Neodvisno politično glasilo
za Slovence
Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezno številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja“ posebej.
t
t
Z mesečno prilogo
Slovenska Gospodinja
n
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Kranjska politika. — Jugoslovanska ideja in Slovenci. — Vsenemci. — Finansiranje slovenskega gledališča. — Politični pregled. — Štajersko: Razno. — Koroško: Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Razno. — Prosveta. — Raznoterosti. — Gospodarstvo: Našim hranilnicam.
Podlistek: Saidjah in Adinda.
Kranjska politika.
Misel dela in napredka in svobode je na Kranjskem pastorka, slovenski narod se je rešil robske preteklosti in lanc nemških baronov, a mesto tega mu je zasužnjil ne samo telo, temveč duha klerikalizem. Žalostna je usoda našega nesvobodnega ljudstva, ki nima ne veselja, ne radosti, ki mu bije na uho zmirom zlogolka beseda o jeznem in temnem Bogu.
Kranjska „Narodnonapredna stranka“, ki je vzela v svoj program svobodo in napredek, ni spolnjevala svoje dolžnosti, velik je njen dolg napram slovenskemu narodu, saj je ona v veliki meri sokriva na tej mračni zaostalosti kmečkega ljudstva. Sedaj se je dopolnila njena mera; kar je zamujala desetletja, to se ne da lahko popraviti; sama si je izkopala grob s tem, da ni šla med ljudstvo, da mu ni prinesla zastave prosvete, da mu ni odprla oči.
Marsikaj se je dalo še storiti pred desetletjem na Kranjskem, sedaj je zavladala malodane neomejeno klerikalna S. L. S., in dema-goštvo njenega predsednika je v najlepšem evetu. Kako si je izpodkopala tla na deželi narodnonapredna stranka, se vidi pač najbolje s tega, da si no upa niti postaviti lastnih kandidatov, in da se kandidatje izogibajo njenega „šilda“, ker vedo, da bi bil potem vsak vspeh že v naprej izključen.
Koliko bi se dalo vkljub vsemu klerikalnemu pritisku pri nas še doseči, nam pripoveduje socijalna demokracija. Njeni kandidatje
Saidjah in üdinda-
Spisal Multatuli.	(Dalje.)
Šel je mimo Pisinga, kjer je pred dolgim časom nekdaj stanoval Havelaar. Ali tega Sai-djah ni vedel. In če bi tudi vedel, se ne bi brigal za to, ampak za vse kaj drugega. Štel je zaklade, ki jih je nesel s seboj. V zavitku je imel potni list in spričevalo o dobrem ponašanju. V torbici, ki je visela na jermenu, je bilo videti nekaj težkega, kar se je neprestano zadevalo ob njegova pleča. — Ali to mu je bilo prijetno, ker notri je bilo trideset španskih dolarjev, dovolj, da si kupi tri bivole. Kaj bo rekla Adinda! A to še ni bilo vse. Na njegovem hrbtu je bilo videti s srebrom okovano nožnico bodalca, ki ga je nosil v pasu. Kočaj je bil gotovo iz fino izrezljanega lesa, ker ga je imel skrbno zavitega v svileno krpo. Imel pa je še več zakladov. V skupaj zviti vi'hnji obleki je čuval srebrn pas, s zlato zaponko. Res, pas je bil kratek, ali saj je bila tako vitka . . . Adinda. In na vrvici okoli vratu J® imel skrit svilen zavojček s suhimi belimi r°žicami.
gredo na Gorenjskem v hribovske vasice in tam razlagajo svoj program, in če pomislimo, da ima narodnonapredna stranka v svojem programu še vedno verski moment, da je njen program bliži slovenskemu kmetu kot pa program nemške socijalne demokracije, potem nam je neumljiva nemarnost in politični indiferen-tizem naše svobodoumne inteligence, ki ni stopila v dotiko z ljudstvom.
Seveda naj bi temeljilo občevanje in poučevanje naroda na iskreni odkritosrčnosti, na demokratskem bratstvu brez vseh postranskih misli in sebičnih namenov. Ljudstvo prenaglo spozna ljudi, ki hodijo k njemu, ve, koliko ima zaupati gosposkim prijateljem in kadar izgubi narod zaupanje v koga, potem je stvar težka.
Poglejmo v sosednjo našo deželo, posestrimo Štajersko, kjer se je ustanovila lani „Narodna stranka“ s programom svobode in napredka. Nekaj mesecev življenja šteje mlada stranka, a kako čilo in samozavestno že nastopa v volilnem boju proti hinavskemu klerikalizmu, ki je tudi mislil polastiti se slovenske Štajerske. A v zadnjem hipu so mu mladi rodoljubi zaklicali : Roke stran! In sedaj se bije ponosen boj onkraj obmejnih hribov, onkraj Save, na eni strani s svetlim orožjem, na drugi s črnim hinavstvom.
Na Kranjskem leži na tleh „liberalni zmaj“, in klerikalna S. L. S. gre od triumfa do triumfa, samozavestna je, in zato se zna zgoditi kmalu, da se bo spodtaknila in nagnila navzdol. Zdaj je na vrhuncu, in njena prihodnjost je njen propad.
Že se nekaj giblje med ljudstvom, med ponižnim in dobrim, misel vstaja, da je dovolj robotanja in hlapčevanja klerikalnim demagogom. Evo, kaj se je zgodilo v Št. Janžu! Bila sta na shodu dva voditelja, Šušteršič in Povše, in kmečko ljudstvo se je samo iz sebe
uprlo duhovniški in klerikalnih matadorjev nadvladi. Znamenja se množe, da je narod do grla sit brezobzirnega vodstva samopašnikov, ki se hočejo veličati na rovaš narodne časti.
Ali je kaj čudnega, ako je Kranjsko na žalostnem slovesu kot črna, od Boga pozabljena dežela, ako jo zastopa na zunaj dr. Šušteršič! Cegar maloslavna preteklost je znana vsej Avstriji, ki mu je umetnost španska vas, „ušiva baraba“ otrok njegovega jezika, znak njegove dostojnosti, omike, inteligence.
Da je prišlo na površje neomejeno dema-goštvo, podlo in nizko koristolovstvo, tega je kriva naša „Narodnonapredna stranka“. Z delom med ljudstvo, in sijala bi nam luč svobode in prosvete, a vsled malenkostnega egoizma, osebnih interesnih sfer smo se pogreznili v blato.
Ni še dan, ali zrak se čisti in ostri.
jugoslovanska ideja in Slovenci.
Dr. H. lunia — Gorica.	(Dalje.)
III.
Jugoslovane veže in mora vezati skupni zemljepisni položaj, skupni gospodarski cilji in najbliža plemenska sorodnost; ako se ozremo edino na jedro narodno, čim bolj razlikujemo zgodovinski jugoslovanske narode, tim bolj nam preti bellum omnium contra omnes (vsi zoper vse). Čimbolj pa razlikujemo pravi ljudski značaj jugoslovanskega plemena, in to širokih narodnih mas, timbolj se približujemo analitičnim potom skupnemu jedru. Z diferencijacijo izločujemo tuje primesi in potem pridemo skoro do skupnega narodnega značaja in jezika.
Od začetka XIX. veka, odkar je zmago-nosno prodrlo narodno načelo, nas je začel deliti močni, tuji kulturni vpliv, z ene strani
Ali je bilo čudno, da v Tangerangu ni ostal dalje, kot je bilo potrebno, da obišče očetovega znanca, ki je pletel tako fine slamnike? Ali je bilo čudno, ako je tako malo govoril z dekleti, ki jih je srečal na poti, in ki so ga spraševale, kam, odkod? Kaj je pozdrav v tem kraju? Ali je bilo čudno, da se mu Sirang ni zdel več tako lep, odkar je videl Batavijo ? Da se ni več kot pred tremi leti skril v grmovju, ko se je peljal rezident mimo ? Ali je bilo čudno, da je malo pazil na pripovesti onih, ki so šli ž njim nekaj pota in pravili novice iz Bantan-Kidula? Da je komaj poslušal, ko so mu pripovedovali, da so popolnoma opustili kavine nasade, ker se ni obneslo? Da je bil okrožni glavar Parang-Kudjangški obsojen vsled javnega ropa na 14 dni zapora v hiši svojega tasta? Da je prišel novi azistont rezident, ker je prejšnji umrl pred nekaj meseci? Kaj je govoril novi uradnik na prvem zboru?
Ne, imel je vse lepše slike pred očmi svoje duše. Iskal je v oblakih drevo Kctapan, šo predaleč, da bi ga mogel iskati v Badurju. Grabil je po zraku okoli sebe, kot bi hotel objeti postavo, ki ga je imela pričakovati pod tem drevesom. Predstavljal si je Adindin obraz,
njeno glavo, njene rame, videl je polno kito, ki ji je tako svetlo črno visela po tilniku, njeno veliko oko, bleščeče v temnem odsevu, nosnice, ki jih je vihala kot otrok tako ponosno, če jo je — kako je bilo mogoče — mučil, in videl je v kotu njenih ustnic skrit smehljaj. Videl je njene prsi, ki kipe pod svetlim oblačilom, videl je, kako se je vrhnja obleka tesno ovijala njenih bokov in padala ob stegnu v zaviti črti čez koleno nizdol v krasnem valu na malo nogo...
Ne, malo vsega onega je slišal, kar so mu pravili. Slišal jo vse druge glasove. Slišal je, kako je Adinda dejala: „Pozdravljen, Saidjah! Nate sem mislila, kadar sem predla, ali tkala ali drobila riž v stopah, ki nosijo že trikrat dvanajst zarez od mojih rok. Tukaj sem pod Ketapanom prvi dan novega meseca. Bodi mi pozdravljen, Saidjah, tvoja hočem biti!“
To je bila godba, ki je tako jasno zvenela v njegovih ušesih, in ki ga je motila, da ni poslušal vseh onih novosti, ki so mu jih na potu pripovedovali.
Slednjič je zagledal drevo Ketapan. Ali bolje, zagledal je veliko, temno progo, ki je zakrivala mnogo zvezd pred njegovimi očmi. To je moral biti gozd Djati, pri drevesu, kjer je imel
nemški, z druge italijanski in s tretje ruski. Germanija in Italija iščeta novih moči v asimi-lovanju obmejnih slovanskih plemen, dajeta jim svojo kulturo in skušata razdeliti slovanska plemena, da jih moreta potem tim lažje razna-roditi.
Kot smo Slovenci lahko došli do prirodnoga razvoja jugoslovanske ideje, ker se nismo mogli opreti na zgodovino, tako pridemo do tega tudi pri Hrvatih, Srbih in Rolgarjih, ako pustimo na stran neplodni historizem in pogledamo na skupni temelj posameznih plemen. Za vse Jugoslovane lahko trdimo, da se ne razlikujejo po narodni, plemenski rasi, temveč da jih loči „inteligencija." Ako hrvatski narod izloči vpliv aristokracije, ako onemogoči prodiranje madjarskega, židovskega kapitala in razvije pravo narodno jedro v ljudski masi, potem pridemo približno do istega rezultata kot pri nas, Slovencih: Tudi Hrvat je po svojih plemenskih lastnostih demokratski, ekonomski priprost kmet, a velika trgovina in industrija, kolikor je nahajamo, je prinesena k njemu od drugod, iz tujine. Obstoji pa v tem razlika v korist Slovencem, ki imajo že precej močno razvitega malega in srednjega kmečkega posestnika, a Hrvatje se v tej smeri niso mogli tako razvijati vsled aristokracije in vojaškega sistema, dalje, da se hrvatsko ljudstvo vsled bližnje Turčije, vsled manj kulturnega madjarskega in brezbrižnega beneškega naroda, niti pismeno ni mogel v toliki meri razviti, kot so se razvili Slovenci. Z druge strani pa je hrvatski narod ohranil staro epsko tradicijo in stare slovanske običaje. Zato mi Slovenci težimo za tem, da se približamo slovanski, hrvatsko-srbski kulturi in da se ž njo zjedinimo.
Torej, pojedino pravilni diferencijaciji hrvatske, srbske in bolgarske narodnosti pridemo do skupnega temelja teh narodnih mas. Predpogoj pravilnemu razvitku jugoslovanske ideje in jugoslovanskega dela je opuščanje historizma z negativne in vzprejemanje demokratsko-socijal-nega načela s pozitivne strani. — S sprejemom prvega načela diferensiramo narodnosti in odrejujemo pravo vsebino prosvete. — Brez narodnosti tudi tako ne more biti govora o prosveti, ker ji narodnosti dajejo glavno vsebino. „Zunaj narodnosti ni umetnosti, ni resnice, ni življenja, ni ničesar —" pravi L S. Turgenjev. V sosednem jeziku in v sosedni narodni pesmi jugoslovanskih plemen dobimo samo kal in vez skupne jugoslovanske prosvete. Ge iščemo v lastni narodnosti individualnih svojstev, pridemo do bistvene stike. In s tem, da se sprejemajo in izlivajo vrline sosednih narodnosti druga v drugo, pridemo do više integracije, do zjedinjenja jugoslovanskih plemen. Čim bolj iščemo lastno, slovensko, hrvatsko, srbsko, bolgarsko narodnost, tim bližji bo stik jezikov, poezije, glasbe, umetnosti in tem več bomo imeli kulturnih potreb: A v povečavanju lastnih potreb obstoji vprav ves napredek človeštva.
drugi dan videti Adindo po solnčnem vzhodu. Iskal je v temini in otipal mnogo dreves. — Kmalu je našel zaseko na južni strani nekega drevesa, in položil je prst v razpoko, ki jo je zasekal Lipanteh, da zaroti Pontinaka*, ki je bil kriv, da so Lipantehovo mater boleli zobje, ravno predno je porodila njegovega bratca. To je bil Ketapan, ki ga je iskal.
Da, to je bilo mesto, kjer se mu je prvič zazdela Adinda drugačna kot njegovi drugi tovariši, ker se je tu prvič branila igrati se ž njim, dasi se je še malo prej igrala ravno to z vsemi otroci, dečki in deklicami. Tam mu je dala belo rožico.
Sedel je ob vznožju drevesa in gledal k zvezdam. In če se je katera utrnila, je smatral to za pozdrav pri svoji vrnitvi v Badur. In mislil je na to, če Adinda zdaj spi? In če je vse mesece prav zaznamovala v svoje stope? Hudo bi mu bilo, če bi preskočila kak mesec, kot da ne bi bilo dovolj . . . Šestintrideseti In če je vezla lepe saronge in slendange? In vprašal se je, kdo neki zdaj prebiva v hiši njego-
* Pošast, ki se drži po drevesih, pred njim imajo strah žene, zlasti noseče.
Po drugem demokratsko-socijalnem načelu pa uničimo še opasnejo zapreko jugoslovanski ideji, t. j. konfesionalizem, delitev Jugoslovanov po katoličanstvu in po pravoslavju. Vidimo, da se danes naslanja najbolj na historizem rimskokatoliška cerkev.
Z ločonjem verskega vprašanja ne bode težka niti rešitev raznih črk latinice in cirilice. Ni inteligentnega človeka, ki ne bi priznal, da je ne samo med Slovenci, nego tudi drugod, skupno pismo predpogoj skupne kulture. Moderen, zmagovit Japan začenja opuščati svoje historijske in stare kulturne črke in vpeljuje latinico. Ako so Srbi in Bolgari tako krčevito drže starega pisma, delajo to pod vplivom pravoslavja, historizma in po vplivu dinastij, ki so se začasno naselile na slovanskem Balkanu. — Sprejem skupnega pisma bi bil lahka stvar, ker ima država popolno moč na šolo, pa bi se od cirilice, s katero se začenja v nižih razredih, prehajalo polagoma v viših razredih, v latinico. Ne verjem, da bi obstoječe dinastije hotelo uplivati na izenačenje pisave jugoslovanskih narodov, ker se baš one naslanjajo na historizem in konfesionalizem v svrho lastnega obstanka. — Zato treba, da visoko vzdignemo demokratsko-soci-jalno načelo, ker samo na temelju tega načela bo mogoča skupna akcija proti vsakomur, ki zlorablja historizem in konfesionalizem v svojo sebične svrhe. Ge preiskujemo socijalen in ekonomski položaj jugoslovanskih plemen moramo priti do zaključka, da je danes masa vseh teh plemen masa malega in srednjega posestnika, in da je veleposestnik in kapitalist le zunanji pojav, da prodira močneji, tuji faktor v naše gospodarstvo. Ker imamo torej Jugoslovani to gospodarsko enoslojnost, je temeljna točka rešitve jugoslovanske ideje skupni ekonomski razvoj, skupno ekonomsko delo.
Vsenemci.
V narodih vsenemškega plemena obstoji nek poseben politično psihološki pojav, ki se imenuje pangermanizem, vsenemštvo. To je živa ideja, ki je posebi niknila iz srca nemškega naroda, in njen začetek sega v ono burno dobo, ko je Nemčija ležala ponižana in zdrobljena pod nogami Napoleona. Pangermanizem je politično čuvstvo in političen program; na prvi pogled je popolnoma naravna prikazen, ker ljudje, ki govore isti jezik in imajo isto kulturo, po naravi mislijo, da oni sestavljajo samo en narod, in zato žele, da se politično zedinijo v eni državi.
Ta program je popolnoma enostaven, ker predlaga politično edinstvo vseh nemških dežel v Evropi, da se na ta način osnuje ena država monarhistične ali republikanske oblike. Gudno je, da je bil ideal pangermanizma izpolnjen mnogo prej nego li se je pojavil pangermanizem v konkretni obliki. Tako imenovani
vega očeta? In njegova mladost mu je prišla zopet pred oči in njegova mati, in kako ga je bivol tigra rešil, in premišljal je, kaj bi pač Adinda počela, ako bi ne bil bivol tako zvest?
Pazil je dobro na zapad zvezd na zahodu, in pri vsaki zvezdi, ki je izginila na obzorju, je preračunil, koliko je solnce že bližje svojemu izhodu, in koliko bližji je sam svidenje z Adindo.
Ker gotovo bo prišla že s prvim žarkom, da, ob prvi zori bo že tukaj! Ah, zakaj že ni prišla dan poprej?
Žal mu je bilo, da ni prehitela lepega trenotka, ki mu je polnil tri leta dušo z nepopisnim sijajem. In, nepravičen in krivičen, kot je bil v svoji ljubezni, so mu je zdelo, da bi morala Adinda biti že tukaj, čakaje nanj.
Ali tožil je prekrivično. Zakaj še ni izšlo solnce, še ni zagnalo dnevno oko nobenega pogleda na ravan. Pač so že zbledele zvezde visoko tam gori, osramočene, ker bo tako kmalu pri kraji njihovo kraljevanje . . . pač so valovale čudežne barve čez gorska slemena, ki so bila videti toliko temnejša, čim ostreje so se odbijala od svetlejšega ozadja . . . pač je letelo tuintam skozi oblake na vzhodu nekaj žarečega — puščice iz zlata in ognja, ustreljene semintja nad
„Deutscher Bund“ je bila konfederacija vseh nemških držav, ustanovljena 1. 181o na dunajskem kongresu, ter je bila v istini pangerma-nistično telo brez pangerraanistične duše.
Pruska vladarska rodbina Hohenzollerncov pa so komaj čakali, da začno novo politiko, na temelju trdneje centralizovanega nem. cesarstva, a pruski državniki so zastavili vse svoje sile, da izključijo iz konfederacije Avstrije z vsemi njenimi nemškimi pokrajinami. — Ustanovitev nemškega cesarstva je utrdilo politično zavest nemškega naroda in tako se je začela gojiti ideja zjedinjenja vseh nemških plemen v eno državo.
Medpangermanisti se pojavljajo razne struje. Trezneji teže samo za tem, da pridružijo nemškemu cesarstvu nemške pokrajine Avstrije. Drugi, radikalnejši bi hoteli, da se cesarstvu pripoji tudi Holandija in nekatere slovanske pokrajine Avstrijo (Češko, Moravsko in Koroško). Naposled je tudi nekaj skrajnih pan-germanistov, ki teže za germanizacijo Ogrsko in balkanskega poluotoka.
Trdimo lahko, da so cesar Viljem in prvi nemški državniki v globini svojega srca pan-germanisti. Vendar je več razlogov, vsled katerih se nemški politiki drže negativno napram pangermanistični ideji. Predvsem so med severnimi in južnimi Nemci znatne razlike v pogledu čustev in političnih idej. Nemško cesarstvo jo politično urejeno po idejah severnih Nemcev, a spojitev Avstrije bi pomnožila politično in moralno moč južnih Nemcev. Nemško cesarstvo je vendar v bistvu protestantska država. Ko pa bi bile cesarstvu pridružene nemške pokrajine Avstrije, katera ima povečini katoliško prebivalstvo, bi narastla moč katoličanstva v Germanij!, in zato bi nasprotovali pripojitvi protestanti in nemški liberalci.
Oživotvorenje pangermanističnega programa bi pomenilo pogin avstroogrske monarhije, a to bi bila prava evropska nesreča. Obstoj Avstroogrske je absolutno potreben za vzdržanje evropskega ravnotežja, in če bi izginila Avstrija, bi porušilo to ravnotežje evropskih velesil in povzročilo resno grožnjo miru in obstanku samega nemškega cesarstva.
V ostalem bi pogin Avstro-Ogrske bil škodljiv Nemčiji tudi iz drugih razlogov. Vsled zveze, ki obstoji med Avstrijo in Nemčijo, moro zadnja v slučaju vojne računati na vojaško sodelovanje raznih avstrijskih nonemških narodov, ki so podložni Avstriji, oživotvorenje panger-mauizma pa bi Nemčijo oropalo koristi, ter bi slovanski in drugi nenemški avstrijski narodi postali sovražni nemškemu cesarstvu.
Z druge strani ima Avstrija radi svojega zemljepisnega položaja znaten vpliv na balkanski poluotok. Odtod črpa Nemčija kot zaveznica Avstrije nemale koristi: S pomočjo zveze z Avstrijo je Nemčija v gotovi meri balkanska moč. —
obzorjem, ali izginile so zopet in se pogreznile za temnim zastorom, ki je še vedno skrival dan Saidjahovim očem . . .
Ali polagoma je bilo svotleje okoli njega. Videl jo že okolico, in že je lahko razločeval listnato streho nad gozdičkom, za katerim jo ležal Badur. Tam je spala Adinda!
Ne, ni več spala. Kako bi mogla spati! Ali ni vedela, da jo Saidjah čaka? Gotovo ni spala vso noč. Gotovo je vaški čuvaj potrkal na njena vrata, da vpraša, čemu še gori lučka v njeni hiši, in ljubo se smehljaje je dejala, da jo obljuba drži pokonci, da zgotovi tančico, ki mora biti gotova prvi dan v mesecu.
Ali pa je prebila vso noč v temi, sedeča na stopah, in je štela hrepenečih prstov, ali jo res narejenih 36 globokih zarez. In kratkočasila se je s tem, da si je nalašč delala strah, če se ni morda uštela, če morda ne manjka še ena zareza, da se še enkrat in še enkrat in vedno zopet raduje sladke gotovosti, da je zares minilo trikrat dvanajst mesecev, odkar je videla zadnjič Saidjaha.
Tudi ona bo zdaj gotovo, ko se je toliko zdanilo, napenjala brezvpešno svoje oči, da ji
Blanširanje slovenskega gledališča.
Iz krogov gledaliških abonentov se nam
piše:
Kakor koncem vsake sezone, sta se tudi letos vršila dva občna zbora Dram. društva. Na prvem smo bili priča le žalostnih osebnosti, ki so v naših „svobodomiselnih" vrstah že običajne in zaradi katerih pri nas nobena stvar ne more uspevati. Smešna samohvala na eni in besno napadanje na drugi nista noben dokaz sposobnosti za del o. Se nikdar se ni nobenemu intendantu pelo toliko slave, kakor sedanjemu, dasi smo imeli že prav lepe sezone in dasi je bila baš poslednja sezona glede števila dramskih in opernih novitet in glede finančnega uspeha daleko slabša kot n. pr. lanska. Še nikdar ni vladalo med abonenti toliko nevolje, kakor baš letos, še nikdar ni med sezono odpadlo toliko abonentov, ker se je ponavljal izvečine le star repertoir in je bil zlasti operni del v slovensko-češko-ruski proizvedbi večini gledaliških poset-nikov neužiten. V Varaždinu je pel nedavno en sam operni član v eni sami operi češki, a že so predkratkim ugovarjali hrvatski listi; v Ljubljani pa se je trpela mešanica treh jezikov pri večini opernih predstav. V celi sezoni smo imeli le 1) razprodanih hiš (5 v prvih dveh mesecih), a „Slov. Narod“ je videl vsak dan „do zadnjega kotička razprodano hišo," in nekomu se še zdaj vidi naše gledališče — premajhno! Če pa vprašamo; čemu in zakaj se je pravzaprav toliko hrumelo na prejšnjo intendanco? — vidimo, da zato, ker je mislila vedno predvsem na 1'inančno ravnotežje v gledališki blagajni, na polne hiše in naširoko publiko, narod. V to svrho je štedila, šte-dila, štedila ter poleg literarnega, umetniškega repertoarja gojila tudi privlačno glumo, burko, spevoigro in opereto. Da je prejšnja intendanca morala tako postopati, ako se je hotelo naše gledališče vzdržati, to je potrdil drugi letošnji obč. zbor Dram. društva. S sedanjimi gmotnimi sredstvi vzdrževati umetniški zavod, to je n&-mogoče. G. notar Hudovernik je povedal krvavo resnico, da je treba predvsem denarja, denarja, denarja, potom šele, ko bo blagajna polna, je pripravljen prevzeti predsedstvo društva in šole s polno blagajno bo možno misliti na umetniški podvig našega gledališča. — Ali niso vsega tega že opetovano dopovedovale prejšnje intendance? Zakaj se je torej toli hrumelo nanje, ker so izkušale gledališče ohraniti?}! Tudi prej — kakor sedaj — se je gojila literarna, umetniška drama; saj smo vendar sami videli mnoge prav lepe predstave Shakespearovih, Schillerjevih, Lessingovih, Tolstega, Gorkega, Halbeja i. dr. dram, a bile so navadno pasivne, kakor so pasivne umetniške drame tudi drugod. S samimi literarnimi dramami se dosezajo pač večinoma le pasiva, in končno mora biti takega gledališča konec . . . To je
splavajo pogledi čez obzorje, da se srečajo s solncem, s tem lenim solncem, ki ga še zmirom ni, še zmirom ni . . .
Prisijal je pramen modrikaste rdečice, ki se je oklenil trdno oblakov in razsvetlil in raz-žarel robove, in začelo se je bliskati, in zopet so letele ognjene strele po zračnem prostoru, ali sedaj niso padale na zemljo, oklenile so se trdno temnega ozadja in širile svoj žar v vedno večjih krogih, se srečavale in križale, se vile kot vešče, se družile v žarkih snopih in se bleščale v zlatem sijaju na bisernem temelju, in bilo je rdeče in modro in rmeno in srebrno in škrlat in azur povsod ... o Bog, to je bila jutranja zarja, to je bilo svidenje z Adindo!
Saidjah se ni učil moliti, in bilo bi tudi škoda, ga to učiti, ker svetejša molitev in bolj goreča hvala, kot je ležala sedaj v brezglasni blaženosti njegove duše, se ne da obseči v človeškem jeziku.
Ni hotel v Badur. Svidenje z Adindo se je zdelo manj lepo kot gotovost, da jo mora sedaj takoj videti. Sedel je ob vznožje drevesa Ketapan, in njegove oči so plavale čez krajino.
koncem sezone 1906/7 izprevidela tudi sedanja „umetniška“ intendanca in je uprizorila cirkus „On in njegova sestra,“ ki je natlačila hišo kar dvakrat zapored. Sicer pa tudi „Gizdavki“ slavnega Moliera in „Maček Spaček,“ „Arležanka“ niso umetniška literatura vzlic vsej reklami. — Drugi obč. zbor je torej prišel do spoznanja, da treba naše gledališče najprej finansirati, potem je možno šele kovati umetniške gradove. Jako pametno! A zakaj so prišli gg. na to izvirno idejo šele letos in no že pred 5 leti? Saj jim jo potrebo finansiranja dopovedoval — če se ne motim — g. E. G angl že prod 6—8 leti v tržaški „Edinosti!“ In izvirni „utrinki,“ ki jih je prinesel „Naš List" šele zadnje čase, so se iz-premenili že davno v žlindro, ker jih niso naši faktorji prav nič uvaževali, dasi so so „utrinjali“ že pred leti na obč. zborih Dram. društva in po raznih listih („Sl. Narod,“ „Edinost,“ „Slovenec,“ „Rdeči Prapor“ i. dr.) Bojimo se torej, da ugasnejo tudi ti lepi in dobri „novi“ utrinki, ker ne bo nikogar, ki bi jih z izvršitvijo uporabil. „Idej" se rodi v naših vrstah namreč vsak hip ogromno, toda — izvrši jih nihče! „Programi“ — krasni, imponujoči — se pač tiskajo in plakatirajo, a ostajajo večinoma na papirju. Ne ploskajmo programom, ampak dejanjem, ki pa se šele obljubljajo! Počakajmo — vederemo! Nad našim gledališčem visi črn hudouren oblak, in topovi slabih dovtipov in samoljubnosti ga ne preženo. — Dolg znaša 21.700 K, letošnji deficit nad 5000 K. in preračunani deficit za sezono 1907/8 nad 16.000 K. S temi svotami nam je treba najprej prav hladno računati, potem bomo šele krasno-slovili! Ali naj se hrani pri repertoirju? — Ne pojde, ker abonentje zahtevajo vedno boljšega. Ali naj hranimo pri osobju? Ni mogoče, ker z začetniki brez repertoirja in brez rutine ne pridemo k „umetniškemu višku,“ ampak bomo imeli hiše še bolj prazne; boljši repertoir in boljše osobje pa sta še dražja, in deficit bo še večji. — Ali naj poviša mesto svojo subvencijo? Ne pojde, zakaj 26.000 K je za Ljubljano ogromna podpora! Zagreb ne daje niti
10.000	K! A dežela? Pred marcem 1908 prošnja Dram. društva ne pride pred dežel, zbor, in potem bo klerikalna stranka še močneje vztrajala na svojem stališču, da naj le plača gledališče Ljubljana, če ga hoče imeti, ker dežela ga ne potrebuje, saj ima itak svoje diletante. Velika ljudska slavnost bi donesla k večjemu 10.000 kron, a to ne pokrije niti bodočega sezonskega deficita, — kje pa so ostali dolgovi? Da bi se zvišala vstopnina, ne pojde, ker je že danes za ljubljanske razmere visoka. Gledališko dramat. društvo ima danes 138 članov (po 2 K na leto); če bi se tudi število članov podesetorilo, bi prinašalo društvo jedva 5500 K. Vsaka taka podpora bi pa zalegla komaj za eno sezono, bodočnost bi pa ostala še vedno obupna, ter gledališče trajno neosigurano. Odsek, ki naj naše gledališče finansira ter mu enkrat za vselej za-
Narava se mu je smehljala in ga pozdravljala, kot mati svojega otroka, ki se je povrnil. Ali kakor tudi so blodile okoli njegove oči in misli, vedno zopet je padel njegov pogled in njegovo hrepenenje na ozko stezo, ki je peljala iz Ba-durja k drevesu Ketapanu. Vse, kar so objeli njegovi čuti, se je imenovalo Adinda. Videl je levo prepad, kjer je zemlja tako rmena, in kjer se jo nekoč mlad bivol pogreznil v globočino. Tedaj so se zbrali meščani, da rešijo žival in spustili so se dol na močnih vrveh. Adindin oče je bil najsrčnejši, o, kako je ploskala z rokami, njegova Adinda !j
In tam, na drugi strani, kjer se boči kokosov gozdiček nad vaškimi kočami, tam je Si-nnajec padel z drevesa in umrl. Kako je kričala njegova mati: „Ker je bil še tako majhen Sinnajec,“ je vzdihovala, kot da bi ji prizadevalo manj žalosti, ako bi bil Sinnajec večji. — Ali majhen je bil, to je res, ker je bil še manjši in slabši od Adinde.
Nikogar ni bilo po stezi, ki je peljala iz Badurja. Ali kmalu bo prišla. Saj je bilo še tako zgodaj!	(Konec prihod.)
gotovi varno bodočnost in trdno jamstvo vztrajnega umetniškega uspevanja, ta odsek ima torej nad vse težko, bojim se, da neizvršljivo nalogo. Zdi se mi, da ostanemo pri Traffejevem „fortwursteln“ ter da že v kratkem utihnejo deklamatorji, a se oglasijo likvidatorji! Ali pa preglejmo blagajniške knjige ter se iz njih — učimo! —	Iv. R—n.
Politični pregled.
Novi avstrijski kazenski zakon. Novi kazenski zakon je že v svojih načelih gotov. Skoro izključno zaslugo za to delo ima minister pravosodja, dr. Klein, ki ga je izdelal in ki ga predloži v prvih sejah novega državnega zbora. Novi kazenski zakon temelji na načelih kriminalistike, ki se ne ozira toliko na zločin, kolikor na zločinca. Zato so prevzeta njegova glavna načela večinoma iz švedskega kazenskega zakona, najmlajšega in sedaj najmodernejšega. Določila glede kazenskega zakona so vzeta iz nemškega državnega kazenskega zakona. Temeljite izpremembe pa obsegajo paragrafi o mladostnih zločincih, med katere je uvrščen način, kako naj se prisojena kazen uporabi. Docela nova je določba, da bodo sodili mladostne zločince posebni sodni dvori, pri katerih bodo izključene javne obravnave. Spremenjeni so tudi paragrafi, obsegajoči politične prestopke in zločine, posebno veleizdajstvo, razža-Ijenje cesarja in prestopke proti verstvu. — Dosedanje visoke kazni bodo ublažili, reforma, ki je v Avstriji gotovo zelo potrebna.
Na Balkanu se bliska. Že dolgo časa prihajajo vesti o homatijah na Balkanu. Ali sedaj se ne gre samo za ustajo v Makedoniji, temveč za pravo vojno. — Nedavno je turška vlada začela pošiljati orožje v Makedonijo, odpravila je kanonov in streljiva kakih 150 vagonov. V vseh delavnicah v Carigradu neumorno delajo, da pripravijo potreben materijal za vojsko. Tudi namerava Turčija zgraditi novo železnico od morja do Adrianopola, ki bi bila posebnega strategiškega pomena.
Nastop Bolgarske je postavil turško vlado v veliko skrb, ker Bolgarska hoče, da bi se že vendar enkrat rešilo macedonsko vprašanje. Zato se Bolgarija tudi marljivo pripravlja za vojsko. Udarili bi se Turčija in Bolgarska, in se o tem že odkrito razpravlja v Carigradu in v Sofiji.
Srbija in Bolgarska. Srbsko-bolgarski odnošaji že dolgo niso prijateljski, a zadnji čas so čisto ohladneli in se' vprav zaostrili. Temu je vzrok Makedonija, kjer srbska reč zelo napreduje, a Bolgari izgubljajo vas za vasjo. Bolgarska je začela svojo propagando v Makedoniji takoj po svojem osvobodjenju, torej že pred 30. leti, a Srbija se do predlani ni mnogo brigala za makedonske stvari, ker so imeli srbski državniki doma nujnejšega posla. Ali ko so bile domače borbe zmanjšane, so se Srbi vrgli na Makedonijo in Staro Srbijo in začeli so takoj premišljeno delati, ter so dosegli mnogo vspeha. Bolgari pa nasprotno niso nič kaj mogli opraviti in so zato postali ljubosumni na Srbijo. Srbske in bolgarske hajduške čete, ki so bile poprej naperjene samo proti Turkom, so se začele napadati med seboj.
v v
Narodna avtonomija na Češkem. Avstrijski Nemci se upirajo vsaki, tudi najmanjši koncesiji v prid Slovanom ter niti slišati nočejo o zahtevi Slovencev po narodni avtonomiji, ker so Nemci na Štajerskem in Koroškem v večini ter delajo lahko s Slovenci, kar hočejo. — Na Češkem pa mislijo Nemci vse drugače. Tam so Čehi v večini, pa Nemci ne morejo gospodariti po svoji volji in za to hočejo, da se razdeli dežela v češki in nemški del. To svojo zahtevo so Nemci zlasti povdarjali, ko se je mudil cesar v Pragi, češki kralj v svoji prestolnici, ter je govoril, spoštujoč pravice češkega naroda, največ v češkem jeziku. Ako Nemci zahtevajo v svoje varstvo narodno avtonomijo, potem je stokrat opravičenejša zahteva slovenskega naroda po samoupravi.
Štajersko.
V Celju so Slovenci vložili kakih 500 reklamacij zoper volilni imenik celjske skupine. Nemški mestni uradniki so izpustili celo vrsto slovenskih volilcev, ki so že po več let hišni posestniki v Celju. Nasprotno pa je bila vpisana cela vrsta nemških volilcev, ki ne stanujejo v mestu.
Državnozborski kandidat celjske mestne skupine g. Iv. Rebek, prireja marljivo shode po svojem volilnem okraju, ki so se povsod izvršili z največjim vspehom. V Studencih pri Mariboru je bilo na shodu kakih 100 volilcev, ki so se vsi izrekli za slovenskega narodnega kandidata, kar je za mišljenje mariborskega predmestja velike važnosti. Studenci so z Mariborom v najtesneji zvezi, večina prebivalcev je delavskega stanu, ki so rodom Slovenci, in po političnem mišljenju 3/4 socijalnih demokratov. V Ljutomeru se je udeležilo shoda skoraj vse tamošnje slovenstvo, tudi v Ormožu jo bil raz-morno dobro uspel shod. Na Gortini in v Muti jih hoče mnogo voliti g. Rebeka, a kar je zelo simptomatično za sedanje politične razmere na Štajerskem, volilci do zadnjega časa niso brali še nikjer njegovega krstnega imena. Volilni boj divja na Štajerskem med obema slovenskima strankama, in za agitacijo napram nemškemu kandidatu v mestni skupini nimajo časa. — Sicer v tej skupini slovenski kandidat ne more imeti upanja na vspeh, ker je nemških volilcev dve tretjini, in le ena naša.
Slovensko gledališče v Celju. Koncem tega meseca bodo gostovali v Celju člani slovenskega gledališča iz Ljubljane. Priredili bodo tri predstave pod pokroviteljstvom „Celjskega pevskega društva.“
Napredovanje Nemcev v Hrastniku. Z zidanjem nemške šole v Hrastniku se prične v najkrajšem času. Sprva bosta samo dva razreda. Z denarjem zalaga naše nemčurje šulfe-rajn. Prostor, kjer naj bi šola stala, je za poslopje, kjer naj se vzgojuje nežna mladina, kjer naj bo mirno in zračno, docela nepripraven in nasprotuje vsem zahtevam. Naloga občinskega zastopa je, da protestira.
Občinske volitve v Ljutomeru. Pri občinskih volitvah, ki so so vršile minoli teden v Ljutomeru, je ostalo posestno stanje isto kakor prej, Slovenci so namreč obdržali III. razred, čeprav je bilo s slovenske strani oddanih 20 glasov manj od zadnjič. Nemci so dobili v I. razredu 8, v II. 20, v tretjem 71 glasov. Slovenci so imeli v prvem 4, v drugem 5, v tretjem 104 glasove.
Število slovenskega prebivalstva na Štajerskem stalno pada. Od 1847 1. do 1900 se je število štajerskih Slovencev zmanjšalo za 3 odstotke. To je tembolj čudno, ker je dokazano, da se slovensko prebivalstvo na Štajerskem mnogo bolj množi kakor nemško, namreč dvakrat tako hitro, in so slovenski zakoni na otro-kih bogatejši, ker je umrljivost v nemških krajih znatno višja kakor v slovenskih. Vzrok padanju slovenskega življa leži v obsežnem asimilacijskem procesu, to je, Slovenci, ki prihajajo v nemške trge in mesta, se nenavadno hitro ponemčijo. Ako bi ne bili Slovenci tako zelo pristopni germanizaciji, bi znašalo število Slovencev na Štajerskem dobri dve tretjini. V V Gradcu je 20 odstotkov vseh prebivalcev doma iz slov. krajev, in Gradec bi bil, ako bi ostali vsi Slovenci zvesti svoji narodnosti, s svojimi 35.000 Slovenci poleg Ljubljane največje slovensko mesto. V spodnještajerskih mestih Maribor, Celje in Ptuj je celo 73'3 odstotkov prebivalstva priseljenega iz slovenskih krajev, in bi ti kraji morali biti po pretežni večini slovenska mesta, ako bi Slovenci ohranili svojo narodnost!
Koroško.
V slovenskem koroškem volilnem okraju si stoje torej nasproti Grafenauer, Kristan in Seifriz. Pridno prireja shode slovenski poslanec Grafenauer. V zadnjem času je imel shoda v Crni in Mižici, ki sta velika industrijska kraja,
imata gotovo nad 600 delavcev. Zatorej bodo ti glasovi pri volitvi precej tehtali. Upamo, da prinese 14. maj zmago Grafenauerju, ki je, ako store zaupni možje in slovenski volilci svojo dolžnost, zagotovljena.
Slovenski kandidat v Celovcu. Uradna Statistika jo naštela 1. 1900 Slovencev v Celovcu (izven vojaštva) 438. Gotovo pa jih je še enkrat toliko. Da celovški Slovenci pokažejo, da je Celovec dvojezično mesto, katero dejstvo nemški nasprotniki tako strastno zanikajo, so postavili Slovenci svojega slovenskega kandidata v osebi slovenskega delavca, kiparja Teodorja O s a n a.
Beljaški volilni okraj šteje 7000 volilcev. 5000 volilcev se bo volitve gotovo udeležilo. Soeijalnodemokratični kandidat A. Riese bo dobil pri prvi volitvi več kot 2000 glasov. Tudi krščanski socijalisti so postavili svojega kandidata in sicer kmeta Wiegele-ja. Ker je boljaška okolica slovenska in kmečka, bo dobil tudi krščanski socijaloc veliko glasov. 1000 glasov jo krščanskemu socijalcu zagotovljenih, ker se bodo pa nemški glasovi cepili na vsenemškega kandidata dr. Angerer-ja in na kandidata nemške ljudske stranke, dr. Aichelberga, bo prišel socijaldemokrat, ki bo gotovo dobil nad 2000 glasov, v ožjo volitev s krščanskim socijalcem, kateremu je 1000 glasov z ozirom na slovensko in kmečko prebivalstvo v okolici zagotovljenih. V nemškonacijonalnih listih je zaradi tega jok in stok. Vsi listi skušajo vplivati na dr. An-gerer-ja, da bi umaknil kandidaturo. Dr. An-gerer pa tega ne bo tako hitro storil, ker ima v Beljaku več pristašev, kakor dr. Aichelberg.
Beljaško omizje. Kaj je podrobno narodno delo, in koliko res dobrega in koristnega se lahko v malem, v svojo zabavo in veselje, naredi za narod, nam priča vrlo beljaško omizje. To jo bila prijateljska družba navdušenih slovenskih uradnikov v Beljaku, in jo opisuje nek njen član tako-le: „Sila in potreba sta rodili „Beljaško omizje.“ Komur je bilo usojeno živeti ali pa mora še zdaj prenašati ošabnost oholega tujca, ta pozna to potrebo. V omizje so prihajali vsi, ki so se hoteli oddahniti in so želeli slišati domačo govorico. Od našega omizja ni vstal nikoli nikdo pijan, bili smo k večjemu pijani narodnega navdušenja, katero je tako potrebno na Koroškem in radi česar so nas metali Nemci iz svojih lokalov. Omizje, v katerem so bili in so še vedno vrli koroški duhovniki — celo kot staroste — ima pa samo take grehe: Gostje tega omizja so hodili med svoje rojake in so jih dramili z besedo in vzgledom. Prirejali so shode po slov. Korotanu in so učili teptane svoje brate ljubezni do domovine in narodne samozavesti. Tamburaški društvi v Brnci in v Podravljah jo ustanovilo in poučevalo „Beljaško omizje.“ Društvo „Drava,“ dalekosežnoga pomena za naš Korotan, se je spočelo in rodilo v tem omizju, ki je dalo temu društvu predsednika in vse odbornike, od teh pa so bili nekateri pregnani v Trst, ker je Nemec spo znal, kaj storijo in kaj bi še po svojih močeh storili za koroško rajo. In v Trst pregnani prijatelji so si ostali prijatelji in niso pozabili svojega Korotana. Kakor so že v Beljaku zbirali denarne zneske, tako delajo tudi v Trstu in pošiljajo te male denarne prispevke Šentjakobski šoli, društvu „Drava,“ v Celovec slov. revnim dijakom, Ciril-Metodovi podružnici, šoli v Velikovec in vsem narodnim zavodom, za vso dobrodelne namene. In kadar nam le dopušča čas, pohitimo na Koroško med svoje rojake v beljaški okolici, Podravski, Zilski in Rožni dolini. Tu se zbere okrog nas sto in sto naših rojakov, da so ti sestanki in shodi nekaki mali tabori. Poučevati ljudstvo o njegovih pravicah in zahtevah, odkrivati sijajno preteklost naših dedov na tej sveti zemlji, v kateri počivajo kosti in prah naših očetov in opozoriti ljudi, kako barbarsko jih tlači zdaj tukaj nasilen in ošaben tujec, učiti jih ljubezni do besede materine, katero nam je dal Bog in katere nas hočejo oropati — to je namen teh taborov, to hočemo, kadar poletimo na Koroško."
Vlom v slovensko „Hranilnico in posojilnico" v Velikovcu se je izvršil v zadnjih
dneh aprila. Zlikovec je prebil strop v posojil-nični prostor, s silo vlomil v blagajno in odnesel gotovino v znesku 5079 kron. Posojilnica je za gotovine zavarovana.
Primorsko.
Volilno gibanje v Istri. Italijanom po Istri huda prede. Minoli teden so imeli v Rovinju shod, na katerem so ljubeznjivo prosili, naj ljudstvo ne zapusti dosedanjega poslanca Bartolija. Slikali so plastično strašilo slovanskega gospodstva v Istri, kako bo v kratkem času prišla na čelo deželi hrvatska stranka, ker bo vlada smatrala Istro kot popolnoma slovansko deželo, ako ne bo izvoljen Italijan. Duhovski stranki pa so nasvetovali, naj opusti boj proti liberalcem, ker si drugače nakoplje odgovornost zmage hrvatskega kandidata, in če bi to veljalo le za 6 lot, bi prineslo s seboj neizogibno nadvlado hrvatsko stranke v deželi.
—	Smešno je, da Italijani šele zdaj pripovedujejo, da mora deželna uprava preiti v hrvatske roke, saj je vendar Istra večinoma hrvatska dežela, in italijanska gospoda po mestih živi le od žuljev hrvatskih in slovenskih kmetov.
—	Po novi volilni reformi je razdeljena Istra na šest volilnih okrajev, in sicer je en okraj slovenski, dva hrvatska, trije italijanski. Hrvatje pa so sklenili kompromis z italijanskimi krščanskimi socijalisti, in zdaj gre ital. liberalcem za prete, da izgube puljski okraj, kjer je okoli 15.000 Hrvatov in 30.000 Italijanov.
Nov kandidat. Na Goriškem v okraju Ajdovščina, Komen, Sežana kandidira goriška „Narodna stranka“ namesto A. Štrekelja tržaškega odvetnika, dr. Gregorina.
Avstrijski trgovinski minister Foft v Trstu. Pretekli teden se je mudil nekaj dni v Trstu avstrijski minister trgovine Fort. Bil je v spremstvu nekaterih svojih uradnikov. Pregledal je v Trstu vse važneje industrije, pomorska podjetja in nova dela v tržaški novi luki. Odtod je odpotoval v Dalmacijo. Hrvatje pričakujejo praktičnih posledic tega izleta za Dalmacijo, za katero se zavzemata in trgata Avstrija in Ogrska.
Slovensko gledališče v Trstu. Slovensko „Dramatično društvo“ v Trstu je priredilo s sodelovanjem nekaterih najboljših članov ljubljanskega gledališča troje gledaliških predstav v tržaškem „Narodnem domu.“ Dramatično društvo v Trstu obstoji pet let in je v tem času dalo 45 predstav. Sedaj imajo tržaški Slovenci lepo gledališko dvorano v „Narodnem domu.“
Slovenski napisi po goriških ulicah so se v zadnjih dveh, treh letih izredno pomnožili. Tuintam se že najde kak dobičkaželjni laški trgovec, ki razobeša slovenski napis. Kolika iz-prememba! Pred 10. leti skoro ni bilo varno govoriti slovensko v Gorici.
Velika nesreča se je zgodila v potek v Gorici ob poti proti soškemu mostu. Tam kopljejo pesek in grušč. Ko so bili delavci na delu, se je nenadoma udrla cela stena ter zasula 8 delavcev. Trije so bili do polovice zasuti, ki so jih rešili, drugih pet pa je bilo popolnoma zasutih, in so mrtve spravili na dan. Ljudstvo je bilo ob pogrebu silno razburjeno, ter pripisuje nesrečo pomanjkljivemu varstvu in nadzorstvu.
Kranjsko.
Shod Slovenske Ljudske Stranke v nedeljo v hotelu „Union“ je bil dobro obiskan. Velika dvorana je bila nabito polna, in če bi bili vsi navzoči ljubljanski volilci klerikalne stranke, bi mirne duše svetovali naprednemu kandidatu, naj raje odstopi. Ali temu ni bilo tako. Na shodu je bila morda četrtina ljubljanskih volilcev, vsi drugi so bili kmetje iz okolice, ki so prišli v Šenklavž k maši, v „Union“ pa k pridigi. Kazali niso ves čas na shodu nikakega zanimanja za govornika, saj ga najbrž niso razumeli; kričalo in ploskalo je kakih 100 najetih klakerjev, ki so se drenjali pred nosom dr. Šušteršiča, sicer se po vsej dvorani ni ganila roka. Ako primerjamo ta shod z liberalnim
shodom v «Mestnem domu“, vidimo ogromno razliko. Sodeč po tem zadnjem unionskem shodu, stoji stvar za pasarja Kregarja zelo slabo. Dr. Šušteršič je razvijal na shodu demagoštvo, bril je norca iz umetniških galerij, vse na rovaš nezavednosti svojih poslušalcev. Kandidat Kregar je govoril govor, ki mu ga je spisal dr. Krek. Delal je utis, kot bi se norčeval iz slovanskih jezikov; napisanih kitic iz slovanskih pesmi niti brati ni znal, jecljal je in napačno naglašal. Shoda se je tudi udeležil nemški kandidat Q. Del’ Cott, in govori se že javno in tajno o nemško-kleri kalnem volilnem kompromisu.
Brez vizirja. Nemško-klerikaln kompromisni kandidat g. Ivan Kregar si zadovoljno mane roke, zakaj nemško - nacijonalni kandidat sam g. Gr. Del’ Cott mu je segel v roko in mu slovesno obljubil, da bo zanj glasoval, in da pojdejo za njim njegovi pristaši čez drn in strn. — Sedaj ne sme več biti omahljivosti med ljubljanskimi volilci. Kdor je Slovenec, kdor jo narodnjak, mora s Hribarjem! Tu ni dveh poti. Vse malenkostne, osebne zadevice se morajo umakniti veliki in svetli ideji svobode, prosvete, napredka.
Pred volitvami. Tik pred državnozborskimi volitvami so našle vse tri kranjske politične stranke svoje toplo čuteče srce za malega moža, za delavca in obrtnika. Obrtniki so ustanovili v varstvo svojih interesov pred par leti „Obrambno zvezo,“ ki je bila sprva kolikortoliko neutralna, a je polagoma zaplula v klerikalne vode. — Klerikalci zidajo novo „katoliško tiskarno,“ tik pred volitvami, in zdaj bodo lahko pritiskali na obrtnike. Kdor ne gre ž njimi, tisti naj se kar obriše pod nosom, pri njih ne dobi zaslužka. „Slovenski Narod“ skuša sedaj ta položaj izrabiti seveda zase in piše: „Sedaj vidite, kje imate prijatelje in zagovornike, pri klerikalni ali pri narodno napredni stranki; naj bode pozabljeno, kar je bilo in oklenite se je znova in volite vsi Ivana Hribarja.“ Res, v veliki časti je pred volitvami mali mož, a klerikalna stranka celo sedaj ne more zatajiti svojega egoizma in breznačelnega frazerstva.
V ljubljanski okolici je nastopil kot neodvisni kandidat g. Janko Žirovnik. Sedaj so torej v tem okraju trije kandidatje, vodja S. L. S. dr. Šušteršič, in sodrug Petrič. Da je nastopil neodvisni kandidat že pred meseci, bi se z marljivo in vestno agitacijo doseglo, da bi prišlo do ožje volitve v tem ultramontanskem okraju na Kranjskem. Zakaj ljudstvo samo se že vzdiga zoper tega kolovodjo. Neodvisni kandidat naj bi si vzel za vzgled socijal-demokratskega kandidata, ki je pokazal žilavost in vztrajnost in se vrinil v najklorikalnejša gnezda in dosegel veliko.
Ljubljanskim županom je bil v občinski seji dne 30. aprila vnovič izvoljen g. Ivan Hribar. Baš letos obhaja 251etnico, odkar je član občinskega sveta in 11. loto županovanja. Podžupan je ostal tudi še nadalje gosp. dr. Karol vitez Bleiweis.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Ribniška moška podružnica je na svojem zadnjem občnem zboru izrekla soglasno obžalovanje in ogorčenje tistim 64 podružnicam, katere spe spanje lenobe in narodne zaspanosti! — Kaka narodna navdušenost vlada pri takih spečih podružnicah, označuje dovelj naslednji slučaj. Neka podružnica na Dolenjskem v narodnem oziru prebujenem okraju izkazuje leto za letom prispevke glavni družbi z — K — h! Gospodične izvoljene onega srečnega leta, v katerem se je vršil zadnji občni zbor, v podružnični odbor, so že davno matere in njih otroci že leta obiskujejo šole. In vendar se blišče njihova imena v društvenih vestnikih oziroma koledarjih še vedno; „gospodične.“ Nekatere odbornice so že pred leti zapustile ta „klasični" kraj, ena celo pred 10. leti. K lanski glavni skupščini so pa poslale rodoljubkinje in rodoljubi tega kraja krilat brzojavni pozdrav:
„Sovrag domovje kruti nam zatira,
„Na meji brat za bratom nam umira,
„Tembolj Ti družba cveti in pa rasti.
„Omejnike, da reäiö zle propasti!“
Pričakujemo opravičeno od enega ali drugega teh „rodoljubov,“ da se bode zavedel svo-
jih narodnih dolžnosti tor vzdramil spečo podružnico. Tako spanje tudi drugim podružnicam, ki ros uspešno delujejo, jemlje vse veselje do delal Do glavnega odbora pa so obračamo s pozivom, da resno opominja te malomarneže oziroma da opozori, ako to nič ne pomaga, enega ali druzega znanega rodoljuba v dotičnem kraju, da podreza v to brezbrižnost. Nadalje se je pri začetkom imenovanem občnem zboru soglasno sklenilo, da skušaj nabrati podružnica za god blagovestnikov toliko „krajcarjev“ v korist družbi, kolikor šteje ribniški okraj duš. Takoj pri občnem zboru so navzoči podpisali za 5000 duš. Ako Ribničanje, ki imajo čez glavo narodnega davka, ki so ustanovili pred par meseci „Sokola,“ pošiljajo vsako leto glavni družbi več sto kron, lahko tudi drugi kraji, če drugega ne, saj vsako leto od članov naberejo prispevke — samo spati ne, ker to vrže temno senco na ves kraj, na vse njegove prebivalce in njih — „rodoljubje!“
Hrvatsko-slovenska slavnost. O binko-štih odkrijejo v Vinici pri Črnomlju spominsko ploščo hrvatskomu učitelju in pisatelju pokojnemu Ljudevitu Tomšiču. Slavnosti se udeleže hrvatska in slovenska učiteljska društva.
Najnujnejša slovenska kulturna potreba jo po mnenju nekaterih duhovnikov, zbranih na konferenci v Šmihelu pri Novem mestu 4. aprila, kakor slovesno piše „Slovenec“ z dne 22. aprila, kritično spisano „Življenje svetnikov“, katero naj bi kmalu izdala „Družba sv. Mohorja“. List piše na istem mestu, da je glavna krivda padanju članov na Dolenjskem, ker družba ne objavlja boljših povesti, to se pravi seveda po mnenju teh gospodov, bolj „katoliških“ povesti.
K. k. Finanzdirection. To je že vendar nedopustno, da se naš jezik v Kranjski deželi tako zapostavlja in smeši, da je zanj prostor samo na uradni tabli na drugem mestu! Pričakovali bi, če je že napis na hiši izključno nemški, da bi bil potem vsaj napis na tabli izključno slovenski, če finančno ravnateljstvo in deželna vlada ne čutita potrebe pre-meniti napisov, poživljamo bodoče državnozborske poslance vseh strank, naj že vendar dopovedo merodajnim faktorjem, da Slovenci nismo pruski Poljaki in ne bomo.	R. F.
Rudo antimon je našel v Suhorju kmet Trpin. Veščaki preiščejo, ali je žila rude močna.
Lokalna železnica Trebnje-Št. Janž. Politični obhod in razlastninska razprava glede načrta za lokalno železnico Trebnje-Št. Janž je določena na 24. maja in prihodnje dni.
Pomladanska zima je letos zadnje dni pobelila s snegom vso srednjo Evropo. Bolj na jugu, kjer je drevje že v cvetju, je napravil sneg in mraz veliko škode. V Ratečah na Gorenjskem je padlo pol metra snega. V ponde-Ijek ponoči je bil silovit vihar z bliskom in gromom. Po cesti so delali pot s snežnim plugom.
Prosveta.
Velika koncerta „Glasbene Matice.“ V „Glasbeni Matici“ so pripravili zopet nekaj izvanredno velikega. Dne 7. in 8. maja (v torek in sredo) se bo namreč izvajal v veliki dvorani hotela „Union“ v Ljubljani svetovno-slavni Verdijev „Requiem“ (črna maša). Zložil je Verdi to delo, ko je bil na vrhuncu svoje slave, leta 1874. Izvajal se je do sedaj že v vseh velikih mestih z največjim uspehom na Dunaju, v Berlinu, Frankfurtu, Hamburgu, Londonu, Parizu, Rimu, Turinu, Florenci in v drugih laških mestih, v Bruselju, Monakovem, Zagrebu i. t. d. Nastopilo bo pod vodstvom koncertn. vodje gosp. Hubada 210 zborovih pevcev in pevk, 74 godcev dveh vojaških godb 27. pešpolka iz Ljubljane in 97. pešpolka iz Trsta ter nekaj članov „Glasbene Matice,“ dalje štirje solisti, izmed katerih bodo trije domačini vzgojeni v „Glasbeni Matici.“ Vseh sodelujočih bode torej 289. Solo pojo: sopran gospa Jeane 11 a pl. dr. F ö d r a n s p e r g o v a, alt ga. Ivica dr. Wagnerjeva, tenor gospod Ernesto vitez Cammarota iz Zagreba in bas gospod Julij Betetto. „Glasbena
Matica“ vabi vse Slovence, da se udeleže redko prilike in izrednega glasbenega dogodka, ki bo zopet pokazal, na kako visoki kulturni stopinji smo na glasbenem polju. Ker se bo koncert izvajal dva dni po vrsti, in je pričakovati obakrat najmnogobrojnejšega obiska, zato naj bi slavno občinstvo osobito z dežele pismenim potom pravočasno si osiguralo vstopnice, ki se dobivajo v trafiki gospe Češarkove v Šelen-burgovih ulicah. Sedeži v parterju, na balkonu in galeriji po 2, 3, 4, 5 in 6 kron, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 60 h.
Proslava glasbenika Zajca. — Hrvaško pevsko društvo „Kolo“ v Zagrebu je 25. in 26. pr. m. slovesno proslavilo 70 letnico skladatelja Ivana Zajca. Tem povodom je društvo „Kolo“ proizvajalo Zajčevo alegorično opero „Prvi greh," ki je že dolgo časa počivala v „Kolovem“ arhivu. Glavno ulogo je pela Zajčeva učenka Blaženka Knic, ki sedaj slavi slavlje na operi v Frankobrodu.
Iz dramskega sveta. Hrvatski dramski umetnik, heroj zagrebaškega gledališča je imenovan od vlade intendantom hrvatskega deželnega gledališča. — Subreta na hrv. pozornici, ga. Polakova meni oditi z zagrebškega gledališča na dunajski „Theater an der Wien.“ Dobila je sijajno ponudbo.
Raznoterosti.
v
Statistika ver. Po najnovejši Statistiki je stanje posameznih ver sledeče: izmed vsega prebivalstva na svetu 1.563,446.000 je 272,638.500 rimskih katolikov, 166,606.500 protestantov,
120.157.000	pravoslavnih, 11,222.000 Židov,
216.630.000	mohamedanov, 137,935.000 budhis-tov, 209,059.000 hindostanov, 231,816.000 pripadnikov Konfucijevih naukov, 24,900.000 šin-toistov, 157,069.500 animistov, fetišistov in sorodnih ver ter 352,000 brezvercev.
Prvi maj v Pragi. Narodno gledališče v Pragi je priredilo 1. maja slavnostno predstavo. Pela se je Smetanova opera „Tajnost“ (Tajemsti), ena najslavnejših del velikega mojstra, katero je zložil 4 leta po popolnem oglušenju in torej ni slišal ne jedne note svojega velikega dela.
Zena v Maroku. V Maroku so žene glede osebne svobode na najnižji stopnji med vsemi mohamedankami. Dočim na Turškem vsaj po mestih teže žene za napredkom, ostale so maroške žene na tistem mestu, ki ga jim je odločil koran. Skoraj celo življenje prežive v haremu, enolično, brezbarvno življenje. — Mož si vzame mesto dveh ali treh služabnic dve ali tri žene. Najrajši imajo Marokanci po tri žene, ker velja pri njih pregovor: dve ženi sta pekel, tri so raj. Arabci imajo navadno po štiri žene, dočim se Berberi zaradi revščine zadovolje z eno ženo, ki pa ima tudi najboljše socijalno stališče med vsemi mohamedanskimi ženami. Pri revnih arabskih plemenih, ki žive pod šotori, smatrajo ženo enakovredno — kameli. Nasprotno pa imajo žene bogatih Arabcev brezbrižno in razkošno življenje, a smatrajo jih za navadne igrače, ki jih sme gospodar poljubno zavreči. Dovolj je, da izpregovori mož nad ženo znano formulo „Haram alia,“ pa je po zakonu in verskem pravu ločen. Ženitbe sklepajo le starši ali varuhi brez vednosti neveste. Ženin pa tudi ne vidi razkrite svoje izvoljenke, dokler niso sklenjene vso ženitvanske ceremonije. Ženitba je navadna trgovina med očeti s to razliko, da mož kupi ženo, pri nas pa si navadno mora žena kupiti moža. Ženitvanje traje po tri dni in tri noči, toda nevesta mora ostati v svojih sobah. Tretji dan jo polože v nekak zaboj, pokrit z drago preprogo ter jo tako natovorijo na osla, nakar so začne vesela svatovska procesija pomikati na novi dom.
Nemci v Slavoniji. Naseljevanje Nemcev v Slavoniji stalno napreduje. Najbolj ga pospešuje ta okolščina, da so povsodi na strani vlade, ki jim gre za to uslugo povsod na roko, seveda na škodo domačega prebivalstva. Imajo pa še drugega zaveznika, in ta je nesramni in lokavi žid, ki dela povsod dobro kupčijo. Najboljše se to vidi v Bulavcu, nemški občini, kjer je bilo v občinski svet voljenih nad polovico Židov. — Seveda se Švabi ne obnašajo mirno
in lojalno kot priseljeni, ampak nastopajo z znano prusko prezirjivostjo.
Izkušnja ženinov. Neki profesor čikaš-kega vseučilišča je zahteval, naj bi so ustanovile šole, kjer bi ženini učili vso, kar bodo potrebovali v težkem zakonskem jarmu. Dasi so Amerikanci povsod prvi, zlasti v senzaeijonal-nih stvareh, so jih v tem oziru prehiteli prebivalci Malajskega polotoka v Zadnji Indiji, kajti ti imajo za ženine že izkušnje. — Sicer mora pa tudi pri nas prestati ženin več izkušenj, ko preizkušajo njegov žep, dobro ime, značaj, preteklost, sedanjost, bodočnost, toda s tem se pečajo največ starši, varihi, semtertja ima tudi kaka stara teta ali stric važno besedo. Petem pride ženin še k duhovniku k izpraševanju in stvar je v kraju. Toda pri Jakunih vodi izkušnjo in daje rede — nevesta sama. Vrši se pa tako: Zaročenca tečeta okoli griča ali mravljišča, nevesta naprej, ženin za njo, dokler je ne ujame. Nato mora odgovoriti na sledeča vprašanja: Ali znaš prav ravnati s pihalnikom? Znaš sekati drevje? Kadiš li cigarete? Ako ženin odgovori dobro, je obred končan in zaročenca sta mož in žena. — Ali sme ženin izpit ponavljati, če je imel smolo da je „padel," ni znano.
Gospodarstvo.
Hašim hranilnicam.
V praški „Politiki“ sem čital to dni članek, ki se mi zdi vsega uvaževanja vreden. Članek se peča z vprašanjem pobiranja hranilnih doneskov po stanovanjih. Baje eksistirajo na Nemškem (v Frankobrodu in Mogunciji) in na Holandskem že nekaj let taki zavodi. Kdor se prijavi za ta način vlaganja, plača pri prijav-Ijenju 50 pfenigov za stroške, enkrat za vselej. Prijave se sprejemajo v uradniških prostorih in tudi potom dopisnic, vendar mora v tem drugem slučaju prijavljenec vposlati na ta ali oni način 50 pfenigov, ker se na prijave brez denarja seveda ne more ozirati.
S tem dobi prijavljenec pravico, da se pri njem pobirajo hranilni zneski vsak teden na stanovanju. Zavezati pa se mora prijavljenec, da zneska, za katerega se je odločil, ne spreminja vsak teden, pač pa le četrtletno. Vlagati se more vsak teden po 50 pfenigov, 1, 2, 3, 4, 5, 10 in 20 mark.
Prijavljenec dobi vsak teden, kadar vloži določeni znesek, pobotnico, če pa ga slučajno ni doma, pusti sluga pobotnico na njegovem stanovanju, v tem slučaju mora prijavljenec ("vlagatelj) zapadli znesek v teku 8 dnij vplačati pri hranilnici osebno, sicer se črta iz imenika te vrste vlagateljev.
Obrestujejo se te vrste vloge, ki bi bile tudi pri nas za nižje sloje skrajno pripravne, kakor druge vloge, vendar pa še le po preteku enega leta od časa prve take vloge. Kako pripravne pa so take vrste vloge tudi za izobražence, ki nimajo priložnosti nalagati večjih svot, posebno pa če so vlagatelji uradniki z mesečnimi rednimi dohodki, dokazuje dejstvo, da se je v Frankobrodu število vlagateljev v 7 letih podesetorilo. Prvo leto je vlagalo na ta način le 500 oseb, preteklo leto pa že nad 5000 oseb, kar je gotovo visoko število.
Opozarjamo naše hranilnice na vzgoje-valni moment, ki bi ga imela taka vpeljava za prosti narod, in na dejstvo, da bi se na ta način dalo iztrgati nerazsodno maso iz krempljev kranjskih nemških zavodov in jim tudi dati priliko, da bi se njih denar boljši obrestoval, kakor v poštni hranilnici, kamor vlaga sedaj drugi del nerazsodne mase svoje težko prislužene novce.
Pa tudi od inteligence bi marsikdo, ki sedaj vlaga v poštno hranilnico, vpošteval komoditete te naprave in bi svoj denar nesel v narodni zavod.
Zneske do 300 mark se more dvigniti — seveda po preteku 12 mesecev — v Frankobrodu brez odpovedi; večje zneske pa proti 30 dnevni odpovedi.
Način, kako bi se ta vrsta hranjenja pri nas vdomačila, bi moral seveda dotični zavod
sam prevdariti. To naj bi bila kakšna ž e o b-stoječa hranilnica.
Jaz sem podal idejo. Upam, da se bode kodo zganil; škoda bi bilo, če bi se ta ideja ne vresničila, ker se ni rodila v glavi naših prvakov, kakor se to pri nas žal često zgodi.
Slovenski trgovec.
Odlikovana
v Parku s častnim križcem, diplomo in zlato medaljo.
Patentirana v 30 državah.
Mr Streha prihodnjosfi!
iz. portland-cenieiita in peska
Praktična!l^**Lepa!
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun

izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.

Pozor starši!
s šolskim letom 1907/8.
Podatki pod naslovom „Konvikt“ poste-restante v Ljubljani.
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Murren Hüller
vinotržsc v Domžallafa
--------(Kranjsko).-------
8fiSSS2S5Z2MS?J8£?5aSRaSS52SBa
Pozornost vzbujajoča novost!
Poceni!
Na vsako sprehodno palico se lahko natakne
Praktično!
1 komad samo 3 K, 3 komadi
5 K 50 v.
Daljnogled — 50 kratno povečanje.
Pošilja po povzetju: Henrik Weiss. Dunaj, XIV./3, Sechshauserstrasso 5/23. Naročite takoj to Vas bo razveselilo!!
Kopališče
Postaja c. kr. drž. železnic. I1/« ure od Ljubljane. Skupno zdravljenje z vodo. (Zistcm Priessnit/. in Kneipp). Solnčue kopelji, kopelji v ogljikovi kislini in električne kopelji, zdravljenje /. vročim suhim zrakom.
in Vodno zdravišče
Masaža, zdravilna telovadba. Uporabljanje elektrike. Zmerne cene. Odprto od 15. maja do oktobra.
Prospekte pošilja
Dr. Rud. Wackenreitcr
zdravnik-voditelj in najemnik kodališča.
Kamnik na Kranjskem.

Jtimska cesta 2.	jtiSlerieoc utice S.
Prua kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
7. Mf arbineKtOT! r.
piani so neptnekosijivi I ““
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralui, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Uglaševanja in poprave se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno.
Lovska pipa
iz lesa izrezljana s porcelanastim vložkom, cena za komad K 2 20
Budilka
v finem nikelnastem okrovu, da dobro gre, so jamči, prav lep okras za sobo, cena za kom. K 7 50
Ako se naroči oba predmeta ali od onega več komadov, pošljem poštnine prosto! Razpošilja po povzetju Siegfr. Jellinck, Dunaj, XII/2, Gierstergasse 2/13.
Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9‘60, boljše vrste K 12'—, belo puhasto naskubljeno K 18’— K 241—, snožnobelo puhasto na-
.___	kubljeno K 30’—, K 36'—. Razpošilja so
franke po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachsei, Lobes 369, P. Plzen, Češko.
PFAFF šivalni stroji
so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo.
Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
1 Krogljasto ležišče I Glavni zastopnik
Fr. Tschinkel
Ljubljana » Kočevje
J3Ä Mestni trg 9. v gradu.

PST* Pozor gospodje in mladeniči I
V svoji lekarniški praksi, ki je izvršujem že več nogo 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to jo KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo kožno bole7.cn glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franke na vsako pošto 1 lonček 3 K t>0 h, 2 lončka 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom
I	ni'išiiö
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
Ali
v i
nosimo lo kravato od tvrdko Fr. Steiner, ker nam tam solidno postrežejo. — fi kravat ali pentelj (ali 3 kravato in 3 pentljo) lopo sortirano 3 K, posebno lino sortirane tl kom. 4 K. — RazpoSiljalnica kravat Fr. Steiner, Dunaj, II. Krafftgasse 6/7. Pošilja po povzetju. Dovoljeno je zamenjati.
Razumne žene
zahtevajo knjigo „Die Störungen der Periode“, spisal dr. med. Lewis. Vposlati jo K 1'20, prospekt zastonj. Z. Piorvas, Kalk 245 b. Köln a. Rh.
Vsako ponarejanje kažnjivo.
Edino praVi je le
TMerry-jev balzam
z zeleno znamko z nuno.
12 malih ali C dvojnatih steklenic
ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—.
lerry-jevo cei oiijsko mazilo
za vse še tako zastarane rano, vnetja, poškodbo itd. 2 lončka K 3.60.
Razpošilja le proti predplači ali po povzetju.
Obs ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni.
Naročila jo nasloviti na
Mni' 1. Tinj v Pregradi pri Hegaški Slali.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Zakonito zavarovano.
Allein echterBalsam
ONS dar Schutzengel-Apotheke des
A.Thierry in Pregrada
hi RaMtsdi-SltwiffuM.
Steckenpferd-
Lilijino mlečno milo
Dergmann a & Go., fraždane in Dečin ob Labi
je in ostane glasom vsak dan dohajajočih priznalnic navspešnejšo izmed vseh modicinalnih mil zoper pege, kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožne polti. Na prodaj komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah s parfumerijami in milom in v brivnicah.
Samo 3 krone
stane dobra
la nadomestna baterija 80 vin.
Razpošilja po povzelju
Henrik Weiss • Dunaj
XIV./3, Sechshauserstrasse 5/7.
Najnovejša iznajdba iz prirodnin. Trdnota, razvitok in obnovitev nedrij. Bujnost prsi j. Rabi se samo zunajuo. Zdravniško preizkušeno. Cena lončku z navodilom 3 K in 5 K, poštnina 70 v. Prodaja in razpošilja gospa Katarina Menzel, Dunaj, XVIII., Schulgasse 3. I nadstr. 22. Sprejemajo so tudi znamke vseh dežel.
Priložnostnega nakupa
kakor jo ta, ne bo nikoli več!
73 komadov za 3 gld.! 'TjUS
Sledeča garnitura za gospode št. 43, obstoječa iz 73 kom., vsi praktični in koristni predmeti, stanc samo !3 C|ld.! 1 okovana pipa z elegantno cevjo, 3 svilnate kravato, najmodernejše, 3 ovratniki trojni (povedati jo debelost vratu), 1 par manšet belih, 1 par manšet barvastih, 6 parov nogavic najfinojše kakovosti v raznih barvah, 1 usnjata denarnica 1-a kakovosti, 1 smodkovnik z imit. jantarjem, 1 žepni nožič s 3 klinjami, 1 toaletno zrcalo z belgijskim steklom, 1 rožnato milo, 2 kravatna igla s similibriljantom, 1 garnitura gumbov za manšete in srajco iz double-zlata s patent, zaponko, 50 stvari za dopisovanje, potrebnih vsakomur. Teh 73 komadov razpošiljamo za nenavadno nizko ceno 3 gld., ker imamo majhne upravno stroške in računamo na vsestransko priporočilo. — Razpošilja se po poštnem povzetju, dovoljeno je zamenjati, zalo nobenega riziko! Hazpošiljalnica Fr. Steiner, Dunaj II/3.
Naš trgovski princip je, svojim naročnikom reelno postreči.
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretna proti 90 v. v avstr, postu ih znamkah ga.A.Kaupa, Berlin S.W.296 Lindenstrasse. 50.
Nad 5900 filijalk po vsem svetu
c
C
a.
2
►g

trs
k
iger Co. akcijska tožba za ialae sinje
Ljubljana
Sv. Petra cesta 4.
Kranj
Glavni trg 1112.
Novo mesto
Veliki trg 88.
Kočevje
Glavni trg 79.

zn
3
a.
zn
(S
N
S5
3
rt
a.
a.
p
V
TLaloga olja, šivanj in posameznih delov * Jiajboljše je najceneje
S#P Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR štev. 2. Povzroča da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prah in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 b, 2 lončka 5 K. Naroča naj se
samo od mene pod naslovom
17	JTvir’išić
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
Slovenci spominjajte se podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi!
I
saaaaža Žene! sassss;
Zastajanje krvi itd. ozdravlja P. Ziervaa, Kalk b. Köln (Nemčija) št. 245. Gospa G. v M. piše: „Vaše sredstvo je hitro pomagalo.“ — (Prosi se povratne poš.tnine.)
I

f e „Zvezdna“ cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
ie pravi slovenski izdelek!
r	^	registrovana zadruga z neomejeno zavezo	r	^
Ustanovljena leta 1882	y/ Ljubljani	Ustanovljena leta 1882
	Podrejena skontracljl „Zadružne zveze“ v Celju	
na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic
olji-csttijo hvttnilnc vlo^e po
tssr* 47«%
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Ifradne ure od 8. do 12. in od 3. do U. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo so tudi po pošti in potom hranilniönoga urada.
Stanje hranilnih vlog	Upravno premoženje kmetske		Denarni promet
K 11,060.929-20 \	—		vJ	posojilnice 31. doc. 1906 K 11,325.728-62. ►	*	i	K	50,486.935-14 	—		/
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 5l/4°/0 z D/Z/o na amortizacijo ali pa po S1/,0/,, brez amortizacije; na menice po 6°/o. Posojilnica pa sprejemu tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
I
___ ▲ ____ vk
Schneiden Verovšek
▼■»■««»Im»	_•_	—m._s-
I
Trgovina z železnino in stroji na debelo in na drobno.
Ljubljana, Dunajska cesta 16
priporoča sc za dobavo železnine vse vrste, zlasti: orodje, stroje in motorje za rokodelec, okove vse vrste za stavbe in pohištvo, traverze, cement itd. Opozarjava na Hitro in točno postrežbo! Nizke cene!
Ijeronifc tfencja
JLjubljana, dunajska Cefta 20
Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin
Glavna zaloga )os- Petričevih zvezkov
im L
Zlate sietinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Najbolj, kosi. zobo-distilno sredstvo!
Izdelovatelj
O. $eydl
Ljubljana, Spital.-Stritar, ul. 7
❖

Fran Čuden 1
V Ljubljani ^ V Prešernovih ulicah
- Urar -
Delničar tovarniške dražile ~ „UNION“ za izdelovanje iiajt)op ar v Švici
Trp« z zlalnin in srelrino. Ekspnrl.
feniki zastonj in poštnine prosti.
Kot zanesljivo uro priporočani posebno „Union“.
V
e>
Q Anton Turk 0
knjigovez in založnik v Ljubljani na Danajski cesti
priporoča:	---
Iv lil »iöiliL It nji
ali hitri računar za trgovce z lesom (na staro mero) K 3'20, s poštnino 10 v. več. I-vuljie-Tiii i-acž-urilc«.
(II. natis) cona 1 K, po pošti 10 v. več. Nova Jculjit'-iiii
ali hitri računar za trgovce z lesom, po novi decimalni ali moterski meri. V platno vezana 5 K, po pošti 20 vin. več.
odvajalna
LEKARJA PICCOLI-JA
vLJUBLJANI
pospešuje prebavo in odpertje
telesa. Cenifi brezplačno.
Ena stekleničica 20 vinarjev.
Drogerija^ ANTON KANC
Ljubljana, Židovske ulice I.
priporoča: drogve, kemikalije, ustne vode in zobni prašek; redilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletne predmete, fotogra-fljske aparate in potrebščine, obvezila, sredstva za desinfekcijo, paste in vosek za tla, čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopel. Zaloga karbida.
Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zeliöca (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd.
Jos. Dojil v Ljubljoni
v Šelenburgovih ulicah št. 5
priporoča
Julija Štor
<51
v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice
---------Največja zaloga---------
iMši, Mili In olKjili čevlje*
iz najboljših tovaren, domačih in tujih.
Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje
Zmerne cene.
Solidna postrežba.

&
degilne oble po mori
^ iz pristnega angleškega blaga.
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev ^ iz tirol. nepremočljivega lodna, Najsolid. postrežba.

Ustanovljeno leta 1832.
Priznano
najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
P^dolf Hauptmann
v JLjubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža,
----- laka in steklarskega kleja. -
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Ilustrovani ceniki dobe se brezplačno. ^ j)
”5
0
A
N*
P
u.
P
3
Najcen. in najhitrejšavožnjav Ameriko je s parniki ,SeveronemškegaLloy da‘
iz Bremni v New York
s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem d. Grosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.	*"13
Natančen, zanesljiv poduk in veljavno vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za
vse progo ameriških železnic dobite v	edino le pri
Edvardu Tavčarju, Kolodvorske ulice št. 35
1* nasproti občeznani nostilui „pri Starem Tišleriu“
o
t
öd
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno iu brezplačno. — Postrežba poštena, reeina in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vso ostale dele svota, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo,
Singapore v Avstralijo itd.
Krap
vzbujajoče!
Namesto
18 K
Krasna remontoir-Gloria-
srebrna ura
s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju
samo 7 kron
Tovarna za ure: Heinrich Weiss
Dunaj, XIV/3., Sechshauserstr. 5/7.
Velika zaloga zlatih in srebnili žepnih ur, stenskih ur, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in srebrnine. Cene nizke.
Cenovnlkl zastonj in franko.
Fr. P. Zajec, Ljubljana, m irg
CX^
poljedelskih strojen,
preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
M LJUBLJANI ------------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu (J, nasproti Križanskc cerkve.

Ravnotam zamoreto kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
Cr^
Ljubljana, Prešemve ulice Najiečja izbera izgotovljene obleke za
o _!
o
o Š >W
.9- o.
Z
iFlox11
je fotografičen aparat, s katerim lahko fotografira vsakdo brez da hi se prej kaj učil. S tem aparatom se napravljajo podobe v velikosti 5X7 cm in stane eleganten s kompletno opremo in navodilom samo K tt —. Razpošilja po povzetju II. Weiss, Dunaj,XIV/3. Seehshauserstrasse 5/110.
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.