Tilka Jamnik Ljubljana
SVET SVETEGA V SLOVENSKIH MLADINSKIH KNJIGAH
(Religiozni motivi v mladinskih knjigah, poučnih in leposlovnih, slovenskih in prevedenih)
Referat sem pripravila za drugo mednarodno konferenco »Otroška literatura in sodobni svet«, ki bo v Teheranu (od 23. do 26. novembra 1999), v okviru 4. Tehranskega bienala ilustracij (TIBI). Letošnji simpozij ima naslov »Svet svetega, svet otrok«.
Upoštevala sem knjige, ki so izšle do 1. oktobra 1999. Pri tem sem uporabila podatke, ki jih je pripravil Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (Knjižnica Otona Zupančiča, enota Pionirska knjižnica) iz vzajemne računalniške baze podatkov (COBISS) in iz internih katalogov Pionirske knjižnice. Prav v času, ko sem referat pripravljala, pa je izšlo kar nekaj novih prevedenih knjig o krščanstvu, kar je razumeti predvsem s približevanjem leta 2000.
1. Uvod
V mnogih leposlovnih in poučnih knjigah bi lahko našli mitsko, religiozno, versko in sveto; to so zelo široki pojmi, njih razumevanje in dojemanje je po eni strani odvisno od ustvarjalca besedila, po drugi pa od analitika, bralca, kulturnega okolja ipd. (kar ni niti nujno, da vedno sovpada z ustvarjalčevim). Namen tega referata nikakor ni razmejevanje in determiniranje teh pojmov.
S knjižničarskega stališča bi radi le pokazali, kaj je v mladinskem oddelku splošnih knjižnic najti v skupini poučnih knjig z UDK oznako 2 — verstvo (22/28 — krščanstvo, 29 druge vere)1. Ne upoštevamo skupin etnografija, ročna dela ipd., kjer je pod prazniki in praznovanji seveda najti religiozno in krščansko. Nadalje bi s knjižničarskega stališča radi pokazali, kaj je najti med leposlovnimi besedili z uporabo osnovnih knjižničnih pomagal (ko z določenimi gesli v računalniški bazi podatkov izsledimo besedila z religiozno (krščansko) vsebino (ta gesla so: biblijski motivi, božič, velika noč).
1 Pri tem uporabljamo, kot že rečeno, podatke iz vzajemne računalniške baze podatkov (COBISS) in katalogov Knjižnice Otona Župančiča, enote Pionirske knjižnice v Ljubljani.
45
Tu ima posebno mesto antika, ki pa jo v naši kulturi obravnavamo kot »zibelko evropske civilizacije« in ji tako v šolskih predmetih zgodovina in književnost pripada v primerjavi z drugimi verstvi veliko pozornosti. V mladinskih oddelkih splošnih knjižnic tega gradiva prav tako v glavnem ne postavljamo pod »verstvo«.
Ne upoštevamo pa učbenikov in delovnih zvezkov, ki jih cerkev pri nas uporablja pri veroučnem pouku; le-teh ne uvrščamo v fond (mladinskih) knjig v splošnih knjižnicah.
2. Mladinske knjige: poučne knjige iz UDK skupine 2 — verstvo in leposlovne knjige, ki jih izsledimo z gesli (biblijski motivi, božič, velika noč).
Na takšen način najdemo 60 leposlovnih knjig in 30 poučnih knjig z religiozno (krščansko) vsebino za mladino do 15. leta oz. takšnih knjig, ki so danes uvrščene v fond knjig v mladinskem oddelku splošne knjižnice.
V	letih 1990—1999 je z religiozno vsebino izšlo 55 leposlovnih in 26 poučnih knjig; le 5 naslovov leposlovnih mladinskih knjig in 4 naslovi poučnih knjig so izšli pred letom 1990.
V	letih od 1990 do 1993 izhaja po nekaj naslovov (leta 1990: 4 naslovi, leta 1991: 3 naslovi, leta 1992: 5 naslovov, leta 1993: 2 naslova), število naslovov pa poraste v letu 1994 in v naslednjih letih, kar sovpada s siceršnjim povečanim številom novih knjig za mladino v Sloveniji2 (leta 1994: 12 naslovov, leta 1995: 9 naslovov, leta 1996: 19 naslovov, leta 1997: 7 naslovov, leta 1998: 18 naslovov).
Tudi v letih, ko je izšlo največ mladinskih knjig z religioznimi (krščanskimi) motivi, delež le-teh znotraj svoje skupine nikoli ne presega 7,4% (najvišji so deleži znotraj slikaniške produkcije). Povprečni delež v skupini poučnih knjig3 je 4%. Osamosvojitev Slovenije in njena bolj demokratična ureditev torej nista prispevali k množičnejši produkciji mladinskih knjig z religioznimi motivi.
2.1. Poučne knjige
Med 30 poučnimi knjigami (uvrščamo jih v UDK 2 — verstvo) jih je 22 s krščansko vsebino (UDK 22/28), 8 pa jih uvrščamo med nekrščanske vere (UDK 29).
Med 22 poučnimi knjigami s krščansko vsebino jih je 6 izvirno slovenskih, 16 pa je prevedenih. To so ilustrirane biblije in posamezne svetopisemske zgodbe za mlade bralce, odkrivanje Stare in Nove zaveze, Gospodove molitve za otroke in 365 otroških molitvic za vsak dan ..., predstavitve posameznih svetnikov in prilik, zgodovina kristjanov skozi stoletja po vsem svetu. Razen štirih svetopisemskih prilik avtorice Berte Golob in slikanice z naslovom Pridi in poglej z besedilom iz Svetega pisma Nove zaveze z ilustracijami Marte Jakopič-Kunaver, so vse knjige prevodi tujih knjig. V glavnem predstavljajo dovolj solidno poučno gradivo o krščanstvu. Zgodbe Svetega pisma (zbirka Klasje) so obvezno domače branje v slovenskih srednjih šolah.
2	V letih 1990-1993 je v Sloveniji izšlo letno okrog 150 mladinskih knjig. V letu 1994: 260, v letu 1995: 351, v letu 1996: 446, v letu 1997: 454, v letu 1998: 393 novih mladinskih knjig.
3	Med poučnimi knjigami je sicer vsa zadnja leta največ knjig s področja naravoslovja (tudi do pol vseh poučnih knjig), potem tehnike (tudi do četrtine vseh poučnih knjig), umetnosti zemljepisa in zgodovine.
46
2.1.1.	Koliko pa se naša mladina lahko s knjižnim gradivom pouči o drugih religijah in verstvih?
Med 8 knjigami (UDK 29 - druge vere) je 54 prevedenih, 35 pa so izvirno slovenske.
Prevedene knjige drugih ver so dragocene tudi zato, ker je v njih krščanstvo predstavljeno enakovredno z drugimi velikimi verstvi sveta. Ker je bil referat pripravljen za simpozij v Tehranu, smo bili pozorni do islamske vere.
V Verskih zgodbah avtorice Anite Ganeri med »najlepšimi zgodbami iz sedmih svetovnih religij« najdemo naslednje zgodbe iz islama: Dolina mravelj, Zgodba o Marjaminem sinu, Bitki pri Badru in Uhudu, Mohamed zbeži iz Meke.
Med Zgodbami o nastanku sveta avtorja Andrewa Matthewsa ne najdemo nobene iz islama.
Avtor David Self v Verstvih sveta predstavi islam in budizem, hinduizem, judov-stvo, sikhizem in krščanstvo.
Islam je enakovredno po obsegu predstavljen v knjigi Religija avtorja Myrtle Langley (Svet okrog nas) in v Svetovnih verstvih avtorice Susan Meredith (Šolska enciklopedija).
2.1.2.	Tri poučne knjige slovenskih avtorjev o (nekrščanskih) verstvih
Vsa tri dela prinašajo tudi grško vero in mitologijo.
Med bogovi in demoni Alenke Goljevšček je poljuden, literariziran »priročnik«, ki v našem zgodovinskem in mitološkem spominu oživlja like in vsebine naše preteklosti ter jih v modernih časih ohranja za prihodnost. Avtorica opisuje, kako se pradavni poganski liki z določenimi spremembami — vključujejo v krščanski kozmos.
Most do antike Dušice Kunaver v obliki stripa prinaša najbolj znane antične zgodbe. Prav strip naj bi bil most do antike tudi manj veščim bralcem.
Zarja časa so upesnitve antičnih mitoloških zgodb, upodobljenih na platnih Narodne galerije v Ljubljani. Mit v sliki in besedi je strokovna študija kustosinje Lidije Tavčar.
4	Ganeri, Anita: Verske zgodbe: najlepše zgodbe iz svetovnih religij. Prev. Jože Stabej. Ilustr. Jackie Morris. Radovljica: Didakta, 1995 in
Matthews, Andrew: Zgodbe o nastanku sveta. Prev. Jože Stabej. Ilustr. Sheila Moxley. Radovljica: Didakta, 1996.
Langley, Myrtle: Religija. Prev. Janko Moder. Murska Sobota: Pomurska založba, 1998. (Svet okrog nas).
Meredith, Susan: Šolska enciklopedija. Svetovna verstva. Prev. Marija Vera Erjavec. Ilustr. Nicholas Hewetson. Zemljevidi Jeremy Gower. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1996. Self, David: Verstva sveta. Prev. Rosana Čop. Ilustr. Simon Buli. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998.
5	Goljevšček, Alenka: Med bogovi in demoni: liki iz slovenske mitologije. Ilustr. Daniel Demšar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. (Sledi).
Kunaver, Dušica: Most do antike. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1994. fDemostenes).
Novak, Boris A.: Zarja časa. Lidija Tavčar: Mit v sliki in besedi. Ilustr. Matjaž Schmidt. Ljubljana: Narodna galerija, 1997. (Galova knjižnica).
47
3.1. Leposlovne knjige
Med 60 leposlovnimi knjigami z religioznimi (krščanskimi) motivi jih je 14 izvirno slovenskih in 46 prevedenih. Med njimi jih je velika večina namenjena otrokom do 9. leta starosti (52 slikanic; 12 izvirno slovenskih, med njimi sta dve zbirki pesmic), mladini nad 10 let starosti jih je namenjenih 8 (2 izvirno slovenski6 in 6 prevedenih).
Med 60 leposlovnimi knjigami jih je polovica (30) namenjenih božiču: to je 27 slikanic za otroke v predbralnem in zgodnjem bralnem obdobju, ter knjigi Charlesa Dickensa z naslovi Božična pesem v prozi ali božična pravljica o duhovih, Božični duh: izbrane božične pripovedi in Čriček na ognjišču. Pravzaprav obravnava božično temo tudi knjiga Sveti trije kralji, v kateri avtor Michel Tournier »pripoveduje po besedah Gašperja, Mihe in Boltežarja«.
Poleg pravkar naštetih naslovov sta potem samo še dve prevedeni knjigi z religiozno (krščansko) vsebino, ki ju v mladinskem oddelku uvrščamo med knjige, namenjene otrokom nad 10 let: Gospod Bog, tukaj Ana, ki jo je napisal avtor Fynn, in Marcelino Kruh in vino, ki jo je napisal španski avtor José María Silva Sánchez; le-ta je dobil leta 1968 Andersenovo nagrado za svoje celotno delo.
Med knjigami za otroke med 10 let sta samo dve, ki sta ju napisala slovenska avtorja: Ervin Fritz, Devet zgodb in in deseta desetnica (oz. med njimi samo ena zgodba z naslovom Legenda o Jezusu in svetem Petru) in Jože Snoj, Jutro sveta.
Med preostalo drugo polovico slikanic jih je nekaj namenjenih Miklavžu (4), od tega je ena knjiga Vojana T. Arharja Govori sveti Miklavž), veliki noči (2), Noetovi barki (2), predstavljajo Biblijo ali pa posamezne zgodbe in prilike iz Svetega pisma. Sem se uvrščajo nekatera redka besedila slovenskih avtorjev, ki obujajo spomine na verske praznike (Kristina Brenk, Moja dolina in Berta Golob, Kako visoko je nebo).
V slovenščini nimamo prevedene nobene leposlovne knjige z motivi iz drugih (nekrščanskih) ver.
3.1.1. Nekatere izvirno Slovenke slikanice: kako se v njih izraža »sveto«
Predstavitev 9 knjig, kot sem jo pripravila za konferenco v Teheranu. Želela sem poudariti, da so jih ustvarili naši najboljši slovenski (mladinski) pisatelji in ilustratorji. Ker je konferenco pripravila Iranska sekcija IBBY, namenoma navajam določene podatke, npr. uvrstitev naših ustvarjalcev mladinske književnosti na Častno listo IBBY ipd.
3.1.1.1. MODROST kralja Salomona. Ilustr. Rudi Skočir. Besedilo prir. Dane Zaje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. (Bajeslovne slikanice).
Besedilo je priredil Dane Zaje, eden naših klasikov slovenske poezije, ki letos praznuje 70 letnico in je 40 let delal kot knjižničar v Pionirski knjižnici v
6 Fritz, Ervin: Legenda o Jezusu in svetem Petru, v: Devet zgodb in deseta desetnica. Ilustr. Marjan Manček. Maribor: Obzorja, 1996. (Mlada obzorja). P
Snoj, Jože: Jutro sveta. Ilustr. Alenka Sottler. Ljubljana: Mladika, 1991. (Trepetlika). P
48
Ljubljani. Ilustracije so delo akademskega slikarja Rudija Skočirja, ki je na letošnjem 4. bienalu slovenske ilustracije dobil prvo nagrado Hinka Smrekarja7.
Zgodbo o modri Salamonovi razsodbi poznate: dve ženski sta se prepirali, od katere je otrok. Salamon je ukazal, naj presekajo otroka na dvoje in dajo vsaki ženski polovico. Salamon je pravo mater spoznal po tem, ker je prosila: »Ne presekaj otroka, dobri kralj. Raje ga izroči njej, kot da ga umoriš. Samo da bo živ! Pusti ga, kralj, naj bo živ!«
3.1.1.2.	GOLOB, Berta: Kako visoko je nebo. Ilustr. Jelka Reichman. Celje: Mohorjeva družba, 1990.
Berta Golob popisuje spomine na svoje otroštvo, ki je bilo prežeto s pobož-nostjo. Knjigo začenja s citatom apostola Pavla »Dokler sem bil otrok, sem mislil po otroško«. In po čem ima knjiga naslov »Kako visoko je nebo«?
»...Z atom sva se pogovarjala o širnem nebesu. Vse poletne večere sva posedala na pragu pod zlato planjavo zvezd.
Moje misli so begale iz radovednosti v radovednost. Rada bi bila razumela vablji-vosti skrivnostnega neba. Čudno, oče pa ne. Bil je popolnoma miren. Karkoli je že rekel, sem mu rada verjela. Tudi to, da nihče ne more izmeriti razdalje od tu do neba.
'Kako visoko je nebo, to Bog nebeški ve samo.'«
3.1.1.3.	BRENK, Kristina: Moja dolina. Ilustr. Marlenka Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. (Deteljica).
Kristina Brenkova v nekaterih zgodbah obuja spomine na pobožnosti v svojem otroštvu (na angele, na božjo pot, na cvetno nedeljo, rada bi bila svetnica itd.). Obe, pisateljica Kristina Brenkova in akademska slikarka Marlenka Stupica, sta ob letošnji 50-letnici Levstikovih nagrad prejeli nagradi za življenjsko delo. Slovenska sekcija IBBY prav to knjigo pisateljice Kristine Brenkove kandidira na Častno listo IBBY.
3.1.1.4.	ARHAR, Vojan Tihomir: Govori sveti Miklavž: slikanica za najmlajše. Ilustr. Karmen Špelič. Ljubljana: Družina, 1994.
Slikanica za najmlajše otroke z ilustracijami Karmen Špelič je legenda o svetniku Miklavžu (Sv. Nikolaju), ki je vse življenje opravljal dobra dela, sedaj pa vsako leto 6. decembra obišče otroke in jih obdaruje. V Ljubljani je katedrala posvečena sv. Nikolaju.
3.1.1.5.	KULNIK, Marica: Betlehemska zvezda zavije s svoje poti. Ilustr. Angelika Kaufman. Celovec: Mohorjeva založba, 1988.
Slikanica je izšla v naslednjih izdajah: slovensko, slovensko-nemško, slovensko-angleško, nemško. Mohorjeva založba, ki je izdala to knjigo, ima namreč sedež v Celovcu, ki je središče slovenske manjšine v sosednji državi Avstriji.
Betlehemska zvezda zavije s svoje poti: Spoznati želi ljudi, ki prebivajo na Zemlji. Toliko jim bi imela povedati, a čudno: ne razumejo je. Sreča deklico Kri-stijano.
7 Svoljšak, Petra: Prvi med junaki je naš kranjski Janez. Ilustr. Rudi Skočir. Ljubljana, Mladika 1997.(Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke).
49
»Pomagaj mi!« jo poprosi. »Pospremi mena moji poti!« Vsakdo lahko gre za zvezdo, tudi ti... Veliko ljudi bi se rado pogovarjalo med seboj. Dovolj imajo črk. Prave besede pa ne morejo najti. Bi pomagal Kristijani in zvezdi pri razdajanju besed? Toliko je mogoče povedati. Na primer: »Pridi k meni!« - »Pojdi z menoj!« - »Igraj se z mano!« »Smejva se skupaj!« »Zdaj se moram vrniti na svoj tir!« reče zvezda. »Saj lahko greš tudi brez mene med ljudi. Potrebujejo te. In tvoj nasmeh, tvoje besede, tvoje prijateljstvo.«
3.1.1.6.	POVASNICA, Mjuta: Zimska pravljica. Ilustr. Alessandra DEste. Založništvo Tržaškega Tiska, 1990. (Flores).
Zimska pravljica je iz krajev, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. V dolini se odvijajo štirje letni časi, ki pa jih ljudje še ne razumejo. Bojijo se zime, za beg je prepozno, pomrli bodo. Tedaj pride k njim star mož in jim pove, da se bo sredi te strašne noči rodilo Dete! Zakurijo velik ogenj, da bi grel Dete in ga obvaroval pred mrazom. Glej čudež! Ogenj se je mogočno in razkošno razgorel. Vsi praznično razpoloženi plešejo ob velikem ognju, kar zaslišijo znenada otroški jok: Dete se je rodilo! Ljudje vsi blaženi hitijo k njemu in mu nosijo darove.... Ognja bo vsak čas konec in Deteta ne bodo mogli rešiti. Takrat pa se prikaže sonce. Vrnilo se je, spet bo nad dolino razprostrlo svoje žarke in svojo toploto.... S svojimi blagimi žarki bo priklicalo življenje v vsako stvar.
3.1.1.7.	BITENC, Janez: Božična zgodba. Ilustr. Jelka Reichman. Maribor: Obzorja, 1994.
Skladatelj in pisatelj Janez Bitenc je ustvaril številne pesmi in glasbene pravljice za otroke, ki so zelo priljubljene med otroki v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju. Akademska slikarka Jelka Raichman, ki je ilustrirala številne slikanice, je prav tako izjemno priljubljena med otroki te starosti
Jakec je pasel dve stari ovci in jagnje, ki mu je pastirček okoli vratu privezal srebrn zvonček, da je vedel, kje se pase. To je glasbena pravljica, v katero avtor vedno znova vpleta naslednjo pesmico: »Jagnje moje belo, kam si se zgubilo, kam si se mi skrilo? Daj, pocinglaj, vrni se nazaj!«
Neko jutro se je jagnje vendarle izgubilo, Jakec je pel zaman. Odšel je, da ga poišče: najprej je srečal gozdarja, potem je obiskal vseh šest gozdarjevih bratov, ki živijo vsak v svoji hiši na griču. Šesti brat mu pove, da mu skrivnost lahko razo-denejo sanje. Angel, božji sel z neba, Jakcu razodene, da se je nocoj v hlevčku, sveti družini rodilo božje dete. Pohitel je in pri sveti družini je Jakec našel svoje jagnje, ki se je zateklo v hlev ne dolgo zatem, ko je božje dete prvič zajokalo...
3.1.1.8.	NOVAK, Bogdan: Božiček. Ilustr. Matjaž Schmidt. Ljubljana: samozal., 1996.
Bogdan Novak je zelo priljubljen pisatelj za mlade bralce nad 10 let. Akademski slikar Matjaž Schmidt je v deželah, ki imajo nacionalne sekcije IBBY poznan, saj je ob 2. aprilu 1997 ustvaril plakat skupaj s pesnikom Borisom A.
50
Novakom, ki je napisal poslanico z naslovom Otroštvo je poezija življenja. Poezija je otroštvo sveta.
Božiček je zgodba o tem, kako se pomešajo sanje z resničnostjo, ker otroška domišljija ne pozna meja. Pisatelj pripoveduje napeto zgodbo, ki pa jo je dopolnil s poetičnostjo in modrostjo. Čeprav živimo napeto življenje, polno skrbi in vsakdanjih opravkov, je poezija povsod okoli nas, le opaziti jo je treba.
3.1.1.9. GOLOB, Berta: Kam ljudje hitijo? Ilustr. Dunja Kofler. Ljubljana: Viharnik, 1999. (Čarobni jantar).
Med pripravo tega referata je izšla knjiga Berte Golob z naslovom Kam ljudje hitijo? in z ilustracijami Dunje Kofler, ki opiše krščansko mašo otrokom, ki ne poznajo (pomena) tega obreda. Zelo sodoben pristop (otrok gleda novo mašo na videu, ukvarja se z internetom), očka in mama nista verna, dedek in babica pa ga potrpežljivo in prijetno (na izletu) seznanita z mašo. Na te reči (npr. angela varuha) se spoznata edino ded in babica, nimata pa pojma o računalniku in internetu. Tadej ima sošolce, ki hodijo k maši. Rad bi videl, kaj to sploh je. Poleg vsega so imeli duhovniki in samostani v zgodovini zelo pomembno vlogo, ker so skrbeli tudi za umetnost in kulturo.
Vprašal sem babico, kdaj so si duhovniki izmislili mašo.
»Prav nič si je niso izmislili. Sam Jezus je, preden so ga Judje križali, prvikrat maševal. Takrat je svojim učencem naročil, naj to delajo v njegov spomin. Tako duhovniki že dolga leta darujejo mašo, in to prav po vsem svetu. Glavni deli svete maše so povsod isti, razna povabila in prošnje pa so lahko iz dežele v deželo različna... Pravijo, da sveta maša v Afriki traja najmanj dve uri, ker pri njej ljudje več pojejo, sodelujejo z raznimi gibi, priklanjanjem in prinašanjem darov...«
In na koncu:
»Besede iz Svetega pisma veljajo za vse ljudi, če so verni ali ne.«
Summary
THE WORLD OF SACRED IN THE CHILDREN'S BOOKS IN SLOVENIA (Slovene Books and Translations in Slovene Language)
Slovenia is a small European country with two million inhabitants. In the period when Slovenia was one of the socialist republics of the former Yugoslavia there were no books on religious themes in the Slovene public libraries. In 1991 Slovenia became independent and more democratic. Since then the references to »the World of Sacred« have been changing and 90 new children's books have been published presenting sacred, religious (i.e. Christianity), spiritual, etc. These are 23 books of the Slovene authors and 67 translations from foreign languages; they are 60 fiction and 30 non-fiction books; many of them (52) are picture books. Half of the fiction books (30) tell about Christmas. 22 books out of 30 non-fiction books deal with Christianity and 8 books deal with other religions. In these non-fiction books the young people of Slovenia can get information also about Islam. But there is no fiction book on Islamic themes translated into Slovene.
51
Analysing this material it turned out that non-fiction books provide the bulk of information on religions with a special stress on Christianity. On the other hand the fiction books containing the elements of Christianity have not brought something essentially new to the world of values accessible in the children's literature. The common values were present in the children's fiction books in Slovenia also before 1991, only they were hardly ever named as religious, namely Christian. Now the Christian themes can be in fact more frequently found in the fiction books; but it is mostly quantitative and not so much qualitative move. But as far as the literary value is concerned, these texts are often even weaker. The best texts and the best illustrations of the original Slovene religious books are by those authors who are otherwise among the best Slovene authors of children's books. Since 1991 there has been no new Slovene author who would produce good, remarkable (children's) books on religious (Christian) themes.
I want to present how »the World of Sacred« (i.e. mostly Christianity) is described particularly in the Slovene children's books. With the pictures I will show how it is illustrated, especially in the 9 original Slovene picture books.
52