VEMM
CELOVEC SREDA 23. JAN. 1991
Letnik XLV. Štev. 4 (2587)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
P. b. b.
^ n
Predsednik ZSO dip/. inž. Fe/iks tVieser
Wieser: Hub slovenski občinskih odbornikov naj bo soiidaren!
Predsednik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem dipt. inž. Feliks Wieser je v razgovoru z našim iistom še močneje kritizirat proračunsko postavko provizoričnega KOKS za Ktub slovenskih občinskih odbornikov. Vodstvo KSOO je pozvat, naj izrazi svojo sotidarnost z ogroženimi narodnopotitičnimi strukturami s tem. da se od načrtovanih t,9 mitijona odreče 900.000 šitingom.
Ob tem predtogu je poudarit, da Zveza stovenskih organizacij na Koroškem od
nekdaj in tudi sedaj podpira samostojne občinske tiste pri njihovih votitnih nastopih. Ob razdelitvi finančnih sredstev za Ktub stovenskih občinskih odbornikov v višini 1,9 mitijona šitingov s strani provizoričnega KOKS, ki je povsem podrejen Narodnemu svetu koroških Stovencev in Koroški enotni tisti, pa daje teba poudariti, da ta vsota ni v sorazmerju z detom, ki ga opravtjajo različne druge narodnopolitične in kutturne organizacije koroških Stovencev .	jDa/je na 2. Vran;')
Toma Česen v Cetovcu!
Na povabito našega tista, stovenskih ptanincev in sto-venske mtadine bo Tomo Česen (stika), ki je s soto-vzponom preko južne stene 8516 metrov visokega Lhot-seja v Himaiaji kronat uspehe stovenskih atpini-stov, jutri, 24. januarja, ob 19.30 uri v Modestovem domu v Ceiovcu predavat o svojih največjih aipinistič-nih uspehih.
Dvojezično šotstvo spet
T*	1	#	TH*V
ZV(U
red

p
ustavnim sodecon!
Prizadevanja za popotno uvctjavitcv mednarodno zajamčenih pravic koroških Stovencev na področju dvojezičnega šotstva se nad-atjujejo. Cctovški odvetnik dr. Scpp Brugger (stika) je
pretekti teden vtožit pritožbo na avstrijsko ustavno sodišče na Dunaju, v kateri nasprotuje dostejšnji praksi, da dvojezični pouk v tjudskih šotah poteka te v prvih treh razredih, v četrtem razredu pa stovenščino poučujejo te še kot predmet.
To je po mnenju Bruggcrja v nasprotju s 7. čtenom Avstrijske državne pogodbe, ki pravi, da imajo pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem pravico do ete-
mentarnega pouka v stoven-ščini. To pa pomeni, da bi mora! dvojezični pouk zajeti vse razrede osnovnega šolstva, torej tudi gtavne šote.
Pritožba sc tokrat nanaša na ljudsko šoto. Za uvedbo dvojezičnega pouka v gtavnih šotah bi bita potrebna posebna pritožbama ustavno sodišče.
Kot že pri prejšnji pritožbi, pravdni postopek tudi tokrat podpira Zveza stovenskih
organizacij in je zanj prevzeta tudi finančne stroške. Tajnik Zveze stovenskih organizacij dr. Marjan Sturmjc izjavi), da je v sedanji situaciji pritožba na ustavno sodišče najbotj pomembno sredstvo potitič nega boja koroških Stovencev. To je pokazata že odločitev ustavnega sodišča v zadevi javne dvojezične šote v Cetovcu oziroma o pravici do pouka slovenščine zunaj avtohtonega nasetitvenega območja na Koroškem.
Akcije proti JE !&ško se nadaijujejo!
Pretekti teden so mtadi koroški socialisti na mejnem prehodu Ljubetj dehti dvojezične tetake, s katerimi so javnost seznaniti s svojo zahtevo po čimprejšnjem zaprtju jedrske etektrarne v Krškem.
Akciji se je pridružit tudi dežetni svetnik za varstvo okoija Herbert Schitter ter postanec mag. Peter Kaiser. Sociatistični partamen-tarec dr. Antoni pa v tiskovni izjavi zatrjuje, da je JE Krško nevarnejša od JE Bohunice v ČSFR, ker je zgrajena na potresnem območju.
VABILO
Stovenska prosvetna zveza in Krščanska kut-turna zveza vabita na prireditev ob
stovenskem
kutturnem
prazniku
v sredo. 6. februarja, oh t9.3() uri v ORE-teatru v Cetovcu.
Nastopajo: Potde Bibič (recita!), (iahriet Lipuš (šoto gtas). Cuntcr Lenart (sopran-saksofon), Ma-rimha Berndt t hurner (vibrafon). Ceratd Riess (kontrabas).
Stavnostni govornik: Lojze Peterte. predsednik vtade Stovenije.
VSt PRISRČNO VAB LJENt!
Uspet gimnazijski ptes
Od/ično vzdušje med m/adimi /n starejšimi je v/ada/o tud/ na /efo-šn/em gimnazijskem p/esu, k; so ga priredi/i maturanti in maturantke obeti osmih razredov s/ovenske gimnazije pretekti petek v Domu sindikatov v Cetovcu. Več na 5. strani. stika: W: Fritz
Vabito
Zveza koroških partizanov tudi tetos prireja spominsko svečanost v počastitev narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in njegovih tovarišev, ki so kot žrtve gestapa padli za našo svobodo.
Svečanost bo v nedeljo,
3. februatja, ob 11. uri na pokopaiišču v Svečah.
Na njej bo spregovorit tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, udeležiti se je bodo mnogi soborci in gostje iz Stovenije, zapeti pa bodo pevci „Bitke" iz Bitčovsa.
ZKP vabi vse koroške partizane, antifašiste in demokrate, da se svečanosti udetežijo v čim večjem števitu.
2 23. januar 1991
Rupe!: Slovenija bo branila svojo suverenost
V poaede/jek sc /c /ztekc/ poc/a//šan/ a/t/mat prec/sec/stva ./!!gos/av/je za razorož/tev posawcznr7r ne/eg/tmn/A oAorože-u//! enot v 7ugos/ov/jZ. V prv/ vrst/ na/ 79 A// ukaz namenjen srAsk/m /ornracr/am p okoAc/ Tn/ua, /a' so .sc v teku naraščanja uac/ona/n/A na/rcro.sr; na ttaroc/nostno mešanem ozem/ja /7rva-ške oAorožde z zap/cn/cn/nr orož/cnr.
IGOR SCHELLANDER
Hkrati pa je bil beograjski ukrep tolmačen tudi kot poskus razorožitve enot teritorialne obrambe v Sloveniji. Domneve o možnem pritisku armade so zlasti v zatišju vojne v Zalivu ter vojaških intervencij v Litvi in Letonski povzročile ponovno naraščanje napetosti.
Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je v pogovoru za Slovenski vestnik situacijo orisal takole: "Nevarnost vsekakor obstaja. V mednarodnih poročilih ste zagotovo opazili, da je Jugoslavija omenjena kot eno najpomembnejših kriznih žarišč takoj za zalivsko vojno in
situacijo v Pribaltiku. Vse to nas seveda skrbi, še posebej zaradi tega, ker nam vojska grozi z nekaterimi represivnimi ukrepi zaradi naše teritorialne obrambe."
Kljub temu je ultimat za Slovenijo brezpredmeten. Rupel: .,Slovenija nima ilegalnih paravojaških enot, ima normalne legalne strukture, kot je to teritorialna obramba." Zunanji minister pri tem ne izključuje, da bi določeni krogi skušali ultimat uporabiti kot politično ost ter sprovocirati incidente. Če bi prišlo do pritiska, bo Slovenija z različnimi sredstvi branila svojo suverenost, če bo treba tudi s silo.
Rupel dobesedno: „Sodim,
Zunan/7 m/n/sfer dr. D/m/fr// Rope/.' S/ovemja se bo s/ pr/-meru vojaškega posega bra-n//a z vsem/ sreds/v/...
da je naš sistem teritorialne obrambe nekako pripravljen na to, da ne bi prišlo do kakih provokacij, in pripravljen na to, da brani inštitucije slovenskega sistema, ki so legalne in legitimne."
Minister Rupel je v pogovoru izpostavil, da kljub napetostim ne računa z eskalacijo, temveč z razrešitvijo problema na politični ravni. Za neutemeljen je ocenil tudi preplah v nekaterih avstrijskih medijih. Špekulacije o tem. da naj bi bili on in nekateri drugi ministri Demosove vlade v kratkem zamenjani, je označil kot brezpredmetne.
Celoten pogovor z dr. Dimitrijem Ruplom bomo objavili v prihodnji izdaji SV.
Vojska naj ostane v kasarnah!
Jugoslavija se v zadnjem času vse pogosteje omenja kot tretje svetovno krizno žarišče, takoj za Zalivom in Sovjetsko zvezo oz. njenim Pribaltikom. Z zalivsko krizo bi jo težko primerjali, bližje pa so vzporednice s pribalti-škimi republikami prav zaradi podobnih osamosvojitvenih teženj posameznih republik.
Nacionalna nesoglasja so Jugoslavijo privedla na sam rob državljanske vojne. Generali Jugoslovanske ljudske armade že dalj časa rožljajo z orožjem, v zadnjih dneh pa so se stvari tako zapletle, da je poseg že skoraj verjeten in glede na ukaz predsedstva kot vrhovnega poveljnika vojske celo legalen.
Predsedstvo Jugoslavije je namreč pred trinajstimi dnevi s preglasovanjem (proti glasoma slovenskega in hrvaškega predstavnika, dr. Janeza Drnovška in Stipeta Mesiča) sprejelo ukaz, da morajo vse paravojaške skupine predati orožje vojski. Definicija tega ukaza pa je bila zelo nejasna, saj ni bilo jasno opredeljeno, kaj je legalno in kaj paravojaško. Po mnenju slovenskega sekretariata za narodno obrambo so enote teritorialne obrambe del sistema splošne ljudske obrambe, drugih oboroženih enot pa v Sloveniji ni. Težja je situacija na Hrvaškem, kjer so v Kninski krajini tamkajšnji Srbi pred dobrimi tremi meseci vdrli v skladišča orožja milice
in se oborožili. Formirali so srbske straže, opravili precej diverzantskih akcij in tako izvajali pritisk na hrvaško vlado. Poleg tega pa je slišati, da so oboroženi in organizirani tudi tamkajšnji Hrvati. V Srbiji je že po tradiciji orožja na pretek, predvsem pa so oboroženi kosovski Srbi in Črnogorci.
Ukaz predsedstva ni bil pravočasno izpolnjen, zato ga je podaljšalo za 4S ur. Kaj bo ukrenilo sedaj po izteku, ta čas še ni jasno. Upati je le, da bo zmagal zdrav razum, kajti vsak poseg vojske bi povzročil njen razpad, saj je kljub srbski večini v njej še vedno vsejugoslovanska, torej tudi slovenska in hrvaška.
Jože Rovštk
„KSOO naj bo soMdaren!"
(Nac/a/jevat!je .s 7. strm n
Kot konkreten primer je Wieser navedel okrog 35 slovenskih društev, ki so včlanjena v SPZ in KKZ in ki za svojih približno 70 različnih skupin prejemajo od obeh osrednjih kulturnih organizacij komaj pol milijona šilingov letno. ,,Ta društva oz. te skupine pa letno nagovorijo med
25.000	in 30.000 ljudi, pri čemer je nesporno, da so prav dejavnosti teh društev tudi velika podpora samostojnim listam in jim pri volitvah tudi prinesejo največ glasov".
Vodstvo Kluba slovenskih občinskih odbornikov je predsednik ZSO opozoril, da sc pri sprejemanju proračuna
v provizoričnem KOKS očitno ni zavedalo pomembnosti dela kulturnih in tudi športnih društev, Slovenske študijske knjižnice, dijaških domov itd., saj sicer ne bi moglo brez pridržkov pristati na tako nepravično razdelitev finančnih podpor, ki po eni strani niso v sorazmerju z lastno dejavnostjo, po drugi pa resno ogrožajo pomembne narodnopolitične skt ruk ture in jih celo vodijo v propad.
Dipl. inž. Feliks Wicscr: ..Pozivam	predsedstvo
KSOO, da na svoji prihodnji seji sprejme sklep, da od predvidenih 1,9 milijona šilingov odstopi 500.000 slovenskim kulturnim društvom na podeželju, 200.000 Slo-
venski študijski knjižnici ter
200.000	šilingov slovenskemu športu. Tak prostovoljen korak pričakujem tudi od mladinskih organizacij, katerim je KOKS po neznanih kriterijih dodelil kar milijon šilingov, ter od Skupnosti južnokoroških kmetov", je dejal Wicscr in še dodal, da je ,,od osebe iz vrst KSOO, ki ne želi hiti imenovana, slišal, da naj bi bilo v proračunu KSOO skritih pol milijona šilingov za KEL."
Načclno sc je Wicscr izrekel za skupno prizadevanje vseh slovenskih struktur na Koroškem za čimvečjo podporo tako s strani Avstrije kot tudi Republike Slovenije.
/Ve Jo se .se napovedat/, a// /'o p o te A: vojne zavezn/šk/A s// p o c/ vodstvom ZDA prot/ /raka /n za osvoAod/tev Tavajta res to A o AAskov/t, kakor so to zntrjevnA amert-šk/ geaera/Z o/? začetku Aom-Aard/ranja v Za/Zva. Ta čas v.se kaže, c/a /raška voj.sAra /e n/ taAro /a/;A:o rnu/j/vn, kot je to več/na .sveta pr/čaAtova/a
KOMENTAR
ZAL!V !N AVSTR! JA
/n ttpa/a. T/juA naj/ntenz/v- notranjo /n zunanjo po/Zt/-nej.s/ /eta/.sA/ vojn/ v zgodo- Aro.
v/n/ č/ove.sfva, .so /raške raAete c/o.seg/e /zrne/sko ozem/je /n .s tem .svetpr/vet//e AroraA naprej A; apoAa//ps/.
,,Tc/o Ar/v tnor/tve je veA-ke" frenatno n/ ta A o enostavno agotov/t/. /Va.sprot/ s/ stoj/ta na en/ stran/ c/o z o A oborožena anter/sAa saper-s//a, A/ Accjpac/a ne A ra n/ Tavajta, temveč nojtne za/oge /n svoje sfrotesAe /nterese v Za//va, ter oc/ reo/-nost/ oč/tno povsem odmak-njen/ /rasA/ c//Afator ,S'ac/am //ase//;, A/ v ve//AZ mer/ poc-seA/ja apanja ara/rsA/A /n pa/est/nsA//; množ/c na c/ostojno ž/v/jenje na svojem ž/v/jeaskem prostora. Aate-rega s pomočjo jevdu/n/A /n po/jevdu/n/A ara/rsA/A mogotcev trenatno ArezoAz/rno ZzAor/sčajo prec/vsem amer/-ška pa tac// c/raga zaAoc/na poc/jetja. /zA/jačno črno-Ae/a jrnzeo/ogtja, v Aater/ s/ stoj/ta nasprot/ ponore// /Vase/n /n menc/a pragmaf/-čen Ara/;//ec c/emoArac/je Z?asA, vseAaAornezac/ostaje za oAjeAt/vnem pr/Aaz tre-natne svetovne po//t/čne Anže.
Prav taAo ogaAen /n z/a-gan pa je pr/m/t/ven anf/-amer/Aan/zem, A/ ga je čec/a-/je Ao/j čat/t/ v do/očenem c/e/a avstr/jsAega t/sAa /n je /zraz pr/m/t/vnega prov/n-c/n//zma /n sAoc//j/vc poA-t/čne menta/Ztete, A/ oc/ vsega začetAa očrnjaje vsakršno mec/naroc/no aAc/jo po ges/a. c/oA/er se A/jejo c/a/eč na vzAoc/a, to n/Aogar ne Ar/ga.
Peag/ra/a pa je tac// arad-na zf vstr/ja. Pozne/ s/cer, zato pa da//aosežno, manj Aar se t/če Za//va, Ao/j pa v zvez/ z njeno uada/jajo

Na Dunaju je prof/ zakonu o vojaškem mafer/a/u pro/e-st/ra/o nad 2000 //ud/.
Po spoc//ete/em, nerodnem /n osromot//nem poskusu osame/ega moža na c/unajsAem dvora, da A/ s svoj/m oA/sAom pr/ čudaškem omanskem sa/tana se moge/ posredovat/ na predvečer vojne ter se tako rest/se vedno oAstoječe mednarodne Zzo/nc/je, je A//o na vrst/ v/ada.
/n dokaj uspešno je od/-gra/a v/ogo zvestega s/ažaA-n/Aa svojega Aodočega gospoda/ja, P .S. Tema namreč n/ mar nevtra/n/A č/anov, kakor je to Rrase/j c/a/ vedet/ avsfr/jsk/m vaza/om. Pa četad/ je v prvem ustavnem zakona drage repuAAAe znp/snnn, zapečatena /n s/o-vesno zapr/sežena ,,trajna nevtra/nost".
Pojem ,,trajna" se zd/ zakonodaja/ca oč/tno re/at/-ven.
OA tem se je /f vstr/j/pona-c///a prdožnost, da dokaže, da j/ ta zac/eva z nevtra/nos-tjo pravzaprav n/ toAko mar. Torej je par/ament — prot/ g/asovom Ze/enezl/teraat/ve - dovo/d Arš/tev nevtra/nost/.' amer/ška (tud/ vojaška) /eta/a /aAAo pre/etavajo avs-tr/jsko ozem/je, c/a s/ skrajšajo pot do Za/Zva - nekaj, Aar N v/ca. po katere vzora se sk/Zcaje naša nevtra/nost, dos/edno oc/A/najn. //! če to ve/ja enkrat za rfmer/Ao, kdo A/ v Aoc/oče /ste prav/ce oc/reke/ Nemčtj/, EeAk/ Pr/-tan/j/ a// AamarkoA?
E /st/ sap/ je s/ed//a spre-n!emAa zakc/na o /zvoza oz. prevoza vc/jnega mater/a/a /z /Ivstr/je oz. skoz/ njo. Ne n/so A//e /zrečene pravnomočne sodAe v zac/ev/ topov Nor/cnm - A/ so tren!/tno v Za/Zva še v aporaA/ - pa zakonodaja/ec že poA/t/ s sprememAo tozadevnega zakc/na, c/a A/ A// /aAAo so-!cde/ežen pr/ doAr/ Aapčtj/ na svetovnem trga orožja. Pr/ zas/užka tc/Akc/ štrapac/ratta et/Aa mo/č/.
Nkoda torej za opera/p/es, A/ ga odgovora/ seveda n/so oc/pc/vec/aA /z et/čn/A vzrc/-Ac/v, saj so v časa v/etnnmske voj/te A c/j rad/ zap/esed/svoje va/čke v opera/ A/š/, temveč /z vornostn/A vzrokov, Accjf/ araAske /zkašnje s teror/-zme/n! sc/ vsekakor že starejše kakor je nov/ voc/ja avs-tr/jske državne pc/A'c<je, A/ mora čakat/ na svojo prve/ ognjeno pre/zkašnjo.
Tud/ men/ je resn/čno ža/ opernega p/esa, saj n!e je sprav// c/A vsako/etn/ časop/-sn/ sto/pec, A/ tu/ je Aar naj-Ao/j pr/ srca.
Dr. Janko MaMe, tajnik SPZ
Avstrijske kuitume iniciative in kultura Slovencev
„Ka/farna politika na Koroškem... je ve^ ča.s poJreja/a .tvoje programe narobni po/iiiki m narodnoobrambnim zahtevam. Konec koncev je to privedlo do nemarnega po-sp/o^eranja kulturne m narobne identitete Slovencev na Korotkem, .saj .se povečini <r/e//nr'rajo /e .skozi narobnega nasprotnika, kakor Ja n: Slovenca, če ni ob njem nasprotnika" (M.Naderlap).
S to mislijo je zaobjeto centralno vprašanje problema-tičnih odnosov koroških Slovencev do kulturne in narodne identitete. V kulturnem življenju nismo prav nič ..drugačni", saj v bistvu vsako ..kulturno akcijo" pogojujemo in utemeljujemo z ogroženostjo jezika in naroda. S takim podrejanjem smo kulturo hote ali nehote vedno znova idealizirali in mitizirali skozi etnično prizmo kot eks-kluzivistično narodno vrednoto.
Praviloma je bil odziv neobhoden prav v ustvarjalni krizi ali pa v odtujevanju umetniške srenje od ..etabli-ranih shem" v kulturnem življenju koroških Slovencev. Koroški literarni, likovni, glasbeni in drugi kulturni ustvarjalci slovenske narodnosti prav gotovo ne bodo privolili v trditev, da je njihovo ustvarjanje „sloven-sko", pač pa je umetniški rezultat strokovno izmerljiv ter za kulturni razvoj družbe -ne glede na narodnostne razmere - bolj ali manj pomemben.
Kuttura presega nacio-natno-etnične meje
Tudi Slovenska prosvetna zveza poudarja - sicer iz razumljivih razlogov - nacionalni pomen kulture koroških Slovencev. Toda v njenih vrstah postajajo vedno bolj glasna razmišljanja, kako bi kulturne dejavnosti koroških Slovencev usposabljali za uspešno vključevanje v integralno tržišče kulturne ponudbe in povpraševanja, kjer ne veljajo merila verske, nacionalne ali politične pripadnosti. Torej se skušamo do slovenstva in njegove kulture opredeljevati drugače, upoštevamo probleme prostora in vsega, kar ga obdaja. To pa niso samo nacionalni problemi, marveč predvsem utripi nacionalno neobremenjenega razmišljanja o zdravem okolju, o moderni tehnologiji, o regionalnem razvoju, o kulturi sožitja itd.
Takemu razmišljanju ustrezno pogosto poudarjamo pomen transparentnosti in kulturne odprtosti tudi nasproti nemško govorečim. Največkrat pa to ostaja na ravni verbalnih deklaracij, ker se naša filozofija navadno ustavi tam, kjer kot opravičilo za zapiranje v lastne (slo-
venske) vrste vedno znova navajamo „slabe izkušnje" s sodelovanjem z nemško govorečimi. Vendar se mi tako poceni in povšalni pogledi zdijo nesprejemljivi, saj namreč onemogočajo diferencirano spoznavanje kulture kot odraza raznih interesov človeške družbe. Prikrojeno kulturnemu položaju dvojezičnega ozemlja bi lahko rekli, da narodna pripadnost ni nekaj samo po sebi umevnega. Kultura mora priznati pravico, da vsakdo lahko razmišlja o svoji narodnosti, prav posebej še, če se z njo ustvarjajo (individualno brcmcnljive) politične in ideološke identitete in s tem lahko blokirajo avtentičnost in avtonomno uveljavljanje samega sebe.
Diferenciran pogled na kulturo Koroške z ozirom na koroške Slovence ne more mimo tega, da prav blokirani odnosi med obema narodnima skupinama ponavadi zavrejo tudi nadvse demokratične težnje po kulturenm dialogu. Tako stanje pa onemogoča ustvarjanje normalnih pogojev za nastajanje kulture in umetnosti. Predvsem mlajše generacije - slovensko in nemško govoreče - iščejo možnosti za lastno ustvarjalnost zunaj in mimo folklorne eksotike, ki je zaskrbljivo razvrednotila kulturno podobo Koroške.. Ni torej čudno, da se na dvojezičnem ozemlju Koroške doslej ni pojavilo bogve koliko omembne vrednih novih kulturnih pobud, če pa so nastale, so to nacionalno neobremenjene dvojezične kulturne skupine kot npr. Kulturni most v Žitari vasi, plesni teater Ikarus, Kulturna taberna „Pri Jok-lnu" v Celovcu itd. V primerjavi z ostalo Avstrijo pa je vse to premalo.
Prvi uspehi organizirane avstrijske aiternativne kui-ture
SPZ se je lani aprila pridružila 400 avtonomnim avstrijskim kulturnim iniciativam, ki so s posebno ..kulturno anketo" od prosvetnega ministrstva in od vseh parlamentarnih strank zahtevale vseavstrijski zakon o pospeševanju kulture (doslej obstaja le zakon o pospeševanju umetnosti!) in posebno finančno postavko v višini 200
Dr. Janko Ma/le
milijonov šil. iz avstrijskega kulturnega proračuna za kulturne iniciative. Zakonska določila naj bi omogočila enakopravno in kontrolirano razdelitev subvencij za kulturo, prvotna finančna dotacija 200 milijonov šil. pa naj bi kulturnim iniciativam, ki s svojim delom letno ustvarijo nad 350 milijonov šilingov prometa, omogočila zgraditi osnovno infrastrukturo.
Interesna skupnost avstrijskih kulturnih iniciativ, ki se je medtem tudi formalnopravno organizirala, je za začetek dosegla, da ji bo v letu 1991 na razpolago vsaj 30 milijonov šil. Vsebinsko je sooblikovala smernice za ..pospeševanje kulturnega razvoja in kulturnih iniciativ", ki jih je izdalo prosvetno ministrstvo na Dunaju. V teh pa so posebej izpostavljene ..multikulturne aktivnosti, ki pospešujejo enakopravnost različnih kulturnih področij", nadalje smernice govorijo o pospeševanju kulturnih iniciativ za postopno odpravljanje ..regionalnih različnosti v kulturnem razvoju". V tem sklopu pa so kot težišče za pospeševanje posebej omenjeni gospodarsko in socialno slabo razviti kraji in kutura etničnih in socialnih manjšin.
Načelno in programsko pozitivna usmeritev avstrijskih kulturnih iniciativ se torej odraža tudi v tem. da je tudi kultura manjšin integralni del avstrijske kulture. Ta programska izhodišča je možno udejaniti le ob aktivnem in vsestranskem vključevanju slovenskih kulturnih delavcev v vseavstrijsko mrežo kulturnega dela. Pri
tem je bila SPZ v zadnjem letu dejavna in iniciativna. Brez njenega sodelovanja refleksi avstrijskih kulturnih iniciativ glede multikulturne pododbe Avstrije prav gotovo ne bi odražali teženj in želja kulture manjšin. Prizadevanje za širše upoštevanje in sprejemanje kulture manjšin v avstrijskem merilu dobiva kvalitetno večji pomen kot kdajkoli poprej. In to predvsem med mlajšimi, ki ob vseh škandalih, gospodarskih in političnih korupci-jah zadnjih let predvsem v kulturi iščejo možnosti za demokratično urejanje medčloveških odnosov.
Koroška - kulturna puščava
Medtem ko na zvezni ravni (na Dunaju) deloma že upoštevajo zahteve kulturnih iniciativ in nekatere zvezne dežele namenjajo vedno več denarja za kulturo (npr. v Zgornji Avstriji so kulturnim iniciativam v treh letih zvišali podporo s tri na šest milijonov šil., na Salzburškem so jim dodelili 7 milijonov več), so na Koroškem kulturni proračun za leto 1991 zmanjšali za 10 milijonov šil. V tem vprašanju pa je Koroška v primerjavi z ostalimi zveznimi deželami že od nekdaj zasedala zadnje mesto (za kulturo 1,32% celotnega proračuna).
Seznam zamujenih priložnosti in vprašljivih razvojnih tendenc v kulturni politiki Koroške bi lahko nadaljevali, v globalnem pa velja trditev, da je v avstrijskem merilu Koroška dežela, ki ne samo, da daje za kuluro najmanj denarja, ampak tega tudi enostransko investira: skoraj dve tretjini kulturnega proračuna ..požrejo" celovško mestno gledališče, deželna glasbena šola in konservatorij. Ostanek si morajo deliti ustanove za izobraževanje odraslih, znanost, muzeji, spomeniško varstvo in kulturne iniciative.
Zakon o pospeševanju kulture na Koroškem
Najbolj prikrajšani so se končno - podobno kot v vseavstrijskem merilu - organizirali tudi na Koroškem. Julija lani je bila ustanovljena Interesna skupnost kulturnih iniciativ na Koroškem (IG KIKK), v njej je tudi SPZ v
Celovcu. Eden glavnih ciljev te skupnosti je ustvariti skupno identiteto vseh vanjo vključenih 30 skupin, ki so aktivne na Koroškem. To so male skupine, ki po svoji učinkovitosti opravljajo zelo pomembno delo, npr.: gledališka skupina „klagenfurter ensemble", iniciativa univerze „Unikum", Viktringer Musikforum, Bleiburger Kul-turinitiative, Alternativkino idr. Te skupine želijo biti vključene v redne kulturne proračune in s tem doseči profesionalizacijo svojih sodelavcev, ki za svoje delo prejemajo le minimalno nadomestilo.
IG KIKK se je javnosti takoj predstavila z zahtevo, da mora Koroška čimprej sprejeti svoj zakon o pospeševanju kulture. Pred nedavnim - 13. januarja - je svoj osnutek zakona predstavila P. Ambrozyju, deželnemu referentu za kulturo. Izkazalo se je, da je IG KIKK edina kulturna grupacija na Koroškem, ki ima že konkretne predloge za ta zakon. Vanje je vključena tudi kultura manjšin. Konkretno : ohranjanje in razvoj slovenske narodne skupnosti v smislu varovanja in razširitve kulturne raznolikosti dežele, medkulturno sodelovanje (znotraj dežele in s sosednjimi regijami), ureditev in vzdrževanje javnih poslopij za kulturne namene, upoštevanje koroških Slovencev v deželnem sosvetu za kulturo, poseben strokovni sosvet za medkulturno sodelovanje. V teh predlogih se odražajo zahteve 30 koroških kulturnih iniciativ, torej ne samo koroških Slovencev. Prvi razgovor z Ambrozijem (še) ni dal slutiti, da te zahteve ne bi našle ustreznega mesta v deželnem zakonu o pospeševanju kulture. V tej zvezi so informacije v zadnji številki „našega tednika", da se Ambrozy „ni bil pripravljen pogovarjati o predlogih IG KIKK" nepravilne. V skoraj triurnem razgovoru se je seznanil s predlogom IG KIKK za zakon o pospeševanju kulture in dejal, da bo deželna vlada na osnovi te razprave in razprave z drugimi kulturnimi ustvarjalci izdelala osnutek zakona, ki ga bo ob koncu febuarja poslala v presojo vsem kulturnim ustvarjalcem. Nato bo šele predložen deželnemu zboru. Torej je izjava v „na-šem tedniku" , da je osnutek o novem deželnem kulturnem zakonu povsem nepopoln, ker ne upošteva potreb slovenske narodne skupnosti" , nepravilna ali vsaj prenaglo izrečena, ker za to vsaj zaenkrat še ni nobenega povoda.
Dosedanje izkušnje ob sodelovanju z avstrijskimi in koroškimi kulturnimi iniciativami so povsem dobre. V tem okviru so za koroške Slovence dani izzivi za nekoliko drugačno razumevanje kulture kot smo bili vajeni doslej. To tudi terja več tveganja. Tveganja za to, ker doslej tega ni bilo. Za kulturo obeh narodnosti na Koroškem naj bo to normalno.
Predstavniki koroških Slovencev fera/femaf/vne kulture so v zadnjih dneh razložili deželnemu kulturnemu referentu in namestniku deželnega g/avatja dr. Petru Ambrozyju svoje konkretne predstave in načrte.	slik/; E. Merze/e
HEUTE IM
SLOVENSKJ
VESTNIK
Die Scite
turunsere deutschsprachigen Leser/innen
Zweisprachiger Elementarunterricht erneui vor Verfassungsgerichthof!
Der Klagenfurter Rechts-anwalt Dr. Sepp Brugger hat in der vergangenen Woche in der Angelegenheit „zwei-sprachiger Elementarunterricht an den Volksschulen in Karnten" Klage beim Verfas-sungsgerichthof eingebracht.
In der Klage wird von Dr. Brugger die Verfassungsma-Bigkeit der derzeitigen Rege-lung des im Artikel 7 des osterreichischen Staatsver-trages verankerten Rechtes von Angehorigen der slowe-nischen Volksgruppe in Karnten auf Elementarunterricht in s!owenischcr Sprachc angezweifelt. Wie bekannt, wird der Unterricht an den Volksschulen nur bis zur drit-ten Schulstufe zweisprachig erteilt. in der 4. Schulstufe wird Slowenisch nur noch als Sprachuntcrricht vermittelt.
Nach Ansicht von Rcchts-anwalt Dr. Brugger. wie auch anderer anerkannter Verfas-sungsjuristen, erstrecke sich das Recht auf Elementarunterricht jedoch keinesfalls nur auf die ersten drei Schulstu-fen der Volksschule sondern die gesamte Pflichtschulzeit, also auch die 4. Schulstufe der Volksschule, sowie auch die gesamte Hauptschule.
Die Klage wird - wie schon bei der erfolgreichcn Anfech-tung des Geltungsbereiches
der Minderheitenschulgeset-zes fur Karnten - vom Zen-tralverband slovvenischer Or-ganisationen in Karnten/Zve-za slovenskih organizacij na Koroškem unterstutzt.
Vortragsabend des Lhotse-Bezwingers Tomo Česen!
Dem Slovenski vestnik, dem Slowenischen Alpenver-ein und der ARGE slovvenischer Jugendorganisationen ist es gelungen, einen der besten Alpinisten der Welt, Tomo Česen aus Kranj, fiir einen Vortragsabend in Kla-genfurt/Celovec zu gewin-nen.
Tomo Česen war der erste Mcnsch, der die Sudvvand des 8514 Meter hohcn Lhotse im Himalaya im Alleingang bez-wang und damit eine Tat setz-te, die Reinhold Messner kurz zuvor noch als „alpini-stisches Problem des nach-sten Jahrtausends" bezeich-net hatte.
Lassen Sie sich diese ein-malige Gelcgenhcit vvaghalsi-gen Spitzenalpinismus haut-nah zu erleben, nicht entge-hen. Kommcn Sie am kom-mendcn Donnerstag, dem 24. Januar 1991, Beginn 20 Uhr, ins Modestus-Heim/Mode-stov dom in Klagenfurt/Celo-vec.
Prostestaktion gegn AKW Krško
Die Proteste gegen das Atomkraftvverk Krško in Slo-wenien haltcn an. Am vergangenen Freitag ftihrte die Junge SPO Karnten am Grcnzubcrgang LoiblpaB/ Ljubelj eine Informations-kampagne durch, bei der auf zweisprachig gchaltencn Flugblattcrn auf die Gefa-hren dieses AKW fur Slowc-nicn und die gesamte Alpcn-Adria-Region hingcwiesen wurde. Es wurdc crneut die
Forderung nach unverztigli-cher SchlieBung des Atom-meilers, der nachgevviesener-maBen auf einem erdbeben-gefahrdeten Gebiet errichtet wurdc, gefordert.
Der Karntncr SPČ-Natio-nalratsabgeordncte Dr. Die-ter Antoni verlangte von der osterreichischen Bundesre-gierung rasches Handcln und meinte, daB Krško noch ge-fahrlichcr als das AKW Bohunicc in der ČSFR sci.
/7a/7<^e/sgese//schaff m. b. /7.
/! 9030 Kt/!Gf/Vft7R77CErOVFC
Trgujemo v prostoru A[pe-Jadran in v Jugoslaviji, ČSFR, Poljski, Madžarski.
Handelsunternehmen, tatig im Raum Alpe-Adria, in Jugoslawien, der ČSFR, in Polen und Ungarn
Smo mlad, dinamičen team
in iščemo
sodelavca/sodetavko
s prakso za
sucht fur junges, dynamisches T eam zum sofortigen Eintritt Mitarbeiter/-in mit Praxis fur
KNJIGOVODSTVO in FINANCE
Znanje nemščine in slovenščine obvezno, italijanščine in angleščine zaželeno. Plača po dogovoru.
Pošljite nam Vašo prijavo in dokazila.
BUCHHALTUNG U. FINANZVVESEN
Deutsch- und S!owenisch-Kenntnisse erforderlich, Italienisch- und Englisch-Kenntnisse ervvunscht.
Bezahlung nach Vereinbarung.
Wir erwarten Ihre Bevverbung mit den ublichen Unterlagen.
Gimnazijski ples 1991
Po uspelem Slovenskem plesu pred dobrimi 14 dnevi je bil pretekli petek na vrsti drugi višek slovenske plesne sezone, gimanzijski ples v Domu sindikatov v Čelov-cu. Kakor vsako leto, so ples priredili dijaki in dijakinje obeh osmih razredov slovenske gimnazije, ki bodo ob koncu šolskega leta polagali zrelostni izpit.
Velika dvorana je bila spet nabito polna, vzdušje pa je bilo odlično. Obiskovalce plesa in častne goste (med njimi vidne predstavnike slovenske narodnostne skupnosti, strokovnega nadzornika dr. Feiniga, celovškega župana dr. Guggcn-bergerja, generalnega konzula Jugoslavije Majcna), je pozdravil ravnatelj dr. Rcgi-nald Vospernik.
Za zabavo so poskrbeli ansambla „Mc)os" in „Petcr Pan" ter maturantke in maturanti s plesnimi vložki ob začetku plesa in ob polnoči (slika zgoraj).
Tud; predsednik Zveze s/o venskih zadrug Miha Antonič (na s/iki z ravnateljem dr. Vospernikom, desno, in profesorjem dr. Zerzegem, ievo) se je očitno dobro počuti/ na /etošnjem gimnazijskem p/esu.	ygg stike* M/ Fritz
		
		
/JZ/j/o/a/ra/;/ po//ro/og Rr/r/s 7/'s/7; z /nA/fara za /;a/Y/t//;o.s7/;a r///-a.ša/;;a v 7.ya///ya/;/ ye na 22. AcoroiA://: /ju/rurn;/; 7/; e/; 7990 ar/r7r*z;7 //or/;y.sAr^ r//.sA:;/.s7yc o rroč/ A: o ro s* & o-/,7o v en s' Ar / nau; .2a^no/)/at no zas/op^fvo wany'.n'ne (npr. ernlčna z/zora/ca) — av/oao/M/)'a za Acr/ro.sAce .SVofcnce?". Ro/eg s/z/o.sv;^ anaOze o pre<7no.sn7: /n s7a/)<'/.sr//; javnopravnega za.sropsfva - .sam je r/a/ prer/nosv n.srreznemn po/mčnerna za^rop^fvn manjšine - je Ime/ mr// ze/o AronArreme pr/pomOe na Pernr/:a/e/yev mor/e/. Pr/speve A; Ror/.sa 7e.s//? o/)jav/jamo v ce/on, saj njegov/ pog/er//pomen/jo Orez r/voma sr var/;/ pr/.speve/r Ar razprav/ o rej remar/Ar/, An' je r/o.s/ej mer/ PoroiA:/m/ .S7ovenr /povzror7/a ro//A:o //aspromjo-č/7; /./ yra//7č.
Etnična zbornica - avtonomija za koroške Slovence?
BORIS JESIH
„Moj namen ni postavljati se za ali proti modelu, ki gaje strokovno korektno pripravil prof. Pernthaler, ampak tudi na osnovi tez, ki so bile podane v njegovem referatu, predstaviti nekaj svojih pogledov na vprašanje avtonomnega zastopstva manjšin. Pri tem bo skušal dati prednost politološkim vidikom vprašanja. Čeprav je v naslovu izraz javnopravno zastopstvo, se osebno bolj nagibam k neke vrste političnemu zastopstvu, kar tako zastopstvo v svojem bistvu tudi je. Če se omejimo najav-nopravni vidik, se to nehote razume minizirajoče in tako zastopstvo omejuje pri njegovem delu. Da ne bo narobe razumljeno, ime takega zastopstva v skrajni konsekvenci niti ni tako pomembno, važneje pa je predvsem, kakšna je kvaliteta funkcij, ki jih opravlja, število pooblastil, ki jih ima, in pa predvsem, ali ima možnost soodločanja in tudi sodelovanja pri pripravi odločitev.
Ustrezno politično zastopstvo je problem, s katerim se srečujejo vse narodne manjšine. Težko bi našli manjšinsko skupnost, za katero bi lahko trdili, da je popolnoma zadovoljna s svojim zastopstvom, oziroma s položajem, ki ga le-to ima v določenem političnem in družbenem okolju. Prav pozitiven odnos družbenopolitičnega okolja je po mojem mnenju prvi pogoj, ki je nujno potreben za vzpostavitev avtonomnega političnega zastopstva manjšine. Gre namreč za to, ati je politično in družbeno okolje pripravljeno sprejeti politično in zakonsko verificirano dejstvo o obstoju takega zastopstva. V bolj demokratičnih družbah je možnost oblikovanja takega zastopstva večja, čeprav smo v preteklosti imeli tudi primere, ko so napol totalitarni režimi, vsaj na deklarativni ravni imeli to vprašanje ustrezneje rešeno, kot tisti z veliko bolj demokratičnimi ureditvami. Torej samo zakonska regula-tiva takega zastopstva nikakor ne zadostuje, da bi lahko opravljalo svojo osnovno funkcijo tj. zastopanje intere-
sov manjšine do organov oblasti in soodločanje pri zadevah, ki se manjšine neposredno tičejo. Gre torej za političen konsenz med odločujočimi političnimi faktorji, da je to sploh potrebno, oziroma da ga le-ti sprejmejo kot enakopravnega političnega partnerja, ko gre za zadeve, ki se neposredno tičejo manjšine. Če tega ni, potem je zaman vsako še tako zakonsko perfektuirano zastopstvo. Sam se ob teh razmišljanih vedno znova spomnim na že večkrat zapisano misel, ki se glasi: „Povej mi, kakšen je odnos do manjšin v tvoji deželi, in povedal ti bom, kakšen duh v tvoji deželi najglobje vlada". (W. Kogi). Politični konsenz o obstoju tega zastopstva s strani družbenega in političnega okolja,v katerem manjšino biva, je drugi temeljni pogoj za njegovo vzpostavitev.
Poleg konsenza družbenopolitičnega okolja mora biti vzpostavljen tudi konsenz znotraj manjšine same o tem, kakšno zastopstvo hoče imeti, kar je že tretji pogoj, ki mora biti izpolnjen. Če gre za ideološko homogeno manjšino, potem ponavadi ni težav, saj manjšina brez težav oblikuje lastno politično zastopstvo. V primerih, ko je bil pluralizem v družbi kot celoti tuj, tudi nismo poznali večplastnosti manjšinskega zastopstva. Menim, da tudi v primerih, ko je manjšina izrazito pluralistično organizirana, načelno ne bi smelo priti do težav pri formiranju enotnega manjšinskega zastopstva, saj se pravice manjšin oziroma njenih pripadnikov ne razlikujejo glede na njihovo siceršnjo ideološko naravnanost. Se pravi, da morajo siceršnje ideološke razlike biti pri oblikovanju takega zastopstva drugotnega pomena. Prav tako pa mora biti v okviru samostojnega zastopstva vzpostavljena neke vrste notranja demokracija, ki mora upoštevati različnost posameznih skupin ali organizacij, ki se vanj vključujejo. Pri tem se mi zdi pomembno, da so vse skupine oziroma organizacije pri delovanju zastopstva enakopravne. Torej da so že v delovanju
takega zastopstva odpravljeni odnosi večina-manjšina, nadvlada dominantnih organizacij nad nedominantnimi in daje čim več sklepov sprejetih v soglasju vseh skupin in organizacij, ki v enotnem zastopstvu sodelujejo. Pri tem je pomembno, da tako zastopstvo ne izključuje morebitnih skupin, ki se vanj iz različnih razlogov ne vključujejo. Mnenje teh skupin je treba upoštevati čeprav v takem zastopstvu težko pričakujemo, da bi bilo obvezujoče. Takšna notranja demokracija je seveda precej bolj naporna za delovanje manjšinskega zastopstva, vendar pa sklepi, sprejeti z največjo stopnjo soglasja vseh sodelujočih, pridobijo na teži in s tem maksimalno legitimizi-rajo manjšinsko zastopstvo v njegovem zastopanju manjšine navzven do politične in izvršne oblasti. S tem tudi odpadajo notranji in zunanji očitki takemu zastopstvu o njegovi nelegitimnosti v opravljanju funkcije zastopanja celotne manjšine.
Četrti najpomembnejši pogoj je v določitvi funkcij manjšinskega zastopstva in določitvi njegovega položaja v politični ureditvi in stopnji soodločanja, ki ga ima pri sprejemanju odločitev, ki neposredno zadevajo manjšino. Posebej pomembno se mi zdi, da se preseže zgolj svetovalna funkcija, saj je z nasveti ponavadi tako, da jih vsi lahko dajejo, po njih ravnati pa se ni treba. Zato je treba vzpostaviti mehanizme, da bo to manjšinsko zastopstvo vsaj pri zadevah, ki so bistvenega pomena za razvoj in obstoj narodne manjšine, enakopravno sodelovalo v vseh procesih odločanja, torej od priprave odločitev, do njihovega sprejemanja, prav tako pa bo soudeleženo pri njihovemu izvajanju. Če je to zakonsko urejeno, je treba v zakonu določiti, katerih odločitev ni mogoče sprejeti brez soglasja manjšinskega zastopstva oziroma tudi, katerih ukrepov ni mogoče sprejeti brez njegovega soglasja. Manjšinsko zastopstvo lahko v ta namen tudi enakopravno nastopa v predstavniških telesih skupaj z ostalimi političnimi strankami. Šele ob izpolnitvi teh
pogojev lahko govorimo o avtonomnem manjšinskem zastopstvu. Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, potem je to le manjšinsko zastopstvo, ki pa pri svojih odločitvah nikakor ni avtonomno. Torej, treba je preseči, da je manjšinsko zastopstvo zgolj neke vrste svetovalni organ, in doseči, da enakopravno z drugimi političnimi subjekti soodloča o zadevah, ki se neposredno tičejo razvoja in obstoja neke narodne manjšine. Šele to bo prineslo narodni manjšini politično in drugo varstvo v prostoru, v katerem biva.
Če se sedaj od splošnih ugotovitev poskušamo prestaviti v čisto konkretno koroško problematiko, bi zastavil eno samo vprašanje, namreč, kateri od prej navedenih pogojev so na Koroškem uresničeni ali uresničljivi? Odgovora ne mislim posebej precizirati, prepričan pa sem, da ga lahko vsakdo izmed nas brez velikega truda hitro najde.
Dovolite, da podam še nekaj konkretnih pripomb na model, ki ga je predstavil prof. Pernthaler:
1.	Menim, da bi bilo potrebno precizneje določiti, kateri subjekti lahko kandidirajo na volitvah v manjšinsko zastopstvo. To nikakor ne pomeni, da bi se s tem krog tistih, ki imajo pravico kandidirati, zaprl, vendar bi za začetek precizna določitev tistih, ki lahko kandidirajo, odpravila marsikateri poznejši nesporazum.
2.	Menim, da bodo volilni rezultati kljub navedenim varovalnim mehanizmom vseeno neke vrste preštevanje manjšine. Kakor hitro so rezultati javno objavljeni, to omogoča razne špekulacije o tem, koliko je v resnici pripadnikov manjšine. Nekdo mi je pred časom dejal, da ga ne moti, če bo naenkrat nekaj deset tisoč več Slovencev, kot so uradne ocene, sam pa se sprašujem, kaj bo, če se bo volitev poslužilo izredno majhno število volilnih upravičencev.
3.	Tudi če izključimo prej omenjene volilne manipulacije, možnosti zanje še vedno obstajajo. Neslovenski volilci lahko vseeno vplivajo na
Boris Jesih,
diplomirani politolog, avtor prispevka, se je rodil 7. 4. 1956 v Mariboru. Gimnazijo je končal na Ptuju. Leta 1980 je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Od tedaj dalje je zaposlen na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Ta čas kot višji raziskovalni sodelavec. Vseskozi se ukvarja s problematiko Slovencev v Avstriji. Raziskuje predvsem politološke vidike, kot so odnos političnih strank do manjšinskega vprašanja, volilni procesi in problemi politične participacije manjšine. Je pisec številnih člankov in razprav o problematiki koroških in štajerskih Slovencev.
izvolitev določenih predstavnikov, saj za izvolitev posameznih kandidatov ne bo odločalo desettisoče, ampak bo v posameznih primerih nekaj deset ali sto glasov. Toliko ..dodatnih Slovencev" pa si posamezni subjekti že lahko privoščijo, če je rezultat ta, da so v manjšinsko predstavništvo izvoljeni ljudje, ki so njim po godu oziroma za katere računajo, da ne bodo tako nevaren pogovorni in pogajalski faktor, kot bi to bili drugi.
4.	V diskusijo dajem predlog, ati ne bi kazalo predsednika zastopstva voliti na neposrednih volitvah.
5.	Pri nalogah takega zastopstva, ki so opredeljene na strani 14/15, predlagam, da se opredeli še ena bistvena pravica, namreč, da se tako izvoljenemu zastopstvu z zakonom omogoči, da neposredno soodloča pri pripravi in sprejemanju odločitev, ki se manjšine neposredno tičejo. Sam si to najenostavneje predstavljam tako, da se takrat, ko so npr. v koroškem deželnem zboru na dnevnem redu zadeve, ki neposredno zadevajo slovensko manjšino, to zastopstvo oblikuje v drugi zbor in enakopravno odloča. Odločitve pa so sprejete, če jih potrdita oba zbora. Ne vidim razlogov, zakaj isto ne bi bilo možno na zvezni ravni. S tem bi lahko izvoljeno manjšinsko predstavništvo bistveno pridobilo na kvaliteti, obenem pa bi z največjo legitimnostjo lahko opravljalo svojo nalogo, tj. zastopati slovensko manjšino na Koroškem. To bi pomenilo tudi tisto, kar je zapisano v drugem delu naslova teme tj. avtonomijo za koroške Slovence.
Povsem na koncu pa morda še opozorilo na nevarnost, ki jo lahko oblikovanje manjšinskega zastopstva povzroči, namreč, da se to sčasoma spremeni v neke vrste manjšinsko politično stranko; sam sicer nimam nič proti oblikovanju takih strank, celo zagovarjam jih, vendar po mojem mnenju narodna manjšina ni politična stranka. Zato na nivoju skupnega avtonomnega zastopstva ne morejo veljati pravila, ki sicer veljajo za politične stranke."
Gorenjeva /efna pro/zvodnja ve/ikik aparatov za gospodinjstvo /mednje štejejo tudi pralni stroj/j znaša 2,2 m/7/jona Izdelkov.
Gorenje - 40 !et krepke kakovosti
Bančno gospodarstvo pred novimi izzivi
7. januarja 7993 naj 61 nov „Zakon o kančnem gospodarstvu" zamenjal sedaj veljavni „Zakon o kreditnem gospodarstvu". Estreza/ naj 61 smernicam Evropske skupnosti In na področju 6ančn!stva podčrtal avstrijsko zrelost za Evropo.
Ena 6!stven!6 novosti po predstavak 6ančnega nadzorstva 6o zaostritev predpisov glede lastnega kapitala, kar že zdaj nekoliko raz6urja dakovne kančnlk menedžerjev.
PIŠE DR. KRISTIJAN SCHELLANDER
Ob koncu leta 1990 je slovenski koncern Gorenje praznoval 40. obletnico svojega obstoja. Bilanca po vsem svetu znanega največjega jugoslovanskega proizvajalca bele tehnike s sedežem v Gorenju v Sloveniji odgovarja evropskim kriterijem in tudi zahtevam evropskega trga, saj je slovensko podjetje na lestvici za svetovno znanimi proizvajatci E)ektroIux, WhirIpooI, Sicmens-Bosch, Ariston Merloni, Thomson in Hotpoint na odličnem sedmem mestu.
Poleg bele tehnike Gorenje proizvaja komponente za hišne aparate kot so to kompresorji, motorji, termostati itd. Slovensko podjetje letno proizvede nad 2,2 mitijona velikih in okoli 2 mihjona matih aparatov za gospodin-stvo, 450.000 bojterjev,
150.000	barvnih televizijskih aparatov, 700.000 ctcmentov za pohištvo in kopatnice, 1,2 mitijona keramičnih ptošč itd.
Koncern Gorenje izvaža več kot 80 odstotkov cetotne proizvodnje. Trenutno Gorenje prodaja svoje proizvode v
40 državah sveta, med najpomembnejšimi odjematci pa so Nemčija, Francija, ZDA, Vetika Britanija, Madžarska in Avstrija. Dctež teh držav znaša 72 odstotkov cciotnega izvoza.
Izvozni deteži v razčlembi: zapadna Evropa 65 odstotkov, Evropska skupnost 17 odstotkov, prekomorske države 14 odstotkov in države v razvoju 4 odstotki. V Jugoslaviji Gorenje prodaja izktjučno s svojo proizvodno znamko, v izvozu pa tudi z drugimi proizvodnimi znamkami kot npr. Sidex in Pacific. V Avstriji je Gorenje prisoten že 15 tet, teta 1986 je bita ustanovtjena avstrijska družba Gorenje na Dunaju.
Po zadnjih informacijah iz Slovenije je te nekaj dni po izteku jubitejnega teta odstopit dotgotetni predsednik postovodnega odbora Herman Rigetnik. V času njegovega več kot osemtetnega deta je Gorenju uspet pomemben gospodarski vzpon. Tako se je na primer izvoz povečat s 84 na 400 milijonov dotarjev.	I. L.
Noveta v letu 1993 bo inozemskim bankam olajšata vktjučitev v avstrijski trg, spremeniti se bodo predpisi o informacijski in poročevatski dotžnosti nasproti bančnemu nadzorstvu oz. nacionalni banki in, kot že omenjeno, predpisi o tastnem kapitatu.
Po veljavnem Zakonu o kreditnem gospodarstvu morajo banke do konca teta 1996 postopoma doseči jamstveni kapitat v višini 4,5 % bitančne vsote in poteg tega 2,5 % eventualnih obveznosti (npr. za garancije, ki niso vsebovane v bitancah).
Večina avstrijskih bank je te pogoje že izpolnita. Toda predah ne bo trajat dotgo: po tetu 1993 so predvideni novi pogoji, ki bodo zahtevati, da se višina lastnega kapitata ravna po različnih rizičnih kategorijah. To pomeni: ne bo več zadostovalo, da bo, kot dostej, tastni kapitat ustrezat dotočenemu odstotku cetotne bitančne vsote nasptoh, temveč bo treba razlikovati med bančnimi posti z večjim ati manjšim rizikom. Tako se bo npr. raztikovat med posojiti državi, zveznim dežetam in privatnim podjetjem ati pa med določenimi inozemskimi posti.
Po predvidevanjih Evropske skupnosti naj bi odstotek tastnega kapitata gtedc na
različne rizične kategorije znašal 8 %, pri čemer naj bi bila polovica t.i. „trdi" in polovica t.i. „mehki" tastni kapitat. Če na to gledamo iz strogega zornega kota, lahko za trdi lastni kapitat vetja samo kapital, ki je banki statno na razpolago, torej vplačani kapitat in v bitanci izrecno navedene rezerve. Mehki kapitat pa so sredstva, s katerimi banka tahko razpolaga vsaj dotočen čas (npr. participacijski in dopotnitni kapitat po sedaj veljavni zakonodaji).
Avstrijsko bančno nadzorstvo in nacionalna banka dajeta prednost četo še strožji varianti: banke naj bi imete 5 % trdega in 3 % siceršnjega mehkega kapitata.
Zvezna sekcija za denarno, kreditno in zavarovatniško gospodarstvo pri Zvezni gospodarski zbornici, torej uradno interesno zastopstvo bank, te predloge zavrača. To ne preseneča, saj bi novi predpisi imeti tudi bistvene strukturnopohtične posledice. Nacionatna banka se je npr. jasno izrekta, da je po njenem mnenju avstrijski bančni sektor premato učinkovit in donosen, da imamo po vehkostnih kriterijih Evropske skupnosti samo regionalne banke z mednarodnim poslovanjem, teh pa precej preveč.
Z novimi predpisi torej finančno ministrstvo in nacionatna banka očitno skušata banke motivirati h kooperaciji in združevanju, kajti če domače banke ne bodo same reagirate na mednarodni razvoj, potem bo nastal pritisk iz tujine. Nacionalna banka pa ne bi hoteta, da bi velike avstrijske banke prešle v tujo tast.
Čeprav velikost ni edini odločilni kriterij za uspešnost bank, je pričakovati, da bodo novi predpisi prizadeli predvsem manjše bančne ustanove: velike banke z visokim detežem posojil javnim ustanovam in medbančnega poslovanja bodo nove, strožje predpise lažje izpolnite kot majhne in srednje velike banke z večjim detežem posojil šibkejšim strankam. Posebno pomembno bo to vprašanje za majhne regio-natne banke z visokim detežem mednarodnih poslov z državami, kjer vtadapotitična in gospodarska negotovost, npr. kot v Jugoslaviji ati v nekaterih državah vzhodne Evrope.
Bankam nasproten veter nasptoh postaja hujši: domata vse vodilne avstrijske banke so imete v preteklem tetu precejšnje izgube v mednarodnem poslovanju in so npr. zgubite precej denarja v Nemčiji, Vctiki Britaniji, Irski ati pa Bolgariji. Nekaterim od njih je uspeto postaviti bitanco in zagotoviti dividende detničarjem te preko prodaje udetežb in mobitiza-cijc tihih rezerv. Mnogi krediti v vzhodni Evropi pa tudi v Združenih državah Amerike bi mogti v prihodnjem času povzročiti še dodatne turbulence, da ne govorimo o postcdicah, ki tahko izvirajo iz neugodnega razpteta dogodkov na Btižnjcm vzhodu, v Sovjetski zvezi ati Jugo-staviji.
KOROŠKI SLOVENSKI TISK
„Do .smotrnega poenotenja pa komo mora6 priti tudi na drugi/; področji/;, kot na primer na %a/tarnem področju in na področju časopisja", je zameg/eno deja/ predsednik' N.SK.S' Matevž Grde v novo/etnem pogovoru z /Va.sfm tednikom (AE, d. /. 7997).
Manj dip/omatsko, zato pa tem 6o/j jasno .se je izrazi/ na .seji provizoričnega KGK.S, tam je deja/, da ne potre6uje g/asi/a N.SK.S ter da .se iz6ajanje //.sta /akko takoj prekine (.S'V, d. 7. 7997).
,,7'ua res agitar"/, 6i /akko skodože/jno zak/ica/i ko/egom, pri/ate/jem in 6ra/cem Našega tednika, če 6i 6i/i podo6no po/itično zap/an-kani, idco/o.ško zasenčen; in ku/turno za6iti, kakor mora to 6iti č/ovek, ki kaj takega dejansko izusti.
/Va prvi pog/ed je stvar kajpada jasna, zato pa nič manj resna. Grden gre očitno za /ikvidacijo ,S7ovenskega vestnika, g/asi/a Z.SG, s/ovensko-dvojezičnega tednika na Koroškem, ki doseže tudi nemško govoreče 6ra/ae. /Jogoskrunstvo, ki so ga zakrivi/; sode/avci .S/ovenskega vestnika s tem, da so se npa/i nasprotovati samemu s/ovenskemn preroku v avstrijskem par/a-mentn, Nar/n .Smodeju, ne sme ostati nekaznovano. Kajti prav .S/ovenski vestnik je ki/ tisto s/ovensko g/a.sdo, ki se je drzni/o napisati, da .Smode ne govori v imenu vse6 koroški/; .S/ovencev. Zato naj tega g/asi/a v 6odoče ne 6o več, pa naj si
gre tudi za oceno /Vašega tednika.
3 svojim srdom proti .S/ovenskemn vestniku se Grde seveda suče v do6ri soseščini' demokratično-ievičarska usmerjenost 3V ter neprekinjena povezanost z idea/i anti/dšizma in NG/? ter dos/edno odk/anjanje vsakršnega	pove/ičevanja
narodni/; izdaja/cev, vse to je razočara/o vse tiste, ki so npa/i, da se 6o .SE o6rn;7 po vetru, podo6no kot števi/ni časopisi v matici, kkrati pa je /e še 6o/j utrjeva/o vez med do/go/etnimi 6ra/ci g/as;7a in njegovimi sode/avci, ki so ta izkodišča okrani/i. /?ra/c; to njikovo značajnost tudi znajo ceniti in jim ostajajo zvesti.
Eendar ne gre samo za ta ideo/oški spor, ki oksfaja in ki 6; ga kdo neumno zanikati; da 6; se znekd neprijetnega kritičnega s/ovenskega oz. dvojezičnega koroškega g/as;7a, je Grde priprav/jen -vsaj za javnost - žrtvovati ce/o svoj časopis, kajpada s jmančnim argumentom, ma/oštevdčni koroški .S/o-venci si /uksusa dvek tednikov ne moremo privoščiti, /šče pot „do smotrnega poenotenja" - o kramarska duša 7 resog/ava/
Govori o ..demokratizaciji" odnosov med koroškimi .S/ovenci in v isti sapi zakteva ukinitev g/as;7, ki so prav po svoji strukturi izraz zre/ega dem o k ra tiču ega iz m en ja va -nja raz/ičnik, ne samo narodnopo/itičnik g/edanj in mnenj, ki so prisotni v naši narodnostni skupnosti.
Namreč dejstvo je, da je naša narodnostna skupnost po/itično di/erencirana. pestra, razno/ika - kakor je to pač navada v demokratični vsakdanjosti, /n ta njena pestrost se izraža tudi v njenem medijskem udejstvovanju in živ/jenjn, v katerem mora kiti prostor - in denar/ - za vse struje, od „Nede/je" pa tja do ža/ že do/go ne več izdanega „K/adiva"/
Kdor tega ne uvidi a/; kdor se ce/o /oti rušenja te medij-sko-ka/tnrne pestrosti, ki smo jo koroški .S/ovenci ustvari/; od dni Andreja Ein-spie/erjn in Antona ./anežiča da/je, temu ni za ..demokratizacijo" v s/ovenski narodnostni skupnosti, marveč prav za njeno odpravo, ker jo koče oropati njene osnove. tiskane 6esede.
frater
Južnokoroška obč/na Ž//ara ^as/S///ersdod, po zakonu o narodnos/n/b s/ropnosl/7i d^ojez/čna, se je spel,,/z/raza/a".* do/go/e/n/ obč/nsk/ odbom/k Eno/ne //sle ravnale// Franc Kukov/ca je na p/smen odsfop /z /e funkc/je po 20 /eZ/b de/o^anja preje/ uradn/ p/smen; odgovor župana Posoda, k/ga jatmos/; ne b/bo/e//zamo/ča//. Po/eg eno-jez/čnega nemškega obrazca /er dos/edne /n /zk/jučne uporabe nemšk/b krajetm/b /men za dvojez/čne kraje, se s/ njem srečamo s s/ovenšč/no, k/ jo /abko označ/mo za ža///ev jez/ka /n za pravo sramo/o za obč/no /n njeno upravo /(o/ /ud/ za vso Koroško, v /ra/er/ naj b/ b//o po /rd//vab najv/šj/b deže/n/b po////kov vse /ako vzorno urejeno.
Celovška Galerija 61 na umetniškem sejmu Arte Fiera v Bologni!
Celovška Galerija 61 arhitekta dipl. inž. Rudolfa Nit-scha se bo, kot že v preteklih letih, tudi letos udeležila mednarodnega umetniškega sejma Arte Fiere od 25. do 28. januarja v Bologni.
Tokrat bo z osebnima razstavama predstavila Rudija Bcnetika in Janeza Bernika ter izbor del Valentina Omana, Kochla, Frohncrja, Koli-ga, Vavrc, Giordanija, Mušiča, Murtiča, Šutcja in Zigai-na.
Cilj udeležbe je predstavitev umetnikov mednarodnega ugleda ter tudi drugih, manj znanih uustvarjalccv iz Koroške in regije Alpe-Jadran.
Leta 1989 je Galerija 61 mednarodni javnosti v Bologni predstavila Janeza Bernika in Adolfa Frohnerja, lansko leto pa Janeza Bernika in Aloisa Kochla ter Mušiča; Koliga, Frohnerja, Šuteja, Murtiča, Vavro, Zigaina, Hokeja, Kedela, Omana
Občina Žeiezna Kapia pomagata popiavtjencem v Sioveniji
Predstavnika občinskega sveta občine Železna Kapla podžupan Hanzi Stossier in Ferdi Bevc, sta pretekli teden v imenu vseh občinskih odbornikov in župana dr. Dieterja Hallerja predala predsedniku občine Mozirje
30.000	šilingov za pomoč poplavljencem. Občinski odborniki vseh frakcij so sklenili, da bodo sejnino odstopili tistim, ki jih je prizadela
naravna katastrofa v Sloveniji, vsak pa je še dodatno prispeval.
Poplavljencem v občini Mozirje pa so pomagali tudi člani Kluba koroških ribičev, ki so v preteklih dneh predali enako vsoto prizadetim ribniškim družinam, s katerimi so prijateljsko povezani že mnogo let. Delegacijo koroških ribičev je vodil ravnatelj Ivko Ferm.
Globasnica brez doigov!
Dvojezična občina Globasnica je ena redkih, če ne celo edina občina na Koroškem, ki vstopa v novo lcgislaturno obdobje 1991 -1997 brez dolgov!
To veselo novico je župan
EC AN: novi predsednik
Dipl. inž. Georg Novaček je bil na občnem zboru Informacijskega centra avstrijskih narodnosti (ICAN) na Dunaju izvoljen za novega predsednika. Novaček je član Manjšinskega sveta dunajskih Čehov in Slovakov. Za podpredsednike so bili izvoljeni gradiščanska Hrvatica mag. Zlatka Gieler, gradiščanski Madžar prof. Ludwig Szeberenyi, Franc Buchal (Manjšinski svet dunajskih Cehov in Slovakov) ter mag. Marjan Pipp. Za tajnika je bil potrjen koroški Slovenec Hubert Mikel. Dosedanjega predsednika centra Karla Smolleja so izvolili za častnega predsednika.
Albert Sadjak sporočil občinskim odbornikom na zadnji občinski seji, na kateri so mandatarji sklenili tudi proračun za leto 1991. Le-ta predvideva 10,66 milijona šilingov dohodkov in 11,05 milijona šilingov izdatkov. Primanjkljaj znaša torej pičlih
400.000	šilingov. Za proračun so glasovali tudi odborniki Enotne liste.
Občinski odbor je na seji nadalje sprejel sklep o sanaciji ceste na Hemino goro, ki je bila poškodovana v lanskoletnem neurju, ter dosedanjim najemnikom podaljšal pogodbo za občinski lov.
Nov komandant v Sinči vasi
Za novega komandanta žandarmerijske postaje v Sinči vasi je bil te dni imenovan grupni inšpektor Heinz Kritzer. Kritzer je bil od leta 1983 namestnik komandanta, prej pa je opravaljal isto funkcijo na žandarmerijski postaji v Železni Kapli.
Srečanje iovcev v Tinjah
Iracionalnega srečanja lovcev v Domu prosvete v Tinjah se je letos udeležilo lepo število članov te bratovščine iz vseh krajev južne Koroške.
Srečanje seje začelo z mašo za vse rajne lovce - imensko so se lovci za vse druge spomnili rajnega Ignaca Domeja, Zgončevega Naceta. Slovesnost v cervki so sooblikovali rogisti pod vodstvom okrajnega lovskega mojstra Albina Knafla.
Sledilo je predvajanje novih filmov o čudežih v naravi in živalskem svetu ter streljanje v tarče. Zmagovalci v starejši skupini so bili Maks Feunig, dr. Marko Dumpel-nik in Valentin Božič, v mlajši skupini pa so bili najboljši Florijan Kušnik, Valentin Božič in Franc Dolinšek.
Nužej Tohnajer 25 tet tajnik
Nužej Tolmajer z Radiš nad Celovcem je te dni praznoval svoj 25. delovni jubilej kot tajnik Krščanske kulturne zveze. Na manjši slovesnosti so zaslužnega kulturnega delavca počastili odborniki KKZ s predsednikom dr. Jankom Zerzerjem na čelu. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika v upanju na nadaljnje plodno sodelovanje.
Delovno jubilejno leto 1990
Minulo leto ni bilo samo jubilejno leto 90-lctnicc slovenske planinske organizacije na Koroškem, marveč tudi zelo delovno. Ponos naše planinske organizacije, kočo nad Arihovo pečjo na Bleščeči, smo obnovili, in sicer smo zunanje stene temeljito izolirali in oblekli z novimi deskami.
To delovno akcijo je organiziral naš mladi predsednik Hanzcj Lesjak, gradbeni vodja s svojimi sodelavci pa je bil Ciril Smolle iz Spodnjih Borovelj. Imeli smo veliko srečo, daje bilo delo končano tik preden je zapadel sneg, sicer bi nam bilo delo zelo oteženo ali celo onemogočeno.
Največji problem je bil prevoz desk (za oblogo koče) na planino, rešila pa sta ga Hajn-žck Lcpuschitz in sin Jožko, katerima velja iskrena hvala, kakor tudi vsem ostalim, ki so sc udeležili te delovne akcije.
Koča je stara že 23 let in je razumljivo, da jo je načel zob časa. Ob večjem nalivu je voda pritekla v notranjost koče. Hočeš nočeš smo se morali odločiti za prenovo koče in izvedli smo jo prav v jubilejnem letu. Priskrbeli smo si tudi boljši štedilnik in preuredili vežo (oziroma stopnišče), za katero je mizarsko delo opravil eden naših najzvestejših dolgoletnih dežurnikov Jozej Rasin-ger z Reke, kateremu po tej poti izrekamo prisrčno zahva-
lo.
Minulo leto je bilo res delovno in rezultati tega so vidni. Tako se je skupina naših prijateljev z Dunaja in Štajerske, ki že več let redno okoli božiča preživlja teden dni v koči, pohvalila, da tokrat ni bilo potrebno dodatno zakuriti peč v dnevni sobi, ker je kočo zagrel že sam štedilnik v kuhinji; torej velik prihranek pri kurivu, za
katerega vedno skrbi naš prizadevni gospodar koče Tomaž Miki.
Za tako častitljiv jubilej, kot smo ga praznovali v minulem letu, bi bilo vsekakor prav izdati kakšno brošuro ali celo knjigo, vendar kar še ni, lahko še bo, kajti bliža se nam 100-letnica društva in prepričani smo, da bo takrat društvo izpolnilo vrzel.
Ob koncu naj še povemo, da je investicija v minulem letu finančno zelo izčrpala naše društvo, ki se vzdržuje samo s članarino. Zato ob tej priložnosti naprošamo vse člane in prijatelje društva, da z bolj množičnim in rednim plačevanjem članarine in drugih prispevkov pomagajo premostiti denarne težave in tako omogočijo nadaljnji uspešni razvoj naše planinske organizacije na Koroškem.
Dežurnik
Gos/ s/ovensk/b p/an/ncev v jub//e/nem /e/u je b/7 /ud/ č/an predseds/va Repub//ke S/oven/je dr. Ma/jaž Kmec/.
14. akdja,,Bralne značke"
.S7ovcn.sAu .s7ud//'.sAu An//žn/ca v Ce/ovcn, M/Ajc/m/Zce 4, /eto^ že /7. orga/rrzrra aAcl/o „Bralne značAe" s .s/orerrsAloaprosvetnim/ rlraAvl, z M/ar/ln.sAon In Mor/esrot ln; Jo mo v rer z Zvezno gimnazijo In Zvezno realno glmnazl/o za Slovence v Celovcn.
Organizatorji in mentorji s to akcijo skušajo navdušiti čim več mladine, čtivo pa je izbrala Slovenska študijska knjižnica. Knjige so razvrščene po starostni stopnji, vsak udeleženec akcije pa mora iz določenega čtiva prebrati vsaj pet knjig. Seznami določenih knjig bodo objavljeni tudi v šolah, v knjižnicah, domovih in društvenih prostorih. Prijava je prostovoljna!
Mladim bralkam in bralcem bodo na svečanosti podeljene značke in knjižne nagrade. Na zaključno podelitev bodo po možnosti povabljeni tudi pisatelji, ki bodo brali iz svojih del ter pripovedovali o svojem življenju in delu.
Objavljamo seznam knjig in njihovih opisov po posameznih stopnjah:
Pri uvrščanju knjig v seznam so bila odločilna naslednja načela:
1.	Izbor naj bo čim bolj premišljen, da bo zajel čim več otrok.
2.	Med knjigami, ki sodijo v sam vrh mladinske literature, naj bodo tudi knjige, ki so zanimive za povprečnega bralca. Seveda pri tem ne mislimo, da bi znižali „nivo" in otrokom priporočili knjige, katerih vsebina in slog sta pod povprečjem. Bistveno je, da bralne značke otrok ne bi doživljal kot dodatno obremenitev in da branje za bralno značko ne bi postalo neprijetna dolžnost; tako pa se tudi dogaja, da otroci, ki sodelujejo pri bralni znački, dobivajo višje ocene iz slovenskega jezika. Raje podprimo pri otroku njegovo prirojeno radovednost.
3.	V seznamih niso zajeti ponatisi.
Jovanovič - Zmaj, Jovan: Žaba herc časopis !zbr. in prev. Tone Pavček. Hustr. Marjanca Jcmcc-Božič. Lj., Mladinska knjiga 1987. (Zbirka Sončnica) C
Pesniška zbirka za otroke. Pesmi so pisane v jasnem verzu in rimi, lahko zapomn-Ijive. Pisane tudi za mladega bralca brez odnosa do poezije.
Lainšček, Feri: Cicibani ja Hustr. Jana Vizjak. Lj., Mladinska knjiga 1987 (Zbirka Pisanice) C
Zbirka pesmi, napisana sproščeno z veliko posluha za otroke, odraslemu pa približa in spodriva togo shematsko mišljenje. Za redke ljubitelje poezije med starši in otroki, ki imajo radi poezijo.
Riha, Bohumil:	Divji
konjiček Rin Prev. Bilka Mate, Hustr. Marjan Ama-lietti. Lj. Borec 1987 (Kurič-kova knjižnica) P
Preposta, humanistično obarvana zgodba, ki se odvija
na podeželju. Glavna junaka Karolina in dedek Antonin Jakub živita na vasi v bajtici ob Labi. Z njima živi tudi konjiček Rin. Da se vse stvari in dogodki pestro prepletajo skozi enajst poglavij, poskrbijo še vdova Spodilka in njena hči Danijela, revolucionar" Vaclav Tarek in njegova sinova, župan itd. Besedilo nosi visoko humanistično sporočilo.
Snoj, Jože: Pravljica o vodni kapljici Hustr. Eka Vogelnik. Lj. Centralni zavod za napredek gospodinjstva 1987. P
V uvodu preveč duhovičenja iz področij, ki so otroku predstavljena po empirični metodi; ker takrat otrok že fantazijske pravljice prerase. Takrat bere akcijske zgodbe. Brez stopnje - po izbiri mentorja
Suhodolčan, Leopold:
O dedku in medvedku Hustr Marjanca Jemec-Božič. Lj., Borec 1987 (Zbirka Planika) C
Fantazijska zgodba o deklici Katarinci. ki jc navezana na dedka in si želi živega medvedka. V zgodbi se to tudi zgodi. Lepo je prikazana pripadnost deklice dedku in obratno.
Golob, Berta:	Igrarije
besedne čarovnice Hustr Danijel Demšar. Lj., Mladinska knjiga 1988. (Velika izobraževalna slikanica) UDK 80
Povabilo na besedni vrtiljak v svet glasov in sporočil bodo otroci radi sprejeli, saj je knjiga pisana in ilustrirana zanimivo in duhovito.
Avstrijske pravljice Prev Gitica Jakopin, Lj., Mladinska knjiga 1987. (Zlata ptica) L
!. stopnja:
L Žaba bere časopis
2.	Cicibanija*
3.	Divji konjiček Rin*
4.	Pravljica o vodeni kapljici*
5.O	dedku in medvedku*
h. Igrarije besedne čarovnice
H. stopnja
1.	Avstrijske pravljice
2.	Velika ptičja zadeva
3.	Zidamo dan
4.	Kresnice
5.	Cicibanija*
6.	Trdoglav in Marjetica
7.	Smrka in njegovi
8.	Pesem od lepe Vide*
*opomha: Knjige, ki so označene z zvezdico, spadajo kot čtivo v prvo ali drugo, nekatere pa v drugo ali tretjo stopnjo. Pravljica o vodni kapljici jc prepuščena izbiri mentorjev.
Lahko berljive tipske pravljice (o pastirjih, ki postanejo kralji, kačah s čarovno močjo, zmajih itd. Zanimiva je pravljica kralj Pepelko). Kljub obsežnosti za bralce vseh bralnih navad — predvsem deklice.
Dolenc, Mate:	Velika
ptičja zadeva Hustr. Marjan Manček. Lj. Borec 1987. (Zbirka Liščki) C
Fantazijska zgodba o živalih in dečku Lukcu, kjer skozi 16 poglavij ter uvod in epilog pisatelj bralca pelje skozi nenavadne dogodivščine dečka Lukca. Lukec na štorkljinem hrbtu potuje in se srečuje z različnimi pticami, ki vsaka po svoje „basensko jasno" personificira svoje dejanje in početje in s tem postane zgodba po tej plati zelo zanimiva tudi za odrasle bralce današnjega dne.
Košuta, Miroslav: Zidamo dan Hustr. Karel Zelenko. Lj., Borec 1987. (Zbirka Liščki) C
Zbirka humorno preprosto napisanih pesmi - gladko tekoče, lahko zapomnljivo.
Kresnice Stara koroška narodna pesem. Hustr. Marija Vogelnik. Lj. Mladinska knjiga 1987. (Zbirka Levi devžej) C
Stara koroška narodna pesem s podobami M. Vogelnik, pisana v koroškem dialektu.
Milčinski, Fran: Trdoglav in Marjetica Hustr. Marija Vogclnikova. Lj., Mladinska knjiga 1987. (Zbirka Velike slikanice) C
Pravljica pripoveduje o povodnem možu, ki si jc žc v zibelki izbral kraljično za ženo in jo sklenil ter tudi prišel iskat čez 18. let.
Pregl, Slavko: Smrka in njegovi Hustr. Bojan Jurc. Lj., Partizanska knjiga 1987. (Matjaževa knjižnica) P
Zgodba o dogodivščinah mulcev in smrkavca kraljeviča - sina kralja Janeza. Za
9.	Divji konjiček Rin*
H). Pravljica o vodeni kapljici
11.	Zarika iz Zarje
12.	O dedku in medvedku*
13.	Življenje skozi stoletja
14.	Oh Dravi in Muri
ML stopnja
L Pavji kralj in druge pravljice
2.	Dober dan, Amerika
3.	Pesem od lepe Vide
4.	Pozabljeni zaklad
5.	Pravljica o vodni kapljici*
6.	Mladi novinar
IV. stopnja
1.	Vodovnikova vesnina
2.	Neskončna zgodba
3.	Pravljica o vodni kapljici*
Preostale knjige do števila 5 ali več naj si bralci izberejo iz seznama knjig za tretjo stopnjo ali po dogovoru z mentorjem.
spremembo aktivno nastopi tudi smrklja-kraljična in je opisana manj papirnato kot deklice v ostalih njegovih delih. Nastopajo tudi nam znani Grega, Jakob Škilasti, kralj Janez itd.
Prešeren, France: Pesem od Lepe Vide Hustr. Jelka Reichman. Lj., Prešernova družba (Zbirka Poezije dr. Franceta Prešerna) P
Prepesnitev stare ljudske balade v verzih. Primerna za ožji krog bralcev, ki jih zanima poezija in daljše pesnitve.
Snoj, Jože: Zarika iz Zarje Hustr. Kamila Volčanšek. Lj., Borec 1987 (Zbirka Planika), C
Fantazijska zgodba: stolpnica Zarja, hišica Zora, v prvi živi deklica Zarika, v drugi deklica Zorika. Obe sta sončevi hčerkici, ker je njun očka Sonce, in lunini, ker je njuna mama Luna. Z Zariko in Zorico se dogaja isto kot s tolikimi današnjimi otroci, ki imajo prezaposlene starše in se zapuščeni prepuščajo fantazijskim igram. Pisatelj pač splete svojo lastno verzijo fantazijske zgodbe. Bralno jc zahtevno besedilo, zato je najbolje, da jo berejo starši svojim otrokom.
Caselli, Giovanni. Življenje skozi stoletja Prev. Mihaela Čopič. Lj.. Domus in Mladinska knjiga 1988. (Zbirka Okno v svet) UDK 930.85
Ilustriran prikaz zgodovine človeštva od prazgodovine do danes, ki s tekstom in z natančnimi, nazornimi ilustracijami osvetljuje zanimiva zgodovinska dogajanja. Ob teh in slavnih osebnostih pa bralec odkrije tudi podrobnosti iz življenja preprostih ljudi.
Jež, Matjaž: Oh Dravi in Muri Hustr. Samo Jenčič, fotogr. Matjaž Jež (ct. al.) Lj., Mladinska knjiga 1987 (Pelikan) UDK 502
Nižinski svet ob Dravi in Muri zaživi s tekstom, ilustracijo in fotografijo v svoji naravni in kulturni podobi. S svojimi posebnostmi jc vreden pazljivega ravnanja človeka in varovanja narave in kulture dediščine.
Aulnoy, M. de: Pavji kralj in druge pravljice Prev Tadeja Krešič. Hustr. Albin Brunovsky. Lj., Mladinska knjiga. (Zlata ptica) P
Francoske pravljice, zasnovane po ljudskih legendah. Sedem obsežnih pravljičnih besedil iz zaklada fr. pravljic XVII. stoletja. Pisane so ..dvostopenjsko" - odrasli razbirajo oh branju druge strukture, mlad bralec bolj sledi razpletu dogajanja.
Pakkancn, Kaija: Dober dan, Amerika Prev. Jelka Ovaska Novak. Hustr. Matjaž Schmidt. Lj.. Borec 1987. (Kurirčkova knjižnica, 93) P
Povest o deklici Minni iti dečku Mikku. ki sta sc preselila v Ameriko, Zgodba psi-
hološko dobro slika stanje dveh otrok, ki morata sprejeti in biti sprejeta v novo okolje.
Sivec, Ivan:	Pozabljeni
zaklad Hustr. Dunja Koder. Lj., Kmečki glas 1987. P
Avtohigrafsko zasnovan roman o dogodivščinah vaških dečkov in raznih odraslih vohljačev. Knjiga je tekoče berljiva, kljub zajetnosti jo lahko berejo tudi povprečni bralci, ker je fabulativno razvejana in s tem privlačna. (Kaj bo na koncu).
Košir, Manca: Mladi novinar: pomaga lastna glava. Lj., Mladinska knjiga 1987, UDK 07
To je več kot priročnik za mlade novinarje in njihove mentorje, ki v vedno zasnovani obliki, bogato ilustrirana, predstavlja značilnosti posameznih novinarskih zvrsti, saj ponuja tudi ostalim prijeten sprehod v svet novinarstva in informacij.
Adams, Richard: Vodovnikova vesnina Prev. Branko Gradišnik. Hustr. Mirna Pavlovec, Lj., Mladinska knjiga 1987 (Zbirka Odisej) M
Roman o življenju zajcev (selitev zajčje družine iz enega v drugi kraj) z dolgimi zahtevnimi opisi, ki bi slabega bralca dokončno odvrnili od branja. To je roman za vzgojenega, vodenega, družbeno kritičnega mladega človeka ali „samorastniškc-ga" bralca, ki dojema „alego-ričnost", ki jc besedilo prinaša.
Ende, Michael: Neskončna zgodba Prev. Janez Gradišnik. MS., Pomurska založba Lj., Mladinska knjiga 1987. (Žbirka Hclikon) P
Fantastična zgodba ali roman o neprilagodljivem nesrečnem dečku, ki živi sam z očetom, brez mame in se rahlo dolgočasi - ter se zateka v svoj sanjski svet. Zgodba jc obsežno napeto branje z veliko osebami, ki so vse razen očeta in knjigarnarja fantastične.
Slovenska študijska knjižnica v Celovcu obvešča in vabi vse ljubitelje slovenske knjige, da so knjige, ki so objavljene za bralno značko v šolskem letu 1990/91, na razpolago v knjižnici!
Herbert Kuhner bere danes v Cc!ovcu
Interesna skupnost Avstrijski avtorji in Dežela Koroška/ oddelek za kulturo vabita na literarno branje Herberta Kuhncrja, ki bo danes, 23. januarja, ob 19.30 uri v arhivu Roberta Musila v Celovcu, Kolodvorska 50. Autor, ki živi na Dunaju in se ukvarja s prevajanjem koroške literature v obeh jezikih, bo bral v nemščini.
Objavljena je nova lista koroških šahistov! Pri šahistih Slovenske športne zveze, ki tekmujejo v koroškem prvenstvu v spodnji ligi, v prvem razredu-vzhod in v 3. razredu D, sta na prvih dveh deskah utrdila svoji poziciji Silvij Kovač in Arnold Hattenberger, največ točk je pridobil Ivan P. Lukan, najboljša med mladinci je Dunja Lukan!
Eto-tista 1991: Kovač in Hattenberger na vrhu!
Idrijčan Kovač je prav tako kot Hattenberger pridobil 10 točk, tako da ima SŠZ na prvih dveh deskah dva igralca s preko 2000 Elo-točk. Absolutni rekord pa je postavil sekcijski vodja in vodja ekip SŠZ Ivan P. Lukan, ki je v preteklem polletju pridobil kar 124 (!) točk. Močno napredovali pa so še Gorazd Živkovič (+44), Franc Kolter (+24) in Robert Hedenik (+16), največ točk pa so izgubili dr. Joži Amrusch (55), Antonia Einspieler (49), Alojz Gal-lob (34) in Franci Rulitz (33).
Najboljša mladinska igralka pa je Dunja Lukan, ki je v svoji odlični šahovski
karieri zbrala že 1501 Elo-točko in je pred Borisom in Markom Gallobom ter bratom Aleksandrom.
Dunja Lukan je pusf//a za seboj Borisa /n Marka Ga/-/oba ter brata A/eksandra.
Lestvica šahistov SSZ (1.1.1991):
(v oklepaju Elo-število VH/90)
L Kovač Silvij
2.	Hattenberger Arnold
3.	Živkovič Gorazd
4.	Alojz Gallob
5.	Rulitz Franci
6.	Fcrm Ivko
7.	dr. Amrusch Joži
8.	Kolter Franc
9.	Rulitz Herbert
10.	Rcichmann Rupert
2123 (2113) 2002(1992) 1905(1861) 1898(1932) 1831 (1864) 1805(1827) 1797(1852) 1779(1755) 1724(1728) 1677(1682)
11. dr. Hanzi Gasser 1668 (1674), 12. mag. Mirko LauUcggcr 1656(1662). 13. mag. Peter Waldhauscr 1654 (1681); 14. Ivan P. Lukan 1649 (1525), 15. Xh.Hoti 1556 (1551). 16. Dunja Lukan 1501 (-), 17. Boris Gallob 1482 (-), 18. Robert Hedenik 1471 (1455), 19. Antonija Einspieler 1423 (1482); 20. Marko Gallob 1410 (-), 21. Aleksander Lukan 1406 (-).
Lestvico drugega slovenskega šahovskega kluba SŠK Obir Železna Kapla bomo objavili v prihodnji številki.
30. januar-zadnji rok za vtožitev
Urad zveznega kanclerja sporoča, da je zadnji rok za vložitev pro jektov v smislu določil za pospeševanje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem sreda, 30. januar 1991. Vse slovenske organizacije. ustanove in inštitucije ter društva na podeželju morajo do tega roka oddati svoje prošnje oz. projekte Vse podrobnejše informacije v tej zvezi posredujeta Zveza slovenskih organizacij ter Slovenska prosvetna zveza. Prošnje je treba poslati na Urad zveznega kancler ja/Hundeskanzler-amt. Ustavna služba/ Verfassungsdienst, 1010 l)unaj/Wicn.
Adi Preschem novi vratar pri SAK
Naslednik vratarja Mirka Oražeta pri Slovenskem atletskem klubu je Podjun-čan Adi Preschem. Novega vratarja so takoj vključili v ekipo, ki je pretekli teden začela s treningom. Prva resnejša tekma slovenskih nogometašev je na sporedu v soboto, 26. januarja proti drugoligašu WAC (Wotfsberg). Mirko Oražc medtem že trenira oz. tudi tekmuje pri avstrijskemu prvaku FCTirol, ki je po jesenskem delu prvi na lestvici prve zvezne lige.
OGLAS
fščetno zanesljivo žensko za varstvo našega dveletnega otroka in za lažje gospodinsko delo v Celovcu v času od ponedeljka do petka, od 7. do 14.ure. Telefon (11463) 22-(16-13 po 18. uri.
Danije! Užnik zgreši! zmago za 0.03 sekunde!
Športno društvo Šentjanž v Rožu s svojim predsednikom dr. Tomijem Partlom, sekcij-skim vodjem in trenerjem uspešne smučarske ekipe Erichom Užnikom, organizacijskim vodjem Hanzijem Pschajderjem ter z vsemi sodelavci je preteklo soboto na Rutah vzorno izvedlo smučarski dvoboj med šolarji iz Koroške in Slovenije.
Na startu odlično pripravljene veleslalomske proge, ki je bila zelo selektivno postavljena in je zato tudi zahtevala nekaj prominentnih „žrtev", se je zbral najboljši smučarski naraščaj iz sosednje Slovenije in Koroške. Zato so doseženi rezultati koroških tekmovalk in tekmovalcev vredni posebne pohvale. Predvsem Šentjanščan Danijel Užnik je dosegel izvrstno uvrstitev, saj je bil drugi najhitrejši tekmovalec dneva s samo 0,03 sekunde zaostanka za najboljšim Rainerjem Schonfelder-jem od športnega kluba Peca pri Pliberku.
Šolarke f: L Simone Schof-fmann (Baško jezero) 1:00,13; 2. Lea Hren (Slovenija) 1:02,21; 3. Tatjana Zablatnik (ŠD Šentjanž) 1:02,89; 4. Sandra Slanitsch (SK Peca) 1: 02,99; 5. Kalan Barbara (Slovenija) 1:03,34.
Šolarji f: L Andrej Jerman (Slovenija) 58,68; 2. Helmut Fercher (SD Tresdorf) 59,51; 3. Boštjan Božič (Slovenija) 59,72; 4. Rene Schneider (Baško jezero) 1:00,59; 5. Iztok Petrač (Slovenija) 1.03,48.
Šolarji H: L in najhitrejši dneva Rainer Schonfelder (Peca) 57,26; 2. Danijel Užnik (ŠD Šentjanž) 57,29; 3. Tomaž Šuligoj (Slovenija) 57,36; 4. Andreas Unterko-fler (WSC Mirnock) 57,79; 5. Sašo Merlak (Slovenija) 58,23.
Šolarke H: 1. Špela Bračun (Slovenija) 58,41; 2. Alexan-dra Pernat 58,81; 3. Sabine Egger (obe SK Peca) 58,99;
4.	Vera Led (SK Inner-krems); 5. Alenka Dovžan (Slovenija) 1:01,42;	7.
Marion Maloveršnik (Šentjanž).
Dunja Jamnig na stopničkah
Na tekmovanju za koroški šolarski pokal Raiffeisen v smučanju je Dunja Jamnig od ŠD Šentjanž v Rožu v nedeljo v slalomu osvojila odlično 2. mesto. Lep uspeh pa sta dosegli tudi Birgit Filipič in Marion Maloveršnik, obe prav tako iz Šentjanža, ki sta v svojem letniku osvojili drugo oz. tretje mesto (v splošni uvrstitvi pa 6. oz. 7. mesto).
Dan/je/ Užnik je za najh/frej-š/m dneva zaostal /e 0.03 sekunde.
TRIBUNA BRALCEV
KSŠŠ/G odgovarja
Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu je bil nedavno v časopisju deležen neutemeljenih napadov delovne skupnosti slovenskih mladinskih organizacij (SMO) in Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Razlog za te napade je bilo naše stališče do obeh koordinacijskih odborov in morda tudi naši pomisleki v zvezi z odločanjem v SMO, ki smo jih objavili v resoluciji konec novembra.
KSŠŠ/D naše argumente in pomisleke označuje kot prazne izgovore in nam celo podtikava, da se poslužujemo stalinističnih metod. Dragi Dunajčani, predlagamo vam, da se v prihodnje informirate o pomenu besed, preden jih spravite na papir.
Zmenili smo se, da v skupni izjavi prekličemo hude in nepravilne besede, ki so padle na obeh straneh. Zaradi vaše brezbrižnosti v tej zadevi vam kot prvi ponujamo roko sprave. Oproščamo se za ..svetniški sijaj", ki smo vam ga nadeli. Zavedamo se, da ta izraz ni bil umesten. Po drugi
Spet sankanje v Lepeni
mar Pavlič z Obirskcga, ki je v splošni moški skupini dosegel najhitrejši čas dneva. Najhitrejša ženska pa je bila Angelika Kogoj iz Lobnika.
Zmagovalci ostalih skupin: športne sanke: Willi Uršič; šolarke L Martina Dobeitz; šolarke H: Alexandra Urbančič; šolarji I: Klaus Traunt-schnig; šolarji H: Andreas Urbančič; mladinke: Heidi Bischof; mladinci: Raimund Sadovnik; starostna-ženske : Inge Karničar; seniorji I: Pepi Karničar; seniorji 11: Otto Dobeitz; dvojice:	Hanzi
Smrtnik/Marko Smrtnik.
Dan poprej so „Zarjevci" na isti progi organizirali še interno tekmovanje, da bi v posameznih sekcijah društva spoznali sankarske mojstre. Tekma oz. družabnost je izzvenela v zadovoljstvo vseh sodelujočih. Tudi nagrade, ki so jih člani namesto startnine prispevali sami, so dobili oz. smeli izbirati prav vsi.
Lovoriko prvega mesta pa so lahko nadeli sledeči zmagovalci:
V skupini dekleta: Nataša Nečemer; fantje: Valentin Dovjak; pevke:	Uršula
Kežar; pevci: Bojan Kuhar; igralke: Karolina Rozman; igralci: Erhard Ošina; plesalci: Hanzi Smrtnik (ki je bil tudi najhitrejši); odborniki: Mihec Ošina (ki je dobil licenco samo v tej skupini), Dragica Blajs (v skupini žene in mame) ter Miha Ošina (v skupini možje in očetje) pa sta vozila najbolj točen povprečen čas in tudi edina dva prejela pokala. Pri mešanih dvojicah, kjer je šlo izključno za čast, pa sta zmagala Mihec Ošina in Marija Kuchar.
Po dveh zimah brez snega je športna sekcija SPD Zarja v Železni Kapli prejšnjo nedeljo spet pripravila priljubljeno sankarsko tekmovanje - skupno že enaindvajseto od leta 1967.
Kljub temu, da so sankaši imeli skoraj tri leta „pavze", so se na progi po Mozganovi cesti zbrali mnogi „stari" in tudi „novi" tekmovalci. Vsi so dokazali, da še niso iz forme.
Med 71 posamezniki in 20 dvojicami je bilo tokrat razveseljivo veliko mladine. Mnogi - tudi starejši - pa so si prišli ta sankarski praznik samo gledat. Merjenje so opravili člani SŠK, nagrade pa sta podelila Albert Rozman in Wili Ošina.
Dobre pogoje na progi je znal najbolje izkoristiti Diet-
strani pa od vas pričakujemo, da tudi vi, kakor smo se zmenili, javno prekličete žalitve, posebno malomeščanstvo, stalinizem in bojazen.
Iskreno pa si želimo plodnega sodelovanja z vami.
še bolj nas je prizadelo pismo funkcionarjev SMO. Hanzej Sticker, Milan Piko in Zalka Kuchling nam prisojajo naivno revolucionarnost, „v kateri bomo slej ko prej utonili"! Očitek, da se v našem časopisu vrstijo pornografske stike, ki baje dokazujejo našo naivno revolucionarnost, je treba pojasniti. Drži, da smo nekajkrat objavili slike golih žensk in moških - toda nikoli v naivno revolucionarnem smislu, kakor vi to imenujete, temveč vedno kot metaforo. Slike v zvezi z njihovo uporabo so zmeraj imele globoko izpoved.
Dragi zastopniki SMO, to, kar ste napisali, nas je hudo žalilo. S takimi izjavami nam vi, kot funkcionarji SMO, v imenu vseh včlanjenih organizacij onemogočate približevanje. Pričakujemo pojasnitev vaših čudnih teorij. Kar se pa tiče sodelovanja, pa še nikoli nismo trdili, da ga odklanjamo.
Naročite in širite „SIovenski vestnik"
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Sreda.	vTischlerjevi	PODELITEV 12. TISCHLERJEVE NAGRADE	NSKS, KKZ
23.1. 19.00	dvorani vCelovcu	akademskemu slikarju Valentinu Omanu	
Sreda,	v Musilovem	LITERARNO BRANJE Herberta Kuhnerja	IS avstrijskih
23.1.	arhivu		avtorjev in dežeia
19.30	vCelovcu		Koroška
Četrtek,	v farni cerkvi	EKUMENSKO BOGOSLUŽJE	KD Karavanke
24.1. 19.00	naŽihpoljah		zžihpoij
Četrtek,	v domu	LITERARNI VEČER koroške pesnice in	Sodalitas
24.1. 19.30	v Tinjah	avtorice, predava: dr. Helgrad Kraigher	
Petek,	ORF-teater	LESEZIRKEL-VEČER z motom Literarno po-	ORF-Koroški deželni
25.1.	vCelovcu	potovanje, berejo: Lil ian Faschinger, Miran	studio,VViener
19.30		Košuta. Cvetka Lipuš, Slavko Mihalič, Thomas Ptuch, Alberto Princis in Dane Zajc. Glasba: Godalni kvartet Glasbene matice Trst	Zeitung
Sobota,	priRauschu	PUSTNI PLES, igra: ansambel Rubin	SPD „Jepa Baško
26.1. 19.30	v Ledenicah		jezero'
Sobota,	vstarišoli	EVROPSKA PEŠPOT E6 YU OD REKE DO	SPD
26.1. 19.30	v Kotmari vasi	IVNIKA, predava: Zoran Naprudnik	Gorjanci
Sobota,	pri Florijanu	KMEČKI PLES	Skupnost južno-
26.1. 20.00	vVogrčah		koroških kmetov
Nedelja,	Pri Jokinu	FIDL FADL, lutkovna igrica z glasbo in petjem	Kuiturnataberna
27.1. 16.30	vCelovcu		Pri Jokinu
Nedelja,	vgostilni	MOTNJE V PLODNOSTI IN BOLEZNI ŽIVALI	KIS, gosp. zadruga
27.1.	Seher	predava: prof. dipl. inž. dr. Engelhard	Bilčovs.Kotmaravas
14.00	vVelinji vasi	Boehncke	in Šentjanž
Nedelja.	vtarni dvorani	SEN RADIŠKE NOČI, nastopa:	farna mladina
27.1. 9.15	vŠentlipšu	Mladinska skupina SPD ..Radiše"	Šentlipš
Nedelja, 27.1. 14.30	vtami dvorani všmarjeti v Rožu	SEN RADIŠKE NOČI	
Torek,	v domu	DIAPREDAVAN JE iz serije ..Umetnost v	Sodaiitas
29.1. 19.30	v Tinjah	Evropi". Dunaj, Budimpešta in Praga	
Petek,	v domu	PREKLETSTVO BOGASTVA - BLAGOSLOV	Sodalitas
1.2. 19.30	vTinjah	UBOŠTVA,predava: univ.prof.dr.Hanna Gerl-Falkowitz	
Sobota.	v kulturnem domu	PLES DANICE	SPD Danica
2.2. 19.30	vŠentprimoiu	Igra: ansambel Zmeda	
Nedetja, v kulturnem SEN RADIŠKE NOČ!	SPD„Borov!je"
3.2.	domu
15.00	priCingelcu
naTrati
RAZSTAVE
CELOVEC
-	Pri Jokinu - G. Hesch, pokrajine/akvareli;
-Galerija Carinthia- razstava „Pope- Negri" (do 16. 2.1991)
TINJE
-	Gaierija Tinje - dela Marka Rupnika — olje (do 26. 2.)
Društvo Slovenski znanstveni inštitut išče
KRIŽANKA
SODELAVCA/
SODELAVKO
Kvalifikacija: srednja ali visoka Pogoji: obvladanje obeh deželnih jezikov ter enega tujega jezika, pripravljenost za nadaljnje izpopolnjevanje na področju vodenja in upravljanja dokumentacijskih fondov, sodelovanje z dokumentacijskimi oddelki sorodnih inštitutov in sodelovanje pri raziskovalnih projektih.
Nastop službe takoj ah po dogovoru
Ponudbe pošljite na Slovenski znanstveni inštitut, Villacherstrasse 1 B, 9020 Klagen-furt/Celovec.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 21.1.1991
	dobite (šii.)		piačate (šii.)
M lameriškidoiar	$	10,50	10,58
za 1 angleški funt	č	20,47	20,63
za 100 franc, frankov	f	206,30	207,90
za 100 ital. iir	Lit	0,93	0,94
za 100 dinarjev	DiN	45,00	65,00
za 100 švic. frankov	sfr	837,50	843,10
za 100 hoiand. guidnov Hfi		622,50	627,10
za 100 nemških mark	DM	701,35	705,95
Posredujeta: Posojitnica-Bank,
Zveza-Bank, Celovec
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovcc/Kla-genfurt. Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmetjenost tista/Blattlinic: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Uhcfredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar, dr. Štefka Vavti.
Izdajatelj in založnik/Herausgeher und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16,9020 Cclo-vec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
StraBe 16, 9020 Celovec/Klagcnfuirt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Dglasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16,9020 Cclovcc/Klagcnfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Glonarjcva 8. 61000 Ljubljana. Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: /a Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil.); za
4	A	B	C	D	E
1 2					
					
3					*
4					
5					
6					
7					
VODORAVNO:
1	kos ženskega perila, ki pokriva prsi
2	ion z negativnim električnim nabojem pri elektrolizi
3	nekdanji avstrijski politik, zvezni kancler med 1953 in 1961 (Julius)
4	mohamedanska vera
5	srednjeveška bolgarska vladarska dinastija v 12. in 13. stoletju (iz črk besede SIENA)
6	japonsko mesto na otoku Honšu s templjem in pagodami ter narodnim parkom
7	ozek pas kopnega med dvema morjema, zemljska ožina (iz črk besede SEMIT) NAVPtČNO:
A vulkansko otočje v Mikroneziji, ki ga tvori 16 otokov, od leta 1947 pod skrbništvom ZDA
B že umrli grški ladjar, velik bogataš (Aristotel)
Cnarečje
D sorta jabolk (množinska oblika.izčrkABEKNOR) E soglasnika v besedi CENA - benigna mišična bula, zlasti v maternici	pgtetin
B/ažen, kdor m/s// /n de/a pošteno, Boga /n narod s vo/ %ub/ /skreno/
Vsemogočni Bog, ki mu je vse svoje življenje verno in zvesto sledila, je vzel k sebi mojo drago ženo, našo mamo, staro mamo, sestro, taščo in teto, gospo
Pepco VVakounig
p. d. Kovačevo mamo.
Po večletnem hudemtrpljenju je vsoboto, 19. januarja 1991, v74. letu starosti za vedno zatisnila oči.
Naši ljubi mami se še enkrat zahvaljujemo za neizmerni trud, požrtvovalnost in veliko ljubezen, ki nam jo je dajala občutiti v vsakem trenutku svojega življenja.
Drago pokojnico bomo pospremili k zadnjemu počitku v četrtek, 24. januarja 1991, ob 13.30 uri od stare cerkve v Šentprimožu na pokopališče v Šentprimožu.
Mlinče, 19.januarja 1991	^ krščanski žalosti:
Joža, mož
Hanzej, Pep, Zofka, Mirko, Franc, Bernard, Zatika, Andrej, Marjan, Marija, Trezej in Benjamin, otroci z družinami Namesto vencev prosimo, da darujete	Matevž In Micka, sestri in brat
zapopravilopodružnice	,	...
sv. Andreja in sv. Urha v Rikarji vasi.	v imenu vseh sorodnikov
VPJSOVANJE
v dvojezično višjo in sredno šolo za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
jc od II. do 28. februarja 1991,
fzobražcvalne možnosti: I-letna gospodinjska šola
5-lctna višja šola za gospodarske poklice Pogoji za sprejem: zaključena 8. šolska stopnja in osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za sprejem v višjo šolo za gospodarske poklice pa še uspešno opravljen sprejemni izpit, ki bo na šoli 3. julija 1991.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti, a)i po telefonu.
t iskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pa pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene formu-lare oddajte najkasneje do 28. februarja 1991. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Financiranje: Vsi učenci so deležni istih državnih podpor, kot na vseh tovrstnih drugih šolah.
Zaželjcne podrobnejše informacije Vam vsak čas posreduje vodstvo šole. Naslov:
Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester
Šcntpeter 25,
A-9184 Šentjakob v Rožu, Tel.: 04253/343
			
	Mit		
SR 23.1.	9.05	Alf; 10.30 Vihar v čaši vode; 12.10 Zunanjepolitični report; 14.15 Očarljiva Jeannie; 17.05	Kakor pes in mačka; 17.30 Mini klub; 18.30 Šef zdravnik Trapper John; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni dnevnik; 20.15 Uspeh njenega življenja, serija; 21.55 Poljub smrti, ameriški film.	6.30 Saalbach: svetovno smučarsko prvenstvo; 12.15 SP v Saalbachu: super veleslalom -moški; 16.15 Leksikon umetnikov; 18.00 Alf; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 SP v Saalbachu -novinarski studio; 21.00 Ledena doba, dokumentarni film; 22.00 Čas v sliki.	9.00	Živ žav; 9.55 Ozri se v gnevu; 11.50 Prepričevanje; 15.00	Žarišče; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik; 17.50 Spored za otroke; 19.00 Risanka ; 19.30 Dnevnik; 20.05 Miruj, umri, oživi, sovj. film; 21.50 Dnevnik; 22.55 Sova: Alf, Vrnitev Arsena Lupina, Zgodovina smeha.
ČE 24.1.	10.30 Vrnitev Martina Guerra, francoski film; 12.15 Klub seniorjev; 14.150čarljiva Jeannie; 16.00 Am dam des; 16.55 Mini čas v sliki; 18.30 Šef-zdravnik Trapper John; 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kulturni dnevnik; 20.15 Tele as, avstrijsko-nemška zabavna oddaja; 21.20 Jolly Joker; 23.00 Šport.	6.30	SP v smučanju iz Saal-bacha; 16.45 Šport: drsanje, Sofija; 17.15 Sestanek z živalmi in človekom (Otto Konig); 18.00 SP v smučanju v Saalbachu -studio; 19.00 Koroška danes; 19.30	Čas v sliki; 20.15 Notranjepolitični report; 21.15 Kulturne novice iz vsega sveta; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2.	9.00 Grizli Adams; 10.00 Bogastvo na robu morja; 11.50 Zakon v Los Angelesu; 15.00 Mostovi; 17.05 Mozaik; 18.40 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Simenon; 21.00 Tednik; 22.05 Dnevnik; 22.25 Sova: Vse razen ljubezni, Vrnitev Arsena Lupina.
PE 25.1.	10.00 Marija Terezija in njen čas; 10.30 Pustolovka, ameriški film; 12.00 Notranjepolitični report; 13.55 To bo uspeh, nemški film s Petrom Alexan-drom; 16.00 Živalski kotiček; 17.30 Mini kviz; 18.30 Trapper John; 19.30 čas v sliki; 20.15 Zadeva za dva, kriminalna serija; 21.15 Ugledni kuharji.	6.30	SP v smučanju v Saalbachu; 12.15 Saalbach: - kombinacijski smuk - ženske: nato drsanje iz Sofije; 16.35 Življenja grenka sladkost; 18.00 Alf; 18.30	Spored po željah; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 20.15 SP v Saalbachu: novinarski studio; 21.20 Vsakdanja zgodba: Dunajske ceste.	9.00	Mozaik; 15.00 Žarišče; 17.00	Dnevnik; 17.05 Tednik; 18.10	Spored za otroke: Pravljica o carju Saltanu; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Midasov dotik; 21.20 Zakon v Los Angelesu; 22.10 Dnevnik; 22.30 Sova: Družinske vezi, Maurice; 1.10	Video strani.
SO 26.1.	9.30 Angleščina za začetnike; 10.00	Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.30 Zlatarjeva trgovina, po istoimenskem delu Karola Wojtyle, papeža Janeza Pavla It.; 12.30 Disputationes; 14.15: Nepotrpežljivost življenja (Lilli Palmer); 19.30 čas v sliki; 20.00	Kulturni dnevnik; 20.15 Show Rudija Carella.	6.30 SP v smučanju v Saalbachu; 12.15 SP v Saalbachu: smuk - ženske, nato EP v drsanju iz Sofije; 18.15 SP v Saalbachu: novinarski studio; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 W. A. Mozart: Cosi fan tutte, opera (v italijaniščini); 23.35 Poročila; 23.40 X-Large special.	9.00 Radovedni Taček; 9.20 Čebelica Maja; 10.15 Alf; 10.40 Zgodbe iz školjke; 13.50 Francija v šansonu; 14.20 Brezrepi Peter; 17.00 Dnevnik; 18.40 Divji svet živali; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.35 Ona + on; 22.10 Dnevnik; 22.30 Sova: Zlata dekleta. Vrnitev Arsena Lupina; Blind A!!ey.
NE 27.1.	9.05 Berlin - glavno mesto; 9.50 Izginula reka; 11.00 Ura za tisk; 13.05 Nova Zelandija; 14.00 Irma v Zlatem zapadu; 16.10 Daktari; 17.00 X-Large z X-Charts; 18.30 Trapper John; 19.15 6 iz 45; 20.15 Jaz o meni; Maximilian Schell; 21.15 Zadnja beseda, film ob 65. rojstnem dnevu Marije Schell.	6.30	SP v smučanju iz Saal-bacha; 9.05 Kulturni tednik; 9.30	Kulturni zajtrk; 11.00 Oddaja o Leopoldu Mozartu; 13.45 Dober dan, Koroška; 19.30	čas v sliki; 20.15 Vojne igre; 22.10 Poročila; 22.40 Hur-rican Rosie, igralni film; 1.05 Poročila.	8.30 Otroška matineja; 10.40 mati in sin; 12.35 Prisluhnimo tišini; 13.15Titanic; 14.45 Saga o Forsytih; 17.00 Dnevnik; 17.05 Nesrečniki;	18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Pripovedke iz medenega cvetličnjaka; 21.10 Zdravo; 22.30 Dnevnik; 22.50 Sova: Spet ti?, Vrnitev Arsena Lupina.
P0 28.1.	9.00	Alf; 10.30 Model in vohljač, 11.15 High Chaparral; 12.05 Ledeni čas, film; 14.15 Očarljiva Jeannie; 16.00 Am dam des; 18.30 Šef-zdravnik Trapper John; 19.30 Čas v sliki; 20.00	Kulturni dnevnik; 20.15 Otok sanj (Koma); 21.15 Mag-num, kriminalka; 22.10 Novosti iz sveta filma; 22.40 Ujet v ledu.	6.30 SP v smučanju v Saalbachu; 12.25 SP v Saalbachu: kombinacijski smuk - moški; 18.00	Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00	Koroška danes; 20.15 Šport v ponedeljek: SP v Saalbachu; 21.15 šiling, gospodarski magazin; 22.00 čas v sliki 2; 22.25 Zdravniška oddaja o raku; 23.10 Nočni studio.	8.00 Zimski počitniški program; 11.00 Drsaj; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik; 18.30 Spored za otroke:	Radovedni Taček, Čebelica Maja; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ne pošiljaj mi pisma; 20.45 Osmi dan; 21.50 Dnevnik; 22.10 400 let slovenske glasbe.
T0 29.1.	9.00	Alf; 9.20 Angleščina za začetnike; 10.30 Nepotrpežljivost življenja (ponovitev); 12.15 Priznavam svoj zločin, dokumentacija o prevzgoji na Kitajskem; 14.15 Očarljiva Jeannie; 18. 30 Trapper John; 20.00	Kulturni dnevnik; 20.15 Hoppala, spodrsljaji iz sveta filma in televizije.	6.30 SP v smučanju v Saalbachu; 12.15 SP v Saalbachu: Super G - ženske; 16.50 Leksikon umentikov: Ernst Dega-speri; 17.30 Orientacija; 18.00 Alf; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 SP v Saalbachu: novinarski studio; 21.07 Zunanjepolitični report.	8.00	Zimski počitniški program; 11.00 Divje in lepe; 15.00 Žarišče; 15.30 Sova, pon.; 17.00	Dnevnik; 18.10 Spored za otroke: Zlata ptica; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Prepričevanje; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova: To ni služba za ženske, Vrnitev Arsena Lupina.
RAMO KOROŠKA
gasESSEEsa
) 8.10-19.00
Sreda, 23.1. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Zgodovinar Josip Apih (I. Vir-nik)
Novoletni koncert Danice - 2. del Četrtek, 24.1. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 25.1. Zvočno pismo
Sobota, 26.1. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 27.1.
6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (dekan Kristo Srienc)
18.10 -18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 28.1.12. Tischlerjeva nagrada akad. slikarju Valentinu Omanu
Torek, 29.1. Partnerski magazin
DoAef Jan,
Spored za 27.1.1991, ob 13.45 uri
*	Podelitev 12. Tischlerjeve nagrade akademskemu slikarju Valentinu Omanu
*	Dvojezičnost v mestni hiši občini Pliberk
*	Gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor s pravljico o Velikanu mrazaku
*	..Srebrni" tajnik Krščanske kulturne zveze - Nužej Tol-maier 25 let organizira kulturne prireditve
*	Dvojezični pouk za šolske nadzornike
*	Mednarodna ljudska smučarska tekma za ..Karavan-škega medveda"
*	V spodnjem kraju Podjune še danes pletejo ..korpe"
*	Gabrijel Lipuš: Spomenik - video klip
SODOBNA SLOVENSKA LITERATURA NA KOROŠKEM V ZNANSTVENEM PRETRESU
V prvi oddaji - pripravila jo bosta dr. Franc Merkač in Horst Ogris - bo dr. Boris Paternu razpravljal o izhodiščih in značilnostih slovenske sodobne literature na Koroškem. Naslov njegovega predavanja je: Problem zavrtosti in svobode v sodobni slovenski koroški književnosti.
Knjigarna „Drava - Naša Knjiga" išče za knji-gotrštvo
vajenca/vajenko
in/ali
pomočnika/pomočnico
in/ali
knjigotržca/knj igotrškinj o Pogoj znanje slovenskega in nemškega jezika Oglasite se po telefonu (0463-55464) ali osebno v knjigarni "Drava-Naša Knjiga", Paulitschgasse 5-7 9020 Celovec
Zvezna gimnazija in zvezna reaina gimnazija za Siovence v Ceiovcu Trof. Janežičev trg 1
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1991/92 v gimnazijo, prijavijo takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 11. do 28. 2. 1991, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so vsak dan od 7.30 do 16. ob petkih do 13. ure. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem državljanstvu.
2.	Sprejemne izpite bo treba prijavljemu učencu opravljati le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 3. julija 1991.
3.	Konec maja 1991 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof. Janežičev trg 1, 9020 Celovec/Klagen-furt.
l)v. sv. dr. Regmald Vospernik). r., ravnatelj
SŠZ vabi v semestratnih počitnicah na smučanje in snowboarding
v kraj svetovnega prvenstva v alpskem smučanju 1982, v Schladming in okolico s smučišči Hau-ser-Kaibling, Planai, Hochwurzen, Reiteralm, Dachstcin.
Enotedensko smučanje bo v času od sobote, 9., do sobote, 16. febuarja 1991.
Cene: (za 7 polpenzionov):
2450,- odrasli v sobah s prho 1960.- otroci do 12 let v dvoposteljnih sobah pri starših, sicer popust 10% na ceno odraslih 2310,- odrasli v sobah brez prhe (topla,
mrzla voda)
1850.- otroci do 12 let (isti pogoji)
Cene: za 6-dnevno vozovnico (78 vlečnic, vzpenjač in skibus):
1310- odrasli 830.- otroci do 15 let
V dopoldanskih urah bodo udeleženci lahko uživali na izletih, se udeleževali pouka smučanja in snowboardinga pod strokovnim vodstvom prof. Antona Malleja, Riharda Kunčiča, Danila Prušnika ter Anice Wiegele (prispevek 200.-).
Prijave sprejema PnsujUniea-Bank Celovec, BahnhofstraMel, z naplačilom 1000 šil. na konto štev. 1-03.(129.11 (upoštevajoč vrstni red).
Terme Zreče najmtajše zdraviltsce



Unior v Zrečah je obogati) turistično ponudbo Stovenije, ko je pred kratkim odpri in preda) naj-m)ajše slovensko zdravilišče Terme Zreče.
Zdravilne lastnosti termalne vode (vrelčna temperatura je 34,10 stopinje C), narekujejo osnovno dejavnost Term Zreče. Osnovne indikacije: degenerativna revmatična obolenja, stanja po poškodbah in operacijah gibal, psiho-nevrotske motnje s telesno simptomiko in nekatera psihosomatska stanja. Poleg osnovnih metod zdravljenja pa bodo v Terma! Zreče v moderno opremljenih prostorih izvajali še mehano, elektro termo in kineziterapijo. Z vrsto dodatnih programov in v tesni povezanosti z
višinskim klimatskim področjem Rogle pa bodo slehernemu gostu zagotovili prijetno in zdravo bivanje ob vznožju Pohorja.
Nastanitvene zmogljivosti v hotelu Dobrava s 104 posteljami in terapevsko-rekreacijski del kot novogradnja sta povezana s komunikacijskim hodnikom in delujeta kot celota. Poleg terapevtskih prostorov za termo, hidro in kineziterapijo s približno 700 kvadratnih metrov so na voljo še terapevtski bazen, rekreacijski bazen, kjer je temparatura vode 33 stopinj C, otroški bazen, savna, turška kopel, zimsko-letni zunanji bazen s 780 kvadratnih metrov vodne površine in temparaturo 34 stopinj C.
Avsfr/jke /n /3vsfr//c/ so s 35,2 /lira /efne potrošnje v/na po oseb/ v zgornji fref//n/ evropske /esfv/ce. Lansko /eto so avstrijski vinogradniki obrat/ in pride/a/i oko/i 3,12 tn/7/jona hektolitrov vina, toda v izvozu še do/go niso izkoriščene vse možnost/ oz. evropski in svetovni trgi. Trenutno znaša de/ež izvoza /e 3 odstotke povprečne avstrijske /etine. Avstrijska družba za marketing z vinom jOl/VMj seveda načrtuje, da bi se ta skromen odstotek že v krajšem času zviša/ na 20 odstotkov.
Tomo Česen, č/ovek, k/ je prvi premaga/ južno steno 8515 metrov visokega Lhofseja.
V četrtek, 24. januatja, v Modestovem domu v Cetovcu:
Tomo Česen - junak južne stene 8516 metrov visokega Lhotseja!
M/ povuhiio .Sinvet/skegu vest/tiku, .Sinvet/.skegu p/uuiu.skegu tlruštvu v Celovcu /er sk//pMo.sti/Miutiit/sk/h organizacij ...S'Alt)" ho jutri, v četrtek, 24. januarja, oh 19.80 ur/ v A7otie.stove/// dontu v Celovcu predava/ Ton/o Če.seu. eden nnj.s/nvnej.tih in /;up/.spe.š//ej.ših alpinistov /.sel/ ča.sov.
S solo-vzponom preko južne stene 8516 metrov visokega Lhotseja je Tomo Česen kronal prizadevanja in napore generacije slovenskih alpinistov, ki se je pred dobrim desetletjem precej pred časom spopadla s steno, katero je svetovno priznani južnotirolski alpinist Messner ocenil za problem prihodnjega tisočletja. Česnov vzpon, katerega boste jutri lahko podoživeli ob dia-pre-davanju, je spremenil pojmovanje o skrajni možni meji v alpinizmu. Verjetno je danes to mejo sposoben pomakniti više le Tomo Česen sam.
Slovenski vrhunski alpinist sc je rodil 5. novembra 1959 v Kranju. Že v rani mladosti ga
je pot zanesla v gore in s 16 leti med alpiniste. Na stotine preplezanih kilometrov ga je vodilo od Julijcev, preko Dolomitov in Centralnih Alp. do Andov in Himalaje. V ekstremno težkih prvenstvenih smereh plezalnih vrtcev, v zasneženih stenah Julijcev, v odbijajočih vesinah skrajno težavnostnih Centralnih Alp in v brezmejnih razsežnostih himalajskih vrhov sc je razvil v izrednega alpinista, ki sodi v sam vrh svetovne alpinistične elite.
Vzporedno s svojim alpinističnim razvojem pa sc je izoblikoval v odločno, načelno in samosvojo osebnost, ki jo ceni vsa svetovna alpinistična javnost.
Ne zamudite te edinstvene priložnosti spoznavanja najvišje stopnje alpinizma na svetu; - pridite jutri, v četrtek, 24. januarja na enkratno predavanje Toma Česna v Celovec. Režijski prispevek znaša za odrasle 50, za mladino pa 20 šilingov.
^NSK! ATLETSK. ^
ms Mm
:Kg^.9.2.1W!S20.00 PR! Š0ŠIAMU
v Gobovtkj / in GtobMniti
SPOMIN
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
ŠAHOVSKA RUBRIKA ureja Silvo Kovač
NE V ŠPORTU
/?uz<7iru//;i r?/fhuMiz/?ti zuotruj siovet/.ske /;uro/h/o.s-/uc .sku/mo.s/i nu Aoroške/// sc zlu/ žc resno ogrožujc /tuli uuše športne .s//;/kt;/re. To .sc je uu žu/o.st pokuzu/o /zreteki/ te/ie/; /;u nekem Mc/br-M/uh/CM/ .se.s/uMku MCZUč/o-vol/M/i/ športnih juukcioMur-jev v Celovcu.
iVeku/e/7 /ul //jih so hotel/ .si/Murijo, t/u tuko iMieMovutti koortliMucij.sk/ o tih or v .svojcu/ proručuM//, ki go je pretilo ž/7 .Siovet/iji, zu slove/zsk/ šport Mu Aorošken/ t/i pretl-vit/ei //iti .šii/Mgu, z/oruhiti zu u.stu//ovitev vzporet/MC s tresoč športne orgut/izue/je koroških .Siovet/tev, ker .Sio-vet/sku .športuo zvezo rti po-
pustilo preti priti.skoM< pro-vizor/čt/egu AT) A.S. k/ hoče hiti v.seu/ogoČMO zustt/pstvo koroških ,S7ove//cev, sevetiu turi/ siove/;.skih šport///!/ kht-hov ir/ t/ruštev. S.^Z se je v /št/ .sopi tt/tli očitu/o, t/u je huje strur/kursku. čepruv je vAukoru/tr očitr/o, t/u se r/je//o r/utlstrur/kurstvo zrco/i že v se.stuv// preti.seti.stsu te orgur/izucije.
Tt/.sk//.s r/ove - po/itiČMo //.srr/erjer/e - po/urizucije r/u potiročju športu rr/eti koro-škiu/i .S/ovfMti je k sreči spoti/etei, zhruni junkcio-Mt/rj/ so se vsi izrekli prot/ po/itizuciji ir/ polurizuc/j/ ter ju.s//o otlklor/ih //.stur/ovitev t/ruge strešr/e športr/e orgur/i-zuc/je.
Dogovorih pu .so se tut/i, tiu r/uj .Slo ver/iju r/ept/sretlr/o - ir/ r/e preko er/egu oh tiru-gegu AT)A.S oz. eMCo/itiruge poiitičr/e orgur/izucije - potl-piro športr/o tiejuvr/o.st oz. športr/e orgur/izucije koroških -Slovencev ir/ tuko prepreči t/otioter/ rt/zcep u/etl koroškitr/i 57over/ci.
1'reti.setir/ik .Slover/.ske športr/e zveze tir. Tuti vik Dr//rr/l se je .s teu/i ju.s//ir//i /zhotiišči včeruj pogoju/ ,s pr/.stt/p/irr/i politiki v .S/ove-rt/ji. Cputi je, tiu ho.sto tuko n/inister zu ,S/overtce po .svetu tir. Du/or kot t//ti/ rr/ir/i.ster zu šport tir. Vencelj /tpoštevulu u/r/er/je .s/oven-.skih športr/ih j//r/kcior/urjev rtu Aoroškerr/.
Rešitev nature št.: HO
Po na videz izsiljenem nadaljevanju l...Th8? bi beli lahko preprosto nadaljeval 2.Lb2! in črni je pred porazom. Le z nenavadno,vendar aktivno potezo L..Tc7!! črni prepreči vse napadalne grožnje belega in dirigira obe beli figuri. Po 2.Dc7: je beli 2...D13+ matiran. Enako je beli po 2.Tc7: matiran s potezo 2...Dd) mat.
Šahovska naloga š(.: S!
Schlosser - CSOM. Budimpešta 1990
Na diagramu je pozicija iz zgornje partije. Prednost belega je v odprti in s trdnja-
vama zasedeni 1 liniji ter pritisku belih figur na črnega kralja, ki je trenutno še na varnem.
Kako je belemu, ki je na potezi, uspelo učinkovito razbiti obrambo pred črnim kraljem in ga postaviti pred mat, je tokrat naloga reševalcev.
a h c d e f g h