidenih okvirih - tako časovnih (dela so namreč končali v manj kot dveh letih) kot tudi finančnih. Skupno je gradnja stala dobrih 7.000.000 evrov (brez DDV). Občina je za velik projekt pridobila večji del sred- stev, in sicer okrog 5,1 milijona evrov nepovratnih sredstev iz kohezijskih skladov EU. Delež občine je okrog 950.000 evrov, preostala sredstva pa krije država. Župan se je na slovesnosti, kjer se je zbralo več kot 120 občanov, zahvalil za strpnost v času del in dodal, da so se ves čas trudili za hitro reševanje vseh tovrstnih težav. Še posebej se je zahvalil izvajalcem in po-dizvajalcema, občinski upravi ter vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k pridobitvi velikega projekta. Priključenih že 200 gospodinjstev Odziv občanov na priključitev novega kanalizacijskega omrežja je izredno dober, saj je priključenih že več kot 200 gospodinjstev. Župan je zadovoljen, ker so z največjo investicijo v občini dosegli vse zadane cilje, in sicer povečanje pokritosti območja s sistemom javne kanalizacije, povečanje števila uporabnikov kanalizacijskega omrežja ter povečanje količin očiščene odpadne vode. Občina se lahko pohvali z več kot 80-odstotno pokritostjo s kanalizacijo. Da bi dosegli popolno pokritost s to komunalno infrastrukturo, jih čaka še ureditev v Godenincih in Šalovcih. Izdelali so že tehnično dokumentacijo. Monika Levanič Zadovoljni tudi izvajalci Na razpisu je bil kot edini gradbinec izbrano Komunalno podjetje Ormož s podizvajalcema Cestno podjetje Ptuj in Elektrostudio. Pogodbo v vrednosti 8,7 milijona evrov (z DDV) je občina z izvajalcem podpisala avgusta 2013. „Gre za dve leti težkega in trdega dela. Že ko smo prevzeli projekt, smo se zavedali, da ne bo lahko. A smo z izkušnjami in dogovori uspeli," je na slovesnosti povedala direktorica KP Ormož Pavla Majcen ter se ob tej priložnosti še zahvalila podizvajalcema, občini in drugim. Tudi nadzornica projekta Bojana Sovič iz podjetja Proplus je izpostavila, da je bil projekt zelo zahteven. Na slovesnosti se je za korektno sodelovanje zahvalil še Uroš Krajnc iz podjetja Institut za ekološki inženiring, ki je izdelalo projektno dokumentacijo. Čestitke pa je izrekel še Blaž Muzetič z Ministrstva za okolje in prostor. Sicer pa je sočasno z izgradnjo kanalizacijskega omrežja podjetje Teleing položilo optične kable. Ta del investicije je v celoti financiralo omenjeno podjetje. Prvi mož podjetja Janez Smolkovič je še dodal, da se bodo prvi naročniki lahko priključili že naslednji mesec. Največjo pridobitev v zgodovini občine so namenu predali župan Jurij Borko in direktorica KP Ormož Pavla Majcen (in še dva, moram ugotoviti). Blagoslov pa je opravil domači župnik Jože Urbanija. Foto: ML 10 Štajerski Izobraževanje petek • 23. oktobra 2015 Ptuj • Zborovanje slovenskih arhivistov Kam greš, arhivist? Foto: Črtomir Goznik 15. in 16. oktobra so se v Ptuju srečali slovenski arhivisti na svojem 27. zborovanju. Pripravilo ga je Arhivsko društvo Slovenije v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom na Ptuju. Arhivi so se znašli na razpotju, je v uvodu povedala predsednica društva Sonja Jazbec, potem ko smo v Sloveniji lansko leto po kar nekaj zapletih dobili novo arhivsko zakonodajo in ni nihče zagotovo vedel, kako se bo ta obnesla v praksi. Tokratno srečanje je bila prva priložnost za strokovno oceno, o čemer so govorili tako pisci zakona kot tudi uporabniki. Seveda pa ostaja glavna naloga arhivov prevzemanje in in skrb za zagotavljanje ustrezne hrambe arhivskega gradiva, pri čemer se razen ptujskega in celjskega arhiva vsi drugi srečujejo s Dva ptujska avtogola v tednu dni V tednu dni sta v Ptuju potekali kar dve zanimivi strokovni srečanji: najprej tridnevno arheološko, nato dvodnevno arhivsko. Dobro znamenje, da najstarejše slovensko mesto vendarle postaja tudi kongresno središče, kar je bila že lep čas želja mestne oblasti. Konec koncev - saj zato usposabljamo dominikanski samostan kot kongresno-kul-turni center. Ups... Ampak nobeden od omenjenih kongresov ni potekal v dominikanskem samostanu. Arheologi so se raje povzpeli na grad, arhivisti pa so šli v toplice. Prvi so tako gledali kongresni center zviška, drugi pa so si ga celo šli ogledat, da so videli, kaj se v kongresnem centru (ne) dogaja. Kdo je kriv, da kongresa nista bila umeščena v kongresni center, nismo ugotavljali. Ampak bi sedanja mestna oblast - pa čeprav je obnovo samostana samo podedovala - najbrž lahko namignila organizatorjem, da imamo kongresni center, če že sami tega niso vedeli. (Pa seveda so vedeli, saj so oba kongresa soorganizirali tudi ptujski strokovnjaki.) Razen če sedanji oblasti ustreza, da se velika investicija prejšnje politične garniture kaže kot neprimerna in neuporabna. Ampak - ali to pomeni, da če bo kdo na oblasti prepoznal neustreznost obnove kanalizacije na Mestnem trgu, ne bo uporabljal stranišča na magistratu in bo hodil lulat v park? Dva kongresa - nobeden v kongresnem centru. V nogometu bi temu rekli avtogol. Jože Šmigoc P. S. : No, pa so Kongresni center ta teden našli slovenski inženirji ... Člani Arhivskega društva Slovenije so se v Ptuju zbrali na svojem 27. zborovanju. 2 KV pomanjkanjem prostora v depo-jih; zlasti kritično je v Ljubljani in Mariboru. Pred arhivisti pa so tudi številni in resni problemi, ki zadevajo prilagajanje sodobni tehnologiji, saj vedno več dokumentov nastaja v elektronski obliki, kar pomeni, da bodo tekoče metre kmalu zamenjali mega-, giga- in terabajti. Vprašanje pa je, ali so oziroma ali bodo arhivi sposobni zagotoviti, da bodo vsi elektronsko hranjeni dokumenti dostopni, uporabni in berljivi tudi v prihodnosti. Zbrane v hotelu Primus so v najstarejšem slovenskem mestu pozdravili tudi župan Miran Sen-čar, direktor Arhiva Republike Slovenije Bojan Cvelfar in direktorica ptujskega arhiva Katja Zu-panič. In o čem so govorili arhivisti? Omenimo nekaj tem: o dostopnosti arhivskega gradiva v javnih arhivih pred uveljavitvijo novega arhivskega zakona in po njej; o dostopnosti arhivov z osebnimi podatki doma in na tujem; o posledicah novele arhivskega zakona s stališča uporabnikov; o magistrskem študiju arhivistike in dokumentologije v Sloveniji; o evropskih arhivistih kot dokumentacijskih strokovnjakih s certifikatom; o strokovnem delu arhivistov skozi čas; o misiji (ne) mogoče: invalidi v čitalnicah slovenskih javnih arhivov; o aktivnem pridobivanju arhivskega gradiva z odkupom (nekaj osnov o prezrti temeljni dejavnosti slovenske arhivistike); o prihodnosti arhivov (predavanja Arhivi na razpotju - kakšnem?, Arhivist, quo vadis? in Na poti do slovenskega elektronskega gradiva). Poleg strokovnega je imelo srečanje arhivistov tudi družabni značaj, med drugim pa so si udeleženci ogledali dominikanski samostan in se seznanili z njegovo obnovo. jš Ptuj • Bodoči zdravniki, medicinske sestre, piloti, mehatroniki... v ■■ Namesto v šoli bili na delu Devetošolci štirih ptujskih osnovnih šol, Breg, Ljudski vrt, Mladika in Olge Meglič, v oktobru in novembru spoznavajo poklice, da bi se lažje odločili za izbiro srednješolskega programa. Izbirajo lahko med kar 79 predstavitvami, minuli teden so obiskali ptujsko bolnišnico. Tretje leto zapored svetovalni delavci ptujskih osnovnih šol glede na izkazan interes osnovnošolcev izberejo različna podjetja in zavode, ki jih obiščejo. Tam jim podrobno predstavijo svoje delo in jih seznanijo s prednostmi ter slabostmi posameznih poklicev, na ta način pa učencem zadnjih razredov osnovne šole olajšajo izbiro srednješolskega programa. Na Ptuju bodo tako lahko izbirali med 79 zavodi in podjetji, med drugim bodo obiskali policijsko postajo, lekarne, turistično agencijo, minuli teden pa so se interesenti mudili na predstavitvi poklicev v zdravstvu. Kot pojasnjuje ena izmed koordinatork projekta predstavitve poklicev šolarjem iz OŠ Breg Milena Stoja-dinovič, se je predstavitve tokrat udeležilo okrog 40 šolarjev iz raz- Minuli teden je potekala predstavitev poklicev v zdravstvu. ličnih ptujskih šol, ki so obiskali Bolnišnico dr. Jožeta Potrča na Ptuju. Bodoči zdravniki, medicinske sestre, rentgenologi ... so obiskali različne oddelke ptujske bolnišnice in ugotavljali, ali je to resnično tisto, kar želijo početi. Vsak devetošolec lahko izbere dva do tri poklice, ki jih želi podrobneje spoznati, največ zanimanja pa je za poklice iz strojništva, fizioterapije, zdravstvene nege, predšolske vzgoje ... Projekt predstavitve poklicev je v zadnjih letih postal eden pomembnejših načinov, s katerim poskušajo poskrbeti za čim večjo informiranost devetošolcev. V prihajajočih mesecih pa bodo organizirali tudi sejme poklicev, ki so v zadnjih letih postali prav tako redna aktivnost večine šol. Dženana Kmetec Tednikova knjigarnica Kakšen lep obisk! Obisk pomeni bivanje, zadrževanje pri kom zaradi prijateljskih, družabnih stikov, razlaga Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) na strani 989. Seveda je lahko obisk tudi drugačne narave: na primer vljudnostni obisk, delovni obisk, nastopni obisk, državni obisk, uradni obisk ...Obiskoval-nica pa pravimo sobi za obiske. Če v vzajemno knjižnico bazo vpišete ključno besedo obisk in želite knjige v slovenskem jeziku, računalnik izvrže 101 naslov. Tu je nekaj zanimivih in povednih: Preventivni obisk patronažne medicinske sestre, Obisk s planeta Beta, Obisk za medveda, Obisk Nezemlja-nov, Obisk na kmetiji, Obisk iz temin, Franček in Vidrin obisk, Obisk v živalskem vrtu, Skrajšani obisk in slaba večerja, Obisk v Indiji, Obisk preteklosti, Obisk iz Pariza, Nočni obisk, Obisk iz vesolja, Obisk v velikem mestu.. Vzklik iz današnjega naslova knjigarnice pa je namenjen prvemu zapisu iz zgoraj navedenega iskalnega niza in ta knjižni naslov se enostavno glasi Obisk ter je ravnokar prispel na domače knjižne police. Kakšna odlična slikanica je to! Ko je odprta prva platnica, je ilustracije obojestranska in sega s platnice na vezni list. Bralčevo-gledalčev pogled seže v temačno sobo, z lesenim podom in stopniščem, s skromnim pohištvom, štedilnikom in mizo. Le nekaj svetlobe dajeta okni, a dovolj, da je opaziti sence na tleh. S stropa visi luč z zvezdastim senčilom, na zidu ob stopnišču so uokvirjene slike, oziroma portreti. Iz kotov stanovanjca vejeta mrak in tesnoba. Seveda, če drugih barv, kot variacije črnine in rjavine, slutiti je še kot nežen pajčolan zamolklo temno redeče, ki bolj daje videz rjave barve. Ilustracija je v mešani likovni tehniki in daje videz odrske scene. Ko obrnete list, skoraj zamižite od gostote in količine rumene barve in to na obeh listih, le da je na drugem, na veliko in močno, a preprosto napisano OBISK. Priznam, pomislila sem: pa ja ne gre za vampirko v slikanice - samo tega bi še bilo treba! Naslednja lista, levo in desno, sta znova umirjena, na levi so osnovni knjižni podatki (kot kolofon), na vrhu je navedeno, da je knjiga posvečena Emilu. Sledi naslovna stran s ponovitvijo naslova in navedbo avtorstva. Pod naslovom je uokvirjen portret mlade ženske. Nato se ponovi prizor, če lahko tako rečem, z mračnim domovanjem, le da za mizo sedi starejša gospa, oklepajoč skodelico s čajem (ali morda s kavo). Njene oči so žalostne, zaskrbljene, celo prestrašene in malo odsotne. Naslednja slika, ki zares deluje kot odrsko dogajanje, prikazuje gospo v akciji: prestrašeno je poskočila z usti odprtimi od groze. Namreč: Rada je imela čist in urejen dom, zato je vsak dan pospravljala. Le tu in tam je odprla okno in spustila v hišo svež zrak. Nekoč pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Skozi okno je priletela čudna reč in ji pristala tik ob nogah. Elza jo je boječe opazovala. »o, to pa že ne bo tukaj,« je rekla in vrgla čudno reč v peč. Ponoči pa,,, Hja, kot v grozljivki (ali vampirki), noč ima svojo moč. Gospa Elza ni niti zatisnila očesa. Stanovanje, zdaj grozeče črno, modrikasto in zelenikasto ... Uf! Potem je Emil potrkal na vrata! Spoštovani bralci, to je tako odlična slikanica, da jo priporočam otrokom od tretjega leta dalje in vsem tja do stotega leta in naprej. V njej je toliko resnične lepote in za današnje dni nežno spletenih besed o prijateljstvu in osamljenosti, da si morate to avtorko slikanico sami prebrati in si jo natančno ogledati. Je prva prevedena knjiga avtorice Antje Damm pri nas. Slikanico je izdala založba Zala in jo je prevedla Tina Mahkota. Pa pridite kaj v knjižnico na obisk! Liljana Klemenčič Foto: ČG Namizni tenis \l' Odličen začetek Ptujčank v 1. ligi fcv Stran 12 M Judo Judoisti Drave ekipno m tretji v Ljutomeru Stran 12 MŠ Kikboks Šulek, Kaisersberger in Štern osvojili 1. mesta Stran 19 Strelstvo Ptujčani brez odličij, Kovinar Ormož z dvema Stran 19 Odbojka Pajenk: »Naredili smo ogromno delo« Stran 20 Futsal Tomaž priznal premoč Mariboru Stran 20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Terbuc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Pokal Slovenije, četrtfinale Odličen odpor Drave, rezultat aktiven za obe ekipi Zavrč - Drava Ptuj 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Batrovič (37.), 1:1 Šalamun (57.) ZAVRČ: Picak, Petrovič, Ruano, Datkovič, Glavina, Cvek, Kokorovič, Tahiraj, Batrovič (od 72. Polič), Riera (od 64. Glavica), Muslimovič (od 70. Zorko). Trener: Peter Pacult DRAVA PTUJ: Ajlec, Roškar, Rešek, Tomažic Šeruga, Lonza-rič, Romih, A. Čeh, Perger (od 57. Šalamun), Pauko (od 39. Tisaj), N. Čeh, Horvat (od 78. Lavrinc). Trener: Damjan Vogrinec Prvi obračun četrtfinala Pokala Slovenije med Zavr-čem in Dravo je na stadion v Zavrč privabil kakšnih 800 gledalcev, razmerje med navijači enih in drugih pa je bilo precej izenačeno. Lokalni derbiji, še posebej pa pokalni, s sabo vedno prinašajo kanček negotovosti, tudi tokrat je bilo tako. Na koncu so se Ptujčani, sicer člani 2. lige, veselili remija, s čimer so pred sredinim povratnim dvobojem ohranili vso negotovost. »Pred tekmo smo se zavedali, da je Zavrč favorit, da je kakovostnejša ekipa. To se je potrdilo tudi na igrišču, saj so imeli domačini prevlado. Prepustili smo jim sredino igrišča in potrpežljivo čakali na nasprotne napade. Prvih 30 minut smo odigrali izjemno kakovostno, domačinom nismo dopustili veliko prostora za zaključek;« je povedal trener Drave Damjan Vogrinec. Zavrčani so res imeli pobudo, bili so agresivnejši v dvobojih ena na ena, a so zelo težko prihajali v ugodne zaključne situacije. Tako so zvečine poskušali s streli od daleč, a so bili pri tem neuspešni. Pred Ajlecem je bilo vroče v 27. minuti, ko je preigraval Riera in tudi streljal, vratar Drave je žogo odbil, odbitka pa domačinom ni uspelo potisniti v gol. Gostje so prvi strel na gol Zavrča 1. SNL, 15. krog: Zavrč - Celje v soboto, 24. oktobra, ob 17.00 v Zavrču Pokal Slovenije, četrtfinale (prve tekme): _ Zavrč - Drava Ptuj 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Batrovič (35.), 1:1 Šalamun (58.); Rudar Velenje - Maribor 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Jahič (80.); Olimpija - Celje 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Firer (26.), 1:1 Mitrovič (32.), 1:2 Pajač (36.), 2:2 Mitrovič (67.). Tekma Domžale - Luka Koper bo v sredo, 28. 10. Povratna srečanja bodo 28. oktobra in 4. novembra. sprožili v 32. minuti, Nastja Čeh je bil nenatančen. Sledil je nekoliko močnejši pritisk Zavrča, ki je v 37. minuti obrodil sadove: po dolgi akciji je žoga prišla do Batrovica, ki jo je iz petih metrov potisnil proti golu, sodnik Darjan Kovačič pa je po signalizaciji stranskega sodnika pokazal na sredino igrišča - 1:0. Aleš Ajlec je sicer protestiral, a si je prislužil le rumeni karton ... Do polčasa so imeli Zavrčani pobudo, bili so aktivnejši, a kljub nekaterim zrelim priložnostim (Tahiraj je bil s strani sam pred Aj-lecem, strel mimo, dva poskusa Muslimovica) ni bilo spremembe rezultata. Šalamun zadel ob prvem stiku z žogo »Pobuda je bila na naši strani, a smo imeli zaradi razmočenega igrišča težko nalogo prebiti čvrsto obrambno linijo gostov. Ko smo iz praktično edinega neposrednega strela na gol v 2. polčasu prejeli zadetek, je bilo še težje,« je povedal završki trener Peter Pacult. Res so Ptujčani v 57. minuti izvedli hitro akcijo, po kateri se je 18-letni Luka Šalamun ob prvem stiku z žogo (vstopil je nekaj sekund pred tem) znašel sam pred Picakom in ga z natančnim strelom tik ob stativo premagal v slogu izkušenih mojstrov - 1:1. Izenačenje je dalo gostom novih moči, z nizkimi podajami so z večjo mero samozavesti umirili igro in tako onemogočali organizirane napade domačinov. Peter Pacult je sicer z menjavami poskusil spremeniti tok igre, a mu ni najbolje uspelo. V zaključku, ko so dra-vašem že pojenjale moči, sta z nevarnima streloma poskusila Polic in Glavica, a sta bila za kanček nenatančna. Remi daje obema ekipama pred povratnim dvobojem podobne možnosti, čeprav Ptujčani še naprej poudarjajo, da je vloga favorita še vedno na završki strani. A favoriti - predvsem v pokalnem tekmovanju - ne zmagujejo vedno . Jože Mohorič Nogomet • Pred tekmo Zavrč - Celje Že v soboto se bo nadaljevalo prvenstvo v 1. ligi, Zavrčani pa bodo na domačem stadionu gostili ekipo Celja. Ta je resda na zadnjem mestu prvenstvene lestvice (8 točk, Zavrč 22), a je v sredinem pokalnem obračunu z Olimpijo nakazala dvig forme. Na prvem srečanju v Celju so slavili domačini (2:1), poraz je takrat odnesel trenerja Ivico Solomuna. Pod vodstvom Slavka Matiča je sledilo obdobje sedmih zaporednih tekem brez poraza, to sedaj poskuša nadaljevati Peter Pacult. Proti Gorici je bil neuspešen, Celje se zdi primernejši tekmec za prvo zmago. »Velike filozofije ni, treba je odpraviti napake, ki se nam pojavljajo. Če nam bo to uspelo, se lahko nadejamo zmage,« je povedal Pacult, ki je v sredo spočil nekatere člane začetne enajsterice, Pihlerja, Matjašiča, Rogača in Bajzo, manj kot polčas sta igrala Zorko in Glavica. »Celjani letos ne igrajo v takšni formi kot lani, zato moramo to izkoristiti za zmago. Tega smo ob angažiranosti vseh nastopajočih vsekakor sposobni,« je dodal Rok Zorko. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča si na prvi četrtfinalni tekmi Pokala Slovenije niso priigrali prednosti pred povratnim srečanjem, ki bo v sredo na Mestnem stadionu na Ptuju. Peter Pacult, trener Zavrča: »Ekipa, ki se brani in postavi zid pred svojim golom, je vedno v določeni prednosti. Drava je to izkoristila, v naši igri pa je bilo premalo kreativnosti pri zadnjih podajah in preveč napak pri podajah.« Damjan Vogrinec, trener Drave: »V prvi vrsti čestitam svojim igralcem za pravo borbo, zares so pokazali, kako se bori za barve kluba. Ko potegnemo črto pod celotnim dvobojem, lahko ocenim, da je rezultat realen. Poudaril bi, da v naši ekipi igrajo domači fantje, kar na- Nogomet • 2. SNL vijači znajo ceniti. Izkušeni igralci v naši ekipi potegnejo za sabo mlajše. In to je dober obet za prihodnost. Sem optimist tudi pred povratnim dvobojem.« Rok Zorko, Zavrč: »Igrali smo pod našimi zmožnostmi, tako da je na koncu rezultat realen. Ptujčani so se čvrsto branili, na trenutke tudi z bunkerjem, zato smo težko prihajali do zaključnih strelov. Vsekakor upamo, da bomo na povratnem srečanju pokazali več in napredovali.« Drava z Veržejci doma, Aluminij s Triglavom v gosteh Nogometaši v 2. ligi so v sredo odigrali zaostali tekmi 11. kroga, v teh pa si je ekipa Kalcerja z zmago proti Zarici priborila skok na vrh lestvice. Istočasno je ekipa Rolteka z zmago proti Triglavu skočila na 3. mesto lestvice. V sredo pa ni počivala niti ptujska Drava, ki je z Zavr-čem (uspešno) odigrala prvo četrtfinalno srečanje Pokala Slovenije. »Samo želim si lahko, da bi moji fantje enako zavzeto odigrali tudi sobotno prvenstveno srečanje proti Veržeju. Po remiju z Zavrčem je naša osnovna skrb hitra in učinkovita regeneracija, nato pa že sledi priprava na sobotno tekmo. Z Veržejci pričakujem zahteven obračun, vse pa bo odvisno od našega pristopa. Verjamem v uspeh,« je o pričakovanjih povedal trener Drave Damjan Vogrinec. Prvo medsebojno srečanje v Veržeju se je končalo z zmago Drave (1:2). Kidričani so imeli na voljo cel teden za mirne priprave na zahtevno gostovanje v Kranju, kjer se bodo v nedeljo merili z domačim Triglavom. »Za nas je to tekma kot vsaka druga, čeprav gre za obračun ekip, ki sta v zadnjih letih stalno pri vrhu 2. lige. To ne spremeni naših ciljev, ki vsako tekmo segajo do zmage,« je povedal trener vratarjev Tomaž Murko. Sicer trener Simon Sešlar tokrat zaradi kartonov ne bo mogel 2. SNL, 12. krog: Drava - F. Veržej v soboto, 24. oktobra, ob 15.00 na Ptuju 2. SNL, 12. krog: Triglav - Aluminij v nedeljo , 25. oktobra, ob 14.00 v Kranju računati na Matea Damiša in Roberta Kureža, najverjetneje pa tudi na Matica Vrbanca, ki si je na tekmi z Ankaranom poškodoval čelo. Prvi obračun omenjenih ekip v sezoni se je v Kidričevem končal z remijem (2:2). ZAOSTALI TEKMI 11. KROGA: Roltek Dob - Triglav Kranj 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Čretnik (19.), 2:0 Repnik (56.); Zarica Kranj - Kalcer Radomlje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Jakovljevič (3.), 0:2 Stoiljkovič (51.). 1. KAL. RADOMLJE 11 6 3 2 20:9 21 2. DRAVA PTUJ 11 6 2 3 17:14 20 3. ROLTEK DOB 11 5 3 3 19:14 18 4. ANKARAN 11 5 2 4 12:16 17 5. ALUMINIJ 11 4 4 3 17:18 16 6. ZARICA KRANJ 11 4 4 3 14:15 16 7. TRIGLAV KRANJ 11 3 5 3 17:14 14 8. FARM. VERŽEJ 11 3 5 3 18:16 14 9. TKK TOLMIN 11 1 3 7 12:20 6 10. ŠENČUR 11 0 5 6 11:21 5 JM 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 23. oktobra 2015 Namizni tenis • Državne lige Rokomet • Jeruzalem Ormož Odličen začetek Ptujčank v 1. ligi 1. SNTL (ž) REZULTATI 1. KROGA: Ka- juh-Slovan - Ptuj 3:5, Letrika - Muta 1:5, Arrigoni - Logatec 5:0. Prosta je bila ekipa Vesna. KAJUH-SLOVAN - PTUJ 3:5 Kozamernik - Krajnc 0:3, Opeka -Tomanič Butkovska 3:2, Bencina - Bezjak 1:3, Opeka - Krajnc 3:2, Adamek -Bezjak 0:3, Bencina - Tomanič Butkovska 3:1, Opeka - Bezjak 0:3, Bencina - Krajnc 0:3. S tekmami 1. kroga se je začela sezona 2015/16 v 1. ženski ligi, v kateri letos nastopa sedem ekip. Med njimi je tudi ekipa NTK Ptuj, ki jo zastopajo Anja Bezjak, Katja Krajnc in Daniela Tomanič Butkovska. Obogatena z izkušnjami iz prejšnje sezone so se v uvodu odpravile v Ljubljano, na gostovanje k ekipi Kajuh Slovan, ki ima glede na starost podobno sestavo kot ptujska. Gostje so pokazale, da se lahko letos nadejajo solidnih rezultatov, saj so s tremi osvojenimi točkami Anje Bezjak in dvema Katje Krajnc vpisale zmago. Ta bo vsekakor pozitivno vplivala na samozavest pred naslednjimi obračuni. Foto: Črtomir Goznik Anja Bezjak (NTK Ptuj) 2. SNTL (ž) REZULTATI 1. KROGA: Jesenice - Fužinar 3:5, Križe - Cir- kovce Šternmatik 5:0, Preserje - Kema 4:5, Ljubljana - Sobota 5:4, Jesenice - Cirkovce Šternmatik 5:4, Križe - Fužinar 5:4, Preserje - Sobota 5:0, Ljubljana - Kema 1:5. Premierno so se v liga-ških tekmovanjih predstavila mlada dekleta NTK Cirkovce Šternmatik. Tega zastopajo 15-letna Iva Un-ger ter 13-letnici Ina Un-ger in Nika Belaj. Gre torej za zelo mlado ekipo, ki bo sezono primarno izkoristila za nabiranje izkušenj. Na Gorenjskem so Cirkov-čanke najprej prepričljivo izgubile proti ekipi Križ, nato pa odigrale zelo izenačeno srečanje na Jesenicah. Proti veliko bolj izkušenim domačinkam so bile enakovreden boj, nazadnje pa je tehtnico na domačo stran nagnila 43-letna Mojca Smolej. 2. SNTL (m) REZULTATI 2. KROGA: Olimpija - Melamin 5:2, Rakek -Sobota 3:5, Logatec - Kema II 5:2, Ptuj - Kajuh-Slovan II 5:2, Muta - Vesna 5:1, Rakek -Kema II 2:5, Logatec - Sobota 3:5, Ptuj - Vesna 1:5, Muta -Kajuh-Slovan II 5:0. V drugem krogu so Ptuj-čani odigrali dve domači srečanji, iztržili so polovični izkupiček. Najprej so dopoldan ugnali drugo ekipo Kajuh-Slovana, k zmagi pa je znova tri točke Judo • Tekmovanji v Ljutomeru in Kopru Judoisti Drave tretji v Ljutomeru Ljutomer je bil v soboto v znamenju juda, saj se je mednarodnega tekmovanja udeležilo 239 tekmovalcev in tekmovalk iz Hrvaške in Slovenje. Odličen dosežek je uspel ptujski Dravi v ekipnem točkovanju, kjer so bili med 31 klubi na koncu uvrščeni na 3- mesto - pred prispeval Luka Krušič, dve je dodal veteran Zoran Podlesnik (v ekipi je bil še Marsel Šegula). V popoldanskem obračunu so se Ptujčani merili z ekipo Vesne, za katero igra tudi Bojan Pavič, dolgoletni član ptujske ekipe, ki je takrat nastopala v 1. ligi. Gostje so bili premočni in so domačinom prepustili le eno točko (Krušič). Za ptujsko vrsto sta igrala še Zoran Podlesnik in Darko Drčič. 3. SNTL (m) REZULTATI 2. KROGA: Prebold - Royal Beach 5:0, Tempo - Metlika 5:2, Gorica - Cirkovce 5:3, Preserje - Savinja 0:5, Fužinar II - Metlika 5:2, Gorica - Savinja 0:5, Preserje - Cirkovce 5:3. Ekipa Cirkovce po lanski avanturi v 1. ligi letos nastopa v 3. ligi, a s povsem spremenjeno ekipo. V njej so Jan Muarat in Tomaž Strelec (oba 17 let) ter 48-letni Silvo Slaček. Blizu točk so bili Cirkov-čani predvsem v srečanju s Preserjem, a so kar tri posamične dvoboje izgubili z izidom 2:3. Po štirih odigranih srečanjih so tako še vedno brez točk. JM Mladi judoisti Drave so bili zelo uspešni v Ljutomeru. njimi so bili le ekipi JK Šiška inJK Bežigrad. Ptujčani so na tekmovanju, ki je štelo za slovenski pokal, nastopili v vseh starostnih kategorijah. Te so bile: kadeti/-nje, starejši dečki in deklice ter mlajši dečki in deklice. Na tabeli uspehov je Drava zabeležila dve prvi, eno drugo in dve tretji mesti. Zlato medaljo si je med kadetinjami prepričljivo priborila Nika Šlamberger v kategoriji nad 70 kg, potem ko je premagala Lobnikovo (JŠ Maribor) in Tomažičevo (JK Oplotnica). Do brona je prav tako med kadetinjami prišla Nika Zadravec, saj je na tatamiju dvakrat zmagala. V najštevilčnejši kategoriji do 60 kg je Rene Kloar s tremi zmagami osvojil 5. mesto, peto mesto je osvojil tudi Luka Šlamberger v kategoriji nad 81 kg. Zlato medaljo je v kategoriji nad 66 kg pri starejših dečkih s tremi zmagami osvojil Filip Laura, v isti kategoriji je bil Luka Maroh drugi. Tretje mesto je z dvema zmagama osvojil Luka Anžel do 60 kg, peti pa so bili Aljaž Fuks, Jaša Dajčman in Luka Caf. Kar 12 predstavnikov je imel JK Drava v starostni skupini mlajši dečki in deklice. Mladi so bili zelo uspešni, saj so zmagali Aljaž Ajdič, Andi Karameta in Nejc Fuks. Drugi so bili Alen Adrian Tri zmage mladih članov JK Gorišnica V Ljutomeru so v kategoriji U-12 nastopili tudi člani JK Gorišnica. Pod vodstvom trenerja Franca Naska je tekmovalo pet posameznikov, izmed katerih so Katarina Bezjak, Lara Bezjak in Luka Belšak osvojili prva mesta v svojih kategorijah, Nika Murk in Žiga Belšak pa sta bila tretja. V trdnjavi Hardek je vse mogoče Ormožani so na tekmi 7. kroga z odliko opravili nalogo in s 27:22 (13:10) premagali ekipo Škofje Loke. Žal se je na tekmi že v 1. polčasu poškodoval prvi strelec lige Bojan Čudič, ki naslednje tri tedne zaradi zlomljenega prsta ne bo mogel krmariti svoje barke. Na prisilnem počitku je tudi Tilen Kosi, ki ima poškodovan trebušni zid in tako je trener Saša Prapotnik ostal brez dveh organizatorjev igre: »Nesreča nikoli ne počiva in tudi poškodbe so sestavni del športa. Bodo pa preostali fantje morali bolj stisniti in dati vse od sebe. V trdnjavi Hardek je vse mogoče in verjamemo, da tudi brez našega kapetana lahko slavimo proti zmeraj neugodni Ribnici. Vlogo organizatorja igre bosta prevzela Miha Kolmančič in Jure Kocbek, po potrebi pa je v rezervi še David Bogadi. Znova bo ključ do uspeha igra v obrambi in iz tega elementa rokometne igre bomo izhajali na treningih ter na tekmi,« Rokomet je povedal trener Ormožanov Prapotnik. Zadnja tekma med Jeruzalemom in Ribnico ne bo kar tako pozabljena: takrat so rokometaši iz dežele suhe robe v 20. minuti vodili z neverjetnih + 11 (6:17), Ormožani pa se na koncu veselili zmage 33:31. Poraz je Ribničanom preprečil pot v polfinale državnega prvenstva: »Gostje bodo zagotovo v Ormož prišli v želji po maščevanju glede na zadnji boleč poraz. Naša naloga se je boriti po najboljših močeh in ob pomoči polne dvorane lahko pridemo tudi do sedme prvenstvene zmage. Pogled na lestvico je odličen, v soboto pozno zvečer pa v Ormožu verjamemo, da bo fantastičen,« je pred gostovanjem Ribnice povedal David Bo-gadi, ki se počasi približuje številki 500 doseženih golov v elitni druščini. Tekma med Jeruzalemom in Ribnico je na sporedu v soboto, 24. oktobra, ob 19.00. Hardek bo znova pokal po šivih ... Uroš Krstič Ko prevlada »fizika«... Plošinjak, Matija Krajnc, Lana Gašpar in Teo Šibila. Tretja mesta so osvojili Ana Vidovič, Taja Potočnik in Nina Košak. Nehvaležni četrti mesti sta osvojila Eva Fajt in Luka Horvat. Karameta in Krajnc do brona v Kopru Na mednarodnem prvenstvu Kopra je bilo prijavljenih 344 tekmovalcev iz devetih držav. S svojimi mladimi tekmovalci je na Primorskem sodeloval tudi JK Drava Ptuj, ki je zabeležil tudi dve tretji mesti. Pri starejših dečkih v kategoriji do 49 kg si je bronasto medaljo priboril Matija Krajnc, isti dosežek je uspel tudi Andiju Karametu v kategoriji do 55 kg. Peta sta bila Aljaž Ajdič in Timotej Fradl, medtem ko sta sedmi mesti osvojila Jan Hodžar in Aljaž Fuks. David Breznik ZRK Branik - ZRK Tenzor DP-Logik Ptuj 35:27 (15:18) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Ivančič 3, Pušnik, Kac 2, Ambrož, Majcen 1, Požgan, Kolednik 2, Zorec 1, Šrajner 7, Otič, Rozman, Ogrizek, B. Selin-šek 11. Trener: Sašo Petek. Mlade Ptujčanke so prvenstveno tekmo v Mariboru odigrale v ponedeljek, ko so se v 3. krogu mladinske lige pomerile z domačim Branikom. Srečanje je nekako potekalo v dveh delih, v prvem so prevladovale gostje, drugi pa je povsem pripadel domači vrsti, ki je na koncu zasluženo slavila. Ptujčanke so sicer spet nastopile nekoliko oslabljene, saj sta zaradi poškodb manjkali M. Selinšek in Grabrovec. Varovanke Saša Petka so v prvem delu odigrale odlično tekmo. Držale so se navodil trenerja, igrale čvrsto v Nogomet obrambi, v napadu pa zadevale iz vseh položajev. Vse to je privedlo do kar šestih zadetkov prednosti v 25. minuti tekme. Sledilo je nekaj »črnih« minut in prednost gostij se je do konca prvega dela igre prepolovila (15:18). V nadaljevanju smo na parketu spremljali povsem drugačno zgodbo, v ospredje je prišla višina, obenem pa precejšnja fizična premoč domačink. Gostje močnejšega tempa igralk Branika niso več dohajale in v 40. minuti je bil rezultat prvič na srečanju izenačen (22:22). Nato je sledila še domača serija 6:0, ki je tudi dokončno prevesila tehtnico na stran Mariborčank. Vzrok za takšen padec je poleg fizične premoči domačink tudi v številnih tehničnih napakah gostij. Ptuj-čanke bodo prihajajoč konec tedna proste, saj je srečanje z Litijo prestavljeno. tp Uspel izpopolnjevalni seminar za sodnike Društvo nogometnih trenerjev Ptuj je 12. oktobra v Zavrču organiziralo brezplačen izpopolnjevalni seminar, ki sta ga vodila trener Zavrča Peter Pacult in njegov pomočnik Miran Emeršič, demonstratorji pa so bili igralci članskega moštva Zavrča. Še preden so svoj prostor na zelenici zasedli nogometaši Zavrča, je uvodna beseda pripadla predsedniku DNT Ptuj Marjanu Lenartiču. Glavna tema predavanja je bila izpeljava rednega treninga, samega seminarja pa se je udeležilo več kot 120 trenerjev, ki po večini prihajajo z območja MNZ Ptuj, nekaj pa je bilo tudi trenerjev iz MNZ Maribor. Samo izpopolnjevanje je štelo za pridobitev točk za izdajo trenerske licence za tekmovalno sezono 2016/17. tp Prodaja avtomobilov raste, v Sloveniji največ prodali VW, Renault in Škoda V Sloveniji je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta registriranih 50.749 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 10,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Septembra je prodaja narasla za 4,7 odstotka na 5163 teh vozil. Kot kažejo objavljeni podatki sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, je bilo v prvih devetih mesecih prvič registriranih 45.468 osebnih vozil oz. okoli 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največ je bilo osebnih vozil znamk Volkswagen (7146), Renault (6203) in Škoda (4151). Najbolj prodajana sta bila Renaultov clio (2998) in Volkswagnov golf (2204). Prvih registracij lahkih gospodarskih vozil je bilo v de-vetmesečju 5281 oz. 1,7 odstotka manj kot v lanskem obdobju. Septembra je bilo prvič registriranih 4546 osebnih vozil, kar je 2,7 odstotka več kot septembra lani. Med znamkami so bile na vrhu Volkswagen (718), Renault (566) in Škoda (405). Največ je bilo prodanih Renaultovih cliov (288), sledili so Volkswagnov golf (268), Škodina fabia (159) in Volkswagnov polo (156). Lahkih gospodarskih vozil je bilo prodanih 617 oz. 21,7 odstotka več kot septembra lani. Največ je bilo Renaulto-vih (152), Fordovih (93) in Fi-atovih (79) vozil. V EU septembra prodanih več novih avtomobilov V EU je bilo septembra prodanih 1,357 milijona novih osebnih vozil, kar je 9,8 odstotka več kot septembra lani in pomeni 25. zaporedno mesečno rast. V Sloveniji je bilo prvič registriranih 4546 vozil oz. 2,7 odstotka več kot septembra lani. Nemški Volkswagen je na ravni skupine prodal 315.905 vozil, kar je 8,4 odstotka več kot septembra lani. Največji evropski proizvajalec je tako rast prodaje beležil tudi v mesecu, ko je izbruhnil škandal s sporno programsko opremo, ki omogoča manipulacije izpušnih plinov na testiranjih. Koncern, ki ima zaradi škandala že tudi novo vodstvo, bo moral izvesti največji vpoklic vozil v zgodovini podjetja - na servise bo v Evropi moralo 8,5 milijona vozil. Med znamkami vozilom skupine Volkswagen po prodaji sledijo skupina PSA Peugeot Citroen (+4,9 odstotka na 133.911 vozil), Ford (+8 odstotkov na 108.520 vozil) in skupina Renault (+4,9 odstotka na 108.520 vozil). Tudi tem je tržni delež upadel, najbolj, za 0,4 odstotne točke, skupinama PSA (9,9 odstotka) in Renault (osem odstotkov). Tržni delež je med drugimi povečala skupina BMW (s 6,9 na 7,4 odstotka), ki je na petem mestu po prodanih avtomobilih (+17,8 odstotka na 100.950 vozil) prehitela skupino Opel (+5,8 odstotka na 97.680 vozil). V prvih devetih mesecih letos je bilo v EU prvič registriranih 10,41 milijona avtomobi- lov, kar je 8,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na vrhu je Volkswagen (+7,2 odstotka na 2,59 milijona vozil), sledijo PSA (+4,8 odstotka na 1,096 milijona vozil), Renault (+7,6 odstotka na 991.565 vozil) in Ford (+7 odstotkov na 768.245 vozil). VAS PEUGEOT V ODLIČNI FORMI: OKRASNI POKRO 40 0/0 POPUSTA PROGKM UG0W105TI P&U CfiDTmAltIVU. MOŽNOST PLAČILA DO 24 OBROKOV™ KARTICO MOJ PEUGEOT DINERS CLUB 1 Ponudbo veljo le za člane programa ugodnosti Moj Peugeot do vky učno 29. 2. 2016. Slika je LOTION & EMOTION V upravni enoti Ptuj letos registriranih 2014 novih vozil V upravni enoti Ptuj je bilo v času od 1. 1. 2015 do 30. 9. 2015 registriranih 2014 novih vozil. Izmed štirih organizacij, ki opravljajo registracije na tem območju, je imel najvišji delež Dominko, d. o. o. (36,7 %), sledijo PAA Global, d. o. o. (34,9 %), TEVE Ptuj, d. o. o. (27,7 %) in UE Ptuj (0,8 %). Največ vozil je bilo registriranih v juliju (253), le dve manj v aprilu. Najbolj »sušni« mesec je bil avgust (176). SPC TOPLAK d.o.o., Dežno 1d, 2286 Podlehnik, tel. 02 788 40 50 Št. registriranih novih vozil Januar 224 Februar U 189 Marec U 229 April m 251 Maj 228 Junij 231 Julij 253 Avgust 176 September 233 Skupaj 2014 Kolofon Priloga Zapeljimo v zimo 23. oktober 2015 Urednik priloge Jože Mohorič Sestavki in fotografije Jože Mohorič, Črtomir Goznik, STA, policija.si in www.amzs.si Lektoriranje Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje Daniel Rižner H_ I L< I 14 ZAPEJMfiVFMfiliililfla prilogf Štajerskega tednika LO O CM CD .£2 O 1¿ O CO CM oŠ z a u . Slovenske avtoceste kmalu pokrite s hitrimi polnilnicami Dnevne LED-luči Na avtocestnih počivališčih Tepanje in Lopata na štajerski avtocesti so v začetku oktobra v sklopu projekta Zeleni koridorji slovesno odprli prvi hitri električni polnilnici za električna vozila na avtocestnem križu. Projekt sistemskega operaterja za distribucijo električnega omrežja (SODO) in ministrstva za infrastrukturo do konca leta predvideva 26 polnilnic. Kot je ob tem povedal direktor družbe SODO Matjaž Vodušek, so se evropsko sofinanciranega projekta lotili v sodelovanju z Darsom, Pe-trolom in družbo OMV. Projekt je del srednjeevropskih zelenih koridorjev, kjer bo na območju Slovaške, Avstrije, Nemčije, Slovenije in Hrvaške skupaj postavljenih 115 hitrih polnilnic za električna vozila, na katerih bo zagotovljena interoperabilnost in omogočen sistem gostovanja (roaminga). »Prazne baterije električnih avtomobilov z zmogljivostjo od 18 do 24 kilovatnih ur se na hitrih polnilnicah do vsaj 80-odstotne kapacitete napolnijo v dobre pol ure,« je pojasnil Vodušek in dodal, da je projekt vreden dva milijona evrov, od tega bodo 1,38 milijona evrov vložili sami, preostalih 620.000 evrov pa so pridobili evropskega denarja. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob tem dodal, da bo s tem avtocestno omrežje opremljeno s polnilnicami na razdalji približno 50 kilometrov, kar bo omogočilo dobro pokritost in možnost uporabe slovenskega avtocestnega križa tudi z električnimi vozili. S tako opremljenostjo se Slovenija po njegovem uvršča v sam vrh evropskih držav. Odprti hitri polnilnici Tepanje in Lopata omogočata hkratno polnjenje dveh električnih vozil, plačilo storitve polnjenja pa bo uporabnikom omogočeno z uporabniško kartico, za katero bo uporabnik imel sklenjeno pogodbeno razmerje s ponudnikom storitev na polnilni infrastrukturi Soda. Drugim uporabnikom bo omogočeno tudi polnjenje vozila s predplačniško kartico, ki jo bodo lahko kupili na vseh 26 lokacijah hitrih polnilnic na prodajnih mestih Pe-trola in OMV. Ob že omenjenih dveh bodo ostale polnilnice v naslednjih dveh mesecih postavili še na avtocestnih počivališčih v Radovljici, Voklem, Grabonošu, Dravskem polju, Dobrenju, Lomu, Ravbarkomandi, Šem-pasu, Starinah, Lukovici, Ravnah, Griču in Barju. Vsak šesti rabljen avtomobil ima poškodovane (motne ali porumenele) žaromete. Take poškodbe žarometov so posledica sonca, UV-žarkov, kislega dežja, kamenja na cestišču, soli v zimskem času ... Tehnika svetil pri avtomobilih se nenehno spreminja. Pred nakupom avtomobila je treba biti pozoren tudi na luči, ki so ponoči pogosto edini vir svetlobe in nam omogočajo varno pot. Sodobna vozila so danes opremljena z LED dnevnimi lučmi in halo-genskimi ali ksenonskimi žarometi. Pri starejših modelih prevladujejo halogenski žarometi, vozila višjega cenovnega razreda pa uporabljajo varnejšo in naprednejšo kse-nonsko tehnologijo. Poleg tehnike žarometov pa je pomembno tudi njihovo vzdrževanje. V povprečju se približno 90 odstotkov voženj opravi podnevi, ob normalni vidljivosti. Z uporabo dnevnih LED-luči se tako močno razbremeni žarnice žarometov, s čimer se poveča njihova življenjska doba. Dnevne LED-luči odlikuje tudi izredno majhna poraba energije, tudi do desetkrat manjša kot pri običajnih žarnicah. Zaradi teh dveh razlogov je smiselno razmisliti o vgradnji LED-luči tudi v starejše avtomobile. LED-žarometi s svojo barvo svetlobe, podobno dnevni, vozniku omogočajo večje udobje pri vožnji. LED-diode ponujajo tudi veliko možnosti za oblikovanje in proizvajalcem pomagajo ustvariti značilne stilistične podobe njihovih blagovnih znamk. Apple naj bi do leta 2019 razvil svoj električni avtomobil Ameriški tehnološki velikan Apple naj bi imel namen do leta 2019 razviti svoj električni avtomobil, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa navajajo neuradni viri časnika Wall Street Journal. Projekt Applovega vstopa v razvoj vozil naslednje generacije, o katerem se je v javnosti že dolgo šušljalo, naj bi bil v teku že eno leto. Apple naj bi sicer načrtoval, da bo njihovo električno vozilo nekoč postalo avtonomno, torej da ne bi potrebovalo voznika. Predstavniki Appla naj bi se pred kratkim na to temo sestali tudi s predstavniki pristojnega državnega organa v Kaliforniji. KDO ZNA BOLJE KOT RENAULT VZDRZEVATI VAS RENAULT Renault priporoča fJ/A^J ohl^ AVTOHIŠA PETOVIA AVTO Cl1 TEL. 02/749 35 40 1ENAULT Pinion Fof hfc BREZPLAČEN PREVENTIVNI PREGLED VOZILA TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO Brezplačen preventivni tehnični pregled vozila je storitev, ki vam omogoča večjo varnost v cestnem prometu. Opravite ga pred opravljanjem rednega tehničnega pregleda ali pa v primeru, kadar dvomite o tehnični brezhibnosti vozila. BREZPLAČEN TEST AKUMULATORJA Oglasite se pri nas in brezplačno bomo pregledali delovanje akumulatorja v vašem avtomobilu! ZIMSKE PNEVMATIKE IN KOMPLETI KOLES PO UGODNIH CENAH Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj, tel.: 02 788 11 50 ZAPELJIMO V ZIMO, oglasnajjjj^^^tajej^^^^dni dnika 15 Pri pnevmatikah iščemo ugodno razmerje med kakovostjo in ceno Odkar imamo z zakonom določeno, da moramo med 15. novembrom in 15. marcem na vozilih obvezno uporabljati zimsko opremo (zimske gume), se v začetku novembra oz. konec oktobra množično odpravljamo k vulkanizerjem. Če nimate težav z denarjem, boste izbirali med gumami visokega cenovnega razreda, ki so se najbolje odrezale na testiranjih. Če pa ste pri finančnih možnostih omejeni, potem boste več pozornosti namenili tehtanju razmerja med ustrezno kakovostjo in ceno. Ko temperatura pade pod 7 stopinj Celzija Vsi proizvajalci se trudijo narediti pnevmatiko, ki se v zimskih razmerah (na poledenelem, zasneženem ali mokrem cestišču) najbolje obnaša. Zimska pnevmatika ima povsem drugačne lastnosti kot letna. Proizvajalci priporočajo, da si zimske pnevmatike namestimo pri temperaturah, ki so nižje od 7 stopinj Celzija. Takrat letna pnevmatika oz. njena tekalna površina otrdi in se obnaša povsem drugače kot pri višjih temperaturah. Zimske pnevmatike so na drugi strani sestavljene iz drugačnih zmesi in lamel. Te povzročajo večjo naležno površino in posledično boljši oprijem cestišča. Priporočljiv vsaj bežen pregled testiranj Ni nujno izbrati najboljših in najdražjih pnevmatik, a tistih sumljivega porekla in nizkih cen na zvezi potrošnikov ne priporočajo. Izdelava dobre pnevmatike namreč zahteva precej zahtevno tehnologijo, ki je pri izdelavi nizkocenovnih vprašljiva oz. sploh ni mogoča. Primerno orientacijo kakovosti Pooblaščeni BOSCH serviser -Avtoelektričarstvo Renato Bračič s.p., Jurovci 1b, 2284 Videm pri Ptuju Prodajalna: Jurovci, Jurovci Ib, Videm pri Ptuju, tel.: 02/ 764 21 01, email: bcs.bracic@siol.net BREZPLAČNI PREGLED VOZILA PRED ZIMO v Bosch Car Service Bračič: diagnoza vseh vrst avtomobilov popravila vseh vrst električnih agregatov osebni program tovorni program avtopralnica servis klimatskih naprav -> VULKANIZERSTVO Avto Sel SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj, tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262 prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car osebnih in kombiniranih vozil ter prikolice za prevoz vozil uvoz vozil POLNJENJI AVIOKUNU nam dajo tudi testi, ki jih nekatere revije, združenje potrošnikov, avtomobilski spletni portali in podobni objavljajo pred vsako sezono. Lahko vzamete tudi teste izpred enega leta, saj po- sebnih odstopanj za vsako sezono ni. Izbira pnevmatike je zelo odvisna tudi od števila prevoženih kilometrov. Če s svojim jeklenim konjičkom letno opravite 10.000 kilometrov ali več, potem je smiselno, da izberete boljše pnevmatike. Te so namreč edini stik vašega avtomobila s podlago in dober oprijem vam lahko v nekaterih primerih reši življenje. AVTOHISA FERK d.o.o Ptujska cesta 149, Maribor | www.mazda-maribor.Gom POL PLACAS ZDAJ, POL CEZ ENO LETO. BREZ OBRESTI. mazoa Avtohiša FERK d.o.o. Ptujska cesta 149, 2000 Maribor Prodaja: 02/ 33 38 107 Servis: 02 / 33 38 108 www.mazda-maribor.com SERVIS • KLEPARSKO LICARSKA DELAVNICA • CENITVE SKOD • NADOMESTNI DELI • STARO ZA NOVO SPLAČA ŠZDAJ POL ČEI ENO LET' SEDAJ TUDIAWD • štirikolesni pooon Vsebinski primer izračuna za finančni leasing. Predračunska vrednost predmeta znaša 12.000 €, lastna udeležba (polog) znaša 6.000 €, znesek financiranja znaša 6.000 €. En letni obrok v vrednosti 6.000 €. Znesek odobritve 180 €. Skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe znaša 6.180 €. Letna obrestna mera0%. Efektivna obrestna mera 3,09 94. Izračun je pripravljen na dan 18.08.2015. Povprečna poraba goriva: 3,9- 5,81/100 km. Emisije C02:104-135 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: EURO 5b, EURO 6b. Specifične emisije N0X: 0,0081 - 0,0605 g/km. Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,00035 - 0,00169 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 1.64E10 - 2.77E10 /km. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega 16 ZAPEJMaVFMÄliililfla prilogf Štajerskega tednika V s Ogromno zanimanje za delnice Ferrarija Za načrtovano uvrstitev delnic avtomobilske ikone Ferrari na borzo vlad a ogromno zanimanje. Povpraševanje je že štirikrat preseglo ponudbo, poročanje časnika Corriere della Sera povzema avstrijska tiskovna agencija APA. Ferrarije-ve delnice bodo na Wall Streetu začele kotirati v kratkem, točen datum pa še ni znan. Banke, ki jim je Ferarri zaupal sprejemanje naročil - UBS, Merrill Lynch, Mediobanca, Banco Santander, BNP Paribas, JP Morgan in Allen&Co - so zasute s povpraševanjem, navaja časnik. V prihodnjih dneh naj bi sicer prvi mož Fiat Ch-ryslerja, katerega hčerinska družba je Ferarri, Sergio Marchionne razkril ceno delnice in dan pohoda na borzo. Ferrari bo na borzo uvrstil 10 odstotkov delnic, kar naj bi Fiat Chrysler-ju prineslo okoli milijardo evrov. Po uvrstitvi na borzo bo 80-odsto-tni lastnik še naprej Fiat Chrysler, 10 odstotkov delnic pa je v rokah Pie-ra Ferrarija, sina ustanovitelja družbe. Nevarna uporaba telefona med vožnjo Telefoniranje med vožnjo je tudi med slovenskimi vozniki vse bolj prisotno. Ti se žal premalo zavedajo, da uporaba mobilnega telefona za volanom bistveno zmanjša njihovo zbranost. Zaradi tega lahko spregledajo pomembno prometno signalizacijo in se prepočasi odzovejo na nepredvidljive razmere na cesti. Takšne okoliščine lahko povzročijo hudo prometno nesrečo. Motnje pozornosti med vožnjo, kamor štejemo tudi uporabo mobilnih telefonov, so pogost dejavnik nastanka prometnih nesreč. Po nekaterih tujih raziskavah je tveganje za nastanek prometne nesreče kar štirikrat večje, če med vožnjo govorimo po telefonu. Slovenska zakonodaja telefoniranje med vožnjo dovoljuje, a le v primeru, če je v vozilo vgrajena naprava za prostoročno telefoniranje.. Kombinirana poraba goriva in izpusti C02: 5,0-6,4 l/100km in 116-147 g/km, emisijska stopnja: EUR05, EUR06, specifična emisija dušikovih oksidov (N0x): 0,0024-0,1157 g/ najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunan PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčn SUZUKI in na spletni strani www.suzuki.si. Akcija velja do 31. 12. 2015 oz. do razprodaje zalog kompletov zimskih pnevmatik na platiščih. Slike so simbolične. elci: 0,00005-0,00013 g/km, število delcev: do 0,02 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je i. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev oriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem partnerju FLAMIN AVTO FLAMIN AVTO d.o.o., Avtomobilska ul. 12 , Maribor T: 02 450 29 01 NA KONCU PTUJSKE DESNO! E: prodaja.suzuki@flamin-avto.si ^ SUZUKI a za Suzuki SX4 S-CROSS: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 15.81 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 10.533,00 • letna obrestna mera: 0% • efektivna obrestna mera: 0% na dan 23.09.2015. Kombinirana poraba goriva in izpusti 4,2-5,9 l/100 km in 110-135 g/km, emisijska stopnja: EURO5, EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0064-0,1616 g (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovos ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku partnerju SUZUKI in na spletni strani www.suzuki.si. Akcija velja do 31. 12. 2015 oz. do razprodaje zalog. Slike so simbolične. iesek financiranja: € 10.533,00 • število obrokov: 2 • letni obrok: € 1017-0,00027 g/km, število delcev: 0,01-0,05 E11/km. Ogljikov dioksid . Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega iva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem FLAMIN AVTO d.o.o. Avtomobilska ul. 12, 2000 MARIBOR Tel.: 02 450 29 01 prodaja.suzuki@flamin-avto.si SUZUKI Way of life! 17 ZAPELJIMO V ZIMO, oglasna^üoga^taj£r|kggaJgdnika Avtomobilska zavarovanja Po zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu mora lastnik motornega vozila skleniti zavarovanje pred odgovornostjo zaradi uporabe motornega vozila, preden začne vozilo uporabljati v prometu, in zavarovanje obnavljati, dokler je vozilo v uporabi. Če je za vozilo predpisana registracija, sme organ, pristojen za registracijo, izdati prometno dovoljenje šele potem, ko lastnik vozila predloži dokaz o sklenjenem zavarovanju, ki velja za najmanj toliko časa, kolikor bo veljalo prometno dovoljenje. Z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti se mora torej lastnik vozila zavarovati pred svojo morebitno odgovornostjo za povzročeno škodo, ki nastane zaradi uporabe motornega vozila v prometu. Vsaka prometna nesreča lahko povzroči veliko materialno škodo, še huje pa je, če v prometni nesreči pride do poškodovanja oseb ali celo smrti. Zavarovanje avtomobilske odgovornosti lastnika motornega vozila ščiti pred morebitnimi finančnimi posledicami prometne nesreče, ki jo je povzročil voznik zavarovanega vozila. Z zakonom so posebej predpisane zavarovalne vsote za: • nematerialne škode (škoda za smrt, telesne poškodbe, prizadeto zdravje) 2.500.000 EUR; • materialne škode (škoda za uničene in poškodovane stvari) 500.000 EUR. Z dogovorom in doplačilom pa je možno skleniti tudi viš- je zavarovalne vsote, kot so predpisane. Npr. pri zavarovanju AO za osebno vozilo je doplačila 6 % za podvojeno zavarovalno vsoto. AO+ Zavarovanje krije škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči motornega vozila utrpi voznik. Zavarovalna vsota je različna po zavarovalnicah. Višina premije je odvisna od bonitete zavarovanca in moči motorja vozila ali nosilnosti vozila ali prostornine motorja vozila, odvisno od tipa vozila. Avtomobilsko kasko zavarovanje Zavarovalnica krije neposredno škodo na zavarovanem vozilu zaradi prometne nezgode (trčenje z drugim vozilom oziroma udeležencem v prometu, trčenje v oviro, zdrs s ceste, prevrnitev), padca predmetov, zračnih vozil in njihovih sestavnih delov, poškodovanja tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam, poškodovanim v prometni nesreči, pa tudi škodo zaradi namernega poškodovanja zavarovane stvari, če gre za preprečitev večje škode na zavarovani ali drugi stvari ali ljudeh. Zavarovalnica krije tudi prevoz poškodovanega vozila do najbližje delavnice ali servisa. Kaj je treba storiti z AO-zavarovanjem ob spremembi lastništva vozila Z novelo zakona o obveznih zavarovanjih v prometu se je ob spremembi lastništva vozila spremenila veljavnost zavarovanja AO. Zavarovanje se več ne prenaša na novega lastnika, temveč velja le do trenutka, ko novi lastnik sklene novo zavarovanje. Zavarovanje je novi lastnik dolžan skleniti pred registracijo vozila na svoje ime. Prejšnji lastnik lahko uveljavlja povračilo premije pri svoji zavarovalnici na dva načina: 1. Prejšnji lastnik se zaradi večjega sorazmernega dela neizkoriščene premije odloči, da bo motorno vozilo odjavil iz prometa. Postopek vračila premije je za prejšnjega lastnika hitrejši in enostavnejši, saj pri odjavi dobi vse potrebne dokumente za vračilo pre- mije in pri tem ni odvisen od sodelovanja novega lastnika. Za vrnitev premije je treba predložiti: • original zavarovalne police, po kateri se premija vrača, • dokazilo o odjavi vozila iz prometa. 2. Če se pogodbeni stranki dogovorita, da se vozilo ne odjavi iz prometa, potem velja staro zavarovanje do sklenitve novega zavarovanja, ki pa mora biti sklenjeno ob prepisu vozila na novega lastnika. Po sklenitvi novega zavarovanja lahko prejšnji lastnik pri svoji zavarovalnici uveljavlja povračilo premije, če predloži: • original zavarovalne police, po kateri se premija vrača, • dokazilo o spremembi lastništva (kopijo overjene kupoprodajne pogodbe, prometnega potrdila ...), • dokazilo o sklenjeni novi zavarovalni polici za prodano vozilo (original oz. fotokopija zavarovalne police ali fotokopija prometnega potrdila, ki glasi na novega lastnika). NI55AN VAŠA ZGODBA SE ZAČNE TU. Več tehnologije za odlično ceno! Zapeljite se v neznano z Nissanovimi inovatrvnimi tehnologijami. 1UKE QASHQAI NISSAN X-TRAIL ■»BREZPLAČNO KASKO ZAVAROVANJE ZA 3 LETA' +5-LETNO JAMSTVO** PRIJAVITE SE NA TESTNO VOŽNJO! Kombinirana po^ba gorivu; 3,8- 7.41/100 km. Emisije CO,,: 90-169 g/km, Emisije onesnaževal zunanjega ¿faka »ž prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlastj k čezmerno povišanim koncentracijam prizem nega ozona, delcev PM, m PM ter dušikovih oksidov. T^I, ÜUMpta a- mol UMm Ste H avtohiša FERK Ptujska cesta 149, 2000 Maribor Tel.: (02) 333 81 05 //www.ni55an-maribor.com Zavarovalnica Maribor Novo in najugodnejše avtomobilsko zavarovanje* ,<3B&) Nakup in menjava zimskih pnevmatik. Naši vrhunski strokovnjaki vam bodo zamenjali pnevmatike ali pomagali izbrati nove po izjemni ceni. Hkrati pa bodo tudi brezplačno pregledali vaše vozilo in priporočili nadaljnje korake vzdrževanja. Več na www.renault.si/pnevmatike. RENAULT STORITEV. Vozite dalje. Uživajte dalje. AH TERBUC d QQ Domava I I6b, SI-2252 DU K IvAVA Tel.: 02 754 00 80 Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. 18 ZAPELTTMOV7IMOngl|gna priloga Štajerskega tednika r Pred zimo poskrbimo tudi za akumulator Med redno vzdrževanje avtomobilov sodi več aktivnosti, med najosnovnejše ob čiščenju štejemo preverjanje nivoja motornega olja, tlaka v pnevmatikah, luči, zavornega sistema in klimatske naprave. Pred zimo je posebej pomembna kontrola akumulatorja. Včasih je veljalo, da so akumulatorji v avtomobilih odpovedali predvsem ob prvem mrazu zaradi preslabe zmogljivosti in tudi zaradi neustreznega vzdrževanja. Pri sodobnejših akumulatorjih pa pogosto ni več težav zaradi zmogljivosti, temveč zaradi neustrezne izbire akumulatorja - napetosti polnjenja so se zaradi vedno večjega števila električnih porabnikov najprej povzpele s 14 V na 14,5 V in v sodobnejših avtih na 14,9 V. Zaradi vedno težjih razmer za delovanje se vse pogosteje dogaja, da akumulatorji odpovedo tudi v lepem in toplem vremenu. Če se odločite za zamenjavo akumulatorja na pooblaščenem servisu, se izognete lastnemu iskanju ustreznega. Če pa boste najboljšo verzijo iskali sami, je najbolje, da pogledate v navodila za uporabo avtomobila in ugotovite, kakšen nadomestni akumulator lahko vgradite v svoj avto. Eden od osnovnih podatkov je vsekakor o zmogljivosti akumulatorja v amperskih urah (Ah). Še veliko pomembnejši je podatek o količini zagonskega toka, ki ga opredeljuje standard EN: večja je številka ob oznaki EN, več zagonskega toka zagotavlja akumulator. Ob nakupu akumulatorja pa ne gre prezreti tudi podatka, kdaj je bil izdelan in kolikšen je dopusten čas skladiščenja. Toyota razkrila nov avtonomni avtomobil Japonski proizvajalec avtomobilov Toyota je predstavil avtomobil, ki lahko sam vozi po avtocesti. Prirejeni lexus GS uporablja posebne senzorje za vožnjo po cesti, menjavanje pasov in prehitevanje drugih vozil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Avtomobile želimo pripraviti do leta 2020, ko bo Tokio gostil olimpijske igre,« je dejal Yo-shida Moritaka, pri Toyoti pristojen za varnostno tehnologijo. Povedal je še: »Ta avtomobil je sposoben peljati sam od uvoza na avtocesto do izvoza z nje.« Pri Toyoti sicer upajo, da jim bo uspelo razviti tudi popolnoma avtonomen avtomobil, ki bo lahko vozil tudi po drugih cestah. Tehnologijo na področju avtonomnih vozil razvijajo tudi drugi tehnološki velikani. Google tako preizkuša tovrstne avtomobile v Silicijevi dolini v ZDA, Nissan pa načrtuje, da bodo njegovi avtonomni avtomobili po japonskih avtocestah začeli voziti že prihodnje leto, še poroča AFP. IZBERITE PRAVO PODOBO. Oblecite svoje zaposlene v sodobna oblačila, posebej prilagojena vašim željam in potrebam. LASTEN RAZVOJ IN PROIZVODNJA NA PTUJU, nprion ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj, MALOPRODAJA vsak dan od 7.00 do 16.00 ure, tel. 02/ 779 71 11 avto «h ORMOŽ d.o.o. Avtocenter Ormož d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/7416-400, e-mail: info@avtoceriter-ormoz.si www.avtocenter-ormoz.si, facebook: Avtocenter Ormož s/ pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Renault s/ prodaja rabljenih vozil •> trgovina nadomestnih delov * cenitve škod ✓ kleparsko-ličarska dela v najnovejša optika * pooblaščeni prodajalec in serviser traktorjev New Holland, Steyr in Pasquali ter kmetijskih priključkov Gaspardo, Maschio, Regent, SIP in Zupan * tehnični pregledi, homologacije, cestnine, ugodnosti za člane AMZS ✓ ročna avtopralnica Z vami smo že več kot 25 let, zato vabljeni, da se prepričate o kakovosti naših uslug. Ob obisku vam podarimo BON ZVESTOBE. JESENSKI SERVISNI PREGLED DO 13. NOVEMBRA PRIPOROČAMO ORIGINALNA MOTORNA OLJA SUZUKI ZA BENCINSKE IN DIZELSKE MOTORJE PO UGODNIH CENAH. FLAMIN AVTO Več na: 02/450-29-00 servis.suzuki@flamin-avto.si petek • 23. oktobra 2015 Šport, šport mladih Štajerski 19 Kegljanje • KK Drava Ptuj Kikboks • Mednarodni turnir Slunj 2015 Drava (še) brez poraza šulek, Kaisersberger in Štern osvojili 1. mesta Drava Ptuj -Fužinar PE 5,5:2,5 (2858:2848) DRAVA PTUJ: Fridl 523, Pavlic 489, Štamfer Golob 192, Bombek 222, Kozoderc 452, Plajnšek 481, Kramberger 499, Ptujske kegljačice nadaljujejo zmagovalni niz v 2. ligi vzhod, saj so bile v soboto s 5,5:2,5 boljše od Fužinarja. Za Dravo so posamezne točke osvojile Nada Fridl, Ivanka Plajnšek in Marina Kramberger, medtem ko je najmlajša Maja Pavlič tokrat remizirala. Dve točki sta na domači konto prišli tudi po večjem številu podrtih kegljev, kjer so imele Ptuj-čanke minimalnih 10 kegljev prednosti. Prav to je dokončno prevesilo tehtnico na stran Drave v bolj zanimivem in izenačenem obračunu, kot kaže končni rezultat. Na zelo zahtevnem kegljišču Deta centra sta se v domači ekipi najbolj izkazali Nada Fridl (523) in Marina Kramberger (499). Drava Ptuj 1. -Lokomotiva 1. 6:2 (3076:3046) V 6. krogu je moška ekipa Drave proti Lokomotivi dosegla pomembno zmago, saj je bil to dvoboj vodilnih ekip. Zmaga je sladka tudi zato, ker sta v ekipi zaradi osebnih zadev manjkala najboljša iz prejšnjega kroga Dani Kozoderc in Milan Čeh. Prav zablestel pa je najmlajši v ekipi Robi Golob, ki je dosegel odlični rezultat 581. S tem je odločilno prispeval k zmagi domače ekipe, ko je v neposrednem dvoboju premagala najboljšega gostujočega igralca Izeta Lemezoviča (557). Tekma se je za domače sicer slabo začela, saj so gostje po prvih dveh dvobojih povedli 0:2 in si priigrali 51 kegljev prednosti, četudi sta Janez Podgoršek (519) in Elvis Slaček (512) odigrala zelo solidno. V drugih dveh dvobojih se je tehnica že prevesila na stran domače ekipe. Boris Premzl (512) in Dušan Murko (480) sta dosegla zmagi in dva keglja prednosti. Tekmo je tako odločal zadnji par dvobojev, kjer je blestel Robi Golob, Janez Čuš (472) pa je z rutinsko zmago tudi prispeval k veselju domačinov. Ob zmagah prvih ekip Drave je treba omeniti tudi dobre rezultate druge ptujske ekipe, kar pomeni, da Drava (še) ne pozna poraza! To velja za vse tri ekipe, samo prva moška ekipa je doslej oddala eno točko. David Breznik Bovling • Podjetniška iiga »Hišna« zmaga BC Ptuj, »šumarska« Talumu, gostoljubni »perutninarji« Nepopolni 7. krog je prinesel nekaj visokih zmag, med presenetljive lahko v prvi vrsti uvrstimo zmago Klasmetala proti ekipi VGP Drava, ki je letos brez Jožeta Vaupotiča daleč od rezultatov iz preteklih sezon. V derbiju kroga je SAR Avtomatizacija visoko ugnala Gostišče Iršič in se utrdila v vodstvu. Zanimivo je bilo tudi v »hišnem« dvoboju Tamesa in Bowling centra Ptuj, kjer so daljšo potegnili slednji. V »šu-marskem« dvoboju je Talum ugnal Boxmark, dekletom pa je vseeno uspelo vknjižiti dve točki. »Igralničarji« iz ekipe Casino Poetovia so »počistili« s Sauber-macherjem, še prepričljivejši so bili člani ekipe Radio-Tednik, ki so visoko ugnali najbolj prijazno in gostoljubno ekipo lige - Perutnino Ptuj. Ta je kot novinka v ligi so sedaj tam, kjer so bile na začetku vse ekipe v ligi, Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Benjamin Ču-ček (Bowling center Ptuj) 764, 2. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 762, 3. Zvon-ko Čerček (Talum) 759, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 742, 5. Robert Šegula (Tames) 735, 6. Mario Dri-nic (Casino Poetovio) 729, 7. Joži Mohorič (Radio-Te-dnik Ptuj) 728, 8. Grega Tuš (Klasmetal Sl. Gorice) 718, 9. Timi Kramar (SAR Avtomatizacija) 716, 10. Dejan Draškovič (Bowling center Ptuj) 700. Ekipa ptujskih kikboksar-jev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v soboto, 17. oktobra, udeležila mednarodnega turnirja v Slunju na Hraškem. Na tekmovanju je sodelovalo 252 tekmovalcev iz treh držav (Hrvatska, BiH in Slovenija). Tokrat je nastopalo osem Ptujčanov, ki so vsi nastopali v disciplini point fighting. Dosegli so odlične uvrstitve, saj so osvojili štiri prva, tri druga in tri tretja mesta. Rezultati (point fighting): - prvo mesto so osvojili: Staša Štern (mlajše kadetinje do 37 kg in do 42 kg), Patrik Šulek (st. kadeti do 69 kg) in Simon Kaisersberger (člani do 79 kg); - druga mesta so osvojili: Dejan Duh (st. kadeti do 57 kg) in Nina Duh (mladinke do 55 kg in do 60 kg); - tretja mesta so osvojili: Ti-len Repina (mlajši kadeti do 42 kg), Nino Bratušek (mlajši ka- Ptujčani v Slunju Foto: Franc Slodnjak deti nad 47 kg) in Patrik Šulek (st. kadeti nad 69 kg). Ob koncu tekmovanja je bil kot najboljši borec v point fightingu med člani razglašen Simon Kaisersberger, med mlajšimi kadetinjami pa Staša Štern. Ptujsko ekipo sta tokrat vodila Luka Vindiš in Timi Sitar, sodila pa sta tudi ptujska sodnika Aleš Skledar in Edvard Štegar. Na tekmovanju je bil kot predsednik Kickboxing zveze Slovenije prisoten tudi Vladimir Sitar. Ptujčani so se zadovoljni vrnili iz Hrvaške, saj so na prvi tekmi po evropskem prvenstvu spet pokazali dobro pripravljenost in formo. Naslednje tekmovanje je na sporedu v Kutini, kjer 31. oktobra poteka že tradicionalni turnir, 7. novembra pa v Zagorju ob Savi še tradicionalno tekmovanje Slovenija open. Franc Slodnjak Strelstvo • 1. turnir državnih mladinskih lig - Ljubljana Ptujčani brez odličij, Kovinar Ormož z dvema že čez sezono ali dve pa bo ob podobni zagnanosti, kot jo njihovi člani kažejo sedaj, zagotovo že veliko bolj konkurenčni ... REZULTATI 7. KROGA: Talum - Boxmark Team 6:2, Tames - Bowling center Ptuj 3:5, Radio-Tednik Ptuj - Perutnina Ptuj 8:0, Gostišče Iršič - SAR Avtomatizacija 2:6, Klasmetal Slovenske Gorice - VGP Drava 7:1, Saubermacher Slovenija -Casino Poetovio 2:6. Srečanji Dokl gostinstvo - Elektro Maribor in Restavracija PAN - SKEI Ptuj bosta odigrani v naslednjem tednu. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 7 2775 44 2. TAMES 7 2614 40 3. GOSTIŠČE IRŠIČ 7 2691 39 4. DOKL GOSTINSTVO 6 - 36 5. TALUM 7 2504 36 6. KLASMETAL SLOV. GORICE 7 2688 36 7. BOWLING CENTER PTUJ 7 2711 31 8. RADIO-TEDNIK PTUJ 7 2657 29 9. SKEI PTUJ 6 - 26 10. CASINO POETOVIO 7 2537 26 11. VGP DRAVA 7 2476 23 12. BOXMARK TEAM 7 2347 18 13. ELEKTRO MARIBOR 6 - 17 14. SAUBERMACHER SLOV. 7 2337 17 15. RESTAVRACIJA PAN 6 - 12 16. PERUTNINA PTUJ 7 1982 2 Najboljši v skupnem seštevku posameznikov: 1. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) povprečje 197,1, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 187,6, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 187,5, 4. Dušan Kostanjevec (SAR Avtomatizacija) 186,6, 5. Darko Bezenšek (SAR Avtomatizacija) 181,3, 6. Robert Šegula (Tames) 178,4, 7. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 177,3, 8. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 176,4, 9. Marko Šamperl (Dokl gostinstvo) 176, 10. Timi Kramar (SAR Avtomatizacija) 176. Naslednji krog bo odigran 2. in 3. novembra. JM Minulo nedeljo so na centralnem strelišču v Ljubljani novo ligaško sezono 2015/16 odprli tudi strelci naraščaj-niki v državnih mladinskih ligah, v starostnih kategorijah pionirjev, kadetov in mladincev. Med nastopajočimi strelci iz Spodnjega Podravja so bili zelo uspešni predvsem mladinci Kovinarja iz Ormoža, ki so osvojili ekipno in posamično srebro. Blizu odličij so bili tudi ptujski in kidriče-vski strelci, ki so osvojili kar štiri četrta mesta. Kovinar Ormož presenetljivo do srebra Med mladinci s pištolo ekipni naslov ligaških prvakov branijo ptujski strelci, ki pa so v letošnji sezoni ostali brez svojega najboljšega strelca in prvaka med posamezniki -Saša Stojaka (prestopil je v člansko vrsto). Prvovrstno presenečenje so pripravili okrepljeni ormoški strelci Kovinarja (v lanski sezoni šesti v skupnem seštevku) in z odlično ekipno predstavo (1074) osvojili srebrno odli-čje, osem krogov boljši so bili le novinci iz Škofje Loke. Ptujčani so s pomlajeno ekipo tokrat ostali brez odličja na četrtem mestu (1062). Med mladinci je z najboljšim rezultatom dneva zmagal mladinski olimpijec Jože Če-per (aktualni podprvak) iz Vremščice s 378 krogi, zelo dobro streljanje pa je pokazal ormoški strelec Kovinarja Žan Tomažič in s 363 krogi dosegel svoj osebni rekord ter osvojil visoko peto mesto, z dvema krogoma zaostanka za bronastim odličjem. Med Ptujčani je najboljši rezultat in osebni rekord dosegel tudi Valentin Luževič, ki je osvojil sedmo mesto, osebnega rekorda pa se je veselil tudi Foto: SD Kidričevo Na prvem turnirju državne mladinske lige so bili v kategoriji kadetov s puško zelo uspešni kidričevski strelci. Z leve: Mihael Miko-lič Sobotič, Ivo Cicmanovič Zimet in Tilen Vuk. Oskar Tasovac Ivezic s 354 krogi na devetem mestu. Slabše se je odrezal Tadej Širec, v lanski sezoni tretji najboljši strelec v skupnem seštevku, in s 350 krogi osvojil 14. mesto. Z enakim rezultatom je svoj osebni rekord postavil Ormožan Rok Tomažič in osvojil 13. mesto. 24. je bil tretji Ormožan Matjaž Pleh 324 krogov. Med mladinkami je s 361 krogi srebrno odli-čje osvojila nova Kovinarjeva okrepitev v letošnji sezoni, Alekseja Vignjevic, ki je med ormoške strelce prestopila iz SD Dušana Poženela Rečica pri Laškem. S 375 krogi je zmagala Jagoda Tkalec iz Rečice. Med kadeti Ptujčani četrti V kadetski konkurenci s pištolo je najboljši rezultat dneva s 365 krogi postavil Jure Klančar iz Olimpije. Ptujča-ni so med posamezniki pokazali dobro formo, najvišjo uvrstitev s 343 krogi pa je dosegel Nik Volgemut in osvojil peto mesto. Rok Bezjak in Ino Zorec sta s 340 krogi za- sedla 7. in 8. mesto. Za Juršin-ce sta se borila Mitja Vučina in Nejc Horvat in s 305 ter 269 krogi osvojila 17. in 19. mesto. Med kadetinjami je zmagala Anja Prezelj iz Železnikov s 360 krogi, juršinska strelka Sandra Kumer pa je sezono začela zelo dobro in s 328 krogi (lani povprečje 301,5) zasedla 6. mesto. Tudi v kadetski konkurenci so ekipno zmago slavili branilci naslova Škofjeločani, ki so dosegli 1035 krogov. Ptujčani, državni podprvaki in tretji iz lanske ligaške sezone, so v uvodu v sezono dosegli 1023 krogov in za osem krogov zaostali za ekipnim odličjem ter osvojili četrto mesto. Juršinčani so z 902 krogoma presegli lanske najboljše rezultate in pristali na sedmem mestu. Najvišje Žan Tomažič Med mladinci s puško je zmago slavil Žan Kelenc iz Črenšovcev (409). Ormoški strelci Kovinarja, Žan To-mažič, Matjaž Pleh in Rok Tomažič, so s 394.4, 379.6 in 369.6 kroga osvojili 14., 25. in 33- mesto med posamezniki, v ekipni razvrstitvi pa so bili deveti s 1143,6 kroga. Ormoški strelci Tovarne sladkorja so v ekipnem delu s 1130,4 kroga osvojili enajsto mesto, med posamezniki pa se je najvišje uvrstil Aljaž Čučko, ki je s 385,6 kroga pristal na 20. mestu. Metod Rakuš in Matija Ambrož sta ostala brez ligaških točk na 28. in 32. mestu. Kidričani ostali brez odličja na 4. mestu V kategoriji kadetov s puško so zelo dobro streljanje pokazali tudi kidričevski strelci, zelo visoki uvrstitvi pa sta dosegla Žan Gojko-šek in Ivo Cicmanovič Zimet, ki sta s 383 in 382 krogi bila le za 1,8 kroga oddaljena od bronastega odličja, osvojila sta 4. in 5. mesto. Zelo dober uvod v sezono je tako uspel predvsem Cicmanovič-Zimetu, ki je še v lanski sezoni nastopal med pionirji s serijsko zračno puško, letos pa je presedlal v kategorijo višje, med kadete s standardno puško. Tudi preostali trije kidri-čevski strelci Domen Širov-nik, Tilen Vuk in Mihael Mikolič Sobotič so osvojili ligaške točke in s 375.3, 366.3 in 363.5 kroga zasedli 11., 17. in 19. mesto. Zmagal je Brežičan Timotej Tim Rus s 394,5 kroga. Med kadetinja-mi pa je bila najboljša Rušan-ka Urška Hrašovec s 400,8 kroga. V ekipni razvrstitvi so zmagali strelci iz Ruš s 1157,3 kroga, pred ekipo iz Slovenskih Konjic s 1156,6 krogi in Doličem iz Mislinje s 1141,3. Le s krog slabšim dosežkom so Kidričani s 1140,3 kroga osvojili visoko 4. mesto, kar je lepa vzpodbuda pred nadaljevanjem sezone. Simeon Gonc 20 Štajerski Šport, šport mladih petek • 23. oktobra 2015 Odbojka • Alen Pajenk Pajenk: »Naredili smo ogromno delo« Alen Pajenk je na EP v Bolgariji odigral pomembno vlogo v dresu slovenske reprezentance. V Sloveniji na športnem področju še vedno odmeva izjemen podvig novih športnih junakov, ki so na evropskem prvenstvu v odbojki presegli sami sebe in se zavihteli na končno 2. mesto na Stari celini. Slovenci so presenetili prav vse, evropska in svetovna športna javnost se čudita, saj do sedaj pretiranih uspehov naša izbrana vrsta ni imela. Toda vse se je spremenilo s prihodom slovitega italijanskega stratega Andree Gianija, ki je sicer odlični generaciji fantov vcepil še to, kar ji je manjkalo: smelost, predrznost, zaupanje in kanček samozavesti. Vse te lastnosti so našo izbrano vrsto povezale v neustavljivo celoto, ki je pokleknila šele v finalu proti zmagovalcu svetovne lige Franciji. Slovenija je tako dokončno na odbojkarskem zemljevidu Evrope in sveta in v prihodnje bo varovance italijanskega stratega pač treba jemati bi- KMN Tomaž Picerija Ozmec - Re/max Maribor 3:5 (0:4) STRELCI: 0:1 Totoškovič (2.), 0:2 Jandrič (3.), 0:3 Čeh (7.), 0:4 Filekovič (14.), 1:4 Gašpa-rič (24.), 1:5 Fideršek (25.), 2:5 Koren (36.), 3:5 Gašparič (39.) KMN TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Kolarič, Magdič, Goričan, Jaušovec, Belšak, Gašparič, Vo-čanec, Koren, Kamenšek, Bohi-nec; Trener: Matej Gajser. Minuli konec tedna so pod okriljem Nogometne zveze Slovenije potekale tekme REZULTATI OSMINE FINALA: Tomaž Picerija Ozmec - RE/ MAX Maribor 3:5 (0:4), Do-brepolje - KMN Benedikt 1:4 (1:3), Kix Ajdovščina - Slemen 1:3 (o:1), Bronx Škofije - Black & White 6:0 (3:0), Dobovec INPLAN - Potočje projektiranje Sevnica 6:3 (1:0), Oplast Kobarid - Puntar 6:1 (2:0), FSK Stripy - FC Litija 4:6 (2:1), ŠD Mlinše - Gorica 8:7 (1:0). Nogomet • 1. SML 11. KROG: Farmtech Veržej -Aluminij 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Vidovič (51.), 2:0 Pintarič (58.). 1. SKL 11. KROG: Farmtech Veržej -Aluminij 0:2 (0:0); strelec: 0:1 Medved (51.), 0:2 Medved (59., z 11 m). SKUPNA LESTVICA: 1. NOGA TRIGLAV 18 13 3 2 44:15 42 2. DOMŽALE 18 12 1 5 44:19 37 3. ALUMINIJ 20 10 5 5 35:25 35 4. B. PUBLIKUM 20 10 4 6 28:20 34 5. OLIMPIJA 18 10 2 6 35:14 32 6. MARIBOR 18 10 2 6 34:26 32 7. KRŠKO 20 9 4 7 36:20 31 8. INTERBLOCK 20 8 6 6 26:23 30 9. GORICA 22 8 3 11 35:34 27 stveno bolj resno. Evforijo je v Sloveniji še vedno moč čutiti, ne nazadnje se je sprejema junakov na Kongresnem trgu v Ljubljani v ponedeljek udeležilo veliko ljudi. Fantje so se med tem že vrnili v svoje klube, kjer bo sedaj v ospredju klubska sezona. Pomembno vlogo v slovenski izbrani vrsti ima tudi Alen Pajenk, ki sicer izvira iz Jir-šovcev pri Destrniku. Odlični bloker je trenutno član turškega Fenerbahčeja, neposredno po finalu evropskega prvenstva pa je za Štajerski tednik povedal: »Lahko smo srečni, da smo prišli do finala, tu pa smo nato pač nesrečno izgubili. Škoda, ker smo bili blizu, da bi Francozom vzeli set ali celo dva. Vsekakor pa ne smemo biti žalostni ali kakorkoli razočarani, saj smo naredili ogromno delo. Stopnjevali smo igro po tistih dveh porazih v skupini in mislim, da smo lahko s tem nastopom res zadovoljni.« osmine finala Pokala terme Olimia 2015/16. Z območja MNZ Ptuj si je pravico do igranja zagotovila drugoligaška ekipa KMN Tomaž, ki pa ni imela sreče pri žrebu, saj je izžrebala trenutno prvouvr-ščeno ekipo 1. SFL in enega glavnih kandidatov za naslov državnega prvaka Remax Maribor. Tekmo, ki je potekala v soboto v športni dvorani Veli- 10. KOPER 20 6 9 5 19:21 27 11. VOC CELJE 20 6 6 8 28:35 24 12. KRKA 20 6 5 9 19:26 23 13. FARM. VERŽEJ 20 6 3 11 22:39 21 14. BILJE 20 5 5 10 16:37 20 15. RUDAR VELENJE 20 4 3 13 24:60 15 16. ŠAMPION 22 3 3 16 24:55 12 Futsal LIGA U-19 VZHOD REZULTATI 1. KROGA: FC Ptuj - Dobovec 1:0 (0:0); strelec: Zimet (36.); Potočje projektiranje Sevnica - Tomaž Picerija Ozmec 3:3 (0:2); strelci: 0:1 Gašparič (9.), 0:2 Školiber (15.), 0:3 Kamenšek (25.), 1:3 Jankovic (33.), 2:3 Gorjup (35.), 3:3 Jankovic (38,, iz 10-m); Sicer pa smo Pajenka »v akciji« na »domačem terenu nazadnje imeli možnost videti poleti 2013, ko je na Ptujskem ka Nedelja, so z rezultatom 3:5 dobili favorizirani gostje. Srečanje se ni začelo po željah domačinov, saj so gostje že po sedmih minutah vodil z 0:3, kar je na koncu tudi odločilo tekmo. »Na začetku smo plačali davek treme in v prvih petih minutah nismo igrali tako, kot smo sposobni in kot smo igrali v nadaljevanju,« je povedal domači trener Matej Komunala Sveta Trojica -FK Kebelj 2:3 (0:2); strelci: 0:1 Kotnik (9.), 0:2 Žigart (17., iz 10-m), 1:2 Kranvogel (26.), 2:2 Hrastnik (30.), 2:3 Gosnik (40.). RE/MAX Maribor -Olimp Celje 4:6 (1:2). LIGA U-17 REZULTATA 1. KROGA: KMN Slovenske Gorice - RE/ MAX Maribor 13:3 (7:1); KMN Benedikt - NK Imeno Kozje 9:3 (4:1). LIGA U-15 VZHOD REZULTATI 1. KROGA. KMN Slovenske Gorice - FC Stadionshop Ptuj 7:0 (3:0); strelci: 1:0 Nemšak (4.), 2:0 Nemšak (7.), 3:0 Horvat (14.), 4:0 Nemšak (28., iz 6-m), 5:0 morju v ekshibicijskih tekmah igral svoj priljubljeni poletni konjiček - odbojko na mivki. tp Matej Gajser, trener KMN Tomaž: »Ponosen sem na svoje fante, ki so pustili srce na igrišču. Na koncu smo imeli celo določene možnosti za kaj več, a glede na celotno tekmo je rezultat realen. Taka igra in pristop sta spodbuda za naprej. Ekipi Maribora želimo obilo uspeha v nadaljnjem tekmovanju. Najpomembnejše je sedaj, da to energijo in pristop prenesemo na naslednjo tekmo v 2. SFL, ko naslednji teden gostujemo v Velikih Laščah.« Gajser. Po minuti odmora so se mladi igralci KMN Tomaž otresli začetne treme in so s pokrivanjem po celem igrišču dodobra namučili tekmece, ki so morali za zmago do konca pokazati svoj maksimum. V dresu Maribora so izstopali Mile Simeunovic, Suad Filekovic in trenutno vodilni strelec 1. SFL Denis Totoškovic, medtem ko je pri mladi ekipi iz Tomaža z dvema goloma navdušil Mitja Gašparič. DB Fras (30.), 6:0 Nemšak (32.), 7:0 Nemšak (38.); KMN Benedikt - KMN Meteorplast 14:0 (7:0); strelci: 1:0 Rajter (1.), 2:0 Šuman (7.), 3:0 Žižek (8.), 4:0 Šuman (9.), 5:0 Maurič (12.), 6:0 Ajlec (15.), 7:0 Šuman (16.), 8:0 Maurič (28.), 9:0 Maurič (30.), 10:0 Žižek (31.), 11: 0 Klingsbichl (33.), 12:0 Ajlec (34.), 13:0 Klingsbichl (36.), 14:0 Žižek (38.); Futsal klub Kebelj - NK Imeno Kozje 0:3 (0:3); Potočje projektiranje Sevnica - Futsal club Ptuj 1:7 (1:5); strelci: 0:1 Franci (1.), 0:2 Franci (5.), 0:3 Sagadin (7.), 1:3 Meglič (7.), 1:4 Sagadin (17.), 1:5 Pečnik (19.), 1:6 Pečnik (28.), 1:7 Novak (38.). jm Futsal • Pokal Terme Olimia 2015/16 Tomaž priznal premoč Mariboru Ekipa ŽNK MSM Ptuj, selekcija U-15 Mladinske lige Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zavrč - Celje, Rudar - Luka Koper; SOBOTA ob 20.00: Olimpija - Maribor; NEDELJA ob 14.00: Krka - Krško; NEDELJA ob 17.45: Gorica - Domžale. 2. SNL PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Drava Ptuj - Farmtech Veržej, Kalcer Radomlje - Roltek Dob, Ankaran - TKK Tolmin, Šenčur - Zarica Kranj; NEDELJA ob 14.00: Triglav Kranj - Alu- minij. 3. SNL SEVER PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.30: Brežice 1919 - Vi- dem, Fužinar Noži Ravne - Koroška Dravograd, AjDAS Le- nart - Šmartno 1928, Dravinja - Mons Claudius; SOBOTA ob 16.00: Radlje - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 15.30: Podvin- ci Betonarna Kuhar - S. Rojko Dobrovce; NEDELJA ob 16.00: Šampion - Maribor B. SUPERLIGA PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Cirkulane - Tržec, Haj- dina - Bukovci, Aha Emmi Bistrica - Gerečja vas; NEDELJA ob 14.00: Stojnci - Carrera Optyl Ormož, Apače - Središče ob Dravi. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Boč Poljčane - Podvinci Betonarna Kuhar, Rogoznica - Gorišnica, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Podlehnik; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Lesko- vec; NEDELJA ob 14.00: Markovci - Skorba. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Hajdoše - Zgornja Polskava, Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik - - Grajena, Pragersko - Slovenja vas; NEDELJA ob 14.00: Makole - Maj- šperk. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 12. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (NEDELJA ob 15.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 12. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (NEDELJA ob 13.00) Rokomet • 1. A DRL (m) 8. KROG: Jeruzalem Ormož - Riko Ribnica (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL (m) 6. KROG: Radeče MIK Celje - Drava Ptuj (SOBOTA ob 19.00); Grosuplje - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 20.00) 2. DRL (m) 4. KROG: Jadran 2009 Hrpelje Kozina - Velika Nedelja Ca- rrera Optyl MLADINSKO - ČLANSKA LIGA VZHOD (ž) 4. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Litija (SOBOTA ob 16.30) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 2. KROG: ŽOK GM mobil Ptuj - Ljutomer (SOBOTA ob 17.30) Namizni tenis • 2. SNTL (m) 3. KROG: Sobota - Ptuj (SOBOTA ob 10.00); Kema II - Ptuj (SOBOTA ob 16.00) 3. SNTL(m) 3. KROG: Savinja - Cirkovce (SOBOTA ob 10.00) Tajski boks • Noč gladiatorjev Klub tajskega boksa Ptuj - Muay Thai Gym Ptuj v soboto od 18. ure naprej v športni dvorani Center organizira mednaro- dno ligo v tajskem boksu. Šah • Ptuj Open 2015 10. mednarodni turnir Ptuj Open (24. do 31. 10, v grand hotelu Primus Ptuj): - odprtje turnirja: 24. 10. ob 15.00 (namenjeno tudi sveča- nosti ob 80-letnici ŠD Ptuj), 1. krog: 24. 10. ob 16.00 2. krog: 25. 10. ob 09.30 3. krog: 25. 10. ob 16.30 4. krog: 26. 10. ob 16.30 5. krog: 27. 10. ob 16.30 6. krog: 28. 10. ob 16.30 7. krog: 29. 10. ob 16.30 8. krog: 30. 10. ob 16.30 9. krog: 31. 10. ob 14.30 - zaključek turnirja ter podelitev nagrad bosta pol ure po kon- čani zadnji partiji. David Breznik, SR petek • 23. oktobra 2015 Šport, rekreacija Štajrnhi 21 Ribolov • 15. tekmovanje policistov Športni ribolov • DP veteranov V ekipni konkurenci slavili domačini iz PP Podlehnik Ob ribniku v Podlehni-ku so v torek zbrali policisti iz območja Policijske uprave Maribor na 15. tekmovanju v športnem ribolovu za pokal Haloz; med posamezniki je bil najboljši Davorin Turk (IPA Štajerska), med ekipami pa so slavili domačini iz PP Podlehnik. Domačini iz policijskega športnega društva Podlehnik so se tudi tokrat izkazali za odličnega gostitelja, saj so kljub izredno slabemu vremenu tradicionalno srečanje policistov iz območja policijske uprave Maribor v lovu rib s plovcem izvedli brez težav. Njihovemu povabilu se je kljub neprekinjenemu dežju odzvalo kar 33 policistov, ki so svojo ribiško srečo in lepe nagrade lovili v ekipni in posamezni konkurenci. Po šti-riurnem namakanju trnkov, tekmovanje je namreč trajalo od devete do trinajste ure, so razmeroma dober ulov policistov natančno stehtali člani komisije iz Ribiške družine Ptuj Srečko Leben, Slavko Er-lač in Stanko Rogina. In stroga tehtnica je pokazala, da je med posamezniki prvo mesto dosegel Davorin Turk iz ekipe IPA Štajerska, ki je ujel 9.980 gramov rib, drugi je bil Franc Večerjevič iz PMP Središče ob Dravi z 9.730 grami rib, tretji pa domačin Miran Brumec z 8.500 grami ujetih rib. V ekipni konkurenci pa so Plavanje • Mednarodni miting v Sarajevu Grobelškovi in Benkovi dve medalji Sarajevo je bilo v soboto in nedeljo prizorišče mednarodnega plavalnega mitinga Mladi za mlade 2015. V prestolnici Bosne in Hercegovine je bilo prijavljenih 387 tekmovalcev iz sedmih držav: BiH, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Madžarske, Velike Britanije in Slovenije. Barve Plavalnega kluba Terme Ptuj so zastopali Lora Grobelšek, Klara Benko, Gaja Plohl, Sara Lampret in Leon Ljubec Zajko. Ti so imeli v Sarajevo močno podporo navijačev, saj je ptujska odprava skupno štela kar 21 članov. V dveh dneh so ptujski plavalci v olimpijskem 50-metrskem bazenu opravili 21 startov v predtekmova-njih, popoldan so plavali še v osmih finalih. Skupno so postavili sedem osebnih rekordov in zabeležili štirinajst uvrstitev med najboljšo deseterico. Na zmagovalni oder sta tokrat po dvakrat stopili Lora Grobelšek in Klara Ben-ko. Grobelškova je trenerja Igorja Sternada in navijače razveselila z dobrimi nastopi, prav posebej pa je potrebno izpostaviti, da je bila druga v absolutni članski konkurenci v disciplini 100 metrov hrbtno (1.09.75) in tretja v Trije Ptujčani bodo prihodnje leto zastopali Slovenijo na svetovnem prvenstvu ' ■ J 1 ^V* ■ VvV* Foto: M: Ozmec Kljub dežju je ob ribniku v Podlehniku športno in ribiško srečo preskušalo kar 33 policistov iz območja PU Maribor. Ekipa veteranov Ribiške družine Ptuj je na sobotnem ligaškem prvenstvu v Ratečah osvojila naslov državnih prvakov za leto 2015; trije med njimi so se uvrstili v državno ekipo, ki bo prihodnje leto zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu. V letošnjem ligaškem tekmovanju športnih ribičev Slovenije v lovu rib s plovcem je sodelovalo 16 ekip iz vse države, po petem kolu državnega prvenstva pa so minulo soboto na tekmi v Radečah naziv državnih prvakov osvojili člani ekipe veteranov RD Ptuj. Ekipa Ptujčanov je ta laskavi naslov osvojila v postavi Branko Verdenik, Marjan Vrečar, Dušan Horvat, Stanko Žitnik in Zvonko Petek, sicer predsednik RD Ptuj. Ptujčani so pod budnim očesom trenerjev Aleksa in Matjaža Mesariča ter generalnega sponzorja Marjana Skoka, direktorja Gastroja, osvojili prvo mesto nadvse prepričljivo, s prednostjo 10 negativnih točk, pred ekipama iz Brežic in Novega mesta. Na zadnji tekmi v Radečah so sicer osvojili drugo mesto, vendar so dosedanje odlične uvrstitve zadostovale za osvojitev letošnjega državnega prvenstva v lovu rib s plovcem. Tudi v razvrstitvi posameznikov so se ptujski ribiški veterani dobro odrezali, saj je Branko Verdenik osvojil drugo mesto, Stanko Žitnik četrto, Marjan Vrečar pa šesto mesto, s čimer so se vsi trije uvrstili v državno ekipo v lovu rib s plovcem, ki bo Slovenijo zastopala na Svetovnem prvenstvu športnih ribičev, ki bo prihodnje leto 2016 na Češkem. Pravico na tekmovanju imajo le ribiči, starejši od 65 let. -OM slavili domačini, saj je največ rib ujela ekipa iz PP Podleh-nik v sestavi Miran Brumec, Gregor Karneža in Silvo Ga-brovec. Drugo mesto je dosegla ekipa IPA Štajerske iz Maribora, na tretje mesto pa so se uvrstili veterani ekipe Gastro iz Ptuja. Najboljšim posameznikom in ekipam so pokale in praktične nagrade izročili komandir PP Podlehnik Uroš Kušar, lastnik gostišča ob ribniku Podlehnik Stanko Skledar in predsednik policijskega športnega društva Podlehnik Miran Brumec. Po zaključni slovesnosti pa so tudi tokrat nadaljevali s tradicionalnim tovariškim srečanjem policistov. -OM Foto: M: Ozmec Zmagovalna ekipa veteranov RD Ptuj po vrnitvi iz ribiške tekme v Radečah, kjer so osvojili naslov državnih prvakov za leto 2015. disciplini 50 metrov hrbtno (32.11.). Ob teh dveh medaljah si je nastop v absolutnem finalu priplavala še na 50 metrov prosto, kjer je osvojila peto mesto. Srebrno medaljo si je priplavala tudi Klara Benko v disciplini 50 metrov prosto in bronasto medaljo na 100 metrov prsno. V prav vseh nastopih si je priplavala finale, tako da je bila osma še na 50 metrov delfin. Osma je bila tudi v A absolutnem finalu na 50 metrov prosto, v kateri disciplini se je prvič spustila pod mejo 30 sekund (29.72.). Izmed predstavnikov PK Terme Ptuj je bil edini fant Leon Ljubeč Zajko, ki si je prvič priplavala B-finale na 400 metrov prosto in je na koncu osvojil peto mesto. Sari Lampret, kot najmlajši članici odprave, je zmanjkalo malo športne sreče, da bi stopila na zmagovalni oder, saj je osvojila 4. mesto na 100 metrov prsno, ob tem pa še tri peta mesta v disciplinah 50 hrbtno, 50 prsno in 50 delfin ter šesto mesto na 50 metrov prsno. Prav tako je odlično svoje prvo tekmovanje v tujini zaključila tudi Gaja Plohi, ki je odplavala dva osebna rekorda na 50 in 100 metrov prsno. David Breznik Rokomet • Mlajše kategorije KADETI, SKUPINA VZHOD CELJE PIV. LAŠKO - JERUZALEM ORMOŽ 37:29 (16:17) JERUZALEM: Firšt Šeruga, Škrjanec, Milec; Šoštarič 2, Zidarič 3, Munda, Šulek, Nie-dorfer 2, Ciglar 4, Hebar, No-tersberg, Belec, Hebar 8, Voljč 1, Koderman 9. Trener: Mladen Grabovac. V 1. polčasu je Jeruzalem zamudil lepo priložnost, da odide na odmor z večjo prednostjo (16:17). V drugem delu je bila igra Ormožanov neprepoznavna in Celjani so 2. polčas dobili s prednostjo devetih zadetkov (21:12). Ne spomnimo se, da bi katera ekipa v preteklosti v enem polčasu tako visoko na-digrala Ormožane. STAREJŠI DEČKI A CELJE PIV. LAŠKO - V. NEDELJA CARRERA OPTYL 29:16 (14:10) V. NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zemljič; Munda, Borko, Rubin, Fergola, Toplak 6, Kuhar 4, Horvat 1, Torič 1, Herga Rizman, Voršič, Sovič, Lukman, Kovačec, Škrinjar. Trener: Davorin Kovačec. Odlična igra gostov do 20. minute in presenetljivo vodstvo z golom prednosti (8:9). Zagotovo najboljših dvajset minut, »združenih« v letošnjem prvenstvu. Žal je bila v nadaljevanju usodna kratka klop, ki jo zasedajo leto dni mlajši rokometaši. GORENJE VELENJE - DRAVA PTUJ 24:30 (14:14) RK DRAVA PTUJ: Lazič, Mr-šek, Štampar 2, Pšajd, Kokot, Godicelj 8, Čeh, Planinc, Simo-nič 3, Murko, Lovrenčič 8, Her-javec, Nikl 7, Matjaž, Pogelšek 2. Trenerja: Ivan Hrupič, Aleš Planinc. Tudi po šestem krogu so Ptujčani ostali nepremagani. Razpoloženi domačini so v sredini prvega polčasa povedli za tri zadetke (9:6), vendar so jih Ptujčani do konca prvega dela ujeli. V drugem polčasu so mladi dravaši odločneje zaigrali v obrambi in napadu, svoj delež sta pristavila še vratarja, ki sta ubranila kar tri od skupaj petih sedemmetrovk. Tako se je v sredini drugega polčasapre-dnost prevesila na gostujočo stran (18:22). Velenjčani so se trudili, da bi se vrnili v tekmo, vendar so jim pošle moči. Ptujčani so srečanje pred številčnimi domačimi in gostujočimi navijači mirno pripeljali do konca. V naslednjem krogu prihajajo v goste vrstniki iz Celja, kar pomeni, da se bosta pomerili še edini nepremagani ekipi. uk, tp 22 Štajerski Podravje petek • 23. oktobra 2015 Maribor, Sv. Trojica • Zupan postal direktor Fras za direktorja mestne uprave občine Maribor Župan mestne občine Maribor Andrej Fištravec je za vršilca dolžnosti direktorja uprave Mestne občine Maribor imenoval Darka Frasa, ki bo položaj nastopil 1. novembra za največ Darko Fras je trenutno (še) poklicni župan občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah, od dne nastopa funkcije v. d. direktorja MU MO Maribor pa bo župansko delo opravljal nepoklicno. Hkrati s podpisom njegove pogodbe so stekli tudi postopki za javni natečaj za položaj direktorja MU MO Maribor. Ob podpisu pogodbe je Darko Fras povedal: »Ponudba kolega župana je zame velik izziv, za katerega upam, da mu bom kos glede na moje dosedanje delovne izkušnje. V času, ko bom zasedal položaj kot vršilec dolžnosti, bom dal vse od sebe, da bom mestno upravo vodil strokovno in korektno, pri čemer mi bodo pomagale dosedanje izkušnje na tem področju. Zagotovo imam ambicije, da tega položaja ne bi zasedel zgolj za določen čas, bo pa ta vmesni čas pokazal, kaj lahko skupaj naredimo. S 1. novembrom, ko uradno nastopim položaj vršilca dolžnosti, bom postal nepoklicni župan občine Sveta Trojica, kar zakonsko ni sporno in je v praksi možno. V tem ne vidim konflikta interesov, prej singerije in možnosti povezovanja, saj je Maribor regionalno središče in z veliko mero energije in odločnosti sprejemam ta nov življenjski izziv.« Kot je za časopis Štajerski tednik potrdil Fras, ima res namen tudi kandidirati za direktorja mestne uprave v MO Maribor, če se bo izkazalo, da bo sodelovanje v prvih mesecih dobro. Na vprašanje, kako bo to vplivalo na delo v domači občini, pa je povedal: »Vsekakor bom manj časa na Občini v Trojici, računam pa, da to ne bo bistveno vplivalo na delo občine. Uprava je utečena in sposobna izvajati svoje naloge. Sicer pa sem že pred volitvami najavil, da bom verjetno spremenil način opravljanja funkcije v nepoklicno, kar je ne nazadnje praksa tudi v številnih celo večjih občinah. Podžupanja in podžupan pa bosta verjetno dobila več pooblastil, če se bo to v praksi izkazalo za potrebno.« ML Ptuj • Študentje imajo novo vodstvo Sveža in mlada ekipa, ki želi poenotiti mlade Po 3 letih vodenja Kluba ptujskih študentov se je s te funkcije poslovil Aleš Meglič, ki je predsedniško mesto predal Mihi Rajhu. Tega so študentje izvolili z veliko večino, saj je od skupaj prisotnih okrog 305 študentov na zboru prejel kar 265 glasov podpore. Minulo soboto so na Klubu ptujskih študentov, ki združuje 460 članov iz 16 spodnjepodra-vskih občin, izvolili novo vodstvo. Klub sicer pokriva široko območje, skupaj v teh občinah živi kar 3000 študentov, med letom pa se njihovo članstvo povzpne tudi na 700 študentov. Njih kar 305, torej 3/4 vseh trenutnih članov pa se je udeležilo sobotnega občnega zbora, na katerem so volili tudi novo vodstvo. Kot poudarja dosedanji predsednik Aleš Meglič, je to izjemen podatek, saj nobeno leto ni bilo takšnega odziva in zanimanja za študentske volitve na Ptuju. A očitno so študentje prišli z namenom: podpreti Miho Rajha in novo ekipo. Zraven Rajha, ki je novi predsednik KPŠ ekipo sestavljajo še: Aleksander Murko (blagajnik), Špela Bezjak (vodja odbora za informiranje), Sara Ko-vačič (vodja odbora za socialo in izobraževanje), Aleks Pešič (vodja odbora za kulturo), Nik Veličk-ovič (vodja odbora za področje razpisov in mednarodno sodelovanje) in Denis Kouter (vodja odbora za rekreacijo). Izvoljeni so bili tudi člani disciplinske komisije (Eva Zorko, Maša Štebih, Žan Kokol) in člani Nadzornega odbora (Eva Vojsk, Špela Mlakar, Vid Lah). Volitev se je udeležilo kar 300 študentov, za predsednika večino izvolili Miha Rajha. Foto: arhiv KPS so z veliko Gorišnica • Tradicionalna enodnevna kampanja Drobtinice za dober namen Občinski odbor Rdečega križa v Gorišnici je tudi letos sodeloval v enodnevni kampanji z naslovom Drobtinica. Zbirali so prostovoljne prispevke, ki jih bodo namenili za šolski sklad in omogočili tople obroke socialno ogroženim učencem. Namen 15. enodnevne kampanje Drobtinica, ki poteka pod okriljem Rdečega križa Slovenije, je pomagati pomoči potrebnim in dopolniti programe socialne pomoči otrokom iz socialno šibkejših okolij. „Obenem pa želimo ozavestiti javnost glede problematike nezadostne in/ali nepra- vilne prehrane otrok ter vzpodbuditi čut za solidarnost s tistimi, ki so se znašli v stiski. Prostovoljci in mladi člani RK smo zato v okviru 38 območnih združenj Rdečega križa tudi letos preko različnih dejavnosti, kot so stojnice, predavanja, koncerti, delavnice o zdravi prehrani, likovne Enodnevna kampanja je potekala minulo soboto. Foto: Bojana Suman delavnice in natečaji, razstave in celo gledališke predstave ter številnih drugih aktivnosti spodbujali čut ljudi za vrednote humanosti in solidarnosti," pojasnjuje članica OO RK Gorišnica Bojana Šuman. V akcijo so se vključili prostovoljci OO RK Gorišnica in mladi člani RK iz OŠ Gorišnica z mentorico učiteljico Lidijo Lozinšek. Minulo soboto so postavili dve stojnici s kruhom in drobnim pecivom pred trgovino Mercator v Gorišnici in Jagrom v Moškanj-cih, ki so kruh podarili, prav tako pa so z donacijo kruha in peciva sodelovali še Pekarna Bratuša, Pekarna Gorišnica ter članice Društva gospodinj iz Gorišnice. Zbrane prostovoljne prispevke bodo namenili za šolski sklad in omogočili tople obroke socialno ogroženim učencem. Dženana Kmetec O tem, kako vidi novo ekipo, ki prevzema njihovo delo, pa Aleš Meglič, bivši predsednik: „Z uspešno predanim mandatom se v KPŠ-ju začenja nov cikel z svežo energijo in veliko novimi aktivisti. V preteklih letih smo uspeli postaviti dobre temelje za delovanje kluba na vseh vsebinsko pomembnih področjih ter vzpostavili dobre odnose z lokalnim okoljem, mladinskimi ter športnimi društvi iz okolice Ptuja in študentskimi organizacijami drugod po Sloveniji. Število dogodkov na leto merimo že z tromestno številko, delujemo z obnovljeno Infotočko v starem mestnem jedru, smo pobudnik strateškega mladinskega organiziranja na Ptuju, vodimo najbolj alternativen klub v tej regiji MKC Kolnkišto ter vsako leto aktiviramo 700 članov, ki si s potrdilom o šolanju podaljšajo svoje članstvo. Novemu vodstvu želim veliko uspehov, dobrega medsebojnega sodelovanja, spoštovanja in povezovanja ter pozitivne energije. Verjamem, da bodo ob takem interesu članov kluba po aktivnem vključevanju projekti lahko le še bolj kreativni." Z veliki ambicijami in pričakovanju pa se v predsednikško delo podaja tudi študent Miha Rajh, ki pravi, da si vodenje Kluba ptujskih študentov šteje v izjemno čast, saj klub zastopa interese več kot 3000 študentov v tej regiji. Obenem pa dodaja, je to velika odgovornost, saj so volivci dali priložnost povsem novi, zelo mladi ekipi, ki se bo morala v naslednjih tednih šele dokazovati. „V vsakem primeru pa je sprememba zelo dobrodošla, saj si lahko obetamo svežih idej, drugačnih projektov, krog aktivnih članov kluba, ki delujejo na področjih športa, sociale in izobraževanja, mladinske problematike in se udeležujejo zabavnih in kulturnih dogodkov pa je posledično močno zrasel. Verjamem, da bo nova ekipa dobro sodelovala, ostala zvesta svojemu programu in uspela povezati in poenotiti mlade znotraj Upravne enote Ptuj," o svojih načrtih pravi Rajh. Dženana Kmetec Juršinci • 23. Zahvala jeseni Jesen je izredno obrodila „Letošnja jesen je izredno bogato obrodila in za to se je treba še posebej zahvaliti," je ob praznovanju že 23. tradicionalne prireditve Zahvala jeseni, ki jo že od vsega začetka pripravlja Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci, dejala predsednica društva in idejni vodja projekta Marta Toplak. Minulo nedeljo je bilo v Jur-šincih znova praznično. Potekala je že 23. Zahvala jeseni, s katero društvo ponosno predstavlja domačo občino, celotne Slovenske gorice in njene posebnosti. Uvod v praznovanje zahvalne nedelje je že tradicionalno slovesna zahvalna maša s povorko, na kateri kraljice prinašajo darove in sadove zemlje. Tokrat so pripravili tudi razstavo sadni vrt, ki je še vedno na ogled v tamkajšnji cerkvi. Letošnja Zahvala jeseni je bila namreč po 20. letih zopet posvečena sadjarstvo in sadju. »Pred 20 leti m fi "S. FOTO: ML V Juršincih so se tudi letos poklonili jesenskim sadovom in darovom z že tradicionalno prireditvijo Zahvala jeseni. smo razglasili kraljico sadja. Ta čast je pripadla Marjetki Horvat iz Kukave. Namreč v Kukavi so bili že nekaj poznani po sadovnjaki oz. sadjarstvu". Zaradi slabega vremena je sicer letos prireditev potekala v tamkajšnji večnamenski dvorani. Člani društva so v sodelovanju z vaščani Kukave pripravili igro, v kateri so prikazali dediščino in zgodovino te vasi. V igri je seveda nastopila kraljica sadja. Sledilo je druženje z dobro kapljico. Monika Levanič Foto: ML petek • 23. oktobra 2015 Naše akcije in prireditve Štajerski 23 Juršinci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Foto: Črtomir Goznik Navdušili s pesmijo in mladostno razigranostjo Večnamenski kulturni center dr. Antona Slodnjaka Juršinci je 20. oktobra pokal po šivih, toliko je bilo vseh, ki so si želeli ogledati nastope mladih pevcev v drugi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, pri katerem so združili moči Občina Juršinci, OŠ Juršinci, Vrtec Juršinci in družba Radio-Tednik Ptuj. V Juršincih bo tudi en od dveh polfinalnih nastopov, drugi bo v Kidričevem. Na juršinski oder so najprej stopili najmlajši iz vrtca, zatem pa mladi pevci v obeh kategorijah, najprej od 1. do 5. razreda, zatem pa od 6. do 9. razreda. V prvi kategoriji je nastopilo 14 pevcev, vldjučno s tremi dueti, v drugi kategoriji pa štiri mlade pevke. Njihove nastope je ocenjevala komisija, ki so jo sestavljali voditelj Dalibor Bedenik in tonska tehnika Radia Ptuj Tone Topolovec in Borut Horvat. Ob podpori staršev, dedkov in babic, tet in stricev ter sošolcev in prijateljev so imeli mladi pevci tudi podporo juršinskega župana Alojza Kaučiča, ki je zadovoljen, da se ta pevska in pravljična zgodba uspešno nadaljuje, direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj Draga Slamerška, ki je prepričan, da je že obisk pokazal, da bo projekt še naprej uspešno živel in se razvijal ter da bo slovenska pesem še dolgo živela, in ravnateljice Jelke Svenšek, ki se je še posebej zahvalila učiteljicama Heleni Šoštarič in Silviji Šegula, ki sta mlade pevce pripravljali za nastop, da so imeli čim manj treme, saj je petje na matrice še posebej težko. Letos imajo v OŠ Juršince več oddelkov od 1. do 5. razreda, kar se je tudi poznalo po udeležbi na prireditvi. Mlajši so zbrali več poguma in se v večjem številu prijavili, avdicije pa posebej niso pripravili, saj so želeli, da bi se mladim uresniči- V Juršincih so peli: Jan Plohl, Lia Kovačec, Stela Petek, Lea Muhič in Barbara Krivec, Neja Horvat in Melanie Flos, Tim Kunčnik in Lan Varga, Sara Perša, Larisa Golob, Hana Berlak, Tamara Hočevar, Julija Novak, Doroteja Ko-zar, Ina Cizerl, Klara Marčič in Leja Majcen. Foto: Črtomir Goznik Na drugi prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je nastopilo 18 mladih pevcev, od tega dva dekliška in en fantovski duet. Leja Majcen, devetošolka, si je polfinalno vstopnico pripela v kategoriji od 6. do 9. razreda. Leja Majcen (zmagovalka vil. kategoriji): „0 zmagi nisem posebej razmišljala. Veliko sem vadila, vsak dan malo. Kako bo v polfinalu, bo odvisno od konkurence. Potrudila se bom po najboljših močeh. Kmalu bom zapustila osnovno šolo, želim postati vzgojiteljica, pa tudi pela bom še naprej. Veliko pojem, tudi skupaj z očetom Vincencem, ki je moj vzornik." le njihove želje, da bi sodelovali v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ter si pridobili nekaj odrskih izkušenj oz. drugih dragocenih izkušenj pri oblikovanju svoje samopo-dobe in samozavesti. Po oceni komisije sta se najbolje odrezali Hana Berlak v prvi kategoriji in Leja Majcen v drugi kategoriji, ki sta si z zmago priborili tudi vstopnico za polfinalni nastop. Vsi preostali, ki so 20. oktobra nastopili v Juršincih, so zasedli drugo mesto. MG Nagradno turistično vprašanje . V turizmu se vedno preveč starega razmišljanja Peti slovenski turistični dnevi so končani. V osrednji tematiki 18. slovenskega turističnega foruma pod naslovom Čas za re-invencije v turizmu so v treh panelih govorili o upravljanju z znamkami, destinacijskem menedžmentu in razvoju turističnih produktov. Poudarili so, da se kljub digitalizaciji še vedno srečujemo z vzorci razmišljanja iz preddigi-talnega obdobja. Slovenija mora nujno opredeliti dolgoročno naravnani in trženjsko učinkovit nacionalni destinacijski koncept. Šesto slovensko priznanje za destinacijo odličnosti so pre- jela Brda za produkt kulinarike in lokalne gastronomije. Skupaj s petimi slovenskimi turističnimi dnevi pa sta praznovali Turistična zveza Slovenije, ki je stara 110 let, in Slovenska turistična organizacija, ki ima 20 let. Uspehov pa so se veselili tudi najboljši pri urejanju okolja ter udele- Nagradno turistično vprašanje Kje je nameščena nova ptujska ura? Ime in priimek: _ Naslov: Davčna številka: ženci 62. gostinsko-turističnega zbora, ki je tudi letos vabil s številnimi tekmovanji. Na njem so, kot že nekaj let doslej, uspešno tekmovali tudi zaposleni Save turizma, d. d., Term Ptuj. Za pripravo jedi po naročilu Magic box je bronasto priznanje osvojil Zvonko Borko, Mitja Mohor-ko in Sonja Novak sta bila zlata v kategoriji razstava omizij in filiranje, med barmani je Mohamed Kaaouana osvojil srebrno priznanje, Damjana Trstenjak je bila v pripravi in postrežbi kave ponovno zlata, z zlatim priznanjem pa se je okitil tudi Srečko Krajnc v pripravi jedi v kotličku. Foto: Črtomir Goznik S takšno razglednico so letos poleti „odgovorni" na Ptuju vabili turiste na Ptuj. Upati je, da bo vabilo v letu 2016 že popolnejše in bo vsebovalo tudi podatek o najstarejšem ptujskem festivalu, festivalu narodno-zabavne glasbe. V vinorodnih območjih Slovenije so se začele tudi že priprave na tradicionalna martino-vanja, ki bodo vrhunec dosegla v martinovih dneh. Peta ptujska vinska kraljica Urška Polanecju-tri vabi v klub Gemina XIII. na večer v družbi vinskih kraljic, na katerem bo mogoče poku-siti vina treh vinorodnih dežel Slovenije, Podravja, Posavja in Primorja. Za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje, spraševali smo, koliko je stara Turistična zveza Slovenije, bo nagrado prejela Sonja Erlač, Zabovci 101, ki je pravilno odgovorila, da TZS letos praznuje 110-letnico delovanja. Danes sprašujemo, kje je nameščena nova ptujska ura. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osoj-nikova 3, Ptuj, do 30. oktobra. 24 Štajerski Kronika petek • 23. oktobra 2015 Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi? Begunska kriza je v teh dneh zajela tudi Slovenijo, ki se ji je doslej uspešno izogibala, ker so načrtovalci bližnjevo-zhodnega eksodusa pač izbrali srbsko-madžarski koridor (»Slovenia no good!«). Pa se je Madžarska odločila reči stop in bližnjevzhodni eksodus malce preusmerila! Nekaj metrov bodeče žice - in je zadeva rešena! Begunska kriza je vzbudila v nas različne občutke, različne komentarje. Ene, ki so polni čustev in razumevanja za ljudi, ki iščejo varnost, mir, blaginjo, lepše življenje; druge, ki pristopajo k dogajanju bolj racionalno. Nekateri naši bralci so prepričani, da smo novinarji polni nekih »skrivnih« informacij, ki so navadnim ljudem nedostopne. Češ da novinarji vemo, 'kaj je v ozadju', zato ima naše poročanje večjo težo. »Malo morgen« bi rekli v pogovoru. Ravno tako smo nevedni kot vsi vi, dragi bralci. Edina razlika je mogoče ta, da ne verjamemo vsega, kar preberemo, ker pač poznamo svoje novinarske kolege, naši bralci pa mogoče verjamejo. Zato pač prihaja do zelo različnih, povsem nasprotujočih si razlag enega in istega dogodka v zvezi z begunci, ki nam ga predstavijo »objektivni« mediji ... Tako gledamo posnetek, kako ženska begunka nosi dva otroka. Trpi v dežju, po blatu, medtem ko jo »hudobni« slovenski policaji le gledajo in nadzirajo ... Ti isti predvajalci posnetka pa nam pokažejo, da je za to žensko sto ali dvesto dedcev, pa nobenega otroka več, nobene druge ženske več, sami fantje, ki bi ji lahko pomagali nositi ta dva otroka. Ampak to ne bi bilo všeč »objektivni« novinarski kameri in njenemu vplivanju na čustva gledalcev. Kdo pa bo gledal, kako neki moški nosi deco, če pa lahko gleda ubogo begunko, ki si je naložila kar dva ... »Takšna je arabska tradicija, tam ženska skrbi za otroke,« mi je bilo pojasnjeno. Ja - potem pa naj ostanejo tam, kjer velja arabska tradicija. Pri nas v Sloveniji gotovo ne ... Gledam naprej: neki župan je zgrožen, ker so se begunci v njegovi občini obnašali kot navadna drhal. »Kjer so stali, tam so scali; kjer so spali, tam so srali,« je slikovito povedal. In seveda se takoj pojavijo srce parajoče zgodbe, ki med drugim na dolgo in široko razpredajo o tem, kako je ta isti župan v naši državi poneveril milijone. Kot da je to predmet razprave, dragi »objektivni« novinarji! Ko bomo govorili o županskih lopovščinah, bomo seveda povedali, kaj je poneveril ta župan (saj smo že). Ko pa poročamo o beguncih, pa menda lahko verjamemo temu županu, da loči med tem, ali je sredi asfalta na njihovem stadionu drek ali ostanek torte, ki je beguncem »slučajno« padla na tla in je niso mogli pobrati ... Še naprej spremljamo begunce. Prišli so do zbirnega centra - prezebli, lačni, utrujeni ... Ampak njihova prva prošnja ni bila: »Please, water! Please, food!« (»Prosim, vode!« »Prosim, jesti!«) Ne. Prva želja je bila: »Where is wireless?« (Za neangle-že: »Kje je brezžično internetno omrežje?«) Pa še: po dnevih in mesecih hoje so prebežniki, begunci, migranti, emigranti ali karkoli že so, žejni, lačni ... Ampak ko pridejo v slovenski zbirni center, kjer imajo pripravljeno hrano za tisoč ljudi, samo dva začutita potrebo, da bi nekaj pojedla. Samo dva!!! »Slovenia no good!« (Mogoče pa jim je kdo rekel, da ko pridejo v Slovenijo, naj se pazijo: tam je ozračje zelo zastrupljeno!) Znanec ima trgovino. Ob cesti, seveda, kjer je veliko prometa. Pa se ti prikaže tam mimo kolona beguncev. Zelo dolga, ker vsi pač ne zmorejo hitrega tempa in se kača raztegne. V trgovino vstopi begunec, izbere neki živilski izdelek - in odide. (Po domače: ukrade ga!) Niti »hvala« se ne sliši. In seveda znanec v trenutku zapre trgovino, ker če je država pripravljena porabiti milijone za begunce, naj to stori iz svojega, ne iz njegovega žepa. On bo moral plačati blago dobaviteljem, državi davek, pa še sam mora od nečesa živeti ... (Nesramnež, sploh nima občutka za begunsko problematiko ...) Oni dan sva se s kolegico v službi (in upam si reči, da tudi s prijateljico, čeprav nimava vedno enakega pogleda na dogajanje) zapletla v pogovor o begunski problematiki. Pri čemer sem jaz zagovarjal stališče, da večina beguncev sploh niso begunci, ampak osebe, ki so »podtaknjene« v begunsko zgodbo - kdo bi vedel zakaj, ona pa je seveda (ženske pač) polna razumevanja za begunce. Pa mi pravi: »Jože, ali si vi res mislite, da bi jaz pobasala svoji dve hčerki, vzela nahrbtnik in z njima šla na tako pot?« Ne, draga moja, sploh si tega ne predstavljam. Kot si v isti sapi ne predstavljam, da si neka ženska okrog pasu zaveže dinamit in se gre razstrelit na neki javni prostor sredi množice ljudi. (Če je že moški tako nor, ok ... Ampak ženska?) Pa se oboje dogaja ... In za konec še misel, povezana z naslovom komentarja. Boris Kopitar se v neki pesmi sprašuje: »Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi ...« Saj jo vsi poznamo. Boris se seveda sprašuje zaradi tega, ker je bila pred nekaj leti prava sramota, če se je kdo ukvarjal s slovensko domačo glasbo. Zdaj ima na žalost to vprašanje čisto drugi pomen. In tudi moj odgovor je čisto drugačen: »Boris, tvoj vnuk bo mogoče še pel slovenske pesmi, ker sva pač oba že precej stara in so najini vnuki tako rekoč na pragu. Ampak pravnuk pa jih ne bo pel. Ker najin pravnuk bo Mohammed.« Jože Šmigoc Cirkulane • Zeleno mejo v dveh nočeh nezakonito prestopilo okoli » Razmere so bile kaotične, V torek, 20. oktobra, nekaj pred 22. uro je v bližini Paradiža, na območju občine Cirkulane, Takšno je bilo uradno poročilo PU Maribor, v katerem so poudarili, da o prihodu skupine beguncev hrvaški varnostni organi niso obvestili slovenskih ter da policisti izvajajo postopke za njihov organiziran prevoz v ustrezne centre v Sloveniji. Prvi val ilegalnih prebežnikov v ponedeljek pozno zvečer Prvi dve veliki skupini nenajavljenih prebežnikov sta t. i. zeleno haloško mejo v občinah Zavrč in Cirkulane (naselje Meje) prestopili že v ponedeljek zvečer. Nekaj sto prebežnikom je v Zavrču streho nad glavo na stadionu, vodo in hrano zagotovil tamkajšnji župan Miran Vuk s prostovoljci. Naslednje jutro, ko so begunce že odpeljali z avtobusi v center Šentilj, mu je bilo zaradi razdejanja, ki so ga begunci pustili za seboj, te dobrodelne geste žal. Druga številčna skupina migrantov se je v deževni noči napotila po glavni cesti od Borla do Ptuja. Dežurne policijske enote so begunce usmerile na večji parkirni prostor ob trgovini Kmetijske zadruge, od koder soji že ponoči z avtobusi prepeljali v Šentilj. Jabolka so letela tudi po zraku. Ko smo se v sredo zjutraj odpravljali proti Cirkulanam, smo pred tovarno ADK v Dola-nah zagledali množico ljudi na prostem, ki so bili obkroženi s policijskim trakom, gasilci in policisti. Prizor je bil kar malo strašljiv, predvsem zaradi števil- Zavrč • Zupan Miran Vuk zaskrbljen nad obnašanjem migrantov » Prepričan sem, da so ti prebežniki od nekoga vodeni!« V ponedeljek okoli 19.30 je v bližini nogometnega stadiona v Zavrču slovensko državno mejo nedovoljeno prestopilo okoli 1.000 migrantov, ki so jih tja pripeljali s 15 hrvaškimi avtobusi; po njihovem odhodu je domačinom vzelo sapo. »Po vsem, kar smo videli, slišali in doživeli v ponedeljek tukaj v Zavrču, sem prepričan, da so vsi pribežniki, ki derejo v Evropo, od nekoga vodeni.. Ta veliki eksodus pomeni, da nekdo želi v naslednjih desetih ali dvajsetih letih na vsak način destabilizira-ti Evropo.« Vuk svoje ostre besede argumentira tako: »Poglejte, vsi ti ubežniki so polni denarja, navigacijskih sistemov in raznih sodobnih pripomočkov. Vse moje trditve lahko preverite tudi pri drugih domačinih, ki so to opazili. prebežniki imajo tudi ogromno denarja, to so mi povedali naši ljudje, ki so to videli.. « Če nekdo serje po ložah in igrišču, to počne namerno Vuk je še najbolj razočaran in jezen zaradi razdejanja, ki so ga za seboj pustili migranti:»Ti ljudje so zaradi dežja poiskali kar prvo streho, ki jim je bila ob poti in to je bil naš stadion. Enostavno so si ga prilastili. Za seboj so pustili totalni nered in svinjarijo. Če nekdo opravi veliko potrebo v častni loži, če nekdo urinira po sedežih, če po njihovem odhodu najdemo človeške iztrebke tudi po celem športnem igrišču, potem je jasno, da je nekdo to počel namerno, saj bi lahko potrebo opravil v bližnji koruzi ali gozdiču. Onečedili so tudi obe pomožni igrišči, skratka za sabo so pustili svinjarijo. Po spremljanju medijev ugotavljam, da vse, kar v eni državi dobijo, v drugi Foto: Mojca Zemljarič Razdejanje, ki so ga povzročili migranti na novem nogometnem igrišču v Zavrču, je sprožilo val ogorčenja in zaskrbljenosti. potem mečejo vstran. Hrano tudi zavračajo, kar pomeni, da niso lačni.« So to res begunci?! Vuk še pravi, da bi kdorkoli težko dokazal, da gre le za begunce: »Po obnašanju delujejo neskromno, o vsem so zelo dobro informirani, o vsaki državi vedo vse pomembne podrobnosti in ne skrivajo svoje namere, da so njihov cilj le socialno močne države, Nemčija, Švica in Švedska. Ko so se pred leti k nam zatekli bosanski begunci, so bili skromni, zadovoljni so bili že s kosom kruha in skodelico mleka, s kakim sendvičem in s streho nad glavo. Vsi so bili srečni, da so lahko sploh kam pobegnili in si rešili življenje, tile pa nam postavljajo celo pogoje. Ne vem, kaj sploh hočejo taki, ki imajo kartice, s katerimi na bankoma-tih dvigujejo čedne vsote denarja. Od kod jim denar?!« Stadion je odslej, po besedah Vuka, varovan in vanj nepovabljeni gostje nimajo več vstopa. Martin Ozmec Foto: MZ petek • 23. oktobra 2015 Kronika Štajerski 25 2.000 prebežnikov saj država na to ni bila pripravljena! « državno mejo drugo noč zapored nedovoljeno prestopilo okoli 1.000 prebežnikov, ki so jih tja pripeljali s približno 20 avtobusi. nih plamenov, ki so se svetlikali med ljudmi, in zaradi močnega dima v ozadju, ki se je razširjal v okolico. Množica zaskrbljenih in premraženih obrazov beguncev in migrantov je bila videti kot v kakšni grozljivki. Vsi povprek premočeni, otroci in ženske ter tu in tam kakšen starejši moški so bili oviti v odeje, folije ali daljše oblačilo. Možakarji so sedeli ob ognju, pekli koruzo in jabolka ter jih še napol surove jedli. Med premraženimi policisti iz PP Gorišnica in pripadniki specialne enote Policije je bilo tudi nekaj pripadnikov civilne zaščite občine Cirkulane, ki jim poveljuje Zoran Drnikovič, vse V tistih nekaj urah, ki sem jih preživel v Dolanah, sem opazil še marsikaj, česar sicer v posnetkih na televiziji morda ne bi. Navdušenje obupane in lačne množice, ko je Franjo Tolič iz cirkulanske Karitas pripeljal kakih 10 zabojev jabolk in jih skupaj s policisti razdelil mednje; tesnobno prijeten občutek, ko je eden od policistov košček kruha od svoje malice odstopil nekemu dečku; in znova veselje, ko sta se pripeljala dva zdomca z avtomobilom nemške registracije, ki nista želela biti imenovana, in jim razdelila nekaj litrov mleka, jabolka in kruh. Foto: Martin Ozmec Foto: Martin Ozmec Foto: Martin Ozmec prej kot zadovoljnih: »Takoj ko so nam sinoči sporočili, da prihaja po cesti od meje proti Paradižu večja skupina ljudi, smo aktivirali civilno zaščito in gasilce. Ko smo prišli na teren, smo pri Pristavi zagledali nepregledno kolono ljudi vseh starosti. Takoj sem ocenil, da gre za več sto ljudi, zato smo jih skupaj s policisti, po njihovih navodilih, usmerjali na parkirišče ob tovarni v Dolanah, kjer je bil večji in osvetljen prostor. Takoj smo pripeljali gasilsko vozilo - cisterno in jim zagotovili pitno vodo. Bilo je precej kaotično, saj ni nihče vedel, kaj naj počnemo, kako naj jim pomagamo. Težko nam je bilo, saj jim nismo mogli zagotoviti ne oblačil, odej in prehrane, ker na to ni bil nihče pripravljen; pa tudi po naših klicih nismo dobili za to nobenih navodil. Skupaj s policisti smo vso noč dežurali in jim pomagali, kolikor smo lahko.« Policisti in gasilci odstopili vozila otrokom in materam Ker so se čez noč temperature spustile le na nekaj stopinj nad ničlo, so policisti in gasilci dojenčkom in otrokom odstopili prostore v službenih vozilih, odrasli pa so po okolici iskali suh les in si kurili ogenj, da so se vsaj malo ogreli. Proti jutru so jim pripadniki CZ zagotovili vsaj topel čaj, ko pa so prišli prvi avtobusi, so nanje najprej spustili otroke in matere z dojenčki. Zaradi tega je bilo neprijetno tudi županu občine Cirkulane Janezu Jurgcu: »Kot so me seznanili, so to, drugo skupino mi-grantov do meje pripeljali Hrvati z avtobusi in jih nato napotili prek zelene meje v Slovenijo, v našo občino. Ugotavljam, da so razmere dokaj kaotične, saj država zadeve z begunci, vsaj do sedaj, slabo ureja. To poudarjam, ker ni nobenih navodil, kaj in kako ukrepati, kaj početi s temi ljudmi. Aktivirali smo civilno zaščito, ki je skupaj s policisti in gasilci med potjo to skupino, šlo je za okoli 1.000 ljudi, zbrala na prostoru ob tovarni v Dolanah, kjer naj bi počakali na prevoze proti Šentilju. Ti ljudje, med katerimi je tudi precej otrok, so bili mokri, blatni, lačni, žejni; in ker je bilo vse skupaj na prostem, so bili zaradi nizkih tem- Med premraženimi obrazi sta bila tudi Nia Rasad Jan in Sa-hazada, ki sta povedala, da prihajata iz Afganistana. Sirijci ne marajo, da so med njimi tudi taki, ki ne bežijo pred vojno Med premraženimi obrazi sta bila tudi Nia Rasad Jan in Sa-hazada, ki sta povedala, da prihajata iz Afganistana: »Že več kot dva meseca potujemo, podnevi in ponoči, pa še vedno nismo na cilju. Med potjo smo z našo skupino beguncev doživeli že veliko nevarnosti, čakanj, poniževanj, negotovosti in tudi smrti. Zadnji teden so zaradi bolezni in izčrpanosti v naši skupini umrli trije odrasli in en otrok. Težko je, a upamo, da bomo kmalu tam, kjer želimo.« Na poziv v angleškem jeziku, ali želi še kdo kaj povedati, se odzove še neki drugi mlajši fant, a ne želi, da ga fotografiramo in tudi ne, da si zapišemo njegovo ime: »Prihajam iz Sirije, ker skupaj s svojimi bežim pred krvavo vojno. Tam je mnogo mrtvih, in ker ne želimo umreti, gremo v Evropo, kjer je življenje in mir. A ni nam všeč, da so med nami, vojnimi begunci, ki si rešujemo življenja, tudi drugi ljudje, ki prihajajo iz krajev, kjer ni vojne, predvsem iz Afganistana.« peratur čez noč še vsi premra-ženi. Skupaj s policisti, civilno zaščito in drugimi se trudimo, da bi jih vsaj za silo oskrbeli, z gasilsko cisterno smo jim takoj zagotovili pitno vodo, danes zjutraj smo jim zagotovili topel čaj. Dopoldne so jih začeli z avtobusi počasi odvažati naprej. Poleg pripadnikov naše civilne zaščite moram pohvaliti tudi policiste, ki so migrante vso noč varovali in jim nudili tudi pomoč. Ker lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih dneh na podoben način k nam prišla še kakšna skupina migrantov, vsem občanom svetujemo, naj se zaklepajo in naj se ne približujejo množici teh ljudi. Od države pa pričakujemo, da čim prej ukrepa in pri reševanju begunske problematike predvidi tudi druge možne variante!« M. Ozmec Foto: Martin Ozmec Jutranja toaleta z vodo iz gasilskega vozila PGD Cirkulane. Foto: Martin Ozmec Na pomoč je prihitel tudi Franjo Tolič iz cirkulanske Karitas. Foto: Martin Ozmec Možakarji sedijo ob ognju, pečejo koruzo in jabolka ter jih še napol surove jedo. 26 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 23. oktobra 2015 Filmski kotiček V ki nocentri h C i n ep l exx Marsovec Slavni pisec grozljivk Stephen King je v svoji knjigi Dance Macabre lepo opisal, kako je doživel trenutek, ko so ZDA izvedele, da je Sovjetska zveza v vesolje poslala prvi umetni satelit, ki bo krožil okoli Zemlje. Amerika je bila osupla, razočarana, jezna. Ljudje so na ulicah jokali, hlipali, se majali v šoku, kričali, obupa-vali in postali katatonični od šoka. Niso mogli verjeti, da bi jih tam eni komunisti butasti lahko prehiteli v čem takem. Kaj se je vendar zgodilo z njihovim tako oboževanim AMERIŠKIM DUHOM? Dotlej se je namreč zdelo, da so ZDA svetilnik sveta, najboljša in prva država na svetu, potem pa se jim zgodi Sputnik in nato še Jurij Gagarin in Sovjeti so bili že na poti na Luno in če se misija ne bi ponesrečila, bi tudi tja prišli pred Američani. Tehnološka in znanstvena bitka za vesolje, ki sta jo v šestdesetih bila ZDA in SZ, je bila zlato obdobje razsvetljenstva, znanosti, logične misli, razuma, znanja. Verjelo se je, da za znanost ni meja in da bo kmalu pojasnila vse in bog se bo moral umakniti. Danes, leta 2015, je seveda drugače. Zdi se, da se svet znova poglablja v verski fundamentalizem temnega veka, Američani pa le še objokujejo svoj preminuli ameriški duh, od katerega je ostal le še hudoben orel, ki v države z nafto izvaža demokracijo in svobodo, od katere potem bežijo celotni narodi. Film Marsovec je tako krik po starih časih. Glavni junak Matt Damon, ki je spet obtičal nekje daleč izven dosega, tokrat pač na Marsu (v Vojaku Ryanu pa v nacistični Nemčiji in v Medzvez-dju celo v drugi dimenziji) in človeštvo ga očitno ljubi do te mere, da tudi tokrat pošljejo ponj veliko predrago odpravo, ki se seveda kljub številnim oviram in prepre-kam konča po holivudsko. Film je tako vesoljska verzija Robinzona Crusoeja, kjer Matt goji krompir na Marsu (aha), kjer divjajo grozne nevihte (v resnici bi vam najhujša nevihta na Marsu zaradi izjemno redkega zraka le malce razmršila lase) in kjer je gravitacija po gibanju sodeč enaka Zemljini (v resnici je za 63 % manjša in vas lahko že manjši skok odnese v vesolje), signali med Zemljo in Marsom pa potujejo hipno, da lahko ves svet v živo posluša dialoge (v resnici v eno smer potujejo vsaj slabih 14 minut), in še bi lahko naštevali. Glede na to, da se film ponaša z izjemno znanstveno natančnostjo, ki jo je podprla tudi Nasa, je neverjetno poln raznih neumnosti, ki so očitne tudi šestošolcu. A kaj bi to. Film hoče v tem obdobju propada civilizacij vnesti borbenega duha za skupno boljše človekovo dobro, kar je nekoč bila plemenita naloga franšize Zvezdne steze. Vera se mora umakniti oz. le odigrati svojo koristno obstransko vlogo na poti človeka do zvezd in domov. Čeprav je to najbrž edini film, ki na Mars ni postavil pošasti in podobne šare, ampak planet obravnava kot naravnega antagonista, film vseeno skuša biti spomenik vztrajnemu in neupogibljivemu človeškemu duhu, ki ne kloni nikdar. Lepo in simpatično, škoda le, da je vse preveč holivudizirano. Preživeti na Marsu je očitno nekaj tako preprostega, kot se otresti odvisnosti od mamil s pomočjo enotedenskega programa. Super. Matej Frece The Martian Igrajo: Matt Damon, Jessica Chastain Režija: Ridley Scott Scenarij: Drew Goddard po istoimenskem romanu Andyja Weira Žanr: znanstveno fantastični Dolžina: 130 minut Leto: 2015 Država: ZDA Tačke in repki Kako muci postrici kremplje? Gospa s Ptuja prosi za nasvet, kako naj svoji muci postriže kremplje, saj se boji, da bo muca zakrvavela iz odrezanega kremplja, pa tudi strah jo je, kako bo muca reagirala in ali bo pustila odščipniti predolge krempeljce. Muca živi v stanovanju in ne hodi na prosto. Pri mucah, ki živijo samo v stanovanjih, je dostikrat res treba postriči kremplje, saj si jih same ne morejo brusiti, kot si to lahko naredijo muce, ki hodijo zunaj in si kremplje brusijo v naravi. Krempeljci so predolgi, ko se začnejo izrazito zatikati npr. v preprogo, v oblačila lastnika med crkljanjem, v ostale tkanine v stanovanju. Krempeljce lahko skrajšajo lastniki sami, čeprav pogosto opažam, da to neradi storijo, saj se bojijo, da bi krempelj zastrigli, da bi zarezali v živo tkivo in bi muco bolelo ali bi celo krvavela iz kremplja. Pri krajšanju krem-pljevpri mucah odrežemo le odvečno roževino. Treba je vedeti, kje je začetek odvečne roževine in do kod segajo krvne žile in živci. Pri striženju krempljev je dobro, da imamo pomočnika. Muco si damo v naročje ali jo postavimo na mizo. Pomembno je, da jo dovolj močno primemo za tačko, ki jo pritisnemo na tla, da se krempeljci iztegnejo in so lepo vidni. Na kremplju lepo vidimo mejo med rožnato barvo kremplja in svetlim zaključnim delom. Do te meje segajo krvne žile in živci, tako da pod njo lahko odstrižemo konico kremplja. Zaželeno je, da si kupimo posebne škarjice, namenjene striženju krempljev, saj bomo z njimi enostavneje ravnali kakor z raznimi ščipalci nohtov za ljudi. Poseg je za muco neboleč, je pa neprijeten, saj je muco strah in se lahko upira. V tem primeru ji privoščimo odmor med vsako tačko. Ne smemo pozabiti na stranske krempeljce, ki so na no- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. tranji strani prednjih tačk. Pogosto se tako zakrivijo, da začnejo rasti v živo tkivo in povzročajo konstantno bolečo rano. Dobro je, da strižemo krempeljce kar pogosto, saj tako odstrižemo le majhen delček in ne vznemirimo muce. Striženje krempljev mora biti igra in ne boj z muco. Postopoma in brez prisile jo navadimo, da nam pusti držati tačko in striči kremplje. Če se zgodi, da krempelj zakrvavi, ga Foto: Črtomir Goznik Foto: osebni arhiv Emil Senčar, dr. vet. med. razkužimo in za kratek čas povijemo tačko s povojem in krvavitev bo hitro ustavljena. V specializiranih trgovinah za male živali so na voljo tako imenovani praskalniki za muce. To so razna debla oz. skulpture, namenjene mucam, da si na njih brusijo krempeljce. Marsikateri lastniki so s praskalniki zelo zadovoljni, saj so muce nehale uničevati sedežne garniture in pohištvo. Namenjeni so predvsem mucam v stanovanjih. Nekatere muce si ne pustijo striči krempljev in se agresivno odzovejo na poskuse lastnika, da bi jih postrigel. Lahko poškodujejo, popraskajo in ugriznejo lastnika. Take muce peljite v ambulanto, kjer jim bodo uredili krempeljce in svetovali lastniku, kako ukrepati v prihodnje. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: Črtomir Goznik Pred. Uroš Železnik, dipl. zn., mag. zn. Zdravstveni nasveti Ali veste, da obseg pasu vpliva na vaše zdravje? Ljudje, ki imajo povečan obseg pasu, so štirikrat bolj ogroženi za nastanek kroničnih bolezni kot tisti, ki imajo normalen obseg pasu. S povečanim obsegom pasu se težje živi. Ali se spomnite, kako z lahkoto ste se sklonili, tekli ali gibali, ko še ni bilo dodatnih centimetrov okrog pasu? Tudi krilo, hlače in ostala oblačila so vam bila bolj prav, kajne? Poznamo dva tipa debelosti. Obseg pasu in telesna teža sta pogosto v tesni povezavi. Pri centralnem tipu debelosti, kjer se kopiči maščevje centralno okrog pasu (prsni koš in trebuh), je tveganje za nastanek kroničnih bolezni bistveno večje kot pri osebah, ki imajo maščevje razporejeno po telesu bolj periferno (na bokih, zadnjici). Izmerite svoj obseg pasu. Izmerite svoj obseg pasu v srednji točki med spodnjim robom rebrnega loka in grebenom črevnične kosti, kar predstavlja višino popka. Obseg pasu nad 80 cm ogroža zdravje žensk, obseg pasu nad 94 cm pa ogroža zdravje moških. Posebno past predstavlja počasno, vendar vztrajno večanje obsega pasu! Zakaj morate zmanjšati obseg pasu? Prevelik obseg pasu in prekomerna telesna teža (debelost): • predstavljata tveganje za nastanek in razvoj poapnenja žil in s tem srčno-žilne bolezni (srčna kap, možganska kap, zapora žil na nogah), • zvišujeta krvni tlak, krvni sladkor in maščobe v krvi, • pospešujeta nastanek raka na dojkah in debelem črevesu, • pospešujeta bolezni dihal in gibal. Zavedajte se, da z majhnimi spremembami lahko dose-žete zelo veliko! Čudežnega zdravila proti povečanemu obsegu pasu ni. Poiskati morate vzroke za povečan pas in spremeniti odnos do prevelikega trebuha. Stradanje s pomočjo bliskovitih shuj-ševalnih diet dolgoročno ni učinkovito. Če ne spremenite svojih dosedanjih prehranjevalnih in gibalnih navad, boste hitro spet pridobili izgubljene kilograme ali se celo še bolj zredili. Učinkovito hujšanje poteka le v daljšem časovnem obdobju, zahteva potrpljenje in vztrajnost, nagrade za uspeh pa so tako veliko bolj privlačne. Kaj lahko naredite? Z izgubo 5-10 centimetrov obsega pasu boste bistveno zmanjšali svojo ogroženost zaradi bolezni, izboljšali svoje počutje, pridobili samozavest, spremenili konfekcijsko številko oblačil ... Kako lahko to naredite? Poiščite vzroke povečanega obsega pasu: • posvetujte se s svojim osebnim zdravnikom, • oborožite se z znanjem. Vključite se v učne delavnice, ki so organizirane v vašem zdravstvenem domu, kjer boste dobili pomoč in podporo ter ustrezno znanje. Začnite takoj! Poskrbite, da boste jedli petkrat dnevno. Pri vsakem obroku jejte zelenjavo (trikrat dnevno pri glavnih obrokih) in sadje (dvakrat dnevno malica) ter zmanjšajte vnos maščob, sladkorja in soli. Okrepite svojo telesno dejavnost. Čim več hodite, vsak dan vsaj 30 minut tako, da se rahlo oznojite in zadihate. Pozitivno in s humorjem sprejemajte sebe in svoj problem večjega obsega pasu! (Nacionalni inštitut za javno zdravje) pred. Uroš Železnik dipl. zn., mag.zn http://images.24ur.co m/media/images/520xX/Jun2009/60303658.jpg?d41d petek • 23. oktobra 2015 Velika nagradna križanka Štajerski 27 MARTINOVA NAGRADNA KRIŽANKA VELIKA MARTINOVA NAGRADNA KRIŽANKA Nagrade za tokratno križanko prispeva Konzorcij gostincev Ormož. Med pravilnimi rešitvami križanke bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo nagrade prejeli po pošti. Nagrade: Prva nagrada: 2 x večerja v Gostilni Prosnik Druga nagrada: 2 x večerja v gostilni Črni ribič Tretja nagrada: 2 x kosilo v Gostilni Podplatnik v Ormožu Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na oštevilčenih poljih. Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, do petka, 30. oktobra. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v torek, 3. 11. 2015. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Ime: Priimek: Naslov: _ Tel.: 28 Štajerski Doma in po svetu petek • 23. oktobra 2015 Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (1.) Odločitev Dobro, da ob odločitvi nisem vedela, da mi bodo priprave vzele veliko preveč časa ... Po končani praksi, ki sem jo lansko poletje opravljala na Cipru, sem začutila, da se bodo moje poti kmalu spet prepletale v tujini. Želela sem pridobiti nove izkušnje, spoznati novo kulturo, jezik, ljudi in navade. Kdaj bom pa šla, če ne zdaj? Nisem imela posebne želje glede lokacije, vedela sem le, da si želim pridobiti dragocene delovne izkušnje, ki jih bom nekoč s pridom uporabila v Sloveniji. Da bi izboljšala znanje jezika, sem se spogledovala s Kanado in Združenimi državami, a očitno moja angleščina še le ni dovolj dobra. Še ni. V meni je bila želja. Hitro se je pojavila tudi možnost za realizacijo. Naletela sem na organizacijo za mlade diplomante, ki je ponujala pomoč pri iskanju dela v tujini. Nisem veliko razmišljala, hitro sem se prijavila v sistem in tako se je začelo stresno obdobje iskanja in pošiljanja prijav na različne konce sveta. Marsikdo ve, kakšen preizkus vztrajnosti ponuja iskanje službe. Iskanje dela v tujini pa prinese še dodaten stres. Prijavila sem se na skoraj sto različnih razpisov, na katere sem poslala specializirano in dodelano prijavo, včasih tudi video. Redki odgovori so prihajali zelo počasi, vsi pa so bili negativni. Večkrat sem skoraj obupala, počutila sem se popolnoma izgubljeno, očitno pač nisem dovolj dobra. Poskusila sem, a vseeno je bolje, da obupam zdaj in si najdem primerno zaposlitev v Sloveniji. A ne bi bilo tako lažje? Lažje zame in za moje bližnje. A nekaj me je gnalo naprej. Pozabila sem na stereotipe, svet sem začela gledati kot celoto, prijave pa pošiljati ne da bi pred tem ovrednotila državo, v kate- ro se prijavljam. Peru je prenevaren, v Afriko ne bi šla, Bližnji vzhod za ženske ni primeren, karta do Avstralije je predraga, Anglija je preblizu, Indija pa je totalna ciganija. Nisem znala izbrati, zato sem si dovolila, da se delo izbere samo. Tako bo moja zaposlitev res tista, ki je zame najboljša in mi je namenjena. Zaupala sem usodi in se sprostila. Preživela sem še nekaj blagih kriz, zavrnila nekaj slabih ponudb, opravila številne intervjuje - vse v želji, da najdem »popolno« delo. Moje želje so bile »skromne«: želela sem najti čudovito, izzivov polno delo s fleksibilnim delovni časom, možnostjo daljšega dopusta, visoko plačo in dobro svetovno lokacijo. Po nekaj dolgih mesecih je priromal nadvse pozitiven odgovor od podjetja, za katerega se je zdelo, da mi lahko ponudi odlične delovne izkušnje in profesionalne reference. V bistvu se je edino ta vidik skladal z mojimi sanjami o dopustu, dobri lokaciji in visoki plači. Indija. In ravno Indija. Nisem si znala niti zamišljati same sebe v tej državi. Sama, samcata naj se odpravim v državo, o kateri ne vem prav dosti in me misel nanjo ne samo straši, temveč spravlja tudi v nelagodje? Potrebovala sem skorajda dva tedna, da sem opravila z vsemi stereotipi o nevarnostih, boleznih in nečistoči. Skrajno boleč postopek, skorajda bi lahko rekla, da gre za notranjo čiščenje prepričanj in mnenj, ki so zakoreninjena globoko v naši duši. Kako si lahko nekdo, ki v Indiji sploh nikoli ni bil, niti si ogledal dobrega dokumentarca o njej, ustvari tako negativno mnenje? In to jaz, ki sem si domišljala, da sem skrajno odprta do drugih kultur, narodov ter ljudi na sploh? Sedaj pa sno-bovsko sodim državo, ker je preprosto drugačna? Ker bo moja šestmesečna plača znašala približno toliko kot mesečni zaslužek koga izmed vas? Pa kaj! Grem. Zadnja odločitev. Težka, a zdi se prava. Urejanje zavarovanja, cepljenja, sprožitev postopka za pridobitev vizuma ter številne pogodbe in dokazila - dobro, da ob odločitvi nisem vedela, da mi bodo priprave vzele tako veliko časa. Spomnim se medicinskih sester doktor Šolmano-ve, ki so me prijazno napotile na cepljenja, medtem pa z iskrivimi očmi poizvedovale o odločitvi, ki sem jo sprejela šele prejšnji večer. Ne znam jim povedati prav dosti, a omemba Indije je dovolj, da se začne razprava. Ja, tako so zabavne, da bi jih najraje vzela s seboj. Ne bi bila sama, pa še smeha ne bi zmanjkalo. Postopek zbiranja dokumentov, ki sem jih potrebovala za odobritev vizuma, pa je bil vse prej Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. Nobena odločitev ni lahka. Zdi se, da zame še posebej ne. Enostavno ne znam se odločiti. Bližnje, včasih pa tudi popolne neznance vprašam za mnenje. Posledično me skorajda vsako stališče popolnoma zamaje, razpoloženje pa niha od hladne fronte do včasih skorajda ekvatorske pripeke. OVEN VM^ J (21.3. - 20.4.) Srčni izvoljenec vam bo ogledalo. Pomembno bo, da dogodkov ne boste prehitevali. Kajti tudi počasi se daleč pride. Spremljali vas bosta sreča in paleta uporabnih informacij. Intenzivna energija vam bo koristila na delovnem mestu. Primerno bo, da se boste ukvarjali s športnimi aktivnostmi. BIK (21.4. - 20.5.) Pred vami je zanimiv in nekoliko nenavaden teden. Pričakovati je, da vas v ljubezni obdaja sreča in paleta ugodnosti. Mnogo se boste naučili od svojega srčnega izvoljenca. Seveda bo v ospredju tudi drznost in paleta nenavadnih idej. Več fleksibilnosti bo dobra popotnica uspeha v službi. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Prijetno se boste počutili v družbi. Nekaj vidnih sprememb bo na področju denarja. Resnica bo, da denar tako prihaja kot odhaja. Tako zdrava previdnost ne bo odveč. Spremljala vas bo tudi odločnost na delovnem mestu. V ljubezni ne bodite skrivnostni - pogovori osvobajajo. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Pred vami je čas novosti in ugodnih priložnosti. Prerezali boste popkovino preteklosti. Pogumno in odločno se boste soočili s tistim, kar bo novo in drugačno. Na delovnem mestu bo popihal svež vetričin prinesel mnogo kreativnosti. V ljubezni naj vas vodi DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Izpolnjeni boste tako na delovnem mestu kot v ljubezni. Omenjeni področji prinašata nove naloge in dodatne obveznosti. Dozoreli boste vpogledu komunikacije in pogovorih. Klepeti ob kavi vam bodo podarili krila in vas polepšali. Dokončati bo treba tisto, s čimer ste odlašali. Foto: Mateja Toplak kot zabaven. Potrebovala sem natanko 14 dokumentov, štiri fotografije in potni list. Nimam izkušenj s pridobivanjem vizuma za druga države, a postopek za pridobitev indijskega vizuma je zelo zapleten. Vsaj v mojem primeru je bil: zahtevali so, da navedem države, v katerih sem bila v zadnjih desetih letih, vne-sem podatke o starših, priložim življenjepis, potrdila o šolanju, prikaz stanja na računu, potrdilo o plačani povratni letalski karti, potrdilo o zavarovanju, pogodbo o zaposlitvi, garantno pismo ipd. Ker bom v Indiji opravljala pripravništvo na ambasadi, tudi niso bili sigurni, kakšno vrsto vizuma mi sploh lahko izstavijo, a po dolgem posvetu sem ga ob drugem obisku ambasade v Ljubljani le prejela. Juhej! Z nasmehom na obrazu in zadovoljstvom ob opravljenih izzivih, ki sem jih končno in uspešno prestala, se odpravim proti letališču, potni list z vizumom pa močno stiskam v roki. RAK novosti, ugodnih prilo žnosti in izpolnjenih sanj. Jasno je, da vas bo na delovnem mestu obiskala vila kreativnosti in vam podarila paleto zanimivih idej. Zastavljenih projektov se boste lotili nadvse prijetno. V pozitivnem smislu bo izstopala - kjer bo romantično. LEV f (23.7. - 22.8.) Središče vašega življenja bo pogovor. Pri do zadeve odvijale na dinamičen in nenavaden način. Izstopala bo trma, ki bo prinesla vztrajnost. Seveda se boste za omenjeno pohvalo morali potruditi. Ljubezenska sreča bo odvisna od pravilnosti vaših odločitev. Kreativno bo. DEVICA H tem se M (23.8. - 22.9.) (19.2. - 20.3.) Rdeča nit tedna bo Veliko časa. boste na:, Rdeča nit tedna bo komunikacija. Zdi se, i in med ljudmi. Primerno bo, da boste začeli poslovne novosti in dokončali zastavljene ambicije. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in prilaganja. Nihanja za vas niso značilna in zato bo čas romantične aktivnosti. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno-48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAUOCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. H O STRELEC (23.11. - 21.12.) Narava vam bo povrnila izgubljeno energijo. Teden bo prinesel mnogo neodločnosti. Popaziti boste morali na delovnem mestu in se odločati po glasu svojega srca. V ljubezni se bodo stvari odvijale na intenziven način. Spoznali boste, da se tudi počasi daleč pride. ^ KOZOROG (21.6. - 22. 7.) (22.12. - 20.1.) Teden bo v znamenju Polna Luna bo prinesla ugodnosti in prijetnosti. Odnesla bo slabe misli in neprijetnosti. Jasno je, da boste svoje mnenje morali vneto zagovarjati. Pomembno bo, da se boste potrudili in naredili prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. Vljubezni se obetajo novosti in kreativna doživetja v dvoje. VODNAR ^iffi (21.1. -18.2.) Zvezde vam bodo prinesle nekaj delavnih nalog. Omenjenemu boste kos v celoti. Pričakovati je, da vas bo spremljala sreča tako v službi, kot v ljubezni. Želeli boste dokazati svoje znanje in se trudili ustreči drugim. Sproščen klepet ob kavici vam bo dokazal še druge dimenzije bivanja. m* ribi R O S K O P Veliko časa boste namenili razmišljanju. Pri sebi tako pridete do zanimivih ugotovitev. Pričakovati je, da bo teden v znamenju drugačnosti in radikalnosti. Obstajala bo povečana možnost določenega sodelovanja s tujino. Predajali se boste navdihu in plodni petek • 23. oktobra 2015 Kronika Štajerski 29 Ptuj • Ob mednarodnem dnevu bele palice Bela palica še vedno stigmatizira Ob mednarodnem dnevu bele palice, 15. oktobru, so se v restavraciji Gastro na Ptuju srečali predstavniki Medobčinskih društev slepih in slabovidnih Ptuj in Murska Sobota ter Združenja slepih medžimurske županije iz Čakovca. Slepi in slabovidni iz Lentija pa se zaradi materialnih težav srečanja na Ptuju letos niso mogli udeležiti. Praznovanje dneva bele palice, ki je najpomembnejši mobilni pripomoček slepih in slabovidnih, a se še vedno premalo uporablja zaradi stigma-tizacije, o čemer je govorila tiflopedagoginja Aksinja Ker-mauner, so združili s kulturnimi nastopi vseh sodelujočih ter predstavitvijo dela podjetja Darinke Lečnik Urbancl, pred- Mestni kino Ptuj Sreda, 21. oktober: 19:00 Preiera in pogovor ob filmu Poroka. Četrtek, 22. oktober: 19:00 Mag-najboljša zdodba Paula Coelha. Petek, 23., sobota, 24., in nedelja, 25. oktober: 17:00 Potovanje v deželo Nije; 19:00 Škrlatni vrh; 21:00 Mag - najboljša zgodba Paula Coelha. sednice združenja Canis, in-štruktorice strokovnega kadra in vaditeljev psov pomočnikov. Zanimiva je bila tudi predstavitev vaj gostov iz Čakovca, ki preprečuje padce v starosti. Predsednik MDSS Ptuj Janez Solina je v pozdravnem govoru predstavil tudi nekatere spodbudne rezultate dela ptujskega medobčinskega društva, ki ima 210 članov iz 19 občin na Ptujskem in Ormoškem ter v slovenskem merilu. Uspešno izvajajo vse posebne socialne programe in se po najboljših močeh trudijo, da so čim bolj enakovredni partnerji v družbi, kljub okvari vida, ponosni pa so tudi na svoj prispevek pri pridobitvi listine Občina po meri invalidov, ki jo je MO Ptuj pridobila leta 2012. MO Ptuj bo pristopila tudi k projektu ureditve talno taktilnih oznak za slepe in slabovidne na območju starega mestnega jedra v povezavi z železniško Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto In memoriam prof. dr. France Bučar Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju so se 15. oktobra, ob mednarodnem dnevu bele palice, srečali slepi in slabovidni s Ptujskega, Ormoškega, Pomurja in Medžimurja. in avtobusno postajo ter na poti do zdravstvenega doma. V okviru projekta vzpostavitve infrastrukture za zagotavljanje enakih možnosti dostopa do publikacij za slepe in slabovidne ter osebe z motnjami hoje, ki poteka v okviru knjižnice za slepe in slabovidne Slovenije, pa se razvija sinteza govora slovenskega jezika. Ta se bo nanašala (instalirala) na prave uporabnike že v novembru. Gre za prvo tovrstno sintezo v slovenskem jeziku, ki v razumljivem jeziku pomaga uporabnikom pri uporabi telefona, računalnika, tablice in drugih tehničnih pripomočkov. Udeležence kulturne prireditve ob mednarodnem dnevu bele palice je v imenu MDSS Murska Sobota pozdravil Vojko Prosen, v imenu Združenja slepih medžimurske županije Marija Ciglar, v imenu MO Ptuj pa Zdenka Ristič. MG Ni besed, s katerimi bi opisali in izrazili žalost in bolečino ob izgubi našega dolgoletnega predsednika, prof. dr. Franceta Bučarja. Slovensko panevropsko gibanje je vodil več kot 20 let, bil je oče slovenske ustave, prvi predsednik Državnega zbora ter neomajen zagovornik slovenske samostojnosti, suverenosti, državnosti in evropske usmerjenosti. Prof. Bučar je Sloveniji zapustil neprecenljiv opus, v katerem je kritično komentiral tako slovensko, evropsko kot tudi svetovno družbeno dogajanje. Bil je eden redkih državnikov, ki je si upal izraziti tisto, česar si mnogi niso. Po njegovi zaslugi je slovenski pogled prodrl v Evropski parlament še pred osamosvojitvijo, saj je bil prvi Slovenec, ki je nagovoril člane Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Njegov pronicljiv način pisanja in izražanja je pustil neizbrisne sledi v širšem evropskem prostoru. Z njegovimi idejami so se morali strinjati tudi veliki evropski politiki. Njegovo veljavo so potrjevali tiajvidtiejši iti najuglednejši evropski iti svetovni misleci, Pod njegovim okriljem pa so se kalili tako nekdanji kot tudi sedanji najvidnejši slovenski politiki. Prof. Bučar, naš tesen prijatelj, je bil po srcu velik Slovenec, hkrati pa tudi Panevro-pejec. Bil je tisti, ki je v času osamosvajanja kot najvidnejša slovenska javna osebnost zagovarjal evropsko pot Slovenije. Svoje besede in misli je tvorno udejanjal preko Slovenskega panevropskega gibanja, saj je združeval ljudi vseh političnih nazorov in prepričanj. Panevropsko idejo je imel za najvišji cilj vseh evropskih narodov, Evropsko unijo pa je videl kot prvi korak k. njeni uresničitvi, Zatorej ni presenetljivo, da je večkrat pritrdil misli očeta panevropske ideje Richarda Coudenhove-Kalergija: Dokler verjamejo v Pane-vropo tisoči, je utopija; ko vanjo verjamejo milijoni, je politični program; kakor hitro vanjo verjame sto milijonov, je uresničena. Od prof. Bučarja se poslavljamo z zavezo in poslanstvom o nadaljevanju pane-vropske ideje, ki je v skladu z njegovo bogato zapuščino. Slovensko panevropsko gibanje Dragonja vas • V muzeju Pangea dan odprtih vrat Na ogled več kot 7000 mineralov, kamnin in fosilov Osmega dneva odprtih vrat, ki so ga minulo soboto pripravili v zasebnem, geo-loško-paleontološkem muzeju Pangea v Dragonji vasi pri Cirkovcah, se je udeležilo blizu 200 ljubiteljev mineralov, kamnin in fosilov iz domovine in tujine. Kot je pojasnil lastnik zasebnega muzeja, sicer strasten zbiratelj kamnin Viljem Podgoršek, danes celotna dopolnjena zbirka obsega že več kot 7.000 evidentiranih primerkov mineralov, kamnin in fosilov iz Slovenije in sveta. Med posebnostmi velja omeniti vzorec kamnine iz Antarktike, največjo fosilno školjko do sedaj, najdeno v Sloveniji, prvi primerek jantarja v kamnini, ki je bil najden v Sloveniji, poleg tega pa tudi dele raznih kosti dinozavra, jamskega medveda, mamuta in druge fosile. Med minerali in kristali obiskovalce posebej pritegnejo primerki zlata iz različnih nahajališč po svetu, tudi izprane luskice zlata iz Mure in Drave. Ogledate si lahko tudi diamante, srebro, turmaline, granate, smaragde, akvamarine ter številne druge minerale. Za tiste, ki se poklicno ukvarjajo z geologijo in za številne zbiralce pa so najbolj zanimivi edinstveni primerki mineralov iz slovenskih nahajališč, ki si jih drugje ni mogo- Foto: M. Ozmec Dopolnjena zbirka muzeja Pangea obsega več kot 7.000 primerkov mineralov, kamnin in fosilov iz Slovenije in vsega sveta. če ogledati. Samo mineralom Pohorja je namenjenih kar 8 od skupno 44 vitrin v muzeju. Ker se zbirka še vedno dopolnjuje z novimi primerki, je ogled zanimiv tudi za tiste, ki so jo že kdaj videli. Po besedah Podgorška si njegov muzej vsako leto ogleda do 500 obiskovalcev, največ je organiziranih ogledov šolskih skupin, prihajajo pa tudi ljubitelji in strokovnjaki iz tu- jine. Prireditve se udeležujejo tudi gostje iz hrvaške Lepogla-ve, kjer že leta deluje društvo Lepoglavski ahat. Obiskovalce so organizatorji pogostili tudi s pečenim kostanjem in moštom, poskrbljeno pa je bilo tudi za druge domače dobrote, od kruha do peciva, za kulturni utrinek pa so poskrbeli plesalci Folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cir-kovc in njihovi veterani. M. Ozmec Središče ob Dravi • Sprejemni center poka po šivih Borko: „Ljudje, ki pomagajo, pregorevajo" Zaradi velikega begunskega vala je te dni na udaru tudi Središče ob Dravi. Samo v ponedeljek in torek je v Središče prišlo več kot 3.000 ljudi. Župan Jurij Borko opozarja, da policisti, zdravniki, humanitarne organizacije in drugi že pregorevajo. „Val beguncev, ki ne pojenja, povzroča Sloveniji in drugim državam velike probleme, saj se pritisk očitno stopnjuje, kar pa je že težko obvladovati," je prepričan župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. Dnevno namreč slovensko mejo v Središču že vse od sobote prečka najmanj 1.200 beguncev. Samo minuli konec tedna je bilo v Središče z dvema vlakoma pripeljanih okrog 2.500 beguncev. Popoln kaos je zavladal v ponedeljek, ko je nenapovedani hrvaški vlak iz Tovornika le nekaj metrov od slovenske meje v Središču ob Dravi odložil 1.800 migrantov: „Poteza Hrvaške vsekakor ni bila v skladu s pravili in je bila proti dogovoru, da se prihod beguncev iz Hrvaške v Slovenijo usklajuje. To je povzročilo na obeh straneh dodatne težave," dodaja Borko. Naslednji vlak s 1.500 begunci so v Središče Foto: črtomir Goznik Fotografija je simbolična prepeljali tudi v torek. Begunce z avtobusi vozijo v sprejemne centre, tudi v središki center, ki pa poka po šivih. V tamkajšnjem šotorišču je bila namreč prvotna zmogljivost 150 oseb. Sedaj jih sprejemajo tudi do 400. „Trenutno je situ- acija še obvladljiva, na vprašanje, kako dolgo, če bo to trajalo še v naslednjih dnevih, tednih," se boji župan, saj kot pravi, vse razpoložljive sile - od policistov, zdravnikov, humanitarnih organizacij in drugih prostovoljcev, ki tam delajo podnevi in ponoči - ze pregorevajo: „Begunci prihajajo iz dneva v dan. Pomagajo jim vse razpoložljive sile, ki delo dobro opravljajo. Vsekakor pa potrebujejo dodatno pomoč." Pri tem je še apeliral na državo. Monika Levanič V Ormožu zbirajo čevlje, bunde in koce V prostorih Mladinskega centra Ormož (MCO) v ormoškem gradu zbirajo čevlje, bunde in koce za premražene in premočene prebežnike v Središču ob Dravi. Akciji, ki jo organizira Mladinski center Ormož v sodelovanju z območnim združenjem Rdečega križa Slovenije Ormož, se je pridružil tudi Klub ormoških študentov. »Odzivnost je dobra. V 24 urah smo zbrali veliko koc, plaščev in bund za odrasle, otroke in dojenčke, tople puloverje, termo hlače, trenirke, otroške čevlje, otroško zimsko obutev, otroške škornje za dež, zimske čevlje za moške in ženske, tople nogavice in žabe, kape, šale in rokavice, otroško spodnje perilo, otroške majice in nekaj igrač,« je povedala Marijana Korotaj, v. d. MCO. Foto: arhiv MCO Podravje • Dve novi lokaciji za begunska centra Na Pragerskem za 500, v Slovenji vasi za 700 prebežnikov Miran Perič, vodja prodaje v podjetju Inter expo, je povedal, da je podjetje državi ponudilo dve lokaciji za sprejem beguncev, in sicer na Pragerskem in še eno v Slovenji vasi. V strelskem centru so postelje za migrante trenutno v eni hali, druga hala pa bo urejena po potrebi. V Slovenji vasi trenutno center še ni pripravljen za sprejem migrantov, saj je halo še treba izprazniti, v njej pa bi lahko po Peričevi oceni namestili tudi okoli 700 migrantov. Kdaj naj bi bili mi-granti nastanjeni v omenjenih lokacijah, Perič še ne ve. Ob V četrtek ponoči prišli novi migranti V četrtek zgodaj zjutraj (okoli 00.45) je v bližini mejnega prehoda Zavrč v našo državo iz Hrvaške nedovoljeno in neorganizirano vstopilo okoli 660 tujcev, ki so jih do tja spet nenapovedano pripeljali z avtobusi. Zaradi varnosti teh ljudi in drugih udeležencev cestnega prometa je bil med eno in poltretjo uro ponoči zaprt Mednarodni mejni prehod Zavrč. Vse tujce so po besedah predstavnika Policijske uprave Maribor Mirana Šadla z avtobusi prepeljali v nastanitveni center Šentilj. družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta... Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji. www.pomaranca.si Q www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 tem pa je poudaril, da odločitev podjetja nima komercialnega ozadja, saj da jim bo država krila zgolj obratovalne stroške, temveč gre v prvi vrsti za socialno noto podjetja in pomoč državi. MV NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO 1VAI K>RS,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitora.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; ■BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE ■BREZPLAČNA PONUDBA ■STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Foto: črtomir Goznik Napoved vremena za Slovenijo Danes bo na Primorskem pretežno jasno, burja bo popoldne ponehala. Drugod bo dopoldne zmerno, predvsem na vzhodu tudi pretežno oblačno. Popoldne bo povsod sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju do okoli 10, najvišje dnevne pa od 14 do 17, na Primorskem do 19 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo precej jasno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Vremenska slika Nad našimi kraji se je prehodno okrepil severovzhodni zračni tok, s katerim priteka k nam občasno nekoliko bolj vlažen zrak.