»Tedo zmožne financirati nujnih ve- likih popraviti. Hišni sveti mo- rajo namreč sredstva hiše v prvi vrsti uporabljati za vzdr- ževanje in popravila skupnih prostorov, strehe, fasade itd, in šele če sredstva ostanejo, za vzdrževanje posameznih sta- novanj. Zato odlok odloča tu- di politiko rekonstrukcij in sanacij starih hiš. Pod rekonstrukcijo stano- vanj je razumeti takšna velika popravila in preureditve, ki izboljšujejo funkcionalnost.sta- novanja in pogoje bivanja v stanovanju (npr. ureditev ko- palnice, stranišč, napeljava vo- dovoda v stanovanje, namesti- tev novih oken. parketov itd.). Taka rekonstrukcija se lahko izvaja na ta način, da si hišni svet najame posojilo, katerega potem stanovalci odplačujejo s povišano stanarino. Povišanje stanarin traja sa- mo za doLo odplačila posojila. Hišni svet lahko izvede rekon- strukcijo vseh stanovanj ali pa samo nekaterih, kakor se pa^č uživalci posameznih sta- ncrvanj s tem strinjajo. O re- konstrukciji stanovanja mora skleniti hišni svet z uživalcem stanovanja pogodbo, da bo ta z zvišano stanarino odplačeval posojilo. Nadalje določa odlok, da so stare hiše, ki nimajo lastnih možnositi za financiranje nuj- nih velikih popravil, niti za delno, niti /.a celotno odplače- vanje posojil, upravičene za pridobitev sredstev za sanaci- jo. Odplačila anuitet prevza- me 7a take hiše občina. Ker so potrebe po sredstvih za popravilo hiš velike, sred- pa omejena, odlok dolo- ča. da je treba vsako 'eto z družbenim planom določiti od- stotke sredstev .-klada /a zi- danje stanovanjskih hiš. ki se morajo vložiti v sanacijo m rekonstrukcijo hiš in ki se po- rabijo za prosto rekonstrukcijo dotrajanih stanovanjskih hiš. Prav tako se določi letni znesek anuitet, ki jih naj pre- vzame občina za sanacijo sta- rih hiš. N'ovi odlok tedaj v zakoni- tih okvirih zagr>tavlja starej- šim hišam večja finančna sredstva, obenem pa zagotav- lja z nakazano stanovanjsko politiko možnost rf^dnega vzdr- (Konec na str. 3) NOVOGRADNJA IN REKONSTRUKCIJA Ptujska Tovarna avtoopreme bo v novih prostorih po. rekon- strukciji in uvedbi novega proizvodnega procesa povečala proiz- vodnjo na 300®/« sedanje, zaposlila pa bo na novo samo okrog 20 odst sedanjega števila zaposlenih. Izvedena bo redukcija proiz- vodnega načrta: v novih prostorih bo izdelovala samo nekaj naj- važnejših proizvodov svoje stroke, zato pa bo v tem pogledu kri- la vsaj 80 "/o potreb jugoslovanskih proizvajalcev motornih vozil. Kljub temu, da gradnja no- vih prostorov Tovarne avto- opreme v Ptuju hitro napre- duje. kolektiv težko pričakuje dneva, ko bo začel proizvajati v novih, svetlih in higijensko urejenih prostorih novega ob- rata v ormoškem predmestju. Xa 4()f)0 kv. metrih bo v prvi fazi dovr>lj prostorov za re- konstruirano proizvoflnjo naj- važnejših delov opreme za osebna in tovorna vozila ter za avtobuse Isem štejemo klju- čavnice za vrata, notranje in zunanje kljuke, patente cilin- drične ključavnice, tečaje za vrata, dvigala stekel, zunanja in notranja ogledaU, poleg te- ga pa še veliko opremo: se- deže. prtljažnike za motorna kolesa in kompletne volane). \spk3kor pričakuje, da ho ne- katere fvddelke tovarne moč preseliti v nove prostore že le- tos. To ho v prvi vrsti brusil- nica. nato pa še polirnica. pa se bo v naslednjem letu preselilo še ostalo, bo v dose- danjih prostorih v Mlinski uli- ci ostala samo še proizvodnja tistih predmetov, ki ne štejejo v drobno opremo vozil; poso- da za gorivo, kopirni aparati, volani in drugo. Kolektiv tovarne si glede na novogradnjo in rekon.^trukcijo proi7vodnie mnogo obeta: pro- izvodnjo bo povečal po ob- segu na "00",o sedanje, reali- zacija la bo verjetno glede na boljšo kvaliteto še več kot tri- kratna od dosedanje. To po- večanje ne bo posledica anga- žiranja sorazmerno velikega števila nove delovne sile, ker bo tovarna na novo zaposlila le okrog 20 (xistotkov sedanje- ga števila zaposlenih. S to svo- jo novo veliko proizvodnjo pa bo zmogla pokrivati okrog 80 odstotkov potreb svojih ko- operantov: Tam, Crvene zvez- de iz Kragujevca, FAP in IMV iz Novega mesta po glavnih l>redmetih opreme motornih vozil, ki jih tovarna proizvaja. Takrat bo tovarna v glavnem prenehala izdelovati stranske predmete avtoopreme: svet- lobna telesa, konsole, okraske. I«kvi rje in drugo. Tovarna je v kfMnperacij- skem orlnosu z že omenjenimi proizvajalci motornih vozil, sa- mi pa povzročajo nekaterim podjetjem, ki z njo korvperira- jo precejšnje težave, ker se ne držijf) rokov dobav, često pa tudi tožijo zaradi primanjko- vanja potrebnega materiala. Po rekonstrukciji bodo te težave v veliki meri odpadle. Tovar- na ho skoraj vse. kar bo po- trpbovala za kompletiranje iz- delkov svoje stroke, izdelovala sama. NIKITA HRUŠCOV PREMIER HRUŠČOV - NAŠ GOST Prvi sekretar CK KI- Sovjetske zveze in pred.s6dnik ministrskega sveta ZSSR Nikita Sergejevič Hruščov je prispel v torek z že- no Nino, aružinskimi člani in spremstvoiT) na obisk v našo do- movino na povabijo pred.spdnika Tita. Visokega sovjetskega gosta so na beograjskem letališču po- zdravili pred.sednik SFRJ in naj- višji državni in partijski funkci- onarji. Jugoslovanski narod, pozdrav- ljajo v osebi sovjetskega premie- ra borca za mir in miroljubno mednarodno sodelovanje z vsemi državami ne glede na različfio družbeno, gospodarsko in politič- no ureditev. Iz 2ave.?ti. da vojni spopadi ne morejo reševati med- narodnih vprašanj sedanjega ča- sa, temveč le strpna pogajanja, se je rodila tudi zavest o potrebi miroljubne koeksistence, ki lahko reši svet jedrske vojne in s tem popolnega uničenja tako kapita- lističnega kot socialističnega sve- ta. Od tod tudi odločen kurz v sovjetski politik, proti samovolj- nim zaključkom kitajskega par- tijskega vodstva o tem, da pome- ni politika miroljubne koeksi- stence »kapitulacijo pred razred- nim sovražnikom« oziroma »kapi- tulacijo SZ pred Zahodom.« Visoki sovjetski gost je tudi vo- dil tiste sile v SZ. ki so odločno nastopile proti stalinističnemu kultu osebnosti in togim oblikam državne uprave in parti.iske cen- trale v Stalinovih časih. Le od- ločne spremembe v tem smislu so lahko sprostile zavestne sile miru, resničnega socialističnega humanizma, zavedajoč se odgo- vornosti pred vsem svetom. Obsežno obojestransko sodelovanje Ni zgolj naključje, da je pred- sednik Tito- v zdravici na večer- ji, prirejeni visokemu gostu na čast v prostorih ZIS, posebno o- menii bogate uspehe razgovorov, ki sta jih imela oba predsednika lani v SZ. Jugoslovansko-sovjet- sko sodelovanje na vseh podrrč- jjh se izredno naglo razvija. Predvsem so zanimive izmenjave izkušenj. Določene razlike v na- zorih pri tem ne morejo motiti samega razumevanja in medse- bojnega spo.«tovanja Seveda na- letimo tudi še danes na ljudi, ki jih mot: takšno pozitivno sodelo- vanje in takšen razvoj odnosov med ZSSR in SFRJ Z dozdevni- mi revolucionarnimi frazami po- skušajo »svoje revolucionarno po- slanstvo izvajati tako, da na- pada.io m blatijo druge sociali- stične države, njihove enakoprav- ne in konstruktivne odnose in njihove napore za mir in sociali- zem, ^ Predsednik Tito je opisal pri- zadevanje ZKJ za ohranitev mi- ru, za enakopravno sodelovanje z vsemi, zlasti pa s sod al isti čni- mj državami. Nov razvoj v svetii je dosegel zlasti to, da je med- narodno delavsko gibanje posta- vilo kot najdražji smoter boj za ohranitev miru in uresničevanje načel miroljubne koeksistence. Socialistične sile so s tem dvig- nile svoj ugled Veliko vlogo so opravile tudi novo osvobojene dežele, ki vidijo v politiki miru in koeksi.stence, v politiki neve- zanosti. jamstvo za svojo ne^^Ki- visnost m miren razvoj. Pomen boja za mir o velikem pomenu boja za mir, mednarodno sodelovanje in zau- panje na svetu je govoril tudi Nikita Hruščov v odgovoru na zdravico. Omeni] je tudi da je z bojel za mir tesno povezano re- ševanje vseh svetovnih proble- mov, tudi Socialnih in gospodar- skih. Sovjetski komunisti kakor tudi vsi marksisti-leninisti sr» trdno prepri(*ani, da bodo zdru- ženi napori socialističnih držav m vseh miroljubnih sil na .svetu preprečili jedrsko kata.strofo m da bodo popeljali člove.^tvo na Pot miroljubnega razvoja. ODBOR „BRATSTV A IN prijateljsiva- Plenum občinskega sindikal- nega sveta Ptuj je na svojem zadnjem zasedanju izvolil Odbor »bratstva in prijateljstva« obči- ne Ptuj, v katerem so: Stane Stanič, predsednik občinskega sveta »Svobod«; Meta Feidin. upravnica delavske univerze; prorfesor Jože Maučec, predsed- nik Sveta občinske skupščine za turizem; Albin Pišek, tajnik ob- činske zveze za telesno kulturo; Feliks Bagar, tajnik občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki je bil izvoljen za predsednika od- bora. Člani ptujskega odbora so sočasno izvoljeni za člane Od- bora »bratstva in prijateljstva občin Varaždin—Cakovec—Ptuj, ki ima svoj sedež v Cakovcu in ki se bo sestal na svojo prvo zasedanje v začetku oktobra v Cakovcu. FM-ujski odbor se bo se- stal na svojo prvo sejo v začet- ku septembra v Ptuju. Ko bo iz- delal podrobnejši nač-rt za so- delovanje med občinami Varaž- din—Cakovec—F>tuj na področ- jih kulture in prosvete. umetno- sti, turizma. ti.=;ka, športa in te- lesne kulture. Ka seji bodo tudi razpisali tečaj za najboljšo fotografijo v občini Ptuj, ki bo prikazo^^ala naravne lepote, turistične objek- te, zgodovinske in druge zname- nitosti na območju ptujske obči- ne. Vse najlepvše posnetke bo odbor .odkupil in z njimi sodelo- val na turisti^čni razstavi v Va- raždinu in Cakovcu. Najboljše fotografije fotoamaterjev bo- do nagrajene Nadalje bodo na seji sestavili program za prireditev pod na- slovom: »-^Predstavljamo vam ob- čino Ptuj«, ki bo v je.=eni v ^'Va- raždinu in v Cakovcu. Odbor bo na svoji seji sprejel lud; vrsto drugih zaključkov, med temi pa predvidevajo, da bi v Ptuju v kratkem pr-pra'-;'^ razstavo umetniških slik ume'- nikov-amaterjev iz vseh treh bratskih občin Po.eebno pozornost bo odbor po.svetll \'Tnrašanj'=»'m g''odal\ik"h pre-dstav Člani odbora menijo, da bi bilo potrebno za celo>tno gledališko =ezono .costai^^ti pro*- sram gledaliških i^V«- daliških ansamblov Marbo-ra Varaždina Cakovoa -n P+^ii^ da b: v hodo/^o hii^ r 'P+inii "^-^no tetna glVdališks predstava. Stran 2 TEDNIK PTUJ, DNE 23. AVGUSTA 19^ Podravsbi hmelj - uspešen konkurent saviniskemu v veliknnedeljskem hmelji Wu 130 obiralcev spravlja letoš- nji pridelek. Veseli klici obiral cev in prieška govorica vzbujajo trsratveno razpoloženje. Marljivi in spretni roki obiralca natrga- ta dnevno po dvajset in več me Hc hmelja. Sušilnica zmore vsa- kodnevno zbranih nad 900 kg zelenega pridelka. Dosedanjo površino 6.5 ha hmelja bo pošlo vnai enota zadruue Velika Nede- lja v prihodnjih letih povečala tu 100*/.. Čeprav so pričeli pri Veliki Nedelj: šele pred petimi leti poizkusno uvajati hmelj v kme- tijsko proizvodnjo, so dosedanji obilni in kakovostni pridelki pK)- kazali, da ima hmelj pri Veliki Nedelji za rast in razvoj ugod- nejše talne in klimatske pogoje od drugih krajev v Sloveniji. Tudi letošnji pridelek hmelja, ki je bolj.še kakovosti od savinj- skega hmelja, po mnenju obra- tovodje obrata Velika Nedelja Alojza Kranjca narekuje vsaj enkratno povečanje hmeljlžča. Lani so pridelali 11.200 kg hme- lja, za letos pa radunajo, da bo pridelek mnogo višji in bolj ka- kovosten od lani. Letx)s z zatira- njem bolezni in škodljivcev na hmelju niso imeli težav, vsa škropljenja in dognojevanja so opravili pravočasno. Predvsem je važna pravočasna nega ivme- Ija, je v razgovoru povedal kmetijski lehniik Alojz Kumer, ki je poleg druge proizvodnje odgovoren za hmelj. LepK) urejeno hmeljišče je ži- vo obiralcev. »Mica«, »Treza«, »Franča«, »Tona«, odmeva iz na- sada. Marljive roke obiralcev in obiralk pridno sega jo po kobu- Ijah hmelja, ki so polne rume- nega prahu. Skoraj vsak obiralec ima pred seboj vrečo, v katero pospravlja natrgani pridelek. Samo otroci in mladina so brez njih. Vendar mladi obiralci pri obiranju ne zaostajajo za odraslimi. Obiral- ci med obranjem hmelj tudi sor- tirajo. Veliki leseni škafi so me- rica nabranega pridelka. Za na- brano mero hmelja prejme obi- ralec 80 din. Čeprav imajo obiralci polne roke dela, se najde dovolj ča- sa za prijetne šale. V času kosi- la, ko se okrepčajo obiralci z iz- datnim toplim obrokom ki jim ga po znižani ceni nudi obrat družbene prehrane, je šal še več. Mnoge obiralke so zadovoljne, da jim ni potrebno hoditi več daleč v Savinjsko dolino na obi- ranje hmelja. R. D. V velikonedeljskem nasadu hme jja Ptujske turistične aktualnosti Medtem ko ptiemo te rr»tice, je turistična sezooa na TiSku. RaTDo zaradi tega nas je za- nimalo, kaJco skrbijo v Ptuju za razToj turizma. Toda pre- misliti smo se morali. V Ptu- ju namreč ni mogoče dobiti nekih integralnih informacij o turistih in turizmu nasploh. Tak«nih podatkov ni bilo mo- goče dobiti uiti v novem >Tu- ritstiionem biroju«. Zato smo se pozanimali v ptujskem hotelu »Peiovia«, kako so pri njih ob- čutili turistično sezono. Po- s>itrpgli so nam z nekaj števil- kami in vrsto pripomb. Sicer je za »ejlaj še težko razpravljati o letošnji turistič- ni sezoni, ker še ni zaključe- na. Poflaitke, ki žp defiiii- tivni, je mogoče dobiti le za Prvo polletje letošnjega leta. osebno značilni meeeci so bili maj, julij in >ekoči mesec av- gust. K.\KO |E RIT.O Z Z.ASFDKNOŠTIO HOTELA V PRVEM POLLETJU? V letošnjem prvem polletju je bil močan dotok tujili in domačih gostov. Domačih go- stov so v hotelu registrirali kar 3()(K) s %00 nočitvami, tu- jih i)H okrog 1800 s 4300 no- čitvami. Samo v juliju so v recepciji hotela zabeležili 26') tujcev s "^70 nočitvami iu 338 douiačih gostov s 470 nočitvauii. V te- knem mesecu pa bo število gostov še znatno viiš|p. ker je dotok mnogo večji. Poudariti |e treba, da je bil hotel v pr- vem podl«tju TedjK> UL6ed«n. čeprav raapolagamo s 56 l«ži- .šči, razen t^a pa še e 15 le- žišči v neki privatni hiši. ki so lo pred nedavnim kupili v Crikventici. V hotelu so še po- vedali, da je bila večina go- stov prehodnih in so ostajali največ nekaj dni v hotelu. Le v zadnjem času je že nekaj več rednih gostov, ki v hotelu prebirajo dalj časa oziroma prežive v njem svoj letni do- pust. IZ KATERIH DRŽAV PRIHAJAJO TUJI GOSTJE? Največ tujcev prihaja v ho- tel iz so^etinje Avstrije, ker se je uprava hotela povezala s tremi agencijami v tej državi. Značilni zanje so predvsem in- dividualni ali skupinski izleti in kratek čas bivanja v hotelu. Povezali so se tudi z eno iz- med turističnih agencij v Tr- stu. Tako je hotel obiskala že vrsta Italijanov in Slovencev IZ Trsta in Benečije. Ostali tuji obi.'čifve le (^koli 10 milijonov dinarjev, cstalo pa odpade na prodajo pijač in hrame r restafraciji lo buffetu. EVENTUALNE TE2AVE V HOTELU^ V zvezi z obiskovalci težav praktično ni. Edina težava, ki f.fi je prehodiifja značaja, je obstajala v času največje vro- čine. V hotelski ie.stavr3Ciji je bilo skoraj nevzdržno zaradi viisokft tempera^ire, vrt pa še ni bil urejen. Ko bodo uspeli i.rediti vrt z vrtno If^po bo tu- di ta problem re^en. ZANIMANIE (;OSTOV Gosti se prc.flv^^M zanima;o za stanje ceit do najbhzjih i/'elniških točk". V upravj ho- tela jim everiialno svetujejo :?!('ce izletov v okolico o/iio- nia jih inform.rajo o znameni- loslih. Razeu tega jim ntidijo tu'i prospektni matenal, ko- li ivor ga pač i> Ptuju imamo hu razpolago. PRIPOMBE GOSTOV O njihovem zadovoljstvu priča že dejstvo, da se ponov- no vračajo v hotel. Toda ne samo to. Pošiljajo tudi razne izjave in zahvale upravi ho- tela. Tako sem prebral pismo nekega Slovenca, živečega v Ameriki (San Diego). ki je z ženo preživel dopust v Ptuju. Izraža zahvalo in prizjianje hotelu, kjer je preživljal svo- je proste dni. PRIPRAVE NA PRIHODNJO ' SEZONO Ze sedaj so v teku razgovo- ri za prihodnjo tiezono. V tu- jini, predvsem v sosednji Av- striji, vlada veliko zanimanje za izletniški turizem. Tako upravičeno pričakujejo v pri- hodnji sezoni še mnogo večji dotok tujih gostov. «s S PLEMUMA ObSS PTUJ linciio^dntd slndihdliiih dcloicci z današnjo številko »Tednika« zaključujemo poročilo z druge i razširjene fieje plenuma ob- i činskega sveta Ptuj o imeno- i vanjih .sindikalnih delavcev v po- možne In samoupravne organe pr Občinskem sindikalnem svetu Ptuj. V odbor konference za rekrea- cijo so imenovani: Anle Kurilič TGA Kidričevo. Fredi Vajsbaher, Strcjne delav- ■ niče; Albin Svetelšek, Stanovanj- j ski sklad; Ciril Sotler, Kmetij- I ski kombinat; Viktor Kranjc De-i lavska univerza; Jurij Banč, u-i pokojeni major .TLA; Franc Si-} ric. KZ »Jnže Lacko«; Mira Brus,; Veterinar.sko-živ.noreji,ki zavod, j in Albm Pišek. Stanovanj.ska skupnost Ptuj, ki je istočasno predsednik konference Najvažnejša delovna pcdročja konference za rekreacijo so, raz- vijanje m pospeševanje športne dejavnosti in telesne kulture med člani delovnih kolektivov in da organizira delavske športne igre. Nadalje je njena nalcga razvi- janje delavskega turizma, pred- vsem z organizacijo izletov v na- ravo in poučnih izletov v razne delovne kolektive. V času letnih dopustov se po- vezuje s poč.tni.škimi skupncstmj s<5sednjjh občin v republiki in iz- ven republike z nalogo, da po- sreduje našim delovnim ljudem prosta mesta v počitniških do- movih delovnih kolektivov. Ple- num je še posebej postavil kon- ferenci nalogo, da z vsem osta- limj forumj in organizacijami v občini dela v smeri da se čim- prej ustanovi počitniška skupnost občine Ptuj. Odbor konference ima pravico, da samostojno imenuje za posa- mezna delovna področja komisi- j«". krt svoje pomožne organe V upravni odbor Delavskega kluba v Ptuju so imenovani: Marjan Berhč, Elektrokovinar; Karel Vobner, »Merkur«; Mirko Voda. »Gradnje«; Marjan Strm- šek, Podjetje JZ za popravilo voz; Franc Ceh, ■ »Delta«; Albin Mlskar, Tovarna avtoopreme, in Lojze Cuček, Telefonsko nadzor- stvo Ptuj. Za predsednika upravnega od- bora delavskega kluba je bil imenovan Lojze Cuček, p^^dpred- sednik občinskega sindikalnega sveta. Za upravnika pa je bil P*^- novno imenovan Frac Ceh iz to- varne perila »Delta« v Ptuju. Naloga odbora je, da upravlja 7. družbeno imovino in da odloča o trošenju finančnih in drugih sredstev, ki služijo v.sem članom sindikata v delav.skem klubu za kulturno-prosvetno izobraževanje :n razvedrilo Odbor bo pripravil nova pravila kluba, ki bodo do- ločala pravice in dolžnosti de- lavcev , ki bodo v bodoče obisko- vali delavski klub. ^ Delavski klub sindikata v Ptu- j ju, ki bo začel poslovati ponov- I no koncem septembra, bo odslej I center za kulturno prosvetno de- ! lo in izobraževanje članov zve- j ze sindikatov ptujske občine. V delavskem klubu se bodo v bodoče redno prirejale kulturne prireditve, predavanja in razgo- vori z delavci Prosrainc bojio pripravili delovni kolektivi, ki bodo pokazali vse svoje znanje in odkrili doslej neznane talen- te. Nadalje bodo v klubu razna predavanja s področja kulture, umetnosti, filma in podobno. Redno se bodo organizirala raz- na predavanja o najaktualnej- ših političnih in gospodarskih vprašanjih, nadalje razgovori z delavci in podobno. V klubu bo tudi v bodoče Sin- dikalna politična šola kot cen- ter za žolanja sindikalnih po- litičnih delavcev. Zraven redne- ga pouka, se bodo organizirali številni seminarji za izvršne od- bore sindikalnih podružnic, za člane občins.kih odborov stro- kovnih sindikatov in za člane Občinskega sindikalnega s^veta Ptuj. V klubu bo v bodoče tudi center za tisk, ki bo predvsem skrbel za širjenje »Delavsike enotnosti«, »Tednika«, Prešer- nove družbe ter za politično li- teraturo, ki je potrebna sindi- kalnim delavcem. Delavski klub v Ptuju se torej pripravlja na nove velike naloge, predv.sem, da bo v bodoče nudil delovne- mu človeku, čim bogatej.?e raz- vedrilo, kulturo in izobrazbo. S tem pa dobiva tudi novo imeno- vani upravni odbor velike in od- govorne naloge. ObSS Ptuj Vinogradniški prolilemi Kmetijsicega Icombinata Ptuf Zadnja zima je bila ena najte; jih v zadnjem desetletju Pr:za deti so bili predvsem vinograd ; mtenzivno obdelave. Na pridelel- je neugodno vplivala tudi suša Kljub močni zim in .iuš bo pr pridelek povprečen in kvaliteten Kmetijski kombinat Ptuj raz- polaga 7 okrog 3"0 ha vinngra- dov. od katerih pa je rodnih If 256 ha Leže v glavnem v Halo- zah Celotna oovrš na vmogradov na področju kombinata meri 45( ha od teh površin je še mnogo takšnih, ki jjh obdeluje- jo še na zastaral način To so ta- ko imenovani vertikalni vinogra- di (.starj nasadi). Tod« za vino- grade, ki lih na novo urejajo, je značilen terasni način chdelave Vinsko trto vzgajajo ng take zvanih terasah, ki so prikladnej- še za obdelavo. Delo na ta način lahko bolj mehanizirajo in zmanj- šajo delovno silo. Ko že govori- mo o delovni sili, je treba pri- pomniti, da so v Kombinatu v zadnjih dveh letih zn 30 odstot. zmanjšali delovno silo. kljub te- mu, da so obnovili kar 63 ha vi- nogradov. Vse to gre seveda na račun večje mehanizacije na tem področju Kombinat z.api.sluje v vinogradniško-sadjarskem pod- ročju okrog 330 delavcev 'Od teh ie največ rednih, ker s? If v maj- hni meri poslužujejo sezon.«ke delovne sile Sezonske delavce uporabijo le občasno, za delo. k, mora biti v kratkem času oprav- ljeno (na primer: ob rezi, ob tr- gatvi) Poglejmo še malo. kako je z le- tošnjim pridelkom V tehničnem ' sektorju kobinata so mi o tem ! oripovedovali | Kot smo v uvodu omen li, it bila | zadnja zima ena najhujš'h in ^ najdaljših v zadnjih desetih i«nh Temperature so se giba.e od —22 stop nj C ponoči, do 13 stopinj C podnevi Tako velika temperatur- . na nihanja pa zelo npugodno vplivajo na vinsko trto in pustijo - posledice za daljši čas Najbolj ; so bili prizadeti bujn vinogradi ^ z intenzivno obdelavo ker imajo ' večje rozge (ranina šipon) kot ^ recimo trta v starih nasadih, ki ' ni bila v tolikšni meri prizadeta. | ne zahajajo več v kino Ze leta 1958 je bilo v ZDA 50 milijonov sprejemnikov, v Angliji 10 mili- jonov v Zahodni Nemčiji in SZ 3 milijone Z opadanjem Števila obiskoval- cev kinematografov pa se ni zmanjšalo število gledalcev fil- mov. Nasprotno — število gledal- cev filmov se je kvečjemu pove- čalo: televizija jim prinaša film na dom in zato z umetniškega gledišča ne zmanjšuje pomemb- nosti filma. Po podatkih prognostične službe, ki dela pr Kmetijskem kombina- tu, jo po?ebln približno 18 odstot vinske trte Gotovi trsi so se v celoti posušil m pozneje znova pogna'1 Morali jih bodo na novo nred ti in vzgajati Takšne .so bile po.sledice zime. Toda pridelek bi še kljub hudi zimi bi! nad povprečjem pridelka /Hdniih let če ne b' bilo še su- ^e katere posledice bodo zn.žal« pridelek na povprečje lanskega leta Pr' p(iznih vrstah (laški riz- ling) sf) o.stale zarad sušft jagode drobne Deževje, ki je nastopilo v zadniem času pa je povzročilo pokanjp jagod n pričakovat je močno gnilobo Seveda je to v ve- liki mpn odvisno od jesenskega vremena Nekatera področja je tudi moč- no prizadela toča, katere posle- dica pa na celoten pridelek ne bo v večji meri vplivala. Tako je bilo v Gornjem Gruškovju uniče- nih do 30 odst vinogradov, de- loma v Gorci — 15 odstot in Spndniem Gruškovj'i 35 odstot Vendar bo pa po predvidevanju plan le izpolnjen, aH mogoče, v najboljšem primeru, nekoliko prekoračen ({Dovprečni pridelek znaša 80 vagonov vina) Pričako- vati je tudi, kljub elementarnim oviram, kvaliteten pridelek. Vina. ki jih pridelujejo na pod- ročju kmetijskega Kombinata, izvažajo predvsem v tujino, ker je podjetje postalo samostojen izvoznik. Letos so že izvorili cca S.^iO vagonov vina. ker so bile le- trs ugodnejše cene na tujih trži- ščih. Največ vina Izvažajo na Če- ško, v Nemčijo in drugam. Šport v Desterniku v nedeljo, 18. avgus.ta 1963, je mladinska organizacija v De- sterniku organizirala športni turnir v nogometu, namiznem tenisu in .šahu, Tekmovarija so se udeležile ekipe iz Kidričeve- ga. Ptuja. Rogoznice, Partizana- Placar in Desternlka. Zaradi slabega vremena so nekatere ekipe odpovedale udeležbo. Zelo zanimivo je bilo tekmo- vanje v šahu, ko so šahisti iz Kidričevega premagali desterni- ike študente z rezultatom 11:5. Po končanem dvoboju so od- igrali še brzoturnir. ko je zma- gal Majcenovič pred Ištvanovi- čem (oba Kidričevo). Savcem in Ma'ur:čem. V namiznem tenisu je v fi- nalnem srečanju ekipa Desterni- ka premagala Ptuj z rezultatom 7:2 Med posamezniki sta poka- zala najboljšo igro brata Mauri- ča. Tekmovanje v nogometu bo končano v soboto. MS podpisana izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki jih dela Cajnko Anton iz Nove va- si 90 pri Ptuju. Cajnko Elizabeta • • • OBVESTILO Strel Ludvik, Lovremc na Dravskem polju 83, obveščam, da sem odprl čevljarsko delav- nico ter se priporočam vsem ce- njenim odjemalcem. Kakovostna proizvodnja naprednejše kmetijstvo Inž. Egon Zoreč Racionalna — načrtna kmetij- ska proizvodnja je barometer ka- kovostne proizvodnje. Kakovost- no blago lahko proizvajamo le z racionalno in popolno kmetijsko tehniko. Praktično tehniko, v ožjem pomenu besede, si mora- mo v vsakem gospodarstvu pri- dobiti sami, kajti vsako kmetij- sko gospodarstvo upravlja in Iz- korišča v svojo korist živa bitja, ki živijo po svojih zakonih. Pri pridelovanju jim pomagajo mili- jarde koristnih bakterij. Rastline zopet predelujejo snovi iz zemlje in zraka ter ustvarjajo razne pridelke za ljudi in živali. Ži- valstvo konCno predeluje rastlin- ske pridelke v mego, mast, mle- ko itd. S temi živimi stroji mo- ramo znati upravljati, kar zahte- va vsestransko razumevanje in znanje in sicer v večji meri, ka- j kor pa delo s stroji v obrti aH j industriji. Ce se pri .stroju polo- j ml le en del, zastane proizvodnja, dokler se del ne popravi ali na- domesti. V kmetijski proizvodnji takšnega enostavnega nadomesti- la ne Dftznamo, ker so domače ži- val: in rastline živa bitja, pri katerih se pokvarjeni deli ne mo- rejo nadomestiti. Tudi zemlja je zato kompliciran stroj, ki ga zmore uporabljati ie tisti, ki ima potrebno znanje, spretnost, sposobnost In tudi inteligenco. Ce se bavimo s kmetijstvom, potem moramo znati izvršiti vsa ta opravila z živim strojem, kakor to podnebne in krajevne prilike zahtevajo, da pridemo do čim boljšega kakovostnega blaga. Resnica je, da je kmetijstvo najobsežnejši obrat, saj obsega najrazličnejše gospodarske pano- ge, ki vsaka za sebe zahteva dnevno v svojih zamotanih pro- blemih celega človeka. Vrhu te- ga se moramo še boriti s činite- Iji, ki so izven naše moči. Rast- linstvo, živalstvo, zemlja In na- i rava živijo po svojih zakonih, ki I nam otežujejo delo. Teh preprek drugod ne poznajo. Pravnik se drži predpisanih paragrafov, zdravnik določi bolezen, ko mu bolnik potoži svoje bolečine, urad- j nik opravlja v pisarni svoje de- I lo po določenih načinih, delavec pri stroju opravlja delo. kot on hoče ifd V kmetijstvu pa m tako Zemlja, rastline, živali nimajo napisanih paragrafov in tud^ ne znajo povedati, kaj je prav in kaj jim škoduje Zato mora kme- tijec poznati vse za kmetijstvo pomembne činitelje kar lahko doseže le s poznavanjem svoje stroke. Kdor tega znanja nima, si ga mora pridobiti, ker le tako lahko premaga sile, ki ga ovira- jo pri pridelovanju. Toda to še ni dovolj. Poleg tega, da pozna vse procese v gospodarstvu m obvlada tehniko proizvodnje, mo- ra biti ne le tehnični proizvaja- lec, temveč tudi dober prodaja- lec, kupec, ekonom, skratka v kmetijski strok.) vsestransko pod- kovan. Kmetijstvo, kot načrtno pod- jetie. sloni le na strokovn, izobrazbi in na pridobljenem praktičnem Izkustvu. Vod ti go- spodarstvo in pri tem upoštevati vse činitelje, ki so potrebni za uspeh ali neuspeh gospodarstva, pa zahteva veliko sposobnosti m poznavanja najrazličnejših nau- kov. Koliko ,n kakega znanja je treba tistemu, ki se ukvarja s kmetijsko proizvodnjo, pa ne ve- do tisti, ki mislijo, da se t kme. tijsrvom lahko bav vsak. četudi cima strokovne izobrazbe. TRGOVSKO PODJETJE »PE RIJTNINA«, Ptuj nudi v prodaje naslednja osnovna sredstva: 1 Stroj za rezanje mesa Blitz 1 dostavni avto Fiat-kombI 1 tovorni avto 1,75 t OpeJ-Blitz 2 mopeda Licitacija se razpisuje za 28. avfust ob 8. uri na sedežu podjetja Ptuj. Ljutomerska c esta 4..'> Proizvodnja televizorjev in obisk kinematografov Zaradi vedno večjega števila televizijskih sprejemnikov na svetu je opazen močan padec v obisku kinematografov. Televizi- ja prinaša v svojih programih veliko število filmov, zato last- niki televizijskih sprejemnikov --i rdeCe in brxo vino j Rekli bomo: rdeče vino je iz | rdečkastega in modrega grozdja, belo Pa iz belega. A to ne drži. Saj, če stisnemo temne grozdne jagode, je sok prav tako svetle barve kakor .sok iz belih jagod. — Rdečo barvo vsebujejo .samo lupine grozdovih jagod. Kadar pripravljajo rdeče vino, dajo ja- gode modrega grozdja za nekaj dni v kad za mletje, preden pri- de v stiskalnico. V tem času se prenese barvna snov lupin v crozdnj sok. Zatorej moremo iz modrega grozdja pripravljati rdeče ali belo vino, kakor pač ravnamo z jagodami. zakaj moramo odliti vodo, kjer kuhamo socivje Se nedavno so gospodinje od- livale vodo z zelenjave v lijak — In ie dandanašnji marsikje de- lajo tako in .«e ne zavedajo, da zavržejo nekaj, kar je zelo dra- goceno. Iz znanosti smo zvedeli, da izvira marsikaka bolezen iz slabe prehran«. Iz zelenjave in sočivja preje- mamo v prvi vrsti rudninske sno- vi in vitamine — torej snovi, ki so neobhodno potrebne za delo- vanje organov, za razna presnav- Ijanja, za tvorbo krvi in kosti. Mimo tega vsebuje sočjvje in ze- lenjava beljakovine, ogljikove hi- drate in celulozo. Med kuho s* nekaj teh snovi porazgubi, nekaj pa jih preide v vodo. Zato nikar ne odlivajmo te dragocen« zele- njadnc vode, ampak jo porabimo : za kuho drugih jedi. PTr^ DNT 23 AVGUSTA 1363 TEDNIK Stran 3 Zaiiouoljiua postrežba v ormoških Sostilnah in trsovinoh Ob višku letošnje turistične sezone smo se prejšnji četrtek odločili obiskati v Ormožu ne- katere gostilne in trgovine, da bi se prepričali, kako so ormoški gostinci in trgovci kos svojim na- i legam sredi turistične sezone. , Najprej smo obiskali gostilno »Pri grozdu« v Skelibrovi ulici. | V prvi vrsti smo hoteli ugotovi- ^ ti čistočo in urejenost lokalov, i posebno pozornost pa smo posve- tili tudi strežnemu osebju. Gostilna »Pri grozdu* je naj- lepše gostišče v Ormožu. Desni del zgradbe, ki je še do nedavna služil za stanovanje, preurejuje- jo v kavarno. Stopili smo v go- stilno in mimo točilne mize v so- sednjo sobo. Nismo še prav se- dli, ko je že prišla prijazna na- takarica Angela. »Želite, pro- sim?« Naročili smo kokto, stekle- nička je stala 50 din. Iz lepo ure- jene gostinske sobe je lep razgled na prijazen gostilniški vrt. V tej gostilni so tudi sanitarije mo- derno urejene, kuhinjo pa bodo v kratkem uredili. Čeprav je gostilna s samostoj- nim obračunom pri železniški postaji približno 800 metrov od- daljena od mesta, smo se odlo- čili obiskati tudi to. Sonce je prir pekalo in vročina nas je dodobra spotila. V lokalu smo si izbrali senčni prostor, da bi laže čakali na postrežbo. Minile so dobre tri minute, ko je prišla tovarišica, da bi nam postregla. Pogled na črn predpasnik nas je prepričal, da smo jo zmotili pri domačem opravilu. Prinesla nam je ter- malno pivo, ker drugega ni ime- la. Naročili smo le po 3 del. Lo- kal je okusno urejen, ni kaj re- či. Ogledali smo si tudi odprto gostilniško verando, ki je prav privlačna. Tudi drugi prostori te gostilne so lepo in moderno opremljeni. Čeprav je torej gle- de urejenosti lokala vse v redu, čeprav je vse čisto in privlačno, se s postrežbo nismo mogli po- hvaliti. 3 del piva smo plačali po 65 din. V zasebni gostilni »Havlas« v Ormožu nam je stregla vljudna mlada gostilničarka Hilda hitro in brezhibno. Glede na to, da razpolagajo gostilne z najrazličnejšimi jedrni in pijačami po zmerni ceni, tudi z različnimi specialitetami, bi težko govorili, da bi iz Ormoža odhajali turisti lal)ko nezado- voljni, vsaj kar se postrežbe v gostiščih tiče. Vendar je treba v gostinstvu neprestano skrbeti še za kvalitetnejši kader. Ormoške trgovine so bile za le- tošnjo turistično sezono precej dobro založene z modnimi kroji in raznim potrošnim blagom. Zal, cen posameznih predmetov nis- mo mogli primerjati, ker trgovi- na »Preskrba« poslovalnica »Zar- ja« ni imela v zalogi tistega bla- ga, za katerega cene smo se za- nimali v poslovalnici »Kolonia- le«. Samopostrežnica v Ormožu je za prebivalstvo res napredek, kar se tiče trgovine. Tudi turisti jo kaj radi obiskujejo. Postrežba ormoških trgovcev je povprečno zadovoljiva. KLUB OBČANOV U LOVRENCU v soboto, i?, avgusta 1963, je krajevni odbor SZDL v Lo- vrencu odprl >KLUB OBČA- NOV« v zadružnem domu v Lovrencu. Za ureditev kluba je prispe- val občinsiki odbor SZDL Ptuj 150.000 din, tovarniški odbor sindikata TGA >Boris Kidrič« Kidričevo 10.000, obrtne de- lavnice v Lovrencu pa so ve- liko pomagale z delom in ma- terialom. Tudi kmetijska za- druga je nekaj prispevala. To- varniški komite ZKS Kidriče- vo je podaril klnibu veliko sli- ko iTifto ranjen v IV. ofenzi- vi«. Krajevni odbor SZDL je že več iet zjbiral sredstva in članarino v ta namen. Skupaj je bilo zbranega 520.000 din. Za ta denar so kupili televizor z dvema antenama in potrebni klubski inventar. V klubu je 10 mizic s 40 stoli. Poleg knjižnice bodo občani čitali razne časopise in revije. Mla- dinski aktiv bo kupil še šah z mizicami. Radi bi kupili še UKV ra- dio' z gramofonom. Klub bo upravljalo kultur- no prosvetno društvo Lovrenc, ki bo skrbelo za kulturno življenje v klubu. Na področju Lovrenca živi nad 200 delavcev, ki so zapo- sleni v tovarni »Boris Kidrič« Kidričevo. Prav bi/ bilo, da bi za nabavo knjig, revij in za ostale potrebe v klubu tovar- niški sindikat »Boris Kidrič« iz Kidričevega še kaj več prispe- val. Tudi kmetijska zadruga je dolžna skrbeti, da bo tudi kul- turno življenje zadružnikov zaživelo. Na večer odprtja kluba so prvič nastih veselo urico, da ne bo življenje pre- več monotono. Bolj je zanimivo, kaj drugi mislijo kot to. kaj porečejo. Kritične izjave le zabavajo, največkrat pa jih malokdo posluša. Stran 4 TEDNIK PTTJ, PNT 23 AVGU5TA 1««3 Maribor - višješolsld nek. daj je v nažih slovenskih vaseh slovelo kulturno glasbeno življe- nje. Združen; pevski zbor v Cir- kulanah- naj bo svetel vzgled vsem ostalim krajem naše občine in pobuda za nadaljnji .glasbeni procvet. Pri tem mislim tudi na tiste kulturne delavce, ki pravijo, da ni časa, da bi učili in peli. čas je res zlato, toda moramo ga izkoristiti tako, da bomo svoje sposobnosts voljni nuditi skupno- sti. Cirkulančani to vedo, zato jim ni žal časa, ki so ga preži- veli na pevskih vajah. V znak priznanja je Občinska skupščina Ptuj podelila pevske- mu zboru 10.000 din. 2A Rodile so: Marija Alt, Pobrež- je 56 — Vladimira; Angola Kaj- zovar. Doklece 26 — Andrejko; Katica Cupar, Ivanjkovci 24 — Nado; Marija Pučko, Rtmeč 44 — Milana; Martina Obran, Mo- škanjci S5 — Jasno; Marija Zaj- ko, Zetale 79 — Milana; Marija Rozman, Sp. Hajdina 35 — deč- ka; Terezija Primožič, Markov- ci 13 — Mirana; Marija Klajn- žek, Apače 117 — Darjo; Ema Letonja, Jelovica 39 — Damja- na; Marija Priol, Stanovno 10 — Ljudmilo; Matilda Tomasino, Skrblje 12 — Terezijo; Kristina Ritonja, Ptuj — dečka; Matilda Segula, Sobetinci 21 — Branka; Marija Geč, Podgorci 23 — Ma- rijo; Silva Ljubeč, Cesta Olge Megličeve 10 — Sama; Marija Kaisersberger, (jerečja vas 32 — Milana; Ivana Tajhman, Vum- pah 43 — Hildo; Zvonka Kosi, Kristanci 6, Ljutomer — dečka; Agata Kmetec, Strmec 50 — Mi- lana; Justina Pemek, Stogovci 6 — Heleno; Franči^a Vidovič, Ormoška 22, Ljutomer — Alen- ko; Pavla Doberšek, Lešje 9 — Franca; Katarina Skerget, Ki- dričevo 67 — dečka; Ema Pod- goršek, Njiverce 37 a — Roma- na; Katarina Strgar, Ruperče 44, Maribor — Stanislava; Te- rezija Gomilšek, Podvinci 46 — deklico; Elizabeta Kegl, Kidri- čevo 15 — Janka, Metko; Angela Muzek, Sela 18 — dečka; Matil- da Kodrič, Naraplje 1 — Marijo; Štefanija Vidovič, Zg. Hajdina 60 ~ Darjo; Milena Maroh, Vumpah 4 — Tatjano; Marija Kolenko, Zaloška 3, Ljubljana — Miro; Ana Vesenjak, Gorišnica 22 — Slavico; Marija Plohi, Kog 83 — Renata; Marija Marinič, Senežci 29 — dečka; Anica Hedl, Grajena S5 — deklico; Alojzija Režonja, Podgradje 33, Ljuto- mer — Mirana; Marta Irgolič, Sodinci 16 — Marto; Marija Pviikšič, Dolič 40 — Marijo; Šte- fanija Kosi, Pušenci 22 — Biser- ko; Ljudmila Bezjak, Krč^-zina 113 — dečka; Kata Letanja, Tr- novci 6 — Marjanco; Slavica Korenjak, Ob Dravi 3 — Patra; Marija Tominc, Apače Ho — Ido; Marija Tuiek, Pušenci 13 — Jožeka; Marija Petek, Me- zgovci 39 — Ivanko. Poročili so se: Vladimir An- žel, Trg svobode 2 — Katarina Cestniik, Trg svobode 2; Franc Vidovič, Hrastnik 70 — Ida Ru- gel, Hrastnik 75; Jože Marčič, Podlehnik — Marija Šeruga, Podlehnik. Umrli so: Zofija Hohnec, B^z- jakova 10, rojen 1890, umrla lOu avgusta 1963; Janez Jurhman, Spuhlja 67, rojen 1898, umrl 10. avgusta 1963; Andrej Petrinjan. Kidričevo 63, rojen 1888, umrl 14. avgusta 1963; Milica Kova- čevič, Beograd, Djure Djakovi- ča 23, rojena 1903, umrla 18. av- gusta 1963. PRIPRAVE ZA PROSLAVO 70 - LETNICE MUZEJA Mestni muzej v Ptuju spada med najstarejše tovrstne astano- Te pri nas, saj praznuje ietos 70- letnioo obstoja. Muzejski svet ustanove je ime- noval poseben odbor za organi- zacijo proslave; v njem sta po- leg muzeja zastopani še Zgodo- vinsko društvo (ki tudi obstoja že 70 let) in Turistično društvo (ki praznuje lO-letnico obstoja). Sestavili so osnutek sporeda proslave, ki bo od 20 do 27. okt. letos. Odprtih bo ve6 razstav, na- menjenih širokemu krogu obisko- valcev: ARHITEKTURA PTUJA, ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA V L. 1963 IN PRIKAZ ARHEO- LOŠKE DEJAVNOSTI OD 1893 do 1963, PARTIZANSKI TISK IN TISKARNE V PTUJSKEM OKOLIŠU, O LEPOTAH SLO- VENIJE. S posebnim predavanjem želijo seznaniti javnost z zgodovino te pomembne ustanove. Priredili bodo tudi razgovor o prespektiv- nem razvoju muzeja ^ turizma v komuni. Organizirana l>odo tu- di vodstva po mestu z razlago spomenikov. Organizatorji imajo v načrtu še nekaj prireditev, katerih uvr- stitev v program proslav še ni dokončno odločena. O programu bomo še poročali. Ali veste? 1. Katera ameriška pevka jazza je nastopila z Duke Ellingtoaaom, »vojvoda jazza«? 2. Kako s« imenuje reka, kate- re pritoki so: Krka (v Avstriji). Dravinja, Bednja, Rlnja in Brez- nica? 3. Kd^j je bil rojen hrvaški književnik Miroslav Krleža? Odgovori 1. Ivie Anderson 2. Drava 3. 7. julija 189S 4. Dravus 5. 21. novembra 1*54 6. V 17 jezikov 7. »Jamska Ivanka«. Avtor je skladatelj Miroslav Vilhar. 8. Rimski konzul, ki je oblegal Ptuj. 9. (C«Hi»05)x. Specifična teža je 1,55. 10. Janez Trdina. U. Kvašen kruh, ki ga uživajo pravoslavni namesto hostije. 12. 20. november 1944. 13. Ivan Marinček 14. Francoski realistični pisatelj Gustave Flaubeit. 15. Primorsko mesto Bovec MITJA VOSNJAK: Naša velika matura (Odlomki iz kn^ge) Vsi osmošolci so se fneftli okrog Ko^širja. Pridružil se jim je celo Majhen, ki ni bil nič Vaj dobro razpoložen, saj je slišal, da se je profesorska kon- ferenca, Ba kateri so razprav- ljali o preiskavi proti komu- aistom, zanj končala precej slabo. Prvo zvonjenje je razgnalo jato dijakov, ki se je zbrala ^em zvonjenju je vstopil pro- zvon en ju je Tstopil pro- ■ftsor Kozel. Bil je čudno vzne- mirjen, nonavarino dolgo je pisal v razredniro. in tudi z razredniškimi posli se ni še nikoli tako dolgo obotavljal. Potrkalo je, takoj zatem pa so se vrata odprla. V razred je stopil ravnatelj. Dijaki so vstali, med klopmi pa se je Sričel širiti nemiren šepet. irektor se za nikopr ni me- nil, z dolgimi koraki je pre- meril pot od rrat do katedre. Potem je nekaj tiho pripove- doval gospodu Kozlu. ...Ko sta končala z razgo- v-orom, »ta se okrenila k dija- kom. Razrednijk se je spomnil, da dijaki stoje precej dolgo, in jim je hotel z roko namig- niti. naj sedo. Ravnateljev po- gled na je ustavil KozIoto ro- ko TaKO, da «.o dijaki stali da- lje. Gospod ravnatelj je nato malo pokašljal. si z roko po- pravil kratke, sive lase, nato pa je vzel iz žepa papdr. Raz- grnil ga je in pričel čiiiti. Na papirju je bilo mno^ besed o komunistični propa- gandi, o prepovedanih sestan- kih, o profesorski konferenci. O kazni pa še prav nič. Proti koncu je ravnatelj za hip utihnil, ostro je premeril di- jake, ki 60 čakali, kakšna bo obsodba, in nato s poudarkom prečital: >Zaradi tega smo na konfe- renci celokupnega profesorske- ga zbora sklenili, da kaznuje- mo dijaka Borisa Majhna iz osmega razreda za dokazane preištopke zaradi komunistič- ne propagande z izključitvijo z zaroda, za dobo dveh let.< ... Ko je ravnatelj odšel, so dijaki sedli. Niso govorili, za- to pa so razmišljali o kazni. Drugih res niso kaznovali, za- to pa 6o udarili po Borisu, ko- likor so le moeli. To, kar so storili oni hudiči, je bolelo prav vsakega dijaka, nekate- rim je bilo morda teže, kot samemu Borisu. Razrednik se je zbal, da bo molk predolgo trajal. Zato je Še sam govy>ril o komunizmu, potem pa je ^-prašal: >Dijak Majhen, ali ste ra- zumeli, kar vam je sporočil gospod ravnatelj?« Boris je samo pokimal z glavo, razrednik pa je škodo- željno izjavil: »Izključeni ste, torej lahko zapustite razred in šolo.« ... Boris je vzel izpod klopi dve knjigi, ki pa ni&ta bili šol- ski. S sabo ni namreč prinesel nič drugega. Dvignil se je; ho- tel je oditi iz razreda, pred vratmi pa se je premislil. Ve- del je, da se bo od tovarišev poslovil pozneje, po domače, tako, kot v šoli ni mogoče. Tck da ne, že tu, v razredu bo vsa- kemu stisnil roko. Naj razred- nik vidi, da razred ni zatajil svojega prijatelja, da razred ne prizna izključitve, da so se- daj vezi med njimi postale še močnejše. Od vrat je stopil najprej v kot, k peči, eaj so ga k temu koščku razreda priklepali naj- lepši spomini. Dal je roko Lebnu, ki je potem sploh ni hotel več izpustiti. Fantu je postalo v očeh čudno svetlo, in Boris je uganil, da je to blesk pritajenih solza. Leben je stiskal njegovo delnico; premišljal je, potem pa se je odložil. Objel je izključenega sošolca in ga toplo poljubil. ' Naj vidi razrednik, naj vedo ! vsi, da bo Boris naš še na- I prej. Košir je imel polne oči solza, I ko je poljubil prijatelja. Prav I tako je bilo tudi z Dolga- ! nrtm ... Ko 66 je poslovil od vseh. ki 50 prihajali k njemu, je na- zadnje stisnil roko še Marku. Oba sta molčala, saj hi bile besede povs«.m odvtč. Njune OČI so povedale dovolj, razu- mela bi se tudi brez tefa. Močno sta si stisnila roke, to je bil njun kratek dogovor. ... Ko je nazadnje dejal razrednik: >No Majhen, mi- dva se še nisva poslovila,« je Boris odbil reziko, ledeno: >Ck)spod profesor, mislim, da to tudi ni potrebno.« Pri vratih se ni ozrl. Stopil je na hodnik iu za sabo trdo zaprl vrata. V razredu je postalo vse ne- navadno tiho. Tudi potem, ko je bil pouk končan, ko je raz- rednik odšel, ni bilo n-ikjer niti sle.du veselja, ki je pred slabo uro polnil vso osmo. Ker se je Borisu zgodila krivica, ker je moral oditi, se je dija- kom dozdevalo, da je postal razred prazen in puet. Noči so postajale vse dalj- še. Z vej je odpadlo še po- slednje listje, veseda pesem v vinogradih je že davno utihni- la. Lepi jesenski dnevi so po- vsem minili, »kopnel je tudi prvi sneg in pustil za sabo blato na ces^tah in na poljih. Zima ee sicer še ni pričela, krave s^o še vedno iskale urele bilke po livadah okrog mejta. pastir si je še vedno lahko sklatil z drevesa pozno dozo- relo jabolko ali pa poiskal v vinogradu pozabljen grozd. Se je bila jesen, vsi pa so čutili, da zima ni več daleč. V Ptuju je bilo vse po sta- rem. samo svetilke na ulicah so te zvečer prižigale bolj zgodaj, po ne.-terih gostilnah so gostje pili že novo vmo, pred magistratom, na živil- skem trgu, pri cerkvi in ob mostu pa so postavili kosta- O-jarji svoje pločevinaste peči in vabili k sebi staro in mla- do. Stari, zgrbljeni Čopič je prodajal pečene kostanje ob stolpu pri Dravi. Svoj posel je poznal bolje kakor vsi nje- govi tekmeci, zato so se Ptuj- čani kar gnetli okrog njego- vega šotora, da je komaj na- pekel dovolj za vse. Štel je pečene vroče kostanje in jih sipal v papirnate vrečice. ...Marko je počakal, da mu je Čopič nasul za dva dinarja polno vrečico, potem pa se je obrnil proti parku. Saj je ta- ko lepo hoditi po poti ob Dra- vi, pa potem dalje, ob robu njiv, ki jih odnaša divja re- ka, in vse do otoka, nekaj ki- lometrov pod mestom. Tak iz- prehod je še posebej prije- ten jeseni, v večernem mraku, ko mrši lase hladen veter, ko doli, ob vodi, škropijo t obraz ledene pene. Ura v stolpu je pričela biti, ko se je Marko vrnil do stol- pa kraj parka. Enkrat, dva- krat, trikrat. To se pravi, da je bilo že tričetrt na osem. Ob csmib pa te predstava v kinu, je pomislil Marko. Odločil se je, da ne gre domov. Obi<.kovanje je bilo sicer precej nevarno. K premieri ni «ir.c] noben dijak. Ce ni bil po njej film prepovedan :a gimnazijce, so' si ga višješol- ci smeli ogledati pri predstavi )red oimo uro. To pa je bilo > v nedeljo, ko sta bili dve predstavi. ...Spočetka so t-e dijaki dn polo-^ice dr7?lt predpisa. K premieri niso hodih, zato so pa bili na vseh drugih predsta- vah, česprav so se pričenjale Oib prepovedanem času. Profeft:or- ji so nekaj zaslutili in prire- dili nekaj raeij po galeriji. Dijakom, ki so jih našli, so delili ukore. Ti so se spomni- li, da je najbolje, če prekrše še drugi del predpisa. Odkrili so namreč, da tudi profesorji ne ^ hodijo k premieram, mi- sleč, da takrat ne bodo mogli ujeti nobenega dijaka. Dija- ki s^o tako odkrili, da je naj- varnejše obiskovanje prvih predstav. Treba ,pa je priti v Kino v poslednjem trenutku in oditi iz njega še preden se na platnu zablešči napis — KO- NEC. Kino predstave so bile v stavbi mestnega gledališča v Ptuju, v njem pa je nastopalo tudi Dram.sko društvo. Zgradba ptujskega gledališča je bila precej stara in zane- marjena. Pred glavnim -»-ho- dom je stalo starinskf) »teb- riš'*e, najlepši del rsefa tMV .riti mnogo. iDdijfe prihodnjič) PTUJ, DNE 23. AVGUSTA IMS TEDNIK Stran S Pohod ormoških študentov po partizanskih poteh Zadnje dni julija so člani klu- ba ormoških študentov izvedli pohod po poteh partizanov v or- moški občini. Cilj in smoter po- hoda je bil, da se mladina sezna- ni z naprednim gibanjem v do- mačem kraju in da obišče gro- bove in spomenike tistih, ki so dali svoja življenja, ker niso ho- teli postati hlapci tujcem in iz- dajalci domovine. Pohod so pričeli pred spomin- sko ploščo na »Domu Partizana« v Ormožu, kjer je študent Pu- klavec pozdravil prisotne in v obrisih prikazal delovanje akti- vistov in borcev NOB v ormoški občini. Pred ploščo so položili šo- pek cvetja in počastili spomin na padle z enominutnim molkom. Komemoracije so se udeležili tudi sekretar ObK ZK tov. Pin- tarič, podpredsednik občinske skupščine tov. Zabavnik in prvo- borec iz NOB tov. Ivanjšič, ki se je pridružil udeležencem pohoda kot vodič. Nato so študentje krenili pro- ti Središču ob Dravi, kjer so si ogledali muzej NOB in položili cvetje pred spomenikom padlih. Središče je dalo v najhujših dneh naše zgodovine mnogo za- vednih ljudi, ki so dali svoja živ- ljenja v neenakem boju. Iz Središča jih je vodila pot prek Koga in Vinskega vrha pro- ti Jeruzalemu. Med potjo so obi- skali domačijo borca Franca Munda, ki je bil zaradi sodelo- vanja s partizani interniran v Dachauu leta 1942. Bil je vesel, da se mladi zanimajo za trplje- nje prebivalcev teh krajev v ča- su NOB in je s ponosom pripo- vedoval, kako so se krajevni ak- tivisti in kurirji zbirali v njego- vi hiši, ki jim je bila vedno od- ' prta. Bil -je sodelavec narodnega heroja Jožeta Kerenčiča, ki je tudi vodil sestanke v Mundovi domačiji. Pod Kogom so obiskali rojstno hišo Jožeta Kerenčiča, kjer jih je njegov brat z veseljem spre- jel in pogostil. Študentje so se skupno s Kerenčičevimi foto- grafirali pred njihovo domačijo in potem krenili dalje proti Ko- gu. Tam jim je šolski upravitelj pripovedoval o delovanju parti- zanov na Kogu ter jim razkazal moderno šolo, ki nosi ime Jožeta Kerenčiča. V šoli je tudi njegov doprsni kip in spominska plošča padlim domačinom. Pod njo so položili šiiudentje cvetje. V Jeruzalemu jih je zatekla noč. Med večerjo so razpravljal^ s tov. Zabavnikom in tov. Pinta- ričem ter direktorjem kmetij- skega kombinata tov. Ratekom o razvoju kmetijstva in industrije v ormoški občini. Tov. Zabavnik je poudaril, da je za povečanje in razširitev industrije v občini potrebno predvsem mnogo lju- di z visoko tehnično izobrazbo. Pozval je študente, naj po kon- čanem študiju pridejo v domače kraje, ker so tod zelo potrebni. V zvezi z razvojem kmetijstva je tov. Ratek omenil, da so se- daj doseženi lepši uspehi glede na prejšnja leta, vendar pa je potrebno še se truditi, da bi iz- boljšali delovne pogoje in pove- čali produktivnost. Letos se je razširilo sodelovanje s posamez- nimi kmeti. Kooperanti so pora- bili okrog 700 vagonov umetnih gnojil. Vse to zagotavlja, da bo razvoj šel nezadržno naprej. Naslednji dan so v jutranjih urah krenili proti Ivanjkovcem; med potjo pa so obiskali še Ce- rovec, kjer so si ogledali rojst- no hišo pesnika Stanka Vraza. V Veličanski grabi pri Ivanj- kovcih so pred spomenikom 15 talcev položili cvetje. Iz Ivanjkovec so krenili proti Tomažu, kjer je bilo v času NOB tudi močno odporniško gibanje. Svoj pohod spomina na padle partizane, kot bi ga lahko ime- novali, so člani kluba ormoških študentov zaključili na otoku pri Veliki Nedelji, kjer so mladim tabornikom zapeli nekaj parti- zanskih pesmi. Študenti so se na- to zahvalili tov. Ivanjšiču za spremstvo na pohodu. Zorjan Rudolf Študentje na poti proti Kogu ŠPORT ★ ŠPORT ★ ŠPORT ★ ŠPORT * ŠPORT Druga tehma „Alum n ja" za prvenstvo v SNL v nedeljo, 25. avgusta 1963, bo na igrišču »Aluminija« v Kidričevem ob 15.30 predtekma mladine Aluminij — Delamaris (Izola), ob 17. uri pa prvenstvena nogometna tekma med mo- štvom »Aluminij« — »Delamar is«. To bo šele druga prvenstvena tekma »Aluminija« od 15 tekem v jesenskem delu SNL, ki bodo zahtevale od vseh moštev nogo- metnih klubov v SNL izredne napore v boju za prvenstvo, ki bo končal z zmago najboljšega moštva. Moštvo »Aluminija« se bo srečalo z moštvi nogometnih klubov: Delamaris, Železničar, Kladivar, Gorica, Rudar, Tri- glav. Odred-Krim, Slovan, Ma- ribor B, Celje, Olimp, Olimpija B, Sobota in Svoboda; vsako drugo nedeljo bodo prvenstvene tekme v Kidričevem, ostale ne- delje pa bodo moštvu »Alumini- ja« minile zanimive ure v drugih krajih Slovenije, na raznih igri- ščih, pred množico gledalcev raznih krajev. Mimo je že srečanje z moštvom »Ljubljane«, ki je bilo v nede- ljo, 18. avgusta t.l, in se je kon- čalo z rezultatom 1:0 za Alumi- nij, pri tekmi mladih pa z rezul- tatom 2:2. Fo tem srečanju je bil »Aluminij« predstavljen športni javnosti po radiu in ča- sopisju kot mlado moštvo, ki je presenetilo s svojim prvim na- stopom v SNL in je pokazalo pripravljenost na srečanje z resnim kandidatom za prvenstvo v SNL. Sodnik Bojnec iz Murske Sobote je na tekmi v Ljubljani lahko le ugotavljal, da je mo- štvo »Aluminija« dobro igralo in da je Ludvik Špehonja v 53. minuti lepe igre pretresel na- sprotnikovo mrežo ter zagotovil »Aluminiju« prvo zmago v 1. kolu SNL. S tekme v Ljubljani 18. avgu- sta t. 1. ni prinesel »Aluminij« samo zmage, ki je razveselila celotni kolektiv TGA in iz nase- lja Kidričevo, pa tudi športno javnost Ptuja, ampak se je vr- nil iz Ljubljane tudi z izredno lepim vtisom. Vodstvo »Ljublja- ne« je goste iz Ptuja lepo spre- jelo in mu kot mlademu moštvu in svojemu prvemu nasprotni- ku v ligi izročilo zastavico. Po- sebno lep vtis je napravilo na goste iz Ptuja lepo obnašanje športne publiike na igrišču, ki je lahko zgled gledalcem tekem v Kidričevem in v Ptuju. V Ljubljani m bilo med tekmo drugo kot ploskanje obema mo- štvoma. vsakemu posebej, ko je to zaslužilo, sicer pa je potekala tekma brez vsakih motenj, vzklikov in medklicev izmed publike, namenjenih sodniku ali moštvoma Ahnpfa.nie %'e- dalcev zelo ugodno vpiiva na moštvi. Od tam odhajajo gostje športniki z drugačnimi vtis. kot z naših igrišč. Take stvari bedo morale v bodoče izostajati in bo to predstavljalo nov uspeh, ki bo zelo vzpodbuden za moštvo v gostih in za domače moštvo. Moštvo »Alummija« se dobro zaveda, da je tudi v športnem boju potrebna vsa resnost. Na vsako tekmo bo odšlo priprav- ljeno na športni boj, s katerega bo odnesel zmago tisti, ki si jo bo tudi zaslužil. VJ SNL - !. kolo: Ljubljana- Aluminij 0:1 (0:0) Prvi nastop nogometašev Alu- minija iz Kidričevega v slov. nogometni iigi, prvi nastop na enem izmed najlepših igrišč Ljubljane in prva zmaga proti renomirani enajstorici Ljublja- ne, ki se je še pred mesecem dni potegovala za vstop v II. zvezno ligo; to je karakteristika zadnje" športne nedelje, ki pomeni velik uspeh predstavnika naše občine v enotni slovenski ligi. Tekma je bila tipičen prven- stven boj za točke, vendar na dostojni viš.ni ter fair, ki je pri- nesla mnogo užitka okoli 1500 gledalcem, navdušenih nad igro novincev v ligi — igralcev Alu- minija, prav posebno pa še nad presenečenjem, ki so ga pripra- vili ti s tem, da so premagali fa- vorita za I. mesto Ljubljano z rezultatom 1:0. Prvi polčas se je končal brez zadetka ob rahli terenski pre- moči Aluminija. Igralci Ljub- ljane so odšli na odmor manj sa- mozavestni kot pred tekmo, na- sprotno pa so se igralci Alumi- nija odločili, da igrajo še na- prej odprto. Drugi polčas je pokazal takoj v začetku, da so se igralci Ljub- ljane odločili s svojimi ostrimi napadi zmagati, toda to jim ni j usi>elo ob vedno gosti in ostri — I fair obrambi gostov. Igralci ' Aluminija so se po nekaj minu- ' tah igre otresli napadov in do- mačinom vračali s svojimi, ki so ; bili prav tako nevarni. V enem izmed napadov Ljubljane pa je prišlo v 65. minuti do spremem- be rezultata Napad je bil za- j ustavljen in vrnjen s kontrana- , padom, v katerem je prišla žoga , do Spehonja-Lučija, ki je pre- ' igral obrambo domačinov in iz 7 m ostro streljal mimo nemoč- nega vratarja Sulerja v desni spodnji kot. Ljubljančan; so po tem zadetku še huje napadali, toda njihove akcije so se ustav- ljale ob čvrsti obrambi igralcev Aluminija ali pa v rokah danes "dličnega vratarja Kramberger- ^ 1500 gledalcev je na koncu s prisrčnim aplavzom nagradilo zmagovalce — novince sloven- ske lige in s tem dalo spontano priznanje, da so bili boljši in da so si s svojo igro zaslužili zma- go ter s tem prvi dve točki v slovenski nogometni ligi. Za ta uspeh so zaslužni vsi igralci. Moštvo Aluminija je nastopilo pod vodstvom trenerjev Kuveli- ča in Tomaca v naslednji po- stavi: Kramberger, Markovič, Mur- šec, Gerečnik. Mesarič. Arte- njak, Soršak, Todorovič, Kuret, Špehonja in Zaspan. Tudi mladinci Aluminija so prijetno presenetili. V predtek- mi so si prislužili ob svojem pr- vem nastopu na tujem terenu svojo prvo točko s tem, da so igrali s sovrstniki Ljubljane 2:2. V nedeljo se sreča Aluminij v Kidričevem ob 17. uri z; mo- štvom Delamarisa iz Izole s predi ekmo mladincev istih mo- štev ob 15.30. VM NOGOMET NEUSPEH DRAVE v četrtek, 15. avg. je v Ptuju gostovala ekipa F. C. »Oggau« iz Avstrije. To je bilo drugo letoš- nje mednarodno srečanje v Ptu- ju. Številni Ptujčani so pričako- vali ponovno afirmacijo pomla- jenega moštva ptujske »Drave«. Ob koncu tekme so bili žal raz- očarani. Gosti z Gradiščanskega so bili precej slab nasprotnik, tako da je Drava v prvem polčasu stal- no napadala vrata gostov. It v prvih minutah igre je imel kape- tan Drave Erhatič idealno pri- ložnost, da b. povedel svoje mo- štvo v vodstvo, vendar je iz raz- dalje petih metrov zgrešil vrata. Napadalci Drave so v tem delu igre zapravili še več lepih pri- ložnosti. v drugem polčasu se je Dravi poznala tekma, ki jo je odigrala v sredo proti članu I. zvezne lige Rijeki. Pričeli so igrati zelo po- časi in brez volje. Gosti so po- časi prevzeli iniciativo m po ne- nadnem napadu so nepričakova- no dosegli vodstvo 1:0. Po tem golu je igra postala še bolj ne- zanimiva. V ekipi Drave sta raz- očarala zlasti Erhatič in Mlakar. Trudil se je edinole Jurinič. V nadaljnji igr; so gosti zastreljali enajstmetrovko. Rezultat je do konca ostal nsizpremenjen: 1:0. Veliko napako na tej tekmi je storilo tudi tehnično vodstvo Drave, ki je dobrega vratarja Ivartnika zamenjalo v drugem polčasu z neizkušenim Polajžar- jem. ki je tudi kriv prejetega gola. Vodstvo bi se moralo za- vedati, da v mednarodnih tek- mah ne zastopa le svoje barve, temveč celoten jugoslovanski no- gomet in da na takih tekmah ne more opravljati raznih poskusnih menjav. Mednarodne tekme ne morejo biti priprava za redno tekmovanje, kar b; si v bodoče odgovorni morah zapomnili. Grafična Industrija se Izpopolnjuje Verjetno ste že videli, aH vsaj slišali za največji ameriški ča- sopis New York Times, ki ga iz- dajajo v Ameriki. Naklada tega časopisa je 600.000 izvodov in iz- j haja na 180 straneh. Toda v istem času, ko izide »Times« v Ameri- ki, izide tudi evropska izdaja te- ga časopisa, ki jo tiskajo v skraj- šani obliki v Parizu (naklada je 45.000 izvodov). Toda, kako je mo- goče, da pridejo novice v Evro- po tako hitro, ne da bi bilo po- trebno čakati letalo s štirideset- urno zamudo, kot je to bilo še pred dvema letoma? Dobri dve leti je namreč, odkar so elektronske naprave prvič po- magale izvesti pravi tehnični ču- dež. Nič več tli bilo skoraj dvo- dnevnega čakanja novic, nič več zastarelih novic; tehnika je od- pravila Gutenbergovim nasledni- kom tudi to pomanjkljivost. Elek- tromagnetni valovi, razpeti čez Atlantik povezujejo stroj za po- stavljanje stavka na Manhantta- nu s tastaturo stroja v Parizu. Ko stavec tipka na stavni stroj, počasi trak iz posebne naprave papirni trak, ki ima vbodene znake. Trak je napeljan v oddaj- nik, kjer naprave spreminjajo perforirane znake v električne impulze. Na ta način potujejo impulzi v obliki radijskih valov preko Altantika, v sprejemno an- teno. Nato se prične obratni pro- ces Električni impulgi se prena- šajo na trak, trak pa potuje v stavni stroj, ki nato odlije vrsti- ce. To je torej že prej navedena tehnična novost. Toda to še ni vse. Razlike so tudi med stavni- mi stroji. Medtem ko stavni stroj, upravljan z roko, nastavi le 6000 črk na uro, zmorejo stroji, ki jih upravljajo perforiani tra- kovi, nastaviti tudi do 30.000 črk na uro. Podobno hitrost zmore ]e še fotografski stavec. Pri njem namreč ne uporabljajo odlitkov kovinskih črk, ampak s tekstom osvetljen filmski trak, V dosedanjem izvajanju smo spoznali le primere prenosa tek- stov na daljavo. Toda v časopi- sih so tudi slike. Al; je mogoče tudi te prenašati na daljavo? Tehnika nam je odgovorila pri- trdilno- Tudi ilustracije in foto- grafije potujejo po radijskih va- lovih in s svetlobno hitrostjo prelete razdalje med posamezni- mi kraji. Fotografije, ki so jih prinesli radijski valovi, se v po- sebni napravi (klišografu) prena- šajo kar na kovinske plošče, s katerih jih tiskajo. Torej nam je elektronika tudi na področju tiskarstva in časni- karstva ponovno dokazala svojo vsestransko uporabnost. Obve- ščanje prebivalcev ni več vezano na »počasna prometna sredstva« današnje dobe (počasna seveda v primerjavi z radijskimi valovi). Naše zdravje Čilost in zdravje Cilost našega telesa je odvisna od mnogočega: od stanja miSičja; od hrane; od prebave, krvnega obtoka in presnove: od splošnega zdravja; od vzdržljivosti od alko- hola in tobaka; od gibanja, raz- vedrila in počitka; od duševnega zdravja in od srečnega življenja. Po človekovi drži si ustvarimo prvo predstavo o osebi. Pogosto lahko posnamemo sodbo o teles- nem in duševnem zdravju člove- ka že po tem, kako stoji, hodi ali sedi. Sključena drža lahko po- meni, da je človek bolan ali sla- be volje utrujen ali potrt, lačen ali zgaran. Drža marsikaj pove Kakšna je pravilna zdrava drža? Kadar stojimo, naj nam pada za- mišljena navpičnina od ušesa skoz rame, skozi sredino bokov in sredino gležnjev, Okolčje naj ne bo nagnjeno naprej. Stopala in kolena so obrnjena naravnost naprej in gležnji naj ne bodo nagnieni ne navzvn in ne navzno- ter. Prsi so rahlo vzdignjene, tre- buh plosek. Kadar stojimo, se moramo počutiti visoke, ko da glavo vleče navzgor. Posledica starega pravila »prsi ven, trebuh noter« pa navadno nj dobra drža, ampak toga in utrujajoča, kar tudi ne velja mnogo. Hodimo mehko, z enakomernim korakom; mišice se naj pri tem prožno krčijo in sproščajo. Prsti naj bodo usmerjeni naravnost naprej. Teža telesa naj se naj- prej mehko spusti na peto, po- tem na ostali del podplata. Na- vznoter ali navzven obrnjene pete čevljev pričajo, da hoja ni pravilna. Pri sedenju naj bo drža spro- ščena. Trup in glava sta vzrav- nana iznad okolčja ali nagnjena malce naprej. Bpki in kolena so upognjena pod pravim kotom. Dober sto] naj ima v spodnjem delu naslanjala odprtino, z zgor- njim pa naj opira del trupa. Ta- ko naj bo nizek, da je med seda- lom in kolenom za dober palec prostora, kadar počiva noga plos- ko na tleh. Premehka postelja omogoči mi- šicam in kitam zgornje strani te- lesa, da se primerno sproste in odpočijejo, vendar pa se nape- njajo tiste na nasprotni strani telesa. Tud; organi želodčnega in črevesnega traka se v mehki po- stelji ne morejo dobro odpočili. Za dobro držo je najugodnejša žimnica, polnjena z žimo. ali pa taka iz penaste umetne snovi, ki pa mora biti dovolj debela in ne premehka Spiralne vzmeti so boljše od. členastih. Ce si hočemo držo zboljšati, moramo najprej ugotoviti vzrok slabe drže. Je postelja premeh- ka? Je morda stol previsok ali prenizek? Je delovna miza pra- vilno osvetljena? Sta obleka in obutev dovolj udobni? Vzrok sla- be drže telesa je pogosto po- manjkljiva napetost mišic, ki je posledica premalo gibanja in spa- nja, slabe hrane ali bolezni. Pri popravljanju drže nam je v veliko pomoč šport. Plavanje — privošči si ga lahko vsak — razvija mišice rok, nog in trupa. Priporočljivi so tenis, različne igre z žogo jn ples. Pe,Jkačenje nag hkrati tudi duševno sprosti. Ple- zanje po vrvi utrdi mišice roik in ramen. Skrb za noge Noge nosijo težo telesa in ga varujejo pred sunki. Kosti sto- pala so povezane z vezmi In z mišicami. Usločene so v dveh lo- kih, podolžnem in poprečnem. Ob vsakem koraku se kosti teh lokov stisnejo skupaj in nato spet razmaknejo. Hoja brez teh lokov bi bila podobna vožnji z avtomobilom brez vzmeti. Bole- čine v nogah so lahko velika na- dloga: človeka ne boli samo v stopalu in gležnju, ampak celo v križu. To je pogosto tudi eden vzrokov splošne utrujenosti. Ce popustijo vezi v lokih, go- vorimo o ploski nogi — dotikamo se tal z vsem stopalom. Vendar malno usločenih lokov, medtem pa se dogaja, da se utrujajo no- ge, ki so na pogled povsem nor- ko včasih človek, ki ima očitno ploska stopala, z nogami niima nikakih težav. Nogam škoduje dolgo stanje, kar bridko občutijo miličniki, prodajalci in bolniške sestre. Ne- primerni čevlji prisilijo človeka, da prenese težo telesa na notra- njo stran stopala namesto na sre- dino, kjer je najmočnejše. Po- dobno je tudi, Ce hodimo ali sto- jimo z razmaknjenimi stopali. Visoke pete prenesejo težo na- prej, pa tudi drugače slabo vpli- vajo na nogo. (Konec na strani 6.) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililjiliiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii znavan]u skrivnosti materije. In vsakemu napredku v tem pozna- vanju so še zmeraj ustrezale ve- like praktične koristi. Pojem molekule nam je dal kemijo, po- jem atoma jedrsko energijo. Elementarni delci, ko bomo ne- koč zavladali nad njihovo navi- dezno zmešnjavo (in to morda prav po zaslugi nevtrina), pa nam bodo dali vsekakor velike, preseneitljive novosti, mnogo, mnogo bolj čudovite od elektri- ke ali radia. O tem ni dvoma. Se bolj kot to pa razburja fizike, ki so v bistvu filozofi naše dobe, misel, da bo- do napredovali v poznavanju vesolja. Tako v mikrovesolju atoma kakor tudi v vesolju zvezd galaktik. Izdelovanje čedalje učinkovi- tejših pasti za nevtrine vodi na- ravnost do nevtrinskega tele- skopa. Videti nevtrino pomeni videti nevidne zvezde, kajti ne- vtrino prečka vse. To pomeni vi- deti v notranjost zvezd, kjer na- stajajo nevtrini. Pomeni odpre- ti astronomiji veliko prazno, ne- raziskano področje. Pomeni tudi spoznati delovanje našega Son- ca. »Vsako sekundo,« pravi slav- ni fizik Bruno Pontecorvo, »preč- ka vsak kvadratni centimeter zemeljske površine na desetine milijard nevtrinov, ki jih izžari Sonce. Sredstva za ugotavljanje močnih nevtrinskih potokov že imamo. Ni daleč čas, ko si bodo znanstveniki od blizu ogledali in začeli proučevati jedrske proce- se, ki se dogajajo v kromosferi in v fotosferi našega Sonca. Člo- vek se bo zagledal v notranjost sončnega reaktorja in bo na- tančneje spoznal naravo njego- ve energije. Opazovati bo mogo- če podnevi in ponoči, saj je Zem- lja za nevtrine tako rekoč pro- zorna ! Pontecorvo opozarja na neko drugo skrivnost, eno največjih v fiziki, ki jo utegne nevtrino raz- svetliti. Antimaterijo že pozna- mo; dokazali so jo v laboratori- ju. Ali torej obstajajo antisveto- vi, zgrajeni iz antimaterije? Da bi to dognali, moramo ujeti del- j ce antimaterije, ki prihajajo s teh svetov in teh zvezd. Toda edini delci antimaterije, ki zmo- rejo tako dolgo pot, so antine- vtrini. Materija in antimaterija se namreč uničita, kadar trčita druga ob drugo, nevtrini pa, normalni ali anti. praktično ne zadenejo ob ničesar. Nevtrinski teleskop, usmerjen proti določe- ni galaktiki, bo povedal glede na razmerje prestreženih nevtrinov in antinevtrinov, ali gre za pravo »li ra antigalaktiko. In to bo ne- zmernega pomena za predstavo ) vesolju, ki jo skušajo fiziki Iz- rgatl naravi. Komaj so jih odkrili, so se ne- /trini že izkazali kot ključ ve- ;olja. Prisotni so bili že od same- fa začetka; najdemo jih ob pro- :esih nastajanja najnavadnejših >rvin: so edino, kar ostane za igac^T-ni zvezdami, so morda al- [a in ornega vesolja. Glovek, tarča nevidnih deicev Vsako sekundo prestreli naše telo šeststo osemdeset tisoč mili- jard skrivnostnih delcev, ki pri- hajajo s Sonca in zvezd. Nimajo teže. Silno hitri so (300.000 km na sekundo). Niso električno nabiti. Tako malo se zmenijo za druge elementarne delce, da preletijo tisoče svetov, ogromna področja vesolja, preden trčijo ob kaj. Ne- kateri zbežijo celo, če privzame- mo, da je vesolje omejeno, iz sa- mega vesolja. Nepredstavljivo mnogo je teh skrivnostnih del- cev. Nastajajo v notranjosti zvezd, nato pa odletijo skozi njihovo gosto in vrtinčasto gmoto, ko da je sploh ne bi bilo. Zamislili so si jih zato, da bi zadostili neki fizikalni enačbi, ki se brez njih ne bi ujemala. Ker morajo biti silno majhni, električno povsem nevtralni, jih je veliki italijanski fizik Enrico Fermi imenoval NEVTRINE. Po 32 letih, od kar so jih priklicali na pomoč, da bi uravnovesili račune Fermija in Paulija, končno vemo, da nevtri- ni zares obstajajo. Vemo tudi, da obstajata dva nevtrina, ki sta enaka in hkrati različna. In dva antinevtrina, prav tako različna in identična. Seveda jih nihče ni videl. Nih- če tudi še ni videl drugih ele- mentarnih delcev. (Z drugim nevtrinom in njunima protidel- cema se je število elementarnih delcev povzpelo na 32.) Toda o njih so, podobno kakor velja za druge delce, fotografirali rezul- tate rezultatov njihovih trkov z drugimi delci. Atomski fiziki opazujejo tudi gibanje vidne krogle, ki omogoča ugotoviti domnevne trke z nevidnimi in med nevidnimi kroglami. To je gibanje fotonov, najmanjših delcev svetlobe, ki pustijo svojo sled na fotografski plošči. Foto- ni nastanejo ob trku nevidnega delca ob nepredstavljivo majhen I drobec snovi. ! Za nevtrino so morali zasno- vati pasti, ograjene s silno moč- nimi zasloni, ki morajo zadrža- ti vse druge delce. To so pasti- bazeni, v kateinh sproži trk ne- vtrina z atomskim jedrom v ma- si vode drobceno svetlikanje; to so električne pasti; kjer delec, udarjen v trku z nevtrinom, sproži iskrico med močno na- elektrenimi ploščami. Te pasti, ki so nameščene glo- boko pod zemljo (500 m), ali pa so nenavadno močno oklopljene (500 ton jekla), zelo redko uja- mejo kak nevtrino, čeprav brze skozi njih prave reke teh skriv- nostnih delcev. Da bi povečali verjetnost trka in s tem določi- tev nevtrinov, bombardirajo ameriški, evropski in sovjetski fiziki svoje nevtrinske pasti z ne- vtrini »visoke energije«, ki jih dobivajo v sinhrotronu. Šele ta- ko se nevtrino utegne pojaviti, Orjaški sinhrotron v Brookhave- nu je moral delovati 800 ur, da so ameriški fiziki uspeli registri- rati 55 nevtrinov! Operacija je veljala preko milijon dolarjev, toda z njo so dokazali obstoj drugega nevtrina. Enako ne- snovnega, neulovljivega, kakor je prvi. Za kaj nam navsezadnje služi nevtrino? Fotoni nam omogoča- jo gledati, poslušati radio, po- rjaveti; elektroni so nosilci vse naše elektrike, kemije, naše bio- logije; protoni in nevtroni so snov, mi sami in ves kozmos. Nevtrino pa, rojen v notranjosti zvezde ali pa v berilijevi plošči- ci, ki smo jo obstreljevali s pro- toni, nas prestreli, ne da bi pustil sled, prestreli in preleti skozi Zemljo, preleti vesolje in v 9.999.999.999.999 primerih izmed 10.000.000.000.000 leti dalje, ne da bi medtem ob kaj zadel, ter še zmeraj nosi s seboj malce energije. Nevtrino ne služi niče- mur razen temu, da zadosti neki fizikalni enačbi. Nobene očitne funkcije nima. — Smešno človeško stališče, — , odgovarjajo fiziki. Nevtrino je v j prvi vrsti razlaga (približna) ta- ^ ko imenovanih sil. P^-^ia- gd, ki pripomore k boljšemu po-, stran 6 TEDNIK PTfJ. DKT 23 AVGUSTA lf>63 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 96.. 106., 107. in 117. členu zakona o stanovanjskih razmer- jih (Ur. list FLRJ, št. 17-222 62) m 2 točki 10. člena statuta ob- 6-.ne Ptuj je Občinski ljudski od- b^r Ptuj na seji občinskega zbo- ra in na seji zbora proizvajalcev dne 20 maja 1963 sprejel ODLOK o delitvi stanarin in o gospodar- jen.lu s stanovanjskim fondom v občini Ptuj UGOTAVLJANJE VREDNOfSTI STANOVANJA 1. člen Za hiše, d£>grajene do 31. de- cembra 1959, se pravilonaa določi rodnost stanovanja po določbah pravilnfka o ugotovitvi vrednosti stanovanja (Uradni list FLRJ, št. 48/59). Za hiše, dograjene po 1. janu- arju 1960, se vrednost hiše oriro- ma stanovanja ugotavlja po do- ločbah pravilnika o gradbenih stroških, ki tvorijo vrednost sta- novanjske hiše, in o njihovi raz- poreditvi na pMDsamezna stanova- nja (Ur. list FLRJ, št. 52/59). Za hiše, dO'grajene po 1. juniju 1963, se vrednost hiše ugotavlja po določbah 20. jn 21. člena za- kona o urejanju mestnih zem- ljišč (Ur. list LRS, št. 8/63). IZRAČUN STANARINE 2. člen Stanarina za uporabo stanova- nja v stanovanjskih hišah, do- grajenih do 31. decembra 1959 je amortizacija, izračunana po pr- vem odstavku prejšnjega člena tega odloka, povečana za 100 "/o. Vrednost točke v občini Ptuj znaša 450 dinarjev. 3. člen Stanarina za uporabo stanova- nja v stanovanjskih hišah, do- grajenih po 1. januarju 1960, je amcrtizacija, izračunana po dru- gem in tretjem odstavku 1. člena tega odloka, povečana za 100 "/o. 4. člen ' Pri računanju amortizacije sta- novanjske hiše oziroma stanova- nja se vzame za amortizacijsko dobo čas 100 let, za amortizacij- sko osnovo pa vrednost hiše ozi- rcma stanovanja, zmanjšano za vrednost preostalega materiala: 1. za vse hiše starejše kot 50 let in za vse hiše v naselju Kidri- čevo, Majšperk in Breg, zgra- jene iz trdega materiala po le- tu 1945 za ISO/n; 2. za vse ostale hiše za 10 "/n. DELITEV STANARINE 5. člen Del stanarine pripada hišam kot normalno potrebna sredstva za upravljanje, vzdrževanje in popravila. Normalno potrebna sredstva hi- še se določijo glede na starost hiše. Razlika med normalno potreb- nimi sredstvi in stanarino pa se odvaja kot amortizacija 6. člen Stanovanjska hiša odvaja amor- tizacijo v smislu določb 119. čle- na zakona o stanovanjskih raz- merjih od stanarine, izračunane po 2., 3. in 4. členu tega odloka. Ce je hiša dograjena Od stanarine po letu 1945 50 0/o od leta 1941 do 1945 40®/o od leta 1931 do 1940 30 "/o od leta 1921 do 1930 20®/o od leta 1901 do 1920 10 "/o Stanovanjske hiše, dograjene do konca leta 1900, ne odvajajo amortizacije. Amortizacija hiš, ki so v za- sebni lastnini, pripada v celoti lastnikom hiš. REZERVA HISE 7 člen Stanovanjske h:še, ki so bile dograjene po letu 1955, morajo imeti obvezno rezervo. Obvez- nost traja 10 let po dograditvi hiše. Stanovanjske hiše odvajajo v obvezno rezervo 20 »/o vseh sred- stev hišnega sklada. Ta sredstva se smejo koristiti samo v te-le namene: — ob požarih in drugih nesrečah, — za izvrševanje nujnih velikih popravil v skladu s potrjenim finančnim načrtom hiše. če se dokaže, da hiša dejansko ni- ma zadosti ostalih sredstev. Rezerva se sme uporabiti le s poprejšnjo pritrditvijo stanovanj- skega organa občinskega ljudske- ga odbora. PRESEŽNI STROŠKI 8. člen Ce sredstva sklada hiše ne za- doščajo Za upravljanje, vzdrže- vanje m popravila hiše, morajo kriti primanjkljaj nosilci stano- vanjske pravice v sorazmerju s stanarino, ki jo plačujejo. Pre- sežne stroške določi pri hišah v družbenem upravljanju zbor sta- novalcev na predlog hišnega sveta, pr) hišah v državljanski lastnini pa lastnik hiše spora- zumno s stanovalci. Sporne pri- mere rešuje pristojen stanovanj- ski organ. REKONSTRUKCIJA STANOVANJ 9. člen Pod rekonstrukcijo stanovanj je razumeti takšna velika grad- bena popravila in preureditve, ki izboljšujejo funkcionalnost sta- novanja in pogoje bivanja v sta- rrovanju. Rekonstrukcija se .sme- jo izvršiti le s soglasjem zbora stanovalcev. Stroške za rekon- strukcije stanovanj mora hiša odplačati z zvišanjem stanarine za odplačilno dobo najetega kre- dita. Del stanarine iz tega na- slova je nedeljiv ter se uporab- lja izključno za plačilo anuitet Hišni svet mora o spremembi stanarine v zvezi z rekonstrukci- jo obvestiti predhodno pristojen stanovanjski organ. Povišanje stanarine se lahko izvede tudi pred izvršitvijo rekonstrukcije, če s tem soglaša zbor stanoval- cev (akontacija na stanarino). 10. člen Hišni svet je pooblaščen, da samostojno ureja s pogodbo od- nose z vsemi ali posameznimi stanovalci, ki financirajo rekon- strukcij ska dela oziroma popra- vila stanovanj. KREDITIRANJE REKON. STRUKCIJ IN POPRAVIL 11. člen V upravičenih primerih lahko dobi stanovanjska hiša srednje- ročni ali dolgoročni kredit za popravilo ali rekonstrukcijo Prošnji je priložiti predračun del in finančni načrt, pri rekon- strukciji pa še načrt (tehnično dokumentacijo). Prošnje za srednjeročne kredi- te odobrava komunalna banka, prošnje za dolgoročne kredite pa občinski sklad za zidanje stano- vanjskih hiš. SANACIJA STARIH HIS 12. člen Stare hiše . ki nimajo lastnih nnožnosti za financiranje nujnih velikih popravil, nitj za delno, niti za celotno odplačevanje kre- ditov, so upravičene za pridobi- tev sredstev za sanacijo. Hiše vlagajo prošnjo na občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš ter priložijo k prošnji predračun del in finančni načrt. Pri sestavi finančnega načrta je potrebno upoštevati zvišano stanarino, ki se izračuna na o- snovi vrednosti generalnega po- pravila hiše. Sredstva za sanacijo starih hiš se dajo delno kot dolgoročni kre- dit delno kot dotacija pri čemer je treba stremeti za tem, da se s tem ukrepom \T3ostavi finančna samostojnost hiše V teh prime- rih prevzame odplačilo anuitet občinski ljudski odbor DOLOČANJE INSTRUMENTOV 13. člen Družbeni plan občine odredi posebej \'sako leto: — ® o sredstev rednega priliva ob- činskega sklada za zidanje sta- novanjskih hiš, ki se mora vlo- žiti v sanacijo hiš, — "'(»sredstev rednega priliva sklada, ki se mora vlagati v rekonstrukcijo in popravila, — ®/n sredstev rednega priliva sklada, ki se porabi za prosto reprodukcijo dotrajanih stano- vanjskih hiš, — letni znesek anuitet, ki naj jih prevzame o^bčinski ljudski odbor za sanacijo starih hi«, rekonstrukcijo dotrajanih sta- novanjskih hiš, MOBILIZACIJA SREDSTEV 14. člen Občinski stanovanjski sklad v okviru smernic družbenega plana občine določi kreditne pogoje za izvajanje popravil in rekonstruk- cij, tako da le-ti čimbolj vzpod- budno mobilizirajo sofinanciranje stanovalcev. V tem cilju se dolo- j čijo minimalni zneski lastnega , finansiranja stanovalcev. j Pri določanju pogojev se je po- j trebno ozirati "a dejanske fi- nančne razmere .starih stanovanj- skih hiš in na standard stanoval- cev, 15. člen Zaradi dolgoletnega desinvesti- ranja je potrebno pri sestavi pla- na stanovanjske dejavnosti vc^iti računa predvsem o stopnji nuj- nosti ter uveljaviti sistem po- stopnega prioritetnega reševanja. — e cj raeazoo ocsemo?tP- n.sm PLAN POPRAVIL IN REKONSTRUKCIJ 16. člen Vsaka hiša mora sestaviti več- letni načrt popravil in rekon- strukcij. Načrt mora biti izdelan strokovno in mora sloneti na na- čelih skrbnega gospodarjenja EVIDENCA POPRAVIL IN ZAMENJAV 17. člen Hišni svet mora voditi točno in pregledno evidenco vseh večjih popravil in vseh zamenjav ele- mentov ter vseh rekonstrukeij- skih del na hiši in v. stanovanjih. Ta evidenca služi za objektivno dolof^anie ohveznosM nosilcev stanovanjske pravice v slučaju predaje odnosno prevzema stano- vanja ter obenem za ugotavlja- nje stvarnih stroškov popravil zgradbe NADZOR VZDRŽEVANJA ZGRADB 18. člen Tehnični nadzor nad vzdrževa- njem zgradb opravlja organizaci- ja, ki jo pooblasti občinski ljud- ski odbor. Strokovni pregled se mora opraviti najmanj enkrat v dobi 5 let. O pregledu, kateremu mora prisostvovati predsednik hišnega .sveta, se sestavi zapi.snik, v katerem morajo biti podane točne ugotovitve o zatečenem .*tanju. V zapisnik se morajo vne- .*ti vse nujne naloge glede vzdr- ževanja in popravila ter istočasno določiti tudi realni roki, v kate- rih se morajo navedena dela o- praviti. V kolikor se hišni svet strinja z ugotovitvami, je obve- zen tako določene naloge v do- ločenem roku izvršiti ter o tem obvestiti organizacijo. Ce se hišni svet ne strinja z ugotovitvami nadzornega pregle- da, se lahko pritoži v roku 15 dni na pristojni stanovanj.cki organ občinskega ljudskega odbora. Ce organizacija, ki je za to za- dolžena prek svoje tenične služ- be za nadzor vzdrževanja stano- vanj.skih hiš, ugotovi malomarno poslovanje hišnega .«!veta, lahko predlaga pristojnemu stanovanj- skemu organu razrešitev hišnega sveta. ODŠKODNINA ZA VRTOVE 19. člen Nosilci stanovanjske pravice plačujejo za uživanje vrta, ki pri- pada stanovan.jski Kiši, posebno odškodnino v znesku 5 din za m' letno. Ta odškodnina je v celoti dohodek hišnega sveta. " KONČNE DOLOČBE 20. člen Z veljavnostjo tega odloka pre- neha veljati odlok o določitvi osnov in meril za ugotovitev vi- šine stanarin ter odškodnin za uporabo vrtov v občini Ptuj (U- radni vestnik okraja Maribor, št. 39-478/59). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vest- niku okraja Maribor«, uporablja pa se od 1. julija 1963. Stevika: 38-1/63-5 Ptuj, dne 20. maja 1963 Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka STROPNIK 1. r. Cilost in zdravje (Nadaljevanje s 5. strani) Primerni čevlji naj imajo no- tranji rob podplata raven, dovolj dolgi in prostrani naj bodo, da so prsti lahko iztegnjeni in mal- ce razmaknjeni. Pravilna obutev je profstorna okoli prstov, ob pe- ti in pod gležnjem pa naj se te- sno oprijema. Kadar kupujemo čevlje, si vzemimo za to časa- Pomerite oba čevlja in se v njih sprehodite po prodajalni. Čevlji utegnejo biti udobni, če stojimo v obeh, pa zelo tesni, če prene- semo vso težo na eno nogo. Ka- dar kupujemo čevlje, zmeraj mi- slimo, ob kakšnih prilikah in za- kaj jih bomo nosili. Plesni čevlji nikakor niso primerni za v služ- bo ali sprehode. Najboljše sredstvo proti utru- jajčim se, bolečim nogam, so u- dobna obutev in pa vaje, ki kre- pijo nožne mišice. Vložkov ne uporabljajmo, razen če nam jih ni predpi.^ial zdravnik. Vaje, ki jih bomo našteli, krepijo oslabele nožne mišice in stopalne loke, hkrati pa vzdržujejo v dobrem stanju tudi zdrave noge. Preden jih začnemo opravljati, sezujemo čevlje in nogavice. Vsako vajo ka7P opraviti dnevno 20- do 30- krat. 1. Razkorači se, da bo med sto- paloma 15 cm razmaka. Dvigaj obenem notranji .strani stopal, tako da se teža prenaša na zu- nanj, rob stopal 2. Stopi s stopali skupaj. Vzdig- ni se na prednjem delu podpla- ta, zvii pete navznoter in skušaj zagrabiti tla s prst. 3. Hodi po prstih, dokler gre. majhno žogo al; svinčnik in nosi 4 Zagrabi s pr^ti frnikuio predmet okoli čimdlje moreš 5. Sedi na stol, noge nasloni na drug stol iste višine; noge in sto- pala iztegni. Medtem ko .šteješ do tri. skušaj prpte čimbolj u- pogniti proti sebi. 6. Stopi s stopali skupaj. Dvigni se na prste in se spet spusti, cic Človeško telo je namenjeno za dejavnost, gibanje. Gibanje u- godno vpliva na vse procese v organizmu: na krvni obtok, di- hanje. potenje, tek, prebavo in spanje. Ce stečemo, nam začne srce hitreje in močneje utripati. Kri hitreje zakroži. Kadar počivamo, gre skozi srce vsako minuto okoli 4 litre krvi, to je nekako T'3 vseh telesnih krvnih zalog. Med intezivnim gibanjem pa se ta količina do devetkrat poveča Namesto da bi se gibala kri po glavnih arterijah s hitrostjo okoli 15 metrov v minuti, kroži z brzi- no do 1150 metrov na minuto. Ista količina krvi opravi devetkratno delo s tem, da devetkrat hitreje kroži. Dihanje je med gibanjem hi- trejše globlje n upčil8 n zaključek oddate PONEDELIEK. 2« avQU$ts 4.00—8.00 Dobro lutrol — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5 00—5.05 Poročila in vremenska napc-ed 6 00—6 10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre meoska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila, 12,05 Zabavna glasba. 12,15 KN — Ing. Anatolij Goričan: Kako raz- vija govedorejsko proizvodnjo kmetijski kombinat Žalec, 12,25 Domači napevi za prijetno opoldne. 12,45 Poje zbor Uni- verze iz Michigana USA. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glas ba. 13.30 Pol ure popevk in lepih me- lodij. 14.00 Poročila. 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice. 19.,3o Ra- dijski dnevnik. 20.00 Melodiie za pred- večer 20.45 Kulturna kronika. 21.00 Glasbena medigra. 21.05—23 00 Skupni program IRT — studio Beograd — vmes ob 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in presled sporeda za naslednji dar. 23.00 Poroči- la. 23.05 Ples do polnoči. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje TOREK 27. avQust» 4 00—8.00 Dobro jutro 1 — vmes ob 4.15—4.20 Poročila 5.oo—5 05 Poročila in vremenska napoved 6 00—fi 10 Na- poved časa. ooročlla. pregled tiska, vre menska napoved m obvestila 7 00—7.i/> Napoved časa ooročila vremenska na- poved in radijsk« koledar 8 "i Poročila 11.00 Pozor n maš prednosti! 12 00 Po- ročila 12.05 Zabavna glasba 12.15 KN — Ing. .Jože Furlan: Pridelovanje in prezimljanje sladkornega radiča. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 12.40 Pesmi jugoslovanskih narodov. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda, 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Ruska, češka in madžarska zabavna glasba. 14.00 Poro- čila. 18.10 Planinska oddaja. 18.45 S knilžnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice, 19,30 Radijski dnevnik. 20.00 Filmska glasba. 20.20 Radijska igra. 20.45 Serenadni večer. 21.35 Zabavni vrtiljak. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Skupni program JRT — studio Saraievo. 23.00 Poročila. 23.05 S popevkami po svetu 24.00 Zadnia poročila in zaklju- ček oddaje. SREDA, 28. avgusta 4.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročala in vremenska napoved 6.00—6.10 Naoo- ved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila 7 00—7 15 Napoved časa poročila vremenska napo ved in radiiski koledar. 8.00 Poročila 11 00 Pozor n maš prednostil 12.00 Po- ročila 12 05 Zabavna glasba 12.15 KK — ine ^''Jk^df