w ■
v številkah
Tudi ujetniki, priporniki, frontovci V letošnjem letu bomo slavili tridesetletnico obstoja Gradisa. V našem glasilu bomo objavili več slavnostnih prispevkov. Z njihovo vsebino bomo posegli ne le v tekoči čas, marveč tudi precej nazaj v preteklost pa tudi v prihodnost
Število zaposlenih dela v zev — Gradisovcev najbolje odraža velikost kolektiva, čeprav ne tudi njegove zmogljivosti. V tem primeru bi morali dodati živim ljudem ali živemu delu še minulo delo, to so zlasti sredstva: stroji, zgradbe, denar in še kaj.
V tem sestavku bomo prikazali nekatere podatke o številu in sestavi zaposlenih delavcev od ustanovitve podjetja dalje.
Podatki za prva povojna leta niso povsem natančni, saj smo na primer gradili objekte kapitalne izgradnje tudi z vojnimi ujetniki.
Leta 1950 je v poslovnem poročilu zapisano tole besedilo: »Vzrok tako veliki fluktuaciji (leta 1948 je prišlo 10766, odšlo pa 11422 delavcev; leta 1949 je bil dotok in zopetni odhod frontovcev (maksimalno število 1109) dalje delavci gradbišča Kamnik, ki je prešlo pod »Projekt« itd. V letošnjem letu (1950) pa se je stanje delovne sile bolj ustalilo, ker nimamo kakšnega večjega dotoka, čeprav stremimo za povečanjem stanja, ker nam po planu primanjkuje 33,8% delavcev.«
Velikost GRADISA skozi število zaposlenih
Slika nam kaže poprečno število vseh zaposlenih (vključno z vajenci) v vseh letih obstoja GRADISA. Iz nje vidimo, da je število zaposlenih močno nihalo. Če izvzamemo prvo leto — GRADIS je bil ustanovljen šele proti koncu leta 1945, to je 4. otkobra — ko podatki kažejo le 3025 zaposlenih, lahko ugotovimo nekaj značilnosti.
Leta 1956, ko je nastopilo veliko zmanjšanje investicijskih del, je število zaposlenih padlo od 5632 na 3785, kar predstavlja tudi najmanjše število zaposlenih. Potem smo imeli v GRADISU skoraj 15 let »sušno« obdobje, saj se je število zaposlenih le redkokdaj povzpelo če? 5000, Izstopa le leto 1964 s 5549 zaposlenimi; to pa je bilo leto pred reformo. Šele pet tet po reformi je začelo število zaposlenih spet hitreje naraščati.
Ce si hočemo ustvariti celovitejšo, podobo, tedaj moremo povzeti, da je bil GRADIS močno angažiran z ob-• novitvijo in izgradnjo kapitalnih investicijskih objektov prvih deset povojnih let. Nato je sledilo petnajst let, ko je GRADIS stagniral in tudi zaostal v rasti, zlasti v primerjavi z nekaterimi srednje velikimi gradbenimi podjetji, ki so prav v tej dobi začela preraščati ozke lokalne meje in se pojavljati kot vse večji konkurenti na skromnem slovenskem gradbenem tržišču.
Ob pripojitvi podjetja Tehnograd-nje Maribor se je leta 1970 (zaradi pripojitve sredi leta se celoten učinek odraža na število poprečno zaposlenih, šele v letu 1971 in leto kasneje število zaposlenih spet povečalo na 6 000, to je na toliko, kot je imel GRADIS delavcev pred odcepitvijo svoje enote Vuzenice leta 1953.
Lani smo imeli poprečno 6.536 zaposlenih delavcev in učencev. Iz preteklosti znaša absolutni rekord iz leta 1949 — 7735 delavcev s frontovci !
Za konec leta 1974 kažejo podatki, da smo imeli že 6763 zaposlenih delavcev, to je nad 200 delavcev več kot v poprečju celega leta. Tako nagla rast števila zaposlenih v zadnjih mesecih leta je posledica večjega povečanja obsega del.
Naraščanje števila zaposlenih se veča tudi letos. Po zadnjem stanju (marec 1975) imamo 6123 zaposlenih.
V letu 1975 in tudi še v letu 1976 bomo gradili nekaj zelo velikih objektov jedrska elektrarna Krško, termoelektrarna Soštani TV, hidroelektrarno Srednja Dra\'a II, turistično naselie Bernardin cementarna Anhovo in druge veoip nhiekte Zato (nadaljevanje na 6. strani)
LETO XVII — 265
Ljubljana, maj 1975
GLASILO GRADISA
7. junija osrednja proslava slovenskega gradbeništva v Ljubljani
V prvem trimesečju letošnjega leta (1. I. do 15. III. 1975) smo obračunali 392 mio din vrednosti proizvodnje (VP), kar je 73®/o več kot lani v enakem času. Lani se je v tem času povečala VP v primerjavi s predlanskim prvim trimesečjem za 50 °/o.
Sicer pa poglejmo glavne, sestavine VP v lanskem in letošnjem prvem trimesečju — v mio din;
Sestavina	i.-iii.	74 I.-III.	75 Indeks	746 6	V % -75
Vrednost proizvodnje	226	392	173	100	100
Obrtniška dela	46	54	117	20	14
Vrednost čiste proiz..	180	338	187	80	86
Materialni stroški	118	220	186	52	56
Družbeni proizvod	62	118	190	28	30
Amortizacija	5	■ 9	180	2	2
Dohodek	57	109	191	26	28
Iz preglednice se vidi, da	smo po-	vrednost čiste		proizvodnje.	
večali vrednost čiste proizvodnje celo za 87 %. Obrtniška dela so se Povečala le za 17 %, kar predstavlja pri povišanju cen prek 30 °/o, dejansko zmanjšanje obsega obrtniških del v prvem trimesečju. To je očitno tudi iz deleža, ki se je zmanjšalo od 20% na 14%,
Materialni stroški so se povišali skoraj v enaki meri — za 86 % — kot
Zato
znaša tudi povečanje družbenega proizvoda in dohodka prav toliko oziroma nekaj več, to je 90% in 91 %.
Ugodno e tudi to, da se je delež družbenega proizvoda in dohodka povečal za dve odstotni točki — na 28 % oziroma 30 %.
Poglejmo še sestav dohodka
Šesta vina	I.-III.	74 I.-III. 75	indeks	Delež 74	v "A. 75
Dohodek	57	109	191	100	100
Pog. in zak. obvez.	7	19	270	12	17
Cisti dohodek	50	90	180	88	83
Iz pl. OD in OP	43	77	179	75	71
Ostanek dohodka	7	13	186	13	12
Pogodbene obveznosti (dajatve iz naraščajo že tretje leto tako močno, dohodka) in zakonske obveznosti da nam vzamejo te obveznosti sko-
raj vse povečanje dohodka. Tudi njihov delež je dosegel že izjemno stopnjo — 17%.
Kljub povečanju čistega dohodka za 80% — kar ni malo — se je delež zniža! od 88 % na 83 %.
Najbolj nestrpno smo pričakovali podatek o izplačanih osebnih dohodkih in prejemkih (OD in OP). Resda so se ta izplačila povečala kar za 79 % vendar je to manjše povečanje, kot se je povečal obseg (VCP za 87%) in uspeh (dohodek za 91%). To pomeni, da so kljub povišanim osnovam porasli OD v skladu z doseženimi rezultati!
Ce pogledamo še OD in OP na uro, vidimo, da so lani znašali 18,22 din/h, letos pa 29,28 din/h. Povečanje znaša 60.7 %. Tolikšno povečanje je zelo visoko, vendar moramo upoštevati letošnjo milo zimo, v kateri so skoraj vse enote lahko razvile svojo dejavnost domala tako kot v sezoni. Presežki nad osnovami, izhajajoči iz dela, so se zmanjšali in so znašali 7% napram 12% v prvem trimesečju lanskega leta.
Ostanek dohodka znaša 13 mio din in predstavlja najvišji dosežek doslej za ta čas. Tudi povišanje za 86 % je v skladu z gibanjem drugih sestavin dohodka. Delež je ostal skoraj enak — 12%. Delež ostanka v vrednosti proizvodnje je padel in znaša 3,3 ?/o. S takim — relativno nizkim deležem pa smo lahko zaradi dobe, v kateri je bil dosežen, kljub temu zadovoljni.
Slabši uspeh dosegamo pri plačilu naših del. To bo slabo (lahko usodno) drugo leto, ko bo delitev odvisna tudi od plačane realizacije in ne le od obračunanih del.
PRIPRAVE NA PRAZNIK 3. JUNIJ DAN GRADBINCEV
Medtem, ko so lani prvič samo povabljeni predstavniki gradbeništva Slovenije, zbrani v ljubljanski festivalni dvorani, počastili dan gradbincev Slovenije, si je letošnje praznovanje organizator, republiški odbor sindikata gradbenih delavcev, zamislil kol manifestacijo vsega slovenskega gradbeništva, z osrednjo proslavo v Ljubljani, ki bo 7. junija na Gospodarskem razstavišču.
Zamišljena je kot politična manifestacija, hkrati pa kot majhen festival amaterske tvornosti med gradbinci Slovenije.
Organizator je povabil organizacije in posameznike iz podjetij k sodelovanju v kulturnem sporedu slavnostnih dnevov. Nastopili bodo pevci, instrumentalisti, zbori, recitatorji in folklorne skupine iz samih gradbenih podjetij.
V dneh proslave bo v spremnih prostorih pripravljena razstava kulturnih in umetniških dosežkov amaterjev. Prijavili so se že slikarji, grafiki, razstavljene bodo umetniške fotografije, skulpture, umetelni ročni izdelki ipd.
Na dan osrednje prireditve bodo na razstavišču predvajali tudi filmske zapiske kino amaterjev gradbincev s področja dejavnosti njihovih delovnih organizacij doma in v tujini.
Organizator načrtuje, da bo v istem ali naslednjem mesecu omogočil ponovitev razstave in projekcije filmov tudi po drugih slovenskih središčih in na večjih gradbiščih, kjer bo za to zanimanje.
Odziv med kolektivi je velik.
Na posebnem natečaju, ki ga je razpisal republiški odbor sindikata gradbenih delavcev med podjetji v panogi, sta bila že izbrana učinkovita osnutka za plakat in spominsko značko jubilejnega 3 junija.
Dan gradbincev 3. junij bodo proslavljali tudi delavci po vseh večjih središčih ter na svečanih sejah osnovnih organizacij sindikata in organov delavskega samoupravljanja.
Zadnja novih prostorov za skupne službe
06 delavskem prazniku l. maju čestita vsem članom kolektiva
Uredništvo Gradisovega vestnika
č4ktuaitio
Upoštevajmo mnenja
Ih sodelavcev

.	■	* •. •	1	*i, - -.„• £ .v
Poskrbeti za urejene prehrano delavcev
Člani konference DOS v Gradisu so se 3. aprila zbrali na svoji prvi seji. Sklepe te seje objavljamo v našem časopisu v celoti.
Poleg že omenjenih sklepov pa so na seji razpravljali tudi o drugih zadevah. Tako so menili, da bi morale osnovne organizacije v bodoče bolj sodelovati pri izvrševanju usmerjenega izobraževanja, predvsem s področja organiziranosti sindikata in samoupravne ureditve. Kot prvi korak k temu je bil organiziran seminar za voditelje OOS in delavske kontrole; sindikat ima namreč pomembne naloge pri pravilnem delovanju delavske kontrole.
Ko so razpravljali o standardu delavca, so opozorili, da je treba čimprej uvesti na vseh deloviščih vsaj tri obroke hrane na dan Pokazalo se ie namreč že pred leti, da tam, kjer prehrana ni dobro urejena, delovni učinek pada. Treba je premisliti tudi o tem, kako priti do enotnih cen dnevnih obrokov — vsaj v toliko, da bi vsi delavci plačali za en obrok enako ceno, ne glede, kje so, same enote pa bi potem subvencionirale ostali znesek.
Ko bomo pripravljali gradbišča, bomo morali v bodeče bolj paziti na to, da bodo pripravljena tam tudi igrišča in podobno za popoldansko rekreacijo delavcev. Na to naj bi mislili že načrtovalci v pripravi dela na skupnih službah, posebno za tista gradbišča, ki bodo obstajala več kot leto dni in zaposlovala več kot 50 delavcev.
Trenutno je v Gradisu tako da ni med zaposlenimi nikogar, ki bi imel manj kot 9.30 din na uro, na seji pa so menili, da bo ob koncu leta spodnja meja celo 12 din.
Letos praznuje Gradis 30 let obstoja podjetja. Za proslavitev te obletnice pripravljamo film. ki bo prikazal najpomembnejše uspehe naših delavcev v treh desetletjih. Prav tako bo pripravljen almanah, v jeseni pa proslava, katere se naj bi udeležila večina zaposlenih.
IllllStŠf
Skupne službe se bodo še letos preselile v nove prostore
Letošnjih seminarjev za tehnično strokovne kadre v Portorožu se je udeležilo 134 delovodij, 152 tehnikov in 48 inženirjev. Kot običajno so udeleženci seminarja tudi letos izpolnili obširno anketo o organizaciji dela, zadovoljstvu z delom in z delovno organizacijo, o motivaciji za dela izven kraja svojega stalnega bivališča in v tujini, o oceni dela TOZD, različnih vplivov na samoupravljanje in izvajanje sporazumov in dogovorov, vplivu sindikata na dogajanja v podjetju, varstva pri delu, o izkoriščenosti delovnega časa in o življenjskih razmerah anketirancev.
Danes objavljamo rezultate ankete iz področja varstva pri delu in življenjskih razmer anketirancev.
Večja disciplina pri izvajanju predpisov iz varstva pri delu
Glede na dejstvo, da je dokajšnje število nesreč pri delu, smo skušali z analizo ugotoviti razloge za to stanje in katere ukrepe bi bilo koristno pod vzeti, da bi se stanje izboljšalo.
Ker je varstvo pri delu eden cd elementov, s katerim se lahko zbolj-šujejo delovni pogoji, smo anketirancem zastavili naslednje vprašanje: »Ali je po vašem mnenju v zadnjih dveh letih v Gradisu prišlo do ugodnejših delovnih pogojev v pogledu varstva pri delu Ali so vlaganja v modernizacijo zaščitnih sredstev v zadnjih letih prinesla tudi izboljšanje delovnih pogojev in do zmanjšanja števila nesreč?«
Dobili smo naslednje odgovore:
a —	da	80,8 «/o
b —	ne	2,6 °/o
c —	delno	5,2 «/o
d —	ni odgovorilo	11,4 %>
Kot vidimo večina anketirancev meni, da so se z modernizacijo zaščitnih sredstev izboljšali delovni pogoji.
Nato smo zastavili naslednje vprašanje:	»Analize varnostne službe
kažejo, da se število nesreč pri delu ne zmanjšuje. Kaj menite, na kakšen način bi lahko odločno zmanjšali število nesreč pri delu?«
Dobili smo naslednje odgovore, ki smo jih rangirali glede na pomembnost:
1.	večja delovna disciplina,
2.	poostritev kazni,
3.	večja seznanitev in poznavanje predpisov,
4.	dosledna uporaba zaščitnih sredstev,
5.	poostritev kontrole,
6.	boljša organizacija dela,
7.	z izobraževanjem,
8.	večjo previdnostjo.
Kot vidimo anketiranci predlagajo v velikem številu ukrepe, ki implicirajo predvsem negativne sankcije. Ugotovljeno pa je, da so negativne sankcije neučinkovite, če se zelo pogosto in masovno uporabljajo. Morda bi se dalo uporabljati tudi pozitivne sankcije, ali kombinacijo pozitivnih in negativnih sankcij. Glede uporabe sankcij so možni najmanj štirje različni modeli, ki jih spodaj grafično prikazujemo:
Uporaba pozitivnih sankcij DA	NE
b)	organizacija uporablja več nagrad kot kazni,
c)	organizacija uporablja več kazni kot nagrad.
Organizacija A predstavlja glede uporabe sankcij relativno uravnovešen tip.
2. Organizacija B uporablja samo nagrade, ne uporablja pa kazni. Je nagrajevalno, ne pa kaznovalno orientirana.
3 Organizacija C ne uporablja nagrad, uporablja pa samo kazni. Je kaznovalno orientirana.
4. Organizacija D ne uporablja niti kazni, niti nagrad, Ker sankcijski mehanizem v njej ne deluje, ima lastnost anarhičnosti.
Kateri od gornjih modelov bi bil primeren za zmanjšanje nesreč pri delu izkušnje kažejo, da je najsiab-ši moder D, ki ne uporablja niti nagrad, niti kazni. Ostali trije modeli so bolj uporabljivi, vendar je stopnja njihove uporabnosti odvisna od značaja dela, značaja delovnih skupin, njihovih vrednosti, običajev in podobno Negativne sankcije imajo, na neko delovno skupino pozitiven učinek, na drugo pa negativen. Morda bi bil najboljši model A, ki uporablja nagrade in kazni.
Skratka gornji modeli niso univerzalno uporabljivi. Ob upoštevanju strukturnih in psiholoških značilnosti posamezne delovne skupine, je potrebno z dokajšnjo stopnjo občutljivosti in inventivnosti izbrati tisti model, ki bo v danih razmerah dal najboljše rezultate.
Nato smo vprašali anketirance, kdo ima v Gradisu največ možnosti in vplivov, da preprečuje nesreče pri delu? Dobili smo naslednje odgovore ki jih rangiramo (ob vsakem rangu navajamo število odgovorov).
Število
odgovorov
Rang
1	—	predstostavljeni
delovodja	185
2	—	vsak posameznik	86
3	—	večja kontrola	9
4	—	služba varstva pri delu 21
5	—	organizatorji
proizvodnje	8
Kot vidimo, anketiranci so mnenja. da so predpostavljeni tisti, ki največ lahko prispevajo k zmanjšanju nesreč pri delu, nato pa sledi vsak posamezni delavec, ki bi lahko bolj pazil pri delu.
Zanimivo je, da delovodje ne postavljajo istega ranga. Na prvi rang postavljajo vsakega posameznika, ne pa nadrejenega.
Anketirance smo vprašali, če so zadovoljni s sedanjim načinom izobraževanja glede varstva pri delu in uporabljanja preizkusov znanja.
Dobili smo naslednje odgovore:	.
Mnenja smo, da prvi faktor močneje determinira socialni in materialni položaj vsakega posameznika, kot drugi faktor.
Eden od najpomembnejših pokazateljev življenjskih razmer, je stanovanjska problematika. Zato smo anketirance vprašali, kje stanujejo.
Dobili smo naslednje	odgovore:
a — v svoji hiši	43,0 °/o
b — v svojem
stanovanju	14,0 ”/o
c — sem najemnik	20,0 ®/o
e — začasno pri
sorodnikih	11,4 %>
f — nimam stanovanja	6,2 °/o
g — ni odgovorilo	5,2 %
Z vidika stanovanjskih razmer, ki najmočneje določajo življenjske razmere. ie samo 6,2 •/» anketira:.cev, ki se nahajajo v neugodnih življenjskih razmerah.
Edino med delovodji je 21,7 °/o takih. ki nimajo stanovanja. Če domnevamo. da je med tistimi, ki nimajo stanovanja precej mladih — ki si vendar ne morejo tako! rešiti stanovanjski problem je stanovanjska problematika anketirancev v povprečju zelo dobra
Drug nekoliko manj zanesljiv pokazatelj življenjskih razmer je razviden iz načina, kako posameznik preživi svoj letni dopust Manj zanesljiv je zato ker nam raziskave kažejo, da ljudje z istimi iohodki, vendar z različno izobrazbo in različnimi osebnimi vrednotami na različen način trošijo denar in na različen način izrabljajo svoj prosti čas.
Ko smo anketirance vprašali, kje so preživeli svo: letni dopust, smo debili naslednje odgovore (Ker so se pojavile pomembne razlike med skupinami, navajamo posebej povprečje odgovorov — tj. total — in posebej delovodje):
Total Skupino-•/. vodje
•/.
a — doma z delom b — doma počival c — bil na morju v planinah d — dopusta nisem koristil
e — ni odgovorilo
30.0
8,8
42.0
8.1
11.1
39.1
52.2
Iz gornjih podatkov vidimo, da je skoraj 1/3 anketirancev izkoristilo dopust za delo ne pa za rekreacijo (ali pa ga sploh niso izkoristili). Odstotek delavcev', ki dopust ne izkoristijo za rekreacijo, je razmeroma visok in z vidika učinkovitosti neugoden.
Nato smo anketirance vprašali, ka-^ ko sami oceniujejo svoie življenjske razmere.
a — da	68,7 «/o	Dobili smo naslednje odgovore:		
b — ne	12,1 «/»	a	— zelo dobre	5,9 »/o
c — ne vem	4,6 <Vo	b	— dobre	42,3 »/o
d — ni odgovora	14,6 ”/o	c	— zadovoljive	37,1 %>
		d	— slabe	3,6 «/o
Za izboljšanje so predlagali kratka		e	— zelo slabe	1,0 "/e
predavanja filme in	podobno.	f	— ni odgovorilo	10,1 %
.m
c
a
.c
S
>
«
M
c;
C
I z
o
u,
Prevzeli smo dela za gradnjo Srednje Drave II, gradila pa jo bi TOZD GE Nizke gradnje
1. Organizacija A uporablja pozitivne in negativne sankcije. Znotraj tega tipa so možni trije modeli: a) organizacija uporablja nagrade in kazni v enaki meri,
Glede aktivnosti sindikatov v TOZD pri varstvu dela, jih je 50,2 «/o odgovorilo, da je zadovoljujoča, ostali so bili nasprotnega mnenja, ali pa niso odgovorili.
O delu varnostne službe je večina mnenja, da dokaj dobro dela.
Relativno ugodne življenjske razmere
V kakšnih socialnih razmerah posameznik živi, je za podjetje zelo pomembno. Čim težje so te razmere in čim bolj se posameznik nahaja ped povprečnim eksistenčnim in materialnim nivojem, tem bolj je nezadovoljen s celotno družbo in posebno s podjetjem, v katerem dela. Stopnja zadovoljstva z delom in z delovno organizacijo je določena v veliki meri z življenjskimi pego ji vsakega posameznika.
Kakšni so življenjski pogoji vsakega posameznika, je odvisno predvsem od dveh činiteljev:
a)	položaja podjetja in njegove skrbi za materialno in socialno stanje svojih delavcev,
b)	od položaja, prizadevanj, ambicij in aspiracij vsakega posameznika.
Kot vidimo, da je distribucija dobila obliko normalne krivulje. Zelo majhno je število tistih, ki ocenjujejo svoje življenjske razmere kot zelo dobre in zelo majhno število tistih, ki ocenjujejo svoje življenjske razmere kot zelo slabe.
V povprečju je 4,6 °/n tistih, ki ocenjujejo svoje življenjske razmere kot slabe, ali zelo slabe, med skupi-novedji pa je takih 8,7 ”/o.
Na koncu pa smo anketirance vprašali, kako bi jim podjetje (TOZD) po njihovem mnenju lahko pomagalo pri izboljšanju njihovega standarda Navajali so predvsem tri načine,1 ki jih navajamo po rangu:
1. z večjim osebnim dohodkom
2 z dodelitvijo stanovanja
3. z dodelitvijo posojila.
Skupni imenovalec vseh gornjih odgovorov je naslednji življenjske razmere večine anketirancev so relativno ugodne, zato ne mnreio imeti negativen učinek na zadovoljstvo 1-delom in na zadovoljstvo z delovno organizacijo.
Domnevamo pa, da življenjske razmere nižjih hierarhičnih statusnih in izobrazbenih skupin niso tako ugodne.
V zadnjih nekaj številkah našega Gradisovega vestnika smo predstavili nekatere naše temeljne organizacije ne le z njihovimi gradbišči, ampak tudi z njihovim gospodarjenjem, uspešnostjo in problemi. Ponavadi smo začeli kar z rezultati poslovnega uspeha, danes pa bomo naredili nekoliko drugače. Predstavljamo vam namreč našo gradbeno enoto, ki je zadnja leta nekako najbolje poskrbela za razvoj standarda njenih zaposlenih, zato je tudi prav, da začnemo kar od tu.
Skrb za delavca
Ce pogledamo celoten Gradis že vsa leta nazaj, lahko rečemo, da smo se (kot tudi drugod v gradbenih podjetjih) precej opletali s fluk-tuacijo. Vzroke zanjo smo iskali na različnih področjih in je precej takih, ki jih za sedaj še ne moremo odpraviti. Gradbeništvo je pač taka gospodarska panoga, v kateri delavcem ne moremo omogočiti centralno ogrevanje na delovnem mestu, ne moremo jih zaščititi pred prepihom, samo delno proti mrazu, namesto po Parketu hodijo po blatu ali prahu itd. Naštevali bi lahko še precej časa, pa bo kar dovolj; omenimo lahko še tudi to, da je gradbinec vezan Povečini na delo po terenu, kar pomeni, da vidi svojo družino enkrat ha teden, bolj oddaljeni pa še toliko he. Ko pregledujemo torej vzroke za iluktuacijo, teh res ni malo. Tista tiuktuacija, ki je v jesenskih mesecih in jo povzročajo »sezonci«, nam he povzroča dosti glavobola, ker se z njo otepajo tudi v industriji in ^fugod. Skrbi nas odhajanje tistih, ki jih sprejmemo že za »svoje«, ki so nekaj časa že pri nas. Če bi mislili, da jih lahko obdržimo samo z večjimi plačami, najbrž ne bi bila fluktuacija kaj dosti manjša. Tu v'saj se pokaže tista resnica, da de-har ni vse.
V naši TOZD na Jesenicah se tega Ze vseskozi zavedajo, zadnja leta pa So tudi veliko naredili za delavce. Sicer je res, da lahko beremo tu v časopisih o akciji, ki naj bi konec tega leta zagotovila vsem delavcem minimalni standard, ampak prav gotovo se bo ponekod dosti govorilo, haredilo pa boli malo na tem področju. Na Jesenicah je nekoliko drugače, lahko bi rekli • »mani govorje-nia, več dela« in rezultat tega je v zadnjih letih narejena menza v samskem naselju na Jesenicah in lepa ^mska domova v Struževem pri pranju. Saj bi lahko rekli, da smo o mm zadnjem že velikokrat pisali, za današnjo priložnost je dovolj, če pojemo, da sta domova v Kranju lahko v ponos celemu Gradisu in za zgled njegovim enotam, vsaj tistim, m že nekaj let skoraj brezuspešno rešujejo problem primerne nastanit-v® zaposlenih Mimogrede naj ome-hirno še to, da sta bila domova zgraža z lastnimi sredstvi jeseniške
Tozd.
Gradijo na Gorenjskem in Primorskem
Predstavili smo torej tisto najlep-So stran jeseniške TOZD — njeno ^krb za življenjske razmere delavca. pa poglejmo, kakšen je njihov poslovni uspeh in kod vse so raztresena njihova gradbišča. Pred dvemi leti je bila TOZD Jesenice Gradiso-Va najboljša enota. Lanski poslovni
rezultati so od predlanskih različni v tem: vrednost proizvodnje se je od leta 1973 povečala v letu 1974 za 40 % ih sicer je bila lani vredna 209 milijonov din. Kako pa bo letos?
Z deli so kar dobro zasedeni, ker gledajo na to, da so prevzeta dela povezana iz leta v leto; tako je potrebno imeti npr. letos najmanj eno tretjino takih del, ki bodo v naših rokah tudi še naslednje leto. Tako se ustvari na vseh deloviščih kontinuirano delo.
Največje gradbišče jeseniške enote je obenem ludi najbolj oddaljeno od upravnega sedeža. To je Anhovo. Trenutno imajo v Anhovem dovolj dela za celo leto in tam so preskrbljeni tudi za naslednje leto, če se bodo dela tako odvijala kot je planirano. V Anhovem gradijo sedaj dva silosa in trafopostajo ter objekt F 3 (skoraj vsak od teh stane več kot milijon), konec leta pa se bodo pričela že nova dela. Da bo vse, kot je treba, bodo pazili, da bodo posamezne etape del pravočasno angažirane, enako pa tudi potrebni kadri.
Prav gradbišču v Anhovem bo treba posvetiti veliko pozornosti, saj so s to gradnjo na očeh vsej javnosti. Zato bo potrebno, da se bo potrudil vsak posameznik med našimi gradbinci v Anhovem, saj je končno ugled našega podjetja odvisen prav od njih. Tega bi se morali zavedati vsi Gradisove! tudi pri ostalih večjih gradnjah, ki smo jih prevzeli letos ali pa se bodo odprla naslednje leto.
Za gradbišča v Kranju, na Jesenicah in drugod (Kranjska gora, Bled, Škofja Loka, He Moste itd.) še ni urejena že prej omenjena kontinu-iranost dela vendar se tudi to urejuje in na Jesenicah upajo, da se bo v tem letu že toliko spremenilo, da proizvodnja prav gotovo ne bo padla.
Pred Kranjsko goro bi lahko postavili kar tablo, na katero bi napisali: Vse najlepše hotele, ki stojijo tukaj, je zgradila jeseniška TOZD Gradisa. Tu je J_,arix, pa Kompas itd., sedaj pa gradimo zanimivo stvar, turistična objekta »Črtenje«, ki sta pravzaprav dva kupa vikendov, vendar v obliki stanovanj, zbranih v blok. Vsak od teh blokov ima 57 stanovanj, torej jih je skupaj 114. Tu lahko kupci izbirajo od garsonjer (najmanjša meri 16 m2) do trosobnih stanovanj (SO m2). Ta turistična stanovanja bodo nekaj podobnega kot naselje v Červaru, kjer bo Gradis tudi soudeležen.
Na Jesenicah bo naša enota začela graditi 16-stanovanjski blok za potrebe lastnih delavcev. V sredini leta 1976 bo že pripravljen za vselitev. V načrtu imajo tudi preureditev sedanjega Gradisovega naselja za Savo. En del je že končan — upravni prostori,. menza, del naselja — na drugem delu pa so predvideni
objekti in hale za obrtniško dejavnost in strojno mehanizacijo do leta 1980. Prav tako bo treba modernizirati tudi mizarsko delavnico in nabaviti zanjo nekaj novih strojev.
Na gradbišču Železarne v Koroški Beli je tudi dovolj dela, čeprav še ne v takem zamahu kot je sicer v navadi, ker se investitor otepa z določenimi težavami z načrti. Dela bo na tem gradbišču dovolj tudi naslednje leto.
V Mostah je še nekaj dela na elektrarni na 4 agregatu, vsa ta dela pa bodo gotova v letošnjem letu. Prav tako bodo dela na Bledu več ali manj končana, računajo pa še na nova.
Stanovanjska gradnja je zadnja leta precej udeležena v jeseniški gradbeni dejavnosti v Kranju. Tako je nastalo na Planini pri Kranju lepo veliko stanovanjsko naselje, velik del prav pod rokami Gradisa. Nasproti Planine je industrijski kompleks podjetja »SAVA«, kjer Jeseničani delajo nepretrgoma že vrsto let. Kot stari in solidni izvajalci del računajo, da bodo v tem podjetju še gradili.
Na Brdu pri Kranju bodo kmalu zaključili obnovitev mostu in sicer bodo dela končana do konca junija.
Za vsa ta gradbišča v in okoli Kranja se oskrbujejo z betonom v Gradisovi betonarni pod Planino. Za v bodoče bodo dela v njej še bolje zastavili, tako da ne bo problemov z oskrbovanjem domačih pa tudi tujih gradbišč.
Nekaj" gradenj imajo tudi v Škofji Loki in sicer je to nov samski dom za potrebe našega škofjeloškega obrata, računajo pa tudi še na nekaj drugih del v sami Škofji Loki in tudi v njeni okolici.
Kadri
Problem kadrov je skoraj vedno enak — vedno jih primanjkuje. Letos pravijo na Jesenicah, da bo nekoliko boljše, saj bosta prišla dva nova tehnika z določeno prakso, dva delovodja, računajo tudi še na nekaj inženirjev. Seveda pa je treba misliti tudi na zamenjavo tistih, ki gredo v pokoj ali služiti vojaščino. Tako problem kadrov kar ostaja poreč iz leta v leto. Enako je tudi za kvalificirane delavce — zidarje, tesarje, minerje.
Ko že omenjamo kadre kot problem, pa dodajmo še eno težavo: problem mehanizacije. Sicer je ta problem hud v celem Gradisu in za njegovo rešitev si zadnje čase tudi precej prizadevajo v našem podjetju. Res pa je, da imamo letos, še posebno dosti pa naslednje leto. precej velikih gradbišč in tako se problem pomanjkanja mehanizacije še bolj čuti. Prav tako kot mehanizacija pa je konstanten problem pomanjkanja gradbenega materiala — železa, cementa itd.
Končali smo s predstavitvijo naše jeseniške gradbene enote. Če bi jo hoteli spoznati z vsemi njenimi uspehi, pa tudi s težavami, bi morali nameniti precej več prostora, kot smo ga danes. Za spremljanje dela te naše TOZD, da si bomo lahko vsaj predstavljali, kje vse so njena gradbišča in kaj delajo, pa je tudi to nekaj; prav gotovo velja, da je jeseniški Gradis eden tistih, ki je v celem Gradisu najbolj preskrbel svoje delavce z ustreznim bivališčem. Sami pa se zavedajo, da je to, kar so storili, še vedno premalo in v svojem načrtu razvoja je ta skrb še naprej na vidnem mestu.
Vse težave, ki so nam jih zaupali Jeseničani, so znane najbrž tudi ostalim TOZD v Gradisu, zato bo tukaj dovoli možnosti za tisto solidarnost, ki jo imamo tolikokrat na jeziku.
.je eden izmed dveh blokov v Kranjski gori, ki ga gradimo za uristične potrebe
Večino objektov v tovarni »Sava« v Kranju je delal Gradis
Stanovanjska gradnja na Planini je še vedno v polnem zamahu
Drsališče na Bledu je letos že »gostilo« drsalce
Skladišče Merkurja je bilo končano pred nekaj meseci
Hotel Svoboda je eden zadnjih objektov, ki smo jih gradili na Bledu
Se nekaj malenkosti in objekt bo predan v uporabo
Za 1. maj praznujemo delovne uspehe
Iskali smo delavca, ki bi nam povedal o praznovanju prvega maja v stari Jugoslaviji, med NOB in končno v prvih začetkih svobodnega praznovanja po letu 1945. Takega smo našli na Jesenicah in to je Ivan Koračin, dolgoletni Gradisovec. Želeli smo spregovoriti z njim le par besed ob prazniku dela, pa smo ugotovili, da je letos pravi večkratni jubilant. Pa naj kar sam govori dalje:
»Za mizarja sem se izučil še v Beli Krajini, od koder sem doma. To mi ni dosti koristilo, saj se nisem imel kje zaposliti, zato je bilo treba iti s trebuhom za kruhom. Šel sem v Beograd. Tam sem se vključil v sindikat že leta 1932. Moram reči, da je bilo v tistih časih res težko. Mizaril sem po 11 ur na dan za 20 dinarjev. Pa še vesel si moral biti, da sploh imaš delo. Če nisi bil vesten in priden, si moral vse pobrati in si iskati drugo službo. Tako smo enkrat delali, drugič je dela zmanjkalo in precej delovne dobe nimam priznane iz tistih časov.
ba. Do tja smo prihajali posamično po skritih poteh, ker so na glavnih cestah stali orožniki. Na Mežaklji sta bila že takrat naslikana srp in kladivo.
Ivan Koračin
Praznovanje prvega maja smo tudi takrat organizirali, le na skritih krajih. Spominjam se, da smo na Jesenicah šli za 1. maj na Poljane. Tam smo imeli zborovanje, igrala nam je tudi god-
Med vojno sem bil organiziran na terenu. Tovariše, ki so prihajali iz logorjev, sem spravljal v zavetišče in jim omogočil, da so šli lahko naprej v partizane. Nazadnje sem šel še jaz za njimi.
Takoj po vojni, ko se je organiziral Gradis, sem tudi jaz prišel s starim podjetjem v novo delovno organizacijo. Že pred vojno sem delal v gradbeništvu in sicer pri Slogradu. Med okupacijo sem delal pri privatnem tesarju Pet-košu. Tam je bil tudi naš sedanji direktor Franc Vovk. No, potem smo vsi skupaj leta 1945 prišli h Gradisu. Začetek dela v Gradisu je bil kar težak. Takrat po vojni smo delali cel dan, ker je bilo treba obnoviti, kar je bilo v vojni porušenega. Po pravem »šihtu« smo delali še udarniško.
Počasi smo lezli iz najhujšega. Od začetka nas je bilo pri jeseniškem Gradisu od 50 do 100 ljudi, potem pa vsako leto več. Postavili smo si naselje, menzo in drugo. Sedaj sem delovodja v tesarski delavnici, učim naše mla-'!e, kako smo včasih delali in kako naj bi danes. Sedaj imamo dobre pogoje za delo in zavedati se moramo, da bi lahko v njih tudi boljše in več naredili, kot sedaj delamo.«
Ivan Koračin bo julija dopolnil 40 let delovne dobe, letos pa praznuje tudi 65 let življenja. Torej bo letos zapustil naš kolektiv, vendar sam pravi, da ne pred proslavo ob 30-letnici Gradisa. To bo še počakal.
Temelje za veliko halo v Koroški Beli je delal jeseniški Gradis
Stropna konstrukcija je ena od	Betonarna v Kranju oskrbuje vsa
zanimivosti Merkurjeve hale	naša gradbišča v mestu in okolici
Tudi drugi samski dom v Struževem že služi svojemu namenu Stran 4 * »GRADISOV VESTNIK«
Na pobudo odbora »interne banke« GIP Gradis je naš Center za izobraževanje organiziral poseben posvet dne 24. in 25. marca letos v Portorožu. Na tem posvetu, katerega so se udeležili skoraj vsi vodilni delavci naših TOZD in skupnih služb ter drugi delavci, katerih delo je neposredno povezano z ekonomsko-finančnimi vprašanji, so se obravna vala vprašanja o medsebojnih finančnih in ekonomskih odnosih med TOZD. Za to izredno pomembno razpravo so bili pripravljeni sestavki, ki so dali podlago tako na teoretski osnovi, kakor tudi na praktičnih primerih. To je bil dejansko le del celotnega sklopa vprašanj ekonomsko-finančne narave, ki se vsak dan prepletajo pri poslovanju in katerih rešitve so odvisne od potrebnega znanja o določenih ekonomskih zakonitostih, poznavanja našega družbeno-ekonomskega sistema ter končno še od vodenja poslovne politike z upoštevanjem neposrednega upravljanja in neodtujljivih pravic delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in odločanja o ustvarjanju in delitvi dohodka, to je rezultatov združenega dela. Iz gradiva bomo skušali povzeti nekatere bistvene stvari.
Sistem družbeno ekonomskih odnosov delavcev v združenem delu temelji na samoupravni integraciji na področju dela in sredstev ustvarjenih v združenem delu v temeljnih organizacijah, združenih v delovno organizacijo. Temeljne organizacije so povezane v delovni organizaciji s skupnimi interesi. Do združevanja prihaja zaradi tega, ker posamezna temeljna organizacija pričakuje, da bo tako imela večji učinek, kot pa bi bila le navadna vsota učinkov, če se temeljne organizacije ne bi združile.
Temeljna organizacija združenega dela je osnovna celica našega družbeno ekonomskega sistema. Ne more pa biti vase zaprta tvorba, ki bi bila le prek trga povezana z drugimi organizacijami.
Ugotovljeno je, da je temeljna organizacija izhodiščna in hkrati tudi končna faza reprodukcijskega procesa. Pravica upravljanja nad dohodkom, ki so ga ustvarili delavci v temeljni organizaciji, gre samo tem delavcem. Zato je ta pravica neodtujljiva pravica delavcev, ki so ta dohodek ustvarili. Rezultati, katere se dosega s sredstvi, ki jih delavci temeljne organizacije združijo z drugo temeljno organizacijo, se morajo vrniti v dohodek tiste temeljne organizacije, ki je »svoja« sredstva združila za dosego skupnih ciljev.
Za doseganje in uresničevanje navedenih načel o zagotovitvi neodtujljivosti sredstev so potrebni določeni organizacijski ukrepi, kar pa mora temeljiti tudi na teoretičnih osnovah, kajti le na ta način bo mogoče usklajevati odmike od postavljenih ciljev, ki v samem poslovanju nujno nastopajo, bodisi zaradi izredno močnih zunanjih vplivov ali pa zaradi subjektivnih vzrokov. Izhajati moramo iz določil ustave, teoretičnih osnov, ki obravnavajo sodobno finančno upravljanje ter iz notranje organiziranosti v Gradisu, ki izhaja iz določil samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij, to je. iz dejstva, da je združenih v delovno organizacijo več temeljnih organizacij združenega dela in katere niso vase zaprte tvorbe, kajti združile so se zaradi skupnih interesov, tj. povečevati dohodek in s skupnimi vlaganji, kjer posamezni temeljni organizaciji to ni mogoče, zagotoviti nenehni razvoj
in zviševanje standarda delavcem. Skupni interes temeljnih organizacij se izkazuje s sporazumevanjem na samoupravni podlagi.
Vsaka poslovna odločitev je podvržena finančnim posied cam
Pri poslovanju nastopajo poslovne odločitve, od katerih je več ali manj skoraj vsaka podvržena finančnim posledicam. S primernimi finančnimi odločitvami pa je mogoče, da se posamezne temeljne organizacije pravilno usmerjajo, kar je pač odvisno od tega, na kateri ravni in v kakšnem obsegu se odloča. Odločitve se ne smejo sprejemati kot posledica zmage v »borbi za posamezne interese«. Sprejemati bi se morale kot posledica usklajenih interesov udeležencev v poslovnem procesu, kakor to navaja tovariš Ko-leto v svojem sestavku. Iz njegovega gradiva tudi izhaja nujnost reorganiziran ja financ in finančne funkcije pri nas, upoštevajoč tudi finančni koncept, ki je vgrajen v poslovni proces.
Po naši ustavni ureditvi je upravljanje nad sredstvi preneseno izključno na raven temeljne organizacije združenega dela. Pri tem pa je pomembno pripomniti, da to obsega tudi vsa vprašanja medsebojnih razmerij pri delu, odločanje o dohodku in druga vprašanja ekonomskega značaja za delavca v te-, melj ni organizaciji. Skratka delavci v temeljnih organizacijah so izvirni nosilci samoupravnih pravic v reprodukcijskem procesu. Prešlo se je od dosedanjega hierarhičnega odločanja do neposrednega odločanja delavcev v temeljnih organizacijah. Nosilci poslovne dejavnosti so delovne skupnosti vsake temeljne organizacije, združene v delovni organizaciji. Temeljni smotri so pravzaprav enaki vsem, medtem so pa način in sredstva za doseganje teh smotrov prav gotovo zaradi obstoja lastnih interesov različni v posameznih temeljnih organizacijah. Zato nastopa nujnost usklajevanja pri vseh temeljnih vprašanjih, o katerih se odločajo temeljne organizacije za doseganje postavljenih skupnih ciljev.
Finance, ki so pri poslovanju odločilnega pomena, se odražajo kot dejavnost v finančni funkciji. Jedro te funkcije pa so finančni odnosi med temeljnimi organizacijami. Pri poslovnem procesu, ki se razčlenjuje na posamezne cikluse, faze in funkcijsko opredeljene poslovne dogodke. se tvorijo poslovni tokovi in skozi vse te tokove je vedno prisotna finančna funkcija, ki se nanaša na priskrbo, vlaganje in preoblikovanje sredstev in vračanje denarnih sredstev ter na usklajevanje finančnih odnosov po virih sredstev. Finance se nanašajo tudi na gospodarjenje s sredstvi, da biN se dosegali optimalni učinki ter temeljni finančni pogoji z racionalnim financiranjem in zmanjševanjem tveganja ter tako zagotovila večja varnost v poslovanju temeljnih organizacij združenega dela.
Vpeljati ustrezen način informiranja
Za izvajanje finančnega poslovanja je nujno potrebno vpeljati ustrezen način informiranja, ki pa bi moral zagotoviti tudi to, da bi se s sodobnimi pripomočki (računalniki ipd.) priskrbele vnaprejšnje informacije o tem. kaj se bo zgodilo, če se določena finančna odločitev sprejme. Potem pa so nujne še povratne informacije, ki omogočajo kibernetsko poslovanje. S povratnimi informacijami pridobimo dejanske ali dozdevne posledice neke dejavnosti, vnaprejšnje informacije pa so kot projekcija verjetnega obnašanja nekega sistema in bodočih rezultatov z ugotavljanjem verjetnih posledic. Finančna politika je torej pomemben del celotne poslovne politike vseh temeljnih organizacij. Zaradi večje učinkovitosti te politike je bilo pri Gradisu sklenjeno, da bodo finančna sredstva koncentrirana na enem žiro računu. Upravljavci, tj. delavci v temeljnih organizacijah pa morajo biti oh koncentraciji denarnih sredstev natančno seznanjeni s stanjem in gibanjem »njihovih« sredstev, ter z deležem, ki jim gre iz tega gibanja. S tem bodo zagotovljeni tudi cilji, ki jih opredeljujemo kot finančne cilje in
(nadaljevanje na 12. strani)
DELAVCI GRADISA
Določila zakonov in samoupravnih aktov omejujejo nadure, to je delo v podaljšanem delovnem času. Vsak delavec mora imeti vsak dan najmanj 12 ur in vsak teden najmanj 24 ur prostega časa. Samo v izjemnih primerih je prosti čas lahko tudi krajši od navedenega, pa še tedaj se mora zgubljen prosti čas prenesti v drugo dobo. To pomeni, da delavec ne sme neprestano delati v zgornjih mejah »dovoljenih« nadur. Delo v podaljšanem delovnem času mora biti za vsak primer pismeno odobreno in to v skladu s predpisi. Kolikor delavec zahteva tako odobritev na vpogled, pa mu predstojnik ne more ustreči, lahko — ali bolje mora — delavec odkloniti delo v nadurah.
Konferenca osnovnih organizacij sindikata v Gradisu priporoča vsem delavskim svetom TOZD, da razpravljajo skupaj z njihovimi komisijami za samoupravni delavski nadzor o problematiki nadurnega dela tako na podlagi analize iz preteklega leta kot na osnovi predvidenih delovnih nalog v tem letu.
Delo v nadurah je:
1.	manj učinkovito,
2.	dražje,
3.	bolj nevarno zaradi utrujeno.vM,
4.	posledica slabe organizacije ali nerealno prevzetih obveznosti glede rokov,.
5.	družbeno škodljivo zaradi predčasne izčrpanosti in invalidske upokojitve delavcev, ki delajo nepretrgoma več let v podaljšanem delovnem času.
Konferenca osnovnih organizacij sindikata v Gradisu zato predlaga, da ob obravnavi problematike nadurnega dela delavski sveti TOZD znižajo interno določene meje najvišjega števila mesečno opravljenih nadur. Za orientacijo predlagamo najvišje možno mesečno število nadur delavca — seve v skladu z vsemi predpisi — 50 (petdeset).
V izjemnih primerih, kot jih navajajo statuti TOZD naj bi bilo sicer možno tudi višje število nadur, toda ne prek 80 (osemdeset). Za take primere predlagamo, da se odgovorni delavci v TOZD pred morebitno odobritvijo posvetujejo s tehnično službo podjetja, da se uvidijo vsi razlogi (morebitne organizacijske, tehnološke izboljšave, koordinacijske možnosti z drugimi TOZD), ki bi ne dovoljevali prekoračitve interno določene omejitve (na primer 50 nadur). Toda tudi tedaj, ko ne bi bilo drugega izhoda Vot prekoračiti omejeno število (50 nadur) — v primerih elementarnih nezgod, neprekinjenega betoniranja in v podobnih primerih — naj se prekoračitev omeji na povsem določen sektor, delavnico in na povsem določen čas in delavce.
Delavci — neposredni proizvajalci oziroma organizatorji proizvodnje — zamislite se tudi ob lanski železniški nesreči v Zagrebu, ki ji je botrovala ravno utrujenost vsled nadurnega dela. Sodni proces bo to dejstvo osvetlil, sodba pa upoštevala. Priložen tekst ne potrebuje dodatnega pojasnila poleg tistega, ki ga je pripisala naša služba varstva pri delu.
Konferenca DOS
Sreda, 19. marca 1975
ZAGREB, 18. marca — Strojevodjo Nikolo Knežavlča' in njegovega pomoč,tika Stjenana Vargo, iti sta danes sedla na eatožno klon pred velikim senatom okrožnega sodišča, je namestnik okrožnega javnega tožilca na glavni obravnavi obtožil, da sta ogrožanjem Javnega prometa storila kaznivo dejanje zoper splošno varnost ljudi s posebno hudimi po-
sledicami.
Zjutraj
*Uhi suUiSčem,
v.bralo precej ljudi, ven-” dvorano le ti-
Je pred okrož-i-., čeprav je snp-
iej ljudi.
ki je bila manjša od maksii | v obtožnici je med drugim j ma.lne dovoljene.	i: | večino, da so otežilne okoii- !
V obtožnici je rečeno, ch	in Vargo?,'
obramba obtoženih ni- spre-jemljiva, ker je vrsta izve-	cia
- 'itrotovila, da je bila
pristala na čezumo
devet.va-^

sta prekoračila mak-hitrost 108 km na . nista spoštovala nanj še vanj a	hitrosti na
' * i»nkovqi in Za-
Ob nenehni skrbi za boljše počutje naš h delavcev
Gradis ima v Ljubljani poleg skupnih služb še sedem svojih enot in obratov, oziroma TOZD, ki zaposlujejo skupaj okoli 2150 delavcev. To so v glavnem mladi ljudje, zelo veliko pa je med njimi delavcev iz sosednjih republik. Zlasti za slednje potrebujemo iz leta v leto več ležišč v samskih domovih.
Najsi rež ji predpis^ Mal
Lokomotiva, vagoni, proga in signali so bili brezhibni pravijo izvedene! —■ Strojevodja se je zagovarjal, da je iašje ustaviti potniški kot tovorni vlak
zagrebškega 2TP 1968. leta Izrekla zadnji javni opomin zaradi težje prekršitve delovne dolžnosti. Med drugim Je Kneževič povedal, da Je v glavnem vozil tovorne vlake, od časa do časa pa tudi potniške. Trdil je med drugim — čemer bo v naslednjih dneh še beseda — da je mnogo laže zaustaviti potniški vlak kot pa tovornega. Kneževič se je v glavnem zagovarjal tako kot med preiskavo. Pravi, da je zaviral z obe-ipa sistemoma na lokom otl* sta zatajila, potem zajela ga
V Kopru izplačujejo osebne dohodke na hranilne knjižice
V TOZD GRADISA v Kopru so se dogovoril, da od aprila dalje izplačujejo osebni dohodek na hranilno knjižico. To je nov sodoben način izplačevanja osebnih dohodkov.
Vprašali smo tov. Niko Malalan, gosp. fin. pomočnika v Tozd Koper, kako so delavci to novost sprejeli? Moram reči, 3e dejala tov. Nika, še kar zadovoljivo. Skraja sicer z nekim nezaupanjem, danes pa so delavci z novim načinom izplačevanja osebnih dohodkov že zadovoljni.
In kakšne so prednosti novega načina izplačevanja na hra-hiino knjižico?
Prednosti so velike: Mnogo smo prihranili na času, delavcem hi potrebo več čakati pred blagajno, vsi varčevalci so nezgodno zavarovani za primer invalidnosti in smrti, denar je varno naložen in se ni treba bati, da bi ga kdo ukradel; pa še to, naložbe v hranilni knjižici se obrestujejo po 7,5 % obrestni meri.
Kako pa delavci dvigajo denar in kakšen je postopek pri reklamacijah?
Delavci lahko dvigajo svoj denar po vseh poslovalnicah kreditne in sploh vsake banke v SFRJ, pri vseh enotah družbenega knjigovodstva in pri vseh poštah v Sloveniji.
Glede reklamacij pa je zadeva še lažja. Delavec sporoči morebitno reklamacijo svojemu delovodju oziroma sektorskemu vodil, le-ta jo pošlje v skupne službe in čez 2 dni dobi pismeni °dgovor.
a
Gradis ima v Ljubljani dva zidana samska domova in sicer v Mi-slejevi ter v Bavdkovi ulici, ki imata skupaj 396 postelj. Poleg teh dveh domov imamo v Novih Jaršah poseben dom za učence. Preostali naši samski delavci živijo v glavnem v »barakarskem« naselju v Koželjevi ulici, ki ima 550 ležišč. Življenjski pogoji v tem naselju pa so iz leta v leto slabši. Ves trud za obnovo amortiziranih barak je v glavnem zaman. Edina rešitev je nadomestitev ležišč v novih zidanih objektih. Zato so se lansko leto ljubljanske enote in obrati dogovorili, da zgradijo nov sodoben samski dom v katerem naj bi nadomestili vsaj eno polovico ležišč iz naselja v Koželjevi ulici.
Že ob sami zamisli smo se srečali s celim kupom težav. V ospredju sta bila dva problema in sicer problem financiranja ter problem lokacije. Znano je namreč, da se v Ljubljani izredno težko dobi lokacija za gradnjo samskega doma. Ker gradi v Ljubljani Gradis sodobno stanovanjsko naselje v Novih Jaršah, smo si bili enotni, da bi lahko v okviru tega naselja zgradili stanovanja za naše samske delavce. Zato smo vsa naša prizadevanja usmerili prav v to smer. Lokacijsko dovoljenje smo dobili zelo hitro, tudi glavni projekti so bili kmalu gotovi. Žal pa je treba povedati, da z gradbenim dovoljenjem ni šlo tako lahko. V širšem območju Novih Jarš stojijo že številni samski domovi, zato so se nekateri prebivalci naselja pričeli spraševati ali je sploh primerno graditi na tem območju nove samske domove in s tem povečevati koncentracijo samskih delavcev. Sama Krajevna skupnost Nove Jarše je ob tem vprašanju zavzela dokaj strpno in korektno stališče, saj se njeni predstavniki dobro zavedajo pomembnosti tega vprašanja. Krajevna skupnost je zato v načelu dala soglasje za gradnjo novega Gradisovega samskega doma. Tako smo v mesecu novembru lani končno dobili gradbeno
dovoljenje. Gradnja je takoj stekla, tako, da je danes samski dom že pod streho. Danes prihajajo na objekt obrtniki in inštalaterji da dokončajo pričeto delo.
Samski dom gradi TOZD GE Ljubljana okolica, ki je tudi nosila velik delež pri pripravah na sdmo gradnjo. TOZD GE Ljubljana — okolica
.bo imel v petih stanovanjskih etažah 93 sob — spalnic. V vsaki sobi bodo v začetku štiri ležišča, tako, da bo maksimalna kapaciteta samskega doma 372 ležišč. Poleg spalnic bodp v objektu številni bivalni in skupni prostori. Samski dom bo imel v vsaki stanovanjski etaži dve čajni kuhinji, dvoje sanitarij ter dvoje umivalnic. V drugem nadstropju objekta bo klubska soba za šahiste, v prvem nadstropju bo knjižnica in čitalnica. V pritličju bosta dva velika dnevna prostora s skupno površino 138 m3, nadalje vratar in upravnik, soba za zdravnika ter dve bolniški sobi za najnujnejše primere. Tudi kletna etaža ima svoj program. Poleg obveznega
'I,
MmBLisfek,.,
Nov samski dom v Novih Jaršah
je naročila projekte ter sodelovala pri samem projektiranju, njeni delavci so pridobili gradbeno dovoljenje ter sodelovali pri številnih razgovorih s predstavniki krajevne skupnosti, kjer so pojasnjevali pomen in nujnost gradnje novega samskega doma.
»Blok malih stanovanj« je bil projektiran v skladu z zveznim »Družbenim dogovorom o minimalnih standardih za življenjske pogoje gradbenih delavcev«, ki je bil sprejet junija 1971. leta. Samski dom
zaklonišča so v kleti predvideni prostori za streljanje in igranje namiznega tenisa, pralnica, sušilnica, shramba delovnih oblek ter kolesarnica.
Delavci TOZD GE Ljubljana - okolica se trudijo in upajo, da bodo samski dom izročili svojemu namenu najkasneje do 29. novembra letos. S to delovno zmago želijo kar najbolj svečano proslaviti tako dan republike kot tudi 30-letnico našega podjetja.
S. M.
Zahvala
Ob nenadni, tragični izgubi mojega dragega brata, se vsem, ki ste mi izrekli sožalje in vsem, ki ste se udeležili pogreba v tako velikem številu, iskreno zahvaljujem!
Joško Repše
:: ::
Grad,sov vesla li
»Gradisov vestnik« izdale deiav-i svet pnrhetie Gradis Ureie ga iredniik1 idhm 'tdunvnrn’ imdnt'' [vOjze Cepiri Tehnični urednik Malija Krnc Tisk tiska-nn Trne Tomšič v Ljubljani — Izhaja mesečno
Zahvala
Ob srečanju z Abrahamom, kar dočaka le vsak tisti, ki uskladišči 50 let, so me na ta dogodek spomnila poslana voščila.
Ob tej priložnosti se prek našega glasila želim zahvaliti za pozornost in poslano voščilo generalnega direktorja ing, ICeržana Prav tako se zahvaljujem kolektivu TOZD SPG, predvsem pa ožjim sodelavcem za prejeta voščila in darilo.
Anton Škvar'*
::
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem kolektivu TOZD KO Ljubljana, glavnemu direktorju podjetja in vsem ki so mi čestitali ob 50-letnici,
Jože Triler
Anton Škvarča
NAŠI DELAVCI V ŠTEVILKAH
(nadaljevanje s 1. strani) planirajo naše enote za leto 1975 prek 7000 zaposlenih.
V srednjeročnem programu razvoja se predvideva, da bo sicer še naraščal obseg del, vendar le v manjši meri zaradi povečevanja števila zaposlenih. Letna stopnja rasti se predvideva od leta 1975 do leta 1980 vsega v višini 1 °/». Tako bi imeli leta 1980 okoli 7400 zaposlenih; se razume, pri obstoječem organizacijskem sestavu, to je ne računajoč predvidenih integracij.
Kvalifikacijski sestav zaposlenih se boljša
Ko obravnavamo delavce, je njihovo število resda pomemben podatek, toda nič manj pomemben ni podatek o njihovem kvalifikacijskem sestavu.
Najpomembnejši podatki o strukturi zaposlenih kažejo na eni strani število tehničnega kadra na drugi strani pa število neizučenih NK in PK delavcev ter v novejšem času tudi PU delavcev.
Zal nimamo natančnih tovrstnih podatkov za leta obstoja GRADISA. Za leto 1945 do 1948 in 1952 do 1954
so podatki o kvalifikacijskem sestavu ocenjeni.
Vsakokrat, ko se je občutno zmanjšalo število zaposlenih delavcev (v letih 1950, 1956	1965, 1972), se je
občutno zmanjšalo zlasti število neizučenih (NK in PK) delavcev. To je povzročilo tudi izboljšanje kvalifikacijskega sestava.
Za celo obdobje obstoja GRADISA se vendarle kaže ugodno gibanje. Vidimo, da se veča delež inženirsko-tehničnega kadra in izučenih delavcev, med katerimi prevladujejo kvalificirani delavci. Obratno pa se delež neizučenih delavcev postopno zmanjšuje. Delež vajencev je sicer v zadnjih devetih letih nadpoprečen, vendar ni očitno velik v primerjavi s prejšnjimi obdobji.
Iz preglednice število in sestav zaposlenih je možno povzeti nekaj zanimivih podatkov. Vidimo na primer, da smo šele leta 1972 dosegli in presegli število 100 zaposlenih inženirjev in leto kasneje 200 zaposlenih tehnikov. V naslednjih letih moramo pričakovati že desetkratno povečanje prvotnega števila zaposlenih inženirjev (16) oziroma tehnikov (28). Naraščanje števila zaposlenih delo-
STEVILO IN SESTAV ZAPOSLENIH
vodij je bilo počasnejše. Zlasti v prvih povojnih letih je bilo delovodij kar nekajkrat več kot tehnikov. Ravno ob 15-letnici pa se je število prevesilo v korist tehnikov, kar je z izjemo nekaterih let ostalo vse do danes.
Najnižji delež inženirsko tehničnega kadra smo imeli v prvih povojnih letih, kar še posebej velja za inženirje in tehnike. Leta 1949 imamo absolutni rekord: 455 delavcev na enega inženirja, medtem ko jih imamo zdaj blizu 50. Tudi na tehnika je prišlo leta 1949 skoraj 200 zaposlenih, medtem ko jih pa danes vsega 30.
V zadnjem stolpcu se vidi, koliko delavcev smo imeli na enega zaposlenega tehničnega strokovnjaka. Od številke 44 — prav tako iz leta 1949 — smo zdaj prišli do številke 13, ki naj bi se približala številki 10, kar bi pomenilo v letu 1980 imeti več kot 700 inženirjev, tehnikov in delovodij.
O kadrih, izobraževanju in o celotni kadrovski politiki bomo razpravljali na prihodnji seji delavskega sveta podjetja.
o	O g. i-c Is!	1	Tehniki	<v ■o o	a 0.		Skupaj NK PK (PU)		I		i i Saj ■s|| P>k	Število zaposl. na inženir.	Število zaposl. na tehnika	-h' ^ !i >y
5	M vi 3	e		o Q	m			;?	S	-=				Sa m e
i	2	3	4	5	6	7	8	9	10	li	12	13	14	15
1945	3025	16	28	65	109	3,6	1700	56			28	278	108	47
1946	5531	21	44	111	176	3,2	3000	54	300	5,4	31	314	126	50
1947	7068	23	45	135	203	2,9	3500	50	400	5,7	35	358	157	52
1948	7165	21	46	132	199	2,8	3500	49	400	5,6	36	360	156	54
1949	7735	17	39	119	175	2,3	4081	53	423	5,5	44	455	198	65
1950	5995	21	53	118	192	3,2	2790	46	290	4,8	31	285	113	51
1951	5495	23	72	93	188	3,4	3035	55	172	3,1	29	239	76	59
1952	6258	25	74	91	190	3,0	3500	56	280	4,5	33	250	85	69
1953	6324	27	76	90	193	3,1	3600	57	300	4,7	33	234	83	70
1954	5354	29	78	88	195	3,6	3000	56	180	3,4	28	185	69	61
1955	5632	29	79	87	195	3,5	3258	58	198	3,4	29	194	71	65
1956	3785	34	75	80	189	5,0	1825	48	185	4,9	20	111	50	47
1957	3406	36	66	74	178	4,1	2241	52	186	4,3	24	113	62	58
1958	4635	43	71	82	196	4,2	2348	51	225	4,9	24	108	65	56
1959	5206	44	76	86	205	3,9	2642	51	321	6,2	25	118	69	61
1960	4984	41	92	84	217	4,4	2344	47	346	6,9	23	122	54	59
1961	4788	39	93	86	218	4,6	2213	46	324	6,8	22	123	51	56
1962	4680	36	93	88	217	4,6	2287	48	245	5,2	22	130	50	53
1963	5154	38	109	97	244	4,7	2627	51	169	3,3	21	136	47	53
1964	5549	44	111	112	267	4,6	2819	51	148	2,7	21	126	00	00
1965	4555	48	118	112	278	6,1	1810	40	193	4,2	16	95	39	41
1966	4140	54	121	119	294	71,	1590	38	233	5,6	14	77	34	35
1967	4180	57	120	122	299	7,2	1633	80	293	7,0	14	73	35	34
1968	4193	60	122	140	322	7,7	1675	40	312	7,4	13	70	34	30
1969	4571	62	117	140	319	7,0	1930	42	333	7,3	14	74	89	33
1970	5558	78	153	112	343	6,2	2386	43	378	6,8	16	69	36	OO
1971	6216	92	199	134	434	7,0	2518	41	383	6,2	14	66	81	43
1972	5839	102	193	148	443	7,6	2072	35	358	6,1	13	67	30	39
1973	6040	111	213	152	476	7,9	2129	35	342	5,6	13	54	28	40
1974	6536	118	229	160	507	7,8	2399	37	453	6,9	13	55	29	41
1975	7000								550	7,9				
1980	7400								600	8,1				
b) VVohin gehe ich	c) VVoher oder von vvo komme ich	d) Adjektiv
hierhin	vorvvats	von hinten
nach hier	nach hinten,	von links
dorthin	ruckvvarts	von rechts
nach dort	nach links	von driiben
dahin	nach rechts	hertiber
nach draussen	seitvvarts	der hiesige
hinaus	hinuber	der dortige
nach ausvvarts	von hier	der aussere
nach drinnen	von dort	ausvvartige
hinein	von da	der innere
nach oben,	von draussen	der obere
hinauf	von ausvvarts	der untere
aufvvarts	von drinnen	der vordere
nach unten,	von innen	der hintere
hinunter	von oben	der linke
abvvarts	von unten	der rechte
nach vorn,	von vorn	der jenseitige
Učimo se nemški
Wir lernen Deutsch 72. Lektion
Heute vvollen wir tiber die Adverbien sprechen. (Hočemo govoriti o prislovih ali prislovnih določilih)
Adverbien des O r t e s
A. Bestimmte Ortsadverbien (določeni prislovi kraja)
a)	wo bin ich
1.	hier
2.	dort
3.	da
4.	draussen ausvvarts
8.	drinnen innen
6.	oben
7.	unten
8.	vorn
9.	hinten
10.	links rechts
11.	driiben
Setzen Sie das fehlende Adverb ein:
1.	Wir fahren zum Theater nur 20 Minuten, also braticoen wir fiir den ganzen Weg — (c) bis — (a) nur eine h albe Stunde.
2.	Beim Tanzen machen die Fiisse viele Schritte —, — und
—	(b)
3.	VVoher kommst du? Ich komme — und gche gleich vvieder
—	(4)
4.	VVer nicht — komrnt (keine Fortschritte macht), der kommt
—	(b)
5.	Das neue Hans ist — ganz fertig, aber — noch nicht (a)
6.	Als die Sieger im Šport mit Musik in die Stadt einmarschier-ten, liefen die Menschen — und —, — und — zusammen (c)
7.	Das Wetter ist schlecht, und die Autos fahren schnell, wir miissen uns vorsehen, dass wir nicht — (c) bis — (a) mit Schmutz bespritzt werden.
8.	Im — Stockvverk schauten die Leute der Arbeit der Feuer-wehr ohne jede Furcht zu (d).
Hi n oder H er (Tja ali sem)
Ich gehe h i n -aus, -ein, -auf, -ab, -unter, -tiber Er kommt h e r -aus, -ein, -auf, -ab, -unter, -tiber, -vor.
H i n : Bevvegung in der Richtung vom Sprechenden oder vom Beobachter fort.
H e r : Bevvcgung in der Richtung zum Sprechenden oder zum Beobachter
(Tja: v smeri od govorečega ali opazovalca proč Sem: v smeri k govorečemu ali opazovalcu)
Erganzen Sie mit obigen Adverbien folgende Satze:
1.	Wo gehst du — ? 2. Morgen Irtih steige ich auf dem Berg —, iibernachte oben und komme iibermorgen —. 3. Das ist unser Auto-bus, in den miissen wir —. 4. Wir fahren bis zur vierten Halte-stelle, dort miissen wir —% 5. Die Dacharbeiter miissen auf alle Dach er und Tiirme —, ihr Beruf ist gefahrlich, sie stiirzen leicht —.
6.	Wir gehen auf die andere Seite der Strasse —. 7. Aus dem bren-nenden Hause kamen die Leute auf den Leitem der Feuenvehr —.
8.	Die Brucke ist zerstort, kein Mensch kann noch — oder —.
Gebrauchen Sie »hin« und »her« mit den entsprechenden Prapositionen:
1.	Beispiel: Er geht aus der Tur —, steigt die Treppe —, offnet
Tako kot vsako leto so tudi letos predstavniki graškega velesejma organizirali pred spomladanskim velesejmom tiskovno konferenco, na katero so povabili tudi predstavnike naše organizacije. Ker je tudi tokrat za gradbince namenjen prostor, naj se omejimo predvsem nanj. Ze vrsto let je razstavni prostor ves razprodan in bodo imeli obiskovalci kaj videti in pa seveda tudi kupiti. Prek 2000 razstavljavcev iz 40 držav bo predstavilo svoje izdelke.
Za gradbince bodo tokrat zanimivi le gradbeni materiali in njihovi pripomočki (kanalizacijske cevi, talne obloge, opeka, okna, vrata). Kot posebnost so pripravili letos zgrajeno naselje iz montažnih hišic, ki naj bi se ob vsakem sejmu le dopolnjevale. Razstava in ogled tega naselja naj bi ostala prek celega leta.
Seveda pa bodo obiskovalci lahko kupili tudi razne blagove, živila, pa tudi otroci bodo imeli kaj videti. Torej bo tudi letos na graškem velesejmu za vsakogar nekaj.
Slika zgoraj: Namesto strojev so razstavljeni gradbeni materiali. Slika zgoraj: Betoniranje za NE Krško
die Haustur und tritt — auf die Strasse. Er geht aus der Ttir hinaus, steigt die Treppe hinunter, offnet die Ttir und tritt hinaus auf die Strasse.
1.	Die Mutter offnet das Fenster, schaut — und ruft ihr Kind: »Komni schnell —.
2.	Der Knabe sitzt auf dem Apfelbaum, sein Freund steht unten, schaut — und ruft: »VVirf mir einen Apfel —«.
3.	Der VVasserfall sttirzt von dem Felsen —.
4.	Die Maus kommt aus dem Loch —.
5.	Der Selbstmorder sprang von dem dritten S točk auf die Strasse —.
6.	Der Bergsteiger klettert den steilen Felsen -
7.	Der Hund sprang tiber den Zaun —.
Gebrauchen Sie Ortsadverbien anstatt der adverbialen Aus-driicke nach folgenden Beispiel: Die Schiller gingen tiber die Brucke. Die Schiller gingen hinuber.
1. Der Polizist steht an der Ecke, jetzt kommt er von driiben zu uns. 2. Der Dieb steigt in das Fenster. 3. Der Luftballon steigt von der Erde in die Luft, dann senkt er sich wieder auf die Erde. 4. Die Hirsche kamen aus dem Walde, sie liefen schnell tiber das Feld. 5. Der Študent arbeitet in der S tube, am Abend geht er an die frische Luft. 6. Wir gingen an einem Haus vorbei, auf dem Hause tonte Musik. 7. Auf dem Dach arbeiten Daehdecker, ein Stein talit von dem Dach auf die Strasse. 8. Auf dem Berge steht eine Kirche, ich steige auf den Berg. 9. Ein Auto fahrt durch den Schmutz, ich trete schnell auf die Seite.
VVorter -
r hiesige — tukajšnji r dortige — tamošnji r aussere — zunanji r innere — notranji der obere — gornji r untere — spodnji r vordere — sprednji r hintere — zadnji r jenseitige — enostranski Fortschritte machen — napredovati
sich vorsehen — varovati se, paziti se
r Schmutz — nesnaga bespritzen — obrizgati s Stockvverk — nadstropje e Feurvvehr — požarna hramba r Ilirsch — jelen
■ besede
auf die Seite treten — stopiti na stran
r Beobachter — opazovalec r Dacharbeiter — krovec e Haltestelle — postajališče stiirzen — pasti, prevrniti se s brennende Haus — goreča hiša
zerstoren — razrušiti e Treppe — stopnišče r Wasserfall — slap vodopad r Selbstmorder — samomorilec r Bergsteiger — hribolazec klettern — plaziti steil — strm r Zaun — ograja r Luftballon — zrakoplov sich senken — pogrezati se

informator
integracijski procesi
Delavci GP Gradnje Ptuj -dobrodošli v naši sredini
Obsežna analiza ekonomske upravičenosti pripojitve GP Gradnje Ptuj h GiP Gradis daje realne možnosti za izvedbo pripojitve — Referendumi že konec maja?
Uresničevanje ustavnih določil za organiziranje TOZD, njihovo združevanje v OZD ter povezovanje le-teh v sestavljene organizacije združenega dela (SOZD) je še vedno aktualna tema. Integracijski procesi so v polnem zamahu. Da je temu tako je pokazala pred kratkim izdelana analiza ekonomske upravičenosti pripojitve gradbenega
GRADBENO PODJETJE
GRADNJE
PTUJ, ORMOŠKA CESTA 22
Gradbeno podjetje »GRADNJE« Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1949. Ustanovil ga je takratni Okrajni ljudski odbor Ptuj. Svoj sedež ima na Ormoški cesti 22. V preteklem letu smo praznovali 25-letnico obstoja podjetja. Podjetje se bavi v glavnem z visoko-gradnjo.
Kakor vsa podjetja, se je tudi naše postopoma razvijalo, izobraževalo svoje kadre, nabavljalo delovna sredstva, mehanizacijo in se vključilo v začetku svojega obstoja v obnovo porušenih stavb po vojni.
Kolektiv šteje danes nad 200 delavcev. V sklopu podjetja je tudi mizarski obrat z 28 zaposlenimi in potrebnimi stroji.
V letih svojega obstoja je kolektiv zgradil veliko objektov v občini Ptuj, Ormož in Lenart v Slovenskih goricah.
podjetja »Gradnje« iz Ptuja k naši
Zelja po napredku in razvoju je vodilne delavce tega majhnega, pa vendar zelo uspešnega podjetja pripeljala do zamisli, da bi se pripojili našemu podjetju. Po načelnem pristanku s strani našega podjetja so takoj naročili že omenjeno analizo, ki, je pokazala, da vsi parametri govorijo v prid pripojitvi. Da bi bile nakazane osnovne smernice, ki govorijo o možnosti razvoja tako ene kot tudi druge delovne organizacije in sq bile vodilo za predlog o pripojitvi, vam v nadaljevanju posredujemo povzetek omenjene analize.
Povzetek analize
GRADIS je največja delovna organizacija v gradbeništvu pri nas na Slovenskem in druga največja v Jugoslaviji; ptujske Gradnje po številu zaposlenih pa ne dosegajo niti najmanjše Gradisove temeljne organizacije, ki se ukvarja z gradbenimi deli. Pa vendar še obe ti Podjetji združujeta in pri njuni združitvi te številčne razlike ne igrajo nobene vloge. Obe delovni organizaciji vidita v skupni nadaljnji poti večje možnosti za svoj poslovni uspeh in prek tega tudi več koristi za svoje zaposlene. Včasih je veljalo, da je ceneje, če se en kolektiv ukvarja z vsemogočimi stvarmi, ker tako ni potrebno iskati zunanjih sodelavcev. Pa se je pokazalo, da tako ne gre dolgo in da je tak način dela za današnje čase zastarel. Tega so se začeli zavedati v večini kolektivov in edina pot do uspešnega napredka je bila pot specializiranosti in enakovredna tej — Pot povezovanja. Tega se že precej časa zaveda tudi kolektiv Gradisa, ki se povezuje tako v GAST na celotnem slovenskem ozemlju, pa tudi na Gorenjskem in Koroškem. Kolektiv »Gradenj« žanje dobre uspehe, pa vendar vidi svojo nadaljnjo
delovni organizaciji.
usmeritev v povezovanju z večjimi, saj se zavedajo, da sami ne bodo več mogli uspešno konkurirati močnim delovnim organizacijam. Tako so se odločili, da bo najbolje, če se priključijo h Gradisu, kjer bodo lahko najbolj uresničili svoj razvojni program, svojini delavcem pa zagotovili trden »dom«.
Prav tako bo tudi za kolektiv »Gradisa« ta združitev prinesla mar-
Julij Gjurasek
sikaj novega v dobrem smislu: če se bodo Ptujčani organizirali v TOZD, bo to ena izmed temeljnih organizacij v Gradisu z najboljšo kvalifikacijsko strukturo, z dejavnostjo (začetna in finalna dela), ki bo Gradisu zelo dobrodošla, dobro organizirano mizarsko delavnico in parketarsko dejavnostjo itd. Torej ta združitev ne bo ena tistih, ko se revni združujejo, da so še bolj revni, ampak združitev v organizacijo, ki bo enim in drugim prinesla le koristi in večje uspehe.
Primerjava sedanjega stanja obeh delovnih organizacij
Primerjava sedanjega stanja obeh delovnih organizacij kaže, da gre za dve, po velikosti in gospodarski moči povsem različni delovni organizaciji: GIP GRADIS je velika delovna organizacija, v katero je vključenih 17 TOZD s skupnimi službami, in ima širok proizvodni program, delovna organizacija GP GRADNJE pa je enovita (brez TOZD) ter ima ozek proizvodni program in malo zaposlenih.
V letu 1974 je GIP GRADIS zaposlovalo poprečno blizu šest tisoč delavcev in doseglo 1,8 milijarde dinarjev celotnega dohodka, GP Gradnje pa je zaposlovalo v istem letu poprečno le 156 delavcev in doseglo 28,7 milijonov dinarjev celotnega dohodka. To pomeni, da je GP Gradnje zaposlovalo poprečno 2,75 °/o vseh v GIP Gradis poprečno zaposlenih delavcev in doseglo le 1,6 o/o višine Gradisovega celotnega dohodka. S primerjavo poprečnega števila zaposlenih in v obeh delovnih organizacijah ustvarjenega celotnega dohodka ugotovimo, da je GP Gradnje, Ptuj tako po številu zaposlenih kot po ustvarjenem celotnem dohodku manjša organizacija združenega dela kot katerakoli gradbena temeljna organizacija združenega dela v okviru GIP Gradis.
Primerjava kvalifikacijske in starostne strukture obeh delovnih organizacij pokaže relativno ugodno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v GP Gradnje, saj je kar 38 %> vseh zaposlenih kvalificiranih; po starosti pa zaposlujejo Gradnje več starejših in manj mlajših delavcev kot GIP Gradis. V letu 1974 je namreč bila velika večina v GIP Gradis zaposlenih delavcev (63 °/o) mlajša kot 35 let, v GP Gradnje pa jih je bilo 55 °/e starih nad 35 let.
Struktura celotnega dohodka je bila v lanskem letu v GP Gradnje tudi ugodna, saj je porabilo relativno manj sredstev (71,4 %> celotnega dohodka) kot GIP Gradis (76 °/o celotnega dohodka), zato je seveda ustvarilo relativno (glede na višino celotnega dohodka) več sredstev za osebne dohodke in sklade kot GIP Gradis: v strukturi so namreč sred-
stva za OD znašala v Gradnjah 19,6 °/o, v Gradisu pa 15,3 °/o, sredstva za sklade pa v Gradnjah 5,4 %>, v Gradisu pa 4,8 °/o. Delež skupno ustvarjenih sredstev za sklade in amortizacijo je bil v obeh delovnih organizacijah enak: v GP Gradnje 6,70 °/o, v GIP Gradis pa 6,75 % celotnega dohodka. Spričo ogromne razlike med absolutno višino v obeh primerjanih delovnih organizacijah doseženim celotnim dohodkom seveda ni potrebno posebej poudarjati, da so razlike v absolutnih zneskih doseženih sredstev za OD, sklade in amortizacijo ogromne. Vendar pa moramo upoštevati, da so za primerjavo uspešnosti poslovanja pomembnejše relativne kot absolutne številke. Zato so zanimive tudi primerjave treh, v analizi izračunanih, ekonomskih kazalcev:	ekonomske
produktivnosti, ekonomičnosti poslovanja in rentabilnosti vloženih sredstev.
Omenjeni kazalci kažejo, da je bila v letu 1974 ekonomska produktivnost dela veliko višja v Gradisu kot v Gradnjah, saj so bili tako celotni dohodek kot vsi njegovi deli (dohodek, osebni dohodki in skladi, osebni dohodki, skladi ter skladi in amortizacija) na zaposlenega v Gradisu mnogo višji kot v GP Gradnje.
Nasprotno moramo ugotoviti, da je bila ekonomičnost poslovanja, izražena s koeficientom ekonomičnosti kot razmerjem med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi, povečanimi za osebne dohodke, v obeh delovnih organizacijah enaka (koeficient leta 1973 1,08; leta 1974 1,10). Rentabilnost vloženih sredstev (kot razmerje med ustvarjenimi sredstvi za sklade in amortizacijo in poprečno uporabljenimi osnovnimi in obratnimi sredstvi) pa je bila v lebu 1973 boljša pri Gradisu (koeficient 18,3; Gradnje 14,3), v lanskem letu pa pri Gradnjah (koeficient 22,6, Gradis 20,9).
Tak poslovni uspeh sta obe delovni organizaciji dosegali z opravljanjem svojega proizvodnega programa, ki obsega pri GP Gradnje vse vrste visokih gradenj (stanovanjskih, poslovnih in gospodarskih objektov, objektov za družbeni standard ter adaptacije in rekonstrukcije), pridobivanje gramoza od stene, vse vrste mizarskih in parketarskih del ter polaganje vseh vrst podov iz plastičnih mas. Proizvodni programi posameznih TOZD v okviru GIP Gradis so bolj ali manj specializirani, vsi skupaj pa obsegajo gradbeno dejavnost (visoke, nizke in luške gradnje), proizvodno predelovalno dejavnost (kovinsko in lesno), stransko (kamnolomi in separacije, pripravljanje betona, krivljenje in polaganje armatur, proizvodnja betonskih polizdelkov in krovsko kleparska dela) in projektivno dejavnost. S pridobljenimi dolgoletnimi izkušnjami in sodobno opremo je delovna organizacija GIP Gradis sposobna prevzemati gradnjo tudi najzahtevnejših objektov visokih, nizkih, industrijskih in luških gradenj.
Predvideni razvoj obeh delovnih organizacij
Sedanji razvojni koncepti GP
Gradnje so močno omejeni z majhnim proizvodnim potencialom DO. Kljub temu si DO prizadeva, da bi uresničila skladen razvoj obeh sedanjih zvrsti proizvodne dejavnosti, to je gradbene in mizarsko parke-tarske. Zato v svojih skromnih možnostih predvideva v obdobju do leta 1980 relativno veliko povečanje števila zaposlenih in realizacije. Skupno število zaposlenih naj bi se v tem času povečalo na okrog 300 ljudi, tj. glede na sedanje stanje zaposlenih za okrog 80 %>. Za toliko naj bi se povečala tudi realizacija gradbene in mizarske dejavnosti.
Pri tem predvidevajo, da se bo proizvodnja v mizarskem obratu povečala hitreje kot v gradbenem in da bo mizarski obrat zaposloval že ob koncu 1976. leta dve tretjini več delavcev kot sedaj (sedaj 21 delavcev, do konca 1976 bi jih naj bilo 35).
DO predvideva hitrejšo in relativno tudi večjo rast mizarske dejavnosti zaradi predvidenih investicijskih naložb v to dejavnost (gradnja nove hale v velikosti ca. 600 m8, ki bo veljala okrog 1,5 milijona din). Kljub temu pa DO ne predvideva spremembe proizvodnega programa v novi mizarski delavnici, ker bi za to rabila veliko več sredstev, kot jih sama more zagotoviti. Zato bo v svoji mizarski delavnici še naprej proizvajala predvsem stavbno pohištvo in vgrajeno opremo po naročilu.
V gradbeni operativi namerava DO še naprej razvijati sedanji program vseh vrst visokih gradenj. Glede na potrebe tržišča in sedanje možnosti DO se tudi razmerje med posameznimi vrstami visokih gradenj ne bo bistveno spremenilo, čeprav obstaja želja, da bi povečala delež pri gradnji gospodarskih objektov, in sicer z izvajanjem pripravljalnih in zaključnih del. Med pripravljalna dela štejejo izdelavo temeljev in tlakov industrijskih hal in drugih gospodarskih objektov, z zaključnimi deli pa so mišljena vsa zaključna zidarska dela, kot so vzidava oken in vrat, ometi ipd.
Na področju stanovanjske gradnje načrtuje DO svoj razvoj v smislu povezovanja z močnejšo gradbeno DO, ki ima razvito tehnologijo stanovanjske gradnje in pripravo dela, v katero bi se lahko vključilo GP Gradnje.
GP Gradnje načrtuje novo separacijo za pridobivanje nepranih agregatov za potrebe lastne gradbene dejavnosti in tudi za druge porabnike. Separacija bo v Brstju pri Ptuju, kjer del zemljišča DO že ima v uporabi, del pa ga bo pridobila z odkupom. Zaloge so velike, Stene visoke, dostop ugoden. Predvidevajo, da bi pozneje postavili tudi betonarno za širše potrebe gradbene dejavnosti na območju Ptuja in okolice. Seveda bi to lahko storili le v sodelovanju s kako drugo gradbeno OZD, npr. s TOZD gradbeno enoto GIP Gradis v Mariboru.
GIP Gradis, Ljubljana se kot največ j a gradbena DO v SR Sloveniji s svojim pomembnim deležem vključuje v splošen gospodarski razvoj republike in SFRJ, posebno pomembna pa je vloga te DO v panogi gradbeništva SR Slovenije, saj je z (nadaljevanje na 8. strani)
Tudi športna dvorana, ki jo pravkar gradijo je rezultat plodnega sodelovanja med našo TOZD GE Ma »»bor in GP Gradnje

Kte, -k... »a

dS_4‘ *
mm?"':

(r :	^
WnSm
+riO »<¥&?£* F
Pred kratkim vseljen stolpič, ki so ga zgradili delavci GP Gradnje
velikim deležem udeležena pri gradnji skoraj vseh najpomembnejših investicijskih objektov v Sloveniji. V okviru svojega poslovnega predmeta opravlja različne vrste gradbenih in drugih dej-avnesti v vsej Sloveniji, v drugih republikah in tudi v inozemstvu (Zahodna Nemčija). Njene TOZD, razporejene po različnih krajih Slovenije (Ljubljana, Koper, Jesenice, Celje. Maribor, Ravne na Koroškem), obvladajo velik del gradbene proizvodnje in vsaka na svojem območju predstavlja močno gradbeno enoto
S področja gradbenih dejavnosti se posamezne gradbene TOZD te DO ukvarjajo z gradnjo cestnih, energetskih, industrijskih in luških objektov in stanovanjsko gradnjo. Pri tem uporabljajo in razvijajo določene sisteme gradnje, ki jim omogočajo konkurenčne cene na tržišču in s tem večjo varnost zaposlitve in pridobivanja ustreznega dohodka.
Vse TOZD v okviru GIP Gradis se v svojih dejavnostih med seboj ali dopolnjujejo — med takimi je izvršena delitev dela in specializacija — ali pa se prekrivajo — kadar gre za istovrstne proizvodne programe. Vendar v primerih, ko se posamezne TOZD ukvarjajo z enako vrsto dejavnosti, ima prekrivanje samo relativen pomen, ker take TOZD delujejo praviloma na različnih — teri-
215 milijonov din pa bo morala zagotoviti z izločitvijo iz poslovnega sklada in z najetjem posojil.
Za vse temeljne organizacije združenega dela v sestavi GIP Gradis velja splošna ugotovitev, da načrtujejo financiranje predvidenih naložb iz lastnih sredstev TOZD in iz združenih sredstev delovne organizacije.
Možnosti razvoja GP Gradnje Ptuj v okviru GIP Gradis
Kot temeljna organizacija združenega dela v okviru GIP Gradis bi se GP Gradnje lažje in hitreje razvijalo kot se lahko samo zase predvsem zaradi vrste prednosti, ki bi jih kot del velike DO ob pravilni organiziranosti lahko uresničilo. Glavne prednosti bi bile: možnost delitve dela z drugimi enotami v okviru GIP Gradis, specializacija proizvodnje, povečanje fizičnega obsega storitev in izdelkov, povečanje produktivnosti dela in povečanje dohodka,
V okviru GIP Gradis bi GP Gradnje lahko razvijale svojo dejavnost v dveh smereh: ena bi bila čista gradbena dejavnost, druga pa mizar-
Analiza je torej pokazala, da je GP Gradnje Ptuj majhna gradbena DO z majhnim proizvodnim in finančnim potencialom, ki v veliki meri določa njene razvojne koncepte in močno omejuje razvojna prizadevanja članov njen.e delovne skupnosti. To je gotovo tudi temeljni razlog, da delavci GP Gradnje iščejo nove možnosti za hitrejši razvoj svoje DO v povezavi z drugo, močnejšo OZD.
Nobenega dvoma ni o tem, da je ena izmed takih možnosti povezovanje in delitev dela z drugimi sorodnimi OZD. Pravilno izbrane in primerno uresničene so take povezave koristne tako za razvoj dejavnosti kot za zaposlene delavce v prizadetih OZD, s tem pa seveda tudi za svojo širšo okolico. Zato uživajo tud: vso podporo širše družbene skupnosti in so predvidene že v ustavnih določilih o združevanju dela in sredstev družbene reprodukcije.
DO GIP Gradis je gotovo eden izmed mogočih partnerjev združitve in glede na velikost tega integracijskega partnerja je pripojitev GP Gradnje h GIP Gradis gotovo tudi najprimernejša oblika te združitve.
Analiza možnosti izoliranega razvoja GP Gradnje v primerjavi z analizo razvoja te DO v okviru DO Gradis je pokazala velike prednosti druge različice. GP Gradnje bi se namreč kot enota v GIP Gradis veliko lažje in hitreje razvijalo kot samo zase, ker bi lahko uresničilo vrsto prednosti pripojitve k veliki DO.
Glavne prednosti pripojitve za GP Gradnje bi bile tele:
— delitev dela, specializacija in
Gradnje v skupne nabave GIP Gradis ali posameznih (npr. mariborskih) TOZD,
—	manjše poslovno tveganje,
—	večja socialna varnost delavcev,
—	možnost uporabe storitev skupnih služb DO GIP Gradis in s tem znižanja stroškov ob hkratnem izboljšanju kakovosti določenih strokovnih storitev,
i— možnost uporabe specializiranih in visokostrokovnih storitev nekaterih ustreznih TOZD v okviru GIP Gradis,
—	možiost vključitve GP Gradnje v poslovni informacijski sistem GIP Gradis in s tem v zvezi možnost hitrejše uporabe novih metod na področju poslovnih informacij v prihodnosti,
—	možnost vključitve delavcev GP Gradnje v sistematično organizirano izobraževanje kadrov pri GIP Gradis.
Interesi GIP Gradis Ljubljana za pripojitev GP Gradnje Ptuj pa so predvsem tile:
—	pridobitev nove proizvodne organizacijske enote za izvajanje gradbenih in mizarskih del ter polaganje parketov in drugih tlakov na območju, kjer GIP Gradis doslej še ni imelo svoje enote,
—	s tem možnost razširitve tržišča na novo obrao.,e oz. možnost lažjega obvladovanja tržišča na tem območj u,
—	pridobitev možnosti, da pripojena DO na svojem območju postane nosilec deficitarne dejavnosti v GIP Gradis, tj. zidarsko obrtniških del in
vrste na območju Ptuja, Maribora in širše regije,
— pridobitev možnosti izkoriščanja nahajališča gramoznih materialov v Brstju pri Ptuju ne samo za potrebe pripojene DO GP Gradnje, ampak tudi za potrebe svojih gradbenih TOZD v Mariboru, kjer je oskrba s temi materiali problematična.
Organizacijska oolika GP Gratinie po pripojitvi
h GIP Gradis
torialno ločenih — območjih. Po po- ska in polaganje parketov in drugih	delitev dela, specializacija m da z razvojem postane specializirana
trebi posamezne TOZD v okviru GIP tlakov. V razvoju gradbene dejavno- PyvecanJe fizičnega obsega proizvod- enota za določeno vrsto gradbenih Gradis tudi združujejo svoje zrno- sti so večje možnosti predvsem na n-*e’	del na območju svojega delovanja,
gljivosti, kar je predvsem potrebno tistih področjih, na katerih GPGrad-
in koristno pri prevzemanju velikih del.
Po obstoječi koncepciji bodočega razvoja bo GIP Gradis razvijal vse vrste svojih naštetih dejavnosti po principu skladnega razvoja vseh svojih teritorialno ločenih TOZD. Posebno skrb bo v prihodnje DO posvetila razvoju in utrjevanju delitve dela in specializacije med posameznimi TOZD, industrializaciji gradbene proizvodnje in utrjevanju samoupravljanja v TOZD. S tem bo trajno večala svojo materialno osnovo in zagotavljala višjo življenjsko raven zaposlenih delavcev V svojem razvoju predvideva DO večanje svoje udeležbe predvsem v gradnji industrijskih objektov s pomočjo predizdelanih tipskih elementov in v stanovanjski gradnji; v perspektivi bo DO po predvidevanju dogradila 1000 stanovanj v družbeni lastnini na leto. V večji meri se namerava vključiti v usmerjeno gradnjo stanovanj predvsem v večjih središčih, kot so: Ljubljana, Maribor Ravne, Celje, Kranj in Koper.
Za tako perspektivno usmeritev ima GIP Gradis dovolj izkušenj in sposobnih kadrov, utrditi pa bo moralo odnose s kooperanti in v lastnih TOZD širiti in razvijati izvajanje gradbeno obrtniških del.
Pri vseh vrstah gradenj bo veljal osnovni princip znižanja proizvodnih stroškov s čim več j im deležem predizdelave v obratih, s čimer se gradbena proizvodnja seli s terena v proizvodne obrate Razvoj proizvodnje gradbenih elementov na industrijski način pa znižuje proizvodne stroške gradnje in spreminja zna-čaj gradbene dejavnosti iz sezonske v kontinuirano dejavnost.
S po redno z razvojem tehničnih sredstev bo DO razvijala in šolala kadre, ki bodo potrebni predvsem za okrepitev priprave dela in povečanje drugih oddelkov (npr. lastnega projektivnega biroja za raziskave in razvoj montažne gradnje). Ustrezno bodo razvijali tudi družbeni standard zaposlenih delavcev.
V letošnjem letu ima GP Gradnje na voljo ca. 1 milijon din naložbenih sredstev. Od tega bo 750 tisoč porabilo za gradnjo hale za mizarski obrat, 250 tisoč pa za nabavo manjše gradbene in mizarske mehanizacije.
Vrednost gospodarskih naložb GIP Gradis do leta 1978 bo po predvidevanju znašala ca. 386 milijonov din. Večino, oziroma 65 % teh sredstev bo DO ustvarila z amortizacijo, ca.
nje deluje že sedaj, to so:
—	gradnja gospodarskih objektov,
—	gradnja poslovnih objektov in objektov družbenega standarda in
—	gradnja stanovanjskih objektov.
Boljše pogoje dela na teh področjih v okviru Gradisa predvidevamo predvsem zaradi možnosti ožje specializacije delavcev GP Gradnje za izvajanje samo določenih vrst pripravljalnih in zaključnih gradbenih del, ker bi v okviru GIP Gradis obstajale vse možnosti za najbolj racionalno delitev dela z drugimi enotami Gradisa na vseh objektih, katerih izvajalec bi bila DO GIP Gradis kot celota Boljše pogoje dela v okviru Gradisa predvidevamo predvsem zaradi možnosti ožje specializacije delavcev GP Gradnje za izvajanje samo določenih vrst pripravljalnih in zaključnih gradbenih del. ker bi v okviru GIP Gradis obstajale vse možnosti za najbolj racionalno delitev dela z drugimi enotami Gradisa na vseh objektih, katerih izvajalec bi bila DO GIP Gradis kot celota. Na tak način bi GP Gradnje imelo tudi ugodne možnosti za bolj razvite tehnologije, ki jo uporablja GIP Gradis in boljše možnosti za usposabljanje svojega strokovnega kadra in vseh delavcev v gradbeni operativi. Izredno ugodne možnosti v okviru GIP Gradis so za razvoj mizarskega obrata GP Gradnje. Konkretnih rešitev za razvoj mizarskega obrata v Ptuju elaborat ni nakazal, ker je to stvar odločitve obeh DO po združitvi, v vsakem primeru pa bi te rešitve lahko našli v okviru delitve dela in sodelovanja — bodisi po teritorialnem ali po funkcionalnem principu — med TOZD znotraj GIP Gradis
Med velike prednosti razvoja GP Gradnje v okviru GIP Gradis moramo nazadnje prišteti še možnost združevanja sredstev za gospodarske naložbe v okviru DO Gradis. V primeru investiranja združenih sredstev pa manjša enota prav tako lahko izkoristi prednosti nabave večje in dražje mehanizacije ali zgradi večji objekt, za katerega sama ne bi mogla v ustreznem času zbrati dovolj sredstev za lastno udeležbo Mimo tega seveda ne smemo prezreti dejstva, da velika DO veliko lažje in z manj tveganja najema bančna in druga posojila.
Nadaljnje možnosti za hitrejši razvoj bi bile še: skupna priprava dela
—	iz tega izhajajoča večja produktivnost dela, boljša ekonomičnost poslovanja in večja rentabilnost vloženih sredstev,
—	možnost združevanja sredstev za nove, večje in optimalnejše naložbe.
—	zagotovljeno širše tržišče,
—	možnost vključitve nabave masovnih gradbenih materialov GP
—	pridobitev možnosti, da se mizarski obrat pripojene DO GP Gradnje razvije v specializirano enoto lesne predelave za pokrivanje potreb gradbenih TOZD GIP Gradis na območju severovzhodne Slovenije.
—	pridobitev možnosti, da skupino delavcev za polaganje parketov in drugih vrst tlakov okrepi in uporabi za pokrivanje potreb po storitvah te
Perspektiva ptujskega rekreacijsko turističnega centra
Za delavce obeh delovnih organizacij, zlasti pa za delavce GP Gradnje, je pomembno vprašanje organizacijske oblike pripojenega dela (prejšnjega GP Gradnje) v okviru delovne organizacije GIP Gradis. Ta problem obravnava elaborat v svojem sklepnem delu Najpomembnejša ugotovitev je ta. da imajo delavci v sedanji DO GP Gradnje vse pogoje, da po pripojitvi k DO GTP Gradis svoj del delovne organizacije organizirajo kot temeljno organizacijo združenega dela.
Spričo deistva. da v GP Gradnje potekata dva tehnično-tehnološko zaokrožena delovna procesa /to sta gradbena in mizarska dejavnost), se utegne zastaviti vprašanje, ali ne bi obstajali v pripojenem delu celo pogoji za organiziranje dveh TOZD. Na podlagi analize so avtorji elaborata ugotovili, da organiziranje dveh TOZD v okviru sedanjih dejavnosti GP Gradnje glede na sedanjo organizacijo in sedanji gospodarski potencial DO organiziranje dveh TOZD ne bi ustrezalo niti temeljnim go-spodarnostnim načelom samega GP Gradnje niti ne bi zadovoljilo širšega družbeno-ekonomskega vidika, ker ne bi zagotovilo večje produktivnosti dela. ki je v končni fazi tudi smoter vsega organiziranja in prestrukturiranja gospodarskih OZD v duhu nove ustave.
Ob razmišljanju o pogojih za ustanovitev ene ali dveh TOZD v pripojenem delu DO GIP Gradis (v sedanji GP Gradnje) tudi ne smemo prezreti obstoječe že registrirane organiziranosti DO GIP Gradis, h kateri se GP Gradnje pripaja. Posamezni deli DO GTP Gradis so namreč organizirani v TOZD z relativno velikim številom delavcev in praviloma po teritorialnem principu. Glede na to. da se DO GP Gradnje pripaja k DO GIP Gradis, smatramo za* normalno, da se po pripojitvi tudi sama organizira po principih, ki veljajo v DO. h kateri se pripaja. Razen tega moramo upoštevati, da bo GP Gradnje. Ptuj, tudi če se po pripojitvi organizira kot samo ena TOZD, tako po številu delavcev in vrednosti čiste proizvodnje kot tudi po drugih ekonomskih kriterijih najmanjša TOZD v okviru DO GIP Gradis
Na podlagi splošnih zakonskih pogojev za organiziranje TOZD in konkretnih ekonomskih pogojev tako v pripojenem delu (GP Gradnje) kot v vsej DO GIP Gradis — ti pogoji so v elaboratu podrobno analizirani in obrazloženi — obstaja torej predlog. da delavci GP Gradnje po pripojitvi njihove delovne organizacije h GIP Gradis organizirajo svoj, pripojeni del kot eno temeljno organizacijo združenega dela Tako organizacijo namreč lahko — glede na vse analizirane sedanje okoliščine — štejemo za optimalno organizacijsko rešitev, ki bi ustrezala tako zakonskim kot ekonomskim kriterijem za oblikovanje TOZD
Sicer pa moramo vedeti in upoštevati. da je vsaka organizacija združenega dela živ organizem, odvisen tid vsakokratnih spreminjajočih se razmer in spreminjajočega se okolja, v katerem deluje Zato tudi v TOZD ne smemo videti enkrat za vselej oblikovano organizacijsko obliko, ampak spremenljivo obliko organizacije združenega dela. ki jo delavci, ki so vanjo združili svoje delo, po potrebi vedno lahko spremenijo: povečajo, zmanjšajo, razdelijo v več TOZD, združijo z drugimi TOZD in tudi izločijo iz sestave DO pripojijo drugi DO ipd. V tem smislu je TOZD torej spremenljiva temeljna oblika
(nadaljevanje na 9. strani)
Upravičenost pripojitve GP Gradnje h GIP Gradis
Za ptujsko bolnišnico delajo ambulanto in laboratorij
s posameznimi TOZD v okviru GIP Gradis, uporaba storitev projektantskih birojev Gradisa, uporaba storitev skupnih služb. DO GIP Gradis in s tem možnost racionalizacije izdelave interne zakonodaje (izdelave samoupravnih aktov), racionalizacije finančnega poslovanja in možnost razvoja sodobnejšega sistema poslovnih informacij. Predvsem pa bi delavci GP Gradnje na temelju ustvarjanja večje materialne osnove lahko imeli z vključitvijo v enotni sistem samoupravljanja delavcev v GIP Gradis večje možnosti za uveljavljanje in utrjevanje svojih samoupravnih pravic in večje možnosti za samoupravljanje na sploh.
stvene značilnosti in prednosti pripojitve, da bi tako lahko prevzeli večja dela, ki jih bo tudi na tem območju dovolj, je tudi prvotni strah minil. Sedaj gledajo povsem drugače, saj se zavedajo, da jim bo več dela prineslo tudi večji kos kruha.«
Izdelana je analiza ekonomske upravičenosti pripojitve, delavci so povedali svoja mnenja in potrebno bo le še počakati na referendum. Ta pa naj bi bil že konec maja, ko bomo zvedeli ali bo Gradis postal za eno TOZD bogatejši ali pa bo teklo vse po starih tirih.
Stolpič med gradnjo
(nadaljevanje z 8. strani)
združenega dela, ki se bo vedno prilagajala tako spremembam svojega notranjega delovanja kot tudi spremenjenim pogojem v svojem okolju.
Prednosti in problemi združevanja
Splošno načelo pri ocenjevanju ekonomske smotrnosti združevanja organizacij združenega dela je, da je združitev gospodarsko upravičena le, če je skupna količina gospodarskih učinkov združene gospodarske tvorbe kot celote večja kot vsota učinkov posameznih gospodarskih subjektov. Združitev je namreč upravičena le tedaj, če ima za posledico večji ekonomski učinek za vsako posamezno organizacijo, in sicer učinek, ki ga sama, kljub optimizaciji svojega poslovanja, brez združitve ne bi mogla doseči. Takšni učinki so z analizo upravičenosti pripojitve GP Gradnje, Ptuj h GIP Gradis Ljubljana, bili ugotovljeni in smo o njih že govorili. Seveda pa bi bilo zmotno misliti, da bo akt o pripojitvi kar sam po sebi in pri priči zagotovil pozitivne učinke. Nasprotno, realno je predvidevati, da bodo v začetku nastale morda tudi težave, ki so najbolj pogosto organizacijske narave. Pozitivne učinke integracije smemo namreč vedno pričakovati šele po preteku določene dobe začetniških težav Zato je že v fazi odločanja o združitvi koristno vedeti, da pomeni akt o združitvi šele začetek procesa, ki bo lahko dal pozitivne učinke šele po preteku določene dobe.
Problem in izredno pomemben problem pri vsaki združitvi v pogojih samoupravljanja je tudi zagotovitev samoupravnih pravic delavcev vsakega partnerja v združitvi. Take pravice so pri nas zagotovljene z ustavo in zakoni, zlasti pa so z ustavo zaščitene pravice delavcev v TOZD, ki imajo vso pravico odločati o bistvenih vprašanjih svojega dela in o rezultatih tega dela.
Ena izmed pomembnih prednosti združevanja je vsekakor večanje delovne organizacije, kateri delavci Pripadajo Večja DO namreč 'lažje zagotovi svojim delavcem večjo gotovost zaposlitve, boUše življenjske razmere in boljše medsebojne odnose. ki so pogoj za večjo produktivnost dela in večji dohodek
Seveda lahko ob združitvi nastanejo tudi določeni problemi, vendar so povečini bolj subjektivnega kot objektivnega značaja, in jih je zato v večini primerov mogoče tudi brez velikih težav s primernimi ukrepi odstraniti, ali pa vsaj omiliti. Enako kot pri drugih organizacijskih spremembah se namreč tudi pri združitvah najpogosteje srečujemo s strahom pred negotovostjo, pred spremembami in novimi nalogami, včasih tudi s strahom pred izgubo položaja in drugimi problemi Zato je Predvsem pomembno, da se vsi delavci čimbolj e seznanijo s predvidenimi spremembami, zlasti pa da spoznajo prednosti, ki jih bo združitev Prinesla njim samim.
Iz omenjenih pokazateljev je razvidno. da obstajajo tako ekonomski kot tudi drugi pogoji za omenjeno Priključitev. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da GP »Gradnje« že vrsto let. izredno uspešno sodeluje z našo TOZD GE Maribor. Njuno so-dslovanje je bilo vedno v izredno dobrih odnosih. O tem smo se lahko Prepričali tudi ob našem obisku v ptuju, saj smo kar za dve njihovi Gradbišči (športno dvorano in ope-. arno Žabjak) izdelali konstrukcijo 111 Projekte. Upravičenost pripojitve,
možnosti razvoja, prednosti in problemi pripojitve so nam znani iz že omenjene analize. Toda to je zbir rezultatov, ki lahko vsakogar le usmerjajo, da se bo lahko pravilno odločil. Pri odločitvah namreč nastopa še človeški faktor, ki lahko bistveno spremeni vse pozitivne ali negativne dobljene rezultate. Iz analiz je znano, da vsi nikoli niso zadovoljni s predloženimi rezultati ali predlogi, pa čeprav bi imeli korist od tega. Prav gotovo bo tudi pri referendumu tako. Toda pri tej odločitvi naj bi se delavci predvsem zavedali, da omenjena priključitev ni le brezvre-den podpis nekega akta, temveč vsestransko uspešna poteza dveh delovnih organizacij, ki ne gledata in razmišljata samo o današnjem dnevu, temveč se ozirata tudi za boljšim jutri.
Da bi bila slika še pred referendumom bolj čista, smo se o možnostih priključitve pogovarjali z nekaterimi delavci GP Gradnje. Glavni direktor GP Gradnje je takole opisal začeto misel o integraciji oziroma pripojitvi:
»Zelja kolektiva je, da poveča svoje kapacitete, da nudi delavcem čim boljše delovne pogoje, to pa je edino možno v večjem organiziranem podjetju. Da bi to dosegli smo pričeli že v mesecu decembru 1974 z razgovori za priključitev in formiranje TOZD v sklopu GIP »Gradis« Ljubljana.
Za pripojitev h GIP »Gradis« smo se odločili zaradi dolgoletnega sodelovanja z GIP »Gradis« TOZD Maribor, kateri nam je že v preteklih letih večkrat pomagal iz raznih težav.
Prav tako pa naš kolektiv želi, da osvojimo sodobno tehnologijo in jo razvijamo tudi v naši občini. To pa v sedanjem obsegu nismo bili sposobni razviti, zato pričakujemo v združenem podietju hitrejši razvoj.«
Naslednji naš sogovornik ob isti temi je bil predsednik poslovnega odbora GP Gradnje Ivan 'IVANUŠA. Na zastavljeno vprašanje, kaj meni o pripojitvi h Gradisu, nam je povedal ■ »Vsekakor se mi zdi, da je to edina prava poteza, če se lahko tako izrazim, za katero smo se odločili. Za naš razvoj je bilo nujno potrebno, da se združimo s kakšnim večjim p "Petjem, da bi lahko prevzeli večja dela, pa tudi zaradi nove teh-
Evan Ivanuša
nolcgije in strokovne pomoči. Ker z vašo enoto iz Maribora sodelujemo že vrsto let dokaj uspešno, nam izbira zato ni bila težka. Upam, da bo tudi referendum tako uspel, kot uspeva naše dosedanje sodelovanje. Kot majhno zanimivost naj omenim še to, da bi ob pripojitvi po 22 letih, kolikor sem jih preživel v Gradnjah, postal ponovno Gradisovec.«
Inž. Ljubo Cimerman
vimi načrti. Prednosti naše pripojitve h Gradisu so bile tako že večkrat nakazane. Poudaril bi rad le še to, da bo omenjena priključitev v mno-gočem uredila delitev dela na tem tržišču in v veliki meri izboljšala organiziranost.«
Tako so nam zatrjevali vodilni delavci. Kaj pa tisti ob strojih, z zidarsko žlico ali lopato v rokah. Tudi na njih nismo pozabili. Obiskali smo gradbišče športne dvorane, kjer je bil naš prvi sogovornik strojnik Stanko ŽNIDARIČ. Peto leto je že pri podjetju, o pripojitvi pa je po-
Stanko Žnidarič
vedal naslednje: »Nekaj se govori, da se bomo priključili Gradisu, Mislim, da bo to kar v redu. Lahko bomo več napravili. Če pa bo torej več dela, bo seveda tudi zaslužek boljši. To pa je za delavca najboljše merilo. Zato sem prepričan, da bo večina glasovala za priključitev.«
Naslednji sogovornik je bil zidar Franc GOLOB, Pri podjetju je že tretje leto, pa vendar ga je že toliko spoznal, da nam je lahko povedal naslednje o priključitvi »Tako vsestranske boljše pogoje dela, pa naj si gre za tehnologijo ali strokovno pomoč res ni možno zavreči. Rezultati morda ne bodo vidni takoj, prav gotovo pa že v prihodnjem letu. Tudi moje mnenje je, da bo večina glasovala za priključitev.«
Franc Golob
Revija EKONOMSKA POLITIKA je tudi v letu 1974 objavila seznam dvesto naj večjih delovnih organizacij v SFRJ, 130 jih je s področja proizvodnje (industrija, rudarstvo, kmetijstvo in gradbeništvo), 20 s področja prometa in zvez ter 50 s področja trgovine, gostinstva in turizma; poleg teh pa še nekaj deset bank in zavarovalnic.
Zgovorni podatki
Teh 200 največjih podjetij predstavlja le 1,5 % (1,4 °/o) od skupnega števila gospodarskih organizacij v Jugoslaviji, ustvarjajo pa kar 45 % (22%) celotnega dohodka, imajo 46% (11%) angažiranih sredstev in 34% (16%) od vseh zaposlenih v gospodarstvu. Številke v oklepajih pomenijo delež 11 imenovanih in dveh neimenovanih naj večjih gradbenih podjetij v jugoslovanskem gradbeništvu.
Za gradbena podjetja smo napravili izvleček, prikazan v razpredelnici.
Kolikor bi upoštevali še podjetje »Slovenija ceste«, ki je imelo 1973. leta 416 mio din celotnega dohodka, 200 mio din poprečnih poslovnih sredstev in 2143 poprečno zaposlenih delavcev, bi dobili podatek za združeno podjetje GAST (brez Primorja iz Ajdovščine).
GAST bi bil tedaj največje jugoslovansko gradbeno podjetje (1 !) s 1546 mio din celotnega dohodka. Zavzel bi 43. mesto med največjimi jugoslovanskimi podjetji.
Maj večji pa ne bi bili le po celotnem dohodku, to je po vrednostnem obsegu, marveč tudi po poprečnih poslovnih sredstvih v znesku 611 mio din, prav tako pa tudi po številu zaposlenih s 7351 delavci.
Med navedena gradbena podjetja je treba Ošteti še enega iz Hrvatske in enega iz BiH. Ti dve podjetji nista hoteli biti imenovani.
Zanimiva je razvrstitev podjetij po kazalniku produktivnosti: Celot-
ni dohodek na zaposlenega - čih dinarjev.	— v	tiso-
1. IMP Lu bij a na	242	120
2. Komgrap Beograd	232	71
3. Trudbenik Beograd	218	73
4. Gradis Ljubljana	217	79
5. Industrogradnja Zagreb	214	91
6. GAST	210	83
7. Rad Beograd	200	92
8. Slovenija ceste	194	93
9. Vranica Sarajevo	190	55
10. Hidroelektra Zagreb	170	108
11. Ratko Mitrovič Beograd	146	43
12. Granit Skoplje	140	60
13. Pelagonija Skoplje	125	35
V zadnjem stolpcu lahko vidimo kazalnik: sredstva na zaposlenega (tudi v tisočih dinarjev), ki ponazarja opremljenost podjetij.
Veliki med velikimi
Gradis se je v predzadnjih treh letih pomikal za vsako leto za 14 mest navzdol po lestvici naj večjih podjetij. Lani pa je z 59. mestom celo za 5 mest prehitel svoj položaj iz leta 1970.
Lani smo prvič obračunali celotni dohodek tako, da smo vanj vključili tudi interno realizacijo. To so že vrsto let poprej delala vsa ostala gradbena podjetja z izjemo Hidro-elektre iz Zagreba, kar se vidi tudi v razpredelnici, ko je celotni dohodek z in brez interne realizacije enak.
Po sredstvih, s katerimi razpolagajo navedena podjetja, je Gradis na četrtem mestu (lani tudi na četrtem), Slovenija ceste na enajstem mestu, GAST pa kot že povedano — na prvem mestu. Zanimivo je, da je zagrebška Hidroelektra — z njo gradimo jedrsko elektrarno v Krškem — na drugem mestu po sredstvih, čeprav je po celotnem dohodku šele na devetem mestu.
Po številu zaposlenih je Gradis na tretjem mestu (lani na četrtem), GAST pa na prvem mestu. Preseneča skopska Pelagonija skoraj s 6000 zaposlenimi (drugo mesto) in s celotnim dohodkom 0,75 mio din (sedmo mesto), kar se odraža na produktivnosti (enajsto mesto).
Gradisovo četrto mesto v produktivnosti ni najboljše, vendar ima pri tem kazalniku velik pomen struktura proizvodnje (IMP in Komgrap na primer imata v svojem sestavu tudi tovarne) Slovenija ceste so na sedmem mestu. GAST pa bi bil peti. če ne upoštevamo Gradisa in Slovenija cest posebej.
Ali bomo še večji
Poskusimo malo predvidevati mesta v letu 1974. Trenutni rezultati kažejo, da bo leta 1974 obračunano v Gradisu blizu 1700 mio din vrednosti proizvodnje, kar bi predstavljalo okoli 50 % več kot leto poprej. V tem primeru zagotovo lahko računamo. da se bi GAST pomaknil še za nekaj mest proti vrhu, in se celo uvrstil med 30 največjih podjetij v Jugoslaviji.
Tej prognozi v prid govorita dve dejstvi:
—	prevzem velikih del oziroma objektov kot so JE Krško, cementarna Anhovo in drugi objekti (TE Šoštanj IV, turist. Objekti Bernardin. Srednja Drava II itd.), kar se bo v še večji meri občutilo šele v letu 1975 in kasneje;
—	nadpoprečno povečanje cen.
V primeru, da pride do nadaljnjih integracij z drugimi podjetji, bi bil (nadaljevanje na 10. strani)
Svoje mnenje pa je povedal tudi predsednik delavskega sveta GP Gradnje inž. Ljubo CIMERMAN: »Integracijski oziroma pripojitveni postopek je v zaključni fazi. Lahko rečem, da samo še čakamo na referendum in začnemo s polno močjo kot TOZD Gradisa Sem namreč prepričan, da bo referendum uspel in da bomo lahko kmalu začeli z no-
Naš zadnji sogovornik je bil delovodja Stanko ARNUŠ. Kot vodji gradbišča smo mu zastavili malo drugačno vprašanje. Zanimala nas je predvsem reakcija delavcev, ko so zvedeli, da se pripravlja priključitev k največjemu slovesnkemu gradbenemu podjetju. V zvezi s tem nam je povedal: »Na že znano strukturo naših delavcev, ki so večinomo iz Ptuja in okolice, se je ob prvi informaciji o priključitvi delno zbudil strah pred terenom. Vedeli so, da ima Gradis svoja gradbišča po vsej Sloveniji in bi tako tudi oni morali po teh gradbiščih. Ko smo jim obrazložili bi-
Le tri mesece po požaru, že stoji nova proizvodna hala za opekarno Žabjak, ki je rezultat uspešnega sodelovanja med Gradisom in Gradnjami
NAJVEČJE GRADBENE DELOVNE ORGANIZACIJE JUGOSLAVIJE V LETU 1973
Zap.		B a	n e				Celotni rinil z in		Poprečni	Poprečno
št.	1973	1872	1971	1979	Eme podjetja	Kraj	Ul/11, La lil brez int. realizac.		poslov. sred.	število zaposl.
1.	45	53	58	44	Komgrap	Bg.	1513	951	462	6539
2.	59	92	78	64	Gradis	Lj.	1130	885	411	5208
3.	74	76	64	54	Rad	Bg.	974	612	448	4869
4.	79	—	—	— '	Industrogradnja	Zg.	921	667	390	4313
5.	80	90	86	72	Trudbenik	Bg.	912	562	306	4189
C.	105	99	—	—	Ratko Mitrovič	Bg.	750	696	218	5089
7.	106	79	—	—	Pelagonija	Sk.	748	589	206	5963
8.	110	126	—-	—	IMP	Lj.	727	626	361	3009
9.	113	104	96	—	Hidroelektra	Zg.	709	709	447	4158
10.	124	—	—	—	Vranica	Sa.	661	549	192	3487
11.	127	106	—	—	Granit	Sk.	656	497	279	4693
* gradbeno montažno podjetje.
Zneski za celotni dohodek in sredstva so v mio din.
GAST ne le največji med gradbenimi podjetji Jugoslavije, ampak tudi eno največjih slovenskih podjetij. Toda za tovrstno prognoziranje tokrat še nimamo zanesljivih elementov.
Končno je treba računati še z drugimi združenji, kot na primer Giposs, ki se bodo v prihodnjem letu prej-kone pojavila med največjimi organizacij ami.
Veliki v Jugoslaviji...
Poglejmo zdaj še med največja jugoslovanska podjetja.
Leta 1972 je bilo največje podjetje, pravzaprav kombinat Jugometal iz Beograda z 9,58 mio din celotnega dohodka in le s 7224 zaposlenimi delavci. Lani, to je leta 1973 pa je bilo največje podjetje Rudarsko to-pioničarski bazen Bor s 14,15 mio din CD in 14.149 zaposlenimi delavci.
Po številu zaposlenih je vrstni red največjih podjetij precej drugačen kot po celotnem dohodku. Zanimivo je spoznati vsa jugoslovanska podjetja, ki so imela lani več kot 20.000 zaposlenih delavcev.
1.	Sipad Sarajevo	48 tisoč
delavcev s 120 TOZD!
2.	ŽTP Beograd	48
3.	ŽTP Zagreb	33
4.	Energoinvest Sarajevo	29
5.	Crv. zastava Kragujevac 28
6.	ŽTP Sarajevo	27
7.	RMK Zenica	26
8.	Iskra Kranj	23
9.	Jadranbrod Zagreb	21
10.	El Niš	21
Ll. PPK Beograd	21
Če pa nadaljujemo vrstni red proizvodnih podjetij po celotnem do-
hodku, je na drugem mestu INA Zagreb, nato si sledijo:
3. RMK Zenica, 4. Jugometal Beograd, 5. Naftagas Novi Sad, 6. Crve-na Zastava Kragujevac, 7. Jadranbrod Zagreb, 8. Šipad Sarajevo, 9. UPI Sarajevo in kot prvo slovensko podjetje na 10. mestu Iskra Kranj oziroma Ljubljana s 6,38 mio din celotnega dohodka.
Gradis je bil lani med slovenskimi proizvodnimi podjetji na 8. mestu (leto poprej na 11. mestu in še eno leto poprej na 7. mestu). Za Slovenija ceste v »Ekonomski politiki« ni ranga. Za GAST bi združen podatek o celotnem dohodku pokazal 6. mesto, po številu zaposlenih pa bi bil GAST peto največje podjetje v Sloveniji.
Po celotnem dohodku (CD) je še nekaj podjetij (predvsem trgovskih) pred Gradisom in sicer:	Emona
Ljubljana, Slovenijales Ljubljana, Metalka Ljubljana, Mercator Ljub-
... in v Sloveniji
Slovenska proizvodna podjetja so razvrščena po celotnem dohodku doseženem v letu 1973 takole:
št.	1973	1972	Ime podjetja
1	10	9	Iskra
2	18	18	Slovenske železarne
3	21	20	Gorenje
4	26	34	TAM
5	32	29	Zdr. elektr. gosp. SRS
6	46	44	Zdr. pod. za distr. el.
7	57	118	L j ubij. mlekarne
8	59	92	Gradis
9	63	70	Hmezad
10	73	91	.Sava
11	75	63	IMV
12	82	95	Pomurka
13	94	113	Peko
14	97	—	Industrija usnja
15	110	126	IMP
16	130	—	Rudnik lignita
—	—	—	Slovenija ceste
6	43	—	GAST
Kraj	CD z int. realizac.	Štev. zaposl.
Ljublj ana	6.379	23.347
Ljubljana	3.454	12.685
Velenje	2.778	10.030
Maribor	2.475	8.785
Maribor	2.286	2.577
Ljubljana	1.495	4.050
Ljubljana	1.180	1.665
Ljubljana	1.130	5.208
Zale?	1.093	2.454
Kranj	978	3.135
Novo mesto	859	3.772
M. Sobota	905	1.660
Tržič	839	2.457
Vrhnika	812	2.185
Ljubljana	727	3.009
Velenje	635	3.808
Ljubljana	416	2.143
Ljubljana	1.546	7.351
Ijtna, Kovinotehna Celje — vse prek 2 milijona din CD; ZŽTP Ljubljana, Petrol Ljubljana, Slovenijaavto Ljubljana, Kompas Ljubljana, Lesnina Ljubljana, Slo-vin Ljubljana, Merx Celje. Elektrotehna Ljubljana, Agrotehnika Ljubljana — vsi z višjim CD kot Gradis'
Pri vseh navedenih primerjavah pri Gradisu, Slovenija cestah oziroma GAST ni všteta dejavnost v tujini niti v CD niti v številu' zaposlenih. To pomeni, da bi bile naše organizacije vključno z vsemi svojimi zmogljivostmi uvrščene še za kakšno mesto višje med največjimi jugoslovanskimi in slovenskimi podjetji.
Naj naš zapis končamo še mi z mislijo Paula Valeryja, kot jo je zapisala EKONOMSKA POLITIKA na prvi strani: »Slabost moči je v tem, če verjame samo v moč.«
Sindikalna organizacija je ena izmed najpomembnejših pobudnikov vsega, kar poglablja samoupravljanje, prinaša boljše pogoje dela zaposlenim, s tem v zvezi pa tudi pomaga pri boljšem gospodarjenju. Že nekaj let je ena izmed poti za boljše gospodarjenje tudi združevanje na različnih nivojih in samo pri tem ima sindikat v delovnih organizacijah pomembno vlogo. Tako tudi ob združevanju Gradisa s Slovenija-cestami in z »Gradnjami« ne stoji ob strani, ampak tvorno sodeluje že od vsega začetka teh priprav. O pomenu in nalogah sindikata ravno pri združevanju nam je pripovedoval predsednik sindikalnega odbora podjetja Gradis Janez Raušl naslednje Združevanje nasploh je »pozitivno, še posebno pa tako, kot je sedaj naše, ki je bilo dobro pripravljeno, z vsemi ekonomskimi analizami, ustreznimi podatki itd., kar naj bi nas pravilno seznanilo z resničnim
stanjem delovnih organizacij in upravičenost integracije. Zdi se mi, da je taka pot pravilna. Res je, da ima pri samem poteku priprav na integracijo sindikalna organizacija pomembno mesto. Njena prvenstvena naloga je, da na zborih delovnih ljudi m v razpravi posreduje tako gradivo, ki bo razumljivo vsakomur in čimbolj preprosto.
Seveda smo si ob sedanjih prilikah vsi na jasnem, da je združevanje potrebno, saj bomo lahko kot močna sila kasneje nastopali na tržišču, da ne govorim o drugih prednostih. To koristno združevanje pa je treba tudi ustrezno razložiti, zato smo zadolžili na eni izmed naših sej vse osnovne sindikalne organizacije, da v svoji sredini imenujejo člane, 'ki bi sestavljali informacijsko skupino, ta pa bi sprejeto gradivo pravilno in učinkovito tolmačila med delavci. S tem smo želeli prav vse dobro informirati o predstoječi in-
tegraciji, obenem pa dati tudi možnost za spremljajoče razprave.
Člani naše delovne skupnosti so z veliko večino sprejemali odločitev za pristop v sestavljeno organizacijo in priključitev Gradenj. Že od vsega začetka so zaupali komisiji, ki je združitev pripravljala, da se bo ta s polno zavestjo odločala o vključevanju v integracijske tokove, Zdi pa se mi, da smo ob vsem tem še vedno premalo obveščali naše delovne ljudi in najbrž bo treba najti bolj učinkovit način informiranja.
Da bo do združitve moralo priti, smo si na jasnem. Pri nas smo že imeli med vsemi delavci zbore, na katerih so se odločili za združitev s Slov. cestami, za Gradnje pa bomo še imeli. Drugod bo menda referendum, mislim pa, da bi bilo dovolj, če bi tako kot mi javno sklenili, da bo odslej naša in njihova pot tekla po istih tirih.
Pozitivni vplivi integracije
Sestavljena organizacija združenega dela je po novi ustavi najvišja organizacijska oblika vertikalnega povezovanja organizacij združenega dela. Sestavljajo jo delovne organizacije s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela, ki v njej združujejo nekatere izmed svojih poslovnih funkcij in sredstva 'za opravljanje teh funkcij. Bistvena značilnost sestavljene organizacije združenega dela je ta, da delovne
organizacije s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela v njej ne združujejo vsega svojega poslovanja, ampak samo eno ali več svojih poslovnih funkcij. Cilj povezovanja delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega dela, je namreč uresničevanje samo enega ali več parcialnih interesov, ki so skupni vsem delovnim organizacijam, ki se združujejo v sestavljeno organizacijo združenega
dela. Tako urejujejo notranjo organizacijsko obliko novi ustavni predpisi,
O združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela odločajo delavci v delovnih organizacijah oz. temeljnih organizacijah v tej sestavi s samoupravnim sporazumom s katerim določijo zlasti tiste medsebojne odnose, ki jih bodo reševali skupno in katere bo reševala sestavljena organizacija združenega
iPrva seja konference OOS v Gradisu je pokazala, da ima sindikat pomembno vlogo, pri reševanju problemov v samoupravljanju
Kaj menijo o združitvi naši delavci
LUDVIK RUDOLF, Gradis Ravne.
»V Gradisu sem že 12 let in nikoli nam ni šlo slabo. Ni pa rečeno, da nam ne bo šlo po združitvi še bolje. Pravzaprav sem v to trdno prepričan, zato lahko rečem samo to: če se bomo združili, bomo pri iskanju dela v Sloveniji lažje konkurirali drugim.«
PAVEL STANOVNIK, Gradis Škofja Loka:
»Kakšni so rezultati povezanega dela, smo že videli, saj nam je uspelo odlično sodelovati pri gradnji avtoceste Vrhnika—Postojna in zato so nam tudi zaupali gradnjo še štajerskega odseka Torej lahko vidimo v združitvi samo lepe perspektive. Najbrž bi imeli kasneje tudi boljše pogoje pri dobavljanju surovin, kar ni za odmet.«
ANKA TROBEC, Gradis Škofja Loka:
»Naš obrat je bolj industrijskega značaja m vsaj jaz osebno z gradbeništvom nisem tako povezana. Toliko pa že poznam razmere, da smatram, da bo integracija našega podjetja s Slovenija-cestami in z »Gradnjami« prinesla več dobrega kot slabega in torej bomo živeli na ta račun tudi bolje preskrbljeni in bolj sigurni, saj končno imajo samo velika podjetja prihodnost.«
JOŽE TAVČAR, Gradis:
»Če pogledamo druga gradbena podjetja, lahko vidimo, da se vsa povezujejo in združujejo. — tako ali drugače. Kaj bomo potem mi sami? Prav je, da se združimo s Sloveni j a-cestami in tudi z »Gradnjami«, saj bomo tako delovna organizacija, ki ji po moči v tej dejavnosti ne bo para.«
FRANC TROBEC, Gradis:
»Prav je, da gremo v to združitev. Sicer se ne bo takoj videl kar nov ogromen uspeh, pač pa bomo počasi rinili navzgor in čez par let bomo vsi menili, da je bila taka edina prava pot.«
LUKA NOVAK:
»Pri vsem tem združevanju me moti edino to, da do združitve že ni prišlo. Nekaj strašno dolgo to mečkamo. Moti me tudi, da so nekateri bili proti tej integraciji. Ne glede na njih moramo mi integracijo podpreti. Da bo vse dobro uspevalo, lahko vidimo že sedaj, ko dobro sodelujemo pri gradnji avtoceste s Slovenija-cestami in s Primorjem.«
JANKO ČEH, VK zidar brigadir iz TOZD GE Maribor, ki pa je trenutno na izgradnji hotela Pečina za Bernardin. Na vprašanje ali se mu zdi združitev pravilna, je povedal: »Vsekakor se mi zdi pravilno, da se združimo, imeli bomo tako večji kapital in tako možnost za večje nabave. Če bi bili tako združeni, bi bila tudi veliko manjša možnost, da bi imeli kdaj 80 9/» plače.«
VINKO VEIT. O združitvi z Gradnjami in v GAST je povedal: »Moje mnenje je, da bo združitev dala pozitivne rezultate. Želja nas starejših Gradisovcev je, da bi postali res najmočnejša gradbena organizacija. Z združitvijo bi zapolnili nekaj pomanjkljivih cestnih kapacitet in si ustvariti tudi večji kapital za nabavo novih investicij. Seveda bi morali pri tem TOZD odigrati svojo vlogo in se njihove smernice ne bi smelo rušiti.«
Delovodja ALO.TZ TUREL iz TOZD GE Ljubljana pa nam je povedal naslednje: »Mislim da bomo združeni lažje konkurirali pri velikih delih. Pri cestnih delih v Sloveniji tako ne bo več konkurence, lažje pa bomo tudi razporejali mehanizacijo, ki jo bo v okviru združenja več.«
Prostori skupnih služb, od koder se bomo kmalu izselili
SKLEPI
1. seje konference OOS GIP Gradis, ki je bila 3. aprila v Ljubljani
1.	Konstituirani so bili naslednji organi konference OOS:
Predsednik: Janez Raušl
Podpredsednik: Jernej Jeršan
Sekretar: Nada Muminovič
Blagajnik: Dora Klemenčič
Člani predsedstva: Vlado Sanca, Albert Špindler, Bogomir Gabrovec, Stefan Rac
Nadzorni odbor:	Mirko Zemljič
(predsednik), Ivan Grilje, Anton Franderajh
Organizacijska komisija:	Janez
Raušl (predsednik), Janko Strajnšak, Lojze Cepuš, Nada Muminovič
Komisija za standard zaposlenih in varstvo pri delu- Albert Špindler (predsednik), Jernej Jeršan, Božo Sef, Ivan Grilje
Komisija za delitev dohodka in osebnega dohodka:	Vlado Sanca
(predsednik), Stane Uhan, Janez Raušl
Komisija za šport in rekreacijo: Jernej Jeršan (predsednik), Lado Janžekovič, Tone Zaletelj, Slavko Stanonik, Ludvik Snajder.
2.	a) Na vsakem večjem gradbišču (Anhovo, JE Krško, Bernardin, Srednja Drava II) mora biti osnovana osnovna organizacija sindikata ali pa vsaj močna sindikalna skupina s poverjeniki. S tem v zvezi se bodo do 15. maja sestali Janez Raušl — predsednik konference OOS, Jernej Jeršan — podpredsednik konference OOS, Nada Muminovič — sekretar konference OOS in Vlado Sanca — predstavnik OOS GE Jesenice, da na gradbišču v Anhovem pripravijo sestanek z zaposlenimi in organizirajo sindikalno skupino.
b)	Organizacijska komisija pri konferenci OOS bo do 15. maja pripravila sestanek s predsedniki komisij delavske kontrole, kjer se bodo posvetovali o pravilnem in uspešnem delu delavskih kontrol.
c)	Do konca junija mora biti pripravljen poslovnik o delovanju konference OOS. K delu bomo pritegnili tudi Rajka Zupančiča in Vinka Ko-leta.
d)	Na pobudo republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev bo Center za izobraževanje pri Gradisu pripravil 28 .in 29. aprila seminar za predsednike OOS, kjer se bodo udeleženci seznanili z družbeno vlogo in organiziranostjo sindikata, s samoupravno organiziranostjo in z delom delavskih kontrol.
e)	Treba bo stopiti v akcijo za
pravilno opredelitev gradnje samskih domov v družbi in v ta namen posredovati pri pristojnih skupščinskih organih. Za to so zadolženi Lojze Cepuš, Stane Uhan, Janko Strajnšak in Vlado Sanca. Nada Muminovič pa bo članek o tej problematiki napisala za sindikalni list Delavska enotnost.
f)	Člani konference OOS Stane Uhan, Jernej Jeršan, Janez Raušl, Vinko Koleto, Rajko Zupančič in Lado Janžekovič se bodo sestali z glavnim direktorjem ing. Hugom Keržanom in proučili program dela sindikata v Gradisu ter pripravo akordiranja v Gradisu. To zadnje naj bi bilo pripravljeno do 15. junija. Pri akordiranju se naj uporabijo izkušnje in gradiva iz ostalih gradbenih podjetij, ki imajo to že urejeno, seveda pa predvsem izkušnje iz dela v Gradisu. Tam, kjer ni mogoče uvesti normiranja, so prisotni izglasovali mero za povprečni akord, ki naj bi se gibala od 0—7,5 %>. Ko bo pripravljen predlog sistema akordiranja v Gradisu, se bodo sestali predstavniki delavske kontrole, aktiva mladih delavcev, delavskega sveta TOZD, OOS, direktor TOZD in predsednik ter sekretar konference OOS in ta predlog preučili.
3.	Podana in sprejeta je bila informacija o dosedanjem in nadaljnjem delu komisije za sistemizacijo in AODM. Po končanem delu komisije bo ta pripravila zapis o opravljenem delu in nadaljnjem ukrepanju, o njem pa bodo razpravljali na naslednji seji konference OOS. nato pa bodo razprave prešle tudi v posamezne TOZD.
4.	a) Lojze Cepuš bo pripravil predlog za dokončno rešitev problema ob podeljevanju spominskih daril za člane TOZD Nizke gradnje
b)	Na naslednjo sejo konference OOS bomo povabili Franca Roškarja in Jožeta Lorenčiča, da bi pojasnili izjave tov Franca Roškarja, ki so imele za posledico odstop tov. Lorenčiča od funkcije poklicnega sindikalnega funkcionarja.
c)	Komercialna služba pri skupnih službah še vedno ni dala odgovora glede akordiranja; potrebno jo je vključiti v delo sedanje priprave sistema akordiranja.
d)	Akcija za počitniški objekt gradbenih delavcev Slovenije v Fiesi že teče in sindikat v Gradisu jo podpira, vendar pa z materialnimi
sredstvi ne moremo sodelovati, ker bomo širili naše počitniško naselje v Ankaranu Pridobiti nameravamo nekaj novih ležišč, v načrtih pa je tudi gradnja timskega bazena, ki bo nudil našim delavcem možnost za preventivno zdravljenje, sezono prek celega leta. organizacijo seminarjev in priučevanje ustreznega gostinskega kadra za počitniške domove.
e)	Na osnovi poročila o delu SOP in blagajniškega poročila, podano na ustanovi,konferenci: v Kranjski gori, se predsedniku, tajniku in blagajniku kot priznanje za delo v pretekli mandatni dobi odobri nabava praktičnega darila v višini 1200 din po osebi.
5.	a) Sprejeta je bila informacija o pripravah na športne igre Gradisa in SlG-75. Za vodjo Gradisove ekipe na SlG-75 je bil izvoljen Lado Janžekovič, za njegovega namestnika pa Drago Dolenc.
b)	V zvezi z izvedbo in organizacijo SlG-75 se načelno odobri kritje stroškov reprezentance, pokalov, opreme organizatorjev in drugih nepredvidenih stroškov iz skupnih sredstev, ki se nakažejo na žiro račun konference.
c)	Za praznovanje 30-letnice Gradisa bo pripravljen 30-minutni film o Gradisu, almanah, značke, reklame na različnih področjih in centralna proslava v Ljubljani.
d)	Za dan gradbincev Slovenije bomo morali prikazati delo Gradisa prek naših že posnetih filmov, pripraviti pa bo treba tudi razstave itd.
6.	a) Stroške ustanovne konference (15.898 din) bosta krila OOS GE Jesenice in konferenca OOS Gradis in sicer vsaka polovico.
b)	Letni regres naj bi bil v letu 1975 enoten in sicer za vse 900 din. Ta predlog so prisotni enoglasno sprejeli.
c)	Vabila in sklepi vseh sej konference OOS bodo poslani na vodstva vseh TOZD, seveda pa tudi delegatom in predsednikom OOS.
d)	Podpisniki za službo družbenega knjigovodstva so Jernej Jeršan, Ivan Grilje in Nada Muminovič.
e)	Za zlati znak sindikata, ki ga podeljuje RO ZSS, smo predlagali Lada Janžekoviča. Prav tako smo predlagali za odlikovanje delovno organizacijo GIP GRADIS.
Viadukti že čakajo na asfaltno prevleko
Modernizacija slovenskega cestne- kaj deset kilometrov položenega časa samevajo in čakajo le še na ga omrežja se nadaljuje z nezmanj- asfalta temu ne govori v prid. Se- finalizacijo. To so viadukti Devina, šanim tempom. Zdi se mi, kot da veda so mene zanimala le bolj naša Vrhole in najdaljši viadukt na tem smo šele včeraj predali odsek nove — Gradisova gradbišča, ki sem jih odseku. Preloge. Tudi mostova v avtoceste od Vrhnike do Razdrtega, spremljal že od samega začetka. Tu Zepini in Dramljah sta že kar lep
Viadukt Skedenj II in vmesni most so že gotovi
Eden najlepših viaduktov na štajerski magistrali viadukt 60—24 Ske denj I
že se bližamo zaključkom del na štajerskem odseku te nove cestne magistrale. Le-ta naj bi že ob koncu letošnjega leta začela služiti svojemu namenu. Toda ali bo res?
Moj zadnji obisk na gradbiščih avtoceste me ni preveč prepričal o tem, da bo temu res tako. Le ne-
mislim predvsem na viadukte, ki smo jih zgradili oz. jih dograjujemo na tem odseku. Seveda sem se še vedno moral voziti po vseh stranskih poteh, po katerih so težki tovornjaki dovažali material, po bodoči trasi pa le nekaj kilometrov.
Naj začnem pri tistih, ki že nekaj
čas povsem gotova. Tako ostanejo le še trije viadukti, to je Skedenj I in II ter Slatina. Od mojega zadnjega obiska na teh viaduktih je minilo sicer nekaj mesecev, toda vseeno sem bil presenečen ob pogledu na dokončane objekte. Konstrukcija za montažo nosilcev je bila takrat še na viaduktu v Slatini, podporni stebri viadukta Skedenj II so samevali in nebogljeno strmeli proti nebu, pa tudi na najbolj zahtevnem objektu na trasi — viaduktu Skedenj I še niso končali s konzolno gradnjo. Le nekaj me-
del avtoceste le tropasovnica. bo vožnja po njej mnogo bolj zanimiva, saj je speljana po bolj raznoliki pokrajini.
Viadukti bodo torej gotovi in bodo čakali le na priključke in nato še na finalno obdelavo. Bolj kot z besedo pa naj s s V ko potrdimo in prikažemo "olike uspehe naših delavcev na avtocesti.
mk
secev kasneje je situacija povsem drugačna. Viadukta Slatina in Skedenj II čakata samo na finalna dela, pa tudi na viaduktu Skedenj I so položene že vse voziščne plošče. Pogled s hriba je zares prečudovit. Dvojna S linija tako z dvema viaduktoma in enim mostom povezuje Škedenjsko dolino.
Na tem področju je le malo trase speljane po terenu. Čeprav bo ta
Brežine pod mostovi in nadvozi so lepo urejene r travnatimi ploščami
POZITIVIH VPLIVI INTEGRACIJE
dela kot taka. Predvsem se s sporazumom določijo dejavnosti, ki jih kodo skupno opravljali v sestavljeni °rganizaciji, način združevanja in Upravljanja s sredstvi in obseg pra-vie in odgovornosti za obveznosti, ki s° skupno sprejete. To pomeni, da sporazum o združitvi šele določa, kakšni naj bodo notranji odnosi med Podpisnicami sporazuma in je torej izključno začetni akt in izražena volja vseh delavcev, delovnih organizacij, ki se združujejo.
Izredno pomemben je sporazum o Združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela v poglavju, kjer se določajo cilji in pa predmet organizacije. Smoter združitve GRADISA
Slovenija ceste, in sedaj tudi PRIMORJA v višjo obliko je ustanoviti veliko in močno asociacijo ^druženega dela na področju gospodarske panoge gradbeništva. Učinek, p ga bo ta združitev prinesla, bo npela vpliv na svoje okolje, tj. na Gradbeništvo in gospodarstvo Slovenije in tudi Jugoslavije ter ga je jnogoče oceniti kot zelo pozitivno, gradbeništvo bo namreč dobilo moč-n° organizacijo, ki bo sposobna prevzemati velike komplekse gradbenih e* s področja nizkih in visokih Gradenj. Pri tem je treba gledati iz Plošnega gospodarskega vidika tu-1 ha pomembno ugotovitev glede acionalnosti naložb v razvoj gradiš panoge, kar pa bo lahko omo-G°cilo le združevanje finančnih sred-ev v sestavljeni organizaciji zdru-,®hega dela in s tem bo zagotovljena Rreiša rast proizvodnje in večja r°duktivnost. S tako uravnanim v spodarjeniem podpisnic sporazuma (Sestavljeni organizaciji združenega Ia bo dosežen smoter združitve, ki va je enako pomemben tudi za slo-^hsko gospodarstvo kot celoto, kot k. vsako posamezno delovno orga-^^eijo, ki se združuje.
Osnovni cilji, ki bi se uresničili po združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela, so v tem primeru naslednji' Hitrejša rast družbenega proizvoda, večja produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost vsake delovne organizacije, ki se združujejo v sestavljeno. To bo mogoče doseči z večjo možnostjo pridobivanja dodatnih finančnih sredstev za razvoj podpisnic sporazuma, večjo možnost zbiranja najugodnejših različic za investicijske naložbe, kar bo povečalo poslovno varnost, utrjevalo samoupravljanje, povečalo socialno varnost delavcev ter zagotovilo večje osebne dohodke in hitrejšo rast življenjske ravni zaposlenih.
Kot že omenjeno izhaja predmet združevanja iz prednosti in ciljev združevanja. Ta predmet so pa lahko samo tiste funkcije, ki jih bodo podpisnice ob združitvi delno ali pa v celoti sporazumno prenesle na sestavljeno organizacijo zdrženega dela. Iz analize Ekonomske integrabil-nosti in ocene primernosti združitve v »GAST« je razvidno in utemeljeno, da bi bile te funkcije naslednje:
razvojna tehnična funkcija, tržna funkcija, organizacijsko-informacij-ska funkcija, finančna funkcija, splošna funkcija in kadrovsko socialna funkcija.
Na tej podlagi in predlogu, ki izhaja iz omenjene analize so že bili začeti prvi osnutki, v kolikšni meri in obsegu bodo delovale navedene funkcije in sicer po predlogu, ki ga pripravlja posebna interna komisija v sklopu že izvoljene komisije za integracijo v »GAST«.
Program bo treba pripraviti takoj po sprejemu sporazuma in v času, ko bo potrebno do kraja konstituirati sestavljeno organizacijo združenega dela.
INTERNA BANKA...
(nadaljevanje s 4. strani) se odražajo v zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev, zagotovitvi likvidnosti m v maksimiranju rezultata.
Pri finančnih odločitvah, predvsem pri preskrbi sredstev za poslovanje je izrednega pomena, da ugotovimo, kakšna je ekonomika pri tem. Merilo'za ugotavljanje, finančne ekonomike je finančnost, ki poka-zu.je, kakšna je cena. za financiranje določene finančne naložbe. Ugotavljamo jo s povezavo rentabilnosti in finančnimi stroški vloženih sredstev. Takšno merilo moramo uporabljati pri vsakem projektu' za vlaganje sredstev v posamezni temeljni organizaciji, kakor tudi pri vlaganjih iz združenih sredstev.
Pri koncentraciji sredstev ali pri združevanju sredstev ne sme priti do odtujevanja teh sredstev od temeljne organizacije, ki jih je ustvarila. Prelivanje sredstev iz ene temeljne organizacije v drugo je lahko le začasno in izključno samo na podlagi, posebej sklenjenih dogovorov z obveznostjo vračanja sredstev tisti temeljni organizaciji, ki jih je ustvarila s svojim delom. Družbena sredstva združujejo temeljne organizacije za doseganje poslovnih ciljev ob skupnem tveganju. Kadar se sredstva združujejo v eno temeljno organizacijo, odgovarja le-ta za združena sredstva.
Zakaj
združujemo sredstva?
Temeljne organizacije v sestavi iste delovne organizacije združujejo sredstva zaradi ohranitve likvidnosti, sanacije tistih temeljnih organizacij, ki bi postale nelikvidne, zlasti pa zaradi razširitve materialne podlage združenega dela.
Združevanje sredstev se pojavlja tudi z vlaganjem sredstev zaradi doseganja skupnih ciljev z drugimi delovnimi organizacijami. Takrat so interesi v tem, da se zagotovijo materialne osnove svojega in združenega dela neke druge delovne organizacije. To je lahko v obliki financiranja. Združevanje sredstev se pojavlja še v poslovnih bankah zaradi ohranitve likvidnosti, sanacije organizacij združenega dela, kadar ne morejo ver izpolnjevati zapadlih obveznosti, zaradi realizacije določenega projekta razvoja druge delovne organizacije, kadar se rezultati vlaganja odražajo na temeljno organizacijo, ki je sredstva združila in končno še zaradi oblikovanja sklada ob ustanovitvi banke.
Sredstva ni mogoče združevati, če ni naprej določen namen, zaradi katerega se združujejo.
Številni so motivi, zaradi katerih prihaja do združevanja sredstev: dopolnitev proizvodnega programa, možnost za razširitev tržišča, prenašanje določene tehnologije in podobno. Brez določene motivacije si ne moremo zamisliti smotrnega vlaganja, zlasti pa ne zainteresiranost vlagateljev, da se bodo sredstva tudi pravilno oplemenitila ter opravila svojo osnovne nalogo v procesu razširjene reprodukcije.
Kadar govorimo o koncentraciji sredstev, ne smemo imeti v mislih to, da se zbirajo sredstva na enem mestu kot neporabljena akumulacija, tj. ostanek dohodka temeljnih organizacij brez opredeljenih in skupno sprejetih programov. Pri tem ima precejšnjo vlogo t. zv. »interna banka«, ki je organizacijska stopnja za urejanje kroženja proste akumulacije v delovni organizaciji, v kateri so s koncentracijo prostih denarnih sredstev združena sredstva temeljnih organizacij. Pri tem je potrebno poudariti, da se z »interno
banko« ne more ustvarjati le kreditne odnose in medsebojno poraču-navanje obresti za več troščna sredstva od trenutno razpoložljivih posamezne temeljne organizacije, kadar se začasno prelivajo med seboj prosta denarna sredstva te akumulacije! Obresti'so lahko le motivacija za združevanje sredstev, vendar mora prejemnik teh sredstev naprej sprejeti zavestno tudi obveznosti za obresti, Hkrati pa naj bi se uporabilo še merilo za finančnost, tj. za smotrnost in rentabilnost vlaganj.
Pri Gradisu je izrednega pomena združevanje sredstev za nabavo težke in srednje mehanizacije.; V strojno . prometnem obratu so združeni težki gradbeni stroji in transportna sredstva, ki jih koristijo gradbene enote pri izvajanju nalog. Racionalnost take organizacije je očitna, saj bi potrebovali izredno več sredstev, če bi hoteli, da bi vsaka gradbena enota imela sama vse potrebne stroje, ki bi tako bili vrh tega še zelo slabo izkoriščeni, ker ne bi bilo vedno za njih polne zaposlitve. S kroženjem težke . mehanizacije po naprej določenem vsakomesečnem programu med posameznimi gradbišči, kakor to zahteva proces dela, daje popolnejšo izrabo razpoložljive mehanizacije. S tem je seveda jasno, da se zmanjšuje tudi potreba po finančnih sredstvih za nabavo mehanizacije, kakor pa bi bilo to potrebno v prej omenjenem primeru.
Gradbeno enote in strojno prometni obrat sklenili nov
samoupravni sporazum
Zaradi uresničevanja skupnih interesov pri novih nabavah mehanizacije, bodisi zaradi ohranitve enake kapacitete ali za povečanje kapacitet so gradbene enote in strojno prometni obrat sklenili poseben sporazum o združitvi v skupnost temeljnih organizacij v sestavu Gradisa. Ta skupnost je bila ustanovljena zaradi delitve dela, ki je osnova pri integracijah, če se hoče dosegati večje rezultate. Vsaka temeljna organ’ zacija samostojno upravlja s svojimi sredstvi in doseženimi rezultati. Pri izvrševanju strojnih storitev vstopa temeljna organizacija strojno prometni obrat neposredno v delovni proces gradbene enote. Tukaj je potrebno uskladiti medsebojne odnose, ki pri takem načinu dela nastopajo, zlasti kar Zadeva področje razširjene reprodukcije in področje prevzemanja tveganja, ki nastaja na trgu. Gre za neposredne interese gradbenih enot za uspešnost dela strojno prometnega obrata in za pravočasnost in učinkovitost izvajanja razširjene reprodukcije v strojno prometnem obratu, Zaradi tega so sklenili med Seboj sporazum in oblikujejo takšno poslovno politika,-ki zagotavlja optimalne rezultate, na podlagi katerih bo mogoče vedno nadomestiti 'dotrajano opremo in stalno modernizirati strojni park; hkrati pa zagotoviti nenehni razvoj vseh temeljnih organizacij.
Združevanje sredstev za nabavo mehanizacije se nanaša predvsem na nabavo tiste nove mehanizacije, ki se smatra kot razširitev kapacitet, tj. za razširjeno reprodukcijo. Za nadomestitev in tudi za modernizacijo strojne opreme mora skrbeti že strojno prometni obrat, sam iz cene za storitve, katero pa kot interno sporazumno določajo vse temeljne organizacije, ki so sklenile prej na-
vedeni sporazum. Zato tudi ni predvidene udeležbe v dohodku strojno ' prometnega obrata, temveč mora vložena sredstva strojno prometni obrat gradbenim enotam vrniti v rokih in pod pogoji, ki se določijo ob sklenitvi pogodbe za združitev sredstev, saj z novo nabavljeno mehanizacijo tudi ustvarja dohodke ter višek vrednosti, ki se mora vračati v denarni obliki zopet nazaj v temeljno organizacijo, ki je sredstva združila zaradi doseganja skupnih interesov.
Instrument planiranja vpeljati
v vsako TOZD
Naši strokovnjaki na gradbišču Bernardin (Stran 12 * »GRADISOV VESTNIK«
Pri združevanju sredstev je nujno vpeljati instrument planiranja sredstev za vsako temeljno organizacijo, v katerem je treba na dolgi rok določiti za vsako leto obveznost temeljne organizacije, ki je prejela združena sredstva, da jih vrne iz svoje dosežene akumulacije. S tem bo preprečeno odtujevanje sredstev in pridobivanje neupravičene koristi. Hkrati s planiranjem sredstev pa je seveda nujno določiti namene, zaradi katerih se bodo sredstva združila in pri tem tudi ugotoviti ali so naložbe smotrne in ali bo dosežena rentabilnost vloženih sredstev v nove investicijske projekte, zaradi katerih je prišlo do potrebe po združevanju sredstev.
Posebno poglavje je bilo na posvetu posvečeno financiranju potreb za delovanje skupnih služb. Tukaj nastopa pojc-m financiranja, kajti skupne službe so delovna skupnost, kjer delavci v tej skupnosti neposredno ne ustvarjajo dohodka za financiranje enostavne in razširjene reprodukcije. To dosegajo delavci skupnih služb v končnem proizvodu oz. storitvi, katere vrednost se ugotavlja v temeljnih organizacijah, za katere delajo delavci skupnih služb. Ustanovljena je bila namreč ta delovna skupnost za opravljanje nalog, ki so skupnega pomena za vse temeljne organizacije združenega dela v sestavu Gradisa.
O vlogi in funkciji »interne banke« je govorila tovarišica Kavčičeva. Ugotovila je, da je uspešnost delovanja »interne banke« odvisna od značaja finančne politike, ki se vodi v organizaciji združenega dela, kajti »interna banka« je instrument finančne politike.
Na vlogo in položaj »interne banke« vplivajo razni čini tel ji (stopnja samoupravljanja v delovni organizaciji, obseg dela in velikost ter število temeljnih organizacij v sestavu delovne organizacije, različnost ekonomskega položaja posameznih delov delovne organizacije, predmet poslovanja, prostorska razporejenost in podobno).
»Interna banka« je opredeljena kot organizem, katerega temeljna naloga je omogočanje, da se optimalno koristijo finančna sredstva temeljnih organizacij združenega dela v sestavu delovne organizacije, ki so se dogovorile o enem žiro računu pri. banki in ob tem tudi o koncentraciji denarnih sredstev, s pogojem, da bo za vsako temeljno .organizacijo voden interni tekoči.račun in to pri »interni banki«.
Nujna zahteva je, da so za temeljne organizacije zaradi ustreznosti finančnih odločitev vedno na razpolago osnovne informacije, predvsem o potrebnih obratnih sredstvih, njih oblikah ter o virih teh sredstev v daljšem ali krajšem časovnem obdobju. Sem spadajo zlasti pomembni plani terjatev do kupcev (investitorjev) in obveznosti do dobaviteljev; na tej podlagi je mogoče planirati priliv in odliv finančnih sredstev. Finančna funkcija je v pristojnosti temeljnih organizacij, medtem ko je »interna banka« oziroma finančna služba kot strokovna služba izvrševalec te funkcije.
V okviru »interne banke« oblikujejo denarna sredstva določene denarne tokove, kateri pogojujejo likvidnost temeljnih organizacij, ki so združene v delovni organizaciji —
. podjetju. ...
Denarni' tokovi, ki tvorijo skupna denarna sredstva v »interni banki« so razdeljeni na sredstva za nabavo osnovnih sredstev, za obratna sredstva, denarni del amortizacije, denarni del sklada skupne porabe, rezervna sredstva, združena sredstva temeljnih organizacij, krediti poslovnih bank in med letom ustvarjena a še nerazporejena akumulacija temeljnih organizacij. Nadaljnja deli-

Iz seminarja v Portorožu
tev je še na dolgoročne in kratkoročne denarne tokove. Med seboj se denarni tokovi ne bi smeli prelivati
Kroženje vseh denarnih tokov je v okviru žiro računa pri banki, za vsako temeljno organizacijo pa preko internega tekočega računa, ki jih vodi »interna banka«.
Solidarna
odgovornost
Glede na to, da je dogovorjena med temeljnimi organizacijami v Gradisu neomejena solidarna odgovornost in si naši upniki popiaču-jejo svoje terjatve iz žiro računa pri banki, prihaja do tega, da se poravnavajo tudi obveznosti temeljne organizacije, ki pa trenutno nima na internem tekočem računu prostih sredstev V takem primeru se uj>o-rabijo prosta denarna sredstva druge temeljne organizacije. Tako nastopijo v »interni banki« terjatve in obveznosti posameznih temeljnih organizacij združenega dela v sestavu Gradisa, to je notranje kreditiranje. Na ta način je dosežena večja likvidnost podjetja kot celote. Medsebojna razmerja • pri notranjem kreditiranju pa je potrebno urediti. Po naši ustavi se zahteva, da temeljna organizacija izpolnjuje svoje obveznosti takoj, ko zapadlo v plačilo. Biti nelikviden, to 1= da temeljna organizacija ni sposobna izpolnjevati svojih obveznosti do drugih ob zapadlosti, je torej protiustavno. Zaradi tega je nujno potrebno vpeljati finančno planiranje kot sredstvo za doseganje likvidnosti.
Prek »interne banke« se realizira tudi združevanje sredstev temeljnih organizacij, ki so se zaradi določenih interesov odločile za posamezne namene združiti svoja denarna sredstva dosežene akumulacije. V »interni banki« se mora voditi o gibanju teh sredstev točna evidenca, kajti združena denarna sredstva se ne smejo v nobenem primeru pojaviti kot osamosvojena oblika finančnih sredstev, ki bi jih upravljale posamezne strukture na nivoju podjetja.
S samoupravnim sporazumom o združevanju temeljnih organizacij v GIP Gradis so temeljne organizacije sklenile osnovati »interno banko« in tudi določile okvirne naloge te »banke«. Izvoljen je tudi po delegatskem principu poseben samoupravni organ, odbor »interne banke« in so z omenjenim sporazumom določene tudi njegove pristojnosti. »Interna banka« v Gradisu deluje praktično od januarja 1974. leta in se poslovanje stalno izpopolnjuje.
Posvet je dal prve osnove za boljši pristop k urejanju notranjih finančnih in ekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela na osnovah določil ustave in zakonov, ki iz tega. izhajajo, dalje pa še za izpopolnjevanje . vodenja poslovne politike v podjetju Upravljanje s sredstvi družbene reprodukcije je ena od pomembnih in neodtujljivih samoupravnih pravic delavcev v temeljnih organizacijah. Da bomo uresničili ustavna načela, bo potrebno za izpolnitev in ureditev notranjih finančnih odnosov pristopiti k realizaciji nakazanih smeri. Predvsem bo moral odbor interne banke iz svoje samoupravne pristojnosti sprejeti določen program za izpeljavo potrebnih ukrepov. ..
Zaključki s posveta o »interni banki"
1.	V celoti se osvoji vsebina omenjenega materiala za seminar v Portorožu od navedenih avtorjev:
— Koleto Vinko — Medsebojni ekonomski-finančni odnosi v Gradisu,
— Zupančič Rajko — Združevanje sredstev v TOZD Gradisa,
— Kavčič Angela — Mesto, vloga in funkcije internih bank v organizacijah združenega dela.
2.	Pri kratkoročnem kreditiranju navedenem v poglavju Interna banka Gradisa, str. 40 se je potrebno dogovoriti še o naslednjem:
a)	kdaj lahko »interna banka« dovoli prekoračitev salda na internem tekočem računu temeljne organizacije združenega dela;
b)	do katere višine se lahko povzpne negativen saldo na internih tekočih računih TOZD in koliko časa je možna prekoračitev, to pomeni točno določiti višino in časovno omejiti negativne salde fto naj bi bilo predvidoma brezobrestno, glede na to, da imamo sklenjeno neomejeno solidarno odgovornost in si zaradi tega glavni upnik poplača svojo terjatev iz kateregakoli internega tekočega računa temeljnih organizacij združenega dela;
c)	določiti je potrebno sankcije za tiste temeljne organizacije združenega dela, ki se ne ravnajo v smislu zgoraj omenjenih določil.
3.	Po podatkih za leto 1974 je ugotovljeno, da je centralno skladišče vezalo prek 48% vseh razpoložljivih internih sredstev, ki so v kroženju (pod naslovom interni krediti). Za sredstva, vezana v zalogah central-^ nega skladišča, so se koristnikom (tistim, ki so prek uvedenega avtomatizma dali sredstva) priznale aktivne obresti, po 10% obrestni meri. Kajti ta sredstva bi praviloma morala biti prikazana kot združena sredstva temeljnih organizacij združenega dela, ki so koristniki skladišča, glede na delež materiala, ki ga imajo v centralnem skladišču. Temeljne organizacije združenega dela bi naj posebej s .sklenjenimi dogovori (pogodbo) določile, katere materiale bodo nabavljale skupno -prek centralnega skladišča, količine, planiranje nabave itd. Praviloma ne bi smeli centralnega skladišča vključiti v sistem obrestovan ja.
4.	V zvezi z likvidnostjo je potrebno posebej poudariti,' kako se analizirajo činitelji, ki vplivajo na likvidnost posamezne temeljne organizacije združenega dela Pri uvajanju 'internih finančnih odnosov je nujno, da temeljne organizacije združenega dela, bolj pazljivo zasledujejo naslednje
—	zaloge materiala, končnih izdelkov, nedokončano proizvodnjo (obračun nedovršene proizvodnje),
—	odnose do dobaviteljev v zvezi z nabavo (skušati doseči odlog plačila brez zamudnih obresti),
—	rešiti vprašanje prenosa avansov med temeljnimi organizacijam' združenega dela. upoštevajoč načela, da ne sme hiti obrestna mera višja kot .je , bila pri. pridobit vi avansa.

Gradis v Ptuju
Ptuj leži v nižini med vinorodnimi vrhovi Slovenskih goric in Haloz ob Dravi v polkrogu okoli grajskega hriba Mesto šteje okrog 10.000 prebivalcev. Na njegov nastanek in razvoj so vplivale hidrografske, geomorfološke ter prometne razmere in v nemajhni meri tudi strateški položaj, ker leži mesto na prehodu čez Dravo ob prastari jantarni cesti, ki je vodila od Baltskega do Jadranskega morja. Ta prehod čez Dravo pa ni pomemben samo krajevno; tu je obenem tudi najlažji prehod in najkrajša pot iz Panonske nižine v alpski in kraški svet ter dalje proti Jadranskemu morju.
Po Svoji preteklosti je Ptuj tudi eno naj starejših mest. V njem so številni kulturnozgodovinski spomeniki- Ti spomeniki pričajo o živahnem delovanju človeka od najstarejših dob do danes na tem področju. Najznamenitejša stavba v Ptuju je grad, ki se dviga na grajskem hribu in je viden daleč naokrog s svojim renesančnim obrambnim sistemom obzidij in stolpov, ki dajejo mestu tudi značilno podobo. V starem delu mesta so posebej znamenite naslednje stavbe: proštijska cerkev, minoritski samostan, nekdanji dominikanski samostan, mestni stolp z Orfejevim znamenjen ter dve Mitrovi svetišči v Hajdini.
V povojni izgradnji Ptuja in okolice smo gra-disovci nastopali kot glavni izvajalci vseh večjih objektov. Najprej smo izgradili gigant naše aluminijske industrije tovarno »Boris Kidrič« pri Strniščni ali kot se danes imenuje v Kidričevem. Zgradili so kompleks objektov mesokombinata »Perutnina Ptuj«, blagovnica »Panonija«, lepotica nove arhitekture v Ptuju, je delo naših ljudi, zgradili smo nove hale v TAP, za komunalno podjetje skladiščno halo, 5500 m2 skladišča za »Mercator« — vsi ti objekti so tipske armiranobetonske montažne hale tipa GRADIS Maribc-t. V prejšnjem letu smo se vključili tudi v stanovanjsko izgradnjo, stolpič TAP je že vseljen. Trenutno delamo na treh krajih v Ptuju, rekreacijsko turistični center, tovarna močnih krmil in bencinski servis. Naj današnji sestavek vsaj v grobih orisih predstavi te objekte.
Investitor izgradnje tovarne močnih krmil je mesokombinat »Perutnina« Ptuj, podjetje, ki smo zanj že mnogo zgradili. Obstoječa tovarna močnih krmil ima kapaciteto 28.000 ton močnih krmil letno, z razširitvijo pa bo dosegla 88.800 ton Produkcijski proces v tovarni je sledeč: material se preseje, uskladišči, preko avtomatskih naprav v določenih proporcih dozira v .mešalnici, kjer se hemogenizira in doda je tekoče komponente ter granulira in transportira v vreče ali vozila za nasuti tovor. Glavni materiali v proizvodnji močnih krmil so: koruza, soja, ribja mast, sončične tropine, mesna moka, lucerna, apnenec in drugi. Močna krmila bo investitor v glavnem koristil za prehrano perutnine tako za lastno proizvodnjo kot za kooperante.
Sedanja etapa graditve obsega sledeče objekte grajene v zaporedju drug do drugega, silosi za žito, mešalnica, silosi za težko tekoče blago, podno skladišče z zakloniščem ter več manjših spremljajočih objektov. Projektno dokumentacijo je izdelal Slo-
venija projekt iz Ljubljane. Naj vam v grobih obrisih preaauivimo omenjene uujekte, ki postavljeni zaporedno v smeri vznod—zanod tvorijo zaključen kompleks. Silosi oostajajo iz dvakrat po devet osmerckotnih celic z notranjo mero 5,40 X 5,40 metra. Omenjeni silosi so situirani tako, da ustvarjajo osem manjših celic kvadratnega prereza s stranico 2,15 m. Silosi so visoki ca. 38 m, izvedba armiran beton v drsnem opažu.
Mešalnica je tlorisnih mer 11 X 12 m, višine pa 42 m. Objekt, grajen v armiranobetonski konstrukciji ima 9 etaž.
Silosi za težko tekoče blago se sestojijo iz dvajsetih celic 3 X 4 m in se pnejo v višino 21 m.
Podno skladišče meri po dolžini 31 m, široko je 17 m, višina objekta znaša 10 m. Objekt je armiranobetonska konstrukcija z betonskimi povez-niki, ki nosijo streho.
Razen vpisanih bo potrebno zgraditi še več manjših objektov ter urediti ceste in zelenice. Ob našem obisku je delovodja Franc Predikaka s skupino tesarjev pripravljal gradbene profile za objekte. Gradbišče je že očiščeno humusa, prav tako je urejena dovozna pot. Vrtljivi stolpni žerjav Liefoher 45 t/55 izdelek mariborske Metalne je že zmontiran in pripravljen za pričetek gradnje. Prostori za zaposlene delavce in vsi pomožni prostori se urejujejo v barakah, ki jih montira naš obrat iz Škofje Loke. Elaborat o ureditvi gradbišča je izdelal oddelek priprave dela GE Maribor.
Sektorskega vodjo gradbenega tehnika tovariša Petra Ilca, smo srečali na gradbišču rekreacijskega centra. V bližini izvira termalne vode so Ptujčani sklenili zgraditi svoj RIC z letnim in zimskim kopališčem z vsemi vzporednimi objekti in športnimi igrišči. V programu so naslednji objekti: olimpijski bazen z zalivom za skoke, rekreacijski bazen z umetnimi valovi, otroški bazen, garderobe, zimski bazen, restavracija, upravna zgradba, objekt za tehniko, savna in ambulanta. Vse stavbe centra so predvidene v armiranobetonski montažni konstrukciji tipa GRADIS Maribor. Bazeni so betonski in obloženi s keramiko. Arhitektonske načrte je izdelal projektivni biro »Investe« iz Ljubljane, statični del pa je obdelal dipl. ing. Bojan Špes s svojim razvojnim oddelkom. Dela na obeh velikih gradbiščih bodo po besedah tov. Ilca končana do avgusta letos. GRADIS slavi v Ptuju po kvalitetni in hitri gradnji in ni da bi dvomili v napoved našega mladega strokovnjaka.
Ob novi hitri cesti, ki je povezala Maribor oziroma Ptuj z Zagrebom, gradimo v Podlehniku nov bencinski servis za Petrol. Objekt je že v zaključni fazi. Delovodja Alojz Dobnik nam je pripovedoval o težavah, ki so jih graditelji morali premagovati pri vkopu cistern in utrditvi cestišča. Ob deževju namreč podtalnica močno naraste in brez milosti uniči trud mnogih dni. Sedaj je objekt že v taki fazi, oziroma so izvedeni vsi preventivni ukrepi, da te bojazni ni več.
Poslovili smo se od prijaznih domačinov in jim zaželeli mnogo delovnih uspehov. Prepričani smo, da se bogata oziroma uspešna tradicija GRADISA v Ptuju nadaljuje ter da bomo čez nekaj mesecev priča novim uspelim zaključkom del.
Š. M.
iz arnsva — vodstvo gradbišča za Mercator	Blagovnica Panonija na Titovem trgu v Ptuju
— Škeriak, inž. Flajs in Mernik
Novi cestno prometni predpisi - VII
. Marsikaj, kar smo na vozniškem j^Pitu odlično znali in tako tudi dokazovali, postopoma pozabljamo. To ahko sklepamo po tem, ker skorajda na vsakem koraku vidimo napaja? za napako, ki jih delajo avtomo-Pilisti, motoristi, kolesarji in drugi. ‘ tornetne napake, ki postopoma prihajajo voznikom v navado pa so v določenih okoliščinah usodne.
Danes si na kratko oglejmo, kaj "toramo vedeti in ne pozabiti iz po-rlavia o spremembi smeri vožnje. Ni toeno, kako bomo ravnali pred tem, , 0 bomo z vozilom (velja tudi za j,°lesarje in motoriste) želeli zape-,Jab na desno ali na levo. Pri tem zelo pomembno to, da moramo ak prometni manever oceniti, advideti morebitne nevarnosti in z treznim znakom drugim naznaniti aso namero spremembe smeri vož-dje.
v ^tovila, ki veljajo za zavijanje z °?bcm pravijo:
^ Voznik ki zavija z vozilom na ^QSno- mora to storiti tako, da vozi de krajnem prometnem pasu ob snem robu vozišča. Voznik, ki za-Hl?,2 v°zilom na levo, mora to stojko, da vozi po skrajnem levem
prometnem pasu ob srednji črti in ob zamišljenem ali zaznamovanem loku, ki veže dve srednji črti bočnih vozišč, oziroma po prometnem pasu ob levem robu ceste z enosmernim prometom, razen če ni s prometnimi znaki na cesti drugače določeno. Voznik mora na zadostni razdalji pred križiščem zavzeti z vozilom položaj na tistem prometnem pasu, po katerem mora voziti ob zavijanju.
Če bi ravnali drugače od predpisanega, bi v celoti porušili določen prometni red in naše napačno ravnanje bi sprožilo nevarne situacije, ki jih drugi vozniki niso mogli predvideti, Med drugim je zelo važno tudi to. da če smo se napak razvrstili pred križiščem, glede na našo nameravano smer vožnje, moramo nadaljevati vožnjo- v smeri, kamor vodi prometni pas, na katerem smo se razvrstili.
KAZNI:
— Z denarno kaznijo od 200 do 1000 din ali z zaporom do 2 mesecev se kaznuje voznik, ki pri zavijanju ni zavzel z vozilom položaja na prometnem pasu, po katerem mora vo-
ziti ob zavijanju in je zaradi tega povzročil neposredno nevarnost za drugega udeleženca v prometu.
Vozniku se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do 6 mesecev.
— Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje voznik, ki je s prekrškom nepravilne spremembe smeri vožnje povzročil neposredno nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometno nezgodo.
Vozniku se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do 3 mesecev.
— Z denarno kaznijo 100 dinarjev se takoj na mestu kaznuje voznik, ki nepravilno zavzame položaj z vozilom pred križiščem glede na smer vožnje oziroma zavijanja.
— Z denarno kaznijo 50 din se takoj na mestu kaznuje voznik, ki z vozilom nepravilno zavija skozi križišče.
Prihodnjič:	prednost vožnje na
križišču.
Marjan Metljak
Delavsko naselje v Krškem
Delegat v samoupravni družbi
Pod tem naslovom smo se udeležili dne 19. in 20. marca predavanj delegati temeljnih delegacij iz vseh petih TOZD GIF GRADIS
iz Maribora.
Predavanje je pripravila delavska univerza z Višjo pravno šolo skupaj s komisijo za usposabljanje delegatov občine Maribor.
Da je razvijanje delegatskih razmerij pri novi vsebini našega samoupravnega socialističnega sistema, smo se dosledno zavedali delegati s polnoštevilno udeležbo, ter pri tem spoznali naloge in odgovornost nas vseh, ki smo dolžni storiti kar največ, da to temeljno načelo nove ustave zaživi v naši samoupravni praksi.
Obdelane so bile teme:
— Družbenoekonomska ureditev SFRJ
— Družbenopolitična ureditev v Jugoslaviji
— Temelji delegatskega in skupščinskega sistema
— Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori
— Komuniciranje v delegatskem sistemu.
Z zanimanjem smo spremljali razprave s predavatelji, še toliko bolj, saj so izhajali iz prakse. Za nas delegate zanimivo predavanje je bilo samoupravni sporazumi ter ugotovitev, kaj je samoupravni sporazum in kaj je družbeni dogovor.
Za oba dokumenta velja osnovno načelo, da sta sredstvo za merjenje medsebojnih odnosov.
Pri samoupravnem sporazumu nastopajo subjekti sporazumevanja delavci v TOZD, OZD in drugih delovnih skupnostih, ali občani v Krajevnih skupnostih, skratka nosilci temeljnih oblik samoupravljanja.
Pii družbenih dogovorih pa nastopajo izvedene oblike samoupravljanja, kot izvršni svet, samoupravne interesne skupnosti, zveza sindikatov, občinska skupščina itd.
Za nas Gradisovce je ustanavlja-.nje TOZD že zgodovina, pa vendar je bilo zanimivo, s kakšnimi težavami se srečujejo delovne organizacije v postopku ustanavljanja TOZD. Z interno zakonodajo imamo v GRADISU urejen samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pri tem pa vloga sindikata v samoupravnem sporazumevanju zato ne bi o tem obravnaval.
Zadržal se bom na komuniciranju v delegatskem sistemu. Uspešnega gospodarjenja in samoupravljanja v socialistični družbi si ne moremo zamišljati brez dobro razvitega sistema informiranja. Sleherni občan, zaradi delitve dela vključen v sistem samoupravljanja in gospodarjenja na takšnem ali drugačnem delovnem mestu mora nastopati glede na mesto in položaj, tako v vlogi tistega, ki informira, kakor tudi v vlogi tistega, ki je informiran. Zato tudi odločno preudarja naša ustava javnost informacij in dostopnost njihovih
virov. Posebej kaže omeniti obveščenost kot sredstvo kontrole in povečanje odgovornosti pri delu. Vedno širši krog ljudi osvaja spoznanje, med drugim tudi na osnovi dosedanje samoupravne prakse — da samoupravljanje v obliki, ko vsi o vsem odločajo, nikakor ne bo mogoče. To pomeni, da bomo še dolgo vezani na medsebojno zaupanje, na poverjen j e samoupravnih pravic manjših skupin, to je tudi sedaj, ko delavci v podjetju prepuščamo svoje samoupravne pravice samoupravnim organom. Samoupravni delegatski sistem komuniciranja mora biti odprt tako, da je vsem delovnim ljudem dejansko omogočena vključitev v pretok informacij, V TOZD samoupravni skupnosti, kjer ni ustreznega samoupravnega sistema informiranja, ni mogoče pričakovati uspešnega komuniciranja delegatov. Med delegacijo in delovnimi ljudmi, ki so jo izvolili, mora obstajati stalna komunikacija. stalna delovna povezanost, ki omogoča delegaciji, da sporoča svoji samoupravni skupnosti probleme, ki so v obravnavi, delovnim ljudem pa izraža svoja stališča in interese. Delegacija mora obvezno odgovoriti na vse pripombe, stališča in predloge delovnih ljudi, in jih po možnosti tudi upoštevati, komuniciranje med delegacijo in člani temeljne samoupravne skupnosti je torej dvosmerno — poteka od delov-k delovnim ljudem — in to v vseh fazah dogovarjanja oziroma sprejemanja družbenih odločitev. Vsled tega se mora delegacija o najpomembnejših zadevah posvetovati z vsemi delovnim," ljudmi sli vsaj z delavskim svetom Pri trm n n bi morala delegacija pri svojem vsakodnevnem delovanju napraviti selekcijo informacij — odloča, katere informacije gredo do vsakega člana temeljne samoupravne skupnosti, katere bo sporočila samo samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam itd
Pravočasna obveščenost, večja usposobljenost delavcev in boljša organizacija informiranja omogoča delavcem tudi lažje in hitrejše odločanje, če le odločanje izbiranje izmed več močnih in ponudenib odločitev, morajo tisti, ki odločajo, vedeti za smotre in posledice vsake izmed ponudenih variant in možnih odločitev.
Prav tako je v statutu podjetja GIP GRADIS ter statutih TOZD napisano posebno poglavje o informiranosti, ki določa temeljna načela o informiranosti. Nas delegate pa zanima, kako in konkretno se bomo lotili informiranja v našem vsakdanjem delovnem okolju.
Ta ugotovitev je bila podana tudi na seminarju za organizatorje informiranja v Kranju. ALI VELJA? Srečali se bomo na enodnevnem seminarju, ter obdela',' kn^-v^tno problem informiranja in obveščanja v GRADISU.
R. J.
Delegati
Preden se gradbeniki odločijo, da bodo začeli graditi popolnoma nove, potresno varne stolpnice, postavijo v laboratoriju model bodočega objekta. Seveda vgradijo prav take materiale, prav taka gradbena veziva in natanko take temelje, kakršni bodo v resnici. Na posebni potresni mizi nato simulirajo potres. Nekajsekundni potres je dovolj, da ugotove trdnost zamišljenega objekta. Poskus, ki seveda ni poceni, lahko ponavljajo toliko časa, dokler modelna zgradba ne vzdrži najhujšega potresa v naših razmerah, ki traja poljubno dolgo.
Čeprav ti poskusi niso poceni, so še vedno »ce-. nejši«, kot če bi z resničnimi in naseljenimi poslopji čakali potres in potem do naslednjega potresa po krvavih izkušnjah zgradili trdne hiše. Hišo je mogoče pomanjšati, cele tovarne oziroma celega proizvodnega procesa (če izvzamemo vzorčne delavnice, ki niso nikoli natančni posnetek resničnih proizvodnih odnosov), pa ne moremo. Zato si v industrijski proizvodnji pa tudi drugje vse prepogosto dovolimo, da na pamet ali pa z napačnimi izračuni postavimo proizvodne linije. Ko proizvodnja nekaj časa teče, pogosto spet na pamet in ob »planirani« izgubi popravljamo in dopolnjujemo proces.
V naši praksi vse prepogosto »simuliramo«, delamo poskuse, ki se včasih obnesejo, včasih pa tudi ne. na pravih tovarnah in z živimi ljudmi.
Programski paket GPSS (General Purpose Si-mulation System) omogoča, da na računalniku brez večjih finančnih tvegan) simuliramo številne probleme, ki zajemajo proizvodnjo, organizacijo proizvodnih postrojenj, organizacijo servisnih delavnic, strategijo obdelave delovnih nalogov, računalniške sisteme, telefonske centrale in kompleksnejše sisteme avtomatskega krmiljenja. Ta visoki računalniški programski jezik se ie uveljavil zlasti pri odpravljanju ozkih grl v proizvodnji.
Kaj torej lahko industrija in ostali pričakujejo od GPSS? Izredno veliko!
Programerji izdelajo na primer model neke delavnice. V program vnesejo vse podatke, vse elemente, ki nastopajo v resnici, od števila strojev, do njihovih zmogljivosti, tekočih trakov, delavcev, merilnih naprav in drugih priprav, ozkih grl ipd.
Tako simulirano »tovarno« vlože v računalnik, ki zelo hitro preračunava različne možnosti. Tako v najkrajšem času izračuna, kakšne proizvodne rezultate bi dosegli, če bi npr. ob istem številu strojev povečali število delavcev, ali pa, kakšen proizvodni rezultat bi dobili, če bi povečali hitrost tekočega traku, hkrati premestili 3 delavce in dodali še enega nadzornika. Računalnik izračunava
vse variante, jih primerja med seboj in poišče najoptimalnejšo rešitev. Ob koncu simulacije daje računalnik na zahtevo uporabnika rezultate izračunov tudi v grafični obliki.
Organizatorjem proizvodnje, analitikom, tehnologom in drugim pa bo verjetno povedal o možnostih, ki jih nudi programski paket GPSS naslednji problem iz proizvodnje:
Kontrola kakovosti
Proizvodna linija da v 2 urah 5 do 10 kosov nekega proizvoda. Na njenem koncu obstanejo proizvodi v posebni posodi. Trije kontrolorji jih jemljejo iz nje in jih pregledujejo. Predvidevamo, da je v posodi prostora za 10 kosov. Ko je poina, se proizvodna linija avtomatsko ustavi, dokler ni zopet prostor vsaj za 1 kos.
Vsak kontrolor opravi 4 delovne operacije:
a)	vzame kos iz posode m ga pregleda — čas 2 ± 1 min
b)	čaka na enega od dveh osciloskopov. Pripravi osciloskop in izmeri proizvod — čas 26 do 42 min
c)	označi kontroliran kes in izipolni kontrolni dokument — čas 2 ± 1 min
d)	čaka da je embalažni stroj prost, potem proizvod zavije — čas 16 ± 10 min
Po 4. operaciji se prične kontrola naslednjega kosa.
Vprašanja:
1.	kolikšen je povprečni čas. kontrole enega
kosa
2.	koliko kosov je izgotovljenih povprečno na uro
3.	kateri od naslednjih ukrepov bo najbolj pospešil produktivnost.
a)	en kontrolor več ali
b)	,en osciloskop več ali
c)	en embalirni stroj več
GPSS • je organizatorjem proizvodnje v bistvu novo, hitro in učinkovito orodje, tako kot ročni elektronski kalkulator, mrežni plan in podobno.
Simulacije z GPSS so namenjene v prvi vrsti uporabnikom, ki nimajo sicer nobenega stika z računalnikom in se tudi ne žele poglabljati v programiranje, pač pa so usmerjeni predvsem v reševanje raznih organizacijskih in planskih problemov v organizacijah združenega dela.
Sekretar ZK skupnih služb na delovni akciji z mladinci
Spomenik obnovljen
Akcijam za lepši izgled mesta ob praznovanju 30-letnice zmage nad fašizmom ter množičnega manifestativnega pohoda po poteh ob žici okupirane Ljubljane so se odzvali tudi naši mladinci. Naše podjetje je namreč zadolženo za vzdrževanje spomenika »Ob žici«, ki je postavljen na griču za Ljubljanskimi opekarnami. Prav ta čas je bi) najbolj primeren, da to akcijo izvedejo. Pod vodstvom sekretarja ZK skupnih služb Eda Razdriha so z udarniškim delom lepo očistili okolico, sam spomenik in vklesane črke ponovno lepo pobarvali. Čeprav malenkostna poteza, pa vseeno vredna pohvale in priznanja.
Vojak Petkovič nagrajen
Cini nam posebno zadovoljstvo da vas obavestimo da je vaš član radnog kolektiva	PETKOVIČ	IVAN	nosilac značke	»Prime-
ran vojnik«. Nedavno	je Savezni	sekretar za narodnu	odbranu
UStanovio pcmenutu značku kako bi se i na ovaj način istakii najbolji vojnici u jedinicama i na adekvatan način nagradili za postignute uspehe. Značka »Primerah vojnik« dodeljuje se samo, izuzetno, najbolj im vojnicima ko ji svojim primerom utiču na ja-čanje vojnog kolektiva, postignu odiičan uspeh u vojno-stručnoj obuci i d ru š v en o- pol i i č k om obrezovanju,	prednjače u razvijanju
drugarstva i bratstva	i jedinstva	medju	vojnicima i u	svakom
drugom pogledu služe za primer vojnicima svoje jedinice.
Zahvalni smo vam što ste u svojim redovima osposobili i vaspitali ovakvri' člana i što je i vašim trudom Armija dobila jednog od najboljih.
Naša jedinica se ponosi što u svojim redovima ima takvog, vojnika, pa i vašem kolektivu poručujemo da se ponosite što imate takvog člana u svojim redovima.
Komandant pukovnik Milan Kunjadič
Slab start mariborskih šahisto'
v občinski sindikalni ligi
V mesecu februarju se je pričele občinsko sindikalno šahovsko tekmovanje v Mariboru. Moštva so razdeljena v tri lige pač glede na jakost moštev. Naši šahisti so na osnovi lanskoletnega uspeha uvrščeni v prvo A ligo. V tej ligi tekmuje šestnajst šestčlanskih ekip. Prvotno je bilo prijavljenih osemnajst ekip, vendar sta dve ekipi odstopili od nadaljnjega tekmovanja.
Sahisti Gradisa so tekmovanje pričeli zelo slabo. Mogoče je temu tudi vzrok dejstvo, da so v prvih kolih imeli za nasprotnike igralce ekip, ki so trenutno v vodstvu. Nekaj opravičila pa je tudi v dejstvu, da zaradi obveznosti ne nastopajo vedno v najmočnejši postavi. Predvsem proti boljšim ekipam, ki se borijo za vrh lestvice, smo opazili, da naši igralci nimajo dovolj izkušenj.
Večkrat se je namreč primerilo, da smo zgubili že dobljene ali najmanj neodločene partije.
Do sedaj smo odigrali pet srečanj in dosegli naslednje rezultate: Gradis : PTT 0,5 : 5,5 Hidromontaža Gradis 3,5 : 2,5 Gradis : TAM T 2:4 Strojna : Gradis 2,5 : 3,5 Gradis : ELKO 1,5 :4,5 PKS : Gradis 1,5 : 4,5
Upamo, da bomo v., prihodnjih kolih dosegali boljše rezultate, ker igramo proti ekipam, ki so enakovredne našemu moštvu, ter bomo s tem dosegli naš cilj, da se tudi letos obdržimo v prvi A ligi.
Odigrali smo tudi redna mesečna hitropotezna turnirja za mesec februar in marec 1975. Za mesec februar so posamezni igralci osvojili naslednja mesta:
Točk
1.	Balajc Stefan	7,5
2.	Ferlan Boris	6
3.	Senjur Franc	5,5
4.	Petelinšek Boris	5
5.	Ban Tomo	5
6.	Jovičevič Sičo	5
7.	Bajec Peter	4,5
8.	Vedlin Alojz	3 5
9.	Čoki Zvonko	2
10.	Hrženjak Josip	0
Igralci so dosegli rezultate, ki smo jih predvidevali pred turnirjem. Veliko negativno presenečenje pa nam je pripravil Jovičevič Sičo, ki je eden naših najboljših hitropoteznih igralcev
Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju marca pa so igralci osvojili naslednje število točk
		Točk
1.	Senjur Franc	8,5
2.	Balajc Stefan	6.5
3.	Jovičevič Sičo	6
4	Bajec Peter	5
5	Petelinšek Boris	5
6.	Ferlan Boris	4,5
7.	Ban Tomo	3
8.	Dečman Branko	3
9.	Vedlin Alojz	2.5
10. Hrženjak Josip	0
Prijetno je presenetil Senjur Franc, ki je oddal samo po! točke vse ostale partije pa je dobil.
F. S.
KEGLJAČI PONOVNO PRVI?
V zadnjem kolu slovenske kegljaške lige so Gradisovci klonili proti ekipi Hmezada in Žalca in se bodo tako v ponovnem dvoboju za naslov prvaka srečali z ekipo Konstruktorja iz Maribora. Obe ekipi1 sta zbrali namreč enako število točk in po pro-pozicijah se bosta morali ekipi ponovno srečati, tokrat na nevtralnem terenu.
VOJAKI PIŠEJO
Oglašam se iz Niša, kjer služim vojaški rok. Upam, da bo teh 150 dni kmalu minilo in se bom vrnil nazaj v kolektiv. Prek časopisa bi rad pozdravil Martina Premužič ter vse tovariše, s katerimi sem delal pri podjetju Gradis.
Prosim, da mi pošiljate, če je mogoče »Gradisov vestnik« na naslov: Stjepan Premužič V. p. 3038/3 18002 Niš
SsIb®*
9 gradbeno pod je r jp i;" DRAVOGRAD “
GRADBEMH DELAVCEV
KOROŠKE REGIJE
movalka Jadranka Bodner zasedla drugo mesto v slalomu in tretje v teku. Na peto mesto pa se je plasirala v teku Ivanka Pšeničnik.
V borbi za prehodni pokal, ki ga je ravenska enota Gradisa osvojila letos že tretjič, pa je bil vrstni red
683,87 točk 629,83 točk 231,62 točk
1 Gradis Ravne
2.	GP Dravograd
3.	GP Prevalje
V Ravnah pa je bil sneg
Tudi letos niso Korošci pozabili, da se pomerijo na snegu, kakor pač vsako leto. Letos so bile že »IV. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE« gradbenih delavcev Koroške regije, teh pa ni malo, saj so se letošnjih tekem udeležila sledeča gradbena podjetja:
1.	Gradbeno podjetje »Stavbenik« — Prevalje
2.	Gradbeno podjetje Slovenj Gradec
3.	Gradbeno podjetje Radlje ob Dravi
4.	Monter Dravograd
5.	Inštalater Prevalje
6.	Samostojni obrtniki Ravne na Koroškem
7.	Gradbeno podjetje Dravograd kot prireditelj in
8.	Gradis TOZD Ravne na Koroškem.
Krasen sončni dan in odlične snežne razmere so 1. marca 1975 privabile na Ošvenov travnik pod Uršljo goro vse udeležence. Na sporedu je bil veleslalom . na 600 m dolgi progi s 23 vraticami in tek na 3 km dolgi progi, rezultati pa so bili sledeči:
Veleslalom
45 tekmovalcev
Janez Hrovat že peto leto uspešno čuva naš skupni inventar
1.	inž. Janez Herzog — Gradis
2.	Maks Čekon, Gradis
3.	Rok Navodnik obrtniki Ostali Gradisovci pa so se plasirali na sledeča mesta:
9.	Srečko Konte
10.	Avgust Škrinjar
13. Franc Turk
20.	Marjan Starovasnik
21.	Tone Zaletel
22.	Ivan Grabnar
V tekih se je pomerilo 11 tekmovalcev, ki so zasedli sledeča mesta:
1.	Zdravko Vozič — Gradis 7,04,1
2.	Martin Oblak — Gradis 8,01,5
3.	Inž. Peter Gorjanc
Dravograd	8,22,5
Ostali Gradisovci pa so
zasedli še mesta
4.	Franc Turk	9,04,1
5.	Tone Zaletel	11,09,8
Pri ženskah, kjer je bila udeležba bolj maloštevilna, pa je naša tek-
Po objavi rezultatov v smučarski koči smo imeli skupno kosilo, kjer je bilo določeno, da drugo zimo organizira te tekme ravenska enota
Na kraju ne smemo pozabiti na našega bivšega Gradisovca inž. Petra^ Gorjanca, ki mu poleg smučarskega kluba Fužinar gre vse priznanje za brezhibno organizacijo. Vredno je, da se ga na tem mestu javno pohvali.
Še par posnetkov in pogled na ne-omadeževano Koroško idilo, preko Prežihovih Kotelj, tja do Slovenj Gradca in industrijskih Raven nam da vedeti, da tu živi klen slovenski rod. Rod, ki drži skupaj, je rad vesel in rad svoje veselje in radost" deli s prijatelji. Prav take imamo Koroške samorastnike radi in smo upravičeno ponosni nanje.
33,69
34.45
35.46
38,05
38,24
38,60
40,22
40,93
41,18
Tu bo stalo »srce« JE Krško
TOZD GE Celje: skupne službe 10.5:9.5
Srečanje vredno posnemanja
Ob priliki športnih iger Gradisa v Mariboru 5 aprila so člani šahovskega moštva TOZD Celje povabili delavce skupnih služb na prijateljsko srečanje v šahu na desetih deskah Povabilo je imelo poleg čisto športnega tudi svoj družabni smoter. Nudilo naj bi ugodno priliko za navezavo tovariških vezi in izmenjavo mnenj med obema kolektivoma, ki sta z leti dobila mnogo novih članov. Treba je reči, da je srečanje uspelo tako na športnem kot tudi na družabnem področju. Gostitelji - delavci TOZD Celje so nam nudili zares prijeten popoldan ob šahu in razgovoru, da o pogostitvi ne govorimo. Vsekakor se jim delavci skupnih služb za to lepo doživetje lepo zahvaljujemo ob upanju, da ne bo zadnje.
Pri sestavi moštva, ki naj bi zastopalo skupne službe, nismo imeli Posebnih težav, vsaj v začetnem ne. Zelo radi so se odzvali temu srečanju stari šahisti Gradisa, ki so še Pred nedavnim branili naše barve na tekmovan:u SlG, Tako so se nam z veseljem priključili' glavni direktor ing. Hugo Keržan, direktor kadrovsko socialne službe ing. Sever Dragovan, direktor razvojne službe ing. Sodnik Dušan in še mnoge znane osebnosti iz našega podjetja. Seveda tudi na nasprotni strani ni manjkalo zvenečih imen. Celjani so vključili v boj vse svoje sile od direktorja TOZD do mladih delavcev.
Igrali smo dvokrožno. Vsak igralec je imel 30 minut časa za 1 igro. Treba je reči, da je bilo srečanje dokaj razburljivo. Saj se do zadnjih Partij ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Propozici.ie srečanja so velevale, 'la v slučaju neodločenega izida °digrata oba direktorja na prvih deskah še eno partijo, ki naj odloči 0 zmagovalcu dvoboja In vse je ka-zalo, da bo tudi to potrebno.
Po prvem kolu smo delavci skup-nih služb vodili s 5,5 proti 4,5. Seveda so se tedaj sprožile tudi zagrizene prognoze o končnem izidu in Vsaka nadaljnja partija je bila dejana največje pozornosti. Vse je kazalo, da bo končni rezultat neodločen. Vendar sta tokrat sreča in mdi znanje bila na strani Celjanov. Zmagali so v drugem kolu 6 :4. Skupni izid je bil tako 9,5 :10,5 za TOZD Celje. Nekateri so bili sicer tPnenja, da sta Zorko in Zupančič ležirala svoje zadnje srečanje tako, ?a bi skupne službe imele razlog za >žziv na povratni dvoboj. Ta dva yečna nasprotnika na Gradisovih sPortnih igrah ne bi prenesla, da bi 5}»rala čakati zopet celo leto na Gradisove športne igre, kjer bi zopet *ahko odigrala eno uradno partijo.
naj bo tako ali drugače, Celjani s° z borbeno igro prepričljivo zmagali.
Kako je spopad vnesel borbenega
duha v ljudi, )e dokaz tudi to, da nas je moralo strežno osebje hotela, kjer je bilo srečanje, na silo preseliti v drug prostor, kjer je bila zakuska. Spopadi in dokazovanja so tekli še kar naprej tudi po uradnem delu srečanja.
Ko smo se preselili v prostor, kjer nas je čakala pogostitev, so nas Celjani v drugič prijetno presenetili. Pripravili so nam prijetno zakusko ob še bolj prijetnem pogovoru, ki se je zavlekel v večerne ure.
No, in ob tem pogovoru je padla tudi misel o Gradisovi šahovski moštveni ligi. To vsekakor ni misel, ki bi jo bilo treba zanemariti. Sre-
čanja v taki ligi naj bi bila v obliki dvobojev, kot je bil ta v Celju, seveda brez nepotrebno velikih stroškov. Sistem naj bi bil turnirski kot so npr. sedaj sindikalne šahovske lige. Vsekakor bi taka interna Gradisova šahovska liga mnogo prispevala k zbliževanju kolektiva Gradisa ki je sicer razdrobljen po vsej Sloveniji. Sama športna srečanja bi bilo mogoče združiti še s tovariškimi pogovori Morda bi športni delavci v skupnih službah in TOZD dali odločilne pobude za organizacijo take lige.
Na koncu se vsi člani ekipe skupnih služb iskreno zahvaljujemo delavcem TOZD Celje za res prijeten popoldan ob šahu in pogovoru, ki so nam ga tako lepo pripravili.
Člani šahovskega moštva skupnih služb
ed ping-pongašl nič novega
V nadaljevanju tekmovanj v okviru XXI. letnih športnih iger Gradisa so se 26. aprila pomerili tekmovalci v namiznem tenisu. Kar 12 moških in 5 ženskih ekip se je prijavilo za tekmovanje, ki je bilo prvič organizirano v taki obliki. Moške ekipe so bile razvrščene v tri predtekmovalne skupine, kjer so igrali po sistemu vsak z vsakim. Zmagovalci po posameznih skupinah so postale ekipe Železokrivni-ce, Nizkih gradenj in skupnih služb. Po pričakovanju so tudi tokrat osvojili prvo mesto tekmovalci skupnih služb, ki so v finalu premagali oba tekmeca s 5:1 Nepričakovano pa je ekipa Zelezokrivni-ce po ogorčenem boju premagala ekipo Nizkih gradenj s 5:4 in si tako zagotovila drugo mesto.
Med ženskimi ekipami je bil boj za prvo mesto po pričakovanju mariborski. saj sta ekipi Nizkih gradenj in Biroja premočno osvojili prvi mesti v posameznih skupinah. V medsebojnem dvoboju so tekmovalke Biroja premagale svoje kolegice s 3:1.
Tako je bil končni vrstni red naslednji:
MOŠKI:
1.	Skupne službe
2.	Železokrivnica
3.	Nizke gradnje
4.	Ljubljana
5.	Maribor
6.	Biro Ljubljana
7.	KO Maribor
8.	Biro Maribor
9.	KO Ljubljana
10.	Celje
11.	SPO Ljubljana
12.	Ravne
ZENSKE:
1.	Biro Maribor
2.	Nizke gradnje
3.	Biro Ljubljana
4.	Skupne službe
5.	Maribor
Točk
12
11
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
Tudi pri posameznikih se vrstni red ni kaj dosti menjal. Saj pri vrhu ne. Ekipa, ki nas že toliko časa zastopa na SlG in drugih tekmovanjih je bila pretrd oreh za ostale udeležence. V medsebojnih dvobojih so nato v finalu določili vrstni red, ki je bil naslednji:
1.	Krnc Matija, skupne službe
2.	Pogačnik .Janez, skupne službe
3.	Kchne Janez, železokrivnica
4.	Dolenc Drago, Biro Ljubljana
5.	Ceh Franc, Nizke gradnje
6.	Štromajer Franc, Maribor
7.	Polič, Ljubljana
8.	Kuhar Franc, Nizke gradnje
9.	Šestanj Boris, KO Maribor
10.	Šafarič Zlatko, KO Ljubljana
Med ženskami pa naslednji:
1 Bregar Štefka, Biro Maribor
2.	Žvikart Katica Nizke gradnje 3 Skreblin Silva, Biro Maribor
4.	Bcšak Erika. Nizke gradnje 5 Prosen Alenka, Skupne službe
6.	Kučinič Jadranka, Biro Lj.
7 Kramarič Neža, Nizke gradnje 8. Knafelj Marička, Biro Lj.
9 Plemelj Vesna, Skupne službe
Za vse prvouvrščene posameznike in ekipe je organizator — IO OOS skupnih služb pripravil pokale, diplome in nagrade, ki jih je na svečanem zaključku podelil pokrovitelj tekmovanja, direktor GFS Iko Ravnikar. Predno zaključim to kratko poročilo o tekmovanju, pa ne morem mimo nešportnega vedenja in nekorektnega odnosa nekaterih ekip do organizatorjev.
Predčasno zapuščanje športne dvorane v študentskem naselju, kjer je bilo tekmovanje, nikakor ni na mestu. Mislim, da je smisel tovrstnega tekmovanja nastopili, razgibavati in šele nato uspeti. Športno udejstvovanje krepi telo in duha ter nam daje moči za uspešno reševanje nalog pri delu. Še posebej graje vredno pa je to, da so imeli tak odnos predvsem mlajši. Aii res še nimajo zavesti, da zastopajo svoj TOZD? Morda bo v drugih disciplinah, v
Pogled na dvorano med tekmovanjem
katerih se bomo še pomerili, že bolje.
Ob koncu naj pohvalim še dobro organizacijo tekmovanja in celotnih
iger, kar je bilo tudi mnenje večine udeležencev, ki so se udeležili zaključka v restavraciji študentskega naselja.

mm
Tudi na skupnih službah imamo nekaj krvodajalcev, ki se že nekaj let udeležujejo akcije »Kri rešuje življenja«
Še posnetek iz Krškega
v mesecu februarju 1975 se je pri delu ^škodovalo 27 delavcev, na poti na delo n 1 dela pa so se poškodovali 3 delavci, ^oškodova lse je vsak 220. delavec, ka-er Je povprečno boloval 23 dni. V tem ^esecu je izgubljenih 9.446 dni, za-facii bolovanja (poškodbe 0,53 7o In bo-e2nine 7,04 V«) skupaj 7,57 % od izvršenih
del,
°vnih dni v tem mesecu.
^OZD Celje (5 poškodb)
Hodžič Rufad, PU tesar — Imenovani imel nalogo .priključiti prikolico za mi°n Pri priklapljanju so oje spustili
tIa- pri tem mu je stisnilo desni ka-<aiec,
Hamzič Kemal, pu železokrivec — Pri vhanju betonskega železa se je zamak-železokrivski ključ in imenovanega Plazil po kolenu leve noge,
^ ^uiik Karlo, KV zidar — Pri rezanju j lnSips plošč za stropove je imenovani ^el letev, v kateri je bil žičnik. Tega in °Pazil in s prstom potegnil po letvi Se zbodel v prst.
ko aZreku Sefket’ NK delavec — Pri iz-v temeljev se je imenovani nepriča-Vano pojavil v območju delovnega ls^°jai čeprav na tem mestu ni imel kaj Zii Pri tem Je stroj z ročico opla-Po glavi in mu opraskal kožo. rnmič Vid, KV tesar — Pri rezanju l^fHčnikov na krožni žagi ga je list °^ne žage zgrabil za prst.
str,
Jesenice (4 nezgode)
TOzd
HjuUbaŠič °mer* Kv tesal' ~ Pri opaže-Pl v stene je imenovani povlekel opažno strS*°> da bi jo lahko pritrdil, iz druge pQarii Pa .ie sodelavec udaril s kladivom ^iošči in pri tem udaril ponesrečenca
po prstu roke. Sodelavec zaradi višine stene ni videl, kje tolče s kladivom.
Oafič Ibrahim, KV tesar — Pri rezanju lesa mu je zaradi nepravilne debeline razpornega klina vrglo les nazaj in mu poškodovalo dlan desne roke.
Sinanovie Zahid, PU tesar — Pri prenosu kabla je nerodno stopil in si zlomil desno nogo v gležnju.
Čebašek Vinko, gradb delovodja — Pri sestopu iz pritličja je imenovani stopil ca. 30 cm nižje, tako da se mu je noga nakrenila v desno, pri tem je začutil bolečine v stopalu desne noge.
TOZD Koper (— poškodb)
V tem mesecu ni bilo zabeleženih delovnih nezgod.
TOZD Ljubljana (4 poškodbe)
Tabakovič Mehmed, KV zidar — Pri zidanju je imenovani po nesreči padel iz zidarske stolice višine 1,50 m in se udaril na rebra.
Subašič Muhidim, NK delavec — Pri sekanju utorov za vodovodno instalacijo se je imenovani vzpel na delovni oder od višine 1 m. Pri tem mu je spodrsnilo in se je udaril ob ventil vodovoda
Kocjan Slavko, NK delavec — imenovani je imel nalogo z dvema sodelavcema naložiti Delmag žago na avtomobil, Zaradi nepazljivosti je sprostil varovalko za blokiranje vžigal nega gumba, zaradi česar je stroj poskočil in ga je pri tem ročka za držanje udarila po levi roki zapestja.
Krumpestar Milan, KV tesar —• imenovani je z brusilnim strojem rezal železo in mu je ob slabih zaščitnih očalih priletel drobec železa v levo oko.
TOZD Ljubijana-okolica (2 poškodbi)
Debo Rukih, NK delavec — imenovani se je iz delavskega naselja zjutraj odpravljal na delo. Ko je stopil iz barake, je stopil na stopnico tako nerodno, da si je poškodoval gleženj na desni nogi
Vinarič Anton, NK delavec — imenovani je čistil etaže novozgrajenega bloka. Pri hoji po stopnicah je tako nerodno stopil, da je padel naprej in si poškodoval koleno.
TOZD Maribor (3 nezgode)
Halilovič Hazim, KV tesar — pri iskanju moralov iz deponije lesa mu je eden moral padel na roko — nart desne roke, ter ga poškodoval.
Šestaj Daniel, PK tesar — imenovani je pripravljaj bencinski sod s plinskim oljem za buldožer. Ko je sod z rokami zasukal, je začutil močno bolečino na desni strani reber.
Mihim Jožef, železokrivec — med krivljenjem armature mu je zdrsnil ključ <Z> 28 teže 5 kg in mu padel na levo nogo pod kolenom,
TOZD Ravne (2 poškodbi)
Karničnik Franc, KV tesar — na poti iz službe z osebnim avtomobilom je naletel na karamboliran avtomobil, nakar je začel zavirati in ga je pričelo zanašati po cesti Dobil je poškodbo na levem kolenu. (Bil je sopotnik),
Ring Pavel, VK tesar — na poti iz službe je z os. avtomobilom naletel na karamboliran avtomobil, nakar je pričel zavirati in ga je pričelo zanašati po cesti. Pri tem je dobil poškodbe po glavi.
TOZD Nizke gradnje (3 poškodbe)
Zelenko Ludvik, PK delavec — nameščeni železni nosilec I 18 je imenovani hotel privezati z žico Medtem je na drugi strani zidu, na katerega so nameščali nosilec, drug sodelavec neprevidno potegnil za žico. ki je prevrnila, nosilec, kateri je padel ca. 1,80 m navzdol ter oplazil imenovanega po telesu in mu padel na nogo.
Ramulič Smajo, KV tesar — pri ročnem premikanju transportnega vozička je zaradi spolzkega terena prišlo do prevrnitve vozička, pri tem je imenovanemu vozček padel na levo nogo
M utino vič A la ga, PK tesar — pri zlaganju tramov mu je spodrsnilo, tako da je dobil udarec na prst.,
TOZD KO Ljubljana (1 poškodba)
Taks Ivan, ključavnčar — za popravilo s k re perja je bilo potrebno hoditi po železnem obroču Ker pa je bilo ogrodje poledenelo, mu je spodrsnilo, tako da se je močno udaril v koleno.
TOZD KO Maribor (— poškodb)
V tem mesecu ni bilo zabeleženih delovnih nezgod
TOZD LIO Škofja Loka (3 poškodbe)
Rozman Ivan, PU brusač — pri nabijanju nosilcev je pri prenašanju nosilca dvignil in prijel za nosilec ravno na tistem mestu, kjer je bil daljši žičnik, tako da si je poškodoval desno roko.
CmerČki Ivan. KV tesar — pri prenašanju stropov za barake je stopil zraven temelja na zemljo in pri tem si zvil levo nogo v gležnju.
Klemenčič Vinko, VI< tesar — pri žaganju količev za opiranje sten mu je od-
rezek lesa vrglo v levo roko ter mu poškodovalo zapestje.
TOZD OGP Ljubljana (3 poškodbe)
Dolič Munib, PK betoner — imenovani je pri ustavljanju kompresorja z desno roko pritisnil na gumb za prekinitev pogona, v istem trenutku pa se je s prsti leve roke še dotaknil ventilatorja na kompresorju, kateri mu je poškodoval. Imenovani delavec ni bil zadolžen za delo s kompresorjem.
Piljič Mijat, NK delavec — imenovani je bil odrejen za delo na progi. Za ravnanje betonskega železa. Delal je na sidrišču Imenovani je zapustil svoje delovišče in odšel po progi med vitlom in sidriščem in je z roko hotel povleči jekleno vrv, ki ga je oplazila pu mezincu desne roke ter ea lažje poškodovala.
Grmuša Stanislav NK delavec — imenovani je z roko hotel iz betona potegniti zagozden sekač od BOSCH kladiva. Pri tem ga je sekač BOSCH kladiva, s katerim je upravljal v neposredni bližini drugi sodelavec, poškodoval
TO Z SPO Ljubljana (2 poškodbi)
Vujčič Ojordje, VK žerjava! — da bi bolje videl, je pri nalaganju jeklene konstrukcije pokleknil na obe nogi, v tistem trenutku pa je začutil bolečino v levi nogi
Ilovar Anton, šofer — pri raztovarjanju vozila je imenovanemu na spolzki pločevini zdrsnilo, tako da je omahnil z vozila.
TOZD Železokrivnica (— poškodb)
V tem mesecu ni bilo zabeleženih delovnih nezgod,	Bojan Bambič
Duhovni oče zmagovalne ženske in moške ekipe	Pokali čakajo na lastnike
LIO Škofja Loka Slavko Stanonik prejema priznanje
Tudi streljan [e pod streho
Letošnje športne igre so bile prvič deljene po športnih panogah Posamezni TOZD so prevzeli pokroviteljstvo in organizacijo Tako je tudi TOZD SPO prevzel organizacijo v športni panogi streljanje, ki le bilo izvršeno 12 4 1975 v Ljubljani
Prijavilo se je 11 petčlanskih moških in 8 tričlanske ženske ekipe. Od moških prijavljenih ekip se ni udeležila ena, od ženskih pa dve ekipi.
psihično mnogo bolj obremenjeni, kar pa vsekakor vpliva tudi na uspeh Poleg tega je bilo povedano, da imajo posamezni TOZD še vedno v pravem smislu mačehovski odnos do športa, predvsem do tega So razne ovire in opazke, kar res ni v redu.
Ta šport je verjetno najskromneiši po potrebi rekvizitov, materialnih sredstev in prostora, poleg tega pa je lahko nekoč najkoristnejši. Sindikalna konferenca podjetja naj o tej zadevi pokrene kat več.
gradbinskih športnih igrah Pripraviti se mora reprezentanca, ki bo v tem jubilejnem letu ne samo častno zastopala Gradis, ampak da osvoji najvišje mesto Za dosego tega .pa bodo morale sindikalne podružnice oziroma sindikalna konferenca podjetja imeti vsestransko razumevanje. Reprezentanca bo rabila moralno in materialno pomoč. Reprezentantje pa bodo morali žrtvovati mnogo svojega prostega časa za do«ego čimbelj-šega uspeha
Udeležba se iz leta v leto veča, vendar pa z letošnjo udeležbo ne bi smeh biti zadovoljni.
Sindikalne organizacije in' vodstva TOZD bi se morali bolj potruditi oziroma omogoč'ti nastop vsaj v takih športnih disciplinah, kjei niso ekipe številne Ravno v letošnjem jubilejnem letu bi moral bit; odziv večji. Delo na gradbiščih ne bi smelo biti vzrok za neudeležbo. Iz tega razloga smo te igre organizirali na dan sobote, samo da ne hi bila prizadela prnizvodn la
Letos so tudi pr v ir nastopale ekipe ločeno. Prejšnja leta so sestavljali ekipe iz dveh ali več enot tokrat so ravno te enote nastopale samostojno Vse priznanje ravno tem enotam ker > mah dobre volje se bili sposobni organizirati moške in ženske ekipe Razen pohvale ali priznanja pa moramo tudi grajati, od prijavljenih moške in ženske ekipe se ni udeležila TOZD GE Celje in ženske TOZD GE Ravne.
Izjeme, ki se niso udeležili SIG so TOZD GE Koper TOZD GE Ljubljana, TOZD GE Ljubljana okolica, TOZD OGP Ljubljana TOZD Zelezo-krivnica Ljubljana in TOZD Projektivni biro Maribor Od navedenih TOZD bi se morda uailažje opravičili Koprčani ki imajo morda bolj aktivne športne dejavnosti v ribarjenju in plavanju, kar pa naš ŠIG nima zajeto koj Snortno panogo
Srečanje športnikov — strelcev je bilo prijetno. Vsak je v sebi skrival željo za dosege Nmhnljšega uspeha. Tekmovariie se >f odevalo disciplinirano Sodniki so opravili vestno in pošteno svmo nalogo
Ko so se pojavili prvi rezultati, so se pojavile tudi orognoze o najboljših Od mnogih prognoz je vedno ena najbližja Na kako srečo ni za računati Potrebna je zbranost, rutina in trud V vrliovih strelskega športa v našem podjetju ni podmladka. Ob takem srečanju so vedno poznani obrazi, le z manjšo spremembo V f več jem) številu gub na licu
Večina udeležencev se še vedno navdušuje za prejšnji način Sl G saj so lahko izkoristili čas pred ali po nastopu za ogled drugih tekem V tem primeru pa so športniki vezani vedno na isto okolje, vsled česar so
Kljub lemu smo letošnji SlG v Iz priložene razpredelnice je raz-streijanju spravili pod streho Čaka- vidna udeležba in rezultati moških in jo nas nove naloge, udeležba na ženskih ekip ter posameznikov.
Zsp		Moški	Zenske
št.'	tozd	štev.	štev
		krogov	krogov
L	GE Celje			
2	GE Jesenice	596	
3.	GE Kopei			
4.	GE Ljubljana			
5	GE Ljubljana okolica		
6.	GE Mariboi	636	342
7.	GE Nizke gradnje	504	272
8	GE Ravne	459	
9.	KO Ljubljana	643	
10.	KO Maribor	732	339
11.	LIO Škofja Loka	755	427
12	OGP Ljubljana		
13	SPO Ljubljana	741	
14.	Zel'zokrivnie-a Ljubljana	—	
15.	Biro za projektiranje Ljubljana	609	254
16	Biro za projektiranje Mariboi			
17.			
Posamezno moški:
1. mesto. Snajder Ludvik	TOZD SPO Ljubljana	516 krogov
2 mesto Humek Jože	TOZD KO Mariboi	503 kroge
3. mesto: Gurdulič Zivan	Skupne službe	498 krogov
4. mesto Kokalj Ignac	TOZD LIO Sk. Loka	492 krogov
5. mesto Senvelei &>go	TOZD KO Maribor	490 krogov
6 mesto: Vučkovič Ivan	Skupne službe	489 krogov
7 mesto Stanonik Slavko	TOZD LIO Sk. Loka	484 krogov
8 mesto'•■Stancar Jure	TOZD LIO Sk. Loka	482 krogov
9 mesto Ravbar ing. Edvard	Skupne službe	468 krogov
10 mesto Fortuna Miha	TOZD KO Ljubljana	463 krogov
11 mesto Gornjak Beno	TOZD SPO Ljubljana	450 krogov
12 mesto Sčap Franc	TOZD KO Maribor	421 krogov
Posamezno ženske:		
1. mesto Zupančič Tončka	Skupne službe	493 krogov
2 mesto Stanonik Slavka	TOZD LIO Sk. Loka	473. krogov
3. mesto' Langeršek Marija	TOZD GE Maribor	461 krogov
4. mesto Debenec Marija	TOZD LIO Sk. Loka	417 krogov
5 mesto Bratkovič Ivanka	TOZD KO Maribor	407 krogov
6 mesto Franjič Marija	TOZD 1,10 Sk. Loka	389 krogov
Vsem udeležencem lepa hvala za udeležbo, športno ponašanje in pomoč pri izvedbi ŠIG ’75
Posvet pred nastopom favoritov	p0 prestanem viharju tekmovanja
. Stran 16 * »GRADISOV VESTNIK«
XXI. letne športne igre GRADISA
Prvi začeli šahisti
V soboto, 5 4 1975 je bilo v Mariboru moštveno hitropotezno šahovsko prvenstvo Gradisa, na katerem je sodelovalo 10 ekip posameznih TOZD Tekmovanje je potekale v prijateljskem vzdušju, vendar so bila vsa srečanja borbena, saj je precej partij bilo odločenih šele po prekoračitvi določenega časa. ki ga je imel na razpolago igralec.
Po končanem tekmovanju so ekipe dosegle naslednja mesta:
Točk
1.	GE Ljubljana	29
2.	GE Ravne	28,5
3.	GE Maribor	25,5
4.	GE Celje	20
5.	Skupne službe	17,5
6	KO Maribor	16
7	GE Ljubljana okolica	14
8	KO Ljubljana	12,5
9. GE Nizke gradnje	9
10. GE Koper	6
Posebej je potrebno pohvaliti ekipe GE Kopet, KO Ljubljana in GE Nizke gradnje, ki so nastopale skozi vsa kola samo s tremi igralci Istočasno pa je to slaba slika za komisijo za športno rekreacijo navedenih TOZD, saj smo prepričani da imajo še precej igralcev, ki bi lahko nastopali za ekipo Mislimo, da so ekipe prišle nepopolne na tekmovanje predvsem zaradi slabe organizacije v navedenih TOZD. Če smo se letos odločili, da izvedemo
športne igre Gradisa ločeno za vsako panogo posebej, ker s tem hočemo doseči večjo množičnost, je tudi žalostno, da se tekmovanja niso udeležila moštva TOZD. ki sc pretekla leta redno nastopala.
Na posameznih deskah so najboljši rezultat dosegli naslednji igralci:
1.	deska Novak Mirko, GE Ljubljana — 8 točk;
2.	deska Hercog Janez, GE Ravne — 7 točk;
3.	deska Urnaut Franjo, GE Ravne — 8 točk;
4.	deska Jovičevič Sičo, GE Maribor — 8 točk.
Komisiji podjetja za športno rekreacijo predlagam, da še do 15 maja organizira hitropotezno šahov sko prvenstvo Gradisa za posameznike Zmagovalec bi pridobil naslov najboljšega hitropoteznega igralca Gradisa za kaj bi naj prejel pokal Drugo, tretje tn četrto plasiran' igralci pa bi prejeli diplome.
Organizacija takega tekmovanja bi bila precej zahtevna prepričan pa sem. da bi to tekmovanje mnoge pripomoglo k temu. da bomo lahko sestavili moštvo Gradisa, ki nas bo zastopalo na SlG 1975, čim bolj objektivno
Na koncu velja še pohvaliti organizatorje GE Maribor, ki so tekmovanje. kljub manjšim spodrsljajem uspešno privedli do kraja.
F S.
Otvoritve tekmovanja v namiznem tenisu so se udeležili tudi številni vodilni delavci našega podjetja
v
še n
INFORMACIJE
Za letošnje jubilejne XXV. športne igre gradbenih delavcev Slovenije se je prijavilo kar 75 delovnih organizacij, Tako bodo tudi letos preseženi vsi rekordi, predvsem kar se tiče udeležbe Preko 2500 sodelujočih je številka, ki daje veliko skrbi, predvsem organizacijskemu komiteju Sicer pa se je za posamezne pa-
noge prijavilo, kegljanje moški 66 ekip, kegljanje ženske 27 ekip mali nogomet 53 ekip, streljanje moški — 58 ekip, streljanje ženske — 24 ekip, namizni tenis moški — 49 ekip, namizni tenu ženske — 17 ekip, odbojka mošk
—	27 ekip, odbojka ženske — 14 ekip, šah — 40 ekip in balinanje
—	37 ekip.
Vrstni red no 5 disciplinah
1.	Skupne službe
2.	GE Mariboi
3.	KO Maribor
4.	GE Nizke gradnje
5.	GE Ljubljana
6.	LIO Škofja Loka
7.	Biro Ljubljana
8.	KO Ljubljana
9.	Zelezokrivnica
10.	SPO Ljubljana 11 GE Ravne
12.	GE Celje
13	GE Ljubljana-okolica
14	GE Jesenice
15	GE Koper
16	OGP Ljubljana
šah	str.	St!	NI	NI	Skupaj
	M	2	M	2	toč*
6	8	5	12	2	33
8	5	4	8	1	26
5	7	3	6	—	21
2	2	2	10	4	20
10	—	—	9	—	19
—	10	6	—	—	16
—	4	1	7	3	15
3	6	—	4	—	13
—	—	—	11	—	11
—	9	—	2	—	11
9	1	—	1	—	11
7	—	—	3	—	10
4	—	—					4
—	3	—	—	—	3
1	—	—	—	—	1
—	—■	—