Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
L
Wk
Leto XXVII. - Štev. 48 (1380)
Gorica - četrtek, 4. decembra 1975 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Obisk feželM Slomške skuinsU n Korošktn
V poverjenih šolskih dekretih je rimska vlada predvidela tudi neko novo šolsko strukturo in sicer šolske okraje (distret-ti scolastici). Čl. 9 omenjenega zakona pravi:
»Ma predlog deželne uprave se ozemlje dežele razdeli v šolske okraje; ti se nato ustanovijo z dekretom šolskega ministra. Dežela je pri tem dolžna, da vpraša za mnenje prizadete krajevne ustanove (občine in pokrajine) in pristojne krajevne šolske ustanove. Njihovo mnenje mora biti priloženo k sklepom dežele.«
To je navodilo državnega zakona, ki velja za deželne uprave. In kaj je naredila uprava naše dežele? Pretekli teden je razposlala na občinske uprave in druge ustanove svoj načrt o ustanovitvi šolskih okrajev.
V tem načrtu je razvidno, da bi se slovenske šole na Tržaškem enostavno priključile k enemu oziroma drugemu od dveh šolskih okrajev, ki sta predvidena za ozemlje tržaške pokrajine, ozemlje so pa zelo enostavno razdelili z neko črto, ki so jo potegnili nekje po sredi Trsta od severa na jug, kot so svoj čas razdelili Berlin.
V goriški pokrajini je nekaj še hujšega. Tudi tu sta predvidena dva šolska okraja, Gorica in Tržič (Monfalcone). Slovenske šole v občini Doberdob bi bile priključene v šolski okraj Tržič, ostale pa v šolski okraj Gorica, čeprav so v istem didaktičnem ravnateljstvu, šole iz didaktičnega ravnateljstva Doberdob bi torej bile razdeljene med dva šolska okraja.
Iz tega je videti, da je predlog dežele groba kršitev potreb in zahtev slovenske šole, poleg tega še nesmiseln, ker reže neko didaktično ravnateljstvo v dva šolska okraja.
NAMEN ŠOLSKIH OKRAJEV
V drugem odstavku omenjenega člena pravi zakon: »šolski okraj ima namen, da uresniči demokratično sodelovanje krajevnih skupnosti in družbenih sil pri delovanju in upravljanju šole.«
Kako si zamišlja deželna uprava to »demokratično sodelovanje« slovenskih krajevnih skupnosti in družbenih sli v šolskem okraju, kjer bi Slovenci imeli le pičel glas manjšine (ena četrtina zastopnikov učnega osebja in ena petina izvoljenih zastopni-kot staršev). Ostali bi zmeraj glasek uboge Pepelke, saj bi imeli v okrajnem svetu le enega šolnika in enega zastopnika staršev na 36 članov.
DELOVANJE ŠOLSKIH OKRAJEV
V tretjem odstavku čl. 9 beremo: »Šolski okraj skrbi za to, da se na njegovem področju utrjujejo in razvijajo šolske in vzgojne ustanove in z njimi povezane dejavnosti in da se vsem omogoči pravica do šolanja, do kulturne in državljanske rasti in pa da bodo šolske usluge funkcionirale na čim boljši način.«
Kako naj se vse to uresniči v prid slovenskih šol in občin, če pa bi bili zmeraj odvisni od večine? Saj vemo, da večina ima zmeraj prav.
OZEMLJE ŠOLSKIH OKRAJEV
V naslednjem členu 10 razpravlja zakon o tem, kako naj se določa ozemlje šolskih okrajev. V drugem odstavku pravi: »V določanju obsega šolskih okrajev se bodo upoštevale družbene, gospodarske in kulturne značilnosti prizadetega ozemlja.« To ozemlje lahko obsega tudi dve sosednji pokrajini, če so za to dani razlogi.
V določanju ozemlja šolskega okraja niso izrecno omenjene jezikovne značilnosti, vendar smemo upravičeno predpostavljati, da pod izrazom »kulturne značilnosti« meni zakon predvsem na jezik, saj je ta najmočnejši izraz neke samostojne kulture.
Iz povedanega je videti, da zakon kot tak ne izključuje možnosti, na katero se sklicujemo Slovenci, da se nam prizna samostojen šolski okraj za slovenske šole v deželi ali še boljše, da se nam priznata dva samostojna okraja, eden za šole v
tržaški pokrajini in eden za šole v goriški pokrajini. To so zahteve, ki smo jih že izpovedali in jih sedaj znova poudarjamo.
ZAHTEVAMO SAMOSTOJNE ŠOLSKE OKRAJE ZA SLOVENSKE ŠOLE NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM. To je naša pravica v soglasju z italijansko ustavo, ki pravi, da republika ščiti narodne manjšine; v skladu z deželnim statutom in slovesno izrečeno obljubo v Osimu, da bo Italija zaščitila slovensko manjšino v čim večji meri.
Ne moremo se zadovoljiti z miloščino, ki jo glede šolskih okrajev predvideva zakon v čl. 4, temveč kot enakopravni državljani zahtevamo enakopravnost na šolskem področju, kjer je to mogoče.
Zato zahtevamo samostojne šolske okraje, kajti samo v teh vidimo nadaljnjo možnost za razvoj slovenskega šolstva vseh stopenj, do česar imamo pravico. Zato od te zahteve ne bomo odstopili!
PROTESTI SLOVENSKEGA LJUDSTVA
To zahtevo so do sedaj podprli: Goriški šolski odbor je v sredo 25. novembra sprejel izjavo, v kateri odločno odklanja namero deželne uprave. Sindikat slovenskih šolnikov je v ponedeljek 1. decembra oklical protestno stavko na vseh slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem.
Slovenska skupnost je sprejela protestno izjavo, v kateri pravi: »Slovenska skupnost ponovno in odločno poudarja neodtujljivo pravico do zaščite slovenskega šolstva na osnovi funkcionalne in operativne avtonomije, ki je nujen pogoj in edino zanesljivo jamstvo za njegov organski razvoj in razvoj celotne narodne skupnosti sploh.«
Zveza slovenske katoliške prosvete je na seji v ponedeljek 1. decembra poslala naslednjo protestno brzojavko na deželni odbor:
»Odbor ZSKP je na seji dne 1. decembra odločno obsodil namero deželnega odbora, da se šole s slovenskim učnim jezikom v pokrajinah Trst in Gorica priključijo šolskim okrajem skupaj s šolami v italijanskem učnem jeziku. V tem vidimo kršenje pravice slovenske narodne skupnosti do uspešnega razvoja svojega šolstva. Zato odločno odklanjamo načrt deželnega odbornika za šolstvo in kulturo in zahtevamo, da se ustanovijo avtonomni šolski okraji za šole s slov. učnim jezikom.«
Tudi »Katoliški glas« se pridružuje tem in drugim protestom ter v imenu demokratičnega družbenega reda, ki ga je sprejela italijanska republika v svoji ustavi, ter v imenu načel, ki jih je katoliška Cerkev potrdila na II. vatikanskem koncilu, pričakujemo, da deželni odbor spremeni svojo namero in ugodi pravični zahtevi slovenskega ljudstva v Italiji po avtonomnih šolskih okrajih.
UREDNIŠTVO
Na vabilo Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) je v soboto in nadeiljo, 29. iin 30. novembra delegacija deželnega tajništva Slovenske skupnosti v Furianiji-Jullijski Benečiji obiskala Koroško. Dvodnevni obisk je obsegali sprejem na sedežu NSKS v Celovcu ter obisk slovenske Koroške s postanki v Podjuni in Rožu in srečanji z izvoljenimi predstavniki koroških Slovencev, organiziranimi v Klubu Slovenskih odbornikov.
Delegacijo Slovenske skupnosti je vodil deželni tajnik dr. Drago Stoika. V njej pa so bili dr. Rafko Dolhar, dr. Damijan Paulin, dr. Alojz Tuli, dr. Andrej Bratuž, dr. Franc Mljač, dr. Kared Brešan, Marjan Terpin, Marija Feailetič, Gradimir Gradnik in Simon Prešeren, slednja kot predstavnika fkrmiiniskih oz. kanalskih Slovencev.
Na sedežu NSKS je delegacijo Slovenske skupnosti uradno pozdravil predsednik dr. Jožko Tischier, ki je v svojem govoru na-
nizal glavne probleme koroških Slovencev.
Pozdrav Slovenske skupnosti je prinesel dr. Stoka, ki je v imenu delegacije poudari popolno solidarnost s koroškimi Slovenci, zlasti v borbi proti nameravanemu krivičnemu preštevanju manjšine. Deželni tajnik je še prikazal koroškim rojakom težave primorskih Slovencev, zilasiti nedavne krivice na šolskem področju, ko Slovenci nismo dosegli lastnega samostojnega šolskega okraja. V imenu delegacije je podaril koroškim rojakom knjigo o Slovencih v Italiji.
Gostje so si nato ogledali nove prostore NSKS iter Krščanske kulturne zveze. Ugotovili so, da imajo naši koroški bratje sedaj res funkcionalno središče.
SREČANJE V PODJUNI
Delegacija Slovenske skupnosti se je nato v spremstvu gostiteljev odpeljala v Pliberk, središče Podjune. Tu je bila na sporedu večerja ter nadaljevanje pogovorov
Država na robu zloma
Cel teden se je mudil v Rimu maronitski patriarh iz Libanona, ki so ga spremljali škofje iz Sidona, Sarbe in naslovni iz Tarza. Uradno je šlo za svetoletno romanje, dejansko pa je bilo mnogo govora in stikov z vatikanskimi osebnostmi — patriarha je sprejel tudi sv. oče Pavel VI. — kako pomiriti deželo, ki je zaradi državljanske vojne na robu zloma.
Maronitska Cerkev je v življenju Libanona zelo pomembna. Šteje en milijon vernikov v domovini, nad pol milijona pa v obeh Amerikah, Afriki in v Avstraliji. Maroniti so edina vzhodna Cerkev, ki so se po carigrajskem razkolu leto 1054 celotno vrnili v katoliško Cerkev. Maronitski patriarh s sedežem v Antiohiji je na vsem Bližnjem vzhodu zelo ugledna osebnost, enako spoštovan med kristjani kot muslimani, zato zelo primeren za posredovanje.
SEDANJI ZASKRBLJUJOČI POLOŽAJ
Na obisku v Rimu je patriarha Koraikeja spremljala tudi skupina časnikarjev. Med njimi je bil tudi Sejean Azzi, ki pripada socialdemokratski stranki. Položaj v domovini je takole opisal:
Čeprav je Libanon najmanjša država na Bližnjem vzhodu, ima danes v svojih mejah največ palestinskih beguncev: nad 400.000
!):S:
Ti prizori so v libanonskem glavnem mestu Beirutu nekaj vsakdanjega. Spopadi med kristjani in muslimani se nadaljujejo z neizprosno napadalnostjo in so doslej že zahtevali nad štiri tisoč smrtnih žrtev
jih je in večina od njih so oboroženi. Nekateri vlečejo na desno, drugi na levo, eni simpatizirajo s Sirijo, drugi z Egiptom, spet drugi z Irakom, Libijo, potem pa še s Sev. Ameriko, Kitajsko in Sovjetsko zvezo. En del se zavzema za miroljubno rešitev spora z Izraelom, drugi (zlasti tisti povezani z Libijo in Irakom) pa zagovarjajo neizprosen boj do konca.
Brezkoristno bi bilo predajati se utvaram: Izrael je vojaško močna država, zato je popoln nesmisel, da bi se Libanon z njo zapletel v vojno. Toda dokler bodo palestinski gverilci v Libanonu, je treba računati na vojaške akcije in povračilne ukrepe Izraelcev.
Libanon kot država je popolnoma ohromljen. Vojska je brez moči, policija prav tako. Edina resnična policija se zdi da so palestinski gverilci: na cestah ustavljajo vozila, pregledujejo dokumente, postavljajo barikade in se vmešavajo v notranje življenje države, zlasti ob volitvah.
Taborišča Palestincev so postala pravcate vojašnice, obenem pa zatočišče kriminalcev iz vsega sveta. V njih najdeš sovjetske in kubanske »prostovoljce«, maoiste in komuniste. Ta nasilna levica spretno izkorišča napeti položaj v Libanonu, rasno in versko različnost, politično razklanost in gospodarski nered ter uprizarja poulične nastope. Tako kristjani kot muslimani so žrtev te zločinske igre, ki jo spretno vzpodbuja Sovjetska zveza. Nehajmo že govoriti o verski vojni. Raje poglejmo resnici v obraz — je dejal Sejean — in jasno pokažimo na glavnega krivca sedanjega zla v Libanonu.
Gospodarski položaj je težak in kako naj ne bi bil ob takih razmerah! Toda dovolj je, da se Palestinci umaknejo in da se bodo ljudje čutili varne, in Libanon se bo v nekaj tednih gospodarsko opomogel. Preteklost nudi za to dovolj dokazov.
In kakšni so izgledi za rešitev sedanje krize? Sejean pravi, da se Libanonci navdušujejo za formulo, ki se je do sedaj izkazala vedno uspešna: za sožitje med kristjani in muslimani. Če pa do tega sožitja ne bo več moč priti, potem ostane delitev dežele v krščanski in muslimanski del, rešitev, boleča sicer, a mir je važnejši kot vse drugo.
med delegacijama. S 'koroške strani so bili tu med drugimi prisotni predsednik NSKS dr. Jožko Tischier, podpredsednik dr. Matevž Grilc, tajnik dr. Filip Warasch in vrsta drugih vidnih predstavnikov. Ob tej priložnosti sta po pozdravnih besedah predsednika in tajnika NSKS spregovorila pokrajinska tajnika Slovenske skupnosti za Goriško in Tržaško, dr. Paulin in dr. Dolhar. V svojih izvajanjih sita predvsem orisala organizacijsko in politično delovanje obeh tajništev tar koroške rojake seznanila z življenjem Slovencev v Italiji. Daljši govor je tu imal podpredsednik NSKS dr. Grilc.
Ob koncu večernega srečanja sta obe delegaciji sprejeli skiipno poročilo, ki poudarja že prej omenjene točke. Poleg teh pa posebej opozarja na pravice iin dolžnosti matične države za podporo slovenski manjšini v zamejstvu. Obenem pa sta delegaciji Slovenske skupnosti ter NSKS sklenili ustanoviti stalni operativni odbor, kar naj pospeši še trdnejše sodelovanje.
SESTANEK S SLOVENSKIMI OBČINSKIMI ODBORNIKI
Naslednji dan, v nedeljo, pa je bila delegacija Slovenske skupnosti gosit Kluba slovenskih odbornikov in to še naprej v Pliberku, v prijaznem hotelu Breznik. Predsednik Kluba Filip \Varasoh je orisal pomen samostojnega nastopa koroških Slovencev, še prej pa je v imenu Pliberških slovenskih odbornikov g. Trampuš zelo 'tehtno nanizal vrsto problemov slovenskih koroških upraviteljev. G. Wene-dig pa je podal analizo zadnjih volitev na Koroškem.
Razvila se je plodna diskusija, v katero so posegli številni člani obeh delegacij. Iz te je bila razvidna Skupna želja in težnja po ohranitvi samostojnega nastopa, ki edini lahko zagotovi manjšini samobitno delovanje.
Po kosilu v Globasnici, drugem večjem centru Podjune, so se gostje skupaj s koroškimi gostitelji podali še na otaisk Roža in se s postankom v prijazni hiši uglednega koroškega posestnika poslovili od Koroške.
Na nedeljskem srečanju je bil prisoten tudi dr. Paval Apovnik, funkcionar pni koroški deželni vladi ter nosilec slovenske samostojne kandidatne liste KEL (Koroška enotna lista) na letošnjih deželnozbor-skih volitvah.
Obisk delegacije Slovenske skupnosti na Koroškem pomeni nov korak k še tesnejšemu sodelovanju med obema slovenskima zamejskima sikupnostima. Srečanje je bilo nadvse prisrčno in konstruktivno tar iahko od njega pričakujemo praktične in stvarne sadove. Obisk je bil pravzaprav spontana manifestacija narodne solidarnosti med Slovenci od Jadrana in Soče mimo Višarij do Zile in Drave. Naj bi prav Skupno karantansko izročilo s simbolom Gospe Svete tudi danes povezalo zamejske Slovence v trdno enoto, ki bo lahko odločno kljubovala vsem viharjem.
Sovjetsko zanimanje za Španijo
Čeprav nima Sovjetska zveza diplomatskih odnosov s sedanjo Španijo, pa z njo pridno 'trguje. Tako je pred meseci sklenila s Španijo dogovor o dobavi nafte po znižanih cenah. Sedaj se je zvedelo, da gre za nafto, ki jo je Sovjetska zveza prejemala iz Iraka. Ko so v Iraku za to slišali, iso v Moskvi protasitiraM, da prodaja njihovo nafto pod svetovno oeno. Na iraški pritisk je morala SZ pogodbo s Španijo preklicaiti.
Očitno pa želi biti Moskva s Španijo še naprej v stiku, saj bo po Francovi smrti gotovo stremela po vzpostavitvi diplomatskih stikov. Kat izraz dobre vodje je ponudila simbolično odškodnino za 600 ton /Jata, ki ga je rdeča španska vlada izročila lata 1936 v varstvo Moskvi kot jamstvo za dobave sovjetskega orožja v takratni državljanski vojni.
Bavarska, Slovenija in mi... Kamenčki 0^ tedna do tedna
Na zasedanju vsedržavnega sveta italijanske Krščanske demokracije je bilo sklenjeno, da bo od 4. do 8. marca vsedržavni kongres stranke. Na sliki na levi sedanji glavni tajnik KD Zaccagnini, na levi ministrski predsednik sedanje vlade Moro, ki jo sestavljajo demokristjani in republikanci
V Ljubljani je pred kratkim zasedal mešani odbor za sodelovanje med Slovenijo in Bavarsko. Bavarskemu odposlanstvu je načelovali dr. Kessler, vodja bavarske državne pisarne. V odposlanstvu so bili zastopniki bavarskih ministrstev za gospodarstvo in promet tar za delo in socialna vprašanja.
Slovensko zastopstvo je vodil Marjan Osolnik, slovanski republiški tajnik za mednarodno sodelovanje, ob udeležbi zastopnikov ljubljanske gospodarske zbornice, slovanskih železnic ter prosvete.
Baivarsko-slovaniski odnosi se zadnji čas ugodno razvijajo. Mešani odbor za medsebojno sodelovanje bo na svoji prihodnji seji pripraiviil nadroben spored obiska bavarskega državnega predsednika dr. Gopp-la v Sloveniji, kamor ga je povabil predsednik slovenske Vlade inž. Andrej Marinc.
Vprašanja gospodarskega sodelovanja Bavarska-Slovemija, fci so jih tokrat v mešanem odboru obravnavaM, so precej obširna. Poseben pomen pripisujejo sodelovanju na področju industrije, nadalje surovinski izmenjavi ter izmenjavi pogonske sile. Potrebno kreditno podlago gospodarskega sodelovanja med obema deželama bo omogočila poslovna povezava slovanskih in bavarskih bank, ki imajo že sedaj medsebojne stike.
Gospodarski zbornici obeh dežel bosta skrbeli, da se obojestransko okrepi udeležba podjetij in ustanov na sejmih. Okrepili bosta nadalje prizadevanja za sodelovanje na področju turizma. Na srečanju pa so preverili tudi možnost za izmenjavo na področju radia in televizije.
PROMETNA POVEZAVA
Posebej pa so v mešanem odboru obravnavali vprašanja prometne povezave med Slovenijo in Bavarsko. Bavarska stran je pokazala svojo zavzetost zlasti za mišljeno izgradnjo predora pod Karavankami, ki bi vodil iz Kranjske gore v smeri proti Beljaku na Koroškem. Načrt tega predora je pridobili na svojem pomenu, odkar so Avstrijci prevrtali gorski verigi pod Kačjaikom (Katschberg) in pod Turskim sedlom (Tauempasshdhe), najtežja odseka na prihodnji avtocesti med Beljakom in Salzburgom, ki vodi iz Bavarske v smeri proti Ljubljani. Obenem pa so Avstrijci že začeli vrtaiti predor pod Glino (Glanalpe) severno od Gradca, na predvideni avtocesti, ki iz severne Bavarske vodi preko Linča in Gradca v Maribor in dalje na Balkan.
V isti smeri se odpira seveda tudi vprašanje okrepljenih in izboljšanih železniških zvez. Slišalo pa se je, da so bili Avstrijci užaljeni, ker da jih niso povabili k obravnavi tako pomembnih vprašanj. Seveda pa si ne bodo nikoli priznali, da morajo tudi gospodarski stiki in pogovori temeljiti na medsebojnem spoštovanju. (Kako naj se pogovarjam z nekom o sodelovanju, če pa v njegovi deželi nebrzdano zatiraijo jeziik in kulturo, ki sita tudi moja?!)
Prejšnje ljubljanske vtlade so iskale pc£ slovnega sodelovanja s sosedi brez upoštevanja predpogojev o medsebojnem spoštovanju. Kako se je to obneslo v odnosih z Avstrijci, nekoliko pa tudi s Trstom in njegovo nacionalno romantiko, je znano. Po vsem tem je jasno, da je ravnanje z manjšinami ono merilo, ki jasno kaže, koliko in kako ceni in spoštuje sosed soseda.
BAVARSKA PRISOTNOST
V	MEDNARODNEM SVETU
Da Bavarska uspešno navezuje mednarodne in meddržavne sitike, je morala, podobno kot Zvezna Republika Nemčija, kateri kat zvezna dežela pripada, dosledno premagati nacionalno romantiko o «ve-liikem nemštvu», ki je povzročilo tragedijo prve in druge vojne. Današnja Bavarska je v zahodnonemškam okviru skušala poiskati najprej svojo lastno bavarsko istovetnost, ki jo je v pnimani z drugimi nemškimi ljudstvi in mjjih deželami kot Švabsko, Saško, Frankovsko tudi v precejšnji meri ohranila.
Za razliko od drugih zahodnonem&kih dežel poudarja Bavarska tudi svojo posebno državnost An nosii vsled tega uradni naziv »Republika Bavarska« (Freistaat Bayem). Tahi a s tem napisom stoji ža na mejnih prehodih. Ostale nemške zvezne dežele s to bavarsko »posebnostjo« seveda niso nič kaj zadovoljne, zato si v nemškem tisku nenehno družno dajejo dušika na bavarski račun in skušajo Bavarce osmešiti.
Vendar pa z dežolo-državo, ki ima 10 milijonov prebivalcev' in eno najpomembnejših evropskih kulturnih in gospodarskih središč, kot je njena prestolnica Miinchan ali Monaikovo, kakor so po sta-
rem govorili Slovenci, ni mogoče kar tako pomesti. Tega se. menda zavedajo tudi v tujini, ne nazadnje v Sloveniji, pri čemer jih takrat niti posebno ne moti, da vlada na Bavarskem krščansko-socialna stranka gromovitega nemškega politika Straussa, zagnanega pristaša svobodne Evrope, atlantskega zavezništva, nenehnega »varilca pred prenagljenimi koraki v odnosih s komunističnim Vzhodom, ki kaže prej taktiko kat pa dobro voljo v odnosih do Zahoda. In »ta stranka je na letošnjih deželnih volitvah na Bavarskem požela celo kar 64 % glasov.
Bavarska ima ne samo krepko industrijo, ampak tudi kmetijstvo in storitveno dejavnost, tj. prevozništvo, gostinstvo, turizem ter močno izvaža in uvaža; zato si prizadevajo za sodelovanje z njo tudi druge dežele, ne nazadnje italijanske. Sosednji Veneto hoče po vsej sili povezati Benetke in Munchan z avtocesto, pa se umesna avstrijska Tirolska upira in ne misli popustiti. Tudi sodelovanje Furia-nije-Primorske z Bavarsko vodi prek Avstrije, pri čemer pa zapreka ni na avstrijski Strani, ampak na neizgrajenem odseku avtoceste Vidam-Trbiž (Beljak), čigar dograditev je bila »zagotovljena« že pred leti.
BAVARSKA IN NAŠA DEŽELA
Sedaj, ko kaže, da bodo v sosednji Sloveniji začeli z gradnjo cestnega predora v smeri proti Beljaku, do kamor bo v kratkem potegnjena avtocesta iz Bavarske, bo nastopil tudi odločilni 'trenutek za cesto Videm-Trbiž (Beljak) in za ponovno preverbo odnosov med Miinchnom in Trstom, kajti ako sedaj odmanjka omenjani cestni odsek na smeri iz Bavarske v našo deželo, se je bati, da bo pristanišče v Trstu, pa tudi v Tržiču izgubilo za desetletja bavarske blagovne tokove.
Pa tudi če bi v naši deželi pohiteli in dosegli takojšnjo gradnjo odseka Videm-T»ri>»iž (kar pa glede na sedanje gospodarsko stanje v Italiji ni verjetno), tako da bi iz Beljaka držala avtocesta po eni strani v Ljubljano in Koper, po drugi pa v Trst, bi zadava z bavarskim prometom po tej smeri še ne bila rešena: nastala bi namreč tekma, kdo ga bo več pritegnili. Trst ali Koper oz. Reka. V tem primeru se že danes vsiljuje vprašanje dogovarjanja o sodelovanju med jadranskimi pristanišči, torej vprašanje neposrednih stikov med Ljubljano in Trstom, tudi z Rimam, kolikor v Trstu nii potrebnih pristojnosti.
In kakor je bilo v avstrijskem primeru, bo tudi v našem za trdnost sodelovanja in dogovarjanja . odločilno medsebojno spoštovanje narodnosti. Prav na »položaju manjšin na obeh straneh meje bo tako spoštovanje vidno in najbolj otipljivo. Zato je želeti, da bi odgovorni ob zadnjem italijansko-tjugaslavanskem sporazumu tokrat ne pozabili na celostno reševanje odprtih vprašanj, tudi manjšinskih, da mogoče ob nepredvidenih dogodkih, kot je bilo na Koroškem, me bi prav ta slednja ohromila dobrega sosedstva in zamrznila prizadevanja po razvoju medsebojnega sodelovanja.
M. N.
Zdelo se je, da bo le malo romarjev obiskalo Rim v svetem letu. Taka predvidevanja pa so se izkazala za zmotna. Vsak teden prinaša vatikanski list »L’Os-senvatore Romano« dolgo vrsto napovedanih romanj iz vseh delov sveta. Povečini niso to množične skupine. Gre za škofijska, a še bolj za župnijska romanja, torej za manjše skupine.
Ko smo bili pred tremi tednii s tržaško skupino romarjev v Rimu, smo naleteli na pisano množico. Vsaka romanska skupina obvezno obišče katakombe. Mi smo prišli h Kalistovim katakombam precej zgodaj, da smo lahko opravili sveto m;išo. Nekoliko pozneje je bilo že tolilko skupin, da so se le polagoma zvrstile za obisk. Katakombe oskrbujejo salezijanci. Slovanske romarske skupine imajo vedno na razpolago slovenskega vodiča.
Ob nedeljah opoldne je trg sv. Petra poln romarjev', ki čakajo na papežev opoldanski pozdrav. Ko se papež pokaže na oknu svojega stanovanja, ga pozdravlja tisoče belili robčkov in glasov.
Romarji potem obiščejo štiri glavne rimske bazilike. V oni izmed njih apravujo pobožnosti, ki so predpisane za preučim svetoletnega odpustka. V baziliki sv. Pavla, ki smo jo obiskali v nedeljo 14, novembra popoldne, je bila prava gneča.
Moderne sojenice
Slovensko bajeslovje pozna sojenice, žene, ki ob rojstvu določijo otroku usodo. Vse kaže, da bodo ta bajeslovna bitja postala resničnost v Italiji.
Pretekli teden so se namreč zedinili radikali, socialisti, socialni demokrati in republikanci, da bodo predložili zakonski osnutek o splavu. V tem osnutku je rečeno, da je samo bodoča mati, ki odloča o usodi otroka. Devetdeset dni po spočetju ima čas, da se odloči, ali otroka sprejme ali ne. Niti oče niti kdo drug nima pravice soodločati o tem: samo žena bo odločala, ona bo sojenica otroku.
Če se odloči, da odpravi sad svojega telesa, jo bo moral zdravnik ubogati, država, to je mi davkoplačevalci, pa poravnati vse stroške, kajti splav bo brezplačen.
Takšen predlog so postavili tovariši socialisti in njih sopotniki. Zanimivo je, da je komunistična partija predložila zakonski osnutek, ki dopušča splav le v določenih primerih in ki jih je treba prej postaviti.
Ko se Italija muči s tako težko gospodarsko krizo in ob tolikih zločinih vsepovsod, imajo laične stranke za najvažnejši problem uzakonitev abortusa, to je novih izdatkov za legaliziran zločin. Pri tem prvači socialistični poslanec Loris Fortuna, ki si hoče pridobiti »nevenljiv venec slave« v kampanji za umor nedolžnih otrok, podobno kot njega dni Faraon, ki je dal umoriti judovske dečke, in Herod, ki je dal pomoriti nedolžne otroke.
Edinost v Cerkvi
V številnih deželah zapadnega svata katoličani zmeraj bolj izgubljajo smisel za edinost Genkive. Vsak po .svoje si predstavlja to edinost ob trditvi, da so kristjani. Ponekod oporekajo Cerkvi in zadnjemu koncilu zaradi liturgičnih sprememb, posebno zato, ker so odpravili pri maši latinščino. Takšni kristjani so predvsem v nemško govorečih deželah. Tem so odgovorili švicarski škofje v posebnem pismu. Med drugim pišejo: »Vrhovni poglavar katoliške Cerkve, ki ga moramo poslušati, je sedanji papež Pavel VI. in ne Pij V. Ta je za svoj čas preuredil liturgijo. Z enako pravico je »sedaj Pavel VI. prilagodil liturgijo potrebam »današnjega časa.«
V drugo smer gredo številni kristjani v Italiji. Zajela jih je politična im sindikalna mrzlica. Oporekajo vsemu, kar je do sadaj Cerkev naredila na socialnem področju, povsod hočejo hoditi svoja pota v nasprotju s svojimi škofi. O teh kristjanih, ki jih nemalokrat vodijo duhovniki, je spregovorila konferenca škofov Lombardije v posebnem dokumentu. Opozarjajo jih, da ne more biti edinosti v Cerkvi brez poslušnosti papežu in ško»fom.
Ko »človek bere takšna in slična opozorila italijanskih škofov v letu 1975, ima vitis, da gasijo požar, ki so ga sami pomagali zanetiti. Kajti v preteklih latiih so razni škofje tako govorili im »pisali, da so jih vsi levičarji hvalili; nekateri Škofje še danes talko delajo. Ni dober pastir tisti, ki ga volkovi hvalijo.
Balj mirno je bilo naslednji dan v baziliki sv. Petra. Obiskali smo tudi grob dobrega papeža Janeza XXIII. Od vseh papeških grobov je njegov najbolj obiskan. Na kupolo nAsmo šli, ker je deževalo, zato pa smo si ogledali vatikanske muzeje z neštetimi umetninami in zanimivostmi.
Slovenski romarji, ki dobijo prostor v Rimu v Slovoniiku, so srečni. Take domačnosti in take oskrbe, kat jo najdejo tam, ne morejo imeti nikjer drugje. Letos je bilo v Slovoniiku nad 50 slovenskih romarskih skupin. Tam poskrbijo tudi za dobrega vodiča, kar je za uspešen ogled Rima izredno važno. Z vsem smo bili izredno zadovoljni. Mnogi romarji se na pati ali na povratku ustavijo v Assisiju. Tako tudi naša romarska skupina. Imeli smo topel sončni dan. V baziliki Kraljice angelov smo našli hrvaškega bogoslovca iz Zagreba, ki dobro obvlada slovenščino. Spremljal nas je po Assisiju ta nam razlagal. Kor bo imel prihod»nje leto novo mašo, smo ga povabili, naj se oglasi tudi v Trstu.
Sveto lato v Rimu se zaključi na božični večer. Zato je v pripravi še eno romanje v Rim od 12. do 16. decembra, da damo priliko tistim, ki prej niso mogli v večno mesto. Priglasite se lahko po telefonu št. 414646. - S. Z.
Na Portugalskem je propade! poskus levičarskih častnikov, da se polastijo oblasti. V teku so čistke med višjimi oficirji.
V	Turinu je bila ugrabljena Carla Ovaz-za, tašča Marjete Agnelli, ki je hčerka znanega avtomobilskega magnata Giammi-ja Agnellija. Ugrabitelji zahtevajo pet milijard liir odkupnine.
Juan Carlos I. Burbonski je bil slovesno ustoličen za kralja Španije. V zveizi s tem je hila objavljena amnestija, ki bo marsikateremu od političnih jetnikov dala svobodo.
Da bi dal še večji poudarek svoji akciji za »splav, je socialistični poslanec Fortuna odstopil s tega mesta.
Namesto svojega moža Andreja Saharova, ki mu sovjetske oblasiti ne dovolijo odiiti iz države, bo dvignila letošnjo Nobelovo nagrado za miir njegova žena Jelena, ki je na zdravljenju v Italiji.
Ameriški predsednik Gerald Ford je prišel v ponedeljek 1. decembra na petdnevni obisk v Peking. Spremlja ga zu-nanj»i minister Kisskuger.
Bivša portugalska kolonija na vzhodnem delu otoka Timor se je proglasila za
SKA »(Slovenska kulturna akcija) v Buenos Airesu je pravkar izdala kot svojo 91. knjigo — gotovo bo kmalu prišla do rekordne »stote izdaje — življenjsko povesit »Jože Petkovšek« o »slovanskem sldkarj»u z Vrhnike, ki jo je napisal njegov vrhniški rojak Marijan Marolt tik pred »svojo smrtjo.
Knjiga ima še dodatek o Marijanu Maroltu, »torej »piscu samem, o človeku in kulturnem »delavcu v zdomstvu, izpod »peresa Tineta Debeljaka, ki je prva knjižna strolkovna obravnava.
Jože Petkovšek (raj. 1861 na Verdu pri Vrhniki), »je bil predhodnik kasnejših znanih slovenskih impresionistov Jame, Strne-na, Jakopiča, Groharja, ki »so postavili temelj posebni zavesti o slovenskem slikarstvu. Prej so naši »slikarji delovali brez prave notranje povezanosti s slovenskim poreklom, mpr. Tomiinz, ki je hiedemeier-Sko slikal portrete bogatih tržaških meščanov, ali mogoče še danes prenekatari naših 'tržaških likovnikov.
V	Petlkovškovem času »pa še ni bilo pravega slovenskega občinstva, ki bi svojega umetnika »podpiralo in spodbujalo, in prav ta »tragika se nam v sedanji Maroltovi pavestii o Petkovšku razgrne z vso prepričljivostjo. Slikar je ostal še kasnejši slovanski umetniški javnosti skoraj vse do druge vojne nepoznan.
Petkovšek »se je po študijih in izpopolnjevanjih v Parizu, Monakovem, Banetkah ustavili doma, slikal, doživljal čudaške izbruhe, »se poročil, se mdajail pijači in naposled »tudi končal v umobolnici, kjer je umrl leta 1898.
Bil je odličen riisar, ena od njegovih risb, »Portret moža s cigaro« »spada med slavonske umetnine. Slikam je znal vdihniti posebno človeško in »duševno globino, npr. v sliki »Bosanka«, kjer je podana prosenečenost bosanskega dekleta, v »Moškem portretu«, ki je nedvomno on sam, strmenje v »negotovost... Med najbolj idiličnimi je slika »Dama«, ganljiva podoba slovenske družine za »mizo v izbi z Boh-kovim (kotom.
S »tem delom — uvodno »besedo je podal
neodvisno državo. Ker je režim močno levičarški, se lahko zgodi, da se država Indonezija polasti tega področja z namenom, da prepreči komunistično rovarjenje v lastni državi.
Msgr. Baldassi, od leta 1956 nadškof v Ravenni, je odstopil na željo sv. očeta. Star je 68 let. Že dalj časa je bil sporna osebnost zaradi nekaterih svojih odločitev, ki niso bile v liniji Cerkve. Me drugim je ukinil škofijski tednik, setmendšč-nike pa poslal študirat na javne šale.
Sv. oče je sprejel v posebni avdienci zastopnike raznih damokrščamskih strank, ki so se udeležili zborovanja v Rumu.
V	Rimu se je mudil francoski državni predsednik Giscard d’Estaing. Sprejel ga je tudi sv. oče.
Na postaji Castiglione in Teverdina blizu Orvieta je iztiril brzec Palermo-Catania-Milano. Pri tam je bilo ranjenih 17 oseb.
Varnostne sile OZN (»Modre čelade«) bodo še nadaljmjiih šest mesecev ostale na Golanski planoti ter tako nadzorovale premirje med Sirijo »in Izraelom.
Močan »potres je opustošil glavni otok na Havajih. Tudi vulkan Kilauea je začel znova delovati.
dr. Rajko Ložar iz ZDA — nam je poikoj-ni Marolt atel še eno slovensko umetniško osebnost in prispeval novo delo v razmeroma še vedno skromno slovensko življenjepisno književnost.
Knjiga je na voljo tudi na upravi Katoliškega glasa po ceni 3.000 lir za broširano »in 4.000 za vezano, kar je razmeroma poceni.
Papeževa maša 8. decembra
Prihodnji praznik Marije Brezmadežne bo sv. oče Pavel VI. mašetvai v baziliki sv. Patra in »sicer ob 10. uri. Maša bo namenjena predvsem mladini, ki študira v raznih cerkvenih zavodih v Ritmu. Prišli bodo bogoslovci, mlade redovnice v noviciatih, »mladi »duhovniki z raznih univerz, gojenci »raznih verskih srednjih šol v Rimu. Število udeležencev' bodo morali omejita, »ker v baziliko ne gre več (kat kakih
20.000	ljudi. V letošnjem svetem letu je pa bazilika zmeraj »premajhna im so srečanja »povečini na trgu sv. Petra. Ma»šo bodo prenašali po televiziji.
Smrt angleškega kardinala
Devetim kardinalom, ki so »letos umrli, se je 7. novembra pridružil še kardinal John Carmel Heenan. Star je bil 70 let. Izhajal je iz delavske družine blizu Londona. Lota 1957 je postal škof v Liverpoolu, šat let nato pa nadškof v Londonu. Papež Paveil VI. ga je imenoval za kardinala. S Heenanavo smrtjo je živih še 120 kardinalov. Od njih pa jih more voliti papeža le 101, kar so ostali že prekoračili 80. leto.
Škofovska sinoda 1977
Prihodnja sinoda škafov bo zasedala leta 1977. Sv. oče je te »dni določil predmet, ki bodo škofje o njem razpravljali: »Krščanska ikateheza v »našem času, posebno otrok in mladine«. Zadnja sinoda je razpravljala o avamgelizaciji, tij. o oznanjevanju evangelija, prihodnja bo ito nekako dopolnila s posebnim otzirom na razla»go verskih resnic mladini im otrokom in na njih vzgojo v kristjane.
Hill lili llllllllllll lil lllllllllllllllllllll III lllllllllllllllllllllllllll III llllllllllll II IIMIIIIflllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilMHIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll III
Sveto leto se zaključi za božič
Ill!llllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllltllll!lll!ll!!lllllilllllll1llllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllill!llllllllllllllll!lllllill
Umu o slikarlu Petkovšku
Misel ot letosnii ..Ceeiliiaki
ff
Strokovno ocenjevati letošnjo »Cecilijan-ko«, ikoit tudi vse poprejšnje, bii bilo težko.
Lahko bi napisali po že znanih klišejih, ki jih uporabljajo poklicni časopisni kritiki, da je ta zbor sivojo peiseim »občuteno podal« in drugi zbor svoj spored »dovršeno predvajal« in da je bil tretji zbor v svojem nastopu »prepričljiv«, ali pa da »tisti, ki rti prišel, mu bo lahJko še žal...«
Toda zavedamo se vsi, da nam je »Cecilij ahka« mnogo več kot samo pevski nastop in pevsko-tehmična izurjenost zborov.
Kdor vsaj površno pozna našo primorsko ljubezen do petja, vse prestane boje, da smo ga ohranili, vse upe, kd smo jih gojili ob naši domači pesmi v najbolj tveganih trenutkih naše usode — da nam bo nekoč bolje, bo občutil, da so mu vsi nastopajoči zbori dragoceni. Vsak od njih odraža na svoj način čustvovanje itn doživljanje okolja, iz katerega se nam je prišel predstavit. Nam izpričuje tudi vso požrtvovalnost svojih članov, ki vztrajajo, da pridejo na vaje, kljub današnji resnični preobremenjenosti z delom, z opravki in skrbmi vsakega dne.
Ime zaslužnega skladatelja mučenika, kt ga nosi goriški mešani zbor »Lojze Bratuž« navdaja primorskega človeka s pričakovanjem in omenjani zbor ga v resnici ne razočara.
Po skladatelju Mirku Fileju nosi ime goriški moški zbor, čigar izvajanje nas vedno znova ogreje. In šteiverjanski »F. B. Sedej« kot da nas bi spomnil na »Božje speve«, ki j'iih je Goriška Mohorjeva leta 1929 poklonila »ljubitelju svete pasmi, prevzvišenemu gospodu knezu in nadškofu goriškemu«.
Atomski čas, železo in beton niso oma jali duše v planinskem raju, Drežmici, ki nas je prišla počastit z mešanim zborom, celo prav številnim, kot da bi nam hotela sporočiti, da pod vrhovi Kima še močno utripa življenje.
lin beneški »puobi an čače« iz Ljes se niso pustili ugnati, tudi ko so bili ob svojega prejšnjega pevovodjo, pojejo in učijo se kar sami. In res ostane zven njih patja nepozaben; le oni znajo tako- zapeti in izgovoriti.
In naš zbor iz Knmina in Plešivega, k' priča o našem 'kulturnem duhu in dolu tudi sosednjim Furlanom? Kot da se korenina drami in znova poganja mladike ter ogreva srca briških gričev in furlanske ravnine, kii nam je že dala nepozabnega pesnika Gradnika!
Mogočni zbor iz Ščedne v Trstu so okrepili še pevci iz Mačkove!j, številen je bil tudi mešani cerkveni zbor iz Doberdoba. Polnost goriškemu kulturnemu območju pa je zagotovila prisotnost zborov iz goriške okolice: iz Podgore, iz Rupe-Peči, št. Mavra, Štandreža, Zgonika, »Jezera« iz Doberdoba«, »Fantov izpod Grmade«, dekliškega zbora Marijane družbe iz Gornice.
Za dva večera smo se znova vživeli v čustveni svet in navdušenje, ki nas je zajelo po osvoboditvi, ko je naše petje iin pričakovanje doživljalo neustavljiv polet, ko smo se predali zanosu, ne da bi vedeli in hoteli vedeti, da so nam pripravljena tudi razočaranja, v vsakem življenju neizogibna.
Mogoče je po vsej razdrobljenosti naša današnja kulturna vživotast in dejavnost mnogo skromnejša kot v prekipevajočem navdušenju pred tridesetimi leti, vsekakor pa bolj stvarna, odraz razmer, kaikiršne so in kakor jih premagujemo, ne pa tega, kar naj bi še b.iilo, pa ni prišlo, kot v tistih lotih.
Mogoče smo bili po razočaranjih zaradi presmelih upov tistega časa še pred let: malodušni, kaj da bi z našo pesmijo, kulturo in dušo. Danes prav gotovo ne več!
IK
Na praznik Brezmadežne 8. decembra ob 17. uri bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu
MLADINSKA AKADEMIJA
Na sporedu instrumentalni in vokalni koncert, tombola in prosta zabava.
Tradicionalni sprejem
V	hotelu Joily je bil tudi letos običajni sprejem, ki ga ob dnevu republike 29. novembra prirejata generalni konzul SFRJ v Trstu iin soproga. Vabilu konzula Ivana Renka so se odzvali številni ugledni gostje obeh narodnosti, slovenske in italijanske, ter iz političnega, kulturnega in gospodarskega življenja.
Novi stalni ravnatelji
Pretekli teden so bili v Rimu izpiti za stalnost ravnateljev slovenskih nižjih srednjih šol. Udeležili so se jih štirje ravnatelji: prof. Vera iBedendo, prof. Humbert Maimolo, prof. Josip Pečenko in prof. Ed-muind Žetko. Vsi štirje so izpit uspešno opravili in postali tako stalni ravnatelji.
Koncert Tria Lorenz
V	okviru abonmajske sezone, ki jo prireja Glasbena Matica, je v sredo 26. novembra nastopi! v Kulturnem domu Trio Lorenz. Trio sestavljajo bratje Primož, Tomaž In Matija Lorenz in je poznan na mednarodnem obsegu. Tržaška publika ga pozna iz prejšnjih nastopov v Trstu.
Spored je obsegal v prvem delu Hayd-niov Trio v g-dumu, Preludij Ubalda Vrabca ter Elegijo op. 23 Josefa Suka, v drugem delu pa Trio v e*motiu op. 67 Dimitrija šoštaikoviča. Navdušeno občinstvo pa si je izprosilo še dodatek, in sicer Dvorakov Dumlky trio.
Preludij tržaškega glasbenega umetnika Ubalda Vrabca je doživel tako krstno izvedbo. Ob priliki mu je za njegovo 70-desatletnico ravnatelj Demšar izročil kolajno Glasbene Matice.
Ob vsakoletni reviji cerkvenih pevskih zborov je v Kulturnem domu praznično razpoloženje. Prostorni Kulturni dom postane ob taki priložnosti premajhen, da bi lahlko mudil vsem udeležencem udoben sedež. Tako je bilo tudi v nedeljo 30. novembra v Trstu.
Plrogram se je začel odvijati ob točno določeni uri. Na oder je prišel 62-članski zbor iz Skednja in MaokOlj, ki ga vodi Dušan Jakomin. Vse kaže, da sta oba zbora spat v polno zaživela, česar smo zelo veseli. Nato je bil na vrsti zbor iz Sv. Križa pod vodstvom Albina Verginalle. Presenečenje je pripravil Mladinski zbor pod vodstvom Marjana Kravosa: 40 mladih fantov in deklet, ki so začeli z vajami pred dvema mesecema. Ce bodo vztrajali, bo nastal odličen zbor. Zbor iz Zgonika vodi Anton Kostnapfel. Nato so prišli požrtvovalni »Fantje izpod Grmade« pod vodstvom Ivota Kralja. Toplo smo pozdravili zbor »Rečan« iz Ljes pod vodstvom Antona Qualizze. V prvem delu je bil na vrsti še zbor iz Boršta pod vodstvom Draga Petarosa. Kot gost je nastopil zbor in ansambel »Kaminiktiti« iz Stranj pri Kamniku, ki ga vodi Franc Gačnik. Zbor je dopoldne pel pri maši v Rojanu in v Skednju.
V	drugam delu je kot prvi nastopil zbor z Opčin pod vodstvom Ubalda Vrabca. Zbor »Lojze Bratuž« pod vodstvom Stanka Jaricija je vnn.il gostovanje tržaškega zbora na goriški Cecilijamki. Tretji je bil zbor iz Bazovice pbd vodstvom Zorica Hareja. Nato je bil na vrsti zbor Novega sv. Antona pod vodstvom Magde Bizjak. Zbor Sv. Ivana je pripravila za naistop Nada Žerjal-Zaghet, a ker je sama zbblefla, ga je vodil Jamlko Ban. Zbor iz Rojana je pel pod vodstvom Hiumberta Maimola. Kot zadnji je nastopi! Ekumenski zbor pod Zorkom Harejem.
Revija se je zaključila z mogočno skup no pesmijo Ubalda Vrabca »Samo milijon nas je«. Dirigiral je Ubald Vrabec. Ploskanja je b.iilo toliko, da so morali pesem ponoviti.
Je pa ta pasom tudi program za nadaljnje delo. Zbori nimajo lahkega življenja. Pevci v zbore prihajajo in jih tudi zapuščajo. Vedno se je treba truditi za njihovo rast, včasih celo za njihov obstoj. In vendar vztrajno dalo rodi sadove. Ob Janški reviji se je zdelo, da so
---.Jrvv
lilllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllillllllllllilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Uspela mm cerkvenih nevskih zborov
mnogi zbori v krizi. Letošnja revija pa je pokazala, da so krizo uspešno premagali. Tega smo zelo	veseli. Raven	petja je
bila zadovoljiva,	a	o tem bodo	kaj	več
povedali strokovnjaki. Za povprečnega poslušalca je bil vtis zelo dober.
Ob letošnji reviji je Zveza cerkvenih zborov želela počastiti 70-latnico skladatelja in Zborovodja Ubalda Vrabca. V drugem delu revi je. je vsak zbor zapel vsaj eno Vrabčevo pesem. S klenimi besedami je predsednik Zveze dr. Zorico Harej orisal življenjsko delo U.bdlda Vrabca na področju glasbe	in	petja. Velike	so	njegove zasluge. Da	je	med zamejskimi	Slo-
venci tako ukoreninjena ljubezen do petja, je tudi njegova zasluga. Hvala mu za vse. Naj bi še dolgo skladal nove melodije za dvorane in cerkve in podpiral zborovsko petje.
Z. S.
»Gospodarsko sodelovanje Alpe-Adria«
V	Tirstu je ite idni izšla v založbi »Mladike« nova aktualna knjiga ekonomista dr. Bgidfja Vnšaja z naslovom »Gospodarsko sodelovanje Alpe-Adria«. Knjiga je aktualna tako zaradi svoje vsebine kot zaradi trenutka, v katerem je izšla, namreč po nedavnem podpisu novih isporazumov med Italijo in Jugoslavijo.
Dalo, ki je napisano v italijanščini, je prispevek h gospodarskemu sodelovanju in dobremu sosedstvu med tremi obmejnimi deželami: Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo. Za gospodarsko sodelovanje je namreč nujno potrebno vzajemno poznavanje zakonodaj in tehnik gospodarskih sistemov v zainteresiranih državah. S tem ciljem je knjiga, kii ima okrog 400 strani, razdeljena na pat delov: Mednarodno gospodarsko sodelovanje, Italija in Furiami-ja-Julijska (krajina, Jugoslavija in Slovenija, Avstrija in Koroška, Meddeželno gospodarsko sodelovanje.
Prvi dal obravnava globoke spremembe v mednarodnih gospodarskih odnosih po drugi svetovni vojni ter vključitev gospodarskih sistemov Italije, Jugoslavije in Avstrije v nove odnose multilateralizma in liberalizacije. Drugi, tretji in četrti del knjige podajajo analizo zakonodaj in tehnik gospodarskih sistemov treh dežel Alpe-Adria, zlasti gospodarskega programiranja ter zunanjetrgovinskega in deviznega režima. Končno peti del navaja trgovinske in gospodarske sporazume med Italijo in Jugoslavijo, med Italijo in Avstrijo tar med Jugoslavijo din Avstrijo. Glavni zakoni in sporazumi so podani v celoti.
Dodani so tudi že najnovejši italijansko-jugoslovanski politiono-gospodarski dogovori.
Razprava o novi prosti coni
Na 'strokovnem zasedanju na sedežu deželne uprave, katerega sta se udeležila odbornik za industrijo in trgovino Stop-per in tržaški poslanec Belci, so razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi s prosto cono, katera bo nastala na podlagi dtali-jainsko-jugosiovanskega sporazuma.
To je bil že drugi sestanek izvedencev,
ki so jih takoj sklicali, čim so začele krožiti govorice o tem sporazumu. V skupini so izvedenci z raznih področij, predvsem od carine in dajatev, trgovine in industrije, pristanišča An pomorstva, prometa v uvozu in izvozu ter funkcionarji raznih deželnih odbomištev.
Med zaisedamjem so razpravljali o raznih vidikih vprašanja, da bi lahko čim-praj pripravili operativne smernice. Prosta cona naj bi tako postala sredstvo za pospešitev gospodarske raisti z obojestransko koristijo v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo kot tudi v odnošajih med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo.
»Stara garda« v Kulturnem domu
Stalno slovensko gledališče je postavilo na oder novo delo, in sicer »Staro gardo«, igro v dveh dejanjih, ki jo je napisal Al-do Nicoilaj. Delo je zamišljeno za manjše odre in bo z njim SSG gostovalo po deželi. Premiera pa je bila v Kulturnem domu v petek 28. novembra, vendar izven abonmaja.
Dalo je režiral Mario Uršič, za sceno je poskrbel Edvard Zajec, nastopajo pa igralci Mira Sardoč, Jožko Lulkeš in Silvij Kobal. Igra prikazuje tegobe, ki tarejo sitaro gardo, tj. starejše ljudi, ter njihove konflikte z mlajšimi. Uprizoritev' je pni gledalcih imela uspeh.
Ljudje
Bernard Daneu, dolgo lat sluga na liceju »F. Prešeren« in bolj poznan pod imenom Nardo, je ite dni stopil v ipokoj; ob tej priložnosti je bila na šola prisrčna slovesnost, ki je pokazala, kako je Nardo priljubljen med dijaki in profesorji.
Poslovilni večer
Krožek absolventov trgovske akademije KASTA je priredil večerjo v čast ravnatelju Vladimiru Turini, ki je z letošnjim šolskim letom .stopil v pokoj. Večerje, ki je bila v restavraciji Suban, se je udeležilo veliko število bivših dijakov, saj so bili vabljeni vsi tisti, ki so obisk čuvali trgovsko akademijo v tridesetih letih njenega Obstoja. Prisotni so bili tudi profesorji ter novi ravnatelj prof. Seražin.
V službi
Veličastna katedrala v Ulmu s 161 metrov visokim zvonikom
»Neukim« slovenskim Korošcem si Janko Messner, ki ni čisto brez pisateljskega daru, kot je bil že pokazal v svojih doživetih »Koroških razglednicah«, prizadeva v zadnji izdaji celovškega obzornika za književnost in kritiko »Mladje« razlagati, kaj je kapitalizem, marksizem, socialno odtujevanje, antikomunizem in malomeščanstvo, pri čemer stavlja zadnje takoj v zvezo s slovensko Enotno listo, ki je nastopila na zadnjih deželnih volitvah in zbrala po zadnji vojni največ slovenskih glasov.
To je bilo hudo na poti deželni koroški komunistični partiji, katere aktivisti so šli tako daleč, da so po koroških vaseh celo prelepljali plakate Enotne liste. Glasove koroških Slovencev, čeprav jim neprestano dopovedujejo, kako jih je treba ugotavljati, ali pa da so sami prešibki za nastopanje oziroma tako nepomembni, bi
rade vse avstrijske stranke pobrale, komunisti pa na njih račun pridobili vsaj eno mesto v deželnem koroškem zboru.
Janko Messner je lansko leto na tihem vstopil v komunistično stranko, zato so ga socialisti iz svojih vrst izključili. Sedaj pa se gre ideologa v prepričanju, da za kaj takega zadostuje pisateljski dar in da ni potrebno nikakega sociološkega ali politiloškega znanja. Ali pa ravna samo po smernicah stranke, v katero je vstopil?
Če je tako, nima pravice očitati sočla-nom v Zvezi slovenskih pisateljev v Avstriji, ako jim je deželna vlada odobrila za njih kulturno delovanje primerne doklade, češ da se s tem, če jih sprejmejo, »prodajo« tujcu. Baje je raimo zaradi takega Messnerjevega zadržanja večina članov že izstopila iz omenjene Zveze, katera obstaja zato le še formalno.
Prijatelj koroških Slovencev
lllllimlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|j|lilllllllllllllllllllllllllllll!llllllll)lllilllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIII|||||||||l|l|l|l|lllllll|lllllM
JOŽE JURAK
Ekumensko potovanje po južni Nemčiji
(12)
Namosito njega nas ije zelo prijazno sprejel njegov pomočnik Riidiger vou Schro-der, ki dušno oskrbuje naselje Louze in je tudi ravnatelj tamkajšnjega otroškega vrtca v Trubarjevem domu.
Bil je obveščen, da pridemo. Ker smo pa prišli precej zgodaj, nas še ni pričakoval. Tako smo se sami znašli pred domom, kjer je otroška vrtnarica že začela s poukom. Prijazen domačin je hitro našel z njim zvezo in tako je pastor kaj kmalu bil pri nas.
Ko nam je dom razkazal in razložil njegov nastanek, nas je spremljal nazaj v mesto, kjer nam je razložil še zanimivosti, ki se tičejo cerkve sv. Amanda in Amandonhofa. Tako smo dobili kar precej jasino predstavo o času, ko je Trubar tu deloval. Mesto Urach, za večino nezna-
no, je dobilo za nas svoj čar in pomen, po teli vrsticah pa bo tudi za naše bralce postalo pomembno, saj je povezano z zgodnjo slovensko književnostjo.
OD URACHA DO KEMPTENA
Kar simpatično nam je postalo to mestece, toda spored potovanja je neizprosno terjal svoje. Če smo hoteli biti ob enih v Kemptanu, se nismo smeli kaj muditi.
Najprej smo morali doseči mesto Ulm ob Donavi. Mesto je važno prometno križišče in je bilo v zadnji vojni ponovno močno bombardirano. Ponos mesta je veličastna katedrala v gotskem stilu in še bolj veličasten zvonik, ki je kar 161 metrov visok.
Za izjemo od drugih zvonikov nima dvigala. Kdor se hoče nanj povzpeti, mora to storiti z lastnimi nogami. Stopnic je 768, ki obiskovalca pripeljejo 143 m visoko. Ni vsak zmožen te vrste hoje in še plačati jo je treba, kajti pobira se vstopnina.
izletnikov in drugih obiskovalcev katedrale, ki je čudovita tudi v svoji notranjosti. Zaradi pomanjkanja časa smo si jo mogli le bežno ogledati.
Spet je zabrnel motor in avtobus se je usmeril proti jugu, kjer leži dežela AU-gau z mestom Keimptenom. Prešli smo Donavo, ki je v Ulmu še zalo skromna, nekako kakor roka Krka pri Novem mestu in se nato v nagli vožnji spustili prek pokrajine, ki je skoro ravna ter prehra-nja prebivalce z živinorejo in poljedelstvom.
Kar točni bi bili, če ne bi ob vhodu v Kempton doživeli manjše prometne nezgode. Prišli smo do podvoza, za katerega je bil naš avtobus previsok. Ko je šofer vozilo pognal nazaj, je v nas trčil osebni avto. Na avtobusu škode ni bilo, na avtu pa so bile poškodovane sprednje luči. Prišla je policija in razsodila v prilog Nemcev: naš šofer je moral plačati 20 mark kazni, tj. 5.000 lir.
Nezgoda nam je pobrala pol ure časa. Nekoliko nevoljni smo nato prispeli do Le s težavo smo se z avtobusom prebili' stare železniške postaje, kjer smo imeli do trga prod cerkvijo, kjer ne manjka	v bližnji restavraciji kosilo. Tam nas je
že čakal pastor Scholz, župnik pri cerkvi sv. Magnusa. Ob prijetnem kramljanju z njim in ob dobrem kosilu smo hitro pozabili nezgodo.
V	MESTU SV. MAGNUSA
Nehoteni cestni inoidanit ob vhodu v mesto Kempten nas je oropal pol ure, ki bi nam dobro služila za ogled mesta in župne cerkve, kjer je Primož Trubar deloval od leta 1553 do 1561, itorej polnih sedem let.
Na to spominja tudi spominska plošča, ki jo je leta 1908 — od 400-letnici Trubar-jovega rojstva — evangeličanska venska skupnost dala postaviti ob vhodu v župnišče in kjer je rečeno, da je v tem času deloval v Kemptenu »Primus Truber«, najprej kanonik v Ljubljani in nato pridigar v Trstu, ki je leta 1582 poskrbel za celotno izdajo sv. pisma nove zaveze v slovenščino in je s tem postal ustvarjalec slovanskega knjižnega jezika.
Lepo priznanje našemu rojaku, ki kot izgnanec ni pozabil svojega ljudstva, iz katerega je izšel. In spraševanje vesti vsem, ki se slovenstvu s toliko lahkoto odpove-
do, komaj prestopijo prag svoje rodne hiše.
Pastor Scholz nam je želel najprej pokazati mesto Kempten, zato smo sedli v avtobus, da bi si ustvarili vsaj bežen vtis o mestu, ki se je po Trubarju povezalo za vselej tudi z našo domovino.
V	času Rimljanov je Kempten bil trgovska naselbina in vojaško oporišče. 2e takrat je bila v njem krščanska skupnost. Preseljevanje narodov in vdor germanskih plemen s severa in vzhoda je to skupnost uničil in ko so se razmere umirile, je bilo potrebno začeti vse znova.
Za to se je zavzel benediktinski samostan St. Gallen v Švici, ki je poslal leta 730 dva meniha, Magnusa in Teodora, da bi v območju Kenvptena pričela z misijonskim delom. Magnus je v Kemptenu postavil meniško celico, a se je zaradi spletk političnega značaja kmalu vrnil v St. Gallen. Spomin nanj pa je med prebivalstvom ostal živ do današnjih časov in najlepši spomenik nanj je cerkev sv. Magnusa v starem delu mesta, kjer je deloval, kot rečeno, tudi Primož Trubar.
(Drugič naprej)
Novi goriški prefekt
Novi goriSk-i prefekt dr. Antonino Bar-rasso je že prevzeli svoje posle in se je v torek 2. decembra srečal z goriškiml časnikarji. Poudaril je, da se čuti počaščenega, da bo lahlko prefekt v goriški pokrajini, ki se je vedno odlikovala kot ena prvih med italijanskimi provincami.
Novi prefetkt ima 52 let, rodil se je v kraju Vailgiuamera (Enna), njegova žena ga. Dora bo sprejela predsedstvo goriške-ga Rdečega križa, sin hodi v 2. klasični licej, hčerka pa v 3. razred osn. šole.
Tudi naš list mu vošči dobrodošlico in velliko uspeha na odgovornem mestu.
Izročitev misijonskih križev novim misijonarjem
V	goriški sitoilnici je bila v nedeljo 30. novembra zvečer prisrčna misijonska slovesnost. Prišel je g. nadškof, ki je med mašo izročil misijonski križ in izvod sv. pisma osmim mladim kristjanom, ki so se odtočili, da gredo v misijone na Slonokoščeno obalo, da tam nudijo svojo pomoč misijonarjem, ki že nelkaj let vodijo »goriški misijon«. Med njuni sta dva mlada duhovnika, tri redovnice iz reda Božje Previdnositi, tri bofaičarke in en bogoslovec.
Med mašo je imel g. nadškof priložnostni govor, v katerem je poudaril povezanost goriške Cerkvije s Cerkvijo v Bouake na Slonokoščeni obaili, ki si že nekaj let sestrsko pomagata. Slovesnosti so prisostvovali sorodniki odhajajočih misijonarjev, njih znanci in prijatelji ter veliko vernikov.
Dopoldne istega dne je bilo v malem semenišču v Gorici srečanje mladine z novimi misijonarji. Prišlo je veliko mladih posebno iz okolice Tržiča in Cervi-gnana, kjer je misijonska misel najbolj živa. Med mladino so bili tudi slovenski zastopniki. Karlo Mučič iz štandreža je misijonarje pozdravil in jim voščil božjega blagoslova na delu v Gospodovem vinogradu tudi v imenu slovenske mladine in slovenskih vernikov.
V	nedeljo 7. decembra ob 16. url bo v
Doberdobu v župnijski dvorani miklavže-vanje; ob tej priložnosti bodo otroci predstavili igro
NA PRVI ZVEZDICI SE PRIPELJE SV. MIKLAŽ
Vsi ste najlepše vabljeni, zlasti še starši in otroci.
Zborovski koncert na Travniku
Zadnjo sredo 26. novembra je bil v cerkvi sv. Ignacija na Travniku vsakoletni koncert goriški h pevskih zborov na čast sv. Ceciliji, ki ga v sodelovanju z občinsko upravo prireja usitanova za kulturo iin prireditve EMAC.
Nastopili so zbori Coro isontino di voci bianche, Madrigalisti, Ufiei, Mirko Filej, Lojze Bratuž in SanitTgnazio. Izvajali so v glavnem polifooske skladbe, pa tudi dela modernejših skladateljev.
Zbor Mirko Filej je predstavil Mozartov »Ave venum«, Mofcranjčevo »N jest svjat« in Jerebovo »Že pada mrak«, skladbe, ki jih je podal z njiih tonu primerno interpretacijo. Zbor je vodil Z. Klanjšček.
Kot posebnost večera je bil gotovo skupen nastop dveh zborov, slovenskega in italijanskega. Mešana zbora »Lojze Bratuž« :in »SantTgnazio« sta pod vodstvom S. Jeriaija naštudirala štiri osemglasne po-lifonske skladbe z dvozbomo tehniko. Gallusovi skladbi »Haec dias« in »Duo Se-raphim« ter Heinricha Schiitza »Lobe dem Henren« in Crocejev motet »Laudanis exul-tet gaudio« so slovesno odmeval,i pod baročnimi oboki travniške certkve. Skladbe so bile prav zaradi svojih posebnih vokalnih zahtev večzborja izredno zahtevne in so v polni zvočnosti nudile vso možno izrazno silo zborovske mase. Posrečen nastop je poleg izrednega glasbenega užitka odražal tudi simboličen pomen skupnega umetniškega prizadevanja dveh ansamblov obeh narodnostnih skupnosti v našem mestu. In v obojem je dosegel svoj uspeh.
Delo goriškega šolskega sindikata
Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici je v preteklem mesecu imel redni občni zbor. Predsednik prof. A. Sirk je podal poročilo o delovanju sindikata v zadnjih dveh letih, to je od zadnjega občnega zbora. Iz poročila je bilo razvidno, da je izvršni odibor sindikata s posluhom sledil
Na praznik Brezmadežne, 8. decembra ob 16. uri
bo v Katoliškem domu v Gorici
PEVSKA REVIJA
»MLADINA POJE«
(Mini-Cecili j anka)
Nastopili bodo mladinski zbori iz Doberdoba, Gorice, Ple-šivega, Podgore, Sovodenj, Štandreža, Števerjana in Vrha.
dogajanju na slovenski šoli in se bolj ali manj uspešno zavzel vsakikrat, ko je šlo za interese slovenskih šolnikov ali slovenskih šol.
Za predsednikom je podal poročilo tajnik prof. M. Bednarik in za njim blagajničarka učiteljica A. Dornik. V blagajni ni ostalo kaj prida denarja, toda tudi dolgov ne.
Sledile so valitve novega odbora, ki šteje 13 članov. Ta se je sestal na prvi redni seji 27. novembra in si takole razdelil funkcije izvršnega odbora: predsednik A. Šink, podpredsednik Korošec, tajnik M. Bednarik, blagajničarka A. Dornik, gospodar D. Riustja, odborniki prof. Vončina in V. Bucik.
Na isti seji je odbor že obravnaval vprašanje samostojnega šolskega okraja in sklenil, da to upravičeno zahtevo podpre z enodnevno stavko na vseh slovenskih šolah v ponedeljek 1. decembra. Ta stavka naj bi bila tudi v podporo zahtevam italijanskih sindikatov, ki so oklicali stavko za naslednji dan v torek 2. decembra. Zato v torek na slovenskih šolah na Goriškem ni bilo stavke. Dijaki so pa po svoje drugače postopali in niso hoteli v šolo. Zakaj?
Stanko Pavlin se je vrnil v misijone
Misijonar Stanko Pavlin, ki je bil na počitnicah v Evropi, se je vrnil v Hongkong. V 'tem času smo ga videli ali slišali na Barbani, po tržaškem radiu, v številnih cerkvah in dvoranah, kjer je govoril in kazal skioptične slike in filme. V tem času je imel tudi dvoje duhovnih srečanj za volčiče in veverice ter za skavte in skavtinje v Gorici.
Sedaj mu je dopust potekel in v sredo 3. decembra na praznik sv. Frančiška Rsa-verija, zavetnika misijonov, je z letalom odpotoval iz Rima prek Moskve v Tokio. Tja bi moral dospeti 4. decembra. Namen ima obiskati misijonarja p. Vladimirja Kosa, ki uči na jezuitski univerzi v Tokiu, ter 8. decembra pristati v Hongkongu, kjer so mu predstojniki že odikazali novo delovno mesto.
Ob odhodu se g. Pavlin zahvaljuje vsem dobrotnikom, znancem in prijateljem tostran in onstran državne meje.
Tudi mi se g. misijonarju zahvaljujemo za vse, kar je dobrega napravil med nami v času svojega bivanja v Evropi.
Sestanek za konzorcij za nižjo srednjo šolo v Gorici
V	itorek 2. decembra je bil na občini v štoverjiainu sestanek predstavnikov goriške pokrajine, doberdobske, sovodenijske, goriške in števerjanske občine, da bi se pogovorili o ustanovitvi konzorcija za upravo obvezne nižje srednje šole v Gorici. Sestanka so se udeležili za provinco predsednik Agati, za goriško občino odbornik Brancati, za Doberdob župan Jarc, za Sovodnje župan Ceščuit, za Števerjan župan Klanjišček in odbornik Terpin. Prisostvoval je sestanku tudi tajnik dr. M. Štartni.
Vsi prisotni so bili mnenja, da je ustanovitev konzorcija potrebna, saj vse te občine imajo svoje otroke v eni šoli v Gorici, za katero mora skrbeti samo go-riška občina. Ustanovitev konzorcija bi bil korak naprej pri reševanju problemov, ki so s tem v zvezi; gradnja nove, modeme in časom ustrezajoče šole, skrb za prevoz otrok v šolo in nazaj, pripomočki za boljši pouk, kakor telovadnica, tehnični pouk, menza za tiste iz oddaljenih krajev, zdravniška oslkrba itd.
Upravitelji so vse te probleme analizirali in sklenili, da se ustanovi konzorcij. Goriški občini so poverili nalogo, da izdela zadevni statut, ki ga bodo na prihodnjem sestanku čez petnajst dni preučili. Vsaka občina pa bo morala v občinskem svetu sprejeti sklep, da formalno pristopa h konzorciju.
Kor so si bili vsi navzoči zastopniki edini v pogledu na šolske probleme, je ta pobuda števerjanske občine hvalevredna in jo zato pozdravljamo.
Števerjan
Ministrstvo za šolstvo je te dni sporočilo števorjanski občini, da je na njeno prošnjo odobrilo pet milijonov Lir za nabavo šolskega aivitobusa za prevoz otrok v nižjo srednjo šolo. Avtobus slane pa 28 milijonov. Zato bo občina s težavo prišla do tega potrebnega sredstva. Treba bo seveda kriti razliko s pomočjo deželne uprave in z lastnimi sredstvi.
f Jožef Pipan
V	sredo 26. novembra je bil ob veliki udeležbi pokopan Jožef Pipan, kmetovalec iz Gabri j, ki zasluži, da se ga spomini tudi naš list. Prvič ker je bil njegov zvest naročnik od začetka njegovega izhajanja in drugič, ker je bil zelo veren človek, od mladih let tesno povezan s farnim občestvom.
Izšel je iz verne in narodno zavedne družine. Zato je bilo zanj naravno, da je svoje krščanstvo jemal iskreno in mu nd pomenilo samo neko izročilo. Bil je dolgo vrsto let cerkveni ključar; rad je pomagal pri bogoslužju in skrbel za lepoto božje hiše. Ob praznikih je nudil svojo roko pri mežnarjenju in pritrkavanju. Zvesito se je, dokler mu je zdravje dopuščalo, udeleževal službe božje.
Zelo je ljubil zemljo, ki ji je ostal zvest do smrti. Bil je kmetovalec po srcu in prepričanju. Svoje napore je kronal s postavitvijo vzornega hleva v jeseni 1973. Skupaj s 'sinom Pepijem sta postavila hlev, v katerem je prostora za 40 glav goveje živine.
Pok. Jožko Pipan pa je bil tudi navdušen lovec. Zato mu lovska družina ob njegovem odhodu posveča naslednje vrstice:
Lovska družina iz Gabrij se spoštljivo klanja spominu svojega člana pok. Jožefa Pipana. Ponosna je, da je Ml leta 1946 z nekaterimi drugimi člani pobudnik njene ustanovitve. Vse do smrti je v njej sodeloval in s svojim prijetnim značajem vse resnično povezoval v eno družino. Znal je biti dober družabnik, duhovit pripovednik in velik šaljivec, tako da kjer je bil on, je bilo doma tudi veselje. Vsem članom je zato hudo, da jih je dokončno zapustil. S svojo množično navzočnostjo pri pogrebu so mu hoteli izpričati svojo hvaležnost za opravljeno delo in mu dati priznanje za vse, kar je storil v korist lovske družine. Ohranili ga bodo v toplem spominu in se ravnali po njegovem zgledu, vsem domačim pa izražajo iskreno sožalje.
Kongres beneških Slovencev v Belgiji
Beneški Slovenci se zmeraj bolj organizirajo. Posebno živahno je njih organizirano delo v tujini. Tako je Zveza emigrantov imela svoj II. kongres 1. novembra v rudarskem mestu Tamines v Belgiji. Udeležilo se ga je nad 200 delegatov iz raznih držav zapadne Evrope in nad 200 gostov.
Primorski slovenski biografski leksikon, II. zvezek
Med letošnjimi mohorjevkami izide tudi II. snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona (PSBL), ki ga slovenska javnost z zanimanjem pričakuje.
Tudi drugi zvezek bo po obsegu skromen, skromnejši, kakor bi uredniški odbor želel. Bo pač priča trde stvarnosti, v kateri se je porodil in s katero se mora dnevno spopadati. Hkrati bo pa tudi dokaz resne volje in občudovanja vrednega idealizma, s katerim so se uredništvo in sodelavci spoprijeli z delom, zatrdno odločeni, da ga privedejo do konca. Stalno rastoče število sodelavcev, med njimi cela skupina mladih ljudi, ki obetajo, da bodo postali strokovnjaki v raznih leksi-konovih zvrsteh, nudi razveseljivo poroštvo.
Drugi zvezek nam kot na filmskem zaslonu predstavi dolgo vrsto osebnosti, katerih imena se začenjajo s črko B, ki so s svojim delom prispevali k napredku duhovne in tvarne kulture slovenskega ljudstva na Primorskem. Med njimi boste zasledili znance, morda celo sorodnike, morda celo lastne dede, o katerih ste malo ali nič vedeli. Razkritja so včasih presenetljiva.
Uredništvo se je tudi v tem zvezku držalo pravil in kriterijev, objavljenih v uvodu k prvemu zvezku, zlasti načela odprte širine, kar pomeni, da pride v leksikon kdorkoli je nekaj storil za kulturno in gospodarsko rast našega ljudstva. Leksikon hoče biti kartografski, navajati hoče dejstva, ne da 1)1 ocenjeval osebnosti in njihovo delo. Na ta način bo zbral bogato zakladnico, iz katere bodo črpali strokovnjaki in znanstveniki in ki bo hkrati za nas vse vir bogatih spoznanj, samozavesti in ponosa.
OBVESTILA
LISTNICA UPRAVE. Jožetu Kozjeku, Avstrija, hvala za naročnino za leto 1976 in dar. - Dr. Tonetu Ravnikarju, USA, se zahvaljujemo za poslanih 30 dolarjev in za -lepo priznanje našemu tedniku.
Nabirka za naše vzgojne zavode Alojzi-jevišče in Zavod sv. Družine bo četrto adventno nedeljo 21. decembra. Dušne pastirje prosimo, da bi nabirko oznanili in priporočili.
Vsi, ki boste na praznik Brezmadežne prišli na Malo cecilijanko v Katoliški dom, si lahko v atriju ogledate razstavo dveh fotoslikarjev Guzzita iz Kaprive in Kovačiča iz Šempetra pri Gorici.
V gledališču »G. Verdi« v Gorici bo nastopilo v sredo 10. decembra ob 10. uri PDG iz Nove Gorice s Klaus Eidamovo igro »Ostržkove dogodivščine«, istega dne zvečer ob 20.30 pa bo gostovalo Mestno ljubljansko gledališče s Hiangavo melodramo v štirih dejanjih »Izgubljeni sin«. Igra je za goriški abonma.
V Marijinem domu v Rojanu (ul. Cor-daroli 29) bo govoril v nedeljo 14. decembra ob 15. uri dr. Walter Dermota o verski vzgoji predšolskih otrok. Vabljeni starši, ki se za vprašanje zanimajo.
V Kulturnem domu v Trstu bo v ne deljo 7. decembra ob 16. uri na sporedu tragikomedija Alda Nicoiaja »Stara garda«. Igra je 'izven abonmaja, vendar imajo abonenti SSG popust. Istotaim bo v torek 9. decembra ob 15.30 uprizorilo PDG igro Klausa Eidama »Ostržkove dogodivščine«.
V občinski telovadnici v Dolini bo SSG
iz Trsta uprizorilo v soboto 6. decembra ob 20.30 Leskavčavo dramo »Dva bregova«.
Dušnopastirsko srečanje zamejskih in izseljenskih duhovnikov bo v letu 1976 v domu duhovnih vaj »Le Beatitudini« v Trstu od 18. do 20. avgusta.
Duhovne vaje za slovenske duhovnike bodo tudi v domu »Le Beatitudini« v Trstu v dneh od 30. avgusta do 1. septembra 1976.
»Katoliški glas" v vsako slovensko družino!
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa:	družina
Godnič namesto cvetja na grob Lamiberta Pertota 10.000; Ana Strgarič v spomin pok. Pine Bubnič 2.000; Anica Logar namesto cvetja na grob Karla Sosiča 2.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Klementina Ušaj
40.000 lir.
š. B. za slovensko župnijo v Gorici in za Zavod sv. Družine po 2.500 lir.
Za števerjansko cerkev: družina Franc Terpim iz Gorice v spomin Uršule Ciglič in Berta Gravner 20.000; Justina Komjanc namesto cvetja na grob Judite Klanjšček 5.000; Jože Perin namesto cvetja na grob Berta Gravnor 5.000 lir.
Namesto cvetja ina grob Viktorije Fran-dolič darujeta Adela in France Podiveršič cerkvenemu pevskemu zboru iz Doberdoba
15.000 lir.
Ob smrti Milke Gruden iz Zgonika poklanja njen birat Ludvik Gruden namesto cvelya na grob: 30.000 lir za cerkev v Zgoniku, 10.000 lir za domači pevski zbor in
10.000 lir za sklad Katoliškega glasa.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: družina Baličič ob smrti Karla Susiča 10.000; družina Trento 5.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Dra-šček Zora v spetmin pok. Ljudmile Hribar 20.000; ista 8.800; družina Scsič-Kalc v spomin pok. Ferdinanda Sasič 20.0C0; razni
23.000 liir.
Za MarijJn dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
namesto cvetja na grob pcik. dr. Igorja Grudna darujeta Marko in Marija Udovič
5.000 lir; v isti namen družina Bizjak
5.000 lir; poleg cvetja na grob darujejo v spomin pok. dr. Igorja Grudna učenci 5. razreda osnovne šole »Oton Župančič« v dobrodelne namene 7.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Ana Strgarič v spomin pok. Pine Bubnič 3.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Banah: Albina Ban 2.000 lir.
Za svetogorsko cerkev: Vera Gentili v spomin pok. Justine Urbančič namesto rož 5.000 lir.
Za misijonarja Jožeta Cukaleta: Karlo Komar v počastitev pok. Justine Urbančič 10.000 lir.
Za misijone: Iva Ščuka v spomin pok. Pine Bubnič 3.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 7. do 13. decembra 1975
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Chopin. 11.15 Mladinski oder: »Na Mars za vsako ceno«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik.
16.00	Šport in glasba. 17.00 »Pomembna .osebnost«. R. igra. 18.05 Nedeljski koncert. 19.00 Falk iz vseh dežel. 19.30 Zvoiki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 8.30 Godalni orkestri. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 »Ave Maria«. 10.15 Praznična matineja. 11.15 Mladinski oder: »Dobrotna Gospa«. 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 15.00 P. Claudel: »Marijino oznanjenje«. Drama. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Baletna glasba. 19.10 B. Magajna:	»Legenda o Marti, kapitanu in
Barbanski Mariji«. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba za lahko noč.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 17.00 Za mlade poslušaivce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Drevo ob Soči. 19.25 Za najmlajše. 20.35 Wagner: »Mojstri pevci...«, opera.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Družinski obzornik.
20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Skladatelji naše dežele. 19.10 Dopisovanje Savio-Čop. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Sinovi starega Rimljana«. Tragedija.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Kon-certisti naše dežele. 19.10 Slovenska povojna lirika. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.30 Lahka glasba.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Siimf. glasba. 19.10 Liki iz naše preteklosti. 19.45 Pevska revija.
20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Odskočna deska«. 21.20 Havajske kitare. 21.30 Vaše popevke.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega dragega
Jožka Berlot
Še posebno se zahvaljujemo g. župniku Dragu Butlkoviču, pevcem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji pot.
Oče in mati, bratje in sestre z družinami
Rupa, 26. novembra 1975