Arnošt Adamič , ¦ .i.r.v, ./ _. Deček iz sirotišnice ! Vofnaf 1- - • : • . ¦¦¦¦- ." ' ¦ ¦:";¦.. !i : Logonder se je zatopil v časopis; Logonder ga je temno pogledal, tiho je bilo, le muhe so oživljale ka- zmajal z glavo in s poudarkom de- varniško tišino. Ljudje so se bili ve- jal: činoma umaknili domov ali pa zlezli »Ne veseli se, fantič, vojna, vsaka v Sočo. Bilo je že ob koncu vročega vojna je žalostna.« Že je stal med goriškega julija. Ko se je Tonek njima orožnik, bog ve, mar se je iz- čez nekaj časa ozrl skozi veliko ka- kopal iz tal. Logonder, boj se! varniško okno, je opazil, da so se »Wie? Kako? Vojna žalostna, kljub popoldanski uri začele ulice hočete reči — nepravična?« zopet polniti z ljudmi. Na vseh »Tudi nepravična, ker bo tekla obrazih je bilo videti nenavadno nedolžna kri.« — Rezke in sovraž- razburjenje, hitro so tekali mimo ne so bile besede, močna odločnost, oken z malimi tiskanimi listi v ro- je bila v njih. kah. Tu in tam se je sešla gruča, »He-he — nepravična vojna, pra- mahala z listi, jih napeto čitala, raz- vite?« Položil je veselo se smeje burjeno govorila in se razšla. Tonek težko roko na gospodarja. »V imenu je hotel že opozoriti gospodarja, te- postave — sledite mi!« S smehom daj je opazil na cesti dva cesarska na obrazu je z zlobno močjo sunil orožnika z nasajenima nožema, v Logondra s kopitom. •.," \. <¦• ¦ kavarno je pa planil zagorel deček »Marš, vorwarts!« in zakričal: Logonder se je zamajal, zahropel .... . , , c , ... in zrastel. Tonek je mislil, da bo »Avstriia je napovedala brbiji . . . ., „ . ... i u i i- A i.i i • podrl oroznika. Potem je omahnila vojno«, zagnal bel hst po tleh m ,. , .. . , j, , ,. T j • 1 stisnjena pest, obrnil se je k pre- odbrzel na uhco. Logonder je sko- , ^ x., ... . ... , . strasenemu lonku. cil po list, se s tresocimi rokami t, , » . , ., ., , ».^ , , »rant, tu denar za voznio domov, postavil v svetlobo, precital usodne , J ... „ . ... . v. . , danes te ne morem spremiti. Pazi vrstice m z mrtvaskim glasom za- , , , . ^ , , , , na dom —«, beseda je zadrhtela, s mrmral: .... . ,, . preroskim glasom je zamoiklo na- »Vojna! Fant — vojna!« daljeval: »na dom pazi, tudi njega rp ,.,.,, . ,., bo zad^ela vojna, gorje mu, gorje lonku je bila ta novica velika no- ..,.,. ... A, , , , , „ . . gonski dezeli! Morda se vrnem...« vost, vesela novost. V spominu je XT . , . ... . . . , , , ... ..... Nemcurski oroznik se je glasno trenotno ozivelo dvonsce sirotisni- . , , i.^, , . , .., zarezal: ce, z njim »krvave bitke«, ki sta jih „ ., .. .. , . , „. , j , . »Bomo videli, mars!« bojevala z binetom, seveda brez to- T , . ,. . , , , , ., c , . , . Logonder ga je divje pogledal, da pov m pusk. Sedaj se pa obeta ne- . , . .. , . , . , . .. rt rj i j • -v. je bojevitemu redarju zastala bese- kaj resmcnega. Z radovedmm m zi- \ vim glasom je vzkliknil: a'c . . . , . . »rant, zapomm si: vsaka vojna je »Zaresna, resnična vojna?« krivi...« — več ni utegnil. Mušta- 33 car je zarohnel in treščil Logondra zgodilo — potem pa poiščita v Lo- skozi vrata, da se je opotekel med gondrovi pisalni mizi njegova pisma zbegane meščane. Tiho so se umak- in jih varno skrijta. Ne izprašuj, nili, ko je stopal med njimi s po- zakaj! Pazita pa dobro na hlapca, nosnim čelom, ob strani pa dva bli- ovaduh je.« ščeča, v soncu krvavordeča noža Tonek vsega tega ni prav razu- proti stražnici na Travniku. Zasta- mel, neodločno je zrl v skrbeči - la je razburjena beseda, ljudje so kmetov obraz. zlezli vase, boječe se je ozrl vsakdo, »Ne premišljuj, mlinarju tako po- preden je spregovoril; morda stoji vej in reci, da ga pozdravlja nano- za njim mož, gnusen izdajalec. Tež- ški Bajc« ka mora je davila sleherno bitje in Trda polnoč je bila, ko se je To- se zagrebla v vsa dobra srca. nek tipal mimo skladišča proti mli- Tonek je zbežal iz kavarne. No- nu, kjer sta spala z mlinarjem. Cu ge so mu klecale v kolenih, ni mo- vaj je zarenčal, a ko je zavohai gel izdaviti besedice, ki mu je za- Tonka, se je umiril in legel. Skovir stala na jeziku. Ko je videl, da je Je skovikal na posušeni murvini ro- zginil gospodar v množici, je zajo- govili, ko je potrkal Tonek na vrata lcal. mlinarjeve sobe. »Gospodar, moj gospodar! Kam »Križ božji, kdo je? Ali si ti, To- ga ženete?« — kakor bi ranjena nek?« Bde je čakal dečka, nogo si zver zatulila v deževni noči. Ljudje Je bil popoldne spahnil v kolku, ko so se stresli in povesili glave, kar je nerodno stopil, sedaj mu je ote- jih je šlo mimo, so pospešili korake, klina prizadevala hude bolečine. le postaren človek je sledil omahu- »Hvala bogu, nogo sem si spahni!. joči siroti, ki je blodila brez cilja v prinesi mi golido vode, da si bom... julijskem večeru. Na samem je pri- Kaj pa ti je, dečko? Ves prepaden stopil možak. si-w »Ti si Logondrov mlinarček?« Ko je zvedel strašno novico, se »Sem.« je prijel za glavo; ne meneč se za »Zakaj so ga pa odgnali?« — na bolečine, je vstal in se oprl na uho mu je govoril. cečka. »Vsaka vojna je krivična, je dejal »Hitiva, da ne bo prepozno, za orožniku.« bo^a! KaJ bo z Logondrom, kaj, »Tiše govori, dečko, te besede so „'" ^ . , , ». ... , , . . ... Sredi pota ga je bolecina v kolku nevarne!« ozrl se je m premotnl i A. • i 1 , ,. premagala, sesti je moral na tnalo okohco. F . ,.vr , J v , . , Ai- - u j i i- j. o pn hisi, nobena moc ga ne bi mogla »Ah ga bodo kaznovah zato?« •/• 1 spraviti na noge. 1 »Ce je vojna, so stroge postave. )>Pojdi ^^ saj veš? kje je miza ne smeš govonti, kar misliš!« odpri jo y ždezni gkatU go pisma(( »Kaj pa, če je res?« »ze grem.« »Vse eno. Tisti, ki delajo vojno, Tiho se je popel čez stopnice, od- so krivični v vsem. Domov se odpe prl vrata in prisluhnil. Vse je bilo lji in povej samo Kapu, kaj se je tiho, le Lucijino smrčanje se je 34 oglašalo iz sosednje čumnate. Miza goceni zaklad, potem sta pritrdila je bila zaklenjena; poiskal je lovski desko nazaj, pomedla smeti in legla nož in privzdignil mizno ploščo, od- počivat. Skržati so proti jutru utih- prl predal, poiskal zabojček in se nili, Iuna je obledela, z zeleno Iučjo vrnil k stokajočemu mlinarju. Ta je napojila meglice, ki so se lahno dvi- olajšan vzdihnil in se spravil na no- gale iz Soče in zastrle vso ravnico. ge. Tonek je moral vleči oba — nje- Logondra so zaprli za omrežje po- ga in težki zabojček z nevarnimi licijske ječe na Travniku. Orožnik pismi. Že sta se bližala mlinu, tedaj ga je ovadil, da je govoril proti dr- se je utrgala iz teme mala postava žavi, češ, ni pravična, ker je napo in se bližala. vedala vojno. Kaj takega je bilo v &•* * ¦L ^m ^^^^^*"-™"^^^^^^^^-~~~ "" ' IZ \ t^^^^J tm *^k *9 ^ri^ • " J »Slisala, pes rencal, imela vstat, tistih časih huje kakor ubiti in oro- gledat, ke je. A ti, Kapo, in Tone.« pati človeka. Logonder je vztrajal V zmrcvarjeni slovenščini se je pri svoji izpovedi — vojna je krivi- oproščal, zvijal in škilil na zaboj, ki ca, je in je. To je bilo vse, kar so ga Tonek ni mogel skriti nikamor. spravili iz njega. Za svoje prepriča- »Daj, daj, zgubi se, nihče te ni nje jemoral pretrpeti najslabše rav- klical«, ga je podil mlinar. Skrbelo nanje. Pehali so ga iz ječe v ječo, ga je, da bi suha južina kaj ne zvo- krmili ga z jedmi, da bi jih še prašič hal. ne povohal, klicali ga sleherno uro »Tezko nosi, jaz pomaga hoče?« k zasliševanju, da je prej trdni in Silil je bliže, poprijel zaboj, ga sko- zdravi Logonder hiral dan za dnem. ro prebodel z zahrbtnim pogledom Domov ni smel sporočiti nobene vr- in se bedasto režal. Tonek je stisnil ste, a pošto, ki jo je pisaril Tonek, zaboj k sebi in zbežal v mlin. Pičino so odvzemali ter ga na ta način od- — to je bilo človeče — se je tenko trgali od sveta. Nekega dne so ga zahihital in zginil v temo. Nejevo- uklenili in odgnali v Trst, kjer so ga ljen, je skoro po vseh štirih prilezel zaprli v ječo »via Gesuitti«. Med stari mlinar v mlin, potem sta za- stenicami in najslabšimi zločinci je strla okna, dvignila desko iz tal, čakal obsodbe. skopala jamo, kamor sta skrila dra- . (Dalje prihodnjič.) 55