Poštnina plačan« t gotovini
Dopisi morajo biti franklranL podpisan^ in opremljeni s štampiljko dotlč. organizacije
Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo in sicer brezplačno
DELAVEC
STROKOVNI ČASOPIS
V organizaciji je mol, kolikor moči — toliko pravice
— izhaja 25 v mesecu, —
Uredništvo in uprava: Ljubljana poštti , predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračale.
Leto XXVII
V Ljubljani, dne 25. januarja 1940
Ste«. 1
Pred ljubljanskim sboJ
©m
Interes, ki vlada med delavstvom in nameščenstvom ne samo v Ljubljani, temveč tudi v krajih najdaljnejše okolice za shod, ki ga sklicujejo vse svobodne dlelavske organizacije za 4. februar, kaže njegov izredni pomen.
Sicer je res, da bo shod obravnaval izključno le mezdno vprašanje v zvezi z nastalo draginjo, vendar dajejo okoliščine, v katerih danes živimo shodu prav poseben pomen. Ni tajnost, da so strokovne organizacije v akciji za zvišanje plač naletele na velike težave in mnogokrat na nerazumevanje baš od tiste strani, od koder bi ga smele najmanj pričakovati. Namen shoda je zbrati prav vse one sile, ki se še ne zavedlajo tudi širšega pomena te akcije, jih okrepiti in privesti mezdna gibanja do zadovoljujočega rezultata.
<'r e	•	•	»	.	.	t-	'I*	. k -Uš'l
Mi smo že opetovano pokazali sociološki sestav Slovenije, ki je najbolj izrazito proletarska dežela, kar jih sko-ro najdeš v Evropi. Kamorkoli se obrneš v tujino zaslediš vsaj nekaj domačih podjetnikov, čeravno prevladuje po svetu v prvi vrsti angleško-francoski kapital. Pri nas v Sloveniji bi pa lahko preštel domače podjetnike na prste.
če pa pogledaš v naše časopisje, zlasti dhevno, boš pa dobil vtis, kakor da smo Slovenci najmanj tako bogat narod kakor so n. pr. Finci, kjer prebiva na ozemlju, ki je večje kot Jugoslavija in Bolgarija skupaj, komaj 4 milijone ljudi, ki imajo na razpolago ogromno lesno in drugo bogastvo.
Mi smo pa prenatrpani v tej tnali deželici, ki že davno pred vojno ni mogla prehraniti vsega prebivalstva in se je moral ves prirastek seliti po> svetu. Vse boljše in donosnejše industrije te deželice so last tujcev, mi pa le njihovi boljši ali slabši uslužbenci.
Pri vsem tem pa zlepa ni naroda, tudi večjega od nas, ki bi imel bolj kapitalistično mentaliteto, kakor jo imamo mi.
Kako ponosni so mnogi slovenski starši, če jim je sin maturiral. Tem bolj, če je izvršil univerzo in bo nosil pred imenom pridevek — dbktor. S kakim omalovaževanjem pa gledajo mnogi na strokovne šole in njih absolvente, kaj še na profesijoniste in ostale kva-
lificirane in druge obrtne ali industrijske delavce.
Ročno delo, pa če je združeno s potrebo še tako velike bistrosti in preciznosti, vse to je za prav mnoge manj vreden posel. Prav iz te miselnosti izvira strahovita odtujitev izobraženstva od delovnega ljudstva sploh.
Razvoj sveta, zlasti v zadnjih letih, pa kaže čedalje bolj bankrot take miselnosti. Vsak dlan jasnejše se vidi, da je za življenje narodov in borbi za njihov obstanek treba še vse kaj drugega, kakor tiste tipično neživljenjske šolske pameti.	h ..
ti r«r... Nočemo trditi, da bi bili inteligenčni sloji izključeni iz narodnega sodelovanja. Ne! Toda oni morajo spremeniti predvsem svojo gimnazijsko miselnost, da so, ne vemo od koga. postavljeni vodniki, ljudstvo pa izvrševalec njihove volje. Tako je rekel hrvat-ski inteligenci rajni Stjcpan Radič. Za slovensko izobraženstvo bi bilo pa še pristaviti, da se mora naj,prvo odločiti, katera vloga je častnejša: ali organi-
zator in ekspert lastnega ljudstva, ali valpt tujega kapitala.
Če pridemo zopet k ljubljanskemu shodu, nam mora biti po teh razmotri-vanjih njegova parola povsem jasna. Ljubljanski shod se bo vršil z geslom: Zaščitimo delovno silo — naš edini kapital!
Ta trenotek je ta naš edini kapital ogrožen po draginji, kateri ni dovoljno sledilo tudi povišanje plač. Shod naj zbere vše proletarske sile, jih osveži in ponovno usmeri k cilju: da morajo plače delavcev in nameščencev slediti tik za povišano draginjo in natančno do njene višine. Če so bile pa plače že pred draginjo prenizke tudi za današnje razmere, je pa treba usmeriti napore, dia se plače povišajo več, kakor je poskočila draginja v vseh podjetjih, ki imajo konjunkturo.
Uverjeni, da bo shod revija naše disciplinirane sile, priporočamo vsem našim sodrugom in sodružicam, naj ob-veste o tem shodu vso svojo okolico.
Na svidenje v nedeljo 4. februarja ob 10. uri v dvorani hotela Miklič!
Pred vojno za petrolej?
Bivši prvi admiral angleške mornarice lord Fisher, ki je prvi spoznal važnost kurjenja z nafto na vojnih ladjah, je izrekel stavek: »Posest nad nafto, je vladla nad svetom!« Ni pa potreba, da bi vedeli ravno za ta citat angleškega lorda, kar sami lahko uganemo, da ima tisti, ki obvlada petrolejske izvire ogromne možnosti, on lahko po mili volji ustavi promet po suhem, v zraku in morju v vsaki državi, v vsakem delu sveta, kateremu noče prodati svoje nafte. Brez nafte se ne more vzdigniti noben aeroplan. brez nafte morajo vse vojne ladje ostati v pristaniščih in vsi avtomobili v garažah. Jasno je torej, da so se svetovni imperiji na vse moči prizadevali, da bi si zasigurali možnost neomejene preskrbe z nafto v mirnem in vojnem času. Pri tem svojem prizadevanju si niso ravno izbirali sredstev. Zgodbvina zadnjih dvajset let nam nudi dovolj dokazov, da je petrolej važnejši od zla-
ta, da se je zanj prelilo že ogromno krvi.
V ozadju skoraj vseh vojn in vseh revolucij zadnjih 20 let je stala borba za oblast nad nafto, borba med ameriškim trustom Standardi Oil Co. in Royal Dutch Schell Co., ki obvladata vso svetovno produkcijo petroleja, razen ruske. Prvi je amerikanski, drugi pa je pod tesno kontrolo vlade angleškega imperija, tako, da ga lahko smatramo za angleško državno ustanovo. Ta trust ima na vesti vojno med Grčijo in Turčijo, vse belogardistične pohode proti Sovjetski Uniji, vojno med Bolivijo in Paragvajem v Južni Ameriki, pokolj dveh milijonov Armenclev, skoraj dnevne revolucije v Južni Ameriki in Mehiki.
Petrolej je tako važna surovina, da še tako ogromen imperij brez nje ne pomeni nič. Zato je tudi razumljivo, da se razne imperialistične države niso in se ne bodo ustrašile prav nobenih sred-
stično literaturo, komunistična doktrina ima med azijskim delavstvom ogromno .privržencev. Celo v indijski nacionalni stranki jih je precej. Posebno ugoden trenutek za rusko propagando pa je nastopil z dlanašnjo vojno, Anglije proti Nemčiji. Rusija je sklenila z Nemčijo prijateljski pakt in dobila proste roke na Baltiku, kjer je vse uspelo v njeno zadovoljstvo, razen Finske, ki se je uprla. Brez dvoma je Rusija takoj razumela, da se za Finsko skriva Anglija, ki hoče zadržati čim dalje na severu, da bi mogla pripraviti udarec z juga.
Po mnenju vojaških strokovnjakov se odločilna bitka med obema frontama ne bo bila na zapadli, ampak nekje na vzhodu. Poskušali so s pomočjo Turčije ustvariti fronto na Balkanu, toda načrt je propadel v glavnem radi neomajne volje balkanskih držav, da obvarujejo svojo nevtralnost, dokler se da. V zvezi s tem načrtom je pa pomembno tudi bivanje generala Wey-ganda v Siriji, ki ima nalogo, da orga-
nizira ofenzivo proti ruskim petrolejskim vrelcem na Kavkazu. Ta ofenziva bi v slučaju, da bi uspela, imela velik pomen, kajti Kavkaz je postal v poslednjih letih središče zelo živahne industrije, Armenija in Azerbejdžan sta danes po količini dtruga največja proizvajalca v Sovjetski Uniji. Mesta Flizabe-topol in Lenkanjan sta tekstilni središči. V Nuki je ena najvažnejših sovjetskih tovaren svile, v Erivanu pa ogromna tovarna sintetičnega kavčuka.« Tako pravi »Vreme«.
Vse to pisanje navedenih listov je sicer bolj ali manj ugibanje. Ker se pa ta ugibanja ponavljajo v vseh svetovnih časopisih in ker vemo, da so se radi petroleja vršile že neštete vojne in spopadi in pa, ker brez petroleja moderna vojna sploh ni mogoča, smo mnenja, da so vsa ta poročila blizu resnici. S tem tudi zgube vsa zatrjevanja različnih politikov, da je današnja vojna nekaka križarska vojna proti nasilju, mnogo na svojem pomenu.
Nučin.
Strokovnim organizacijam prosto pot!
Par misli ob letnem obračunu
stev, da pridejo v njegovo posest. Prav nič se ne motimo, če smatramo, kakor smo že zgoraj navedli za vzrok, skoraj vseh modernih vojn, borbo za petrolej, za to najvažnejšo pogonsko surovino.
O tem nas tudi potrdijo besede francoskega generalnega komisarja za preskrbo s tekočimi gorivi Henrija Beren-gerja, ki je pisal predsedniku francoske vlade: »Kdlor ima petrolej, ima tudi možnost kontrole nad morji s pomočjo nafte, kontrole v zraku in na zemlji s pomočjo bencina, kontrole nad celim svetom, s pomočjo surovine, ki je dragocenejša in vplivnejša kot zlato.«
Tako so se že tudi v začetku današnje vojne pojavljali glasovi, da sc bo tudi današnja vojna spremenila v vojno za petrolej. O tem nas tudi .potrjuje pisanje lista »Popolo d’ Italia«, ki piše, »da se bo v kratkem začel položaj okrog Črnega morja in na Kavkazu slabšati in da prihajamo že v dobo, ko se je sedlanja vojna prevrnila v vojno za posest petroleja.« Ravno tako pravi glasilo maršala Balba »Corriere Pa-danno«, »da se nahaja čista resnica glede dogodkov, ki se pripravljajo, na dnu petrolejskih vrelcev.« Ljubljanski »Slovenec« pa v svojem posebnem poročilu iz Londona še natančneje nakazuje, kako se naj bi ta borba za petrolej vršila, ko piše: »Nadaljnja faza vojaškega spopada z Rusijo predstavlja pristop zavezniških držav do Črnega morja. Akcija zaveznikov gre za tein, da bi se omogočili potrebni koraki za zavzetje petrolejskih vrelcev na Kavkazu. Nadlalje bi se poskušale izkrcati zavezniške ladje tudi pri Odesi in bi od tod prodirale dalje v notranjost Ukrajine. Tej akciji pripisujejo angleški in francoski krogi veliko važnost, ker bi se z njo docela onemogočil izvoz petroleja po Donavi v Nemčijo.«
Te napovedi italijanskih listov in »Slovenca« se pa nanašajo le na potek dogodkov, ki se pripravljajo. Še mnogo bolj zanimive pa so informacije bu-kareštanskega dopisnika beograjskega »Vremena«, ki nam dajejo možnost, da tudi na diogodke, ki so že v teku gledamo v drugačni luči. Takole piše: »Današnja vojna v Finski predstavlja za Rusijo udarec, ki ga je zasnovala Anglija, da prepreči ali vsaj odloži prodiranje Sovjetom proti Indiji in Črnemu morju, kajti Indija je glavni cilj Sovjetov. Tisti, ki gospodari nad Indijo, gospodari nad vso Azijo, po čemer je že nekdaj stremela tudi carska Rusija. Lenin in Stalin sta s tem stremljenjem tudi nadaljevala, toda ne več z imperialističnim orožjem nasilne osvojitve, ampak z orožjem ideološke propagande. Vsa Azija, Indokina, Siam, Turkestan, Afganistan, predvsem pa Indija je kar preplavljena s komuni-
Že sam nastanek strokovnih organi-1 zacij daje jasne in vedno veljavne smernice za njih delovanje. Strokovne organizacije so nastale iz odpora vsega delavskega razreda proti gospodarskemu izkoriščanju in iz protesta proti ljudi nedostojnemu postopanju vladajočih plasti z delavskim razredom. Torej je njihova naloga, da skrbe za gospodarski in duhovni procvit svojega članstva in vsega delavskega razreda, da ta razred dvigajo v vseh ozirih.
Naše strokovne organizacije so te naloge vedno izpolnjevale in jih tudi danes izpolnjujejo z večjim navdušenjem in večjo doslednostjo kot kdaj doslej. V preteklem letu so n. .pr. ob naraščajoči draginji vodile ogromno število mezdnih gibanj in so povsod razen ene izjeme — dosegle za delavski razred velike uspehe in koristi. V preteklem letu so naše organizacije, kot prve v Sloveniji, začele tudi s širokim prosvetnim dlelom med svojim članstvom. Tudi to delo vidno napreduje in danes v Sloveniji ni več delavske naselbine, ki je naš predavatelj še ne bi obiskal. Toda to delo je že znano, o njem smo članstvo stalno obveščali v -našem glasilu iti v okrožnicah.
Povdariti in opozoriti je pa potreba še na morda najvažnejšo,, najtežjo in zato najčastnejšo nalogo strokovnih organizacij, t. j. na pionirsko delo strokovnih organizacij ki ga vrše s tem, da opozarjajo javnost in da širijo med dielavstvom spoznanje, da ni in ne sme biti nujno, da bi večno trajal dosedanji način gospodarstva, ki nudi de-
lavstvu telesno in duhovno komaj toliko, da lahko životari, ne more pa zaživeti svobodnega in polnega življenja. Spoznanje, da sedanji sistem svobodnega individualističnega gospodiarstva ni sposoben, da bi zadovoljil vse državljane, ampak, da bo morala v to babilonsko zmedo poseči javna* oblast in narediti red z uvedbo načrtnega gospodarstva. Pa se bo kdo oglasil: saj to ne spada v resor strokovnih organizacij! Njim mora biti vseeno, ali vlada individlualistično ali načrtno gospodarstvo. Naj bo rnč tako ali tako gospodarstvo, jc naloga strokovnih organizacij le ta, da v danih razmerah izbijejo za delavstvo čim več koristi. Kdor trdi kaj takega, se zelo moti. če sc strokovne organizacije še tako in tako trudijo, če so strokovni tajniki še tako delavni in izkušeni, ne morejo prav nič pomagati, če n. pr. tovarnar preneha z obratovanjem ali omeji obrat. Prav nič! In prav v zadnjih letih vedno iznova slišimo o selitvi industrije iz Slovenije, prav te dni krožijo celo vesti, d!a grozi nevarnost tudi miši najmočnejši industriji, tekstilni industriji. Strokovne organizacije pri vseh takih slučajih niso mogle in ne bodo mogle pomagati. Ko so se pa poglobile v vse te vzroke, so pa dognale, da vsi ti dogodki niso slučajni, ampak da so v medsebojni zvezi. In dokler ne bo odpravljen vzrok, ne bodo odpravljene posledice.
Še na drugo stvar so v preteklem letu opozarjale naše strokovne organizacije. Na to, da je delovna sila naš
25. januarja 1940.
»DELAVEC«
Stran 3
Strokovni vestnik
Splošna delavska strokovna zveza je položila svoj letni obračun
Pretečeno nedeljo, dne 21. januarja se je i zadevanje do danes, razen par izjem, ni še vršila seja centralnega upravnega odbora (ple- prineslo vidnih uspehov.
nuna) SDSZ, na kateri je bil položen obračun I Kljub, za svoboden strokovni pokret tako o delovanju SDSZ v 'preteklem letu in vse- J težkim prilikam, je SDSZ v ipreteklem lttu stransko ipremotren položaj, v katerem se SD3Z storila svojo dolžnost. Na vse možne načine
edini kapital, ki ga je treba kar najbolj učinkovito zaščititi. Kar poglejmo malo okrog sebe: naše poljedelstvo ne more zadostiti našim potrebam. Živež je treba torej uvažati. S čim ga naj plačamo, če ne z zaslužki našili delavcev? To nas pa zopet privede k našemu prejšnjemu opozorilu: Izdelajte čim-preje za naše gospodarstvo načrt in ga brezobzirno uresničite!
Delavski razred, tudi njegov neorganizirani del, zna te napore strokovnih organizacij ceniti in jim zaupa, ker tega njegovega zaupanja nikdar niso zlorabljale. To zaupanje delavstva v razredne strokovne organizacije je dejstvo in to že dostikrat izpričano dejstvo. Zato so naše strokovne organizacije v preteklem letu, v katerem, so bile odstranjene iz vodstva vseh delavstvu namenjenih ustanov s tako doslednostjo in s tako moralno silo stavile zahtevo po popravi te krivice. Zavedale so se, da je ta njihova zahteva obenem zahteva vsega slovenskega delavstva. V preteklem letu ta naša zahteva ni prodrla, vemo pa, da bo prodrla, ker mora prodreti, če hočemo, da se bo tudli delavstvo čutilo kot enakopraven faktor v javnem življenju.
H koncu še par besedic o idejnih temeljih naših organizacij, iz katerih tudi vse njihovo delovanje izhaja. Temeljna stebra naših organizacij, ki garantirata, da bo njihovo delo tudi v naprej uspešno in za delavstvo koristno sta: samostojnost in razrednost. Ce to malo natančneje povemo: naše organizacije so se vedno zavedale, da so instrument delavskega razreda. Zato se tudS nikdar ne morejo udinjati nikaki politični stranki, ampak morajo samostojno in dosledno zagovarjati koristi delavskega razreda. Od tega jih ne morejo odvrniti nobena meglena filozofiranja, nikaka »taktika«, nikaki tre-notni interesi, ki so lahko merodajni za politična gibanja.
Služba delavskemu razredu — to je geslo naših strokovnih organizacij.
Vsako drugačno postopanje bi bilo le demagogija, hinavščina in žongler-stvo.
NAMENI S FINSKO
V zadnjem času so na Norveškem postali nekoliko nezaupljivi nasproti angleški in francoski politiki v pogledu Finske. »Arbciter Bladed«, ki velja za glasilo vlade, naglaša namreč v svojem uvodniku, da bosta Norveška in Švedska v resnici skrbeli za to, da bosta ostali nevtralni na vse strani. Zaman so Pozivi angleškega tiska, naj se obe državi priključita Finski v borbi proti Sovjetski Rusiji. Velika Britanija bi namreč v takem primeru v fesnici lahko zaokrenila skandinavsko borbo Proti Sovjetom na jug ter tako ustvarila novo fronto iproti Nemčiji, ki bi šla njej v račun.
in ves strokovni pokret trenotno nahaja.
Središče in izhodišče za vse debate je ivo-rilo poročilo centralnega' tajnika s. Jakomina, iz katerega povzemamo sledeče misli in podatke:
Splošne politične prilike so močno vplivata tudi na število članstva organizacije. Talko so n. ipr. Stojadinovičeve volitve 'in preložitev zauipniških volitev povzročile občuten padec članstva, posebno še, ker je izglodalo, d'a bo prišlo do nasilnega razpusta našiih organizacij. Bali smo se, da bo Ju'gorasov prevzem Delavske zbornice in ponovno iprelaganje volitev padanje članstva še .pospešilo. Zgodilo se te pa baš nasprotno: odpor proti postopanju v Delavski zbornici, še (bolj ,pa Jugorasov poraz pri volitvah obratnih zaupnikov ijie imel ravno nasprotni efekt, kot smo ga pričakovali; številu članstva je zopet naraslo. Odpadle so le plove, mest'o njih smo pa dobili nove, zavedne člane.
Posebno poglavje pa tvori tekstilno delavstvo. Centrala je podvzela iposebno akcijo za oživljenje organizacije med1 njim, V ta namen je >dala tiskati posebne letake, ilci jih je sistematično razdelilo med tekstilce. Vršili so se tudi razgovori in sestanki po posameznih tovarnah v tekstilnih centrih, toda vse to fri-
Način delovanja delavskih strokovnih organizacij ni vedno enak. Če se organizacije številčno dtvignejo in tudi kvalitativno okrepe, se celoten sindikalni živelj dvigne na višjo stopnjo. Zgodovina delavskega gibanja nami sama daje dovolj dokazov za to.
Cilji delavskega strokovnega (razrednega) gibanja pa ostajajo neizpre-menjeni. Kakršne so postavili naši predniki, taki so še danes: osvoboditev delavskega razreda iz mezdnega suženjstva; Izboljšanje njegove eksistence in njegov dvig v višji moralni položaj po čimkrajši poti.
Po svoji moči in sposobnosti, po svojem položaju v socialnem in gospodarskem življenju menjajo svobodne delavske strokovne organizacije svoje delovanje in taktiko. Ta elementarna resnica nam razlaga najrazličnejše razvojne faze delavskega gibanja, katere so prvotno obstojale skoraj izključno iz zahtev, a postopoma prehajale v periode konstruktivnega delovanja delavskih strokovnih organizacij.
Kakor vsaka druga sila, ki si hoče v družbi zasigurati čim trdnejše pozicije,
in z vsemi sredstvi se je vedno in ipovsod1 borila za izboljšanje položaja delavstva, To nam najbolje prikazuje izvleček iz pregleda o mezdnih gibanjih v preteklem letu in rezultati, ki jih je pri tem dosegla,
V tekstilni industriji je, kot smo že naglasili, velik križ. Zato splošno gibanje v tej stroki m imelo uspeha. Spričo draginje je SDSZ pokre-nila akcije le v podjetjih, kjer ioibstoji organizacija. Nekateri podjetniki so na poziv zveze tekstilnih delodajalcev prostovoljno zvišali mezde za 10 odst. Akcije so pokrenjene:
Pri Mautnerju v Litiji za nadaljnji povišek. Podjletje povišek odklanja. Isti slučaj je v Sv. Pavlu, Pri Eiflerju v Ljubljani smo z zahtevo po ponovnem 10 odst. dodatku uspeli. Mezde so se torej zvišale za 20 odst. Tudi v tovarni motvoza in platna, Grosuplje, je gibanje za zvišanje mezd v teku, ker 10 odst. povišek ne odgovarja dejanskemu stanju draginje. — Pri »Zora«, Maribor, je dosežen 10 odst. povišek. Gibanje za povišek po tovarnah v Kranju i« v teku.
Kemična, steklarska in keramična industrija. V kemični tovarni v Hrastniku gibanje za u-vedbo plačanih dopustov še ni rešeno. Dosežen pa je 'povišek plač z 0.50 na uro. V kemični
ki se hoče sploh uveljaviti, se mora tudli delavsko strokovno gibanje prilagoditi ne samo danim okoliščinam, ampak tudi danim potrebam delavcev, ter vkljub temu ohraniti zvestobo svojim osnovnim namenom in nalogam. Kjer se delavsko strokovno gibanje skuša uveljaviti s kakršnimi koli šablonskimi recepti, je s tem že kar v naprej obsojeno v propast. Ono mora točno slediti impulsu sodialnega življenja, ker je izraz živeče delovne sile, je v neprestanem gibanju.
Zatorej bistvo svobodnih delavskih strokovnih organizacij je in ostane: zahteva po socialnih pravicah delavstva; zaščita že pridobljenih pravic delavstva. Po logiki dosledinosti mora v današnji družbi zahtevam slediti boj, napadu na pravice delavstva mora slediti obramba. Zato morajo biti svobodne delavske strokovne organizacije nerazdružljivo povezane z delavstvom, četudi ga še niso uspele organizacijsko zajeti. V tem je temelj in hrbtenica delavskih strokovnih organizacij, je njihov življenjski vir, brez katerega bi morale prej ali slej usahniti.
Bistvo strokovnih organizacij
tovarni v Mostah so 'bile mezde povečane s kolektivno pogodbo za 20 odst, Draginjska doklada, dosežena s ponovnim gibanjem znaša 25 din na teden. Delavci tovarne za duših v Rušah so tudi imeli dve gibanji. Uspeh prvega, povišek na uro od 0.30—-0.50 din. Drugega: 21 odst, draginjska doklada. Semperit, Kranj, je povišal radi draginje za 12 odst., Jugotanin, Sevnica, pa za 0.50 din na uro in pa božične nagrade v znesku 250—400 din. V hrastnižki steklarni so bile v prvem gibanju povišane plače zunanjim delavcem, v drugem pa vsem za 10—20 odst. Steklarna Sv. Križ pri Rog. Slatini je vrnila delavstvu ipred leti vzetih 5 odst. in povišala plače za 10—15 odst, V steklarni, Paračin, je gibanje za zvišanje plač, pa še ni poročila. Prvo gibanje v keramični tovarni v Libojah je prineslo delno povišanje plač in izvajanje kol, pogodbe, drugo še ai zaključeno,
Industrija papirja, lepenke in lesovine; Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode so
povišale mezde za 10 odst. in pregrupirale delavce v višje kategorije. V Sladkem vrhu s.no dosegli 5—6 odst. zvišanje plač in 5—12 odst. zvišanje premij. Draginjsko gibanje je v teku. V tovarni lepenke, Prevalje, je dosežen 17 odstotni povišek, pri Bornu v Tržiču 11 odst, — O gibanju pri podjetju Čas Franc, Prevalje, še nimamo poročil.
Čevljarska in usnjarska stroka: čevljarski pomočniki v Ljubljani so dosegli v maju kolektivno pogodbo, v decemlbru pa 15 odst. povišanje plač. Pri »Indus«, tov, usnja, Ljubljana, in tovarna usnja Pirich, Ptuj, sta gibanji še v teku,
Pivovarna »Union«, Ljubljana; Prvo gibanje poleti se je končalo z 4 mesečno sezijsko doklado od din 50—330 mesečno. Drugo draginjsko 'gibanjle: 12—27 odst, zvišanje plač.
Mezdna gibanja so se torej vršila v okrog 30 podjetjih in v vseh ljubljanskih čevljarskih delavcev. Gibanja so obsegala ca. 7000 delavcev, za ca. 5000 delavcev so končana z 10 do 21 oidst. poviška, za ca. 2000 delavcev so še v teku. Da rezultati niso boljši, je kriva največ neorganiziranost delavstva.
Posebno važnost je pa ipolagala centrala na to, da je bila s svojim članstvom v stalnih stikih. Sestankov, zborovanj1, sej in konferenc s sodelovanjem zastopnika centrale je bilo lani čez 100. T.o delo je bilo napram 1. 1938 potrojeno.
Poleg tega pa je SDSZ začela Se s prosvetnim delom, ki ima poleg glavnega, tl j. izobraževanja delavtsva, tudi namen, da vzpostavlja čim tesnejše stike članstva s centralo. V dveh mesecih se je vršilo 30 predavanj, pri katerih je bilo skupno 1720 poslušalcev. Vsekakor lap uspeh! Natančnejša poročila o tem delovanju pa prinašamo v rubriki »Prosveta in razvedrilo«,
1x pogosti in stalni stiki pa so dvignili moralo, pravilno ideološko usmerjenost med članstvom, duhovno enotnost in pravilno ocenjevanje položaja, ter popolno skladnost med vodstvi podružnic in centrale pri akciji in taktiki.
Uspehi so se pokazali že pri volitvah obratnih zaupnikov, pri katerih so, kakor je znani, organizacije v sklopu Strokovne komisije odnesle sijajno zmago. 166 zaupnikov SDSZ v
48 obratih predstavlja nad 8000 delavcev.
SDSZ je tudi v odlični meri sodelovala v boju za vzpostavitev normalnega in zakonitega stanja v delavskih samoupravnih ustanovah,
Te borbe pa ni vodila radi teh ustanov kot takih, pač tpa za to, da bodo te ustanove last vseh delavcev, zlasti svobodnih organizacij, ne pa orodje neke namišljene delavske organizacije, za rušenje pravih delavskih strokovnih organizacij. Delavske socialne ustanove, katere delavstvo samo s svojim denarjem vzdr-'žuje, morajo biti izključno v njih slulžibi, zlasti pa instrument delavskih svobodnih strokovnih organizacij pri delu za (prosveto in pravo vzgojo delavstva ter izboljšanju njih težkega položaja.
Prej ali slej 'bodo volitve v Delavsko zbornico in bodo takrat zmagale naše strokovne organizaciji. Tedaj bo Delavska zbornica drugačna, kakor je sedaj in tudi drugačna kakor je bila prej.
Delegati, ki so se zbrali polnoštevilno, so vzeli poročilo soglasno na znanje. Podrobnosti o drugih, organizacije se tikajočih vprašanjih, bomo prinesli mogoče pozneje. Za danes bi podčrtali le to, da so sodrugi, ki delujejo že četrt in več stoletja v razrednem delavskem pokretu, soglasno izjavili, da SDSZ ni bila še nikoli na tako visoki stopnji njeno članstvo še nikoli tako ideološko enotno in disciplinirauo( njeno vodstvo še nikdar tako vredno zaupanja članov, kot danes, Z odobravanjem so bili sprejeti tudi sledeči
sklepi:
Centralni upravni odbor (plenum) SDSZJ ]e na svoji seji dne 21, januarja 1940, po podanih poročilih izvršnega odbora in nadzorstva, temeljito razpravljal o zvezinem delu v pretečenem letu, to vseh organizacijskih in socialno političnih problemih, ikakor tudi o težkem gospodarskem in socialnem položaju delavstva, ter ugotovil in sklenil:
1, Soglasno odobrava vsa poročila izvršnega odbora in nadzorstva o zvezinem delu v letu 1939, kakor tudi vse ukrepe in sklepe.
Zveza je tudi v pretečenem letu kljub izrednim težkim razmeram pokazala žilavo vztrajnost in aktivnost pri vsem mnogostranskem organizacijskem delu in akcijah za iziboljšanje položaja članstvu in delavstva sploh.
Popolna skladnost med' vodstvom centrale in podružnicami pri akciji in taktiki, kakor pri vsem organizatoričnem delu, pa je dvignilo moralo, pravilno ideološko usmerjenost, duhovno enotnost in iborbenost, kar je omogočilo, da so bili vsi napadi na naš pokret odbiti, — Konstatira, da je delavstvo te napore zveze pravilno ocenilo, kar kažejo ivedno večji pristopi v zvezino članstvo,
2. Centralni upravni odbor, odnosno zveza, si stavlja tudi za bodoče kot glavno nalogo storiti vse, da se izboljša težki igospodarski in socialni položaj delavstva. Zato bo zastavila v akcijah vse svoje sile da se:
a) zaščiti delovne sile pred izkoriščanjem s tako visokim povišanjem plač, da bo mogoča eksistenca delavstva in njihovih družin. Delavke naj bodo za enako delo, enako plačane;
b) izpremeni uredba o minimalnih mezdah z določitvijo takih minimalnih mezd, s katerimi bo mogoče kriti stroške za preživljanje, zlasti
pa omogoči popolna svoboda mezdne akcije in stavke;
c) urede delovni odnosi po vseh podjetjih s kolektivnimi pogodbami;
d) uvede za vse delavce letne plačane dopuste;
e) vzpostavi zakonitost in red' v vseh delavskih socialnih ustanovah z izvedbo svobodnih, tajnih in propor&nih volitev;
£) striktno izvaja in izpopolni socialna zaščitna zakonodaja;
g) ukine uslužbenski davek na vse mesečne plače izpod din 1000, oziroma tedenske zaslužke izpod din 250.
3. Plenum odobrava smer str&kovnih glasil »Delavec« in »Ljudski glas«, ter poziva članstvo k čim intenzivnejšemu sodelovanju z dopisi, poročili in sličnimi sestavki.
4. Za čirn uspešnejše izvajanje gornjih nalog pa je nujno potreibna organizacijska moč in sodelovanje vsega delavstVa v organizaciji. — Zato se bo zveza borila: za svobodo združevanja (organiziranja), zborovanja in tiska.
Izpolnila svoje delovanje pri organiziranju in agitaciji s sodobnimi metodami, zlasti pa vzgajala članstvo s predavanji, tečaji in strokovnimi šolami.
Strogo se bo čuvalo načelo, da mora biti strokovna organizacija neodvisna od vseh p 3-litičnih strank.
Pri vseh strokovnih akcijah, 'ki jih vodi zveza se ima članstvo pokoravati in ravnati izključno po sklepih in navodilih svojih strokovnih forumov.
Vse članstvo zveze pozivamo, da pri tem začrtanem delu najaktivnejše sodeluje, zlasti pa pritegne iv organizacijo vse neorganizirane. Splošna delavska strokovna zveza mora postati velika sila in moč, ki bo povedla delavstvo do novih zmag.
Plenum pomeni začetek nove boljše dobe ne le v SDSZJ sami, ampak v vsem našem strokovnem pokretu. Po tej poti naprej!
V vsak obrat naše zaupnike!
Samo še par dni, do ikonca tega meseca, je čas za vlaganje volivnih odborov za volitve obratnih zaupnikov. Vsak naš član, vsak zaveden delavec gotovo ve, kakšne važnosti ie za vsak obrat, za vsako tovarno, da v njej delavstvo zastopajo zavedni delavci.
Tej zavesti vsega delavskega razreda, da so obratni zaupniki le orodje delavstva, da morajo vselej in povsod se boriti le za koristi delavstva, neoziraje se ne na desno, ne na levo, t>e mora tudi naša organizacija zahvalita, da ie še pri vseh volitvah obratnih zaupnikov odločno zmagala.
Zmagati mora in bo zmagala tudi letosl Ta zmaga ibo tiudi najboljši odgovor na lanske »volitve«.
Zavedati se pa moramo tudi, da bodo zaupniki svoje naloge lahko vršili le, če jih bo podpirala močna organizacija. IZalt'o izkoristite volitve tudi za agitacijo med še ne organiziranimi delavci. S temi opravljate koristno delo zase in za ves delavski razred.
Opozarjamo še na stališče Inšpekcije delai naj se v obratih, kjer je zaposlenih manj kot 10 delavcev, volitve ne vršijo. Mi se s tem
1 ukrepom popolnoma strinjamo, iker so se ravno na račun malih Obratov vršile pri lanskih volitvah stvari, za katere bi mislili, da med po-t štenim delavstvom niso mogoče.
Pozivamo vse sodruige, da do konca januar-1 ja prijavijo volilne odbore, ki naj zahtevajo od svoje organizacije, da jim pošlje potreben volilni materijal. Volitve naj pa izvrže čimprej je mogoče. O rezultatih volitvah naj takoj po-ročajo na Strokovno komisijo.
Sezonsko delavstvo in javna borza dela
Leta 1938 je ibilo z novo uredbo o preskrbo-vanju nezaposlenih delavcev sezonsko delavstvo v naši državi izključeno od podpor javnih borz dela. Uredba ga pa ni osvobodila plačevanja .prispevkov v to ustanovo. Zato ;e prizadeto delavstvo upravičeno smatralo, da mu je s tem prizadejana velika krivica, kar je tudi v resnici bilo.
Naša Zveza (Sgrj) kot poklicna organizacija tega delavstva se je mnogo prizadevala, da ni sezonskemu delavstvu vrnili pravice, ki jih je preje imelo. Na neštetih sestankih in zborovanjih, v številnih resolucijah je delavstvo iz* ražalo svoje ogorčenje in protest proti temu ukrepu. Tudi ostale svobodne delavske strokovne organizacije so zahtevale, da naj iisti, ki so to zakrivili nad sezonskim delavstvom, poskrbe, da ibo ono zopet izenačeno z osta’im delavstvom glede pomoči od javnih borz dela , v nezaposlenosti.
Organizacija Jugorasa, katera je medtem vabila delavce v svoj sklop lI j kvii v -*>
> i | *	>»'». i - ni izkoristila \ < 'V •
; ' i svoje oblasti v to, da bi sezonsko delavstvo prišlo spet do podpor v nezaposlenosti.	4	l*	»A	tu) »
Tako je sezonsko delavstvo lansko zimo pie-živelo v največji bedi in pomanjkanju. Družine teh delavcev niso skozi 4—5 mesecev prejele nobenih sredstev za preživljanje. Sicer vemo, da je naš delavec čudovito vztrajen in skrojen, kakor smo to včasih čitali o Abesincili, ®li tudi najskromnejši želodec mora vendarle °d časa do časa nekaj dolbi ti. In tudi za r.aj-socialnejšega hišnega gospodarja ni revščina nobeno plačilno sredstvo. Tu so žene ni'iih sezoncev pač daleč prekosile sodružico Stu-Panovo v umetniji cenene prehrane.
Tudi del letošnje zime je bilo sezonsko delavstvo brez podpor. Od 15. januarja t. 1. dalje le ljubljanska javna borza dela pričela izplačevati te podpore tudi sezoncem. A samo polovico, kot »izredne podpore na račun rednih podpor«. Ostalo polovico dobe sezonci izplačano po 15. marcu t. 1., če bodo še brez posla.
Sezonski delavci naj se prijavljajo na urade lavnih borz dela in na občine, kjer pač kdo stanuje, zaradi nakazila podpore. Prijave se l*vršujejo na podlagi novih poslovnih knjižic. Kdor te knjižice še nima, naj zahteva posebno Potrdilo tam kjer je vložil prošnjo za zame-n)avo poslovne knjižice.
S tem je vrnjeno sezonskim delavcem šele en del prejšnjih pravic. Treba je nadaljevati b°j še za ostalo. To pa bo mogoče le v organi-2!lrani skupnosti vseh prizadetih. Zato — vsi v
svobodne delavske strokovne organizacij®, kamor kdo po svoji stroki spada.
Zahteve stavbnega delavstva Slovenije
Stavbno delavstvo leze vedno bolj v neznosne razmere. Cene življenjskih potrebščin stalno naraščajo a plače so ostale, kakor jih predvideva kolektivna pogodba iz 1. 1938.
Že doslej smo s pičlimi mezdami in /aradi občutne zimske nezaposlenosti zelo težko izhajali. Najhujše je še pred nami. Najnujnejše življenjske potrebščine se stalno dražijo, tako moka, mast, meso, obleka, obutev in kurivo, krompir, ki je bil vedno vsakdanja hrana delavstva, se je podražil za celih 100 odst. Razen-tega pa še obstojla nevarnost, da se podražijo stanovanja, katera so ob dlandanašnjih plačah že itak predraga.
Kako bomo prebili bodočo zimo nas upravičeno skrbi, ker mezde ne odgovarjajo več današnji draginji. Ko bomo nezaposleni, kar je neizogibno, ne bomo imeli pravice do podpore pri Borzi dela, ker do te imamo pravico le, če je kdo tako nesrečen, da že pred! petnajstim novembrom izgubi delo. Najbolj so pa prizaditi oni, ki so bili poklicani med najbolj razvito sezono na orožne vaje, nekateri celo po dvakrat in so podporo pri BoTzi dela medtem izčrpali, Kaj bo z njimi, nastaja zelo resno vprašanje. Zato upravičeno zahtevamo potom naše organizacije zvišanje plač, kolikor so se povišale cene življenjskih potrebščin. Zahtevamo izdatne podpore pri Borzi dela tudi v tem času zimske nezaposlenosti iza vso stavbno delavstvo.
Naše svobodne strokovne organizacije zahtevajo povišanje plač za vso delavstvo in ra-meščcnstvo. Temu splošno koristnemu gibanju se bomo stavbni delavci pridružili in se solidarno borili za večji kos kruha, za človeka dostojno življenje.
Da bomo lažje uspeli v tej borbi, je naša dolžnost — vsi v našo organizacijo SGRJ.
Tudi stavbni delavci se bomo protidraginj-skega zborovanja, ki ga sklicujejo za 4. februarja naše strokovne organizacije, strnjeno ide-ležili. Že danes je dolžnost vsakega, da to zborovanje povsod propagira.
Stavbni delavec.
Rudarska stroka
Bodimo dosledni!
V teku raznih akcij strokovnih organizacij ob priliki zadnjih mezdnih gibanj;, se je pokazalo, da si še v pogledu tarifne politike nismo pravilno na jasnem celo tisti, od katerih bi se moglo to zahtevati, ako hočemo doslednii biti v nalogi, ki nam jo narekujejo gospodarsko "socialni interesi delavskega razreda. Če se namreč nekdo postavlja na stališče, da je treba v takih slučajih akcijo generalizirati, to se pravi, iz enega mesta izvesti mezdno gibanje za delavstvo vseh strok industrije v enakih odlstotkih povišanja, temu je treba povedati, i da stvari praktično ne razume. Že v vseh pod-j jetjih ene in iste stroke je to nemogoče in še | manj za vse stroke. Ja, če bi se dalo izvesti
splošno povišanje mezd ene stroke z najvišjim odstotkom po primeru podjetja z najvišjimi mezdami, potem bi imelo to svoj pomen, drugače pa ne. Zakaj tu ne odločajo samo zahteve delavstva, temveč tudi gospodarski moment podjetja in socialno politično stanje v državi. Zagovarjati enakost pri povišanju mezd za vse delavstvo pri sedanjih različnih mezdah, se pravi ziagoviarjati (nesmisel. Tarifna politika strokovnih organizacij se mora opirati predvsem na moč in borbenost svojih članov, na gospodarsko strukturo dbtične industrijske panoge in na splošne socialno politične činitelje v državi, Vsako drugačno postopanje lahko dovede do težkih porazov delavstva.
Na drugi strani pa je še nekdo drugi, ki lahko jako vpliva na vsako mezdno akcijo, bodisi koristno ali škodljivo. Ta drugi je javno mnenje, katerega ustvarja časopisje. Časopisje kot ustvaritelj javnega mnenja, ibi moralo stvari prednašiati tako, kot so v resnici. Tega pa dandanes časopisje ne vrši. Če tega meščansko časopisje ne vrši, nas ne zadene krivda, ker mi za njegovo vsebino ne odgovarjamo. Toda kar se pa tiče našega delavskega časopisja, pa moramo že biti toliko načelno dosledni, da bomo v njem pisali resnico, pa če tudi ni to vsakemu prav. Ker kaj pomaga to, če nekdo napiše v delavski list, draginja se je povečala za 30—50 odst., če pa strokovničar pri pogajanjih za zeleno mizo tega dokazati ne more. Istotako prav nič ne koristi v mezdni akciji, če nekdo napiše v delavski list, to le in to le podjetje je prostovoljno povišalo mezde svojemu delavstvu za 10—25 odst., če zraven ne napiše, kakšne so bile mezde delavstva pri tem podjetju pred povišanjem. Zakaj če povemo eno, moramo povedati tudi drugo.
Govori in piše se o razniih indeksih. Iz-gleda, kakor da ibi imel že vsak tajnik svoj poseben indeks za svojo stroko, čeprav so želodci delavstva vseh strok menda enaki. — In zopet pride nekdo, ki pravi: vsi indeksi so lari fari in nič drugega kakor obmana za delavstvo. Res je, da na žalost naša socialna zakonodaja še ne pozna enotnega indeksa, ki bi služil za podlago količine in cen življenjskih potrebščin, ki jih rabi delavec za preživljanje sebe in svoje družine. In vendar nekaj enotnega bi moralo biti, kar bi služilo za osnovo kot merilo. Pri tem se pa ne sme pozalbiti, da se še tisti indeksi, ki se ‘ vodijo, ločijo v idealne in realne. Prve izdaja Delvska zbornica v Zagrebu in razne strokovne centrale, drugega pa Narodna banka v Beogradu. Brez dvoma je, da je prvi boljši od drugega, toda njegovo uveljavljenje za določitev delavskih mezd je pri nas radi splošne socialne zaostalosti delavstva in pa ne temui odgovarjajočega razvoja industrije točasno še nemogoče. Vendar kot merilo za dvig ali padec draginje se pa da uporalbiti indeks Narodne banke v Beogradu, vzeto cene v analo prodaji za Slovenijo v Ljubljani. Na tej podlagi se da marsikaj doseči v prid delavstva, če so predpogoji za to dani.	J,	Arh.
Delavski tisk je tvoj vodnik!
Stran 6
»DELAVEC«
25, januarja 1940.
DELAVKA
Zaščita žene-delavke v naši socialni zakonodaji
Zaščita morate
Mnoge države imajo med ostaloi zaščitno zakonodajo razne odredbe za »čuvanje morale med delavci obojega spola. Pred vsem pa naj bi imele te odredbe namen zaščititi ženo. Tako obstojajo posebni predpisi, ki prepovedujejo delo ženam po raznih beznicah in pivnicah, zlasti vojaških (nekatere ameriške države, Nemčija, Madžarska), drugi zopet hočejo zaščititi čistost rase in prepovedujejo ženam, oz. možem ene rase službo pri delodajalcih, oz. delodajalkah druge rase (Kanada, Nemčija), nato prepovedujejo predpisi nekaterih drugih držav ženam delo v raznih bolj spolzkih obrtih, kot n. pr. kolporterstvo manj vrednih sipisov (Španija, Francija, Mehika) in drugo. Ne da bi se podrobneje spuščale v posamezne odredbe, ki jih lahko enostavno imenujemo prepoved nekaterih del ženam, se moramo pred vsem vprašati, če je taka zaščita pred nemoralo res potrebna samo za žene!
V naši zakonodaji takih prepovedi nimamo. Pač pa imamo posebne predpise, ki nalagajo podjetnikom in obrtnikom dolžnost skrbeti, »da se vzdržuje v prostorih podjetja red in nravnost.« »Tvorniške zgradbe pa, kjer delavci obedujejo, morajo imeti prostore, kjer se delavci lahko umivajo in obedujejo, iti sicer posebne za moške in posebne za ženske.« Enako je dolžan delodajalec dati delavcu, ki prebiva z njim v istem gospodinjstvu, morali primerne prostore za stanovanje. Na drugi strani pa sta delavec, delavka upravičena brez odpovedi zapustiti službo,, če službodaja-lec teh svojih dolžnosti ne izpolnjuje, ali če se on sam ali član njegove rodbine pregreši »s prekoračenjem morale«.
Torej kaj ostane delavki, če se delodajalec zoper predpise o morali pregreši? Službo lahko zapusti, in? Kako je z moralo brezposelnih žen, kako z moralo onih, ki prihajajo z dežele iskat v mesto službo, kako z onimi, ki so- bile otroci predmestnih barak, neznosne bede? V »Gospodinjski pomočnici« (št. 12, 1. 1939) čitamo v nekem članku tole: »Število nialo-letnih, ki prihajajo, v mesto, z malo vsoto denarja ali celo brez njega vedho bolj narašča. Že v prvih dneh so v skrbeh In obupane, če ne bodo dobile službe. In ne vedo kam? — Vprašamo — ali bomo tudi te prepustili same sebi, kot stotine drugih, ki' so prišle nepokvarjene v mesto in so radi malomarnosti in
I
OBISKOVALCEM GLEDALIŠČA
Potrdila za 50 odst. popust pri rednih gledaliških predstavah v ljubljanski drami in operi dlobe delavci in delavke v knjižnici Delavske zbornice v Ljubljani (uradne ure vsak delavnik od 10, do 12. ure dopoldne in od 5. do 8. ute zvečer). Nepoznani se morajo legitimirati. Potrdilo velja za vsako določeno ipredstavo in za vsakega posameznika. Za svojce ne velja ta ugodtaiost. Privatni nameščenci tega popusta niso deležni.
strankarske zagrizenostmi poklicanih postale narodu v, sramoto in občinam v breme? — Ko smo prosili zanje, se nam je reklo, da jim ni za pomagati. Ker to je »patološko« prirojeno in da nikdar ne bodo boljše. Ali je bilo prav, da se jih je pustilo propasti. Nujno poitretmo je, da se jih že začetkom obvaruje pred padcem. Menimo, da je za nekatere »patološko« in jim je prirojeno, da so ozkosrčni in kratkovidni, da gledajo z višine skozi strankarska očala in na simpatije, vse drugo je zanje manjvredno, ki ni vredno zanimanja. Imamo več kot dovolj otroških zavetišč. Za dorašča-joča dekleta, ki prihajajo v mestoi službe iskat, pa nimamo ničesar.« Čeprav nemara ne bo popolnoma točno, da imamo preveč otroških zavetišč, je nedvomno res, da za doraščajoča in odrasla brezposelna dekleta nimamo ničesar in, da kaže minimalna mezda zaposleni delaviki pot vi Prostitucijo. Edini pogoj za oču-vanje morale je zdravo in vsaj malo udobno stanovanje. Cesta in pomanjkanje pa vir vsega zla.
PAPIRNIČARKE NAM PIŠEJO
Nisem imela še prilike, oziroma poguma, da bi se že preje kaj oglasila, čeprav se mi je že večkrat preje porodila želja, da bi kaj napisala v naš delavski list. Toda razmere, v katerih se delavci nahajamo, te prisilijo, da tudi ti odpreš usta, da tudi sam stopiš med množico, ki trpi s teboj vred, ki se bori za svoj obstanek.
Sem delavka papirnice, sužnja stroja, ki je nenasiten, ki vedno požira in bruha, ki ini krade moja najlepša leta mladosti, ki mi pije mlado1 kri. A to ne samo meni, še mnogo so-tnpinov in sotrpink je z menoj, ki nimajo poguma, da bi zahtevali boljši košček kruha, ki ga niso enkrat, temveč že neštetokrat s svojimi krvavimi, žuljavimi rokami prislužili.
Mlada sem še, komaj 19 let imam, a imam za seboj že 3 leta trdega dela, tri leta, ki niso bila brez razočaranj, ki jih nikoli ne zmanjka. Še ne pozabiš na Prvo, že se rodi drugo, tretje... tako gre z dneva v dan in ne veš čemu živiš. Štirinajst dni delaš, čakaš plačila, ko ga dobiš, pa spet ne veš, kako bi ga obrnila, da ti ne bi zmanjkalo za najnujnejše. In kdo je temu kriv? Delodajalec? Seveda tudi on, deloma pa delavec sam. Ne zavedamo se še vsi tega, da si bomo morali ustvariti sami bodočnost, ki bo boljša od sedanjosti. Zato delavec in tudi ti delavka, organiziraj se! Stopimo v skupen bo] z našimi sodrugi, ker ed^n ne pomeni nič, a vsi pomenimo vse. Bodimo pripravljeni na vse.
Z geslom: za pošteno delo, zahtevamo pošteno plačilo, zahtevajmo to, kar nam gre!
TUDI PTUJSKE DELAVKE SE PREBUJAJO
V podjetju Josipina Reinhard, izvoz perutnine, so zaposlene večinoma delavke. V pod-
jetju obstojata dive strokovni organizaciji: podružnica naše SDSZJ in Jugoras, ki je pa lastnikom podjetja, kakor se zdi bolj pri srcu, kot naša svobodna strokovna organizacija (že vedo zakaj), kar se vidi tudi iz tega, da sino ob nastopajoči draginji koncem novembra Preteklega leta le z veliko mujo dosegli za članice SDSZJ povišek za din 0.30 na uro, med tem, ko so članice ZZD imele menda po nekem prednostnem dogovoru že preje zvišane prejemke. Pričetkom t. 1. je bil pa vsem delavkam vsak draginjski povišek ukinjen.
Podružnica Splošne delavske strokovne zveze v Ptuju je zato nastavila na podjetje spomenico, v kateri apelira na podjetje, naj prizna svojim delavkam primerno povišanje mezd v sorazmerju z povišanjem cen vseh življenjskih potrebščin. To svojo prošnjo in zahtevo utemeljuje s sledečimi ugotovitvami:
1. Življenjske potrebščine so se podražile v zadnjem času povprečno že nad 30—35 odst.
2. Vaše podjetje je v prijetnem položaju, da (v trenotni sezonski situaciji pač), proda svoje izdelke zlasti na zunanjem trgu toliko dražje, da to odgovarja splošnemu porastu cen.
3. Vaše podjetje je nadalje v ugodnem položaju, da lahko nabavlja perutnino, divjačino in druge predmete predelave in izvoza po cenah, ki v primeri z draginjo vi splošnem, niso skoro nič	višje	nego v Prejšnjih sezijah.
4. Zato	niste	nikakor upravičeni	kratiti	svo-
jini delavkam in delavcem upravičenega povišanja mezd, ker Vaša kalkulacija tako povišanje gladko In lahko prenese, ne da bi se mi že vmešavs/.i v vprašanje Vašega profita.
Z ozirom na gori ugotovljena dejstva je naša prošnja in; zahteva konkretna:
Vsem delovnim močem v Vašem p. n. podjetju naj se povišajo mezde in plače za naj-manje 30	odst.	Povišanje naj se	izvede	pravično, za	vse	kategorije delavk	in delavcev
enako v odstotkih in ne glede na to, da li so delavko članice naše organizacije, kakega drugega združenja ali pa so neorganizirane. — Ravno tako zahtevamo pravično postopanje z delovnimi močmi pri1 Vašem p. n', podjetju ne glede na organizacijsko pripadnost, po edino pravilnih načelih: »Za isto delo isto plačilo« in »Delavka je tudi človek, kii mora živeti.«
Torej se je naša svobodna strokovna organizacija SDZSJ, katere predsednik v Ptuju je s. Korpar postavila na edino pravilno stališče, da se morajo spričo draginje mezde povišati za 30 odst. za vse delavke enako, ne glede na to, če so organizirane pri’ nas ali kje drugje, ali če sploh niso organizirane. Vse moramo živeti. Zato naj v našem podjetju jenja zavist, ki so jo do sedaj sejale nekatere nezavedne delavke. Na njeno mesto naz stopi sloga. Dokažimo, da smo toliko vredne, kakor naši moški sodrugi. Tistim, ki priznavajo pravilnost našega dela, so vrata naše svobodne strokovne organizacije na stežaj odprta.
Vse sodružice tudi pozivamo, da že sedaj agitirajo za čim večjo udeležbo na protidra-ginjskem shodu, ki ga pripravljajo svobodne strok, organizacije. Še enkrat: v slogi Je moč!
Pišejo nam:
Zato poziva odbor podružnice v ljubljanski tobačni tovarni vse delavstvo, naj se včlani v svojo razredno organizacijo, da s teni postane sobojevnik za pravice delavskega razreda.
Nadalje apelira oidbor podružnice na članstvo, naj ne zaostaja z vplačevanjem prispevkov,, ker škoduje samo sebi in povzroča odboru nepotrebno delo.
Občni zbor podružnice se bo vršil v drugi polovici februarja t 1. Dan bomo1 določili pozneje. časa je še dositi, zato pristopajte v organizacijo, da boste lahko že na občnem zboru soodločevali.
ZVEZA RUDARJEV — ZAGORJE OB SAVI RAZGLAS
V smislu § 9 Zvezinili pravil sklicuje podpisano vodstvo ZRJ v Zagorju ob Savi plenarno sejo članov Zvezine uprave za v nedeljo, dne 28. januarja) t. 1. ob 9. uri dopoldne v pisarni Zveze rudarjev v Zagorju s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnje seje.
2. Poslovno iporočilo tajnika za leto 1939.
3. Poslovno poročilo blagajnika, preglednikov in odobritev računskega zaključka za leto 1939.
4. Položaj rudarjev in socialna politika.
5. Organizacija in taktika.
6. Razno.
Za Zvezo rudarjev Jugoslavije:
1. Ba/elj, t. č. predsednik. J. Arh, t. č. tajnik.
PEKI — LJUBLJANA
Ljubljansko pekovsko delavstvo je stavilo na svoje poislodavce po Sivoji strokovni organizaciji Zvezi živilskih delavcev, podružnica Ljubljana zahtevo za zvišanje plač vsemu pekovskemu delavstvu za 25 odst., kar bi odgovarjalo porastu cen življenjskih potrebščin. Vršila sta se dva sestanka, na katerih se je razpravljalo o težkih razmerah, ki vladajo v pekovski stroki ter se izvolila 4-članska delegacija, katera naj se pogaja s pekovskimi mojstri.
Udruženje ipekov je uvidelo potrebo skupnih razgovorov ter je določilo razgovore, katerih so se udeležili predstavniki ortganizacije, za 12. januarja t. 1. Na razpravi se je razmotri-valo obojestransko o težkem Problemu, ki vjada v tej stroki ter se je končno dosegel sporazum, da se plače vsemu pekovskemu delavstvu s 15. jan. 1940 na osnovi obstoječe kolektivne .pogodbe zvišajo za 15 odst. Odprto je ostalo vprašanje glede sprememb raznih točk v kolektivni pogodbi, katere bo potreba izboljšata za kar se bodo vršila kasneje pogajanja.
Zborovianje pekovskega delavstva, ki se je vršilo 14. januarja v gostilni »Novi svet« je vzelo na znanje 15 ods,t. povišanje plač. Na sestanku je poročal o poteku razgovorov s. Bricelj ter se je sklenilo, da bo pekovskoi delavstvo v vseh obratih uveljavilo obstoječo kolektivno pogodbo, kakor tudi doseženi povišek.
Pozivamo vse pekovsko delavstvo, da uveljavi navedeni povišek, da tie bo potem kritika padla na organizacijo. Kolikor moči — toliko pravic.
Prosveta In razvedrilo
LESNI — LJUBLJANA
Po kratki bolezni je v ljubljanski bolnišnici preminul 17. januarja t. 1. po vsej Ljubljani in daleč na okrog znani sodrug Skuti Anton, ki smo ga nazivali »slepi Tonček«. Mož ni bil Poznan samo med lesnimi delavci, med katere je rad zahajal, temveč tudi med vso javnostjo. Rodil se je v Pliberku na Koroškem 1884 leta, kot sin revnih staršev. Ni mu bilo- dano ono kot je to drugim, bil je slep vse svoje življenje. Le malo je povedal o svoji usodil kriv>-da slepoti je bila babica in pozneje ni bilo več pomoči.
Kot mlad deček je šel v šolo slepcevi na Dunaju, tu se je izučil im izobrazil tako, da je celo pisal na pisalni stroj. Izučil pa se je tudi zai uglaševalca klavirjev ter je ta poklic opravljal do smrti.
Bil je mož poštenosti in modrih nazorov. Skozi trideset let je bil član zveze lesnih delavcev, vnet pobornik socijalistične ideje, katero se je upal povsod zagovarjati. Ni se strašil nobenih šikan, bil je vedno družaben že po naravi ter je rad zaigral delavske pesmi.
Med ljubljanskimi mizarji je bil zelo priljubljen, saj je skozi dolga leta pomagal graditi strokovno organizacijo. Sedaj pa dragi sodrug, dotrpel si. Ostal boš svetel vzgled mlajši generaciji, tvoje telo pa naj se odpočije od tru-dapolne življenjske borbe.
MONOPOLCI — LJUBLJANA
Zveza monopolskih delavcev in njemu priključene organizacije so pokrenile akcijo za zboljšanje položaja monopolskega delavstva v državi V začetku januarja so se vršile po vsej državi konference in shodi delavstva, na katerih so bile sprejete resolucije, ki so bile poslane na merodajna mesta, na upravo monopolov in ministrstvo financ v Beogradu. V resoluciji se zahteva, da uprava monopolov takoj izda preurejene pravilnike, predvsem pravilnik o plačah, ako pa ne more izdati pravilnikov, naj se pa določijo z uredbo draginj-ske doklade.
Na podlagi te akcije je bila v) začetku tega meseca širša delegacija Zveze monopolskih delavcev s tajnikom glavne delavske zveze s. Miloradom Beličem na čelu v avdijenci Pri generalnemu direktorju direkcije državnih monopolov dr. J. Markoviču, kateremu je delegacija predložila svoje zahteve in mu obrazložila potrebe delavstva. Najvažnejša je bila zahteva za takojšnjo ureditev pravilnikov, naj se s pravilnikom povišajo plače, kakor smo že ponovno zahtevali. Delegaciji je bilo obljubljeno, da se bo stvar čimpreje rešila, ker so s pripravljalnimi deli že pri kraju.
Obljubljeno je bilo tudi, da bo zvezina uprava dobila že čez nekoliko dni načrt o tem na vpo«led in v razmišljanje. Dalje je g. gen. direktor konferiral z ministrom financ o zvišanju plač. Vprašanje je samo, koliko se bo našlo tu kritja za delavske plače. To odvisi v veliki meri tudi od delavstva samega, kajti 'ie pozabimo Izreka: kolikor moči, toliko pravice.
Prosvetnih predavanj se je že toliko vršilo, da smo veseli tega uspeha.
Število poslušalcev je prekoračilo 3000. To nam je zadosten dokaz, da naš trud ni bil zastonj, denar, ki smo ga investirali za nabavo potrebnega materijala pa dobro naložen.
Edino željo, ki jo imamo je ta, da bi' se odzvale	temu,	za delavstvo	izredno	važnemu
delu še tiste	podružnice, ki	dosedaj	niso or-
ganizirale prosvetnega odseka in priredile predavanja.
Nova filmska predavanja so prispela. Ze v zadnji	številki	smo sporočili,	da smo	jih naročili in'	izrazili	nado, da jih v	kratkem dobimo.
Pred nami leži seznam vseh predavanj,, ki so na razpolago vsem podružnicam.
Izbira je tako bogata in velika, da ne vemo za katerega bi se odločili, da iga kot prvega malo opišemo.
Pa pojdimo po vrstil.
časopisi so polni glasov in vesti v nafti, ki igra oziroma bo igrala važnoi vlogo v tej vojni.
Danes pomeni nafta za države to, kar pri človeku kri.
Stara je borba za petrolej. Velike države se kosajo med seboj, kako bi prišle v posest čim številnejših vrelcev.
Lepe besede, denar, grožnje, vse je v službi za dosego nafte, ki spreminja mrtve traktorje,
avtomobile, ladje in bombarderje v živa in v vojni zelo nevarna bitja.
Interesantne stvari boste slišali o petroleju, ki je prenehal biti samo pohlevno sredstvo za razsvetljavo revnih kmetskih in delavskih stanovanj.
Predavanje o Notranji Aziji in Sibiriji bo obdelalo pokrajine, ki stx v zgodovini človeštva igrale veliko vlogo. Čas je stvari malo zabrisal ali vredno bo, da si ogledamo te kraje.
Notranja Azija z najvišjimi vrhovi sveta in prebivalci teh predelov so vredni, da se z njimi pobližje spoznamo.
O Sibiriji smo vedeli samo to, da je tam zelo mrzlo. O stvareh, ki so se dogajale, pa so bile odločilne tudi za ostali svet, Pa ne verno skoro nič.
Pred kratkim je odkrila znanstvena razprava stvari, ki bodo zanimala vsakega.
Ob vznožju Altajskega pogorja, kjer so posamezni vrhovi visoki do 4500 m, so našli mesto, ko so že v predzgodovinski dobi kopali rudo.
V globini 15 m so pod ledOm našli lesen hlev. V hlevu je stalo 10 konj popolnoma ohranjenih, kakor da jih je smrt ravnokar doletela. Ugotovili so, da je hlev iz bronaste dobe. pred 10.000 leti.
Stran 8
»DELAVEC«
25. janučuja 1940.
Raznih predavanj je sedaj pripravljenih toč-1 podružnic, da vsaj 10 dni pred nameravano no 50 s skioptičnimi slikami in 10 brez slik. vršitvijo naroče Predavanje.
Podružnice bodo v kratkem sprejele seznam | Pri organizaciji predavanj posvetite naj-vseh predavanj in smo uverjeni, da se jih bo-j večjo pažnjo agitaciji za predavanje. Niti en do poslužile v polni meri.	I	delavec ali delavka ne sme biti neobveščena.
Pri tej priliki moramo opozoriti funkcionarje] V izobrazbi je moč!
Beležke
IZJAVA VODITELJA ANGLEŠKIH SINDIKATOV
Angleški ministrski predsednik Chamberlain je v svojem govoru v Mansionhouse med drugim apeliiral na ves narod, naj bo pripravljen na nove in težke žrtve. Na ta govor mu je zelo ostro odgovoril voditelj angleških strokovnih organizacij Ernest Bevin, ki je v intervju-vu 25 »Daily Heraldom« (glasilo angleške delavske stranke) poudaril, da misli vlada pri tem, ko govori o žrtvah največ in v Prvi vrsti na ljudi, ki že takrat, ko se je vojna začela, niso imeli nič več za žrtvovati. 90 odst. delavcev, katerim priporoča Chamberlain, se nahaja v takem položaju, da je govoriti o nadaljnjih žrtvah naravnost brezsmiselno. Če bo vojna trajala še naprej, lahko vodi taka politika le do resnih socialnih nemirov. Cliam-berlainova politika ni politika državnika, ampak politika bankirja. »Daily Herald« je v uvodniku ta odgovor še dopolnil in praviv da je prizadevanje za omejitev kupne moči zelo nevarna. Ce taka prizadevanja ne bodo prenehala, da bo prišla v nevarnost, za Anglijo posebno v današnjih 'časih tako dragocena narodna enotnost.
Angleški delavski razred zahteva, da doprinese posedujoči' razred njegovim itrilikam odgovarjajoče žrtvie in to istočasno z delavskimi'. Radi tega zahteva, da se premožnejšim slojem odvzame del premoženja in da se omeje dividende. Končno pa naj vlada pod vsemi pogoji omeji nadaljnji porast cen kruha, mleka, sladkorja, mesa, surovega masla in margarine.
OKOLI INDEKSOV
Zadnje čase ise je razvila v delavski javnosti precejšnja debata, če so indeksi pravilno pokazali skok draginje in kateri indeks je boljši.
♦ Kakor znano je TPD uporabljala indeks Narodne banke in zvišala na njegovi podlagi plače za 8 odst. Delavska zbornica je tudi preračunavala skok draginje, pa je ob priliki mezdnega gibanja rudarjev izračunala, da se je draginja zvišala natančno za 11 in pol odstotka.
Zadnji »Ljudski glas« je pa prinesel razpravo s. Jakomina, ki dokazuje na podlagi indeksa bivše Delavske zbornice, da se je zvišala draginja za okoli 28 odst.
Kdo ima torej prav?
Indeks je čudna stvar, zlasti za tiste, ki niso Prijatelji računov in za tiste, ki nimajo interesa na čistili računih.
Merodajno za indeks je vedno, katera živila preračunavaš in koliko količino si vzel. In-
deks, ki ga navaja s. Jakomin je za delavca s srednjetežkim deloni zelo primeren. On se naslanja na od zdravmikov preračunano in dognano količino hranil, ki jih rnoira zaužiti delavec, da njegovo telo od dela ne oslabi.
Vprašanje pa je še eno. Poleg težine dela je treba vzeti v obzir tudi višino plače delavca pred draginjo, da se vidi, kakšna živila je dotični delavec lahko nabavljal.
Kdor se je preživljal s finejšimi jedmi (če je imel zanje dovolj dohodkov), skoka draginje ne občuti tako, kakor oni, ki so morali nadoknajevati svojo življenjsko silo s preprostejšimi živili, ki so izdatna, pa so imela vendar znosljivo ceno, kakor fižol, krompir in slično.
Ce je imel kdo tako skromno plačo, da je skoro edino s fižolom in krompirjem nadokna-jeval izgubljene sile, za tistega se je draginja dvignila zelo visoko (fižol čez 100 odst.). Finejša živila se pa niso tako dvignila in dotič-nik draginje ne občuti toliko.
Tako je torej z indeksom. Še lažje je pa s papirjem, ki prenese vse modrosti, celo 11 in pol odstotni povišek draginje.
ODKLONJENA UREDBA O KONTROLI CEN
Minister za socialno politiko dr. Srdan Budi-savljevič je predložil ministrskemu svetu načrt uredbe o kontroli cen. Po tej uredbi bi se kontrolirale vise trgovine in prodajalnice glede cen blaga, ki ga prodajajo.. Za navijalce cen, verižnike iri druge take škodljivce je predvideval načrt precej iizdatne kazni, do višine pol milijona dinarjev in trimesečji strogi zapor. Blago bi bilo pa zaplenjeno na korist revnih slojev.
Mimogrede povedano so že mnoge druge države tako kontrolo že upeljale. Zlastii strogo postopajo z oderuhi v Bolgariji, kjer obsodijo vsakega, ki ga zalotijo pri takem nečednem poslu na prisilno delo. Tako je videti pri teh delih tnarsikakega bofeataša in blasiranega gospoda s krampom in lopato, ko dela pokoro za greh, ki ga je napravil proti ljudski skupnosti.
Proti načrtu uredbe, kakor ga je predložil g. minister Budisavljevič, je pa nastal med pridobitnimi krogi velik odbor. Zlasti indu-striic.i so pošiljali deputacijo za deputacijo k raznim ministrom, ki so proti načrtu protestirali. Pridobitni krogi so za enkrat dosegli, da je ministrski svet načrt naredbe odklonil in tako ta naredba ni dosegla zakonske moči.
OBČI RADNIČKI SAVEZ — LIKVIDIRAL
Po sprejetju srbsko-hrvaškega sporazuma in po poilitičnih spremembah, ki jih je ta spo-
razum povzročil zlasti na Hrvaškem, je sklenil Obči radnički savez svoj lastni razpust. Banska oblast v Zagrebu je pa te dni -- kakor smo čitali po časopisju — ta razpust vzela na znanje in ga uradno izvedla z izbrisom iz društvenega registra.
Ta Savez je imel v hrvaškem delavskem gibanju pred vojno jako važno vlogo. Oral je ledino med delavstvom Hrvaške in Slavonije in imel tudi lepe uspehe. Glavna predstavnika sta bila umrli Vilim Bugšek in pa Vitomir Ko-rač, ki se je pa po vojnii preselil v Beograd in tako zgubil s Savezom tesnejše stike.
Tako je prišlo vodstvo saveza povsem pod vpliv tudi v Sloveniji poznanega Vilima Hara-mine, ki je ostal vse do likvidacije njegov predsednik. Haramina je bil pred vojno eden najinteligentnejših pa tudi najborbenejših voditeljev delavstva v Istri. V samem Pulju je zaznamovalo njegovo delo zavidne uspehe in zlasti trdno organizacijo.
Po vojni se je pa preselil v Zagreb, kjer je po Bugšekovi’ smrti prevzel predsedstvo sedaj razpuščenega saveza. Kakor mnogi emigranti, tako je tudi Haramina čedalje bolj podlegal vplivom malomeščanskega nacionalizma in eksponiral to strokovno organizacijo v to smer. Identificiranje strokovne organizacije s Političnimi pokreti je že samo na sebi nevarno. Tembolj škodljivo je bilo pa v tem slučaju, ker malomeščanski vzori delavstvu niso ugajali, in je organizacija sčasoma zgubila ves svoj noisilni element in je morala končno likvidirati.
ti m I 'l k •,.<»; »j t 'V *U( t ( 1 iti i B
O ANGLEŠKIH VOJNIM CILJIH
Povodom Chaniberlainovega govora ,po radiu, v katerem je rekel, da je cilj te vojne zmaga nad duhom nasilja, se je razvila v angleškem parlamentu živahna debata. Major Atlee, vodja delavske stranke, je v> parlamentu napadel Chamberlaina radi nejasnosti vojnih ciljev Vel. Britanije. Pa tudi on sam ni postavil kakšnih odrejenih ciljev, ampak !e samo govoril o novi Vel. Britaniji, ki bo socializirana na širši podlagi. V debati, ki se Je razvila o tem vprašanju, je Chamberlain odgovoril, da se ne da predvideti, kakšne bodo razmere ob sklepanju miru. Razen tega nikdo ne ve, kako dolgo bo vojna trajala, kako se bo nadalje razvijala in kdo bo na koncu volu® na strani Vel. Britanije ,07.. na strani njenih nasprotnikov. V taki situaciji, je rekel Chamberlain, bi bilo brezuspešno in celo škodljiv0 postavljati kakšne pogoje za bodočo ureditev Evrope.
Znano nam je, da se je v prejšnji vojni vorilo o novem duhu, ne pa o novi družbeni ureditvi. Toda kakor je v stvarnosti ostalo vse pri starem, tako se tudi »duh« ni sprenie' nil, razen mogoče na slabše. Danes pa ljudJe začenjajo najstrašnejšo vojno, pa niti ne vedo in ne morejo javno povedati zakaj.
Čim vec^aktivnih članov, tem močnejša organizacija*
izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Viktor Eržen, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. —Predstavnik Viktor Eržen.