Št. 68
V Gorici, v soboto dne  18. junija 1910.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v t?rei, četrtek in soboto ob 4. liri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K %       „      .   .   10 „
Vi       »      •   •      5 » ..Posamične, številke, stanejo. „$ yjn.^ h- * y ^orttKse-pfotfaja. „SoŠtu v vseh tobakarnan.
»SOb" ima naslednje. izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v ,letu „Yozai red-železnic, pamikov fh poštriiB z?ezu. Na naroČila brez doposlaue naročnine se ne oziramo.
Tač.J JiL.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v 1. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta.'—- Za obliko in vsebino oglasov # odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tslefon it. 83. —
„Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Dopolnilna volitev državnega poslanca za Gorico.
Dne 26. t. m. bo v Gorici dopolnilna volitev enega državnega poslanca na mesto odstopivšega dr. Marani-ja.
Izvrševahii odbor narodno-napredne stranke je proglasil, da se stranka ne udeleži te volitve. Razlogov za ta sklep ni objavil, ali so jasni vsakomur, kdor pozna sedanje razmere v Gorici.
Neki dopisnik iz Gorice v »ridinosti« je bil pa ves navdušen -••- za -.deležno, češ: pokažimo, koliko nus je, urimo se v
vršenju svojih pravic.....
Tega dopisnika prešinja le idealno navdušenje. Zares, lepo bi bilo, ako bi mogli pokazati pri vsakih volitvah, koliko nas je in koliko smo napredovali. — • Kdo naj bi ne bil navdušen za take nastope Slovencev v Gorici?
Predno pa preidemo od takega idealnega stališču do izvršitve, moramo biti /.ugotovljeni vspeha. ki bi bil za Slovence časten. In po vsem vrhu tudi ni neopravičen proračun, ki pokaže: ali je doseženi vspeh vreden vseh duševnih in gmotnih žrtev, ki jih zahtevajo take volitve?!
Ako hočemo Slovenci doseči častno manjšino, ki naj bi kazala celo nov napredek od zadnje udeležbe, so potrebni nekateri predpogoji. Pred vsem ne smemo biti razcepljeni po domačih strankah. V Gorici bi bila naravnost blaznost, spuščati se v trudapoleu volilni boj, ki bi stai tudi precej denarja, samo da se pokažejo vo-lilci ene stranke. — Pred vsem je torej potreben enoten nastop vseh Slovencev v Gorici. Ako bi bilo to tudi mogoče, bi morali priti pravočasno do sporazumljenja, da bi se opravilo vse ono rekkunacijsko delo, ki je v Gorici vselej potrebno. ---Brczdvornno je izpuščenih na stotine Slovencev. Nič pa ni zamudnejšega in težav-nejšega nego dobro reklatnacijsko delo. -rtnako težavno je, spraviti premnoge ljudi na volišče, ko vedo, da gre le za narodno demonstracijo. Ako je le količkaj verjetnosti za pozitiven vspeh, bodisi sami ali potom kakega kompromisa, tedaj so naši volilci gotovo vsak na svojem mestu. Redki so tisti, ki bi se dali ostrašiti od morebitnih posledic. —• Treba je vpoštevati, da je med našimi nižjimi sloji prav veliko volilcev, ki so z vso svojo rodbino odvisni od laških gospodarjev, da čestokrat od takih, ki bodo sedeli v volilni komisiji. Zopet drugi so mali obrtniki, trgovci itd., ki se ne izpostavljajo preveč radi. Boj za obstanek je trd, marsikdo se mora boriti zanj v trudu iti znoju, — in tudi naši ljudje imajo zveze z Italijani. Kaj ima slov. narod od tega, ako bi prišel kdo v škodo? Bolje jedna slovenska eksistenca več za-j gfjtovljena nego kak nastop dvomljive : vrednosti pri teh ali onih volitvah.
S tem seveda še ne rečemo, naj se volitev ne udeležujemo nikoli, dokler ne nojde za resen boj: za morebitno zmago. Saj smo nastopili zadnjič ob splošnih volitvah in dosegli zadosten uspeh. In koliko i"o stal truda in tudi precej gmotnih žrtev! IVide čas, ko zopet nastopimo in pokaže-;mo nap/edek! — V zadnjih treh letih pa smo volitev več nego siti do grla. Dušnih in gmotnih sil smo potratili neizmerno mnogo! Zato ni čuda, ako smo se izognili brezplodnega dela za volitev 26. t. m. v Gorici!
Hinavcem okoli »Gorice« pa moramo še prav posebe osvetliti ostudna licu! — I >r. Anton Gregorčič i njegova stranka so bili že obsojeni politiki mrliči: toda rešili so jih laški liberalci! — Gregorčiča je rešil dr. Pajer že 1. 1901., sicer bi moral iti namesto na Dunaj zopet v semenišče. Da ga ni rešil Pajer, bi se bile vse drugače dokončale tudi tedanje volitve v deželni zbor. —' In ko je slov. ljudstvo ob deželnozborskih volitvah leta J°i)8. obsodilo dr. Gregorčiča iti njegovo stranko, — kdo jih je zopet rešil? Bili so to zopet dr. Pajer in laški liberalci. —- Dr. Pajer in laški liberalci so se naravnost tepli za dr. Gregorčiča in klerikalce v voli-tvi treh poslancev slovenskega velepo-sestva. Kdo se ne spominja tega škandala? .....
Zato pa je dr. Anton Gregorčič do' sol/, gin jen same hvaležnosti do Pajer ja in laških liberalcev. V Gorici je sam šel z odprto glasovnico na volišče in javno volil proti laškim katoliškim kandidatom, — in volil je očitne brezverce in najhujše sovražnike slovenskega naroda. In isti Gregorčič je šel sam med slovenske Brlce, kjer je agitoval proti goriškemu proštu za
— liberalca. V deželnem zboru je dr. Ant. Gregorčič najtesneja opora gospodstvu laških liberalcev!!!
In tak mož dr. Anton Gregorčič in njegova stranka naj bi 26. t. m. skušali vzeti laškim liberalcem državnozborski mandat, ali jim delati le količkaj težave?
—   Dr. Gregorčiču kaj takega ne pade na um, osi tega noče, in ako bi tudi hotel: on tega storiti ne sme, ker je popolnoma v rokah laških liberalcev.......
Klerikalne politične vlačuge bodo dajale lekcije narodno-iiapredni stranki za-stran tega, ker se v takih, po zaslugi dr. Gregorčiča sramotnih razmerah ne mara spuščati v brezpomembni volilni boj?! — Tolika hinavščina smrdi do neba! Prodane podle duše so padle tako nizko, da niže že ni več mogoče!
S tem bi lahko končali! Ali omenimo naj le še nekaj malega!
Ob zadnji splošni volitvi smo hoteli Slovenci v Gorici vendarle, pokazati, da smo tu. Dr. Anton GregoreičV Sicer ni bil navdušen za nastop proti laškim liberalcem, ali bil je potisnen v lastni stranki v stran in— bil je sestavljen volilni odbor iz obeh strank. Bilo je organizovano reklatnacijsko in agitatorično delo, razdeljeno med obe stranki: tudi k troškom sta prispevali obe stranki. Imeniki volilcev So bili sestavljeni po ulicah.
Klerikalci so vtihotapili kandidata r~ Kopača. Preko volilnega odbora in preko sporazumnega nastopa obeh strank so šli pod firmo nekega obskurnega klerikalnega društva v gostilno k Attemsu in — proglasili kandidata! Tako nesramno.so nastopali klerikalci celo v Gorici, kjer imajo najmanj iskati. Zaradi ijubega miru smo požrli tudi to nesramnost in šli na volišče. Vspeh je bil časten!
Vprašamo: ali pošten jakoviči ne poznajo tega volilnega odbora? Zakaj niso predlagali enakega nastopa? — Klerikalci morajo imeti še od takrat ves glavni materija! za volitve, nabran zadnjič s precejšnjo težavo in troški. — Zakaj se niso o-glasili? Ali ne zategadel, ker zdaj — ne smejo nastopiti proti svojim vrlim rešiteljem, — laškim liberalcem?! .Hinavci!
Obciii zbor .Zveze narodnih drvile*:
V četrtek se je vršil »pri zlatem Jelenu« drugi redni občni zbor »Zveze narodnih društev«.
Predsednik dr. D i n k o P u c pozdravi navzoče, konštatira sklepčnost in omenja, da se je delovanje Z. N. 1). v njenem drugem poslovnem letu še bolj poglobilo. Društva umevajo duh časa, bolj in bolj se približujejo pravemu svojemu namenu, da ne služijo toliko zabavi, kakor pa izobrazbi našega kmečkega ljudstva i n po se b u o naše ml a d i n e. Vsakemu našemu koraku je sledila kritika naših nasprotnikov. Ni se nam brigati za razne očitke iz vrst nasprotnikov, zavist jih je rodila, zavist jih rodi, ker sami nimajo zaželjenih uspehov. V naši organizaciji je sedaj 120 društev, ki prav pridno delujejo, svoje namene, začrtane v pravilih dosezamo in to nas bo krepilo tudi pri našem nadalj-nem delovanju.
Zvezin tajnik D a m i r P e i g e 1 je prebral nato zapisnik prvega rednega občnega zbora, ki je bil soglasno odobren.
Sledilo je poročilo tajnikovo:
»Zveza narodnih društev« se čini dalje lepše razvija. Po celi deželi vpoštevajo njen pomen, kar spričuje vedno večje število njenih članic. Do sedaj je včlanjenih v njej 120 društev, ki se razdele na posamezne okraje tako le: Gorica mesto 7, goriška okolica 32, kanalski okraj 11, ajdovski 16, bovški l, kobariški 5, tolminski 13, cerkljanski 4, komenski 11, sežanski 5, v furlanskih o k r a-j i h je iS društev, skupaj torej 113 društev, h katerim se prišteje še 7 kolesarskih društev, združenih v posebnem kolesarskem odseku. Vseh članov je okrog 7000, tako da pride povprečno na vsako društvo okrog 60 članov. Omeniti moram ob enem, da je zunaj »Zveze« še kakih 40 naših društev, ki pa pridejo prej ali slej tudi v okrilje naše »Zveze«. Pri svojem še ne triletnem poslovanju je u-stauovila »Zveza« 39 novih društev.
V  drugem poslovnem letu je razposlalo tajništvo 585 pisem, tako da knaša tekoča številka v ekspeditni knjižici sedaj 2125 -f- 201 predsedniških.
Delovanje naše centralne knjižnice razjasnujejo sledeče številke: Vse naše knjige v 19 serijah so bile vedno v prometu. Teh knjig je bilo deležnih 30 društev. Darovanih knjig je bilo 229, izposojenih 592. Skupaj je bilo torej v prometu 821 knjig, in kakor kažejo došla nam poročila o izposojenih knjigah, je bilo prebranih nad 3000 samo naših knjig. To naše delo potom potujočih knjižnic pa izpo-polnujejo Še društvene knjižnice, katere se si društva sama nabavila. Jurčič in Sienkievviez sta najbolj priljubljena pisatelja čitajočim članom naših društev.
Predavanj je bilo 129. Po večini je morala skrbeti centrala za predavatelje, toda dostaviti moram, da so tudi drugi gospodje z dežele sodelovali na tem polju in posebno nekateri g. učitelji. Hvala jim!
V  ostalem je izposojevala Z. N. D. svojim članom igre, note, preskrbela nekaterim društvom pevovodjo ob raznih prilikah, urejevala, v kolikor ji je bilo to možno, dneve veselic, sploh šla vsakemu društvu v vsakem oziru na roko, tako da lahkn trdim, da se nima nobeno društvo pritoževati.                                   ;
Kar sem že poprej omenil, se je posrečilo osnovati v okrilju Z. N. D. samostojno »Zvezo kolesarskih društev«.
Ako priporočam »Zveziniiu« društvom še nabavo knjig, t. j. imenik članov, in tajniško knjigoi kateri je založila Gor. tisk. A, Gabrščck, in kateri olajšajo delo društvenemu tajniku in Zvezineinu revizorju, ako priporočam društvom naročbo na »Našo bodočnost«, kj je res dober in poučen mesečnik za našo mladino, končujem svoje poročilo s pozivom, naj se društva še trdnejše oklenejo Z. N. D., naj pristopijo k njej še ona društva, ki so sedaj izven naše organizacije, da bo ta še v popolnejši meri zamogla delovati po celi naši goriški deželi.
Prebrano tajnikovo poročilo o delovanju Z. N. I), v drugem poslovnem letu je izpopolnil predsednik z dodatkom, du se je pomnožilo število Zvezinih članov od lanskega občnega zbora za 19 društev. Tudi s številom predavanj smo napredovali, toda ne v taki meri, kakor bi mi radi. Tupatam nam nedostaje predavateljev in v marsikaterem slučaju bi lahko zamašili te vrzeli naši goriški akademiki. Odbor Z. N. D. prireja n a v o d i 1 a z a p r e-d a v a n j a. To bo nekako ogrodje, nekak načrt, s čegar pomočjo bo olajšano delo marsikateremu predavatelju po deželi. — Ta navodila bodo končana do jeseni. U-pamo, da borno v tem Jetu lažje ustrezali našim društvom v tem pogledu. Z. N. D. je delovala tudi s poučnimi okrož-n i c a m i, in pošilja redno vsak teden v hribe razne, v Gorici že p r e b r a n e č a-s o p i s e, za katere se zahvaljujemo posebno »Nar. Prosveti«. Z. N. D. je pa tudi — in to treba posebno vpoštevati — obrambna organizacija in celo zraven družbe sv. Cirila in Metoda edina v naši deželi. Za mejo niso storili naši nasprotniki še ničesar, naše delovanje v obmejnih krajih pa dokazuje 8 društev v furlanskih okrajih in več društev v narodno mešanih krajih. Delovanje naših pevskih zborov, naše osrednje knjižnice dokazuje, da očitki, češ v teh društvih se samo pi-jahčuje, ne drže, ker »Zveza« vsem že-i? ljam svojih društev ne more takoj zadostiti. Z. N, D. je hitro rastla. Od ustanovnega občnega zbora se je število njenih članov popetorilo.
Na to dopolnilo se je odobrilo tajnikovo poročilo.
Iz blagajniškega poročila smo posneli, daje imela Z. N. D. v letu 1909. dohodkov K 1541.76, stroškov K 1419.27, prebitek znaša torej K 122.49. Tudi blagajniško poročilo je bilo enoglasno odobreno.
Tem poročilom Zvezinega odbora je sledila izprememba pravil. Izpremenila so se §§ 15., 17. in 18.
, Pri zadnji točki dnevnega reda: slučajnosti se je razvila živahna debata radi plesa. V to debato so posegli razni navzoči zastopniki in odborniki. Konečno se je izrekel občni zbor soglasno zato, da nima ničesar proti društvenim plesom, ki se vrše pod nadzorstvom društvenih organov, starejših Ijudij, In kojih dohoddk je namenjen v društvene izobraževalne namene (za**nakup knjig, časopisov, notnega materijala, nabavo harmonija itd.): pač pa občni zbor ne odobruje zakotnih plesov, prirejenih Od zasebnih fantovskih odborov, ki se vrše brez lw' ote ter zapeljujejo prireditelje In uaw.~itilke v delomržnost, lenobo in pijančevanje« ter poživlja naša županstva, da takih plesov sploh ne dovoljujejo.
!
jgo -ifktlpif občnega^ zbora.sei bo vr- ^ S ilruio leto ihtiLM^zboz Ž. & D. v , Gorici. S tem občnirn zborom bo združe- . iia.;večja .priredftev.Vza kojg, aranžma se pooM9§ia.ZvežjnJpdbor.",. ;  'Ter je.^ij^dii^Vfli rred  izčrpan,  je predsednik zaključi L dr uki občni zbor   s primernim nagQvorqm. •• :. .          :
m
je za na, Itfpitav trpeBe nepr^kosljrto sredstvo
katero lina prednost pred  vsemi drngimi dra
stiffiniiiii Čistil, kroglicami in grenCioami.
Celri orig. škatljel K 2- -
..... >otarejanje se sodniško lasled^Je.
MoilB-vo Frak žganjiin sil
sa ribanja iiiota. — Boletfn& Qlaiin|oLe ia akttpBnJoCft »ta-, roznano sredstvo proti trganja in preMajenju vsake vrste. Orf p. steklenica K1-90 Na prbdaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvomi t&loinik, Dunaj,
Tuchlanben 9.                         . g
Zaloga v Oorici v lekarnah:  G. Oristofoletti ¦
,   A. Gironcoli. „       .     ,           g
QjJ                      „Fi.iddii)Sf«o"
n)ed ^apijioi«)« bžepaioi Lkl              „l<sbičoa jjabezen"
H Ui
L
JUTRI   V   ŠT.    PETER !
Lepe reči!
Naš dopisnik je pisal: »Žrtve pomilu-jemo. Nekateri nesrečni zapeljanci so zelo izpiti, bolehajo ia hirajo«.
Ustanovili so društvo, katerega seje prijelo ime »čuk«.. Zdravi del našega ljudstva je takim društvom kar sam od sebe nadel jms »čuk«. Omotic; je čuk, skrit, hudoben. Nič plemenitega ni na njem, nobenega poleta nima, nič, kar bi ga bližalo človeku. Prav pravi patron za one, ki se združujejo v omenjenih društvih.
i parovži naganjajo' mladeniče v »čuh kovska« društva, ki so garda črne gospode. Prostost vlada v teh društvih; kar hočejo početi, pa počenjajo. Preklinjajo, »oštijajo«; in »madonajo«, nečistost uganjajo, napadajo ljudi, pijančujejo, zanemarjajo, svoje vsakdanje delo, Boga in ljudi jmajo za norca. Ali taki mladeniči, to je uzorna katoliška mladina! Včasih, lazijo, okoli cerkve, okoli spovednic in okoli oltarja, delajo božji rop, včasih pa se vadijo v sovraštvu proti svojemu bližnjemu, ki je poštenjak, odkritosrčen, dober čbr vek,,,ali se noče mazati pred svetom s »čukovstvom«. Skrajnega sovraštva pro*i takemu svojemu bližnjemu so preveti, pesti dvigajo in škripljejo z zobmi katoliški mladeniči! . Tolovajsko so razpoloženi proti njemu.
Tam, kjer je bilo največ takega sovraštva, kjer je to najbolj gorelo, kjer šo bile;:.strasti najbolj razunete, slaba človeška nagnjenja na najbolj odprti okni, tam se je kazalo, kakšni so v resnici >čuki« in
kaj se vse lahko pojavi med njimi!------
Klerjkalizem vodi ljudstvo na kriva pota, ker mu ne brzda 'Strasti, marveč ga prav draži, da se strasti razvnamejo, da se vzbude v njem čudna .poželjenja, privede ga do: reči, ki se študiji) človeku. ^Vjsieije dovoljeno, vse smemo«; zato pa iščejo, česar bi drugače morda ne iskali, zato, >pa. uganjajo reči, pred katerimi bi bili .^drugih okoliščinah obvarovani.   ,
Surovost, podivjanost, preklinjanje, razuzdano življenje, razbrzdane strasti, napadanje in oškodovanje svojega bližnjega, kar je zaslužno delo, hinavščina, podlost, zavratnost -—¦¦ — za .se pa odveza in .pohvala pa zagotovljena nebesa, čeprav; ne; veruje nič,, čeprav je deležen, božjih r.OPOVj čeprav,ima Boga in ljudi za
lWM\,y:      .                 .•-  ,       '...t-:...",.-
PrjIJa je na ,dan skrivnost 'in poka* zalo se je, kaj so uganjali katoliški ljudje! -i Namesto da bi si bili zagrnili lice klerikalni" generali, se potrkali na prsi- pa rpKfofto tu in ne dalje! Kaj smo zakrivili? :— Ha-so,letali okoli in. skušajo vse potlačiti! ;Namesto.kazni *± potuha! Potem naj.se kdo čudile;se ljudstvopod klerikalnim' »varstvom* .tako teprija, če<;" moralno tako pada.    '    ..i ;      .. „ <,   :<^.,
S:»Fridolinstvorh« je omadeževana »čukafija« .". ... to je zalega, katero bo treba zatreti. Sramota vse^srjmirt je »čukarija« za Slovence, odkatpb&ha sebi pečat »fjjdolinstva«.......            #
V Egeislem morju se nahaja<otok LesboSf čegar ženske so slovele radiSFa-modejsfva; posebne vrste. Odtod »lesbična ljubezen«. "¦'-'¦¦,.
Kaj pa ima opraviti s to slovenja »Marijinji hči«?
Okoli 17 let je stara. BCakor zaljubljen iant je stala pod oknom pa klicala in pravila;......Dvignila se je na postelji' klicana, se prekrižala, sklenila roke pa molila v = 'ieče očenaš in češčeno marijo »za tiste duše, ki se okoli vicajo.«
Šla je klicalka na bližnjo slovečo božjo pot in pokleknila je k spovednici. — »Kedaj si bila zadnjič pri spovedi« .. . . . »O veliki noči«. . .... »Ali   si . Matijina
iiči?«.....»Sem« ..... In nič jej ni
pustil pripovedovati grehov. Pobožni pater je pač mislil, da ima pred seboj Marijino hči, kateri je molitev vzela iz telesa vsako slabo nagnjenje..... Ali pa je bil j eden tistih, ki na tak način delajo namenoma razliko med Marijinimi hčerami, in drugimi. Deklica pa more potem misliti, da jej je dovoljeno vse.          ^
Odkod tako pokvarjeno, tako pohuj-Sano dekle? Kaj se vse godi v »Marijinih društvih?! Da je v njih nečistost doma, je že stara reč, ali za božjo voljo, kam dovede naše ljudstvo tako klerikalno demo-ralizovanje?
Kaj takega ni bilo v naši deželi, dokler se ni prikradel med naše ljudstvo o-studni klerikalizein, ki ga zastruplja, de-moralizuje, uničuje v njem vse dobre čute, ga ponižuje ter vede nizdol v pekel strasti, nebrzdanosti in najhujšega podiv-janja. ^
»Čuki« so umazani, »Marijine'hčere« so umazane, v blatu se valjalo, nad njimi
pa čuva črna roka, ki jih blagoslavlja___
Taka »vzgoja« vede narod z brzimi koraki v pogubo.
Ognjeni dež je uničil Sodomo in Gomoro; ne bo sicer ognjenega dežja nad izprijevalce našega ljudstva, ali ob takih dejstvih se mora razvneti vsako srce, ki čuti za ljudstvo, nastatijmora odpor proti izprijevalcem, ne v praznem dekiamiranju in ugibanju, zgražanju in obsojevanju, marveč v široko zasnovanem izobraževalnem delu. Izobrazba, to je zid, katerega ne proderejo in čez katerega ne splezajo mednarodni ljudski izprijevaici, katerih hodi toliko po slovenski zemlji. — Postavimo ta zid, da pahnemo ž njim od našega ljudstva njega največje sovražnike! —
DOPISI. Iz goriške okolica
Iz Solkana. *-*- (K a p 1 a n Ciril Z a-mar se za dir a proti družbi sv. Cirila in Metoda). Ko se je v Solkanu ustanavljala podružnica sv. C. in M. se je takoj oglasil proti njej kaplan Ciril Zamar z onega mest?, od koder bi se morala oznanjati ljubezen do bližnjega. Prišel je tudi k ustanovnemu shodu, da bi debatiral. Ko se mu z debato nt moglo ustreči, je odšel z opomnjo, da nima kaj opraviti na shodu. Pozneje je poklicalo »Katoliško izobraževalno društvo«, reete Ciril Zamar, nekega mladega akademika Ščeka, da bi govoril na shodu iz njega Cirilov duh. Šček je prišel, obrekoval dr. sv. C. in M. in odšel, pustivši za seboj prepričanje, da miad človek brez izkušnje in poznanja življenskih razmer in potreb ne more biti ne naš prerok, ne naš odrešenih Tega prepričanja so tudi najbolj zabite kaplanove ovčice.
Naša podružnica je napravila odbor društva za vzdrževanje otroškega vrtca (ki ga"' pa ne vzdržuje), da bi imela v sobi otroškega vrtca odbOrove seje'hi pevske vaje. Ker pa naš kaplan noče, da bi kdo občeval z ljudstvom, če mu on milostno ne dovoli, se Je prošnja odbila in se ni podružničnemu odboru nič odgovorilo. Podružnica je sklenila, prirediti 26. t. m. javno tombolo, koje polovica Čistega do-
bička je namenjena otroškemu vrtcu.., — . Kaplan je poslal cerkvenim pevcem okrožnico, da se ne smejo udeležiti veselice 26. t. m. Sedaj smo srečno prišli do pre-pričanh^dt^&e na Zamarjev njrfHrji&raz-širj«^H$$^'; nauk o ljdbezm do bližnjega.            ¦"¦ ¦*
, Le tako dalje, gospod kaplan, in videli bodete, da pridete do prazne cerkve, y kateri Vas bode strah!             ,s ¦      -
(Dalje v prilogi).
E Ženitvena ponudba.
Mali oglasi.
RajmiojU FrtstoJMaa stane 6 0 tli. Ako je oflas obseiaejli se računa za vsako bese*) 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
tr. Vio je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, tiželi (in celo v mestu) nihče ne   pnzun, ker
•¦¦¦->. Si--"- -'    -•¦-
Velelrže,e in ekonom , 2G, let star,, j v   bližini   mesta*  želi   znanje  v svrho ' ženitve z mlado, lino deklico iz ugledne in premožne rodbine.
samo resne ponudbe s sliko
naj se pošiljajo pod; «bjublj3rt&7''poste ' reslanle y Ljubljano, glavna požta^,— ; Tajnost zajamčena !                           ;
****************
ilyn ilijobA za prihod, šolsko leto. sprejme Uld UlJdKu na stanovanje in hrano botjšn rodbina. — Pojasnila daje upraviiištvo.
na prodaj po nizki ceni. Na ogled so v »Goriški tiskarni".
Citre
Proda se gosposka vila rim"
njiv zemlje, park, travnik in vinogradi. Vho zemljišče je obzidano in obdano 7. tekočo vod«. Za pojasnila se je* obrniti v Benetke na naslov Sanatorio bajlico s. Maurizio 26, 3!.
išcTse gospodično su^pLŽŽ
imajo one,' M so že izvežbane v tej stroki. — Naslov povfe naše upravništvo.
I nit*2)I pripraven za trgovino ali obrt v Ka-LU|\ul puoiaskl ulici 2 ee pod ugodnimi poboji takoj odda,. Pojasnila daje Goriška ljudska posojilnica vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Gorici.
Npvodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih conah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
== ftnton Krušič, ==
krojaški mojster in trgovec v Gorici
Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rao-nokar uelika množina raznorslnega blaga ka-kouosli iz auslrijskih in angležkih touaren naj-razlčnejšh
za vsaki staii.
D Rihenberku
ob državni železnic se je otvorila
restavracija s prenočišči nGouerno"
krasna lega v bližini kolodvora,
Točilo   se   bode   noj boljša   domača bela'in črna vina.
§)1zet)sl$o pi^o
„Prac<li*oj".
Dobra domaČa knhinia.
Se toplo priporoča  gg. izletnikom in letoviščarjem.
Kmečko-delauska gospodarska zadruga
v Dobravljah na Goriškem
ima v kl«?ieh zadružnih  kmetov v  Do-
bravijah,    Skriljah,    Kamnjah,    Brjah,
Šmarjah in drugih vaseh
veliko množino izbonega vipavskega vina.
Priporoča se cenj. gostilničarjem in drugim konsumentom. Dobiva se od 56 lit.   naprej  po jako zmernih cenah.
Pridem
julija ali avgusta in boni kupoval stare violine, čelo in dr. (nepopravljeno). Moj naslov:  IIn 11 s  Tie f|ten,  Hamburg,
Apostelkirche Nr. 11.
Naznanilo.
SI. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril  v nlh-i sv. Ivana štev. 10
nouo kleparsko podružnico.
Obenem   naznanjam   slav. občinstvu, da  sprejemam   naročila   tudi   v   Križni l nlici štev. 8.
Za blagohotna naročila se toplo priporoča
JOSlp PafLk, kleparski mojster.
Zastonj!
in poštnine prosto se dobe uzorei raznih najnovejših vohi, belih in
harvanih batistov, panama, cefirjev   za  bluze in srajce, perkalov in
tudi razna platna, tenčice IpajČolan) za birmance itd.
pri domači modni In mannfafefnriil tordkl
IUHHČIČ ft RURIHČIČ
L
Gosposhanlicaii.lt.
Ker se bliža čas birme, opozarjamo cenj. botre in bolerce, da ne zamude prilike in naj si najprej ogledajo domačo trgovino, katera je preskrljena v vsakem oziru z vsem modnim iri svežim blagom. Zagotovljena je solidna in domaČa postrežba in najnižje* cene. Zaloga vseh potrebščin za šivilje in krojače.
Podpirajte to edino in prvo domače podjetje te stroke*
Priloga „Soiie" št. 68. z dne 18. junija 1910.
Sokoli - Na ždar!
V srci pogum,
v dlani sila,
v mislih domovina!
Mlada sokolska primorska  župa   bo
-.•rsia^tt-iiitri^vp^prvi ve^ii^iU^k^-l^, vTšenčiliškem vprašanju, širijo pa se
Poslanca dr. Ploj in dr. Šusteršič sta
bila včeraj popoldne pri ministerskem predsedniku baronu Bienerthu' ter Sta mu precizirala stališče Jugoslovanov glede* laškega vseiičiliškega vprašanja. —- Pogajanja se bodo nadaljevala.
Med Čehi izjavljajo argrarci in radi-kalci, da fjodo stali lia strani Jugoslova-
dokaže vsemu svetu, kakb' vrlo rastejo tu ob najzapadiieji, meji vsega Slovanstva hrabre čete zvestih učencev' slavnih* očetov velike sokolske ideje — Tyrša in t* ii g n e r-j;i. ^utršnjj__vel"epomembni dati bodi najsijajnejsi svedok, kako resno, vstrajno in zavestno se pripravljajo naše sokolske čete na oni odločilni dan v megleni bodočnosti, ko bo vsakemu slovanskemu sinu edina sladka misel; 5D o tti Q-v i n a, kateri posveti v svojem srcu: P o-gum — in v dlani: Silo!
Jutrišnji dan bodi zapisan z blesteči-nti slovi v zgodovini obmejnega Slovenstva, ki se čedalje vesele je probuja* k sinotrenemu delu za trajno in slavno bodočnost Domovine, kateri hočemo do zadnjega moža pogumno braniti in ohraniti njene zapadne meje, zopet priboriti jej tekom našega narodnega spanja zgubljene postojanke!
Naše sokolske čete si k repo telesa, da vzgajajo zdravo bivališče krepkim dušam, — ali tudi zdrave in krepke duše, katere prešinja edina sladka skrb: »S r e-č n a D o m o v i'tt at« — potrebujejo zdravo in krepko bivališče, močnih mišic in dlanij, ki edino vzbujajo S a m o z a vest in vlivajo srcu Pogum!
Zato bodite nam pozdravljene mile čete, znanilke boljših časov, v naši sredi! Naj bi Vam bilo jutri milostno to oblačno nebo, ki je zadnji čas tako neizmerno podobno neprijazni, sovražni usodi, katera razliva le žalost in krivico nad našim narodom, in zasijalo naj bi žarko solnce Vam vsem v spodbudo, da Vam še vzraste v srcih P o g ii m v vstrajnem delu za sladko Domovino.
Dobro nam došli! Na zdar!
. Družba sv. Cirila in Metoda.
Podružnica sv. C. in M. v Rihenbergu
priredi dne 26. t. m. narodno veselico z obširnim programom, kojega objavimo pravočasno -- na prostem v prostorih g. M. Lična. V slučaju slabega vremena se veselica odloži na nedoločen čas.- — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. — V veselej družbi s šaljivo igro je nabrala g.ca Justina Sardoč za družbo sv. C. in M, K 3.12. - G. Filip Pahor Je dodal K I. -. Skupaj K -4.12.
Domače vesti.
V pomoč po toči prizadetim občinam
v sežanskem političnem okraju je vložil poslanec Al. Št r e k e 1 j v poslanski zbornici nujen predlog glede na točo dnč 9. t. m. v občini Lipa in Kostanjevica, Žirje, Povir, Volčjigrad, Pliskovica, Veliki dol, 11. t. m. pa v občinah Preserje, Ivanigrad, Sveto, Brje in Oorjansko. Toča je napravila veliko škodo na poljskih pridelkih. Večji del vinogradov, krompirja in žitnega polja je uničeno. Poživlja se vlado, naj podeli v omenjenih občinah hudo prizadetim malim posestnikom potrebno podporo iz fonda za pomoč proti bedi.
Glede poštnih razmer na Ajševici, v Starigori in Rožni dolini v Gorici je stavil državni poslanec Al. S t r e k e I j interpelacijo na trgov, ministra. Ti slovenski deli mesta so kar najslabše preskrbljeni s pošto. Interpelacijo priobčimo.
Jednoten odpor jugoslovanskih poslancev proti laški fakulteti. — »Zveza južnih Slovanov« in »Slovenski klub« sta se z d r u ž i 1 a k o t e d i n s t v e n klub, ki ima obstati tako dolgo, dokler ne bo definitivno rešeno vprašanje o laški pravni fakulteti. Klub je volil svoj izvrševalni odbor. V izvrševalncm odboru so poslanci: dr. Ploj, Spinčič, Hribar, dr. Rybar, dr. Tresič-Pavieič, dr. Šusteršič, dr. Korošec, Povše, Fon in Orafenauer. Izvrševalni odbor je imel ob 2. včeraj popoldne sejo, da da direktivo predsednikoma dr. Ploju in dr. Šusleršiču, ki sta bila ob 3. poklicana k ministerskemu predsedniku baronu liienerthu na konferenco zaradi italijanske pravne fakultete.
zajedno glasovi, da hočejo Mladočehi in realisti zapustiti Jugoslovane ter glasovati za provizorij laške pravne fakultete na Dunaju. Naši poslanci bodo zahtevali odločnega pojasnila. Če storijo Čehi kaj takega, bi imelo to dalekosežne posledice j v škodo Slovanov v Avstriji!
Podpredsednikom višje deželne sod- j njje v Trstu je imenovan dvorni svetnik Simon Letich.
Imenovanje. — Okrajni šolski nadzornik in vodja pripravnice na Prpseku g. Ivan Nekermau je imenovan glavnim učiteljem na moškem učiteljišču v Gorici. Umrl je v Gorjci .los. Redi, e. kr.,višji gozdarski svetnik v pokoju, star 76 let. Tragična smrt. — Ko je stopila 20 letna Ana Oblasciak, hči tukajšnjega laškega trgovca, na Dunaju s tramvaja, jo je povozil avtomobil, ki je v istem trenotku tekil mimo z veliko hitrostjo. Umrla je ponoči. Truplo pripeljejo v Gorico. Oblascia-kova, ki je absolvirala učiteljišče v Gorici, je študirala filozofijo na dunajskem vseučilišču.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«.'— Prof. Mastnaka fotogr. aparat »zaslužil« 5 K. -Na račun mesečnine prišlo 30.20 K in 25 kg turšične moke. — V. Tomažič, nadu-čitelj na Kambreškem, 2 K.
Okoli 600 reklamacij je podanih proti volilnemu imeniku za državnozborsko volitev v Gorici. Vse te so hoteli rešiti na magistratu lepo po svoje, ali vzela jih je v roke politična oblast, radi česar je »Corriere«, laško glasilo Pajer-Gregorči-čeve zveze, ves iz sebe!
Papeževa enciklika in »Primorski List«. - Zadnji »Primorski List« brani na uvodnem mestu z vsemi silam; papeža, ker je vzbudila njegova zadnja enciklika velik vihar po celi Nemčiji. V tej encikli-ki, izdani ob 3011 letnici sv. Karola Boro-niejskega, je tako napadal papež nemške protestante, kakor ne bi smel že kot diplomat ne. Da pači omenjena enciklika zgodovino, ko pravi, da so porabili odpadli duhovniki in plemiči lahkoživci reformacijo, samo da so smeli bolj razbrzdano živeti, ni treba omenjati. Ravno ker so na rimski stolici sedeli taki papeži (Aleksander VI. Borgia), ki so razuzdano živeli, ki so (Leo X.) naročali svojim propo-vednikom (Teceljnu), naj trgujejo z odpustki, ravno radi tega je nastala reformacija. To bi lahko vedel celo dopisnik ^Prim. Lista« in zamolčal dotični pasus iz enciklike. Sicer pa naj se popolnoma umiri. Papež se je že umaknil in uspeh protivatikatiskega boja od strani Nemčije je ta: kur rja obžaluje svoje postopanje in zagotavlja, da ni hotela žaliti protestantov in nemškega naroda, škofi na Nemškem ne bodo razglasili te enciklike ne na prižnicah in ne v pastirskih listih. »P. L.« je torej prišel prepozno, ali če bi papež sploh vedel zanj, se ne *,i bil morda kar tako »nazaj pocuknil«
Klerikalni list: na sploh branijo papeža pa lažejo pri tem, da se kar kadi okoli njih. Niti povedali ne bodo tega, da se je nezmotljivi papež zmoti! prav fatalno ter da je Vatikan sramotno pogorel z ono encikliko!
Zatrjuje se, da je pisal tudi n n š cesar v V a t i k a n p i s m o, v katere m o b s o j a encikliko!
Kandidat socialnih demokratov za dopolnilno državnozborsko volitev v Gorici je tiskar Callini, ki je postal pred kratkim avstrijski državljan.
Pretep med socijalnimi demokrati in Mazzini-janci, — Sinoči so imeli Mazzini-janci protestni shod proti cenam kruha. Došli so tudi socijalni demokratje. Ker je njihov govornik Tuntar udaril po Mazzi-nijancih, češ, da so se oglasili še-le zdaj, dočim so oni že zdavno to storili, je nastal odpor, ki se je spremenil kmalu v divji pretep. Od pestij so prešli do stolic. kamenja, baje celo do nožev in samokresov. Razbili so mnogo šip, stolic, veliko plino-vo luč sredi dvorane, — Mazzinijanci so bili hudo tepeni. Skakali so kar skozi ok* na nia dwri§če. Vcc" oseb Je ranjenih; w Danes so" hodili ljudje gledat sledove la-
ške kulture v bivše Čitalnične prostore Te Marziniju. — Policije ni bilo zraven med pretepom. To je le odobravati, ker sicer bi bile posledice še hujše. Tako pa so jo slabejši hitro popihali, ko so bili tepeni; pod nadzorstvom policije bi se obnašali bolj samozavestno in tepeni bi bili najbrže še lilije,.^ in sodnije bi imele več dela!
»Čuki« na Sveti gori. — »Čuki« pojdejo v procesiji na Sveto goro 3. julija 1.1. Klerikalna divja četa pod duhovskim vodstvom! Spoved opravijo baje že doma,, obhajani bodo na Sveti gori. Drugače učijo, da tak dan, ko je kdo pri obhajilu, naj se preživi v miru in molitvi, ali čuki bodo rogovili tisti dan, ko prejmejo sveto obhajilo, po Sveti gori in Solkanu, kjer se bodo tudi »zverali«; Kako spoštovanje do' zakramentov! Pred sliko Matere božje (Pravo sliko Matere božje Svetogorske so prodajali po katoliških listih!) jih bodo hujskali proti bratom, 'pride tudi hujskač dr. Krek. Če bo zvečer kje kak napad ali pretep, se ne bo čuditi! — Klerikalci izkoriščajo cerkev v svoje posvetne namene; to kaže zopet romanje in procesija »čukov« na Sveto goro! Cerkev postane kmalu le torišče za klerikalno politiko, če pojde tako naprej, bo zapuščena popolnoma od pravih vernikov, ki vidijo v njej hišo molitve ne pa jamo razbojnikov! Razbojniki noter — verniki ven; to dosežejo s takimle sistematičnim delom. To bo lepa cerkev potem!
Teod. Hribar. — Zgodilo se je, kar smo že tolikokrat povedali. Slovenska »Krojaška Zadruga« je izginila, na njenem mestu se košati Lah Teodoro Hribar. Napravil si je velik napis nad svojo laško botego, pa ne po slovensko, ampak »Teod. Hribar«, Čitaj: Teodoro Hribar. Ker klerikalci toliko pazijo na napise in se potegujejo za samoslovenske ter take kar diktirajo, je mislila javnost, da bodo preduja-čili z dobrim vzgledom ter bo napis na Hribarjevi botegi, katerega v sili proglašajo za Slovenca, sarnoslovenski: Božidar Hribar; ali kako razočaranje. Veliki narodnjaki okoli »Gorice« so zadovoljni z napisom »Teod. Hribar«, o katerem pravi lastnik, da pomeni Teodoro Hribar. Nekdaj je bila ta prodajalna slovenska. — Bili so časi, ko je nastopal po deželi proti »Kroj. zadrugi« Teodoro Hribar, mi smo pošteno nastopili proti njemu in k nam se je prišel kregat po nemško — na, sedaj je pa Teodoro lastnik te bivše slovenske prodajalne in Še celo za Slovenca ga proglašajo. Ali se mora smejati sam pri sebi l neumnim Slovencem! — Slov. Krojaške zadruge ni več, sedaj je tam laška botega. ! Ni kriv tega Teodoro, ampak slovenski , klerikalci, ki so izigrali slovensko proda- [ jalno v roke njemu, Lahu, Mi se ne bavi-mo ž njim iz kakega sovraštva do njegove osebe, ampak zato, da kažemo Slovencem, kako pospešujejo klerikalci slovensko trgovino v Gorici. Odklanjali so inse-rate slovenskih trgovcev, da ne bo trpel »d o m a č i n«, to je Lah Teodoro. Koliko so Škodovali slo v. m a-nufakturnim trgovcem z izigravanjem slov. »K r o j. z a d r u-g e« v 1 a š k e r o k e! Na tak način se redi Lah. Slovenec mora pod zlo! — In tako protislovensko početje klerikalcev na trgovskem polju podpirajo, še vedno Slovenci in Slovenke, med njimi celo naprednjaki!! Po taki poti ne bomo napredovali v Gorici, ampak pojdemo nazaj! Tisti, ki so za »nazaj», vsi v novo laško botego v Gosposki ulici!! r. Slovenske manufakturne trgovce v Gorici pa naj vzame vrag!
Javna tombola v Renčati se bo vršila, dne 29. t. m. Dobitki: kvaterno 100 K, čin-kvina 150 K, tombola 300 K. Posamezne srečke po 40 v. Začetek ob 4V« Pop. — Kdor se ne bi osebno udeležil igranja,, pošlje kupljeno srečko odboru g. R. Vi-žintinu, nadučitelju v Renčah, ki bo igral mesto njega. Event. dobitek se stranki potem pošteno izplača.
Nesreča. — Iz Sežane, 16. jun.c Danes okoli 10. ure zjutraj je padla s črešnje Jožefa Mrak, doma s Št. viškegore; zlomila se jej je veja in padla je tako nesrečno, da je na licu mesta obležala mrtva.
Goriška slovenska mladina! — Jutri v Št. Peter na slavnost Primorske Sokolske Župe. — Odbor.
Tombola v Solkanu. — Podružnica sv. G. in M. v Soikanu priredi 26. t. ..i. javno tombolo, koncert 'in ples. Pričetek tombole ob 5. pop. Dobitki: činkvina 100
P, tombola 200LK. Svirala bo vojaška' godba. Cisti dobiček je namenjen v podporo slov. Jjud. šolstvu in otroškemu vrtcu v Solkanu. •¦'•¦¦.
»Krožek abstinentov«- še je osnoval v »katoliškem delavskem društvu« v Gorici! Sprejemajo nove ude. Predsednik »krožka« je neki Širigoj, — Krožek abstinentov na' katoliški podlagi! Al'ga bodo pili.
Osrednji pisarni klerikalne »Slovenske Straže« se je dosedaj naznanila ustanovitev 21 podružnic. Tudi svojo himno je dobila »Slovenska Straža«. Anti ni zložil tudi te pokojni pesnik Medved!
V Sočo je hotela skočiti neka štajerska 18 letna deklica Ivana Zoršak, ki je služila kaka dva meseca v Gorici. Hodila je ob Soči blizu železniškega mosta in videti je bilo iz njene razburjenosti, da zdaj-pazdaj skoči v vodo. Prihiteli so nekateri, ki so jo videli ter jo pridržali. Prišel je tudi 'mestni redar Pelicon, ki je odpeljal s' fijakarjem deklico v žensko bolnišnico, kjer jej menda preženejo iz glave Samomorilne misli.
Bolgar z dvema dežnikoma, — Policija v Gorici je prijela nekega okoli 50 let starega človeka, ki je hodil okoli ter prodajal 2 dežnika. Klatil se je po Gorici ka-; kili 14 dni. Pri aretaciji je rekel, da se imenuje Oton Poš ter da je iz Bolgarske doma.
Padel je 52 letni zidar Ivan Gorkič iz Vrtojbe pri delu kakih 6 ni globoko. Poškodoval se je precej. Zdravijo ga usmiljeni bratje.
Rubež na plače In penzije. — Kakor srno že sporočili pred par dnevi med pol. pregledom, je državni zbor sklenil zakon, s katerim se poviša eksistenčni minimum, to je znesek plač in pokojnin uradnikov, ki ga ni mogoče zarubtti. Dosedaj je bil tozadevni znesek 1600 kron na leto za aktivne uradnike in 1000 kron za penzijo-niste, udove in sirote. Po novem zakonu je ta znesek povišan na 2000 kron za u-radnike in na 1200 kron za penzijoniste, udove in sirote.
Po novem zakonu je možno torej za-rubiti pri dohodkih, ki izvirajo iz aktivnega službovanja znesek, ki presega 2000 kron (dosedaj 1600 kron) in pri vseh drugih dohodkih 1200 kron, (dosedaj 1000 K.) Zakon stopi v veljavo s prvim četrtletjem, ki sledi onemu, v katerem bo zakon proglašen. Prepovedi plač, ki so bile dovoljene prej, kakor je stopil zakon v veljavo in ki so v nasprotstvu s tem zakonom, se razveljavi, ako to zahteva dolžnik.
Ta zakon, ki je zelo važen, toliko za uradnike, učitelje itd., kolikor za trgovce, obrtnike in posojilnice, je bil sklenjen, ker so se v zadnjem času zelo podražila toliko živila, kolikor stanovanja.
Opozarjamo slav. občinstvo na inser rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Li-beri. V teh -dveh lekarnah bo tudi pono-čna služba v času od 19. do 26. t. m.
Bratje! — Danes in jutri bodo prihajali naši mili gosti v Gorico, in sicer pridejo danes tekmovalci in še nekateri drugi zastopniki žup in društev, po večini pridejo pa še le jutri. — Danes zvečer ob. 8.40 pridejo na drž. kol. Tržačaru in ob 9.05 Zvezino predsedstvo iz Ljubljane. — Te gremo .počakat v večjem številu.
Zbirališče vedno »pri Jelenu«.
Vse one brate, ki niso drugače okupirani naprošamo, da pridejo jutri zjutraj pred 8. k. m Jelenu«, da se sprejme Idrijsko župo in zastopnike-drugih društev. —
Na zdat;!.—, Odbor! ,   Bratje Sokoli! t- Jutri zbirališče za vse goriške. Sokole v.dvoriščih v ulici sv. Ivana št. 7» in št 4..
Prodaja.sedežev na tribuni za jutrišnjo veselico pri »^Jejenu« od 8. ure zj. do-poldne, .._,-..«
Iveza narodnih društev.
Veselica v Kasovljah. — V nedeljo je, bilo kakor, nalašč ves dan lepo vreme. Bralno- pevsko društvo iri podružnica sv. C. in M. v Brjah stu priredila vzajemno
isti dan, 12. t.,m, v znani dvorani Kasov-ski veselico, ki je, res imenitno vspela.;,
Nagovor gosp. Šorlija je vsem vga-jal. Med drugim je zlasti priporočal lepo in mirno, vedenje, vJjndnps,tin ljubezen do bližnjega in obsojal nauk, ki ga uče nasprotniki, da se mora sovražniku z nožem v.srce. To hi omika, to ni človeško in še, manj krščansko.
Peli so na odru le domači zbori: mešan,, moški, ženski in sopran-solo. Vodil in spremljal je večinoma vse petje gospod Ambrož Poniž. Spiošna sodba je bila, da pp deželi se takega petja ne sliši. Tu se je videlo, kaj se pravi držati takt in kako se izvede razne nianse in finoče v skladbah. Na splošno željo so morali ponavljati, ali pa nove pesmi dodajati. Čast in hvala zboru in še več gosp. Ponižu za obilen trud in požrtovalnost!
Isto tako dobro je vspela igra »Brat Sokol«, katero so igrali mladeniči : Milan Makovec, brata Pečenko in Ivan Čebron; kar imenitno sti igrali g.dčni Rozalija Pečenko in Kristina Besednjak.
I'o besedi je bil ples, ki je bil živahen. Strog red in dostojnost je vladal tudi tu med dobro razpoloženem plešočim svetom.
Udeležba je bila od vseh strani velika. Posetil je veselico tudi gosp, državni poslanec Al. Štrekelj in sploh obilo gospode in uradnikov zlasti iz Ajdovščine. Ve-likožabeljci so prišli kar z zastavo v velikem spreovdu, isto tako vrli Gradiščani. Ne glede na naš bližnji Rihemberg, Pre-serje, Polje so bile zastopane tudi Dobra vije, Selo, Batuje in osobito Šmarje. Sploh vsa bližnja in daljna okolica se je potrudila v Kasovlje. Zunaj med prosto zabavo smo mi nepiesalci poslušali ubrano petje, ki so peli Pavlica-Bričev zbor iz Riliemberga, Rojčev z Gradišča in Bra-tinov velikožabeljski. Vse lepo in neprisiljeno je bilo povsod.
Ker so mnogi vstopnino tudi prepia-čali, je bil gmoten vspeh prav povoljen.
Naši mladini obojega spola .pa moramo le čestitati, ki je za olepšavo,, za reklamo, za igro, za vzoren red in mir brez vsake pomoči sama skrbela!
Pripomniti je še, da so se klerikalni časopisi že prej zagnali v našo veselico in društva; isto sta storila tudi v cerkvi i .^ji in župnik. Dasi ti dobro vedo, da m rJrejci pustimo njih veselice pri miru, d? ne črhnemo o njih društvih ne pismeno ne ustmeno, ker niti imen njih društev ne vemo, in sploh nam niso ti batonarji prav nič mari, vendar oni zlohotno rujejo proti našim prireditvam in društvom po časnikih in celo cerkvah ter že vsako reč oblajajo. S tem kažejo pa le svojo bledo zavist, ki pa jim slabo pristoja in nam nične zaleže.                                          __a.
Trgavsko-Ouftne in gospodarske vesti.
Obrfno-nadaljeualna šola u Iffirnu.
Sklep obrtno-nadaljevalne šole v Mirnu je bil dne 12. t. m. združen z razstavo šolskih izdelkov. Udeležili so se ga gospod c. kr. dvorni svetnik in okr. glavar grof Attems, gospod c. kr. okr. nadzornik FHižgar, mnogi sosedni gospodi učitelji, c. kr. strokovni čevljarski učitelj zavoda za pospeševanje male obrti v Gorici gospod Hulka, domači občinski za-stop, mnogi čevljarski mojstri, pomočniki in vajenci ter obilo drugega domačega občinstva. Gospod župan je pozdravil vse navzoče, prosil nadaljne podpore, pohva^-lil učiteljstvo in spodbujal vajence k pridnosti. Šolski voditelj g. Alojzij UrbanČič je podal daljše poročilo iz katerega smo v naglici posneli sledeče podatke. Šola je dvorazredna. Na njej poučujejo: voditelj Alojzij Urbančič: obrtne predJp&e, poslovne sestavke, knjigovodstvo iri obrtno računstvo; učitelj Anton Ferfet iz Rime: geometrijsko^ projekcijsko, prostoročno in strokovno risanje; učitelj Praprotnik'_fcd-' vard: zdravstvo, zakoncvžnariktvd, li)re-jekcijski nauk in nemščiiid.--^ Uč&iČev je bilo 53, od teh po veliki večini Čevljarji, tako da bi se lahko preuiedila-^^bfftia' šola v strokovno čevljarsko. Šolo vzdržujejo s svojimi prispevki država, dežela, c. kr, okrajni šolski svet, kupčijska zbornica m občina. Šolski obisk ni bil prav popoln v odstotkih označena 62.3%; — Voditelj je poživljal mojstre, da naj skrbe za redriejši obisk, ker bo sicer vodstvo
prisiljeno naznaniti zantkeroe -mojstre c. kr. okr. glavarstvu in jih priporočiti v kaznovanje. Lep korak.za povzdigo čevljarske obrti v Mirnu se je napravilo z ustanovitvijo produktivne čevljarske .zadruge in s strokovno zadrugo čevljarjev, od obeh se pričakuje, da bodeta. vspevali tudi. v povzdigo šolskih vspehov. Gospod dvorni svetnik grof Attems se je laskavo izrazil o lepih izdelkih, pohvalil učiteljstvo in vajence ter izrazil nado, da se dvigne mirenska čevljarska obrt do največje popolnosti. S slava-klici presvetlemu vladarju in s petjem cesarske pesmi se je otvorila razstava. — Udeleženci so občudovali lepe praktične risbe, čevljarske u-zorce iz lepenke in praktične za našega obrtnika nujno potrebne opravilne sestavke! Vsi izdelki delajo čast učiteljstvu in učencem. Razstava je bila zelo uktisna in kar največ velja zelo praktična. Risalo in pisalo se je strogo samo to, kar bodo bodoči mirenski rokodelci v resnici potrebovali in kar je za njih praktičnega pomena. Odlikovanih je bilo 16 najpridnejših učencev, katere se je z malimi nagradami spodbudilo k večji pridnosti, vstrajnosti in ukaželjnosti. Najpridnejši vajenci so bili. Lozar Franc iz Vrtovina, Reščič Franc iz Mirna, Dovžak Anton iz Šempasa, Ferfo-Ija Alojzij iz Mirna in drugi.
Razstava je za občinstvo odprta ves teden in vredna, da si jo vsakdo ogleda, ki se zanima za razvoj našega obrtnega šolstva. Učiteljstvu in čevljarskim moj-, strom v Mirnu pa kličemo: »Le naprej po začrtani poti strokovnega napredka in čevljarska -mirenska obrt se gotovo povzdigne, da bode slovela ne le na našem avstrijskem trgu, temveč tudi ven iz nase države!
Kmečka posojilnica in hranilnica v Šempasu vabi k drugemu rednemu občnemu zboru dne 26. junija t. 1. ob 1. uri popoldne. Dnevni red: 1. Račun za I. 1909,
2.  volitev nadzorstva, 3. razni predlogi. Odbor.                             ••¦'.'.'..•
Redni občni zbor »Goriškega vinarskega društva«, se bo vršil v četrtek ,23. junija t. 1. ob 10. uri predpoldne v prostorih pri »Zlatem Jelenu« v Gorich Dnevni red: L Otvoritev občnega zbora in pozdrav predsednika. 2. Citanje zapisnika občnega zbora od dne 23. decembra 1909.
3.  Poročilo nadzorstva občnemu zboru o. delovanju za IV. upravno dobo. 4. Potrje-nje letnega računa. 5. Določitev cen, po katerih naj se plačuje, društvenikom v društveno zalogo sprejeto vino in na kak način naj se to vino izplačuje. 6. Morebitni predlogi..— K rnnogobrojni udeležbi vabi vse svoje društvenike. načelstVo »Goriškega vinarskega društva«, reg. zadruge z omejenim jamstvom v, Gorici.;
Tobakarne v Gorici se zapirajo po novi odredbi ob nedeljah in praznikih najkasneje ob 9. zvečer.
V dragonski vojašnici v Gorici bo dne 21. t. m. javna dražba raznih predmetov in materijala, katerega uprava ne rabi več. Od 8. do 9. bo vse to izpostavljeno na dvorišču na ogled.
njegovo mesto pride baje kardinal Ram-polla.
Vatikan in Španija. — Papeški rumcij je oddal španskemu ministerskemu predsedniku protestno noto papeževo proti dovoljenju, da smejo na Španskem izvrševati svoj kult tudi nekatoličani. Mini-sterski predsednik španski Canaleias pa je rekel na shodu, da se prav nič ne razburja radi tega papeževega protesta. — Verske tolerance Vatikan še vedno ne pozna. Upira pa se mu celo že Španija!
Razne  vesti.
Lepe usmiljenke. — V bližini Lyona (Francija) se nahaja zavod za zanemarjene deklice. Zavod nosi ime: »Bon Paste-ur«. (Dobri pastir). Sedaj so prišle zanimive stvari iz tega zavoda na dan. Neka sestra se je odlikovala s posebno surovostjo. Prisilila je neko deklico, da se je v najstrožji zimi slekla. Nago je oblivala z mrzlo vodo in jo pretepla do kosti.
Hrvatski škof proti hrvatskemu petju v cerkvi.¦— V Sučur v Dalmaciji je prišel škof Zaninovič. Ker pa je ukazal, da se v cerkvi ne sme peti hrvatsko, se je ljudstvo demonstrativno oddaljilo od cerkve in noben otrok ni bil birman. škof je odpotoval v spremstvu orožnikov.
Brezžični žepni telegraf. — Izumitelj te nove naprave, predsednik italijanske verske občine v Monakovem, Cerebotari je imel te dni o svoji iznajdbi zanimivo predavanje na Dunaju. Eksperimentiral je tudi s tem brezžičnim žepnim telegrafom. Na drugi strani prostorne dvorane je oddajal njegov asistent s svojim iskrodajal-cem električne valove v zrak in na posebnem aparatu v rokah izumitelja se je pomikal kazalec ter kazal na različne črke, iz katerih se je sestavil stavek, katerega je oddal z električnimi znaki asistent v zrak. Sedaj se bosta lahko dva pomenila brez telefona, vsak na svojem domu. To je zares lepa iznajdba.
Vsi slušatelji rudarske akademije v S ča v niči (Schemnitz, Ogersko) so relegi-rani, spodeni, ker so se zavzeli za pioti-vladnega kandidata. Kaj tacega se za-more zgoditi le na Ogerskem. Vseh slušateljev je 514.
Češka šolska družba — dedič. — V Vinogradih (Praga) je umrl finančni revi-dent Kuser in zapustil vse svoje premoženje^ znesku 50.000 češki šolski družbi.
Žensko truplo v kovčegu. — Dva ribiča sta izvlekla iz jezera Gomo (Sev. Italija) kovčeg s truplom'30 letne ameri-kanske igralke, kalifornske lepotice, Mary Castle. Do 1.1, m. je stanovala v neki vili v Moltrasio ob jezeru, potem je izginila. Ž njo je pa izginil tudi Amerikanec Char-Ieton- Porter, njen mož, sin znamenitega odvetnika v Washingtonu. Sumi se, da je tudi tega zadela enaka usoda. O storilcu še ni sledu.
Politični pregled.
Poslanska zbornica. — Med drugimi je govoril Korošec, rekoč: da obžaluje a-tentat v Sarajevu. Zavračal je urnešava-
| nje Italije v naše notranje razmere ter rekel, da gre Lahom pri nas prav dobro, ali opozoriti mora vlado na 40.000 Slovencev v Italiji, ki ne uživajo nikakih pravic. — Včeraj je govoril Benkovič, rekoč, da vlada dela razliko med alpskimi irr severnimi deželami, urgiral je gradnjo raznih železniških prog, pritoževal se je tudi o nevz-
j držljivih razmerah na kolodvoru v Celov-
""cii. Seja zopet danes.
Služabniki boga »Vzemi«. — Krščan-sko-rsocialni poslanec in dunajski mestni svetovalec Hraba je bil obdolžil voditelje kršč. socialne stranke, da služijo bogu »Vzemi«. Strašen vihar je nastal, vse je pričakovalo, kaj bo; Nižjeavstrijski dež. .zbor je bil zaključen, da zgubi Hraba imuniteto ter pride ta reč pred sodnijo. Sedaj pa so se lepo poravnali in Hraba je umaknil svoje odbalžitve. Zato pa obdrži svoje časti v stranki, še povišan bo v državnega poslanca!. Bog »Vzemi« je zmagal nad njftnl
. Mery de Val, papežev državni tajnik, baje odstopi. Enciklrka ga prežene.   Na
Književnost,
'        Vojeslav Mole. Ko so cvele rože. —
' Pod tem naslovom je zbral znani pesnik V. Mole svoje poezije. Založila je zbirko tvrdka KIeinmayer in Bamberg v Ljubljani. Knjigo priporočamo. Dobiva se tudi v knjigarni v Trgovskem Domu.
Dva krojaška pomočnika SB,rJoT
Karol Attgeli, trgovec in krojač v Kftialu*
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = == oljkinega olja
prve vrste injfcoljšili tvrik iz Istre. Dalmacije, Milfette. Bau-i ii »les
s prodajo na drobno in debelo.
?roteja na drobno: Kron —*96,1-04, 112,
120, m   1-36, T44, 1*60, 1'80, 2'-  2*40»
m luči po 72 fin.
------    Na debelo cene ugodne.    ------.
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupen do   popolne   vporabe olje; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski  kis in navaden. Zaloga
——------- mila in sveč.----------------
Cene zmerne.
Wim
so jako krasne,
ki se umivajo le s Pilnačkovim nedosežnim —   milom   —                  2
ki
M
UHOL
ki je na prodaj po 70 vin. kos ali pa žkatlja
s 3 kosi za 2 K. To milo, ki ie zakonito varovano, izdelajo
J. Pilnaček,
c. kr. dv. založili'« v Kralj. Gradcu na Češkem.
Pijančeuanje.
Za poskuinjo i prašek ZENENTO   - brezplačno. Nagnenje k pijančevanjn   se  trajno  Mfr.,w. — Snžuji te strasti se  je  osvobodijo  pr&i- ...aji lastni   volji. Prašek Zenento se primeža jedi    ali pijači. Primerno  za vsako starost in vsak spol. _    Zenento jo zajamfeno  neSkodljiv.   Kdor   ima  v   družini oziroma met| zaanti osebe, '.ki so ndaue pijančevanju, naj naroČi takoj i praSek  za poskušnjo. ZENENTO se posije v pisma. Priložiti  je znamko  za  9.0 vin. — Dopisuje se v nemškem jezika.
Poučile Zenento Go.
76. Wav«lour  Street,  I^OjVOOjV 255 (Enffland).
Pisma je frankirati z znamko za 25 vin; dopisnici? 10 vin.
Knjigarna A. Gabršček i
= gorica =    i
Trgovski dom Corso Verdi 24 ® in u Gosposki ulici 7         ®
sprejema naročila na vse tu-
in inozemske beletristiene,
modne in znanstvene časopise.
skoraj nov
'V dolmo.
sleKtriceri iriotor.
^=^ * flatančnefe se iiue u našem uprauništuu. =
Lekarna -Gristofoletti
Sonci na f ravniku.
.    ,Jrskino (itokfiževo) Jetrno ojje. P^seibnd sredstvo proti' prsnim bolez-¦ ¦ nia in sploSni telesni slabosti. .Izvirna steklenica teqa olja naravno rmene barve bo K 1'40, bele barve K 2, " Trskino ielemato Jetrno olje. Unlia tega olja je susebno piiporoč-' !jivi> -«»i\>1j<Shi   m <li'5kbm, ki so nw-VtvMti in nfjMt« nwav<».
Trskino Jetrno olje se leleznim Jodcccnj. S iom. oljurn e» oz-1 ravi j o v. kratkem &»u ?. gotovoHtjo
vac kostne bolezni, žlezni otoki, golšo, malolrvnost itd. ifd.
Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev;
OPOMBA. Olje, katerega naroČim direktno \i Norveglje, preifiCe se vc5ae.v;raojNn kem; laboratorija, .._. _.        ,_„_ ^...__;._   Zat0 xamorenk jjuneitl svojim   ce.   odjeiualc       ' " " "~*   '" stalne sposobnosti *a zdrav^rije.
predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamtiti
cL,   odjemalcem glede čistote in
4HrC    Crfstofolettijeva pijača Iž kiiie In žotaza.
ttajboJjšt pripomoček pri adravljcnju s trškim oljem. ——_l-------l.   Ena steklenica stane  1  krono   60 vinarjev.   =
te 'nočeš t z visokega pasi ostani doma in pa nosi „0ho
H vil U
J. Medved, Gorita
TitaHa, k#i IM »¦ 32,"
Slavne občinstvo pozor na svetovnoznane
Pfaflore šiuafne stroje!
Pfaffovi Šivalni Stroji so dosedai noprekosljivi na  celem
svetu.                     '-                  '   ¦
Pfaffovi šivalni stroji so izdelani precizno in iz najtrdnejšega jekla.                                       , Pfaffovi Šivalni stroji tečejo na krogljicah   kakor dvoko-
lesa zelo tiho in brez vsakega ropota. Pfaffovi Šivalni stroji  šivajo  najfinejše, kakor  tudi   najmočnejše blago. Pfaffovi Šivalni stroji so tudi najbolj pripravni za umetno vezenje, krpanje nogovic in namiznih prtov. Pfaffove Šivalne stroje uporabljajo vsi narodi v starem in v novem svetu. Pfafiovih šivalnih strojev je na milijone prodanih sirom sveta. Pfaflovi šivalni Stroji so dandanes neprekosljivi glede trpežnosti in vstrajnosti. Pfaffovi Šivalni Stroji tvorijo lepo opremo v vsaki modernofini^ra^i sobi, ,j    »  • P laflove Šiftln* stroje si lahko vsakdo  ogleda  in   se  takoj   lahko  prepriča  omenjenih
udobnostih Zatofej opozarjam vnovič šl. občinstvo,   na  to  svelovnoznano   znamko ..PfafP, kdor si n«bavi šivalni stroj z znamkd ,,Pfaffu, si ne bo želel nikdar več drugačnega šivalnega stroja. Edina zaloga angleških dvokoles znamke „l*reiiiier"  ter vsakovrstne potrebščine za 1                                                   šivalne stroje in dvokolesa.                    ,                 »«     •    '
Edina zalona in zastopstvo za (»orico ut okolico
JCS. DfiMeiia9 eom«> magistralna mica Steu. i.
POZOR! Od vsakega prodanega in plačanega  Piaffovega šivalnega  stroja se za-vezem darovati družbi sv. Cirila in Metoda dva odstotka!   >•.
Premer! & lancar-
Ljubljana Dunajska Gesta št. 20.
lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firoežev in steklarskega Meja.
Velika zaloga kemičiifti' in   rudninskih
barv. Barv za qmctnike.             :
Vse potrebščine za slikarje in pleskarje.
Točna postrežba, cene nizke. :.:. v,
Za obila naročila se priporočava
Premeri & Jančar
trgovina oljnatih barv na drobno in deielo!1
Prwla se tako
v Gorici vsredini mestaj
J^^^^^^W^{ uprauništuu]
Broda se fe* proste roke -i
z mešanim Maij^ gostilno foba-l karno in zganjamo.
?%J$.njv:jako- dobrem stanu, leži v • sredi vasi ob gla,vn| cesti in'jeh dobro obiskovana j L# M!jlff^jiiu^u|: Ojd^aljena odj neke železniške postaje nai ';;'•¦''¦* *MM*kem..#                I
flaslou poue naše; upraunlšloo.    >
Odlikovana pekarija in sladfiifiarna
ndrej Fajt

Gorica TtkališCe Frana Josipa štev. 2              '
Podružnica v nI. Bnnicipio Št. 2.
Sprejema naročila  za vsakovrstno  pecivo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, kolače zaL birmance, poroke itd. — Vsa naročila izvršuje točno jik^otidno po '¦¦••"                                        želji naročnikov.                                  .Mimiil
|       lina na pi oda j raztjfop jnoto^fino pecjvo, fina vina Jn *»J<er]e_ jo,, jnjejnjji,. cenah*.,,..
I                                 ^se po zmernih cenah.                               1
Proizvajanje
spirituoz
kot prosta obrt, kakor tudi
izdelovanje hpš>zall<oho!i)ib osvežujočih pijač,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v "vsakem kraju renomN rana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjern se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje" Vseh pijač,' uAfi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrlio informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira.se samo, na resne. pQnujd.b,e., Ponudbe pod šifro. „Si>ii*ititos<'U J4i8857" liiiitiMiiiriii) ckspcilicijo M, DiikeK Aachf., Dunaj I. i.
flg r o - Merkur
v LjubliiitJ:
(Jp«,iii>i prosfofi Uaocz QMii)otfa «Hcc %M. 8.
Podružnica Trst, ulica S&M*J^'Y**'\^ Skladišče  in   kleti  v   Ljubljani   i n. a J^s t u. Agro-Merkur je trgovcem  in'goštifniča^j^rif) 'itd., zadrugam,  društvonl  itd. najboljši vir za nakupo-¦=====z v^nje blaga   r • -.:-.i^ r«
POZOR! Umetna gnojila, galica^ žveplo, krmila," semena; stroftnri ortdfa1.' tkOZ0>R? Vina,  štajerska, istrska, dalmatinska.,.dolenjska, jonska,'vipavska,   zajamčeno pristna vina! —  Sir. Maslo. Žita, moka, oljei i&!.,! ,! ''
Agro-Herknr preskrbi sploh vsano blago. - Agro^erkur 'iapiije vse pridelke ----------r  tt izdefke.
Cene iiajn^otlitcjšc !
Postrežba točna!
Zahtevajte pravila,  cenike,  ponujajte svojei^pridelkos^
Haute Noveaute!
Iloua moda!
krasno barve.
nov! azorci.
Paoaioa Poulard f)oplio
nove Uarvts
Radv«ti)
za obleke in bluze.
Naročajte umno l
išifon za perilo^' ^ J- -- --* ubeljeno platno,       —    - —
ilomare platno,-------—   -
fino platno,   —------------—
vezenine, čipke, vložki,   —
orijentalske čipke,------------
fantastični motivi,   —--------
čipkasti ovratniki, —-------
Š^pieH'ifr>|>iee iz čipk, -(Jabot) svilene šerpe.-------
------------Aplikacije,-----------
novi   okraski   za   obleke s
traki in našivi, *-------*-------
----------------ntoderni pasovi,
elastika za , pasove, -— — nojfoviee, rokoviee, perilo za ženske, in inoškc. — —.
Pregrad r finltič
]¦:......mwf$$fc:::i
Itaziične opreme za sobe: Itaznj^ ^iikucno :5iii -\ vineno preprooe, zaVo;šo. .(tiolaon© >>blajio ?flšajnoVejftt lipovci. — in iz čipk), odeje ! voiiicneš,"!>o^reisMn»''Bn''',iivilJe-- in flanelaste in šivane ; žima. , krojače, po najnižjih eenali. perje; in volna za postelje. Ostanki različneffa blaj|a n                                »se prodajajo za   polovično
Oprava za wm^ --,----.—
po ,,j,.ovej«, i,io|H    - - 4 ,jz01.d sc MIF-Wo za-
L^tna izdelovamičfet pefija z& Mine in gospdM
,,TiWsfe) *tbrtna zadruga" v Gorici reg. zadruga z neomejenim4 jamstvom.
	Zgnba.			4guuc
I    1 j Rnemi upravnih troškov:		K       ; v 1		K          v 1
				
i           Upravni troški za leto 1909				30601   65
L   2 ;       „     obresti:				
Izplačane obresti hranilnih vlog ;.  .		12415	96	
i   •       Kapitalizovane obresti hranilnih vlog		112913	17 1	
1       1           Izplačane obresti reeskpmpt«    ¦  ¦		i   ,31267	SO-	
!                „            „     hipotečnih izposoji!		1      12799	70	
1      i    .      Za 1. 1910 predplačane obresti posojil   .		4673	20	
1       j           V f. 1909 za 1. 190» prejete obresti posojil		i      42210	79	
1                   „  „1908 n  „ 1909 plač. obr. reeskompta		i       5621	02	
j       ;        .   „ „ 1909 „  „ 1908 prejete „ vredn. listin 1    3 '       „     uprave stavil:		900	67	222802    01
				
1                  Izdatek za razsvečavo.........		|        3567	11	
•   „      „   vodo     ......•  « •  .		139,	16	
I                      »       B   čiščenje..........		-      651 ,	:74:	
j                      -       »   centralno kurjavo......		2991	78 1	
I;      i              „ •     „¦ ognjegasce in monterja     .  .		152	—	
1                      „       „   poprave             .......		262	22	
Ij                     »       »   zavarovalnino   . ..  . vi;		412"	48	f        1
Ij                  Davek za Trgovski dom, hišnonajemni		'     1855	63 j	
Ij                     n       » Društveni dom,          „		828	51	
1                      „       n Hotel Siidbahn, zemljiški		7,	.47-	
i                  VI. 1909 za 1. 1908 prejeta stanarina itd.		6005	83	
[              .    »» 3909 „ „ 1908 pred. za centr. kurjavo		|          595	07	17469 . — j
j<   A- ¦ ¦•       „  . bilance t				
				13125 f 85
				283998 j 51
				
in dobička.
»mucah.
MBMSB5SB     ,1,1,1      J,"   ',"!')      III    .[          '¦  -i,-    „11. -JSaSSSBSSSSSSSSSSSSSBOBSS 1      ,    .       Prenos dobička iz leta 1908        ....	K	v	¦......."*'"i',. - Jj,i-r—.Bag] K   '   .  v
			1       '1 20 j .82
i   1    Račnit vstopnin :			
J                  Vplačana vstopnina in vpisnina   ....			215 :" —
|   2         „     obresti:			
,           Prejete obresti posojil    ........	|     167111	90	j
I                      »          n    naloženega denarja   .  - .	223	67	
1                       n          n    vrednostnih listin     .  .  .	1280 i 56		
j                       „   zamudne obresti........	5826	54	
V 1. 1908 za 1. 1909 predpl, obresti posojil	3816	74	
Za leto 1909 zaostale obresti posojil .   .	64347	85	' 1
V1.1909 za 1.1910 predpl. obr. reeskompta	4195	41	• i
1      •           Nevzdignjene obresti vrednostnih listin J   ^         t9     uprave stavb:	!           916	67	247719 ' 34 i                          '\
			
I                  Prejeta stanarina „Trgovski dom"   .  .  .	15344	29	
I                     „            „       BHotel Sudbahn"  .   .  .	5771	63	
I       ,...»'            »       »Društveni dom"   .   .  .	1        2240	6S	i                          '
i      '           Prejeto povračilo za razsvečavo    ....	]         3869	50	!
	206	75	
	2 19		¦
j      i               »            »      »   centralno kurjavo   .	2897	04	
Prejeti prispev. za obrabo električnih svetilk	119	06	
'                        n                 n          n           n                    »     ŠteVCCV	151	50	•
Donos garderobe..........	902	10	
i                    Prejeto povračilo za monterja in ognjegasce	120		
	i               2	80	
Za 1.1909 2aost. najem,, razsveč, kurjava itd.	4074	-	
j                   V1. 1909 za 1.1910predp. oglje za centr. kur.	925	-	36043    35 J
			283998 : 51
			
Bilanca
za leto 1909.
Račun blagajne r
ObtjSvšna 31. decembral909  ......
„     posojil:
Stanje 31. decembra 1909......
9,     naloženega denarja:
Stanje 3U decembra 1909.......
.,     vrednostnih listin :
Stanje 31. decembra 1909......
99     stavb:
„Hotel Sudbahn": vredn. 31. dec. 1908 K 302261 -sol odpis iz dobička 1.1908 n   , 1994*12|
investicije v 1. 1908
300267-38 . K    2673262
j »Trgovski dom": vredn. 31. dec. 1908 ,,  390468*18|
i                      odpis iz dobička 1.1908 ,        468*18
' „Društveni dom": vredn, 31. dec. 1908 K  . 71527*43
odpis iz dobička 1.1908 „      1358'98|
. investicije v I. 1908
K
70168-45)!
9729*56;
Račun inveutarja:
Vrednost 31. decembra 1909 .-¦¦   ŠVofJpte iz idoKčka L1908
dokupljen v letu 1909 na novo   .  .
prehodnih zneskov %¦ Stanje 3L decembra 1909 .   .
obresti? Za leto 1909 zaostale obresti,, posojil
„    „   1910 predplaČ. obresti rfeeskofnptal Nevzdignjene obresti vrednostih' listin    .
Uprave stavb: Zastanki na najemšč., razsveč., kurjavi itd, Predplačano oglje za centralno kurjavo .
Načblstvo,; ; Gabršček Andrej,
predsednic.
327000 390(XK>
7989» j.01
69747 j 48 3487. 35
66260 i 13 350 j 22
64347 ! 85
4195 j 41
916 j 67
4074 925
-33035 2443265 10095 ! 27380
796898
66610 9298
4999
3461041
93
I Pečenko Anton,   Or. Puc Dinko, FunJani, Fran,
Kocjančič Fran,    Cigoj Anton, :     ^ . vSubjc. Gregor..
-t-''h:.-~'M>:r:,:'^i',.^
Paslua.
Rat-uii delež«*v:
Stanje 31. decembra 1909.......
„     hranilnih vlog :
Stanje 31. decembra 1909     ......
Kapitalizovane obresti za leto 1909 . . »s reeskouiptta s
Stanje 31. decembra 1909......
„      hipoteeiranih izposoji!:
Stanje 31. decembra 1909.......
„     obresti :
Za leto 1910 predplačane obresti posojil „      divldende:
Neizplačane do 31. decembra 1908 .   .   .
Iz čistega dobička za leto i 908    ....
Izplačana v letu 1909     .......
„     splošne rezerve:
Stanje 31. decembra 1908.......
,9     posebne rezerve za zgube s
Stanje 31. decembra 1908.....
V I. 1909 dodatno plačana  dohodnina za I. 1906, 1907 in 1908......
99     posebne rezerve z« Izgube na Iz-vršbenth realizacijah :
Stanje 31. decembra 1908......
„     pokojninskega zaklada:
Stanje 31. decembra 1908     ......
,9     nagrad:
Nevzdignjene nagrade za leto 1908 . . „  zgube in dobička ;
Dobiček za leto 1909  ........
2416583  30 112913  17
220 ; 35 208 ; 40
428 ! 75 167 ; 33
31000 — 7435 \  70
I
5510 i  —
2529496 '  47
-195396     33
296513 !  94
4673     20
261     42
81500     —
23564     30
2000     —
8500     —
500
13125     85
3461041
Nadzorstvo:
Dr. Treo Dragotin,
predsednik.
Križnic Anton,     Drufovka Ivan,     DraSčik Karoi,      Caharija Ivan, Dr. LeupuščeK Josip,      Krav/os Ivan,      ŠavniK Anton.