(KMM!MqU©5EIIGLAS [go XLVII - št. 44 ■ CENA 80 SIT_ Danes priloga Od Rateč do Rodin Kranj, torek, 7. junija 1994 V današnji številki Gorenjskega glasa je tudi redna Glasova priloga Od Rateč do Rodin, ki smo jo v celoti posvetili pomembnemu jubileju: 40 - letnici Obrtne zbornice Jesenice, kije najstarejša obrtna zbornica v Sloveniji. Današnjo številko smo poslali vsem gospodinjstvom v jeseniški občini. Pet gorenjskih Šol omejilo vpis Dve tretjini osmošolcev na preizkusih Kranj, 7. junija * Minuli teden je po vseh slovenskih šolah potekalo preverjanje *oanja osmošolcev iz matematike in slovenskega jezi« »a. Rezultate preizkusa bodo potrebovali tisti učen-Q> ki se nameravajo vpisati oa sredje Sole z omejitvijo vpisa. Kot so nam povedali °a Zavodu za Šolstvo in Sport v Kranju, se je med gorenjskimi osmoSoIci za ta preizkus odločilo 1823 Šolarjev, se pravi dobri dve tretjini. Lani jih je teste opravljalo 97 odstotkov osmošolcev iz osnovnih Sol in ljudskih univerz, pa tudi tistih, ki so že v srednji Soli, pa so se odločili poskusiti na drugi. Pet gorenjskih srednjih Sol je za Šolsko leto 1994/95 omejilo vpis. Srednja Šola na Jesenicah je omejila vpis za program zdravstvenega tehnika, Srednja trgovska šola v Kranju za programa ekonomskega tehnika in prodajalca, Srednja ekonomska sola v Kranju za programe ekonomski tehnik, poslovni tajnik in upravni tehnik, blejska Srednja gostinska, turistična in ekonomska Sola za programe kuhar, gostinski tehnik, turistični tehnik in ekonomski tehnik, omejitev pa Je tudi na Gimnaziji v Skorji Loki. Kranjska gimnazija nima omejenega vpisa, temveč ji je vlada določila povečanje obsega za en oddelek. Jeseni bo na kranjski gimnaziji kar devet prvin letnikov. • D. Ž. Adaptacija Srednje ekonomsko turistične šole v Radovljici Temeljni kamen za prizidek je položen Radovljica, 6. junija - V program izgradnje srednjih šol v Sloveniji za letos je zajeta tudi Srednja ekonomsko turistična šola v Radovljici. Na današnji slovesnosti so v navzočnosti ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra in predstavnikov radovljiške občine položili temeljni kamen za gradnjo prizidka, ki bo Prvi korak k rešitvi prostorske stiske te gorenjske srednje šole. Adaptacija šole s 16 oddelki, ki bo stala predvidoma tri milijone nemških mark, bo končana predvidoma do konca leta 1994. V Erizidku bodo pridobili 2200 vadratnih metrov prostora za sodobne učilnice. Ko se bo decembra začel pouk v novih prostorih, naj bi (odvisno od sreče in denarja) se lotili večjega projekta, namreč novogradnje gostinske šole, ki je zdaj še v fazi izdaje gradbene dokumentacije. Z rešitvijo prostorske stiske zdaj še skupne Srednje gostinsko turistične in ekonomske šole, bosta šoli postali samostojni, pouk nekaj več kot tisoč dijakov v 35 oddelkih pa nič več obsojen na osem različnih lokacij. Prve mesece prihodnjega šolskega leta bodo dijaki radovljiške šole sicer še na slabšem kot sedaj, saj bodo prisiljeni gostovati na osnovnih šolah, že po novem letu pa bo bolje. Današnje polaganje temeljnega kamna so v radovljiški srednji šoli pospremili z "dnevom odprtih vrat", prikazom dejavnosti šole, kulturnim programom in zaključnim izpitom iz kuharstva in strežbe v hotelu Grajski dvor. • D.Ž., foto: G. Šinik nagrajenimi dopisniki na izletu ^ »'o nas je,^ uf, toooliko, da smo se v petek zjutraj pred Gorenjskim glasom zahQ* st*a&" n<* fotografijo. Kam smo šli, kaj smo videli, kako smo se tavali, kdo vse je bil z nami, lahko preberete na 10. strani. - Foto: G. Šinik Srebrna medalja svetovnega prvenstva Kranj, 6. junija • Na svetovnem prvenstvu v padalstvu, ki te dni poteka v Chengduju na Kitajskem, so nov velik uspeh dosegli naši reprezentantje. Moška ekipa Slovenije v postavi: Pogačar, Jug, Salkič m Mirt, je po osmin serijah zbrala 6 centimetrov in tako zaostala le za Italijani, ki so postali svetovni prvaki v skokih na cilj. Tretje mesto je osvojila reprezentanca Rusije. • V.S. Gorenjska^Banka VAŠI ZAKLAD/ NA VARNEM V ŠEFIH HRAMLNICE-GLOBLS KRANJ V kranjskih sindikatih opozarjajo: V Iskratecu odpuščajo strokovnjake Kranj, 6. junija • 389 zaposlenih v Iskratecu je zaskrbljenih nad negotovo usodo podjetja, ki je sicer v lasti Sklada za razvoj. Konec maja je upravni odbor sprožil postopek prisilne poravnave za Iskratec, smo slišali na današnji novinarski konferenci Sveta kranjskih sindikatov. Delavci vse manj zaupajo vodstvu podjetja, češ da ni sposobno ali pa noče s tekočo proizvodnjo dosegati pozitivnih rezultatov. Od lani je že blokiran žiro račun podjetja, tako da delavci dobivajo plače prek by pass firme Intec. Vse, kar je v podjetju vrednega, je zastavljeno za nova posojila, neplačani računi se kopičijo. Sumijo tudi, da se pozitivni rezultati skrivajo ali da se dobiček preliva prek 12-odstotne provizije njihovemu podjetju Quali-term v Nemčijo. Nezaupanje se je začelo že pred časom, ko so delavci iz Časopisnega oglasa zvedeli, da je njihovo podjetje naprodaj. Po besedah vodstva je vrednost podjetja enaka ničli, toda vodstvena ekipa ga je bila pripravljena "lastniniti" za 800 tidoč mark in zanj zastaviti celo svoje premoženje. Poleg tega vodstvo podjetja posega tudi v pravice delavcev in zavestno ustvarja konflikte razmere, zaradi česar se je odzval tudi hišni sindikat. Slednjemu zaenkrat še uspeva miriti delavce in gladiti konflikte, ob junijskem izplačilnem dnevu pa tega ne more več jamčiti, je na novinarski konferenci dejal Iskra-tecov sindikalist Franc Ovniček, saj ljudje vse bolj ogorčeno zahtevajo odgovornost vodstva. Sindikat je denimo z direktorjem dose- gel dogovor o izplačilu plač v letu 1994, direktor pa je maja samovoljno znižal palce za 13 odstotkov, menda na račun nedoseženega plana in slabe kakovsoti. Tudi regres še ni izplačan. Krona vsega pa je zloraba instituta individualnih pogodb, ki jih je direktor podpisal s 35 delavci, ključnimi strokovnjaki v podjetju. Osmim od teh je maja odpovedal individualne pogodbe in jih postavil na cesto z obrazložitvijo, da ne sprejme njihovih poročil o delu. Šestim delavcem je izdal odločbe o čakanju na delo, ne da bi upošteval zakonska določila o začasno presežnih delavcih. Takih in podobnih zgodb je še nekaj, nezaupanje in nezadovoljstvo delavcev pa vse večje. Sindikaliste moti tudi dejstvo, da je lastniku Iskrateca (Skladu za razvoj) tako malo do tega, da podjetje obstane. Kakšna je v tej zgodbi vloga Iskrinega Holdinga? V Svetu kranjskih sindikatov menijo, da ta skuša Iskratec obdržati, saj v programih TTV in MKD vidi možnost razvoja, in le to menda še zadržuje Koržetov sklad, da Iskrateca ne prepusti stečaju. Od discipliniranja (ali v skrajnem primeru od odstavitve) vodstva je odvisno, kako se bodo razjasnile zadeve v Iskratecu, pravijo v kranjskih sindikatih. • D. Z. Žlebir Slovenske pevke iz Kanade na turneji po domovini Prvi koncert danes v Tržiču Tržič, 7. junija - Dekliški pevski zbor Plamen iz Toronta v Kanadi, Id ga sestavlja 12 Študentk iz slovenskih družin, se bo danes 20. uri uri predstavil v osnovni Soli Bistrica pri Tržiču. Da bo imel prvi nastop na turneji po Sloveniji v tem gorenjskem kraju, ni naključje, saj ga vodi Tržičanka Marija Ahačič - Pollak. Znana slovenska pevka, sedaj urednica in producentka radia Glas kanadskih Slovencev, namreč že tretje leto poučuje mlada dekleta iz slovenskih družin petja v maternem jeziku. • S. Saje ZASTAVLJALNIC?A P4»TW£I?. s/rtEomtst zaupanja. f>rie**lcuj4*mo vmm vmmH ***** odo » iT oj Portorož - Benetke Vsak sot ne TEL: 066 73 160, 73 167 in 061 310 320, 302 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI Torek, 7. junija 1994 fžfšjšf ( AVTOOPREMA ) BOLTEZ: Kranj, St. Žagarja 58c, 331-662 s* IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor o vojnih invalidih, žrtvah vojne in veteranih Merila za invalidnost naj bodo enotna Poslanci zahtevajo od vlade poenotenje meril za invalidnost ne glede na vzrok nastanka« Domobrancem status vojnih invalidov in veteranov ne pripada. Ljubljana, 6. junija - Deveti dan zasedanja slovenskega parlamenta so se poslanci ponovno vrnili k obravnavi Številnih zakonskih predlogov. Tokrat je bilo največ razprave o zakonu o vojaških vojnih invalidih, o žrtvah vojnega nasilja in vojnih veteranih, po hitrem postopku pa je bil sprejet zakon, ki prepoveduje lastninjenje v igralnicah. NAGRADNA IGRA Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223' 111, če je v časopisu objavljena Vaša hišna Številka. Nagradna igra, ki druiini š tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni teika: nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hilna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna dni fina več". Ker pa je motno, da je hišna številka npr. na večdruimskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz-naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c..), bo sreča v druiini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Največ razprave ob prvem branju zakona o vojnih invalidih je bilo okrog tega, ah naj se tak status prizna tudi tistim, ki so v drugi svetovni vojni sodelovali z okupatorjem. Na koncu se za tak predlog z glasovanjem niso odločili, pač pa naročili vladi, da naj v predlog za drugo branje vključi še mobilizirance v nemško, italijansko in madžarsko vojsko, pa tudi prisiljeno preseljeni in ukradeni otroci. Do prvega julija mora vlada poenotiti merila določanja vseh vrst invalidnosti, ki naj bodo za vse invalide enaka ne glede na vzrok nastanka, doda- KUHINJE IZ UVOZA Pokličite TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnlca 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 ISKRA SERVIS, d.o.o. Rožna dolina c. IX/6, tel. 061/12-32-541 V naši dislocirani poslovni enoti v KRANJU, Planina 4, v okviru katere delujeta servis in prodajalna želimo zaposliti REFERENTKO PRODAJE STORITEV od katere pričakujemo: - najmanj poklicno izobrazbo komercialne smeri - mlajša od 35 let - poznavanje dela na računalniku - najmanj 1 leto delovnih izkušenj Delovno mesto je za določen čas šestih mesecev, kasneje možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na zgornji naslov v Ljubljani v 5 dneh po objavi. tek za pomoč in postrežbo in ortopedski dodatek pa naj bo enak za vojne kot za vse druge invalide. Ponovno naj se tudi Erouči osnova za odmero inva-dnine in možnost, da se pri odmeri upošteva premoženjsko stanje upravičenca. Pri zakonu o žrtvah vojnega nasilja so poslanci sprejeli stališče, da mednje štejejo osebe, ki so bile med drugo svetovno vojno izgnanci, taboriščniki, zaporniki, internirana najmanj tri mesece. Žrtvam vojnega nasilja naj bi zakon zagotovil zdravstveno varstvo predpisano v obsegu za vojne invalide, ugodnejše pogoje za upokojitev pa naj bi imele tiste žrtve vojne, ki so bile v času nasilnih dejanj mlajše od 15 let, uveljavili pa bodo lahko varstvo po dopolnjenem 50. letu starosti. Zadnji iz svežnja zakonov, ki naj bi uresničevali ustavno zagotovljeno pravico do posebnega varstva udeležencev vojne je bil predlog zakona o vojnih veteranih. Status vojnega veterana naj bi po tem predlogu pripadal vsem, ki so sodelovali v bojih za severne meje leta 1918 in 1919, vsem bivšim pripadnikom jugoslovanske vojske, ki so bili leta 1941 odpeljani v ujetništvo, vsem borcem NOV v času od 1941 do 1945 in pripadnikom teritorialne obrambe, policije, obveščevalno varnostne službe, za zveze narodne zaščite, vojni za Slovenijo v opravljali dolžnosti pri obrambi. Vsi naj bi imeli po dopolnjenemu 50. letu starosti pravico do veteranskega dodatka m enako pravico kot vojni invalidi do zdravstvenega varstva-Tudi pri tem zakonu so zavrnil' predlog, da naj bi med veterane Šteli tudi domobrance. Državni zbor je po hitrem postopku sprejel zakon o začasni prepovedi lastninskega pte-oblikovanja podjetij, ki prirejajo posebne igre na srečo, po katerem bodo morali v igralnicah izdelati na podlag1 opravljenih revizij noveotvorit-vene bilance, do tedanj pa ju° je prepovedano razpolaganje z večjimi sredstvi in izplačevanje dobička. O podelitvi poslanske imunitete poslanki Jani P*1" ižbe, enot možic pa so sklenili ponovno ite, ki so v razpravljati na prihodnjem za" letu 1991 sedanju zbora. • S. Žargi Odločitve državnega zbora postale nepredvidljive Ministrica gor, ministri dol? Četrkovo glasovanje samo potrjuje, da dr. Drnovšek položaja v vladni koaliciji še zdaleč ne obvladuje, sicer se bi ne moglo zgoditi, da bi s svojimi kadrovskimi predlogi v parlamentu propadel. Ljubljana, 6. junija - Ni se zgodilo prvič, da v državnem zboru niso sprejeli predloga ministrskega predsednika dr. Janeza Drnovška, ki s kadrovskimi načrti očitno nima sreče, prav presenetljivo pa je, da zadev v koaliciji pravočasno ne razčistijo. Dr. Drnovšek najavlja, da bo vztrajal pri zamenjavi ministrice Jožice Puhar, v torek pa naj bi v poslovniški komisiji razčistili tudi proceduralni zaplet z odstopom Ivana Bizjaka. V četrtek sta bih na dnevnem redu državnega zbora dve od treh točk, ki naj' bi vplivale na sestavo slovenske vlade, pri čemer uspeha predloga Slovenske ljudske stranke, da glasujejo o delu in odgovornosti ji mandatar dr. Drnovšek očita določeno neučinkovitost, predvsem pa napake v poslovanju njenega ministrstva, ki jih je ugotovila SDK pn pregledu. Ministrica je v uvodu opozonla, da si je prizadevala predvsem za čimmanj boleč prehod iz enega sistema v drug, za ohranitev življenjske ravni, da pa v vladi (ob tem naj pripomnimo, da je edina, ki ie sodelovala doslej v vseh vladah po letu 1990) ni vedno naletela na zadostno razumevanje. V ?ravi je bilo slišati kritike zlasti iz vrst na račun, po njihovem mnenju, diskriminacijske štipendijske politike do kmečkih otrok in SDSS, ki so ji očitah preveliko zastopanje interesov svoje Ministrica Joiica Puhar pa je po objavi rezultatov glasovanja ugotovila, da dokazujejo, da ima njeno delo in delo ministrstva, ki ga vodi, podporo in zaupanje. S tem, kaj pomenijo taki izidi za usodo vladne koalicije, se tU ukvarjala, delo v ministrstvu bo normalno in nespremenjeno teklo naprej-Začetih ima vrsto pomembnih projektov, pa tudi dokončna konsolidacija ministrstva, za katerega je prepričana, da je glede na oblico nalog prešibko zasedeno. Prepričana je, da je pri nas dosežena ie taka raven kulture odnosov, da ti pripetljaji ne bi smeli vplivati na delo samo in njeno sodelovanje v vladi, glede tega, da bi morda sama odstopila, pa se še ni odločila. K temu bi jo morda pripravile le močno poslabšane razmere za delo. Tretja točka, ki naj bi zadevala ***** t vlade, pa je zamenjava ministra notranje zadeve Ivana Bizjaka, ki je kot SŠ^^SŠftaSgift fJSffi&'Fg* i ponudil J*, LDS, ZLSp manjšine in celo SKD za odst0P' slednJ» P* ga je sprejel Prav v tem opravljeno delo našli tudi besede priznanja grmu pa hči Proceduralni zaplet: ustava m K noben drug pravni akt ne poznata ponujenega odstopa", pač pa ministt» imenuje parlament in je njemu dolžan podati tudi odstop. Ustava sicer govori o tem, da minister, ki odstopa, o tem obvesti premiera, vendar po dosedanjih razlagal) to m dovolj, da bi lahko ta predlaga' imenovanje novega, predno pred državnim zborom ne odstopi prejšnji. Minister Ivan Bizjak pa je podpis še izjave o odstopu za državni zbor zavrnil. V tem primeru bi moral namreč državni zb°r razpravljati in glasovati o razrešitvi mm- kot trdijo, dvomljivega posojila v višini 112 milijonov tolarjev zasebnemu podjetju Optimizem Postojna, katerega solastnik je član LDS in nekdanji poslanec te stranke Vladimir Slejko, ni nihče pričakoval. Po dokaj mučnih dokazovanjih, ali je bilo dano posojilo pred, ah po preklicu stečaja v tem podjetju, ah so v finančnem ministrstvu res preverjali, kako je z blokado žiro računa tega podjetja, ah je država zadostno zavarovala svoj vložek, ali ta vsota povečuje javni dolg in ali je izterljiva, opozicija in zahvale. Ko dr. Drnovšek ni bil več pripravljen dopolnjevati svoje obrazložitve predloga za zamenjavo, so se poslanci odpravili na tajno glasovanje: od 75 oddanih glasov je bilo enako število (36) za razrešitev, kot proti, 3 glasovnice pa niso bile veljavne. ni uspela prepričati večine poslancev, saj ie od 69 navzočih na javnem glasovanju bilo za predlagano interpelacijo oz. odgovor- nost ministra Gasparija le 14 poslancev iz vrst SLS, SDSS in SPS. Nič manj razprav tudi ni bilo ob predlogu za zamenjavo ministrice za delo, družino in socialne zadeve Jožice Puhar, ki Po glasovanju je premier dr. Drnovšek izjavil, da odločitev o ministrici Puhar-jevi ni logična. Dejal je, da bo posledice te odločitve premislil in ocenil, vrejetno pa čez čas obnovil predlog razrešitve, saj bi bilo verjetno z ljudmi katerih razrešitev je predlagal, teiko delati. Rešitev bi tudi bila, da ministricaPuhar-jeva sama odstopi. MIKE'S SPORT FASHION istra, tu pa se utegne ponoviti zg- ^ mninstrico za delo. V torek naj bi 0 *aV. razpravljala poslovniška komisija di*^ nega zbora, ki naj bi tudi predlag nadaljnji postopek. Žargi ^^^^ JjHBjgf T1P01,4$ ■ 16.990 DEM 5 vrat, model 94,ojačana karoserija, garancija 1 leto. MONTANA, Celovška 135, Lj. Tel.: 061-558-376,0609-615-648 Slovenska nacionalna stranka Ta država si borcev ne zasluži Slovenska nacionalna stranka protestira proti zakonu o določitvi višine invalidskih prejemkov s katerim so borcem NOB, civilnim invalidom in invalidom vojne za Slovenijo odvzeli že pridobljene pravice. DrŽava, ki ne ceni ljudi, ki so zanjo žrtvovah zdravje, si takih borcev ne zasluži, m očitno je, da se je del državnega zbora, ki je izglasoval tak zakon, opredelil za družbo hlapcev m izdajalcev, medtem ko vsa Evropa slavi in se spominja protifašističnega boja in velikih žrtev za svobodo ob 50. obletnici izkrcanja v Normandiji, opozarja Zmago Jelinčič. Slovenska ljudska stranka Prodaja Elana naj se razveljavi Poslanec SLS Janez Podobnik je vlado obvestil, da nikakor ne more sprejeti odgovora, ki ga je vlada pripravila na njegovo poslansko vprašanje v zvezi s, po njegovem mnenju sumljivo m nezakonito prodajo Elana. Trdi, da se vlada ni potrudila pridobiti vseh pomembnih podatkov, kar med drugim dokazuje tudi trditev vlade, da je bila stečajna vrednost aktive (brez neto kodificiranih dolgov) 31,8 milijona DJEM.Jr"tJdi vredno^ ?aČ P? je bila to le na dražbi dosežena cena. Opozarjaj na napačno razlago o tem, da so bih a°l£ 0 spremenjeni v lastniške deleže, saj je zako0o0. prisilni poravnavi tak postopek izrecno prePj vedoval. Predlaga, da se prodaja Elana razvelj"^ saj ie Banka Slovenije nedvomno ugotovila. Medjimurska banka ni imela osnove za &°> garancije, niti ni izpolnjevala zakonskih p°g°' da bi taka garancija v Sloveniji veljala. Slovenska nacionalna desnica Denar tistemu, ki izpolnjuje progp Na obvezno razlago zakona o političnem z(Jr^e, vanju (21. člen), ki jo je pretekli teden spi i slovenski parlament, in določa, da sredstva PnPf,"flCi v celoti stranki, na katere listi so bih P°;znjli izvoljeni (torej ne glede na prestope nosan« -h poslancev v druge stranke, ali oblikovanje » ik strank in poslanskih skupin), se je odzval predr^j l SND Sašo Lap. Pri tem opozarja na stanje v v ^ osmimi od dvanajstih poslancev SNS(<.»'^agti leve ajstih poslancev sv?jJu^gi0 odločili, da s svojimi glasovi ne bodo sledu . Jelinčiču pri Dodpiranju LDS in ZLSD m *Plou politike. • S. Z. (S(D)IMNJJ§IK1I GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: a politik«: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in davni vttđtt^lfy\oV^' I Odgovorna uredni«: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto.^bljait» Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Stefan_Zargi / lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk Medla Ari, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov m.ttn]^fat u*: ua: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; ui . . po Uredniika Valjavec A PADI!VICJfI rTAC' Uredbo, iiaročniiie, oglasno trženje: Zoisova t Kranj, telefon: 223-111, teleta* 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem oazm«-. --.^ Časopisno podjetje GORENJSKI CjLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih m petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne sio» KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Torek, 7. junija 1994 PO GORENJSKEM 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Srečanje internirancev na Ljubelju Taborišča žal še niso le zgodovina Nihče ne ve koliko življenj je ugasnilo pri gradnji tnnela pod Ljubeljem, vendar se mnogi vračajo na ta žalostni kraj. Ljubelj, 6. junija - V soboto dopoldne se je na mestu, kjer podobni obliki še danes vrača spomenik opozarja na nekdanjo podružnico taborišča Mauthausen v naši soseščini. "Niso se zmotili P°d Ljubeljem ob 51. obletnici prvega transporta zbralo več kot vojni teoretiki, ki so napovedo-500 nekdanjih internirancev, izgnancev in udeležencev druge vali, da bodo vojne plemenske-svetovne vojne na spominski slovesnosti. Govornik dr. Lev Kreft ga sovraštva in popolnega Je opozoril, da postajajo taborišča del današnje konvencionalne uničenja civilnega prebivalstva vojne. V spomin na 3. junij pred enainpetdesetimi leti so se v soboto na mestu ostankov taborišča v Podljubelju, ki je bil Podruinica zloglasnega taborišča Mauthausen, zbrali nekateri nega zbora dr. Lev Kreft je v svojem govoru opozoril na to, da še danes ni znano, kohko žrtev so nadčloveški napori in nečloveške razmere v tem taborišču zahtevale med Slovenci, ( Preživeli ter izgnanci in drugi Francozi, Poljaki, Čehi, Hrvati ponovno steguje kremplje po udeleženci NOB. Slavnostni in drugimi, ki so bih v tem slovenski zemlji." govornik, podpredsednik držav- taborišču, žal pa se zlo v Da svet ni tak, o kakršnem so z noži in taborišči, postale vojne 21. stoletja", je še dodal dr. Lev Kreft, "prav v naši soseščini se odloča o usodi evropske kulture in ni videti, da bi izpit opravili. Zato ni nič čudnega, da se fašizem v naši drugi soseščini ponovno vzpenja na oblast in v težkih trenutkih trpljenja v taborišču sanjali internirana, je opozoril tudi Ferdinando Zidar, predsednik Zveze bivših depor-tirancev v nacističnih taboriščih za Furlanijo - Julijsko krajino: "O nevarnem pohodu desnice po vsem svetu pričajo fašistični ministri, ki zagovarjajo nacionalizem v italijanski vladi, pa vojna v Bosni, ki je nihče ne prozna za svojo, pa pojav Žirinovskega..." Dr. Lev Kreft je pozval državne organe k poplačilu odškodnine vsem žrtvam vojne. • Š. Ž. MEDNARODNI TABOR MARINDOL 94 UČIMO SE ŽIVLJENJA - UČIMO SE TABORJENJA OD 30. JULIJA OD 13. AVGUSTA Tega ne boš pozabil, če si star od 12 do 18 let, ker je to tisto ZATE ■ Za 200 DEM ti nudimo delo z računalnikom angleščino novinarsko šolo prijatelje nekaj kmečkega dela plavanje v Kolpi zabavo dobro hrano šport ful veliko tistega, o čemer nekaj veš, pa nisi upal vprašati PRIDRUŽI SE NAMI MLADI FORUM KRANJ, POŠTNA 3, 64000 KRANJ Prijave sprejemamo do 20. 6. 1994 PRIJAVNICA IME IN PRIIMEK ..................................... ROJSTNI DATUM ........................................ EMŠO............................ NASLOV ................................................ Tvoj podpis: Podpis staršev: Državno srečanje mladih tehnikov Raziskovanje, ustvarjanje, tekmovanje vse Slovenije. Jkanj, 4. junija -Hkrati je na sosednji šoli Helena Puhar potekalo udi prvo državno srečanje mladih tehnikov sol s prilagojenim P^gramom. Pokrovitelj prireditve je bil kranjski izvršni svet ^jegov predsednik Peter Orehar je mlade tehnike in raziskovalce podoma pozdravil s spodbudnimi besedami o pomenu znanja, ko Slovenija spušča v naporno tekmo s sodobnim svetom. dih Pržavnega tekmovanja mla tehnikov so prinesli številne izdelke in rase udeležili ziskovalne naloge s številnih Pri njem sem se naučil, kako se izdela konjski komat, uzda, razni biči in podobno. Sošolci s foto krožka so prišli fotografirat to delo in izdelke, kar smo si potem ogledali na razstavi. V šoli pa so me nagovorili, če bi hotel s tem sodelovati tudi na srečanju. Obvladam že izdelavo PKO/ZVODNO, r/roo vs/co //v a os t/m s ko pod j£ rje Škof/s Loko p. o. Ki driževo e. 34 mladimi čipkarji (tremi fanti in petimi dekleti) ukvarja mentorica Zora Michelizza. Miljana Cilič, ki se s čipkarstvom ukvarja dve leti, je uspešno demonstrirala to tradicionalno dejavnost. Šolarjem uspejo zelo lepi izdelki, o čemer priča tudi dejstvo, da z njimi sodelujejo tudi na uglednem čipkarskem festivalu v Idriji. ' v ponedeljek, 6. 6. 1994 » 2 Mestnega trga 39 na Kidričevo 54 na Trati v Škof ji Loki, kjer je tudi sedež pod je tja. Tel.: 631 -261. l/G O DE/V A/A KUP JE P/T/ LOK/ A/A K U P Snovalci predhodnih občins-Kal ln regijskih tekmovanj, jajih tristo se jih je zbralo na ecanju v Kranju, s seboj pa so j** tehničnih področij. Mladi tehniki so se lotih zahtevnih nalog na področju strojništva, energetike, elektrotehnike, elektronike, robotike, informatike, tehnologije obdelav. Šole s prilagojenim programom so se izkazale zlasti v tehnologiji obdelav: izdelovale so predmete iz lesa, tekstila, papirja in kovine. Svoje izdelke in izume so šolarji tudi razstavili. Za obiskovalce posebno zanimive so bile zlasti tradicionalne tehnologije. Eno teh je na svoji stojnici prikazal tudi Gašper Kokalj, šestošolec iz Moravč: "Na srečanju mladih tehnikov sodelujem z nalogo iz tradicionalne tehnologije. Moj stari oče se je ukvarjal s sedlarstvom in jermenarstvom. -i mnogih izdelkov iz usnja. Konjski komat ki ga imam razstavljenega, pa ni v naravni velikosti, temveč pomanjšan." ludi učenci iz šol s prilagojenim programom, ki so na držvanem srečanju (za njih je bilo prvo) sodelovali s svojimi izdelki in nalogami, so te predstavili na razstavnih prostorih. Center za izobraževanje in usposabljanje iz Tolmina je prikazal svojo čipkarsko dejavnost. Pri krožku se z osmimi utr* seje zborov radovljiške skupščine Skupščina prvič o deponiji seja^T^*01 - Zbori občinske skupščine bodo jutri na ločenih kom °°fa.vnavati merila za izbor nove lokacije za odlagališče Predi10 odpadkov (sedanja na Črnivcu je Že polna), dehrt °j^°ka o. ravnanju s plodno zemljo pri gradbenih - 0K Podlog odloka o uvedbi agromelioracijskega postopka ^močju naselij Polje, Kamnje, Savica in Bohinjska Bistrica, na obmr^*"!?5111116* od"3ka ° prostorsko ureditvenih pogojih za fcadrvJ?^ gradenj in predlog, da bi v družbeni plan občine fetošni W Vnesli obrtno cono Gorje. Obravnavali bodo tudi vanjcu progfam 8klada stavbnih zemljišč in program stano-razref♦8a. &^ada, na dnevnem redu pa so tudi jpredlogi ^»ev m imenovanj ter delegatska vprašanja. * C. Z. Sicer pa so na državnem tekmovanju v Kranju, ki je pote-kalo pod geslom "Raziskovanje, ustvarjanje, tekmovanje", ocenjevali izdelke in naloge vseh vrst. Tudi Rok Mavric, osmošolec iz ljubljanske šole Majda Vrhovnik, je bil eden od mnogih v tej konkurenci. "Pri tehničnem pouku sem v sodelovanju z osmimi vrstniki izdelal senčnik, s katerim smo zmagali na občinskem tekmovanju. S tem izdelkom, ki je skupinsko delo, zdaj tekmujemo tudi v državni konkurenci. Tehnika me zanima, vendar ne izključno tehnika. Ne vem še, ali se bom odločil za študij česa tehničnega. Zaenkrat sem se odločil za gimnazijo." • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik IZŠLA JE NOVA, JUNIJSKA ŠTEVILKA REVIJE Iz vsebine: • Miloš Šoškić: Nekaj gnilega }e v SCT Olimpijll • Velikani športa: Gino Bartali - 'železni mož' Italjanskega kolesarstva. • Se je svetovni moški tenis naveličal nekaterih zvezdnikov? mobitel d.d. PE KRANJ Koroška c. 27 6400 KRANJ RAZMIŠLJATE O NAKUPU MOBITELa POKLIČITE 064/222-616 DOBILI BOSTE VSE INFORMACIJE O: - VRSTAH APARATOV - PLAČILNIH POGOJIH: TAKOJŠNJE PLAČILO, LEASING (12 mesecev), ODLOŽENO PLAČILO (6 mesecev) APARATI V ZALOGI MONTAŽA VOZILA ORGANIZIRANA ^064/222-616 GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PO GORENJSKEM Torek, 7. junija 1994 Krajevna skupnost Gorje Odstopilo celotno vodstvo Glasovanje proti samostojni občini je vodstvo KS Gorje ocenilo kot nezaupnico. Gorje, 6. junija - V petek, 3. junija, se je na seji sestal svet krajevne skupnosti Gorje. Na dnevnem redu seje je bila le točka Nadaljnje delo sveta KS Gorje po referendumskem odločanju. Seje pa se je udeležil tudi predsednik IS občine Radovljica Jože Resman. Na seji so ugotovili, da se je v nedeljo na referendumskem odločanju na območju krajevne skupnosti Gorje, ki je bila opredeljena kot samostojno referendumsko območje bodoče občine ob 79-odstotni udeležbi le 42 odstotkov krajanov, ki so glasovali, odločilo za občino Gorje! Predsednik sveta KS Anton Poklukar nam je po seji sporočil, da je svet KS takšno odločitev ocenil kot nezaupmco. "Prvo "nezaupnico" smo nekako dobili pred dvema letoma, ko smo predlagali podaljšanje samoprispevka. Takrat smo ocenili, da bomo pri nadaljnjem delu sledili cilju, da ob uresničevanju pričakovane nove lokalne samouprave krajevna skupnost Gorje postane samostojna občina. Zdaj, ko tako zastavljeni cilj m dobil podpore, ne vidimo več cilja in razloga, da bi se naprej vztrajali pri vodenju oziroma delu v krajevni skupnosti." Kot je povedal predsednik Poklukar, predsednik IS občine Radovljica Jože Resman odstopa sveta KS Gorje ni sprejel. Odločitev, da se je na seji od 15 članov sveta 9 članov odločilo za odstop, eden pa je bil proti takšni odločitvi, bodo ta teden poslali predsedniku občinske skupščine in IS Radovljica, ki naj bi zdaj z organi in službami v občini poskrbela za nadaljevanje sedanje krajevne samouprave v KS Gorje. Člani sveta bodo pripravili tudi poročila o svojem delu na različnih področjih v minulem obdobju. Kolikšno je bilo opravljeno delo na komunalni infrastrukturi in pri uresničevanju programa v minulih letih, pa naj bi ocenil cenilec. Neuradno smo izvedeli, da o odstopih razmišljajo tudi vodstva v vaških odborih v KS Gorje. • A. Žalar Meddržavna gasilska vaja Jezersko - Gasilsko društvo Jezersko bo v soboto organizator meddržavne gasilske vaje, ki jih že od 1988. leta organizirajo skupaj z gasilci iz Železne Kaple in Reberce. Vaja v soboto se bo začela ob 13.30 na Spodnjem Jezerskem, kjer bo pri Žagarju odvzem vode iz Kokre. Potekala bo mimo kmeta Ažmana do kmeta Rezmana, kjer je poslopja že dvakrat zajel požar. Kmetija je na nadmorski višini 1.072 metrov, dolžina vaje bo 980 metrov, višinska razlika pa bo znašala 255 metrov. • A. Ž. Poljanska dolina je že dovolj obremenjena Možna lokacija za odpadke ni primerna Na nedavni razširjeni seji je svet KS Poljane ocenil delo stroke najpodlagi tako imenovanih izločitvenih kriterijev pri iskanju možne lokacije za odpadke v Platiše vi in Medvedovi grapi v Poljanski dolini kot nepotrebno trošenje energije. Poljane, 6. junija - Med izločitvene kriterije pri iskanju lokacije za odlagališče odpadkov naj stroka vključi tudi obremenitev okolja zaradi delovanja rudnika in posledic rudarjenja. Dokler ne bo do konca uresničen program trajnega zapiranja rudnika in bodo opravljene zaključne meritve o vplivih rudnika na okolje, naj velja ta izločitveni kriterij za KS Gorenja vas, Lučine, Poljane in Javorje. Kakršnemu koli drugačnemu razmišljanju o komunami deponiji se bodo v KS Poljane odločno uprli. Po precej burni razpravi, ki so se je pred nedavnim poleg članov sveta KS Poljane udeležili tudi predsedniki odborov vasi Brda, Lovsko brdo, Mal-enski vrh, Lom, Zakobiljek in Volča in predsednik Izvršnega sveta občine Vincencij Demšar s sodelavcema, je bil eden glavnih sklepov, da je Poljanska dolina zaradi rudnika in rudarjenja ekološko že dovolj obremenjena. Zato komunalni odpadki, ne glede na ločeno zbiranje oziroma sortiranje, v Medvedovo in Platiševo grapo, ki sta bili po dosedanjem postopku opredeljen kot ena od treh možnih lokacij v občini, ne sodijo. Pa ne gre le za sedanjo obremenitev celotne doline zaradi rudarjenja, marveč tudi zaradi turističnega razvoja. Pla-tiševa in Medvedova grapa sta na primer zelo lepo vidni z Blegoša, Starega vrha, Gore-Malenskega vrha, Visokega. In nenazadnje sta obe grapi hudourniški, kjer vode ob nalivih (stoletne vode) izredno narastejo in bi bila zato kakršnakoli regulacija nemogoča. Razen tega pa je na tem področju tudi zajetje pitne vode za okrog 30 gospodinjstev vasi Volča. Predstavniki občine so na razširjeni seji sveta skušali pojasnjevali, da pri iskanju in možni opredelitvi lokacije v Platiševi in Medvedovi grapi ne gre v tem trenutku že za dokončno možno lokacijo. Strokovni postopek je namreč takšen, da na podlagi izločitvenih kriterijev, med katerimi pa je že v prvi fazi na primer glavni propustnost tal, strokovno nazadnje dobijo najboljšo oziroma najprimernejšo lokacijo. Zaplet, ki je nastal na podlagi dosedna-jega dela in priprav, je bilo bo mnenju predsednice odbora za reševanje problema odlaganja komunalnih odpadkov razumeti kot nepotreben. Že v naslednji fazi bo namreč stroka (Inštitut za ekološki inženiring Maribor) morala upoštevati hudourniški teren obeh grap in naštete pa še kakšne druge razloge pri določanju mikrolo-kacije v občini. Ob takšni razlagi in natančnemu pojasnjevanju postopka in ureditve deponije pa člani sveta niso pristali na kakršno* koli možno "tveganje" g'«de lokacije v Platiševi in Medvedovi grapi. Po njihovem p**" pričanju bi morala biti }e sedanja obremenjenost doline zaradi rudnika in rudarjenja ze v prvi fazi enakovreden oziroma glavni izločitveni razlog za opredelitev možne makrolokS" cijc. Nazadnje so se sporazumeli, da jim Izvršni »ve* predloži dokumentacijo j* druge faze postopka iskanja lokacije v občini, v nadaljevanju pa bo svet KS spremlja' nadaljnjo obravnavo m p°sl! opek in s svojimi stlališči spr°f seznanjal Izvršni svet • A' Žalar 3. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici Prijavljenih 43 harmonikarjev Resnica, 6. junija • V Četrtek, 2. junija, se je iztekel rok za prijavo tekmovalcev in prireditelji so so zadovoljni ugotovili, da se je prijavilo 43 tekmovalcev. Tako bo v nedeljo v Besnici pod pokroviteljstvom Save Kranj in Živila Kranj ter številnih sponzorjev, med katerimi je eden glavnih tudi letos Gorenjski glas, zanimiva turistično kulturna in zabavna prireditev. V pripravah nanjo in pri sami izvedbi sodeluje več kot sto domačinov (15 odstotkov vseh krajanov Resnice) in obeta se zares prijetno popoldne, ki se bo po tekmovanju harmonikarjev nadaljevalo s koncertom Alpskega kvinteta, različnimi nastopi in srečclovom. Začelo se bo ob 12.30 z otvoritvijo razstave znanih proiz- vajalcev harmonik (Zupan, Ratar, Kapš, Železnik, Podgoršek, Melodije Mengeš in zastopstva Hohner) v šou. Vsi prijavljeni tekmovalci bodo morah v nedeljo do 13.30 pismeno potrditi svoj nastop, ob 14. uri pa se bo začelo tekmovanje v petih skupinah. Poleg štirih starostnih bodo v posebni peti skupini nastopili tudi gostje z onkraj meje, in si na ta način skušali pridobiti "vstopnico" za kvalifikacijo v Ljubečni. Tekmovanje bo tudi letos povezoval Boris Kopitar. Nastopili bodo tudi citrarji, Moški pevski zbor KUD Besnica in Folklorna skupina Mali vrh Nemilje-Pod- blica. Takoj po tekmovanju oziroma razglasitvi rezultatov bo podelitev priznanj in žrebanje ŠPORTNA DVORANA BLED SOBOTA, 11.6.1994, OB 21.30 PREDPRODAJA VSTOPNIC <=» MAMBABLED — HOTEL GR. DVOR o TD BOHINJ TD KR. GORA ODISEJ KRANJ ALPETOUR ŠK. LOKA e» CLUB BROADWAY Zelena za prihodnost! SEJEM TEHNIKA ZA OKOLJE 13- mednarodni bienalni sejem izdelkov in storitev za varstvo okolja SEJEM KONTU I 10. mednarodni bienalni sejem strojev in opreme za konfekcijo in trikotažo Na Gospodarskem razstavišču, od 7. do 10. junija 1994 od 10. do 19. ure zadnji dan sejma od 10. do 18. ure UUBUANSKI SEJEM NAGRADNA IGRA - Trti* brezplačnih vstop*** *tjtm Jih bomo poslali p* PoŠti, sot Alenka Perkm**, w**rieva h Trilč; Andrej* ffndullč, Zgornja BesnU* *15a, Besntca tn Jernej* Vrbas, Delavska 20 , Hoj' S'r?Ln* Čestitamo. Zda/ Pf fENKA. Danes v Gorenj*' kem glasu objavljamo l d*1 slike, V petek, 10. Jvtdjih bomo objavili 2. del slik*J-del pa boste^ našli v posebni bruŠurt VOŠČENKA, U *» Kita ob 3. Gorenjskef prvenstvu harmonikarjev )o bodo prireditelji bretptf no delili na priredM*^ nedeljo v Besnici Če b&» sestavili vse tri dele, P"^ dobili sliko, kl nam PJZ vključno četrtka, J&JjfflZ do 12. ure, pošljite n*<%fi9 ENJSKl GLAS, *d9Z.s Kranj, Zoisova izžrebance potem lepih nagrad i. Sr&Z lak* t* vstopnic. Po tem P8 ko0cef prijetno razpoloženje s *• tff6i tom, ki bo trajal tn t_ skrbel ansambel Alpski kvin ~ Prireditelji so seveda Pfjfjff za bogat srečelov °™ot*lt0dti banje vstopnic, ki bodo nap' „f, ob vhodu na prireditveni p* j u Glavna nagrada pn *r jjol0' vstopnic bo motorno # Poskrbljeno bo za partorn?![ ^ tore, promet bodo usrnerj ^ darji, in tudi dobre ter & ^ postrežbe ne bo manjkalo- v pa bo v nedeljo P°P™ZLoP Besnici še več drugih V1" čenj. AŽaIar Torek, 7. junija 1994 PO GORENJSKEM 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Skupine za samopomoč starostnikom Dobro domače zdravilo zoper osamljenost Skupine za samopomoč, ki so zaživele v domovih starostnikov po vsej Sloveniji, so namenjene današnjim starim ljudem, pa tudi priprava sedanje srednje generacije na njeno starost. Trtic, junija • V 35 okoljih v Sloveniji od leta 1987 delujejo skupine za samopomoč, ki so jih spodbudili člani združenja za gerontologijo in gerontogogiko, da bi zbližali srednjo iu starejšo generacijo ter slednji zapolnili dokaj osamljeno življenje v domovih ostarelih. Tudi v Domu Petra Uzarja v Tržiču dve leti delajo s svojimi stanovalci v nekaj takih skupinah. O njih govorijo Pohvalno starostniki, bogati pa tudi prostovoljce, ki prihajajo v dom iz zunanjega okolja. Kakor si boš postlal, tako boš ležal delavka in delovna terapevtka iz Tržiča. Manjša skupina starostnikov se začenja stalno družiti in skupaj z zunanjimi sodelavci (prostovoljci) prebije skupaj prijetne urice v pogovorih m petju. Skupine mnogim nadomeščajo sorodstvo ali sosedstvo, prihod zunanjih prostovoljcev v dom pa odpravlja vtis, da so domovi geta, kamor stare ljudi zapirajo pred zunanjim svetom. V tržiškem domu upokojencev je v dveh letih nastalo pet skupin starostnikov. Ena je izrazito verska, kjer potekajo v glavnem te vrste tematski po- V Sloveniji je okoli 215 tisoč Prebivalcev starih nad 65 let, kar je 12 odstotkov vsega prebivalstva. Po mednarodnih merilih s takimi številkami sodimo {ped države z zelo starim prebivalstvom, mednje pa smo "zašli" v sedemdesetih letih, *o se je začela starati mnogoštevilna predvojna generacija in tanjšati priliv mlade generale. Čez dve, tri desetletja bo to fazmerie še slabše: mladih ljudi, ki bodo služili za pokojnine starih, bo manj kot danes, sedanja srednja generacija, ki bo tedaj stara, pa v veliko slabši koži kot sedanja. do stare kroji svojo starost. Znane so številne izkušnje iz ljudskega izročila, ki so se ohranile tudi v pregovorih, in te utrjujejo prepričanje, da si s tistim, kar v mladosti delamo v blagor starih ljudi, postiljamo za lastno starost. Materialno preskrbljeni, Člani skupine za samopomoč iz tržiškega doma upokojencev radi v resnici osamljeni zapojejo yom upokojencev Tržič, ki Jf- bil osnovan leta 1980, je °1' sprva grajen za 120 stanovalcev, danes pa je nJegova zmogljivost 155 Postelj zapolnjena do zadnja kotička V domu pre-°JV« 168 starostnikov. Ne ilanika jim je prostora, r*ve£ tudi kadra, zato s z°vo sprejemajo nove stanovalce. "Čakalna doba" je Pfi njih tri mesece. O teh na videz suhoparnih številkah je ob predstavitvi skupin za samopomoč v tržiškem domu starostnikov govoril d'. Jože Ramovi, eden od strokovnjakov, zaslužnih za obogatitev življenja starih liu-Navedel jih je kot utemelji-tev dejstva, da si sedanja srednja generacija z odnosom Za stare ljudi je dandanes poskrbljeno bolje kot kdajkoli v preteklosti. Okoli 12 tisoč starih ljudi živi v domovih za ostarele, kjer imajo hrano, posteljo in nego, o kakršnih bi v ¥reteklosti lahko samo sanjah, oda današnji stari ljudje so hkrati osamljeni, izgubljeni in v tolikšni bivanjski stiski, kot je tudi ne pomnimo iz zgodovine. V preteklosti so tri generacije, mlada, srednja in stara, živele skupaj in druga drugo bogatile, zadnje stoletje pa jih je nov način življenja ločil. Stari, ki so nekdaj svojo modrost nudili mladi generaciji in se umirjeno pripravljali na odhod, danes ne znajo več tako užiti jeseni življenja. Dr. Ramovž pravi, da bi morala dandanes že srednja f>eneracijadojeti smiselne na-oge starosti, da se bo znala starati, kot ji pritiče, ne pa po načinu življenja posnemati čilo, zdravo in aktivno srednjo generacijo. Ta pot vodi v smeri evtanazije, zatrjuje utemeljitelj skupin za samopomoč. Skupine za samopomoč, ki nastajajo v domovih za stare, širijo pa se tudi "na teren", so namenjene ravno temu: da se spet zbližata srednja in stara Tako kot v mnogih domovih upokojencev, je tudi v tržiškem 80 odstotkov stanovalcev nepokretnih ali slabo pokretnih. Tako rekoč vsi so bolni. Poleg tega, da jim zagotovijo bivanje, hrano in nego, pa je jesen njihovega življenja treba zapolniti tudi z vsebino. Nič čudnega, če imajo obiskovalci domov za ostarele pogosto vtis, da stari ljudje tu le vdano čakajo na smrt. Da ne bi iz dneva v dan apatično čemeli v kotih in vegetirali, jih spodbujajo z različnimi dejavnostmi. Mnogi jih zaradi svojega slabega zdravstvenega stanja ne zmorejo. V skupinah za samopomoč zato ni kake zahtevne dejavnosti: le pogovor, druženje, petje, da se lahko pridružijo tudi tisti v slabši zdravstveni kondiciji. generacija, da stari ljudje niso več osamljeni in da v domove upokojencev prihajajo tudi ljudje od zunaj. Nekrvno sorodstvo, nekrajevno sosedstvo Socialna delavca Tone Klad-nik in Branka Knific iz Kopra, prav tako člana združenja za gerontologijo in gerontogogiko, sta začela s skupinami za samopomoč na obah. Prva skupina je nastala v Izoli, nato pa so začele nastajati tudi drugod po Sloveniji. Na Gorenjskem so jo imeli med prvimi v preddvorskem domu upokojencev, kamor sta se hodili "učit" tudi socialna govori, molitve in petje nabožnih pesmi. V ostalih skupinah pa prostovoljke (predvsem mlajše upokojenke) vsakič najdejo svojim varovancem primerno temo, da se lahko vsakdo vključi v pogovor. Največkrat so to dogodki iz preteklosti teh ljudi, pa iz zgodovine krajev, kjer so živeli, besedujejo tudi o delu, kulturi, v vseh skupinah pa tudi pojejo. V dom poleg srednje generacije prihajajo otroci iz šol, saj starim ljudem veliko pomeni tudi stik z najmlajšo generaci-jio, slednja pa v tem druženju prav tako lahko zajema življenjsko modrost. • D. Z. Žlebir ^akon o omejevanju kajenja in mediji Zdravje je tudi ekonomska vrednota yudF* 7 *v"^m'v Sloveniji je leta 1990 umrlo zaradi kajenja 3572 ki na tobak in zaslužki, ki jih KS n adi Ptf«*neg» "ka pri nas letno zboli med 500 in 600 prinese ta industrija, skupaj bolj * ^"Predek medicine je sicer dosegel, da rak postaja vedno prinesejo 8,2 milijarde ' ^-j ozdravljiv, vendar na žalost ne rak na pljučih. Ta povzroča kih dolarjev. Podobne i Petino vseh smrti, 70 odstotkov med moškimi. kanads-izračune S temi so naredili tudi v drugih drža- pujivimi podatki je na srečanju zavoda za zdravstveno varstvo vah. Kdaj bodo t^pnnasd ^i»predVtavmki lokalnih medijev postregel dr. Braninur Čeh, na tehtnico zaslužke, Predsednik Društva za boj proti raku na Gorenjskem. i J* nekaj zgovornih številk: 20 j t Po 20 cigaret dnevno, torej Jo tisoč cigaret je srednja jatistifina doza, potrebna za Iz-3 raka- Ena C1gareta skraj" J\ ž»vljenje za približno pet ?inut. V gorenjskih srednjih ?olah nala, da je izguba cena zdravja in drugih škod (zdravstvena oskrba bolnikov, prezgodnja umrljivost, invalidnosti, umrljivost novorojenčkov zaradi kajenja in požarov, ki jih povzročajo kadilci) 9,6 mili- ki jih prinaša tobak, in dolgoročno družbeno škodo, ki jo povzroča kajenje tudi v zdravstvu. Reklame pa so vendarle mikavne in sicer revni lokalni mediji, ki se preživljajo samo s tržiščem, se iz tega razloga neradi odrekajo tobačnim reklamam. Zakonskim omejitvam se bodo pač podredili, od države pa hkrati ~f- «WK Siv- paMejoToa^ imela posluh r«n so raziskave odkrile, da ? de kanadskih dolarjev. Dav pne j l* odstotkov dijakov kadi že Pred 15. letom starosti, 19 odstotkov je kadilcev, ki so starejši od 16 let. Zanimiv je tudi odnos staršev do kajenja: Pri 60 odstotkih učencev starši vedo, da kadijo, pri 38 odstotkih Pa starši kajenje baje celo oovolijo. Večina kadilcev izjavila, da so seznanjeni s posledicami, ki jih povzroča kajenje. V tropski uniji vsako leto umre Jaradi posledic kajenja 450 tisoč za delen izpad njihovega dohodka. Predlogov, kako naj ga jim nadomesti, tokrat nismo slišali. Sicer so gorenjske lokalne radijske postaje naklonjene propagiranju zdravega načina življenja in odprta vsem oblikam promocije zdravja, kar dokazujejo mnoge oddaje o teh temah. Pričakujejo tudi, da bo država, Če s prepovedjo reklam že omejuje možnost zaslužka, prispevala svoj delež k promociji zdravja in da si bodo tudi lokalni mediji, ki so v porimeri z nacionalnimi navadno deležni zgolj drobtinic, lahko odrezali svoj kos kolača. • D.Ž. Bo zakon o omejitvi kajenja, J* Je te dni v parlamentarni obravnavi, tudi Sloveniji prine-*J kaj dobrega? Zdravje je tudi ekonomska vrednota. Na zahodu so že kdaj izračunali, da se splača tudi restriktivna zakonodaja na tem področju. Toda to £ Počasno vlaganje v družbo. Kanada je za leto 1989 izraču- • CILINDRIČNI VLOŽKI WINKHAUS VISOKE KVALITETE •DODATNA KLJUČAVNICA Z VARNOSTNO ZAPONKO •VARNOSTNO OKOVJE •KUKALA • PRENOSNE KASETE ZA DENAR •TREZORJE ZA OSEBNO IN PROFESIONALNO UPORABO (ZA MENJALNICE NA 2 - KLJUČA) • TREZORJI IN KLJUČAVNICE ZA OROŽJE VSI ARTIKLI SO IZ UVOZA ! IZDELAVA KLJUČEV IN ODPIRANJE STANOVANJ mM RADIKOVlCi UIINK HjRUS ZASTOPSTVO IN SERVIS ZAS10VENU0 64000 KRANJ, Kebetova 8 tel.: 064/224-103 211-505 fax.: 064/224-103 211-505 Most med bolnikom in zdravnikom: VUKICA LAZIČ S pacienti smo navezani drug na drugega Med medicinskimi sestrami v naši akciji je največ ravno tistih iz splošnih ambulant. Ljudje zbolijo, obiščejo svojega izbranega zdravnika in si ob tem tudi zapomnijo, kakšen sprejem so doživeli že pri sestri, ki jih je poklicala iz čakalnice. Vukica Lazič, Id dela pri dr. Ravnih ar je vi v kranjskem zdravstvenem domu, svoje paciente sprejema z nasmehom. Kdaj in od kod ste pnšli ' delat na Gorenjsko? "Doma sem iz Doboja, kjer sem končala medicinsko šolo, potem pa opravljala pripravništvo na različnih področjih v zdravstvu. Leto in pol sem nato delala v bolnišnici za astmatike na Lošinju, vendar se na otoku nisem dobro počutila, zato sem se vrnila v domači kraj. Tam ni bilo dela zame. V časopisu me je pritegnil oglas, da na Gorenjskem iščejo sestre za dežurno ambulanto. Prijavila sem se in maja 1977 sem bila tudi sprejeta. V dežurni sem delala polno desetletje, sedem let pa sem v splošni ambulanti." Vam delo v splošni ambulanti pomeni olajšanje v primerjavi s tistim v dežurni? "V dežurni ambulanti je delo psihično in fizično bolj obremenjujoče. Dokler si mlad, to sicer ne moti, toda ko imaš družino in otroke, si želiš bolj umirjenega dela. Takšno je denimo delo v splošni ambulanti. Tu pa imaš opraviti z drugačnimi pacienti: v dežurni so prehodni pacienti, danes jih srečaš in morda nikoli več, v splošni ambulanti pa imaš stalne paciente, s katerimi moraš biti bolj fin, prijaznejši. Nanje sem se navezala, tudi oni so se name. Tako kot se jim zdravnica vsa posveti, skušam tudi jaz storiti zanje, kar največ morem." S kakšnimi težavami prihajajo vaši pacienti? "Del pacientov, ki so iz starejše generacije, prihaja zaradi kroničnih bolezni, velikokrat pa tudi zaradi pogovora z zdravnico, da si olajšajo dušo. Večina naših pacientov pa je mlajših. Ti večinoma ne zbolevajo za hudimi boleznimi, največ jih pride s prehladom, vehko jih je ob kaki epidemiji, pogostejše so tudi poškodbe. Slednji so večinoma še aktivni, zaposleni, ki jim ob bolezni z zdravnico urediva tudi bolniški stalež. Velikokrat je gneča tudi zaradi urejanja bolniških, zlasti proti koncu meseca. Sicer pa imam vtis, da je zdaj manj bolniških, kot jih je bilo v preteklosti. Deloma je to pripisati temu, da je manj tovarn, manj zaposlenih, mnogi ljudje pa si ne upajo na bolniško tudi zato, ker se bojijo za delo. V ambulanti doživljava tudi, da bolnik prosi zdravnico za čim manj bolniške, da ne bi imel v službi težav." • D. Z. Žlebir KUPON Akcija: Most med bolnikom in zdravnikom Ime in priimek...................................................... ............ Naslov................................................................................... Glasujem za sestro............................................................. Zaposleno v zdravstveni ustanovi.................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj urana ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo VIPAVSKA DOLINA se predstavlja Kranju v NC DRULOVKA od 7. do 10. Junija 1994 Predstavili se bodo: Vipavska dolina s svojo turistično ponudbo Vinska klet Vipava Mlekarna Vipava Mlinotest Ajdivščina Fructal Ajdovščina in MIP Nova Gorica Vsak dan degustacije in cenejši nakupi tudi do 20%!! Še posebej vabljeni v petek, 10. junija, od 10. do 19. ure, ko bo zaključna prireditev, na kateri bo prikazana folklora primorskih krajev. Ob 17. uri pa bo zaključno žrebanje z bogatimi nagradami!! PRIMORCI VAS VABIJO IN PRIČAKUJEJO! GORENJSKI GLAS • 6. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Torek, 7. junija 1994 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je na ogled izbor predvojnih likovnih del shkarjar Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja jemca in Lojzeta Spacala. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled fotografska razstava, na kateri se kot fotografi predstavljajo nekdanji maturanti jeseniške Gimnazije. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 8.30 do 16. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob sobotah je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani Fotokluba Jesenice. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slike Nataša Rozman z Brezij. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja tapiserije in steklene izdelke Heda Rušeč ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava risb Simona Mlakarja. V galeriji Fara razstavlja fotografije Janez Šifrar. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Dušan Sedej iz Žirov slike na temo Ribe in krajine. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja fotografije na temo Narodopisni motivi Peter Pokom. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavlovec V mali galeriji Žigonove hiše se v sliki in risbi predstavljajo učenci OŠ I. Tavčarja iz Gorenje vasi. TRŽIČ - V Paviljonu NOB še do 10. junija razstavlja vitraje Lena Šajn, tkanice pa Majda Mrzel j. ČASNIKARSTVO NA DOLENJSKEM Ljubljana - Te dni so predstavih knjigo, v kateri Miloš Jakovec, dolgoletni sodelavec Dolenjskega lista, razkriva zgodovinske in komunikološke razsežnosti dolenjskih časopisov. Miloš Jakopec se je lotil temeljite raziskave časnikarstva na Dolenjskem. Zbral je podatke o vseh periodičnih publikacijah, ki so na tem področju izhajale od leta 1848 do 1941. Tako je obdelav 19 časnikov in časopisov, ki so do začetka druge svetovne vojne izhajali na Dolenjskem. Delo predstavlja doslej najbolj izčrpno in praktično edino sistematično dokumentacijo Dolenjske časopisne periodike. Kot je dejala recenzentka knjige, dr. Smilja Amon, živimo v času, ko je slovenski zgodovinski spomin poln belih lis. Zgodovinske dogodke in tokove ponovno preverjamo in iščemo neko kontinuiteto v današnjem času. Analitična raziskava preteklosti ie osnova za kakršnokoli raziskovanje sedanjosti. Pričujoča knjiga pa je del mozaika, ki ga bomo vgradili v bele lise zgodovine. Avtor je namreč zbral in proučil izredno veliko število virov, ki so že utonili v pozabo. Pri vsem tem pa recenzentka poudarja predvsem veliko vrednost kvantitativne analize zbranih podatkov, ki nima primerjave pri nas, zato je delo temeljnega pomena za vse nadaljnje raziskave, ki mu bodo sledile in ga nadgradile. * M. A. Drugi slovenski muzejski sejem KO JE SLOVENIJA PRAZNOVALA OSAMOSVOJITEV, JO JE PRIMORSKA ŽE BRANILA... primorske novice DAN PREJ Tik pred izidom je knjiga, ki z dokumenti in pričevanji razkriva resnico o vojni za Slovenijo, ki se je pričela 26. junija 1991, še pred začetkom Rroslav ob razglasitvi osamosvojitve. Resnica o ^udeh in dogodkih, ki so bili zamolčani zaradi višjih ciljev, knjiga, ob kateri bo kdo. znova vzkliknil: O, p....! DAN PREJ so napisali novinarji in sodelavci Primorskih novic ter Radia Koper, neposredne priče dogodkov, o katerih so želeli poročati, pa jih niso pustili veter... Zato je DAN PREJ knjiga, ki jo morate prebrati. Govori o zgodovini, ki smo jo sami krojili. NAROČILNICA Ime in priimek ulica, kraj, pošta naročam _ izvod(ov) knjige DAN PREJ po prednaročniški ceni 2300 SIT (po povzetju - cena velja do 20. junija 1994). Naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. datum: podpis: KO MUZEJ PRIDE IZ MUZEJA Kaj dela muzejčica je v enajstih sličicah v stripovski maniri narisana zgodba o muzejskem delu, ki jo je na razglednici za letošnji 2. slovenski muzejski sejem- in seveda še za druge priložnosti - izdal in založil Gorenjski muzej Kranj. Najbrž ni splošno znano, da najmanjše orgle na Slovenskem (malo širše so od običajne nočne omarice) hranijo v Kulturnem centru Kamnik - Kamniškem muzeju, ki jih je odkupil iz Sadnikarjeve zbirke. Inštrument z letnico 1743 je bil pred dvema letoma obnovljen, glasba, ki jo je po obnovi igral na orglah Milko Bizjak, pa je tudi posneta na kompaktni plošči. To je sicer le en primer uspešnega restavriranja predmetov, na kar je skušal opozoriti 2. slovenski muzejski sejem, ki se je od 2. do 4. junija odvijal v ljubljanskem Cankarjevem domu. Letošnja tema te bienalne prireditve je bila vsekakor zanimiva za števile obiskovalce, ki so se ustavljali v obeh razstavnih prostorih, ki jih je napoljnevalo okoli petdeset slovenskih muzejev in Še nekaterih podjetij in institucij. Ali je bila taka tema ali pa so se muzejski delavci že v največji meri spoznali s sodobnimi načini predstavljanja - vzrok, da je večina slovenskih muzejev učinkovito in nadvse zgovorno odgovorila na letošnjo razstavno temo. Med slovenskimi muzeji ni bilo mogoče spregledati tudi forenjskih predstavnikov. Loš-i muzej je ponudil na ogled muzejski eksponat - nerestav-rirano in močno poškodovano bandero in svoje muzejske zbirke, ob njej pa obnovljeno bandero kovaškega ceha s popolnoma novim blagom z ustrezno pozlato in vstavljeno restavrirano sliko. Razstavni prostor Tržiškega muzeja je zapolnjevala na pol obnovljena ročna gasilska briz-galna iz leta 1925, pri kateri čaka restavratorja še težji del - Muzej Jesenice se je na sejmu predstavil s primerki mineralov in fosilov iz Bedičeve zbirke. obnova mehanskih delov, ki jih je tako kot preostalih osem brizgaln iz muzejske zbirke gred leti zalila narasla Tržiška listrica. Muzej Jesenice pa je na svojem razstavnem prostoru pripravil pravcato malo razstavo mineralov in fosilov, ki jih je seveda prav tako potrebno mehansko in kemično preparirati. Na povsem drugačen način pa je tokrat nase opozoril Gorenjski muzej iz Kranja. Razstavil je namreč rimsko steklovino, tako kot so jo po vzorcih steklenih posod iz rimskih steklarn iz okoiice Zadra izdelali v steklarni Rogaške. Več o tem je povedala ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik- Toman: " Za steklene izdelke po rimskem vzoru smo se odloČili, ker smo hoteli pokazati kaj atraktivnega in drugačnega kot drugi muzeji. Po muzejih v tujini je že nekaj Šansoni Frana Milčinskega Ježka DARVVIN RES NI IMEL PRAV Ljubljana - Revija M'zin in založba Kif Kif sta v četrtek ob izidu CD plošče Frana Milčinskega Ježka "Balada o koščku kruha" pripravili novinarsko konferenco. V petek, 10. junija, ob 21. uri bodo v Klubu Cankarjevega doma Ježkove šansone izvajali Vita Mavric, Jani Kovačič, Boris Cavazza, Tomaž Pengov..., pripravili pa so tudi razstavo njegovih portretov fotografa T. Stojka. "Umrl je klovn..." je nekoč napisal Fran Milčinski Ježek, v povojnih letih pri nas nedvomno najbolj popularna osebnost, ki je vrsto let pravzaprav poosebljal zabavni program slovenske televizije. Njegove šale, skeči, zgodbe vsakdana, ki so vedno bile nekako na meji dovoljenega v takratnih železnih časih, so bile Ježkove specialitete. Pa vendar. Na oni strani žarometov so njegovi šansoni, katerih besedila so polna umetniške žlahtnosti na eni in ljudske preprostosti na drugi strani. Izzid CD plošče "Balada o koščku kruha", na kateri je štiriindvajset njegovih izvirnih songov, je torej izvrstna priložnost spoznati tudi drugo, ljudem mogoče manj znano, stran Ježkovega ustvarjanja. Originalni posnetki šansonov so se po večini pogubili, trakovi so se presneli, zato ie Ježek pri svojih šestdesetih letih leta 73 na prošnjo Julke Vanen, takratne urednice Vala 202 na slovenskem radiu, songe ponovno interpretiral na klavirju pa ga je spremljal Mario Rijavec. In kot je bilo oni dan rečeno: "Opravljeno je veliko delo, ampak Ježkova umetniška zapuščina je še zelo obsežna. • Igor K. časa lahko kupiti posnetke znamenitih ali atraktivnih muzejskih predmetov. Nekaj tega že dela Zlatarna Celje, pn nas v Kranju pa se prav zdaj tudi dogovorjamo z zlatarji za kopije nakita najdenega ob izko-pavanjih v Kranju. V Gorenjskem muzeju že resno razmišljamo, da bi takšne atraktivne posnetke nakita in drugih muzejskih predmetov tako zna-šega območja kot iz drugih muzejev ponudili v nakup obiskovalcem naših razstavnih prostorov." Sicer pa bi bilo po mnenju nove ravnateljice Gorenjskege muzeja Kranj škoda manjkati na takšnem muzejskem sejmu, predvsem zato, ker lahko ob vseh drugih ciljih razstavljanja, ugotavljajo neposredno zanimanje obiskovalcev in po tem uravnavajo muzejske predstavitve tudi sicer. "Zdi se mi, da so bili muzeji doslej kar preveč zaprti in zaverovani vase. Vse strokovno delo, ki ga opravljamo v muzejih, je treba predstaviti ne le stroki sami, pač pa predvsem obiskovalcem - na ustrezen, poljuden način. Poleg zbiranja in varovanja, je naloga muzejev vsekako tudi izobraževanje in prikazovanje zbranega. Novi zakon o muzejih gre celo dlje, dodaja še novo nalogo -razvedrilo." To nalogo - razvedrilo - je dobesedno zares vzel Muzej Velenje, ki je na tokratnem sejmu predstavil gostilno i* konca 19. stoletja s pohištvo« in vsemi drobnimi predmeti - bj gostilna je kot gostilna tudi funkcionirala (pivo, malinovec, borovničevec in opoldne celo ričet) - v veliko zadovoljstvo obiskovalcev, saj je večina kar spregledala stalni točilni otok CD le tri metre proč. Poleg gostilne, trgovino so predstavili na prejšnjem sejmu, imajo p° besedah kustosa Jožeta Hude-sa, v velenjskem muzeju načrte za muzejske predstavitve »e drugih prostorov - žandermer* ijske postaje, železniške pod" aje, šolskega razreda, pisarne * vse iz prejšnjega stoletja in 1 vsemu drobnimi predmeti ven. Očitno se slovenska muzejska dejavnost vse bolj zaveda, da je potrebno za napredek mii-zejske stroke nasploh ne j« loviti korak tudi z drugače zasnovanimi in tehnično i1! oblikovno bolje pripravljenim1 predstavitvami dela in ugotovitev. Nekaj razstav v zadnjic letih je bilo vsekakor že post' avljenih po sodobnih zapovedih. Že primerjava s P^}"1 sejmom slovenskih muzejev pred dvema letoma in tokratnim je pokazala, da je predstavitev muzejskega dela vsekakof izredno zahtevno delo, ki pa g* slovenski muzeji vse bolje obvladujejo. Ne nazadnje je bfl organizator letošnje prireditve lahko zadovoljen tudi z obiskom, vendar pa številke niso zrasle predvsem s šolarji, pač p? so razstavljala očitno znali pritegniti pozornost tudi drugih obiskovalcev, takih, ki jim J6 muzej že doslej nekaj pomen"-in takih, ki jim bo morda nekfi pomenil poslej. Skratka, Če Je sejem hotel popularizirati dejavnost in vsebino slovenski" muzejev, mu jo to brez dvoma uspelo. • Lea Mencinger, fo»0' Gora/d Šinik Kranj - V galeriji Bevisa na Koroški cesti so konec minuleea tedna odprti razstavo treh imenitnih slovenskih umetnikov katerih dela so pred nedavnim predstavih tudi na letošnjem likovnem sejmu Europ art v Ženevi. Na ogled je izbor del slikarjev Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. Na sliki: Lojze Spacal, mešana tehnika na lesu, 1991 LUTKOVNI MARATON Kranj - Na vrtu gradu Kieselstein, na Pungertu ter po kranjskih ulicah se bodo v četrtek, 9. junija, ves dan vrstile lutkovne predstave, ki so jih lutkovni ustvarjalci iz Kranja* Ljubljane in Maribora uvrstili pod skupni naslov Lutkovni _. _maraton. ____ Dopoldne od 9.30 pa tja do 21. ure bodo na vrtu grad« Kieselstein nastopili: lutkar Cveto Sever, Lutkovno gledališče Kranj, Lutkovno gledališče Tri, Lutkovno gledališče Maribor. Gledališče Jaz in ti, Luft, Gledališče Čez cesto in Lutkovno gledališče Ljubljana. Na Pungertu pa se prireditve začenjajo ob 10. uri, poleg skupine Luft iz Ljubljane pa bodo nastopm še Igor Somrak, Lutkovna skupina UŠ, Lutkovni studio. Lutkovna skupina Zoom, Fru fru in za konec ob 22. uri se KUD France Prešeren z lutkovno predstavo Naredite mi zanj krsto. Prireditev, ki so jo finančno podrle mestne krajevne skupnosti, občina Kranj in ZKO Kranj, je namenjena tako otrokom iz vrtcev in šol, kakor tudi odraslim. Vse lutkovne predstave bodo na prostem, tako kot so pravzaprav nekdaj tudi bile. Vse prireditve bodo brez vstopnine. Omeniti je treba še posebej zaključno predstavo KUD France Prešeren na Pungertu, ki sodi pravzaprav med ene najzanimivejši" lutkovih predstav slovenske lutkarije. . h Na lutkovno dogajanje v mestu bodo po kranjskih ulica" uprizorili tudi igralci gledališča Ane Monro in Barbara Bulatovič s stojnico in lutkami. • L.M. y GOSTOVANJE GŠ KRANJ NA REKI leot Kranj - Učenci kranjske Glasbene šole so pretekli teden -y gosti SGS I.M. Ronjgov Reka nastopili na njihovem koncern^ dvorani Guvernerjeve palače so nastopili Marjetka Hnben violončelo, Anžej Matic, violona, Shresta Ravi, kitara, Se kljunastih flavt in Katja Stare, flavta. Občinstvo je tni kranjske glasbenike izredno lepo sprejelo in nagradilo nji nastop z navdušenim ploskanjem. Obe glasbeni šoh bosta ta* obliko sodelovanja nadaljevali tudi v prihodnje. Torek, 7. junija 1994 GOSPODARSTVO UREJA:MARU A VOLČJAK 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Koristna brošura o ravnanju s certifikati Od certifikata do delnice Mnogi se verjetno še niste odločili, kaj boste napravili s svojim certifikatom, zato je brošura zelo dobrodošla. Kranj, 6. junija - Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj »er Urad vlade za informiranje Republike Slovenije sta v nakladi 50 tisoč izvodov izdala brošuro z naslovom Od certifikata do delnice". Za 60 tolarjev je naprodaj na vseli slovenskih poštah, namenjena je najširšemu krogu ljudi, v njem so predstavljena osnovne vsebine lastnmskega preoblikovanja podjetij pri nas in opisane možnosti in načini vašega sodelovanja v tem procesu. Avtorji so si prizadevali napisati brošuro v čimbolj Poljudnem jeziku, kar seveda ni bilo lahko, saj je proces lastninskega preoblikovanja Podjetij pn nas zelo zapleten. Marsikaj ste o tem verjetno že Prebrali, slišali v pogovorih s sodelavci, znanci, prijatelji ali v družinskem krogu, mnogim pa se nedvomno zastavlja še ko-Pica vprašanj, zato napotki strokovnjakov nikakor ne bodo odveč. Predvsem pa je Potrebno poudariti, da so to napotki neodvisnih strokovnjakov, ki ne "navijajo" za nikogar. Skratka, odločitev Prepuščajo vam, saj je certifikat vaša priložnost, kakor so spisali uvodoma. Predstavljeni so načini lastninskega preoblikovanja podjetij v prvem delu brošure so Predstavljeni načini lastninskega preoblikovanja podjetij pri nas. pri katerih ie mogoče sodelovati z lastniškimi certifikati. Podjetja si seveda lahko Izberejo različne načini lastninjenja, brošura vas seznanja, kaj fnorajo v podjetjih postoriti, da Ssle lahko postali delničar, *a? odloča o načinu lastnin-^enJa in kako lahko lastninski f^rtifikat zamenjate za delnice konkretnih podjetij. Vsekakor Je to dobro vedeti, tudi, če ste ^ že odločili, da boste last-n>nski certifikat vložili v svoje P^jetje, saj vam bodo tako Jasni postopki lastninjenja. Privatizacijska pisarna je doslej informacije posredovala večinoma telefonsko, le šest Je bilo zahtev po pisni informaciji. Junija pa bodo začeli z gostovanji po občinah, kjer si to želijo. Prvo gostovanje bo 7. junija v Velenju, v Izoli bo 14. junija ter v Zagorju ob Savi 21. junija. Na Gorenjsko privatizacije pisarne za zdaj še ne ho, pristaviti pa velja, da so takšna gostovanja brezplačna, občine morajo poskrbeti le za prostor. Kaj morate vedeti 0 delnicah n certifkatu Zelo obširno je drugo po-s»avje, v njem boste izvedeli 5e podrobnosti o delnicah in certifikatih, skratka odgovore na vprašanja, ki jih morda zastavljate..Avtorji začenjajo s pomenljivim vprašanjem: kaj pomeni in zakaj je dobro biti delničar? Razložene so osnovne značilnosti delnice in kaj vam delnica lahko prinese oziroma kolikšno dividendo lahko pričakujete. V uspešnim podjetjih bo seveda večja, ker pa je takšnih pri nas malo, Eričakujemo pa lahko, da se odo gospodarske razmere v prihodnjih letih izboljšale, nikakor torej ne kaže hiteti s prodajo delnic. Dokler ne bo tako, glejte na delnice, ki jih boste dobili za certifikata, kot na zlato rezervo, ki jo boste prodali le v najhujši stiski, svetujejo strokovnjaki. Podrobno je seveda pojasnjeno tudi, kaj je lastniški cer-tifkat (ki še ni denar!), kakšna vrednost vam pripada in kako ravnajte, če je morda prišlo do napake, ki so seveda možne, a popravljive. Svetujejo vam, kaj morate napraviti, če obvestila o odprtju certifikatnega računa Oživitev gospodarskega sodelovanja z BiH objtVJ' 6- JUI>«ja - Minuli teden ie Gospodarsko zbornico Slovenije Men Predsednik Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine Daan!1' .^mayov*č\ ki se je s predsednikom slovenske zbornice d&i?L l-'em žustrom pogovarjal o možnostih za oživitev gospo-"™*ega sodelovanja. kont^t st.rani sta pozitivno ocenili dosedanje medzbornične 20 iriT^e m °bse6 menjave. Se lani ie namreč izvoz v BiH znašal leto* M?nov dolarjev, uvoz pa približno 11 milijonov dolarjev, v dola prvih treh mesečin pa je izvoz dosegel 6,5 mihjona arjev, uvoz pa nekaj manj kot 1 milijon dolarjev. Pq ^povori so potekali predvsem v duhu priprave na oživitev in delo • anJe sodelovanja predvem za obdobje, ko naj bi začela inf J^ti bosansko-hrvaška konfederacija. Dogovorili so se pro^acUsko izmenjavo, ki bo predstavljala podlago konkretnim Prvi t °m' tud* investicijskim, kjer bi slovenska podjetja tudi v elekt sodelovala - infrastrukturna, elektrogospodarstvo, Pode/,°lnSta,aciJe- Gospodarska zbornica Slovenije bo tudi mn Prla nnenovanje predstavnika bosanske zbornice v Kopru ter u omogočila poslovanje. • M. Volčjak Gorenjskem presežek večji 8080% 6* JuniJa ' Po statističnih podatkih je gorenjsko •nese*81*^0 v Dul8ovni menjavi s tujino ustvarilo v prvih treh slov!! i ,e,°snjega leta za 60 milijonov dolarjev presežka, »ensko pa |e za 13 milijonov dolarjev. Prvim 9orenJskoni je bil v tem času izvoz v primerjavi z lanskim odstotir Se^em ve^J* za 11 odstotkov, uvoz pa večji za 5,5 man.«' sJ°venski izvoz pa je bil manjši za 0,7 odstotka, uvoz pa na£jsi za 6,8 odstotka. ^esec'h11 i^vozv "pravo" tujino pa je bil v letošnjim prvih trek odstriti/- v Primerjavi z enakim lanskim razdobjem večji za 13,1 treh °dstntlT * H'nncrjavi z enaicim lansKim razaoojem večji za 13,8 odstmu' uvoz Pa večJi za 8»1 odstotka; slovenski je bil večji za 2 Blao UVOZ pa manJši za 2'9 odstotka. a menjava z državami bivše Jugoslavije še naprej upad^r1"* menjava z državami Divse Jugoslavije še naprej treh m °.renJski izvoz na to območje je bil v letošnjih prvih °dstottSeCln v Primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjši za 8 rnani* 'iUVOZ pa manJSi za 6»5 odstotka; slovenski izvoz pa je bil Volčjajfa 14'8 odstotka in uvoz manjši kar za 34,4 odstotka. • M. ŠTEVILO TELEFONSKIH KLICEV IZ POSAMEZNIH SLOVENSKIH REGU klici iz tujine Notranjska Prcfcmurj« Koroška Gorenjska Primorska Zasavja In Dolenjska Štajerska LJubljana in okolic« morda niste prejeli, opisani so fiostopki v primeru dedovanja astninskega certifikata ter možnostim načini pooblaščan-ja za uporabo lastninskega certifikata. Kam vložiti certifikat V tretjem poglavju pa so podrobneje navedene možnosti, ki so vam na voljo za vložitev certifikata. Tako je opisana interna razdelitev delnic podjtja in notranji odkup delnic podjetja ter javna prodajajo delnic in delnice pooblaščenih investicijskih družb. Od certifikata bo imel največ tisti, ki bo imel največj informacij o tem, kam ga vložiti, zato vam strokovnjaki ob koncu svetujejo, da spremljajte javne oglase in razpise, berite časopise, prisluhnite oddajam. Predvsem pa upoštevajte osnovno pravilo povečevanja premoženja: porazdelitev tveganja v več posamičnih naložb. Brušuri je na koncu dodan še krajši pojmovnik manj znanih izrazov iz procesa lastninjenja. V privatizacijski pisarni 25 klicev dnevno Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter Agencija za prestnikturiranje in privatizacijo sta 18. aprila odprla t.i. privatizacijsko pisarno, kjer je na enem mestu moč dobiti informacije o lastninjenju podjetij. Do 26. maja je bila privatizacijska pisarna odpta 16 dni oziroma 32 ur, v tem času so strokovnjaki dobili nekaj več kot 400 klicev, v povprečju 25 na dan. Največ lih je bilo v prvem tednu, ko je bila privatizacijska pisarna predstavljena v medijih. Največ klicev, kar 48 odstotkov, je bilo iz Ljubljane in okolice, sledi Štajerska z 19 odstotki, Zasavje in Dolenjska z 11 odstotki, Primorska s 7 odstotki, Gorenjska s 5 odstotki, Koroška s 4 odstotki, Prekmurie s 3 odstotki ter Notranjska z 2 odstotkoma. Iz tujine je bilo za približno 1 \ CENA: 60 SIT CBKTI>IKATA odstotek klicev. Ljudi so zanimale predvsem splošne informacije o lastniških certifikatih, saj je bilo takšnih klicev 33 odstotkov. Zanimivo je, da se je kar 11 odstotkov klicev nanašalo na pridobitev obvestila o odprtju certifikatnega računa za slovenske državljane, ki živijo v tujini, 10 odstotkov na postopek v zvezi z dedovanjem lastninskega certifikata in 9 odstotkov na pooblaščanje za uporabo lastninskega certifikata. Ti podatki kažejo, kako potrebna je bila brošura. Nekateri pa o lastninjenju nekaj že vedo, saj se je 8 odstotkov vprašanj nanašalo na javno prodajo delnic konkretnih podjetij (Mercator, Pet-rol, Krka, Radenska, Rogaška, pivovarne). Približno petino vprašanj pa se je nanašalo na druge konkretnejše stvari, ljudi je zanimalo lastninjenje javnih gospodarskih služb, uporaba certifikata v podjetju zaposlitve, razlika med javno prodajo delnic in pooblaščenimi investicijskimi družbami, prodaja delnic in lastniških certifikatov, kako se oblikuje cena delnic, ali podjetje lahko prisili zaposlenega, da v tem podjetju uporabi lastninski certifikat in katera podjetja imajo že odobren program lastninjenja. • M. Volčjak Proizvodnja narašča Kranj, 6. junija - Statistični podatki kažejo, da se je obseg industrijske proizvodnje na Gorenjskem v letošnjih prvih treh mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem povečal za 12,1 odstotka, v Sloveniji pa za 3,4 odstotka. Marca pa se je obseg proizvodnje v primerjavi z lanskim marcem na Gorenjskem povečal za 9,6 odstotka, v Sloveniji za 5,8 odstotka. V vseh gorenjskih občinah je bila v letošnjih prvih treh mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem proizvodnja večja in sicer v kranjski občini za 18,2 odstotka, v jeseniški za 14,1 odstotka, v radovljiški za 9,1 odstotka in v škofjeloški za 6 odstotkov; manjša je bila le v tržiški občini, kjer je upadla za 3,2 odstotka. Pregled po industrijskih panogah, ki predstavljajo 90 odstotkov industrijske proizvodnje na Gorenjskem, kaže, da se je v letošnjem prvem četrtletju proizvodnja povečala v osmih in sicer: v proizvodnji eletkričmh strojev in aparatov za 33 odstotkov, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 21,3 odstotka, v črni metalurgiji za 16,2 odstotka, v kovinsko predelovalni industriji za 14,4 odstotka, v živilski industriji za 10,6 odstotka, v predelavi kemičnih izdelkov za 8,7 odstotka, v predelavi kavčuka za 6,9 odstotka in v proizvodnji obutve za 2 odstotka. Manjša pa je bila v proizvodnji končnih lesnih izdelkov, kjer je upadla za 2,2 odstotka in v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov, kjer je upadla za 4,5 odstotka. • M.V. Izjava za javnost odbora za zaščito interesov manjšinskih delničarjev CA Nove banke Sklonimo glave pred Creditanstaltom in Avstrijo V torek so morah slovenski delničarji v Sloveniji na zboru CA Nove banke že drugič poslušati zbor banke v nemščini. Naslednji dan pa je pri ministru Gaspariju iskal pomoč avstrijski finančni minister g. Lacina (država Avstrija je več kot 50-odstotni lastnik CA). Po poročilih novinarjev naj bi jo tudi dobil, saj naj bi minister Gaspari izjavil, da naj bi prišlo do napake pri prvi registraciji kapitala m da je država posredovala v sporu. Slo naj bi za poslovne težave! Pa to ni res, ker gre za to ah bo Slovenija lahko zaščitila slovenske delničarje pred napačnimi poslovnimi odločitvami CA in prevzemom banke v celoti, ob izničenju 6 milijonov DEM nekaj več kot 550 slovenskih delničarjev. Iz zapisov naj bi izhajalo, da naj bi bila država celo posrednica v sporu. Lahko, da je, vendar je očitno na strani Creditanstalta, saj od države v odboru za zaščito interesov manjšinskih delničarjev nismo dobili nobenega obvestila. Pa bi država morala intervenirati. Če preje ne, bi morala komisija za vrednostne papirje opozoriti javnost, da objavlja CA Nova banka razpis za nove delnice brez soglasja. Vsaj tako kot je storila Banka Slovenije, ki je zahtevala, da se objavi, da je sklicevanje na njeno odločbo ob razpisu neustrezno. Osnovno pa je vprašanje, ah bo država zagotovila spoštovanje dogovorov med njenimi subjekti, akte banke in svojih zakonov. Ker ne gre le za vprašanje registracije kapitala, ki je bilo povsem pravilno registrirano! Gre za to, da je pnšlo do dogovora o nakupu oziroma prodaji med Creditanstaltom in dotedanjimi delničarji ob dogovoru, da bo CA Nova banka vseslovenska univerzalna banka, ne pa, da bo sodeč po izjavah nekaterih, banka za spremljanje avstrijskih podjetij. Gre za to, da bi lahko država zagotovila, da ne bodo vodih banke od Creditanstalta plačani ljudje, ah bolje, da jo bodo vodile osebe, ki bodo uživali zaupanje vseh delničarjev. Gre za to, da pričakujejo delničarji podporo tam, kjer gre za očitno kršenje statuta, ne pa, da se moramo zanašati le na sodne postopke, ki dolgo trajajo ter veliko stanejo. Potrebno je vedeti, da ima država diskrecijsko pravico, da tuji banki ne dovoli ustanovitve ah pa ne dovoli povečanja deleža. Je torej preveč zahtevati, da Slovenija zaščiti svoje delničarje v njihovih prizadevanjih za izboritev tistih pravic, ki jih imajo. Naj povemo le to, da se ie napada na manjšinske delničarje začel že marca lanskega leta, ko je Creditanstalt po Ljubljani iskala zamenjavo za dotedanjega direktorja, da se je nadaljevala s tem, da ni hotela, da bi se v banko vključili dodatni investitorji (recimo italijanska banka ah EBRD), ker bi s tem izgubili več kot 55-odstotni delež in bi se morali zadovoljiti z recimo 49-odstotnim. Jasno pa so definirah svoje cilje, skupaj z direktorjem "vseh" delničarjem g. Kandusom, ko so na tiskovni konferenci povedali, da naj bi postala CA Nova banka 100-odstotna hčerka Creditanstalta (oktober 1993)! To brez prikazovanja slabih poslovnih rezultatov, pa če so ti resnični ah ne, ne gre. Temu pa smo se manjšinski delničarji uprh, saj gre za 6 mio DEM in 500 delničarjev in upamo, da nas bo v tem in pa spoštovanju aktov banke in zakonov podprla država. Pa je izgleda globoko sklonila glavo "in bo zaplet glede registracije kapitala kmalu odpravljen". To smo pričakovali toliko bolj, ker se soočamo z ljudmi, ki vodijo CA Nova banko pa tudi Creditanstalt, ki spoštujejo dane obljube samo takrat, ko je to njim v korist (CA je obljubil, da bo ponudil odkup delnic po fer ceni). Upamo, da se Creditanstaltu naklep ne bo posrečil, kajti trditi, daje banka nič vredna, ob enem pa zavrniti ponudbo za odkup vseh Čreditanstaltovih delnic po 66 Ecujev in pa zavrnitvi povsem realno deitve banke, sta pri vseh delničarjih do konca diskreditirah bančne mogotce z Dunaja in Ljubljane. Bo to spoznala tudi država, ah bo interese manjšinskih delničarjev zamenjala za neke višje interese, kot se dozdeva. Če k temu dodamo še zadnji zbor banke, kjer je vodstvo banke pod krinko uskladitve statuta z zakonom spremenilo bistvene, ob vstopu dogovorjene sestavine statuta, je jasno, da se bo spor nadaljeval. Po sklepu odbora z dne 25. maja 1994. NAJUGODNEJŠA PONUDBA MINOLTA FOTOKOPIRNIH STROJEV IN TELEFAKOV Motnost obročnega odplačevanja KARUN« d.o.o.. Kranj. taLT064/213 162 Tovarna obutve PEKO Tržio razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja delovno mesto GENERALNEGA DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da Ima visoko izobrazbo ekonomske, pravne ali tehniške smeri in 5 let delovnih izkušenj - da ni bil predhodno razrešen dolžnosti generalnega direktorja pred iztekom mandata po lastni krivdi - da ni bil kaznovan za kaznivo dejanje v smislu omejitev zakona - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov - poznavanje dela v zunanji trgovini - Šola za poslovodne kadre - predložiti mora razvojni program za podjetje Peko Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Mario aux Mineš 5. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen Čas za štiriletni mandat. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 7. junija 1994 NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Hvundai Lantra 1.8 GTi 16V DINAMIKA PO KOREJSKO Korejci so dinamični ljudje in to je lepo videti pri njihovih avtomobilih, ki so z vsakim novim modelom bolj podobni svoji bolj znani japonski konkurenci. Hvundai kot največja in najpomembnejša južnokorejska tovarna v dinamičnem slogu od konca lanskega leta svojo limuzino lantro predstavlja v novi preobleki. Nekaj je južnokorejski avtomobilski industriji potrebno priznati: tolikšnega zagona, prodornosti in smisla za prilagajanje trenutno ne zmorejo nikjer drugje. Nova oziroma prenovljena Hvundaijeva lantra je rezultat prav takšne miselnosti. Avtomobil je ob svoji klasični limuzinski zasnovi vse bolj zaobljen, stisnjeni žarometi ga postavljajo ob japonske štirikolesnike, mehke bočne linije ohranjajo vzhodnjaški smisel za estetiko, na zadku so nove in zelo samosvoje oblikovane luči, katerih všečnost je stvar okusa, delno pa podobo sicer ne preveč {losrečenega zadka rešuje spoj-er na pokrovu prtljažnika. S svojo 4,35-metrsko dolžino lantra sodi v zgornjo polovico svojega razreda. Štiri vrata zapirajo prostorno notranjost s sprednjima zelo dobrima sede- žemain udobno zadnjo klopjo in kar ft pri teh avtomobilih nepogrešljivo, pregledno in uporabno armaturno ploščo. Ob tem, da je na njej le nekaj manjših sprememb, je povsem nov volanski obroč, ki ie na račun varnostne zračne blazine večji, skoraj prevelik in estetsko ponesrečen, zato pa nastavljiv po višini in z dodanim servoo-jačevalnikom. MEŠETAR Hvundai Lantra 1.8 GTi 16 V: limuzina s športno dinamiko. HVALIMO: serijska oprema - motorne zmogljivosti - voznikov delovni prostor, GRAJAMO: oblika zadka - volanski obroč - šum vetra pri viijih hitrostih. palke za plin se še vedno občuti nekaj zaganjanja, v celoti pa je kultiviran, zelo elastičen tudi v nižjem območju vrtljajev in dovolj zmogljiv. Za prenos moči skrbi petstopenjski ročni menjalnik, katerega prestavna ročica ima za hitro preti kanje nekoliko predolge gibe, sicer pa je natančen in lahkoten. CENA do registracije: 33.700 DEM (Hyundai Avto Trade, Ljubljana) Zadek: samosvoje luči. Lantra v tej izvedbi navdušuje predvsem z obsežnim spiskom opreme. Ob že skoraj obvezni elektriki za pogon bočnih stekel in ogledal, osrednji ključavnici, in vzvodoma za odpiranje prtljažnika in posode za gorivo, je bila testna lantra opremljena še s klimatsko napravo, za dober občutek med vožnjo pa še z radiokase-tofonom, ki pa mora biti pri višjih hitrostih dovolj glasen, da preglasi šum vetra, ki se zoprno pojavlja pri strešnih robovih. Tudi motor ni med najtišjimi, vendar pa še zdaleč ni tako glasen, da bi pokvaril dobro počutje. Pri 1836 kubičnih centimetrih gibne prostornine zmore kar spodobnih 126 konjskih moči in malce športnosti pač mora biti. Pri hitrejšem pritiskanju ali popuščanju sto- Konstruktorji so pri snovanju podvozja upoštevali kritike, ki si jih je na račun lege na cesti prislužil prejšnji model. Lantra s tem motorjem ima plinske amortizerje, ki avtomobilsko podvozje naredijo stabilnejše, tako da lantrin nos pri ostrem zavijanju ne sili več iz svoje smeri, zato pa predvsem potniki na zadnji klopi občutijo nekaj navideznega "plavanja". Testni avtomobil je bil ob vseh štirih kolutnih zavorah opremljenejše s štirikanalnim zavornim ABS sistemom, vse skupaj pa v znatni meri pripomore k sorazmerno dobnm voznim lastnostim. In zato drži, da je prenovljena lantra predvsem dinamičen avto. Namembnost družinskim prevozom ali individualnosti pa je prepuščena izbiri. Ponudba sadja in zelenjave je na vseh gorenjskih tržnicah večinoma zelo dobra, cene sezonskih pridelkov (paradižnika, češenj, jagod in breskev) pa se postopoma znižujejo. Primerjave med osrednjo kranjsko tržnico in ponudbo na osrednji ljubljanski tržnici kažejo, da so nekatere vrste sadja in zelenjave v prestolnici znatno cenejše. Kranj Ljubljana pomaranče 140 100 limone 150 120 jabolka 130 140 solata 2S0 200 krompir 160 130 paradižnik 250 150 zelje 120 100 čebula 150 140 fižol 250 300 korenje 200 150 ZAŠČITA POTROŠNIKOV PRODAJA PO POŠTI Motor: zmogljiv, z močnim glasom. TEHNIČNI PODATKI: limuzina s štirimi vrati. Motor, štirivaljni, štiritakt-ni, vrstni, nameščen spredaj, 1836 ccm, 92 KVV/126 KM, 16 ventilov, elektronski večtočkovni vbrizg goriva, katalizator, petstopenjski menjalnik, pogon na prednji kolesi. Mere: d. 4358 mm, š. 1675 mm, v. 1385 mm. Najvišja hitrost: 195 km/h (tovarna), 197 km/h (test). Poraba po ECE normativih: 6,4/8,1110,9 I neosvinče-nega 95 okt. bencina. Poraba na testu: 10,61. M. Gregorič Pred časom smo le pisali o problemih, ki se pojavljajo pri prodaji izven prodajalne. Ena izmed oblik te prodaje je tudi pošiljanje blaga po pošti. Gre za primere, ko nam določeno podjetje pošlje proizvod na dom hkrati z dopisom, da naj si stvar ogledamo in jo kasneje plačamo ali pa vrnemo pošiljatelju. Podoben primer ima tudi bralka Gorenjskega glasa, ki je po pošti prejela kitajski horoskop in se sedaj sprašuje, ali je dolina sprejeti nekaj kar sploh ni naročila. Takšen način oglaševanja po pošti pomeni ponudbo in sami se moramo odločiti ali ponudbo sprejmemo ali ne. Ponudnik nas ne more prisiliti k aktivnemu ravnanju. Če nam blago ustreza in se za nakup odločimo, predmet plačamo. S tem sklenemo pogodbo ter postanemo lastnik blaga. Če pa nam poslani proizvod ni všeč, ga nismo dolini vračati. V kolikor ga leti nazaj, ga mora priti pošiljatelj sam iskat. Neveljavna so vsaka določila da moramo blago poslati flff' zaj ali da se bo, v kolikor df> določenega roka ne sporov' mo, da blaga ne sprejmemo, štela pogodba za sklenjeno. Še ugodneje za potrošnik0 ureja to vprašanje predlog Zakona o varstvu potrošni' kov. Ta je še v zakonodajne** postopku in bo predvidort^ psrejet v drugi polovici tegf leta. V 37. členu predloga le namreč določeno, da se blago, ki ga podjetje pošlje potroši' ku in ga ta ni naročil, šteje i" darilo. Pravna pisarna ZPS Jure Markič VELA BEli-A TEL« 45-398 Avtohisa Kaposi VSE KAR NAREDIMO Ml, VOZITE VII MED PRVIMI S KRMILJENIM KATALIZATORJEM. TODA ČAS SE IZTEKA. VARČNI SE BODO ZA NAKUP ODLOČILI DO 30. JUNIJA. * ZA NJIH JE PRISPELA NOVA POŠILJKA VSEH FORDOVIH MODELOV. POSEBNA PONUDBA ZA PRAVNE OSEBE, KI SE ODLOČIJO ZA NAKUP VEČ KOT TREH AVTOMOBILOV. * S 30. junijem preneha veljati odredba o davčni olajšavi za nakup vozil z vgrajenim katalizatorjem. Pooblaščeni trgovci: Servis Bizilj, Ljubljana, 061/50-903; Servis Trzin, Mengeš, 061/721-720: Avtoservis Klemenčič, Ljubljana. 061/112-028: Avto M do o. Tržič. 064/57-208: Servis Fnlc. Lesce, 064/718-440; Mustang Radovljica, 064/714-300; Avto-mobil d.o.o., Ljubljana, 061/16-81-434; Avtousluga d o o. Ljubljana. 061/667-846; Servis Tnlar. Kranj,-064/332-711. d.oJ AVTOHIŠA KAPOSI, Ljubljana, 061/301-722; Torek, 7. junija 1994 4f 9. STRAN • GORENJSKI GLAS 1 mm ta prHt zopet seocee vreteo* > topleje. Četrto srečanje slovenskih citrarjev Ubrani zvoki na Ermanovcu Na 964 metrov visokem Ermanovcu nad Sovodnjem v Poljanski dolini je bilo v nedeljo popoldne veselo. Ob tamkajšnjem planinskem domu so se na svojem četrtem srečanju zbrali slovenski citrrji, ki so se tudi letos srečah zato, da bi se med seboj bolje spoznah in skupaj gojili slovensko ljudsko glasbo. LUNINE SPREM 0d1.de 9* len«« bo po HemMev vrtetteskam Ujele vreme sprane *.|e»|o po bo »loj sestopil eb 10. lete bo od četrtke eoprej veHkei GIMNAZIJA JESENICE Jeseniški MEGA ŽUR bo 18. junija Vstopnice so že v prodaji Še ena super prireditev se obeta v okviru akcije "V srcu nosimo Gimnazijo - pomoč Gimnaziji": prihodnjo soboto, 18. junija, bo ob 20. uri v jeseniški športni dvorani Podmeiakla MEGA ŽUR, na katerem so nastop obljubili Vlado Kreslin, Peter Lovšin, Andrej Šifrer, Mistery band, Boštjan Soklič s Cadillacom in še kdo, ki sodi na "KONCERT ZA MLADE ^0 SRCU IN PO LETIH". Od včeraj so vstopnice te naprodaj v TD Jesenice in Meridianu Jesenice, TD Kranjska Gora, TD Mojstrana, TD Bohinj in TD Radovljica, v Kompasu na Bledu in v malooglasni slulbi Gorenjskega glasa. Za pravilni odgovor na naslednje nagradno prašanjepa Vam morda žreb prinese vstopnico za jeseniški MEGA ZUR «* junija: Kateri slovenski ljudski inštrument se pogosto Pojavlja v glasbi Vlada Kreslina? Odgovor napišite na dopisnico in nam ga pošljite do srede, 8. junija - naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj ("V srcu nosimo Gimnazijo"). Odbor akcije "Pomoč Gimnaziji" je prispelipet nagrad (vstopnice za Mega iur), poleg njih pa bomo Podelili pet Glasovih poletnih majic PRVENSTVO RAMA KRANJ V ROMANJU PRIJAVNICA »ME;_ PRIIMEK: LETO ROJSTVA:__ Start: Sobota 11. junija 94 ob 10h °«tekaški stezi na Kokrici pri Kranju. Prijavnice pošljite do petka 10. junija na gADIO KRANJ x SLOVENSKI TRG 1. Štartnlne nI l JU TI 1 Največji aplavz za Kokaljeve iz Ovsiš pri Pocnartu: citre igrata sestri Tanja in Katja, harmoniko pa komaj 6 letni Matjaž. Foto M.G. Po sobotnem dežju je bilo vreme v nedeljo popoldne kot nalašč za prireditev, ki jo je kot generalni sponzor podprl tudi Gorenjski glas. Pred planinskim domom na Ermanovcu se je zbralo kar blizu petsto ljudi, kar je potrditev, da Gorenjci znamo prisluhniti ljudski glasbi in še posebej ubranim zvokom priljubljenih citer. Po uvodnih zvokih iz filma Cvetje v jeseni, ki jih je zaigral Miha Dovžan, ki ima velike zasluge, da so se citre na Slovenskem ohranile vse do danes in da imajo veliko ljubiteljev tudi med mladimi, so se pod novo zgrajenim kozolcem toplarjem zvrstili še ostali godci, ki so preigrali veliko slovenskih ljudskih, nekateri pa so igranje popestrili še s svojim petjem. Ob tem, da je na Ermanovec iz Logarske doline prišel tudi citrar Karlo Gradišnik, se nam ni potrebno bati za podmladek, saj je nastopilo precej mladih citrarjev, med najmlajšimi pa sta bila devetletna Katja Kobal in komaj šestletni Matjaž Kokalj, ki je na harmoniki spremljal svoji sestri tanj o in Katjo. Prva struna slovenskih citer Miha Dovžan V skoraj dveurnem programu se je na letošnjem srečanju, za katerega ima zagotovo največ zaslug Janez Govekar, predstavilo okoli dvajset citrarjev, obiskovalci pa so se po končanem programu pozabavali še na planinskem rajanju z ansamblom Gold iz Rogaške Slatine. • M. G. Ne vem, čemu je v tej deleli toliko jeze in togote, kadar ven plane kakšna fietna afera? Posebno taka, ki tako ali drugače odmeva tudi preko m«/a dežele na sončni strani Alp? Ze dolgo je namreč znano, da preddopustniški čas nosi s seboj vrsto takih in podobnih tnomalij. Pri tem ni nič naključnega in spontanega, ,u gre namreč za posebne sovrage, ki z določenim namenom napihnejo kakšno nedolžno afero. Recimo: čemu ravno zdaj tako široko in globoko odmeva policijski celovški rop? Roparji so res na Jako brutalen način poropali nekega Podjetnika dvomljivega slovesa, ampak ropov, čeprav policijskih, je na tem svetu vsak °an na tisoče. Avstrijsko časopisje je planilo po teh amaterčkih zelo veselo tudi zato, ker smo pred poletnimi Počitnicami. Namen je znan: le poglejte, kakšna sodrga je tam na oni strani Karavank! Tam še Policija ropa. kaj šele tapravi roparji! Pa nfenda ja ne boste nodifi tja na urlaub! Cisto enaka ie zadeva s tisto nesrečno bombo v karavanš-**W predoru! Spet pred poletjem in počitnicami! Morda je bomba res bila, morda je ni bilo, ampak na Prve strani časopisov je pa le Priromalo! Sal je pravici občanov do objektivnega informiranja res zadoščeno, če se novinarji vsevprek razpišejo o kakšnih °tarmantnih zadevah. Posledično pa za turizem ni nič Urugega kot ena katastrofa: zdaj rop, zdaj bomba, oni dan je bila Depala vas in samozaletavanje v drevo, ki ga nikoli tam ni bilo in ga ne bo...Lepo vas prosim: kdo pa bi hotel v državo, kjer imajo bombo že na meji? Nihče! Veliko bolje bi bilo, ko bi pred sezono raziskovalno novinarstvo malo zbolelo in bilo vsaj o kakšnih bombah modro tiho. Tako namreč pravijo v turizmu, ki imajo s svojega gledišča celo zelo prav - kruh Ti žagajo ministrico, ona pa stopi pred parlament, nekaj časa govori, nato pa pogleda v dvorano, vidi zdolgočasene poslanske ksihte in reče: "No - vidim, da me prav malo poslušate, zato vas ne nameravam obremenjevati. Zaključujem in vam prepuščam, da odločate o moji zamenjavi!" In kaj se zgodi? Zato, ker ministrica ne odleti, se izkaže, da slavna- Tema tedna Bombe in bombice Še tam, kjer je bila lokalna samouprava še kar, bo šlo vse v franže, ker funkcionarji odstopajo. Ta država se neizmerno trudi, da bi razstrelila še tisto, kar Je kaj vredno. je kruh, vse te naše bombe in bombice pa so v svetovnem kriminalnem merilu pravzaprav ene obrobne zadevice, čeprav doma vzdignejo toliko prahu. Saj je dovolj drugega prijetnega branja: recimo o tem, kako stoji stvar z vladno koalicijo. To so bombe! koalicija niti približno ni tako trdna kot kamen kost. Ena majava povezava, od danes do jutri, ki v parlamentu štrika po trenutnem počutju. Ali po luninih menah. Ali pa te slavne občine, kaj bo z njimi zdaj, ko je stvar kompletno padla v vodo? Nič ne bo, ker nič ne more biti. Če ga posračkaš, je pač najbolje, da si tiho. Zato je tudi parlament, ki je požegnal ta komični referendum, kar tiho. Ne bev, ne mev. Na terenu se pa terenci, ki so marsikje tako ubogljivo šli volit', sprašujejo: ja, kaj bo pa zdaj: Saj smo že enkrat rekli, kako zgleda ena majhna občina na senčni strani Alp. Tam imajo državno upravo tako pošlihtano, da ena zanesljiva gospa v svojem stanovanju na določene dneve odpre uradne ure, nakar je dosegljiva za raznorazne formalnosti, kot so podaljšana dovoljenja in podobne zadeve. Tam je lokalna samouprava pač v učinkovitosti in funkcionalnosti, ne pa v županih in občinskih svetnikih. Ne le, da je referendum požrl na milijone tolarjev, ta poguba od referenduma ima še druge razsežnosti: marsikje, kjer so kar pridno delali, so lokalni funkcionarji dobili zaušnico in - odhajajo. Še tam, kjer je od lokalne samouprave kaj bilo, je šlo v franze. Kapo dol pred tako državo, ki si tako neznosno trudi, da se razleti še tisto, kar Je! Mene ne sprašujte, kaj bo zdaj, ko se je vse razletelo! Meni se vidi tako, da bodo pod silo razmer scimprali še kakšno čudo na račun propadlega referenduma, saj volilne rezultate lahko Interpretiraš na tisoč in en način. Za katero interpretacijo se bodo odločili, je pa seveda odvisno od lune tistega dne... PRIDITE NA DEGUSTACIJO! DOŽIVITE ČISTO NOV OKUS 9.6. GROSIST ŽIVILA, PC Del., Maistrov trg 11, Kranj 10.6. SP STORZIČ - KOKRICA ena Brdo 5, Kranj 11.6. ŽIVILA - NC DRULOVKA , Drulovka 57, Kranj ti'sTro za 1t> i 51 ^ e ZADETEK U PETEK V petek se je splačalo poslušati nočni program Radia Žiri, saj je bil na sporedu "Zadetek v petek od A do Ž". Zaradi njega je skoraj pregorela telefonska napeljava, saj je bilo klicev v oddajo na stotine (ravno tako pa dopisnic s kuponi in označeno srečno črko). V prvi oddaji so najbolje ugibali polna polja: Metka Jagodic, Selca 112 (Pizzeria Dare Kranj); Ivanka Gartner, Selca 140 (Avto Markovič ŠkLoka); Martina Trurm, Gorenja vas 139/1 (Miramar trgovina); Brigita Košir, Žirovski vrh 14 (Diona Žiri); Berta Bertoncelj, Selca 119 (Intim boutique Kaja); Andrej Glavač, Jama 19, Mavčiče (Delikatesa Trava); Sonja Grabrijan, Frankovo nas.45 (Modne pletenine Vene); Saša Jemec, Klobovsova 10, ŠkLoka (Avtomobilske prevleke KOS); Janez Štanta, Puštal 92 (Foto AKI); Slavka Miklavčič, Ljubljanska 5, ŠkLoka (Knjigama DZS ŠkLoka); Francka Kavčič, Frankovo nas. 68 (Alpina Žiri). Najavljamo pa družinski ZADETEK V PETEK, ki bo prvič na sporedu v tem tednu, v petek, 10. junija. To bo družinski izobraževalni kviz, kajti letos je LETO DRUŽINE. Če želite tekmovati, prijavite se na RADIO ŽIRI - pisno ali po telefonu. Za najpogumnejše družine, ki bodo tekmovale, bomo pripravili posebna presenečenja. Vabljeni - kdor prvi pride, prvi melje; v petek od 19.30 do 22. ure na 91,2 MHz (frekvenca Radia Žiri). Pokrovitelji prve oddaje Gorenjskega glasa in Radia Žiri ZADETEK V PETEK od A do Z so bilk radio žiri TRAV A D.O.O X (JvfocCrie. !jl pCcte-nitve. #«, Tavčarjeva 7 (0«C Škofja Loka l> Tel.:064/631-217 AVTO " MARKOVIČ d.o.o. trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka teiefon.-064l620-647 fax: 622-031 Ledina center, 1. nad. levo, KoMkova 5, Ljubljana, teLMV131X24 Pasaža hotele Tmnsturist, Jhov trg 4t,Škofja Loka taLM4/621961(372) F* 1 21 2S1 BE R i yy POD JELENOVIM KLANCEM vsak dan od 12.00 oo 4M IZDELAVA AVTOMOBILSKIH PREVLEK Martin Kos Škofja Loka Vtrmaše 130 Tei.064/632-285 foto AKI ŠKOFJA LOKA MIRAMOHORIČ W.: (064) 621 778 nbata 9J00 - 12H3 DZS d.d.. TRGOVINA. 64220 Škof*) Loka. Uwtnl trg 8 tal. 064/621 270. ta*: 064/621 270 alpina JE ■»KM* IJKl»0'ri£ MIRAMAR Trgovina s tekstilom Forme 12 Škofja Loka TeL:064/632-01S Cesta talcev 1 Trgovina Šk. Loka 64220 z metrskim tel.:064/621-549 blagom in dodatki MODNO ŠIVILJSTVO GORENJSKI GLAS • 10. STRAN Torek, 7. junija 1994 Zeliščni vrt (1) Zelišča in dišavnice so nepogrešljiv sestavni del in pravi zaklad vsakega vrta. Lahko rastejo kot okras med drugimi rastlinami ali pa na posebej urejenih gredah zelenjavnega vrta. Ljudje so jih vedno zelo cenili zaradi njihove kulinarične, kozmetične ali zdravilne uporabnosti, so pa tudi zelo lepe okrasne vrtne rastline. Le redke med njimi imajo velike okrasne cvetove, zato pa ima večina zanimive liste, skoraj vse pa so dragocene zaradi vonja, od značilnega svežega po limonah, ki ga ima navadna melisa, do vonja po janežu, ki ga zaslutimo pri navadnem komarčku, ali sladkega jabolčnega parfuma pri kamilicah in težko se j"e upreti njihovemu opojnemu vonju. Z medičino napolnjeni cvetovi zelišč in dišavnice privabljajo čebele in metulje, ki s svojim pomirjajočim brenčanjem spokojnost zeliščnega vrta še dopolnjujejo. Načrtovanje zeliščnega vrta Zeliščni vrt je nekakšna mešanica okrasnega in koristnega zelenjavnega vrta. Rezultat te vzajemnosti pa so dekorativ-nost, izjemna vonj in okus 'ter poceni pridelek. Ločimo dišavnice, med katere spadajo rastline s kulinarično močjo, in zelišča, ki imajo zdravilno moč. Izbira je res velika. Med temi rastlinami so enoletnice, trajnice, zelnate rastline, grmovnice in drevesa. Od nekdaj so zelišča in dišavnice uporabljali za izboljšanje okusa jedi in za konzerviranje hrane, poleg tega pa še za zdravilne pripravke in kozmetične preparate. Njihov videz in okrasne vrednote so od nekdaj prav tako pomembni kot njihova praktična uporabnost. Zelišča doma Sveže in suhe dišavnice in zelišča lahko danes kupimo povsod, vendar pa kupljena nimajo nikoli takega vonja in okusa kot tista, ki jih naberemo v lastnem vrtu. V njihovem vonju uživamo tako v stanovanju kot na vrtu. Vežemo jih v sveže šopke ali delamo suhe aranžmaje, z njimi lahko napolnimo dišavne blazine. Po vsem svetu so dišavnice nepogrešljiv dodatek jedem. Z dodatkom dišav lahko iz preproste jedi naredimo pravo specialiteto. Tudi zdravilne in kozmetične lastnosti zelišč, ki so že od nekdaj pomembne sestavine številnih zdravilnih in lepotnih preparatov, se spet na široko uveljavljajo. Zelišča in dišavnice v kuhinji Sveže nabrane dišavnice so pomembna sestavina vsakdanjih jedi, npr. paradižnikova in bazilikina solata, majoneza s krompirjem in drobnjakom. Marsikdaj so užitni tudi dekorativni cvetovi, npr. cvetovi boreča, drobnjaka, bezga in ognjiča. Preprosto je gojenje angelike, katere stebla lahko kristaliziramo s sladkorjem, ali rožmarina, ki ga rabimo pri peki mesa. Dišeča semena ali plodove sicer lahko kupimo, vendar jih lahko tudi poceni in enostavno gojimo. Iz nekaterih zelišč, kot sta npr. navadna melisa in poprova meta, lahko pripravljamo zeliščne čaje, ki so dober nadomestek narodnih čajev in kave, predvsem pa ne vsebujejo teina in kofeina. Čaje pripravljamo iz posušenih listov, cvetov ali semen, lahko pa tudi iz svežihrastlin. Zelišča v medicini Marsikje po svetu je uporaba zdravilnih zeliščč nekaj vsakdanjega in zeliščni vrt vir zelišč za pripravo domačih zdravil za najrazličnejše bolezni. Zelena meta je npr. blag lokalni anste-tik, močno razkužilo in zdravilo proti prebavnim motnjam. Zdravilna zelišča gojijo tudi kot surovine za zdravila v farmacevtski industriji. Vseeno pa zdravljenje z zdravilnimi zelišči brez poprejšnjega posvetovanja s specialistom ni priporočljivo. Kozmetični preparati tn parfurni Številna zelišča ugodno delujejo na kožo ali na lase, zato jih dodajajo lepotilnim preparatom: rožmarin, kamilice in mento dodajajo šamponom in utrjeval-cem, timijan kot antiseptik ustnim vodam, losijonom za čiščenje kože pa ognjič in bez-govo cvetje. Vse leto lahko uživamo v prijetnem vonju diš-avnic, če jih zašijemo v blazinice ali v platnene vrečke. Sicer pa jih uporabljajo v industriji parfumov; ekstrakcija olj in esenc pa je preveč zapletena, da bi se je lotili doma. (plus slika) Gornje smo vzeli iz velike knjige o vrtnarjenju ENCIKLOPEDIJA VRTNARJENJA, ki je pravkar izšla pri SLOVENSKI KNJIGI. Domači zdravnik Bezgovo cvetje Zelo je dragoceno, ker vsebuje eterična olja in saponine in spodbuja delovanje znojnic. Zato bomo uporabili čaj iz bezgovega cvetja predvsem pri tistih prehladnih boleznih, ki se najhitreje popravijo z močnim potenjem. Ne bomo se potili zaradi vročega čaja, temveč zaradi snovi v bezgu, ki vplivajo na potenje. Zadošča že srednje topel čaj, da se pošteno spotimo. Zato se čaj iz bezgovega cvetja uspešno uporablja pri bronhitisu, kašlju, gripL oslovskem kašlju, začetni pljučnici, zdravljenju jetike, pri hudem nahodu, pa tudi pri ošpicah, škrlatinki, pri težavah z dihanjem, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi. Ocvrto bezgovo cvetje je prava pomladna poslastica. Cele kobule (brez uši) potopimo v cvrtnjakovo testo in pečemo tako, da plava v masti. Potem maščobo s cvrtja dobro odcedi-mo. Moda To imajo radi možje Naj bo za prosti čas ali za pisarno - naj bo oblečen modno, a sproščeno. Srajca daje ton. Za pisarno morda v drobnem karu z obvezno kravato, ki so to poletje pisane in bolj iščejo kombinacije barv s hlačami in sakojem. Mimogrede, hlače imajo po novem spet eleganten rob! Za prosti čas naj bo srajca sešita iz drobno potiskane viskoze, dopust pa bodo moški najraje Ereživeli v udobnih bermuda lačah, morda tudi v surovi beli barvi, kot je trend mode pri ženskem svetu, svetlem bombažnem puloverju in beli športni srajci. Za zvečer pa seveda sako, svetle barve, v kontrastu s temnejšimi hlačami in kravato. Prav je, da vemo Posušeno bezgovo cvetje Bezgovega cvetja ne nabiramo ob prometnih cestah. Oberemo ga s peclji, še preden se začne osipati. Po nekaj cvetov povežemo skupaj v šopke in obesimo v senčnem, zračnem prostoru. Posušeno cvetje zdrobimo in shranimo v zaprtih steklenih kozarcih Uporabljamo ga celo leto za čaj in kot atraktivno začimbo. UGODNO! VSE VRSTE OBRAZCEV BIRO OPREMA PRODAJA PISARNIŠKEGA MATERIALA NA NAROČILNICE ŠOLSKE POTREBŠČINE FOTOKOPIRANJE K4RLN Gregorčičeva 6, Kranj TeI.064/213-162 Turistično društvo in KS Skorja Loko organizirata vsako drugo sredo v mesecu S€J€M V ŠKOF JI LOKI S POUDARKOM NR DOMRČI IN UM€TNI OBflTI prvič 8. 6. OD 8. -19. ure no Mestnem trgu ZRNIMIVO, RRZNOVflSTNO, POC6NII Nagradno vprašanje za 3. Sobotno srečo 94, ki bo podeljena 11. junija ob 11. uri se glasi: Naštejte 3. novinarje Gorenjskega glasa I TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov Trg 2. 64000 Kranj, Tel.: (064) 213 261, 218 586 ODGOVOR: Ime in priimek: Neelov: Ji Iz šolskih klopi 'rVrrVTTTTTVVTTVVVTVTTTTVVTTT VRTILJAK0VA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Štiri od devetih skladbic, ki se potegujejo za hit Vrtiljakove lestvice, smo slišali prejšnji torek, danes ob petih pa vam bo Romana Krajnčan na kranjskem radiu osvežila spomin še na pet pesmic iz zlate skrinjice. Te so: DRETA - Mia Žnidarič SNEŽENI MOŽ - Romana Krajnčan UN GIALO IN UNA MANO - Jada Calzavara, Graziano Cugno, Davide Jannitti MOJ DINO - Sanja Mlinar NAŠ RAZRED - Anika Danes bo Romana preštela tudi vaše glasove, ki ste jih dali za prvim štirim zmagovalkam preteklih mesecev. Za naslednjih pet boste glasovali ta teden, tako da bomo prihodnji torek že dobili finalistke. KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. KVflLITfTrifl KOZMtTIKfl Z nagrajenimi dopisniki na izletu Petek - super dan V leski Gorenj ki smo okušali čokolade in rolade, v Radovljici obiskali Čebelarski muzej, v Lipnici pa prepevali, se igrali in smejali Izlet je običajno dobra stvar, če zaradi njega odpade kakšna šolska kontrolka (naj učitelji ne zamerijo) pa še toliko bolje. No, v petek smo imeli dober izlet. Sonce in dobra volja sta nas spremljala vse od jutranjega snidenja pred Gorenjskim glasom do popoldneva, ko smo se, bogatejši za nova prijateljstva, poslovili. Za uvod smo se prešteli, ugotovili, da smo skoraj vsi -tistim, ki niso prišli, je lahko žal - se obtežili z darili Petrola, sponzorja letošnjega nagradnega izleta mladih dopisnikov Gorenjskega glasa, in odkorakali v prostore, kjer se dela naš časopis. Tu smo slišali, kako časopis nastaja, videli kup raču- nalnikov in za vzorec novinarjev. Preoblečeni v majice Gorenjskega glasa smo slabo uro kasneje stopili na avtobus, ki ga je vozil prijazni šofer Ivan iz Tržiča, meti potjo intervjuvali Matjaža Zupana od Californie in skupaj zapeli Sivo pot, ki nas je mimogrede pripeljala v Lesce, pred tovarno Gorenjko. Direktor Matjaž Gmajnar nas je prijazno povabil na ogled. Videli smo pekarno kruha, stroje, v katerih se meša čokoladna masa, pakiranje čokolade, tekoči trak, s katerega so prihajale čudovite rolade, obisk v Gorenjski pa smo sklenili v jedilnici, v kateri so nas Leščani s svojimi mamljivimi izdelki. Celo na popotnico niso poz- Resni del petkove "žurke" smo začeli v Gorenjskem glasu... ... zabavnega pa v Lipnici, kjer smo bili "zvezde" vsi, najsvetter pa sta sijala Romana in Matjaž. sta0 abili. Za vse se jim iskreno zahvaljujemo. V radovljiški graščini smo se ob ogledu Čebelarskega muzeja prijetno ohladili ter se čudili nad bogastvom zbirke, po kateri nas je vodila kustosinja. Največ občudovalcev je imel živi panj z matico in s čebelami, ki so vanj pridno prinašale cvetni prah. Opoldne nas je v gostišču Krona v Lipnici čakalo kosilo. Mize so nam pogrnili zunaj, na veliki terasi pod senčniki, kjer smo nato zdržali kar nekaj debelih ur. Tu sta bila glavna califomijec Matjaž s kitaro in naša gostja Romana Krajnčan. Bog ve, koliko pesmi skupaj zapeli! Narodnih, P Q pevk, slišali smo tudi, » narodna zveni po rockovs ^ In da nam zadnjice n^ jjij preveč otrdele, smo se prej u0 na travnik, preskušali, j»*£g trden je most, skratka, dolg nam res ni bilo. eC? Kaj naj rečemo za k0"istj, Čeprav petek ni bil mt7^e smo se imeli super. Na syi>*?J-čez leto dni! • H. ie\o^ foto: G. Šinik Zahvala Izlet nagrajenih dopisnikov Gorenjskega glasa so nam polepšali: Petrol Kranj, Gorenjka Lesce, Muzeji Radovljica, gostišče Krona Lipnica, šepo-sebej pa gosta, ki sta bila z nami: pevec skupine Cali-fornia Matjaž Zupan in Romana Krajnčan. Vsem iskrena hvala za sodelovanje. OD RATEČ DO RODIN 40 LET OBRTNIŠTVA V JESENIŠKI OBČINI Obrtna zbornica Jesenice ob 40 - letnici delovanja čestita vsem svojim članom Spoštovani bralci Tokrat smo redno jeseniško prilogo Od Rateč do Rodin, ki smo jo poslali vsem gospodinjstvom v jeseniški občini, v celoti in v razširjenem obsegu posvetili pomembnemu jubileju: 40-letnici Obrtne zbornice Jesenice, ki je najstarejša obrtna zbornica v Sloveniji. Predstavljamo vam nekaj drobcev iz zgodovine jeseniškega obrtništva, obiskali pa smo tudi nekaj starejših obrtnikov, ki so obrt ohranili tudi v časih, ko oblast obrtništvu ni bila niti najmanj naklonjena, in tiste, ki nadaljujejo družinsko tradicijo in obrtnike, ki so danes uspešni podjetniki. Ne nazadnje je nekaj ob tem visokem jubileju rekla tudi "oblast": predsednica vlade, župan, sekretar občinskega sekretariata za gospodarstvo. Obenem objavljamo tudi seznam obrtnikov, ki so podprli predstavitev obrtništva ob 40-letnici. 40-LETNICA OBRTNIŠTVA V JESENIŠKI OBČINI Program praznovanja od 10. do 17. junija 1994 10. junij ob 12. ari: Otvoritev razstave obrti in podjetništva v Kosovi graščini na Jesenicah, Titova 64. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 18. ure. 13* junij ob 16« uri: Okrogla miza na temo obrti zakon in problematika obrtništva - v sejni dvorani občine Jesenice - gost g. Pavle Sedovnik iz Obrtne zbornice Slovenije 15. junij od 10. do 16* ure: Svetovalni dan Gorenjske banke v Kosovi graščini 17. junij ob 20. uri: Slavnostna akademija s kulturnim programom in podelitvijo priznanj v gledališču Tone Cufar Ob jubileju 40-letnica Obrtne zbornice Jesenice, ki je najstarejša zbornica v Sloveniji, je visok in častitljiv jubilej, ki dokazuje, da smo sedanji člani združenja nasledniki izredno aktivnih m prizadevnih nekdanjih jeseniških obrtnikov. Visok jubilej zasluži pozornost predvsem zato, ker ga praznuje združenje, v katerem so se povezo-vali člani na povsem prostovoljni osnovi in kljub preprekam in težavam vztrajali vse do danes. Vse generacije obrtnikov so se v okviru obrtniškega združenja v teh štiridesetih letih po svojih najboljših močeh trudile za povezanost obrtnikov in za uveljavljanje obrtniških interesov v družbi, ki v preteklosti obrtništvu marsikdaj ni bila naklonjena. Med številnimi aktivnostmi združenja je navsezadnje pomembno tudi to, da so se obrtniki tako v prvih začetkih obrtniškega kulturnega društva kot kasneje vedno vztrajno zavzemali za medsebojno solidarnost in humano pomoč stanovskim kolegom, ki so se znašli v težavah in so bili pomoči potrebni. Danes se Obrtna zbornica Jesenice že povezuje preko slovenske obrtne zbornice navzven in se lahko pohvali z dokaj številnimi in vplivnimi sekcijami, kot so gostinci, frizerji, avtoprevozniki. Po drugi strani pa vedno večje razumevanje za probleme obrtnikov in podjetnikov kaže občine Jesenice, saj smo s skupnim sodelovanjem Obrtne zbornice in sekretariata za gospodarstvo izdali kvaliteten katalog s prikazom vseh obrtnih dejavnosti v občini. Marsikatere težave, ki jih imajo naši člani, pa Obrtna zbornica uspešno rešuje tudi z Upravo za družbene prihodke jeseniške občine. V časih po osamosvojitvi Slovenije se je tudi obrt začela hitreje razvijati, s čimer se je vsaj demo organizirala samoza-poslenost. V tem obdobju je v občini najbolj poraslo število trgovin in ostalih storitvenih dejavnosti, najbolj pa je stagnirala kovinska predelava. Na žalost in v škodo razvoja obrtništva na Jesenicah pa nam v treh mandatnih obdobjih še ni uspelo pridobiti obrtne cone v Črni vasi na Blejski Dobravi, ker občina ni uredila lastništva z Železarno. V skupščinskih klopeh je prav zdaj nov obrtni zakon, s katerim bodo Obrtne zbornice pridobile na veljavi, saj bodo imele večje pristojnosti: izdajale bodo obrtna dovoljenja, v pristojnosti obrtnih zbornic bodo mojstrski izpiti, med drugim pa se pripravljajo teze zakona o obrtnih oddelkih in obrtnem načinu izobraževanja. Vsem sponzorjem in obrtnikom, Id so prispevali denarno pomoč za izvedbo letošnjega praznovanja se za prispevke iskreno zahvaljujem. Ob jubileju pa čestitam vsem članom naše zbornice in jih vabim na prireditve, ki smo jih pripravili ob 40-letnici Obrtne zbornice na Jesenicah. • Polde Zupančič, predsednik Obrtne zbornice Jesenice GENERALNI SPONZOR Gorenjska ^ Banka 9 d.d. Konj Skozi zgodovino obrtništva, na Jeseničan Skozi zgodovino obrtništva na Jeseničan Oblast se je trudila, da Je bilo obrtnikom vedno težko Jesenice - 40-letnica sedanje Obrtne zbornice Jesenice Je častitljiv jubilej in ob tej priložnosti smo poskušali zajeti vsaj nekaj zanimivejših drobcev zgodovine obrtniškega združevanja na Jesenicah. Ustanovili so kulturna društva, ki so bila odlična in se tako srečevali tn se pogovarjali o problemih. Obrtniki niso bili socialno zavarovani Niti za poroka svojemu delavcu niso smeli biti! Vajence so jim vedno jemali tedaj, ko je bilo največ dela. Družbenopolitične organizacije so jih vztrajno ignorirale. Tamburaški orkester Obrtno kulturnega društva Jesenice leta 1955. Zavedamo se, da je kronološki prikaz dokaj pomanjkljiv, kajti po zgodovini smo lahko brskali le po dostopnih zapisnikih, ki jih hrani Obrtna zbornica Jesenice. Obrtništvo je bilo namreč po vojni vedno trn v peti socialistični oblastem in jeseniškemu združenju se je celo zgodilo, da so imeli take težave s prostori, da jim je večina zgodovinskega gradiva po sili razmer in v zadovoljstvo oblasti strohnela v kleti jeseniškega gledališča! Članstvo pričakuje socialno zavarovanje Za povrh vsega pa zapisniki s sej ne morejo izražati resnične volje in problemov, ki so jim bili priča obrtniki po vojni. Niso smeli zapisati vsega tistega, kar so mislili in morebiti v debati na sestanku tudi rekli. Da ne bi še bolj vznejevoljili socialističnih oblastnikov, ki nikoli niso mar- ali ne kmetov, še manj pa obrtnikov! Takole so zapisali v začetku, 20. januarja leta 1954: "—nudi se nam prilika, da ustanovimo društvo medsebojne pomoči in da damo vlogo okrajni obrtni zbornici Radovljica za ustanovitev društva. Da bi se krepila medsebojna povezanost in predvsem zato, ker nimamo svojega bolnišničnega in starostnega zavarovanja. Pravico do starostne podpore imajo le onemogli člani, ki nimajo premoženja~." Tedaj se je namreč šele pripravljalo socialno zavarovanje, tega pa se je na sestanku članstvo prav zelo razveselilo. In k temu, da se organizirajo, se je pritegnil tudi socialistični sektor. V pripravljalni odbor so bili imenovani: predsednik Zdrav-ko Kavčič, podpredsednik Drago Višnar, tajnik Franc Šlibar, blagajnik Franc Vavpotič. Člani: Karal Najman, Anton Babic, r KMEČKI TURIZEM "BETEL" J PLANICA. POD GOLICO 39. 64270 JESENICE TEL.064/83-547 •domača. (čpsiCa na ncdžCjtičene. druJtBe. • poCni pe.n-z.ioni sobe. s fi&paCnico CVETLICARTIA "ZVONČEK" SITAR BRATOV RUPAR 9, JESENICE ODPRTO: 8.-18., SOBOTA 8.-12. CVETLIČARSTVO, PRODAJA SPOMINKOV, DARIL IN SREBRNEGA NAKITA Dobrodošli Rateče užitek nedotaknjene naravo TURISTIČNE INFORMACIJE K J^/\m±V_./* +386(0)64 876041 Debenjak, Kernc, Šoberl, Ste- far, Lazar, Kleindienst, Dovič, .ampič, Tič in iz državnega sektorja: Kavčič, Kopitar, Hribar, Čop. Ustanovni občni zbor je bil 12. aprila leta 1954. V enem prvih zapisnikov beremo: "...društvo ima namen organizirati sestanke strokovnega značaja, vzgajati kader v poučnih predavanjih ter gojiti veselje do obče koristnih izobraževalnih poljih - ker je ta stran najbolj pereča. Kajti mnogo se govori, kakšna je danes mladina, stvarno pa se nič ne ukrene. Društvo bo imelo veliko dela. In še to: apelirali so na članstvo, da, ko se bo razposlala anketa splošnega obrtniškega zavarovanja, naj se članstvo 100-odstotno odzove... Tamburaška kronika Prva seja iniciativnega odbora je bila v hotelu Pošta, kjer so med drugim sklenili, da se mora pripraviti obrtniška razstava ob koncu šolskega leta in veselica. (Prva obrtna razstava je bila na Jesenicah že leta 1938). In v prvih letih, tako beremo v enem izmed zapisnikov, je bilo v LOMO Jesenice 133 mojstrov, 181 pomočnikov, 157 vajencev in 52 ostalih. Članarina za mojstre je bila 35 din, za pomočnike 15 din, vajenci so bili članarine prosti. In tako so obrtniki že tedaj imeli zelo dober tamburaški orkester in zbirali za nakup inštrumentov. Imeli so odlično pevsko sekcijo, načrtovali ustanovitev zabavnega orkestra, dramskega odseka, folklorne skupine... Skratka, izjemno so bih delavni in kulturno usmerjeni, kar starejši Jeseničani še danes dobro pomnijo. O tem so tedaj pisali vsi časopisi in hvalili obrtniško kulturno društvo Jesenice, vodstvo društva pa je na številnih sestankih pozivalo -predvsem v planu dela za leto 1959, ko ie bila petletnica društva - da je treba še bolj pomnožiti sekcije. In zanimivo: Eisala se je tamburaška kronika, i je ohranjena Še danes. Avgusta leta 1955 so sklenili, da društvo prevzame obrtniški počitniški dom v Crikvenici skupaj z neporavnanimi računi. To je bil dom obrtne zbornice Radovljica in tako naj bi dom izkoriščali tudi obrtniki iz Radovljice, Bleda in Bohinjske Bistrice. "Vaše društvo nima nobenega pomena" Kot so si v prvih letih na vse mogoče načine prizadevali, da bi se lahko družili in pogovarjali o svojih problemih tako, da se kulturno udejstvujejo, tako so jih hudi časi in nerazumevanje oblasti čakali tudi kasneje. Kot je razbrati iz zapisnikov, nagajanja ni in ni bilo konca. Poročilo predsednika Ivana Capudra v šestdesetih letih izžareva vso nemoč pred vsemogočno oblastjo: "...Naše društvo je v hudih Eorodnih krčih. Najhujši pro-lem so prostori, ki jih je društvo iskalo vsepovsod, a nikjer dobilo. Probleme povzroča predvsem komunalno podjetje čistilnica Jesenice, ki društvo podi drugam. Predlaga celo, naj se društvena pisarna preseli v eno izmed čakalnic pred kopalnicami komunalnega podjetja. In komunalno podjetje je obrtnikom poslalo taksen grob dopis: ...To vaše obrtniško društvo kot kulturno društvo nima v današnji socialistični ureditvi nobenega pomena, saj je za to dovolj društev Svobode po Jesenicah!" In leta 1965 je komunalni servis tudi dosegel, da so bih obrtniki postavljeni na cesto. Material so spravili v zatohlo čumnato v kleti jeseniškega gledališča, kjer se je ves arhiv zmočil in ^o lji¥tiri TiiiitiTii PRODAJA JEANSA IN TEKSTILNIH IZDELKOV TITOVA 62, JESENICE ODPRTO OD 9.-12. IN 16.-19. JEANSZNAMKEBLUE N'GHT, SCOOP, R0MATEX tBSTINSTDD IN TUmtEM 64283 Rateče - Ranica Slovenija Tel.:00386 64-876-026 m1ur44 mpo*U Bkozi zgodovino obrtništva na Jesenicah Skozi zgodovino obrtništva na Jesenicah] uničil. In tako znani in priznani obrtniški tamburaški zbor se je tedaj tudi razbil! Obrtnik ni mogel niti za poroka! Združenje jeseniških obrtnikov je bilo ustanovljeno 14. aprila leta 1969 in tudi tedaj so predsednika občine Franceta Zvana prosili in prosili zapros-tore. Nič! Še več: ko je tedaj ob ustanovitvi izšel Gorenjski glas, je prinesel fotografijo o ustanovitvi združenja obrtnikov na Jesenicah. Časopis je ugotovil, da se ustanovnega združenja ni udeležil noben predstavnik občinskih družbenopolitičnih organizacij! Tedaj je predvsem gost na ustanovni skupščini, obrtnik Čufer iz Radovljice, podal nekaj mnenj. Kritiziral je, da žena obrtnika ne dobi nadomestila za čas porodniškega dopusta in da obrtnik niti ne more biti porok, če delavec, ki je zaposlen pri njem, najame potrošniško posojilo. Kljub svojemu premoženju obrtnik ne more biti porok svojemu delavcu! Obrtniki so imeli tudi velik prometni davek in niso mogli uvoziti ne materiala in ne rezervnih delov • pomagali so si lahko le preko stricev in tet! Obrtniki so bili tudi proti dopolnilni dejavnosti, ki izhaja iz načela, da je vsakomur treba omogočiti delo. Kakor razberemo iz zapisnikov, ki seveda pomanjkljivo sporočajo, kaj se je v resnici v nekem obdobju z obrtniki dogajalo, so bila prava nadloga tista leta, ko smo se šli samoupravo. Leta 1978 je moralo združenje samostojnih obrtnikov Jesenice pisati akcijski program, v katerem so po sili razmer pisali takole: Obrtniki smo za bratstvo in enotnost Obrtniki bomo stalno sodelovali z ustreznimi organi občinske skupščine... Sodelovali bomo in že zdaj dobro sodelujemo z davčno upravo... Poskrbeti bo treba za boljše in ustreznejše kreditne pogoje za obrt.. In ko so to napisali, so potem v poročilu o izvajanju nalog morali navesti... "da so z vsemi izredno dobro sodelovali..." Da bi bila ironija še hujša in cinizem res na vrhuncu, so se morali obrtniki tudi takole zavezati: "V dopolnilo statuta iz leta 1978 so zapisali: .... skrbeli bomo za preprečevanje dejavnosti, ki merijo na spodkopavanje temeljev socialistične samoupravne demokracije... ki merijo na razbijanje bratstva in enotnosti zoper neodvisno in ozemeljsko neokrnjenost države..." In še to: v času, ko so se črtala prejšnja obrtna kulturna društva, so se črtala tudi pravila za samopomoč, ki so jo obrtniki tako ali drugače vedno gojili in se zanjo zavzemali. Oblast se jih je na nek način tudi bala, zato je vedno našla kaj, da jim je preprečila vsako medsebojno solidarnost ali druženje. Celo s Cobiranjem humanega prispev-a ob smrti člana so imeli težave - tudi to so morali ukiniti, država pa je ustanovila sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov Slovenije. In tako je bilo lepo vse pod nadzorom! Kakšne čase so obrtniki preži vlj ah, pove še nekaj dejstev: Prvotni zakon o volitvah delegacij v samoupravne organe obrtnikov in kmetovalcev sploh ni upošteval! Šele, ko so vztrajali, so jih upoštevali kot delovne ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi dejavnosti. Leta 1970 so, denimo, razposlali obvestilo, da imajomožnost za ustanovitev obveznega zdravst- KARM RODINE 5, TEL:801-402 TOPLOTNO TEHNIČNI INŽENIRING JESENICE Predsedniki in nagrajenci Predsedniki obrtnega društva in kasneje združenja so bili Zdravko Kavčič, Ivan Capuder, Frane Vavpotič, Miro Jpavec, Jaka Spornt kolektivno predsedstvo Bizjak, Vavpotič in Jpavec, nato je bil predsednik spet Franc Vavpotič, sledil mu je Marjan Medja, danes pa je predsednik Obrtne zbornice Leopold Zupančič, Ob desetletnici združenja jeseniških obrtnikov so dobili visoka priznanja naslednji prizadevni člani Vlado Treven, Janez Jenko, Franc Vavpotič, Marjan Visnar, Ivan Capuder in Mineta Višnar. venega zavarovanja samostojni obrtniki na sistemu lastnega samoupravljanja in vodenja, ki bi bil le obrtnikom v korist.... Istega leta je predsednik Zdravko Kavčič predlagal, naj bi kazni za šušmarstvo šle v razvoj obrti. S 1. januarjem so dobili pravico do upokojitve vsi obrtniki v starosti nad 65 let in če imajo vsaj 15 let delovne dobe. Kakšno plačo so imeli? Sramotno nizko, kajti po vseh odbitkih je nekemu obrtniku ostalo le /14 din! Zanimivo pa je in po svoje tudi uganka, zakaj so bili v tistem času kozmetičarji in pedikerji oproščeni davka. Še bi lahko govorili: o tem, kako so jim v šole naenkrat in zanalašč tedaj, ko so imeli največ dela, jemali iz delavnic vse vajence, jih zmerjali z oderuhi in švercerji.. Skratka: bila je pestra, a mučna zgodovina, zgodovina nenehnih bitk z oblastjo, nenehnega ponižanja... Ne le, da oblast ni bila naklonjena, potrudila se je, da je bilo obrtnikom res težko. Zato so tisti, ki so vzdržali, lahko še toliko bolj ponosni, kot je danes lahko ponosno jeseniško združenje ali Obrtna zbornica, da prav zaradi neuk-lonjivega članstva lahko slavi pomemben jubilej - 40-letnico. SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA NAKUP KURILNEGA OLJA PETROL NAKUP NAD 1090 L • PLAČILO NA S OBROKOV 8 ČEKI BREZ OBRESTI IN BREZPLAČNIM PREVOZOM 01 NAKUPU Z GOTOVINO DOBITE PETROIAVO PRAKTIČNO DAREO! KURILNO OUE JE IZJEMNO VISOKE KAKOVOSTI Z NIŽJIM ODSTOTKOM ŽVEPLA (DO 0,3), KOT GA DOVOLJUJEJO STROGI EVROPSKI STANDARDI. NJEGOVO STRDIŠČE JE SELE PRI - 10'C POKLIČITE NAS, ŽE SEDAJ BOMO POSKRBELI, DA VAM BO JESENI IN POZIMI TOPLO! Naročila: skladišče Medvode tel.: 061/611346,611*411 bencinski oervit Radovljica I tel.: 064/ 71$ lit TRGOVINA FUSER d.o.o. Slavka Čemeta 33, KRANJSKA GORA thjfax:064881-39s P0S88M 1tyRm VO%W%A NAJSODOBNEJŠE PUNSKE PEČI DUVAL, RAČUNALNIKI DIALOG 386 IN486 DX40, VSE VRSTE TISKALNIKOV, TV. APARATI, AKUSTIKA OUELLE BELA TEHNIKA, ŠIVALNI STROJI, OVERLOCK, VODOVOD, CENTRALNO OGREVANJE, ELEKTRO MATERIAL DROBNO GOSPODINJSKI APARATI, LESTEN_ PLAČILNI POGOJI OD GOTOVINE DO 24 MESECEV KREDITA PREPRIČAJTE SE, DA JE TRGOVINA VAŠA TRGOVINA Na Jesenicah vgcVno več zasebnih, podjetij Obrtniki so orali ledino esenice - Zato, ker je vedno več zasebnih podjetij in obrtnikov, na Jesenicah načrtujejo podjetniško obrtniški center. Prihodnost je v povezovanju podjetnikov in obrtnikov. Z obrtniki in podjetniki se jeseniško gospodarstvo temeljito spreminj Mag. Vitomir Pretnar je sekretar sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo jeseniške občine in podpredsednik jeseniškega izvršnega sveta. Takole ocenjuje razvoj drobnega gospodarstva v jeseniški občini. Kakšen je razvoj drobnega gospodarstva v številkah? "Zasebna podjetja so najhitreje rastoči del jeseniškega gospodarstva. Leta 1991 je v jeseniški občini delovalo 97 podjetij z 221 zaposlenimi, naslednje leto že 166 in na koncu devetmesečja leta 1993 že 229 takih podjetij s 325 zaposlenimi. V letu 1993 je bilo v občini Jesenice 290 takih podjetij s 427 zaposlenimi. S povečanjem deleža zasebnih podjetij se hkrati povečuje tudi delež majhnih podjetij v gospodarstvu. Tako jih je bilo v letu 1993 že 314 ali 92 odstotkov. Tudi število zaposlenih pri zasebnikih narašča. Ob koncu leta 1993 je bilo v jeseniški občini pri zasebnikih zaposlenih 294 delavcev ali za 48 odstotkov več kot meseca decembra 1992." Kaj pomeni tako hitra rast malega podjetništva? "Zelo hitra rast malih podjetij pomeni po eni strani dopolnjevanje strukture jeseniškega gospodarstva, po drugi strani pa tudi nastajanje novih neodvisnih podjetij, med katerimi vsaj nekatera zagotavljajo nova delovna mesta, večjo učinkovitost, nove izdelke, uresničene inovacije in večji izvoz. Z malimi podjetji tako jeseniško gospodarstvo dobiva prilagodljivejšo strukturo, ki hkrati spreminja togost nekdanjega monostruk-turnega gospodarstva." Obrtniki so orali ledino Kaj prinaša nov obrtni zakon? "Nov obrtni zakon bo sicer prinesel nekoliko spremenjeno sliko na področju zasebnega dela. Zmanjšalo se bo število obrtnikov in povečalo število samostojnih podjetnikov, vendar to ne spremeni dejstva, da so bili ravno obrtniki tisti, ki so že pred mnogo leti orali ledino na področju drobnega gospodarstva in podjetništva." Obrtnikom tudi krediti Kako občina spodbuja razvoj drobnega gospodarstva? "Program spodbujanja razvoja malega gospodarstva od leta 1991 poteka v okviru sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo in je namenjen tudi obrtnikom. Poleg osnovnih informacij o ustanavljanju podjetij ali obrti nudimo tudi svetovanja o kreditnih možnostih. Razen tega program vsebuje še organizacijo izobraževanja, ki je usmerjeno predvsem na novosti s področja zakonodaje in daje osnovna znanja o spremembah na tem področju." Koliko kreditov iz občinskega proračuna je bilo namenjenih drobnemu gospodarstvu? "V vseh teh letih so bila iz občinskega proračuna namenje- Marko Robič 64282 Gozd Martuljek, Zgornje Rute 51, Tel.: 386 (O) 64 88 01 26_ na sredstva v obliki kreditov za pospeševanje razvoja tega področja. Letos so bila ta sredstva ob sodelovanju z bankami še povečana in obsegajo skupaj 35 milijonov 700 tisoč tolarjev. Nekaj sredstev v višini 2 milijona m 200 tisoč tolarjev pa je namenjeno samo projektom s področja turizma. Razlog za sodelovanje z bankami je predvsem v hitrem in kvalitetnem bančnem servisu in v potrebah po večji kreditni masi, ki jo s dobili na enem mestu čimbolj popolno informacijo o vsem, kar jih zanima. Z razvojem dejavnosti občinskega podjetniško obrtniškega centra in z državno podporo tej dejavnosti ter povečanim povpraševanjem in z intenzivnim vključevanjem Obrtne zbornice Jesenice v podjetniško pospeševalno dejavnost, se je pokazala potreba po prostorski povezavi vseh institucij, ki se v občini ukvarjajo s podjetniško pospeševalno dejavnostjo. Povezovanje prinaša vrsto pozitivnih učinkov tako za posamezne institucije kot za porabnike teh storitev. Center naj bi zagotovil celovito ponudbo informacij in svetovalnih storitev tako za sedanje kot prihodnje obrtnike. V prihodnje bo področje obrti in podjetništva tisto, ld se bo najhitreje razvijalo in bo potrebovalo več znanja in in- Obrati jeseniške Železarne bodo kmalu opuščeni, občina se industrijsko spreminja in spodbuja malo podjetništvo in obrtništvo. - Foto: Janez Pelko prejšnjim načinom kreditiranja ni bilo mogoče zagotoviti. Prihodnost je v povezovanju In kje lahko obrtniki ali samostojni podjetniki dobijo vse informacije? "Za letos načrtujemo adaptacijo prostorov za potrebe podjetniško obrtniškega centra, v katerem bi sedanji in prihodnji obrtniki in podjetniki formacij. Zanesljivo lahko prispeva pomemben delež k izboljšanju sedanjih gospodarskih razmer. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi neformalnim oblikam organiziranja, kot so na primer podjetniški klubi. Tako Obrtna zbornica kot ostale oblike organiziranja imajo namreč najmanj eno skupno lastnost: podjetniki in obrtniki lahko dosežejo bistveno več, če se med seboj povežejo in sodelujejo." TISKARNA Ljubljanska 56. KNJIGOVEZNICA telefon: (064) 715 -863 RADOVLJICA P.O. fax: (064) 715-864 PODJETNIKOM, OBRTNIKOM IN OBČANOM NUDIMO -tiskanje publikacij: knjig, brošur, časopisov, revij, katalogov -tiskanje: dopisov, obrazcev, blokov, nalepk; vizitk, razglednic, letakov, plakatov, vstopnic... - izdelujemo tudi vrečke, papirnate, piastlftcfr< koledarje, mape, škatle, kuverte... »opravljamo storitve broširanja, kasiranja, vez dotiska In rezanja. Janez Jenko - priznan izumitelj Zajfrsalko srebrna me v Bruslju Janeza Jenka, ki je že dolga leta eden izmed najbolj aktivnih obrtnikov v združenju, danes predstavljamo po njegovem delu - izumiteljstvu, za katerega je dobil vrsto uglednih priznanj doma in na tujem. Janez Jenko je z obrtjo začel leta 1963 - z izdelavo dežnikov in z brušenjem gospodinjskih, frizerskih in mesarskih orodij. V njegov delokrog sodi tudi brušenje drsalk. Prav pri tem delu je Kostal vrhunski strokovnjak, saj rusi drsalke svetovno znanim drsalcem umetniškega drsanja, kar pričajo številne pisne zahvale. Kot uradni brusilec je brusil drsalke na številnih evropskih in svetovnih prvenstvih ter na olimpiadi leta 1984. Ob svojem strokovnem delu je prišel do prav 70 let frizerskega salona Rakovec Domači delali v frizeriji kar 187 let! Na srečo susmarji ne morejo do kvalitetnih preparato Janez Rakovec nadaljuje staro družinsko frizersko tradicijo na Jesenicah, saj je letos častitljivih 70 let, odkar je oče Ivan dobil učno spričevalo in odprl frizerski salon. Janez Rakovec, njegov sin, ima danes lep salon na Jesenicah, že dvajset let vodi sekcijo jeseniških frizerjev pri Obrtni zbornici Jesenice. Takole pravi* "Začetki našega frizerskega obrata segajo v davno leto 1924 - to se pravi, da je letos 70 let frizerije Rakovec Takrat je namreč oče začel kot poslovodja opravljati frizersko obrt v Tržiču. Kasneje se je preselil na Jesenice in v letu 1932 prijavil frizerstvo pri tedanji občini Jesenice in tako je frizerski salon nepretrgoma odprt - vse do danes. Smo prava frizerska družina, v kateri je bil ustanovitelj moj pokojni oče. V delavnici so od domačih delali mama in sestra, zdaj pa delava z mojo ženo, zaposlena Je tudi hčerka in pomočnik. Zanimive so tudi številke: domači smo prebili v frizeriji kar 187 let! Življenje je bilo pač posvečeno samo delu. V naši delavnici se je od začetka do danes izučilo kar precej dobrih delavcev in nekateri še delajo, nekateri pa se že ozirajo k upokojitvi. Sam sem začel z ukom pri mojem očetu leta 1953, po opravljenem izpitu za pomočnika sem opravil tudi mojstrski izpit. Za opravljanje tega dela pa je potrebno kar precej fizične pripravljenosti, ki si jo nabiramo s plavanjem, telovadbo in planinstvom. Želim si, da bi mojo obrt nadaljevala hči in zet in bila poklicno uspešna." Zanimivo je učno spričevalo, ki ga je leta 1924 prejel oče Janeza Rakovca, Ivan Rakovec Takole se glasi: "Zadruga brivcev, frizerjev in iasničarjev v Ljubljani podeljuje učno spričevalo Janezu Rakovcu, ki se je pri Karlu Depoliju v Kranju v štirih letih izučil frizerskega in lasni-carskega obrta ter si pridobil Kotrebnih vednosti tako, da je il zaradi tega obrtu oproščen m pripoznan pomočnikom..." revolucionarnega odkritja - nove drsne oloskve pri drsalkah za umetniško drsanje in hokej. Nova drsna ploskev je prinesla v tehniko vrhunskega drsanja večjo varnost, zanesljivost pri zavojih, večjo hitrost in močnejše odrive. Drsalko je patentno zaščitil v Kanadi, ZDA, Veliki Britaniji in v bivši Jugoslaviji. Podelili so mu listino o YU modelu in leta 1989 patentno listino, ki mu jo je dodelil angleški patentni urad. Ker je njegov izum resnično revolucionarno odkritje, je o njem pisala vsa svetovna literatura, kot so švedski strokovni priročnik za drsanje, evropska revija za področje drsanja PIR-OUETTE, evropska strokovna revija profesionalne federacije EPSA - NEVVS, avstrijska strokovna revija HALLER - PRO-DUCKT NEVVS, poleg tega pa so bile o tem obveščene vse svetovne nacionalne federacije v okviru mednarodne federacije za drsanje ISU. Janez Jenko je dobil za svoj izum 3. nagrado na celjskem sejmu obrti, RTV Ljubljana ga je v letu 1988 razglasila za inovatorja leta, prejel je nagrado za izume iz sklada Borisa Kidriča, zlati znak mu je podelilo domače društvo DIATI, leta 1991 pa je prejel na svetovni razstavi patentov v Bruslju srebrno medaljo EUREKA. Ta medalja sodi med prve osvojene mednarodne medalje in priznanja za mlado državo Slovenije na EUREKI. PROIZVODNJA IN OPREMA ŽIČNIC KLJUČAVNIČARSTVO ANDREJ BIZJAK LEDINE 5, KR. GORA TEL.: FAX: 064/88 30 35 DE LAVN ICA:064/88 13 84 64260 BLED, LJUBLJANSKA 8. fAX./TEL: 064/741 220 ■ . v , Privat. i \t~)7ft VilKPM 64260 BLAED, Kajuhova 11 1 Ju^° TEL:064/741 780 MENJALNICA & EXCHANGE FINANČNI INŽENIRING 3 Elektrorilk! mikroračunalniki d.o.o. C. železarjev 7, SLO - 64270 Jesenice, Tel.: 3BM: (064) 861 - 444 Velika izbira Računalniške opreme po konkurenčnih cenah osebni računalniki, tiskalniki EPSON, programi telefaksi in fotokopirni stroji CANON zanesljiv servis za vso opremo zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. Titova 53/b/tel. 861-081 Najstarejši orjririiVs. v T5Lrari.J&Yxi Gori Je Jože Biz^a\t Bridki spomini na učna leta Kranjska Gora - Jože Bizjak je že leta 1939 odprl ključavničarsko delavnico v Kranjski Gori. Izučil je šestnajst ključavničarskih vajencev. Če bi današnji vajenci opravili toliko vajenskih ur, kot jih je Jože Bizjak, bi se morali učiti kar deset let. Od jutra do ečera v delavnici, nato pa do desetih zvečer še v pomoč h kovač Danes 88-letni Jože Bizjak, ključavničar iz Kranjske Gore, je zanesljivo med najstarejšimi jeseniškimi obrtniki. Zanimiv, zgovoren in simpatičen sogovornik, z izvrstnim spominom in smislom za humor. Vse življenje je moral delati, še posebej bridki pa so njegovi spomini na njegova učna leta. Jože Bizjak, ki se je rodil v Bači pri Podbrdu, a domala vse življenje preživel na Jesenicah in v Kranjski Gori, med drugim pravi: Obupna povojna leta "Prav natančno se spominjam: svojo delavnico sem odprl v Kranjski Gori 17. aprila leta 1939 in v začetku je bilo kar težko. Bila so dela predvsem pri vzdrževanju vodovoda, serijske izdelave ni bilo. Tedaj, v stari Jugoslaviji obrtniki ruti nismo imeli toliko dajatev - vsaj za mojo obrt jih ni bilo. Po vojni pa je bilo, resnici na ljubo -obupno. Včasih sem se pogovarjal z obrtniki v Trbižu in bilo je tako, da so obrtniki v sosednji Italiji plačevali državi bistveno manj. Toliko, recimo, kot sem sam plačal eno akontacijo, jo je obrtnik pri sosedih v celem letu! Pozneje sem dobil prav lepo ponudbo, da bi kot mojster ostal v Kočevju, a sem se zaradi družine vrnil v Kranjsko Goro. Ko so naši vrh heroji, osvoboditelji, prihajali iz vojne, so se nekateri oglasili tudi v moji delavnici. Se danes se spominjam, da so bili izredno vzvišeni in so kar vse hoteli imeti zastonj... Dela pa je bilo vedno ogromno, v moji delavnici se je delalo tudi ponoči: vse! Predvsem pa razna smučarska popravila. Zvečer so prinesli v popravilo, zjutraj so stranke smuči že dobile. Leta 1973 sem se upokojil - ker sem vedno plačeval kar visoke dajatve v pokojninski sklad, se zaradi pokojnine ravno ne morem pritoževati. Na Mampul" je udaril, pa smo vstafl Ključavničarske obrti sem se začel učiti leta 1923, pri Smajd- " SpagettOHaus" QostiCna "Sinčka" Naselje Slavka Čemela 31, Tel./Fax: 064/883 • 585, «4280 KRANJSKA GORA 4 liittllki IN k m :i ii auaim Sp. Plavž 14.64270 Jesenice družba za nakup ► tel.:81 -742 in 861 -434 in prodalo fax.:81-370 SKRBIMO ZA KVALITETNO OSKRBO S SVEŽIM MESOM IN MESNIMI IZDELKI V poslovalnicah na Jesenicah: Titova45a tel.:81450 TavčarjevaS, tel.:81854 Titova 31 tel.: 81452 Žirovnica Za, tel.: 801038 Titova21 tržnica tel.:81463 Borovika 89 Kr. Gora tel.: 881416 Svetinova 8b Kor. Bela tel.: 83 594 Triglavska5. Mojstrana tel.:891052 Jože Bizjak nek' na Jesenicah. Na svojo učno dobo pa imam zares bridke spomine! Pri mojstru smo bili na hrani in na stanovanju, a vseeno smo morali vedno doplačevatL Spominjam se, da so bili poleg drugih vajencev pri tem obrtniku trije fantje iz Rateč: eden je bil tedaj izračunal, da mora za uk toliko doplačevati, da bi lahko mirno in dostojno študiral v Ljubljani. Seveda je bilo doplačilo tudi v raznih kmetijskih pridelkih, krompirju, zelju«. Fantje, bilo nas je okoli 24 vajencev - sam sem bil sedem let pri tistihiši, kar pomeni, da sem delal toliko ur, kot da bi se danes nekdo deset let moral samo priučevati - smo res "gor plačali". Delati smo morali od sedmih zjutraj do sedmih zvečer: vsak je dobro vedel, kaj mora tisti dan postoriti in nič čudnega ni bilo, če smo morali pomagati tudi pri hišnih delih v mojstrovi hiši. A to še ni bilo dovolj. Ker nas je potreboval neki kovač iz tovarne, smo poleg dela v delavnici delali še pri njem. Še njemu smo morali pomagat! Od sedme ure zvečer do devetih ali še dlje smo vajenci delali tudi pri tistem kovaču. Od velike noči do vseh svetov nismo bili nobene nedelje prosti. Ko je, denimo, potrgalo železniške tire v Podnartu, smo kar na hitro in čimprej morali skovati kar 360 špic za pilote! Ko je prišel v delavnico tisti kovač, je kar s kladivom potrkal po nakovalu, "na ampuš" je udaril - in nič rekel! Vsi smo vedeli, da je treba vstati! Nihče ni nič spraševal - delalo se je od jutra do večera. Ko smo delali izpit, smo ga morali napraviti pri zadrugi na Bledu - en sVoj izdelek smo morali prinesti, da so ga ocenili. Upam, da sam nisem bil tako strog z mojimi vajenci. Pri meni se jih je izučilo šestnajst vajencev in pomočnikov. Za menoj je poprijel za obrt sin, ki pa je na žalost že pokojni, zdaj nadaljujejo vnu- Jože Bizjak, najstarejši obrtnik v Kranjski Gori, preživlja svoja leta mirno in spokojno. Še vedno je dokaj trdnega zdravja in se vedno rad pok-ramlja z domačini, ki jih sreča v Kranjski Gori. Domačini pa radi spregovorijo z njim, kajti Jože Bizjak velja za izredno dobrega ključavničarja in za pokončnega moža in prijetnega sogovornika. Atelje Rozman v Smokuču Nejevolja zaradi birokratskih postopkov Smokuč - Podjetnik Janez Rozman je začel s kovinsko galanterijo, danes pa vsa družina dela v računalniško opremljenem ateljeju v domači hiši. V stanovanjskem naselju niso dovolili obrtne dejavnosti Kar deset let se je podjetnik Janez Rozman iz Smokuča ukvarjal s popoldansko obrtjo - s kovinsko galanterijo. Ko pa je spoznal, da kovinska galanterija nima prihodnosti, se je ob preselitvi v novo stanovanjsko družinsko hišo v Smokuču odločil, da začne s povsem novo dejavnostjo. Prav koraižno in s pomočjo žene in dveh sinov so začeli s propagandno dejavnostjo, računalniškim inženiringom, proizvodnjo in marketingom, sito- tiskom, izdelovanjem napisov in tabel. Naštejmo le nekaj novosti iz bogate ponudbe: izdelava kasetnih svetlobnih tabel po želenih dimenzijah, izdelava ogrodij in nosilnih sistemov za vse vrste tabel, montaža označevalnih sistemov na terenu in nove, lahke in enostavne variante sistemov napisnih tabel in panojev. Lepo in sodobno so uredili spodnje prostore stanovanjske hiše in zdaj so v podjetju, ki se imenuje Atelje Rozman, zaposleni vsi. Obrtnik Primožič z Javornika Od delavnice do salona avornik - Ze davnega leta 1930 so pri Primožičevih na Javorniku odprli mehanično delavnico. Novih sedem delovnih mest. Pri Primožičevih je vsako leto nekaj novega - od delavnice do sodobne računalniške opreme Med tistimi, ki so člani Obrtne zbornice Jesenice in ki kot mladi in perspektivni obrtniki nadaljujejo družinsko obrt, je nedvomno tudi Peter Primožič z Javornika. Peter Primožič skupaj z ženo opravlja dejavnost servisa in prodaje vozil Renault, ob salonu in servisu pa ima ličarsko in kleparsko delavnico. Petru je obrt prepustil njegov oče Jože, ki je na Javorniku začel z mehanično delavnico že davnega leta 1930. Njegovi potomci še danes hranijo učno pismo, ki potrjuje, da je Jože opravil izpit in uk, in da je sposoben opravljati obrt. Oce se je bil tedaj izučil rokodelskih in sorodnih obrti. Peter je nadaljeval - v začetku je imel le servis, sčasoma pa je zrasla na Javorniku Si carska m kleparska delavnica in zadnja leta tudi nadvse uspešna proda- ja vozil Renault. K Primožiču prihajajo ne le Jeseničani in okoličani, ampak kupci in stranke z vse Gorenjske. Peter Primožič kot sposoben podjetnik zaposluje danes do sedem ljudi in ima več učencev na praksi. Pri Primožiču se dobro zavedajo, da brez nenehnega izobraževanja ne gre - zato se pri njih zaposleni redno izobražujejo in usposabljajo, obiskujejo tečaje. Kadarkoli se na tržišču pojavi avtomobil nove znamke in izdelave, je tečaj nujen. Zato Primožičevi tudi slovijo po kvalitetnih mehaničnih in li-čarskih storitvah. Vsako leto je kaj novega - v preteklosti so širili delavnico, zdaj so uvedli sodobno računalniško opremo. Dela jim nikoh ne zmanjka - kar priča, da se mehanična obrt na Javorniku nadaljuje in da so mladi sposobni prisluhniti sedanjemu Času in njegovim vedno večjim izzivom in potrebam. O* V.Kejžarja 29 64270 Jesenice Tel.: 064/81405 BISTRO Jesenke tel: 064 85-071 Družinsko podjetje! Vendar pa pot do danes uspešnega družinskega podjetja sploh ni bila lahka. Takole pripoveduje Janez Rozmant"Kovinska galanterija, s katero sem se najprej ukvarjal, je počasi in na splošno usihala, zato se je bilo treba preusmeriti. Tudi oba sinova, ki sta se izobraževala za poklic v kovinski dejavnosti, sta bila brez službe, obenem pa sta oba imela veselje do novih znanj, predvsem do računalniškega znan- i" a. Sam sem si tudi ob dem pri novinski galanteriji poškodoval hrbtenico - res ni bilo druge izbire, kot da začnemo nekaj novega. Ob tem, da smo se morali vsi in se še danes moramo pri grafični dejavnosti nenehno izobraževati, je bilo največ težav s pridobivanjem dokumentacije. Mislim, da so ne le zame, ampak za vse podjetnike ali obrtnike birokratski mlini preveč neusmiljeni: papir na papir, da sploh kam prideš, če lahko kam prideš. Predvsem so precejšnje težave zaradi tega, ker zahtevajo primerno šolsko izobrazbo in se mora vsaj eden, ki dela v delavnici, usposobiti, medtem ko nosilcu posla tega ni treba. Naslednja težava, ki jo danes Eznajo vsi obrtniki in podjetni-. je velika finančna nedisciplina. Sam vložiš ves material, znanje in delo, domala nikoli pa v dogovorjenem roku tudi plačila. Materiali so v teh dejavnosti za povrh vsega še uvoženi in moraš takoj plačati. Material se plačuje po predračunu, medtem ko moramo sami za izdelke odobriti odlog plačila. To jeza-čaran krog, še posebej, ker ne sodimo med tiste obrtnike, ki dobivajo plačilo v gotovini. Razen tega smo imeli pri začetku uveljavljanja našega podjetja še eno težavo: ker je obrt v stanovanjski hiši in v strnjenem naselju, nam v začetku niso dovolili, češ da se v naselju obrtna dejavnost ne more opravljati. A smo vztrajali in tako imamo danes dejavnost, ki je po opremi med najbolj sodobnimi na Gorenjskem. Pomagali pa smo si tudi s kreditom za obratna sredstva pri Ljubljanski banki. Z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da je danes vsaj na občini veliko več razumevanja za drobno gospodarstvo in upamo, da bo tako tudi v prihodnje..." veletrgovina bled, p.o. telefon: n.c. (064) 741-441 fax: 77-540 INTEGRAL JESENICE p.o., Avtobusni promet, delavnice in turizem, Jesenice, Titova 67, tel.: 064/81-881,861-176, fax:064/85 042 Jože rvotnUs. iz KxaxYjsVte Gore Nekdaj gostilna, danes hotel Kranjska Gora - Gostinec Jože Kotnik je že nekoč zagovarjal stališče, da gostinska in turistična prihodnost ni v hotelih, ampak družinskih gostiščih. Gost ne sme biti nikoli razočaran Gostilničar in hotelir Jože Kotnik iz Kranjske Gore je v minulih dvajsetih letih temeljito obnovil eno najstarejših kranjskogorskih gostiln. Že pred devetdesetimi leti, leta 1902, je bila v hiši gostilna, pekarija in trgovina. Zanimivo je, da tudi kranjskogorsko turistično društvo praznuje letos enak častitljiv jubilej -90-letnico. "Hiša je res prava kranjskogorska gostilna, v njej sta bih pred desetletji tudi pekarija in trgovina. V vojnih letih je bila zaprta, pred dvajsetimi leti pa je doživela temeljito prenovo," pravi Jože Kotnik. "Pet let po otvoritvi smo začeli oddajati sobe, pred trinajstimi leti smo odprli pizzerijo in lani vrnili v hišo tudi trgovino. Tako bo svojo 90-letmco pričakala popolnoma obnovljena: z restavracijo, pizzerijo, trgovino in s sodobnimi in komfortnimi sobami. Ker je moderna in ker ustreza vsem zahtevnim standardom, se je tudi lahko preimenovala v hotel Kotnik." Jože Kotnik, ki je začel kot fostinec na Bledu in kasneje ot obrtnik - zasebnik je vztrajno izpopolnjeval gostinsko ponudbo v Kranjski Gori. Že nekdaj pa je imel popolnoma drugačne poglede na razvoj gostinstva in turizma. Ko so se gradili veliki hoteli, je opozarjal, da v Sloveniji množični turizem, predvsem pa veliki gostinski objekti nimajo perspektive. Že zato ne, ker so turistični trendi na sosednjem Koroškem že tedaj šli povsem v nasportno smer: v male družinske hotele in penzione. Gostje so se začeli izogibati velikih in neosebnih hotelov in iskali mirne domače penzione, ki so jih vodili lastniki s svojimi domačimi. In tako si je doma sam prizadeval, da bi ugodil zahtevam gosta: s kvaliteto, ki nikoli ne sme zatajiti in v ambientu, ki je prijazen in domač. Jože Kotnik je bil tudi vedno zelo aktiven v obrtnem združenju. Od vsega začetka je bil član sekcije za gostinstvo 90 - USTNICA TURISTIČNEGA DRUŠTVA kramskagora emona 9,ob,o^ Trave! agency Koroška 6, SLO - 64280 Kranjska gora Tel.:+38 (0)64 881055 Fax: +38(0) 64881 979 GENERALNI SPONZOR Gorenjska ^Banka 9 « dri KfAni in turizem, član nadzornega odbora območne sekcije za gostinstvo in turizem, zdaj pa je postal član izvršnega sveta Obrtne zbornice Slovenije za gostinstvo in turizem. Sam pravi, da je precej sodeloval pri organizaciji športnih tekmovanj, ki so jih prirejali obrtniki in njihovo združenje. Kakšne prednosti ima v gostinstvu družinski penzion ali družinski hotel? "Vedno sem bil prepričan, da je prihodnost slovenskega turizma v družinskih objektih - penzionih, hotelih. Turizem je izredno občutljivo področje, saj na turistični obisk vplivajo tako politične razmere, promet in ne nazadnje celo vreme. In v objektu, kjer dela vsa družina, se naspre-membe, kakršnekoli že so, veliko lažje prilagajaš kot v velikem hotelskem kompleksa. Ti postanejo ob hudih pretresih kar nekako ohromi-jeni, kar je povsem razumljivo." In počutje gosta je v domačem okolju, daleč od velikih in brezosebnih hotelskih restavracij, najbrž tudi drugačno. "Ko se za delo doma odloči vsa družina, se družinska vez nadaljuje. Šola že daje osnovno izobrazbo, vendar če je mladim gostinstvo nekako v krvi že zato, ker doma živijo v takem okolja, se veliko lažje prenašajo šege in navade, po katerih je, recimo, gostilna poznana. V domači gostilni se veliko lažje praznujejo določeni praznični dnevi" K vam zahaja izredno veliko gostov. Ko je Kranjska Gora prazna, je vaš hotel zanesljivo poln. Kaj mislite -kaj goste najbolj pritegne? "Če si v družinskem hotelu, potem se izdatno zmanjša razkorak med obljubljeno storitvijo in tem, kar potem res dobiš. V takem objektu dobiš, kar tudi pričakuješ. Gostinec se mora vedno zavedati, da gost, ki odhaja na počitnice, odhaja z velikim pričakovanjem. Če tega ne izpolniš, ga izgubiš. Kranjska Gora pa je značilen primer, kako se da dvigniti kvaliteto na evropsko raven in s tem firidobiti goste iz Avstrije in talije." Dobro. Tudi drugi imajo domače gostilne, pa niso tako polne. Zakaj? "Mnoge domače gostilne zaradi prehitrih sprememb in uvajanjem nove ponudbe, pizz, denimo, hudo grešijo. S tem uničijo dušo svoje gostilne. Po drugi strani pa se nekateri prehitro zadovoljijo s tem, kar imajo, se ne izpopolnjujejo, ne strokovno in ne nabavljajo nove opreme..." PENZION LIPA A PIZZERIJA IS TAVERNA 64280 KRANJSKA GORA Koroška 14 tel., fax: +386 (O) 64 881 - 101 NIKOLA FEKKOLIČ l!ov43 Janja nadaljuje družinsko tradicijo Rateče - Planica - Dobra in gostoljubna gostilna pri Žerjavu v Ratečah. Predniki so odprli gostilno že davnega leta 1912. Gostinski računi še iz časov Avstro-Ogrske Janja in Branko Dolhar danes zelo uspešno vodita zna- no in eno najstarejših gostiln v Zgornjesavski dolini - Gostilno pri Žerjavu sredi Rateč. Janja Dolhar pravi: "Naša gostilna ima res dolgoletno tradicijo, saj sta se z gostinstvom začela ukvarjati že stara mama in stari ata • Neža in Alojzij Žerjav. Prve račune imam še danes shranjene in so še iz avstroogrških časov, natančneje iz leta 1917. Nekateri celo pravijo, da sta z gostinstvom začela že davnega leta 1912. Med drugo svetovno vojno so jima fašisti gostilno zaprli. Po vojni pa jo je spet odpri moj oče Emil Žerjav, ki se mu je leta 1953 pridružila tudi moja mama Jerca Žerjav. Gostilna pri Žerjavu v Ratečah je zanesljivo ena najstarejših domačih gostiln v Zgornjesavski dolini Dolga leta za šivalnim strojem Krasna leta, ko sva šivali poročne obleke esemce - Marta in Frančiška Dovič z Jesenic se najraje spominjata let, ko sta veliko šivali. Obrtniki, ki so imeli le ročno obrt, niso nikoli obogateli Pravi Jeseničani ju zanesljivo poznajo, dolgoletni šivilji, ki danes živita bolj odmaknjeno in mirno družinsko življenje: Marta in Frančiška Dovič z Jesenic sta danes že nekoliko v letih - Marta je stara 87 let, Frančiška pa nekaj let manj. Ko smo prebirali zgodovino obrtništva na Jesenicah, se je med tistimi, ki so bili dejavni obrtniki že prva leta, večkrat omenjala tudi Marta Dovič, priznana jeseniška šivilja, ki se je redno udeleževala sestankov in srečanj jeseniških obrtnikov. Pri delu za šivalnim strojem pa ji je vsa leta zvesto pomagala tudi sestra. Najbolj se sestri, šivilji, ki vse življenje živita skupaj in se prav .dobro razumeta, spominjata tistih let, ko je bilo zares veliko dela in ko še ni bilo toliko šiviljske in krojaške konkurence. Tedaj sta sešili zelo veliko poročnih oblek, tudi takih, zahtevnih, z vlečkami! Da sta bili obe pravi mojstrici, so dokazale stranke: od vsepovsod z Gorenjskega so hodile in ko nista več šivali poročnih oblek, so bodoče mlade neveste še vedno prihajale in prosile, da jim sešijeta belo obleko! A za dobrimi časi, ko sta bili domala noč in dan za šivalnim strojem, so prišla huda leta, ko je Fani morala v tovarno, da se je lahko preživljala. Tedaj je bilo namreč konkurence vedno več, rasli so šiviljski obrati, prihajala je tudi konfekcija. Zdaj, v pokoju, se radi spominjata lepih dni, pa tudi težkih časov, ki so pokopali marsikaterega obrtnika.S tako prijetnima ženičkama kot sta Doviče-vi je prijetno kramljati. In kot najstarejšima jeseniškima šiviljama jima želimo še veliko zdravja! Po vojni so vse obrtnike, tudi Kstilničarje, pestili zelo hudi vid, ki jih Žerjavova nista zmogla in sta morala gostilno zapreti. Nekaj let je bila tako gostilna zaprta. Leta 1966 pa se je Žerjavova gostilna odprla - domači, družinski člani smo potem delali v njej in bila je družinska gostilna. V njej sva bili zaposleni s sestro, delal je oče, mama in moj mož. Po očetovi smrti gostilno vodim sama s pomočjo svoje družine, zaposlenih pa imamo še sedem uslužbencev. Mislim, da se bo družinska gostinska tradicija Žerjavovih nadaljevala, saj si tako želita tudi oba sinova. Vsekakor bomo obdržali tudi stil, po katerem je gostilna znana. To je domačnost, domača oprema in obilna ponudba tudi domačih, gorenjskih in slovenskih specialitet. Ljudje tako domačnost potrebujejo m se zaradi tega radi ustavljajo v naši gostilni. Razen restavracije in točilnice smo povsem na novo adaptirali in lepo uredili tudi nove sobe, v katerih imamo dvajset ležišč. Zelo radi pa k nam prihajajo predvsem športni delavci m športniki pa tudi kulturne in politične osebnosti. V spominski knjigi, ki jo hranimo, je veliko podpisov športnih, kulturnih in političnih osebnosti.-" TRGOVINA klas DOBRODOŠLI V TRGOVINI PRIJAZNIH LJUDI IN DOSTOPNIH CEN Cesta talcev 19a, 64270 Jesenice Tel 064/861-520 SE PRIPOROČAMO I i P^OPPC?wLJ f ON TRASI FOTO -VIDEO 4 Klemen čebuli, tel.:{064)81 -883 Titova 4a, 64270 Jesenice FOTOGRAFIJE IZ VAŠEGA FILMA GOTOVE V 1 URI ■ Studio POLAROID EXPRESS -slik« za dokument« v 3 minutah ■ Povečav«, preslikave, poročna, portretna fotografija ■ Reklamna, industrijska fotografija, prospekti IVM- ssn»m«va s (val formati), Izposoja... mjH TITOVA 53. JESENICE mj TEL.: S 2*77 LM tJF NAJVEČJA IZBIRA boutiuepetica CENE ZA VSAK ZEP CVETLIČARNA KAUŠNIK ODPRTO NON STOP 8-18 TITOVA 22 A. •mm momlmmmim JESENICE. mti uswi nmmtmm, nmom TEL.:81 -738 immiimmmu SCVEU3 slovenske železarne «J" ŽELEZARNA JESENICE (FU PROAA SŽ ŽJ Fl PROM d.o.o. Cesta železarjev 8 64270 Jesenice Mizarstvo Treven Tradicija tapetništva Pomočniki niso bili zavarovani Tapetništvo mlađih ni zanimalo ado Treven je moral leta za pokojninoBV tapetništvu je dolga leta imel prednost dokupiti. Spet se vrača masivno pohištvo. Jdružbeni sekto Delal pri očetu in veliko tudi predaval Vlado Treven z Javornika je podedoval mizarsko delavnico od svojega očeta, Venclja Trevna, ki se ga številni starejši domačini prav dobro spominjajo. "Tradicija mizarstva se je pri nas ohranila • oče je na Javorniku začel z mizarstvom leta 1928 • delavnico pa sem od očeta prevzel leta 1951, ko sem prišel s služenja vojaškega roka. Leta 1968 se je oče upokojil. Oče se je izučil za mizarja pri Vengarju na Koroški Beli, kot pomočnik pa je delal v Ljubljani. Odkar stoji naša hiša na Javorniku, je vsa leta v njej mizarska delavnica in je tako ena najstarejših delavnic daleč naokoli. Upam, da se bo tradicija ohranila - sin študira v Ljubljani, sam pa sem se zaradi bolezni predčasno upokojil, delavnico pa sem oddal svojemu pomočniku, ki dela v njej kot mojster. Zelo dobro dela in ima veliko naročil, saj smo v mizarstvu Treven vedno vztrajali pri kvaliteti. Po naročilih pa je opaziti, da se moda pohištva menja: stranke vedno bolj naročajo masivno in lepo oblikovano pohištvo, v mizarski delavnici izdelana vrata, okna, omarice. V glavnem gre za pohištvo po naročilu in po določenih merah. Vlado Treven je zelo veliko delal v obrtnem združenju, kjer je bil vsa leta v kakšni komisiji ali v odborih. Bil je tudi član izpitne komisije za ti ste vajence, ki so po šestih mesecih morah opraviti obvezno prakso in so morali imeti tudi tečaj iz varstva pri delu. Trevnova delavnica bo torej ostala in mizarska obrt se bo nadaljevala. RENAULT ^Vprodaja vsul benaolt Jesenice (leailng - KREDITI) C J Fintgarja 2 AVTOSERVIS, UCARSTVO, KLEPARSTVO, PRODAJA REZERVNIH DELOV i Tel.,/Fax: 064/83 852 I7ARSTVI GOZD MARTULJEK TEL./FAX.: 386 (0) 64 880 022 IZDELAVA BRUNARIC IN VRTNIH UT VODOVOD JESENICE 4 A TEHNA PRODAJNI SALON frt./fqx: 064/861 -551, upravo 81 -744| JESENICE. C. v ROVTE 12q V naši specializirani trgovini lahko dobit« ■REZERVOARJI ZA PROPAN ■PLINSKE PECI: stenske peči 8-28 KW, talne lltoželezne peči 20...70 K ■PLINSKI PRETOČNI BOJLERJI •RADIATORJI 7 PRIMERNO ZA VIKENDE \ (n* potrebuj« •i«ktrtin«a* Poleg tega nudimo ves ostali material za vodovodno inštalacijo In centralno ogrevanje PRODAJA NA ČEKE IN KREDIT IfETOilMJE • P10JEITII1MJE - UVEDBA - SEIVIS Koliko truda in volje je treba, da obrt ostane v družini in se obdrži! Obrt Franceta Vavpotiča s Tomšičeve ceste na Jesenicah se je obdržala vse do danes... "Oče Franc Vavpotič je z obrtjo, sedlarstvom in tapetništvom, začel maja leta 1930, prej pa je dvajset let delal v jeseniški Železarni," pripoveduje njegov sin, ki je med tistimi, ki so si vsa leta resnično prizadevali, da bi se obrtno zdrženie na Jesenicah ohranilo in preko združenja poskušali uveljaviti obrtniški interesi v družbi. Sam sem se začel učiti obrti pri očetu in preden sem prevzel obrt, sem bil pri njem pomočnik. Seveda sem kasneje opravil tudi mojstrski izpit v Ljubljani. V šestdesetih letih sem bil tako v Generaciji mladih obrtnikov, ki so ot zadnje morale opraviti mojstrski izpit. Kasneje ga ni bilo več treba in je tako vsak pomočnik lahko odprl delavnico. Spominjam se, da dolga leta tudi sploh nisem mogel dobiti vajenca. Tapetništvo mlade ni zanimalo in na številne razpise se ni javil nihče. Moj prvi vajenec je bil sin. Tapetni-ki so namreč veliko bolje zaslužili v raznih podjetjih kot v samostojni tapetniški obrti." Franc Vavpotič, ki je bil med ustanovitelji obrtniškega kulturnega društva, ob 40 - letnici Obtne zbornice tudi pravi "Včasih mi kdo reče: le kaj pa imaš od tega, da si že toliko časa v združenju. Pa sam mislim, da je takole: če nič drugega, toliko časa smo si prizadevali, da so obrtniki vendarle prišli do pokojninskega zavarovanja. In če smo dosegli samo to, se je nekaj vendarle premaknilo..." Redka Višnarjeva obrt Povsod znana umetna obrt Marjan Višnar je skupaj z bratom Dragom Višnarjem dolga leta nadaljeval res staro Viš-narjevo tradicijo: umetno obrt, po kateri so bih Višnarjevi resnično znani po vsem svetu. "Višnarjeva obrt se je z očetom Dragom začela že davnega leta 1919. Moj oče je delal vse do leta 1970, nato pa prepustil obrt svojim štirim sinovom," pravi Marjan Višnar, ki je tudi od vsega začetka sodeloval pri obrtnem združenju na Jesenicah. V društvu je bil v začetku, med ustanovitelji, zastavonoša in štirideset let je v kulturnem obrtnem društvu skrbel tudi za sklad samopomoči med obrtniki. Tudi to je prežel za očetom Dragom Višnarjem "Višnarjeva obrt je torej na Jesenicah 75 let," nadaljuje Marjan Višnar. "Izdelovali smo najprej spominkarske izdelke, nato pa prešli v umetno obrt: v izdelavo kipcev, okrasnih predmetov, ki smo jih prodajah po vsej Jugoslaviji in zanje prejeli kar številna ugledna priznanja." Višnarjevi so bih zelo zaželeni in cenjeni gostje na raznih sejmih, kjer so vedno dobili nagra- do. Njihovi izdelki niso bili le redki, ampak tudi zelo kvalitetni in so pre-dstavljali Slovenijo. Tako skoraj ni minila razstava ne na Bledu, v Kranju, Kranjski Gori ali v Slovenj Gradcu, da se Višnarjevi na Murovo, kjer stanujejo, ne bi vrnili brez nagrade. A ne le te nagrade: Marjan in Drago Višnar sta danes res lahko ponosna na očeta, ki je leta 1926 dobil Grand prix v Rimu! Že oče pa je razstavljal po Nemčiji in po drugih državah. K Višnarjevim so prihajali številni izseljenci, ki so zeleh izdelke, kajti vsi so jih za vedno spominjali na rodno Slovenijo. Vsa leta je obrt cvetela, nekoliko težav je bilo le pred nekaj leti, ko se je tržišče nekoliko zaprlo. Danes VBnarievo obrt nadaljnje Bogdan Višnar, prav tako uspešno m tako se tradicija, ki ji v tej obrti skorajda ni para, na Jesenicah nadaljuje... VARJENJE BARVNIH KOVIN P07MAN J07F • izdelovanje električnih, kombiniranih ?;A,7,V1.Z..* . IN SONČNIH VODNIH GRELNIKOV (B0JLERJEV) 64274Z ROVN CA iz nerjaveče pločevine-kroma MiAviiAja i • IZDELOVANJE STROJNE OPREME ZA 5MOKUC48A prehrambeno industrijo TTI . AZJ /Oni 11/ • IZDELOVANJE STROJNE OPREME PO TEL: 064/801 -316 vaših načrtih z so* CA < mi S C« Z S o GRADBENIŠTVO ZIDARSTVO IN FASAD ERSTVO Kijev Štefan, Verdnikova 14, 64270 Jesenice Kutin Janez, Alojza Travna 23, 64270 Jesenice Lavrič Bojan, Kejžarjeva 21, 64270 Jesenice Suljkanovič Rasim, Tavčarjeva 11, 64270 Jesenice TESARSTVO Erman Tomaž, Rodine 9 a, 64274 Žirovnica Vogrinčič Dušan, Blejska Dobrava 37, 64273 Blejska Dobrava KROVSTVO IN STAVBNO KLEPARSTVO Vogrinčič Dušan, Blejska Dobrava 37, 64273 Blejska Dobrava Zima Niki, Žirovnica 144 a, 64274 Žirovnica INSTALACIJE ZA VODOVODNO IN PLINSKO NAPELJAVO, CENTRALNO OGREVANJE Skumvač Marjan, Blejska Dobrava 149, 64273 Blejska Dobrava Vrhovnik Drago, Kejžarjeva 8,64270 Jesenice Zimic Branko, Titova 63, 64270 Jesenice ELEKTROmSTALACIJE Čarni Igor, Breznica 48 a, 64274 Žirovnica Kos Boris, Jeraiova 6, 64270 Jesenice Misotič Sašo, Zgornje Rute 69, 64282 Gozd Martuljek Možina Miloš, Smokuč 84, 64274 Žirovnica flivnik Filip, Ledarska 4, 64270 Jesenice pendal Dušan, Murova 13 a, 64270 Jesenice PLESKARSTVO IN SOBOSLTKARSTVO Anderie Marjan, Selo 39 ,64274 Žirovnica Perdijič Gregor, Podkoren 99 a, 64280 Kranjska gora Šporn Jakob, Savsko naselje 34, 64280 Kranjska gora Trojar Božidar, Titova 89, 64270 Jesenice Vidmar Jože, Javorniško nabrežje 14, 64270 Jesenice KERAMIČARSTVO, PEČARSTVO, POLAGANJE PLOŠČIC Bergant Igor, Blejska Dobrava 121, 64273 Blejska Dobrava Peterman Jakob, Blejska Dobrava 121, 64273 Blejska Dobrava Smole Milan, Borovška 13, 64280 Kranjska gora POLAGANJE TALNIH IN STENSKIH OBLOG Justin Stanko, Zabreznica 5 b, 64274 Žirovnica Zimic Branko, Titova 63, 64270 Jesenice KAMNOSEŠTVO Grošelj Alojzij, Lipce 30, 64273 Blejska Dobrava RAZNE STORITVE V GRADBENIŠTVU Čamdžič Nijaz, montaža senčil, Bokatova 19, 64270 Jesenice Kern Leopold,storitve z avtodvigalom, Blejska Dobrava 85 e, 64273 Blejska Dobrava Krašovec Leopold, storitve z gozdno in gradbeno mehanizacijo, Terenska ulica 4, 64270 Jesenice POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE MOTORNIH VOZIL AVTOMEHANDIA Dežman Janez, Selo 9, 64274 Žirovnica Mlaker Dušan, Kidričeva 6, 64270 Jesenice Pančur Bojan, Blejska Dobrava 1, 64273 Blejska Dobrava Primožič Peter, Finžgarjeva 2, 64270 Jesenice šturm Ivan, Žirovnica 94 a, 64274 Žirovnica AVTOELEKTRIČARSTVO Jerneje Aleksander, Cesta 1,maja 124, 64270 Jesenice Kobai Drago, Selo 16 a, 64274 Žirovnica AVTOKLEPARSTVO TN AVTOUČARSTVO, LIČARSTVO DROBNIH PREDMETOV Jereb Vinko, Upce 39, 64273 Blejska Dobrava Peljhan Gregor, Zabreznica 37 b, 64274 Žirovnica Preželi Jože, Cesta 1 .maja 117, 64270 Jesenice Primožič Peter, Finžgarjeva 2, 64270 Jesenice VULKANIZERSTVO čop Jože, Verdnikova 23, 64270 Jesenice Ferk Miloš, Kidričeva 26 c, 64270 Jesenice Žemlja Janez, Selo 38, 64274 Žirovnica AVTOVLEKA Jensterie Branko, Titova 17, 64270 Jesenice AVTOPRALNICA Svetina Karmen, Cesta 1 .maja 94, 64270 Jesenice OBDELAVA KOVIN KLJUČAVNIČARSTVO IN STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO Črv Janez, Kočna 14, 64273 Blejska Dobrava Kobai Anton, Selo 16 a, 64274 Žirovnica Medja Marjan, Lipce 4, 64273 Blejska Dobrava Prešeren Ladislav, Moste 74 a, 64274 Žirovnica Kos Boris, Jeraiova 6, 64270 Jesenice ORODJARSTVO Rožič Cveto, Janeza Šmida 15, 64270 Jesenice Vari Rudolf, Spodnji Plavž 5 a, 64270 Jesenice KOVTNOSTRUGARSTVO Pogačar Darko, Breznica 36, 64274 Žirovnica Zupančič Leopold, štravsova 2, 64270 Jesenice KOVAŠTVO Kobai Anton, Selo 16 a, 64274 Žirovnica IZDELOVANJE KLJUČEV Razingar Vinko, Tomšičeva 26, 64270 Jesenice IZDELOVANJE KOVINSKE GALANTERIJE TN SESTAVLJANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV Bergel] Ana, Breg 139, 64274 Žirovnica Čeme Tine, Zabreznica 53 b, 64274 Žirovnica Jenkole Darko, Žirovnica 3 a, 64274 Žirovnica Jovičič Vojo, Hrušica 155, 64270 Jesenice Kavalar Urška, Moste 77, 64274 Žirovnica Kikelj Mavricij, Tomšičeva 21 e, 64270 Jesenice Križaj Lea, Potoki 4, 64274 Žirovnica Lipnik Branko, Moste 18 a, 64274 Žirovnica Upnik Roman, Moste 18 a, 64274 Žirovnica Medja Frančišek Edvard, Lipce 7 b, 64273 Blejska Dobrava Mertelj Danica, Dovje 100 a, 64281 Mojstrana Noč Franci, Tomšičeva 38, 64270 Jesenice Pačnik Brane, Prešernova 26, 64270 Jesenice Prešem Ladislav, Moste 74 a, 64274 Žirovnica Resnik Stane, Rodine 24 a, 64274 Žirovnica Rožič Cveto, Janeza Šmida 15, 64270 Jesenice Slivnik Filip, Ledarska 4, 64270 Jesenice Trojar Branko, Moste 24 a, 64274 Žirovnica Zupančič Leopold, štravsova 2, 64270 Jesenice POPRAVILO IN IZDELAVA REZERVNIH DELOV ZA STROJE Otoničar Ivan, Moste 76 a, 64274 Žirovnica VARILSTVO Rozman Jože, Smokuč 48 a, 64274 Žirovnica DRUGE STORITVE Pačnik Brane, termična obdelava, Prešernova 26,64270 Jesenice POPRAVILO, VZDRŽEVANJE LN INSTALIRANJE GOSPODINJSKIH ELEKTRIČNU! NAPRAV Bernik Tomaž, Borovška 88 a, 64280 Kranjska gora Mož/na Miloš, Smokuč 84, 64274 Žirovnica Verb/č Ateš, Zabreznica 7 e, 64274 Žirovnica Zimic Branko, Titova 63, 64270 Jesenice ELEKROMEHANIKA ZA RADIJSKE IN TV SPREJEMNIKE Zorko Tone, Smokuč 10, 64274 Žirovnica ELEKTROMEHANIKA Kos Boris, Jeraiova 6,64270 Jesenice Vidic Srečko, Tomšičeva 61. 64270 Jesenice FTNOMEHANTKA Kavalar Urška, Moste 77, 64274 Žirovnica INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA Dolinšek Jernej, Verdnikova 25 a, 64270 Jesenice SERVIS MOTORNIH ŽAG Robič Janez, Spodnje Rute 5, 64282 Gozd Martuljek SERVIS SMUČI Bernik Tomaž, Borovška 88 a, 64280 Kranjska gora A\TA TISI t>ri1>T> ATfTT Y\ ŽAGANJE LESA Erman Tomaž, Rodine 9 a, 64274 Žirovnica Noč Franc, Moste 72, 64274 Žirovnica Rasinger Friderik, Podkoren 63, 64280 Kranjska gora MIZARSTVO IN IZDELOVANJE LESNIH IZDELKOV Globevnik Božidar, Smokuč 35, 64274 Žirovnica Mohorč Franc, Doslovce 1, 64274 Žirovnica Oman Rajko, Gozd Martuljek 85, 64282 Gozd Martuljek Teraž Mirko, Triglavska 67, 64281 Mojstrana Tomaževič Janez, Breznica 64, 64274 Žirovnica LESOSTRUGARTSVO Kokolj Anton, Razgledna pot 24, 64270 Jesenice Poženel Ernest, Dovje 16, 64281 Mojstrana Šlibar Jože, Cesta 1 .maja 58, 64270 Jesenice IZDELOVANJE OSTALIH LESNIH IZDELKOV Čučnik Andrej, izdelovanje lesorezov, Breznica 28 a, 64274 Žirovnica Stanič Zvonko.mizarski servis, Savska 1, 64270 Jesenice TAPETNIŠTVO Vavpotič Blaž, Ukova 3, 64270 Jesenice IZDELAVA IN POPRAVILO IZDELKOV IZ TEKSTILA IN USNJA KROJAŠTVO ZA MOŠKE OBLEKE Kavčič Daniel Zdravko, Tomšičeva 42, 64270 Jesenice KROJAŠTVO ZA ŽENSKE OBLEKE (ŠIVILJSTVO) Bohinec Monika, Žirovnica 96, 64274 Žirovnica Kavčič Daniel Zdravko, Tomšičeva 42, 64270 Jesenice Kogoj Breda in Lah Evelina, Titova 27, 64270 Jesenice Pristov Špela, Kidričeva 16, 64270 Jesenice Rovan Darinka, Lipce 102, 64273 Blejska Dobrava Todorovič Rada, Moste 34, 64274 Žirovnica Zalokar Pavla, Breg 90, 64274 Žirovnica Zupančič Terezija, Javorniški Rovt 29, 64270 Jesenice ROČNO RT STROJNO PLETILSTVO Humerva Breda, Cesta železanev 20, 64270 Jesenice Klinar Zvonka, Murova 28, 64270 Jesenice IZDELAVA TN POPRAVILA TEKSTILNIH PREDMETOV Mesec Ivan, Breg 116, 64274 Žirovnica Pavlic David, Delavska 30, 64281 Mojstrana, Zupančič Marija, Moste 28, 64274 Žirovnica VEZENJE Gašperčič Bernarda, Tomšičeva 93, 64270 Jesenice PEKA KRUHA IN PECIVA PEKA KRUHA IN PECIVA Furian Marcel, Zabreznica 2, 64274 Žirovnica Mlakar Franc, Bratov Rupar 9, 64270 Jesenice Zevnik Aleksander, Rodine 5, 64274 Žirovnica PREDELAVA MESA MESARSTVO, PREDELAVA MESA Jane Alojz, Otmarja Novaka 8, 64270 Jesenice Košir Janez, Koroška 14, 64280 Kranjska gora Mali Anton, Breznica 1 b, 64274 Žirovnica PREDELAVA PLASTIČNIH MAS Čeme Tine, Zabreznica 53 b, 64274 Žirovnica Jakopič Vincenc, Dobravska 13,64270 Jesenice Komac Darko, Breznica 29, 64274 Žirovnica Medja Frančišek Edvard, Lipce 7 b, 64273 Blejska Dobrava Praprotnik Metka, Potoki 24, 64274 Žirovnica Praprotnik Silvester, Potoki 24, 64274 Žirovnica Resnik Stane, Rodine 24 a, 64274 Žirovnica IZDELAVA IN POPRAVILO RAZNOVRSTNIH PROIZVODOV URARSTVO Kejžar Milan Karel, Titova 52, 64270 Jesenice Abruč Uglešič Anamarija, Titova 18 a, 64270 Jesenice ZLATARSTVO IN FILIGRAN Kolleraj Nikola , Titova 33, 64270 Jesenice Lončarič Zvone, Titova 52, 64270 Jesenice Mohorič Viktor, Titov 41, 64270 Jesenice Pasuli Gjergj, Borovška 89, 64280 Kranjska gora OPTIKA Mihelčič Vida, Titova 31, 64270 Jesenice IZDELOVANJE NAPISOV IN GRAFIČNO OBLIKOVANJE Beden Andrej, Spodnji Plavž 12, 64270 Jesenice Rozman Janez, Smokuč 86, 64274 Žirovnica SITOTISK, OFFSET TISK Abram Margareta, Cesta železarjev 14, 64270 Jesenice Dakskofler Ahačič Anita, Verdnikova 6, 64270 Jesenice Markizeti Majda, sitotisk, Tavčarjeva 38, 64270 Jesenice RAZMNOŽEVANJE Abram Margareta, Cesta ieiezarjev 14, 64270 Jesenice CVETLIČARSTVO IN VRTNARSTVO Kališnik Alfonz, Titova 22 a, 64270 Jesenice Novak Albin, Blejska Dobrava, 64273 Blejska Dobrava Sitar Marija, Bratov Rupar 9, 64270 Jesenice Sitar Mirko, Blejska Dobrava , 64273 Blejska Dobrava IZDELAVA SPOMINKOV Ažman Aleksander, Tomšičeva 76, 64270 Jesenice FRIZERSKE IN OSEBNE STORITVE, DRUGE STORITVE FRIZERSKE STORITVE Balantič Francka, Cankarjeva 18, 64270 Jesenice Barbo Slavka, Kočna 24 a, 64273 Blejska Dobrava Bohinec Ruža, Tomšičeva 98 d, 64270 Jesenice Derting Blaženka, Žirovnica 117, 64274 Žirovnica Halkič Ajša, Titova 69, 64270 Jesenice Hudrič Jožef Armond, Titova 29, 64270 Jesenice Kovač Tatjana, Titova 53, 64270 Jesenice Lagoja Sonja Cesta talcev 11, 64270 Jesenice Lajovic Cvetka in Zagore Irena, Titova 29, 64270 Jesenice Novak Janez, Cankarjeva 18, 64270 Jesenice Piščanec Vera, Aljaževa 23, 64281 Mojstrana Pogačnik Romana, Alojza Rabiča 48, 64281 Mojstrana Prelac Alenka, Tavčarjeva 19, 64270 Jesenice Prešeren Kolman Klara, Moste 31 a, 64274 Žirovnica Pust Bronislava, Titova 87, 64270 Jesenice Rakovec Janez, Kejžarjeva 29, 64270 Jesenice Ribič Amir, Murova 9 a, 64270 Jesenice Smolej Marjana, Titova 52, 64270 Jesenice Tomažin Marjeta, Savska 1, 64281 Mojstrana Trobič Bernardica, Savska 5, 64270 Jesenice Urbane Zdenka , Cesta železarjev 16,64270 Jesenice KOZMETIČNE STORITVE IN PEDIKURA Balon Stanislava, Titova 4 a, 64270 Jesenice Benedičič Renata, Savska 5, 64270 Jesenice Janjič Marjeta Biček, Tavčarjeva 4, 64270 Jesenice Kos Barbara, Titova 65, 64270 Jesenice Košir Majda, Titova 95, 64270 Jesenice Matučec Andreja, Moste 24 a, 64274 Žirovnica FOTOGRAFIRANJE Čebulj Klemen, Titova 4 a, 64270 Jesenice Praprotnik Slava, Titova 22 a, 64270 Jesenice ČIŠČENJE STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV Čučnik Andrej, Breznica 28 a, 64274 Žirovnica UMETNA OBRT Višnar Bogdan Štefan, Murova 7, 64270 Jesenice BRUSILSTVO Jenko Janez Bogomil, Titova 22 a, 64270 Jesenice Mlinarec Drago, Titova 1 a, 64270 Jesenice Vidic Srečko, Tomšičeva 61, 64270 Jesenice KNJIGOVODSKE STORITVE ACONT, Titova 19, 64270 Jesenice Tolar Janči, Titova 1, 64270 Jesenice Vari Alenka, Titova 47, 64270 Jesenice PREVOZ TOVORA Bešlagič Nusret, Titova 76 a, 64270 Jesenice Blažič Anton, Moste 49, 64274 Žirovnica Domislic Drago, Smokuč 42 b, 64274 Žirovnica Frelih Jože, Smokuč 46 a, 64274 Žirovnica Jan Bogo, Smokuč 69, 64274 Žirovnica Jelovčan Pavel, Selo 27, 64274 Žirovnica Jereb Zvonko, Dovje 100 b, 64281 Mojstrana Koblar Janez, Prosvetna 3 a, 64270 Jesenice Kostič Vujo, Titova 2 a, 64270 Jesenice Kovačevič Refik, Cesta talcev 8 b, 64270 Jesenice Razingar Stanislav, Hrušica 53, 64270 Jesenice Rožič Cveto, Šmidova 15, 64270 Jesenice Slamnik Franc, Žirovnica 50,64274 Žirovnica Smolej Emest, Cesta revolucije 4, 64270 Jesenice Stare Tomaž, Koroška 12, 64270 Jesenice Stevič Mladen, Tavčarjeva 13, 64270 Jesenice Zorko Marjan, Tomšičeva 68 e, 64270 Jesenice Zorman Ljubomir, Tavčarjeva 15, 64270 Jesenice Zupane Andrej, Stražišerjeva 31 a, 64270 Jesenice Žvan Vera, Žirovnica 11, 64274 Žirovnica PREVOZ OSEB Rožič Cveto, Šmidova 15, 64270 Jesenice Smolej Emest, Cesta revolucije 4, 64270 Jesenice OSTALO Klinar Iztok, poseki lesa in storitve z gozdno mehanizacijo, Planina pod Golico 80 64270 Jesenice GO IN STINSTVO TURIZEM GOSTINSTVO Alič Julijana, gostilna Pri Jurčku, Blejska Dobrava 117 a, 64273 Blejska Dobrava čmologar Neža, Gostilna Črnologar, Hrušica 48, 64270 Jesenice Davidovič Marica, Penzion Davidovič, Podkoren 78 c, 64280 Kranjska gora Dimitrovski Nada, Gostilna Miki, Borovška 90, 64280 Kranjska gora Dobardžič Refik, Restavracija - pizzerija Maestro, Koroška 16, 64280 Kranjska gora Dolhar Janja, Gostilna pri Žerjavu, Rateče 39, 64283 Rateče Planica Gaser Jana, Bistro Želva, Čugarjev Trg 3, 64270 Jesenice Jan Marjan, Dom Pristava, Javorniški Rovt 22, 64270 Jesenice Jenko Albin, Gostilna Osvald, Selo 17, 64274 Žirovnica Jug Vladimir, Okrepčevalnica J oker, Športna hala Podmežaklja, 64270 Jesenice Kalan Saša, okrepčevalnica Pod gozdom, Pod gozdom 17, 64270 Jesenice Kalman Geza, okrepčevalnica EX, Borovška 88, 64280 Kranjska gora Karahodžič Nevenka, bife Kres, Partizanska pot 1, 64270 Jesenice Kavčič Marta, okrepčevalnica Tačka, Cesta na golico 7, 64270 Jesenice Kopina Rudolf, Gostilna Vrtranc, Podkoren 94, 64280 Kranjska gora Košir Milena, Kolodvorska 1, 64280 Kranjska gora kotnik Jože, Penzion Kotnik in Pizzeria Pino, Borovška 75, 64280 Kranjska gora Langus Danica, Hram pri Aljažu, 64281 Mojstrana Lasan Draga, Gostilna Lasan, Kočna 22, 64273 Blejska Dobrava Macorig Marija, gostilna Na Poljanah, Kočna 43 a, 64273 Blejska Dobrava Mertelj Marija, bife Pehta, Podkoren 82 b, 64280 Kranjska gora M/ekuž Draga, okrepčevalnica Zadruga, Cankarjeva 15, 64270 Jesenice Noč Anton Bistro Noč, Selo 42, 64274 Žirovnica Noč Tatjana, Gostilna Trebušnik, Žirovnica 10, 64274 Žirovnica Pretnar Cveto, Cafe Buli, Titova 22 a, 64270 Jesenice Prezelj Saša, Obrat družbene prehrane, Sp. Plavž 3, 64270 Jesenice Pristov Franc, gostilna Knafel, Žirovnica 86 a, 64274 Žirovnica Radivojevič Vojkan, Spagetti Haus, Slavka Černeta 31, 64280 Kranjska gora Reiner Jožefa, gostilna Pri Kobalu, Kejžarjeva 7, 64270 Jesenice Rezek Ivanka, Pri Ivi, Tomšičeva 70 a, 64270 Jesenice Tomažič Ignacij, gostilna Majolka, Cankarjevega bataljona 6, 64270 Jesenice Vidmar Dušan, Zlatorog, Titova 19, 64270 Jesenice Zalokar Valentina, Blejska Dobrava , 64273 Blejska Dobrava Zgonec Boris, nočni bar Taboo, Pizzeria Venezia, Titova 77 in Kidričeva 26, 64270 Jesenice Zima Dušan , Pizzeria Ajdna, Žirovnica 59 a, 64274 Žirovnica Žener Milada Marija, gostilna Pod Stolom, Moste 59, 64274 Žirovnica Žurga Vilko, okrepčevalnica Stol, Moste 68 e, 64274 Žirovnica KMEČKI TURIZEM Grgulič Vera, Planina pod Golico 39, 64270 Jesenice Zupan Vilma, Podkoren 78, 64280 Kranjska gora ZABAVNI PARK Nemeček Herman, Triglavska cesta 59,64281 Mojstrana Vidmar Dušan, Zlatorog, Titova 19, 64270 Jesenice Zgonec Boris, Kidričeva 26, 64270 Jesenice TRGOVINA TRGOVINA NA DROBNO Abruč Uglešič Anamarija, trgovina z neživilskimi proizvodi Tik Tak, Titova 18 a, 64270 Jesenice Arnol Ana, trgovina z neživilskimi proizvodi, Žirovnica 56, 64274 Žirovnica Babic Majda, trgovina na drobno, Kidričeva 26 c, 64270 Jesenice Babic Robert, trgovina z živilskimi proizvodi Jurček, Tomšičeva 11, 64270 Jesenice Blažič Zdravka, trgovina z živilskimi proizvodi, Moste 49, 64274 Žirovnica Celarec Karla, trgovina z živilskimi proizvodi Upa, Kočna 3, 64273 Blejska Dobrava Crnkič Izeta, trgovina z živilskimi proizvodi Trnova, Hrušica 209, 64270 Jesenice Gregori Irena, trgovina z živilskimi proizvodi Gregori, Podkoren 96, 64280 Kranjska gora Idrizi Imer, prodaja sadja in zelenjave, Titova 81, 64270 Jesenice Idrizi Selim, prodaja sadja in zelenjave, Titova, 64270 Jesenice Jenko Janez Bogomil, trgovina z mešanim blagom-dežnikarstvo, Titova 22 a, 64270 Jesenice Kemperte Darja, trgovina tkanin in konfekcije Butik No. 5, Titova 53, 64270 Jesenice Klemene Mitja, trgovina z živilskimi proizvodi VAM, Cesta na Golico 10 c, 64270 Jesenice Ključanin Nevenka, trgovina na drobno Pikolo, Cesta železarjev 20, 64270 Jesenice Knavs Jožefa, trgovina z živilskimi proizvodi Ledina, Smokuč 50, 64274 Žirovnica Kobe Ljubica, trgovina na drobno Klas, cesta talcev 19, 64270 Jesenice Košir Jolanda, trgovina z živilskimi proizvodi Zaska, Sp. Plavž 6 b, 64270 Jesenice Upicer SJavica, trgovina tkanin in konfekcije Tina, Titova 47, 64270 Jesenice Makse Darja, trgovina z živilskimi proizvodi Pri Kajžarju, Rateče 48 a, 64283 Rateče Planica Medja Frančišek Edvard, trgovina z živilskimi proizvodi Pr Franclu, Lipce 7 b, 64273 Blejska Dobrava Mencinger Tomaž, trgovina z živilskimi proizvodi Tom, Titova 19, 64270 Jesenice Mlinarec Drago, trgovina z neživilskimi proizvodi, Titova 1 a, 64270 Jesenice Mlakar Franc, trgovina z živilskimi proizvodi, Bratov Rupar 9, 64270 Jesenice Novak Drago, trgovina z mešanim blagom, č bela, Rodine 7, 64274 Žirovnica Oman Romana, prodaja konditorskih izdelkov, izdelkov domače obrti, časopisov, Borovška 75, 64280 Kranjska gora Osmani Ebiljčiram, prodaj sadja in zelenjave, Koroška Bela, 64270 Jesenice Pajič Mojca, prodja tekstilne konfekcije Jeans club Roni, Titova 62, 64270 Jesenice Pavlovič Pero, trgovina z živilskimi proizvodi Belo polje, Hrušica 199, 64270 Jesenice Pintarič Slavko, prodajalna na drobno Most, 64274 Žirovnica Pivač Nives, trgovina z mešanim blagom Diskus, Titova 22 a, 64270 Jesenice Por Tončka, trgovina z živilskimi proizvodi Por, Blejska Dobrava 73, 64273 Blejska Dobrava Pušnik Marija, Domača zdravila, Titova 22 a, 64270 Jesenice Ribnika/ Franci, prodaja rezervnih delov za motoma vozila Žmigovc Titova 22 a, 64270 Jesenice Robič Janez, prodaja rezervnih delov Brinca, Sp. Rute 5, 64282 Gozd Martuljek Savandlč Mirko, trgovina z mešanim blagom , Titova 46, 64270 Jesenice Skube Sonja, trgovina z neživilskimi proizvodi Ideja, Slavka černeta 34, 64280 Kranjska gora Stare Tatjana, trgovina tekstilnih izdelkov in otroške galanterije Miksi, Titova 34, 64270 Jesenice Strajnar Terezija, trgovina z mešanim blagom, Žirovnica 85 b, 64274 Žirovnica Svetina Viktorija, trgovina, Žirovnica 94, 64274 Žirovnica špendal Dušan, trgovina z neživilskimi proizvodi, Murova 13 a, 64270 Jesenice Spendov Zdenka, trgovina z mešanim blagom Špela, Borovška 92, 64280 Kranjska gora špom Jakob, trgovina z neživilskimi proizvodi, Savsko naselje 34, 64280 Kranjska gora Zevnik Aleksander, trgovina z živilskimi proizvodi, Rodine 5, 64274 Žirovnica Zugvtftz Mojca, trgovina z mešanim blagom, Ledarska 4, 64270 Jesenice Zupan Marko, prodajalna Pik as, brunarica Hrušica, 64270 Jesenice Žvan Vera, Žirovnica 11, 64274 Žirovnica OSTALO Glogovec Miro, projektiranje in svetovanje s področja strojništva, Triglavska 31, 64281 Mojstrana Muhar Peter, organizacijske storitve, marketing, Lipce 38, 64273 Blejska Dobrava Slivnik Aleš, tehnično in fizično varovanje premoženja, Hrušica 70 c, 64270 Jesenice CA i u O GORENJSKA BJ\UKj\ - O^ERAA-U\ SPONZOR ZAKAJ ČEBELA KOT SIMBOL IDENTITETE? Odločitve o novi celostni podobi v banki nismo sprejeli na hitro, temveč po temeljiti analizi preteklosti banke, sedanjega poslovanja in bodoče usmeritve, saj vemo, da je celostna podoba močan element identitete banke. čebela se je kot simbolni element pojavila že leta 1937 na viožni knjižici leta 1896 ustanovljene Mestne hranilnice v Radovljici, skrbno oblikovana, vendar nestilizirana. Kasneje se čebelica pojavi še na hranilni knjižici Komunalne banke okraja Kranj, takrat že delno stilizirana in znakovno obdelana, skupaj s satovjem kot dodatnim simbolnim elementom. Gorenjska Banka d.d. Kranj _ <\ Bančniki so torej že zelo zgodaj opazili povezanost med tradicijo gorenjskega čebelarstva in bančništvom ter močan in jasen simbolni pomen, ki ga nosi čebelica s celo vrsto pozitivnih asociacij. Zato ni naključje, da smo izbrali kranjsko čebelo za nosilni simbol identitete. Sodobna in elegantna stilizacija ter učinkovita znakovna obdelava čebelice naj bo izraz naše poslovne usmerjenosti ter tako zaščitni znak odprte, komunikativne in prilagodljive banke, ki se želi osebno približati komitentu in prisluhniti njegovim posebnim zahtevam. Gorenjska ^ Banka * W d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE S čebelo se bomo v Gorenjski banki zdaj lahko tudi navzven pokazali v svoji pravi podobi, takšni, kot smo in želimo biti -vami in zanesljivi. Jesenice TITOVA 47 DELOVNI CAS OD 9. dol2li od 15h do 19h SOBOTA od8hdo 12h Po najnovejši modi se lahko oblečete v trgovini Lenka na Jesenicah. Moška in ženska konfekcija, trenirke za otroke, VSE po izredno ugodnih cenah ! Pričakujemo vas! URARSKA POPRAVILA - URE - DARILA tl6>-t4l>4> Radovljica, Gorenjska 33 c, (Emona center) tel.: 714 -910,1, nadstropje odprto: 9.-17. sobota zaprto ti6~t4t'6 Jesenice, Titova 18 a t©! * 81 " 296 odprto: 9. • 12., 15.30. -18.30. ure sobota zaprto NOVA URA ALI DARILO! ZAKAJ NE SEDAJ? tć£-tćt>& ~^ x 64270 JESENICE, C. Maršala Trta 55 vfiA7/T\, Tel.:064/85-467,82-011 BISTRO' NUDIMO VSO HRANO PO NAROČILU od 13. do 02. ure, sobota in nedelja od 12. do 02. ure. Sprejemamo naročila za zaključene družbe. C»»ta Martala THa 18. «4370 Jnamca KOZMEIKM SALON "REvTVRE", TITOVA 95, JESENICE TEU861-618 OOPRTO:13.-20., SOBOTA PO NAROČILU ,NEGA OBRAZA IN TBESAPEDIKURA. SOLARU. TERAPIJA PROTI CELUUTU. Podjetje v okviru svoje redne dejavnosti izvaja sledeče storitve: • svetovanje in inženiring ■ urejanje zemljišč - stanovanjske storitve - finančne storitve - promet z nepremičninami - urejanje z nepremičninami Podjetje v okviru lastninskega preoblikovanja podjetij z lastnimi kadri - organizira celovito svetovanje v zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetij, - izdeluje cenitve zemljišč in drugih nepremičnim za potrebe izdelave otvoritvene bilance stanja, • izdeluje cenitve nepremičnin po dinamičnih metodah. Prilogo Gorenjskega glasa OD RATEČ DO RODIN OB 40-LETNICI OBRTNIŠTVA V JESENIŠKI OBČINI smo pripravili z Obrtno zbornico Jesenice - Polde Zupančič, Vilma Hribar, Jože Kotnik in Tanja Justin. Urednik Andrej Žalar. Teksti: Darinka Sedej. Ob praznovanju 40-letnice obrtništva je priloga skupaj z Gorenjskim glasom izšla v nakladi za vsa gospodinjstva v jeseniški občini. Ob 40-letnici jeseniške Obrtne zbornice Živimo v času, ko na veliko govorimo o potrebnem prestrukturiranju slovenskega in gorenjskega gospodarstva. Govorimo o podjetništvu, ki naj bi v prihodnje reševalo probleme zaposlenosti in s svojo fleksibilnostjo prilagajanja na spremljajoče se pogoje gospodarjenja zagotavljalo gospodarsko rast. Pri tem pa so naše predstave omejene, saj zaradi časovne oddaljenosti nimamo izkušenj o uspešnem podjetništvu, ki je bilo pri nas razvito pred več kot 50 leti. Predstavljamo si le uspešna obrtna podjetja in nosilce obrtnike, ki z lastnim kapitalom in znanjem ustvarjajo pogoje za preživetje za sebe in svoje zaposlene. Ta dejavnost se je pa v zadnjih 50 letih razvijala v pogojih, ki ji niso bili naklonjeni. Vsa zakonodaja in državni, družbeni in samoupravni pogoji gospodarjenja, so bili precej dlje od tržnega gospodarstva, ki pa so ga obrtniki morali upoštevati. Prav zaradi teh težav je bilo združevanje potrebno in ker se je to zgodilo na Jesenicah pred 40 leti, lahko članom ob jubileju samo čestitamo. Prepričan sem, da bodo njihove izkušnje koristile pri razvijanju novih gospodarskih odnosov, saj so bili do nedavnega eni redkih, ki so se odločali za nove programe in projekte tako, da so vlagali in zvegali lasten denar, lastno premoženje. Lahko je bilo postavljati "spomenike" s tujim denarjem. Tudi na Jesenicah jih imamo nekaj. Ko bo proces lastninjenja končan in ko bodo začeli delovati tržni mehanizmi z jasno znanim kapitalom in tveganjem, bodo združenja, kakršno je Obrtna zbornica, zgled za organizirano združenje bodočih podjetnikov. Želim in pričakujem, da bodo na njihovih izkušnjah zgradili pogoje za gospodarjenje, ki nas bodo resnično vključili v Evropo. • Dr. Božidar Brudar, dipl. inž., predsednik Skupščine občine Jesenice. BOROVŠKA 75 64280 KRANJSKA GORA - SLOVENIJA Tel.: 386 64/ 881 - 564, Fax 386 64/ 881 - 859 HOTEL frC >XIM I K RESTAVRACIJA - TAVERNA PIZZERIJA P!NO TERASA MINI SHOP Ob zavidanja vrednem jubileju Štiri desetletja dela so in lahko tudi niso dolga doba, za obrtništvo v jeseniški občini pa je to zavidanja vreden jubilej, še posebej, če ga primerjamo z drugimi v Sloveniji. Velikokrat rečejo za jeseniško občino, da je samo železarska. Res je železarska, a hkrati je tudi občina turizma, drugih panog, pa tudi občina, kjer je tudi obrtništvo pokazalo zavidanja vredne rezultate in se razvijalo tudi v manj prijaznih časih. Razvijalo in razvilo v pomemben del gospodarstva, za katerega upam, da bo tudi z zakonskimi rešitvami in podporami dobil še več možnosti za delo in razvoj. To pa seveda pomeni, da bo več možnosti tudi za zaposlovanje, kar je prav gotovo eden prednostnih ciljev v naši državi. Seveda bo to možno doseči z usposobljenimi ljudmi in njihovo pripravljenostjo za pridobivanje novega znanja. Prav zato je pomembno, da temu delu razvoja obrtništva tudi v prihodnosti namenimo ustrezno pozornost. Brez stalnega izobraževanja, usposabljanja, pridobivanja novih znanj se ne moremo kosati z razvojem in delom drugih. Poklicni standardi, profesionalnost, kot radi rečemo, je tisto, kar moramo uveljaviti na tem in na drugih področjih našega dela, če želimo, da bo naše delo uspešno ne le doma, ampak tudi v tujini. S sodelovanjem z zamejstvom smo začeli tudi v jeseniški občini in želimo si lahko le, da bi ga okrepili in uspešno razširili tudi na druge dele Evrope. Rina Klinar Ta lep jubilej je seveda priložnost za pogled na prehojeno pot. Uspehi na tej poti morajo biti spodbuda, težave pa opomin in izziv, kako se jih lotiti v prihodnje. Hkrati pa je jubilej tudi možnost za snovanje trdnih delovnih načrtov za prihodnje. Verjamem, da bodo tudi prihodnji uspehi obrtnikov in tudi podjetnikov iz jeseniške občine trden dokaz, kaj znamo in zmoremo. In skupaj znamo in zmoremo veliko. • Rina Klinar, dipl. soc, predsednica IS skupščine občine Jesenice SKUPŠČINA OBČINE JESENICE IZVRŠNI SVET T°rek, 7. junija 1994 19. STRAN • GORENJSKI GLAS SREDA, 8. JUNIJA ČETRTEK, 9. JUNIJA PETEK, 10. JUNIJA ••40 Tisoč in ena Amerika, ameriška risana serija 10.05 Videošpon 11.05 Iz življenja za življenje: prisluhnimo tišini 11.35 Veliki zločini in procesi 20. stoletja 12.05 Bližnji posnetki divjine, av-^ralska poljudnoznanstvena od- 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 14.30 Pro et contra "•30 Dobra volja, švedska nadal- levanka 11-00 TV dnevnik 17.10 Klub klobuk 18.00 Regionalni program Ljublja- ]JUS Lingo, TV igrica 18.30 TV dnevnik 2, Vreme l»-56 Šport ^•10 Žarišče Film tedna: Predmet lepote, |ngleško-ameriški film *2-35 TV dnevnik 3, Vreme S-5* Šport 23.00 Sova; j^polna tujca, ameriška nanizan-^a9gart, škotska nanizanka j J-20 Omizje i« 25 ^deomoda: Moška moda i?« Sova. ponovitev ^[•25 Almeda: EP v rokometu (m)): Slovenija - Portugalska, prenos ^•50 Kronika, kanadska dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik *0.00 Gala koncert mladih talen-Prenos iz Cankarjevega doma Ip00 Športna sreda: Prva tekma "pala slovenskega pokala v nogo-?*tu: Mura - Maribor Branik, S^netek iz Murske Sobote §P*S Giro d'ltalia, posnetek kolega dirke u,30 Svet poroča JP-00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 oK°li sveta v 80 dneh 12.00 k*0Čila 12.05 TV koledar 12.15 i^ia vrtnica 12.40 Popolna tujca, Cii^ka humoristična serija 13.05 /c'Klu* angleških povojnih filmov: x?1ny s plinsko svetilko, angleški 14.50 Monoton 15.30 Učimo 0 Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 "ftclek, babica in vnuk 16.30 Iz *veta znanosti 17.00 Hrvaška aar>es 18.00 Poročila 18.05 Kolo lr*ce 18.30 Loto 18.35 Santa ^rbara, ameriška nadaljevanka ."•30 Dnevnik 20.05 Loto 20.15 wsode: Filipovič, dokumentarna Xddaja 21.00 V iskanju 21.45 počila 21.50 Kulturna krajina ^■50 Slika na sliko 23.45 Poročila angleščini 23.55 Sanie brez meja „ -......JCA2 lz-*0 TV koledar 15.00 Usodni van?1. Ponovitev angleške nadalje-■4^8 15.50 Mala princesa, amer-rot' °arvni film 17.25 EP v pometu: Belorusija - Hrvaška, dn i?s 1845 0koli sveta v 80 S'A ponovitev nadaljevanke jo7ip Risanka 19.30 Dnevnik isti* Polna nisa. ameriška humor- ohri8 nanizanka 20.45 Usodni 2l*e angleška nadaljevanka kn/» ,rr,e rože, italijansko/nemš- WTrancoski dilm 23.40 Proti toku o£Borza dela 12.00 Na velikem % -12*15 Luč svetlobe, amer laL^daljevanka 13.05 Rodeo 14> Trgovina z gradbenim materialom "PREŠEREN" Gorica 17. 64240 Radovljica tel./fax: 064/712-222 Trgovina z gradbenim materialom. Prodajamo vse vrste gradbenega materiala z dostavo na dom: - stavbno pohištvo - program za ureditev dvorišč in vrtov - krmila in gnojila - zaščitna delovna oblačila - program barv in lakov Helios Izvajamo: - zemeljska dela in transporti - gradbena dela na novogradnjah in adaptacijah - tlakovanja dvorišč - estrihe na toplotni izolaciji - bavalit fasade - lesene obloge - izdelava in vgrajevanje betona - krovsko kleparska dela - obloge iz marmorja in granita - elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - centralne kurjave »Uit ZIRI POLIX ŽIRI, podjetje za proizvodnjo armatur in drugih kovinskih izdelkov, p-°-> Jezerska ulica 7, Žiri vabi k sodelovanju sodelavca za delo na področju TEHNOLOGIJE Od kandidata pričakujemo, da ima: - VI. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri - najmanj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih - znanje enega tujega jezika Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov: POLIX Žiri, Jezerska ulica 64226 Žiri. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku roka za prijavo. Sejem tke trdne poslovne vezi.' SEJEM KONTRI 10. mednarodni bienalni sejem strojev in opreme za konfekcijo in trikotažo SEJEM TEHNIKA ZA OKOLJE 13. mednarodni bienalni sejem izdelkov in storitev za varstvo okolja Na Gospodarskem razstavišču, od 7. do 10. junija 19°4 od 10. do 19. ure zadnji dan sejma od 10. do 18. ure UUBUANSKI SEJEM Torek, 7. junija 1994 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Ko je (ni) kupec kralj Pijite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Kupci avtomobilov - bojte se SECANTE Na naslovu Stegne 21, Ljubljana, se nahaja podjetje SECANTA, Dn S£i raz^a^a *a prodajalca avtomobilov, ne pove pa, da ni Pooblaščeno, zaradi česar pri njih ne moreš dobiti tablic Preizkušnja". ffin le meni zS°dHi, ko sem pri njih kupoval avto? ]DAOP^asmku" sem prebral reklamo, da v Secanti za izjemno ceno dod DEM> lahko kupim osebni avto Fiat Tipo, letnik 1994, z aatno o premo im. Oglasil sem se pri njih. Bili so zelo prijazni. iJ*""' so mi, da bom avto res lahko kupil za ponujeno ceno in da vse navedeno v oglasu drii. Tetava je samo v tem, da J~nutno avtomobilov ni več v zalogi, bodo pa čez par dni zagotovo, W«p ie na poti. To je bilo 17. marca 1994, bil pa je četrtek. Gospa, s [ero sem se pogovarjal, mi je zatrdila, da bodo avtomobili Dai°hue^e V- Pone"el}ek Prišli, da bodo v torek na carini, v sredo P lahko pridem ponj. Samo še nekaj bi mi rada svetovala, kar ji je Posebej naročil direktor, to pa je, da naj vplačam 1.900 DEM, kot Kontacijo, da bom imel vrstni red. Akontacija naj bi bila 10-Jtofti«, vendar je tako vseeno, saj bom ob dobavi plačal tako ali ko razliko, z drobižem pa nima smila imeti opravka. Ker sem avto hot°iVa^ za- P?djetje, sem ponudil naročilnico, vendar je gospa ni sle • sPreJett> če* da danes naročilnici nihče več ne zaupa. Ker je to res, sem 18. marca nakazal tolarsko protivrednost za 1.900 ~M Po prodajnem menjalniškem tečaju LB, d. d. Ljubljana. hik°jSem X? newnnost storil, sem čakal in čakal, avtomobila pa od itai° ' Secanti so mi njihovi delavci pripovedovali pravljice, da . ljanski dobavitelj nekaj mečka, da so avtomobili prišli, pa zopet, Zo n^ P-a da J*n Je 'g ^est m n^em 110 vrst*> Pa da jih je enajst, pa Drpeh ^° Jm m> dokler se 14. aprila nisem naveličal in jih vljudno Ar* naimi denar vrnei°-in •^OVa. reklama v "Oglasniku " predstavlja gospodarski prestopek odo r^»mva' ker zavaja kupca. Napisali so, da velja "sistem plačaj Petji , avtomobilov pa sp lah niso imeli. Ker sem jim to napisal, so jp Prenehali in sedaj tega ne oglašajo več. tna'er ^° za^etka maja ni bilo od njih nobenega glasu, sem jim 6. 0^P°siai priporočen dopis, v katerem jih obveščam, da odstopam Za govora in zahtevam, da mi vrnejo denar z obrestmi vred grozil sem jim tudi s tolbo, vendar še vedno ne reagirajo. a\a e M- maja me je klicala neka gospa iz Secante. Povedala mi je, ba3^t0ntODile končno imajo in mi ponudila, vendar le bele ali črne dra** ?°vedal sem ji, da sem avto ie kupil drugje, sicer nekoliko jiff.l' *n. da je njihova ponudba prepozna. Opozoril sem jo, da sem Pov a P^ m da fhtevam vrnitev plačane akontacije. Ni mi hotela p e*"( imena, obljubila pa mi je, da bom denar dobil vrnjen. v$e sem Ji rnored številko i r. in to je do danes, ko smo 24. maja mof°ZarJam vge potencialne kupce avtomobilov, da dobro proučijo bod. *>r"ner i* ^ bolje premislijo, kje bodo naročili avto in komu 0 Z(*upali svoj denar. Jaz Secanti ne zaupam več! • Iztok Federi Elektronsko poslovanje Bled, 6. junija - V kongresnem centru se je danes začela sedma mednarodna konferenca o računalniški izmenjavi podatkov, ki jo je pripravila kranjska fakulteta za organizacijske vede. Mednarodna konferenca bo potekla tri dni, namenjena je managerjem podjetij in predstavnikom vladnih in upravnih organizacij, ki uvajajo elektronsko poslovanje. Konference se udeležujejo strokovnjaki z različnih področij, zlasti managerji prodaje, nakupa, logistike, transporta m financ, ki si s pomočjo računalniške izmenjave podaktov olajšajo in pocenijo poslovanje, Eredstojniki organizacij, ki imajo veliko dokumentacije, pa tudi ontrolorji poslovanja, kot so revizorji in davčni inšpektorji. • M. V. Ustanovljena ATENA Ljubljana, 6. junija - Za ustanovitev pooblaščenih investicijskih družb in za upravljanje investicijskih skladov je dobila dovoljenje za delovanje ie Atena, prevzetost imena od grške boginje modrosti m naključno, ki je bila ustanovljena na pobudo SRB banke in združuje štiri partnerje. Ustanovila bo tri pooblaščene investicijske družbe Atena ena, Atena dva in Atena tri. Kar tri pa bo ustanovila za pokritje velikega področja s skupno nominalno vrednostjo okoli 30 milijard SIT. SKB banka zagotavlja, da z Ateno ne bo reševala rizičnih naložb, ki jih sicer nima veliko. Delali bodo na osnovi nizko tveganje - stalni donosi in le del bo tisti z visokim tveganjem, ki pa bo ob dobrem vodenju zagotovil dober rezultat. Delnice podjetij bodo skušali uvrstiti v kotacijo na borzi čimprej, to pa se bo [>redvidoma zgodilo naslednje eto. Prišlo je tudi do nekaterih novosti v poslovanju SKB banke. Banka je postala glavni delničar Ljubljanske zavarovalnice. To je eden izmed razlogov za razšintev prostora delovanja Banke, se pravi tudi na področje zavarovalništva. Zaradi nekaterih težav Zavarovalnice {'e predviden čas sanacije pri->ližno leto dni, potem pa se in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovanj mlOAariatic za Gorenjsko Za vse podrobne podatke pokličite po tefefono KR 211-688. Adriatic bodo začele prodajati njene delnice. Začasno vodstvo Zavarovalnice iz vrst delavcev SKB banke bo imenovala Banka kot glavni delničar. Ena izmed novosti je tudi nakup delnic SKB banke prek Ljubljanske borze - kupila jih je namreč ena največjih brokers-kih hiš v Londonu Smith New Court (SMC), ki ima svoje izpostave še v New Vorku, Tokiu, Hong Kongu, Singapuru in Maleziji.To transakcijo s tujim investitorjem je opravil sektor vrednostnih paprijev v SKB banki po dolgotrajnih usklajevanjih pogodbenih razmerij s to hišo in s predhodno pridobljenem soglasju z Banko Slovenije. SNC je kupil delnica 82500 lih je) za blizu 4 milijone SD in s tem pridobil 6,7 odstotka upravljalski delež v SKB banki. Sodelovanje si SNC predstavlja kot vpliv na poslovanje banke s povečanim poslovnim sodelovanjem pri finančnih naložbah v Sloveniji. Razen tega je Ljubljanska banka - Posavska banka Krško sprejela sklep o pripojitvi k SKB banki Ljubljana. Tako bo ta banka s svojim celotnim delovanjem ponovno zaživela v okviru SKB banke kot poslovna enota za Posavje in Dolenjsko. Cilj SKB banke je večji tržni delež, s pripojitvijo pa se bilančna vsota SKB banke povečuje za 10 odstotkov. • Š. Vidic F I A T Najceneje v Sloveniji ■ reklamne cene TIP01.4$ MAQ CAT. LETNIK 94, KATALIZATOR, J. STEKLA, CENT. ZAKLEPANJE UNO 1.1 IE CAT 15.500 DEM uNO TURBO RACING 19.900 DEM KIDRIČEVA 26/C, JESENICE TEL. 064/861 -204 *A ZALOGI - PLAČAJ - ODPELJI KAM ka i^iv«rri? KOLIKO JE VREDEN TOLAR O t* O lili Motriti £ VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI d.o.o. MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100ITE A BANKA (Trtic, Jesenka) AVAL Bled, Kranjska gora 00PIA, Kranj CREDITANSTALT N.banka Lj. B10S(Stail Mtvr), Kranj MIR Tržič (Deteljica) 77,90 77,90 71,00 78,00 78,05 78,50 78,40 78,50 79.40 78,30 10,95 11,00 11,82 11,00 11.84 11,15 11,16 11,18 11,30 11,12 HRANILNICA ION, d.d.Kran| HTDA-trtnica Ljubljana HUOTEKARNA BANKA, Jeeenlce UVEST škofja Loka LB-GORENJSKA BANKA Kranj LEHA, Kranj HERKUR-Žel. postaja Kranl MKRSUailice POŠTNA BANKA d.d. (na poštah) SHP-Stov. hran. In pot. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENUATURrST Boh. Bistrica SLOVENUATUfflST Jeaenlce ŠUM Kranj TALON Žal. postaja Trata, Šk. Loka TALONZg. Bitnje UKBStLoka \MLFAN Kranj WHJtANRnkwljloi,Qraj»kldwr POVPREČNI TEČAJ ne posluje 77,90 78,15 77,95 78,39 78,10 78,40 ne posluje 77.95 78,35 11,82 11,18 11,03 11,19 11,80 11,08 7,93 8,13 8,00 8.20 8,0$ 8.15 8,05 8,30 8.00 8,15 8,09 8,1$ 8,00 8,22 8,05 8,14 77,20 78.00 77.55 78,00 76,70 77.9$ 77,55 77,95 77,20 77,90 77,90 77,95 77,95 77,50 78,00 78,00 77,80 78,48 78,30 78,45 78,40 78,20 78.15 78,45 78,45 78,40 78,15 78,25 78,25 79,20 78,15 79,15 78,41 10.99 18,76 11,94 10,50 11,93 10.60 11,99 10.50 11,90 10,76 10.98 11,02 11.92 11,02 19,79 11,93 11,82 10,93 11.19 11,15 11,14 11,10 11,15 11.08 11.05 11,18 11,2$ 11,12 11,18 11,18 11.10 11.20 11,09 11,18 11,14 7,99 7,90 9,9$ 7,90 9,04 7.75 8.0$ 7,90 7,99 7,90 7,99 9,00 9.09 9.00 9.00 9,05 9,0$ 7,99 9.19 8,25 9.29 8,33 8.16 8.12 8,14 8.33 8,15 8.13 8,15 8.20 8,20 8.29 8,15 9.1$ 8.19 Pri šparovcu v Avstriji ja ATS ob nakupu blaga po 11,00 tolarjev. H Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije. | Podatke a tečajnico nam sporočajo menjalnic«, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev plede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. NAJUGODNEJŠA KRATKOROČNA POSOJILA KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Koroška41, Tel.:211-847 od 12. do 15. ure SPREJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV HRANILNICA *£$* ION d. d. Kroni Koroška 27, tel.: 064/223-777, tax: 064/211-337 V JUNIJU TOLARSKE VEZAVE Z DEVIZNO KLAVZULO 0010.25 0011,50% Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje djav. PRODAJA VOZIL w RENAULT JESENICE migji C.J.FInžgarja 2 §W@/f AVT0SERV1S. LIČARSTVO, KLEPARSTV PRODAJA REZERVNIH DELOV 6 - LETNA GARANCIJA PROTI KOROZIJI Leasing in ugoden kredi; Tel.: (064) 861 - 571,861 - 570 Fax.: (064) 83 - 85 VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. gjjNhSPOTOVmjA, j DATUM | | ODHODA j |CEN.| |PREV0Z I GOSTINSKE | STORITVE j OPIS 1 POTOVANJA Ka?;UŽWAII ««tRUAfjARET#,:M|.851 I pomlad lj g poletje |j 11.200 SIT j ZA7DNI i LASTNI 1 NAROČILU j DOPUST ZA JAHALCE, TENISAČE, JADRALCE I KAM NA KOSILO, VEČERJO ?! i IME GOSTINSKEGA | OBJEKTA j KRAJ i SPECIAUTETE | CENA j ODPRTO 1 PIZZERIJAĐARE i KRANJ fLmmmmmmmsmmmKM J POD j 1 JELENOVIM 1 K^OM i PIZZL PIŠČANCE, ODOJKi, I PEČENKA IZ KRUŠNE PECI |j$50. SIT i VSAKDAN 12-04 1 P! BIP DOSTAVA 8 0? JTEL: 221-031 GORENJSKI GLAS • 22. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 7. junija W4 Strokovno srečanje turističnih kmetij Kmetijski zavod Ljubljana, enota za kmetijsko svetovanje Kranj in Tržič, pripravlja v sredo, 15., in četrtek, 16. junija, na kmetiji Štefe na Babnem vrtu S, lastnice Francke Markun strokovno srečanje turističnih kmetij kranjske in tržiške občine. Prvi dan bodo udeleženci obravnavali tematiko osnov strežbe in priprave enostavnih in bogatejših zajtrkov, drugi dan pa se bodo posvetili pripravi in oskrbi sob ter sanitarij za goste, obravnavali pa bodo Se tekočo problematiko in izmenjali izkušnje na področju turizma na kmetiji. Strokovno srečanje bo obakrat ob 20. uri, pri izvedbi programa pa bosta sodelovali strokovnjakinji iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Bled in gospodinja blejskega hotela Golf. Cena udeležbe na strokovnem srečanju je 1000 tolarjev, zaintereserini pa se lahko prijavijo v kmetijsko svetovalni službi (telefon 242-734) do petka. • M. G. Pri Betelovih v Planini pod Golico Ne kmetje, ne gostinci, ampak podjetniki Nesprejemljivo je, da v Sloveniji Se ni zakonodaje, ki bi °P/e^J^^ Grflurič, ki se pn Betelovih ukvarja s turizinoin, ima gostinsko šolo, doma pai tmU kmetuje. Po odločbi, ki jo ima, ni ne gostinka, ne kmetica, ampak - samostojna podjetnica. V svojih prodajalnah v Kranju • MAJA - Planina • PINO - Stražišče • AURA - Zlato polje Vam nudimo: • cvetje in sadike • darila za vse • leseno vrtno pohištvo • cvetlične lončke in posode Planina pod Golico - v jeseniški občini se, kljub temu da naj bi bila občina turizma, kmečki turizem očitno ni razvil, saj so edini, ki se v jeseniški občim danes ukvarjajo s turizmom na kmetih, pri Betelovih v Planini pod Golico. Pri Betelovih so bili že pred leti znani po tem, da so se na kmetiji radi ustavljali gostje, ki so si želeli miru in čistega zraka. Kmetija leži v strmem pobočju in je idealno izhodišče za številne gorske ture. Danes se pri Betelovih z oddjanjem sob in gostinsko ponudbo ukvarja hčerka, 26-letna Vera Grgurič, ki skupaj z bratom in svojim možem vodi kar veliko kmetijo in sprejema goste. "S kmečkim turizmom se pri nas doma ukvarjamo ie petnajst let Sama sem kmetijo in turizem prevzela po smrti mojega očeta. Delam z veseljem, saj mi je gostinstvo tudi poklic: prej sem bila zaposlena v Lovcu na Bledu in tudi mož je po poklicu kuhar. Oddajamo 18 ležišč, poleg hiše pa postopoma gradimo nove prostore, kajti prepričani smo, da se bomo s kmečkim turizmom preživljali. Vse, kar pridelamo - v hlevu imamo dvanajst glav govedi - namenimo za prehrano naših gostov in živine tako ne oddajamo v klavnico. Zato, ker se v Sloveniji sploh še ne ve, kaj je kmečki turizem, imam odločbo, da sem podjet- nik - posameznik. Za zdaj namreč ni zakona, ki bi opredelil tudi kmečki turizem, kaj šele, da bi dobili kakšne olajšave. Prej nasprotno: če poenostavim, je davčna politika takšna, da moram za vse, kar pridelam doma in ponudim gostu, ki pride, plačati 5-odstot-ni davek! Torej: za lastno solato, ki jo gostu prinesem na mizo z vrta, plačam S odstotkov. In ker živine nismo oddajali v {eseniško klavnico, tudi nismo rili upravičeni do nobenih sredstev, ki jih je država namenila »ravičeni do nobenih sred- kmetom za škodo ob suši Vsekakor bi tisti, ki se ukvarjamo s kmečkim turizmom, morali biti deležni kakšnih olajšav ali ugodnejših kreditov, če se že tohko govori in piše, Vera in Marjan Grgurič nadaljujeta družinsko tradicijo Betelovih... kovinOtehna BLAGOVNICA FUŽINAH JESENICE Telefon 064/81-952 kako je prihodnost v turizmu in tudi turizmu na kmetih. Sama sem trikrat poslala prošnjo v Ljubljano za nepovratna sredstva, a jih nikoli niso odobrili. Zdaj počasi zidamo nove prostore, ki bodo tudi namenjeni kmečkemu turizmu, saj smo se trdno odločili, da V jeseniški občini se s kmečkim turizmom ukvarjajo le P" Betelovih v Planini pod Gotico. - Foto: J. Pelko potice, hišna specialiteta pa ajdovi krapi. Imamo precejsta ih in stalnih gostov, ki so k na" prihajali že prej, prihajajo P tudi novi. Naša kmetija je » kmetija, ki se ukvarja s kfflj** im turizmom, tudi v katalog Agencije Vas, ki predstavil počitnice na kmetih. I" v. anketi, ki so jo napravili 106 gosti, je dobil kmečki tun^ pri Betelovih zelo visoko oceno Vendar pa se dobro zavedamo, da je najboljša reklama ,e zadovoljen gost. Mislim, da gostje, ki prihaja' jo, poleg domačega okolja najbolj cenijo sproščenost g<*' titelja. Gostje morajo čutiti, # so zaželeni in dobrodošli. V Planini pod Golico bi bi»> zelo zadovoljni, ko bi tu^ poleti kdaj obratovala sedežni' ca. Letos pozimi je delala 1' nekaj dni, motijo pa predvsetf visoke cene, saj so enake kot n* smučiščih v Kranjski Gori." Skratka: pri Betelovih v P'*| nini pod Golico so se domflC odločili, da nadaljujejo družin*" ko tradicijo kmečkega turizn1? In razveseljivo je, da jo nao^j jujejo mladi, ki so se za to ^ šolali... • D. Sedej nadaljujemo družinsko tradicijo. Da ie bilo že v preteklosti težko, kaže tudi primer mojega očeta, ki kot kmet ni mogel biti zavarovan in po njegovi smrti mama prejema le minimalno pokojnino. V našem kmečkem turizmu gostu ponudimo zares dobro domačo hrano, od klobas do Vlada je določila odkupno ceno pšenice Kmetje so pričakovali več Cena je bila letos določena pravočasno - Skoraj usklajen pre zadružne zveze in kmetijskega ministrstva Slovenska vlada je prejšnji teden določila odkupne cene za letošnjo letino pšenice. Za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda bodo kmetje dobili 26,60 tolarja za drugi kakovostni razred pa 24,60 tolarja. Cene so sicer višje kot lani, vendar z njo niso zadovoljni niti pridelovalci niti Zadružna zveza Slovenije. Do končne odločitve se bodo predstavniki pridelovalcev še pogajali z vlado. CENEJE^ ob nakupu z gotovino • na več čekov brez obresti • odlični kreditni pogoji Vlada je letos določila odkupno ceno bolj zgodaj kot prejšnja leta, čeprav bi bilo za Eridelovalce najbolj ugodno, da i bili s pogoji odkupa seznanjeni že pred setvijo in tako prilagodili, pridelavo. Za odkup letošnje letine bo sicer poskrbela republiška direkcija za blagovne rezerve, odkupili pa naj bi med 80 in 90 odstotki pšenice. Vlada pa se je s tem sklepom odločila narediti tržni red, da ne bi kasneje prihajalo do zapletov. Letošnja odkupna cena pšenice, ki je sicer višja od lanske, ni povsem takšna, kot jo je zagovarjalo kmetijsko ministrstvo skupaj z Zadružno zvezo Slovenije, vseeno pa višja, kot jo je predlagalo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Slednje je namreč vztrajalo pri 25 tolarjih za kilogram, medtem ko je Zadružna zveza pričakovala ceno, ki so jo v skladu s stroški pridelave izračunali na Kmetijskem inštitutu. Po izračunih inštituta bi moral kilo- NEMOGOČE JE MOGOČE^ Marjan Podobnik, predsednik SLS: "Naša stranka v celoti podpira zahteve Slovenske kmečke zveze, ki deluje v okviru stranke, po višjih odkupnih cenah za pšenico. Odkupne cene morajo biti oblikovane tako, da bomo lahko povečali samooskrbo s pšenico kot strateškim iitom. Treba je upoštevati, da se pri nas pšenica prideluje pretežno na nerazvitih področjih, s tem, ko pa odkupna cena ne pokriva stroškov pridelave, ta področja na neki način subvencionir-ajoostala. S pravočasnim skupnim dogovorom za odkupno ceno, bi zagotovili, stimulativno pridelavo pšenice, ki bi jo namenjali za kruh in ne za krmo. Res ie, da pravočasna določitev cene pomeni korak naprej, vendar pa bi morali vsi igrati z odprtimi kartami in prikazati tudi vse stroške vmesnih členov od pridelovalcev pšenice do prodajalcev kruh in tako slovenski javnosti pojasniti cenovno politiko. gram pšenice Vrseh kakovostnega razreda sj' 28,90 tolarja in kilogram df» gorazredne pšenice 27,70 toj* ja. Ta kalkulacija je zelo b»g zahtevam pridelovalcev, 1° . se verjetno s takšno cen sprijaznili, medtem ko se F odkupne cene, ki jih je p°n dila vlada zdijo prenizke. Ob vladni ponudbi, ki kjj tov ni zadovoljila, bo v P hodnjih dneh verjetno J) razprav in pozivov vladi. v vendarle še enkrat prouč« j* ovno problemtiko PrideA- ft pšenice, medtem, ko naj PJ y, že v kratkem sestali predsj niki pridelovalcev in ?Tef\ei\ niki vlade ter poskušali do** sporazum o odkupnih cenan- Poleg tega, da se strinjajo s ponujenimi 00 Jj, nimi cenami, jih skrbi * kako bo "fl * ■ plačilom za 3 -o naj bi ooWfli mesta ostala enaka kot v <, naj bi po predlogu zveze Slovenije kmetje e. plačilo v tridesetih dneh, > ^ da, če bodo v resornih m^vin trstvih pravočasno zago . ^ denar za odkup. Slednje ^ moralo zgoditi vsaj d° *j pO tega meseca, da ne o ..\c nepotrebnem spet Prl" iof do kmečkih protestov z ami cest in podobno. • Medtem ko naj TRGOVINA l perilom kopalkami Gregorilieva t. (4000 Kranj kopalke Orrhidee ^JP^bluze MOŠKO PERILO WMM9A^ FOXV. P°SEBNI POPUST D011.6.1994 IN KUPON ZA ŽREBANJE URETA: VUma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S ™ podjetja za razvoj In proizvodnjo Jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121. škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 SLOVENCI SMO NAVDUŠENO POZDRAVILI KARAVANO GIRA D'ITALIA BERZIN PROSLAVLJAL V TREH DRŽAVAH deželah - Italiji in nato na cilju 13. etape v Lieznu v Avstriji Kr>nj, 6. junija - Proslavtfaneje rojstnega dneva vodilnega kolesarja na dosedanjih 15 etapah letošnjega Gira kair v treh deželah je za nas nekakšen simboličen dogodek, saj kg»g •»as tokrat gostoval po kar 23 letih. Želja športnih navdušencev pa l«di organizatorjev, tako naših kot italijanskih paje, da naslednjega gostovanja Gira v Sloveniji ne bi bilo treba ponovno Čakati več kot dve desetletji. L>a imamo Slovenci in še Posebno Gorenjci kolesarstvo [adi, smo ponovno dokazali, ko smo se minuli četrtek in Petek navdušeno postavili ob Progo in bodrili največje mojs-tre vrtenja pedal. Nekateri so ^eli kar dopust, drugi so takoj Po kosilu pobegnili pred TV ekran ali kar ob cesto in kljub celodnevni zapori Kranja ni oilo Čutiti prehude nejevolje. vsi so slutili, da se bliža nekaj velikega. Res smo doživeli prav športni ^takel - karavana kolesarjev pa ie bila še na cilju navdušena nad zanimanjem in bodrenjem Slovencev. "Kar verjeti nisem mogel, da je v Sloveniji tako lepo, da m nobenih posledic vojne, da se ljudje tako zanimajo za šport in da ste nas tako lepo sprejeli," je na cilju 12. etape v Kranju dejal zmagovalec Italijan Andrea Ferrigato iz moštva ZG Mobili. Tudi drugi so imeli o slovenskem delu dirke podobno mnenje, večino pa so najbolj navdušili slovenski navijači ob cesti, ki so sveda najbolj navijali za edinega do- Jevgenij Berzin je v Kranju dobil torto za 24. rojstni dan, praznovanje pa je zaključil v Lizu na cilju 13. etape. t?a°'eSar^ so biIi OD vseJ Dro*»' v Sloveniji deležni gromkega V|janja, največ gledalcev pa se je zbrali v kolesarskem Kranju. §KM$f|SKI SKOKI Rekord dejana jekovca V n^e' 3*' 5*iuniJa " SK TMR*4e v Pretekun dnevih organiziral je 2QA Ml^a v smučarskih skokih za vse kategorije. Nastopilo kritJi- tekmovalcev iz 11 slovenskih klubov. Obenem so Tb,natorci tekli na 5 km. Pri° skokih so se tekmovalci pomerili še za najdaljši skok. Petk so 'men' ze'° spremenljivo vreme, od lepega vročega s0 a.',deževne sobote in vetrovnega vremena v nedeljo. Skakalci Ptedi • a^ solidne skoke, vendar je veliko tekmovalcev zaradi tek m sKOKOV padlo. Največ zanimanja je bilo za člansko so v 0> J? se Je udeležilo večina tekmovalcev iz Slovenije. Gledalci dosepZ i t\ e-m skoku videli tudi nov rekord skakalnice, ki ga je ornoo^i •PeJan Jekovec, domačin iz Tržiča. Izvedbo prireditve so in S , generalni pokrovitelji kluba: TGT-Tržič, Integral Tržič ^enault - avto center Vovk Trebnje. SaJr> t tati: dečki do 9 let: 1. Zvonko Kordež (Tiglav Teling), 2. An* b151" (Sto1 Žirovnica), 3. Domen Ropret; dečki do 11 let: 1. KieT Brankovič (Triglav Teling), 2. Tomaž Kos (Tržič), 3. Marcel Cen?C?Č1Č (Velenje); dečki do 13 let: 1. Uroš Vrhovec (Ilirija SE*a * 2- MitJa Znidaršič (Tržič), 3. Blaž Bilban (Dolomiti); Teiin \}S ,et: Robert Kranjec, 2. Primož Delavec (oba Triglav Peteri Samo L3231- (Ilirija Center); mladinci 16 let: 1. Primož (Dni • i' Uroš Peterka (oba Triglav Teling), 3. Peter Žonta Gro« }S: m,adinci 18 let: 1. Jure Radelj (Ilirija center), 2. Jaka JekoT vKS' 3" GašPer Poljanšek (Alpina Žiri); člani: 1. Dejan (TrŽiM0!/?^ )• ^" Samo Gostiša (Ilirija center), 3. Franci Jekovec (obaiT v kombinacija: !• Franci Jekovec, 2. Roman Perko Haidaiiuu Rolando Kaligaro; posebno tekmovanje za (oh* +Slskok: !• Franci Jekovec 53 m, 2. Robi Meglic 52,5 m Hešter č)' 3' MatJaž Kladnik (Ih lirija Center) 52 m. • Janez T£DEN SKOKOV NA GORENJI SAVI bodo v ^" J^dJ8 " P° P^i seriji smučarskih skokov (Sebenje), se tekmn • Pomerili že drugič ob začetku nove sezone k KraanjKna skakalnicah pokritih s plastiko. SK Triglav - Teling 19. med'3 v počastitev dneva državnosti (25. junij) organiziral *r» sicc ar°dni teden skokov v skakalnem centru na Gorenji Savi dan 9 -^.četrtka, 9. junija, do vključno nedelje, 12. junija. Prvi Skakaln-Unija' ob 17■ uri se bodo srečaIi dečki do 11 let na 22 m 45 m .mi?• v soboto pa dečki dveh kategorij, do 13 in do 15 let, na 16. urj a alnici- Osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 12. junija, ob P°rnerir%i ^.skakalnici, ko se bodo v spominskem tekmovanju Pole« „ x-lfm m mladinci na IV. memorialu Marjana Kroparja. kalife I naJbolJšin bodo nastopili še tekmovalci iz Nemčije, mednaVnH trije in slovaSke. Glede na prijave bo na 19. tako lahwnem l?kniovanju nastopilo več kot 300 tekmovalcev in Praznik •jj14*' 'etos pričakujemo v Kranju pravi smučarski VN Kranja z elitno udeležbo Komaj so Gorenjsko zapustili profesionalni kolesarji, ki tekmujejo na Giru d'ltalia, se je Kranj začel pripravljati na drugo letošnjo veliko kolesarsko prireditev. Od 17. do 19. junija bo namreč po kranjskih ulicah potekalo 27. tekmovanje za Veliko nagrado Kranja. Glede na prijave se letos obeta res vrhunska kolesarska predstava, saj prihajajo v Kranj štiri najboljše ekipe z lanskega svetovnega prvenstva v Oslu (Italija, Nemčija, Švica, Francija). Poleg njih so svoj prihod potrdile tudi prve nacionalne ekipe Danske, Španije, Grčije in Nove Zelandije, skupno pa je prijavljenih že 21 ekip. Valter Bonča na domačih tleh ni imel sreče, saj je padel, potem pa mu je počila še zračnica. Z nastopom in 13. mestom pa je bil vendarle zadovoljen. mačina na dirki, Valterja Bon-čo. Bonča pa na domači etapi ni imel sreče, saj je na okrepče-valni postaji v Ajdovščini padel, nato pa mu je na Vrhniki počila še zračnica in tako je moral ves čas "loviti" kolono, mesto, da bi vozil na čelu. Kljub temu Valter v Kranju s 13. mestom ni bil razočaran, le sreča mu je tokrat ušla izpod nog... Skoraj nič manj kot četrtkova etapa ni bila za Gorenjce zanimiva petkova 13. etapa, ko so se množično zbrali od Kranja do Jesenic in Reteč, kjer so malo pred poldnevom zapustili Slovenijo. Jeseniško nagrado vredno tri milijone lir je osvojil Italijan Zanini, v Linz pa je Ervi pripeljal Michele Bartoli, i je bU na cilju več kot 13 minut pred nosilcem rožnate majice Rusom Berzinom. Berzin je v vodstvu ostal tudi po sobotni 14., in nedeljski 15. etapi Gira, na drugem mestu je Italijan Pantani, na tretjem pa Španec Indurain, ki po besedah našega asa Valterja Bonče ostaja tudi letos glavni kandidat za skupno zmago. Počakati pa bo treba še do te nedelje, ko se bo po 3739 kilometrih dirka končala v Milanu. • V.Stanovnik, slike: G. Šinik KRIŽANI V DRUGO LIGO Križe, 5. junija - Minulo soboto je bilo v Osnovni šoli Križe prvenstvo Gorenjske za mlajše dečke in deklice, posamezno in dvojice. Med 58 tekmovalci iz štirih klubov se je pri deklicah posamezno uvrstila na prvo mesto Mateja Muzik, na drugo mesto Maja Rozman (obe Križe). Na tretje do četrto mesto pa Saša Petrovčič EGP Škofja Loka in Špela GašperŠič NTK Merkur Kranj. Med dečki pa se je na prvo mesto uvrstil Žiga Jazbec, drugi Gašper Srečnik (oba NTK Križe), na tretje do četrto mesto pa Luka Peternel NTK Križe in Blaž Sparovec NTK Merkur Kranj. V dvojicah pri deklicah sta bili prvi Muzik in Rozman, pri dečkih pa Jazbec in Peternel vsi NTK Križe. Isti dan je bd v Murski Soboti 3. državni TOP za mladince. Na topu je igral tudi Matej Polanšek NTK Križe in se v drugi skupini uvrstil na odlično četrto mesto. V nedeljo pa je bil v Osnovni šoli Križe vrhunski zaključek sezone 1993/94 za kriški namizni tenis. Odigrale so se kvalifikacije za vstop v II. državno namizno-teniško ligo. Med tremi ekipami je bila najuspešnejša kriška, ki je v prvem delu premagala ekipo NTK Gorica iz Nove Gorice z gladkim rezultatom 4:0. V drugem delu pa je ekipa Križev igrala še z ekipo NTK Kemičar iz Hrastnika in zmagala 4:2. Ekipa Gorice in ekipa Kemičarja imata staro tradicijo v namiznem tenisu. Rezultat med ekipama iz Nove Gorice in Hrastnika pa je bil 4:2 za NTK Kemičar iz Hrastnika. Tako se je ekipa Križev brez poraza in ekipa Hrastnika z enim porazom uvrstila v II. državno namizno teniško. V ekipi Križev so bih Uroš Prelovšek, Matej Polanšek, Klemen Snedic in Matjaž Mah ter vodja ekipe Mirko Matijaševič. To je uspeh, ki si ga klub po jesenskem delu ni upal več pričakovati. Za ta rezultat so praktično zaslužni vsi, ki s tem klubom v svojem prostem času tudi živijo. Prav tako kot igra je bila tudi organizacija na vrhunski ravni. • Mitja Snedic Končano državno prvenstvo v jadralnem letenju NASLOVI PRVAKOV V LESCE Lesce, 5. junija- V Slovenj Gradcu se je v soboto končalo državno prvenstvo v letenju z jadralnimi letali, ki je bilo združeno s pokalnim tekmovanjem Alpe Jadran. Na tokratnem tretjem prvenstvu Slovenije so prvikrat organizirali tekmovanje v dveh razredih letal: standardnemu, kjer je velikost letala in nekatere karakteristike predpisane, ter v tako imenovanem odprtem razredu, kjer teh omejitev ni. V standardnemu razredu je tekmovalo 19 pilotov iz osmih aeroklubov, pri čemer jih je četrtina po svoji kvaliteti izstopala, v odprtem razredu pa šest pilotov, med katerimi se je bil zanimiv boj v zelo različnih letalih. Zmagala sta Lešcana Miha Thaler in Boštjan Pristavec na letalih DG600/18, hudo konkurenco pa sta imela v Ptujčanu Igorju Kolariču z letalom LS6/18WL in Celjanu Francu Peperku na letalu Nimbus 3, ki ima razpetino kril kar 25,5 metra. Leščana sta peti dan tekmovanja edina uspela opraviti zahtevni polet med Slovenj Gradcem in Šmohorjem v Avstriji ter nazaj, zadnji dan pa je Pristavcu uspel prelet 300 kilometrov s povprečno hitrostjo 141,6 kilometra na uro! V standardnem razredu so člani Alpskega letalskega centra iz Lesc zasedb 6., 7., 8., 9. in 15. mesto, zmagal pa je Jože Verdev iz Velenja. Tujcem, ki so sodelovali na tekmovanju, ni uspela nobena vidnejša uvrstitev. Jadralci bodo sezono nadaljevali s {iripravami na evropsko prvenstvo, ki bo konec julija v Rietiju v taliji. Slovenijo pa bodo zastopali z novimi letali DG303 Elan Ivo Šimenc iz Lesc ter Janez Stariha iz Ljubljane, v 15-metrskem razredu Igor Kolarič s Ptuja, v odprtem pa Miha Thaler in Boštjan Pnstavec, oba iz ALC Lesce. • š. Ž. Atletika KOMUNI TENIS«mmXltLTID KRANJČANI USPEŠNI V FINALU Kranj - V petek in soboto je bilo v Novem mestu finale Atletskega pokala Slovenije, na katerem so v petnajstih disciplinah nastopili tudi atletinje in atleti Triglava. V kranjskem zastopstvu se je najbolj izkazala Marcela Umnik z drugim mestom v skoku v daljino (6,09) in s tretjim v troskoku (12,56). Damijan Rozman je bil drugi v teku na 800 metrov (13435) in sedmi na polovico krajši progi, Tomaž Janežič drugi v metu kopja (47,09), Ivo Oljačič četrti v teku na 1300 metrov (3.56,67) in peti v teku na 800 metrov (1.55,80), Brigita Langerholc pa peta v teku na 200 metrov (25,98). Poglejmo še nekaj boljših uvrstitev in rezultatov! Mirjana Idžanovič, ki bo še drugo leto tekmovala v pionirski konkurenci, je tokrat disk prvič vrgla čez trideset metrov (31,12) in bila osma. Pionirka Urša Hribarje v teku na 400 metrov dosegla nov osebni rekord 60,77 sekunde, prav tako tudi dvojčici Tina in Petra Bergant. Ženska štafeta 4 x 100 metrov jfEberl, Langerholc, Čannan, Umnik) je bila šesta, Tina Carman je bila šesta v troskoku (11,79), Saša Eberl pa v isti discipini sedma (49,28). Veteranka Ana Jerman je 800 metrov pretekla v času 2.20,48 in bila šesta, mesto za njo pa mlada Tina Bergant z novim osebnim rekordom (2.20,69). Mlade atletinje in atleti so pred kratkim nastopili na mednarodnem pionirskem mitingu v Trbižu. Urša Hribar je zmagala v skoku v daljino, Rožle Prezelj v skoku v višino in Jovita Rajgelj v teku na 1200 metrov. Drugo mesto so osvojili Alenka Kešpert v troboju, Edi Okič v metu diska, Andraž Štalec v teku na 1200 metrov, Tea Bat age lj v teku na 80 metrov in štafeta mlajših pionirjev v teku na 4 x 100 metrov. Eva Prezelj je bila tretja v troboju, enako uvrstitev pa je dosegla tudi štafeta mlajših pionirk. Pionirka Mirjana Idžanovič je kot edina Triglavanka nastopila s slovensko mladinsko reprezentanco na Savaria pokalu v Avstriji. V slabem vremenu je vrgla disk 28,80 metra in bila tretja. • C. Z. STANKOV MEMORIAL Jesenice, 4. junija - Učitelji telesne vzgoje v jeseniških osnovnih šolah so tudi letos organizirali malo atletsko olimpiado za učence od 1. do 4. razreda, ki jo od leta 1989 posvečajo spominu prezgodaj umrlega učitelja telesne vzgoje in vrhunskega skakalca Stanka Smoleja. V letošnjem letu se je na športnih srečanjih pomerilo 193 učencev 3. in 4. razreda ter 180 učencev 1. in 2.razreda. Ekipno je zmagala OŠ Toneta Cuferja pred OŠ Prežihovega Vbranca, treja pa je bila OŠ iz Žirovnice. • V. S. INTEGRAL JESENICE objavlja prosti delovni mesti: AVTOKLEPARJA Pogoj: KV avtoklepar AVTOUČARJA Pogoj: KVavtoličar Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: INTEGRAL Jesenice, Titova 67 do vključno 15. 6. 1994. Izbrana kandidata bosta sklenila delovno razmerje za nedoločen čas. Za obe delovni mesti je določeno poskusno delo. GORENJSKI GLAS • 24. STRAN Torek, 7. junija 1# OMET ur 2)KOMET' a TENIS PRVA NOGOMETNA LIGA VISOK PORAZ NAKLANCEV SCT Olimpija : Živila Naklo 4:0 (3:0) Ljubljana, 6. junija - V predzadnjem kolu letošnje nogometne lige so Naklanci že v petek popoldne gostovali pri državnih prvakih in ponovno izgubili. Imeli so sicer nekaj priložnosti, toda visokega poraza jim do konca ni uspelo ublažiti. Za Olimpijo so bili uspešni: Lopez, Englaro, Benedejčič in Šiljak, najlepšo priložnost za Naklance pa je izpustil Grašič. Tako so Živila kolo pred koncem z 29 točkami na osmem mestu. V nedeljo, 12. junija, pa v Kranj prihaja ekipa Optimizma. • V. S. DRUGA NOGOMETNA LIGA v TRIGLAVANI VSE BOLJŠI Kranj - V drugi nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostilo Slavijo Set in zmagalo z rezultatom 2:1. Moštvi sta od vsega začetka prikazali zanimivo in dinamično igro, vendar pa brez prave ostrine, kar je samo potrdilo dejstvo, da je srečanje za oba nasprotnika zgolj prestižnega pomena. Sicer lepo predstavo je motil le močan veter, ki pa ni preprečil nasprtonikoma, da sta pripravljala nevarne akcije. Trener Triglava Creine Kodele se je tudi tokrat odločil za nekatere spremembe v moštvu. Z izjemo izkušene obrambne trojice Novkovič, Atlija, Kondič so breme igre pravzaprav nosili najstniki, ki pa so s pridom izkoriščali mladostni polet in na trenutke z domisleno igro tudi navdušili. Povedu so v 41. minuti, ko je zadel Verbič, v drugem delu je na 2:0 povišal Hamžič, ki je bil najprej nespreten ob lepem predložku Marklja, potem pa je nekoliko s strani presenetili gostujočega vratarja. Igralci Slavije so znižali in postavili končni rezultat v 75. minuti, ki so izpeljali enega hitrih protinapadov. Igrali so: Markun, Atlija, Novkovič, Kondič, Božič, Verbič, Markelj, Egart, Zdešar, Trogrlič, Sofrič, Mamzič, Eržen. • Iztok Golob TRETJA NOGOMETNA LIGA LOČANI ČVRSTO V OBRAMBI škofja Loka - V tretji nogometni ligi je moštvo Jelovice gostilo drugouvrščene Radomlje in igralo neodločeno 0:0. Srečanje je bilo pomembno predvsem za goste, ki bi ob zmagi še imeli teoretične možnosti za napredovanje v drugo ligo. Ločani, ki tudi tokrat niso mogli sestaviti tiste najboljše enajsterice so se pod nenehnimi pritiski povlekli na svojo polovico, vendar pa so prav tam pokazali največ znanja. Jelovica zagotovo sodi med najboljša in najtrša defenzivna moštva v tretji ligi. Igrali so: Oblak M., Brdnik, Oblak G, Krupič, Klančar, Križaj, Mauko, Vucetovič, Idrizi, Šešek, Bečič. • Iztok Golob ŠE NEKAJ MOŽNOSTI Visoko - Moštvo Visoko je gostilo Bilje in zmagalo z 2:1. Bolj kot tekma v Škofji Loki je bilo za gorenjski tretjeligaški nogomet pomembno srečanje na Visokem. Dvoboj je v veliki meri odločal kakšne možnosti za obstanek bodo imen Visočani do konca prvenstva. Do konca prvega dela so iz idealnih priložnosti dvakrat zadeli vratnico, najprej Peme, ki mu je lepo podal Ocepek, potem pa še Žontar. Ob tem je vratar komajda ubranil še strel Kepica. V drugem delu sta moštvi odlično igro kronali s tremi zadetki. Mrežo so prvi načeli domačini in sicer je v 60. minuti po prekršku nad Pernetom v kazenskem prostoru, iz enajstih metrov zadel Košir. Isti igralec je v 70. minuti povišal na 2:0, zadetek pa je skorajda dišal po mojstrovini. Kljub vodstvu 2:0 si Visočani tudi za trenutek niso mogli oddahniti, saj so Primorci že naslednjo minuto izenačili. Do konca so sicer pritisnili, vendar pa mimo strnjene domače obrambe niso mogli. Igrali so: Fuchs, Blatnik, Naglic, Žontar, Pelko, Peternelj, Kepic, Perne, Ocepek, Pusič, Košir. • Iztok Golob PIONIRJI NESPRETNI KOT MLADINCI Kranj, 4. junija • Na polfinalnem turnirju za državno frionirsko nogometno prvenstvo je moštvo Megamilka zamudi-o veliko priložnosti za uvrstitev v finale. Na prvem srečanju so proti vrstnikom SCT Olimpije vodili že z 2:0, potem pa dovolili, da so Ljubljančani izenačili in po streljanju z 11. metrov celo zmagali. V odločilnem srečanju je potem SCT Olimpija kar s 7:0 ugnala Gorico. • Iztok Golob TURNIR V MALEM NOGOMETU škofja Loka, 6. junija - Ekipa Lambada 89 je organizator 5. turnirja v malem nogometu, ki bo to nedeljo, 12. junija, na igrišču OŠ Peter Kavčič, turnir pa se točkuje tudi za občinsko prvenstvo. Prijavnina, štiri tisoč tolarjev, se lahko poravna na žrebanju, ki bo v četrtek, 9. junija, ob 20. uri v restavraciji Metuljček. Prijave pa sprejemajo po telefunih: 622-087 (Petra Demšar) in 622-856 (Franc Vilfan). • V. S. SflRSTVO NA HRASTNICO NAJHITREJE ZAROTNIK škofja Loka, 6. junija - KK Janez Peternelj iz Škofje Loke je prejšnjo soboto organiziral kronometer "Hrastnica 94", ki je štel za prvenstvo rekreativcev, veteranov in žensk. Med rekreativci Rl je zmagal Domen Denša (T. klub Ljubljana), med rekreativci R2 pa Martin Kemperle (Zlatarstvo B). Pri veteranih A je z najboljšim časom 8:50, postal zmagovalec Janez Zakotnik (Uni), med veterani B je zmagal Lojze Oblak (Janez Peternel), med veterani C Jože Hafner (Rog Franek), med veterani D Marko Rejec (ŠD Puntar Kne), med veterani E Slavko Črnjač (Rog Franek), med veterani F Ea Milan Žirovnik (Rog Franek). Med ženskami A je slavila [elena Tolar (Janez Peternel), med ženskami B pa Majda Miklič (Jub Dol). • V. S. KVALIFIKACIJE SO PRED VRATI Škofja Loka, 6. junija - Marca so škofjeloški rokometni delavci od Rokometne zveze Slovenije prevzeli organizacijo kvalifikacijskega turnirja skupine B za kadete, ki se borijo, da bi nastopili na evropskem prvenstvu v Izraelu. Tako bo ta konec tedna, od „mffU„ln 10- do 12- junija, Škofja Loka EVROPSKO PRVENSTVO gostila štiri kadetske repre-v rokometu zentance. Slovenski igralci KVALIFIKACIJE KADETI (med njjmj sta tudi dya igraj_ Škofja loka, Slovenija ca škofjeloškega Šeširja, Miha i o. 12. junija 1994 Ke$e in Bojan jafcac), se bodo v konkurenci Avstrije, Cipra in Rusije poskusili zavihteti čimvišje, cilj pa je seveda prvo mesto in uvrstitev na EP, podobno, kot je to uspelo članom, ki v teh dneh nastopajo na Portugalskem. Konec minulega tedna so se naši reprezentantje že zbrali na zaključnih pripravah v Škofji Loki, te dni pa prihajajo v mesto pod Lubnikom tudi preostale tri ekipe, sodniška para iz Švice m Italije, ter delegat EHF iz Španije. Ob hotelu Transturist, ki je ponudil najboljše pogoje za bivanje športnikov velja za prispevek k dobri organizaciji omeniti vodstva vseh treh škofjeloških srednjih šol, ki so kljub pouku v Športni dvorani omogočila treniranje v dopoldanskem času. Tudi brez pokroviteljev si tako velikega tekmovanja ne gre več zamisliti. Tokrat so med drugimi pomagali: Zavarovalnica Triglav, škofjeloški Izvršni svet, EGP, ADOZ d.o.o. iz Kranja, Mesoizdelki iz Škofje Loke ter ČP Gorenjski glas. Več o pripravah naše reprezentance bomo sicer izvedeli danes na tiskovni konferenci, kot je pričakovati pa so kljub vsemu na turnirju prvi favoriti Rusi, pa tudi z Avstrijci ne bo šlo zlahka. Prav naši severni sosedje bodo tudi prvi nasprotnik Slovenije v petkovem večernem srečanju ob 20. uri. Pred tem bo tekma med Rusijo in Ciprom ter uradna otvoritev. Veliko športno prireditev bo odprl donedavni someščan, slovenski minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. • Dare Rupar PORAZ S HRVAŠKO! Slovenska kadetska rokometna reprezentanca, ki se pripravlja za nastop na kvalifikacijskem turnirju za nastop na evropskem prvenstvu, je igrala z ustrezno reprezentanco Hrvaške. Zmagali so gostje (21:27), ki so izkoristili uigravanje naše ekipe. • M. Dolanc DEKLICE LOKASTARA FINALISTKE V Škofji Loki je bil polfinalni turnir v rokometu za naslov prvaka v tekmovanju st. deklic. Nastopile so tri ekipe, zmagovalec pa se je uvrstil v finale, ki bo čez štirinajst dni. Finalist je bil znan že po prvi tekmi, ki so jo dobile st. deklice Lokastara z golom razlike. Ločanke so zmagale, kljub temu da so imele v zadnji minuti dve igralki manj na igrišču. Uvrstitev v finale je še en dokaz, da se v zadnjem času v Škofji Loki dobro dela tudi pri dekletih. Rezultati: Lokastar : Žalec 11:10, Žalec : TAPI Zagorje 17:9 in Lokastar : TAPI Zagorje 21:9. Ta konec tedna bosta igrali še dve skupini, v eni pa nastopajo tudi starejše deklice Kranja. Tudi Kranjčanke imajo veliko možnosti, da se uvrstijo v finale. PRVA TOČKA PLANINE Končana je letošnja rokometna sezona. Prejšnji teden so tekmovanje končali v ženski drugi in moški tretji ligi. Nekaj srečanj je sicer preloženih, zato bodo končne lestvice objavljene prihodnjič. V drugi ženski ligi je za konec prvo točko osvojila tudi Planina. Druga ekipa Kranja je rokometašicam Polja odščipnila točko, zanjo je najzaslužnejša vratarka Ostermanova, Ločanke pa so dosegle še eno zanesljivo zmago. Izola je tudi zadnjič slavila, Sava pa bo svojo tekmo igrala danes. Najbolj zanimivo srečanje zadnjega kroga v tretji moški ligi bo v torek (danes) v Škofji Loki, vseeno pa so drugoligaši igrala Prul Na ostalih srečanjih ni bilo presenečenj. Med tednom so Šeširjevci premagali, v preloženi tekmi, igralce z Jezerskega, tako da so še naprej v vrhu. Pri kadetih so visoko zmago slavili Preddvorčani eno srečanje pa je na sporedu danes. St. deklice sedaj čaka še končnica, vanjo pa sta se uvrstili ekipi Lokastara in Kranja. Rezultati: 2. liga ženske: Lokastar: Olimpija II. 29:17, Kranj II: Polje 20:20, Izola: Mlinotest II. 31:24, Planina (KR) : Tapi Zagorje 14:14, srečanje Krim Elekta II. : Sava bo danes. 3. liga - moški: Šešir : Prule danes ob 18.45, Gorjanc : Sava 29:20, Herbalife Storžič : Besnica II. 26:16, Dom Žabnica : Radovljica Špec. Bled 26:22. Kadeti: Šešir : Prule danes, Preddvor Infotrade : Sava (KR) 24:6, Pizzerija Polana Storžič : Besnica 12:19, Dom Žabnica : Radovljica Špec. Bled 11:18. St deklice: Lokastar : Olimpija 12:15, Kranj : Polje 20:10, Krim Elekta : Sava (KR) 9:15. • Martin Dolanc !VHN)E LEPI REZULTATI TRIGLAVANOV Kranj, junija - Mladi plavalci in plavalke kranjskega Triglava so konec prejšnjega meseca nastopili na močnem mednarodnem plavalnem mitingu v Neiheim-Hustnu v Nemčiji. Na tekmovanju je nastopilo 759 plavalcev in plavalk iz devetih držav in iz 50 plavalnih klubov, kranjski plavalci so osvojili tri prva mesta, osem drugih mest in šest trejih mest. V svoji kategoriji pa so Seme, Hribar, Šter in Pestar zmagali še v dveh štafetah. Prva mesta in zlate kolajne so osvojili: Uroš Seme, Gregor Hribar in Eva Berra, srebrne in bronaste medalje pa še: Gorazd Šter, Jure Pestar in Maja Cilenšek. Uspešno pa je nastopila tudi Nadja Petek. • V. S. PO TREH DEŽELAH Kranjska Gora, 6. jumja - Gorski kolesarji in tekači bodo to nedeljo, 12. junija, tekmovali na teku treh dežel, katerega pokrovitelja sta TD Rateče in TD Kranjska Gora Skupinski start voznikov gosrkih koles in tekačev bo ob 10. uri, prijave pa že sprejema Turistično društvo Kranjska Gora (do petka, 10. junija), štartnina je 1000 SIT, razglasitev rezultatov 20-kilometrskega teka pa bo ob 14. uri v Podkloštru. ♦ V. S. POLOM LANSKIH PRVAKOV V KRANJU Kranj, 5. junija - Po tednu odmora so tekmovanje nadalje^ tenisači v prvi teniški ligi. Igralci Elana Triglava so spet dvak# zmagali in so sedaj na prvem mestu. V drugem nastopu so do tal potolkli lanske prvake, igral^ mariborskega Že-Te-Kaja. Ti tokrat v Kranju niso imeli nobe? možnosti za zmago. Zdaj so sami na prvem mestu in ima] najboljši položaj za igranje v končnici, ko se bo odločalo o prvaK« Rezultati: TK Celje : Elan Triglav 1:8 Posamezno: Cizej: Por 0/6,4/6, Vengust: Mulej 1/6,2/6, Virant ■ Klevišar 6/2,6/7,0/6, Bobovnik: Kavčič 2/6,0/6, Travner: Zezlio* 6/4, 2/6,1/6, in Mlinaric : Ošabnik 2/6, 7/5, 3/6. Dvojice: Cizej/Virant : Por/Mulej 3/6, 6/7, Vengust/Mlinar* Klevišar/Kavčič 4/6, 3/6, Voh/Bobovnik : Žezlina/Ošabnik 3/6,0" predaja Kranjčanov. Elan Triglav : ŽIK Maribor 9 K) , Posamezno: Urh - Grigoras 6/3, 6/0, Janškovec : Furlan 5/7,» ' 6/3, Por : Fric 6/1, 6/3, Mulej : Bezjak F. 6/4, 6/4, Klevišar : »v Bezjak 6/3, 6/0, Kavčič : Berendijaš 6/3, 6/2. Dvojice: Urh/Janškovec : Grigoras/Fric 6/0, 6/4, Por/Mule) ■ Furlan/F. Bezjak 6/2, 0/6, 6/1, Klevišar/Kavčič : I. Bezjak Berendijaš 6/1, 6/1. • Martin Dolanc USPEŠEN NASTOP GORENJCEV V Mariboru je bilo DP za igralce do 14 let Na turrnirjii je igralo 32 igralcev, kar 90 pa jih je igralo kvalifikacije. Od gorenjskih igralcev sta na glavnem turnirju igrala ^ \ Kranjčan Milojčič in Radovljičan Gorišek. Več uspeha je i"1* mladi Radovljičan. Rezultati obeh Gorenjcev: Milojčič je v prvc^ kolu premagal Kračmarja v dveh setih 6/0 in 6/3, v drugem kolu P izgubil z Ozmecem s 3/6 in3/6. . ^ Bolj uspešen je bil Gorišek. Premagal je po vrsti Potiska Šinigoja 6/1, 6/2, Marinjaka 7/6, 6/3 v polfinalu pa izgub" Črešmkom v dveh setih 2/6 in 3/6. • Martin Dolanc NA TRATI NAJBOLJŠA CELJANKA i Trata pri Škofji Loki, 6. junija - V organizaciji ŠD Trata in sponzorstvom Tempa, je bil konec prejšnjega tedna na teni^ igriščih na Trati odigran 1. teniški turnir TEMPO 94 za deklice ?° 14 let. Sodelovale so tekmovalke iz teniških klubov iz Krafl# Ljubljane, Celja, Radovljice, Medvod, Mojstrane in Tržiča, finale sta se uvrstili Škofjeločenka Eva Frelih in Celjanka Na^'1 Anderluh. Zmagala je gostja iz Celja z rezultatom 6:2, 6:2. • NISTVO KONJENIŠKI PRAZNIK V KOMENDI Komenda, 5. junija-Več kot dva tisoč navdušencev si je minulo nedeljo ogledalo kasaške dirke v Komendi, ki jih je pripravil domač konjeniški klub. Tekmovalci so se s svojimi konji pomerili kar v sedrnfjj dirkah, organizatorji pa so pripravili še kmečko dirko. V dirki za 3- do 6-letne kasače je zmagal Dirili Hill z voznik0!^ Francem Puharjem (KK Ljutomer), v drugi dirki, tudi za 3- <* 6-letne kasače, pa je zmagal Delon z lastnikom Boštjan«^ Pečkom (KK Maribor). Na tretji dirki so nastopili 3- do 1*J letni kasači, zmagala pa je Aria z voznikom Damjano"1 Oražnom (na sliki). Zanimiva je bila tudi četrta dirka zai ■> do 12-letne kasače, saj je voznik Janez Štremfelj (KK Visoko/ kmalu po Startu padel s sedeža, vendar pa je po ponovljen^ avtoštartu tekmovanje nadaljeval in bil na koncu z Akrijf drugi. Zmagal je Ajd B s Koscem iz Komende. V peti dirki slavil Eko B iz KK Ljubljana z voznikom Francom Slabetom. zanimivi 6. dirki, ki je bila hkrati tudi Memorial Janka Juhan* ' pa je z domačimi in uvoženimi konji od 3 do 12 let zmag2*. Patricia Lee Ann (KK Ljubljana) z voznikom Milan°.e Žanom. Na sedmi dirki za 3- do 12-letne domače kasače J slavil Kolt z voznikom Mirom Božiče iz KK Ljubljana. ■ V dirki kmečkih enovpreg za memorial Franca Dimca ) zmagala Vanda z voznikom Janezom Pipanom iz Komende- ^ Naslednja konjeniška prireditev bo v Komendi 12. julija-V. Stanovnik POKAL MERKURJA V NAMIZNEM TENISU juniji' Stražišče, 6. junija • NTK Merkur bo to soboto, 11. J.u%i organizator 5. mednarodne tekme Pokal Merkurja v n.am/^^ tenisu. Na prireditvi bodo sodelovale ekipe iz Avstrije in H v poleg ostalih slovenskih klubov pa tudi domači klub Mer* , moški konkurenci članov. Tekmovanje se bo začelo ob 10. un< , zaključku pa bo še družabno srečnje v gozdičku ob vili Rogov V. S. STOTINKA, GLASOV KAŽIPOT 25. STRAN • GORENJSKI GLAS SMUČARJI V ALPININIH ČEVLJIH SO OSVOJILI PET OLIMPIJSKIH KOLAJN NAREJENI SO, DA ZMAGUJEJO Posebne pozornosti sta bili v Alpini deleini Katja Koren in Alenka Dovian, dve od štirih dobitnikov olimpijskih kolajn za Alpino, prav tako pa je direktor Bojan Starman za uspehe čestital biatlonki Andeji Grašič (za drugo mesto na svetovnem vojaškem prvenstvu) in biatloncu Juretu Velepecu, ki letos zaključuje svojo tekmovalno kariero. Žiri, 3. junija - Doseženi rezultati so prav gotovo tudi plod nenehnega sodelovanja med Alpino in tekmovalci, pai tudi med smučarskimi strokovnjaki. Zato so Žirovci minuli pe^tek medse Povabili vse naše smučarje, tekače in biatlonce, ki tekmujejo na njihovih čevljih. Hkrati so jim čestitah za dobre rezultate m Poudarili, da je bila prav minula smučarska sezona za Alpimne tekmovalce najuspešnejša do sedaj. , V žirovski Alpini, kjer letno vdelajo okoli dva milijona parov čevljev, je športni program prav gotovo najbolj uveljavljen, izdelki tega programa pa s Ponosom predstavljajo Alpino v svetu. Tako imajo v novi ^zoni v načrtu izdelati kar 400 tisoč parov tekaške obutve, kar Pomeni, da s temi čevlji pokrijejo več kot 30 odstotkov svetovnega trga, ki izdela okoli 1,2 bilijona tekaških čevljev. "Lani smo samo na Norveškem prodali 170 tisoč parov tekaških ^vljev, kar pomeni, da imamo na tem trgu več kot 50-odstotni delež," je povedal glavni direktor Alpine Bojan Starman. Tako tudi ni čudno, da je med Aipininimi tekmovalci na tekaških smučah prvo -ime dobitkih dveh olimpijskih odličij (zlate in srebrne medalje) Norvežan Thomas Alsgaard. Poleg nJega je med tekači treba omeniti še Šveda Antonia Or-njoa, ter biatlonce Norvežana "pina Kristiansena, Italijane Alberta Carrara, Patricka Pavla, Jochana Passlerja, Ekatar-tao Dafovsko ter seveda naše tekmovalce: Natašo Lačen, Još-ka Kavalarja, Roberta Kerštaj-"a, Tomaža Globočnika, Mateja Jpkliča, Andrejo Grašič, Saša Grajfa, Uroša in Jureta Velepe-^ Boštjana Lekana, Janeza ^zoolta ter Matjaža in Jožeta P°klukarja. . Glede na deset let prej, ko Le »mela Alpina v svetu že okoli odstotni delež pri izdelavi {>ancerjev, se je ta delež zadnja eta zmanjšal, za letos pa z novimi modeli spet načrtujejo večji tržni delež. Tekmovalci, ki so v minuli zimi smučali v njihovih čevljih, so jim prinesli kar tri olimpijske kolajne: dve naši Katja Koren in Alenka Dovžan, eno pa tudi akrobatska smučarka Norvežanka Hilde Lid, ki je v skokih na OI v Lillehammerju osvojila bronasto medaljo. Med našimi tekmovalci v Alpinih čevljih smuča kar precej reprezentantk in reprezentantov: Katja Koren, Alenka Dovžan, Špela Pretnar, Nataša Bokal, Nives Sitar, Maja Ške rjanc, Andreja Potisk, Tina Kavčič, Anja kalan, Špela B račun, Lidija Bijol, Andrej Mik-lave, Matjaž Vrhovnik, Janez Slivnik in ReneMlekuž. V novi sezoni naj bi v Alpini izdelali okoli 6 milijonov parov pancerjev, hkrati pa se bodo posvetili tudi izdelavi čevljev za snovvboard. Tudi planinski program v zadnjih dveh letih dosega ponoven vzpon, saj za letos načrtujejo izdelavo že 150 tisoč parov, prihodnje leto pa naj bi izdelali 250 tisoč parov. Prav tako so Žirovci v zadnjih letih naredili velik korak v izdelavi modne obutve, saj njihovi čevlji krasijo marsikateri butik in ženske noge celo v Franciji. "Naš cilj ni imeti čevelj, ki je enak konkurenci, ampak biti od konkurentov še boljši," je svoje misli ob predstavitvi Alpinih programov na srečanju s smučarji zaključil Bojan Starman. Vodja razvoja tekaških Čevljev Bogo Filipic pa je poudaril, da se v Alpini zavedajo, da so najmočnejši proizvajalec tekaških čevljev in da zato morajo biti vedno korak pred drugimi. Rezultat tega so tudi noviAlpini tekaški čevlji 622. Tudi pancerji modela A2 so po besedah Toneta Kavčiča, vodja razvoja smučarske obutve, narejeni tako, da bodo zmagovali. To pa je seveda tudi želja tekmovalcev in njihovih trenerjev, ki so v petek prišli v Alpino, da bi slišali na kakšnih materialih bodo smučali v novi sezoni. "Rezultati tekmovalcev so v veliki meri odvisni od opremljevalcev. Vi nam ponujate kvalitetno obutev, mi pa upamo, da se vam bomo ponovno oddolžili z dobrimi rezultati," je ob koncu pogovora v Alpini v imenu vseh tekmovalcev in trenerjev dejal vodja biatlon-cev Janez Vodičar. Potem ko so si smučarji ogledali proizvodne obrate Alpine, so srečanje zaključili na pikniku na Goropekan. • V. Stanovnik SMUČANJE J>V0B0J MED JEZERSKIM JN ŽELEZNO KAPLO Če«^0' JuniJ!a " Že skoraj 30 let se na poletnih smučiščih pri Ka i srečujejo smučarji iz Jezerskega in avstrijske Železne meH na ieto^nJem srečanju so se pomerili v veleslalomu, disc^ P^estimi tekmovalci in tekmovalkami pa so v posameznih Šeni-P zmagali: cicibanke - Mojca Markič, - cicibani - Anže Član dekucV Kristina Karničar, - dečki - Grega Selišnik, -Jak «^ *rma ^enk, " mladinci - Mirko Rogelj, - člani - Simon Je» i " st* ^am * *van Parte in veterani Jože Meško. Ekipa tSE 88 Je d<*egla 136,78 točke, ekipa Železne Kaple pa 157,47 ^Ke. • A. Knrntfsr IflH 1 DRŽAVNO PRVENSTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH 0krog|o pri Kranju, 6. junija - Tu je potekalo Slovensko vTknstvo slePih in slabovidnih v šahu. Udeležencev je bilo 14 iz 2£» koncev Slovenije. Pokrovitelj turnirja je bilo podjetje Š^BRA, d.o.o., iz Kranja. Zmagovalec je Muri Emil (SS Tomo j^Pan Kranj) s 7.5 točkami, drugi je Anton Janžekovič (SS MDSS rjaribor, §K inntaj) s 75 točkami, vendar je izgubil z Murijem JJo da je drugi. Tretje m slePih Celje) s 7 točkami. _?Ko, da je drugi. Tretje mesto je zasedel Franc Mlačnik (SS Zveze • Bojan Arzenšek NANJE VENDARLE ZMAGA! Škofja Loka, 4. junija - Minulo osmo kolo v balinarski super ligi je vendarle prineslo "odrešilno" zmago za ekipo Trate. Doma so namreč visoko, s kar 15:2 premagali sicer zadnjeuvrščeno ekipo Planinca, rezultat mladega veharja, 39 točk, pa opogumlja Tračane za boljše nadaljevanje prvenstva. Tako so trenutno na sedmem mestu s šestimi točkami, vodi pa ekipa Železničarja. V prvi balinarski ligi je ekipa Jesenic premagala Pnmskovo s 13:4, Radovljičani so zmagali s Sovičem 7:10, Tržičani so izgubili s Topoljem s 6:11, Huje pa z Jadran Pato s 15:7. Na lestvici vodi Trasport, Radovljičani pa so tretji. V II. ligi - vzhod je ekipa Trata mladi izgubila z 12:5 z RLV Macu, Loka 1000 je premagala Zarjo z 11:6, Rogovila pa Megrad s 15:2. Na lestvici vodi RLV MOČA, Rogovila pa je druga. V gorenjski balinarski ligi po devetih kolih vodi Bistrica s 16. točkami. • VJS. LJflNJE Jl LET SODELOVANJA Celo« 8*re'c' 80 prejšnjo nedeljo gostili reprezentanco ^estli?' * katero tekmujejo le vse od leta 1963. Vodstvi obeh Ponos ?lre,skih zvez sta na to dolgoletno sodelovanje še posebej prihodnje" 8^u^ata s*°riti vse, da bi se sodelovanje ohranilo tudi v kkmov ^ reprezentancah se je doslej zamenjalo mnogo ^ČetkaM^' nekater* Pa sodelujejo na teh srečanjih že od vsega starejše A,0*5 tem omenimo našega olimpijca Franca Peternela nast,L 8a' ^eprav se je že pred leti upokojil, še vedno uspešno "gj«J za kranjsko ekipo. "t strelci ,reiranie je prineslo precejšnje presenečenje. Naši tekmeci-:!8 j^''? ekipno in posamično zmago kar v obeh ^ovalnih disciplinah. krol3 jSi P°sameznil , posameznik s puško je bil Jure Frelih, z enim samim AnH°m zaostanka pa se je na drugo mesto uvrstila mladinka j^reja Ložar. tekmovalcih s pištolo je Franc Peternel mlajši ugnal svojega Rezultati: L ekipno - P^J^iV^ 2825 krogov; 2. posamično ;P^Jr^tnar Heinrich (CE) 374 l Andreja Ložkr (KR) 377 krogov 3. Lotna % Celovec 1343 krogov; 3. ekipno - pištol«si. WJ» pefernm ml. (KR)V* krogov; 4. posamezno - P»tela: 1 • jgEIJ^ 3. Vinko Peternel krogov, 2. iW PeterneU. (^^(^ 358 krogov, 5. Franc (KR) 361 krogov, 4. Henrik Peternel) ^ Drniša (KR) §56 krogov itd. • B. Malov SMUČARJI V DORFARJIH KONCERT KOŠIR -RAPTEAMA Dorfarje prt Žabnicl, 6. i unija - V soboto, 11. junija, bo veselo v domaČem kraju našega smučarja reprezen-tanta Andreja Miklavca, v Dortarjih, kjer bo Kava bar AMI organizator promocijskega koncerta skupine KO-S1DRRAPTEAM (Jure Košir in Matej Jovan). Prireditev se bo začela ob 18. uri, med 19. in 20. uro pa bodo naše smučarke in smučarji delili avtograme in slike. Ob 21. uri se bo začel koncert, ki ga Jure in Matej pripravljata ob izidu njune prve samostojne CD plošče m kasete. Promocijski koncert bo na parkirnem prostoru trgovskega centra v Dorfarjih. • V. S. HAL ff, HAL !ES, GORENJSKI GLAS Naročila za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudba v rubriki: izredno ugodna. VSE ZA VAŠE MALE LJUBLJENCE AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA AKCIJSKA PRODAJA V ZLITOVI TOVARNIŠKI PRODAJALNI Tel: 53-155 ŽIČNE MREŽE FRLIC MAJICE V GARANTU, tel 623-301 Nova trgovina AMAZONA v prenovljenem dijaškem domu, nasproti Petrola. V njej dobite vse za male živali in akvaristiko. Pričakujemo vas in se veselimo vašega obiska vsak dan od 9. do 12. in 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI s pričetkom 7.|unl|»1994 ob 16. uri. Praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA, GOLF IN R 5, R clio ter motorno kolo. Posebna ugodnost Prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika in Žabnice. Informacije: tel.: 631-729 Organiziramo akcijsko prodajo izdelkov našega programa. Ugodne cene za gotovinska plačila: sedežne garniture že od 80.000,00, masivne kuhinjske mize 18.500,00, dekorativne blazine 514,00. Plačilo je možno v 7 obrokih brez obresti /30 % polog + 6 čekov/ oz. v 3 obrokih s 5 % popusta. Delovni čas od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure. Se priporočamol Izdelujemo žične mreže za ograditev vrtov. Po dogovoru vam nudimo tudi montažo mreže. Friic, Zevnikova 5/a, Kranj -Orehek, tel.: 332-100. Majice za velike in male vam nudimo v trgovini GARANT, na vašo željo tiskane z raznimi vzorci. Vabljeni! Blaževa ul. 3, Škofja Loka. TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV MIRABILANDIJA GARDALAND ŠERBI V HVINGU PREMOG - PREMOG SIEMENS SLUŠNI APARATI KOZMETIKA "GEOMAR** MEDVODE tel: 061/611-423 Organizira IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE MIKLOŠIČ, LJUBLJANA, s začetkom 13. 6.1994. Inf. tel.: 061/311-121, 320-996. JA-MITOURS Kranj, organizira izletv MIRABILANDIJO 18. 6.1994 in v GARDALAND 19. 6. 1994. Cena izleta je 4.500,00 SIT, peljali se boste z dvonadstropnim avtobusom. Telefon: 213-160 in 328-602. Gorenjski glas Radio Žiri in Alpetour Remont Kranj - Labore, Ljubljanska 22, vas vabijo na Klepet ob glasbi, ki bo jutri, v sredo! 8. junija, ob 18. uri na Laborah. Za družbo in zabavo bo skrbela skupina AGROPOP in SERBI, ki se bo peljala v tvvingu. Tako zadovoljen z našo ponudbo PREMOGA, kot je bil Vaš sosed, bodite zadovoljni tudi Vi. Zato pokličite "KGM" & KALAN Zapoge 3/ d, Vodice, tel.: 061/823-600, 061/824-424, fax: 061/824-420. Imate težave s sluhom? Pridite in pomagali Vam bomo. Vsak četrtek v Kranju v Art Optiki Bleivveisova 18, od 16.30 do 18. ure. Gatton InL, d.o.o., Ljubljana, Vodnikova 8, tel.: 061/159 54 22 Špica svetovne kozmetike v Sloveniji, najboljši ameriški aparati SUNUGHT - limfna drenaža - odprava celulita - lifting obraza in ostalega telesa - šolanj s popolno zaščito pred žarčenjem, odstranjevanje sončne alergije in kožne plesni. HAL HAL ^GORENJSKI GLAS GLASOV KAŽIPOT If Izleti M Odprava na Mont Blanc Kranj - Planinska sekcija Iskre Kranj organizira v dneh od 29. junija do 7. julija odpravo na ■hmmmmm 40 let RD Bistrica Domžale l^ffffjrfTrTS LW *M Moravče - Ribiška družina Bistrica PbUmHIIHBhI Domžale z ribniki na Želodniku, Dnuvnioh ti 7al/N/in nrl Mnrau/'ah Kranj - Na vrtu gradu Kieselstein in na Pungertu se v četrtek, 9. junija, ob 9.30 oziroma ob 10. uri začenjajo lutkovne predstave petnajstih slovenskih lutkovnih gledališč in skupin iz Maribora, Ljubljane in Kranja. Predstave se bodo vsako uro vrstile za otroke in odrasle - tja do poznih večernih ur pa seveda samo za odrasle. Folklora in ples Jesenice - V okviru prireditve V srcu nosimo Gimnazijo, ki je namenjena pomoči pri obnovi jeseniške gimnazije bo v petek, 10. junija, v Gledališču Tone Cufar na Jesenicah Večer folklore in plesa. Zaplesali bosta folklorna skupina iz Bohinjske Bistrice in skupina Plesnega studia Bled. Kolesarski maraton Moste - Krajevna skupnost Moste v občini Kamnik bo v nedeljo ob 9. uri organizator 12. Kolesarskega maratona Moste 94. Prireditev bo ob vsakem vremenu, udeležijo pa se je lahko vsi, ki bodo s kolesom zmogli 80 kilometrov dolgo pot. Prijave bodo organizatorji sprejemali od 7. ure do 8.45 pred Osnovno šolo v Mostah, štartnina pa bo 500 tolarjev. • (al) na Križu, v Češnjevku in Lahovčah (4310 m). O potrebni opremi se letos praznuje 40-letnico uspešne: b^te dogovorili na pripravljalnih ga dela in gospodarjenja z vodami turan na Ja|ovec b Tamana (11 od kranjske na severu do litijske junija) in Marmolada (15. do 17. občine na jugu Jubilej bodo junija, informacije dobite po tele-proslavili v soboto, 11 junija, v fonu 221-321, int. 2287 - Tomaž Moravčah, kjer bo osrednja prire- pianjna. Prijave z obvezno kotiza- ditev- • {**)_cijo pa sprejema Volga Pajk, int. ! 28-22. Sport Tekači proti kolesarjem V nedeljo, 12. junija, ob 16. uri se bodo na progi Sp. Jezersko -Pečovnik (gozdna pot) pomerili najboljši tekači Jezerskega Preje Karničar, Peter Sušnik, Milan Šenk) in najboljši gorski kolesarji Gorenjske (Metod Močnik, Sandi Srdar, Tine Zupan). Vsi obljubljajo zmago, gledalci pa bodo lahko pred začetkom tekmovanja sodelovali pri športni napovedi zmagovalca. Izkupiček napovedi je namenjen postaji GRS Jezersko. Teden skokov Kranj - Smučarski klub Triglav Teling Kranj prireja 19. mednarodni teden skokov v Kranju in VI. memorial Marjana Kroparja. Tekmovanja v vseh kategorijah bo potekalo od 9. do 12. junija. Po Valvasorjevi poti Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi na izlet Krško -Mokronog - Bogenšperk - Izlake (po Valvasorjevi poti), ki bo v sredo, 15. junija, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri izpred pošte v Preddvoru. Prijave z vplačili sprejemajo danes, v torek, 7. junija, med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. Od Žirovnice do Brezlj Žirovnica - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na kolesarjenje skozi Moašnje in Gorico do Brezij in nazaj. Izlet bo danes, 7. junija, odhod pa ob 16. uri izpred doma društva. »»»»»»»»»»»»» GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Torek, 7. junija 195* DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. ur« A TV«»HI - Fl• VIDEO T R A D E TV37cm od40.863 SIT TV51cm,TTX od SIT TV55 cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm,TTX od 110.267SIT Vldeorekorder od45.315 SIT HI • R stolp od 48.177 SIT Trgovina in storitve (L0.0., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-2123 67,21 1142 OD 16. DO 7.8.NAGRADNA AKCIJA NAGRADE V VREDNOSTI: 40.000,20.000,10.000, SIJ MALI OGLASI 223-444 APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice In telefonske centrale, zelo ugodno. «632-595 12240 Prodam malo rabljeno hladilno OMARO Gorenje, cena po dogovoru. 8157-217 13288 Prodam sušilnico za dosuševanje sena-krme. «725-042 13207 Prodam stereo componente za glasbeni stolp SONY (made in Japan) - gramofon, PS - LN 205 -vgrajeni antiscating, glava ND 142 G; ojačevalec TA - AX 205 z izhodi za gramofon, kasetnik, video CD in digitalni tuner. Tuner ST - JX 205 L SM - AM stereo digital; kasetnik TC SX 205 - enojni in trosistemske zvočnike SS - E 200 - 8 Ohmov -60 W izhodne moči. Cena po dogovoru. «324-409 1321« Masažni aparat zelo ugodno prodam. Cena po dogovoru. Šifra: UGODNO_13238 Prodam ŠIVALNI STROJ BAGAT, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Grošelj, Lahovče 36, Cerklje. 0 421-771 13242 Prodam rotacijsko KOSILNICO RK 135, dobro ohranjeno. Pivka 27, NaklO 13252 10 kanalni MONTARBO 2x180 W in zvočnike, prodam. «332-511 13254 Iščem brezplačno za begunce štedilnik na plin. «49-388 13204 ŠKRAJE za striženje tlakovcev, prodam. «061/816-126, v večernih urah 13267 ELEKTROMOTOR 15 KW 950 o/min, ugodno prodam. «211-038 13052 Panasonic SERVISZORK^NALNIMIDEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA StOVENOO TELEFON TROOVINA - SERVIS Opravi tal.; 064 222 868 tu.: 064 222 867 LJUBLJANA. tel/fox 061 1590232 KRANJ, tel/ta* 064 22? ISO KOMPAS MAGISTRAT V Bistrici pri Tržiču - Deteljica • oddamo v najem trgovsko poslovni prostor velikosti 223 m2. Vsa pojasnila po telefonu 061/212-868 - Ing. Brus, vsak dan med 7. in 9. uro. itlifatrttt rs i "O ^331-339 DOSTAVA, PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Naša ponudba tudi v letu 1994 MAU OGLASI DO10 BESED ■ BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu Iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, če želite objavo "pod Šifro" oz, "naslov v oglasnem oddelku" -takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nižje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljen!). Na telefon 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in IS. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ -§-6- Ime In priimek, naslov:___ Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Prodam PC RAČUNALNIK 286, 40 mghz, cena ugodna. « 215-335 13290 Prodam SAMOHODNI OBRAČALNIK gorenje muta v dobrem stanju. Ogled popoldan, Krajnik, Javorje 35, Poljane 13315 Prodam KOSILNICO BCS, 4 leta, traktorski obračalnik in puhalnik. «621-987 13325 Ugodno prodam nove in rabljene stružnice, rezkalne stroje, vrtalne, štance in viličarje. «062/608-154, dopoldan, 062/685-258 popoldan 1334« GR. MATERIAL Sposoja DVIGALA - Kobra. 0631- 717 13235 Prodam ŽAGAN LES za ostrešje ^rušt). Šmartno pri Cerkljah št.2 Prodam mešalec za beton. 0422- 453 13258 Smrekove COLARICE različnih kvalitet prodamo za 13000 - 16000 SIT/ m3. «212-051 in 324-488 13275 Prodam OPAŽ, debelina 12, suh, cena 650 SIT m2. «718-322 13281 Prodam 4 nove KOLEKTORJE za polovično ceno. 049-370 13335 IZOBRAŽEVANJE Diplomirani inženir fizike uspešno instruira matematiko, fiziko in kemijo za popravne izpite. «217-817 12702 GLASBENA ŠOLA AKORDEON Vpis novih učencev Hotel Evropa, 5. nadstropje, popoldan ali tel.064/225-078 Uspešno instruiram matematiko in fiziko. « 241-278 13292 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 48-545 io«2 Kupim 1-sobno, 1,5 -sobno ali 2 sobno s kabinetom na Planini. «323-596 13324 V Škofji Loki ali okolici kupimo HIŠO ali gradbeno parcelo. FRAST NEPREMIČNINE, «242-651, od 9. do 12. ure, od 16. do 18. ure 13337 Kupim pomivalno dvojno korito. »214-072 13345 LOKALI V centru Kranja takoj oddam trgovski lokal v izmeri cca 50 m2. 0325-947, med 7. in 8. ter po 21. uri 13304 Oddamo lepo trgovino v letališki stavbi Brnik Velikost: 30m2 Trgovina je lično in moderno opremljena. Ponudbe sprejemamo pod šifro: "Brnik '94" V centru KRANJA in ŠKOFJE LOKE najamemo POSLOVNI PROSTOR za trgovino do 40m2.Ponudbe pod šifro 'PREDPLAČILO' MAŠINO za tiskanje majic in tekstila, malo rabljeno, ugodno prodam. «738-113, zvečer 13308 V centru škofje Loke oddamo več LOKALOV, med drugim opremljen masažni salon. FRAST nepremičnine, «242-651, od 9. do 12. ure, od 16. do 18. ure 13336 VNIK KOLESA RS KI CENTER m prodaja vseh vrst koles, rezervnih delov in kolesarske opreme ■ servis koles ■ pooblaščen servis za kolesa Rog Možnost odloženega plačila s čeki. Kranj, Ljubljanska 21, Labore Tel.: 310-220 Pri Žirovnici oddamo v najem neopremljeno kovinsko delavnico 100 m2. APRON NEPREMIČNINE, «331-292,331-366 13343 KOLESA Prodam skoraj novo žensko KOLO 5 prestav, ugodno. «725-802 13224 OBVESTILA Rezervirajte pravočasno PROSTOR POD SONCEM za dopust v Ližnjanu - Medulin, 7 dni 11200 SrT. 0211-818 od 16. - 22. ure 12124 Izleti v Munchen, Gardaland, Paima-nova ugodno s kombijem. Prijave •82-104 13234 TRGOVCI letnik 1963 OGLASITE SE! Koncut Cvetka, Groznik Marija, Ogorevc Nada - Jesenice. 0310- 293 13284 OBLAČILA Prodam belo dolgo poročno obleko St. 44. «241-771_13227 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. «53-056, po 18. uri 1323*» CISTERNE KOVINSKE 1500 L 22.493,00 + 20 % PD CISTERNE KOVINSKE 2500 L 30.904,00 + 20 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L 14.750.00 + 10 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L 15.900.00 + 10 % W OLJNI GORILCI S PREDGR/LOP/POKR/DIZA 40.823,00 + 20 % PD ČRPALKA GRUNTFOS S HOLANDOM COLA 8.990,00 + 10 % REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE 3.990,00 + 20 % EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 3.200,00 + 20 % PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN OSTALO BLAGO ZA INSTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 OSTALO Prodam velike stare hrastove SODE vključno z betonskimi podstavki, idealno za vrtne ute. «064/211-518 13215_ Prodam zračno pištolo. «324-457 STORITVE Svet KS Olševek - Hote-maže objavlja razpis za izgradnjo opornega zidu ob javni cesti Olševek -Tupaliče. Oporni zid bo armirano betonski s temeljem, dvostranskim opažem, povprečno višino 140 cm in dolžino 35 m. Ogled je možen vsak dan. Ponudbe pošljite na naslov: Predsednik KS Olševek -Hotemaže Preddvor, do 19. junija 1994. PRIDELKI Zgodnji KROMPIR prodam. Jeglič, Podbrezje 192 13204 POSESTI Na Krku oddam v najem bungalov 200 m od obale. «324-954 13251 POSLOVNI STIKI Trgovci, sponzorji! Poceni majice, primerne tudi za propagandni dotiskl «311-078 10752 Iščem partnerja za skupno vodenje in poslovanje podjetje na področju turizma in športa. «723-190. v sredo od 13. do 17. ure 13217 CERTIFIKATE 1200.000 SIT oddam za 600.000 SIT ali za posojilo. 070-688, od 19. ure dalje 13229 Prodam CERTIFIKAT 400.000 SIT. Kličite popoldan, «41-675 13330 RAZNO PRODAM Bukova drva prodam in dostavim. «696-042 11839 Prodam otroški LOPAR za tenis in kolo PONY. «633-538_13259 STAN. OPREMA Kuhinjske elemente, 2 korita in odcejalnik, ugodno prodam. « 327-809 13296 ROLETARSTVO BERČAN nudi žalu-zije, rolete, ter lamelne zavese, telefon in fax 061/342-464, «061/342-703 (stanov.) 10332 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter elemente za vse vrste ograj. «45- 346 10386 NOVO! MORSKE SPECIALITETE Pl BIP DOSTAVA. «221-051 PIZZER-IJA DARE, VABLJENI - POKLIČITE! Dostava od 8. do 02. ure 12296 Montaža in popravilo TV ANTEN. «215-146,57-420 12958 Slikopleskarske in parketarske storitve, izdelava Demit fasad. 0324-943, po 19. uri_13121 Tipkanje in oblikovanje vseh vrst tekstov, seminarske naloge, dip. naloge, referati in poročila. 0715- 362 13208 Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, ugodno. 0871-185 13220 Izdelujem pocinkane smetnjake in cisterne 1500 in 1800 litrov. 0324- 457 13222 Izdelujemo zaščitne in okrasne kovinske mreže za kletna okna, stopniščne ograje....082-104 13233 Centralno kurjavo MONTIRAMO in SERVISIRAMO z vašim ali našim materialom. 0631-188 13237 Na lepem kraju NOVA TENIS IGRIŠČA! Delamo tudi ŽEBLJE in CINKANE SMETNJAKE. Prebačevo 32 a, 0326-426_13240 Strokovno, kvalitetno in ugodno opravljam soboslikarska dela. 0403-646 13260 Podjetje ROBSUS nudi ugodj prevozne storitve do 1000 », 0212-456, do 16. ure, po 1'- S 328-180 _ SATELITSKE ANTENE, morjtlj klasičnih anten, dograditev A WJ5 la, M MTV kanala. 031Q-223_J^ Vodovodne inštalacije opravljaj hitro in poceni. 0 215-335 Popravilo in napeljava vodovod'1.8 instalacije. Potičnik Silvo, Sv. Duh Šk.Loka, 0633-689 STANOVANJA V Železnikih prodam ali oddaniv najem lepo STANOVANJE 50 rti' pritličju. 0329-875, v pon., sreda' petek od 16. do 19. ure_ Najamem 1-sobno stanovanje garsonjero v Kranju. 0324-1 »J' dopoldan od 8. do 10. ure j Nujno najameva garsonjero manjše stanovanje v okolici Ra^mi jice ali Lesc. 0751-0226 popo1^ Rep EVROPSKA KAKOVOST ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV. „c1r Pokličite HRIBAR - BI*** 064/331-431 PONUDBA TEDNA: KRANJA^" vodni stolp: prodamo 2-ss, &4rn ^ CK in brez CK, na Planini I. 3*.|fhjji m2, v Radovljici v zasebni novejs a GONI GOMLCH regulacijska oprema, montaža, meritve, servis ELlEH « 43 408 Kranj d.o.o 331 482 ROLETARSTVO NOGRAŠEK obvešča cenjene kupce, da ne poslujemo več na Miljah 13. Lamelne plise zavese, žaluzije in rolete lahko naročite na našem NOVEM NASLOVU v Notranjih goricah, kjer imamo tudi razstavni prostor. 0061/651-247 TERMOACTIVE GEL - odlično odpravlja celulitis, poporodne strije. Navodilo za uporabo priloženo. CENA 1.600 SIT za eno kuro. Dobava po pošti po povzetju. NAROČILA SPREJEMAMO VSAK DELAVNIK OD 7. DO 15. URE PO TEL.&FAX:062/222-205 stan. 80 m2, na Jesenicah frfgJt m2, v Škofji Loki 2-ss 62 m2 m 9^, APRON NEPREMIČNINE 292, 331-366 VOZILA DELI Prednje steklo za TAM 2001 414_ Prodam original AL P^Stf gumami Kleber za OPEL K*"^ 20 S za 400 DEM. 0802-613^* VOZILA ____^ Prodaja novih vozil: DAEWD0jje MITSHUBISHI. Vse info^T\ tffi 0242-300, 242-600 ali 325-9^x I |(i PRODAJA, ODKUP, rabljenih vo ^ prenos lastništva! 0325-981^^ PRODAJA ODKUP rabljenih ^ 0064/217-528 ali zvečer po < y 325-659 ___ Prodam R 18, letnik 82/83, m& 16.6.95, cena 3600 DEM. 03** . 12660 j"""'aN VOLVO 245 GLS. D 6 KAR* ^ letnik 1983, reg. do 17.12.94. * ^ dodatno opremo. 085-476^,^ GOLF GTI, letnik 1980, ohranjen, reg. do 2/95, ^ 085-476 ŠPORT Ugodno prodam univerzalni domači FITNESS (fassl), primeren za 14 vaj. 076-027 12«64 PRIKOLICO ADRIA 380 (2+2), star-ejši letnik, ugodno prodam. 0325- 094__13250 Prodam gumijasti ČOLN Maestral z motorjem Tomos 4. 057-977 13297 Prodam KOLO PONY in KOTALKE št. 34. 0328-464 13328 A-MIJOUJDS kraMJ ORGANIZIRA 5-DNEVNI IZLET V DEŽELO LEGO *°C IN ANDERSENOV1H PRAVLJIC 4 LEGOLAND IN ODENSE na Danskem od 20.-24. julija 1" Cena izleta je samo 45.000 SIT, za otroke 30.000 SIT. Vožnjo boste uživali v dvonadstropnem avtobusu. Informacije dobite po tel. 213-160 aH 328-602 Torek, 7. junija 1994 MALI OGLASI, ZAHVALE 27. STRAN • GORENJSKI GLAS AUDI 100 diesel CD, letnik 1981, Wima naprava, centralno zaklepanje, gpbro ohranjen, prodam. 057-741 Prodam zaleteno Z 101, letnik 1982, gglo aH po delih. «723-158 12959 Nujno prodam Z 101 GTL 55, letnik reg. do 3/95. «311-793 13205 .Prodam HROŠČA 1200 odi. ohran-Jene, reg. do 12/1994, cena po gpgovoru. «43-548 13206 Rdečo ŠKODO FAVORIT GTX, letnik 2»93, prodam. «52-270 13209 Prodam OPEL VECTRO, letnik 90/9. ^801-668, popoldan 13211 Prodam lepo ohranjen GOLF JXD, 5 ii& P™] lastnik- «312-255 Prodam Z 750, letnik 1980, reg. do 16.95, zelo dobro ohranjen, veliko dodatnih rez. delov. Cena 700 DEM. ^orrrtan, Zg. Gorje 25 13218 JUGO 45, letnik 12/87, reg. do 3/95. •58-236 13219 GOLF diesel S paket, letnik 1984, gOjstriran do 5/95, prodam. 0872- ^05 13223 Skoda favorit 135 u letnik 1991, 13225 7500 DEM> P^8"1- »880-105 .Prodam Z 101. «422-712 13226 Prodam Z 101, 1977, reg. 15.3.95. •66-269 13230 Tehnično brezhibna Z 101, 1977, 2J^15.3.95, prodam. «66-26913231 EUROPIZZA N0V0*N0V0 Prodam JUGO 55, letnik 1987. dar, Partizanska DRUŽINSKA PIZZA ZA 3 DO 4 OSEBE Ogled po 15. uri. pot 9, Kranj 13341 DOSTAVA PIZZ ZA 3 do « del. Cas: VSAK dan od 9. do 22. ure *7v064/331 511 ob nedeljah od 12. do 22. ure OV/Ut/OOI w I I Prodam Z 101, letnik 1978 za 500 DEM. «328-133_13273 Prodam ŠKODO 120 L, 1.1981, 50.000 km, reg. do 18.6.95, ohranjen, prvi lastnik. Tenetiše 44 13274 Prodam ali zamenjam za manjši avto LADO RIVO Jetnik 1987. «217-437 13277 R 4, lepo ohranjen, letnik 1984. «401-125, ali 061/13-16-112 13280 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 3/93. «52-270 13282 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU ISO SIT JE MANJ A KOT 2.500 SIT io&rdno prodamo R 9 GTL, letnik 1825-R 5 CAMPUS, letnik 1990, FIAT "NO 90 CS, letnik 1990, JUGO 45 SHRAL, letnik 1989, ŠKODA FAVORITIetnik 1991, R. TRAFIC FURGON, 2& 1993- «422-522 , RENAULT $ESA, d.o.o., Slov. c. 51, Cerklje Prodam R 4 KATRCO, rdeče barve, «Wk 1987, 83.000 km. reg. do *«cetka oktobra 94, cena po dogo- I?[^08O1-148_132« 1&am 0PEL RECORD 2.0, letnik ali zamenjam za jugo ali R 4. j^gl/823-475__ 13249 f^dno prodam POLSKI FIAT 126 .3* «nlK 1989. «733-144 13261 Prodam z 750, letnik 1978 ali nen»TO za motor APN. «65-397 Zastavo 645 AD, letnik 1978, prevoženih 500.000 km, prodam. «41-567 13285 Prodam FIAT UNO 45, letnik 1987, reg. 11/94, 75000 km, cena 6200 DEM. «51-513_13287 Prodam 126 P, letnik 1985, zelo ugodno. « 215-335 13291 Prodam YUGO 55, letnik 1990, 25.000 km, prvi lastnik, cena 4.800 DEM. Lamovšek, Britof 268. 0241-422 po 16. uri 13294 Z 101, letnik 1978, po delih prodam. 0 242-418, po 15.30 uri 13295 SATELITSKI, sistemi" Amstrad X«»«> KANAIX>V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI mm Q {Wy Z MONTAŽO SAMO OOT * SISTEMI ZA VEČ STRANK* »VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK ŠK.IjOKA. GODEŠlC 125 TEL: 064 633-425 Ugodno prodam Z 101 55 GTL, reg. do 1/95, letnik 1984. 0723-519i32Q8 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1990. 0721-671_13299 Prodam UNO 60 DS, letnik 1987, 6600 DEM. 083-586_13300 Prodam poljski FIAT 126 P, letnik 1986, bele barve, zelo ohranjen, 53000, 4 nove gume, avtoradio Sonv, cena 1700 DEM. 0891-047 Prodam Z 101, letnik 85/86, kar-ambolirana. 0215-557, popoldan Prodam HONDO CIVIC 1.5 DX, letnik maj/91, bele barve, 36000 km. ©dopoldan 741-570, popoldan 76- 210_13306 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, cena 2700 DEM. 0861-664_13307 Prodam FORD FIESTA 5 v, letnik 1990. 0312-255_13311 Prodam UNO 45 S, letnik 1986, cena 6300 DEM. 0312-255_13312 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991, cena 10000 DEM. 0312-255 13313 Odkup, prodaja in prepis vozil. 0312-255__13314 GOLF JXB, letnik 1989, 67000 km, prvi lastnik, rdeče barve, ugodno prodam. 0224-727 13317 Prodam ŠKOD0135 LS, letnik 1991, reg. marec 95, 7800 DEM. 0721- 172_13318 Prodam OPEL ASTRA 1,8 karavan, letnik 1992, z mobitelom aH brez. 00609/611-095, 064/633-633 13320 Zastavo 750 SE, prodam. 0874- 059_13329 Prodam rahlo karamboliranega GOLFA, letnik 1981. 070-586 13331 Prodam FIAT 126 P, letnik 1985, 55000 km, prvi lastnik, za 95000 SIT. Bled, 078-782_13338 Prodam VW 1200 J, letnik 1976. 0720-180, zvečer 13339 Prodam karamboliran AUDI 80 turbo diesel. 0422-105 13342 ZAPOSLITVE DZS Ljubljana honorarno ali redno zaposli več ljudi, možnost napredovanja. 0 51-297 11495 MK vzame v redno del. razmerje 5 ljudi iz področja Gorenjske in okolice. Delo je razgibano z dobro in stimulativno plačo. 0632-330, 56-105 ali 0609/620-475_12779 V pizzeriji zaposlim natakarico in pizzopeka. 043-502 13135 KAVA BAR v Kranju redno ali honorarno zaposli dve dekleti. 0331-654 13138 Takoj zaposlim KV KLEPARJA (monter klima naprav) ali stavbeni klepar za nedoločen čas. OD po dogovoru. Jože Belehar, Klimatske instalacije, Hrastje 74, 64000 Kranj, 0324-496 13143 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naS dolgoletni sodelavec JANEZ ČADEŽ učitelj v Osnovni Soli Predoslje Vestnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. Kolektiv Osnovne iole Predoslje Predoslje, 7. junija 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega PETRA MOHORIČA ^iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, Podarjeno cvetje ter oporo v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se duhovnikom za opravljeno sv. isk P0^0111 obred in besede ob slovesu. G. Severju hvala za zaigrano Tišino. Prav posebej pa Krena hvala prijateljem iz Marijinega Dela za čudovito petje in spodbudne besede. Hvala Sem, ki sočustvujete z nami in ste v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot našega dragega Petra. Žalujoči: mami, ati, stara mama in vsi njegovi Škofja Loka, 28. maja 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene, mamice, hčerke, snahe in svakinje SAVICE MARKIČ roj. Bratina se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in vsem, ki so čutili z nami, darovali cvetje in jo številno pospremili na njeni prerani zadnji poti. Zahvala tudi Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, Bolnišnici Jesenice in dr. Remsu, dežurni službi ZD Kranj; posebej pa dr. Ani Teran za vso njeno požrtvovalnost, humanost in nudeno pomoč v času njene hude bolezni. Hvala tudi pevcem za ganljivo petje, Pogrebnemu zavodu Navček in gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Zahvala ga. Sonji za tople poslovilne besede. Žalujoči: mož Miran, sinek Aleš in vsi njeni svojci Za specialni OTROŠKI PROGRAM redno ali honorarno zaposlimo potnika-co ali vodjo skupine. Nudimo: svobodno, kreativno in odlično plačano delo. Inf. tel: 064/620-000 TV - video - hl-fi trm SONT ■ ft^tiinaMionlo AKCIJA: GORENJE 51 TTX 42.930 SONY 55 TTX 08,800 SONV E-18O 630 SONY UX-«0 240 ODPRTO OD a.h DO 1Ž.h INODIShdo 19.h OB SOBOTAH OD ».h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjev« 5, Kranj tal.: 222-055 KUHARJA lahko pripravnika In natakarja sprejmem na delo v gostilno v Tržiču. 053-410 13263 V CVALI Dobijo se PURANI - beli za nadaljno rejo! 0217-128 13113 Prodam grahaste JARKICE in manjše In večje PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka. 0 65-546 13199 PRAŠIČE različnih velikosti za rejo ali za zakol, prodam. Prešeren, Gorica 17, Radovljica, 0714-376 ZAJCE - ovnače, plemenske samce in samice, zelo lepe, prodam. 045- 532 13212 Prodam PIŠČANCE pitance, stare od 3-21 dni povodce za pse. 0312- 080 13255 Zaposlim delavcas, starega do 30 let pri stroju za brizganje plastičnih mas (Šenčur). 041-153_13144 VOZNIK avtobusa ima možnost zaposlitve po pogodbi o delu. Pokličite dopoldan na 047-906 13214 V redno delovno razmerje vzamemo KOVINOSTRUGARJA ali STROJNEGA TEHNIKA. Interesenti naj pokličejo po 20. uri 057-217 13239 ŠTUDENTKO za delo v diseoteki honorarno zaposlimo. Informacije konec tedna po 21. uri Discoteka ARX, Kranjska 2, Radovljica 13244 Iščem pomoč v gospodinjstvu In v trgovini. 077-609, zvečer 13253 Takoj zaposlimo ŠIVILJE za šivanje otroške konfekcije. Možna tudi redna zaposlitev, šifra: OD NAD 1000 DEM Podjetje v Škofji Loki takoj zaposli, pogodbeno ali redno, korespondent-ko za poslovanje s tujino, obvezno aktivno znanje angleškega In nemškega jezika ter dela z računalnikom. 0622-481, od 8. do 15. ure 13262 Iščemo dekle sposobno prodaje pisarniškega dela in osnovno znanje računalništva, za honorarno delo od 8. do 13. ure, sreda od 8. 1 13. ure. 0214-198_132?* Redno ali honorarno zaposlim AVTOKLEPARJA z najamanj dvemi leti delovnih izkušenj. 0064/422-280, Jenko Martin, Praprotna polica 23, Cerklje 132*9 Kupim TELETA starega do 20 dni. 070-079 13270 Prodam KOBILO pasme Haflinger in KRAVO simentalko za zakol. Klinar, Hrušica 28, Jesenice, 0872-613 13271 Prodam 5 let staro KOBILO haflinger in 100 kg težkega BIKCA simentalca. Kavar, Podljubelj 273, Tržič 13278 RJAVE JARKICE, stare 9 tednov, prodam. Oman, Zmlnec 12, šk. Loka 13279_ Ljubitelji mački Podarim polperzijske MUCKE. 0 215-153 vsak dan po 19. Uri 13293 LABRADORCE, črne, čistokrvne, prodamo. Šenčur, Štefetova 28 c, 041-311 13303 Kupim BIKCA simentalca od 100-200 kg. 051-691_13305 Prodam KRAVO po izbiri in TELICO simentalko. Lahovče 47, 0421-745 Prodam malo rabljene KLETKE za kokoši. 047-452 13316 Prodam JARKICE. Grilc, Partizanska pot 15, Kokrica 13322 BIKCA simentalca do 14 dni starosti kupim ali večjega. 0401-064 13326 Prodam pritlikave bele PUDLJE, stare 7 tednov. 0327-319 13327 Ljubitelji živali! Oddam razigranega PSIČKA - črnega kodra, starega 1 leto! 0695-147 13332 V SPOMIN Delo, skromnost in poštenje, Tvoje ie bilo življenje. Tvoj dom ovila je črnina, ostala je praznina. S. junija je minulo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, brat, stric in svak LOJZE RAJGELJ Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Žena Justina Orehek, 5. junija 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage hčerke, sestre, svakinje in tete GABRIJELE KURALT se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu podjetja Corona, d.o.o., Reteče za vso pomoč ter lepe poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala. Žalujoči vsi njeni Reteče, 1. junija 1994 ZAHVALA Ob smrti ljubečega moža in skrbnega očeta, dedka, brata in strica LUDVIKA KIKLJA roj. 1914, upokojenca Iskre iz Kranja se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za tolažilno sočustvovanje, cvetje, sveče, darove in spremstvo ob slovesu ter g. župniku, odboru ZB Čirče, pevcem in pogrebcem za skrbno opravljen pogreb. Najlepša hvala! Žalujoči: žena Milka, hči Milena z družino, sin Rado in ostalo sorodstvo Kranj, l. junija 1994 Celovec, 4. junija - Takole smo se "gasilsko" slikali Glasovci na celodnevnem Glasovem izletu v prestolnico avstrijske Koroške, kjer nas je sprejel mestni svetnik za turizem dr. Jandl. Večina udeležencev je bila tokrat iz jeseniške občine, saj so avtobusi Integrala Jesenice poskrbeli za prevoz skoraj do hišnih vrat (čeprav je bil uradni odhod izletnikov iz Kranja). Izlet bomo ponovno pripravili prvo soboto v juliju (2. julija) in seveda bo za naročnike Gorenjskega glasa cena precej nižja. Tudi na naslednjem izletu bodo z nami glasbeniki (na fotografiji v sredini prve vrste) in v Celovcu nas bo čakal zmaj - Lindwurm (na fotografiji v ozadju), obiskali bomo Minimundus in se peljali z ladjo po Vrbskem jezeru, zaplesali na zgornji ladijski palubi - in še veliko vec. Foto: T. Gruden GLASOV KAŽIPOT da je naglo zapeljal v desno s ceste, kjer pa je čelno trčil v drog prometnega znaka. Medvedu ni bilo nič, medtem ko so reševalci Jenkovo zelo hudo ranjeno odpeljali v Klinični center. Maj najbolj krvav letošnji mesec Na Gorenjskem je bilo maja 34 hudih prometnih nezgod, zaradi katerih je pet ljudi umrlo, 43 pa je bilo ranjenih Kranj, 7. junija - Med mrtvimi je bil tudi en otrok, medtem ko je bilo pet otrok ranjenih. To poudarjamo še posebej zato, ker so pred nami za otroke najbolj kritični (počitniški) meseci, ko bodo številni otroci prepuščeni sami sebi in cesti. Sicer pa je bilo minuli teden na gorenjskih cestah enajst hujših nezgod. En voznik je umrl, enajst ljudi so odpeljali v bolnišnico. Nezgode so bile v vseh občinah; po tri v radovljiški in škofjeloški, po dve v kranjski in jeseniški, ena v tržiški. Nezgoda kočevskih šolarjev Bled - V sredo, 1. junija, ob 16.15 je bila nekoliko nenavadna nezgoda na Cesti svobode na Bledu. Učenci iz kočevske osnovne šole so bili na izletu na Bledu, pri podjetju Interglobe, d.o.o., so si sposodili štirikolesno kolo s streho. Čeprav ima kolo samo dva sedeža, se jih je nanj spravilo pet; tri dekleta so sedela, dva fanta pa sta stala na osi. 14-letna sedmošolka Petra L. je vozila kolo od hotela Jelovica proti Park hotelu. V blagem ovinku je zapeljala desno s ceste in trčila v kovinski drog reklamne table pod hotelom Jelovica. Kolo se je prevrnilo na levi bok, Petro ie vrglo prek krmila na makadam ob cesti, sopotnika Damjana N., ki je stal zadaj, je vrglo naprej in je z glavo udaril ob tla ter obležal nezavesten - oba so hudo ranjena zadržali na zdravljenju v jeseniški bolnišnici - Nadja K. pa je bila opraskana po vsem telesu in so jo iz bolmšnice že poslali domov. S potko v drevo Trboje - V soboto, 4. junija, ob 16.45 je 25-letna Nataša Jenko iz Hrasatij s petko vozila od Kranja proti Trboiam. Približno 80 metrov pred Trbojami jo je v desnem ovinku začelo zanašati po cesti, po 26 metrih drsenja je zapeljala desno na neutrjeno bankino, nato spet nazaj, po skoraj 33 metrih drsenja proti levi strani ceste seje zaletela v drevo ob cesti. Ko je njen avto drsel proti levi, je nasproti z osebnim avtom pripeljal 38-letni Mirko Medved iz Trboj, ki se je trčenju z Jenkovo ognil tako, V petek ob sedmih zjutraj sta na cesti Kranj-Škofja Loka pod magistralko na Laborah (pri tovarni Sava) trčila osebna avtomobila mitsu-bishi in opel astra. Prometni policisti prosijo priče, še .posebejpa voznika tovornjaka, ki naj bi voznici mitsu-bishija pripeljal nasproti in zavijal levo, naj zaradi razjasnitve nezgode pokličejo telefon 92 ali kranjsko policijsko postajo. Smrtna pri Radovljici Radovljica - V nedeljo ob 23.50 je 22-letni BoštjanMikolič iz Ljubljane z mercedesom 260 SE, brez vozniškega dovoljenja, vozil po magistralki od Lesc proti Podvinu. V ovinku nad nekdanjo vojašnico v Radovljici je najprej zapeljal na desni rob ceste, nato v Koritnico, potem pa prek robnika na travnik, kjer je avto po 75 metrih drsenja s prednjim desnim delom trčil v travnati usek in manjše drevo. Vozilo je zatem drselo še 41 metrov, udarjalo v usek in se prevračalo, dokler ga ni vrglo nazaj na cesto. Med prevračanjem je iz avta, verjetno skozi zadnje okno, vrglo voznika Mikoliča, ki je na kraju nezgode umrl, medtem ko je 15-letna sopotnica Maja M. iz avta izstopila nepoškodovana. • H. Jelovčan Na Gorenjskem pred 50 leti Slovesnost bo na Šobcu Izleti V Čatež Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča, da bo 16. junija ponovno organiziralo kopalni izlet v termalno zimsko riviero Čatež. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred kina Center v Kranju. Cena izleta je za nečlane 1.300 SIT in za člane 1000 SIT, vendar v ceno ni všteta prehrana. Obvestila 9t Novo v Kranju Kranj - Podjetje Vodovodne instalacije Ovsenik je na Jezerski cesti 104/a odprlo trgovino z butično prodajo kopalniških zaves, preprog in drugih kopalniških dodatkov. Trgovina je med tednom odprta od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Pokličete pa jih lahko tudi po telefonu številka: 064/242-535. »»»»»»»»»»»»» Srečanje "gorskih stražarjev4' Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na srečanje "gorskih stražarjev" PD Kranj, ki bo v nedeljo, 12. junija, v planinskem domu na Kališču, z začetkom ob 10. uri. »»»»»»»»»MM Če potujete v Italijo... Ne brez očal! Kranj - V sosednji Italiji velja nov prometni zakon. Ta med drugim določa, da vozniki, ki morajo imeti med vožnjo očala, lahko vozijo s kontaktnimi lečami, vendar pa morajo imeti pri sebi tudi očala. Na novost opozarja slovenske voznike naše veleposlaništvo v Italiji, da bi se izognili morebitnim zapletom zaradi "malenkosti". • H. J. Društvo za pomoč duševno prizadetim Kranj - Društvo za pomoč duševno prizadetim Kranj vabi na svoje člane na tradicionalno poletno srečanje, ki bo v petek, 10. junija, ob 15.30 na dvorišču Osnovne šole Helene Puhar v Kranju. Koncerti Mozart s Tartini kvartetom Tržič - V tržiški župnijski cerkvi bo danes, v torek, ob 19.30 v organizaciji Lumna koncert Tartini kvarteta iz Ljubljane. Pred odhodom na poletne prireditve v Salzburgu bo kvartet na koncertu igral dela VVolfganga Amadeusa Mozarta. Tartini kvartet sestavljajo: Darko Linardič, prva violina, Romeo Drucker, druga violina, Alex Milošev, viola, Miloš Mlejnik, violončelo. Gledališče Zadnja ponovitev Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo v petek, 10. junija, ob 20. uri zadnjikrat v tej sezoni ponovili uspešnico Rayja Coonev-ja ZBEŽI OD ŽENE - za izven in konto. V soboto, 11. junija, ob 20. uri pa bodo prav tako zadnjič v sezono ponovili Igorja Torkarja satirično komedijo REVIZOR 93 -za izven in konto. Kranj, junija - Na zadnji seji pripravljalnega odbora za organizacijo proslave ob 50-letnici Zbora aktivistov OF Gorenjske, konference Delavske enotnosti in bibliofilske izdaje Prešernove Zdravljice ob stoletnici njene prve objave je bilo dogovorjeno, da bo spominska slovesnost na te velike dogodke v času narodnoosvobodilnega boja v soboto, 10. septembra, v kampu Šobec pri Lescah. To bo množičen ljudski zbor vse Gorenjske z bogatim kulturnim ?rogramom in tovariškim sre-anjem. Leto 1944. je bilo nekakšno prelomno leto. Takrat se je že vedelo, da so okupatorju meseci šteti in partizanstvo je kljub močnemu domobranstvu dobilo nov polet. Ustanavljali so partizanske šole, vse močnejšo vlogo je imel partizanski tisk; v partizanski tehniki v Davči so ob 100-letnici prve objave Prešernove Zdravljice le-to ponatisnili v za tiste razmere bogati opremi. Na Jelovici je bil to leto zbor aktivistov OF, izšle so prve številke Gorenjskega glasa in osnovan je bil Denarni zavod za Gorenjsko. Te 50-letnice bo poleg osrednje slovesnosti na Sobcu spremljala cela vrsta prireditev. Tako bodo 3. septembra v Groharjevi galeriji v Škofji Loki odprli razstavo del partizanskih slikarjev, 9. septembra pa bodo odprli v Žireh razstavo o partizanskem šolstvu. Na dan slovesnosti na Šobcu bo v leski osnovni šoli odprta razstava o gorenjskem parV' zanskem tisku, ki bo kasneje verjetno obiskala še druge g0*' enjske kraje. Kot priloga Got-enjskega glasa in DelavsK enotnosti bo izšla brošura, ** bo podrobno obdelala te d0" godkc na Gorenjskem. Izšel p bo tudi ponatis bibliofi|?Ke izdaje Prešernove Zdraviji^: ki bo prav poseben kultur?1 dogodek za vso Gorenjsko »n Slovenijo. • D. D. Na Ljubelju oviran promet Ljubelj - Od včeraj, 6 junija, do vključno petka, 10. junija, bo zaradi del na cesti, mejnem platoju in v predoru na Ljubelju oviran promet. Promet bo enosmeren, urejen s semaforjem, zaradi česar utegne J občasno prihajati do man- ■ jših zastojev. • H. J. 48Š/40 že od 153.478^^ ali 8925,00 SIT mesečno' tal rTiT- Mil 22 l*^ ZAVEZNIK) gopo fitOStAVtCI so-OSttTNICO «£KftC4*"A V_WOfe -MArfOlH. Slovesnosti 8o Scoe- 8ot?e 8' tfico le $i-r£ fcSCAU na U'K«CA»"£ V*»V PRIDITE NA DEGUSTACIJO! DOŽIVITE ČISTO NOV OKUS 9 6. GROSIST ŽIVILA, PC Del., Maistrov trg 11, Kranj 10 6 SP STORŽIČ - KOKRICA c. na Brdo 5, Kranj 11 6 ŽIVILA - NC DRULOVKA , Drulovka 57, Kranj t i s t r o * a k i j ti- e Odprto prvenstvo RADIA KRANJ v rolkanju, sobota 11. junija 94 na tekaški stezi na Kokrici Vabi vas RADIO KRANJ.