ACCEPTANCE POR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3,1917, AUTHORIZED ON MAT 22,1918. Štev. 37. No. 37. JOLIET, ILL., 13. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1922. ŽENA PREDSEDNIKA NE. VARNO ZBOLELA. Washington, D. C., 10. sept.— Soproga predsed. Hardinga je minuli četrtek nevarno zbolela vsled vnetja ledic, tako da se tla lies bori med življenjem in smrtjo. Poklicani zdravniki skušajo po svojih- najboljših močeh Mrs. Hardingovo rešiti gotove smrti potom operacije; toda bolnica je v popolni nezavesti in tako slaba, da je vsaka operacija nemogoča. Danes opoldne je znašala njena temperatura 100 stopinj. Predsednik .K1 brzojavnim potom pozval v Washington slo-večega kirurga Dr. Mayo iz Rochester, Minn., in I)r. John Finney a i z Baltimore, ki sta o-ba dospela semkaj. Nihče izmed teh si pa ^ue upa izvršiti kake operacije, ker je Mrs. Harding nezavestna. Škof Fallows umrl. Chicago, 111., 5. sept.—Danes je na svojem stanovanju umrl Samuel Fallows, sloveči epis-kopalni škof v K6 letu starosti; bolehal je samo 4 tedne. Leto Vin. — Volume VIIL ji La Follette sijajno zmagal. Milwaukee, Wis., 7. sept. -Pri zadnjih primarnih volitvah K STAVKI ŽELEZNIČARJEV. Chicago, 111.,.. 11. sept. — je sedanji zvezni senator Ro- Pred tukajšnjim zveznim so- bert La Follette, napredni re-|^em ** ve" publikanec zopet sijajno zrna- Hko vladno akcijo za uveljavo stalne sodnijske prepovedi na delavcem gal s skoro 200,000 glasov večine. La Follette je dobil pri stavkujočim nominaciji, v 2175 volilnih o- ' 1 ~ krajih 316,736 glasov, njegov tekmec Gaufield pa samo 125,-788, poročil iz 348 okrajev še manjka. raznih železnic. To akcijo bo oseibno vodil generalni pravdnik Daughertv, ki je odšel včeraj semkaj iz Washingtona v j spremstvu 22 vladnih odvetni-m" i . • 11.| i j. kov in številno dragih uradni - Med tremi republik, kaiidi-, , . ?, „i.„Sai .. 1 . . , u.,>kov. Daughertv bo skusal ii«ti za guvernerja je dobil ... , wn u, • . „ , J /4>on ooov pregovoriti sodnika AVilkerso-Blame največ glasov (290,332)naj ^ sodnijsko prepoved proglasi stalnim, da za Morgana je glasovalo 132,-713 volilcev, za MoHenrija pa 16,693. Fordove tovarne bodo obratovale. Detroit, Mich., 10. sept. — Ker se je Henry Fordu, lastniku velikih tvornic avtomobilov posrečilo kupiti 4 milijone ton železničarji ne bodo smeli več ovirati prometa na železnicah. Zaeno s ponovnim nastopom generalnega pravdnika so se (dvignili tudi voditelji unijskih stavkarjeV pod vodstvom predsednika B. M. Jewella. Za jutri je v Sheridan Plaza hotelu napovedan sestanek poseb- Izkopal si lastni grob. V Salem, W. Va. živeči že pri-letui uradnik Harlen W. Willis je dobo svojih letošnjih po- ;skllpaj črk v Sv. pismih. premoga, bodo njegove tovar-jnega odbora stavkarjev, broje-ne še naprej obratovale. Pre- čega 90 članov; ta odbor bo mog mu je nabavila American Export & Inland premogovna družba v Cincinnati, Ohio. Vojno posojilo Združ. držav. Nekdo je izračunal, da zavezniki dolgujejo Združenim državam več dolarjev, kolikor je čitnic porabil s tem, da je na JCe bi zavezniki ta denar liaeu- i k 1.1 Tn^ll , ...» .-v /%lr/\ 1 ! X inUrv ' _ _ ... . Odd Fellow pokopališču izkopal grob zase in za svojo ženo. Grob je precej globok in na nekem, jako prijaznem kraju; žalil ga je na vseh straneh s cementom in zopet s prstjo pokril. NavedeneC pravi, ko bo šel enkrat na svoje večne počitnice, ne bo imel grobokop dosti truda s kopanjem njegovega groba. krat v srebrnih dolarjih odpla čali, bi bilo treba za prevoz 10,000 vagonov. Število rojstev pada. Washington, D.C. — Urad za ljudsko štetje poroča,-da je pričelo število rojstev v Združ. državah občutno padati. Prve tri mesece tekočega leta je znašalo število istih 23.3 slučajev na vsakih tisoč oseb, pred letom dni je znašalo to število 25.3 Letos je v prvih treh mesecih umrlo 13. oseb na vsakih 1000 prebivalcev, lani pa 12. Odprta noč in dan so groba vrata New York. N.Y. 8. sept. — Neki statistikar je na podlagi raznih uradnih podatkov izračunal, da umre vsak dan 3800 Amerikancev, ali 158 vsako u- ro, oziroma 20 vsako minuto. Žalovanje za psom. Izmed teh 3800 je vsak dan 27 Grand Island, Neb. — Tu umorjenih, samomor jih pa.iz- živečemu 61^1etn^nu samske-vrši vsak dan 41. i mu pismonosi Harry Howellu __| je te dni poginil njegov lovski Vsa policija na stavki. pes. Ta slučaj je Howella ta- t* ii • tr • vi !ko zelo potrl, da se je vsled ža- Bellaire, Ohio. — Ker je bila , . H ' 0 , . v • i lo vanj a na pasjem grobu ust- vsem policajem našega mesta; ... Ae letos v 'januarju mesena rel1 • plača znižana z $140.— na $110.—, in ker mesto ne drži svoje obljube za izboljšanje plače $15.— je 2. sept. 1.11 vseh sedem policajev zastavkalo, tako da sedaj opravlja službo samo še polic, načelnik. Mestni župan Wvatt zahteva sedaj garancijo od onih mož. ki so dali poroštvo za policaje, da se morajo stavkarji vrniti na svoje delo, inače bo njih poroštvo zapadlo. Tudi žrtve prohibicije. Washington, D.C. — Začetkom septembra t. 1. sta bila v Portland, Oreg. v službi umorjena dva zvezna probibicijska agenta in sicer G rover lodd ter Gl*n Frice. Odkar je pro- kflnajek* v 1SV * rfnmi žf 24 pifthibi«. afMitev. Napredovanje organiz. delavstva. — V Združenih državah je bilo 1. 1916 2,567,700 delavcev organiziranih v razne unije; L 1916 — 2,755,400;'1,1,917 — '3,041,500; 1. 1918 —3,450, 200; 1. 1919 --4,095,800.jn. T. 1920 — 4,942,300. , Raba elektrike. — V Združenih državah je okrog J5,000 mest, trgov in vasi, kjer se v porablja elektriko za razsvetljavo in gonilno silo. t .. m ' Umestna postava. skušal poddvzeti korake, kako bi bilo mogoče doseči separatno izravnavo. Danes se je generalni pravdnik posvetoval nad tri ure <• h svojim štabom; pravi da ima za sodnijsko postopanje vse dovršeno in pripravljeno. V kolikor je bilo mogoče doznati bo nova sodnijska prepoved (injunction) stavkarjem dovoljevala svobodo govora in javnega zborovanja, pač bo pa strogo prepovedano stavkarjem omejevati promet na železnicah, ali delati kako škodo. Daughertv zatrjuje, da je bilo tekom stavke ž^lezničarskih delavcev že 25 oseb ubitih; dalje je bilo nad 60,000 vagonov poškodovanih, 17 mostov zažganih in veliko železniških tračnic poškodovanih. Vlada ima v tej zadevi ogromno svojega materijala in dokazov. Namen vlade ni prepovedati stavke, ampak samo stavkarjem zabraniti, da ne smejo več delati kake škode na železnicah. ,« Washington, D.G., 11. sept. — Danes je v kongresni zbornici predložil svoj novi zakonski načrt kongresnik Hoch iz Kansasa. Hoch zahteva, da naj se sedanji Železniški delavski višji odbor odstavi, ter nadomesti s posebnim tribuna-lom, v svrho izravnave sporov med železničarji in želeizn. družicami. vd, Pa.; Pittsburgh, Pa.; Louisville, Kv; Oliica^o, 111. (bosta dva št.* 8. in 9); St. Louis, ' Mo. (dva) 8an Francisco, Cal., Fresno Cal. in Los. Angelas Cal. « Svetovna produkcija pive. Leta 1913 je znašala svetovna produkcija pive 282,078,000 sodčkov ali 8, 750,000,000 galon. «'Ako bi se ves ta ječme- novinec izpustilo, bi nastal iz Varšava, Poljska. — Ame-lnes dopoldne ob 11. url ampak tije^a cel potok in sicer 6 čev-riški konzul na Poljskem . ne; so ie pripravijeni čakali pred- jer širok, 10 čevljev globok in bodo v bodoče potrjevali pot^rovi, ko se je parna piščalka okrog 2460-milj dolg. Pro iiih listov onim oženjeoi^ m-] 8- fB^ dukcija v 2Sdruž. držfivah je ikj^i, ki ntmftmvaje jpMovati J« 1 *4r ' v ^'h 4 4 srečnih" časih zna1 4CfIT»Am S. K. ^fe e^HlSoiSmed c^l^up- JZDNOTOt , sreti^tV'prorhilfcije, v tem odločilnem boju Grki po pol noma poraženi; mnogo jih je zbežalo iz mesta; ostali so le ranjenci, med katerimi se je pojavila epidemija. Grška armada ima sedaj svoj glavni stan v Chesuii, v bližini otoka M i ty lene. V svrho vzdržanja miru so izdali zavezniki oklic na prebivalstvo mesta Smirna, z oMju-bo, da bodo zavezniki ščitili Bivši zvezni senator Lewis zbolel na Dunaju. Dunaj, 7. sept. — Bivši 7.vezni senator iz države Illinois, ,J. Hamilton Lewis je na svo- Grki so v vojni s Turki > . , . , . u .. Mali Aziji skoro vse i^ubili, ''Tf PrllM've,lu^ b';'J; izvzcniši tretje armade, ki genska vlada v R..s„, te dni je umaknila proti Pandermi. :lzlh,la ^a'lkovee po sto md.jo- 1 1 1 • nov rabljev. Ti bankovci so Neko brezzicno brzojavno"^ , -i 1 • .. Tiifi'i!tako veliki, da merijo en stir- porocilo se glasi, da so lurki . ' , . 1. a 1 • /11 , , • o.... laski ceveh. Ker se danda-zavzcli tudi Ghemlek in Bruso..J v t-. • , , .... 1 iines na Ruskem ze skoro vse na Pri Mukdaniji je zbranih nad. V'. ... , , um™ »1 *i , ...... • milijone računa, 111 ker vlada 10,000 grških begunov. , • • -1 'n , , v „ „ , 1 <'iidi neznosna draginja, se clo- Poraza, kakorsnega so zad- ,1111 • j • * i r n u: .. vek za tak bankovec komaj en- nje dni doživeli Grki v turški , 'I . . . u-'krat pošteno naje. Dandanes ofenzivi se ne pomni niti tekom . 1 . . ... . , , • r/ , u na Kuskem toliko ])apirna- minule svetovne vojne. Znan ' . . , j. . ... • r , tega denarja, da ga ljudje ne je poraz Avstrijcev pn koba- . v ™ •i 1 tmo j j • 1 1 nosijo vec pri sebi v žepih, am- ridu 1. 1918, toda istega se ne1 more primerjati s sedanjim porazom Grkov v Mali Aziji. pak v kovčegih, ali ga pa vozi jo samokolnicah in vozovih. Pariz, 10. sept. — Tukajšnje- Iz . luiijn i" MI ........ se tudi, da yamerava grškitvmi žrtvami se je naha-kralj zbežat-i V inozemstvo. j ja| |1K)j petrograjski nadškof London, 11.vsept^Po samo}a]i metropolit Benjamin. Za-dvatedenski ofenzivi so si tur-jcinji čas so pričeli boljševiki ški Kemalisti v Mali Aziji pri-;tudi preganjati številno radi,-borili velikansko zmago in Gr- kalnih dijakov in visokošolcev ke do cela poraziti- Turki so širom dežele, si v teh cfneh več priborili, kakor so-' imeli 1 izgnbe t minuli svetovni vojni. Všled velikega poraza Grkov so zavezniki sedaj v silnih skrbeh; saj so tudi k temu il a jf ečTf*r i pom ogl i V si ed s rojili osd^nih intere^v. Dobiček pri kegljanju. . V vasi sv. Jurij pri Lincu so kegljali kmečki fantje za visoke s vote. Pri tej igri je dobil neki vnski pismonoša poldrag milijon kron J avstrijskih. seveda nemšk®- 5 * GLASILO K. t* JEDNOTE, 13 POPRAVEK. Ker je bilo v imeniku krajevnih društev ime predsednica društva št. 20, že dvakrat Omotoma izpuščeno, omenja-\ s tem, da je predsednik -^Cžtva sv. Jan. Krst. št. 20, v ironwood, Mich, sobrat Pavel Mukavetz, stanujoč na 215 Bondv St. Ironwood, Mich. Uredništvo 4 4 Glasila.'' USTNICA UREDNIŠTVA. Josip Grdina. West Park, Ohio. — Poslani rokopis, oziroma nadaljevanje vašega opisa "Štiri leta v rulskem ujetništvu" prejeli v pondeljek; isti bo priobfcen v prihodnji izda ji Ppzdrav ! :' a NAZNANILO. Društvo Sv. Rozalije št. 140 Springfield, III., bo imelo sejo line 20. sept. ob 7. uri zvečer. Vsem članicam toliko v pojasnilo in ravnanje. Mary Kušnik, tajnica, DOBRODELNI SKLAD za bedne stavkujoče člane K. S. K. J. V. izkaz. Društvo sv. Alojzija št. 52, K.S.K J. Indianapolis, Ind. darovalo iz svoje blagajne $10.00 Olani gori označenega društva &r> prispevali..........$16.60 in sicer: Jasi]) Per k on $1.60. Po $1.00: Josip S. Zore, Anton Debevc, Fr. Sobot in, Martin Česnik, Jos Gačuik, Ant. Ger-bajs, John Vidmar Anton Du-__ Po 50c: Frank Kadež, Matija Šinkovec, Jakob Str-\ gar, John Flajs, Nikolaj Du-gar, Martin Urajnar, Josip Zevnik, Frank Jeranič, Frank Udovič. — Po /25 c: Josip Lovišček, Frank Stonič, Frank Butar, Josip Medle, Frank Mark Be, Jobip Fronte, John Faletič, John Gorjanc, Tony Metlvešček, Alojs Rudman. Današnji izkaz ----$ 26.60 Zadnji izkaz ........$147.75 TRAGIČNA SMRT UGLEDNEGA SLOVENCA. Iz 44A. D." posnemamo sledeče: Frank Drašler je baje utonil v Erie jezeru ? V sredo zvečer, 30. avgusta so prijatelji mahoma pogrešili Frank Drašlerja, enega najbolj poznanih slovenskih Clevelan-dčanov, ki iuia svoje uradne prostore kot zastopnik parob-rodnih kompanij in posredovalnico za pošiljanje denarja na 6024 St. Clair Ave. Zad- no delaven na narodnem polju, in posebno tekom,vojne si je mnogo prizadjal v Wash-i ngtonu, New Yorku in • pozne jo v vojaški službi strica Sama za narodno osvoboditev.. Danes ^am pa mrepetaja le še iskrica upanja, da ga še vidimo jned nami. Dal Bog, da se ta iskrica razplamti in se mogoče- vrne naš y,M katerega življenje je bilo pa?©: dragoceno, da bi tako hitro ugasnilo med nami." 44A. D." z dne 6. sept* piše dalje: 4 4 Trupla Frank Drašlerja še nikjer niso dobili. \ V vodi mora biti sedaj že fš dni. Dasi se je iskalo povsod, ni nobenega sledu o njem. Ker je bila voda oni večer, ko se je šel Drašler kopat precej nemima, je valovje gotovo zagnalo truplo daleč proti notranjosti jezera. Dvomiti je, da bi truplo sploh še prišlo na površje, ker vodni elementi so morali ta čas • - - r * truplo že uničiti. Po vsem Clevelandu ne slišite drugega kot: Kaj je novega o Draš- dobili? Dokaz, da je vest o njegovi smrti silno prizadela vse kroge. Kdo bo bolj občutil z gubo kot oče, ki je bil na Franka 1022, t m yo natjecanje narodnih n pozovu članovi i članice drugih slavenskih društva u gradu, najme: Slovenca, Slovaka, Poljaka, Ceha i Srba tako da če se u »vejji natjecati šest grupa. Odpor če takod-jer pozvati za sudice pojedinili grupa po dva ugledna cj^ija iz mjestnili kolonija spon}uniitih slavenskih grupa, tfa oni bir du sudci u na t ječanju i ljepoti narodne nošnje svoje grupe i da oni dodijele nagrade naj-lepšjim narodnim no£njama svoje narodnosti. Za svaku narodnost biti če odredjene4 ošnja kdaj vas lahko kaka nesreča Tidki zadene. Žalujoči ostali: John Jamnik, soprog z osirotelimi otroci brez matere. Wauwatosa, Wis. 2. «ept. 1922. H. 2. Box 343, Hawley Kd. njie ao ga prijatelji videli v torek zvečer, ko se je odpeljal proti Xottinghamu. kjer imajlerjuf Ali so ga že na koncu Neft' Road malo - -poletensko hišico. Izjavil se je, da se gre kopat. Z avtomobilom se je odpeljal iz svoje- „ _ , „ ga urada v Nottingham v to- j iako ponosen, in je še pred dvije nagrade, prva i druga Putem mjestnoga : novinstva bratskih slavenskih organizacije i putem eventuahiog izrav-nog saobračaja sa raznim dru-štvima nada se odbor, koji pri-redjuje ovu zabavu i natjecanje, da če uspjeh kao i zanimanje za ovu priredbu, k#o nešto nova i nevidnjenoga u našoj koloniji biti veliko i izvanred-110, Društveni odbor ne nastoji samo, da priredjivanjem zabava koristi društveiioj blagajni, več da priredbom ove zabave i liatjecjvnja pruži cijeloj koloniji novu vrsto užitka i novi način zanimivosti i interesa za naš društveni život, a ujedno ;a urada v rsoi nguarn v ,hko poimsen, iu ju d ^ m , • vige ek zvečer, ni odtedaj ga niso kratkim pripovedova Mr. An-1 £ ^ več videli. V sredo so ga ves .žlovarju, ki se je mudil v stari J\ _ ,,......u,iliyJ. Skupaj .....$174.35 Iskrena hvala vsem darovalcem ! Ker se je dosedaj nabrala že prilična svota, bi glavni urad isto rad razdelil v določeno s v rilo. V,sled tega ponovno prosim ona krajevna društva K.SJ\.J., ki imajo v svoji sredi kakega, v resnici omilovau-ja vrednega oženjenega člana (očeta z družino), ki je ostal v-sled stavke dolžan na asesmen-tih in je. brez denarnih sredstev, da njegovo ime in naslov kmalu naznanijo na glavni u-rad. Pri tem povdarjam še enkrat, da se bo gornji sklad vjjorabil samo za najbolj bedne sobrate stavkarje z družinami. V vsakem slučaju je treba navesti podrobnosti prizadetega člana, oziroma družine, da se bo zamogel glavni urad pri razdelitvi podpore po njih ravnati. Josip Zalar, gl. tajnik. lan pogrešali v njegovem ura- domovini, kako ga veseli, ker je du. Proti večeru pa se je od- odprl svoj urad in si bo poma-peljal odvetnik John L. Mihe- gal naprej.1' , liČ v Nottingham in še nekaj Dostavek uredništva 44Glasili jegovih drugih prijateljev, da \a.» Ua poiščejo. Tudi njegov brat jz življenja ponesrečenega Mr. Louis L. Drašler, ki je še- rojaka Frank Drašlerja nam je le pred kratkim z odličnim us peliom prestal skušnjo za civil znano sledeče: Frank Drašler je bil pred 28 nega inženirja, se .je nahajal k ti rojen v Waukeganu, 111. med to partijo kot Mr. Perk o,] kjer so istočasno živeli njego- ____J t < 4 . . M - «t zastopnik Otis & Co. Hud. Gre-gorič, naš zastopnik ter Mr. Bukovnik, znani fotograf. Mr. Gregorič stanuje v bližini, kjer se je tozadevna nesreča pripetila kot tudi Mr. Anton Kau-ček. Prišli so pred njegovo hišo na Neff Rd. in jo dobili zaklenjeno. To je bilo v sredo okoli osme ure zvečer. Koča je bila zaprta, in so morali prijatelji ulomiti*pri oknu v stanovanje. Mislili so, da spi, ker je bila tema v hiši. Naredili so luč, toda dobili so pač Drašlerjevo obleko, ne pa vi starši, zatem se so pa ž njim vred preselili v Borovnico jm Kranjskem, kjer je ostal do svojega iy. leta. V tem času je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in dovršil trgovsko akademijo na Dunaju. V Ameriko se je vrnil leta li>13 in se ustavil v New Yorku. Takoj po prihodu so mu njegovi znanci preskrbeli lepo službo pri Hanover National banki, kjer je ostal do 1. 1914 ko se je vnfela svetovna vojna. V New Yorku je živel sprva pri družini Iv. Derčarja, «ke onošaje sa drugim slaven skim narodnostima. Zato se upozoruje sve Slovenske u mjestu i bližoj okolici, koje poejedjuju, narodne nošnje iz domovine, da se po-čnu pripremati na ovo nateca-jne, da tako*mi budemo u št o večem broju zastupani. Ra-zumije se, da i muški u narod niiu nošnjama mogu učentvo VMi u natječanju. * Potanji program i raspored zabave i natjecanje objaviti če naknadno. Uz hrvatski Pi<>zdrav, za Zabavni Odbor, Odsjek br. 29, Katarina Radočaj, preds. 4304 Butler St. Pbirli. Pa. njega samega. Pogrešali so 'kasneje pa pri Ribičevi druži-tudi njegova očala in kopalno,ni, nakar se je podal na neko obleko. Bojazen se je pri je- 'farmo v Pennsy Ivani ji za par la vsgeh, alarmirana je bila po- (mesecev. Zatem se je podal k licija, in v četrtek navsezgodaj svojim staršem v Cleveland, O. zjutraj so zaceli iskati s po sebnimi čolni in pripravami po jezeru Za časa vožnje je bil sprva za-posljen v pisarni Narodnega Viječa v Washingtonu, D. C. NAZNANILO IN VABILO k predstavi in veselici, katero priredi dr. 44Marije Pomaga j*J št. 79, K.S.K.J. v Wau-kegan, lil. v nedeljo dne 17. •sept. t. 1. ob pol osmih uri zvečer v Frank Opekovi dvorani na 10. cesti Nor.th Chicago, 111. Igra 44Rdeči nosovi", šalo-igra v enem dejanju je smešna in v dobrih igralnih rokah, radi tega najuljudneje vabimo vse cenjene rojake in rojakinji, da nas pose t i jo gori omen-Zagotavljamo Kot se uam nadalje poroča, j kasneje je pa deloval tudi pri jo ostalo-vse iskanje, po jeze- j Narodni Zvezi v Cleveland, O. ' nakar je bil vpoklican v armado Združenih držav. Po končani vojni je bil več let zaposlen pri Slov. Posojil, in Stavb, društvu v Clevelandu, O. nakar je otvoril svojo lastno potovalno pisarno na 6024 St. Clair Ave. — Ker je pred leti % tudi tukaj pri nas v Jolietu živel neki Frank Drašler in ker naši rojaki miislijo da je ta Frank Drašler utonil, bodi na tem mestu pojasnjeno, da ta Fjtuik Drašler ni identičen s ponesrečencem; pač mii je pa. neka j v sorodstvu. jeni vdcer. vas, da vam ne bode žal, ako sejro domovino, tu je m dosedaj zaman. Preiskali so jezero od mesta, kjer se sluti, da se je Mr. Drašler šel kopat pa tja doli do Willough-by, toda vse je bilo zaman. Dasi seveda še ni absolutno gotovo, da bi Drašler utonil, dokler se ne dobi njegovega trupla, in so mogoče tudi kake druge nesreče, vendar pa vlada splošno prepričanje, da je moral Mr. Drašler najti prezgodnjo smrt v kakem jezerskem vrtincu. Bil je dober plavač, toda nesreča seveda nikjer ne počiva. Njegovi prijatelji neumorno delujejo, da dobijo vsaj njegovo truplo. Mr. Frank Drašler , je bil eden najbolj pri ljubljenih Slovencev v Clevelandu. Pred nedolgo easa je odpotoval njegov oče in mati v sta- pa ostal udehjžite Jte predstave. JJoi Frank in brat Louis. Mr. Dra. šler je z uspehom vodil svoje podjetje parobrodnih kart in predstavi se vam bode nudila ttidi prosta zabava s plesom. Svirala bode slovenska godba pod vodstvom Mr. John Mačka. planom gori omenjenega društva naznanjam, da je bilo sklenjeno, da, kateri se no vde-Uži te veselice, zapade kazni $U)0; izvzeti so le bolniki in nyi, kateri morajo delati ta. dan. . John Zalar, tajnik nošiljanja denarja. Bil je jako družaben, nadarjen Slovenec, katerega so radi imeli vsepovsod. V kratkem bi morala biti poroka Fr. Drašlerja gdč. Miimnie D ere ar iz New York a. Mr. DrUšler. je imel že vse tozadevne načrte na reje ne 118tii mmmmmm^mmmmmrnmm NAZNANILO » ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam, da je dne 29. avg. t. 1. pO petletnem hudem bolehanju v okrajni" bolnišnici umrl moj ljubljeni sin, ozir. naš brat, Alojz Žagar, v starosti 33 let, rodom iz vasi Draga pri Kočevju. Pogreb sc je vršil dne 1. sept na polj-skein katol. pokopališču. V ffllžnost si štejem, da so tem potom lepo zahvaljujem cen j. društvu sv. Petra in Pavla št. 66, J. S. K. J. ozir. JSKJ. za vso bolniško podporo katero je pokojnik prejel za časa njegove večletne bolezni. Dalje izrekam društev, bratom za hvalo, ker so culi 3 večere ob njegovi krsti; za darovani venec in spremstvo pri pogrebu. Hvala dalje vsem onim, ki so ga prišli kropit, za darovane vence in onim ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Pokojnika priporočam v molitev in blag spomin. • Žalujoči ostali.: Alojzija žužek, mati. Emilija, Ana, John; sest ri in brat. Joliet, 111., 8., sept. 1922. ni k i videli Špansko, Italijo, Grško in Jugoslavijo in bodo prišli lahko še za božične praznike domov na obisk v staro domovino. "Scythia" odpluje iz New Vorka dne 25. novembra. Ustavila se bo v Gibraltarju, Genovi, Neaplu, Patnmu, "Dubrovniku in Trstu. To bo prvi slučaj tega velikega cunaidskega parnika, ki bo potnike peljal na Špansko, v Italijo, Grško in Jugoslavijo; vožnja po sredozemskem morju je ob tem £asu naravnost krasna. Na teh parnikih, katere gonijo stroji na olje, je najti vse vrste prikladnosti; prostori v razredih so obširni, tako je tudi preskrbljeno za potnike, da limajo lahko v veliki zabavni |sobi raznovrstne udobnosti. Na tem purniku je številno odprtih lin pokritih krovov. Dobre hrane je vedno dosti potnikom na razpolago; za opoldne in zvečer Idobite tudi italijansko vino brezplačno. Vsi potniki se vo-Izijo v posebnih prostorih po 2, 4 in 6 skupaj. Kdor potuje na enem izmed goriiiavedenih parnikov, ima najlepšo priliko dospeti v kraje južne Evrope, osobito v našo Jugoslavijo. (Oglas.) IZDELOVANJE Trinerjevega grenkega vina ne bo prizadeto vsled ognja. Josip Trinerjeva družba s tem javnost obvešča, da ogenj, ki je dne 5. sept. zjutraj uničil dva nastropja- glavnega poslopja na 1333—39 So. Ashland Ave. Chicago, ne bo nič zadr-Smrtna kosa. že val nadaljno izdelovanje Tri- Dne t. m.'je umrl po kratyierjevega grenkega zdravilne-ki bolezni edini sinček družine ga vina in drugih znanih Tri-\Vm. J. in Mary Vertin, stanu-'nerjevih zdravil Velika za-joče na 1609 N. Broadway, Jo- loga raznih primeskov in vina, liot, 111.—Bernard W., star 6 ki se nahaja v skladišču poleg mesecev. Pokopan je bil 11.'glavnega poslopja je ostala ne-sept. Hudo prizadetim star- 'poškodovana, vsled česar je sem istreno sožalje. TRI KRASNE VOŽNJE na: Špansko, v Italijo, na Grško in v Jugoslavijo. Velika prikladaiost in udobnost na novih parnikov, ki i-m a jo kurilne stroje na olje. Prosto vino in izborila hrana. Med največjimi in najbolj izdelovanjem takoj, že drugi dan pričelo. 24 ur po nastalem ognju se je došla naročila že izvršilo. VELIKA ZABAVA I NATJECANJE. N. S. Pittsburgh, Pa. M jest no Hn'. Gospojinsko društvo., Sv. Ana, odsjek br. X. H. Zajednice, zakljueilo je održati veliku zabavu sa krabuljnim plesom uz natjeea-nje za nagrade, koje če se di-jelili krabuljama u najljepšim narodnim odjelima raznih slavenskih narodnosti. Zabava čc se prirediti na dan 31. okto-z bra, na "Halloween Day" u Hrvatskom Domu na Canal SJ. X. Side. Za što bolji uspjeh i u svrhu što se tozadevne načrte nareje- n svrhu što veeega fcaniinauja Stanoval je na 9G2 £. [za natjecanje poduzeo j<> nd-sth St. Bil je vedno živalrjbor zabave kurake, da Sefiao- NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam ža lpstno vest, da mi je dne 18. avgufeta t. 1. po kratki 8 dnevni mučni bolezni umrla moja ljubljena soproga Terezija Jamnik, v starosti 40 le,t Pogreb se je vršil dne 21. avg. na Cal vary pokopališču. Pokojnioa je bila rojena 15. marca 1882. v Malenski vasi pri Mirni peči na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočega soproga in 5 nedoraslih otrok in sicer: sina Johna 11 let; hčerke: Tcre zija, 9 let; Justina (i, Marijo 2 in sinčka Josipa 1 mesec. Za njo žalujejo tudi tri njeni bratje, eden v Detroit, Mich., eden v Cleveland, O. in eden v Am-bridge, Pa., v starem kraju pa mati Terezija (Join-. Prisrčno se zahvaljujem članicam dr. Mar. Poni. Kristj. st. 165 K.S.K.J. v West Allis, AVis. kamor je poko.jniea spadala, za darovane lepe vence, in ker so mi na pomoe priskočile za časa njene bolezni, da so me tolažile in prišle pokojnico kropit na mtf va.škem odru. Posebna hvala Mrs. Mary Kova-eie, ki je vzela mlajšega otroka v svojo oskrb in Mrs. Janezieh in Mrs. Burg. Hvala družini Anton Skrjane za krasni venec, dalje Mrs. Bizjak in vsem .drugim darovalcem vencev. Hvala tudi vsem društvenieam za tako veliko vdeležbo pri pogrebu., Vsem skupaj želim ljub<» zdravje in veliko uspeha. < >-nim, ki pa se niso pri nobenem podporam društvu pa 'svc.tij-jem, Tla kmalu- jn-istn^ilr, za-kaj, ne Teste nČ tfnčvu W urej NA PRODAJ je farma obsegajoča 175 ak-rov. Farma se nahaja med Waymart in Pleasant Mt. Pennsvivaniji, 5 milj odtlalje-no od znane slovenske naselbi* pri k lad ni m i parniki, ki botlo ne Forest City,' Pa. Na tem prihodnja sezono odpluli iz posestvu stoji hiša z 9 sobami, New Yorka proti Španski^ Ita-j velik hlev, <4siloM, velik ko-liji, Grški in Jugoslaviji, bosta j kosiijak, in svinjak. Fina pit-dva povsem nova parnika, last na voda in telefon v hiši. Po-Cunard in Anchor družbe, leg tega je na farmi GO ton liir- ..A* i....... i/ui ..... .. "Scvthia", 21,(XX) ton in uTus-caiifa'' 17,000 ton. Tem silijo'prečno 127 milijonov 700 tisoč grozot in gorja, ki ga še sedaj čutite, toda vasa dolžnost je da vzgajate mladino v duhu miru TciikAiiifiiMHH južni pretfbiterijanci z $30.54 letnim prispevkom severne pa kilovratnih' ur vsak dan m iz skupnega toka na mesec 3831 Toda, saj vendar katoliška Kane1v^k!?^1tHet?'iliate Popade $25.92, na sever —, prestane vojske :mste bili kn-|ne metodiste $21,82; na sever- z $27.31. Na kongregaciona- milijonov 508 tisoč kilovratnih morala dovoljuje ur. Prva elektrarna je v pri-četnih me&eoih preskrbovala težak. Sv. Frančišek ie Dar do- \a« v ... ssa tr rrrr 'tsnss:« , ».liktai omejil,,™. ' Vot St" SS^P t?"*!-i. - i• « . .v, ,J. m napredovania v kulturi. more zawtl le <*- svobodi itd.' Cisto last v državi v sporazumu z zastopniki ljudstva, če je država demokratična. Za pravično vojsko je potreben pravičen vzrok. /Tu gre predvsem za ofenzivno vojsko. Če je namreč kaka država po krivici napadena, je že to samo po sebi zadosten vzrok, kajti vojska je in ostane v skrajni sili dovoljena samopomoč Slednjič pa mora bi,ti vojska pravično! začcfoa, t. j. izrabljena morajo biti prej vsa sredstva, da se ohrani mir in če že enkrat vojska mora biti, je treba varovati sovražnikove pravice in treba jo je znati končno končati takoj ko je cilj dosežen. (Sv. Tomaž Akvins-ki.) Vse to je sv. Frančišek prav dobro vedel, toda vedel je tudi, da je mtd sto vojskami komaj par takih, o katerih bi mogel reči, da so pravične, in če bi še tistih par izostalo, bi najbrž nih.ee ne občutil lega za veliko škodo. Tako so u-mevali sv. Frančiška njegovi sodobniki naravno je, da se v mladi, za vse dovzetni duši zbudi hrepenje po vojski, kjer bi mogeli sami pokazati junaštvo in moč. Poučite mladino, da je treba večjega junaštva in premagovanja samega Sebe, ako se hoče človek obvarovati sporov. Pokažite $10.90. jtanu in Brouxu. Stroški so V Združenih državah je 95, basali tedaj en cent na uro za 858,096 oseb, ki priznavajo že 16-svevno žarnico. Danes se to, ali o^io vero; polovica teli lahko dobi 150 svečnih ur za en spada k raznim cerkvam in is- cent. Pred 40. le,ti je oskrbo-te podpirajo. Vseh skupaj je yalo 6 generatorjev, po 125 v nasi deželi 233,104 raznih konjskih moči vsak, 1284 sve-cerkvenih kongregacih, duhov- tik. Sedaj se pa na Waterside nikov pa okrog 200.000. postajah iz generatorjev, ki i- Po veroizpovedanju se deli- maJ° P°\ milJona konjskih jo ameriški verniki sledeče: preskrbuje 21 milijonov protestantov je 74,795.226; ri- 500 8vetllk- mo katolikov 17,88,646, Židov Sirom držav ima danes Edi- 1,200,000; istočnih ortodoksov sonova električna družba šte- (Grtcov in Rusov) 411,054, viln° svojih postal, ali elekt- rarn, kjer je zaposlenih do Tekom mormoncev pa 1,646,170. , r . , . , .. . , Katoličanov se šteje še ka- 150,000 uslužbencev. ------- mladim, da so spon med ljud- lkih 4 milijoJle ^ živ^ih p0 40 letuje narastlo malo prvotno mi da, med otroci, le mmiatu- ruimih ^rtiKh kolonijah a- število odjemalcev (59) že na t^nz^n^to zoUbt H ot^h. Eim. katol^ni i- 10 357,2^ . „ * . ^ v| . , . majo 16,580 cerkva, 21,643 du- Povodom 40 letnice vporabe borozem nemški i^arod je rav- i. n no • mk ,i h .. . . . , . . ril * bovmkov, 113 seminarjev, 215 elektrike se moramo spominja- no to dejstvo zapeljalo k oetro ^ ^ z& ^ nQ akade. u } Thomas Edisona še e- nabrusenim besedam in zahte-1 •• j i r /w/o * *i vi x ^ ^ deklice, 6048 farnih šol, nega velikega moza m to je vam morale so v njem nastati ^ sirotišnic (2 ^ 777 girota- naše gore list, Jugoslovan Ni- rn izbruhniti vojne strasti, ki .v . nio , , * mi 1 • • j » mt\ m ii« >iii-«1tii/» kola Tesla, ki je z Edisonom so ravnotako nujno morale, v-kljub se tako dobri diplomaciji, provocirati vojsko. Usoda nemškega naroda naj vas uči, da je edino resničen izrek le: Si vis pacem, para pacem! (Ce želiš mir, delaj za mir!) mi) in 118 hiralnic. Iz gornjih podatkov je razvidno, da vsi verski nasprotniki s svojo proticerkveno propagando nimajo nikakega uspeha, kajti ameriško ljudstvo skupaj deloval in izpolnil mar-sikak njegov izum. Pri tej iznajdbi je bila Edisonu sreča mila, da je postal večkratni milijonar, med tem ko je naš so- je že od nekdaj vdano svojim!rojak Nikola Tesla, rodom .t _i j Dalmatinec ves svoj zaslužek KAKO AMERIKANGI PODPIRAJO SVOJE CERKVE. Te dni je bilo izdano letno bodomislecem. papeži, tako ga je poročilo JSveze^ raznih amerii-rajni umeval tudi rajni 44knez mi-jkih cerkva (The Federal Cora", papež Benedikt XV. V.uncil of Churches) z zanimivi-svQfji ^okrožnici z dne 6. jan. mi podatki o delovanju verni-1921 piše namreč imenovani kov v minulem letu. To po-papež doelovno: "Kar je to-, j rodilo pa ne vsebuje delovanje rej Frančišek nameraval, da bi vseh cerkvenih, ali Merskih or-tretjeredniki oznajevali in pos- ganizacij, verskim načelom in rado podpira svoje cerkve. Kako bi ti milijoni dobro služili našim slovenskim socialistom in svo-To bi bilo življenje med našimi reformator-111 "blufarji" naroda !-- 40 LETNIOA UVEDBE E-. LEKTRIKE. ! Predzadnji pondeljek, dne 4. septembra je poteklo 40 let ker judje in mor-od onega važnega znanstvene-J dVoje delo nobenega drugega kot profesor na univerzi v New Yorku in vse svoje dohodke za razne patente in poiskusne naprave izdal. Culi smo, da si je profesor Nikola Tesla iztekel več zaslug na polju električnih iz-nadb kot Edison; ker je pa E-dison Amerikanec, Tesla pa tujec, se poje samo prvemu hvalo. Naš Tesla nima danes za peševali mir v onih velikih raz- monci niso pri tem vpošteti. ga in industrijskega dogodka priznanja, kakor to, da so ne- prtijah in ljudskih nemirih nje- j Ker je v Ameriki cerkev po- v Zdruienih državah ameriš- ko mestece v Zapadni Virgini- gove dobe, to smo hoteli pied polnoma ločena od države, jih kih, ko je Thomas Edison ot- ji v Braxton okraju po njem i- kratkim tudi mi, ko je skoraj morajo torej verniki sami vz- voril prvo električno centralo menovali; ves zemeljski krog gorel v po- drževati; in v tem pogledu jo v New Yorku. To se je vršilo žaru strašne vojske____Na tem ljudstvo v Združenih državah 4. sept. L 1882. prostranem polju, na katero neprekosno, kar nam dokazu- Prva Edisonova elektrarna ______: 1» -»oiA TiaofArtna itnvillfA' NEKAJ ZLATIH ZRN VARČEVANJU. smo mi kot namestnik kralja jejo nastopne številke: je stala v nekem prezidanem Atedliiv in varčen pa miru vse misli in vso skrb ob- i Samo tekom lanskega leta je skladišču na 255 Pearl St., in o- , , jLavUflT1 ' računali, želimo, da bi marlji-1 verno ameriško ljudstvo za zemlje, ki ga je zavzemala, je posiai neoavis n. vo sodelovali sicer vsi, kolikor vzdrževanje cerkva prispevalo obsegalo komaj 2000 čevljev na1 fn V!tvar.1 naredl Pro" ----- račun in drzi se istega, da ne denar^ ko in tisočake kajti 100 centov tvori en'dolar. Ifranjevanje je Iqipa navada^ če človek manj potroši kot v.n-služi. Ekonomijo, ali varčevanje prištevamo k eni, izmed najlepših čednosti. Kdor marljivo dela in pridno varčuje, ta je pravi mojster. Ako deneš na stran (v banko vsak mesec $12.66, boš imel čez 6 let že $1000.— SEDANJE PRISELJEVA NJE. Priseljevanje od začetka fiskalnega leta, t. j. od 1. julija, se vrši \r jako večjem miru in redu in brez takega navala, ki je lani ob istem času povzroče-val toliko sitnosti priseljeniškim oblastim in trpljenja priseljencem, ki so prihajali {čez kvoto. Jugoslovanska mesečna kvota je bila v začetnih mesecih lanske fiskalne dobe vedno izčrpana mnogo pred koncem meseca, dostikrat celo v prvem tednu. Vsakdo, ki je potoval v Združene države, je bil v bojaznih, da bo morda mesečna kvota izpolnjena, predno njegov parnik priplo-ve v newyorško luko. Letos je v tem pogledu vse bolje, in to radi tega, ker toliko ameriški konzuli, kolikor jugoslovanska vlada .sama omejujejo izdavanje vizumov, oziroma potnih listov na kvoto, ki je določena za priseljevanje iz Jugoslavije v Združene države. Ista stroga kontrola se vrši tudi v Italiji. Mesečna kvota za Jugoslavijo znaša 1,285; toliko priseljencev sme kvečjemu priti vsak mesec iz Jugoslavija f dok kise izpolni letna kvota 6,426. V mesecu juliju pa je prišlo le 860 priseljencev iz Jugoslavije, torej precej manj kot jih kvota pHpušča. Od 1. avgusta pa do 28. avgusta je bil dovoljen vstop 1,103 priseljencem iz Jugoslavije. Italija, ki ima mesečno kvoto 8, 411, je v mesecu juliju poslala sem le 7,911 in od 1. do 8. avgusta 7,518 priseljencev, torej tudi pod kvoto. F. L. I. S. J. B. ZA INOZEMCE POTUJOČE V KANADO. Splošno pravilo je, da ino-zemci, prihajajoči v Združene Države, morajo imeti potni list mogli k slogi in pomirjen ju du-! jeni tudi izdatki za vzdržava- Priprave za proizvajanje so se-| Lenuhi so ob plačilnih dne- 8voje države, opremljen z vizu-hov, če bo povsod rastlo tako farnih šol in raznih dobro- stajale iz šestih bipolarnih di- vih potrti; marljivi delavci mc>m ameriškega konzula; le njihovo število kakor delavnost.'' In če bi danes vprašali sv. Frančiška, kaj naj storimo, da se obvarujemo vojske, tedaj bi nam odgovorili: 4'Poslušajte besede papeža Benedikta XV.: "Zato je naša želja, naji ne bo nobenega mesta, nobene vasi ali 9ela, ki bi ne imelo dovolj velikega števila udov te vrste, in teh ne nekaj lenih in zadovoljnih s samim imenom tretjerednikov, ampak delavnih in skrbnih za svoje 111 drugih zveličanje. In zakaj se ne bi mnoga in različna društva, mladeniče v, delavcev in ženskih, ki med katoličani povsod cveto, pridružila temu tretjemu redu in bi napolnjena 7 duhom ljubezni in miru vztrajno delala za slavo Jezusa Kristusa in korist sv. Cerkve? — Tisti mir, ki so ga sestavile države in državni stanovi in So ga izmislili ljudje, ne more dolgo obstati ne ime dlagi resničnih podatkov, am* pak po svojem l«stnein nazi- it**«, večj. «ner*ke jHBfeft » ST ^WTSft K lo radi zanetili boljševizem. . KaJto v resnici "napreduj je" Rusija nam ni potreba ua obširno pisati. O tem nam priča njena lastna zgodovina in dogodki zadnjih let. - Kmatir potem, kar sta Lenin in Trockv prevzela vladne posle Rusije v svoje roke, sta prifcla do zaključka, da je trn* Le tako naprej! vado, da koncem vsakega mesece v svojih uradmih glasilih pri-občujejo obširen pregled svojega delovanja za dotični mesec t natančnimi podatki, koliko aovih članov je pristopilo v tej, alt oni državi, in vseh skupaj. V takih slučajih se društva z največjim številom novih članov pohvalno omenja, druga pa spodbuja k marljivi agita^ji v prihodnjem mesecu. Teka mesečna poročil* so po na&m mnenju na mestu m . ..t, ---—^ « slični obliki i' * 'I'.m w smrtnih slučajev, jgibaaK Najbolj _od#in in bblniške podpore. Da čim preje dosefemo milijon dolarjev, v skupni blagajni, nam pa k temu lahko dosti pripomore primerno število novih čjanpv. Zaradi tega naj sknSa vsako posamezni) društvo pri. dobiti kar največ piofcoče vclikov število novfji Članov, da borno mi; te način letošnje fiskalno leto ua Časten Lo uspešen način lahko zaključili. Uredništvo "0h*i]» K. 8. K. Jednote/' .ri" ■ s»ifj'f*' :jdp■ i* \ j ■1 ---rr-i r i-----r~ i — je pa, 4* & saini njledf hvalevredne; redi tega jih bomo odslej naprej v tudi v "Glasilu" včasih priob&vaH. Res j«, da &te4* mesec po emkrat uradno naznanilo o premembi članstva izpod peresa gl tajnika. Kdor si boče n. pr; sestaviti podroben pregled, smo li v članstvu napredovali, ali morda celo nazadovali, si more neti *eto nekaj časa in dm. To delo bo pe v prihodnje uredništvo "Glasila" vsem onim prihranilo, ki sa zanimajo za napredek K. S. K. J. Hvele Bogu! Kač* K- S. K. J. ima zadnji če* posebno srečo, de lepo napreduje r Številu Članstva in teko tudi v finančnem oziru. Vse to se vrli brez keke posebne reklame in velike agitacije. Novi člani pristopajo pod nafco sa*tavo v vedno večjem MevLhr, pri lom mislimo v pari vrsti na odrasli ali redni oddelek. V tem pogledu smo bač zadnji mesec (avgust) dosegli velik rekord. 2e osmo leto, odkar iilrnja "Glasilo", ni že noben mesec pristopilo toliko novih članov, kakor pretečem mesec. V tem mesecu smo namreč napredovali za 81 novih članov (ic), po večini samih mladih in Čvrstih moči. Po starosti, ali razredih se teh 81 novih člasnov deli sledeče: Od 16. do 20. leta starosti jih je pristopilo 35 in sicer: 22 po 16 1st starih; 3 po 17; 3 po 18; 3 po 19 in 4 po 20. Od 30 let starih je ne novo pristopilo meseca evgusta t. 1. 21 Čkinov (ic); v starosti od 31—40 let 14, nad 40 let starih pa 11; torej vseh skupaj 81. K temu številu še lahko prištejemo 11 suspendanih članov(ic), ki so bili zopet nazaj sprejeti, tako da znaša skupni prirastek 92 članov; od teh odštejemo 25 suspendanih, na kar nam jih preostane se 68. • ' Še noben mesec tekom zadnjih let nismo imeli slučaja, da ne bi bil kak član(ica) izločen, ali da ni odstopiL To smo pa doživeli meseca avgusta 1.1., ker ni nihče odstopil. Zadnji mesec je bilo 37 krajevnih društev zedo agilnih pri pridobivanju novega članstva. Izmed teh zasluži najlepšo pa-1 hvalo druitvo sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., z 15 novimi člani, za-tem moramo pa postaviti na drugo častno mesto dr. sv. Jožefa $t. 146 Cleveland, 0., z 14 novimi člani(icemi).—Dvoje društev (st. 14 in 163) je pridobilo po 4 nove člane; četvero (št. 148. 157, 168,) po tri; troje (&t. 78, 81, 150) pa po dva 26 drugih društev pa po 1. Imena istih *o označena v današnjem uradnem naznanilu. — Živela torej vsa ta označena društva ! Čast jim in priznanje! De bi našla v mesecu septembru še mnogo svojih sovrstnikov in posnemelcenr! Naj še omenimo, da je že gori označenih 37 vrlih društev razdeljenih v 11 različnih državah. Po državah prednjači država Penna z 31 novinci členi (icami); ftj sledi Ohio z 24; dalje Illinois in Wisconsin po 6; Montana 4, Connecticut 3, Kansas in Colorado po 2; po 1 pa; Minnesota, Nebraska in Indiana. Je še dosti držav, ki bi bile v tem poročilu tudi lahko omenjene. Upamo, da pridejo ostala društva in OBtale države, priliodnjič ua vrsto. Nikakor ne moremo pričakovati od vsakega društva, da bi sledila zadnjemu izgledu društva št. 42 in 146; oziroma, da bi pridodbila naenkrat kar po 14 ali 15 novih članov. Glavni odbor K. S. K. J. bi bil jako vesel in zadovoljen tudi z manjšim številom. Iz gornjega poročila je razvidno, da je bilo minuli mesec 37 društev delavnih; to tvori izmed celokupnega števila 136 dobro četrtino. Ak<> bi se vsako krajevno društvo sleherni mesec pobrigalo za pridobitev samo enega novega člana, bi dosegli koncem mesece še večji uspeh. Do prihodnje konvencije imamo še dobrih 11 mesecev. Če bi se po tem zgledu ravnala; vsa naša krajevna društva, bi do tel a j lahko pridobili še H krat po 136 novih članov, ali 1406 skupaj. Ze star pregovor nam veli, da nastane iz posamezuilj zrn velika pogača, iz posameznih kamnov pa krasna palača. Na jednak način, ali z vednim in stalnim pridobivanjem norili posameznih članov, bi se naša Skupna podporna armada tekom leta vedno večala. j _ ; w; :<\ Toliko glede napredovanja članstva v odraslem oddelki* pretočeni mesee. ki je dne J. sept. sknpej zuašal 12,508 članov (ie> Prav je, da omenimo tudi naš Mladinski oddelek. Prete-eeui mesec jo v ta oddelek na novo pristopilo 46 vlanov(ic). da šteje skupaj 6637 članov(ic). Oba oddelka skupaj sta 1. 3*ept. stela 19,145 čUjiov(ic). Tako velikega števila svojih »obratov in pester ni naša K. H. K. «T. še nikdar štela. K sklepu pa poglejmo še v našo skupno blagajno. Zadnje mesečno finančno poročilo nam izkazuje v odraslem oddelku $958,398.27; v Mladinskem pa $25,4$>47; ■ toVtiL , znaša premoženje K. S- K!. J. $983,753J74. ? Do (nffii • ti L ' V ?, T"■' * kmeškili .delavcev, (.klkar so boljševiki na krmilu ruske vlade, so pobili več svojih državljanov, kot pa je padlo Rusbv na bojišču tekom minule svetovne vojne; Vest o grozodejstvih današnje "napredne" Rusije so dejstvo pri 4<čeW degenerirani možje m Jene, pijanci in brezsrčne' ose^J in nogo istih je malo prej u* šlo zaporov Ur ae bili hudodelci iu morilci najhujk v rute. Ti rablji so in>eli torej ue- omenjeno moč moriti svobodne državljane sovjetske Rusije brez kakega sodnijskega postopanja, prič in obravnave. Kdorkoli se je boljševikoiu kaj zameril, ga je "čeka" pustila aretirati in umoriti. Te svoje žrtve so boljševiki običajno streljali po noči na dvorišč« je-tnišnice s tem, da so merili nanje v ozadje glave. V Petro- zadnje dsii ote&odanili i skoroi ^ vsi ameriški listi; samo neka- ljudska menica ten nam slovenski uredniki o ^ahajala ua ^d^em dvori-tem krvavem početju rnol^e ^ -v* kot grob, ker jih je «iem. Pisali bodo morda, de »p te krvave Številke zlagane in da boljševiska "čeka" so ni nobeno osebe umorila 7 Zadnji teden je priobčila v cbikaški "Tribuni," ga, Beu* lah D^AmmoviČ, soproga ruskega bivšega plemenita>a ob-isinjo poročilo o krvavem x** četju rusko "^eke". Kaj bo pri tem omenjeno, da to poro-'čilo ni izmišljeno, temveč da se je o delovanju "čeka" na-vedeuka sama na svoje lobtno oči prepričela, ko je živela nit Ruskem. To poročilo , se glasi: "Nase življenje v Petrogra-du je bilo z vsakega stališča nepopisno iu hudo. Ko t»of boljševiki prmzeli vlado, so naenkrat izdali številno svojih novih pcfctav in ukazov, tfko-ro vsaka izmed teh postav je določevala sinrtuo kazen za slučaj prestopka, i • V Petrogradu in drugih mestih ter vaeeh so boljfieviki za-pasa revolucije aretirali štenl-no vladnih uradnikov, častnikom- in duhovnikov katere so goče te vajeti držati le nad nevednim in neukim ljudstvom. Toreu pin>č z inteligenco prav po režimu bivšega ruskega carja! Da dosežejo botj&rn* ki svoj namen, so najprvo napovedali hud boj izobraženemu razredu. Sovjetska vlada je doelej 2« iz dežele segna-la okrog 1500 profesorjev, zdravnikov .učitelje*, umetni* kov, učenjakov, znanstvenikov in duhovnikov, da so te osebe preveč nevarns boljševizmu. JMcn izmed teh' profesorjev je * težko' sik) pri-bežal v Ameriko in poučuje sedaj na ch&aSki univerzi. V«8 ti izgnanci Se niso zanaogli noben naPin prilag.Kl.ti ^fe?^0 ,la razu« naf",1B w tAl lil brkiinitn «.a 1.*..... „1. mu (sovjetskemu) načinu vlade, katerega ima samo proletariat v svojih rokah. Kako je sploh mogoče državi uspevati brez inteligentnih oeebf Kako zemore sploh Rusija stopati po poti napredka in civilizacije br*z učenih in pfosvi-tfcjenih mož-m-oditeljev. Na kak način zamorejo boljfsevjki pričakovati žitnega povrat-ka ekonomskih razmer, če preganjajo svoje učene in izobra- ^ih, končno pa brez kake ob ravnave na smrt obsodili. Kdor izmed teh nesrečnih žrtev je i-mel kako hišo ali kaj posestva, eo mu boljševiški isto najprvo oropali, potem pa zažgali. Pri torn krvavem početju so še spominjam sledečega žalostnega slučaja: Blizu Moskve jo živela ua svojem posestvu s svojo družino princezin-ja Sčerbaiova. Nokega\ dne so v njen grad udrli boljševi- zem? može: To je tako pri-!ki ter so hladnokrvno postreli-prosto vprašanje, da na isto li vso njeno družino, izvzemši vsakdo odgwori. lahko Kar izmed teh sovjetska v-lada ni pregnala iz dežele, jih je spravila na oni »vet prav na svoj "napredni" in trinoški način. O tem "naprednem" delovanju Rusije se sledge poro- v ea: Glasom brzojavke iz Rige in glasum uradnih boljševiskih številk je rusko revolucionarno aod$5e, takozvana "čeka", od časa Svojega <»bstanka obsodilo na smrt 1,766,188 oseb. "Čeka" jo ruska tajna in vohunska organizacija, ki je prijela vsakogar, kdor je govoril Zoper boljseviško vlado. Ljudje' so skrivnostno zginili iz svojih stanovanj, bili pripeljani pred "čoko", in bresc vsako-g'a zagovora in dokaztn- usmr-čeaii, ako je kak boljše vik imel, le najmanjšo snrnnjo proti ta-k? o»y?W< i Nobena cai*sk;J s' tlnija in vohunska* organizacija ni poslovala tako krvavo in kfrito kot botjševiska ka". Med umorjenimi ae nahajajo sledeči: 6775 prorfes. in učiteljev, ki niso hoteli učiti kot iro komunisfi prodpweli^ 8800 zdravnikov, 0 dni- gib iuteligentov, ki ni hotelo odobravati surovega bol.j^»Ai.s-kega režima, 1243 duhovnikov, 54,1550 armadnih čfethljrov, v o jakov, ene bolne hčere. Taka usoda je zadela tudi dva brata R. ki sta imela blizu Petrograda s-voje obširno posestvo. Tretji brat umorjenih, ki je bil v neki državni službi je prejel čez nekaj mesecev zatein poročilo, da vlada išče enega izmed njegovih že umorjenih bratov v svrlio aretacijo; pri tej priliki je bil še ta brat po bofjševiš-kem komisarju aretiran, ki je pa kmalu zatem v zaporih u-mrl. Koncem avgusta 1. 1918, takoj po umoru posebnega komisarja Urickija je bil po ee4i Rusiji proglašen rdeči teror. Tedaj so boljševiki vrgli v ječe na tisočo 'kapitalistov izmtji katerih je bilo mnogo na mestu utreljeiiih brez kake sodnijsko obravnave. Dalje so naložili na posebne ladje številno častnikov, in i§to v reki Nevi poto-pili. Nekega poletnega večera sem jaz isama videla eamo doseči do konca* mer kine t ov iu^iVi1'vsako'. protiK'voluciouaruo I člauov(ic). Dr. št. 1. .. s! .. •4. v.; 5. .. 7. . 8. ., 11. . 12. 13. . 14. . 15. . 16. . 17. . 20. . 21. . 23. . 25. . 29. . 30. . 33. . 38. . 40. . 41. . 42. . 43. . 44. . 45. . 46. . 47. . 49. . 50. . 52. . 53. . 54. . 55. . 5 6..... 5 7...... 58. ..... 59...... 60. ..... '61...... 62...... «3...... m...... bi. ..•.• 6 9...... 7 0...... 72. ..... 74....... 75. ..... 77...... 18...... 7 9.....\ 79. ..... 8 0...... $1. ..... S3...... 84. ..... 8 5...... 8 6...... 87. ..... 88...... 8 9...... 9 0...... 93....... H...... #5. ..... 98. ..... 101,...... 103. ..... 1 Od tfStaMvitv* do 1. avgusta 1922 slrapna i*pla&m* podpora $2,105,165.00. , «»> -------' . rVMV*.:'. fan, B,31J .H1000. Zopet spr^. pg. 1922. Ur. štsj^itf£l*uov Zopet sprTr avg. 1922. Dr. šteje 30 članov(ic). r * < J-»a i iML išOL' r i Colo. '.L f ^ Zalar. 1004 N. ChkTgo fc^V Pittsburgh, ■ Pa. Zamika,: M« Lekaa, 406 MsrWe St. Jolltt. I1L ' Ifegai**: Jok« Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. * t t■ U • Duhov«! vodja: Rev. Francis 1. Aibe, 63O-10th St., Wauktgan, III . r Vrttfvtfi zdravnik: Dr. JoS. V. Grabefc 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: ' • Frajlt Opeka, rt. 26 Tenth St, North Chicago, 111 Mirt* Sbt*k|«, m Ave. "A", Eyeletb, Minn. Jolt* Zixtfch, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Joka Germ. W East "Cn St, Pueblo, Colo. Aston tfeisaaith, st 1000 N. Chicago St., Joliet, 111 POROTNI ODBOR: Mfcrthi Telalc 1301 Hickory St., Joliet, 111. FraA trtafprsfa, 4^-ttth St, Pittsburgh, Pa. John WtttfotfcH 5031 W. 23. Place Cicero. Ill PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. . R. P. KompArt, 5J06 Commercial Ave., So. Chicago, III John Utcmia, Box SJfi, Forest City, Pa. tmCTNIR "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan 2ui)an, 10M tfs Chicago St, Joliet, 11L Telefon 1041 • JEDNOTIN ODVETOIK: Ralph Komface, 9306 Comtoercial Ave., So. Chicago, 111. V^a PWM « denarne zitfeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajoiVi JOS!* ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, Hi., dopise, društvene vesti, razna ntttanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K & IL JEBNWE. 1004 N. Chicago St., Joliet. Ill K dr. sv. Lovrenca St. 63 v Cleveland, Ohio, 24151 Sraj Ivan, roj. 1906, R. 16, $500. Spr. 13. avg. 1922. Dr. šteje 224 člauov(ic). K dr. sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa., 24152 Milckovič Josip, r6j. 1884 R. 38, $1000. Spr. 19. avg. 1922. Dr šteje 92 članov(ie). K dr. sv. Janea Evangelista St. 65 v Milwaukee, Wis., 24153 Krese Ivan A., roj. 190C, R. 16, $500. Spr. 6. avg. 1922. Dr. šteje 160 ilanov(le). | K dr. sv. Antona Padovanskega št. 72 v Ely, Minn., 24154 Indi-l.ar Anton, roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 6. avg. 1922. Dr. šteje 102 članov (ie). » K dr. Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, III., 10149 Bučar Berta, roj. 1906, R. 16, $1000. 10150 Benčan Neža, roj. 1887, R. 36. $500. Spr. 17. avg. 1922. Dr«tcje 195 člauov(ic). K dr. Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa., 10151 Staj-duhar Ana, roj. 1906, R. 16, $1000. 10152 Mihelie Marija, roj 1905, R, J7, $1000. Spr. 27. avg. 1922. Dr. šteje 173 člauov(ic). K dr. Marije Čistega Spočetja št. 85 v Loraiu, Ohio, 10153 Zehel Marija F. D., roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 13. avg. 1922. Dr. šteje 57 članov(ie). K 4r. sv. Cirila m Metoda št. 90 v So. Omaha, Nebr., 24155 Bpofcr-' Josip, roj. 1883, R. 39, $1000. Spr. 5. avg. 1922. Dr. šteje 30 - fclanov(ie). K dr. sv. petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 24156 Colbar Auton M. roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 20. avg. 1922. Dr. šteje 99 člauov(ic). K dr. sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio, 24157 Taucek Frane, roj. 1879, R. 43, $500. Spr. 20. avg. 1922. Dr. šteje 68 članov (ic). K dr. sv. Roka St. 113 v Denver, Colo., 24158 Sodia Ivan M., roj. 1899, R. 23, $1000. Spr. 10. avg. 1922. Dr. šteje 59 elanov(ic). K*dr. Marija Milosti Polna št. 114 v Steelton, Pa., 10154 Krašo-vee Neža, roj. 1905, R. 17, $1000. Spr. 24. avg. 1922. Dr. šteje 43 čianov(ic). K dr. sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa., 10155 Bokal Anna, roj. J906, R. 16, $1000. Spr. 20. avg. 1922. Dr. šteje 169 člauov(ic). K dr. sv. Ane št. 134, v Indianapolis, Iud., 10156 Hvaliza Marija, roj. 3890, It. 32, $500. Spr. 20. avg. 1922 Dr. šteje 49 članov (io). K dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis., 24159 Juri ček Roka, roj. lj*77, R. 45, $1000. .Spr. 6. avg. 1922. Dr. šteje 134 članov (ic). K dr. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio, 24160 Bokar Frane, roj. 1906, R, 16. $1000. 24161 Urbančič Ignac, roj. 1904, R. 18, $1000 24163-Gnrl Frane, roj. 1900, R. 22, $500. 24163 Molek Iguae, roj. 1898, R. 25, $500. 24164 Molek Josip, roj. 1894, R. 28, $1000. 24165 Novak Frane, roj. 1894, R. 28, $500. 24166 Hribar Gregor, roj. 1891, R. 31, $500. 24167 Hočevar Kari, roj. 1888, R. 34, $1000. 24168 Skerl Ivan, roj. 1888, R. 35, $500. 24169 Kastelič Alojzij, roj. 1887. R. 35, $500. 24170 Volker Frane, roj. 1885, R. 37, $1000. 10157, Gli var Katarina, roj. 1902, R. 20, $500. 10158 Skufea Veronika, roj/ 1897, R, 25. 1000. 10159 Blatnik Rozalija, roj. 1892, R. 30, $500.' Spr. 27. avg. 1922. Dr. šteje 118 člauov(ic). K dr. Marije Pomagaj št. 147 v Rankin, Pa., 10160 Doinenčie Barbara, roj. 1892, R. 30, $1000. Spr. 20. avg. 1922. Dr šteje ^5 članov (ic). \ K dr. sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn., 24171, Zankoš Ivan. roj 1882, R. 40, $500. 101 Tratnjer Uršula, roj. 1894, R. 28, $500. 10162 Cipot Ana, roj. 1803, R. 29, $1000. Spr. 19. avg. 1922. Dr šteje 59 člauov(jc)l K dr. sv. Ane, št. 150 v Cleveland, Ohio, 10163 Miklaveič Anto-i ja, roj. 1906. R. 16, $1000. 10164 Urbančič Franca, roj. 1906, R. 16, 1000. Spr. 25. avg. 1922. Dr. šteje 91 članov(ic). K dr. sv. Družine st. 136 v Wilfcrd, Wis., 11271 češiiik Ignac, H 36, $500. 3281 Cesnik Jera, R. 41, $500. Zopet spr. 7. avg. 19m Dr šteje 67 članov(i 1902, R. 20, $1000. Spr. 12. avg. 1922. Dr. šteje 83 člauov(ie). V • ' . K dr Marija čistega Spočetja št. 160 v Kansas City, Kans>, 10168 Smith Marija, roj. 1902, R. 20, $1000. Spr. 6. avg. 1922. Dr. šteje 26, članov (ic). , -' , K dr Marija Magdalena št. 162 v Cleveland, Ohio, 10169 Moj-skrič Feuiiie, roj. 1900, R. 22. $1000. 10170 Sušuik Marija, roj. 1896, R. 26, $1000. JU171 Stembar Angela, roj. 1876, R. 46, $250. Spr. 7. avg. 1922. Dr. šteje 338 elaiiov(ic). roj. 1872. R da le ua^ro 1 lV. VJ, $250° Spr. 13. avg. 1922. Dr. šteje 179 čla- U0V K dr Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 10175 Kralj Kristina, roj. 1900, R. 22, $500. Spr. 7. avg. 1922. Dr. šteje 52 člauov(ic). roj 10176 Dr. šteje 41 članov(ic). F nov(ie). Suapcndovani zopet sprejeti. K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, lit, 22547 Fir Anton, R. 17 $1000. Zopet spr. 1. avg. 1922. Dr. šteje 425 članov (ie). Velicevič Barbara, R. 33, $1000. članov(ic) .. Od dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., 8<19 Sekula Marija, R. 25, $500. 23996 Perše Johau, R. 42, $500. Susp. 21. avg. 1922. Dr. šteje 107 elanov(ic). ' f% : Od dr. sv. Ane št. 127 v Waukegau, III., 7882 Končan Frauea, R. 16, $1000. 9578 Remzgar Jožefa, R. 16, $1000. Susp. 28. *vg. 1922. Dr. šteje 110 članov (ie). Od dr. sv. Ime Marije št. 133 v Iromvood, Wieh., 4246 Galinac Katarina, R. 32, $1000. Susp. 17. jul. 1922. Dr. šteje 18 .člauov(ic). Od dr. sv Mihaela št 163 v,Pittsburg, Pa„ 22198,Sambol Mtf^o, R. 22, $1000. Susp. 19. avg. 1922. Dr. šteje 179 članov(ic). ' Prestopili v Od dr. sv. Roka št, 15 v Pittsburg, Pa., k dr. sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa., 6263 Kalčevfč Ana, R. 22, $1000. 20494 Kalčevič Mihael, R. 23, $1000. Prest. 13. avg. 1922. » 1. dr šteje 142 članov ie). 2. dr. šteje 35 članov 43. . 44. . 45. . 46.% 47. . 49. . 50. . 51. . 53. . 54. . 55. . 56. . 57. . 58. . 59. . 60. . 61. . 62. . 63. . 64. . 65. . 69. . 70. . 71. . 72. 73. 74. ., 75. . 77. . 78. .. 79. 79. . 80. 81. .. 83. .. 84. 85. .. 86. .. 87. .. 88. .. 89. .. 90. .. 91. 92. .. 94.. .. 95. .. 97. . 98. ,, 01. .. 03. .. 04. .. 05. .. 108. .. 109. .. 110. .. 111. .. 112. .. 112. .. 113. .. 114. .. 115. .. 118. .. 119. .. 120. .. 121. .. 122. .. 123. . . 127. .. 127. .. 128. .. 129. .. 130. .. 131. .. 132. .. 133. .. 134. .. 135. .. 136. .. 139. .. 140. .. 143. .. 144. .. 145. .. 14J. .. 150. .. 152. .. 153. .. 154. ... 156. ... 157. ... 158. ... 160. .. 161. ... 162. ... 163. ... 164. ... 165. 166. ... 167. ... 168. ... 169. ... 170. ... 171. ... 172 Skupaj. ■ 209.45! 59.5G 147.91 126.89 115.18 I8.M 718.17 « - 13Č.T3 200.09 166.96 1,000.00 3*03 179.91 155.51 407.44 ' 193.01 , 029.37 , 105.66 - 98.99 15&25 104.49 433.11 800.00 82.04 307.31 500.00 124.58 505.90 259.53 166.74 166.27 432.34 87.14 149.61 ' 43.59 334.11 141.96, ■ ■ 1 229.63' 550.001 56.81L I 147.88 ; 9.98! 224.09' 58.48 % 127.55 100.84" 253.96| | 272.671 112.771 112.02] 291.821 301.90' 58.14 19.08 88.17 118.59 164.34 64.50 153.20 43.67 158.20, ~ 120.35 75.22 143.12 55.92 102.68 92^ 156.90 100.13 81.40 178^0 70.42 94.43 86.24 152.04 150.56 92.10 75.46 178.90" - 38.70 63.83 225.16 54.63, 63.76! 96.591 161.80 158.03 80.38 15.99 7.73 256.40 149.22 31.24 55.17 139.33 102.82 49.94 40.61 39.51 i 184.21) 45.04| 68.71, 110.37 94.04 84.07 18.68] 137.76 83.85 j 29.08| 61.611 31.50 446.70; 291.37j 113.621 63^71 60.08j 10.11 ' 95.28! 68.14! 16.66 28.9H 48.62' m*m um 113.00 80.00 500.00 50.00 69.00 183.00 50.00 232.to 44.00 80XK) 106.00 8.00 45.00 50.001 47.00} I t 50.00 53.00 24.00 45.00 25.00 $ 1,495.50 $ 2|,599.20 $ 4,050.00)$ 1,025.00 Preostanek 1. avgusta 1922.......................... Prejemki tekom meseca avgusta 1982. PrejelI od društev.........................$21,599.20 Obresti ................................... 3,261.11 Povračilo stroškov pri posestvu Josipa Stukel 1,032.79 Povrnjen dtfVek plačan leta 1921 na Josipa Stukel posestvu....................... 140.31 $ 20.00 $940,964.94 Josinrtiiiue A Isplačali: ...............................$4,050.00 oško«*Jpore..................... 1,495.50 )olgotrajne bolniške podpore ............... 20.00 Razni stroški .............................. 2,109.58 $ 26,033.41 $966,998.35 $ 8,700.08 Preostanek 31. avg. 1922 ................$958.298.27 Josip Zalar, gl. tajnik. * ' ■' 1 t 1 ... 11 \ i i«aeraaasggBgaag>xgfcxMBBay«^gg . j | VESTI IZ JUGOSLAVIJE | — Koprivnik v Bohinju. Tu je umrl 8. avg. posestnikov sin Anton lih, marljiv in posten mladenič, star 22 let. Služil jo vojake v Macedoniji v Bito-l.jii it, Oliridi, pred nekaj tedni y nevarno obolel in prišel domov na bolezenski dopust! Ko mu je dopust potekel^ st? ni mo-^el vrniti hkadru, ker se mu je bolezen vidno slapsala. Vo* jaška oblast je poslala štirikrat ponj, par dni pred njegovo smrtjo so prišli vojaki z no-silnicami prav na- Koprivnik ter so ga hoteli na ]>oi mrtvega z vso silo odnesti seboj. Do-niari so jim ga z največja silo koma j-ubranil i. Nič ni poma Umrla je na Glincah 10. avg. Terezija Pavlič ro.j. Sker-]j, soproga posestnika in gostilničarja, na Viču. N. v. m. p.! Umrl je po dolgi, mučni bolezni dne 15. avg. edini ;n prvi slovenski knjigar v Trstu, gospod jakoib Stoka. Pokojni nakladi izdal tudi poročilo*^ znanstvenem* delovanju naših vseučilišč. V Jugoslavijo pride novembra in bo ostal pri nas kakih 3d dni. Črna kava — 8 kron. Nekateri ljubljanski kavarnarji so zvišali cen9 črni kavi od B na S kron. časten uspeh slovenskega šahovskega^mojstra na mednarodnem turnirju v Londonu. * pa j^miuisfcer dr., •eOil, da je odslej se- Jaka, ki je bil šaljlvec in želo Ljubljanski šahovski klub je » , ' • 1,'V __ m_j... ^^ Jnn 10 airn> i i Tirvrwlnnn blagoga -srca, je bil v Trstu poznana osefba/ ; Rojen Trfcačan k Kontovelj je bil v svoji mladosti odvetniški uradnik. Moramo ga pa prišteti tudi med kulturno delavce, v Od svoje prve mladostL-se. je živo zanimal za pamyet.no delo in tudV sam po svojih močeh sodeloval. Basi ni imel bogve ka- nala zdravnikova izpoved, da ko visoke predizobrazbe, so vendar nekatera njegova dela zabeležena v slov. literaturi. Bil je nekelfu duša slovenskega gledališča. Nete da je učil diletante, in sam hastopal na odru, ampak je tudi spisal več iger, izmed katerih so nekatere (Moč uniforme,Anarhist)bi-le igrane malodane po vseh slovenskih odrih v Primorju. Ko je pred leti o tvoril svojo knjigarno, je izdal in sestavil razne lezen smrtno nevarna. O-ložiiik, ki bi bil moral vojake spremljati, je izjavil, da ne more pr< vzeti nikake odgovornosti za njegovo življenje med transportom. Kanjki je pripovedoval o razmerah med našimi vojaki v Macedoniji naravnost lo^rjetne stvari, ki pa neirioiejo izmišljene, ker na smrtni postelji človek navadno ne laže. OlV tri mesece v zimskem času so. bili bosi in bosi so stali na straži, za silo oblečeni v raztrgane cape. Hrano so dobivali tako, da bi se je pri nas niti prašiči ne dotaknili. Imenovani mladenič, dasi preje ves čas zdrav in krepak VQ jz Maribora poročajo: — za svetovne vojne je dolgo j)ne |g avg zvečer se je dogo-easa pr bil v strelnih jarkih — !(;il ^lizu mesta na desnem bre-j, ime! d rob popolnoma pokva-j,.^ j)rave razburljiv prizor, rjen, želodec mu ni obdržal • ^riado dekle je prihitelo, od najmanjše stvari, vsled pre- ^[^gdalenskega predmestja z hlajenja je imel ves vrat okrog yetetoni v liaročju in teklo in 6£rog «>dprt in ogn'njen. proti Dravi v nameri, da bi loeamo la dejstva, da se ne VI.g]a z brega v vodo. Za.njo l;o reklo, da hujskamo. Pri-1pritekla Terezija Meglic, ki pemiiimo pa sama to, da naj v-»» je ge pravočasno iztrgala de-dVugi • poslujejo na vsesokolski U/-IU p0 aretaciji je- po- zi, t naš tVm^ Mat^miijejlieija llgotovila, da je dafck* i n sieer v isti obleki in opremi, j Kleiderman, ki je imela kakišno nosijo tam doli. j razmerje z oženjenim Koujič-— Nesreči v gozdu. Antona }:om> Otrok je star šest me-Miluliča je v gozdu pri Čabru secev. Žena Konjičkova je i- prejel dne 19. avg. iz Londona brzojavno obvestilo, da je vse-učijiški profesor inž. dr. Milan Vidmar dosegel na mednarodnem šahovskem turnirju v Lon donu 3. mesto. Sodijo, da je dosegel prvo mesto Capablan-ca, drugo pa Alechin, vendar pa to še ni potrjeno. Vsekakor je inž. dr. Milan Vidmar dosegel častno me« t o in proslavil slovenske šah iste. K Uspehu čestitamo! Dopis iz Gorenjske. Suša je pri nas na vrhuncu, vse se suši, ker tudi črv hudo spodjeda. Kmetje obupani hitijo prodajat živino po slepi ceni, posebno teleta vsa od kraja, vslcd strahu pred pomanjkanjem krme. Kar se je dozdaj nakosilo, bo zadostovalo samo do zime. • Žetev je bila polo- Medtem Žerjav odide/ tega društva v Zagrebu in imenoval za voditelje svoje ljudi. Ti so seda^zalitevali, po 3 odst. ki jih pripišemo k glavnid ako jih me dvignete. Nala banka je pod nasortt» vom vlad« Združenih držav hi članica federalnega rezervna, ga sistema. Pri pošiljanja denarja v Jogo slavij o bodite previdni Brezvestni meietarji nastavi-.ljajo sedaj kronam visoke cene, ker sc hočejo okoristiti s oevednostjo ljudstva. Povprašajte nas n nasTet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino I Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim og-ija in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezt»Ufii» THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIED, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek 1360,000.00 Paberki. Mr. Viljem liohonzollern, bivši nemški cesar je tudi mi- lpjou v Ameriki, ki #ovori srbski jezik. Domači listi so m temu zamorcu zoio čudili. To Jljenja, da človeku ni dobro ?li ~ Ntt E1y> je pml leti živel nok pristni Indijanec, ki je popolnoma razumel in govoril naš slovenski jezik. samemu biti; zato se je zaročil z neko lepo in bogato vdovo, ki je skoro še enkrat mlaj- la kot on. -Ž njo vred bo priženil tudi štiri otroke, ki mu bodo lahko pomagali v Door-im drva žagati za kratkočas-je. — Nemški pregovor nam veli: "Alter schuetzt.vor Thor-heit nicht." Na dan njegove zopetne poroke mu gotovo ne bodo v Berlinu v počast topovi streljali, • Nemcem, dasiravno tako radi tarnajo o slabih časih, se v resnici ne godi tako slabo. V m^tu Nueremberg, ki je desetkrat manjše kot Berlin je 1pivarn, 40 vinarn, 82 kavarn in 20 drugih bar. Koliko gostiln pit šteje milijGnsko mesto Berlin, tega pa ne znamo. • Po zgledu Bolgarske so zadnji čas tudi Ogri vpeljali davek na razkošje. Med raznimi razkošnimi predmeti je naložen davek tudi na žepne robce. O menda mnenja, da je že-' pni robec potratna stvar, ker se človek lahko po cigansko kar na tla usekne. Morda bodo uvedli davek še na zobno ščetke, milo in metle? Avstriji preti splošen polom. Na Dunaju so zastavka-li uslužbenci državne tiskarne, ki noč, in dan tiskajo skoro ničvredne kronske bankovce. V Avstriji imajo sedaj že toliko papirnatega denarja, da ga kar po cesti v naramnU) koših nosijo." ' * # Ameriški Slovenci vedno bolj in bolj napredujemo na literarnem polju. £daj imamo že1 toliko slo v ei^sk o-angleških slov nic raznih kalibrov, da ne vemo, katere bi se pravzaprav oprijeli in držali. Pišejo in pravijo, da je vsaka boljša. Samo to je škoda, da to novo književno delo ne gre dosti v denar. Naš mladi svet takih slovnic ne rabi, stari jih pa ne razume. • Najhujša kazen za ameriškega vojaka, ki opravlja svojo službo ob Kenu na Nemškeni j* to, če se mu zagrozi, da ga bodo domov v Ameriko poslali. Ni čuda ! Za $60.00 mesečne plače (Mk 120,000 prosto brano, obleko in stanovanjem se dandanes ondi že udobno živi. • Tudi našim rojakom na Slovenskem se menda ne godi preslabo f Te dni je nekemu k met iču blizu Cvinšenika nekdo ustrelil lovsko psico, koje bi lastnik ne dal za K 15*000. Zares. čuHi s« izpreminjajo. Pred leti jo veljalo par najboljših volov K1000.—, danes so pa že psi 15 krat toliko vredni. * Dvajseto stoletje bodo zgodovinarji lahko imenovali dobo čudežnih umotvorov, ali sto-let je "brez <>v'\ Koliko iznajdb slične^li pomena že imamo!— Brezžični telefon, brezžični brzojav, brozdiinni smodnik, neslišni pisalni stroj, brez-niotorni aeropian in gostilne brez dobre pijače. Najbolj občutno vpliv« tu "brez" na naše žepe, če so — brez denarja.^ • Neka rojakinja nam jp te dni iz Pueblo, Colo, pisala, da živi "a. Pilit cest i. hit«' 44 p^ie fi^ka) in "pint" je različ- ne le zdaj smo izvedeli pravo ime našega slavnega nočnega pevskega zbora na Široki cesti v Jolietu. Ime istega je: * Pevski žonske-sovražni klub.' Poleg petja se ob nedeljah ba-vi tudi z ribarskim športom. Kdaj bo priredil svoj ustanovni koncert v kaki dvorani, nam še ni znano. V Veroni na Laškem je javno preklinjanje postavno pre- 13. SEPTEMBRA 1922. rrr rr-rr ~r> »tinr -1 i, , mmmm te laJbko vsafc Mesto je dalo nabiti na križiščih in osestvo ismrel 'H. ko| ot tod pm»tr£ Dotična ,(>.iakinja živi. na Smrekovi (pine) cesti, pa je pred let"' Metoda rada s pajntom nu kak Volpl Wila l»ljauo se je te d nt pr>-nek zamorski rokoborec, Ker ga je najbolj veselil vojaški stan, se je kot prostovoljec vpisal v zvezno armado in k-malu povspel do višjega častnika. Najbolj se je odlikoval v bitkah z Indijanci in Mehi kanci. Vojaki ga niso posebno ljubili, ker je bil prestrog in preveč točen; tudi s politiko se ni hotel dosti pečati, ker nam dokazuje že dejstvo, da celih 40 let ni hotel nikdar voliti. Taylor je bil tudi deloma nenaklonjen -sužnjem, ker jih je i* mel sam nekaj na svojem posest vu v Kentucky, vendar ni želel da bi se suženjstvo gojilo v onih držaivab, kjer istega ljudstvo ni odobravalo. U-mrl je po kratki bolezni dne 9. julija 1850 v AVasliiugtonu in počiva na pokopališču v Kj>-ringfield, blizu Louisville, Ky. Za časa njegove inavguraci-je je spadalo v Unijo ravno 30 držav; polovica, ali 15 držav je bilo svobodnih, v ostalih 15 je bilo pa še suženjstvo uvedeno. Zadnje so bile sprejeto v Unijo država Florida (1845), Iowa (1846), (Texas 1845) in Wisconsin (1848). Taylor je imel največ preglavice z državo California ki je hotela pristopili 1. 1849 kot svobodna država v Unijo. Na ta nalčiii bi svobodno države tvorile večino v senatu iu kongresu. Vsi: d tega so vse južne suženjske države nasprotovale sprejemu Califoruije v federacijo in so prosile, da naj se j* to zadevo še počaka, dokler ne bo kompromksno vprašanje glede države Missouri rešeno. poleg teli U'litorijalnili zaprek je imela tedaj vlada tudi sitnosti z razdelitvijo mehiškr-ga ozemlja po končani vojni. Kakšno vladno obliko bo imela ta nova država ? Bo I i svobodna ali ife ? Pok^fr tega je država Texas zahtevala zase večji kompleks ozemlja Xov« Mehiko iztočno ob reki Rjo Grundo. Države na Severu so so se južne države diruktno za suženjstvo potegovale. Ta pereča vprašanja je rešil sloveči državni tajnik Jienry Clay s tem, da je 1. 1850 izdelal svojo kompromisno predlogo, ali "Omnibus" (Za vse) zakonski načrt. Predloga je določevala: 1) Kalifornijo naj se sprejme v Unijo kot svobodno državo. 2) Ljudstvo države Nova Mehika in Utah naj samo polom splošnega glasovanja določi, če želi, da bo njih država svobodna, ali sužen.jska. 3) Državi Texas naj s« izplača $10,000,000 odškoduine za odstop gotovega ozemlja Novi Mehiki. 4) V distriku Columbija naj ostane še v veljavi suženjstvo; vendar 6tarih in novih v državo Kentucky preselil.| »sužnjev ni več dovoljeno prodaJ vesti suženjstva; met ,. . • i • - ' . * • jati. 5) Uvedba stroge postave sužnje-begunce. Burne debate v senatski z-bornici so se vdeležili in za rešitev teh točk so največ pri pomogli: Calhoun, Clay, Web-sler in Seward. Tlijo prvo označeni so navedeni zakonski načrti odobravali, med tem ko ga je senator Steward iz Iowe odbijal. Vseeno je ta kompromisna predloga končno zmagala i u meseca septembra 1850 postala postava. California je bila sprejeta v Unijo 9. sept. 1. 1850. Ko je bila postava glede su-žnjev-begunceiv v kougresu o-dobrena, so bili vsled tega stanovalci v severnih državah skrajno ogorčeni, v iztočnih in južnih mestih pa veseli. V Bostonu, New Yorku, Philadel-pliiji, iu Cincinnati so prirejali veliko ljudske shode in hvalili Webbterja, da jo s svojo kompromisno predlogo suženjsko vprašanje tako izboruo rešil. Webster je s tem korakom tedaj rešil našo Unijo razpada. Nova suženjska postava je določala, da je imel vsak zvezni uradnik pravico aretirati kakega zamorskega sužnja če je ušel svojemu gospodarju, kar jt moral gospodar pod prisego potrditi. Ubeglega sužnja se jt zatem zopet staremu gospodarju izročilo. Sužnjem se je vsled tega vedno bolj slabo godilo, ker niso bili varni pred Iezovanjem v kaki svobodni državi, čeravno ouiogel je bil občutno kaznovan. Koliko dela in situosti«io i-, uioli zvezni uradniki is tem, da so lovili v severne države ubeg- tem zvedelo je s silo vdrlo v je čo ter sužnja osvobodili. Slični slučaji so se dogajali tudi v državi Ohio in Pennsylvania. Ko je nekemu gospodarju ušel iz Bostona v Virginijo njegov večletni suženj Bums, je veljalo vlado Združenih držav $100, 000 predno se je tega sužnja gospodarju zopet nazaj privedlo. V nekaterih državah je bilo U>ostavuo projKrvedano rabili ječo za zapiranje ubeglih sužnjev; celo sodniki in državni uraduiki niso imeli pravice izdajati zanjo zaporna povelja. Takim sužnjem jo bila v onih državah celo dami prilika najeti si zagovornika prod porotno obravnavo. Kdor je kakega svobodnega zamorca ujel in poslal %nazaj gospodarju, je bil celo občutno kaznovan. Preganjanje in pogon na sužnji1 so jo sčasoma za nekaj u-blažilo, ker so severne države izposlovale novo, takozvano Osebno svobodno postavo. V teh razburkanih časih je predsednik Taylor nanagloma nuni, ko je opravljal svojo slu žbo komaj 16 mesecev; dosegel je starost 65 let. Ker določa ustava Združenih držav, da v slučaju smrti predsednika zavzeme podpredsednik njegovo mesto, je torej za Tavlorjem nastopil v ta urad tedauji podpredsednik Millard Fillmore. 13. predsednik Združ- držav M. Fillmore je bil rojen dne 7. febr. 1800 v vasi Sumnier-liill, okraj Cayuga, država N. V. Spiva se je izučil krojaške obrti, kasneje je pa pričel študirati tudi pravo da je postal čez čas izboren odvetnik v Buffalo N. Y. V kongres ga je .prvič izvolila stranka Whi-govcev 1.1832. Fillmore je bil pristaš slovečega državnega tajnika Clava, vsled česar je podpisal njegovo kompromisno predlogo; ker je pa kasneje podpisal zakon o sužiijih-bt?-guncili, ga ljudstvo v severnih državah ni dofcti čislalo. Kasneje (1. 1856) ga jo politična stranka "Know-Nothings" uo-minirala >za svojega predsedniškega kandidata, pri koji voli tvi jo pa propadel, ker je z-magal samo v eni državi. Zatem so jo Fillmore umaknil v privatno življenje in umrl 1. 1874 v Buffalo, N.Y. Stric Tomova koča. — Pogodba z M©hiko. Že tako napelo naziranje severnih držav glede suženjstva se je še bolj poostrilo, ko je slo-več-a ameriška pisateljica Mrs. S t owe v javnost izdala svojo krasno povest "Stric Tomova koča". V isti je bilo natančno opisano trpljenje ubogih sužnjev v južnih državah. Ljudstvo se je pričelo za £o knjigo tako silno zanimati, da se je je v kratkem Času razprodalo nad milijon iztisov. Zaeno je bila ta povest kmalu zatem prestavljena skoro v vse svetovne jezike. Ker je tudi izšla v slovenščini, je gotovo našim rojakom znana. Povest '4Stric Tomova koča" je zbudila nitki ameriškim ljudstvom največ ogorčenja do suženjstva in največ sočutja do nesrečnih zamorcev, katere si) kruti gospodarji tfvoječas-no tako mučili. Seveda, stanovalci južuiji drŽav so vedno , . • gotove stVa- ') y.:p' \f glavici ^ri te;poi*tfti pretirane. vo prodajo po James Gadsde nu, tedanjem ameriškim ministru v Mehiki, ki je zadevo vodil in rešil. (Dalje »sledi.) DAYTON AUTOMOBILE TIRE8. Gumijevi obrodi za avtomobile so jamčeni in so najbolj trpežne vrste, kar jifc je danes dobiti. Trajajo pri vožnji do 30,000 milj ali U več. Cene: 30x3—^8.85. 3J/2—$10.95. Pišite £a ceno oforočev vase velikosti. Na prodaj pri: JOHN VIDMAR, - 611 N. Broadway, Joliet, 111. revmatfčnc hitro old i m fe. če rab ife 5EVERAS t.OTHAP00L Zaft«*!jivi liftifticnt t ~ .•. . ; vpnbffi je u izvjnjetije, ofeMme za otrpoelosf m oHnofi^losf bofrtvl) mišic fe« wlov. CiM* JO //y 60 C t ti TV v VprdMjte v lekarno h« w. F. SEVERA CO. CLDAR RAPIDS IOWA SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z oblko za moške in otroke; v zalogi imam tudi ve liko izbero Čevljev za ženske r sprejmem tudi naroČila aa nove moške obleke po m«ri. j6hn GERM. Slovenski trgovec. 817 Eaat 0. St. Pueblo, Golo. NAZNANILO IN PRIPOROČILO- Cenj. ob&nstvu v Jolietu in )kolici naznanjava, da sra odprla novo trgovino z jroeerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim .blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St. Telefon 4555 Joliet, HL Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00. To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila. Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zapoBljen.. O-brnite se nanj, ker vam bo sel vedno rad na roke. Vedno ko imate kako banko v mislih, okrnite se na Pirat National Bank CHISHOLM, MINN. Zastave, bandore, regalije in slate make za društva ter člane K. S. K. J. EMIL BACHMAN izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HL POŠILJAMO DENAR v Jugoslavijo, Avztrijo, Italijo in Julijsko Benečijo hitro, zanesljivo in po najnižjem dnevnem kurzu. VSAKA POSILJATEV JAMCENA. Pošiljatelju pošljemo pobotnico za prejeti denar, ki jo je lastnoročno podpisal prejemnik, ko je dobil denar v roke. Danes pošljemo denar po sledečih cenah: 1000 kron za ... .$4.00 100 lir za ... .$6.00 AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. P. & L. AVTOMATIČNI SAMOKRES. Ali ste it imeli kdaj lepšo priliko, kupiti tako fin ter krasen samokres za tako niz« ko ceuo-kut tega? Te vrsto samokres se je rabilo v fran-. roški in italijanski armadi tekom minule evroske vojne iti §e jih je spoznalo za najbolj praktične. Narejeni so iz najboljšega jekla za 6 strelov; so višnjevkasti, ali puniklja-sti, 22, 32 liv 38 kalibra. Navadna ceua je bila $17.00. Ker se nanj je posrečilo kupiti jih primerno število, preostalega od nekega večjega naročila, ^m svetujemo, da ta samokres takoj naročite, ker sedaj ga dobite še po znižani ceni $5.75. Pošljite nam samo za 35c v markah za poštnino, ostanek boste pa lahko plačali, ko blago prejmete. Ako ne boste s tem samokresom zadovoljni, vrnite nam ga, nakar vam bomo takoj plačani zttesek do zadnjega centa vrnili. Pilite ie danes! WESTERN ARMS COMPANY, 2136 W. Chicago Ave. Dept. G. 29. Chictgo, 111. Imamo ravno to, kar ste iskali. Ekstrakt za HUM, BOROV1CKO, KIM-LOVEC VISKO (RŽENO) IN TOR-KOLY SUVOVKO. nakar vam bomo poslali najboljše vrste in Pošljite naročilo danes najbolj čiste ekstrakte. I steklenica dovolj za 2 galona tekočine 5 steklenic vsakovrstnega ekstrakta ------------------ IU strklenic vsakovrstnega ekstrakta ......... $ 1.35 . 5 50 . 10.50 Zavarovalnina in poštnina maša še 15c- posebej. Zavitke pošiljamo Jia ieljo tudi C. O. V., ali po ovzetju. MUTUAL FLAVOR COMPANY Box 997 Dept. K. "L. Pittsburgh, Pa. n ~ w fp rfr^j f*.' GLASILO K. S. K. JEDNOTE, -ji.)'! i .1 1 1 '■ --- Doma In v svetu- Spisal Zvoran Zvoranov. (Nadaljevanje.) "Kaj pa pomeni "s,trajk", ki nas delavce reši vseh kri-zev in težav t" je vprašal ^ France, ko sta bila na prostem. It 44Vidiš, to je tako," je začel TariagMirIjnnez. 4 4 Če gospodu* noče delavc« dati večjega plačila, ali mu'fuu-e izpolniti kake prošnje, tedaj delavec lahko odpove delo. Če to stori posameznik, ni še hudega. Toda če puste delo vsi delavci kake tovarne in ni mogoče drugih dobiti, tedaj gre tudi gospodarju trda. Delavec je brez zaslužka, on pa brez dobička. To pristopanje imenujemo I It- rajk" ali "stavka'', v. Če puste delo vsi delavci v celem mestu, tedaj nastopi splošen štrajk. To je edino orožje, s katerim delavci lahko prisilijo gospodarja, da jim usliši kako prošnjo !" "Kaj misliš, ali začne morda tak štrajk?" je vprašal sal France. "Bog ve!" je odgovoril Janez. "Te stvari so kakor vre- I, ^^V^^H^H I me. Kar jaz delam v Trstu, kojiča ta štrajk ?" je vprašal je bil tuintam kak majhen št iajk, velikega pa še ne. A letos se nekaj čudnega kuha med delavci in nič ne rečem, da bi h vsega tega nx? nastal kak velik štrajk. Sitno je v takih časih, ker ni nikakega zaslužka in ne smeš delati!" "Kako, da ne smem?" se je začudil France. "Če sem -s svojim zadovoljen potem me nihče ne more prisiliti, da bi pustil delo". "Beži, beži, France!" se mu ie nasmejal|Janez. "Ob štraj-ku ne smeš -delati, ker ne puste tisti, ki štrajkajo, da ti jim kdo itrend mešal. Saj veš, da malo število ne opravi nikoli ničesar proti veliki večini!" "Potem pa Bog pomagaj !" "Tako je in nič drugače !" * • Janezova slutnja se je uresničila. Proti koncu januarja so se začele širiti med delavci govorice, da pridne kmalu splošni štrajk. Razni govori na shodih in tiskani oglasi so jih iz-podbujali, naj pokažejo svojo moč in naj nastopijo s silo proti pijavkam človeštva — kapitalistom. Kurjači na parni kh so Št raj-kali prvi. Reveži so bili res slabo plačani in so po pravici zahtevali, naj jim plačo povišajo. Toda prošenj niso hoteli uslišati. Strajkali • so vst-rajno dalje, od dne do dne se jim je godilo slabše. Zaslužka ni bilo, kar so si prihranili, je že davno pošlo, upanja na u-godno rešitev ni bilo. A stradati so morali, ker so že začeli in so jih voditelji izpodbu-jali in jih tolažili, da nastopi zanje vse tržaško delavstvo, če v kratkem ne pride ugodna rešitev. . Tako so vztrajno nadaljevali štrajk, dasi se je začela oglašati že beda v njihovih družbah. Vse delavstvo je bilo razburjeno in zdaj tu, zdaj tam se je pričel štrajk v prilog kurjačem, tako, da je število delavcev, ki niso delali, vedno bolj rastlo. Kakor temna poletna nevihta, ki jo že od dalefc naznanja grmenje in bliskanje, tako se je širilo uporno gibanje med delavci in skrivnostne govorice so šle po njih vrstah, da bodo do zadnjega branili svoje pravice in zahteve in da se u-pro tudi proti oboroženi moči in državi, če bi bilo trebfc; Mračna felutnja o nečem groznem, je legla v njih duše, vsakdo je bil pripravljen preliti kri v boju proti pijavkam, bogatinom in "ffhc^iqpt fcr^fffl™ iipijo-čim v pebo po mn^cfvanju. Delavci so čutili v sebi moč, pred katero bodo trepetali mogočneži, ko stopijo prednje tisoči, prosti okov in spon, v ka-ere so jih hoteli vkoVati, in bodo zahtevali z mogočnim glasom pravice---- V prvih dneh februarja se je odigrala ta žaloigra, ki jo s krvavimi črkami zapisana v zgodovini tržaškega delavstva. Tedaj je tekla prvič kri zaslepljenih delavcev, ki vpije v nebo po božjem ma&eevanju in kazni nad tistimi, ki ljudstvo odirajo, in nad tistimi, ki je zapeljujejo. Vsi delavci v Trstu so štraj-kaii in tudi v tVornici, kjer so delali naši znanci iz Zapolja, je mirovalo delo že par dni. Nekega dne proti večeru sta bila Tone in France sama doma in sta se dolgočasila, Ti-n% in Janea sta bila pa šla v mesto. Tone je popravljal staro ključavnico pri vratih, France pa polomljeno stolico. "Kaj se ti zdi, Tone, kako vse stkani. Še nocoj zbežfcn iz Trsta...." "Kajj bi hodil domov!" ga •Je začel tolažiti Tone. "Saj ni tako hudo, kakor §e zdi tefoi, in v par dneh se vse poleže!" ' "Kam pa mislita vidva zdaj?" je vprašal Tine. „Pogledat v mesto, ali je res tako, kakor si pravil!" jo odgovoril Tone. "Nikar ne hodita, če hoče-e zopet Začela pomi&atj dalje. Tiste, |;i so bili prvi pred bajoneti, fo porivali drugi napref fot izhoda rni bilo. f "Naprtvj 1 PreVFrfamesfni-Štvo! Naprej za kruh in za življenje, bratje!" "Jfazaj!" je vpil povelju- i jofc fastnik, a nikdo ii\ ubogal Kamenje je letelo kakor toča f vojake, ki so stali mimo kakor zid in čakali povelja. . Med množico so bile tudi ženske in tudi te so metale kamenje, opeko, gnilo sadje in kdo ve kaj še vse V vojake. Tone je videl, kako je zagnala debela babnica kamen, ki je zbil častniku čepico z glave. "To bi'jo kresnil, Če bi meni spremila prijatelja na kolodvor ka3 takega naredila!" je vzkli- in potem šla pogledat po mes tu. Vse je bilo čudno tiho in mrtvo, skoraj vse prodajalne so bile zaprte, po tleh so ležali drobci razbitih oken in luči, tuintam je bil razdejan tlak, katerega so bile razdivjane množice razbile, in metale kosce v okna razkošnih stanevanj bogatinov, v svetilke po ulicah, v policaje in vojake. Po mestu je bilo malo ljudi. Tuintam so stali pred javnimi poslopji vojaki z nasajenimi bajoneti in gledali strogo, mr-Kaj pa hočeš, da bi bi- ko pred se. France in Tone sta se kmalu vrnila proti domu. "Bog ve, ali je bilo vse tako hudo, kakor je pravil Tine! Jaz mislim, da so se delavci in ]>olicaji malo -stepli kakor mi fantje včasih na vasi iu da so France. "Eli, ne bo hudega, ne---- Malo se poelolgočasimo, par o-ken pobijemo, včasih se stepe-mo s policaji in jim prerahlja-mo malo kosti, pa bo vsega konec. lo? Dobička ne bomo imeli od štrajka ne mi, nj> drugi!" "Meni je pa nekam tesno pri srcu, sam ne vem, zakaj. Kakor bi nas čakala kaka nesreča, so mi zdi!" "E — beži, beži! Kdo nam pa kaj more;?" "Ali nisi slišal, da bo celo vojska in da mora kri teči, če j je menil Tone. se nam vsem plača ne izbolj-1 "Jaz tudi mislim, da j« bilo ša?" tako! Glej tukaj le gori, ka- voj^ki streljali v zrak le zato, da so delavci odnesli pete...," "To so same sleparije soci-jalistov, anarhistov in takih ljudi____Kdo bo pa nosil ko ko visoko so merili vojaki!" je dejal France in pokazal na cerkev svetega Antona, kjer so se žo na prodaj, ko je tako malo visoko v zidu poznali sledovi upanja za zmago!!" Toda Tone ni še izgovoril, ko so se šipe nenadoma stresle in se ej zaslišal od dakč, iz sredine mesta, zamolkel strel. "Kaj pa je to?" je vzkliknil France in pustil delo. "Presneta reč, menda bo vendar kaj res____Ko sem cesarju služil, sem slišal tak pok včasih na vajah, če je ustrelila cela kompanija likratu____" "Vidiš, Tone, da sem prav pravil, da poteče kri!" je dejal France. "Bog ve?.... Morda so streljali v zrak samo za strah! — Najbolje bo, če greva sama v mesto pogledat, kake čudne reči se pletejo. Prav radoveden sem____," je menil Tone, poiskal klobuk in oblekel jopič. Tudi Franco se je napravil in odšla sta v mesto. Ko sta s topil a na ulico, sta zagledala od daleč Brumnove-ga Tineta, ki je hitel, kar je mogel, proti domu. "Kam pa tako naglo, Tine? Saj ti ne gori za petami!" mu* je zaklieal Tone, ko so prišli skupaj. 1 "Kar domov v Zapolje poj-dem še nocoj....," je ves zasopel odgovarjal Tine. "Zakaj pa?" "Cela vojska je v.mestu..,. Črne trume ljudi se vale po cestah,. vse, kar jim pride pred oči, zdrobe in y kamenjem po-ibjajo okna in svetilke — cela vojska je, pravim____Policaji so z golimi sabljami hoteli ustaviti množioe, da bi ne prišle na glavni trg pred name-stništvo, pa so morali bežati----Prišli so vojaki, a tudi teh se delavci niso zbali in začeli so metati kamenje vanje. Tedaj so vojaki strelili v množico, ki je rila naprej, vse polno ijvdi jo popadalo matrik ju r-j«uib na tla, kri pa m krogel. "Ves kaj," je dejal Tone, "popoldne bo. morda spet kje kaj ravsanja in kričanja. Poj-deva pa tudi midva pogledat, kako in kaj, da bova znala vsaj katero ziniti, če naju kdo vpraša, kako je bilo! Saj nisva tako strahopetna zajca kakor Tine in Janez!" In res sta šla tisto popoldne v mesto. Toda zdaj je bilo vse drugače nego zjutraj. Velike množice — večinoma delavci — so se trle po Širokih ulicah in trgih. Iz stranskih ulic se je prikradla zdajpazdaj raztrgana, vaga-bundska postava med nje, ki jo je življeneje velikega mesta vrglo na prod in bi se v mirnih časih ne upala pokazati ob bolem dnevu. Mdčen šum teh množic je zdajpazdaj prevpilo divjo kričanje, žvenketanjo razbitih o-ken in svetilk ali pa viharna socijalistična pesem, ki je orila iz tisoč in tisoč grl proti nebu, ki je bilo vse prepreženo s sivimi ob Jak i. Ta živa reka je pogoltnila tudi Franceta in Toneta in ju nesla naprej proti glavnemu trgu. Polagoma se je pomikala tja, kjer je stala vrsta vojakov z nasajenimi bajoneti in ji branila pot naprej. A kakor ne more narasti e reke zadržati visok jez, tako tudi vojaki niso mogli z&braniti po,ti tem gostim trumam, ki so z nezmagljivo močjo silile naprej. Ko je bil naval prehud, so se umaknili za par korakov in sneli puške. Toda množice se niso ustrašile, kamenje je začelo leteti proti vojakom gosteje in »gos* teje. "JFtttkzdaj HBJj *» lz3|uiiT»!" jt zaklieal j knil. (Dalje prihodnjič.) ANCHOR-DONALDSON Direktnn n^dmi^o arnik za SCYTHIA ............26. NOV. TUSCANIA (NOVI) ... 6. DEC. V devetih dneh v Juaroslaviii. Potujte na enem izmed treh morskih velikanov, ki odDlju-ie.io vsak torek iz New Yorka. Vsi potniki tretjega razreda so si DO kab inah. MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA preko Cherbounra. Ne zahteva se francoskega vi« zeda. Za karte in navodila vprašajte -najbližieara agenta v vašem mestu ali okolici. ZA SIVE LASE "Natural Hair Bestorer" Naša iznajdba vam ohrani sive in druge lase pred izpadanjem. Odpravi prah-ljaj, redi korenine in pomaga rasti las. "Natural Hair Restorer" ni barvilo .in se uspešno uporablja za moške in ženske lase. Steklenica j, : vsemi navodili se vam pošlje za $1 plačano v naprej. Uspeh zagotovljen ali pa se vam vrne denar. VICTORIA MFG. CO., 663 Morton Bldg., New York City. EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Ave. New York, N. Y. SLOVENE*« SnftXE D. D. ZAGREB. . PRVE H8KATSKE STEDIONIOB ZAGREB TO A^fi^Tffl flRBflKT- BANKS, BELGRAD in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI. Izplačuje gotovi amerikanski dolar in dinar (krone) v kraju. Prodaja šifkarte za vse proge Doprema rojake iz kraja. Izvršuje vse bančne posle. Sprejema denar na vloge in plačuje 4% obresti PIŠITE PO CENIK Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New / York, N. Y. Izumitelji V patentnih zadevah se obrnite na točne in zanesljive patentne odvetnike A. M. Wilson, Inc. PATENTS. 315 Victor Building • Washington, D. 0. Našo Slovensko knjigo z informacijo flede .pridobivanja patentov vam na željo poStfemo brezplačno; pišite še danes. Delnice Jadranske Banke Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanizivnim delom v vseh panogah gospodsuvkega živi j & v siva domovini je izkazalo potrebo povečati lastninska obratna sred-zavoda, V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din. 100» Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da boio izseljenci želeli nabaviti delnice nt izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra 1.1. Naši izseljenci, ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini. Cena za eno delnico ie: 5 (K400 za glavnico in K360 za rezerve) K 760.00 doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31 okt. 1922......................K. 31.70 K791.70 DELNICE IMAJO PRAVICO DO DIVIDENDE ZA L. 1922. Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to je K 48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY. DENARNE POŠILJATVE. Jugoslavija: Italija: 1000 kron za.....$ 3.50 100 lir za........$ 5.50 10.000 kron za .... 34.00 1000 lir za........50.00 NOTARSKA DELA. Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, HI. Kadar mislite na stari kraj mislite na SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70—9th Ave. New York City. Ona pošilja denar v stari kraj potom lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami, prodaja parobrodne listke za vse važne prekmorske linije za potovanje v stari kraj in od tam sem, Izdeluje izjave za dobavo oseb iz starega kraja in druge notarske listine. Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. Postrežba točna in solidna. Established 1857 Geslo naše banke je točna postrežba in ^^judnost. Vsak uradnik in uslužbencc naše banke se zaveda važnosti, da z Vami uljudno občuje, in da Vas točno ter zadovoljno postreže. Ako stopite torej z nami v poslovno zvezo, ste lahko zagotovljeni največje pozornosti, katero boste odobravali. Tekom zadnjih petinšestdeset let se je ta banka držala vedno tkljudne postrežbe napram občinstvu našega mesta. Med tem časom se je to banko postavilo na trdno podlago in v občno zadovoljnost. Gotovo se bo ta banka tudi Vam doppadla. Odprite torej še danes svoj raoun v tej banki ter se o naši solidnosti še sami prepričajte. TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857 wm