oí asilo
štev. 37 — Letnik IV. PTUJ, 21. sept. 1951 Cena din 5-
Poštnina plaCana v gotovini
üredníítTO lo uprava Ptuj MLO, 11 aadstropj« — Telefon
6te» 156 — Čekovni račun pri Narodni banki Ptuj Ite*.
643-90322-0 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ured-
niik Vrabl Jože — Rokopisov ne vraćamo — Meeećna
naročnina od 1. maja 1951 dalje 20 din. celoletna naročnina
208 din. Naročniki, ki lo plačali din 156.— za celo leto,
doplaöajo din 52.—-- Tiska Mariborska tiekama.
'a;
Igg konfsreiîd OF v Ptuju
je bik konkretna diskusija
1;
Va konferenci predsednikov in sekre-
Lrjev vaških odborov OF v četrtek,
'iie 13. septembra t. 1. v Ptuju v Tito-
Cm domu je govoril predsednik Okraj,
^bora OF tov. Franc Leskovec o nuj-
ir intenzivnejšega političnega dela
^tjed ljudstvom v ptujskem okraju zlasti
Kede na novi finančni zakon in na
[stale nove zakone. O političnem delu
Lontnih odborov na vaseh je dejal
¡Eed drugim sledeče:
!.%Smatram za eno največjih napak
.kaSih organizacij, da ne tolmačijo pra-
.roćasno ukrepov, ki so v zvezi z našo
.r-aditvijo socializma. Ce bomo dosegli
; naših organizacij to, da bodo pravo-
igtno in pravilno nastopale na terenu,
ž,omo napravili velik korak naprej, ki
i 1)0 dejansko predstavljal tudi ogromen
Napredek v izgradnji socializma. Mi-
1 [lim. da je osnovna napaka vaških funk-
, rionarjev, da čakajo, da bodo ob vsakih
Novejših ukrepih prišla tolmačenja iz
Okrajnega komiteja KPS, namesto da
bi takoj nastopili na terenu in tolma-
čili ljudstvu navodila in pojasnila iz
dnevnega časopisja. Reakcija poskuša
poglabljanje demokratizacije pri nas
po svoje tolmačiti. Upoštevati moramo,
kdo predstavlja pri nas reakcijo in da
so to le tisti elementi, ki jih je naša
oblast gospodarsko razorožila in tudi
zmanjšala njihov prejšnji vpliv na
okolico; zato še vedno rovarijo. Dokler
bomo tej reakciji pod firmo klera ali
nekaterih vaških nadutežev dopuščali,
da bi oni prvi tolmačili stvari na terenu,
tako dolgo bo naše politično delo na
terenu težavno. Reakcija ne dela od-
krito, temveč podtalno, zato tudi laže
spravlja netrdne ljudi na svoja stran-
pota. Ne prizanašamo nikomur in ne
moremo dopuščati, da bi ostala kleri-
kalna reakcija nekaznovana, ko pa na
drugi strani kaznujemo ljudi iz vseh
ostalih stanov, oficirje in civile, ki se
pregrešijo zoper naš družbeni red, če-
tudi so predstavljali v času NOB pre-
dane borce in dobre ljudi. Mi ne za-
htevamo od cerkvenih predstavnikov,
da sodelujejo v oblasti, ampak zahte-
vamo, da so do države lojalni, da vere
ne izrabljajo v protiljudsko delovanje.«
Tov. Leskovec se je ustavil tudi na
nekaterih organizacijskih slabostih, ki
škodujejo aktivu masovnih organizacij.
Dejal je: »Imamo v OF še poedince, ki
ne spadajo v te vrste. Vanje so se vri-
nili iz koristoljubja. Takšne ljudi je
treba odstraniti iz OF, ker pomenijo
samo suhe veje. Pod firmo frontnega
odbora lahko taki ljudje več škodujejo
kot koristijo. V OF je mesto samo za
poštene ljudi. Ne smemo biti ozko-
grudni. Boljše je, da imamo v OF
manjše število članstva in to zaved-
nega, kakor pa da bi imeli zraven njih
še take, ki bi kvarili ostale. Vsak po-
šten državljan ima svoje mesto v OF,
ki je bila v vojni in po osvoboditvi
organizacija, ki ima največ zaslug za
osvoboditev izpod okupatorja in za
izvedbo naše revolucije. Včasih obsto-
jajo izgovori, da se z ljudmi ne da
politično delati. To ne drži. Ljudi je
treba vzeti take kot so. Tudi pri slabem
je treba začeti, začeti s pravilno obliko
dela, treba je biti iznajdljiv.«
Po končanem govoru je pozval na-
vzoče funkcionarje na diskusijo o vseh
vprašanjih.
K diskusiji se je oglasilo veliko šte-
vilo funkcionarjev s terena. Govorili so
predvsem o pojavih, ki jemljejo poli-
tičnemu delu vso širino. Pomanjkljivost
povezave med odborom OF Domava
in Okrajnim odborom OF kakor med
MLO Ormož in OF Ormož, nezdravi
pojavi v odboru OF Sedlašek, neupo-
števanje priporočil ali odklonitev va-
ških odborov pri raznih gospodarskih
interesih poedincev na področju Maj-
šperka, težave prepričevanja o moder-
niziranju vinogradništva v Halozah,
razlaga o življenjskih pogojih v ino-
zemstvu in tamkajšnje oblike gospo-
darjenja ter diskusija o drugih vpra-
šanjih je dokazala, da je na podeželju
nešteto problemov, ki jih poedinci ne
morejo reševati niti jih ni mogoče
skupno pravilno rešiti brez temeljitega
političnega dela.
Diskusija je bila zelo objektivna in
konkretna in je odražala resni interes
funkcionarjev, da bi se politično delo
izboljšalo.
Na konferenci so bili tudi objavljeni
tekmovalni rezultati in izid nagraje-
vanja za 10. obletnico OF, ko so bili
VOOF Hajdina, Mestni vrh. Domava.
Stojnci, Stmišče nagrajeni s knjižni-
cami. VOOF Vičava z radio aparatom,
VOOF Zavrč in Pavlovci sta prejela
prehodno zastavico lOOF, dočim so
prehodne zastavice OOOF prejele orga-
nizacije Hajdina, Stojnci, Stmišče-
Gradis, Mestni vrh in Vičava.
Glede na pobiranje članarine spadajo
med najboljše odbore VOOF Borovci,
Gajevcl, Pušenci, Zlatoličje, Polenci,
Lasigovci, Skorišnjak, Loperšice in
drugi, med najslabše pa spadajo Bu-
kovci, Cirkovci. Slavšina, Njiverce,
Hajdoše, Majšperk-vas, Starše, Staro-
šinci in drugi.
Pri sprejemanju novih članov so se
doslej najbolj izkazali VOOF Hum,
Gruškovje, Mestni vrh. Majski vrh,
Levajnci, Stmišče-tovarna. Na novo je
sprejetih nad 1700 novih članov.
Na koncu konference so bili še for-
mulirani okvirni sklepi za bodoče delo
VOOF, ki so bili naknadno razposlani
vsem odborom OF v okraju.	SV.
KDZ iz ptujskega okraja
in 500 var^onov krompirja
za tržišta v Sloveniji
Upravni odbor Sklada za mehaniza-
cijo in investicij^o graditev zadružne-
ga kmetijstva je obravnaval v Ptuju
pred kratkim o važnih predlogih za-
j dmgter jih je po diskusiji večinoma
1 tudi potrdil.
V ospredju vseh predlogov je bil
predlog Sklada, da s'tavijo KDZ Sobe-
tinci, Moškanjci in Trniče ter ostale
KDZ trgom v Sloveniji na razpolago
jakih 500 vagonov krompirja po din 8
a kilogram, za preskrbo delavstva in
nameščencev s krompirjem po nizkih
cenah. Med važne predloge je spadal
tudi predlog po toči oškodovanih za-
drug, da jim sosednje zadruge odsto-
pijo nekaj žitaric. Tako bi naj KDZ
Moškajnci dobila od KDZ Cvetkovci
določeno količino žitaric. Zraven tega
naj bi direktor sklada kupil 10 vagonov
žita v zamenjavo za les. Za zadruge bo
potrebno nabaviti in razdeliti 10.000 kg
;ečmena. Pri jesenski setvi bi morali
vooátevati predlog glede 30-oustotiie iz-
pbe zemljiška za žitarice, 30 odst. za
bkopavine in 30 odst. za krmske rastli-
ne. Med žitaricami naj bi prevladovala
pšenica, med okopavinami pa krompir.
Izvajanje sprejetih sklepov zadeva
ra težave le v tistih zadrugah, kjer
med članstivom KDZ in odborom ni te-
kočega in sporazumnega reševanja go-
spodarskih vprašanj.	MK.
Odborniki KDZ Gorišnica
so potrdili več predlogov
! zadružnikov
Upravni in nadzorni odbor KDZ Go-
rišnica sta na zadnji seji razpravljala
predlogih zadružnikov glede dovršit-
ve košnje, spravljanja lesa iz Haloz,
g^ede čiščenja mesnice in govejega hle-
va, svinjakov in skladišča v Zamuša-
^•h, dela na polju in drugih nujnih
üelih. Na tej seji so razpravljali tudi
0	želji Petka Antona iz Tibolc, da se
vrne v zadrugo vložena zemlja ter
^ taznih manjših predlogih zadružni-
kov,
j debati o vseh teh vprašanjih so
1	^fejeli večino predlogov, ki so ob času
ooiave že več ali manj realizirani. Pe-
Anton bo lahko sam izrabljal v
Jädrugo vloženo zemljo šele po 25 maju
1952_
Po sklepu te seje bo KDZ Gorišnica
"sbavila za svoj tovorni avtomobil re-
^^^vnih delov za 50.000 din, nakar bo
''^'^goče kompletirati tovorni avtomobil.
KDZ bodo prodale krompir
po din 8 — za kg
J^ečje KDZ s področja ptujskega
¡«raja (Trniče, Sobetinci in druge) bo-
ij dobavile do 30. oktobra ♦ 1 Trgov-
'•^emu podjetju zadružnega sklada Ra-
'^vljica, sedež Jesenice, za preskrbo
^rnkajšnjih delavcev in nameščencev
600 000 kg krompirja po ceni 8 din.
^ Taka skrb za delavce in nameščence
Jesencah in Radovljici je nedvomno
°djetjem v Ptuju velika vzpodbuda za
ravočasno nabavo krompirja, ki ga
kupovali ptujski prebivalci. Iz-
^snje prejšnjih ,let s preskrbo krom-
^'^ja zahtevajo od podjetij, da se pra-
jp.^^sno in na pravem mestu ter ob
•i^ernih cenah izkažejo.	-Pz-
zaseifanju ®00F bodo obravnavali
tekoča gospodarsko polüicna vprašanja
^ Pondeliek, 24. sepl. 1951 bo ob 8. uri v Pluju
^ dvorani Mestnega ljudskega odbora
Nasedanje okrajnega odbora
osvobodilne fronte
pi
'anom OJcrajnega odbora OF so razposlana osebna povabila.
iz pisarne 00 OF Ptuj
Had 87.000 obiskoveilcev
si je ogledalo П. okrajno gospodarsko razstavo v Ptuju
v nedeljo, 16. septembra t. 1. je kon-
čala II. okrajna gospodarska razstava
v Ptuju, ki jo je obiskalo nad 87.000
domačinov in gostov s področja Slo-
venije, sosednjih republik FLRJ, iz Ita-
lije, Avstrije, Zapadne Nemčije, Svice
in Amerike, ki so ustmeno ali pismeno
potrdili v spominski knjigi o tej raz-
stavi, da občudujejo uspehe v sociali-
stičnem izgrajevanju tudi tega predela
naše domovine. Dobesedno so se o raz-
stavi tako izrazili:
Pridružujemo se Izjavam, ki so poda-
ne na prednjih straneh. Razstava nas
je iznenadila tako po okusu, izbrano-
sti, tehnični izvedbi in kakovosti raz-
stavljenih predmetov. Razstavnemu od-
boru in razstavljalcçm čestitamo k do-
seženim uspehom. Razstava je ena naj-
lepših okrajnih razstav,
Preds. IO OLO Radovljica
Tajnik IO OLO Radovljica
Presenečen nad vzomo organizacijo
te bogate gospodarske razstave Vam
iskreno čestita in želi še več uspeha pri
bodočem delu, tovariš iz okraja Celje-
okolica.
Sekretar OK KPS Celje-okolica
Andrej Petelin
Spominjam se Vaše I. razstave in
ugotavljam velik napredek, za kar Vam
čestitam, predvsem čestitam organiza-
torjem razstave, kakor seveda tudi raz-
stavljalcem. Seveda pa mora postati
naša lokalna gos^darska dejavnost še
mnogo pestrejša in obsežnejša, kar bo
dajalo razstavi iz leta v leto bogatejši
izgled — kot odraz napredka pri na-
^ daljnji graditvi socializma.
Predsed. vrhovnega sodišča Ljubljana
Hočevar
Za drugo gospodarsko razstavo So s®
razstavljalci in razstavni odbor zelo
potrudili. Napredek je zelo viden, kar
nam garantira, da bo vsaka razstava
boljša in da bo dala pobudo tudi dru-
gim okrajem inoie samo okrajem, tem-
več tudi naslednji republiški razstavi
Od razstavljalcev moram še posebno
pohvaliti Mestno pletarno, Mestno
mizarstvo in Tovarno perila ter kme-
tijstvo.
Glavni dir. direkcije za ind. in obrt
Stopar Viktor
II. gospodarska razstava in njen na-
predek od preteklega leta predstavlja
brez dvoma lep rezultat dela na polju
dviga lokalne gospodarske dejavnosti v
okraju. Kljub napredku kmetijske pro-
izvodnje v delovnih zadrugah, ki se
jasno odražajo na razstavnih prostorih
sem prepričan, da bo III. razstava v
letu 1952 prikazala še močnejši razvoj
delovnega zadružništva, ki bo postalo
vzor ostalim agrarnim okrajem repu-
blike.
Pomočnik dir. glav. dir. za zadr. kmet.
Žagar Zoran
Ogled razstave v Ptuju, ki je skrbno
aranžirana, obsežna in jako lepa, kaže
na veliko prizadevanje vseh sektorjev
gospodarstva za izboljšanje kvalitete,
razširitev sortimenta in zadovoljstvo
potreb potrošnikov. Posebno posrečena
je odločitev prirediteljev, da se raz-
stavljeno blago tudi prodaja in se je
s tem razstavljalcem nudila prilika
kupčij, obiskovalcem pa nakup. Števil-
ni obisk dokazuje, da je ptujski okraj
z razstavo močno razgiban in da tudi
izven mej okraja vzbuja zanimanje.
Prirediteljem in razstavljalcem za nji-
hov trud vse priznanje in čestitke.
Kolektiv Glavne direkcije industrijskih
servisov LRS, Ljubljana
Ponosna sem na svoj narod, kateri je
pokazal na tej razstavi svoj napredek.
Želim, da bi uspel v vseh svojih na-
črtih in prepričana sem, da bo.
Theresa Gerzel, Aliqrippa, Pa. USA.
Gertrude Bizyak, Ellwood City Pa. USA.
Vzorna organizacija in kvaliteta iz-
delkov II. okrajne razstave Ptuja, je
znak požrtvovalnega dela in stremljenja
za napredek in izvršitev nalog, ki jih
pred nas postavlja ljudstvo in naša
Partija s tovarišem Titom na čelu.
Organizatorjem razstave vse priznanje.
Predsednik IO OLO Maribor
Razstava je skrbno pripravljena, pri-
kazuje aktivnost delovnih ljudi v okra-
ju Ptuj in daje jasno perspeKtivo na-
daljnjemu socialističnemu razvoiu ptuj-
skega okraja. Razstava je dala odnosno
daje našemu delovnemu človeku mesta
in vasi polno pobud za nadaljnjo bor-
bo v tej smeri. K uspehu razstave vsem
razstavljalcem in sodelavcem iskreno
čestitamo.
Globačnik, preds. 10 OLO Marier
Ulrih Tone, sekretar OK KPS Ma-
ribor-okolica
Razstava je skrbno pripravljena in
je dokaz sijajnega rezultata prilega
dela in naprednega stremljenja. Hkrati
nam ta razstava nudi prve bogate sa-
dove našega skupnega dela v sedanjo-
sti in kaže vsem v naprej našo lepo
bodočnost. Okraj Ptuj napreduje v go-
spodarskem in kulturnem oziru prav
vidno. Čestitam odboru, ki je organizi-
ral razstavo ia vsem sodelavcem na
razstavi. Zahvaljujem se za prijazen
sprejem in za spremljanje v prostorih
razstave.
Podpreds. Prezidija Ljudske skupščine
Slovenije
Ivan Regent
Se nikdar nisem bila v nobeni tuji
državi tako prisrčno sprejeta kot v Ju-
goslaviji. Moje letošnje počitnice mi
bodo gotovo ostale v najlepšem spo-
minu. Na Ptuj bom stalno in posebej
rada mislila.
Sef trg. agencije za Jugoslavijo'
Norma Etten, Zürich, Švica
»Čestitam organizatorjem razstave in
vsem, ki so prispevali k odlični in bo-
gati vsebini razstave. Uspehi, katere
kažejo KDZ, predvsem Osojnik in So-
betinci pa tudi nekatera državna po-
sestva, naj bodo vzpodbuda vsem za
neumorno delo na socialistični rekon-
strukciji naše vasi, ki delovnemu člo-
veku na vasi in v mestu zagotavlja
boljše in lažje življenje. Prav tako naj
bodo vzpodbuda uspehi mestnih obrt-
nih obratov, domače obrti in lokalnih
podjetij za še večji razmah socialistič-
ne obrti in lokalne dejavnosti, ki bosta
obogatili in olajšali delovmemu člove-
ku življenje.
Prav tako želim mestu Ptuju, da v
bodoče pokaže tudi na področju komu-
nalne dejavnosti kakor na lokalni de-
javnosti čim večje rezultate v dvigu
svojega standarda Veliki obrati, kot so
Stmišče, Majšperk, bodo poleg KDZ
brez dvoma bistveno pripomogli k na-
glemu utrjevanju dosedanjih uspehov
in nadaljnjemu razvoju socializma v
tem najbogatejšem okraju naše re-
publike.«
Kraigher Sergej
podpredsednik vlade LRS
»Čestitam razstavljalcem k res veli-
kemu uspehu. V primerjavi s podobni-
mi razstavami v okrajih moram pri-
znati, da bi težko kdo odvzel ptujske-
mu okraju prvenstvo. To dokazuje, da
se je v zadnjih petih letih razvila pri
naših ljudeh živa želja ustvariti si z
boljšim delom lepše življenje. Pogum-
no po tej poti dalje v socializem!«
Polič Zoran
minister za finance LRS
»Razstavljalcem in vsem, ki so pri-
pomogli k temu, da je razstava tako
dobro uspela, iskreno čestitam! Poka-
zali ste, zdi se mi, največ, kar se je v
teh pogojih moglo. Razstava dokazuje,
da tudi ta predel naše zemlje lepo in
naglo napreduje, ter da odgovorni fak-
torji predvsem pa okraj, uspešno
usmerjajo in vodijo naše osnovne na-
loge. V teh dveh lètih, — od zadnje
razstave — ste dosegli mnogo, ti uspe-
hi pa naj vas vodijo tudi v bodoče, ko
boste dvigali objekte naše petletke in
spreminjali to zemljo predvsem v na-
ših KDZ v še plodnejšo, ki nam bo v
stanju dajati to, kar od nje pričaku-
jemo. Ob takih nadaljnjih uspehih,
bomo vsi srečni, posebno tisti, ki nam
je ta košček domovine še posebej pri
srcu. Ti uj^ehi bodo tudi ogromno pri-
pomogli k prevzgoji človeka v teh pre-
delih. Zato pa še enkrat vsem tistim,
kii so to veliko in težko delo tako dobro
opravili, iskreno čestitam!«
Simonič Franc
direktor Glavne uprave za kmetijstvo
LRS
Trgovski pomen te razstave so znala
pravilno uveljaviti številna podjetja —
razstavljalci, ki so poskrbela za kultur-
no postrežbo obiskovalcev in tudi za
prodajanje kvalitetnega blaga. Med
temi So ves čas dosegala najvidnejše
uspehe podjetja: Mlekarna Ptuj, Mest-
ne obrtne delavnice, Pletarna Ptuj,
Sadje-vino Ptuj, Slovenija vino, za-
druga Osojnik in Potrošniška zadruga
Ptuj. Gostinski obrati so prestali z
uspehom preizkušnjo, kar dokazuje ve-
uko število obiskovalcev.
Nad 40 razstavljalcev z diplomo in
nad 60 razstavljalcev s priznanjem do-
kazuje, da sta več desettisočglava mno-
žica in ocenjevalna komisija kritično
ocenjevali vse razstavljene izdelke ter
odnos razstavljalcev — proizvajalcev
do potreb socialističnega človeka in do
njegovega življenjskega standarda. Na
razstavi ponazorjena sposobnost in
zmogljivost državnih, zadružnih in pri-
vatnih podjetij in obrtnikov daje vsa-
komur možnost, da si izbira pri nabavi
in naročilih med najboljšimi najboljše
proizvajalce in njihove izdelke, da daje
prednost kvalitetnim izdelkom ter s tem
neposredno vpliva na socialistično pro-
izvodnjo.
Močna propaganda p^tom vseh
razpoložljivih propagandnih sredstev,
predvsem pa potom okusno pripravlje-
nih razstavnih plakatov, radia, central-
nega in lokalnega tiska kakor tudi agi-
tacija obiskovalcev med sodelavci po
obratih in podjetjih širom Slovenije in
sosednje republike Hrvatske je izvršila
uspešno svojo nalogo, saj je segla tudi
preko meja, kar potrjujejo številni go-
sti iz Avstrije, Zapadne Nemčije, Itali-
je, Francije, Anglije, Svice in Ameri-
ke. Zgodovinska važnost Ptuja poveza-
na z gospodarsko sposobnostjo je zašlo,
vela z vsemi znamenitostmi širom repu-
blike Slovenije in drugod in se tudi
praktično uveljavila.
Za materialno platjo te razstave ni-
kakor ni zaostajala kulturna plat. Pev-
ski nastopi, folklorne točke, koncerti
lokalne in vojaške godbe, zabavni spo-
red in ostale točke kulturnega sporeda
svekakor zaslužijo, da bi jih kdo po-
drobneje opisal ter da se tudi za ta
dela priznajo in razdelijo diplome in
priznanja.
Končno se bo treba nekoliko pomu-
diti pri finančnem efektu razstave, ko
bo sestavljen obračun ter razdelilnik
finačnega prebitka.
Vse izkušnje s te razstave, njen go-
spodarski in kulturni efekt bo nedvom-
no dragocena podlaga za bodočo raz-
stavo v letu 1952 s pomenom VELIKE-
GA SEJMA.
Razstavljalci, razstavni odbor in pro-
daj alski aparat so uspešno izvršili svo-
jo nalogo in jim glede na dosežene
uspehe čestitamo.	V. J.
Vrnila se Je mladinska delovna
brigada ^^Jožeta Lacka''
v soboto, 15. septembra t. 1. zjutraj
se je vrnila po dvomesečnem delu na
mladinski progi Dobo j—Banjaluka II.
ptujska mladinska delovna brigada
»Jožeta Lacka«. Ob povratku je 55 od
sonca ožganih brigadirjev s pesmijo po-
nosno koraj^alo po ptujskih ulicah, pred
njimi pa je plapolala zastava s štirikrat
udarne in enkrat pohvaljene brigade.
Brigada je štela ob svojem odhodu
63 brigadirjev ter je častno izvršila
svojo nalogo. To dokazujejo diplome
in priznanja, ki si jih je priborila ne
samo pri fizičnem delu, temveč tudi v
ostalih področjih udejstvovanja. Briga-
dirji so ob povratku ponosno predali
Okrajnemu komiteju LMS stiri di-
plome udarne brigade ter eno pohvalo,
diplomo o zavzetju tretjega mesta v
kulturno-prosvetnem delu +er diplomo
najboljše brigade v osebni in splošni
higieni. Vse to dokazuje, da so briga-
dirji imeli urejeno taborno življenje.
Iz ptujskega okraja je bilo v tej bri-
gadi 39 brigadirjev. Dva od teh sta
ostala na progi kot plačana delavca. V
brigadi je bilo razglašenih 6 udarnikov,
24 je bilo pohvaljenih, od teh trije
udarniki in 14 pohvaljenih iz ptujske-
ga okraja. Za kulturno prosvetno delo
je bilo 9 pohvaljenih — 6 iz ptujskega
okraja. Razen tega je bilo 5 pohvaljen-
cev v fizkulturi iz ptujskega okraja med
vsemi šestimi. V predvojaški vzgoji so
se odlikovali štirje ptujčani.
Kot prva brigada »Jožeta Potrča«,
tako je tudi ta brigada dokazala, da sto-
pajo iz ptujskega okraja po poti mla-
dinskih brigad, ko so se od proge Brčko
—Banoviči v letu 1946 pa vse do danes
vračale z delovnih akcij v ponos mla-
dinski organizaciji. Da je to res, doka-
zuje 68 pohval in raznih diplom, ki so
jih razn€ brigade iz ptujskega okraja
pridobile v šestih letih mladinskih de-
lovnih akcij.
Tretja skupina mladincev iz ptujske-
ga okraja bo odšla v sestavu I. vzhod-
no štajerske brigade »Katje Rupena«
na mladinsko progo. Tem bo sledila
zadnja skupina 54 mladincev, ki bodo
odšli 1. oktobra t. 1. Upamo, da bodo
mladinci tretje skupine dosegli prav
tako dobre rezultate, kakor vse dose-
danje brigade.	M. R.
25. oktobra bodo splošne
volitve v Veliki Britaniji
London, 19 septembra. Agencija
»Reuter« je izvedela od dobro obvešče-
nih parlamentarnih krogov, da bodo
25. oktobra v Veliki Britaniji splošne
parlamentarne volitve Predsednik bri-
tanske vlade Clement Attlee je o tem
obvestil člane vlade na današji seji mi-
nistrskega sveta. Kot vse kaie. bo par-
lament razpuščen 4. oktobra. Pričaku-
jejo, da bo uradno sporočilo o splošnih
parlamentarnih volitvah objavljeno da-
nes.
Pred ponovnim pogajanjem
Perzije z Veliko Britanijo
Harriman, posredovalec v sporu Per-
zije z Veliko Britanijo zaradi petrolej-
skih vrelcev, je izjavil, da upa, da se
bodo prekinjena pogajanja med obema
državama zopet nadaljevala.
V Perziji pa se je med tem priprav-
ljal atentat na predsednika vlade, ki
predstavlja nepomirljivega nasprotnika
izkoriščanja perzijskih petrolejsikih
vrelcev s strani Ariglo-iranske petro-
lejske družbe. Priprave na atentat so
pravočasno odkrili.
Stran 2
»PTUJSKI TEDNIK
Iz govora maršala Tita v Zadru dne 12. septembra t. L:
Tu smo in tu homo ostali
Ptuj, 21. sept. 1951
Tovariši in tovarišice, naSa država &1
je, kot veste, pridobila velikanski ugled
v svetu, tdko lued vojno kot po vojni
Storili smo vse, kar smo najbolje ve-
deli m ziialL Znan vam je spor, ki sme
ga imeli s SZ. S satelitskimi državami
nismo imeli spora, te so nam kar ¿ex
noč, tako kot jim je biio ukazano,
obrnile hrbet. Hoteli so nas kot državo
najmočnejšo ne po zemljepisnem ob-
segu ali številu prebivalcev, marveč po
duhu in morali, po nacionalni zavesti
in izredni zavesti našega proletariata
spraviti na kolena, da bi jim tako drugi
poleg njih na vzhodu padli kot zrela
nruška. Tega nismo mogli dovoliti, ni-
smo mogli dovoliti, da bi se odrekli
svojega lastnega jaza, nismo se mogli
odreči, da bi predvsem skrbeli za svoje
ljudi, za svoje državljane, ki so stoletja
in stoletja trpeli pod jarmom raznih
tujcev, ki so bili stoletja mučeni in ki
so si šele danes v tem velikem osvo-
bodilnem boju s svojimi lastnimi žrtva-
mi, krvjo svojih najboljših sinov in
hčera, priborili boljše življenje, da bo-
do sami gospodarili na svoji zemlji.
Temu se nismo mogli odreči, ker bi nas
preklele sedanja in bodoča gencracija
Sedanja in bodoča generacija bi nam
rekle, da smo največji izdajalci. Toda
mi, tovariši in tovarišice, nismo bili in
ne mislimo biti izdajalci. Ljubimo svo-
je Ijudstx'o, skupaj z n.jim živimo, sku-
paj г njim smo sc borili in se bomo
borili. Kakšna socialistična država pe
jp to, tovariši, ki obsega šestino zemelj-
ske oble, pa hoče tako ponosno drŽavo
kot je naša, spremeniti v bednega sa-
telita? To je nepravilno in tega nismii
dovolili.
Tovariši in tovarišice, na nas je bilo
naslovljenih že mnogo groženj in gro-
zili so nam z vsemi mogočnimi sredstvi.
Grozili so nam, da bomo izginili čez tri
mesece, čez šest mesecev, čez leto dni.
Tudi danes nam groze, da bomo izgi-
nili, vendar pa sedaj več ne postavljajo
roka. Verjamem, da jim je težko do-
ločiti rok, saj ga tudi nikoli ne bode
mogli določiti. Še smo tu, tovariši, in tu
bomo ostali. Zakaj pa smo tu? Zato.
ker je tu naše ljudstvo. Ce njega ne
bi bilo, če ono ne bi bilo z nami, tud:
nas ne bi bilo tu. Ce naše ljudstvo
odobrava tako naše stališče, tako našr
politiko, politiko neodvisnosti, enako-
pravnosti med malimi in velikimi drža-
vami, politiko, ki je zelo važna v med-
narodnih odnosih, globoko načelno po-
litiko, ki edina lahko ohrani mir na
svetu in prepreči vojno katastrofo, te-
daj to pomeni, da ne gre niti zame niti
za tovariše, ki so z menoj v vodstvu
marveč za enotnost misli naših naro-
dov. Glejte, to je tisto, kar bi oni mo-
rali razumeti, namesto da hodijo od
A'aršave do Bukarešte In drugod in da
vsakokrat nov minister ali general po-
navlja, da bomo jutri izginili. Ne bomc
izginili, tu bomo ostali, naše generaciji
bodo ostale tu.
Tito mladini na mladinski
progi:
Proga, pri kateri sedaj delate, bo
imela velik gospodarski pomen. O tem
vam ni treba mnogo govoriti, ker m
vam gotox'o že dosti povedali. Se dosti
prog imamo agraditi, še mnogo važnih
prog, ta vaša pa spada med najvaž-
nejše. ki snw jih hoteli graditi. S tem
ne mislim agitirati za druge proge, ki
jih bomo gradili, ker je samo po sebi
razumljivo, da ho tudi na drugih pro-
gah niladinsko delo najvažnejše, rad
pa bi poudaril, kolikšna je vrednost
vašega dela. Ta proga je del« vaših
rok in vi boste nanjo ponosni prav
zato, ker ste največ prispevali zanjo,
želel bi, da bi prišli sem in delili ta
ponos z vami tudi drugi mladinci, ki
še niso imeli prUožnosti za to, da bi
se ta objekt tako čimprej končal Kajti
proga, ki jo gradite sedaj, je pravza-
prav del velike magistrale, ki gre iz
Skoplja in bo povezovala s paralelno
črto Beograd z Zagrebom in Ljubljano.
Seveda bo treba progo nadaJjevati, da
bo ta del magistmle končan, vendar pa
je to eden izmed najvažnejših in —
lahko rečem — njen najtežji del.
lov. Aleksander Ranko vi č
o demokraiizadn našega kazensko
pravnega sistema:
z izdajo posebnega dela kazenskega
zakonika se smatrajo številni prekrški,
o katerih so sedaj razpravljali in jih
reševali v administrativno-kazenskem
postopku, za kazniva dejanja, ki sodijo
v pristojnost rednih sodišč. S lem je
bilo organom državne uprave prepu-
ščeno, da smatrajo za prekrške pravi-
loma samo takšne kršitve, ki so v bi-
stvu kršitve družbene discipline. Tako
se je bistveno spremenil tudi sam ka-
zenski sistem v upravno-kazenskem po-
stopku. Po novem kazenskem zakoniku
je bilo ukinjeno kot vrsta kazni po-
boljševalno delo, prav tako pa tudi iz-
gon. odvzem predmeta, s katerim je bil
storjen prekršek, opomin In ukor. De-
narne kazni, ki so prej dosegale višino
50.000 din, se smejo po predlogu osnut-
ka predpisati v najvišjem znesku
10.000 din. Namesto dosedanje kazni
odvzema prostosti, ki je bila lahko
predpisana do treh mesecev, določa
osnutek zaporno kazen največ do
30 dni. Novi predlog osnutka določa
samo dve vrsti kazni: denarno kazen
in zaporno kazen do 30 dni kot kazni,
ki se lahko predpišejo za prekrške.
V dosedanji praksi so stremeli za
tem, da se za sleherni in tudi najbolj
neznatni prekršek predpišejo najvišje
kazni, zdaj pa bodo imeli državljani
popolno jamstvo, da bo izrečena kazen
ustrezala stopnji kršitve discipline S
spremembami in dopolnitvami posa-
meznih členov zakona bodo državljan-
ske pravice zaščitene v večji meri
Of. IMI Kafieli o ШШ lislaiiiie
do revizije italijanske mirovne pogodbe •
na vprošanie dopisnikov v Beogradu:
»stališče vlade FLRJ glede vpraša-
nja revizije mirovne pogodbe z Italijo
je v mnogočem odvisno od razvoja
medsebojnih jugoslovansko-italijanskih
odnosov, zlasti pa od rešitve najvaž-
nejšega vprašanja v naših odnosih
z Italijo, namreč vprašanja Trsta. Tu
ne gre niti za kakšno postavljanje po-
gojev, temveč za preprosto dejstvo, da
utegne imeti revizija kakršne koli mi-
rovne pogodbe pozitivni učinek samo
v primerih, ko le-ta Izvira iz dejan-
skega sporazuma vseh tistih sil, ki so
neposredno prizadete s tako revizijo.
Ako tega ne bi bilo, tedaj bi lahko
revizija ohrabrila tiste sile, ki so od-
govorne za agresijo v preteklosti, pa
tudi tiste, ki se danes ukvarjajo z agre-
sivnimi načrti.
Maršal Tito je nedavno zelo jasno
izrazil našo željo, da bi celo z žrtvami
rešili sporna vprašanja z Italijo. Re-
šitev teh vprašanj bi odstranila mnoge
vzroke nasprotij, ki so imeli v pretek-
losti tako hude posledice za odnose
med Italijo in Jugoslavijo in ki so pri-
vedli tudi do agresije Mussolini je ve
Italije proti Jugoslaviji. Nasprotno pa
Jugoslavija na velesejmu
v Solunu
Na prvem povojnem velesejmu v So.
lunu sodeluje tudi Jugoslavija, ki je
razstavila samo izvozne predmete:
elektromotorje, transformatorje, vrtal-
ne stroje, črpalke za namakanje, kme-
tijske stroje, kemične izdelke, izdelke
precizne mehanike in usnjene Izdelke.
Jugoslovanski paviljon vzbuja veliko
zanimanje.
General Ridqwav na korejskem
bojišču
Vrhovni poveljnik sil Zdt4iženih na-
rodov na Koreji general Rídgway je
nedavno obiskal severnokorejsko boji-
šče, kamor je odšel, ne da bi kogar koli
o tem obvestil. General se je na boji-
šču sestal s poveljnikom osme ame-
riške armade.
bi nereševanje teh vprašanj popolnoma Cyg* atlantskeoa pakta 16 raZ-
onemogočilo uresničitev tistega vzdušja	...	, , . __«:•
pravljal o sodelovanju Nemčije
v obrambi Zahoda
Na zasedanju sveta Atlantskega pak-
medsebojnega miroljubnega zaupanja,
brez katerega si ne moremo niti za-
misliti, da bi utegnila biti revizija mi-
rovne pogodbe z Italijo v Jugoslaviji
pozitivno sprejeta. Pri nas bi utegnila
biti dobro sprejeta le kot pozitivni re-
zultat spremenjenih odnosov v tem
delu sveta, rezultat premagovanja sta-
rih ekspanzionističnih teženj proti ju-
goslovanskim narodom in ustvarjanje
enakopravnih, dobrih sosednih odnosov
med Jugoslavijo in Italijo.«
HosrileY Shcswcross, britanski
minister za trgovino
po ogledu zagrebškega velese^ma:
»Mi pozdravljamo prizadevanja Vaše
vlade, da svoje trgovinske in politične
odnose z drugimi državami postavi na
podlago enakopravnosti« — je dejal na
koncu britanski trgovinski minister.
»Mi želimo tudi vnaprej zboljšati naše
trgovinske odnose z Jugoslavijo, v ko-
likor nam to naše skupne možnosti do-
voljujejo. Imamo precej stvari, ki jih
lahko prodamo Jugoslaviji, medtem ko
Jugoslavija ima več proizvodov, ki nas
zanimajo. Verjamem, da so okrepljeni
trgovinski odnosi in stik med državljani
raznih držav najboljši način za napre-
dek skupnih odnosov prijateljstva in
dobre volje, kar vse krepi enotnost
svobodnega sveta in zmanjšuje nevar-
nost vojne.«
Znaten padec cen prehrambeni]
artiklom
Pred uvedbo novega plačilnega si-
stema je zelo važno zniževanje oziro-
ma padanje cen mnogim osnovnim
živilom in ostalim predmetom mno-
žične potrošnje, kajti od tega zavisi
življenjski nivo delavcev in name-
ščencev. Padanje cen lahko opazimo,
da je izrazitejše zlasti pri tistih pre-
hrambenih artiklih, pri katerih držav-
na politika cen lahko v vetji meri
vpliva na formiranje cen na evolaod-
nem trgu. Ce pogledamo samo cene
pšenice na primer, ee v žitorodnih
predelih naše države ne prodaja več
od 70 do 100 dinarjev za kilogram, am-
pak že po 25 do 30 dinarjev. Tako je
tudi z nekaterimi drugimi osnovnimi
prehrambenimi artikli. Izgledi so, da
ee bodo nekateri prehrambeni artikli
še pocenili, čeprav gre to bolj pogasi,
kajti cene na svobodnem trgu zakoni-
to določata samo ponudba in povpra-
ševanje po blagu
No, toliko kakor letos o padanju cen
raznega blaga še res nismo mogli pi-
sati. Začeli emo eeveda z osnovnimi
živili kakor maet, pšenica, sladkor itd.
Sledile so alkoholne pijače (vino, žga-
nje, likerji), pretekli teden pa emo
lahko obvestili naše bralce tudi o zniža-
nju cen zidni opeki in apnu in o ponov-
nem znižanju cen sladkorju in kavi.
Vendar pri teh novih, znižanih cenah
moramo prav dobro vedeti nekaj in
to prav danes, pred uvedbo novega
finančnega sistema in pred uvedbo
»višjih« plač To nekatere zavaja v
napačno mnenje, da se bodo cene
osnovnim živilom spet dvignile. Tu je
treba poudariti, da v celoti vzeto i
finančni eietem ne prmaša delav(
in nameščencem nobenih višjih p
gre le za preračun vseh dosed^i
prejemkov v bonih, živilskih nai
nicah in v gotovini v denarne prej,
ke. Ti bodo res višji, zato pa b
kupovali delavci in nameščenci
blago prosto po ustreznih tržnih
nah in to povsod, kjerkoli bodo hoi
brez kake omejitve z boni ali z ¿1
skimi nakaznicami Prizadevanje
dvig življenjske ravni torej ne
šlo, ker ne more iti v smeri zaht
po višjih plačah, ampak v smeri (]
ganja proizvodnje In vzporedno « i
tudi nadaljnjega zniževanja cen.
Pri vsej tej politiki cen pa mora
na nekatere škodljive pojave gle,
tudi dovolj kritično. Članek v »Bc
piše, da so slive še vedno dt
To občutimo tudi mi pr¡ nas v 5
veniji, ki smo v veliki meri odvisni
uvoza sliv iz sosednih republik, zli
iz republike Bosne in Hercegovine
iz Srbije Da ne bi prišlo do nep
vilnega nabijanja cen, je Svet za b
govni promet pri vladi FLRJ podv
vrsto ukrepov. Tudi v tem slučaju
na skupnem sestanku predstavnil(
podjetij sklenili, da podjetja plačajo
obrane slive 5 do 6 dinarjev za ki;
gram, za otresene slive pa določt
nižjo ceno. Vendar se nekatera po
jetja tega dogovora niso držala, tei
več eo plačevala slive po višjili cei^
in s tem povzročila veliko gospoda
sko škodo vsemu našemu gospoda
stvu, pa tudi potrošniki so morali
ve plačevati dražje, kot bi jih sicer,
Izpred sodišča
ta v Ottawi so razpravljali o rezulta-
tih dosedanjih naporov -.a zgraditev
obrambe zahodnih držav ter o udeležbi
nemških čet v varnostnem sistemu za-
hodne Evrope.
V Italiji stavka približno
milijon državnih uslužbencev
Rim, 19. septembra. V noći med 18.
in 19. septembrom se je v vsej Italiji
začela stavka državnih uslužbencev.
Doslej ni znano točno število Ftavkajo-
čih, vendar v stavki sodeluje približno
milijon uslužbencev. Uslužbenci zu-
nanjega in notranjega ministrstva де
stavkajo. Po poročilih iz notranjosti se
je promet med Milanom in Turinom
odvijal z avtobusi, ker so vlaki prene-
hali obratovati. Telefonska in brzojav-
na služba delujeta normalno. Italijan-
ska policija je davi blokirala rimsko
železnško postajo, ki je zaradi stavke
popolnoma prazna.
Pred okrajnim sodiščem v Ptuju se
je zagovarjal 19, sept. t. 1. kmetovalec
Primožič Ivan iz Pobrežja 93 pri Ptuju
zaradi neupravičenega ukvarjanja s
trgovino kot poklicem s tem, da je na-
kupoval in prodajal govedo.
Sodišče ga je po njegovem zagovoru
in zaslišanju prič spoznalo krivim ter
ga je obsodilo med drugim na 10.000 din
denarne kazni.
★
Okrajno ptfdjetje za odkup artiklov
živilskih proizvodov in živine v Ptuju
je z barantanjem z živino na lastno
pest s pomočjo državnega denarja oško-
doval uslužbenec Klaneček Jožef Iz
Hajdine za okrog 78.000 din.
Okrajno sodišče v Ptuju ga je dne
19. sept. t. 1. obsodilo na 8 mesecev za-
pora in povračilo škode podjetju v zne-
sku din 67.753.—.
★
Na razpravi dne 19. sept. t. 1. je
okrajno sodišče v Ptuju zavrnilo ob-
tožbo javnega tožilca zoper Rižnar
Alojza ix Moškajnc št. 36, da bi bil
26. avg. 1951 v kuhinji v Moškajncih
z 2 cm debelo palico pretepel svojo
svakinjo, 42-letno Bombek Elizabeto,
in da bi ji z udarcem na glavi priza-
dejal pretres možganov — težko telesno
poškodbo.
Slučaj Bombek Elizabete je izredno
zanimiv glede na način smrti Bombe-
kove.
V sporu s svakom Rižnar jem Je pri-
šlo po obedu do tega, da je Rižnar
udaril Bombekovo po glavi z 2 cm de-
belo palico. Ta je zapustila kuhinjo,
šla kakih Ilm po dvorišču, padla in
tudi bila takoj mrtva.
Z zdravniškim izvidom je bilo.,
gnano, da je imela Bombekova na dt.
strani čela za fižol obsežno zgnečem;
Lobanjo je imela celo. Zaradi lahk«
pretresa možganov je bruhala. Pri t(
se ji je vhod v grlo napolnil z de
fižolove solate, kar jo je zadušilo. 5
lodec je imela poln goste hrane. Ce
se bila napila vode ali imela ргаг
želodec, bi šlo v tem slučaju le
lahko telesno poškodbo, tako pa je
tem izrednem primeru, vsled udai
po glavi po obedu, nastopila nagla srr
zaradi zadušitve pri bruhanju, ne ]
zaradi teike telesne poškodbe.
Kolektiv Tovarne emajlirane
posode v Celju prejel zasluíwj
priznanje
Pred dnevi so imeli v Tovarni cm^
Hrane posode v Celju pomembno svei
nost. Delovni kolektiv je prejel za i
redne uspehe v pi-vem polletju leto
nJega leta denarno nagrado Zvezne vii
de v znesku 270.000 dinarjev in prehw
no tekmovalno zastavo Glavnega odbo:
Zveze sindikatov Slovenije. Ob tej pr
liki so v tovarni proglasili 50 novi
udarnikov, 19 najboljših delavcev pa
bilo odlikovanih z medaljo dela.
„Gradiš" v Strnišuu dobil naslov
najboljšega gradbenega podjetja
Delovni kolektiv »Gradisa«, ki gradi
znani kombinat aluminija v Strnišču, je
za svoje zasluge v prvem polletju pre-
jel v petek prehodno zastavico kot naj-
boljši kolektiv gradbene stroke v Slo-
veniji. Istočasno je prejel tudi denarno
nagrado v znesku 135.000 din. K tej vsoti
je uprava podjetja primaknila še na-
grado iz lastnega fonda v znesku 50.000
dinarjev. Delavski svet podjetja, kate-
rega čakajo v Stmlšču še velike grad-
bene naloge, je sklenil, da bo nagrado
uporabil Za nabavo kinoaparature.
Krokarji
v zadnjem času je več brezobzin
ponočnjakov v Ptuju kalilo nočni m
Intervenirati so morali organi LM,
so poskrbeli, da je po mestu nasta
tišina; razgrajači Kolarič Martin
Ptuja, Rajčeva 5, Sprah Franc iz B
goznice 59, Levanič Stefan in Grai
ne 19, Stih Marija iz Pongerc 30
Cirkovcih ter Lesjak Alojzija Iz N
stečnega 24, KLO Makole, so prenoi
v Prešernovi 35 (zapori).
Po obnašanju imenovanih pri opot
rilu na mir se je videlo, da si poediJ
lastijo pravico rogoviljenja po mef
.in da nočejo razumeti, da je noč
počitka.
V kolikor so pri tem udeležene z«
ske, gre za slabo vzgojene lahkoživ'
ki predstavljajo za družbo svojevrs
nevarnost.
Upam, da bodo bodoče nočne akc^
LM proti ponočnjakom in pijane«
marsikoga streznile z nasvetom, ost»
pa z vzgojnimi sredstvi.

Ivan Potrč

Lepega sončnega dne in v rani po-
mladi, popoldne Po mitingu, se je vra-
čal iz podeželskega mesta svetešnje
oblečen viničar. Svetešnje pa ne po-
meni, da bi bilo njegovo oblačilo kdo
ve kako zlikano ali gosposko, viničar
je nosil na sebi najboljše, kar je pre-
mogla omara; torej najboljše pa je bilo
bolj sive ko črne barve, tesno se je
prilegalo viničarjevi, ko preklja dolgi-
nasti in suhljati postavi; zdeio se je,
kakor da bi krojač hotel pri prirezova-
nju kaj prištediti. To svetešnje oblačilo
je bilo zdaj že ponošeno, krojač ga je
zašil za ženitev, ali viničar ga je še
vedno čuval, kar je pričal tudi pred-
pasnik; moški ga je povpre4 preganil
in ga zataknil na pravi strani za pas,
da mu je v trikotniku visel izpod suk-
njiča in da mu ni delal napote pri hoji
Viničar je hodil naglo, stopicajoče, kot
da bi se mu nenehoma nekam mudilo;
tudi viničar j ev obraz, zožen m poteg-
njen proti bradi, je izdajal tiemirnega
človeka; za gotovo bi ^ahko trdili, da
viničar ni bil z mislijo pri hoji, naj je
še toliko in z jezo preskakoval blatne
prekope in momljal, ko se mu le po-
grezalo obuvalo do gležnjev. Za celo pa
je resnica, da ie bilo viničarju malo za
pomlad, ki so jo oznanjale redke rdeč-
kaste in razcvetene breskve po ilovna-
tih goricah, cvetje ranih češenj po sa-
dovnjakih okoli koč in zidanic in ru-
mene lice trobentic po izsušeni travi po
klancu na obeh straneh steze Bil je
zgodnji pomladanski čas, ko je sneg
skopnel, trava pa še ni dobila moči, še
ni ozelenela. Sončno in jasno popoldne
je bilo viničarju skorajda odveč, priga-
njalo ga je h kopi; na kop ga je spo-
minjalo tudi tistih nekaj kopačev po
goricah okoli. Kopali so kmečki, največ
z ženskami, V goricah, kjer se Nemci
pregnali gospodo, in kjer je, v kolikor
je bila nemška, zdaj sama pobegnila, ni
bilo kopačev Pri vsem tem kar ga je
žrlo. ga je začel preganjati še sončni
dan, ustvarjen kot nalašč га kop Z
zaskrbljenostjo in z nevoljo se je za-
ziral v zapuščene in neokopane gorice,
po glavi pa mu je hodil miting, godba,
partizanska parada, zastave pc ozkih
ulicah, transparenti in velike besede
partizanskega tovariša na tribuni. »Na-
še gorice so zdaj naše.. Nemci so šli,
z bogatci bomo opravili sami .!« Ali
tako boleče in zano.sno viničar,evo raz-
položenje je že od klanca sem pokojila
od sile žalostna melodija neke harmo-
nike.
Za Vračkom, kakor se je pisal vini-
čar, sta hodila drug za drugim njegova
otroka, Stefek in Lujzika. Deklica je
drobila nekaj korakov za očetom. V
levici je nosila šopek zvončkov in tro-
bentic, a tako velik, da ga je komaj
oklepala s prsti; v desni je držala za-
stavico in jo je molela pred sebe kakor
dopoldne, ko jo je nosila v povorki. No-
sila jo je samozavestno in svečano, s
tistim izrazom obličja, kakor ga imajo
šolarji, ko korakajo v vrsti za učitelji-
co in s sveto resnobo kličejo za njo vsa-
ko besedo.
Za Lujziko in sam zase je stopal in
na široko mahal z rokami Stefek. Po-
gled je zapičil v klanec in se m brigal
za nič na svetu razen za stezo, ki se je
vzpenjala v kîanec. Preskakoval je pre-
kope, med tem ko jih je dekletce ob
straneh prestopicavalo, in vselej je pri
skoku prenehal z brundanjem partizan-
ske pesmi Pesem so skora; gotovo
peli v mestu, na mitingu Stefek si je
zapomnil nekaj besed in jih zdaj ve-
nomer ponavljal: ^Cez gore, polja...«
in znova »Cez gore, polja ..
Znenada pa se je deklica ustavila;
obrnila se je in počakala. dLa jo je Ste-
fek dohitel Strogo in domala jezno je
rekla:
»Ni tak, ti si pač nič ne zapomniš.«
Deček je obstal, vtaknil dva prsta v
usta zažvižga! in 'O vprašujo-f-e in pre-
zirljivo pogledal, med tem ko mu je
ona po šolsko zadelilamirala;
»Cez gore, polja, vsepovsod doni:
Slovenija svobodna — «
Ali še preden je Lujzika končala ji je
Stefek zabrlizgai naravnost v obraz, da
se je skremžila 1л zaprla oči, obraz pa
zavarovala s pestmi ali pravzaprav s
polnimi rokami cvetja v pesteh, te pe-
sti so ji med žvižgom ušle same od sebe
na ušesa, da bi jih zamašila. Zakričala
bi, ali Stefek se je že pognal s ceste,
pretekel Vračka in se povzpel na sep.
Na sepu je Stefek obstal pred živo
mejo in se obrnil, da bi še enkrat za-
brlizgai, ali od koče onstran žive meje
mu je udarila na uho harmonika Obr-
nil se je in zagledal skozi planke pred
kočo moškega, Ozmečevega Tjoša. kako
je sedel na plohih pred podsekom, s
partizanko na glasi in raztegoval ha'--
moniko. Muzikant je zrl v tla, kot da
ga nič na svetu ne briga; glasovi, ki so
prihaiali iz harmonike So bili na moč
žalostni in še najbolj podobni melodiji
one pesmi: »Rožice cveto, ptičice pojo,
najne ljubezni pa nikdar več ne bo ..
le da se ie ta žalostna melodica veno-
mer in do obupa ponavljala. Stefek .je
obstal, povesil roke in se potegnil ob
živi meji, Iz klanca .<;ta prišla oče in
Lujzika. Stefek je nakremžil obraz in
vprašujoče pop^edal očeta kot da bi
čakal, kaj bo rekel
Ali preden je utegnil starš kaj re*l,
je prišla	koče in iz grabe starikava
viničarka Na hrbtu je noiila zvrhan
koš šparonovih svežnjev, da je bila
krhelj potegnjena v dve gubi in za¿'
koj vpiti, kot da bi samo čakala,
zagleda muzikanta in da mu jih i"
bere.	i
Godi, Godi, godi! Kopalo pa se '
samo, kaj?!«
Moški je zaprl harmoniko, prije»
desno za koš, ga snel ženski s hrbta
ga odnesel na prag Ženska je obsta
Prvi trenutek ni vedela, kaj naj st«
povesila je roke in začela na pol
preklinjanjem in na pol med mole^
vanjem:
»Pozabi jo, Tjoš, pozabi... kiklo W
kleto! Ta ženska, to je sama nesr^
zate. Uh, prekleta!«
Govoričila je naglo in kakor рга^
ceketajoče. Pogledovala je sina,
pa so ji oči begale po ozkem dvor>
kjer so brskale kokoši, in se za^
ustavile pred hlevom; kokoši so ste»,
le vratove v priklet in že je žeiJ:
stekla v kočo in jih začela izganja^
Muzikant je še enkrat nategnil
moniko, a jo je koj stisnil, da ffj '
igrale vse stime. Vstal je, odložil^
s'.rument, napravil nekaj korakov
dvorišču in med drevje, od tam P ^
z žalostjo zagledal proti gorici na
strani, k:er so kopale ženske in ^
n imi Lajhova Lizika z nazaj zave^ .
rdečo ruto. in od koder se je slišai<' •
k^nie motik po lapornatem grusÇ^^
Vračko, ki se je ustavil vrh
Ptuj, sept. 1951
.PTUJSKI TEDNIK«
Stran 3
Po pravniku naše lepe siovenHke
besede
Rojstvo naee pliane slovenske bese-
de ki se je utoletja borila za naj na-
odni obstoj, pomeni 1. 1551. Verska
«nema je vzpodbudila Primoža Trubar-
ja da je Izmislil slovensko abecedo in
oojîlal v vset prvi knjižici, ki sta nas
^šili narodne smrti.
poznati Je treba našo zgodovino, da
bomo prav cenili delo naiih protestan-
tov. Spomniti se moramo na to, da smo
giovenci komaj dvesto let po prihodu
fiâ alpsko ozemlje — v naáo novo do-
jyiovino — že morali upogniti tilnik pod
pužnji"^ jarmom. Tuji fevdalci so pla-
nili po nas poganih, da bi nam vsilili
novo vero in s tem sebe za gospodarje.
Legendarna bitka pri Ajdovem gradcu,
|o Prešeren tako presunljivo opisuje
y Uvodu h Krstu pri Savici, ni uničila
gamo svobode mišljenja, uklenila nas
je materialno, svobodni dedje so po-
stali sužnji na lastni zemlji, tlačanili so
jvetni in cerkveni gosposki. Prvi naSi
gospodarji so 743. leta postali Bavarci,
sledili pa so jim Franki, 1. 1282 pa so
nam zagospodarili Habsburžani za dol-
ga stoletja, prav do 1918. lota. Narav-
no bogastvo naše zemlje, ugodna geo-
grafska lega za politične igre Srednje
Evrope Je vzrok hudim borbam za po-
sest in ljudstvo je trpelo ob bojih med
mogočniki, ki so se trgali za slovensko
zemljo. Čeprav fevdalci niso negovali
narodnosti v današjem pomenu, in jim
je §lo predvsem za materialno posest,
je za naše ljudstvo obstojala nevarnost,
da ob politično-gospodarskem pritisku
izgubi duhovno svojstvenost, opusti
svoj jezik, učeč se jezika gospodarjev.
po.sebno §e, ker je naš človek v bedi
tlačanstva bil potreben dušne tolažbe.
To pa je po .svoji miselnosti iskal v
krščanstvu. Siritelji krščanske vere so
bili Nemci, ki niso umeli, ali pa so zelo
slabo znali slovenski jezik. Priti.sk tuj-
stva je bil torej vsekakor že v fevdal-
nem času nevaren našemu narodnemu
obstoju, čeprav srednji vek še ne îwzna
nacionalne politike, ki jo Habsburžani
prično izvajati šele v času prosvetljen-
stva ko govorimo o močni germaniza-
torični politiki Marije Terezije in nato
njenega sina Jožefa II. Nemški šovini-
zem, ki se prvič uveljavi v 18. stoletju
napada slovensko narodnost vztrajno In
silovito vse do zloma avstro-ogrske
manarhîje, to je do konca prve svetov-
ne vojne. Tisočletno suženjstvo bi nas
torej prav gotovo narodnostno uničilo,
ne bilo bi več Slovencev, če bi ne bilo
protestantov in njihovega kulturnega
dela.
Primož Trubar, ki je »dobrodušno,
preprosto in ubogo® slovensko ljudstvo
obdaroval s Četrt stotine slovenskih
knjig, je mož, ki »iz narodne smrtne
stoletne noči na delo, je prvi buditelj«.
Trubar in njegovi sodelavci Dalma-
fin, Bohorič, mladi in prezgodaj umrli
Sebasti j an Krelj so v svoji verski vne-
mi izvršili za Slovence nepozabne delo,
ustvarili So knjižni jezik, ki ;e močno
orodje v boju za našo politično in so-
cialno svobodo. Le kulturno ljudstvo
more pisati svojo zgodovino, se more
uveljaviti v družbi narodov kot narod.
Dalmatinova biblija — sv. pismo, na-
tiskano 1584. leta dokaže svetu prvič
bogastvo slovenskega jezika, Bohoriče-
va slovnica, imenovana Zimske urice, je
prvo, čeprav diletantsko znanstveno
spričevalo svojstvenosti slovenskega je-
zika med ostalimi jeziki. — Protestanti,
ki so pridigovali o evangeljski svobodi,
niso znali in tudi niso mogli poseči v
splošno družbeno življenje. V socialnem
pogledu so vztrajali v mišljenju, da se
je treba gospodi pokoriti, vendar pa je
kljub tej reakcionarni politično-socialni
potezi naših protestantov, čeprav re-
formacija pripravljala tla za bodoče
boje na širši osnovi In večji ideološki
višini.
Ko se množe protestantske knjige,
beremo v predgovorih stavke, ki so ro-
dove, ki s protestantizmom niso imeli
nobenega opravka več, opozarjali, da je
slovenski jezik treba negovati, da se
ga moramo učiti brati in pisati, da je
naš jezik lep, da je treba obžalovati
kulturno zaostalost domovine in morajo
tisti, ki bedno rovtarstvo v resnici ob-
čutijo, združiti svoje želje in gorečnost,
svoje misli in delo ter napeti vse sile,
da mu napravijo konec. Protestantje ob
svoji verski vnemi prvi začutijo, da so
sinovi slovenske zemlje, prvi povedo,
da so Slovenci in ponosni so, da so v
sorodu 8 slovanskimi plemni, raste jim
delovni pogum, ker so bratje v Evropi
najštevilnejšega rodu, ne čutijo se več
zapuščene. Protestante odlikuje ljube-
zen do Slovencev in želja, da se slo-
vensko ljudstvo izobrazi.
Ko so uničeni, pregnani iz našega
ozemlja, morajo njihovi sovražniki kaj
kmalu upoštevati njihovo kulturno delo.
Katoliki, ki so zažigali protestantske
knjige so vendarle morali seči po Dal-
matinovi Bibliji, sprejeti so morali abe-
cedo protestantov, opreti se na njihov
jezikovni zaklad, ker so s{»znali, da
brez knjige ni mogoče uspešno delati.
Ko pa So Nemci pritisnili na Slovence
in jim hoteli jezik vzeti, vsiljevali pa
eo nemščino. Je bila tradicija slovenske
jezikovne kulture trdna, odločno smo
se postavili v bran proti duhovnemu
nasilstvu, slovenski jezik nI več samo
kulturna dobrina, ampak je orožje v
boju za politične pravice.
Ob pregledu kulturne zgodovine slo-
venskega naroda, se zavedamo vred-
nosti protestantov, ki so z ustvaritvijo
slovenskega knjižnega jezika omogočili
veličasten vzpon slovenske besede pre-
Kljub temu pa, da je njihova veličina
ko Prešerna v bogastvo naše moderne,
predvsem v tem, da so utemeljitelji
naše kulture, moramo ob današnji svo-
ji politični In socialni svobodi pomisliti
tudi na to, da je vendarle prav v času
protestantizma spočeta tudi tradicija
borbenosti slovenskega naroda, ki se z
elementarno močjo prvič sprosti v
kmečkih uporih.
Literarni zgodovinar dr. Prijatelj Ivan
pravi: »Mali narodi smo začeli z refor-
macijo živeti.« Kardelj ocenjuje delo
naših protestantov takole: »Reformaci-
je ni mogoče preceniti, kajti skupaj s
kmečkimi punti je dvignila slovensko
ljudstvo — razlcosano In Idejno zlom-
ljeno v tolikih stoletjih fevdalnega go-
spostva — v samostojen političen fak-
tor, dokazala Je, da Je slovensko ljud-
stvo sposobno tudi za boljšo usodo od
tlačanstva, dala mu je literarni jezik,
ki je postal važno sredstvo za obliko-
vanje enotnega duhovnega lika sloven-
skega naroda in mu z vsem tem ustva-
rila idejno središče, ki se je okoli njega
usposobilo za težke boje na prelomu iz
fevdalizma v kapitalizem. Protestant-
ska književna akcija je šele omogočila,
da je prišla beseda majhnega tlačan-
skega ljudstva z neznatno plastjo
izbraženstva, ki si je z muko utrla pot
k osebni svobodi, v knjigo In z njo
našla pot V dušo ljudstva, ga budila
h kulturi, mu vlivala ponos In ga obu-
jala k zavestnemu narodnemu življe-
nju. Protestantska knjiga Je odigrala
vlogo Idejnega organizatorja slovenske-
ga naroda.. .<
Janez Trdina pa Je napisal: »Šestnaj-
sto stoletje je bilo zlati čas zgodovine
našega naroda, celo dvestoletna dota
slovenskega vojvodstva se ne more
temu stoletju na stran postaviti...«
Nismo začeli pisati svoje svobodne
zgodovine samo zato, ker Je tekla kri,
doživeli smo vstajenje slovenskega na-
roda v blesku kulturne, politične in
socialne svobode zato, ker Je silno v
nas, plemenito in borbeno v nas raslo
in se razvijalo skozi stoletja. Borba na-
rodov pred nami, delovni vzori posa-
meznih velikih sinov slovenske zemlje
so nas vzgajali, da smo dozorevali v
narod, ki Je življenjsko bogat. Uvelja-
vitev slovenskega naroda v politični
zgodovini narodov, je omogočila rast
naše kulture. Naši kulturni delavci so
bill sejavcl politične svobode.
Dolžnost vseh nas je, da ob velikem
prazniku rojstva slovenske pisane be-
sede premislimo, koliko Je bilo naporov,
da smo danes tako bogat, kulturni na-
rod, da smo politično svobodni In se
zavemo, kako lepo Je biti kulturen,
svoboden Slovenec.
V naših srcih mora živeti Županči-
čev rerz:
»Slovenska misel vzpluj,
vrzi se do nebes!
Po razponu tvojih kril
bo meril narod čllost svojih sil!«
Naše slovenstvo naj živi v plemeni-
tem naprezanju za blagor rodne zemlje,
poveličane v lepoti naše besede, ki bodi
izraz naše dejavnosti, uveljavljene v
sklopu naronov sveta, ki so željni na-
predka, postavljajoč si visok cilj ustvar-
jalnega sožitja človeške družbe. S. V.
Letošnje počitnice
Med najmlajšimi dopisniki Je
Gajzer Anton, učenec 5. razreda na
Rodnem vrhu, ki nam je poslal do-
pis o svojih doživetjih v pionirski
koloniji v Kozjem.
Letošnje počitnice sem preživel v ko-
loniji v Kozjem.
Drugega julija smo odšli v Ptuj na
vlak. Zelo vesel sem bil, ko je vlak
odsopihal proti Hajdini, Pragerskemu
in Celju. Spotoma sem videl Boč s
stolpom na vrhu, v Storah velike kupe
železja, v Celju pa tovarne z visokimi
dimniki, iz katerih se je valil črn dim.
Povsod je mrgolelo ljudi. Videl pa sem
sixîtoma tudi hribe In doline, lepo ob-
delane njive in polne sadovnjake.
Z avtobusom smo se odpeljali v
Kozje, kjer nas Je sprejel upravnik ko-
lonije.
Življenje v koloniji se je odvijalo po
dnevnem redu. Vsako jutro smo zgodaj
vstali. Postil j aH smo si sami. Po umi-
vanju in telovadbi ter petju pionirske
himne smo šli k zajtrku. Kruh nam je
še preostajal. Za tem smo se na igrišču
žogali in kopali v potoku. Imeli smo
kar dvaindvajset žog in več kolebnic.
Ob desetih nas je dežurni poklical k
južinl. Hitro je minil še čas do obeda.
Tudi pri tem Je marsikateremu ostala
jed na krožniku. Po kosilu smo do šti-
rih spali ali dremali, po Južlni pa odšli
na izlet v bližnje kraje, prepevaje spo-
toma narodne pesmi. Novih sem se
precej naučil v koloniji.
Bili smo kot pravi skavti. Kurili smo,
spali pod štori, nabirali gozdne sadeže
in drva. Bilo je več lažjih dnevnih
opravil. Bili smo vedno na svežem
zraku, mnogo v vodi in na soncu. Vse
to in dobra hrana je koristila našim
mladim moćem Novo šolsko leto bomo
laže prestali Sli smo tudi v neko glo-
boko jamo nabirat železno rudo. Naj-
bolj mi Je bilo všeč, ko sem stražil šo-
tore, ko So drugI spali. Počutil sem ee
velikega in močnega ter odgovornega,
čeprav sem majhne postave. Nerad sem
se umaknil sledečemu stražarju.
Veselilo me je tudi življenje v gozdu.
Iz kostanjevega listja smo si delali klo-
buke In pasove. Ogledali smo si tudi
elektrarno v Kozjem. Zanimali so me
stroji s tolikim jermenjem. Vse to se
Je vrtelo, kot bi pelo novo pesem veliki
socialistični državi.
Žalostni smo odhajali iz Kozjega.
Nadvse si želim, da bi bil zdrav, da bi
lahko tudi prihodnje leto odšel na pio-
nirsko letovanje Sklenil sem, da se
bom pridno učil in redno hodil v šolo.
Mogoče me bo tudi prihodnje leto v
družbi novih letoviščarjev-sošolcev za-
dela sreča, da bom zopet odšel na le-
tovanje.	Gajzer Anton.
Razgrajači in kalile!
nočnega miru
Dnevi II. okrajne gospodarske raz-
stave v Ptuju bodo ostali v posebnem
spominu Stumberger Antonu iz Nove
vasi pri Marku, Cehu Janezu in Rateku
Francu iz Podvinc, Matjašič Stanku iz
Slovenje vasi in drugim mladeničem
nemirne krvi, ki so Jo morali v nede-
ljo zvečer hladiti na postaji LM v
Ptuju zaradi razgrajanja po mestu,
zaradi katerega so predlagani tudi v
kaznovanje.
Upamo, da bo ta primer nekoliko
zresnil tudi ostale ponočnjake, ki za-
padajo slabosti nemirne krvi ob praz-
ničnem razpoloženju, kar ima navadno
težje posledice za mirne ptujske pre-
bivalce.
Zanimivosti po svetu
Ko je prišla v Kesong na pogajanja
za premirje v Koreji ameriška delega-
cija, so Jo spremljali tudi novinarji.
Med njimi Je bil uradni fotoreporter,
ki je takoj posnel glavne zanimivosti
sestanka. Na splošno presenečenje, zla-
sti Severnokorejcev in Kitajcev, je foto-
graf razdelil med navzoče slike že po
eni minuti.
★
Najstarejši časopis so imeli Kitajci.
Časopis »King Pao«, kar pomeni pre-
stolniški list, je začel izhajati na Ki-
tajskem že leta 911 ter je izhajal v Pe-
kingu še do našega stoletja.
83-tetni padalec
Športni tekmovalec in strokovnjak za
fizkulturno Bernard Mac Faddon je ne-
davno praznoval svojo 83-letnico na
svojstven način. Skočil je namreč s
padalom iz letala, ki je krožilo nad
New Yorkom. Starec je sila vitalen In
verjetno najstarejši padalec na svetu,
a njegov poslednji skok ni končal prav
dobro, kakor si Je želel on, z njim pa
se mnogi njegovi oboževalci. Padel Je
v reko Hudson, iz katere so ga premo-
čenega potegnili na obalo z motornim
čolnom. Ko je stopil na kopno, Je sve-
čano izjavil svojemu številnemu občin-
6t^nд, da je pokazal s svojim skokom,
kako mladostno je še njegovo srce. Nje-
gov govorniški trud pa se je gledal-
cem zdel odveč, saj so videli na obali
njegovo ženo, ki ga je veselo pričakala
in objela — štirideset let mlajša od
njega!	C-
ZALOŽBA OBZORJA
i e izdala v zbirki „Preiihovf knjižnice' knjige
B. Traven: OBIRALCI BOMBAŽA
roman, cena din 130"—
Kmalu bodo sledile ^
v poHudnoznanstveni zbirki
France Brenk: ZAPISKI O FILMU
» 150 liusU-acijami tilmskih igraJccv in prirorov
ter izven zbirk
Alojzij Gradnik: KITAJSKA LIRIKA
Ha zalegi imamo ie.
Anton Ingolič: Lukarji, cena din 105-—
Ivan Potrč: Gorice, cena din 135 —
Knfige lahko dobite v vseh knjigarnah ali )ih naročite pri
ZALOŽBI OBZORJA, Maribor, PreJernova 1/П
Najnovejši tip lokomotive
Tehnika v službi oboroževanja
da bi si odpočil noge, se je obrnil In
nagnal otroka:
»Bežita!«
Nič mu nI bilo po volji, da sta pamža
zijala proti koči; še manj bi mu bilo po
volji, če bi ga muzikant opazil. A na
pragu se Je znova pokazala ko vrtavka
okretajoča se vinlčarka.
Vračko je stegnil roko, da bi odtrgal
fanta od plank, aH Stefek je odskočil
ih zbežal po trati onstran jarka in ob
«tezi. Nekaj naprej, kjer je pot zavila,
je znova pognal na sep in zabrliz-
8al, že zaradi same neugnanosti. Iz go-
tice pod sepom so se dvignili vrabci,
poleteli v zavitem loku In se pognali
^ad vznak vrženo otrokovo gla- , Ste-
iekova glava In z njo vred vsa postava
je obračala za njimi, z njegovim po-
gledom vred pa se je spreminjala po-
krajina, vse dokler niso otrokove oči
obstale na drevju okoli Fišarjeve zida-
'^ice, na katerega so vrabci vrešče po-
sedli. Stefek se je pognal za njimi proti
zidanici, odskakoval je po sepu in krl-
Vračko se Je bližal Fišarjevi zidanici
Po stezi. Glava s širokokrajnim sveteš-
^jim klobukom se je pomikala tik za
®epom in lezla više In više Lz klanca;
Ppčasi se je pokazala v hrbet vsa vi-
^ičarjeva postava, z njo vred cekar v
desnici, iz samega cekar j a pa je gle-
dala v časopis zavita slatinka Zidani
^rami in zbite ali lesene koče so bile
na vsako s:tran steze vedno bolj
pogoste, vedno več je bilo ruševin in
požganega tramov j a.
Stefek se je ustavil pred plotom in
zmikastil vratca Ali bila so zaklenjena
in se niso dala odpreti, nič irugega mu
ni kazalo, kakor da jih je prep:.ezal; sko-
čil je na travo In se pognal proti zida-
nici Preplašil je vrabce, ki ga poslej
niso več zanimali, se obesil tai.nsko na
okno in se potegnil s trebuhom po zidu.
Hotel je pozijati skozi okno, a je spu-
stil eno roko, se obnil k očetu In za-
vpil:
»Pri Fišerju Je zabito ...«
»Sli so. da ., je zamomljal Vračko,
bolj zase ko otroku in ne da bi se pri
hoji ustavil.
Stefek se je spustil z zida in na krat-
ko pomislil.
»To se pravi, da Jih ne bo več,..?!«
je radovedno vprašal in požmiril.
Viničar je pokimal In rekel:
»Odklenkalo Jim je, odklenkalo...
Nemcem je odklenkalo ..«
Stefek ni več spraševal Napravil se
je, kot da bi razmišljal, znenada pa je
poskočil in vzkliknil:
»Huj!«
Bil je glas, ki je Izražal veselje in
presenečenje.
Zdaj je stekla tudi Lujzika za oče-
tom in začela s tistim temeljitim
otroškim izpraševanjem Prvo je vpra-
šala:
»Ata, kdo bo zdaj grozdeke trgal?t
»Kdo?« je vprašal Vračko in se ves
zganil. Vesela misel, prišla jc docela
nepričakovano s hčerkinim vprašanjem,
ga je spravila v dobro voljo.
Pogledal je po svetu pred sabo, po
stezi, na Fišarjev hram, in čelo se mu
je nabralo, a samo za trenutek. Oko
mu je obstalo na otroku; naglo se je
sklonil, se nasmehnil in skoroda zapel:
»Lujzika, Lujzika bo zobala ... zo-
bala, zobala, zobala"... da ji bo tre-
bušček počil.«
Dekllč je molel napeto pred sebe tre-
buh, on pa ga je požoknll z iztegnjenim
kazalcem in vprašal:
Kaj pa bo potem? Ha-ha ,..«
Veselo se Je nasmejal, le dekličine
skozi in skozi resne oči so ga vprašu-
joče gledale, se komaj z nekakšnim ve-
likim razumevanjem nasmehnile, za-
tem pa se še bolj resno ko prej zagle-
dale v gorico onstran hiše.
Vračko se je zravnal in hote', iti, ali
komaj je napravil korak, je zagledal
samokolnico; ležala je v Jarku, zlom-
ljena, prevrnjena in zasuta z blatom,
nanešenim po nali\nj Zmajal Je z gla-
vo, odložil cekar — Lojzlka je prisko-
čila in ga pridržala —, izvlekel je sa-
mokolnico iz blata in jo odpeljal med
glasnim poškripavanjem pod kap Fi-
šarjeve zidanice. Pod kapjo se je zrav-
nal, pogledal po kolamicl In po dvo-
rišču, kjer )e ležalo vse povprek raz-
vlečeno: zadnji del voza. brarfa z zobmi
navzgor lestva, ob zid prislonjen ja-
rem brez igel in taka ropotija, kî je
ljudje kdo ve za kaj niso odvlekli, in
vzdihnil:
»Vse jemlje hudič ... Vse bodo raz-
vlekll... Nikomur se nič ne smili..,«
Ogledal si je hram, okoli in okoli, in
domala nagonsko, kot da bi začutil, da
ga nekdo opazuje, obrnil proti Sinkovi
domačiji. Tam je stala med vrati Šin-
kovca. Kmetica ga je ves čas opazova-
la, odkar se je ustavil pred zidanico.
Najprej ga je gledala skozi okno, kjer
Pa ni vzdržala; prišla je na prag. Cela
kmetičina drža, od nog, ki so bile za
spoznanje razkoračene, in do podboče-
nih rok v pasu, pa vse do glave, ki jo
Je visoko nosila, so oči skoroda zviška
gledale proti Fišarjevi kolarnici In pro-
ti Vračku — cela taka kmetičina drža
je že vnaprej oznanjala, da je prišla
ženska na prag zaradi prepira; če že
ne zaradi prepira pa zato, da b' vini-
čarja kaj pobarala
Vračko jo je zagledal in napravil
precej nekaj tistih korakov od hrama
do steze, kjer ni bilo več Fišarjeve, na
stezi pa potegnil cekar iz Lujzmib rok
Steza je peljala tesno mimo Sinkovči-
nega hrama; moral Je mimo kmetice,
ali je hotel ali ne.
Da bi bil še bolj na trnu, jp ta tre-
nutek pridivjal okoli -Fišarjev^ zidanice
Stefek In ga začel, vštric njega ali za
njegovim hrbtom kakor ga je pač do-
hiteval in kolikor je mogel hoditi za-
radi steze za njim, na glas izpraševati:
»Ata, čigavo bo zdaj Fišarjevo?«
Vračilo je hodil naglo, da bi bil čim-
prej mimo kmetice, in vse kar jc mogel
storiti v taki Sinkovičini bližini, je bi-
lo, da se je obregnil: »Kaj?«
Vprašanje je bilo izgovorjeno svare-
če, z eno samo željo in grožnjO, da bi
otrok obmolknil.
Stefek pa ni nehal. Izpraševal Je na
glas in s tisto znano otroško brezbriž-
nostjo za svet okoli sebe In za starše,
ki je tolikokrat spravila očete in mate-
re v zadrego, ko otroci na glas izpove-
dujejo stvari, ki se govorijo doma med
štirimi stenami, a ki niso za svet Tako
si je zdaj Stefek po vsej sili vtepel v
glavo, da bi mu naj oče potrdu, kar se
je tokrat govorilo po Kajžarju in za-
radi česar sta se prepirala oče in mati.
Samo tako se je moglo zgoditi, da je
zdaj, ko sta prišla domala vštric Šin-
kovce, očeta na glas vprašal:
Ata, v Fišarjevo se bomo mi vselili?
Ali ne, kaj?«
Vračko ie bil kakor na trnju, Šin-
kovca je slišala vsako otrokovo bese-
do — a vse, kar je mogel storiti, je
bilo da se je obmil In spotoma zatl-
šano siknil:
»Ne boš tiho?!
Stefek je postal, se začudil In vpra-
šal strahotno nevedasto In docela brez
vsak-? brige za očetova čustva
»Kaj ali se r^sta z materjo menila?«
(Dalje pnhodnjič)
Stran 4
»PTUJSKI TEDNIK.
Ptuj, 21. sept. 1951
\/(iH sfircai/cça..
Pregovor, ki vedno ne
koristi
Franc: »Očka, zakaj še niste od-
dali predpisane količine iitaricTc
Očka: Dvak^t da, kdor hitro da,
pravijo. Jaz bi tako napravil drugo
leto, zato pa letos ne bi mč dal.«
Sezonski bolniki
Janez: »Ali so imeli v času raz-
stave tudi lekarne v Ptuju mnogo
večji promet kot sicer?«
Franc: »Ne, pač pa sedaj po raz-
stavi. Med razstavo so si mnogi po-
magali z vinom in pivom, .sedaj pa
zopet pijejo kamilčni čaj, ki je med
vsemi zdravili najbolj poceni.
IViaruiek in Matjašek
Miha: »Zakaj si je la razstavi
tako smejal Maruleku m Matja-
šeku?«
Draša: »Zato, ker sta na razstavi
govorila o samih skrivnostih, ki jih
ni k do ni razstavil.«
Miha: »O kakih skrivnostih?«
Draša: »Ali si videl kie razstav-
ljene tihe tjedne, prazne žepe, suhe
čepe. prodane suknje "n 4iuge take
reči?«
Fantovska miroljubnost
Gostilničar: »Fantje, zakaj se -opet
pretepate? Ali res ne veste poteti
ka) pametnejšega?«
Fantje: »Kako pa nai drugače do-
kažemo, da hočemo imetj mir pri
dekletih«.
Sedmina po ntujski razstavi
na Borlu
Jaka: »Franc, ali si ti ludi hodil v
torek na Bori na sedmino, ki jo
je' imel ptujski razstavni odbor?«
Franc: »Ali ne ves, da so na sedmi-
no vedno povabljeni le ožji so-
rodniki, ne pa vsi, ki so hodili na
sprevod«.
Varuj se tifusa
Tifusa in drugih črevesnih bolezni ne
presojamo samo po njihovi nevarnosti
za človeško življenje, temve<=- so nam
te bolezni neke vrste merilo higienske-
ga življenja ljudstva. Tam, k.!er je ve-
liko čreve.snih bolezni, zlasti tUus^, hi-
giena gotovo ni na visoki stopnji. V
zadnjem času se je pojavilo večje šte-
vilo tifusnih obolenj tudi ^ ptujskem
okraju.
Od kod prihajajo tifusne kl'ce? Tifus
se širi le od bolnega človeka, ali pa od
tistega, ki je tifus nekoč ie prebolel
ter os+al kliconoša Kako se okužimo s
tifusnimi klicami?
Okuženje lahko nastane le, če uživa-
mo okuženo hrano, pijemo okuženo
vodo, torej takšno, ki je prišla v ka-
kršen koli stik z odpadki okuženega
človeka In kako pride hrana ali voda
v stik s takšnimi odpadki?
To je prav lahko, če ljudje ne znajo
uporabljati na kulturni način stranišč,
če si pred jedjo ne umivajo rok, prav
tako pa tudi ne po uporabi stranišča,
če uživajo neumito sadie, po katerem
So pred tem lazile muhe, ki чо prilete-
le iz stranišča, če uživajo misko, ki so
ga namolzle umazane roke, če pijejo
vodo iz vodnjaka, v katerega pronica
gnojnica iz stranišča, če zahajajo vbiše,
v katerih je razsajal ali še ifay.saja ti-
fus ter si niso umili rok s Katerimi so
prijemali v takšni hiši okuž.-^ne pred-
mete itd Kot vidimo, je «^eh »če...«
zelo dolga vrsta, ker še vseh našteli
nismo, vsa pa spadajo v poglavje higi-
ene. Ljudje se torej ukužijo le tedaj,
če so sami nehigienični, ali pa če uži-
vajo nečisto hrano ali pijaco.
Visoko število tifusnih obolenj je zna-
menje nizke zdravstvene kulture. Tifus
je bolezen umazanih rok. umazane vode
ter spremljevalec rojev muh Te pa
zopet le uspevajo — v nesnagi! -k
Za borbo proti kaparju se bodo morali
zganiti tudi nasi sadjarji
(Iz poročila tov. Emila Klakočarja, ki je na zvezni konferenci za zatiranje ka-
parja v Mariboru sodeloval kot odposlanec Glavne uprave za kmetijstvo LRS)
V	naši ljudski republiki je po popisu
iz leta 1949 5,921.000 jabolk, hrušk in
kutin, ki so po kaparju najbolj ogro-
žene. 2e 1948. leta je bilo v Sloveniji
1,5 milijona okuženih dreves, do lanske
jeseni pa se je število povečalo na
2,500.000 sadnih dreves, odkrita pa so
bila tudi nova okužena področja. Prav
tako se je dvignila stopnja okuženosti.
Po nepopolnih podatkih je uničenih in
zaradi kaparja posušenih 750.000 rodnih
dreves, ki jih moramo letos posekati.
Ce ne bo ostrejših ukrepov za zatira-
nje, bo v prihodnjih dveh letih pro-
padlo prav toliko dreves. Najbolj so
okuženi naši izvozni sadjarski okraji:
Dolnja Lendava, Murska Sobota, Rad-
gona, Ljutomer, Ptuj in Maribor-oko-
lica. Močnejše okužbe so še v okrajih
Poljčane, Krško, Novo mesto, Črno-
melj in Kranj-okolica. Manjše okužbe
so našli v okrajih Celje-okolica in me-
sto. Kamnik, Tolmin, Ljubljana-mesto
in Slovenj Gradec, pred kratkim pa so
ugotovili okužbo tudi v okraju Gorica.
Tako je okužba razširjena že po vseh
sadjarskih predelih Slovenije. Kljub
naglemu propadanju sadnega drevja bi
pa 6 takojšnjim izvajanjem vseh agro-
tehničnih ukrepov v sadjarstvu lahko
še rešili približno 1,5 milijona okuženih
dreves, ki so sicer v bližnji bodočnosti
zapisana poginu ter preprečili okužbo
ostalih dreves.
V	Slovenji imamo 157 motornih, 776
ročnih prevoznih in 756 nahrbtnih škro-
pilnic, od tega je okrog 400 škropilnic
neuporabnih, ostale pa so zaradi po-
manjkanja rezervmih delov uporabno
od 60 do 70 odstotkov. Z obstoječimi
škropilnicami bi lahko v eni zimski
sezoni poškropili 1,400 sadnih dreves
in bi ostalo tako še 1,716.000 okuženih
dreves nepoškropljenih. Ce pa pomi-
slimo še na neposredno ogrožena dre-
vesa, ki jih je okrog 1 milijon, bi bilo
nujno potrebno v prihodnji sezoni po-
škropiti še 2,800.000 dreves. Za izvedbo
tega bi potrebovali v prihodnji sezoni
400 motornih, 800 prevoznih in 800 na-
hrbtnih škropilnic, v naslednjih treh
letih pa okrog 800 raznih škropilnic.
Zaradi slabih izkušenj, ki so jih
imeli sadjarji zadnja leta s škropivi
domače proizvodnje, je zaupanje v
uspeh škropljenja padlo. Za letošnjo
zimo je naročeno samo 90 ton Drevo-
sana. Ce računamo še zaloge, je na
terenu na razpolago samo 290 ton zim-
skih škropiv, kar zadostuje komaj za
320.000 dreves. Ce bi dali sadjarjem
na razpolago Kreosan. ki mu zaupajo,
bi lahko bolje izkoristili zmogljivost
razpoložljivih škropilnic. Potem bi po-
trebovali poleg obstoječih zalog še 648
ton Kreosana. Praksa je pokazala, da
je treba čim manj vrst kemičnih sred-
stev. toda ta sredstva morajo biti učin-
kovita ter vsestransko preizkušena. —
Vzrok dosedanjih neuspehov je tudi v
tem, da je na terenu preveč vrst sred-
stev, ki jih povprečni sadjar ni znal
pravilno uporabljati.
V	Sloveniji so bile številne ankete
in to največ 1948. leta v Mariboru,
lansko jesen pa v Ljubljani. Bili so
sprejeti koristni sklepi in predlogi, toda
vedno je ostalo samo pri sklepih. Danes
ni več vprašanje zatiranje samo, način
je preizkušen in znan, vprašanje je
samo zmogljivost finančnih in tehni-
čnih sredstev. Doslej smo iz našega
sadjarstva samo črpali, ničesar pa vanj
investirali. Vsakdo, ki pozna današnje
stanje slovenskega sadjarstva, se za-
veda, da je izpadlo letno 2 do 5 tisoč
vagonov kakovostnega sadja, za kate-
rega je država dobivala devize in da
je izpadlo prav toliko vagonov sadja,
ki smo ga vsako leto pošiljali v druge
republike. Zato se tudi vprašanje deviz
ne bi smelo reševati samo v okviru
naše republike, temveč je potrebno
izposlovati pomoč pri zveznih ustano-
vah. Le na ta načn se bo prešlo od
besed k dejanjem.
Pa tudi sadjarji sami bodo morali za
povzdigo te gospodarske panoge pri-
spevati svoj delež. Najbolj dosledno je
reševal vprašanje borbe proti kaparju
doslej naš zadružni sektor. Samo v
letošnjem letu je bilo kupljenih v ino-
zemstvu za kmečke delovne zadruge 60
motornih škropilnic in 30 atomizerjev.
Prihodnje leto bo okrog 250 zadružnih
traktorjev opremljenih z motornimi
škropilnicami. Poleg tega bodo kupile
zadruge še 50 atomizerjev in okrog 200
prevoznih škropilnic. Tudi državna po-
sestva bodo dala del svojih deviz za
nabavo strojev iz inozemstva. Sadjarji
privatniki pa si lahko stroje In zaščitna
sredstva nabavijo iz inozemstva preko
kmetijskih zadrug. Predvsem je po-
trebno zbuditi zanimanje za zatiranje
kaparja pri sadjarskih odsekih kmetij-
skih zadrug.
Naái znanstveni zavodi in Instituti
za zaščito rastlin bodo zavzeli enotno
stališče o uporabi kemičnih sredstev.
Pri tem bodo upoštevali domačo proiz-
vodnjo. Najboljša propaganda za redno
škropljenje bo postal uspeh najboljših
sadjarjev, ki bodo dobili strokovno,
ekonomsko in tehnično pomoč.
Kdaj bodo prišle slive?
Precej dolgo že traja, kar nam go-
spodinjam vsak dan znova povedo v
trgovini Zadružnega sklada v Ptuju, da
naj pridemo po že pred davnim obljub-
ljene slive za vkuhavanje »po nizki
ceni« — jutri, ker da te še niso pri-
spele
Ker ta »jutri« traja že predolgo, sliv
pa ni, razen tega jih verjetno ne ix>,
ker je njihova sezona v ::lavnem sko-
raj minila, predlagamo trgovnl Zadruž-
nega sklada v Ptuju, da nas v bodoče
ne vara s podobnimi obljubami, ki jih
potem ne uresniči.
Prizadeta gospodinja.
Svei^ana skupščina sindikalne
podružnice Okrajnega magazina
Ptuj
Sindikalna podružnica Okrajnega ma-
gazina v Ptuju je sporazumno z delav-
skim svetom sklicala svečano skupščino
celotnega kolektiva na dan 22. septem-
bra 1951 ob 16. uri v sindikalni dvo-
rani Tovarne perila v Ptuju, ko bo
svečan prevzem prehodne tekmovalne
zastave in denarne nagrade, ki jo je
kolektiv prejel od vlade LRS na pred-
log Glavnega odbora Zveze sindikatov
Slovenije in resornih ministrov za do-
sežene uspehe v izvrševanju planskih
nalog v I. polletju 1951.
Ali žive ljudje na Obali
okostnjakov?
Raziskovalec Bernard Clarp iz Cape-
towna v Afriki je vodja ekspedicije, ki
bo obiskala najbolj zapuščeni kraj na
svetu — suho Obalo okostjijakov v ju-
gozapadni Afriki. Udeleženci te odpra-
ve so prepričani, da bodo našli na svo-
jem cilju kosti umrlih ljudi in razbitine
potopljenih ladij, ki so se potopile ob
tej nepristopni obali. Na podlagi naj-
denih kosti bodo učenjaki na univerzi
v , Witwatersrandu lahko ugotovili, ali
je res, da so Arabci pluli pred 300 leti
v svojih jadrnicah vzdolž atlantske obale
Afrike. Nadalje tudi domnevajo, da
bodo člani odprave naleteli v tem delu
sveta na ostanke že izumrle rase, ka-
tero štejejo za potomce Izumrlih južno-
afriških Bušmanov. Njihov optimizem
ki-epi lanskoletno poročilo o manjših
skupinah ljudi, ki da so jih videli na
tej obali. V teh oddaljenih planinskih
predelih, kjer še ni hodila noga belega
človeka, upa Carp izpolniti nade svojih
mecenov. Naj bo tako ali tako, rado-
vedni smo pa le, kaj bo ta Carpova
ekspedicija svetu novega povedala.
Rekordno številko ločenih
in lo6enk
V Angliji bo v kratkem stopil v ve-
ljavo zakon o brezplačni pravni pomoči
in o brezplačnih pravnih nasvetih. Ker
je bil zakon sprejet že pred 2 letoma,
se komiteju za zakonodajo že kar mu-
di s proglasitvijo njegove veljave. To
pa predvsem iz preprostega razloga,
ker je samo v prvih šestih mesecih le-
tošnjega leta prosilo za pravno pomoč
15.000 pravno prizadetih državljanov in
med temi kar 13.000 oseb, ki bi se ho-
tele ločiti od. svojega zakonskega druga.
Ob tej porazni statistiki, ki pravi med
drugim tudi to, da imajo danes v An-
gliji 720 ločitvenih razprav na dan,
upajo z novim zakonom ta hudournik
zajeziti, ker menijo, da bo brezplačna
pravna pomoč pomagala pomiriti neza-
dovoljne zakonce, kar seveda plačani
pravniki niso hoteli, ko jim je pa šlo
za to, da na vsak način dobe pravdo za
svojo stranko in s pravdo tudi svoj
denar...	n-
Slivovo marmelado brez slad-
korja pripravimo tako:
Zrele, pri peclju ovele slive operemo,
izvzamemo koščice ter jih damo v po-
sodo (lonec ali kastrolo) ter jih pokrite
dušimo, da se zmehčajo. Kuhati jih
moramo na pokriti plošči odkrite, da
se mezga izpari. Mešajmo! Kuhati jih
je treba do gostote žgancev.
Medtem pripravimo konservne ko-
zarce, porcelanaste ali lončene piskre,
lih umijemo v mlačnem pepelnatem
lugu in splahnemo. Suho po.^wio pola-
goma segrejemo. V vročo posodo damo
nečico da se napravi na površju
skorja. Drugi dan zalijemo z žganjem,
7	ali lojem, zatežemo s papir-
jem in krpo ter shranimo posode z mar.
melado v hladnem prostoru.
Taki marmeladi ni treba sladkorja
Ovele slive imajo visok odstotek sad-
nega sladkorja. Izparjeno sadno meso
se dobro drži, ker ga glivice ne morejo
razkrajati, ker ne vsebuje vlage.
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA
sektor Gorišnica
priredi v nedeljo, dne 7. oktobra 1951
s sodelovanjem vseh čet sektorja
TELOVADNI NASTOP
IN TEKMOVANJA
v Gorišnici na prostoru tov. Muhiča
pri gasilskem domu.
Spored:
6.	oktobra 1951, ob 19. uri: Akademija
na telovadnem prostoru.
7.	oktobra 1951, ob 6. uri: Budnica.
7: uri: Pričetek tekmovanja v trodel-
nem napadu, cevovodu in vztraj-
nostnem teku gasilcev v polni ga-
silski opremi.
13.	uri: Zbor vseh gasilcev pred ga-
silskim domom.
14.	uri: Javni nastop:
1.	obvezna vaja — člani;
2.	drog — člani Nova vas—Mar-
kov ci;
3.	pionirski pevski zbor — Goriš-
nica;
4.	vaja z gasilskim orodjem —
člani Ormož;
5.	simbolične vaje — članice;
6.	bradlja — člani Nova vas —
Markovci;
7.	trodelni napad — izvaja zma-
govalec dopoldanskega tekmo-
vanja;
8.	obvezna vaja — članice;
9.	razdelitev diplom in nagrad do-
poldanskim zmagovalcem v tek-
movanju.
Po nastopu se bomo skupno razveselili
ob dobri haloški kapljici, domačih klo-
basah, srečolovu in vinski trgatvi.
Nastopila bosta tudi M a r u 1 e k
in Matjašek.
V slučaju slabega vremena se preloži
prireditev na naslednjo nedeljo.
Na pomoč!
Vabi odbor.
Poskrbimo« áa bo krompir
pravilu® shrcmfen
Pravilno shranimo krompir le v za
to pripravljenem prostoru. Prostor pa
mora biti takšen, da krompir v njem
čez zimo ne segnije, ne zmrzne in da
spomladi prehitro ne odganja V pre-
toplem prostoru se predčasno zbudi k
življenju ter začne kaliti. V tem pa je
ravno velika škoda, ker se te prve kali
razvijajo iz najmočnejših očes, iz ka-
terih bi se potem, ko bi krompir po-
sadili, razvili najkrepkejši poganjki.
Previsoka toplota v krompirjevi kleti
pa ie lahko tudi vzrok izsuševanja go-
moljev ter s tçm izgube teže. S previ-
soko toploto pa dobe boljše življenjske
pogoje tudi bakterije raznih bolezni, ki
se ob takih pogojih bohotno razvijajo
in povzročajo gnitje gomoljev Vsake-
mu pa je tudi znano, da dob' krompir,
ki prezimuje v kleti, kjer pade sred-
nja toplota pod 6 stopinj C sladek okus
ter da je skoraj za hrano ljudi neuži-
ten. Mnoge bo zanimalo, da ta sladek
okus prihaja od nakopičenega sladkor-
ja v gomolju, ki se je zbral v času, ko
gomolj zaradi prenizke temperature v
kleti z dihanjem lega ne more izločiti.
Tak krompir še vedno lahko popravi-
mo, če ga za čas kakih dveh tednov
prestavimo v shrambo s povprečno to-
ploto okrog 20 stopinj C; krompir bo
postal zopet dobrega okusa, ker bo
viija toplota po4?esila dihanje in s tem
izločanje sladkorja.
Drugačno spremembo opazimo pri
gomoljih, ki so v kleti, kjer je toplota
padla pod ničlo. V takšni toploti za-
čenjajo gomolji zmrzovati ter še pri
malo nižji toploti docela zmrznejo. Ta-
ki gomolji začno, kakor vsako mrtvo
telo, pri odtajanju gniti. S tem pa so
postali neprimerni za hrano kakor tudi
za seme.
Kot vidimo, klet za shranitev krom-
pirja ne sme biti pretopla, še manj pa
premrzla ter se naj giblje vedno okrog
7 stopinj C.
V krompirjevi shrambi pa je važna
tudi stopnja vlage, ki se posebno v
kletnih prostorih zelo rada zadržuje.
Klet imejmo v suhem vremenu vedno
na stežaj odprto, da se osuše stene in
da jo preplavi svež zrak. Zapreti pa
jo je treba v meglenem in mokrem
vremenu ter v hudem mrazu
Krompir lahko tekom zime večkrat
preberemo in izločimo nagnite gomolje.
Ce pa nimamo kleti, ali drugega pri-
mernega prostora, da bi shranili krom-
pir, kam ga bomo dali čez zimo? V ta-
kem slučaju je najbolje napraviti za-
sipnico. to je kup krompirja, ki ga za-
sipamo s prstjo ter opremimo z venti-
latorjem, v kateri krompir navadno
odlično, in brez poškodbe prezimi.
Šoferji, pozor!
Obveščamo vse poklicne šoferje in
avtomehanike iz ptujskega okraja, da
bo v nedeljo, dne 7. oktobra 1951, ob
8. uri v Ptuju v dvorani gradbenega
podjetja »Drava« prva konferenca
Združenja šoferjev In avtomehanikov.
Govoril bo predstavnik glavnega od-
bora ZSS. Ta dan bo ustanovljen v
Ptuju klub poklicnih šoferjev in avto-
mehanikov. — Pridite vsi!
Pripravljalni odbor
OPOZORILO
V bolnišnid v Ptuju se dajejo p^,
lasnila o stanju bolnikov dnevno le o^
10.—11. ure, na porodniškem oddelku p,
se obiski sploh ukinejo.
Uprava bolnišnice v PtuJu,
PRIJAVE ZA TECAJ ТГЈ1Н JEZIKO\
Prijave za začetne tečaje angleškega^
francoskega, ruskega In nemškega jezi.
ka ter za nadaljevalna tečaja anglešči^
ne in nemščine se sprejemajo do 25.
septembra 1951 na drž. gimnaziji ^
Ptuju. — Ljudska univema, Ptuj.
Naknadni vpis v Delavsko gimnazijo
pri gimnaziji v Ptuju bo 24. septem-
bra od 8. do 12. ure. Vpišejo se lahko
delavci in nameščenci, ki so uspešno
dovršili štiri razrede osnovne šole,
niso starejši od 35 let in po osvobo-
ditvi niso obiskovali redne gimnazije.
Pouk bo v prostorih gimnazije štiri-
krat tedensko od 19. ure naprej.
Ravnateljstvo.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sostano-
valcem, znancem in prijateljem
iz Ptuja, ki so spremili na zadnji
poti
JOŽEFA KOLEDXIKA
sodarja iz Ptuja
ter obložili njegov prerani grob
z venci in šopki.
Užaloščena družina Kolednik
MALI OGLASI
Prosim najditelja osebne izkaznice, da
jo vrne, sicer jo preklicujem. Fuks
Jožefa, Nova vas 34, Ptuj.
Iščem službo vratarja, nočnega čuvaja
ali skladiščnika Nastopim takoj.
Vprašati v upravi lista.
Šivalni stroj znamke »Singer« z okrog-
lim čolničkom, prodam. Naslov i
upravi lista.
Prodam: sadno prešo, navijak, gnojno
črpalko in težke sani, vse v dobrem
stanju, Burg Vid, žaga Jurovci, p.
Vid pri Ptuju.
Nastopim službo kot gospodinjska po-
močnica, kjer koli v Sloveniji. Julija.
na Kosi, Mezgovci 24, p. Moškanjci.
Elekro-radio delavnica R O J S
Franjo, Ptuj, Lackova 11 (Beli križ)
sprejema električne priprave vseh
vrst, predvsem pa radio-sprejemni-
ke v kvalitetno popravilo.
Hišo z enodružinskim stanovanjem in
primernim vrtom kupim in plačam
takoj. Ponudbe v upravi lista.
Najdena je osebna izkaznica na it^^
Kuradi Stanislav, roj. 12. 5. 1925, šo-
fer, Strnišče — taborišče. Dvigniti jo
v upravi lista.
Najdena je osebna izkaznica na ime
Balažič Franc, roj. 2. 3. 1933, vino-
gradniški delavec, Sv. Miklavž 45,
Ljutomer. Dvigniti jo v upravi lista.
Zanimivosti po svetu
Napalm bombe so novo orožje s
strahotnim učinkom, fizičnim m psiho-
loškim. To orožje je zelo povečalo gro-
zote vojne, ki vedno bolj dobiva zna-
čaj množične uporabe najmočnejših
sredstev tehnike, ki jih je doslej uspel
človek iznajti.
V teku korejske vojne so nekoč pi-
loti lovskih letal opazili neko večjo
skupino sa\Tažnikovih vojakov, kako so
se zaklonili v krajši železniški predor,
da bi se umaknili pred letalci, ki so jih
napadali v strmoglavih poletih. Neke-
mu pilotu je ob tej priložnosti uspelo,
ker se je spustil zelo nizko, vreči eno
napalm bombo pred vhod v predor.
Ogromen plamen je zajel celoten pre-
dor ter izbruhnil pri drugem koncu, vsi
vojaki pa, ki so bili v njem, so bili
v trenutku mrtvi.
Ob neki drugi priliki so lovska le-
tala za trmoglave polete poskušala s
svojimi 20 mm topovi uničiti sovražni-
kov tank, ki je vozil s hitrostjo 40 km
na uro Kroglje iz lovca so se odbijale
od tankovskega oklepa, potem pa je
eden lovcev poskušal s svežnjem ra-
ketnih bomb zadeti tank, kar p? ni bilo
lahko. V tem trenutku se je spustil dru-
gi lovec ter odvrgel napalm bombo.
Čeprav ta direktno ni zadela, je padla
dovolj blizu, da je v tanku eksplodirala
municija in ga uničila.
Napalm je pravzaprav staro vojno
orožje, le da se šele sedaj v večji meri
uporablja. Kljub temu pa le malo ljudi
pozna njegov sestav. Je to gosta, luž-
nata tekočina, ki eksplodira z zamolk-
lim zvokona, če pa eksplodira 60 kg
napalma, bo plamen pokril polovico no-
gometnega igrišča ter pod .-^eboj uničil
vse kar je živega, še več, še vsako živo
bitje, ki je od tega prostora oddaljeno
najmanj 10 m, bo plamen zaiušil.
★
Poiskali bodo Rommelov zaklad
V kratkem se bo blizu korzi,ško oba-
le začelo iskanje Rommelovega afriške-
ga vojnega plena, ki je vreden dva
milijona funtov. Predvideva se, da leži
ta plen v globini kakih 60 metrov, se-
stoji se pa iz šestih zabojev zlata, di-
jamantov in rubinov, ki so jih na tem
mestu v avgustu 1. 1943 potopili Nem-
ci.
Francoske vojaške oblasti so podvze-
le iskanje tega plena na osnovi infor-
macij, ki so jih dobile od nekega Ceha.
Ta je izpovedal, da je delal v iuki La
Speča v Italiji, ko so mu nekega dne
zapovedan, da naj spremlja štiri nem-
ške oficirje v hitrem motornem čolnu
do Korzike, ki je bil takrat pod itali-
jansko okupacijo. Ko so prispeli na
Korziko, so ga odvedli v пеко leseno
barako, ki so jo stražili esesovci. V ba-
raki je naletel na prizor, ki je bil sU-
čen kakšnemu iz »Tisoč in ene noci«,
ko je zagledal šest velikih zabojev, do
vrha napolnjenih z zlatom, dragim ka-
menjem in umetniškimi dragocenostmi-
Ceh je potem vse zaboje zavaril, na-
to pa so jih prenesli na neko jahto, v
ustju reke Golo so ti oficirji vrgli za-
boje v morje.
»Nahajali smo se dve milji daleč od
obale, globina pa je bila okrog 60 m,"
je dejal potapljač. Oficirji in delavec so
natančno določili na zemljevidu kraj,
kjer so bili zaboji vrženi v morje. Ko
so se vrnili v La Specio, So bili oficirji
obsojeni, ker niso blaga vrnili v Italijo.
Tri so ustrelili, četrtega pa so posla>i
na vzhodno fronto. Tudi Ceha so po-
slali na vzhodno fronto, kjer je bil ra-
njen in zajet. Po povratku v 1. 1948
zadevo izpovedal francoskim okupacij-
skim oblastem v NemaJL
S kolesom okrog sveta
Športnik in novinar iz Zapadne Nem-
čije dr. Heinz Helfgen iz Düsseldorfa
je obiskal na svoji poti po svetu Ptuj
[n si ogledal ptujsko gospodarsko raz-
»tavo.
Bil je zelo navdušen nad uspehi v
novi socialistični Jugoslaviji, ki se od-
ražajo med drugim tudi v Ptuju. Kot
poznavalec vin (doma je iz vinorodnega
predela Francije) ni mogel prehvaliti
naših kvalitetnih vin in je obljubil, da
bo v Nemčiji, Franciji in Svici v tisku
Dpozoril javnost na naša vina.
Posebno je občudoval uspehe jugo-
slovanske industrije in obrti ter po-
irrtvovalnost ljudstva, ki se kljub teža-
vam iz Vzhoda in Zapada bori za do-
sego svojih socialističnih ciljev in jih
bo v okviru petletnega plana tudi do-
seglo.
Izrazil je svoje prepričanje, da bo
Jugoslavija za zgled s svojo potjo v
socializem delovnemu ljudstvu vsega
sveta in si bo tako priborila nesmrten
zgodovinski sloves graditelja pravega
socializma.
Dr. Heinz Helfgen je nadaljeval iz
Ptuja potovanje po svetu in veruie da
bo dal s svojo vztrajnostjo mladini
zgled za marljivost in samozavest,
ki sta njega vodili na dolgo pot.