)
"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ > NAROD V AMERIKL
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja 'do imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
XOfficial Organ of four Slovenian Organizations)
KUPUJTE VOJNE BONDE!
ŠTEV. (NO.) 78
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 22. APRILA — THURSDAY, APRIL 22, 1943
LETNIK (VOL.) LIL
vislice predobre za Hitlerja - Mihajlovic se oglasil
"DAL BI GA ¥ KLETKO
ZN K1ZAL PO SVETU"
--r
K Hitlerjevemu rojstnemu dnevu 20. aprila so po svetu izražali mnoga mnenja in ''čestitke". — Ves svet ga preklinja in obsoja, le njegova petoliznika Goering in Goebbels sta mu pela naročeno slavo.
' Bern, Švica. — V torek 20. aprila so v Nemčiji proslavlja-■ li 54 rojstni dan nazijskega firerja Hitlerja. Maršal Goer-ing in propagandni minister sta mu že večer preje pela neke slavospeve in izražala v "imenu naroda" hvalo za,tako "sijajno požrtvovalno" vodstvo nemškega naroda. Med govorima so delali iz drugih dežela dovtipne opazke na radio proti Hitlerju. Dr. Otto Dietrich, stoprocentni nazijec, je dan preje objavil v nazij-Bkem uradnem listu "Voelki-sher Beobachter" najbrže naročen slavospev in pravi: Naš "firer" Hitler ni niti enkrat irrrshH sam nase, tir svoj® Življenje, ampak je istega posvečeval in vse svoje energije izključno zgodovinskim nalogam, ki ga obdajajo!
Istočasno pa prihajajo poročila, da so v Berlinu pozaprli več dijakov, ki so demonstrirali proti mobilizaciji dijakov, predno morejo dogotoviti svoje semestre, pravi poročilo.
Po ostalem svetu, kamor ne sega nazijska barbarska in suženjska oblast so pa o Hitlerju izražali drugačna mnenja. Naj navedemo nekatere:
Lady Astor, članica angleškega parlamenta, je rekla: "Nimam pozdrava za Hitlerja. Ne vem za bolj mizernega človeka, kakor je on."
Zupan La Guardia v New Yorku je izjavil: "Ves New (Dalje na 4. strsr.**
NEMCI NAPADAJO V KAVKAZU
Nemci imajo neke namene glede Kavkaza.
Moskva, Rusija. — Sinočna poročila omenjajo' silovite nadaljujoče napade nemških sil v kubanski pokrajini v Kavkazu. Nemško letalstvo je ojače-no in si prizadeva, da razbije ruske pozicije, kar pa doslej še ni uspelo. N,emško poročilo govori o nekih pridobitvah, ki pa ne morejt) biti posebnega
Kakor se poroča iz Ankare se zdi, da Nemci hočejo za vsako ceno ostati na Kavkazu. Baje se bojijo, ko bo borba v i Tuniziji zaključena, da bodo zavezniki preko perzijskega zaliva prišli na Kavkaz, da preprečijo tako Nemcem pot. do Bagdada.
-
—- -- j
ZOBOZDRAVNIKE BODO .
VPOKLICALI
Detroit, Mich. .— Zveza dentistov v Michiganu je objavila svojim članom, da bodo najbrž vpoklicani vsi dentisti sposobni za vojaško službo do 39 leta. V armadi silno potre-i bujemo zobozdravnikov. Naj-■prvo bo dano prostovoljno vsem, da se 'prijavijo. A ko prijav ne bo dovolj jih bodo oblasti vpoklicale, kakor dru- j ge v vojaško službo.
WALLACE OPOZARJA GLEDE ŠTIRIH SVOBOD
Guayaquil, Ecuador. — Podpredsednik Združenih držav, ki je dospel v to mesto včeraj, je imel Jpred vseuče-liščniki znamenit nagovor. O-menil je, da ga veseli, da more govoriti pred voditelji bodoče generacije in nato jim je govoril tudi o važnosti štirih svobod, ki jih vsebuje Atlantski čarter. O teh je dejal: "Ako te štiri svobode, katere predsednik Roosevelt tako po-vdarja, ne bodo uveljavljene po vojni, demokracija bo propadla in zastonj bodo vse žrtve, ki se doprinašajo v ta namen. • Glede uspeha z demokracijo pa je omenil, da le ljudje discipliniranega duha bo-j do mogli uspevati z demokracijo v bodočnosti. ,
■-o--
DOHODKI ŽELEZNIC RASTEJO New. York. N. ,Y. _ Zveza .ameriških železniških družb j objavlja v svojem poročilu za prvo četrtletje 1943, da na 89? ir&zn i m e^mcah v Z dr, t}r-žavah je porastel promet za 36.6Dohodki teh železnic so znašali samo v mesecu marcu $608,615,475.00.
"ČAKAMO PRIPRAVLJENI"-IMEJTip ZAUPANJE V NAS!"
Vodja jugoslovanskih četnikov je poslal v svet iz svojega tajnega bivališča v«st, da je njegova armada patriotov pripravljena in bo udarila, kakor hitro bo invadiran Balkan. _
Ruske obdolžitve zanika.
KRIŽEM SVETA
London, Anglija. _ General Draža Mihajlovič je včeraj poslal vest v svet, da on in njegova armada četnikov še vedno vstraja in je pripravljena, da bo udarila na osišče, kakor hitro bo prišla invazija Balkana. Do takrat pa, pravi patrio-tični general, pa četniki ne moremo drugega, kakor da čakamo in vodimo le lokalne spd-pade in organizujemo saboti-ranje, kjer mogoče.
General Mihajlovič je ponovno zanikal in odklonil vse ruske obdolžitve, da on sodeluje z nazijskimi in fašističnimi oblastmi. V Moskvi so ga namreč dolžili, da vodi borbo vred z naziji in fašisti proti znanim partizanom, ki jih vodijo komunisti. Glede tega je povdaril: "Enkrat pride dan, ko bomo očiščeni teh obdolži-tev."
Glede raznih predlogov, da naj bi se sestal z Nemci ali Italijani, pravi, da je res, da se je iskalo stike z njim, a on jih je odklonil. Prav pred par dnevi je odgovoril nekemu nemškemu generalu na tak predlog, da on se bo boril, dokler Jugoslavija ne bo prosta od zadnjega Nemca ali Italijana.
Voditi borbo zdaj, ko četniki nimajo orožja in jim ga tudi zavezniki dati ne morejo bi bilo brezpotrebno prelivanje krvi. S tem bi le koristili so-.vražniku, pravi Mihajlovič. Amerikance prosimo, naj imajo zaupanje v nas. Mi bomo vzdržali dokler se bo dalo in smo prepričani in upamo v zmago Združenih narodov. -o-
POMANXANJE ŽIVEŽA V
ZASEDENIH DEŽELAH
Washington, D. C. — Poročila iz Evrope kažejo, da so Nemci izželi ves živež po zasedenih deželah. Francozi, Holandci, Norvežani, Grki, Jugoslovani in Poljaki dobesedno stradajo in manjka jim celo semen za letošnje sejatve in saditve. Tudi plemenske živine še ni. Slabo je bilo letošnjo zimo, kako bo za naprej je veliko vprašanje. Nemci bodo na ta način predno bodo sami propadli uničili vse druge, predvsem male narode. Kar jih niso sami barbarsko pomorili, jih bodo uničili z lakoto.
VESTI 0 DOMOVINI
Pretres raznih načrtov, kako lice naj bi imela osrednja / Evropa jutri. Glavni pogoj za rešitev tega vprašanja je popolni sporazum med Anglijo in Rusijo. i
Prenovi jen je Srednje Evrope
V londonskem listu "Ceho-slovak" je objavil g. minister Milan Grol dne 5. marca naslednji članek:
Ves svet gleda proti Srednji Evropi, katere pojem je v geografskem kakor političnem pogledu še nejasen — kakor dayje jeziček na tehnici, ki bo pokazal pogoje ravnovesja. Samovoljni in posebni način, po katerem so Nemci pred 2f> leti uporabljali to označbo,, ko so mu dajali vsebino in smer nasprotno ciljem naših današnjih zaveznikov, nam razodeva nerealnost in meglenost tega imena, a tudi nevarnost, da ga uporabljamo na svoj poseben način in samovoljno kakor oni.
Pri razmotrivanju naših zunanjih problemov na Balkanu •in v Donavski kotlini, bom delil obstoječe načrte v pozitivne in negativne in začel z onimi projekti, ki jih smatram negativnim. Nekateri iščejo rešitev problema v formulah, ki so na prvi pogled videti preproste, avtomatične in dovrše- \ ne, ki pa so votle in sedaj za- , radi pšihologičnih in moralnih uplivov na javno mišljenje tu- i di nemarne.
N.e smemo pozabljati živega zanimanja ljudstva za idejo rekonstrukcije Evrope in vsega sveta; v svetu, ki je ogromno* trpel, se je rodilo to zanimanje, a splošno hrepenenje za blagostanjem in obljube velikih zavezniških voditeljev, so ga poglobile.
Zdaj pa se nahajamo pred d.vema jako težkima izpitoma, katera bomo morali položiti.
Zavezniške velesile bodo morale polagati izpit konstruktivne sposobnosti, dočim bo morala demokracija — naša razvojna demokracija, ki jo i-menujejo tudi meščansko — bo morala skozi izpit smisla za stvarnost in realnost
Obnovitev Habsburžanov
Povsod govore o nekakšnem povem svetu in za ustvarjanje ; tega sveta zahtevajo žrtev, ki skoro presegajo človeške mo-či.
Dovolite mi, da na kratko i izjavim: mislim, da sploh ni bolj učinkovite propagande .ekstremnih in celo anarhističnih idej, nego bi bilo priznanje s strani demokracije, da ne zna napraviti nič boljšega in večjega od zopetne obnovitve Habsburžanov v našem letu 1943!
Katoliška država
-Zelo blizu, ali pa celo sorodna tej Habsburški kombinaciji, puhli in prazni in brez ysakega pozitivnega elementa, je projekt neke katoliške države. Ta kombinacija vsebuje! eno misel a4i na žalost samo eno: katoliško zavednost. Ta zavednost je spoštovanja vredna, toda tudi katoliki sami jo odklanjajo kot nezadosten ele-
ment za uravnovešenje interesov in, kljub vsej svoji duševni sili, za ujedinjenje duš. Avstrija, kateri dajejo v tej novi kateliški državj premoč, je že prej enkrat nosila u> apostolsko zastavo na nemškem o-zemlju, ajni vemo, s kakšnimi uspehi.
Kar se tiče moje domovine, so v njej Slovenci zares vzor katolikov, toda tudi oni hočejo ničesar slišati o tej katoliški državi. Na neki konferenci tu v Oxfordu, so sami razložili in objasnili kakšne izkušnje so imeli od te katoliške solidarnosti. Oni ne pričakujejo od nemških in italijanskih katolikov nobenega povračila za trpljenje, katera prenašajo. Cehi, ki morajo biti v vseh kombinacijah, ti4očih se Srednje Evrope, najvažnejši in neobhodno potrebni konstruktivni element, tudi odločno odklanjajo to katoliško državo. Z Avstrijci, Bavarci in Madžari, ki vedno teže za Nemci, bi postala taka katoliška država predstraža nemštva, kateri bi bili 'oproščeni vsi nemški grehi in ki bi povrh tega še brez vojne osvojila Čehoslovaško in tako ojačena ter s strani demokracije blagoslovljena in podpirana, mogla uspešno dovršiti nemško - prodiranje v Donavsko kotlino, na Balkan in na Sredozemsko morje. Taka katoliška federacija seveda računa na to, da bo odtrgala Hrvate in Slovence od Jugoslavije. Tako da bi se to čelo konstrukcije moralo začeti najprej z destrukcijo.
Nas Srbov, to je jasno, ne vabijo v to kombinacijo in nas avtomatično pehajo onkraj klerikalne fronte, v pravoslavne kombinacije.
Ne bom se pogljabljal v a-nalizo vseh posledic, kajti popolnoma dovolj-je, da povda-rim naslednje: ta rešit^ bi i. pomenila razdelitev Donavske i kotline in prepad, ki bi bil še bolj globok nego dozdaj. Ako bi sploh kakšna kombinacija razbila Evropo, potem bLbila {\o pač ta katoliška kombina-I cija, ki ni prav nič manj zastarela in. preživela kakor ; kombinacija Habsburžanov.
—	Stockholm, Švedska. — Švedska vlada je vložila pri nemški vladi v Berlinu oster pretest, ker je v njenih vodah neki nemški tovorni parnik streljal na švedski submarin Draken. V prihodnje, pravi poročilo, bodo Švedi odgovorili z ognjem na take napade.
—	Dutch Harbor, Alaska.— Ameriški letalci so uničili osem japonskih velikih "Zero" letal, ki so jih Japonci poslali na Ivisko za obrambo j njihnih pozicij. Amerikanci zadnje Čase stalno, bombard i! rajo japonske pozicije na Ki-ski in na Altu. V štirih dneh so izvedli 42 napadov.
—	Ottawa, Kanada. — Obvestilo iz Anglije poroča, da je, dospelo te dni zopet srečno preko Atlantika večje število kanadskih čet. Prevozi čet se vršijo tajno in poročila ne smejo omenjati niti pristanišč, kjer se čete izkrcajo.
—	Ankara, Turčija. — Na Grškem, kakor prinašajo po- i ročila begunci vlada veliko | pomanjkanja živeža. Ves živež i
je pod strogim odmerjeva- ■
„ >
njem. Za odmerjati pa ni kaj drugega, kakor. le še kruh iz najslabše moke. Kaj drugega jdobijo Grki le, kar pride med r.je kaj potom Rdečega križa. Narod strada.
—	Monongahela, Pa. — V tukajšnji tvornici Conchocton Iron Works, ki je last od Combustion Engineering Corps., je odšlo na stavko 500 delavcev. Delavci trdijo, da Vojni delavski odbor ni točno posloval v zadevi, zato so v znak protesta odšli na stavko.
TRI ŽIVINSKE TATOVE ZASAČILI
Superior, Wis. — Tu so oblasti ujele tri mlade fante, ki so po farmah kradli govejo živino in isto pobijali. Meso pa prodajali duluthskim mesarjem. Ker so vozili meso preko državne meje bo zdaj za njimi tudi federalna oblast in tič-ke čaka prav ostra kazen,
NOVA KRI ŽARKA CANBERRA
Quincy, Mass. — V ladjedelnici od Bethlehem Steel Co. so začeli graditi veliko križarko, ki bo nosila ime "Canberra". To ime je nosila avstralska križarka, ki so jo Japonci lanskega augusta potopili pri Guadalkanalu. Križarka bo imela 13,000 tonov kapacitete in bo opremljena z najmodernejšimi topovi in bo nosila seboj štiri morska leta-'la. "
NAZIJSKA PROPAGANDA SKUŠA VBRIZGNITI ODPORNOST NEMCEM
London, Anglija. — I^Švice | došla poročila omenjajo, kako Nemci poskušajo s svojo propagando, dati svojemu nemškemu narodu, kakor tudi svojim osiščnim zaveznikom nekega novega zaupanja in neke nove odpornosti. Zadnjih pet dni nemški radio oznanjevalci stalno povdarjajo, da so zavezniki v Tuniziji ustavljeni in da jih bodo nemške in italijan-; ske čete držale za nedoločen čas. Med tem pa, povdarjajo, gradimo okrog in okrog najmočnejše trdnjave, ki bodo nezavzetne.
Ista poročila je slišati tudi na rimski radio postaji in tudi italijanski tisk jih objavlja. List "Corriere dela Sera" piše predčerajšnjim: . "Obrambne linije se gradi pod domnevo, .da prve linije ne bodo vzdržale. Ampak za temi sledi o-brambni sistem globoko v ozadje. In če bi še ta sistem odpovedal, pride tretja linija, solidna obrambna linija z vsemi kalibri topništva."
. Kje se ta tretja linija nahaja rimski list ni omenil. Toda nervozni Italijani in Nemci se najbrže malo zadovoljujejo s tem "troštanjem".
Tudi v Budim Pešti in Bu-kareštu se oddajajo slične vesti in tolažijo nervozne ljudi, ki pričakujejo vsak dan zavezniške invazije na evropski kontinent. Na Rumunskem vlada baje velik strah pred Rusi in prav tako nad Madžarskem, kar pa doslej še ni prišlo v javnost. Rumunski in madžar-I ski ranjenci, ki so se vrnili iz ruskih front širijo o ruski moči raznovrstne vesti in ustvarjajo utis, da Rusov sploh ni mogoče premagati. Zato se bo-I j i jo invazije in od Rusov pa ! zasluženega plačila, ker so se 1 pridružili ruskemu sovražniku Hitlerju. Dneva plačila za de-i janja, ki so jih kot rabi j i vr-, šili v Hitlerjevi družbi se bo-| ijo Madžari in Rumuni. i
ZAPRISEŽEN ZA VOJAŠKO SLUŽBO
ANGLEŽI POTOPILI 21 OSI&CNIH LADIJ
London, Anglija. — Angleška admiraliteta poroča, da so Angleži odkar se je začela borba za Tunizijo potopili 21) osiščnih ladij v Sredozemskem morju. Med potopljenimi ladjami je bilo pet večjih ladij, pet submarinov, nekaj tančnih ladij in nekaj drugih manjših prevoznih parnikov.
Henry W. (Bunny) Austin, sloveči bivši igralski prvak od English Davis j Cup. je bil te dni vpoklican ▼ vojaško službo ▼ Los Angeles, Calif, in polaga zaprisego.
Od Baltiškega do Egejskega " morja
A zdaj imajo še neKi tretji projekt. Vem, da bom tudi tukaj naletel na protivna mišljenja, toda povedati moram, da se mi zde ravno tako nerealne te meglene ideje o nekakšni agrarni skupnosti, ki naj bi se v fantastičnem obsegu razprostirala od Baltiškega pa ; "lo Egejskega morja.
V vsej evropski zgodovini se takšna vertikalna linija od Baltika do Egejskega morja še ni nikdar pojavila kot hrbtenica neke naravne skupnosti — niti v kulturnem ali poli-
(Dalje na 4. strani)


*m
j
s
K svetemu Križu pristopite Jezus Bog na njem visi, In grenke solze točite, Ker za nas on tolk trpi.
Mrs. Ivana ltršul,
Pittsburgh, Pa.
DOGODKI
used Slovenci po
AMERIKANSKI SLOVENEC
Frvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljen lata 1H1	mi
Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-nedelikov in dnevov po praznikih day and the day after a holiday.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Oik««« 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 6544	Phone: CANAL 5544
Naročnina*	Subscription!
Za celo leto_$6.00 For one year-$6.00
Za pol leta_ 3.00 For half a year-- 3.00
Ea četrt leta_ 1.75 For three months-- L75
Za Chicago, Tinirio in Evropo:	Chicago. Canada and Europe;
Za celo leto __$7.00 For one year	$7.00
Za pol leta_i_3.50 For half a year-— 3 50
Za četrt leta —2.00 For three months . 2.00 Posamezna številka - Sci Single copy........... 3c
POZOR! Številke poleg vases« imena na naslovni strani lcazejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, trebja leto. Obnavljajte naročnino točno. -
Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsa] dan in pol pred dnevom, ko izida lisi. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_
Enterfed as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
PAMET, PAMET
Bilo je 1.1890 na prvem in menda tudi na zadnjem sestanku slovenskih abiturientov v Ljubljani. Nekaj je cika-. lo celo dol na Zagreb. Kot Korošec sem prihajal na sestanek na perutih idealnega navdušenja. Leta sem gledal, kako pljuska val nemškega nasilja v slovenske livade. V Ljubljani bo morda trden jez, da se zastavi to pljuskanje.
Duhovi med Slovenci tedaj še niso bili popolnoma ločeni, precej pa je že zijalo radi svetovnega naziranja. Potek sestanka je bil še enoten v nekem uradnem vsporedu, dasi je zablisnilo zdaj tu zdaj tam. Sestanek se je zaključil z nekim neoficielnim komersom pri Kozleru. Tu je bruhnilo na dan. Borbe o naziranju smo imeli tudi v Celovcu, da sem jih bil vajen. Pri komersu je izginila vsa narodnost, naziranje je stopilo v ospredje. Sestanek je zadržal izbruh, tu je pa buknilo na dan ih začelo treskati. Jemalo mi je sapo. Takih strahovitih in sirovih izbruhov satanskega ateizma, brezboštva nisem bil vajen, in to pri mladini, ki je še doraščala. Kar me je najbolj osupnilo, je bilo dejstvo, da med Nemci, nemškimi vseučeliščniki, med katerimi sem dosti občeval, nisem videl takih izbruhov, dasi med njimi ni manjkalo ateistov. Stopila mi je živo pred oči razlika v značaju med Nemci in Slovenci. Razlika je, da značaj Slovenca ali morda Slovana bruha v nasprotja: zdaj nežni go-lobček, potem ostuden gavran, zdaj kakor jagnje, potem kakor volk.
Ali ni zdaj tako med Slovenci? Tu v Ameriki smo prišli radi sile do nekega sporazumijenja, pa že vre in izbruhnilo bo.
Gre za presojenje pojavov, kakršni pridejo sem. Padla je pametna: počakajmo, da pridemo do boljših in pravih virov, potem presojajmo! Vrlo razsodno. Poročila pa le prihajajo, ne moremo iti popolnoma preko njih.
"Enakopravnost" je priobčila v št. 67. in 68. poročilo iz vrst "Osvobodilne fronte", ki se nanaša na dogodke v Ljubljani in od Italijanov zasedenem delu. Ali se z vsebino strinjajo, ne vem. Moj namen ni in ne more biti, da bi kritično presojal to poročilo, ker dejstva mi niso znana in so lahko drugačna. Jaz bi v hudi uri sile rad apeliral le na pamet, razsodnost, mirnost. Stvari so tako gorostasne, da se vsaj jaz ne morem ubraniti vtisa, da bruha tisti slovenski značaj v nasprotstva.
Vse se suče bolj ali manj okoli osebnosti profesorja dr. Lamberta Erlicha. Umorjen je bil. Ali je res kot morilec odšel na sodbo? Tako bi bila prav izrecna obdolžitev po poročilu. To bi bila sodba te fronte. Ali je bila tudi božja sodba taka? Moramo počakati.
Jaz morem apelirati le na pamet, razsodnost, in smelo trdim, da smem kako reči, ker niti tu niti tam ne bo koga, ki bi dr. Erlicha poznal tako, kakor ga poznam jaz. Nikakor se ne postavljam, ampak priliko sem imel, da sem zado-bil vpogled v mentaliteto in z vso opravičenostjo lahko kako rečem.	- •
Dr. Erlich ni bil "kvisling" najslabše vrste, tako izgleda, in če ga je zadela krogla, bi bil dobil le zasluženo Judovo plačilo. Sodite, če hočete vi. Po mojem pojmovanju, je pravi kvisling le nekdo, ki hoče svojo domovino izdati tujcu, ali obdržati domovino v pesteh tujca, ako je prišel. Ni pa kvisling tisti, ki skuša po razmerah izhajati, ko je tujec prišel. Navadno take označujejo za oportuniste. Ali je vsak "sodelovaleč" kvisling, izdajalec? Je izdajalec, če bi hotel domovino ohraniti pod peto tujca, rti pa izdajalec, ako bi skušal začasno izhajati, kakor se pod tujcem more izhajati z upanjem, da bo tujec moral prej ali slej oditi. Sami sodite pri Slovencih dr. Erlicha, pri Srbih Nediča.
Jaz morem nekaj reči le pri dr. Erlichu. Ako sodite, 'da je bil izdajalec, hotel vsaj del Slovencev spraviti pod Ita-lijp&P« jfcz vam ne morem oporekati, ste. pa za sodbo sami odgovorni. Dr. Erlicha poznam od mladosti, poznam njegovo družino, in dobro sem ga spoznal v Parizu. Ko je šlo v Parizu vrlo slabo, je dr. Erlich molil, jaz sem klel. Takšen je bil on, in takšen sem jaz. Ampak trčila sva tudi skupaj. Meni se je zazdelo, da je on preidealen, toraj malo preilapet,
NEKAJ VOŠČILA
Cleveland, O.
K veselim praznikom bomo v tem letu zopet skušali voščiti vesela voščila. Ta voščila bodo prihajala iz zaskrbljenih src in bodo namenjena prav za tako zaskrbljena srca teh, katerim so izrečena.
živimo v času težkih dni in polnih skrbi, to velja pa tudi za vse ljudi. Kot taki pa ne moremo iti mimo Velike noči, ne da bi vseeno izrekli vesela Velikonočna vrstila, saj morajo biti sedaj v teh časih še bolj umestna in celo potrebna, da bodrimo drug drugega k pogumu in zavesti za boljše dni.
Komu naj veljajo naša voščila najprvo: Onim. ki so morali, ali ki so radi odšli prostovoljno v armado ali k mari-nom v službo Strica Sama. Tem smo dolžni da jim iz srca izrečemo vesela voščila, da bi i tam kjer prazne vali v dobremu speminu na dom svojih rediteljev veseli veliki praznik Vstajenja, ki sledi Velikemu petku v veselje vsega ljudstva.	|
Če je kedaj veljal Veliki teden za pomemben čas, gotovo velja v teh letih za ves sedaj v drugi vojni nahajajoči se svet. Veliki petek in Velika nedelja sta še v teh in takih časih edina tolažba in edino upanje obupajočih! IJ-panje teh, ki ne vedo, kje in kedaj jih zadene usoda na bojnih linijah! Upanje teh, ki so po nedolžnem morali zapustiti svoje mirne domove in biti odpeljani v sovražna taborišča k počasnemu umiranju. Dalje je Veliki petek in Velika nedelja upanje vseh vernih in jokajočih po širnem svetu, ko ne vedo kaj se zgodi z njimi jutrajšnji dan.
Veliki petek ni samo dan žalosti, je tudi dan upanja, to pa zato, ker kmalu za tem
Naši vojaki
Chicago, 111. — Na 10 dnevni dopust je -prišel Corporal Johnny Toplak, ki služi pri .vojaški policiji v Camp Newport News, Virginia. Njegov oče, ki je zdaj cerkovnik pri Sv. Štefanu, je velike postave, Johnny je pa še večji; meri .precej nad 6 čevljev in ga je lepo videti.
Zaradi oskrbe naših oboroženih sil Ameriški Rdeči Križ ne zanemarja pozabljenega človeka današnjega dne: vojnega ujetnika. Zavoji živeža; cigarete, tobak, zdravniške potrebščine in oblačila se potom Mednarodnega odbora Rdečega Križa v Geirevi pošiljajo a-meriškim in zavezniškim vojakom in mornarjem, ki so imeli nesrečo, da so prišli v ujetništvo. Tako blago se dostavlja našim fantom na Daljnem Vzhodu in po Evrepi. Da se to in enaka delovanja Rdečega Križa nadaljuje, mora vsak Amerikanec podpirati vojni sklad Rdečega Križa.
Pri vojaški policiji služi tudi Pvt. Edward J. Besowshek, ki je sedaj prestavljen v Fort Custer, Mich. Za konec tedna je prišel domov k materi. Pravi, da bo sedaj lahko večkrat prišel, ker ni tako daleč od tukaj.
Njegov brat, Pvt. Al Besowshek, je pa že tri mesece v Keeler Field, Mississippi, v letalski tehnični šoli.
dnem sledi Nedelja veselja in vstajenja. Še nobena vojna ni vedno rušila in morila, kakor tudi nobena nevihta ni vedno divjala. Bolj ko je vihra silna, prej se skonea.
Radi tega se bomo te praznike spomnili mi starejši še na svoje stare očete in matere, naši sinovi in' hčere, ki so se razšli po širnemu svetu vsak na povelje svojega zapovedo-valca, se bodo pa spominjali na svoje drage in njih mirne ter vse-srečne domove. N,aša in njihova • srčna voščila bodo plavala v duhu sem in tja. Oče in mati bosta v teh dneh tam pri sinu ali hčeri v duhu. Sin in hči pa bosta v duhu na njih srečnemu domu.
Ali ne bo vse to res ? Da res bo! Srečni smo katoličanje, da imamo še največ upanja izmed vseh živečih ljudi na svetu. Veliki petek tako in tako pride za vsakega živečega človeka na svetu: Velika nedelja pa le za tiste, ki imajo vero v njo! Zato naj bo pri vsem tem otožnem ozračju tudi veselo upanje na gotovo snidenje, če ga ne bo tu, bo pa sledilo po | smrti. To pričajo Velikonočni prazniki.
Anton Grdina.
■-0-
VELIKI TEDEN
Glej, o grešnik, grehi tvoji Prav premisli, kaj store. Jezus tam v bridkosti svoji Ves otožen molit gre.
Oh, kak milo tam zdihuje, Vidi, kaj mu bo trpet, Ves prepaden omaguje, Da mu skoraj ni živet.
' Le poslušaj ga, kak moli:
"Oče, kakor Ti želiš. ' Umrjem po Tvoji volji, Da sveta ne pogubiš."
To je Jezusa ljubezen Do pregrešnega sveta. Da ozdravi nam bolezen, Se v trpljenje, smrt poda.
Patriotizem
Cleveland, O. — Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ je od-glasovalo, da kupi za $600 vojnih bondov. To je tako razveselilo pridno tajnico, Mrs. Albino Vesel, da jih bo tudi sama kupila za $500. Zaostati pa ni hotel blagajnik Joe Mah, ki jih bo tudi kupil za $100. Vsa čast!
Prostovoljni delavci Rdečega Križa pripravljajo milijone povez, ki se toliko rabijo v vojni. Rdeči Križ potrebuje vašo pomoč za vojni sklad leta 1943.
Napisal: Edgar Rice Burroughs
TARZAN (690) PRESTREŽEN "	(Mrfropoiiian Nr^pap« Service)

AS HIS HANDS PULLED FSSE, THE DRUMK6N SCRA<3G".SAV WHAT WAS HAPPENING.
HE IUNGE0 FORWARD AND GRASSED THE ROPE THAT STILL DANGLED FROM ONE OF TARZAN'JS WRISTS !
WITH PERFECT MUSCULAR CONTROL TARZAN STOOD MfSTiONLESS AS THE RAT GNAWED THE BtfOOY ROPE,
FINALLY ONLY A FEW STRANDS RtMAMiEP. THE APE-MAN TUGGED. THE ROPE BROKE.
Tarzan je popolnoma obvladal svoje mišice in stal nepremično, ko je podgana začela glodati okrvavljeno vrv.
Planil je tja in pograbil konec vrvi, ki je še vedno visela od enega Tar-zanovih zapestij.
Ravno ko si je oprostil rokefc se. je slučajno tja ozrl pijani Scragg in videl, kaj se je zgodilo.
Končno je držalo le še nekaj vlaken. Opičji mož je napel mišice in potegnil. Vrv se je pretrgala.
[BUinl__ • •	,/.: _, , ,.__AMERIKANSKI SLOVENEC__f	' j Četrtek, 22. aprila 1943
v idealnosti skoroda fanatičen. Tu sva trčila drug ob drugega, ker sem jaz skušal ostati na realnih tleh, on pa je hodil, se mi je zdelo, po zraku. Zdi se mi, da je ostal pri svoji prenapeti idealnosti do zadnjega tudi v Ljubljani. Tega dela jaz ne morem presojati, sodite vi. Da bi bil pa dr. Erlich, kakor poročilo trdi, naravnost morilec — well — tu je, da jaz odloneo apeliram na pamet in razsodnost. Dr. Erlich, najbolj uzoren dijak, kakor biser čist bogoslovec, delaven profesor, prav svetniški duhovnik ... in ta dr. Erlich prav zavesten morilec — nak — sodite, sodite, če hočete, ampak odgovornost za sodbo nosite sami.
Ako smem apelirati na pamet, ne mislite, da se hočem postavljati, ko povem nekaj še o samem sebi. Po glasovanji! na Koroškem je bilo razmerje vse drugačno, kakršno je zdaj pod Nemci ali Italijani. Tedaj je bilo odločeno in je odločeno do danes, kaka zasedba zdaj odvisi od izida vojne, lahko vsak dan iz-premeni. Drugi so iz Koroške odhajali, jaz sem ostal, ker sem mislil, da se bo dalo po razmerah izhajati. Poizkusil vsaj sem. Pa je "S. Narod" ostro pisal zoper mene, ker sem baje postal navaden izdajalec. Slovenski značaj. Takoj skoči v najhujšo nasprotno stran, ne presoja mirno, razsodno in pametno.
Dosti bi se dalo še pisati, počakajmo pa, ne izgubljajmo razsodnosti, ker to, vsaj meni se tako zdi, nam je bolj škodovalo, kakor nam škodujeta Italijan in Nemec.
ZAVIHAJMO ROKAVE, PA NA DELO!
Strabane, Pa.
Tukaj imamo sedaj precej mrzlo vreme. Mesec april je bolj muhast, kot je bil marec. Zadnji mesec smo imeli več gorkih dni, kot pa sedaj. Veselila sem se že dela zunaj na soncu, kajti treba je obračati zemljo, Če hočemo kaj posejati. Tukaj se ljudje jako zanimajo letaš za obdelovanje zemlje. Vsak si prizadeva, da bi kaj pridelal, ker v trgovinah se tako težko kaj dobi, in le na karte, zraven je pa še jako drago. Ako bi si res vsak nekoliko pridelal doma, bi bilo veliko boljše za vse. Vem, da je veliko takih, ki ne marajo obdelovati zemlje, čeprav jo imajo, posebno tisti, ki so tukaj rojeni. Nekateri se sramujejo, da bi prijeli za vile ali za lepato in šli kopat zemljo, ali pa se boje, da bi jim roke zamrznile ali razpokale, kakor so že meni.
Ako bi povsod tako obdelo vali zemljo, kakor tukaj na Strabane, ne bi bilo tako visokih cen po trgovinah. Posebno letos smo skoraj primorani, da obdelamo vse, kar je dobre zemlje. Obdelujte jo tudi po drugih naselbinah, da ne bomo tudi tukaj lakote trpeli, kakor jo trpijo v starem kraju. Po nekaterih krajih jih je že veliko pomrlo od lakote. Če bo vojna še par let, kot pišejo, bomo še tudi tukaj veliko trpeli, mogoče tudi lakoto. 2e sedaj so nam veliko pritrgaii na >.rani, posebno na mesu in sladkorju; 's tefci sifto* najbolj prizadeti.	.
Tukaj se. ljudje jAko zanimajo letos tudi za kokošjere-jo, to je vsi tisti, ki imajo kaj svoje, zemlje, da imajo prostor za kokoši; še taki, ki jih niso nikdar prej redili, so si jih o-mislili sedaj. Vsak si misli, ker ni mogoče dobiti mesa v mesariji, si ga je treba pa . zrediti doma. Sem tudi jaz sama take misli: kar doma zraste, ni treba kupiti. Sedaj ni treba drugega, kakor delati, če hočemo, da bomo kaj pridelali; me žene doma, možje pa kjer so že zaposleni. Mislim, da je sedaj veliko dela ! povsod. Berem vsake vrste časopise, pa nikoli ne vidim, da bi se kdo pritožil, da nima dela.
Fantje kar naprej odhajajo v vojsko. Komaj kateri dopolni 18 let, ga že pokličejo. Ne vem števila, vem pa, da jih je od nas veliko odšlo zopet marca meseca, veliko jih pa še bo. Tukaj bomo kmalu ostale samo stare žene in stari možje; kateri je bil sposoben za vojaško službo, je šel že zdavnaj. Ako bodo odšli pa -še družinski očetje, bo pa še bolj žalostno.
Pred par leti smo mislili, da bodo vzeli naše fante samo za eno leto, potem bodo pa zopet prosti in bodo prišli nazaj. Tako je šel k vojakom tudi moj sin Frank KokliČ. Sedem mesecev je bil notri, pa se je voj-
na začela. Zdaj se bori onkraj morja v Severni Afriki že štiri mesece. Piše, da delajo noč in dan. Dne 28. aprila bo dve leti, kar je šel. V tem času je že tudi nekaj prestal in pretrpel. Samo to želim, da bi prišel še ^drav nazaj.
Kakor sem omenila, jih je šlo veliko od tukaj. Dosti družin je, ki imajo notri po tri, štiri in celo pet sinov. Morate pomisliti, čitatelji, da se ti fantje borijo in se še bodo borili tudi za tiste izmed vas, ki nimate nobenega v vojski. Morda lahko rečem, da tisti, ki nimaio svojega notri, še ne vedo, če je vojna. Zato pa tisti pomagajte iz druge strani: kupujte .vojne bonde! Ne bo izgubljeno in boste veliko pomagali državi, ker vidite, da je treba pomagati, če hočemo, da bo zmaga. Tudi naši sinovi[ trpijo v mnogih ozirih. Nima-' jo vsega zadosti, kot nekateri kričijo da vojaki imajo vsega zadosti. Ne. Oni so vsako minuto v nevarnosti. Koliko jih je že padlo in prelilo kri, in koliko jih še bo, preden bo vojne konec. Me matere pa mislimo noč in dan na svoje sinove. Ko pridemo dve ali trii skupaj, se samo o njih pogo-J varjamo in ena drugo sprašu-, jemo: "Kje je tvoj sin? Moj mi nič ne piše že toliko in toliko časa. Gotovo so ga poslali čez morje. Itd., itd."
Nekaterim se prav hudo stri, ker si morajo nekoliko pritrgati pri mesu. Že govorijo "če ne bo mesa, pa delal ne bom!" Nekateri res nočejo kar nič ^potrpeti. Kaj smo pa v starem kraju jedli! N,ismo' od mesa zrastli, — od krompirja pa od žgancev. Pa je bilo treba tudi težko delati od ranega jutra do trde noči. Niso nas želodci boleli od mesa, kot tukaj, do sedaj. Tam smo se ga komaj najedli do sitega o VelikonočnihJ praznikih. Vem, da vks je dosti takih, ki < ga niste imeli na razpolago, kakor jaz ne, pa smo vseeno prestali. Torej je treba zdaj .nekoliko potrpeti. Veseli bodimo, da v miru živimo v svojih hišah, da nas ne preganjajo in da granate na nas ne padajo.
Vsem čitateljem želim vesele Velikonočne praznike!
Mary Koklič.
Za našo zmago!
Joliet, 111. — Tukajšnje Društvo Sv. Jožefa, št. 2 KSKJ je pretekli teden kupilo vojnih bondov za $750. — Druga slovenska društva so že in še bodo storila enako. To je najboljši način, ki nam je na razpolago, da iz svoje strani pri-pomoremo, da pride čim prej zmaga in konec trpljenja.
Lieutenant Wm, J. Horvat
, Chicago, 111. — Razveselili smo se, ko smo prejeli poroči-| lo, da je Sgt. William J. Hor-, vat, ki se nahaja pri armad-nih letalcih na Miami Beach, Florida, te dni graduiral iz Army Air Forces Officer Candidate School in postal lajt-nant. V duhu prožimo roko vse doli v Florido; v resnici mu je ne moremo, ker bi se malo preveč nategnila. Bil je i tudi imeniten pevec in je bil i baritonski solist pri Adriji. On i je prvi član našega zbora pri Sv. Štefanu, ki je postal oficir.
Mladi Čikažani
Chicago, 111. — V cerkvi Sv. Štefana sta bila krščena dva nadaljna mlada čikaška Slovenca. James Edward Lotrich,
sinček Mr. Lawrence in Mrs. i
, Estelle Lotrich, rojene Norie-, ko, je bil rojen 17. marca (na dan sv. Patrika), krščen pa je bil 11. aprila. Botrovala sta , Eleanor Kramer in Frank Lotrich.
Mala Miss Dianna Gradi-shar, 2327 So. Drake, hčerka družine Mr. Frank in Mrs. Frances Gradishar, rojene Ah-Čan, je bila rojena 18. marca, krščena pa 18. aprila. Za bo-■ tra sta bila John in Rose En-
[ glish.
11
m
w^Mwwmmmmmmrnm


Četrtek, 22. aprila 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran ^
VIA DOLOROSA V JERUZALEMU
Vsaka katoliška cerkev, pa bodi, da je še tako majhna in skromna, 5ma» 14 postaj kri-ževega pota Kristusovega trpljenja, ki je s slikami, reliefi ali skulpturami na cerkvenih stenah označeno in posneto po pristnem Križevem potu v Jeruzalemu.
Izmed mnogih posvečenih krajev v Jeruzalemu so najznačilnejše postaje trpljenja Kristusovega, sveti Križev pot: Via Dolorosa. Sleherni petek popoldne, posebno pa še na veliki petek, stopajo frančiškani po tem potu Kristusovega trpljenja po ozkih in vijugastih jeruzalemskih ulicah v pprenvstvu mnogih vernikov, in nihče, ne Mohamcdanci ne Judje se, ne spotikajo spričo te procesije. Seveda se te procesije udeleži tudi več turistov vseh narodov in ver iz gole radovednosti. Zgodi se, da se ma posameznih postajah pridruži pobožnim romarjem tudi pisan venec pešcev, jezdecev, oslov, kamel itd.
Križev pot, ki se v Jeruzalemu imenuje Via Dolorosa, se začenja na Marijini cesti, ki vodi proti Štefanovim vratom. Arabci imenujejo to cesto Ta-rik Sitti Marjam ali cesta Gospodarice Marije. V kapelici bičanja je najprej kot uvod k procesiji kratko opravilo. Tu je tudi lok Ecce-Homo, ki se boči nad cesto. Na tem kraju mislijo, da je bilo sodišče Pon-cija Pilata, kjer je stal Kristus, ko je Pilat zaklical Ju-.dom: "Glejte, človek!", nakar so Judje zakričali: "Njegova kri naj pride nad nas in naše otroke!" En del tega loka Ecce Homo gre skozi zid cer-Jcve Ecce Homo, ki je tik zraven. V loku je marmorni kip Ecce Homo z napisom: "Ecce rex vester!" ("Glejte, vaš kralj !'*) Cerkev Ecce Homo s .samostanom in sirotišnico je. dal postaviti pater Ratisbonne, spreobrnjeni Jud. Odlikuje se z gosposko preprostostjo. Sionske sestre, ki tu delujejo, .vsak dan molijo na tem mestu : "Oče, odpusti jim, saj ne ,vedo, daj delajo!"
Prav blizu je cerkev ~ sv. Ane s samostanom in s svetopisemskim ribnikom Betesda.
V	preddvor ju s prekrasnim parkom in pradavnimi ostpnki stebrišča se na marmornem podstavku dviga soha kardinala Lavigerieja, ustanovitelja reda belih očetov, čigar člani delujejo tu. Beli očetje imajo belo redovniško haljo, a na glavi, prav na tilniku, rdeč fes.
V	tem oblačilu so jako podobni Maročanom, ki so večkrat v
• Jeruzalemu. Cerkev Križarjev, ki je last francoske države, so šele nedavno obnovili na zemljišču razvalin, ki ga je kupil francoski cesar Napoleon II. od turškega sultana, in sezidali namesto nje cerkev sv. Ane. To ime je cerkev dobila po nekem davnem izročilu, ki pravi, da je bilo tu bivališče Joahima in Ane, staršev presvete Device. Pod cerkvijo je kripta, kjer sta po oltarjih nakazana kraja smrti Marijinih staršev in pa Matere božje-
V notranjosti obzidja cerkve sv. Ane je prastari ribnik Betesda ali Betsafda, ki mu pripada tudi tozadevni biblični muzej. Domnevajo, da je ribnik tisti,.ob katerem je Jezus ozdravil bolnika, ki je bil že osem in trideset let bolan. >Vi starem zidov ju so table, kjer je v vseh mogočih jezikih opisano to ozdravljenje.
14 postaj krize ve ga pota
Zdaj se začne z Marijine ceste razvijati procesija po Vii Dolorosi proti 14 postajam.
Prva postaja je v majhni kapeli na notranjem dvorišču Pi-Jatove vojašnice, kj stoji ob Marijini cesti in je bila prej turška. Tu je bila bržkone palača Poncija Pilata. Vstop v
to vojašnico je sicer prepovedan, le udeležencem procesije je ob petkih dovoljen. Na tem mestu je Pilat izročil Kristusa Judom za križanje.
Po kratki molitvi se procesija odpravi iz vojašnice ven k drugi postaji, kjer je Jezus vzel križ na svoje rame. Ta postaja je ob zazidanih vratih zunaj omenjene vojašnice. V bližini je zraven drugih vrat zapisano: "Kraj, kjer je dal iPilat Gospoda prijeti in bičati."
Nekaj porušenih stebrov na cestnem tlaku pokaže tretjo postajo. Malo korakov naprej je v neki kapelici prav tako spomin na to postajo, kjer je Jezus prvikrat padel pod kri-Šem.
V neki drugi ulici je, označeno s križem, ki je vdolben v hišo, tisti kraj, kjer je Sin Božji s križem na rami srečal svojo mater. Tu je četrta postaja, kjer je v bližini lepa, armen-sko-katoliška cerkev.
Procesija gre dalje v Tarik el alof, v Ulico bolečin, kjer so tri naslednje postaje.
Ob vogalni hiši, ki se imenuje 'hiša ubogega človeka" in ki je spomin na priliko o ubogem Lazarju in bogatinu, je videti vdolbino in rjav kamen v zidu. Ti znaki zaznamujejo mesto, kjer je bil Simon iz Ci-rene prisiljen pomagati Kristusu križ nesti. Ta peta postaja ima tudi kapelico, kjer je v bližini "hiša bogatina".
Steber, ki stoji čez cesto, predstavlja kraj šeste postaje: "Veronika poda Jezusu potni prt." Zraven je tako zvana "hiša svete Veronike", kjer je kapela s kipi v naravni velikosti, ki predstavljajo dotični prizor.
Na sedmi postaji je Jezus v drugič padel pod križem. Ta kraj je označen s kapelico. Ob vratih, ki so bila tu v času Jezusovem, in skozi katera je šel proti Kalvariji, so smrtno obsodbo še enkrat javno razglasili. Kos stebra, kjer je bila baje pritrjena sodba, je zdaj v kapeli shranjen.
"Jezus tolaži jeruzalemske žene." Kraj tega dogodka je na osmi postaji označen s križem na kamnu v zidu grške Caxalambosove cerkve. Blizu je grški samostan svete Device.
Pri vsaki postaji zmoli procesija kratko molitev in gre dalje po vegasti, navkreber vodeči ulici. Tu je pred kopt-skim samostanom Egipčanov deveta postaja, kjer je Jezus tretjič padel pod križem. Ste-. ber je znak te postaje. Odtod prideš k vodnjaku, ki se imenuje "zakladnica svete Helene".
Pet naslednjih postaj je v cerkvi božjega groba, kamor gre zdaj procesija.
V	kapeli razdelitve oblačil na Golgoti, kjer so vojaki Kristusu vzeli oboleko, je deseta postaja.
Enajsta postaja je kapela pribijanja na križ. Kamni v tleh Golgote povedo, kje so Jezusa na križ pribili.
V	kapelici povišanja sv. Križa, ki je tudi na Golgoti v
• cerkvi sv. Groba, je dvanajsta : postaja (Jezus umrje na kri-
lUU).
Prav tako je na Golgoti na ! posebnem oltarju spomin na
-	trinajsto postajo, na snemanje 1 s križa.
Sveti grob sam, ki je v cer-, kvi božjega groba, tvori štiri-
-	najsto in poslednjo postajo, s
čimer je križev pot končan.
-(>-
ZLOBNOST 3 V polnem tramvaju stoji ne-i ka dama, ker ni prostora.
Sprevodnik reče nekemu mla-i- demu človeku, naj vstane in
-	naj pusti, da bo dama sedla, b Mladenič odgovori:
j — Ne, nikakor. Jaz sem i- namreč privrženec enakoprav-v nosti ženskega in moškega.
vsled srčnega krča preden je imel priliko, da bi se ustrelil.
ZAPISNIK
Na sliki je delavec, ki vari pločevinaste plošče na s+ranice podmornice. Radi dušečega ognja in vročine mera biti oblečen kakor kak potapljač.
RAZNOTEROSTI
TROCKIJEV MORILEC DOBIL 20 LET
Mexico City, Mehika. — Morilec Leona Trockija, bivšega ruskega boljševiškega^ prvaka je dobil 20 let zapora. Morilec se piše Jacques Mornard, ki je ubil Trockija v augustu leta 1940 s sekiro. Mehika nima v svojem zakoniku določene smrtne kazni.
-o-
KITI PRIDEJO VSAKO LETO NA ISTI DAK Kakor lastovke v Capistra-no, tako pridejo tudi veliki morski kiti v Laguna Beach, Calif., vsako leto na isti dan, namreč 14. marca. Tisti, katerim so znane navade teh morskih velikanov, pravijo, da se pridejo kiti s svojimi mladiči v Laguna Beach česat in drgnit ob ostre potopljene . skale v teh vedah, da se tako izne-•bijo nadležnih velikih morskih zajed (barnacles), ki se jih primejo med časom ko prebivajo v globočinah, to je tekom debe ko imajo mlade. --o-
šel nazaj, pa gospa odmerjal-ne kjižice ni imela pri sebi. Ker nič drugega ni imel na razpolago, ji je dal par po-švedranih moških čevljev, da e lahko šla domov po knjižico.
IZ JUŽNE SRBIJE
Švedsko časopisje prinaša naslednjo vest iz Sofije:
Kolonizacija Macedonije je končana. Organi poljedelskega ministerstva so leta 1942 prevzeli 63.917 hektarjev zemlje, ki je bila ostala brez lastnika, jo razdelili na parcele in jih dali državi na razpolago. Iz te državne posesti je bilo razdeljenih 40.113 hektarjev med 16.789 naseljencev v Macedoniji. Cerkev in 481 šol je dobilo skupaj 1.542 hektarjev. Država je ohranila zase 2,860 hektarjev. Različnim občinam je bilo dodeljenih 4.200 hektarjev. Preostala zemlja od 9.070 hektarjev je za obdelovanje neuporabna.
Druga zemljišča, ki so bila brez posestnikov, so bila dodeljena občinam, v katerih se nahajajo.
-o-
REŠEN SAMOMORA
Na brežju blizu San Francisco so našli truplo nekega Nels L. Nelsona, zraven njega je bila škatla za čevlje, v njej pa nabasana pištola. V žepu pa so našli listek z napisom "Danes je jako lep dan za samomor". Policija je izvedela, da se je Nelson prej ustavil v nekem hotelu, tam napisal tisti listič, spravil v škatlo nabasano pištolo in se napotil k .vodi. Tccla siromak je umrl
PRILJUBLJENI TROBENTAČ
Clarence Zylman je pred vojno "plozal" na trompeto v neki plesni godbi v Muskego-nu, Mich. Ko so ga vzeli k vojakom, so napravili iz njega vojaškega trobentača (bugler), kar je bilo čisto naravno, in so ga končno poslali čez morje v Anglijo.
Vojaki pa nimajo radi trobentačev, ker jih ti zbudijo zgodaj zjutraj iz spanja, zvečer pa spet spodijo spat, ko bi morda še radi čuli. Clarence Zylman pa je nasprotno postal na mah priljubljen. Ni trobil samo tistega, kar bi moral po predpisih, temveč je vedno dodajal svoje poskočne melodije, tako da so vojaki zjutraj, kakor hitro so ga zaslišali, kar morali skočiti iz postelje in začeti plesati še predno so se oblekli. Predstoniki so to početje dopustili, ker je spravilo vojake v dobro voljo. Sedaj so poslali tega trobentača s posebno skupino, da hodi od taborišča do taborišča po celi Angliji in zabava vojake.
II. seje izvršnega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta
Predsednik Etbin Kristan j odpre 2. sejo eksekutive SANSa v soboto, 27. februarja 1943, ob 10. uri dopoldne v Sherman hotelu, Chicago, Illinois. Poleg njega so navzoči še sledeči: I. podpredsednica Marie Prisland. II. podpred-senik Janko N. Rogelj, tajnik Rev. Kazimir Zakrajšek, blagajnik Joseph Zalar, zapisnikar Mirko K. Kuhel ter odbor-niki Vincent Cainkar, Leo Jur-jevec, dr. J. F. Kern in Frank Zaitz. Navzoč ni Rev. J. J. Oman.
Zapisnik prve seje je preči-tan in sprejet.
Sledi kratka razprava o pri-občitvi zapisnika in veČina se strinja in smatra za potrebno, da se zapisnik objavi v časopi= sih, kajti narod se zanima in pričakuje točnega poročila o našem delu. Podpiran in sprejet je Rogljev predlog, da brat Cainkar preskrbi potrebno
ki so bile izražene na prvi seji. Iz poročila deputacije pa je uvidno, da je bil obisk v Washingtonu uspešen v vseh ozirih, posebne važnosti pa je vabilo podtajnika Wellesa, da se naj v potrebi še oglasimo. — Prejel je od političnega tajnika brzojavko za časa reor-ganiziranja jugoslovanske vlade, ni pa hotel storiti nobenega koraka v tem oziru, ker je 5ANS neodvisen od jugoslovanske vlade. Delal je tudi ko-respondenčno z upravnim uradom in je uspel v organiziranju podružnice v Detroitu. U-deležil se je tudi Hrvaškega narodnega kongresa, ki se je tudi vrši! v Chicagu 20. in 21. februarja. Ta kongres je sprejel veliko sličnih resolucij kot naš in posebno se je poudarjala potreba za slogo med Srbi in Hrvati. Slednji imajo sedaj organizacijo, registrirano v Washingtonu,- s katero bi se
ČEVLJE JE ZAMEŠAL
Ko je bila že trudna vsled čakaja, obuta samo v nogavicah, je Mrs. Eugene Chriest že nejevoljna začela prigovarjati čevljarju — to je bilo v mestu Seattle — naj ji vendar že hitro pribije pete na čevlje. Siromak se je zganil in v smrtnem strah-u dognal, da je pomotoma dal njene čevlje neki jdrugi neznani ženski, ki je že odšla. Drugega ni preostajalo, kakor dobiti ji novi par. Prek ceste je bila trgovina s čevlji, pk tam so zahtevali odmer j al-3io knjižico. Čevljarček je pri-
ZAVEZN1K! DALI NAD 2 MILIJONA BUŠLJEV ŽITA AFRIKI
Alžir, Afrika. — Zavezniške oblasti poročajo, da so od jeseni pa dosedaj uvozili v Afriko 2,385,500 bušljev žita. Prebivalci v Afriki so bili ob invaziji v Severno Afriko sko-ro brez vsakega žita. Nemci so pobrali do 1 milijon meter-skih centov žita in ga odpeljali v Nemčijo, prebivalstvo pa pustili brez kruha. Tako je, •narode je treba najprvo osvoboditi izpod nemškega jarma, potem pa iste še hraniti.
KRIŽEM SVETA
— Vatikansko mesto. — Nazijske oblasti so prepovedale vse akcije v korist katoliških misijonov. Oblasti navajajo za vzrok to, da delovanje za misijone bazira na isti podlagi, kakor verska opravila in ceremonije.
—	London, Anglija. — Dva Amerikanca, ki služita v kanadskem zračnem koru T. W. Lewis, iz Akron, Ohio in J. R. Burton iz Billings, Mont, sta prejela te dni odlikovanja z "letečim križem", za junaške čine v službi.
—	Rio De Janeiro, Brazilija. — Vest, ki jo je v nedeljo objavila berlinska radio postaja, da so se pojavile v Afrike brazilijske čete, je včeraj braziljska vlada dementirala, kot neresnično. Vojno mir.i-sterstvo izjavlja, da Brazilija ni poslala v Afriko doslej še nobenega vojaka.
—	Harian, Kentucky. _ V
južno-vzhodnem Kentucky je te dnj zastavkalo 1400 premo-garjev, ki še vedno vstarajajo na stavki. Lastniki premogo-kopov in zastopniki premogar-jev se pogajajo, a do sporazuma še niso prišli.
število kopij za vse liste, ki ga sedaj dalo kooperirati; ravno lahko objavijo obenem ali pa v i tako s skupino, ki ji načeljuje
Sava Kosanovič, Masa srbskega naroda je popolnoma pripravljena za sporazum, le kak odstotek kričačev je med njimi. ki pobijajo vse.
Nato prečita izjavo "Naloge
presledkih.
Brat Kuhel odgovarja na vprašanja glede kongresnega zapisnika, kateri še ni tiskan v obliki brošure v smislu zaklju-
čka prve seje. Omenja, da je £A>'Sa"* eksekutiva izbrala tri odborni- '
ke, da store vse potrebno za objavo zapisnika, toda nobeden ni imel dovolj časa za veliko delo, ki ga zapisnik potrebuje, predno bo v teki obliki, da bi smel v javnost. Vso kriv--do glede zapisnika se polaga na konvenčna zapisnikarja, ki svojega dela nista dokončala. Odbor uvideva potrebo za u-reditev zapisnika čim preje, vsled tega zaključi, da se naprosi brata Jakoba Zupančiča, da to delo izvrši. Br. Cainkar! je izvoljen, da se pogovori z Zupančičem; dovoljeno mu je tudi potrošiti do $40 v ta namen, samo da bo zapisnik urejen.
Tajnik Rev. Zakrajšek po-j jasnuje glede registracije pri j justičnem departments Red- I ni formuiar še ni pripravljenr med tem čazom pa da imamo ustmeno dovoljenje za nada- j 1 je van je poslovanja SANSa. i Omenja tudi glede sprave, ki! se naj doseže med Srbi in Hr-i vati. Jugoslovanski poslanik g. Fotič skuša napraviti premirje med njimi: medtem pa srbsko časopisje še vedno napada Louisa Adamiča, častnega predsednika SANSa. radi njegovega članka o Mihajloviču, ki je izšel v tedniku The Saturday Evening Post.
Preide se na poročila.
Predsednik brat Kristan poda kratko poročila o svojem delovanju. Žal mu je, ker mu zdravstveno stanje ni dopuščalo, da bi bil z ostalo deputaci-jo vred obiskal državnega podtajnika Wellesa," to je bil tudi vzrok, da s člani deputacije ni mogel imeti tiste zveze kot bi bilo želeti. Pri nominaciji je upošteval želje odoora,
Ker je še vedno opaziti razne nesporazume z ozirom na naloge in namene Slovenskega amerilcanskega narodnega sveta, se zdi izvrševalnemu odboru potrebno, podati sledečo izjavo :
Naloga in cilj SANSa nista in ne moreta biti nič drugačna kot sklepi Slovenskega narodnega kongresa, iz katerega se je porodila ta organizacija. Predvsem je treba še enkrat naglasiti, da dela SANS začasno, ker si — kot je bilo na kongresu povdarjeno — ne lasti nobenih pravic, ki gredo le narodu v domovini samemu. Ta narod poskuša govoriti, toda sovražna sila, ki ga davi. je prehuda in če ga v tej strašni krizi zapuste njegovi svobodni bratje, bi se lahko zgodilo, da ostane popolnoma zapuščen. Jasno pa je, da more-io njegovi zastopniki nastopati samo za to, za kar se narod sam bojuje tako* da ni nobenega dvoma o cilju. V mnogih podrobnostih imajo gotovo tudi tam različna mnenja; gotovo pa je, da hoče vse ljudstvo osvoboditev ne le od tistih trinogov, ki -o ga podjarmili odkar so sovvjžnc tolpe prega-zile njegovo zemljo, ampak tudi od onih, ki so že pred izbruhom sedar.-e vojne skušali z najbrutalnejšimi sredstvi iztrebiti slovenski narod. Vsi Slovenci hočejo zedinjeno Slovenijo, da bodo rešeni naši Primorci, Korošci. Štajerci in Prekmurci in da bo narod mogel naposled razviti svoje kulturno življenje. To vemo in zato lahko smatramo to tudi za svojo nalogo.
(Dalje prih.)
AMERIKANCI GRADIJO CESTO. KI BO VEZALA S SEVERNO KANADO
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi.
Ameriški inženirji gradijo cesto, ob kateri bodo položene tudi ce^i sa dobavo olja is Fort Normana na severo-sapadu Kanade. Slika kaže del ceste. ki jo gradijo med Fort Smilhom in Fitsgeraldom. Tež ti traktorji vlečejo velik rečni splav, ki ga bodo rabili za prevažanje materiala po reki ob kateri teče cesta.
DR.JOHN J. SMETANA 3
Pregleduje oči in predpisuje očala < 23 LET« IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Aahland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 | ziutraj do 8:30 zvečer	,
Četrtek, 2I. aprila 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
VESTI 0 DOMOVINI
(Nadaljevanje z 1. strani)
tancev in Rusov. Cesto Še po-' javljajo spori med malimi državami zaradi naših ozkih j idej ,ki preprečujejo spora-j zum s sosedi in tako še bolj o-1 težkočujejo rešitev občih pro-i blemov.
Tega o nas Jugoslovanih ne ■ more nikdo trditi. Grško-jugo-slovanski sporazum dokazuje i kot začetek širših sporazumov, da smo pripravljeni storiti vse mogoče, z balkanskimi narodi in na severu, v Donavski kotlini, in to še prav posebno v soglasju z našimi eehoslovaš-kimi prijatelji, katerih interesi v Donavski kotlini so z našimi tesno povezani. Toda ravno tako kakor v čehoslovaško-poljskem vprašanju, je vse to podrejeno sporazumu in volji Angležev in Rusov, v sporazumu in s pomočjo Zedinjenih Držav. One&a dne, kadar bodo te tri sile proglasile svojo seglasno voljo, bodo s svojo avtoriteto in disciplino napravile čudeže.
Seveda mali svetniki ne morejo delati- Čudežev. Kadar začno kovati velike načrte in se spuščajo v svoje posebne iniciative, male države često le ovirajo velike korake na potu v bodočo Evropo. Veliki brar.i-telji svobodijn pravice na svetu morajo spregovoriti svojo besedo. Božja in človeška pravica, katere so se pokazale v lepi sintezi v izjavah Stalina in Kanterburijskega nadškofa, r>o se vendar enkrat manifestirale s silo avtoriteto, ki sta po-iiavadi privilegija uzurpator-iev. Mi računamo na to bodočo disciplino, uvedeno po volji velikih svetovnih demokracij. In pazili bomo, da našim zaveznikom te velike naloge ne ■ otežkočimo.
tičnem, niti v gospodarskem pogledu. Cilj take skupnosti, na poljedelski osnovi, bi mogel biti, da zaščiti interese istovetnih ali pa vsa podobnih iagramih krajev; v našem slučaju predpogoji za to ne obstojajo. Gospodarsko življenje tega brezobličnega polzke-ga telesa, ki se izgublja v samih neskladnostih, bf bilo ne-J mogoče, ker mu manjkajo organski faktorji živega in za življenje sposobnega sistema, j Tak konglomerat ne bi reševal problemov, temveč bi jih kopičil in grmadil. V politic- i nem smislu pa je ta kombinacija že v naprej diskreditirana zaradi negativnih ciljev, katere ii pripisujejo.
Namigavanja o takozvanem sanitarnem kordonu — ideji, katero so si izmislili nacisti in fašisti — so vzbudila nezaupanje Sovjetske Unije, tako da bi vsaka preka kombinacija — ki bi presekala Evropo — zanesla zmoto/ vzbujala nezaupanje in onemogočala o-benem kompromis med Rusi in Poljaki in, kar bi bilo še bolj "nevarno, sporazum med Rusi in Angleži, .brez katerega v Evropi sploh ni mogoče napraviti ničesar stalnega. To je velik problem — popolni sporazum med Angleži in Sovjetsko Rusijo, toda ta problem je predpogoj za vse druge rešit-ve._
Na (boljši načrt
Mnogi teh načrtov za jutri slone na stremljenju, da se , Nemce razoroži. Le en sam načrt se mi zdi učinkovit: namreč sporazum med Britanskim Imperijem in Sovjetsko Rusijo. Kdor hoče razumeti njegov pomen, naj le na to pomisli, da so vsi nemški načrti zgrajeni na Razdvajanju Bri-
Hlapec Jan
Stijn Streuvels
Na Klettin migljaj je šla Zofija k Janu in ga za roko peljala v kuhinjo.
Tam se je zavlekel v kot, strmel v konce svojih cokel in pričakoval večera. Bilo mu je v zadoščenje, da so ženske verjele, da je brez moči in zmeden od toge.
Ko so bile s svojim delom pri koncu, so napravile kavo in Rielda in Minna sta poskrbeli za fante. Na mah so spet začele glasno klepetati. Pozneje sta šli kmetica in Rielda domov, Kletta in Minna pa naj bi ostali radi dela, dokler ju ne bi zvečer iz-izmenjala nočna straža.
Kletta je še zmeraj menila, da je Jan od potrtosti čisto zlomljen, in ga je hotela tolažiti:
"Vina je bila še mlada, Jan. Ce bi bila še leta in leta ležala bolna, bi bilo za vas vse mučno. Kar pogum, Jan! Fantje bodo zdaj tudi kmalu veliki."
Jan je poslušal, a njegove misli so bile drugje.
"Zdaj boš moral poskrbeti za pogreb," je menila Minna.
Pogledal jo je vprašaje. Seveda, vse bo treba urediti, A on ni nikdar vedel, s čim naj prične.
"Pridi, Jan, pomagala ti bom," je dejala Minna. "Najprej moraš, k župniku. Tam boš zvedel, kdaj Vino lahko pokopljemo. Od tam moraš na občino, da javiš smrt. Potem naročiš krsto pri mizarju Djakeju in stopiš h grobarju Freeju."
Jan je obul osnažene čevlje, oblekel suknjo ter se odpravil v vas.
"Prinesi s seboj tudi kaj pijače za nočno Stražo," je zaklicala Kletta za njim.
V vasi niso še nič veflgjj 0 Vinini smrti in kamor je Jan priseg je moral na dolgo in na široko razlagati, kaj se je dogodilo. Proti večeru, ko je prišel domov, je že slišal mrtvaški zvon. Pri ognjišču je našel Dolfa s ženo, ki sta bila pripravljena čuti vso noč. Otroci so že spali. Jan se je samemu sebi zdel v lastni hiši čisto tuj. Sleherna razdelitev časa je prenehala. V stanovanju je bilo vse razbrskano in neprijetno mirno.
Jana so hoteli pregovoriti, da bi šel spat, a ker ni bil truden, je hotel rajši ostati po-koncu in kaditi pipo. To ga bo malo raz-treslo, je menil.
Vso noč so pili kavo in žganje. Dolf je v začetku pripovedoval to in ono in njegova žena je zdaj pa zdaj šla v sobo, da bi odvila stenj male svetilke.
Tako je šlo dva dni. Tuji ljudje so skrbeli za gospodinjstvo in za otroke. Jan je gledal vse ,to, kakor da ne spada zraven. Kaj bo pozneje z njim in s fanti, ni vedel in ga je malo brigalo.
Videl je, kako je Djake položil strahotno, izmozgano truplo v krsto in ga zaprl — to ni bila več Vina, temveč neka nepre-poznata stvar. Prav daleč v njegovem spominu je bila vožnja s Sevenovim malim vozom. To je bil sončen, srečen dan! In na mah ga je napolnilo žalovanje za časom, ki je minil. Kako srečno je bilo takrat njegovo življenje! Tako ga je premagala bolečina. Skril je obraz v trde roke in šele zdaj začutil bodečo bolest. Užival je olajšanje, ki so mu ga prinesle solze, ki so se mu udr-leizoči.
"Bila je tako dobra! Bila je tako dobra!"
Bilo mu je hudo, da ji ni tega nikdar po-
vedal. Zdaj bi bil rad zakričal na ves glas, zdaj, ko ga ni mogla nič več slišati.
Čutil se je žalostnega in zapuščenega, a mrzli videz vsega okoli njega mu je pregnal razpoloženje. Rajši bi bil sam, da bi mogel premišljati.
Otroci so že zgodaj zjutraj bili v sobi oblečeni v nedeljske obleke. Niso prav vedeli, kaj se je zgodilo, in so jokali, ko so videli krsto in mrtvaška nosila s črnim suk-nom.
Šest žensk je nosilo truplo. Jan, fantje in nekaj sosedov je tvorilo borni sprevod. Jan je gledal zibajočo se hojo nosilk, ki so bile v črnih plaščih. V njihovi sredi se je zibala krsta. Vse naokrog je bilo cvetje in radost in vonjava sveže zemlje in nad vsem jasno sonce. Zvrgoleči ptiči so se plašili. Kmetje so za trenotek obstali z delom, se odkrili in delali potem naprej. Sprevod je šel čez polja. Zdaj je bilo v vseh podrobnostih natanko tako kakor tedaj, ko je ravnodušno in hladno gledal na skromni mrtvaški sprevod, ki je spremljal Vinino mrtvo mater čez polje do cerkve. Bilo je svežega delavniškega jutra in prav taka sveta ubranost je ležala v zraku. Danes je natančno pazil na to, kar se je nudilo njegovim pogledom. Koder je šel mimo, je ocenjeval rast žita, ogledoval drevje in opazoval, kako so oblečeni ljudje. Hkratu se je zavedal, da slika vseh teh stvari ostane v njem vse življenje in da bo trdno zvezana z Vinino smrtjo in pogrebom. Preden so prišli na veliko cesto, je videl, da stojita na Leenderjevem pašniku, na levi, dva hlapca pri gnojnični črpalki. Njune roke so držale ročaj; skupaj sta krivila stare hrbte in gonila upognjeno ročico črpalke gori in doli; železni sklepi so škripali in rjava gnojnica je tekla iz širokega ustja črpalke po cevi v lijak soda za gnojnico. Velik vol je čakal pred taligo in mirno gledal z velikimi očmi na mrtvaški sprevod, ki je šel mimo.
Po vasi so ljudje prihajali na vrata.
Spet je zazvonil zvon in župnik je čakal pri cerkvenih vratih. Jan si je prizadeval, da bi polglasno odmolil nekaj očenašov in tako izkazal Vini poslednjo čast.
Sam pri sebi je bil ponosen, da je pri tej slovesnosti glavna oseba in da vzbuja največ pozornosti. Opazoval je podobe in slikarije, ki jih je zdaj, ker ie bil blizu, lahko natančno razložil. Ko je bilo žalne svečanosti konec, je voljno šel za drugimi na pokopališče. Topo je stal tam in gledal, kako so jemali sukno s krste in krsto spustili v jamo.
Nekaj žensk je začelo ihteti in hkratu so fantje na glas zajokali. Vlekli so očeta za suknjič, mu zrli v oči, da bi našli v njih razlage za ta dogodek, in so glasno izpraševali po materi. Na mah mu je bilo grlo kakor zadrgnjeno in pri srcu mu je postalo težko. Pa se je boril, preganjal vstajajočo bolest in stiskal zobe, da bi ostal močan. Zdaj ni hotel jokati.
Ko je bilo vse pri kraju, je plačal nosače in peljal fante za roko domov. Doma se je do večera zaprl, ni odgovoril na nobeno vprašanje in je spal vso noč, tako da se je njegovo silno razburjenje poleglo.
NAJLEPŠE DARILO
in najlepši spomin za sina, moža, prijatelja ali sorodnika, ki odhaja k vojakom je lep molitvenik ali rožni-venec. Naši naročniki lahko dobijo pri nas nekaj takih praktičnih predmetov.
Ti predmeti za vojake so: VOJAŠKI MOLITVENIK Z ROŽNIM VENCEM
I	KRASNA
[ZGODOVINSKA SLIKA
:	Velikost 16^x12 V«	3;
Tiskana ▼ večih bar-
I ^MMMMM^i
S @	9 0krj9db
V B sedanjih predsednikov
II! 75CL T ' M	: I	nJi^OTimi lastnoročni-
ICSir v 'J	- % I	mi podpisi. Pod pred-
I . ^	sednikovo sliko vihra
I (§1 L tn	▼ veiru ponosno svesd-
1 -V*'-: ifja^!/1	i g	XULtR Pod za.
I 7d\ \fii I	*i*TO	»pominska
I ^ k ^^^ ^r I	f? ?il.*»kano I ^ 1
B	vsak amerikanski dom.
Jy^jjjj^^j^B	Ker nas nasi naročniki
smo jih ie nekaj dobili
Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov.
Poiiljairene siroike plača vsak prejemnik sam. ko se mu dostavi sliko po Expressu. To naj Tsak. ki bo naročil sliko, nam« na znanje, in dokler saioga traja z njimi lahko postreiemo onim, ki si jo ielijo.
Naročilu je prid jati potrebni znesek in ga poslati nas
AMERIKANSKI .SLOVENEC
1S49 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
v lepem ovitku, ki je trpežno narejen in se zgane skupaj, kakor denarnica, da jo vojak lahko nosi v malem žepu vedno pri sebi. Knjižica vsebuje najpotrebnejše mašne in druge molitve. Tako ima vojak vedno pri sebi praktičen molitvenik v angle- ^/v ščini in vse kar mu potreba. Ta sestav stane s 1 ^f 1 poštnino vred_____________________
"My Companion" "MOJ TOVARIŠ"
V malem usnjatem ovitku ki se zapne, kot mala denarnica, in jo ima vojak lahko vedno pri sebi vsebuje rožni venec,, na strani dve svetinjice, ena Presv. Srca Jezusovega, druga Žalostna mati z mrtvim Sinom Zveličarjem. Stane samo
$1.00
(Dalje prih.)
Naročnikom teh predmetov naznanjamo, da zdaj mnogokrat ni mogoče na enkrat dobiti teh predmetov. Tvornice jih izdelujejo v omejeni količini. Kdor pričakuje, da bo te predmete rabil, naj jih naroči v naprej in ne zadnje dni. ko jih že potrebuje. Takrat večkrat s njimi ni mogoče postreči, ker jih mi dobivamo od časa do časa le ▼ omejeni količini.
Naročilom je vedno prid jati potrebni znesek in iste naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
Tiskarska dela
vse vrste točno in Učno izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi.
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
: 1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois <
Stran 4
"DAL BI GA V KLETKO , IN KAZAL PO SVETU"
(Nadaljevanje s 1. strani)
York sodeluje na tem, da bo to njegov zadnji rojstni dan." I Neki mestni sodnik v Chica-gi, katerega ime ne objavljajo radi njegove pozicije je dejal: j "Jaz bi dal Hitlerja v kletko! in bi ga dal kazati po vseh prestolnicah proti vstopnini, j Izkupiček naj bi šel v pomoč .družinam, ki so po zasedenih i krajih prizadete pd grozodej- j stev nazijskega b&*barizma."
Neki vojak Paxman je izrazil: "Ne ga dati umoriti. Zapreti ga in ga vsak dan dati pretepsti z bičem."
Drugi so fzjavljali zopet po
svoje. Ves svet ga je obsojal. In kakor govore poročila, so njegov rojstni tudi v Nemčiji dokaj klaverno proslavljali kar je znamenje, da ga je večina nemškega naroda na ti-, hem preklinjala.
Goering in Goebbels sta že večer preje govorila svoje govore, najbrže sta se bala za-j vezniških bombnikov, da bodo j drugi dan slavnost povečevali; z napadi iz zraka. \
Kakor ^zgleda HfHerjeva1 slava temni in ne bo dolgo, ko i bo popolnoma otemnela tudii na nemških tleh.
-o-
"Am. Slovenec" prinaša naj-novejše vesti dan za dnem. či-tajte ga!
J. M. Trunk
Vse polno preglavic tudi pri izgnani jugoslovanski vladi.
Pride do nekega "sporazumlje-nja", pa izgine že jutri. Zopet i se vršijo razgovori pri ti vladi. Ali ima Moskva svoje roke vmes, je enako težko dognati, vlogo pa igra pri tem par-tizanstvo, in to hudo cika na "rusko robo". Notranjih tež-j koč je pri Jugoslovanih, koli- i kor te zastopa vlada v izgnanstvu, še več, ker tu prihaja na vrsto še — kraljevska roba, pri kateri so Srbi vsaj hudo občutljivi, in jim to iz res "zgodovinskih razlogov" nihče ne more zameriti.
Dozdaj se more govoriti le o zmešnjavah, preglavicah, če bi pa res prišlo do nekih znosnih uravnav, bodo morali tudi Srbi na "zgodovino" pozabiti, če bi res morda ne šlo po ^jnekem "angleškem muštru", kjer so vse notranje revolucije ostale pri "kraljevski robi", in stvar se ni ravno slabo izkazala.
Trenotno moremo le čakati, kaj odkrijejo najnovejši razgovori v okviru sedanje jugoslovanske vlade v Londonu.
Prej so bili Srbi za caristič-no Rusijo, in caristična Rusija je bila za nje. L. 1914 je potegnila za Srbijo meč. Tedaj so prevladovale tudi še pravoslavne tendence, toraj vers / oziri. Kakšne namene je imela caristična Rusija, o tem so mnenja razdvojena, ker name-
nov ni doseglaT ko je sama prej podlegla v revoluciji. Da nameni niso bili preveč idealistični, to je-jasno že radi elementov, ki so sestavljali cari-stično Rusijo, in ti elementi ; nikakor niso bili prevzeti o kakem slovanskem idealizmu, pač pa je bila politika na prvem mestu in le politika.
Značaj Rusije se je po revoluciji popolnoma izpremc-niJ, j in srbsko navdušenje je izgi-| nilo. Še več, izpremenilo se je v prav nasprotno smer. Srbija, in ta je bila odločilna v Jugoslaviji pri smeri zunanje ! politike, je Sovjete 5ele prizna-j ia, ko ji je tekla voda v grlo. Politična stiska ni najboljše sredstvo za razsodnost, neko -redstvo pa je. Ker je "začela sedanja Rusija igrati važno ylpgo, se je morala tudi sedanja jugoslovanska vlada vdati j potrebi ali sili, .da se vsaj ne-| kaj poizkusi radi odnosa Mi-hajloviča do partizanov. Tudi to so pač le preglavice, razrešitve ni pričakovati.
BUY DEFENSE STAMPS BONDS
KEEP 'EM FLYING