1917, MfilB attte Pfct Office ef Chicago, 111. By order of the president, A. s. Burleson, Postmaster Geoerol.
Kaj več j i slovenski tednik v* Združenih državah
Izhaja vsako sredo.
Naročnina: Za Man«, na leto.. .$0.96
Za nečlane.........$1.50
Za inozemstvo.....$2.00
NASLOV
uredništva in uprav-ništva:
1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Talefon: Canal 2487

S
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued ovary Wednesday
Subscription price: For membero,yearly .$0.98 For nonmembers.. .$1.50 Foreign Countries..$2.00
OFFICE OP PUBLICATION:
>951 W. 22nd Place, Chicago, IIL
Telephone: Canal 2487

Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chi«fX>, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
»■p ACC£PTANCE FOR MAIL,NO AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. 'No. 1.—Stev. 1.	^
Chicago, II1., 8. januarja (January) 1919.
LetoV. Volume V.
Bivši predsed. Roosevelt nanagloma umrl
NEPRIČAKOVANA POROČILA O NJEGOVI SMRTI. .
Oyster Bay, N. Y. 6. januarja.— Kolonel Theodore Roosevelt, bivši predsednik Združenih držav je danes nanagloma umrl na svojem do-movju v Sagamore Hill.
Smrt je nastopila čez noč, ko je Roosevelt spal.Zdravniki zatrjuje jo, da ga je zadela srčna kap, vsled hudega revmatizma, ki je pokojnika nadlegoval že dlje časa.
Že na Novega iota dan je Roosevelt tarnal o hudih notranjih -bolečinah vsled revmatizma; vendar .se ni nihče nadejal, da ga ho ta bolestni napad spravil tako naglo v grob.
Pok. Roosevelt je bil minulo nedeljo. dne .">. t. m. se ves dan pokonci ter se je vlegel k počitku šele ob 11. uri zvečer.
sebno delegacijo, ki se bo vdele-žila njegovega pogreba. • Vest o nepričakovani smrti Roosevelt a, je pretresla ves Washington in vso ameriško širšo javnost, ker je bil zelo( popularen. Nad Belo hišo in.državninu kapitalom ter z nad veh javnih poslopij vihrajo žalne zastave na poil-drogu. Mornariški tajnik Daniels je izdal tudi ukaz, dakmorajo potegniti zastave na poldrog vse ameriške bojne ladje v domačem in tujem vodovju.
Naznanilo Rooseveltove smrti preds. Wilsonu.
Takoj po naznanilu smrti 'kol. Roosevelt* je državni department sporočil to žalostno vest predsedniku Wilsonu v inozemstvo. Pričakuje se Wilsonovega kablja, v katerem bo izrazil ženi pok. predsednika Roosevelta svoje sožalje Žena ga našla mrtvega v postelji, in določil svojega namestnika, ki
Bivši predsednik Roosevelt jej ga naj pri pogrebu zastopa, umrl ob l.~> minut čez 4. uro zju-i Iz Rooseveltovega življenja, t raj. v koliko se more sklepati in Bivši predsednik Theodore Ro-sediti. kajti ob času smrti »ni bi-osevelt je bil rojen dne 27. okto-lo nikogar navzočega pri njegovi j bra 1858 v mestu New York, N.Y. postelji.	[Izšolal se je na Harvard un i vera i
Nekaj minut pred tem časom je ter postal odvetnik. Poročil se je čul njegov zamorski strežaj James 1. 1880 z Miss Alice Hathaway Lee Amos težko dihanje* iz Roosevel-jki je umrla že četrto leto po po-tove spalnice. Vsled tega je Amos, roki. Leta 1886 se je zopet poro-tukaj vstal in poklical domačo t čil Roosevelt z Hfiss Edith Ker-bolniško strežnico in Roosevelto- mit Carow, sedanjo soprogo, vo ženo. Ko so prišli leti v njego- Leta 1882 je bil Roosevelt prvič vo spalnico, je bil Roosevelt že!izvoljen na republikanskem tike-' mrtev.	tii članom legislature države New
Mrs. Roosevelt je o nepričako-j York, vani smrti tekoj telefonirala in L. 1886- je Roosevelt kandidi-brzojavila vsem svojim otrokom ral za župana v New Yorku. Ker izven Oyster Bay.	je bil pri tej volitvi poražen, je
Dva Rooseveltova sina sta nti nastopil zatem mesto zveznega ko-Francoskem.	misarja' za civilno službo.
Namen tega zborovanja bo razširiti akcijo "Jugosl. dobrodelnega sklada" po vseh večjih naselbinah širom Amerike in izvoliti osrednji odbor. Centrala je dobrodelne zveze je v New Yorku.
Več podrobnosti o Jugoslovanskem dobrodelnem skladu je či-tati tudi na četrfi strani današnje številke. Vsem zborovalcem nedeljske konvencije kličemo: Iskreno dobrodošli! Mnogo uspeha ža plemenito jugoslovansko stvar!— O tem zborovanju bomo v prihodnji številki bolj podrobno poročali.
VESELA VEST.
L. 1893-1895 je bil Roosevelt pokom isar mesta v New
Major Theodore Roosevelt ml. j in kapitan Kermit Roosevelt, oba; licijski sinova bivšega predsednika se na-j York.
hajata na Francoskem. O smrti 1898. Je pustil Roosevelt urad očeta so ju obvestili potom kablja. pomožnega mornaričnega tajnika,
Tretji RooseVeltov sin, kapitan Archie, živi sedaj pri svojemu ta
nakar je sestavil, posebni polk "Rough Rider", ter se ž njim ude
stu v Bostonu. Mrs. Ethel Derby ležil španske vojne. Tedaj je po-Rooseveltova hči živi v Aiken, S. stal kolonel.
<\. Mrs. Nicholas Longwkrth pa L. 1899—1890 je opravljal Th. v Washingtonu, D. C.	Roosevelt službo guvernerja drža
Pogreb se vrši 8. t. m. Oyster Bay, N. Y., 6. jan. —
ve New York.
L, 1900 je bil Roosevelt izvol-Povodom nepričakovane smrti|je»l podpredsednikom Združenih bivšega predsednika Theodore J držav.
Roosevelta Se vršijo tukaj že veli- L. 1901 po smrti preds. McKin?
ke predpriprave. Vse mesto si je nadelo žalno obleko, in po vseh večjih poslopjih so razobešene zastave na poldrogu.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 8. t. m, ob tri čet*rt na 1. uro pop. iz tukajšnje Christ episkopalne cerkve.
Pogrebni obredi se bodo vršili najprvo na Sagamore Hill, domu pokojnika, nakar ga brtdo prenesli v go-ri označeno cerkev. Rev. Dr. George Talmage, ožji Rooseveltov prijatelj in pastor Christ episkopalne cerkve bo izvršil zadnje obrede. Truplo pokojnika bodo prepeljali in položili k večnemu počitku na "Young's Memorial" pokopališče, na prostor, katerega si je Roosevelt izbral, kmalu ko je zapustil Washington, D. C. Njegovi sorodniki so se izjavili, da se bo vršil pogreb popolnoma na privaten način, tako, da se bo celo Konvencija zastopnikov jugoslo-vence in cvetlice odklanjalo.	vanskih podp. organizacij v
Mesto Washington in ves narod! P^og "Jugosl. dobro-
žaluje vsled smrti Roosevelta.	volnega sklada."
Washington, D. C. 6. jan. — j V nedeljo, dne 12. t. m. se vrši Povodom smrti kolonela Th. Ro-jv Chicagu konvencija zastopnikov osevelta, bivšega predsednika |vseh slovenskih, hrvatskih in srb-Združenih držav je bilo današnje j skill podpornih organizacij, katere zasedanje v senatski in kongresni!je povabil tajnik začasnega Jugo-rf>ormci za danes odgodeno tako j slova nskega dobrodelnega sklada tudi zasedanje najvišjega sodišča.]Mr. Walter Predovich, glasom Sprejeta je bila resolucija, da najpklepa pripravljalnega odbora, se izreče v imenu vlade Roosevel-jKonvencija se vrši prihodnjo ne-tovim sorodnikom iskreno soža-jdeljo ob 10 uri dopoldne v hotel Ije; tako se je določilo tudi po-'La Salle.
ley je postal Roosevelt predsednik Združenih držav.
L. 1904 je bil Roosevelt zopet izvoljen predsednikom.
L. 1912 je. Roosevelt ustanovil novo "progresivno" politično stranko, ki ga je nominirala preds. kandidatom. Vendar je pa pri volitvi propadel.
Leta 1916 je bil Roosevelt zopet nominiran predsedniškim kandidatom te stranke, katerega mesta pa ni hotel sprejeti, nakar se je pridružil republikanski stranki.
Veliko bi se še dalo pisati o pokojnemu bivšemu predsedniku Rooseveltu, ker je bil zelo popularen in znan za časa njegovega političnega delovanja kot predsednik in bivši predsednik.
Bodi mu torej ohranjen časten spomin!
Poštna zveza za okupirane slovenske pokrajine zopet otvor-jena.
Najhujši udarec, katerega smo morali ameriški Slovenci prenašati tekom minule svetovne vojne je bil ta, da so oblasti ustavile vsako poštno zvezo z našo staro domovino. Skoro bodo potekla že 3 leta, ko nismo dobili od naših dragih sorodnikov in prijateljev, živečih na Slovenskem nikakega poročila; tako jim nismo mogli tudi mi nie pisati. Marsikdo bi bil rad plačal $100 poštnine, samo če bi bilo mogoče dobiti kak glas iz starega kraja.
Zelo smo bili iznenadeni, ko so nam preti par dnevi nekateri rojaki sporočili veselo vest, da so dobili za Novo leto tako težko pričakovano pošto iz stare domovine. Tako srečni so oni ameriški rojaki, ki so doma iz pokrajin Primorske ter Kranjske, katere so meseca novembra 1918 okupirali in zasedli Italijani. Poštni promet med temi kraji in Ameriko je torej zopet otvorjen.
V rokah imamo pismo neke o-sebe iz Černič na Primorskem, ki je 25. novembra 1918 pisala svoji sestri v Elmhurst, 111. med drugim tudi sledeče:
"Naznanjam ti, da mi smo zdaj pod Italijanom in da je odprto za pisati kamor se hoče. Torej piši mi hitro, kako se imate kaj v A-meriki? —J>od to vlado (italijansko) bomo le začasno, dokler se ne reši jugoslovanskega vprašanja na mirovni konferenci."
Označeno pismo je romalo iz Černič do Elmhursta, 111. 33 dni. Znamke na koverti (25 centesi-mov) so italijanske ; poštni pečat je ouiačen v slovenskem in italijanskem jeziku. Iz nadaljnih pečatov posnemamo, da oskrbuje pošto v okupiranih pokrajinah italijanska vojaška poštna uprava in da prevažajo pisma italijanski parniki med Genovo in New Yor-kom. Označeno pismo ni bilo niti od cenzorja pregledano. - .
Kdor je torej doma iz Primorske, v okolici Trsta, Gorice, Tolmina in gotovih okupiranih krajev Kranjske — pa ni prejel te dni še nobenega pisma iz starega kraja — lahko sedaj takoj venkaj piše. Odgovor bo dobil nazaj po preteku 2 mes, po oddaji pisma Naslov naredite sledeče: "N. N. (ime) vas in hišna številka — Pošta N. N. (ime) terra occupata, Italia. Posta militare.) Poštnina za inozemstvo znaša kot pred vojno 5 centov.
Nemogoče je pa še pisati v o-stale slovenske in druge kraje, ki niso od Italijanov okupirani. Poštna zveza za te kraje bo gotovo zopet otvorjena po končani mirovni konferenci.
Živež za Jugoslavijo. -Washington, D. C., 2. jan. — A-
meriški .upravitelj živeža Hoove i je poslal danes semkaj iz Pari/a uradno brzojavno naznanilo, da je dospel pred kratkim v Trst prvi ameriški parnik, naložen
živežem za Srbe, Hrvate in Slovence.
Tekom 2 ali 3 dni se pričakuje V Kotoru in ostalih mestih ob jadranskem morju še nadaljne a-meriške parnike, naložene s pro-vijantom jn obleko. Ker vlada tudi v Bosni in Crriigori pomanjkanje, se bo komisija Amer.Rdeičega Križa, ki ima v oskrbi razdelitev živil — ozirala tudi na Bošnjake in Črnogorce. r
Ameriški polkovnik Mtolntosh je že d ose I v Trst; polkovnik At-wood je krenil pa proti Dubrovniku, odkoder se poda kasneje tudi v Bel grad.
Dr. Kellogg, [polkovnik Grove in Gibson so na potu iz Berna proli Dunaju. Od tam bosta potovali dva v Varšavo glede pomoči Poljakom, eden izmed njih tosta-ne pa na Dunaju da prouči famo-šnje neznosne razmere lakote.
Za svetovno mirovno zvezo. •
Washington, t). C., 6. jan. —
Liga za uvedbo kvetovne mirovne zveze poroča, da bodo v kratkem napr6šene zakonodaje 33 držav, da naj sč izrečajio potom resolucij za uvedbo svetovne mirovne zveze. Kopijo teh rejsolucij naj se pošlje senatski zbornici, ki bo skrbela. da pridejo vse iste v kratkem v roke predsedniku Wilsonu iia mirovni konferenci. Temu zgledu bo sledilo tudi ostalih 15 držav.
Inozemske vesti.
Predsednik Wilson v Rimu.
Rim, Italija, 3. jan. — Danes dopoldne ob 10:25 je dospel predsednik Wilson s svojim spremstvom semkaj, i
Na kolodvori} ga je pričakoval kralj Viktor ijmanUelL' kraljica Helena, zastopniki vlade in raznih drugih oblasti.
Mesto Rim danes oblečeno v praznično obleko, da dostojno pozdravi uglednega gosta Wilsona in' zaveznika Italije. Ncpreštete množice ljudstva od blizu in danes so dospele1 v glavno mesto I-talijc, kamor je dospel predsednik Wilson s svojo soprogo in spremstvom.
Že ko se je vozil Wilson v dvornem vlaku iz Modane proti Rimu, ga je ljudstvo pozdravljalo na raznih postajah, mahalo mu z zastavicami in robci, ter klicalo: Viva Wilson!— J
Najbolj impozanten je bil pa trenotek, ko je dospel preds. Wilson na glavni kolodvor v Rimu. Tam so ga Italijani pozdiavljali, kot so pozdravljali pred 2000 leti Rimljani slavnega Cezarja.
Za danes je proglašen za celo l* talijo narodni praznik v počast predsedniku največje republike zapadnega svetovnega dela, katerega je odkril Italijan Krištof Kolumb. Vse mesto je v narodnih in zvezdnatih zakavah; po ulicah svirajo godbe razne ameriške himne in znane patrijotične ^om.i-de.
K^alj Viktor Emanuel je »pričakoval predsednika Wilsona na železniški postaji skoro celo uro. Ko„ je dospel vlak na cilj, ga je Emanuel iskreno pozdravil, nakar^ je zaigrala vojaška godba ameriško himno "The Star Spangled Banner". Predsednika je pričakovali na postaji tudi ameriški posjanik Page z svojim štabom in oddelkom zastopnikov Ameriškega Rdečega Križa.
Nato se je pričel vršiti slavnostni sprevod v mesto. Kralj inVed-sednrk sta ste vozila skupno V eni kočiji; žena predsednika in italijanska kraljjca sta bili v drirf2j. tej je pa sledila dvorna kočija z
Miss Margaret Wi&onovo in voj-vodinjo Aoste. Častno stražo so delali alpinski pešci v svojih krasnih uniformah. Istočasno je krožilo nad mestom številno italijanskih letalcev, ki so metali razne tiskovine na tla med ljudstvo. Na trgu de Esedra je pozdravil predsednika Wilsona na|župan v imenu mesta Rim. Ves čas na potu obhoda je ljudstvo pozdravljalo visokega gosta z buhiimi "Viva" klici.
Slavnostni sprevod se je vršil do Kvirinala, ali kraljeve palače, kamor je kralj predsednika povabil na ikosilo.
Zvečer se je udeležil predsednik Wilson slavnostne seje senatorjev in poslancev v italijanski državni zbornici, kjer mu je rimski županu izročil diplomo častnega meščana. Te slavnostne seje se je udeležil 'tudi italijanski kralj.
Pri tej priliki je držal Wilson nad pol ure trajajoč govor, v katerem se je iskreno zahvaljeval za tako prijazni sprejem. Povdarjal je tesno prijateljsko zvezo med I-talijo in Združenimi državami ter je razločil tcilje in vzroke, Čemu je šla Amerika v vojno, — za dosego svetovne svobode in pravice. —
Glede balkanskega vprašanja je omenil predsednik Wilson sledeče :
"Oprostite mi, da Vam razložim nekaj stvari glede novega položaja. katerega se mora rešiti.
Ena izmed glavnih točk minule vojne je ta, da so se razdrobila večja cesarstva v drobne kosce. Važna stvar teh cesarstev je bila, da so delala razliko med svojimi posameznimi narodi in da so jili vlade s silo napeljevale do ne-sloge.
Take težave so morale prestaja-tudi balkanske države, ker so bile vedno podvržene tajnim vplivom. ki so povzročali medsebojni nesporazum. Na severnem delu teh držav živi ljudstvo, ki ni moglo biti skupaj v prijateljstvu in slogi vsled prehudega pritiska militarizma.
Vse te spletke so sedaj odstranjene, stare ,vezi so pretrgane. Naša dolžnost je sedaj, da damo tem narodom pravo in trdno podlago za nadaljni razvoj in mirno življenje. Ti narodi niso bili doslej še neodvisni; zato morajo biti pa neodvisni in svobodni v bodoče.
Gotovo boste odobravali ta moja načela tako kot jih odobravam jaz. Ne smemo in ne moremo jim mi ukazovati kake obliko vlade naj si ti narodi ustvarijo in postavijo, naša dolžnost je le, da jih smatramo za prijatelje, da jih bomo ščitili in jih navduševali k slogi miru in skupnemu prijateljstvu.
Samo ena stvar je, ki drži narode skupaj; pri tej morate odstraniti vsako silo in utrditi med njimi prijateljstvo ter dobro voljo."
Govor predsednika Wilsona so navzoči poslanci in • italijanski kralj vsi .navdušeno odobravali ter mu zaobljubili, da bo Italija?! trdpo stala na podlagi Wi!sont£ vih principov.
sa skupaj o zelo važnih zadevah. Pri odhodu je podaril papež Benedikt predsedniku Wilsonu, krasno, v mozaiku izdelano podobo sv. Petra, vredno $30,000 ter neko krasno, v pergamentu vezano knjigo.
Zatem se je podal predsednik Wilson v ameriško episkopalno cerkev, kjer je pozdravil zastopnike protestantske cerkvene občine iz Rima.
Predsednik Wilson se bo podal jutri s svojim spremstvom proti Parizu, odktM^rjte vrne dne 10. februarja domov v Združene J-žave.
dr-
Predsednik Wilson v avdijenci pri papežu.
Rim, Italija, 4. jan. —Danes je bil predsednik Wilson sprejet t* avdijenci pri svetem očetu v Vatikanu.
Papežu 'Benediktu je naznanfl prihod Wilsona veliki •ceremonij-ski mojster, vsled česar je pričaj-koval sv. oče ameriškega gosta v veliki sprejemni dvorani, oblečen v krasni beli svileni opravi.
Sprejem Wilsona je bil nad vse prisrčen. Sveti oče in predsednik Wilson sta se pogovarjala dalj ča-^
Masaryk in Wilson o Jugoslaviji in Italiji.
Washington, D. C. 2. jan. —
Tomaž G. Masaryk, predsednik nove čeho-slovaške republike se je napotil iz Prage v Rim, kjer se bo sestal s predsednikom Wilso-nom in italijanskimi državniki v zadevi spora med Italijo in novo jugoslovansko republiko.
V t uka jšn jih diplomatskih krogih se zatrjuje, da je to najbolj sporna točka odkar se je pričelo kosati na drobno staro avstro-ogr-sko monarhijo. V obče prevladuje tukaj sodba, da se bo na tej konferenci, ali na sestanku med Wil-sonom in Masarykom doseglo po-polen sporazum glede italijansfke-jugoslovanskega spora.
Francoski predsednik bo obiskat .. Ameriko.
Pariz, Francija, 6. jan. — Francoski predsednik PoiiK?are se .bo podal letos meseca junija, ali julija v Združene države na obisk. O tem se je Poineare izrazil sledeče: "Jaz moram na vsak način vrniti obisk predsednika Wilsona. Pri tem ne gledam na čast in slavnosten sprejem, amipak moja dolžnost je, da se osebno zahvalim Ameriki in Amerikancem za vse tO, kar so leti storili za dosego naše zmage in svobode."
Mati, bivše avstrijske cesarice v Švici.	,
Bern, Švica, 6. jan. — Minulo
nedeljo je dospela v Lustenau na švicarski meji vojvodinja parm-ska, mati bivše avstrijske cesarice Zite. Spremljata jo dva njegova sina Elija in Rene. Švicarske oblasti pa 'niso dovolile označenim begunom potovati dalje, ker niso imeli polnih listov.
Govori se, da ima parmska vojvodinja pri sebi za 20 milijonov kron zlata in raznih vrednostih papirjev, katere je nameravala naložiti v neki švicarski banki.
Viljem Hohenzollern zopet operiran.
Amsterdam, Holandsko, 6. jan.
— Bivši nemški cesar je bil te dni zopet operiran na enem ušesu in na vratu, kjer ga tare bolezen že vec let. Operacijo je uspešno izvršil holandski profesor Lang.
Število delegatov na mirovni kon-• ferenci.
Pariz, Francija, 3. jan. — Šele
sedaj se je določilo gotovo število za mirovno konferenco od vsake posamezne države. Franci-, ja, Anglija, Združene dtžave, I-talija in Japonska bo štela po pet svojih delegatov dodatno z raznimi specialisti in strokovnjaki. Belgija m Srbija bo imela trr, Gr^ Ska in Portugalska pa po dva delegata ;bodo poslale po enega drž.: Honduras, Bolivia, Panama. Cuba, San Salvador, Kitajska, Siam in druge. Po enega mirovnega delegata bode poslala tudi Čeho-Slovakija. Jugoslavija in Rumun-ska.
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
@ Društvena naznanila in dopisi.
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Roka št. 15, K S. K. J., Pittsburgh, Pa.
Gori imenovano društvo je imelo svojo glavno sejo in volitev odbora za leto 1919. dne 15. decern -bra 1918 in v odbor so bili izvoljeni sledeči člani :
George Flajnik. • predsednik; John Pavlešfč, podpredsednik; I. tajnik John Thomas; H. tajnik Geonge Witkovič; blagajnik. Wil-
Predsednik Ivan Rački, podpredsednik Andy Kauzlarieh, tajnik Vincent Rachki, zastopnik Ivan Parlich, blagajnik Ivan Ja-gar, preds. boln. odbora: Josip Rosich, nadzorni odibornik Mate Pavletich, vratar Blaž Teči, društveni zdravnik Dr. Smith vsi v Toluea.
Na isti seji se je tudi zaključilo, da se vršijo za naprej mesečne seje vsako drirgo nedeljo po
stvene seje vršile vsakega 13. v mesecu v Domu slovenskih društev ob 8. uri zvečer in asesment se začne pobirati ob pol 8. Torej se prosijo vsi člani omenjene društva, da se goftovo udeleže prihodnje seje.
Kakor znano, se je vršila gtfaviia seja 15. decembra in volitev uradnikov fcft jeto 1919, na kateri so bili izvoljeni z malo izjemo vsi stari uradniki, razven mest, kateri so ybili izpraznjeni, 'ker nam je smrt ugrabila nekaj članov.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Louis Andolšek, tajnik.
liam Thomas; z'astopnik Matija P^em dnevu meseca in sicer
Klarič- Bolniški obiskovalec William Thomas, kateremu se mora naznaniti točno, kdaj je član obo-T£i in zopet ozdravel. Da ne bode-te imeli kakšne sitnosti pri bolniški podpori, zaradi tega je treba, da vsak član piše osebno na bolniškega obiskovalca Mr. William Thomas, 38=M8th St., Pittsburgh. Pa. Zatorej prosim vse člane, da to tudi vpaStevajo.	✓
K sklepu pozdravljeni vse člane in članice K. S. K. J.
John Thomas, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv- Jožefa št. 16, K. S. K, J. v Virginia, Minn. — Dne 9. decembra mv 1. so bili sledeči uradniki izvoljeni, kateri bodo uradovali za leto 1919: Predsednik Math. Kostainšek; podpredsednik Matt Jakšc; I. tajnik John Sumrada; podtajnik Joseph Jakše; zastopnik Matt Prijano-vich; blagajnik John Terhlen; nadzorni odbor: Emil Springer, Frank Lavrič, John Mat ko. Bolniški odbor: Nick Jankovich za Virginia; Anton Štcfančič za Mount Iron; George Ozanič za E velet h; Math Rauh za Gilbert; John Doli-nar 7,& Chisholm; Anton Nosan za 1 Bithl Maršal John Markovič; za-k stav one še Nkfk Markovich in Joe Vajdič. Za društvena pravila sestaviti George Žalec, Peter Belai in društveni odbor.
Nadalje t naznanjam članom na-išega društva, da se bode vršila društvena seja tretjo nedeljo, to je dne 19. januarja, to pa radi tega, ker predsednik odpotuje po Jed-notinih opravkih že 11. januarja. To velja samo za mesec januar, po tem pa bode seja zopet kot po .na^ vadi vsako drugo nedeljo v navadnem prostoru.
S pozdravom
John Sumrada, tajnik.
Iz urada dr. sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. Chicago, BI.
Stem naznanjam, da smo imeli dne 15. decembra m. 1. letno sejo, ki se je vršila v najlepšem redu in slogi. Sklenilo se je več važnih stvari v korist društva in Jednote. Članstvo je oklenilo, da se bo plačevalo še za naprej (za 1. 1919) po-$6.00 (šest) dolarjev bolniške podpore na teden. Kateri rojak želi pristopiti k društvu ima sedaj lepo priliko, ker bo tudi pristop v naše društvo prost za nadaljnih 6 mesecev.
Za tekoče leto je bil izvoljen sledeči odbor:
Predseelnik Frank Kozjek; podpredsednik Martin Baznik; I. 'tajnik John Wu'kshinich; II. tajnik John Kochevar; blagajnik Matija Kremesec; zastopnik Martin Nenianich; nadzorniki: Math Da-rovec, Josip Kremesec in Martin Petrič; ravnatelj Anton Smkl.
Člane se Opozarja, da naj se v slučaju bolezni pismeno ali ust-meno javijo pri novem II. tajniku John Kochevar, 1918 W. 22 Str. tako tudi ko ozdravijo.
Nadalje tudi prosim vse člane, da bi se udeležili prihodnje seje elne 12. januarja. Pri tej seji bo lahko vsakdo slišal prečitano fi-načno poročilo aH letni račun, kako je naše društvo v 1. 1918 napredovalo. To je za vsakega člana važno in pomembno. Pri prihodnji seji bo imel tudi vsak član priliko se malo okrepčati z dobro pijačo. Torej glejte in pazite, da pride vsak član na prihodnjo sejo.
Člane, ki niso še plačati svojih asesmentov opominjam in prosim, da naj to uredijo najkasneje 'do 12. januarja.
Mike Johanes dvorani. S sobratskim pozdravom
Vincent Rachki, tajnik.
box 133. Toluca, 111.
o-
NAZNANILO.
Iz urada društva Sv. Srca Jezu sovega št. 70 K. S. K. J. St. Louis, Mo.
Spoštovani sdbratje zgoraj menjenega društva!	>
Ker nam ni bilo mogoče v mesecu decembru 1918 obdržavati glavne letne seje zaradi španske influence ko so bile vse dvorane zaprte, torej ste prpšeni, da se udeležite seje dne 19. januarja 1919 točno ob 2. uri popoldne, na kateri se bo vršilo letno zborovanje. Na tej seji bo. tudi volitev odbora,za tekoče leto. S sobratskim pozdravom
John Mihelčič, tajnik, 2842 So. 7th Str.
St. Louis, Mo.
NAZNANILO.
NAZNANILO.
Iz urada društva Marije Pomagaj št- 78 K. S. K. J., Chicago, 111., se naznanja vsem članicam gori-imenovanega društva, da je bil na letni seji izvoljen sledeči cdbor za leto 1919: Predsednica Mrs. Matilda Duller; ped predsednica Mrs. Mary Jorga; tajnica Mrs. Mary Blaj; II. tajnica Miss Zora J^neš; blagajničarka Mrs. Terezija Kre-mesec; zastopnica Mrs. Margareta Petrovčič. Nadzornice: Miss Ana Celar, Miss Mary Černoff, Mrs. Jožefa Mikuš. Ravnateljica Mrs. Neža August in-
Naj torej članice,- živeče izven Chicaga, upoštevajo to, ter se tudi v bodoče poslužujejo zdolej označenega 'tajničnega naslova, oziroma v kaki zadevi tudi predsedniči-nega,.ki je: Mrs. M. Duller, 1854 W. 23rd St., Chicago, 111.
Naznanjam tudi vsem tistim članicam. ki hočejo plačati društveni asesment pri meni na domu, da me za gotovo dobijo doma vsaki petek večer pred sejo, t. j. petek preti tretjo nedeljo in vsaki pondeljek večer po seji. Želeti pa je, da bi se Članice udeleževale seje v velikerti številu ,ter na seji plačevale asesment. Na izgovore, da se me ne dobi doma, kadar pride kaka članica plakati asesment k meni na dom. se kratkomalo ne bodem ozirala, ker vsakteri je lahko jasno, da ne morem čakati doma leto in dan. kedaj bede katera prišla k meni v društveni zadevi. Torej še enkrat, v petek veder pred tretjo nedeljo, na seji in pondeljek večer po seji sem pa vsem članicam radevolje na razpolago; vljudno pa, prosim, da to vpošlevate-
Ker moram po društvenih pravii lih suspendirati vsako članico, ki dolguje tri mesece asesment društvu, opominjam še enkrat vse tiste. katerih se to tiče.
Želeča prav srečno novo leto vsemu članstvu naše Jednote, sem s pozdravom udana
Marija Blaj, ~ 1854 W. 21 st PI, Chicago. 111.
Društvo sv. Ane št. 120, K. S. K. J., Forest City, Pa., je na svoji redni seji dne 15. decembra izvolilo sledeče uradnice za leto 1919:
Predsednica Mrs. Frančiška Sus-man; podpredsednica Mrs. Margaret Kamin; I. tajnica Mrs. Paulina Osolin; II.. tajnica Mrs. Mary Si-mončič; blagajničarka Mrs. Ivana Šume; zastopnica Mrs. Angela O-ražem. Nadzornice: Mrs. Mary Spec, Mrs- Ivana Matos, Mrs. Frančiška Princ. Poslanka za Forest City Angela Zalar ,in Rose Telban; za Browndale Alojzija Oven; za Vandling Mrs. Mary Skodlar.
Društvo sv. Ane št. 120, K. S. K. J. je lepo napredovalo'pretečeno leto, bodisi na članicah, kakor tudi v društveni blagajni, akoravno nas je obiskala neizprosna influenca in nam ugrabila štiri dobre članice iz naše srede. Tako sc je zopet pokazalo kolike vrednosti so tudi. ženska društva v slučaju bolezni in smrti, zato društvo sv. Ane vabi vse žene in dekleta, katera še ne pripadajo k nobenemu društvu, da naj pridejo in se združijo z nami pod okrilje društva sv- Ane št. 120 in K. S K. J.
II koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. sirom Amerike ter jim želim srečno novo leto.
Paulina Osolin, tajnica.
Box 492, o rest City, Pa.
Joliet, 111. Cenjeni sobrat urednik:—
Nahienil sem se, da porabim malo časa za to, da napišem pai skromnih vrstic v prvi številki V. letnika našega Glasila.
Najprvo in pred vsem pozdravljam iskreno vse sobrate in sose-stre K. S. K- J. Tako tudi želim, da bi nani bilo 1.. 1919 srečno in napredno v vseh zadevah, ter bolj veselo kot zadnja štiri leta. Želim, da bi nam plapolala zastava miru, po katerem hrepeni ves svet. Da bi ljubi Bog pomiril vse hude vetrove,ki so doslej nad nami besneli in da bi si vesoljni svet poda^ roke bratstva ter ljubezni. Daj Bog, da bi obstala ta ljubezen med svetovnimi narodi — za vedno. "Ilribi sovraštva naj se ponižajo, doline bratstva naj se zvišajo, da bo vse ravno ; da ne bomo več v dolini solz tako zelihovali vsled prelivanja krvi v proslavo kronan cev. Vse povzročitelje vojne bo gotovo zadela zaslužena kazen. -Dal Bog, da bi' bilo to leto vse iz-polneno, kar si svet želi!
Dne 31. decembra, na Silvestrov večer, je priredil Slovenski odsek Amer. Rdečega Križa v dvorani K. S- K. J. plesno veselico v prid R. K. Prireditev se je izborno obnesla, ker je bila dvorana polna občin -stva. Pri tej priliki je tudi pevsko društvo zapelo na odru nekaj krasnih pesmi. Vsa čast zavednim jolietskini ženam hi gospodičnam, ter tudi pevskemu zboru. Le tako naprej!
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse članstvo K. S. K. J., pbsebno pa sobrate in sosestre društva sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo, in ostajam udani Vaš član
Anton Zugel.
s
Gilbert, Minn, i
Cenjeni sobrat urednik :— .
Prosim vas, da priobčite par vrstic iz te naše naselbine znanega železnega okrožja.
Ker je tu pri nas in v okolici že skoraj ponehala zloglasna in nevarna bolezen "fin", zatorej priporočam vsem, posebno članom K. S. K- J., da naj se je varujejo., da se zopet ne obnovi. Ta bolezen je pobrala več ljudi, kakor minula štiriletna vojna, posebno Ju v A-meriki.
K sklepu še opominjam člane dr. sv. Ajojzija št. 161, da se gotovo udeležijo prihodnje seje dne 19. januarja. Ker imamo na t e j seji dosti zelo važnih točk na dnevnem redu, zato prosim še enkrat, da naj se te seje vsi člani zanesljivo udeležijo. f	n
Sobratski pozdrav
Mike Semejc, tajnik.
venska naselbina ni imela še tako veselih, ker smo imeli tri sv- maše v Domu slovenskih društev in to ob 6., 8. in 10. in zvečer večernic, in tudi na praznik sv. Štefana smo imeli priliko biti pri sv. maši ob 9. uri. Cast in hvalo izrekam v imenu vse slovenske začete nove fare v Denver ju častitima duhovnikoma iz Pueblo, Colo.,* za obisk in sicer Rov. P. Ciril.Zupanu, ker smo imeli 15. decembra dve sv- maše: ob 8. in 10., in častitljivemu Rev. Father
ZAHVALA.
i NAZNANILO.
Iz urada .društva sv. Petra in Pavla št. 91 K. S. K. J.
Rankin, Pa.
Dne 15. decembra, na glavni društveni sčjf so bili izvoljeni sledeči člani v odbor za leto 1919: Predsednik Josip Rud m an; podpredsednik Geo, Simčič; I. tajnik Geo Kroteč; II. tajnik Peter Vitina; blagajnik Marko Sim-čič; zastopnik Math Kozan; nadzorniki: John Ritmanič, Josip Shnčič in Frank Ivanušič. Maršal
Nižje podpisana se prav lepo zahvaljujem slavni K- S. K. J: za točno in hitro izplačano posmrtnino po mojem blagopokojnem možu Anton Godec.
K. S. K. J. res zele skrbi za zapuščene sirote, ker tako naglo izplačuje posmrtnino. Moj pokojni mož je umrl 15. novembra in jaz sem že tekom par tednov prejela zavarovalnino. Še enkrat iskrena Vam hvala gl. odborniki K.S. K. J<! Ti pa nepozabni mi pokojni mož in oče zapuščenih otrok — počivaj v miru! Naj ti bo lahka tuja zemlja!
K sklepu voščim še vsem čitate-ljem tega lista veselo novo leto 1919; da bi ne bilo polno toliko ža-loisti, kot je bilo minulo leto. To želim vsem, posebno pa članom dr. štev. 56, K. S. K. J. v Leadville, Colo., h kateremu spadam tudi jaz-
S pozdravom
Marija Godec z otroci.
Colorado Springs, Colo., dne 30. decembra 1918.
Eveleth, Minn.
"Španska Franca-ali "Flu" Udi naše j naselbini ni prizanesla, ampak je obiskavala je rojatke in jih je mnogo tudi podavila. Oglaša se tudi sedaj ter nadleguje rojake, a postala je bolj prizanesljiva. Zato pa je tudi zdravstveni odbor pustil odpreti šole in cerkve in sploh vse javne prostore, kateri so bili blizu 6 tednov zaprti.
Pričelo se je zopet novo gibanje, novo življenje. In ker jc minil adventni čas, so sc tudi pričele raznovrstne zabave. Tudi tu-kajšni rojaki, farani slovenske cerkve bodo-napravili s pomočjo Materinskega društva in moškega društva sv. Imena 3 dnevno veliko veselico v korist tukajšne slovenske cerkve dne 11. 12. in 13. jan. t. 1. zvečer o polu 8mih v lepem mestnem Auditorium, v nedeljo x popoldan pa mali bazar s prodajo raznovrstnih, posebno šaljivih rečij, katere bo ponujal naš dobro znani Mr. Anton Zevnik. Pomagal mu pa bode še Mr. Joe Korelc in drugi. Samo ob sebi se razume, da bo špasa dovolj, kajti naš Zevnik bo zopet "take" se-jal, da bodo trebuhi boleli. Saj jih ima že dosti pripravljenih.
Mr. Anton Zevnik bo nastopil tudi na sobot ne j plesnej veselici in bo spravljal vrteče se pare v židano voljo.
V nedeljo zvečer se bodo uprizorile 2 igri, ena ženska v ženskih in ena v možkih ulogah. Med moškimi igralci bomo Ogledali tudi že imenovanega Antone Zevnik, ko bo prišel kot pristen gorenski kmet k1 fotografu (Naee Strah). Nekaj na ni bode tudi na eitre zagodel in zapel neko pesem, a jo še sedaj noče izdati. V pondeljek o polu 8mih pa bodo priredili tu-i kajšni otroci dve igri, eno v slo-
,	Denver, Colo.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim za malo prostora, da spo-i "'V" 1 ' v. , , • i- i , l,venskem m eno v angleškem je-rocim kako smo imeli lepe božične ., . . i ______i: .............
praznike, tako da denverska slo
očitno pokazali ta dan, ker je bila dvorana pri tej prireditvi polna cen j. gostov iz naše metropole in Okolice: Pullmana, So. tlvi-eago, Waukegana, Nortjh Chicaga, Jolicta, Deeringa itd. Toliko slovenskega občinstva že nismo nikdar videli pri kaki javni prireditvi. Samo iz Waukegana in Norih Chieaga je dofilo nael 100 'gostov.
Igra "Devica Orleanska" je]U-spela v občno zadovoljnost prisotnih gledalcev. Glavfao ulogo jc rešila gdč. Zora Janeš prav moj-trsko. Čudimo se ji le, da ne je za-mogla naučiti tako veliko in težavno ulogo tekoin nekaj dni, ali samo pri štirih vajah. Tudi ostale moči so igrale izborno. Čast našemu vrlemu prijatelju slovenske Talije— Mr. Frank Mravlja, ki je vodil to krasno igro.
Med dejanji je nastopil na odru novi ženski pevski zbor "Jugoslavija", ter nam krasno zapel znano slovensko pesem: "Prašaš, čmu da sem Slovenka", in divni Dalmatinski "Šajkaš". Mrs. K. Brajak, rodom Hrvatica je nas razočarala s sopran solo točko "Lastaviea". Mnogo aplavza so žele naše sosedne Slovenke iz Waukegana (Zveza Jugosl. Žena in Deklet) ko so po končani-igri zapele na odru oblečene v pestre narodne noše pesem "Hej Slovani", temu je pa sledila pesem "Na nebu Zvezde sevajo", Slovenskega mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Waukegana,po vodstvom Mr. Kunsta, tamošnjega organi-sta.	*
Zatfin je sledil ples ill prosta zabava. Vsakdo, kdor se je udeležil te lepe prireditve je storil s tem svojo narodno in človekoljubno dolžnost. Čisti prebitek te veselice znaša nekaj nad $500.00 (petsto) dolarjev, katere se bo vpo-rabilo v pomoč bednim rojakom v stari domovini.
ziku in bodo zapeli par pesmic Nastopila bode tudi mala Milka v pristno gorenjskej noši in nam bo nekaj zapcia. Po igrah bode zopet prilika za mlade pare, zavrteti se po obširnej dvorani. V-topnina na sobotno plesno zabavo bo 35 c za osebo. Ravno tako tudi vstopnina za nedeljo in pondeljek zvečer. V nedeljo popoldan bo o<12 do 6ih vstopnina prosta.
Ker je zanimanje za te veselice že sedaj veliko, upamo, da bodo
Peter Zupanu za obisk na božične H"* dobro ohi.ska?e
praznike, ker smo imeli priliko biti pri treh sv. mašah, kakor že onle -
V nedeljo po igrah se bodo žrebale razne reči, katere so že do
njeno in pri večernienh. Udeležba sedaJ Ponesle cerkvi črez *o00.00 je bila velika in božična Kolekta 1 C'isle«a <^bička. je tudi večja, kakor smo pričako - j X ahi«j° se Prav P"jazno vsi dra-vali, za kar gre lepa hvala vsem j & roJakl lz ee,e^a KanSe i11 dru" udeiežencem; le tako naprej, dra- Sod< da nas zol)ct to Pot P^asnj° gi farani in rečem vam,da ne bode IS svojim obiskom in pomagajo dolgo, ko se bodemo lahko shajali I na,u Evelet-hčanom napolniti ob-v lastni cerkvi. Zemljo imamo že širni Auditorium,. Dne 11. 12. in kupljeno. 12. januarja bomo zo- Jan- To,'ei vsi na veselice v pet imeli priliko biti pri sv. maši. Eveleth Auditorium! ker bodo dve sv. maši; ob 8. in 10. Nasmejali se boste dovolj, nate skupaj se združimo, ker v slo-~ Pisali dovolj, pa še tudi najedli gi je moč, in gotovo nam bo Bog P0 vrhu. Torej na veselo svirenje. pomagal, da pridemo do cilja- I Na imenovani dve veselici vabi
Reči moram, da mescc september | »ajprijazneje 1918 nam ostane v dobrem sporni- \ nu, ker ta mesec smo velijo storili: I kupili smo zemljišče za cerkev in vsa slovenska društva so se skupaj združila, šest po številu, in km»
Odbor.
Lokalne vesti.
Frank Habič; zastavonoše Martin Bratski pozdrav vsemu članst- Bučar in Mihael Marežič. Vratar vu K. frv K. J. in mnogo uspeha v, Josip Cusak
letu 1919!
John Wukshinich, tajnik. 2432 So. Hamlin Ave.
NAZNANILO.
S teni naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Jurija št. | 73 K. S. K. J. v Toluca, III. da je naše društvo na svoji redni, ozir.!
Zeleč vam vsem skupaj mnogo sreče in božjega blagoslova v letu 1919 ostajam, s sobratskim pozdravom vdani Vam Geo. Kroteč, tajnik.
NAZNANILO.
Tem potom se naznanja članom glavni seji dne 15. dec. 1918 iz- društva sv. Roka št. 113, K. S- K. bralo sleeleči odbor za leto 1919." | J. v Denver, Colo., da se bodo dru-
ZAHVALA.
Jaz zdolej podpisani se najiskre-nejše zahvaljujem društvu sv. Srca Jezusa št. 54, K. S. 1\. J. v Chisholm, Minn-, za izplačano mi šestmesečno bolniško podporo, ki mi jo je popolnoma izplačalo v znesku $180.00, beri stoosenuleset dolarjev.'Še enkrat iskrena hvala vsem j društvenim sobratoin. S sobratskim pozdravom
Frank Golob, llibbing, Minn., 1. jan. 1919.
pila svoj društveni dom. Ja, ja, tako dragi mi Slovenci ,'n Slovenke! Le tako naprej roko v roki in gotovo bomo napredovali v vseh ozi-rih in drugorcdci nas bodo bolj spoznali.
Tista koščena žena še vedno hodi okoli in španska influenca jih še zmiraj obiskuje. 19. decembra je umrl za to boleznijo Louis Vento-rini, član dr. sv. Roka,- K. S. K. J.; doma je bil iz Male Slcve.e, fara Velike Lašče na Kranjskem^ kjer zapušča soprogo in enega sina, o-četa. mater in enega brata, kar je meni Lnano, in tukaj enega bratranca. 20. decembra je umrl Filip Papež, tudi za influenco, za katero tudi soproga leži v postelji, ali je že na potu okrevanja- 25. decembra, na božični praznik, je u-mrla Katarina Horvat; zapušča soproga in štiri majhne otroke in več ser.n*a in bratov in očeta in mater. Filip Papež je bil član društva sv. Jožefa. J: S. K. J., Katy Sijajen uspeh 'Device OVleans"ke.' Horvat je bila članica društva sv.j "Odpri roke, odpri srce!" pod Ane, H. N. Z. Boleha jih tudi šejtem geslom je priredila Zveza Ju-veliko drugih, hudo bolan je Josip gosi. Žena in Deklet v Chicagu Lesar, večletni predsednik društva minulo nedeljo popoldne v Pula-gv. Roka in njegova soproga, al j je' ski dvorani znano zgodovinsko vendar upanje, da okrevata. Bog j dramo "Devica Orleanska." Te daj že konec tej strašni bolezni- krasno prireditve so se lotile naše Pozdrav vsem Slovencem in Slo- I Vrle domoljubkinje v syesti da venkam in bolj srečno novo leto. bodo dosegle tudi zaželjeni finan-Louis Andolšek. J dno uspeli, kajti nedeljsKa igra in
_--veselica se je vršila v korist našim
Srečen je človek, ki nikomur bednim rojakom v stari domovini.
SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGU! ^
V najkrajšem času se bode začelo pobirati za pomožni sklad v pomoč bednim rojakom v starem kraju. Mi ne smemo biti zadnji, ampak moramo biti pripravljeni, da se z delom, takoj prične, kakor hitro bode izvoljen glavni odbor! Zatorej se sklicuje zborovanje za chicaško sl6vensko naselbino, ki se vrši v četrtek, dne 9. januarja, točno ob 8mi uri zvečer, v cerkveni dvorani na W. 22nd Place in So. Lincoln Street. Izvolil se bode za to potrebni odbor.
Slovenci in Slovenke vsi na shod! '
Posebno pa prosimo slovenske žene in dekleta, da se tega zborovanja udeleže prav vse.
.. Pripravljalni odbor.
Novo slovensko podjetje v Chicagu.
Dne 27. decembra 1918 se jc v Chicagu ustanovilo novo stavbiu-sko društvo pod imenom "Jugoslovansko stavbindko in posojilno društvo." Vzetih je bilo takoj 595 delnic od 54 članov. Denarja se je prejelo na ustanovni seji $1362.00. kar je za začetek vsekakor lepa svota. Novi člani še vedno pristopajo in v doglednem času obeta biti to društvo naša nova gospodarska trdnjava. Seje sc vrše vsak petek zvečer v prostorih Martin Nemaniča na \Y. 22nd in Lincoln Str. Tajnik tega društva jc Josip Steblaj 1830 'V. 23 Str. ki si je na polju stavbin-skih društev pridobil že preecj izkušenj in znanja. Ako kdo želi o tej.organizaciji kaka pojasnila, jih bo dobi! pri prej omenjenem tajniku, ali pri rojaku Martin Nema niču.
IŠČE SE
služkinjo, katera bi hotela opravljati domače delo, ali gospodinjstvo. Jaz sem sam (vdovec) z enoletnim sinkotom. Plača po dogovoru. ;
Katere jc volja, ali katero veseli naj se obrne na sledeči naslov: John Severinski.
R. F. D. No. 2 Cadillac, Mich.
ZAHVALA.
ničesar ne dolguje, in ki nima tudi ničesar od koga tirjati.
Da znajo ločiti ehikaški Slovencih dobrodelnost od politike, so
Podpisana si štejeva v dolžnost, da se vsem ccnj. odjemalcem v preteklem letu najprisrčneje zahvaljujeva, ter prosiva za naklonjc -nost še v prihodnje;.
Vsem Slovencem in Sovenkam želiva t	v	<
Srečno in zadovoljno NOVO LETO 1919. Ivan in Julij ana Gottlieb.
:$21 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 3073.
t JAKOB STAUDOHAR
t
9520 Avenue L, South Chicago, HI.
■telefon: 8o. Chicago 1236. se priporoča Slovencem in Hrvatom.
Prodajam in razvai&m premog in drva, selim pohištvo in oprav-X ljam ekspreane posle.	X
X	Svoji k svojim!	S
Ameriško Slovenska P R A T I K A za leto 1919 » je izšla. Cena 15c. Bazprodajnlcem popust. PRATIKA Publishing Co. 45 Vesey St., NEW YORK, N. Y.
A HAPPY^HOME IN
HAPPY LAND
Papež in civilni letniki
Belgija in Angleška sta podpisali papežev predlog, samo Angleška po dpogojem, da se prej pogodi z Nemčijo; Francoska je čakala, da sta Nemčija in Avstrija spremenili način vojskovanja. •
V manj, kakor enem mesecu je papež dobil odgovor od vseh držav, v katerem so države pokazala da so voljne vstreči papeževi želji, da pa so napoti razne teža-,ve in različna mnenja o podrob-nostnih ter medsebojna nezaup-nost. Države, s katerimi je papež neposredno občeval, kakor Belgija,). Anigle&ka, Rusija, Avstrija. Batarija in Nemčija, so dale splošno povoljen odgovor. Rusija se je |e pogodila z Avstrijo in Nemčijo in Srbija z Nemčijo; tudi Sr-j bija in Avstrija sta se že skoro j
tr (Rev. J- Plaanik.)
Pogodba v Hague, katero so splošno prejeli 18. oktobra, leta 1907., določa veliko število obramb za civilno prebivalstvo onih dežel, ki padejo za časa vojske v sovražno posest ; ne določa pa ničesar za one civiliste, kateri bi bili zavoljo kateregakoli vzroka zaprti, izgnani ali internirani. Posledica te pomankljivosti se je takoj pokazala. Skoraj takoj ob pričetku voj« ske so napravili taborišča za in-ternirance; določena so bila za o-ne osebe, katere niso šle v vojsko. Vojaške zahteve so takoj vstvarile civilne vojne vjetnike. Te žrtve so morale veliko trpeti. Sveti oče se je kmalu zavzel za nje, Benediktu XV. se je posrečilo, da je pripravil države, da so zamenjali vojaške jetnike, kateri so bili tako pohabljeni, da niso bili več .za vojsko; to mu je dalo poguma, da je začel posredovati tudi za civilne jetnike-
Prvi diplomatični korak je storil 11. januarja 1915., ko je poslal po kardinalu-tajniku popeževe države uradno noto avstro-ogrskemu poslancu v Vatikanu, ministrom na Bavarskem, v Belgiji, na ^ Nemškem, Angleškem in Rusiji. Četudi Srbija in Turčija nimate uradnih zastopnikov v Vatikanu, je vendar začel občevati s temi vladami; prosil je tudi Anglijo, da to zadevo oojasni na Francoskem.
V tem pismu se papež najprej zahvaljuje, dotičnim vladam, da so sprejele prejšnji vatikanski predlog v prfd vojnih vjetnikov, potem pa predlaga, da bi voditelji vojskujočih držav zamenjali tudi civilne jetnike, kakor sledi: Vse žene in dekleta; dečke, kateri še niso sedemnajst let stari, može nad petinpetdesetimi leti, kateri so zdravniki, duhovniki in ministri in vse one, kateri so nesposobni za vojaško službo.	^ - ,
Prvi odgovor je prišel na bavarskega zastopnika v Vatikanu. Bil je pisan dne 17. januarja 1915., v katerem p^avi baron Otto von Rit-ter, da sočustvuje z velikodušnim predlogom svetega očeta, nadalje pravi, da vlada prerešetuje celo zadevo.
Knez Janez SchoenburgHarten-stein je naslednji dan poslal zaupno pismo za Avstro-Ogorsko, kjer zatriuje, da je vlada z veseljem sprejela velikodušen predlog svete stolice, da se strinja, če se drugi narodi strinjajo. Nadalje pravi, da je Avstrija že skušala skleniti pogoje, pedobne tem, z državami, ki so bile v vojni z Avstrijo, in je že tudi nekaj dosegla- 25. a-prila istega leta je poslal baron Burian brzojavko avstrijskemu nistru u Vatikanu, kjer pravi, da so se s Srbijo že začeli pogajati 8. oktobra 1914. po španskem poslancu na Dunaju, da bi zamenjali avstrijske in srbske civilne vjetnike, se vendar avstrijski vladi ni zdelo primerno, da bi ugodila srbski prošnji. Kljub temu se je Avstrija čez štiri mesece vdala is določila starost za dečke in može osemnajst in petdeset let, Pravi, da se je Avstrija vdala, ker hoče avstrijsko-ogrska vlada počastiti cilje, katere ima sveta stolica.
Pruski minister za sveto stolico, Dr. Otto von Muehlbcrg, je pisal kardinalu-tajniku 18. februarja, da ie nemška vlada vedno mislila, da ne niore imeti civilnih oseb za vojne jetnike. Zato je predlagal začetkom vojne, da bi se vsi državljani vojskujočih se držav vrnili domu. Srbija in Japonska sta se strinjali s predlogom, z Angleško in Rusijo so zameni ali zdravnike, duhovnike in ministre, ne pa s Francoske. Izmenjava žen ni delala težave, kakor so bile pri zamenjavi žen. Nemčija je bila pripravljena dovoliti možem njim sovražnih držav nad petinštiridesetim letom, da se vrnejo, pa niti Francija, niti Anglija se niste strinjali s to starostjo ;Francija je hotela določiti starost na šestdeset, Anglija na petinpedeset let. Če bi tf dve deželi hoteli pustiti domov Nemce nad petinštirideset let stare, da bi Nemčija poslušala pape zev nasvet.
Ravno isti dan je Mgr. Angelo Maria Dolci, apostolski delegat v Carigradu, poslal odgovor turške vlade, kjer pravi, da je turška vlada zadovoljna, samo če isto storite Avstrija in Nemčija.
Rusija je odgovorila tri dni prej po D. Nedilowu, kjer pravi, da se je Rusija že pogodila z Avstrijo in Nemčijo, da so izplnili vse papeževe želje, raz ven one, ki se tiče mož, ker Nemčija zahteva, da se vrnejo vsi nad petinštirideset let stari. Osumljene osebe ne morejo hiti deležne te predpravice.'
Šaljiva povest.—Spisal dr. Ivan Pregelj
Pariški listi poročajo o četrtem sinu bivšega nemškega cesarja, princu Avgustu Viljemu, da je stopil leta v službo pri neki znani nemški tovarni za avtomobile.
Modrost kakega posameznika Smola je, če vam kilo ukrade je v očeh kakega drugega morda | zlato uro, ko jo ravno nesete v največja neumnost.	i zastavljavnico.
jstfiiTiiJi iiiininiji^iiinirj^^ !Kfijiiri!Ji!ri!i?jiinLnL^^ imujufibR j Severov Almanah za Slovence za leto 1919 ^
Vprašajte za naš Almanah v lekarni. Dobi se popolnoma brezplačno. Ako vam ne more ustreči vaš lekarnar, potem pišite direktno nam. Povejte vsem vašim prijateljem o tem. Mi želimo, da bi vsakdo imel enega teh Almanahov v svoji hiši.
W. P. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
Preizkušena domača zdravila
Glavobol ^hteva takojšnjo pažnjo. To storite lahko b tem, da vzamete eno ali dve Severa's Wafers (Severov prašek zoper glavobol). Cena 25c.
Nečista kri R^avni vzrok turov, priščev, krast in drugih kožnih izbruhov. Vse to naj se zdravi s čiščenjem krvi. Severa's Blood Purifier (Severov kričistilec) je izvrstni pripomoček. Cena $1.25.
Slabi Živci Prina«ajo nervoznost in izgubo spanca, histerijo in oslabelost. Ako hočete ojačiti ves vaš živčni sistem, tedaj rabite Severa's Nervoton (Severov Nervoton). To je . izvrstna tonika za utrujene živce. Cena $1.25.	,
Zaprtnica navadno povzroča omotieo, oslabe-lost, zlatenico in razne jetrne ne-rednosti, katerih se lahko obvarujete s pravilnim vporabljenjem Severa's Liver Pills (Severove jetrne kroglice). Te navadno hitro delujejo. Cena je 25c.
Liniment *** 86 m(>ral rabiti proti revmatizmu in nevralgiji; poznan je, da pomaga ustaviti bolečine, ujed in ščipanje. Severa'6 Gfothard Oil (Severovo Gothardsko olje) je izvrstni liniment za take slučaje. Cena. je 30 in 60c.
Žena in dekleta su0 *el° podvržene raznim boleznim in vsled tega so mnogokrat nezmožne opravljati svoja vsakdanja dela. Severa's Regulator (Severov Regulator) se toplo priporoča v vporabo proti takim boleznim. Cena $1.25.
Hrbtobol nav*adno izvira iz obistnih nered-nosti. Proti temu najdete kot najboljše zdravilo Severa's Kidney and Liver Remedy (Severovo zdravilo za obisti in jetra). To je izvrstna pomoč za take bolezni. Cena 75c in $1.25. "	,
Srbečica kože, znana kot lišaj» kraste,
mali kožni izpahki, itd., se hitro odpravi z vporabljenjem Severa's Skin Ointment (Severovo mazilo zoper kožne bolezni. Cena 50c.
Severova domača družinska zdravila se prodajajo, pri vseh lekarnarjih. Vprašajte vašega lekarnarja po njih, in ako vam on ne more ustreči ali jih ne morete dobiti v bližini, kjer živite, tedaj pošljite vaše naročilo naravnost nam.	*
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
-M
Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških.
Uredništvo in upravništvo: i 1961 West 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za člane, na leto................$0.96
Za nečlane .....................$1-50
Za inozemstvo ..................$2.00
U
If
OFFICIAL OEGAN of the
GRAND CARNIOL1AN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
1951 W««t 22nd Place, Chicago, 111.
Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year..........$0.96
For Monmembers ...............$1.50
For Foreign Countries...........$2.00
SI
V slogi je moč.
•Nobena prislovica, noben pregovor ali nobeno geslo ni tako lepo in pomembno ka'kor gornje kratko geslo. To geslo vporablja-jo razne države ra svojih (grbih in pečatih, razne druge institucije, pred vsem pa podporne organizacije.
Poleg starega, ali že običajnega gesla "Vse za vero, dom in narod'', si je naša K. , S. K. J. izbrala še to pomožno geslo, katero vidite lepo tiskano v sredi pod zi/akom K. S. K. J. .na Vseh novih certifikatih. Kdor izmed članov si še ni bolj natanko ogledal tega certifikata, naj stori to sedaj, da se bo prepričal o resničnosti naše trditve.
Blagor se državi, blagor se instituciji, ali kaki podporni organizaciji, ki lahko kaže moč in sadove medsebojne sloge. Taki organizaciji n. pr. ne stoje nobene ovire in okoliščine nasproti. S slo- influenca ali nesrečna epidemija.
vprašanje je, kako' in kedaj bomo nadomestili primankljaj v Je-dnotini blagajni vsled izplačanih posmrtnin za žrtvami influence? Tega vpraganja nam ni treba na dolgo in široko razmišljati, kajti enostavni odgovor je: da moramo deficit pokriti do cente prejko-mogoče s posebnim asesmentom. To bomo lahko izvršili, če bomo nastopili in delovali po Jednoti-nem geslu: "V slogi je moč! Važnost tega gesla smo bolj obširno razložili že v gornjih vrstah.
Razne druge slovenske podporne organizacije že sedaj razpravljajo in računajo na ta važen 'fco-i;ak; predvsem pa one, ki nimajo še predpisane solventne vrednosti. Leta 1920 mora biti vsaka podporna organizacija na solven-tni (100%) podlagi v primeri s svojo obveznostjo. Ta določba zadene tudi naš "A." razred.!
Kakor čitamo in čujemo, bodo vse druge podporne organizacije (ameriške i. t. d,) v kratkem podvojile posmrtninski asesment za več mesecev, oziroma toliko časa, da se deficita v skladu vsled iz plačane visoke posmrtnine ne pokrije.
Uredništvo Glasila ne bo dajalo pri tem nobene inicijative ker nima za to pravice. Zadevo se bo rešilo na letnem zborovanju glavnih oboornikov dne 13. in 14. januarja t. 1. Ta članek smo danes napisali le iz vzroka in namena, da bo cenjeno članstvo znalo ka ko hudo je španska influenca pri zadela tudi našo Jednoto in da je neobhodno potrebno nekaj ukreniti v tej zadevi
Upamo, da ne bo ni enega Člana (ice) pri K. S. K. J. ki bi morda godrnjal nad glavnim odborom, ko bo določil povišanje po-smrtninsfoega asesmenlta. Da ne bo nikogar, ki bi se branil plačati tozadevno doklado, kajti vsak član, ki bi ravnal tako nima usmiljenega srca, ne pozna bratstva in ne zna ceniti gesla: "V slogi je moč." — Vprašajte in razniotrivajte ta slučaj še tako na dolgo in široko, našli ne boste nikakor primernega izgovora ali opravičenja. Kdo je kriv-te katastrofe? Nihče dugi kot španska
žnmi nastopom lah'ko prestane tudi največjo skupno katastrofo in nesrečo. "	*
Porrfen tega gesla, oziroma vpo-rabo istega je spoznala vsaka izmed ameriških in drugih podpornih organizacij, tako tudi vsaka izmed naših slovenskih podpornih Jednot in Zvez osobito koncem 1. 1918 in začetkom t€'kočega leta. kajti sleherno izmed teh je zadela nepričakovana in huda katastrofa— "španska" .influenca, ki je hujša od vojne.
V	dobrih dveh mesecih je umrlo v Združenih državah nad 350,-(KK) oseb za špansko influenco, ali sedemkrat toliko, kolikor je padlo ameriških vojakov tekom 18 mesečne vojne na francoskem bo-
_ jišču. Ali niso to grozne številke ?
V	zadnjem uradnem naznanilu asesmenta za mesec januar 1919 ste čitali v Glasilu zopet celo stran naših nesrečnih žrtev influence. Večina teh žrtev, naših pokojnih bratov in sester #je bila v najlepših letih svojega življenja; torej cvet in duša naše podporne organizacije. Bolehali so le po par dni, dokler niso postali žrtev te nesrečne morilke.
Ni nam še natačno znano skupno število vseli, za influenco u-mrlih članov; ne vemo še natan-| čne skupne posmrtnine; sodimo pa lahko, da bo to število ogromno in nevrjetno veliko. Nesrečna španska influenca je zadala tudi naši K. S. J. ta'ko veliko rano, •kalforšne še nikda'r ne pomni. Ne samo, da je nam odvzela o-krog 200 članov in članic v najlepši dobi, ampak zmanjšala je tudi našo skupno blagajno za nevrjetno veliko sveto, menda 'nekaj nad $150,000. Ta bolezen je žela in na debelo grabila tudi pri drugih slovenskih 'podpornih organizacijah, tudi drugod bodo morali računati s stotisočaki posmrtnine.
Sedaj nastane važno vprašanje za vse: Kako nadomestiti veliko izgubo in kako zaceliti rano^ ki jo je zadala španska bolezen tekom par tednov? Nadomestiti pokoj nih žrtev influence je nemogoče; menimo namreč, če bi jih priklicali nazaj. Kar pade pod smrtno "koso, pade za vedno. — Preteklo ho precej časa, predno bo K. S. K. J. narasla zopet za 200 novih članov. Izguba tolikoštevilnih žrtev influence je torej nenadomestljivo v ožjem pomenu besede.
- Če n. pr. uniči tornado, požar ali povodenj celo vas, trg, ali mesto, je zato ^odgovoren samo elementarni udarec, ali narava, proti kateri ni tožnika in ne sodnika. Tako je tudi v našem slučaju. Nihče se ne bo mogel hudovati nad glavnini odborom, ko bo naložil posebni asesment. Ta korak bo le v dobrobit skupne organizacije in za njen obstanek. Po-smrtnina pa mora biti redno izplačana, ker vdove' in sirote pokojnih sobrat ov ne tiče v bogastvu. Vsakdo je zato zavarovan pri kaki podporni organizaciji, da dobi v slučaju nesreče podporo. Jednaka nesreča bi lahko zadela tudi tebe, dragi mi sobrat, ali so-sestra.
•Morda bo kedo re'kel: "Le plačajte posmrtJiino, saj imamo še nad pol milijona denarja v skupni blagajni." Taka sodba je naravnost nesmiselna in abotna. I-mamo pač toliko, a vse to je še premalo, ker vsak človek bo enkrat umrl. Člani pri K. S. K. J. tudi niso nesmrtni in treba bo šteti čez čas še in še tisočake, ko bodo zabeli umirati bolj stari člani. Stvar je umiriva in jasna kot beli dan; vsakdo, kdor se izgovarja na bogastvo K. S. K. J. je bedast, ali je pa čisto navadni Jednotni "slacker". Slacker je v pa Amerika ne mara, ta'ko jih ne maramo tudi pri K. S. K. J.
Vprašamo te dragi sobrat; ali sestra: Kaj bi imel rajše, da si še živ in zdrav, ali, da bi bil tudi danes prištet med ižrtve influence?
•V obče pa veže vsakega člana in članico naše Jednote sveta dolžnost, da se pokori določbam Jednote. Takoj po vstopu v to organizacijo si svečano prisegel (gla) da boš izpolnoval vse sklepe, točke in pravila K. S. K. J. ki so, ali sedaj v veljavi, ali ki bodo še v veljavi. Kdor bi se torej ne hotel radovoljno odzvati in kloniti kaki določbi glavnega urada v korist Jednote, tak član je slab in ni vreden, da bi ga nazivali za so-brata.
Finančno rano, prizadeto pri K. S, K. J. vsled minule katastrofe moramo zaceliti že na podlagi samaritanstva in splošnegb človekoljubja. — Če potolče toča kakemu kmetu vsa polja, če uniči požai* kako naselbino, tid. tedaj pritečejo nesrečniku in ttfe&rečni-kom na pomoč vsi njegovi sosed-
smilijo. — Ali se nam ne bpdo smilile številne vdove, vdovci in osamele sirote naše katoliške bratske organizacije, ker jih je zadela talko velika nesreča, da so izgubili svoje najdražje na svetu? Ali jim ne bomo priskočili z odprto roko naglo na pomoč; saj to so na& bratje in sosestre!
Ko so nedavno tekali na naša vrata zastQppiki Rdečega Križa; K. of C., Y. M. C. A. in drugi, dajali smo jim radi prispevke in darove, ker to nam je velel pa-trijotizem.
. Dragi mi sobrat! Draga mi so-sestra! Ali boš morda godrnjal (a) sedaj, ko se bo tvoja lastna organizacija zglasila za pomoč povodom hude katastrofe? Ko te bo pozvala, da žrtvujdš nekaj dolarjev za naše žrtve minule influence. Ali ni to več kot patrijoti-zem? To je pomoč za svojega lastnega sobrata, sosestro; to bo tudi pomoč za tebe samega, ali samo, ker tudi ti pričakuješ enkrat podpore od K. S. K. J., koje član (ica) si (že toliko let. Kako ti jo bo pa mogoče izplačati, če ne bo tedaj morda dovolj denarja v blagajni? Pomisli dobro samo te točite, pa boš uvidel čemu bo posebni asesment razpisan.
Če bi se morda pripetil kak izredni slučaj ,da bi ta, ali oni član vsled začasno povišanega asesmenta odstopil od društva in Jednote, bomo za ta'kim "junakom" s prstom kazali in mu dali pečat mlačnežev (slacker je v) ki so dandanes v Ameriki na zelo slabem glasu. Upamo pa, da do tega ne bo prišlo pri nobenčm krajevnem društvu K. Si K. J.
Gompersov novoletni pozdrav organiz. delavstvu.
V nekem chikaškeni listu smo čitali dne 1. januarja t. 1. krasne besede najbolj znanega moža med organiziranim delavstvom, zaščitnika voditelja istega — Samuel Gompersa, večletnega predsedni ka največje delavske organizacije — "American Federation of Labor."
Mr. Gompers se je vrnil baš te dni iz Evrope, kjer se je mudil na važni misiji po naročilu ameriške vlade. Obiskal je Anglijo, Francija, Belgijo in še več drugih držav; vsled tega je njegova novoletna poslanica na ameriško delavstvo jako važna in pomembna, glasi se takole:
"Vojna je bila nekaj novega za Ameriko, za delavce, kapital, vlado in sploh za nas vse. Vsled vojne so prišle na plan nove metode, novi ideali in nove inspiracije. Imeli smo reševati nenavadne točke in probleme, katere smo raz-vozljali 'tudi z nenavadnimi načini.
Delavci se niso nikdar branili sprejemati te nove načine. Delo se je opiralo na premenjena stališča samo radi tega, da je dobilo za svojo bodočnost boj j trdno podlago. V tem je delavstvo v minuli vojni nadkrililo vse ostale posamezne elemente v naši družbi. Samo delavstvo je vedno zatrjevalo fo, kar je bilo najbolj potrebno v korist vseh in v prid celokupno-sti.
Novo leto lahko smatramo za najbolj značilnega vestnika nove, prihodnje dobe, kajti ves svet se bavi danes s preuredbami in izboljšanjem. Šli smo skozi peklenski ogenj da smo dospeli do no-LSYe^ dolžnost, katero dolgujemo
tt«U	___• .1 *	i • •	-i OT7A11TY1 /1/\mn/ii««i Aom AAM -1 ^ —X—
Drifgo glavno in zelo važno je in ljudje v bližini, ker se jim
vih naziranj, ki nam velijo, da mora v prihodnje prevladati pravica, za vse človeštvo in da se mora s sveta za vedno odstraniti vsako k varljivo moč ki bi ovirala našo moralo in uničevala naše najboljše sile.
Organizirano delavstvo iz Amerike vendar ni prestalo tega hudega preskusnega ognja s tolikimi žrtvami, krvjo in imetjem, kot drugod, kajti naši sklepi in nameni so bili vedno za splošno blaginjo. Naši upi so bili vedno spojeni z upi ljudske večine. Geslo ameriškega organiziranega delavstva je bilo zadnji čas: "Koliko dobrega naj storimo in za koliko ljudi?"
In tako nastopamo 'letošnje novo leto z mirnim in zaupnimu srcem. Zavest nam veli, da smo doprinesli za plemenito stvar, kar največ smo mogli. Delali in žrtvovali smo se za dobrobit vseh narodov in za korist naše velike republike. To smo izvrševali v trdni zavesti, da bo mir, dobra volja, pravica, svoboda in demokracija nadvladovala ves svet."
Na novo sveto dolžnost!
Jugoslovanski bratje in sestre!
Čep rav že leta in leta ločeni od svojih rojstnih krajev, vendar nismo mi, jugoslovanski iziseljenei nikdar pozab&li nanje. Vedno smo ostali vezani po duši, v mislih, s skl4)jo in žrtvami z našimi domačimi ognjišči. *
Zaradi tega smo skušali vedno tudi iz d&ljave sodelovati pri vseli vprašanjih, ki se tičejo našega na-roduega življenja v starem kraju. To je naš$ dolžnost, ker se smatramo za sestavni del našega celotnega naroda, to pričakujejo tudi oni tam preko, kar nas tudi oni sami smatrajo za take. -
Zaradi tega je bila doba za naše narodno osvobojenje in zjedi-njenje tudi za nas, jugoslovanske izseljence, najtežja doba-
Kako je vsak od nas podpiral to borbo, o tem ima izpregovoriti zadnjo besedo zgodovina. Mi, ki smo v tej težki dobi stopali vzporedno z boritelji in trpini za jugoslovansko svobodo in jedinstvo v starem kraju, se čutimo danes srečne in mirne. Ono, kar smo želeli in kar smo podpirali, je deloma že uresničeno, deloma pa se sedaj uresničuje. Kakor so bili naši somišljeniki v vseh naših deželah združeni v borbi za osvoboditev vseh jugoslovanskih pokrajin, tako so danes združeni vsi oni v prizadevanju, da se te osvobojene pokrajine zje-dinijo po svojem naravnem svobodnem samoodločevanju in po zdravem narodnem razumu v skupno veliko jugoslovansko državo.
To usodcpolno narodno stvar izvaja danes novo, široko narodno vodstvo kot predstavništvo, katero je spravila na dan srečnega dovršena borba za osvobojenje in s katerim se mi čutimo tako po mislih, kakor po težnjah onim.
To nj&c novo narodno predstavništvo prevzema odslej na sebe vso odgovornost za urejevanje našega notranjega življenja in za osigu-ranje dosežene svobode pVoti so-'sedom. V prvi vrsti proti Italiji.
In ako je Italija vstala, da nam stopi «z nogo na naš najmočnejši prsobran, v katerem se skrivajo istočasno tiidi pljuča naše jugoslo-, vanske države, na naše Primorje Sn plavi Jadran, je vendar ena (Stvar, ki nas uverja, da boino pomagali tudi nji. Ta ista je to stvar,- ki je našemu narodu pomagala zrušiti tudi Avstrijo. A to je — pravica. Pravica je na naši strani. Pa tudi celi svet, ki ima smisla za pravico, je že danes stopil na našo stran in proti Italiji
Odposlanci naše nove jugoslovanske vlade ne bodo torej osamljeni na bodoči mirovni konferenv ci. Glejmo z zaupanjem v nje in verujmo, da bodo vspešno završil borbo, katero bodo morali tam voditi za konečne moje jugoslovan ske države proti sosedom, v prvi vrsti proti Italiji. Jugoslovanski bratje in sestre-" Druga dolžnost je, na katero vas hočemo danes opozoriti in katere moramo odslej neumorno vršiti vsi mi izseljeni Jugoslovani. Nova je ta dolžnost, lažja od dosedanjih, katere je naš narod vršil v borbi za osvobojenje, toda istotako sveta kakor one prve, kajti od nje bo v splošnem odvisna naša pomoč, naše zdravje in ohranitev našega naroda v doseženi svobodi, celo tudi svoboda sama.
Pomagati našemu narodu, da ne propade od gladu in prozebanja in da dobi čim prej druga potrebna sredstva za obnovitev življenja v pridobljeni svobodi — to- je ona
svojim domačim ognjiščem zlasti mi, ki smo bili dosedaj obvarovani vojnih pretresov, stradanja in nesreč.
KAJ JE DOSEDAJ STORJENEGA?
Po prizadevanju odposlanca velikega jugoslovanskega Narodnega Veča iz Zagreba pri vrhovnem ameriškem upravitelju za •prehrano in pomoč vsem zavezniškim narodom, g. Hoovercm v Parizu, kakor tudi s pomočjo pogostega zav> zemanja našega narodnega Veča v Washingtonu pri tamošnji centra I i ameriškega R dečega križa, se je posrečilo, da je sprejel ameriški Rdeči križ na sebe dolžnost, priteči takoj na pomoč našemu narodu po vseh jugoslovanskih krajih. G Hoover je imenoval posebno komisijo pod upravo enega polkovnika, ki je že dospela v naše kraje. Z ameriških ladij, ki se nahajajo v najbližjih tamošnjih vodah in so naložene s hrano in edelom, se bodo prenesle te stvari po najbližji poti v vse naše kraje in tam razdelile" med stradajoči narod. No, to še ni vse in to še ni do-
volj. 'Ameriški Rdeči kriz je danes ta'ko obremenjen z delitvijo pomo či na vse strani v Evropi, tako* da ne more zadostovati našemu narodu samo ono, kar bo dobil od Rdečega križa-
Zaradi tega se je naše Večc v Washingtonu neumorno prizadevalo, da bi tudi ameriški narod storil čim največ mogoče, kar se tiče pomoči našemu narodu-"THE AMERICAN-JUGOSLAV RELIE FUND".
Iskreni prijatelji jugoslovanske narodne svobode, plemenite hčere in sinovi ameriškega 41aroda so že storili svojo prijateljsko dolžnost.
Okoli 50 njih, mož, žen in deklet, iz srede onega dela ameriške družbe, ki ima ogromno bogastvo in dovolj srca in duše, da del tega bogastva da tudi za plemenite namene, se je zbralo 18. decembra 191*$. s člani našega Jug. Nar. Veča v Washington^' na domu ene najbolj poznatih ameriških družin, na domu Mrs. E. H. Harriman, 1 East 69th »Street, New York, da se dogovore, kaj bi moral ameriški narod storiti za osvobojeno Jugo-slovanstvo v starem kraju-
Po vsestranskem razmotrivanju o sedanjih in bodočih potrebah našega naroda so udeležep^Llaga-s^ stanka soglasno zaključili, da se v Ameriki osnuje skupni '' American-Jugoslav Relief Fund// to je, skupno " Amcriško-Ju^oslo-vansko Dohrodelno Društvo" za pomoč celokupnemu jugosloven-skemu narodu, da so opomore od vojnega trpljenja 111 za pomoč v njegovem bodčem razvoju. ' Poleg Madame Harriman se nahaja med temi tudi mnogo drugih, po celi Ameriki zaupnih oseb, kakor na primer bivši senator Mr. Myron T. Herrick, Mrs. John Pur-roy Mitchell, Dr. JTibbs s soprogo, ter neumorna, idealna prijateljica in soborilka v osvobojevalni borbi Jugoslovanov, Miss. Mill vin a Hoffman z materjo in sestro Mrs. Dr. Drapper, itd.
Teli 50 oseb bo tvorilo skupno s člani Narodnega Veča iz Wash in g-tona temelj organizacije v New Vorku.
Organizacija se bo izvedla- kasneje v vseh večjih (ameriških mestih.
Organizacija bo imela svoj glavni odbor v New Yorku, krajevne odbore pa po vseh drugih mestih
Glavna državna oblast za nadziranje takih organizacij (National Investigation Bureau) je že dala dovoljenje za osnovanje American-Jugoslav Rclief-a. Sam vrhov-j milijone naših sirot na beraško pa
zase, medtem so imeli Amerl-kanci gotovo organizacije za pomoč vsem drugim narodom, samo za naš narod ne.
1 Sedaj so se AmerikancI poprije-li plemenite naloge, da pomagajo tudi našemu narodu, toda vsem delom enako. Oni nečejo vedeti za Srbe posebej, za Hrvate posebej in za Slovence posebej. Njim, kakor tudi nam se je veliko bolj do-padel veliki ideal jedinstva vsega Jugoslo vanstva, kakor pa majhni računi naše plemenske razdvojenosti. Vemo pa, ^la se Ameriklinei ne poprimejo česa, česar ne mislijo izvršiti z vsem srcem« in poletom.	* v Ameriški prijatelji našega naroda
so torej storili v tem oziru svojo prijateljsko in zavezniško dolžnost. V tem smo gotovi. Ali pa bomo storili to tudi mi, rodni sinovi in hčere svojega naroda in svojega ognjišča? '
Za
nas je ta dolžnost mnogo bol j sveta, kakor T>a za Amerikance- <>-ni so samo prijatelji, ti bodo vedno tu ostali, mi pa smo rodni otrVx-i naših krajev, kamor se bomo morda no veliki večini zopet vrnili, ker nas tja privlačujejo stotere čudovite sile. Ljubav roditeljev, bratov, sester kakor tudi hrepenenje zveste zaročenke in zamišljene ljubljenke.
A vsi ti so junaki in mučeniki za svobodo, za skupno našo svobodo, veliko večji, kakor m j vsi skupaj.
Poleg varčevanja za svoje družine začnimo nabirati in dajali tudi Čim največje in najbogatejše darove na skupno mesto, odkoder se bodo celile skupne rane našega naroda, katere je zadobil v stradanju in borbi za skupno nam svobodo.
- Dajmo od vsakega svojega razkošnega zalogaja, da s tem pomnožimo mrsavi zalogaj naših sirot v domovini; zmanjšajmo za polovico izdatke za svoje obleke in obuvalo, da obujemo in oblečemo naše sirote, kajti one zmrzujejo, že vrč let napol gole, na dežju, v -burji in snegu in pod slabim krovom v hiši.
Nabirajmo prispevke, da bomo mogli zgraditi za sirote naših 11111-čenikov in junakov šole in izobraževalne zavode, iz katerih bodo izšli kot možje, oboroženi zznanjem in izobrazbo za bodočo težko živ-Ijensko borbo.
. Na nas ostale bo padla težka odgovornost in sramota, ako bo prišlo
na stotisoče, morda celo
na
ni upravitelj te oblasti Mr. Barry Smith je velik prijatelj tega gibanja 7.R pomoč našemu narodu. Tudi 011 sam bo s svoje strani storil vse, da bo to dobrodelno društvo najlepše sprejeto pri vseh ameriških ustanovah in društvih, kajti vse delovanje bo stalo pod največjim d rža v ni 111 11 a dzorst vom.
Izmed članov tega društva je izvoljen poseben organizacijski odbor, ki bo skrbel za razširjanje organizacije, tako da bodo tu po drugih mestih izvoljeni v krajevne odbore American-Jugoslav Reliefa poleg odličnih Amerikancev tudi naši možje i žene.
Na tem Sestanku je bila določena za sprejemanje in hranjevanje nabranega denarja ena največjih new.- yorških bank "Guaranty Trust Company, 45 Street in 5 A-ve. v New Yorku. Ta banka bo sprejemala denar, dajala potrdila zanj in.hranila knjige.
Kar se Hče od pošiljanj a stvari v stari kraj, se bo potrudil za prevoz Ameriški tfdeči,križ, do tedaj, da bodo nekega srečnega dne dospele jugoslovanske nerodne ladi-je v newyorško pristanišče.
Poleg te pomoči našemu narodu — iz rok v roke — je prevzel American Jugoslav Relief na sebe tudi nalogo, ki ga bo morda storila trajnim v naši kulturni zgodovini- Iz njega srede bodo črpali Amerikan-ci vsestransko upoznavanje z našim jugoslovanskim narodnim živ-jenjem in potrebami — to bo tu-<aj prava jugoslovanska svobodna šola za Amerikanoe. Njegovi čla-11 i, prijatelji in sotrudniki bodo založili vse svoje sile, da se v naših opustošenih krajih čim preje zopet obnovi kulturno življenje, gradeč vsakovrstne šole in druge ustanove za razvijanje in izobrazbo naše osirotele omladine. Jugoslovanski bratje in sestre!
Gibanje za vsestransko pomoč našemu narodu v osvobojeni ali o-pustošeni domovini bo eden najlepših spomenikov, katere je moglo Jugoslovanstvo postaviti svojim slavnim ali trpečim bratom v starem kraju.
Vse, kolikor se je dosedaj od tu podpiralo, se je pomagalo le v malem obsegu in posebej: Srbi za se, Hrvati za se, a Slovenci istotako
lico, obupajoč nad svojim življenjem. Bratje in sestre!
Vsi brez razlike: bodisi Slovenec, Hrvat ali Hrvatica, Srb ali Srbkinja — vsi smo danes bratje in sestre, tovariši in tovarišice, sinovi •'iii hčere skupne in z jed hijene jugoslovanske države, vsi torej na noge in poprimimo .4e svetega dela.
Ne zaostanite z|t našimi prijatelji in prijateljicami v Ameriki, temveč jih poiščite in pridobite s svojim delom še več.
. Ne čakajmo niti trenutka, da nam bodo naši mili in dragi iz starega kraja potrkali 11a vratjj. Pričakujmo jih pripravljeni, z organizacijo za pomoč z bogatimi darovi v vsem-
Osnujte najprej med seboj skupne krajevne jugoslovanske p*odi>oi» ne odbore in preidile 11a delo, dokler ne dobite nadaljnjega obvestila za skunno delo z ameriškimi prijatelji v vašem mestu.
Obleko, obuvalo in druge potrebna stvari spravljajte za sedaj v kakem prostoru v vašem kraju, dokler ne bo poiskal newyonski odbor primernega skladišča za te stvari, kjer bodo počakale prve la-dije, ki bodo odplule odtod z potrebščinami za naš narod v starem kraju.
Vaše nabrane prispevke pošljite potom čekov, naslovljeno na: "The American-Jugoslav Relief" 11a Guarantee Trust Company, 43 Fifth Ave., New York. N. Y.
Naprej, 11a novo, sveto dolžnost, bratje in sestre Jugoslovanke!
Naše novo narodno življenje v starem kraju poživlja tudi nas, iz-seljen^ Jugoslovane na nova dela.
Na nov način stvarjajmo tudi now srečo v njem!
Za novimi svetlimi primeri požrtvovalnosti pripravljajmo sebi čim lepši in častnejši povratek v svobodno in zjedinjeno ter muče-niško našo domovino.
Dajmo vse: Naj se čim prej opomore in razvije v splošni narodni sreči in blagostanju naša lepa, blagoslovljena in zjedinjena velika domovina ^naša narodna Jugoslavija !
Jugoslovanski Narodni Svet. Washington, D. C«, *
GLASILO K . S. K. JEDNOTE. — 8. JANUARJA 1019.

K* S- K«
Jednota
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois^ dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, tt.t. ;	Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. dec. 1918 skupna izplačana podpora
$1,518,034,52.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. C. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory 8t. II. podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Be v. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. • PooblaSčenee: Balph F. Kom pare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, III.
NADZOBNI ODBOB: Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111.
Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111.	(
Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNIODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Antou Gregorieh, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PBAVNIODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.	^
Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon G'anad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise", društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K; S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nt^ Place, Chicago, III.
5
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
Suspendovani člani zopet sprejeti.
K društvu sv. Alojzija št. 47 v Ghieago, 111. Cert. št. 15542, Vlile M i jo, R. 27, $1,000.00. Zopet sprejet 15. decembra 1918. Društvo šteje !»9 članov (ie) .	x
lv društvu Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. Ort. Štev. 21132. Lukačič Mi jo, R. 23, $1,000.00. Zopet sprejet 15. decembra 1918. Društvo šteje 120 člariov(ic).
K društvu Marije Sedem Žalosfi št. 50 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 22356. Balkovec Matija. R. 25, $1,000.00. Zopet sprejet 8. decembra 1918. Društvo šteje 289 članov(ic).
K društvu sv. Cirila in Metcda št. 144 v Sheboygan, Wis. Cert, št. 19954, Dragan Jožef, R. 25, $1,000.00. Zopet sprejet 21. decembra 1918. Društvo šteje 124 članov (ic).
K društvu sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa. Cert. štev. 19102. Segudovič Janko, R. 30, $l,q00.00. Zopet sprejet 10. novembra 1918. Društvo šteje 38 čl a nov (ie). <
Suspendovani člani.
« ' Od društva sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, Minn. Cert. štev. 345. jSehweiger Ivan, R. 24, $1.000.00. Suspendovan 8. decembra 1918. Društvo šteje 104 člane(iee). •
Od društva sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo. Cert. št. 20916, Zrnee Pavel, R. 17', $1,000.00. Suspendovan 23. decembra 1918. Društvo šteje 4K4 člauov(ic).	:	i
Od društva .sv. Janeza Krstnika št. 20 v Ironwood, Mich. Cert, št. 21626, Nakič Marka, R. 28, $1,000.00. Suspendovan 17. decembra 1918. Društvo šteje 52 članov (ie).
Od društva sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio. Cert. št. 20293, Za gore Ivan, R. 29, $1,000.00. Suspendovan 17. decembra 1918. Društvo šteje 39 članov (ic).
v O d društva sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 18633, Drobnič Franc, R. 19, $500.00. — Cert. štev. 14032, Janez Josip, R. 21, $500.00 — Ort štev 22117, Perne Franc, R 23, $500.00. — Cert. štev. 20629, Gorup Anton, R. 25, $500.00. Suspendovani 20. decembra 1918. Društvo šteje 487 članov (ic).
Od društva Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. Cert. št. 21212, Jazvee Miha, R, 32, $1,000.00. Suspendovan 10. decembra 1918. Društvo šteje 230 čianov(ie).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Iron Mountain, Mich. Cert štev. 21279, Lamprecht Peter. R. 32, $1,000.00. Suspendovan 15; decembra 1918. Društvo šteje 60 članov (ic).
Od društva sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn. Cert. št. 16035, Ambrožič Jožef,- R. 21, $f,000.00. Cert. št. 20701, Klun Marija, R. 26, $1,000.00. Suspendovana 8. decembra 1918. Društvo šteje 62 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo. Cert. št. 11090, Savo ren Matija, R. 40, $1,000.00. Suspendovan 14. decembra 1918. Društvo šteje 166 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. Cert. št. 1^897, Sum rada Ivan, R. 39, $500.00. Suspendovan 21. decembra 1918. Društvo štej** 128 članov(ic).
Od društva Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Voungšton, Ohio. Cert. št. 22632, Babič Jurij. R. 44, $1,000.00. Suspendovan 21. decembra 1918. Društvo šteje 119 članov(ic).
Od društva sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa. Cert. št. 19631, Savor Martin, R. 20, $1,000.00. Suspendo^n 19. decembra 1918. Društvo šteje 106 članov (ic).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. št. 21072, Butorajae Ivan, R. 28, $1,000.00. Suspendovan 1. decembra 1918. Društvo šteje 146 članov(ie).	-
Od društva sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa. Cert. št. 22566, Klemenčič Dragotin, R. 40, $1,000.00. Suspendovan 15. decembra 1918. Društvo šteje 122 članov(ic).
Od društva Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn. Qert. št. 20809, Krajnik Alojz, R. 27, $1,000.00. Suspendovan 21. decembra 1918. Društvo šteje 131 Članov (ic).
Od društva Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn. Cert. štev. 22082, Karakaž Tomaž, R. 23, $1,000.00. Cert. št. 21673, Ser-kič Alojzij, R. 28, $1,000.00. Cert. št. 21675, Vlajnič Ivan, R. 30, $1,000. Suspendovani 30. decembra 1918. Društvo šteje 130 članov (ic).
Od društva sv. Roka št. 132 v Frontenac, Kans. Cert. št. 15301, Zarzavi Franc, R. 27, $1,000.00. Suspendovan 22. decembra 1918. Društvo šteje 69 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. št. 22611, Bobovec Martin, R. 23, $500. Suspendovan 17. novembra 1918. Društvo šteje 88 članov fic).
Od društva sv. Antona Padovanskega št. 158 v Hostetter, Pa. — Cert. št. 21381, Plankar Josip. R. 45, $500.00. Suspendovan 22. decembra 1918. Društvo šteje 22 članov(ic). j »
Suspendovane članice.
Od društva sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 1637, Laurie Ana, R. 22, $500.00 Suspendovana 20. decembra 1918. Društvo šteje 486 članov(ic).	-	]
Od društva sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn. Cert. Si. 807. Kostelac Marija, R. 36, $500.00. Suspendovana 8. decembra 1 Društvo šteje 61 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa ši. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. št. 7506, Zadravcc Ana, R. 40, $500.00. Suspendovana 17. novembra 1918. Društvo šteje 87 eianov(ic).
Prestopili člani.
Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., k društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. Cert. št. 22387, Kure Anton, R. 16, $500. Cert. št. 20331, Kure Josip, R.rl7, $1,000.00. Cert. št. 17693, Kure Marka, R. 40, $500.00. Prestopili 16. novembra 1918. Prvo društvo šteje 269 člancv(ic), drugo društvo šteje 321 članov(ic).
Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., k društvu sv. Alojzija Št. 47 v Chicago, 111. Cert. št. 2094, Steblaj Josip, R. 19, $1,000.00. Prestopil 15. decemibra 1918. Prvo društvo šteje 270 članov (ic), drugo društvo šteje 99 članov(ic). ^	4
Od društva sv. Cirila in Metcda št. 8 v Joliet, 111., k društvu sv. lefana št. 1 v Chicago, 111. Cert. št. 785, Horvat Anton, R. 39, $1,000.00. Prestopil 20. oktobra 1918. Prvo društvo šteje 118 članov(ic), drugo društvo šteje 270 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., k društvu Marije Majnika št. 154 v Peoria, Hi. Cert. št. 16571, Kaučič Ivan, R. 32, $5(K). Prestopil 24. novembra 1918. Prvo društvo šteje 198 članov(ie), drugo društvo šteje 12 članov (ic).
Od društva sv. Antona Padovanskega št. 71 v Crabtree, Pa., k društvu sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111. Cert. št. 17603, Darovee Ma-lija. R, 38, $1,000.00. Prestopil 14. oktobra 1918. Prvo društvo šteje 17 članov(ic), drugo društvo šteje 100 članov(ic).
.Od društva sv. Pavla st. 118 v Little Falls, N. V., k društvu sv. Cirila in Metoda št. 101. v Lorain, Ohio. Cert. št. 12798, Zehcl Franc, R. 29, $1,000.00. Prestopil 17. novembra 1918. Prvo društvo šteje 21 članov (ic), drugo društvo šteje 52 članov(ic).
Od društva Marija Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn., k društvu sv. Jožefa št. 16 y Virginia, Minn. Cert. št. 20118, Krjnpotič Luka, R. 21, $1,000.00. Prestopil 27. novembra 1918. Prvo društvo šteje 133 članov (ie), drugo društvo šteje 140 članov (ic). ,
Od društva sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., k društvu sv.' Roka št. 113 v Denver, Colo. (Vrt. št. 22836, Matusievioz Jožef, R. 38, ^500.00. Prestopil 3. novembra 1918. Prvo društvo šteje 205 članov(ic), drugo društvo šteje 59 članov(ic). " -
Prestopile članice.	<
Od društva sy. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111., k društvu sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Cert. št. 532, Horvat Ana, R. 34, $500.00. Prestopila 20. oktobra 1918. Prvo društvo šteje 117 članov (ic), drugo društ vo šteje 271 članov (ic). ■ !•	•
Od društva Marije Mil. Pol. št. 114 v Šteelton, Pa., k društvu sv. Alojzija št. 42 v Sieclton, Pa. Cert. št. 5610, Straus Marija, Jt. 19, $1,000.00. Prestopila :30. nov. 1918. Prvo društvo šteje 27 članov(ie), dri^go društvo šteje 1#7 članov(ic).
Od društva Marije pomagaj št. 121 v Little Falls, N. V., k društvu Marije Čistega Spočetja št. 85 v Lorain, Ohio. Cert. št. 3694, Žehel Marija, R. 25, $1,000.00. Prestopila 10. novembra 1918; Prvo društvo šteje 50 članov(ic), drugo društvo šteje 50 članov(ie).
Od društva sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., k društvu sv. Roka št. 113 v Denver, Colo. Cert. štev. 8669, Matumcwicz Vladislava, R. 35, $500. Prestopila 3. novembra 1918. Prvo društvo šteje 206 čla-nov(ic), drugo društvo šteje 58 članov(ic).
Odstopili člani.
Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Cert. štev. 16160. Jur-jovec Leopold, R. 24, $500.00. Odstopil 1918. Društvo šteje 269 članov.
Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. Cert. št. 18563, Svete Franc, R. 19, $1,000.00. Cert. št. 11993, Kucler Jakob, R. 20, $1,000. Odstopila 8. decembra 1918. Društvo šteje 199 članov(ie).
Od društva Kraljice Miru št. 167 v Thomas, W. Va. Cert. št. 22816, Kotnik Frane, R. 40, $500. Ottotofwl 27. novembra 1918. Društvo šteje 13 članov(ic).	;
Odstopile članice.
Od društva sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111. Cert. št. 3995, Grahek Terezija. R. 24, $1,000.00. Odstopila 1918. Društvo šteje 85 članov(ic).
Od društva Kraljice Miru št. 167 v Thomas, W. Va. Cert. št. 8652, Kotnik Marija. R. 32, $500. Odstopila 27. novembra 1918. Društvo šteje 12 članov(ic).
Izločeni član.
Od društva Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. Cert. šfc 15583, Adlešič Franc, R. 19, $1,000.00. Izločen 11. decembra 1918. Društvo šteje 162 članov(ie).
Josip Zalar, glavni tajnik.
X. ZAPISNIK * seje izvrševalnega odbora S. N. Z. v
Ameriki za mesec november 1918.
Predsednik Paul Schneller otvori sejo ob 8:30 zvečer in por.ivl.ja tajnika, da prečita imena uradnikov.
Prisotni so: Paal Schneller, Frank Hudovernik, Louis Žužek, Frank Dra-šler, Josip Faletič, Helena Žlindra, Agnes ^alokar, Anton Grdima, Math F. Intihar in Dr. James M Seliškar. Poleg uradnikov sta bila tudi navzoča: Dr. Drago Marušič in Bev. Joseph Škur.
Tajnik prečita 9. zapisnik seje z dne 23. oktobra, katerega se sprejme dobesedno.
Dopisi:
Washington, D. O. Jugoeolvanfki X. Svet pošilja pobotnieo za ' poslanih $200.00, do sedaj je SXZ. darovala temu odboru $700.00.
Charleroi, Pa. Bojak G. L. prosi za informacije, da bi rad postal član S. X. Z. Xaroči se tajniku, da mu odpiše in pošlje vse potrebno za pristop v Zvezo.
Cleveland, Ohio. č"lan SXZ. J. M. pošilja svoto $8.00 za Xarodni Davek na odgovor na obsojanja vredno obnašanje pristašev SRZ. dne 17. novembra 1918 v John Grdinovi dvorani.
Toronto Ontario, Canada. Bojak J. L. pošilja nekaj denarja za SXZ. in ob jednem članarino in daiilo za pristop njegovega brata K. L. v SXZ.
Cleveland, O. Public Libray, Order Dept. se zahvaljuje SXZ. za poslane brošure, ki so bile izdane od Londonskega .xlbora za propagando naše Jugoslavije. SXZ. je darovala že več takih brošur v mestno knjižnico v Clevelan-du, Ohio., ker s tem se pojasni namen naše borbe proti Italiji.
da so poslali rcnolucijo proti Italiji v Washington, D. C. in sc strinjajo, u* r.:. v tem oziru delali složno skupaj s S. B. Z. Poročajo, da je članica Polda Eauch pustila Zvezo. \
DRUGA RAZNA POROČILA.
Predložijo se prošnje za izdajo Identification card za člana Jakob Medved, Xew York, Anton Fink, San Francisco,
Cal. Prošnje odobrene.
NABRANI DENAR za tobak Jugoslovanakim vojakom:
Tajnik Hudovernik poroča, da je dobil. iz raznih krajev "Amerike na prošnjo priobčeno po raznih listih od podporočnika Joža Ravnik, je našla svoj odmev, da so razni rojaki, rojakinje in društva darovali v ta namen $149.12, ker pa SXZ. ni mogla dobiti dovoljenja za po-šiljatev izven Amerike in drugič je vojna končana je izvrŠevalni odbor odločil. da se ta denar pripiše "Jugoslav Relief Fund", katerega imaVže Zveza naloženega na posebni knjižici, ki je nedotakljiv .za druge namene, kakor samo za v stari kraj. Ker je bito enoglasno zato se naroči' tajniku, da naj dehar naloži na prej omenjeni fon$. Vsi rojaki, rojakinje in društva, ki ste v ta namen darovali se. prosijo, da vzamejo si v naznanje.
SKUPNO DELOVANJE ZA POMOČ V STARI DOMOVINI.
Z ozirom na to, da je S. R. Z. izbralo 15 članov v svrho dogovora s S. X. Z. glode takojšnje pomoči v starem kraju, je tudi S. X. Z. si izvolila 15 članov, ki naj vstopijo v zvezo s S. R. Z. da se
wn,.r(.	- . IV. I dogovore o tem koraku. V ta odbor so
WUiara, Wis. 'lamosma podružnica, ..,. .	,
........ , ..... ' XT„ . |bili imenovani: Paul Schne er, Dr.
st. 2.>. poroča, da so dobili od SXZ. l>r- T	„ , . ^
, ,	4 . ... , , , James Sehskar, Rev. John Oman. Rev.
zojav glede note Avstrm od predsod•' , v	' .
i_„ w,	. ,	Bomba«- Rev. Josip 8kur. Ixmis Žužek,
nika Woodrow «ilson-a in da so nare-i^ , „.	' . __ _
dili svojo dolžnost.
Chisholm, Minn. Podružnica št.	.	. .. - , ,
lokar, Alojzija Cebular, Josip Svete, Ho-
Frank &rašler, Matli F. Intihar, Ign:;r 1 n Rottar, Dr. Drago MaruKč, Agnes Za-
pcšilja imena darovalcev za tobak Jugoslovanskim vojakom svota $32.20, katero sta nabrala gč. Frances Britc in John Klun.
lena Žlindra in Mary Peterlin.
Poleg tega se povabi vse tri ured-
* i- x • i®ike listov, ki izhajajo v Clcvelandu.— un. Ob jet.nem tudi pošiljajo'	J
P. M. O. za $29.50 za narodni davek l!°r\ M.aruS,1f na''alje I>0r0,'a sestan<* X SXZ. Iskrena Vam hvala.	majorjem Rev. Francis .Tager. ki se je
Tsii<tu tj * i- • i •• i ^ ravno sedaj vrnil iz Solunske fronte, ki Joliet, IU. Pošiljajo resolucijo, katera!.
• .... ____. . „ . . v . . r D»1 poslan iz Amerike, da bo Amerika
je bila sprejeta pri podružnici št. 5.,
da bi se sklical javen shod narodpih mož v Chicagi, 111. Ker je čas prekra tek in na priporočilo ,T. X. Sveta iz Washingtona, D. C., da se naj pošiljajo lrrzojavi in resolucije odbor SXZ. ni j vzel te resolucije v naznanje. *
Chicago, 111. Podružnica št. 7. pošilja več podpisanih izjav za narodni davek, kakor tudi P. M. O. za X. D. Poročajo nadalje, da jih je Clev. Amerika zelo razburila o lažnjivi notici urednika, da Londonski Odbor, J. X. S. in SXZ. delajo za kralja. Urednik tega lista je vkljub temu, da se je njemu naročilo, da ne sme dati te izjave ven, da ne pride odgovor iz Londona. Dr. Marušič in Dr.f S. Vošnjak. sta se na sestanku, ki se
šla nam na roke in bi vzela vso stvar v svoje roke. Dala bo nam ladjo na razpolago, ki bo peljala v Trst in tam s pomočjo nove Jugoslovanske vlade in Ameriškega Rdečega Križa razdelila vso stvari ?a naše bedne.
Dr. Drago Marušič poroča, da je 'govoril pa velikem shodu, ki se je vrš;! v Šteelton, Pa., da se je tam organizirala nova podružnica, ki se namerava priklopiti k SXZ.	t
Xadalje poroča, da odpotujetaa tf* dni v Evropo gg. Dr. Bogomil Vošnjak"in Dr. Hinko Hinkovič, da se jima v imenu SXZ. pošlje brzojavni pozdrav in jima želimo srečno in veselo pot. Jugoslovansk. Narod. Svetu Wash-
X. IZKAZ
izplačil nakazanih Mr. A. Mitchell Palmer, Alien Property Custodian (oskrbnik tujezemskega premoženja), Washington, D. C.
Zadnjič poročana svota............................$ 46,173.00
Cert. št. Ime umrlega	Dr. št. Nakaz, svota
10890........Martin Gradišar .......56........$ 800.00
19390.......;Matevž Skala..........55........ 1000.00
19384........ .John Skube............12........ 900.00
18496........John Sitar ....!....... 2........ 900.00 (
10903........John Kamoli ..........56........ 1000.00
20251........Mihael Ciorše ...........45........ 1000.00 5,600.00
Skupno nakazana izplačila ........................-t 51,773.00
Nakazano 31. decembra 1918.
Brate zastopnike zgoraj imenovanih društev prosim, da blagovolijo to vpoštevati in izplačilo vknjižiti v zastopniško knjigo. Z bratskim pozdravom,
I Josip Zalar, glavni tajnik. Glavni urad K. S. K. J. 31. decembra 1918.
918.
Slovenska Narodna Zveza v Ameriki.
The Slovenian National Alliance.
Sedež: Cleveland, Ohio. Inkorporirana v državi Ohio.
Glavni urad: 1052 East (i2nd^., Cleveland, Ohio.
je vršH pri Zalokarju. da bo še bol je |ingt0n' D' C 80 P«S1Je v imC!,u sXZ-
prijflo ven za našo stvar, kakor je nare-jsvoto *20°.00 za našo propagando.
dil Odbor SXZ. in da se naj počaka to- j Novi člani: Frank Zore, Peter Peru-
liko časa, da dobimo odgovor. A vkljub žek> vLouis P^ak. Charles Leskovec, I-
temu je urednik lista Cl. Amerike pri- jvan Žlindra, D. M., Rev. Anselm M um,
občil tisto klobaso.	Jakob Vode. Helena Kompare, John
West Willington, Conn. Rojak L. P.|šukl°' I^liac Luž*r- Anton Lukach, Ma
želi postati član SNZ. in ob jednem po- 17 Kroniar-. ^ko Smiljevič. Jakob
šilja svoto $1.00 za članarino.	Habjan, John Petrovich, Martin Koščak,
,,„,	-vr xr Ti „ , ... John Verbiscar. Anton Vovk, Martin
New York, N. Y. Department of the!__	„ .. „	'
*	l« PA*M AOAM . 11 n i .	L' _n — ____T_______ _
Interior, prosi za več stvari SXZ., da
bi se jim odgovorilo na njih vprašanje in podatke, katere želijo. Se naroči tajniku, da Odgovori na vsa vprašanja.
Cleveland, Ohio. Prečita se pismo R. P. v katerem pojasnuje svoje stališče napram SXZ. in da ne bo več plačal X. D. s pripombo, da še ni bil obveščen ali Zveza kaj podpira vojake na tej ali
DAROVI ZA NARODNI DAVEK za mer.ee november 1918.
oni fronti. Odgovor k temu je: da SXZ. Rezit številke od 312 do 103.
Kremesec, Matija Kremesee, Lovrenc Korenchan, Martin Milar, Frank To-mažič, Anton Banich, John Kumer, Anton Kremesec, Josip Xartnik, Anton Si-monich. Frank Fajfar, Oustel Kozina. Jo8ipina Kozina.
Častni predsednik: Rev. Matej F. Kebe. McKeesport, Pa. Predsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio.
1.	Podpredsednik: Rev. James Cerne, 820 New Jersey Ave. Schebovgan, Wis..
2.	Filip Gorup. 1006 X. Chicago St., Joliet, 111.
Tajnik: Frank Hudovernik, 1052 East 62nd St.. Cleveland, Ohio. BlagajnikJoseph S\-ete, 1782 East 28th St., Loriun, Ohio.
Nadzorniki:
1.	Dr. James M. Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
2.	Joseph Perko, 2236 So. Wood St., Chicago, 111.
3.	Agnes Zalokar, 11)81 Addsin Rd., Cleveland, Ohio.
4.'Louis	žužek, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Porotniki:	«
1.	Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave. Cleveland Ohio.
2.	Mihael F. Kobal, 1207 Sixth St., LaSalle, 111.
Pomožni odbor:
1.	Frank Drašler, 6120 Glass tA ve., Cleveland, Ohio..
2.	Joseph Faletiš,T 1141 East 60th St., Cleveland. Ohio.
3.	Math F. Intihar, 426 East 158th St.. Cleveland, Ohio.
4.	Helena Žlindra, 1174 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
Zastopnik v Jugoslovanski Narodni Svet v Washington, D. C.
Rev. Kazimir Zakrajšek, 62 St. Marks Place, New York, X.
Uradno Glasilo:
"Jugoslovanski Svet", 351 West 52nd St., New York, X. Y. in drugi listi, ki so nam naklonjeni.
Vse denarne pošiljatve in stvari, tikajoče se Zveze naj r,e blagovoli pošiljati na glavnega tajnika.	j
ni bila organizirana za pomoč vojakom ampak da se Avstrija uniči in da se naš narod osvobodi izpod Avstro-Ogrskega suženjstva in to jc tudi SXZ. s pomočjo Londonskega odbora, Jugosl. X. Svet, Hrvatski Savez in Srbska X. Obrana dosegla.
Westfield, Texas. Rojak J. Z., pošilja ♦5.00 7.1 Jugosl. vojake.
New York, N. Y. Dr. Bogomil Vošnjak pošilja pobotnice za sprejeti denar za slovenske dijak^ v Švici, darovali so: Neimenovani	Rev. Šaloven, La
Salle, 111. $10.00 ir. dryStvo Jugoslovanski Sokol, Cleveland, Ohio $20.00.
New York, N. Y. Podružnica št. 2^ pošilja imena novih članov in članic, ki so zadnji mesec pristopili.
Farrell, Pa. Rojak A. V., prosi za informacije glede ustanovitve nove podružnice. Tajnik poroča, da je poslal vse, kar je potreba.
West Willington, Conn. Ga. Zlatka Pacak, pošilja svoto $5.00 za Jugoslovansko vojake. *
Cleveland. OhiO. War Exposition, tajnik S. J. Beck po?ilja v imenu Jugoslovanov na ta|nika Fr. Hudovornika zahvalno pismo v katerem se zahvaljuje za nastop Jugoslovanov pri slavno-sti "The Melting Pot" V nedeljo 24. novembra 1918. Pri tem so tudi nastopili trije pevski zbori pod vodstvom Primož Kogoja, "Edinost", "Zarja" in "Soča", kateri so skupno zapeli "Hej Slovai-i" in "Jadransko morje V imenu Cleveland. Jugoslovanov Vam pevcem iskrena zahvala za Vaš trud in nastop.
New York, N. Y. A. Škulj pošilja $1 kot darilo za SXZ. ki je daroval g. Alois Miller, Detroit, Mich.
New York, N. Y. Predsednik SXZ. podružnice št. 23. pošija dvoje slik za izdajo Identification card za člana Jakob Medved.
San Francisco, Cal. Podružnica št. 26 pošilja denar za Xarodni davek in Imenik novih članov; poroča nadalje,
Podružnica št. 26........$6.50 '
L M...................1.80
Anton Osovnik..............1.00
Fr. in Fanny Hudovernik. .2.00
Andy Bombač . . ........1.00
Louis Šušteršič . . ........1.00
Geofge Malovrh . . ......1.00
Xiek Kovačevič . . . j......3.00
Marko Badinovac ........3.00
Geo Latkovieh..........1.50
Peter Gvozdanovich......1.50
Peter Danculovieh......2.00
Nikola Obranovich......2.00
Eli Tu pek............2.00
Dane BaiJovinac . . ......2.00
Frances Britc .........1.00
Ivan Klun ............1.00
Karol Pakiš.............50
Frank Champa...........50
Ivan Champa...........50
Ivan Pakiž............1.00
X. R. Dragisich . . . .......1.00
John Sušak.............50
Steve Praportnik . . .J....1.00
Ivan Požar.............50
Petef Staudohar..........50
Mary Pakiž..........;. .50
Luka Trhlcn.............50
Joseph M. Britc.........50
Karol Klun............1.00
Janko Klisuric..........1.00
Mary Kromar . . ..%.....1.00
John Barton...........50
John Poeh.............50
Math Mravinac........ .50
Anton Fink.............50
John Jakse...........i... .50
Joseph Omerza........2.00
Ivan Kušar.............2.00
Frank Omerza...........50
John Markovieh.........25
Josip Zupančič...........25
Josip Beribak.............50
Anton Malesich.........25
Ivan Gotlieb.............25
Anton Gregorich.........25
Anton Gregorich.........25
Jorip Kremesec...........25
Mike Gerdovich • ........25
Josip Arch ..........
Johh Petrovich ...........50
John VerbisČar........... .25
Mike Tursieh ......... .25
John Kosmač . . ........ .50
Martin Koščak...........25
John Judnich . . ......... .25
Math Maresich.........50
James Debevc . . .......8.00
Josip Kregar..........3.00
.Andrej KorenPan........1.00
Fanny Korenčan........1.00
Josip Zalar . . ........6.00
Loviš Miller . . ....,.....1.00
John Pikš............3.00
Nabrano na shodu v
Collinwood, Ohio ........30.00
Frank SeSek.........»..1.00
Frank Koljak..........1.00
Zveza J. Ž. in deklet Clev-landO.,nabrano na seji . ..30.23
Josip Faletič............1.00
Frank Mohorčič........2.00
Josip Leskovec..........6.00
John Pirn at............1.00
Antoo>£n8tar..........5.00
Re»-. F. Šaloven . . ......6.00
Frank~ Peteline.........25
Mihael F. Kobal i........3.00
J oh 4 TomSe............ .50
Anton Strnkel...........75
Mihael Kožar.............50
John Pražen...........50
Frank Mišjak . . .........50
Anton J. Kastelc . . .......25
Josip Jeniž............5.00
James Dobeve . » ........6,00
Rev. J. Skur..........15.00
Fanny in Fr. Hudovernik. .2.00
Frank Albreeht..........3.00*
Frank Drašler..........5.00
John Čebular..........1.00
Anton Ogrin..........1.00
Ivan M.*..............1.00
Skupaj .
.$207.28
Stroški:
Oh k št. 36 Clev. Amerika, za tiskovina ..............i.....$ 10.75
Chk št. 37 Paul Sehneller, brzo-
jav v Paris................ 80.70
Chk št. 38 Detto vožnja in dne-'
vniee v W.t D. C............. 63.00
Chk št. 39 Slike iz J. S. v Lorain, Ohio.................. 2.00
Chk št. 40 Jugosl. N. Svet, W.
I). C....................... 200.00
Chk št. 41 Tajnik, znamke, br-y.ojav in express za september in oktober................ 10.18
Skupaj............$366.63
"JngOsl. Relief Fund" narastel
na..............'.........$131.48
Paul Sehneller,	Fr. Hudovernik,
predsednik;	tajnik.
PROTEST NARODNE VLADE V , ZAGREBU.
(Jug. Čas. Urad, Washington D. C.)
Narodno Veče v Zagrebu je poslalo 16. novembra naslednji protest predsedniku VVilsonu proti postopnju Italijanov in zasedenem jugoslovanskem ozemlju:
"Narodno Ye<*e >SHK kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrvatov in Srbov (Jugoslovanov) najprisrčnejše pozdravlja predsednika Wilsona kot zastopnika pravice in svobode malih in tlačenih narodov, kot propovednika načela narodnega samoodločeva-nja, demokracije jn trajnega miru med narodi, združenimi v ligi narodov.
Ker je, v protislovju s -temi velikimi nadeli, začela Italija zasedati naše čisto narodno ozemlje in prišla s svojimi bojnimi ladija-mi v naše luke, prosi Narodno Vere, kot tolmač čutov in želj celokupnega našega naroda, predsednika, da v svoji pravičnosti prepreči, da bi postale take namere predsodki za rešitev našega narodnega vprašanja v duhu načela narodnega samoodločcvanja.
Za Narodno Veče SHS:
Svetozar Pribidevič.
> Dr. Ante Pavelič.
VEČE POZVALO ZAVEZNIŠKE ČETE.
Hrvatska Riječ poroča 5. novembra: Da odstrani vse nevarnosti, ki prete naši mladi svobodi in obstoju naše nove neodvisne države, zlasti vslcd razpusla in desor-"aniziranega umikanja z balkanskega in italijanskega bojišča vojske bivše avstroogrske monarhije, je Narodno Veče zaključilo, da pozove zavezniške čete na naše o-zemlje, da se z ti jih pomočjo čim prej omogoči odstranitev teh nevarnih razmer. Predsedstvo Narodnega Veča, k} je že prej sklenilo, prositi pomoči, je po^la-Tio vrhovnemu poveljniku v glavnem stanu zavezniških armad na Francoskem, maršalu Fochu, tozadevno prošnjo.
JUGOSLOVANSKI ODPOSLANCI POZVANI NA KRP.
Iz Pulja se poroča' 4. novembra: Odposlanci Narodnega Veča: Viljem Buksek, Trešič-Pavičič in Cop so brzojavili danes zavezniškim viastem, da je avstro-ogrska
preSki preko njih v po-sest naroda SHS., ter protestirajo proti potopitvi " Viribus Uprtis" in "Frankopan" ter^rosijo, da se v bodoče preprečijo slični sovražni čini proti naši državi. Na ta protest je dospel kot odgovor radiogram, podpisan od Clemen-ceaua. Hiouse-ja, Lloyd George-ja in Orlanda, s pozivoma, da se naj naSi odposlanci nemudoma odpravijo na Krf. Dr. TresicvPavičiČ, ki je bil odpotoval v Dalmacijo, da tam prevzame mornarico in za-priseže mornarje, je bil brzojavno poklican nazaj. Dospel je danes sem. Odposlanci so naprosili Narodno'VeČe, naj jih brezžičnim potom priporoči pri poveljniku) zavezniškega brodovja na Krfn in da da potrebne instrukcije; j
PREMIRJE MED ITALIJANSKIM IN JUGOSLOVANSKIM BRODOVJEM.
Na višini Rovinja.so se sestali odposlanci jugoslovanskega brodovja, fregatni kapitan Milenko-vič, dr. Krmpotič in dr. Vukotič s pooblaščencem italijanskega admirala in sklenili premirje med jugoslovanskim in italijanskitn brodovjem.
IZJAVA NARODNEGA VEČA.
31. oktobra je Narodno Več« SHS poslalo angleški, francoski, italijanski in ameriški vladi, ob i-stočasni obvestitvi srbske vlade o tem koraku, sledečo izjavo:
"Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je osnovala na teritoriju Jugoslovanov, ki je dosedaj spadalo v sestav bivše avstroogrske monarhije, in ki je pripravljena stopiti v skupno državo s Srbijo in Crnogoro, izjavlja formalno, da se ne nahaja v vojnem
JEDNOTE. - S. JANUARJA 1919.
stanju z zavezniškimi državami. tr* predloge:
je za premirje avstroogrski vrhovni komandi, kakor jim tudi ni moglo biti znano dejstvo, da je av&troogrska monarhija razpadla v nekoliko neodvisnih narodnih držav.
Kot vrhovno prest«vništvo naroda in države Slovencev, Hrvatov in Srbov smatramo za dolžnost, obrneni6 pozornost visokih zavezniških vlad na to dejstvo in da prosimo, da se jih upošteva v tem smislu, da se prizna pravica našega narodnega samoodločeva-nja v polnem obsegu, da se odstopi od pregovarjanja "z uradnimi krogi Avstro-Ogrske, ki više ne obstoja, in da se z okupiranega dela našega narodnega ozemlja ne osnavlja predsedek proti zjedi-njenju celokupnega našega naroda. • i
Objednem nam je čast javiti, da je mornarica bivše Avstro-Ogrske izročena pooblaščenim zastopnikom Narodnega Veča, in ravno ta» ko tudi vse pomorske utrdbe, da torej bivša avstroogrska monarhija ne more več razpolagati s tem brodovjem.
Konečno javljamo, da smo še prej, predno smo zaznali za pogoje premirja, stavljene avstro-ogv-ski vojni komandi, naročili jugoslovanskim četam, naj gredo zavezniškim četam nasproti in po-lože orožje. . . 4 Zagreb, 3. novembra 1918. Za predsedništvo Narodnega Veča: • ,
Svetozar Pribičevič, Dr. Ante Pavelič.
DRUGA OBJAVA.
Obzor poroča 5.novembra:
Osrednji Narodnega Veča SIIS je sprejel na včerajšnji seji slede-
Srečna je, da more izjaviti, da smatra zavezniške države prijateljskim državam in pričakuje, da bodo one na mednarodnem kongresu nudile v soglasju s prokla-miranimi principi . svojo močno podporo za zagotovitev suverenosti zedinjene države * Slovencev, Hrvatov in Srbov
Poslužuje se te prilike, da ob -vesti zavezniške države, da je bojna mornarica, ki je bila dosedaj v posesti avstroogrske monarhije, sedaj v rokah Narodnega Veča Slovencev, Hrvatov in Srbov ter da je bila na njej razobešena narodna zastava
JUGOSLOVANSKI ODBOR V LONDONU ZASTOPNIK N.V.
Hrvatska Država poroča 8. novembra, da je bilo poslano Jugo-slovanskemu^Odboru v Ženevi naslednje obvestilo od strani Narodnega Več« SHIS. v Zagrebu:
"Predsedništvo Narodnega Veča SHS je poslalo vladam zavezniških držav sledečo uradno noto (besedilo prej navedene note.)
Istočasno izjavlja Narodno Veče, da pooblaščuje Jugoslovanski Odbor, da zastopa interese države Slovencev, Hrvatov m Srbov pred zunanjimi elržavanii.
PROGLAS NARODNEGA VEČA.
Narodno Veče v Zagrebu je objavilo 3. novembra sledeči proglas:
Narodno Veče jedinstvenega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki živi na teritoriju bivše avstroogrske monarhije, je v svojem manifestu od 19. oktobra t. 1. izjavilo, da proglaša neodvisno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov na tem ozemlju ter je s tem prekinilo vsako zvezo z avstroogrske-monarhijo in habsburško dinastijo.
To izjavo je soglasno osvojil tudi hrvatski sabor na seji dne 29. oktobra -t. 1 Na tej seji je bil navzoč tudi osrednj! odbor Narodnega Veča, ki je vrhovna eksekutiva za vse jugoslovanske kraje bivše avstroogrske monarhije. Nadalje je sporočilo Narodno Veče vladam Zdr. držav, Francije, Anglije, Italije in Srbije ter Jugoslovanskemu Oboru v Švici, da stopa država Slovencev, Hrvatov- in Srbov (Jugoslovanov) v eno državo s Srbijo in Črnogoro, katera država se ima na podlagi narodnostnega načela razširiti na ves etnografski teritorij naroela Slovencev, Hrvatov in Srbov. »
V isti noti je objavljeno tudi to, da se mi ne nahajamo v vojnem stanju z zavezniškimi državami, da jih temveč smatramo za prijateljske države; to prijateljstvo je ojačeno po dejstvu, da se naši narodni državi Srbija in £rnagora že o začetka vojne boriti kot naj-zvestejši zaveznici zaveznikov. Ta dejstva še niso mogla biti znana zaveznikom, ko so postavili pogo-
1.	Da se pošlje predseelnikn Zdr. držav, Wilsonu, 'osvoboditelju malih in tlačenih narodov, in zagovorniku načela > narodnega samoodločevanja, v imenu Narodnega Veča pozdrav, zahvala in prošnja, da vzame državo SHlS pod svojo močno moralno zaščito.
2.	Da se pazdravi ob priliki o-svoboditve Bel grada srbska vlada kot predstavnica kraljevine Srbije, ki je s svojo močjo iztrgala domovino iz tujih krempljev in s katero bomo v kratkem delili svetlejšo in srečnejšo bodočnost.
3.	Da se ob vsaki priliki, kjer se predstavlja država Slovencev, Hrvatov in Srbov, vijejo .skupno zastave S H. S. kot simbol našega edinstva.
ZGODOVINSKA SEJA HRVATSKEGA SABORA:
(Jug-. Čas.. Urad, Washington, D. C.)
.29. oktobra je imel hrvatski sabor sejo, i kateri so prisostvovali vsi poslanci in cela vlada in ki bo po svoji važnosti ostala vedno zapisana v analih naše narodne borbe kot eden najsvečanejših dogodkov v prvih dneh našega osvo-bojenja O tej seji poročajo Staro-krajski listi:
Ob poldesetih je otvoril predsednik dr. Medakovič saborsko sejo Prisoten je ban in cela vlada. Prisotni so tudi vsi poslanci in celo virilisti. Poleg poslancev sede v dvorani tudi člani Narodnega Veča, delegati iz vseh naših krajev.
Po otvoritvi seje je vstal narodni poslanec Svetozar Pribiče-vič in stavil sledeči predlog:
Sabor naj zaključi, da se s tem pretrgajo vsi ustavni obnošaji med Dalmacijo, Slavonijo, Hrvatsko in Reko ter Ogrsko na eni strani, kakor tudi med Hrvatsko in Avstrijo na drugi strani. Poživlja se Sabor.dal je, da proglasi na-godbo med'Ogrska in Hrvatsko, kakor tudi vse ostale ustavne člene preklicanim in ne obstoječim in da se mora zaradi tega smatrati odslej kraljevina Hrvatska, Dalmacija in„Slavonija v vsakem ozi-ru avtonomnim in neodvisnim od Ogrske in Avstrije."
Svoj predlog je utemeljil sledeče: Naiod Hrvatske, Slavonije in Dalmacije noče imeti nikakih od-nošajev več niti z Ogrsko niti z Avstrijo. On zahteva edino to da se zjedini celokupni jugoslovanski narod v njegovih etnografsfkih mejah, od Soče do Vardarja, v svoboelno, suvereno in neodvisno državo. Sabor nima pravice, da definitivno odloči notranji ustroj države, ker predstavlja on samo en del našega troimenega naroda. Ta pravica bo pripadala bodoči konstituanti, ki bo ugotovila o-bliko in ustavo. Vsekakor bo nova država ustanovljena na (najširši demokratski podlagi in po načelih popolne enakopravnosti nacionalne in socialne.
Predsednik je dal ta predlog na
no z dolgotrajnim urnebesnim klicanjem in odobravanjem vseh narodnih zastopnikov li^i prisotnega občinstva.
V saborsko zbornico je prišel tedaj vojni komandant, igeneral Šnjarič s šefom hrvatskega domo-branstva, polkovnikom Mihajlovi-čem, v spremstvu več generalov iA častnikov, da na ta način dokažejo, da je vojska z narodnim zastopništvom. Pozdravljeni so bili z burnimi klici: Živela narodna vojska!
Po Sprejetju predloga Svetoz. PribiČevica je utemeljil poslanec dr. Ante Pavelič svoj nujni predlog, da naj sabor sklene, da se celokupna eksekutivna oblast v Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji prenaša na Narodno Veče SHS., ki je edino pooblaščeno, da vodi politiko in da izvršuje vso oblast v njej.
Poslanec Dušan Popovič predlaga, naj se govori dr. Medako-viča, Pribičeviča, <lr. Paveliča in bana dajo posebej tiskati in r»s.i se razširijo p i vsej deželi. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet.
Ko je bilo narodu oznanjeno, kaj je sabor zaključil, je nastalo nepopisno navdušenje. 80,000 ljudij je začelo navdušeno klicati, vojaške godbe so za jele iigrati, množice pa .pv^epevati narodne pesmi.
Sprejet je bil tudi predlog Ra-diča, da se prepreči vsak izvoz živeža na Ogrsko in v Avstrijo.
Podpredsednik dr. Magič, ki je prevzel predsedništvo, je zaključil nato sejo, povdarjajoč, da bo Sklical drugo, kadar bo to potrebno. Zastopniki so se nato razšli z burnim klicanjem. Nepregledna parada manifestantov se je razvrstila po mestu med klicanjem in prepevanjem narodnih pesmi. Tekom cele manifestacije je vladal najlepši red.
Zatem je vstal ban Anton pl. Mihalovič, burno pozdravljali od poslancov in naroda, ter izjavil v imenu vlade, da sprejema hrvatska deželna vlada oba predloga in da izroča celokupno eksekutivo v roke Narodnega Veča. (Dolgotrajno odobravanje). Ako bi mu to gotovi faktorji zamerili, jim i-ma on na to odvrniti samo to, da se tudi sam čuti z vsem srcem in dušo kot sin tega naroda in deželo in da zaradi tega ne more drugače delati. (Umebesno klicanje in odobravanje).
Protest Dalmacije.
8. novembra sta poslala v imenu provizorne vlade za Dalmacijo dr. Krstelj in dr. Škarica protestno noto v Rim ministrstvu za zunanje zadeve, zaradi tega, ker so se polastile italijanske čete v Zadru suverenih pravic. V noti se prosi, naj se spoštujejo naše narodne zastave, ter odklanja vsaka odgovornost za posledice. Odgovor še ni prišel.
Italijani se obnašajo vedno bolj kot gospodarji. Zaradi tega narašča vznemirjenost med narodom vedno "bolj, zlasti v Šibeniku.
V ZAŽELJENI DEŽELI.
(Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.)
Ljubljanski Slovenec in Slovenski Narod sta priobčila v številkah od 5. in 7. oktobra pod gornjim naslovom dva zanimiva članka Fr. pl. Šukljeta o razvoju narodne ideje med Jugoslovani, o njenem uresničenju ter o ureditvi bodoče naše države. Ker se dotika v njih mnogih važnih vprašanj, ju prinašamo v celoti in dobesedno:
Prelep, - uprav veličasten je dandanes pogled na vzdramujoči se narod slovenski! Kaka globoka izprememba od onega zgodovinskega trenotka sem, odkar je nepozabni naš voditelj Jan Ev. Krek o pravem času »in z mogočno roko med trpeče naše ljudstvo vrgel odrešilno besedo, jugoslovansko deklaracijo. Že je ideja pripravljena bila v naših srcih. Ko je tedaj nastopila na dan, razširjala se s čudovito hitrostjo po celem slovenskem ozemlj[u ter ter zmagovito prodrla do najod-daljenejše igorske koče. V enem glasu so se strnile vse naše »želje in strankarska prizadevanja: — "Dajte nam Jugoslavijo!" Inj tako silna je narodna volja, tako izrazit^ njena odločnost, da so v naprej brezuspešni vsi poskusi, ustavljati se 'mogočnemu ugledu narodne duše. Jugoslavijo hoče mo — in dobili jo bomo.
Prekrasno bo pač upravno o-zemlje jugoslovansko, blagrova-no z vso prirodno lepoto ter obda-
glasovanje; sprejet je bil soglas-'rovano z vsem naravnim boga-
stvom. Gorski velikani našega planinskega sveta in divje razklano kraš»ko .gorovje na črnogorski in srbski meji, čar gorenjskih in korpških jezer in nepopisna krasota plitviških jezer v Liki — morda najlepše, kar turistu nudi Evropa — podzemeljska čuda naših jam in sanjava krasota jadranskega obrežja — katera dežela na celem svetu se bo pač mogla meriti z našo krasno Jugoslavijo! In prirodno bogastvo! V hrvatski in slavonski nižavi naj-rodovitejše 'polje, bo bregovih in gričkih slovenskih goric in zna menitega Pohorja doli do blagoslovljene fruške igore najlepši vinogradi, velikanske šume z neizčrpnim bogastvom hrastovega, smrečjega in bukovega lesa, pod zemljo deloma še nedvignjeni za-.kl^di železa, premoga, svinca, ži-vegasrebra, asfalta in drugih po-rabnih rud in kopanin, blagotvor-ne toplice in zdravilni vrelci v izobilju, poleg teh naravnih bogastev pa — sinje morje s celo vrsto izbornih pristanišč, morje Jadransko, katero direktno drži proti sueškemu prekopu kot naj-krasnejša cesta med evropsko celino in južno in vzhodno Azijo, vzhodno Afriko in elaljno Avstralijo! •
To je naše ozemlje in kako je ljudstvo, katero tod prebiva? Poznamo ga in lahko se nanj nanašamo! Skozi dolga, mračna stoletja zasužnjen in teptan je ohranil troimenski naš narod navzlic rob-stvu in bolečini vendar nevpog-njeno svojo moč in žilavost. Le zavedal se ni svoje sile in potrpežljivo je klonil jsvoj tilnik pod težki jarem, ki so mu ga nakladali sosedje, prevzetni Madžari in nemški "Herrenvolk." Danes pa je vstal naš narod, vzbudil ga je iz zaspanosti bojni vihar, kateri sedaj pretresa vesoljni svet, zaveda se sedaj svoje lastne moči in nikdar več se ne bo klanjal nepoklicanim jerobom in neupravičenim tlačiteljem. Ves narod naš. Slovenci, Hrvati in Srbi, združeni smo v eni želji in zahtevi, v oči-gled celega sveta terjamo svojo državno in upravno samostojnost,
Z ene strani skušam namreč kot pripadnik zgodovinske smeri na vrhu omislenih upravnih reform sezidati na temelju onih uprav'iA zasnov, katere smo prejeli od svojih prednikov ter o katerih znamo, da so se istinito bile obnesle v upravni praksi. Po nepotrebnem nobenih novotari!j A žalibog, v (Dalje na 7. str., 1. kol.)
IŠČE SE izkušen organist in pevovodja za neko večjo slovensko faro.
Pojasnila in podrobnosti o tem daje:
Uredništvo 4'Glasila K. S. K. Jednote", 1951 West 22nd Place, Chicago, 111. i
(Adv. No. 52,1, 2.)
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA. LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J.% N. S. PITTSBURGH, PA.
m» tvojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo ▼ mesecu ▼ Kranjsko slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1918: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslago Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempus, 6146 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jarij Gregur&š, 4517 Sutler St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri robenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnit« na Sffo-raj imenovane uradnike društvm. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobic, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko sbolr in ravno tako zopet ko ozdravi.
NAZNANILO.
Naznanjamo, da imamo še dosti dobre in rodovitne zemlje na prodaj okoli Willard, Gormans
... . ,	TTT_ _ in Greenwood v državi Winscon-
ZT^nlStreh0> S?J?. : sin, v največji slovenski farmar-
SLAVIJO. Nič več, a tudi — nič
manj! Tu nima mesta za kramar-sko baratanje, tu ni več prostora za ono pobuljeno psevdo-diploma-tiško prekanjenostr katera bi naj-rajše pod krinko državniške modrosti zadušila sveti plamen narodne navdušenosti, s prozornim namenom, da bi dotičnik v vročem pepelu zgorelih narodnih nad sami si — .pražil in cvrl svojo mastno pečenko!
. Toda baš ker jo tako omamlji-vo lepa ideja našega upravnega združenja, se čujejo — in to časih s prav resne strani — pomisleki in dvomi o njeni praktično
ski naselbini v Združenih državah.
Večina zemlje leži ob cestah in blizu »šole ter sirarne. Zemljo si še lahko kupite zraven železniške postaje Gormans. Lahko si kupite zemljo na obrežju reke Black River, dve milji od Greenwooda.
Cena zemlji je $20,00. do $25,00 aker. Eno četrtino celokupne svo-te se mora plačati takoj, ostala svota se plačuje na lahke, večlete ne obroke .
Bonde Svobode vzamemo na račun za popolno vrednost.
Za natančna pojasnila pišite v Slovenskem ali angleškem jeziku
izvedljivosti. "Kako bomo podJna naslov: svojo lastno upravo mogli shajati jj. C. FOSTER LUMBER CO.
mi Slovenci, Hrvatje in Srbi" — vprašujejo oni — "mi, ki smo razdvojeni po tisočletni zgodovini, razdeljeni celo po svojih vero-izpovedanjih, že dolga stoletja brez ožjega stika in prometa, da, celo nahujskani in naščuvani e-den proti drugemu?"
In z druge strani se zopet kdo! oglasi: "No, pa rečimo, da se nam ; posreči, omisliti si tako državno j in upravno obliko, s katero se da i shajati — kako je pa bomo mo-j gli plačati sami, mi sinovi zanemarjenih in sedaj zaostalih dežel, večinoma opustošenih in osiromašenih po grozotah -svetovne vojne? Mar ne bo finančni polom naravna posledica naše samostalno-sti?"
To so pomisleki in ugovori, katerih ne kaže ošabno in prezirljivo odklanjati "a limine." In njih se poraja dolžnost, resno premišljevati o načinu, kako in ped katerimi pogoji utegnejo najbolj shajati naše dežele in njih prebivalci pod svojo novo domačo streho. Nikoli se ne bomo prerano ba-vili s temi temeljnimi pisanji. Torej sem opravičen i jaz, ako se lotim naloge, v tem članku načr-tati osnutek o bodoči naši upravi. In ker sta uprava in ustava ozko spojeni med seboj, se bom moral nehote dotakniti, dasi le z mazin-cem, prek oči ji ve ga ustavnega problema. Predobro znam, da bo moje delo nespopolno in površno ste-sano, polno peg in marog, na premnogih mestih nezadostno in pomanjkljivo. Ali to me ne plaši! Dovolj, če sprožim diskuzijo o stvari, ki nujno zahteva javni interes in vsestransko reSni študij!
Moje razmotrivanje o upravni in ustavni obliki bodoče samostal ae Jugoslavije se pa naslanja na dvojno načelno podstavo.
FAIRCHILD, WIS. Opomba: Čez 16,000 (šestnajic tisoč) akrov zemlje so Slovenci že od nas kupili.
Kila umori 7009 ljudij na leto.
Sedem tisoč oseb umrje na leto ca— kilo,—tako se glasijo namreč mrtvaiki listi. Čemu T Ker bo nesrečniki sami sebe zanemarili, ali se pa niso dosti ozirali na • oteklino na obolelem delu telesa vsled utrjtanja, ali kile. Kako je pa z Vami? Ali se tudi Vi zanemarjate s tem, da nosite lc kako obvezo, ali kaj drujretra? Taka obveza je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne poruši. Taka obvexa ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Če se preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi: taka obveza drsne tudi oslabele' mišice, ki potrebujejo največ prehrane.
Veda in umetnost je pa iznašla način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakdo k5 nosi sedaj kako obvezo, ali pas zu^. kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspešna pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je ie svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar se jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teži. Ta blazinica je mehka kot tarn et, lahka pri nošnji in po ceni. a*b«t* jo lahko med delom, ali počitkom. Nana nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino u trganja (kile) da Vas isto ne bo vedno tetilo. Pošljite svoje ime in "»»lov še dane« na naslov: PLAPAO CO., Block 3267. St. Louis, Mo., da Vnm pošMemo ZASTONJ na poskušnjo Plapao in vsa potrebna navodila.
Pomnožite svoje znan]e v naravoslovja.
Narava nam daje mnogo rastlin, • katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, evetjn, jagode in korenine, take, ki izvirajo i« vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik*', ki stane samo 25 centov, obširno opisuje veliko število rastlin ina daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, narviit« takoj to poučljivo knjigo.
MATH. PEZDIR,	\
P. O. Box 772, City Hall &UL, New York, N. T,
slučaju, ko zidamo s tal ivijo, nejdemo bore malo lega, stavbnega gradiva v o-
th prejšnje uprave. Kaj po-mjemo! Moderno, toeno, preprosto, ceneno in pošteno upravo! In kaj nahajamo? V Avstriji zastarelo, prekomplieirano, počasno, predrago in — vsaj v zadnjih letih — dokaj nagnjilo upravo. Madžarska in hrvatska uprava, dasi v nekaterem pogledu morda boljša od svoje avstrijske tovari-šice, sta v drugih ozirih izvestno še manje na dobrem glasu. In kaj porcčem o oni administraciji, s kojo je avstroogrska monarhija bila blagodarila s krvjo pridobljeno Bosno in Hercegovino? Akc bodo kasnejši zgodovinopisci kdaj v stanu, natančno pojasniti, iz katerih razlogov je nastala grozovita vojna, kaj vse je povzročilo največjo nesrečo, katera je sploh mogla zadeti trpeči človeški rod — morajo se ustaviti tudi pri bosanski upravi in njeninimi pogubnimi posledicami!
Ne, z upravo organizacije, katero imamo danes še v naših jugoslovanskih pokrajinah, si bomo kaj malo mogli pomagati. Morda je zgolj sodna uprava — vsaj v Avstriji, katero bomo mogli prevzeti precej nespremenjeno. Skoro povsod drugod trebalo bo korenitih sprememb.
Tako torej s prvim načelom, na koje se naslanja moja razprava. Drugo in poglavitno načelo se pa glasi: Hočemo demokratsko upravo in ustanovo, v istini prežeto z novodobnim demokratskim duhom, Vse to pa je absolutno nemogoče brez avtonomije, brez narodne samovlade. Avtonomijo povsod: v deželi, okraju, občini! In is'tinito, nehlinjeno, nespačeno avtonomijo, nikakor pa ne ono spakedrano skrpucano, kakor ga je na primer v Avstriji bila uve dla Srhmerlingova nesrečna roka. Pobeljen grob je te baže lažnjiva samouprava in za item blestečim i-menom se vam lahko skriva in gnije eelo oni upravno-ustavni škandal, katerega dan za dnevom vL ljubljanskem deželnem dvorcu uprizarja kranjskega deželnega bora čel ve rope resna deteljica!
A kako si predstavljam to avtonomijo?
Rizne vesti iz stare domemne,
Jug'. Čas. Urad, Washington, D. C.)
(Iz ljubljanskeag Slovenca dne 7. oktobra 1918.)
P. Stanislav Škrabec umrl. — V
ljubljanskem frančiškanskem sa -mostanu je po daljšem bolehanju izdihnil svojo blago dušo preč. g P. Stanislav Škrabec, konzistori -jalni svetnik goriške nadškofije. včeraj zvečer ob četrt na 10. Pokojnik je bil rojen v Ribnici dne 7. januarja 1844; v red je stopil 26. avgusta 1863; v duhovnika je bil posvečen 3. avgusta 1867. Po končanih vseučiliščnih študijah, ki jih je dovršil z odliko, je deloval kot profesor na novomeški gimnaziji, dokler je bila v rokah oo. frančiSkahov. Pozneje je vcdil kot ravnatelj in profesor domačo gimnazijo v Gorici. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno Bogu in znanosti. P. Stanislav je bil slavist s svetovnim glasom in nad vse zgleden redovnik in duhovnik- Pogreb blagega pokojnika sc je vršil V torek 8. oktobra iz frančiškanskega samostana v Ljubljani. '
V Muerzzuschlagu je dne 30.
septembra umrl kadetni aspirant 17j pešpolka Albin Bartol po kratki mučni bolezni. Rajnik se je bil letos spomladi vrnil iz ruskega u-jetništva, v maju napravil na tukajšnji I. državni gimnaziji zre * lost ni i/.pit in se je po vojni nameraval posvetiti medicini. Truplo prepeljejo v Ribnico k starišem. Izmed sošolcev tega razreda je rajnik že sedma žrtev vojne. Kedaj bo vendor konec ?
Kočevski okraj. Zdi se nam, da kar je bolj finega v deželi, to nam v kočevskem okraju postavijo na stol oblasti, da sveti daleč na o-krog in s svojim nastopom kaže. kaj snio Slovenci napram Nemcem na Kranjskem. Taka luč je nadu-čitelj Cešarek v Kočevju, ki ima V rokah razdeljevanje listkov za obleke. Kaj ta mož poeenja s Slovenci v Kočevju, to se ne da vzdržati reč, na nob£n naein- Cešarek je poturiea, ki se čuti doma iz Berlina, dočim je *V prvih hlačah že srkal zrak ribniške doline. Kadar prihajajo Kočevarce z nemško besedo. je čevljev in blaga dovolj; kadar zaprosi Slovenka, ji namesto qbleke oljdari s " verfluchte kraiiierische Sau". Kočevariea do-
bi na prvi mig, takoj je na vrsti; Slovenke odriva toliko časa na trail, ua poteeejo uradne ure, nakar jih zapodi ven ali pa toliko ča-a drugim deli, da za Slovenke zmanjka. Po 53 km daleč morajo Slovenci (Osilnica, Banjaloka) do moža, čakajo eel dan, a nazadnje zanjo zmanjka blaga ali pa za plačilo dobe zgoraj izražene sladkosti. Karakteristično za možgane Če -šarka je dejstvo: Prišle so Slovenke po listek za obleko in kaj je po^ Sel: "Sie wollen unfit unser deu -tsches Blut aussaugen." Mož spa-da v Berlin. Splošna zahteva je: Za oddaljene, občine: Osilnica, Fara, Banjaloka naj Še mesto zapisanja m obleko, čevlje, itd. ustanovi v Pari; za kočevske Slovence naj se nastavi druga oseba za ta posel li p g. Tschetsharka nemudoma odstavi. Mi ga imamo dovolj — preveč!
Za dr. Krekov spomenik je z ozirom na prvo obletnico njegove smrti podaril P. Kosler, velepo -sestnik v Ljubljani, 100 K.
Siromak okraden- — Na Večni poti pod Rožnikom prenočuje v neki šupi star siromak. V noči 22. septembra so mu bili ukradeni čevlji in obleka. Gorje mu zdaj, kdor se ne more zakleniti v svojo shrambo! Tat je ne poznajo usmiljenja niti nasproti siromaku. Pred sfto leti so tako kradli rok^vnjači; prišli pa so v deželo Francozi v deželo in napravili red, da je človek celo v 'gozdu bil varen imetja in življenja.
Spet vojaški streli. — Danes zjutraj je iz šenfrpeterskc vojašnice ušel neki vojak. Straža je za njim, kljub izrecni prepovedi, da se po obljudenih krajih ne sme streljati, dvakrat ustrelila. Ena krogla je priletela v okno prvega nadstropja hiše, kjer ima svoje prostore šentpeterska Pros vet a.
Slovenski se učijo. — Ni še dolgo tega, kar so Nemci in neniwku-tarji v naših mestih zaničevali slovenski jcaik hi nosove vihali, če so samo slišali slovensko govoriti. Sedaj je drugače, razmere s6 se prav korenite izpremenile. V Mariboru in Ptuju so si naši Nemci ustanovili posebne tečaje za slovenski jezik, ki jih v velikem številu obiskujejo nemške dame in gospodične-Prej so kmetice v velikem številu prinašale živila na trg, kar je sedaj izostalo vsled surovega postopanja ljudij. ki bi radi imeli od kmetov vse na pol zastonj. Treba je torej vzeti nahrbnik na rame in iti na deželo, kjer pa je treba znati slovenski. A tudi po vseh uradih in trgovinah se zahteva znanje slovenščine; sedaj se na otrokih maščuje zaslepljenost in kratkovidnost tistih ljudij. ki so iz narodne nestrpnosti izrinili iz mestnih šol pouk slovenskega jezika. Ja. še nekaj je. česar se nasi ponemeeni meščani bojijo: Jugoslavija prihaja ,s hitrimi koraki in povezati bo treba cule in iti, če ne bodo znali jezika, katerega govori ljudstvo in katerega so govorili nrt>rda še njihovi stariši.
Sv. Križ pri Mariboru. — Misel Narodnega blagdana je prevzela vso našo obmejno občino in župnijo Sv. Križ. Kratka beseda v cerkvi je zadostovala, da so bili vsi pripravljeni darovati za stradajoče slovenske in hrvatske otroke po svojih močeh. Dasi je veliko dela, malo pa defavecv, so se odločile zavedne mladenke, da stopijo v vsako hišo in potrkajo na usmiljena srca. Z blagim darom našega zavednega župana g. Gaiandra (1000 kron) ie dosegla ta akcija dosedaj še nepoznano višino nad 1750 K. Vsi so hiteli k nabiralni poli, stariši so cclo svoje male otroke na polo vpisovali, dokaz, da vsi obmejni Slovenci čutimo bolečine, stisko in glad naših krvnih bratov, ki jih sicer s telesnimi očmi ne vidimo, pa toliko bolj v svojem duhu in v svojih srcih ž njimi sočustvujemo in sotrpimo- Vemo, da je tudi še nekdo drug poklican, lajšati bedo in trpljen je njihovo — pa tisti — nekdo nič ne stori, ampak gleda nemo, kakor kamenita sfinga na umirajoče ljudstvo. Dal Bog. da bi blagdan prinesel res rešitev stiska-iiim!
Požar v Kotmarivasi. — Ponoči 24. o- m. je blisk užgal gospodarsko poslopje M. Waldhauserja, p. d. Rutarja v Št. Gandolfu. StreJa je udarila v hlev in ubila enega j vola m kravo. Spočetka je bila vsa I živina omamljena ko pa so v največjem ognju odprli duri, je plašno pribežal krasen bik in junica iz ! hleva. Zanimivo je tudi, da je par trudni starih prascev, ki jih v dimu niso mogli najti, še drugo jutro nepoškodovanih ždelo v osmo-Ijenih hlevih. Nesreča mladega in 'zelo skrbnega posestnika, je tem
večja, ker mu je jesenske pridelke nekaj časa prej že popolnoma
toča potolkla. Vsaka pomoč, posebno na senu in slami, bi prišla v prave roke.
»mihel nad Plikberkom. — Prt d
nedavnim je umrl v neki bolnišnici-v Celovcu 79-letni starček Tomaž Pušl, izdelovatelj cementne opeke Podlibičem- Rajni je bil veren, pa posebno gortč Slovenec. Veliko ;e prispeval za perkvene in naše narodne potrebe ter agitiral ih navduševal vsakega za našo narodno stvar. Naročen je bil vsa leta na razne slovenske Knjige, in liste, t3r se učil razne jezike, kakor tudi esperantskega. Potoval je veliko po svetu, bil je v Jeruzalemu. Rimu in Lurdu na Francoskem. Bil je mož, ki jih imamo žalibog le premalo. Počivaj v miru!
Za samostojno avtonomijo Trsta. — Svet trgovske in obrtne zbornice v Trstu je objavil sledeče obvestilo: Z ozirom na usedne ure, katere preživlja zdaj Avstrija na gospodarskem polju, so člani sveta trgovske in obrtne "zbornice v Trstu sklenili, da zavzamejo z ozirom na dogodke stališče s sledečo deklaracijo, katera sc odpošlje zunanjemu mdnistnu grofu Burianu, ministrskemu predsedniku r>l. Hu-sareku, trgovinskemu ministru dr. baronu pi. Wiescrju, notranjem ministru vitezu pl. Gaverrj-u in namestniku dr. baronu pl. Fries-Ske-nejiv
Z ozirom na težke usedne zaple-tljajc, ki jih lahko prinesejo Trstu nepričakovani uslavno-pravni preobrati z ene strani, z druge strani se pa pričakovani mednarodni dogovori z ozirom na njegovo gospodarsko bodočnost, so pripadniki sveta trgovske in obrtne zbornice kot zastopniki gospodarskih koristi Trsta sklenili, "da dobro u-mevajoč koristi Trsta in vseh dežela države zahtevajo, da ostane Trst z ozemljem kot.edino lastno, veliko primorsko in trgovinsko pristanišče vsega avstrijskega zaledja 1-jčen od ostalih sosednih o-zemelj z avstrijsko državo kot njeno celoto v obliki avtonomnega o-zemlja v trajni, neposredni zvezi dalje, se zagotovi državnemu pristanišču trajno neobhodno potrebna, nemotena in neovirana možnost razvoja, naj se temu avtonomnemu državnemu neposrednemu ozemlju pridružijo sosedna pri morska ozemlja celega tržaškega zaliva, ki jezikovno in gospodarsko gravitirajo v Trst in naj vsi merodavni činitelji države že zdaj s polno jasnostjo proklamirajo svoje stališče giede na vprašanje Trsta v navedenem smislu. (Iz Mariborske Straže 18. okt. 18.)
Dar ameriških Jugoslovanov. — Ameriški Jugoslovani so. kakor poročajo holandski listi, nabrali do sedaj 720 milijonov fr. zlata, katera svota naj tvori naredni dar ameriških Jugoslovanov novoustanovljeni Jugoslaviji.(Kaj bodo ameriški Jugoslovani, odgovorili na to? Da bi imeli že vsaj tisočev nabranih. Op. ur.)
Narodni svet za Štajersko je sklenil dne 12. t. m. pri seji sledečo izjavo: ''Zahtevamo kot sestavni del države SHS- vse ozemlje dosedanje kronovinc Štajerske, kjer je prebivalo skozi zadnja srtoletja slovensko ljudstvo, brez ozira na delno, vsled sistema umetno povzročeno ponemčenje navideznih jezikovnih otokov Maribora, Marn-berga, Celja, Ptuja, Radgone in drugih, ki tvorijo vsled slovenske-g akmetskega okoliša neločljiv del slovenske zemlje. Narodnim manjšinam se zagotovi zakonito varstvo."
Wilsonov odgovor Avstriji, je že
došel na Dunaj in vsebuje glede narodnih vprašanj v državi podrobnosti ter je tak. da se sme smatrati kot pričete k mirovnih razprav, ker vsebuje določno predlogo za preosnove Avstrije. Z objavo Wilsonovega odgovora hočejo počakati eden ali dva dni, da dobi na, ta način prednost cesarjev klic na narode. (Iz Maribor. Straže 18. okt. 1918.)
Čehi in Jugoslovani odklanjajo Vsak razgovor o manifestu . — V avstr. delegaciji je podal, dr- Korošec naslednjo izjavo: "Češki in jugoslovanski člani odseka za zu-hanje nadeve avst. delegacije izjavljajo z ozirom na ugovor, katerega so podali v svojih vprašanjih v -plenarni reji dne 15. t. m., da nepreklicno vztrajajo pri zahtevi, da se češko-slovaško in jugoslovansko vprašanje kot medna jrodn> vprašanje zadovoljivo resi na splošnem mirovnem kongresu. Z ozičom na to popolnoma nespremenljivo stališče kafkor tudi z ozirom na dejstvo,da bi bilo brez vsa ke praktične vrednosti razpravljati o predlogih, označenih v cesar-
jevem manifestu, dokler ni znan Wilsonov odgovor na avstro-ogr-sko mirovno ponudbo, odganjamo isako tozadevzno diskusijo kot popolnoma nepotrebno".
Na kaj ptujski Ornig še misli;
Dne 7. septembra je ptujski Ornig razposlal na vse strani, poziv, naj se daruje za zgradbo velike sirotiSnice in vzgojevališča v Ptuju. Ta zgradba bo stala več milijonov in župan-Ornig sam priznava, da je ptujsko mesto že sedaj silno obremenjeno. "Zaupno" pravi g. O mag še nadalje, da ima sirotišče namen, da sinove padlih vojakov vzgaja v nemškem'duhu in na ta način reši trgovino in obrt ogroženih mest poslovanja. Dne 7. septembra torej Ornig še ni obupal. Radovedni smo, če je Ornig še danes istega mnenja. A priznati moramo, da bi nam bilo jako ljubo, Če bi bil Ornig pravočasno dobil dovolj denarja iz nemških okrajev, da nam sezida v Ptuju sirotišnico. Kakor bo Jugoslaviji dobro prišla ptujska gimnazija, tako bi in novo poslopje, za katero jj začel nabirati Ornig, bilo prid novim vodstvom dob^o uporabljivo za slovenski naraščaj.
To so norci. — V graški Tages-post objavlja nek nemški nacijo-nalni politik zahtevo, da mora bodoča država "Deutschoesterreich" ali država "Alpskih dežela" obsegati tudi Slovence. Alpski Nemci »norajo od bodoče mirovne konference zahtevati da ostane slovensko ozemlje Trst, Istra v nemški državi "Alpskih dežela", v kateri se bo Slovencem priznala krajevna narodna avtonomija in kulturna samostojnost, kajpada ha lastne stroške. V dobi, ko je ves omikani svet sprejel načelo o narodni pravičnosti in o samoodločbi naroda, prihajajo nemški naei-jonalni zarukanei, ki jim je narodna požresnost na temelju načela o narodni samoodločbi pridružijo nemški državi "Alpskih dežel". Bog daj norcem pamet !
Davčni vijak v ormoškem okraju. — Kmet iz ormoškega okraja nam pise: V zadnjem času ptujska davčna oblast hudo pritiska! na nas kmete-vinogradnike- Za-i hteva ou nas napoved količino pro- j danega vina, da nam odmeri dohodninski davek^-VrSe sc polzVe-i dOvanja, koliko yna je kmet pri-j delal, kedaj, komu in za kateri ■znesek je prodal. Napovedi posameznika se navadno ne veruje, posebno če je vinogradnik svoje vino spomiladi, ali pa poleti prodal, ter drože dolil in kar se je izpilo, pri napovedi odračunil. Tudi sodna oblast je pričela strogo zasledovati vinogradnike, ve ni eden a- *
pri vajah brc/, škode, sedaj ga pri-prosta lovska puška naredi invalida. Ravno v levo roko ga je v Ru-rauniji zadel drobec granate, a rana je zccelila brez hujših posledic.
Zvišanje sladkorne cene- —t Z Dunaja se poroča, da se je v zadnji seji prehranjevalnega odseka razpravljalo o zvišanju sladkorne cene. Kilogram bo stal najbrže 2(»0 vinarjev, ali (K2.60).
Navihani sleparji: --- Poroča se nam, da hodijo po več krajih vo-
jaki (bržčas dezerterji) po hišah in pravijo ljudem, da so na fronti skupaj s kakim sorodnikom dotiČ-nili hiš i nda jim naj nabašejo polno živil, češ, da jih nesejo sorodniku na fronto. Ti jdli pa ne dthe:
Sv. Lovrenc nad Mariborom. —
Naša vrla Dekliška "zveza je nabrala za stradajoče jugoslovanske sirote lepo svoto 810 K- Čast in zahvala delavnim narodnim mladenkam.
Farme na prodaj*
V državi Maine.
Druga farma 100 akrov $2100.
Tretj^ farma
I
w
I I
rs
i
rs w
I
rs w
I (
80 akrov $1400. 140 akrov $1850.
V državi New Hampshire.
Ena farma, 150 akroV $2835. Druga farma, 125 akrov $2730.
V državi Vermont.
Ena farma, 80 akrov $2325. Druga farma, 147 akrov, cena $1900. i	V državi Massachusetts.
Farma, 35 akrov, cena $1700. Druga farma, 100 akrov, cena $3675.
V državi Rhode Island.
Farma, 100 akrov, cena $2325.
V	državi New York.
*Farma, 100 akrov, cena $3150. Druga farma, 114 akrov, cena $3570. Tretja farma, 300 akrov, $4620 in četrta farma, 175 akrov, $2940.
- V državi New Jersey.	/
Farma, 35 akrov, cena $2435.
( V državi Pennsylvania.
Farma, 92 akrov, cena $4640. Druga farma, 55 akrov, cena $2625. Tretja farma, 43 akrov, cena $1000.
V	državi Delaware.
Farma,'25 akrov, cena $1900. Druga farma, 65 akrov, cena $4530.
.. \	V državi Maryland.
Farma, 37 akrov, cena $2215. Druga farma, 152 akrov, cena $4100.
V državi Virginia.
Farma, 100 akrov, cena $4200. Druga farma, 200 akrov, cena $8400.
V državi Ohio.
Farma, 104 akre, cena $3775. Druga farma, 18 akrov, $1600. in tretja farma, 84 akrov, cena $4640.
V	državi Michigan.
Farma, 120 akrov, cena $4860. Druga farma, 40 akrov, cena $1600. Tretja farma, 80 akrov, cena $2375. in četrta farma, 55 akrov, cena $2000.
Opomba: Vsako izmed teh farm lahko dobite prav na lahka odplačila, samo od $500 do $1000. plačate takoj in drugo prav na lahka letna odplačila. Pri vsaki iz med teh farm dobite vse potrebno orodje, živino, vozove, konje in pridelke, in vse poslopje, kar jih kmet potrebuje. Farme imajo vrte z mnogim sadnim drevjem, dobro vodo, do&ra pota, in vam ni treba "štrelev" kopati, ampak kar prijeti pa delati. Sedaj je čas, da kupite farmo, da se za spomlad pripravite. Vsaka teh farm ima lep gozd, dovolj drv in hlodov, katemih ne boste mogli posekati vse vaše življenje. Toraj drugega ne potrebujete, kot priti na farmo in opravljati .dela, kakoršna so vam že znana. Ako ste kupec za farmo, pišite mi koliko imate denarja, in v kateri državi želite kupiti farmo. Ako jo kupite jaz bom šel z vami, da se stvar pravilno uredi. Proti izhodu ("East") je mnogo farm, katere so dobre, samo če hoče kdo iste obdelovati.
. Za pojasnila se obrnite na
w
I
w
i
w
A f
■ A w
I
rs w
I
I
rs
I
cena S
V JOHN ZULICH, 1261 Norwood Rd., Cleveland, O. f
I
rs w
I I
w
I
w
I
A
w
I
lf drusi svoje r»Hdelka predrago prodal. Mnogo vinogradnikov, po-radi navijanja cen. Ali ne velja enaka pravica za sve? Nas bi zelo zanimalo izvedeti, kateri £ospo-
JA\\\\\V %\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\V\\\\\\\\\V
>	5
Telefon: Canal 80
I
»lov, zaposlenih pri raznih uradih IJ — plačuje dohodninski davek za svoj "nebenkšeftRecimo za nakupovanje in prodajo vina, živine, svinj, žrebcev, perutnine, raznih živil, itd. na lastno roko in v svoj dobičak:- Nekateri teh gospodov so pri tej postranski trgovini in posredovanju zaslužili lepe tisočake mn^o vee. kot ul>og; kmet, ki je z žuljami svojih rok in v potu svojega obraza zaslužil denar, od katerega naj sedaj plačuje dohodninski davek.
Vojn: album 87. pešpolka. — Z ozirom na željo mnogih naročnikov nameravamo izdati "Vojni album'' ločeno v slovenski in nemški izdaji- Cena knjige znaši za broširano, ljudsko izdajo 30 Kr., za krasno, dobro vezano izdajo 40 Kr. Zozirom na obseg vsebine knjige nameravamo izdati knjigo v dveh zvezkih, in sicer: 1 zvezek:
Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd S t, vogal So. Lincoln St, Chicago, 111.
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
SKWIV\\\WX\\V\W\ V\\VXVV\VVXVVVVV\wvxwwvxw \\\\\V\\^
polku v Celju".
Otvoritev šole na Goriškem. -
V prvi polovici meseca novembra t 1. otvorijo po pokneženi grofiji goriško-grrdišeanskd vse ljudske in srednje šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. V zavodi konvikte. pridružene srednjim šolam,se bodo sprejemali gojenci dot lenega zavoda.-
Nesreča z lovsko puško. — Ponesrečil" je 7. t. m. četovodja Ivan Dolinšek' v At. Ujti pri Velenju. Nahajal se je na dopustu pti starših in druei dan bi se imel vrnili nazaj. Streljal je za zabavo s staro lovsko puško na veverice- Najbrž preiivoeno nabita puškana cev je razletela in mu hudo razmesari-la dlan in prste leve roke. Zdravi še v bolnišnici v Slovenj. Gradcu. Pridni in vzslcdni mladenič, ki je pred vojsko obMcoval kmelijsko Solo, je bii vojaški inštruktor. Na stotnlne granat je zmetal na dan
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
Če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega n» banki. Tako izjavlja predsednikov* vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih ulogah
3%
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako ropet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in nljndno postrežem po svojem rojaka.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraf vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tndi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $8.00 na leto ža shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.	'	,
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naše banka ja depositni urad ma imao poitno hranilnico, sa mesto Joliet, za okraj Will, za drsa to Illinois in sa vlado Združenih držav.
'■i i . , • Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
"Na kraljevo povelje!" je pal. "Naglo! Švajcarji morajo k! njemu v narodno skupščino! Po-žurite se! Rešite kralja!"
Tako in podobno so se glasile njegove besede, ki jih je krepko mahaje z rokami ponavljal na desna in levo. Kaj nam je moglo bili prijetneje, ko to povelje?
Poskusiti rešiti kraljar in pri tem umreti — bi vsaj -imelo kak pomen! V Tuilerijah bi bila lfaša smrt čisto brez koristi. Tudi maršal Hervilly nam je zaklical:
Pojdite, hrabri Šviearji, in rešite kralja! Vaši pradedi so to storili več kot enkrat!"
Polkovnik Salis je tedaj ukazal bobnarjem sklicati vojake skupaj. Brata Jost sta stala neustrašeno in vrtela palčice. Kdor je slišal boben, je prihitel in se postavil.sredi dežja krogelj, kakor pri paradi Kakih 200 mož se je zbralo v stopnišču. Polkovniki Salis, Duerler, Reding, Pfiffer in več častnikov je uredilo vrsto, ki je potem z zaplenjenimi topovi med ropotanjem bobnov zapustila grad.
Jaz sem dobil povelje brzo zbrati može, ki so bili V gorenjih nadstropjih in so pri grmenju topov preslišali balinanje. Ž njimi naj bi odšel za Salisovim oddelkom za zadnjo stražo. Malega Jo-sta so mi dali za bobnarja. Eden nabitih topov in nekaj dobrih strelcev naj bi krilo naš odhod. Ukazal sem jim top šele takrat prižgati, če bi Vesterman poskusil napasti stopnišče in hitel sem z Jožkom v gornjo liastropja. Od vseh strani so pridrli naši ljudje na bobnov glas, ki je zamolklo brnel po dvoranah in hodnikih. Kar sem jih dobil, sem poslal doli, da pomnožim oddelek v stopnišču.
(Dalje prihodnjič.)
Če bi ne bilo oblakov, bi ljudje tako ne cenili solnčnih žarkov.
1828 W 22nd SI. Chicago, III.
TiM<«« Cuui «ra» Izkušena Id i drt*v
aim dovoljenj«« potrjena BABICA
m nljudno prlporo&a si*. TMikim in brnlkia ft*. mrnm in »trakim n*.
Zgodovinski roman Is l*ivr franco«k« revolucij«. (Spomini častnika švicarske gard« Ludvika XVI.)
Nsasiko spisal Jo*. Spillaaa S. J. Poslovenil • • •
TELEFON fANAL 6027
Prva &Iovensko-hrvaška
MLEKARNA^
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hifiah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slo vensko-hrvaški mlekar
Tvrfta E. Bachman,mkorp.
ZASTAVE, REGALIJE IK RA. ZNE DRUŠTVENE POTREB-Š ČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, ni Telefon: Lawndale 441.
Pozor gg, tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujeta nova drufitvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, DI.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnoct glede cene, točnosti in okusnega dola. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezano. Dalje imamo v zalogi zelo prikladno Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniško podpore in drjugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskano imamo tudi Bolniške liste, večje in manjie in posebne polo za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled Števila članov po skladih, ali razredih. '
VT Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno I
OPOMBA: V*naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
TISKOVINE
Posebne cene *a slavna drufttva, cerkvene in šolske upravitelja, trgovce* in zasebnike.
600 papirjev..........$2.00
600 kuvert............ 1.75
250 vel. kuvert ........ 1.75
500 vstopnic.......... 1.50
Bolniike liste, nakasniee in pobotnice
po i sto tako nizki eesL Pilite nam za ceno predno naroČite pravila in tiskovine kje drugje.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliot, 111.
Cena ničvrednega in slabega moža je odvisna od zavarovalnine, katero plačuje zanj njegova žena.
torej ima tako zaupanje in vspeh mod svetom, ker učini, da bol zgubi tvoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvoruih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek! so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebno zdravilne grenke koreninice ter kraško žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in or«ge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite jš v vseh lekarnah.
Ne veruj vsem lepim govoricam katere cuješ o samemu sebi.
Kak mladenič bo zapel rokavice svoji sestri dvakrat tako naglo, vakor kaki drugi lepi mladenki.
TDI1ICD ICU I IIIIIICIflT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti 1 n ME BlJ EV LIIVIIVIER I v Blui*ju protlna, ali revmatizma, novralgijc, lurn-
I IHIlkllVhV hslllimft.il I bag0j otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevau odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in sa mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Tosebno za izpiranje gria in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
jfr—ir^lr—iBr" Vtf'" Vt1" Vlr • "	'Jl> n Jt~ uiH>f t-jJl—wju
Nacionalizirana leta 1864
Ustanovljena leta 1857
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesj,a. Ustanovljena je biki leta 1857. Sedaj ima žc 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.	,	• ,
Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO UETU.
11 i OQL Narastla obresti sa pallatno pripisujejo k glavnici, 9QL i j OvU ali pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej.
\ | FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET
I	aJolfet,	Illinois.
M	14 LJUDSKA BANKA