izvirno znanstveno delo UDK 598.2(282.24 Dragonja)"1986/1997" PTICE DOLINE DRAGONJE - DESET LET KASNEJE Andrej SOVINC SI-1000 Ljubljana, Jamova SO IZVLEČEK V dolini reke Dragonje v submediteranskem delu Slovenije je bila opravljena primerjalna analiza cenzusa ptičjih vrst v gnezditvenem obdobju, Ptice so bile v letih 1996 in 1997 popisane po enaki metodi (point counts) in vzdolž iste opazovalne poti kot leta 1986. Primerjane so vrednosti stopnje dominance in povprečnega števila osebkov vrste na posamezno števno mesto v povezavi s subjektivno ocenjenimi spremembami v obsegu štirih glavnih ha bi ta tov. Ugotovljeno je bilo, da skupno število registriranih vrst ostaja enako (48 vrst) in da med vrstami, ki v novejšem popisu niso bile ugotovljene, ni nobene, ki bi bila pred desetimi leti posebej številna. Med novo registriranimi vrstami pa sta dve (žametna penica in veliki s trna d j subdominantni. Opazen je stabilen ali celo pozitiven trend pri večini vrst kulturne krajine, gozdno-grmovnih površin in naselij, kar kaže, da je krajinska podoba krajine v dolini Dragonje še dokaj usklajena z naravnim stanjem. Ključne besede: ornitofavna, cenzus, gnezditveno obdobje, dolina Dragonje UVO D Čeprav je stoletno človekovo bivanje v dolini reke Dragonje pustilo sledi, je krajinska podoba te doline še dokaj podobna naravnemu stanju. Po drugi svetovni vojni so ljudje zapuščali dolino, spomine na nekdanjo razdrobljeno kulturno krajino in ropot mlinskih koles pa je preraslo grmovje in drevje. Sledil je val načrtov za intenziviranje kmetijske proiz­vodnje. Velike vodne akumulacije za namakanje in hkratna regulacija vodnega režima naj bi zamenjale fliš­ne stene, prodišča in slapove na Dragonji. Intenzivno kmetijstvo pa ni edina grožnja tej naši največji reki na flišu. Vse daljša asfaltna prevleka je nekdanjo skoraj kolo­vozno pot po dolini približala ljudem, tudi takim, ki se božanstvu reke ne znajo prikloniti. Ob reki ostajajo kupi odpadkov in sledi kolesnic sodobnih terenskih vozil. Pričakovati je razvoj t.i. "safari" turizma, ki bo skalil mir v dolini. Na vse to mora biti strokovna naravovarstvena služba pripravljena. Analiza sprememb ptičjega sveta ob Dragonji v zad­njih desetih letih bo naravovarstvenikom v pomoč v nji­hovih naporih za ohranitev reke in doline. Zato - pred­vsem pa zaradi občudovanja reke in njenega sveta - je bil opravljen popis ptic ob Dragonji. Favnistični popisi iz let 1996 in 1997 so bili primerjani s tistimi, ki jih je leta 1986 opravil Janez Gregori s sodelavci iz Prirodo­sfovnega muzeja Slovenije (Gregori, 1987). Namen naloge je bil ovrednotiti avifavno doline Dra­gonje in morebitne spremembe, ki so se pokazale v času zadnjih desetih let. OPIS OBMOČJA Dolina reke Dragonje leži na skrajnem jugozahod­nem delu Slovenije. Povodje Dragonje se razteza na okoli 100 km2. Dolino okoli 30 kilometrov dolge reke, ki se preliva prek flišne podlage, omejuje do 450 metrov visoko gričevje. Poraslo je predvsem z združbo Ostryo-Quercetum pubescentis in s fragmenti Carpinetum orientalis croaticum (Globevnik & Sovine, v tisku). Pod­nebje je submediteransko z letnim povprečjem padavin med 700 in 1400 mm in povprečno letno temperaturo 12°€ . V dolini so njive, travniki, vinogradi in nasadi. Med parcelami se razrašča grmovje in drevje, nekaj je tudi trstike in trstičja. Naselja so predvsem na slemenih, v dolini je le nekaj hiš in vas Dragonja, Značilnost po­vodja v preteklih desetletjih je bilo intenzivno zarašča­ Andrej SOViNC: PTICE DOLINE DRAGONJE • DESET LET KASNEJE, 81 -90 •o « OG oo e> O ^ S o. Os • odprto/ open area Hvinognidi/ wiasyartfc Bzarascano/ overgrown O urbano/ urban area S/. 1: Deiež posameznih habitatov ob raziskovalni poti leta 1986 (Gregori, 1987; levi stolpec) in 1996 -1997 (desni stolpec). Peti stolpec prikazuje povprečne vrednosti za celotno traso za obe opazovalni obdobji. Fig. 1: Share of separate habitats along the research path in 1986 (Gregori, 1987; left column) and in 1996-1997 (right column). The fifth column indicates average values for the entire area during both surveys. nje površin zaradi opuščanja rabe in izseljevanja (Glo­bevnik & Sovine, v tisku). METODA DELA Ptice sem popisoval v letih 1996 in 1997 po metodi štetja v točki (point counts). Izbrana trasa popisov v dol­žini 10,5 km je bila razdeljena na Štiri odseke z raz­ličnim številom stalnih števnih mest. Števna mesta sem vrisal v topografsko karto v merilu 1:5Q00 in so med seboj oddaljena okrog 300 metrov; v naselju je bii radij popisa v krogu 100 metrov, v zaraščenih predelih do 150 metrov, na odprtem pa do 200 metrov. Snemalni čas v vsaki točki je trajal pet minut. Prvi odsek je med vasjo Dragonjo in Dovinom, drugi med Dovinom in Abrami, tretji med Abrami in Zupančiči in četrti med Škrlinami in zgornjim tokom Dragonje. Ob raziskovalni poti je bilo določenih 23 števnih mest (na prvem in drugem odseku pet, na tretjem šest in na četrtem sedem). Ptice sem določal predvsem po petju, popisi so po­tekali od sončnega vzhoda do srede dopoldneva. Dominanco sem izračunal po standardni metodi (Tarman, 1992). Izračunano je bilo tudi povprečno šte­vilo osebkov vrste na posameznem odseku (POV). Pojo­či samec je bii obravnavan kot gnezditveni par; Število gnezdečih parov na površinsko enoto (ha) sem izračunal tako, da sem na odseku delil skupno število pojočih samcev ene vrste s površino odseka in nato dobljeno vrednost preračunal na velikost površine enega hektarja (par/ha v si. 2). Površino posameznega odseka sem dobil tako, da sem traso odseka pomnožil z dvojno pov­prečno širino opazovalnega radija v točki (=2 x 200 m). Na vsakem števnem mestu sem ocenil tudi delež ra­be tal oziroma odstotek površinske zastopanosti štirih osnovnih habitatov: urbanega (predeli, pozidani s stano­vanjskimi hišami ali drugimi objekti), zaraščenega (sa­dovnjaki, grmovje ali drevje, v manjšem obsegu trstika in trstje), vinogradov in odprtega sveta (različni travniki in polja)(tab. 1, si. 1). Za primerjavo sprememb v obsegu zaraščenosti ce­lotnega povodja reke Dragonje so bili uporabljeni rezul­tati analize digitaliziranih letalskih posnetkov, narejenih v letih 1971 in 1994 (Globevnik et al., 1995). Rezultate sem primerjal z ugotovitvami Gregorsja (1987), ki je pred desetimi leti popisal ptice Dragonje po isti metodi. Pri tem sem vzel indeks POV za mero relativne abundance vrste. Mero abundance v dolini sem dobil s seštevanjem vrednosti POV na posameznih odsekih, ki sem jih delil s številom odsekov. Deleži razlik v abundanci in razlike v pojavljanju vrst na raz­ličnih odsekih so kazalci sprememb v abundanci posa­meznih vrst. Zmanjšanje abundance pomenijo odstotki sprememb, ki so manjši od 100%, več kot 100% razlike pa povečanje. Širitev vrste po dolini v primerjavi s stanjem pred desetimi leti je bila utemeljena s povečanim številom odsekov, v katerih je bila vrsta ugotovljena. Znak "+" v tabeli 2 ponazarja odseke, v katerih se je vrsta na novo pojavila v primerjavi z Cregorijevim popisom. Analogno pomeni "-", da vrste v tem odseku danes ni več. Če sprememb med popisoma ni, je to označeno kot "0", medtem ko "/" pomeni, da vrste na tem odseku ni bilo ne pred desetimi leti ne danes. Andrej SOViNC: PTICE DOLIN E DRAGONI E - DESET LLT KASNEJE. 81-90 Tab. 1: Ocena deleža posameznega babitata v letih 1996-1997. Tab. 1: Assessment of a separate habitat's share in 1996-1997. t .odsek 2.odsek 3,odsek 4. odsek Skupaj {%) (%) (%) (%) (%) Urbano (Urban area) 20,4 6,0 1,7 0,0 2,4 Zaraščeno (overgrown) 30,6 46,3 55,5 87,5 68,7 Vinogradi (wineyards) 9,9 9,0 11,7 1,3 6,7 Odprto (open area) 39,1 38,7 31,1 11,2 22,2 REZULTATI Popisi so bili opravljeni 15.5. in 16.6.1996 in 6.5. in 29.5.1997. Skupno je bilo opravljenih 78 popisov, v katerih je bilo odkritih 48 vrst ptic {si. 2). Izmed 48 registriranih vrst jih je 12 uvrščenih v aktu­alni Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije (Bračko et al., 1994). Med močno ogroženimi vrstami so sviinica (Cettia cetli^med izrazito lokalnimi gnezdiikami z majhno ali nazadujočo celotno populacijo), hribski skrjanec (Lullula arborea){med nekoč regionalno raz­širjenimi vrstami, v teku zadnjih 10-2 0 let pa močno nazadujočimi, tako da jim v nekaterih regijah grozi izginotje) in smrdokavra (Upupa epops.íí med izrazito lo­kalnimi gnezdilkami z majhno ali nazadujočo celotno populacijo). Največ vrst je v kategoriji ogroženih vrst. Med tistimi, ki so bile v preteklosti pri nas splošno razširjene, sedaj pa populacija zaskrbljujoče nazaduje in prostorsko izginja, so bile opažene zelena žolna (Picus viridis), divja grlica (Streptopelia turtur), siva penica (Sylvia communis), ve­liki strnad (Miliaria calandra), vijeglavka íjynx torquilla), skobec (Accipiter nisus) in kragulj (Ac. gentil is). Med potencialno ogroženimi vrstami sta žametna penica (Sylvia melanocephalaXvrsta, ki zaradi omejenih naravnih danosti v Sloveniji gnezdi na enem ali več po­sameznih izpostavljenih gnezdiščih ali gnezdi na robu svojega areaia) in rjavi srakoper (Lantus collurio)(k! ga ogroža predvsem uničenje habitata, sicer pa je v Slo­veniji splošno razširjena vrsta z zadovoljivim številčnim stanjem). DISKUSIJA Skupno število ugotovljenih vrst v mojem popisu je enako Gregorijevemu (1987), vendar se vrstna zasto­panost nekoliko razlikuje. Leta 1986 so bile popisane naslednje vrste, ki jih popis med letoma 1996-1997 ni zajel: mala bobnarica (Ixobrycbus minutus), vodomec (Alcedo attbis), drevesna cipa (Antbus trivialis), sraka (Pica pica), kavka (Corvus monedula), prosnik (Saxícola torquata), močvirska sin i ca (Parus palustris), kratkoprsti plezafček (Certbia brachydactyla), podhujka (Caprimul­gus europaeus) in stržek (Troglodytes troglodytes). Na­štete vrste, z izjemo zadnjih dveh, so bile v Grego­rijevem popisu uvrščene med rec.edentne vrste, pod­hujka in stržek pa sta bila zaznana le naključno, zunaj Števnega mesta. V novejšem popisu pa je deset vrst, ki jih v pred­hodnem ni: skobec, turška grlica, smrdokavra, carar (Turdus viscivorus), žametna penica, škorec (Stumus vulgaris}, veliki strnad in tri vrste, ki so bile registrirane le na komunalni deponiji ali tik nad njo, ki jo leta 1986 še ni bilo (rumenonogi gaieb (Larus cacbinnans), rečni galeb (L. ridibundus) in siva vrana (Corvus cornix). Primerjava ne kaže, da bi v obdobju zadnjih desetih let iz doline Dragonje izginila katera izmed vrst s številno populacijo. Vse vrste, ki jih v mojem popisu ni, so pa navedene pri Gregoriju (1987), so bile v tistem obdobju recedentne ali le naključno opažene. Obratno pa sta dve izmed desetih novih vrst v zadnjem času po­stale celo subdominantne na posameznih odsekih. To sta žametna penica in veliki strnad. Prva, težko prepo­znavna vrsta, je navezana na zaraščene površine, veliki strnad pa je prebivalec mozaične kulturne krajine. Nje­gov prihod v dolino Dragonje je lahko povezan s spre­membami v lokalni zemljiški strukturi ali z velikimi po­pulacijskimi nihanji, ki so opažena tudi drugje po Slo­veniji (npr. na Ljubljanskem barju, op. pisca). Stopnja dominantnosti vrst, ki so bile leta 1986 vsaj na enem odseku dominantne ali subdominantne, je se­daj pri večini vrst in na večini odsekov upadla. Na to je v veliki meri vplivala prerazporeditev oseb­kov posameznih vrst. Pri več vrstah se je pokazalo, da sedaj naseljujejo tudi tiste odseke, kjer jih pred desetimi leti ni bilo ali pa so bile zelo redke. Takšne vrste so npr. siva penica, divja grlica, lišček (Carduelis carduelis), plavček (Parus caeruleus), dolgorepka (Aegithalus cau­datus), vrbja listnica (Phvlloscopus collybytta), hribski škrjanec, zelenec (Chloris chloris), skalni strnad (Embe­riza cia) in taščica (Eritbacus rubecula). Sem je treba uvrstiti tudi vse vrste, ki pred desetimi leti še niso bile na nobenem odseku vsaj subdominantne. Pri Gregoriju (1987) je bilo subdominantnih ali do­minantnih vrst (vsaj na enem odseku ob celotni opa­zovalni poti) 24, sedaj jih je 25. Siva penica, lišček, vijeglavka, rjavi srakoper, dolgorepka in taščica trenutno niso več na nobenem odseku subdominantne ali domi­nantne, na novo pa so to postale kmečka lastovka (Hi­rundo rustica), poljski vrabec (Passer montanus), kuka­vica (Cuculus canorus), veliki strnad, veliki detel (Den­drocopos major), žametna penica in kanja (Buteo bu­feo). Veliki strnad se je kot subdominantna vrsta na no­vo pojavi! kar na treh odsekih, poljski vrabec pa je na enem subdominantna, na drugem pa celo dominantna vrsta. Razlike med popisi (npr. vremenske razmere ob po­pisu) so pri cenzusu ptic vedno opazne. Temu lahko pri­pišemo ugotovitev, da se niti pri eni vrsti število osebkov posamezne vrste nt zmanjšalo (tab. 2), Spremembe v Andrej SOViNC: PTICE DOUNE DRAGONJE -DESET LET KASNEJE, BI -90 Luscinia megarhynchos Turdiis merula 01986 -D (%) M1986 -D {%) M1996/97 -D (%) j 01986-POV ! 0 1986-PO V M 1996/97 -POVM 1996/97 -POV ! Sylvia atricapilla Parus major S1986-D(%) D 1986 -D (%) B1996/97 ­D (%) j 8 1996/97 -D (%) O 1986 -POV Bi986-POV H 5996/97 -POV P 1996/97-POV Onolux onolus Passer domesticus 01986 -D (%) U1996/97 ­D (%) S1986 -POV • 1996/97-POV 01986 ­D (%) M !996/97 -D (%) S1986-POV M 1996/97 -POV S •6O •a O •6O TSO I Phasiarivs colchicus Sylvia communis • 1986 -D (%) O 2996/97 -D(%)j • 1986-POV m 1996/97 -POV 4 • 3 1 2 J 1 ­ S1986 ­D (%) M Î 996/97-D (%) • 1986-POV M 1996/97-POV 0 •dO 3 Bu l iJj •o O L •o O ANNALES 13/'98 Anrirej 50V1NC: CT O DOUNE DRAGONjE -DESET LET KASNEJE, B1 -90 Hippolais pofygloua Emberiza cirius B1986 ­D (%)m S 996/97 ­D (%)El 1986-POV • i996/97-POV 01986 ­D (%)O 1996/97-D(%)O 1986 -POV m 1996/97 ­POV Cetiia cetti Streptopelia tur tur 3,5 3 2,5 7 ­1,5 | | 1 0,5 0 ­M o -aO T3C T3 O o" sa. S 1986 ­D (%)M1996/97 ­D (%)• 1986-POV • 1996/97-POV O 1986 ­D {%)O 1996/97 ­D (%)83 1986 -POV B 1996/97-POV Carduelix cardueUs Fringilla caelebs S 1986 ­D (%)m 1996/97 -D(%)• 1986 ­POV • 1996/97 ­POV 14 12 10 8 0 ­I - "i l — — — ; J Lg!"" • i llf i O 1986 ­D (%)O 1996/97 ­D (%)01986 -POV B 1996/97-POV Od, 1 Tj­*d TÍ "O o O 0 povp Jyrtx torquilla El 1986 -D (%) 0 1986 -D (%) 01996/97 -D (%) O1996/97 -D (%) O}986-POV M1986 -POV • 1996/97-POV O 1996/97-POV Andrej SOVINC : PTICE DOLIN E DRAGONJE - DESET LET KASNEJE, 81-90 Laniux collurio Aegithalus caudatus Ml986 - D (%) ^ 1996/97-I>(%) H1986 - POV B 1996/97-POV PhyUoscopus collybita Lullula arbórea B 1986 - D (%) 01996/97 - D (%) B1986-POV B 1996/97-POV C Won,5 chloris Emberiza da ! 1986 - D {%) 11996/97-D (%) 1 i 1986-PO V 1 1996/97 - POV !r 1 !IfVi^l ; Erithacus rubecula Hirundo rustica * B19S6 - D (%) II 1 996/9 7 - D {% ) B1986-POV ffi 1996/97 - POV Hl986-D(% ) M1996/97 - D (%') H1986-POV S 1996/97-POV 01986 - D (%) m 1996/97 - D (%) m L986 - POV U 1996/97-POV SI9S6 - D (%) \ 1996/97 - D (%} HI 1986 - POV 1996/97 - POV (31986 - D (*/ó) B1996/97 - D (%) S1986-PO V ® 1996/97-POV Andrej SOVINC: PTICE DOLINE DRAGONJE - DESET LET KASNEJE, 81-90 Passer montarrus Cuculus canorus 0198 6 - D (%) O 1986 - D (%j ü i 996/97 - D (%) S1996/97 - D (%) • 1986 -POV O 1986 - POV Ü 1996/97-POV • 1996/97 - POV Miliaria calandra Detidrocopus major BH986-D(% ) i 1986 - D (%) 0 1996/97 - D (%) 11996/97-D (%) Q !980 ­ PO V 11986-POV H 1996/97-POV i 1996/97 -POV Sylvia melanooephaia Buteo buteo 2,5 01986-D (%) 0 1996/97 - D (%) 01986-PO V 2 1,5 "—— 1 — — . S 1986 - D (%) S1996/9 7 - D (%) • 1986-POV H 1996/97-POV 1 » 1996/97-POV 0,5 j jM —gM _ í! • . •O O -uO -oO •aO Cu>O C . Si. 2: Primerjava stopnje dominantnosti DOM (%) in indeksa POV vrst po posameznih odsekih (1, 2, 3 in 4 so oznake odsekov poti). Zadnji trije stolpci kažejo še skupno število pojočih samcev oz. parov na površinsko enoto (ha) in skupne vrednosti DOM in POV za celotno traso. Fig. 2: Comparison between degrees of dominance DOM (%) and POV (%) indexes as per separate sections (numbers 1, 2, 3, and 4 denoting sections of the so-called research path). The last three columns also indicate total number of singing males (pairs) per area unit (ha) and joint DOM and POV values for the entire area. zasedenosti posameznih odsekov lahko pojasnimo tudi širitvi drugih vrst vzdolž raziskovalne poti po dolini. s spremembami v habitatih. Širitev svilnice iz prvega v Razveseljujoča je ugotovitev, da nobena izmed vrst ni drugi odsek pa je morda tudi posledica obnove popu-bila registrirana na manjšem številu odsekov ob poti kot lacije, ki jo je huda zima tik pred popisom leta 1986 pred desetimi leti. Siva penica, pred desetletjem regi­razredčila (Sovine, 1994). strirana le na enem odseku, danes gnezdi ob vsej poti. Na podlagi zbranih podatkov lahko sledimo tudi Hribski škrjanec se je iz enega razširil na vse štiri odseke Andrej SOVINC : PTICE DOLIN E DRAGONJE • DESET LET KASNEJE, 81-90 ob poti, v dveh novih odsekih pa so bili opaženi kobilar (Oriolus oriolus), plavček, dolgo repka, divja grlica, lišček, skalni stmad, vrbja listnica in zelenec. Izhodišče za nadaljnjo razpravo o vzrokih sprememb številnosti in zastopanosti vrst je v pregledu sprememb hab!tatov ob opazovalni poti {si. 1, tab. 2). Na prvih treh odsekih se je v zadnjih desetih letih povečal delež urbanih površin (na drugem odseku je bil ta delež leta 1986 celo 0%), Dragonja nad Škrlinami pa je Se do danes ostala neposeljena. Seveda veljajo ti podatki le za do 200- metrski pas ob raziskovalni poti, ki je hkrati tudi edina prometnica v dolini. Razumljivo je, da ieži večina stanovanjskih in drugih objektov tik ob poti, medtem ko je slika za celotno povodje nekoliko drugačna. Po­večanje urbanih površin na prvem odseku ob poti je večje tudi zaradi komunalne deponije, ki je leta 1986 še ni bilo. vrsta / species A B C1 C2 C3 C4 Luscinia megarbynchos 0 +130 0 0 0 0 Turdus merula 0 +125 0 0 0 0 Ser i nus serin us 0 + 118 0 0 Ü Sylvia atricapills 0 +168 0 0 0 0 Parus major 0 + 141 0 0 0 0 Oriolus oriolus +2 +187 0 0 + + Passer montanas + 1 +300 0 + / Phasianus colchicus 0 + 141 0 0 / / Sylvia communis +3 +242 0 + + + Hippolais pollyglotta 0 +238 0 0 0 0 Cettia cetti + 1 +266 0 + / / Emberiza cirlus + 1 +256 0 0 0 + Streptopelia turtur +2 +1020 0 + + / Carduelis carduelis +2 +725 0 + + / Fringilla coelebs +1 +350 + 0 0 0 Parus caeruleus +2 +327 + 0 0 + jynx torquilla +1 +140 0 + / ianius collurio + 1 +211 + 0 0 / Aegithalus cauclatus +2 +243 + 0 0 + Phylioscopus collybita +2 + 160 + + 0 0 Lullulla arbórea +3 +650 + + 0 + Chloris ch loris +2 +1000 + + 0 / Emberiza cia +2 +89 / + + 0 Erithacus rubecula +1 +220 / / + 0 Sylvia melanocephala +4 + + + + Miliaria calandra +4 + + + + Tab. 2: Primerjava pojavljanja pogostejših vrst na posa­meznih odsekih med letom 1986 (Cregori, 1987) in 1996-1997. Prvi stolpec (A) prikazuje število odsekov, kjer določena vrsta gnezdi (glede na stanje pred dese­timi leti). Drugi stolpec (B) prikazuje odstotek skupnega povečanja indeksa POV, zadnji štirje stolpci (C1f C2, Cj in C4) pa opisujejo razlike po posameznih odsekih; "+" pomeni, da se je vrsta na tem odseku pojavila na novo, "0" pomeni, da spremembe ni, "-" pa, da vrste sedaj na nekem odseku, kjer je bila ugotovljena leta 1986, danes ni več. Znak "I" pomeni, da vrsta na odseku ni bila ugotovljena ne pri Gregoriju ne v času našega popisa. Tabela prikazuje samo vrste, ki so prikazane v Gre­gorijevem članku in dve novo ugotovljeni vrsti. Tab. 2: Comparison between the occurrence of more common species in separate sections in 1986 (Gregori, 1987) and in 1996-1997 period. The first column (A) shows the number of sections where certain species breeds (in view of the state as established ten years ago). The second column (B) indicates the percentage of the total increase in the POV index, while the last four columns (Cj, C2, C3 and C4) show the difference as per separate sections, "+" indicating that a species occurred in this section anew, "0" signifying no change, while "•" shows that species occurred in 1986 but not during our survey. The table presents only the species listed in Gregori's article and two newly established species. Skladno s povečanim obsegom novih (ali obnov­ljenih) stavb, sta se povečala tudi število in številnost sinantropnih vrst. Število gnezdečih parov domačih vrabcev se je močno povečalo na prvem in drugem odseku poti, kjer je delež obnovljenih objektov največji. Tako kot poljski vrabec pa za zdaj še ni prodrl do tretjega odseka, kljub (sicer majhnemu) povečanju deleža urbanega sveta. Kot je bilo že omenjeno, je poljski vrabec postal celo do­minantna vrsta na prvem in subdominantna vrsta na dru­gem odseku, v času Gregorijevega popisa pa je veljal za recedentno vrslo. Na drugem odseku se je na novo po­javila kmečka lastovka in to kot subdominantna vrsta, škorec (Stumus vulgaris) pa je novo ugotovljena, zaen­krat še recedentna vrsta na prvih dveh odsekih. Pri turški grlici, ki se je pojavila samo na prvem odseku, je pri­čakovati nadaljnje širjenje gnezditvenih območij nav­zgor po dolini. Delež zaraščenih površin ob celotni trasi je upadel (predvsem na račun odprtih in urbanih površin); edino na četrtem odseku je to zmanjšanje komaj opazno. Kljub do 15% zmanjšanju tega deleža na posameznih odsekih ob poti pa so razmere za gnezdenje grmovnih in gozdnih vrst še zelo ugodne. Dve izrazito gozdni vrsti (ščinkavec in divja grlica) beležita močan porast števila osebkov, nekoliko manjši dvig števila osebkov pa je opazen tudi pri drugih gozdnih vrstah. Te vrste so npr. mali slavec (Luscinia megarbynchos), črnoglavka (Sylvia atricapilla), kobilar, dolgorepka, veliki detel, plavček, kos (Turdus merula) in kratkoperuti vitnik (Hippolais polyglotta). Tudi med prišleki sta dve vrsti, ki jim ustreza večja zaraščenost. To sta žametna penica in carar. Tudi črna žolna (Dryocopus martins) je bila ugotovljena na obravnavanem območju, vendar ne v času, ko so bili opravljeni popisi. Andrej SOV1NC: PTICE DOLINE DRAGONJE • DESET LET KASNEM, 81-90 SI. 3: Dolina reke Dragonje (Foto. A. Sovine). Fig. 3: Dragonja valley (Photo: A. Sovine). Ena izmed možnih razlag za povečano Številnost gozdno-grmovnih vrst je v povečanju deleža zaraščenih površin na celotnem povodju reke Dragonje. Ta delež se je od leta 1971 do leta 1994 poveča! za 39% in je zaraščenost terena dosegla že 60% površine povodja (Globevnik ef a/., 1995). Čeprav se je v pasu tik ob opazovalni poti ta delež sicer zmanjšal, pa se zdi, da gozdno-grmovne vrste prodirajo iz obrobnih, bolj za­raščenih predelov tudi v pas na dnu doline. Večji odstotek odprtega sveta, predvsem na prvem in drugem odseku, ponuja ugodne razmere npr. za hrib­skega s k rja n ca, velikega strnada pa tudi grilčka (Serinus serinus), liščka in zelenca. Pri naštetih vrstah je opazno predvsem povečanje števila osebkov na teh odsekih. Tudi piotni strnad, kot edina značilna vrsta vinogradov, je številnejši, kar pa je verjetno posledica večjega de­leža odprtih površin, saj so razlike v skupnem obsegu vinogradov najmanj očitne. Zaradi specifičnega hidro­loškega režima {reka poleti na posameznih mestih skoraj presuši) in fiišne podlage ob Dragonji ne najdemo ptič­jih vrst, ki so navezane na tekoče vode. Izjema je le siva pastirica. Ob reki vzdolž raziskovalne poti so bila naj­dena tri njena gnezda. Zaključimo lahko, da se je v splošnem številnost vrst v dolini Dragonje povečala in da ni bil zaznan upad katere izmed pred desetimi leti številnejše vrste. V pri­merjavi s sliko izpred desetih let je opazen pozitiven trend pri vrstah, ki naseljujejo kulturno krajino, kar po­trjuje, da so se procesi opuščanja rabe tal zaustavili. Enak trend je viden pri gozdno-grmovnih vrstah, saj je obseg zaraščenih površin še vedno visok. Hkrati z obnovljenimi hišami se priseljujejo določene vrste, ve­zane na človeka. Sestava in številnost tukajšnjih ptičjih vrst dokazu­jeta, da je krajinska podoba doline precej usklajena z naravnim stanjem. Gre torej za eno redkih območij pri nas, kjer lahko z veseljem ugotavljamo, da se slika avifavne v zadnjih letih ni poslabšala, kar potrjuje veliko naravovarstveno vrednost območja. SI. 4: Gnezdo kosa (Turtles merula) v poplavni loki ob Dragonji (Foto: A. Sovine). Fig. 4; Nest of blackbird (Turdus merula) (Photo: A. Sovine). .. .. ANDREJ"SOVINCRPTFCTDOUNE ORAGONJE-DESETLE T KASNEJE, 81-90 TH E BIRD S O F TH E DRAGONJ A VALLEY : TE N YEAR S LATE R Andrej SOVINC SI-1000 Ljubljana, jamova 50 SUMMARY in the 1996-1997 period', a point count survey of the birds of the Dragonja valley was carried out in the breeding season (according to the method as applied already in 1986), The degree of species dominance (D%) and the average number of individuals as per separate count points (POV) were estimated. A personal assessment of the extent of the four major habitats and values compared with the same analysis from a decade earlier was also made. The total number (48) of the registered species has not changed in the last ten years, although nine species, which were a decade ago receding or incidentally observed, have not been recorded lately. They had been replaced by other species, of which the Sardinian Warbler and Corn Bunting were subdominant in separate sections. In the majority of species the degree of dominance decreased, which is closely associated with the redistribution of the species along the valley and a major increase in the number of individuals or breeding density. With the increased share of urban areas, a clear increase of birds favouring inhabited places was noted, i.e. the Tree and House Sparrows, Barn Swallow, as well as Common Starling and Collared Dove. The extent of the overgrown areas in the catchment increased greatly in the last few decades and in 1994 reached no less than 60% of the entire region (Globevnik et ai 1995) , while along the so-called research path (leading along the only traffic connection through the valley) a local decrease in overgrown areas on the account of larger urban and open districts has been noted. In spite of it all, the conditions for the shrub and forest species are very favourable indeed. It is possible that they have come from the marginal, more overgrown districts. Among these species, an increase in the POV index has been particularly noted (e.g. Rufous Nightingale, Blackcap, Golden Oriole, Long-tailed Tit; Great Spotted Woodpecker, Blue Tit, Blackbird and Melodious Warbler}. The greater percentage of the open country, particularly in the first and second sections, offers favourable conditions to the Wood Lark, Corn Bunting, as well as Serin, Goldfinch, Greenfinch and Cirl Bunting. In these species, particularly an increase in the number of individuals at these sections has been observed. A stable or even positive trend in the majority of the species favouring cultural landscape, shrubbery and inhabited areas has been noted, which shows that the landscape character of the Dragonja river is still fairly well in line with the natural state. Key words: ornitofauna, census, breeding season, Dragonja valley LITERATURA BraCko, F., A. Sovine, B. Štumberger, P. Trontelj, M. Vogrin , 1994 : Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus 15/67: 166-180. Globevnik, L., A. Sovine & R. Fazarinc, 1995; Erosion and Land Degradation of the Dragonja in Slovenian Mediterranean. Conference on Erosion and Land Degra­dation in the Mediterranean. International Geographical Union. Aveiro, Portugal, 14.-18. June, 1995. Globevnik, L. & A, Sovine, (v tisku): The impact of the catchment ecology parameters on hydrologicai regime. International Conference on Hydrology in Changing Environment. Exeter, United Kingdom, July 1998. Gregori, }., 1987: Pomen ptičev za naravovarstveno presojo doline Dragonje. Proteus i. 49, št. 6: 224-226. Ljubljana. Sovine, A. , 1994 : Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana, pp. 456. Tarman, K., 1992 : Osnove ekologije in ekologija živali. DZS, Ljubljana, pp. 548.