3SO SLOVAN. Št ev. 22. Slovenske narodne jedi na dvorski mizi v Nemškem Gradci pred tristo leti. Spisal P. pl. Radics. f2 ak°r znano, bila je v drugi polovici šestnajstega ^J£\ veka (od 1. 1564. dalje) v Nemškem Gradci na­ meščena vlada za Štajersko, Koroško in Kranjsko (ob jednem z Istro, Gorico in Gradiško) in glava ji je bil brat cesarja Ferdinanda L, nadvojvoda Karol II. štajerski. Ta vladar notranje avstrijanski, (kakor so ga nazivali po zgoraj omenjeni sestavi njemu v upravo izročenih dežel), imel je v stolnici Nemškem Gradci sijajen dvor, na katerem so se o posebnih svečanostnih pri­ likah vršile blesteče veselice po običaji in okusu tedanje dobe: turnirji, karuselji, metanje v kolce, razni lovi, gle­ dališke igre jezuvitskih gojencev in potujočih glumačev, veliki banketi in pojedine. Sósebno na poslednje, t. j. na »gostila«, obračala se je na nemško-graškem dvoru velika pozornost, kar nam je moči posnemati iz nekega rokopisa, hranjenega v c. k. vseučiliščni knjižnici v Inomostu. Ta rokopis, »kuharska knjiga« nekega brezimnega dvorskega kuharja nadvojvode, sestavljena je L 1589. nadvojvodinji Ani (poznejši kraljici poljski) in obseza v vsem 651 kuharskih receptov na 401 poli. Tù ni mesta, da bi podrobno opisavali to v kulturno­ zgodovinskem oziru mnogostransko zanimivo kulinarično delo, vender v označenje obširnosti in rabnosti knjige zadoščuj opomnja, da se nahaja v nji 77 receptov samó o načinu, kako se pripravljaj teletina ! Kar se dostaje nas, zanimamo se za navod, kako pripravljati dvoje slovenskih narodnih jedij, kateri je nadvojvode veliki kuhar spoznal vrednima, da ji stavi na mizo »Njega Presvetlosti, premilostivega gospoda svojega«. V oddelku: »Allerley Suppen vnd was man sonst von Arbessen (grah ali sploh zelenjad) kocht«, čitamo tudi nastopno navodilo : 1) »Ain windischer Flöggen zum Ge­ weichten«. (Št. 512). 2) »Crainerische Kassuppen zu machen«. (Št. 501). Ker ima v rokopisi »sirova juha«, prvo mesto, pri­ voščimo ji to čast še mi ter navedimo pouk, kako jo pri­ pravljati in ki slöve od besede do besede : »Crainerische Kassupen zu machen«. »Nimbt man ain außzogene Kässuppe, Es sey von Käß was es wöll [Parmesan oder Windischer Käss, der etwas linder vnd meines Erachtens dem Menschen gesunder] setzts zum Feuer, Nimbt auf ein Schüssel zwei mittlere (srednje debeli) geschälte Zwifelhaubt, hakts gar klein, gilbts (zrmeniti ji je) ainwenig mit safran, ge- stossene Muscatplie vnd Pfeffer, ist sie nit genug gesalzen so saltzs mans die Notdurfft, setzts als dann zum Feuer, läßts sieden schlägt 6 rohe ganze Airtotter darein, lässts also lang sieden als die Airtotter hart werden, wans Zeit zum anrichten ist, so nimpt man in ein Schüssel vier oder fünf päte (popečene) Semmelschnitten, strät darnaeh ein Handtvoll von einem linden (windischen) geribnen Käß darauf, nimpt die Air Tutter mit einem faimb löffei (pé- njenica) in ain ander Schüssel herauss vnd zertreibts gar klein, daß nit khnöllet ist, thuet ain wenig Kaßfuppen daran, geußt (vlije) also die 2 zerriebnen Air Tutter auf die schnitten, darnach so geusst man die übrige chaiss suppen die Notdurfft auch daran, gibts also auf den Tisch. Inn Vnngern khocht man die Suppen aber auf den Formb Allein daß khein Saffran nehmen vnd nehmen zu dem geribnen Käs gar einen jungen Käs, der etwa 14 Tage alt ist vnd wenn sie den Zwifel darin nit haben wollen, so nembens Anstatt ain Khnoflach dartzue.« »Ain windischer Flöggen zum Geweichten«. »Macht man ain Taig treibtn dünn aus macht 4 oder 5 Piati daraus, bestreichts mit Schmalz legts auf einander wie zu ainer Plätl-Torten, wanns übereinander bestrichen ist, so treibt man den Teig noch aus vnd schneit ihn in die Runde vnd macht ein überbogenes Kranzl darum (krog) wie zu einer Pasteten, nimpt darnach zwei Handtvoll guetten geribenen Käs, der etwa acht Tag alt ist, Schnaidt ein wenig Perchtramb (péhtram) vnd schnittlach gar klein, rösts in einem wenigen Butter oder schmaltz, daß wol weich wird vnd thuts zum Käs vnd zwei Kochlöffel voll süssen Ramb schlägt drey oder vier Aver darein, seyn der Aver zu wenig, so schlägt man mehrer darein, vnd muß sein wie ain dükhe (góst) Mueß (sók) rührts also wol durcheinander, als dann so streicht mans auf das Plat (na pločo) aines kleinen Fingers dick, schießts also in einen geheizten Pachofen vnd pachts gählings (naglo) heraus, daß (es) von unten vnd von oben praun wird, nimpts darnach heraus, laßts kalt werden vnd gibts zum Geweichten, will manß warmber essen so mag manß auch thun, dann sy sindt warmber bösser alls khalter.« Ta druga navedena narodna jed je »pehtramov štrukelj«, kakeršen se po Kranjskem peče še dandanes in ki ga ženice prodajo »mrzlega« v vrbasih na trgu, toda stavil se je nekoliko fineje pripravljen na knežjo mizo. Ni se nam čuditi, da so slovenske narodne jedi stavili na mizo vladarjev v Nemškem Gradci (in izvestno še druge, nego jih navaja tu jedina knjiga, vsaj »potvica« se gotovo ni pogrešala), ako pomislimo, da nadvojvoda v dvorstvu svojem ni imel samó broja služabnikov in služabnic iz južne Štajerske, dà, celò iz Kranjske, in da so takisto po vladnih uradih notranje avstrijanskih v Nemškem Gradci poslovali nekateri Sloveni, ki so bili često vabljeni na dvor, kakor n. pr. škof Tomaž Hren, kateri je mnoga leta bil tudi cesarjev namestnik notranje- avstrijanski, ujec njegov, vladni svetovalec Gašpar Žitnik i. m. dr. Tudi je utegnil biti veliki kuhar nadvojvode, pisatelj omenjene kuharske knjige, rojenja Štajerec ali Kranjec ?