Inoszetn&lco šolsivo in učitelj&tvo NARODNO-SOCIALISTIČNA VZGOJA V NEMCIJI. (Nadaljevanje in konec.) Krieck je pristaš tako imenovane nenamerne vzgoje (vzgoja po drugih), katere smoter_ ie v zajednici. Gojenec se mora asimilirati zajednici, s katero je organsko spojen in sprejema od njc obliko in funkcijo. Njeeovo geslo: »Vom Volke au-s« kaže socialno usmcTjenost nemške vzgoje. »Vse narodne sile se morajo usmeriti vzgojno, dokler ne dosežejo svojega pTvega smotra, ki je v spoznanju vsakega Nemca, da je njegova osebna blaginja neločljivo spojena z blaginjo narodno celote, da edino nje povzdig1 in svoboda zagotavljata tudi poedinemu članu naroda možnost nastojanja in uspcvanja. Le v celoti in z njo morejo biti poedinci svobodni, mogočni, veliki in srečni« je nauk njegovega novega evangelija nemške pedagogike. Jasno jfe, da so to povsem nova načola vzgoje, ki pomenijo konec individualizma ter uvajajo poedinca v povsem nov ži%4jer.JLskj način, kj zahteva, da se -razvije in doron v povezanosti in službi celote po Krieckovih besedah, da je narod varnejši od poediimih članov in poedindh življenjskih območij. Zato se branijo vsakega tujcga vpliva, vzgoja mladega nemškega Todu se razvija s povsem novo teorijo in praksc;, Zakon nar. soc. vzgoje je osnovno rasno vzrejanje m zavcstno narodno obrazovanjc, njen princip pa asimilacija vseh zajedniških članov, ki postanejo drug drugemu emaki, dobe enoten tip in slično življenjsko smer. Dasiravno je Krieck nasprotnik individualnc vzgoje, mu služi osdbnost za premostitev mcd poedincem in zajcdnico. Poedinci lahko vplivajo na zajednico, ti so določeni za vodje naroda. Fiihrer je tako dvignjen v območje simbola in pokazuje usodo nemške narodne celote. Kakor že rcčeno, ie njegova misija, narod dvigniti. V boju s starejšo generacijo jc zmagal naraščaj sam, ki je stal na strani vodje in dobil 6voj€ teziščc ne več v šoli, temveč v mladinskih organizacijah. Vsaka poedina socialna oblika (rodbina, občina, cerkev, itd.) ima svoj posebni smoter rdativne vrednosti, zato ga ena sama tudi ne more docela vzgojiti in šclc v narodni celoti pomagajo k dopolnitvi zajednice. Zato zahtevajo Nemci največjo sklenienost in enotnost vseh vzgojnih faktor.jev, ki služijo v obrazovanje celote. Nemška šola je tako samo en faktor polcg drugih, ona je narodna zajedniška šola pod nadvlado in vodstvom totalne d^žave, ki obrazuje v popolni soglasnosti z ostalimi vzgojnimi ustanovami kot sicer važen, toda ne še najvažnejši vzgojni činitelj. Glavne tendence sedanje nemške vzgoje so, vzgoja otroka k nesebičnemu in požrtvovalnem sodelovanju za narodno celoto, katero mora Ijubiti. Otroka je treba vzgojiti za državljana, ki žrtvuje svoje življenje za brate v Rajhu in izven njega. Otrok se mora naučiti reda, spoštovati Boga in iracionalne vrednote. Deklice Se vzgoje v resničn^ žene in matere in jim je dostop do visokih šol zelo omejen (samo 10%), dočim imajo vstop v srcdnje ali visoke šole samo oni abiturienti, ki so duhovno in telesno zreli, značajni in narodno zanesljivi. V celoti naj vodi vzgoja mladino k negovanju rase! To je slika, ki kaže vsckakor nasprotje s prejšnjo intelektualistično šolo.