Naši dopisi. Z Groriškega. Gospod urednik! Nekako debelo sem gledal v 3. št. cenjenega Vašega lista natisnjeno ^izjavo" iz Kobarida od odbora ^Tominskega učiteljskega društva", kateri se popolnoma ujema s cenjenim Vašim listom glede ,verske" šole ter obsoja znane ,,Slovenčeveu napade. Ali pa veste, zakaj sem debelo gledal? Vi menite morda, da zato, da se raorebiti ne strinjam z dotično izjavo? Ne, ampak zato, ker je isto izjavo Vam poslalo le ,,Tominsko učiteljsko društvo" samo, a ne tudi »Goriško'1 in ^Sežansko" bratsko društvo. Pri nas je doslej veljalo kot pravilo, da posamezno društvo ne izdaja nikakih Jzjav", ampak da to store vsa tri društva skupno. Tako je postopalo še pred 2 letotna o priliki znane ,izjave" učiteljsko društvo za goriški okraj. Da se je takrat tlizjavau ložeje pokopala koj po rojstvu, pritekli so na poinoč kolegi s Toininskega in konečno ste obe društvi — Tominsko in Sežansko še z jblagoslovljeno" vodo škropili na grobu pokopane ,izjave*". Takrat se je tako delalo in noinine kolegijalnosti. Kje pa je sedaj kolegijalnost? Ali morda spite spanje pravičnega v Goriški okolici in na Sežanščini? Ali pa je rTominsko učiteljsko diuštvo*1 kar na svojo pest sklenilo in odposlalo ,,izjavo", ne da bi bilo obvestilo biatski društvi? Radovedni smo, zato vprašatno in prosimo odgovora! Še nekaj. V ravno istern štv. cenjenega ,Učit. Tov." je na prvem mestu ,ProšnjaKranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva za zboljšanje gmotnega stanja." Podlaga prošnji je sklep ,Zaveze" v Opatiji, da učitelju gredo isti dohodki kakor državnim uradnikom. Tako je prav! Ako hočejo posainezne dežele same ugoditi povsetn opravičeni tej zahtevi, potem odpade prošnja za podržavljenje ljudske šole. — Kako pa se postopa pri nas? ^Tominsko učiteljsko društvo" je sestavilo tam po letu neko spomenico, katera niti od daleč ne zahteva tega, kar je sklenila jZaveza*. Kaj ste storili drugi 2 društvi — ne vem povedati. Radovednost nas zopet sili z vprašanjein in prošnjo za odgovor! Ti presneta kolegijalnost *ti! Zopet sem v zadregi ž njo. Kako bi bilo, recimo, da Kranjski deželni zbor pokaže dobro voljo, ugoditi zahtevi, da bodi učitelj jednak državnim uradnikom; a drugi deželni zbori tega ne store? Jeli marda predsedništvo BZaveze" pozvalo tudi učit. društva izven Kranjske, da vložijo jednako prošnjo? Tretja zadeva, katera rni je na srci, je zadeva osnutja nekake ^Zaveze" učiteljskih društev na Goriškem. Že nekaj časa je preteklo, odkar se je govorilo o tem, a beseda še ni postala meso. Zakaj neki ni?! Volil se je bil celo nekak odbor, a kaj je storil, kaj dosegel, tega v javnosti še ni bilo. Jeli morda mrtvo rojeno dete rnisel o neki zvezi? Da bode ravno sodo število mojih vprašanj, naveden še 4. in to je: Kedaj prične delovati novo društvo Bkonvikt učiteljski v Goiici"? Tudi o tern se je sklepalo in posvetovalo in pri tern je morda ostalo, kaj ? Tovariši, časi so resni, tedaj na delo in sicer vstrajno delo! Staritrg1 pri Loži. Dragi ^Tovariš''! Misel in namen, osnovati v Ljubljani Bučiteljski konvikt" navdajala je tukajšnje učiteljstvo in njegove prijatelje vselej z navdušenjem; bili sino polni veselja, ko si zadnjie poročal o dotičnib razuierah in nam pravil,  koliko se je v lo srvbo doseglo ter dognalo in nam povedal o sklepih za prihodnost. — Sklenilo je torej tukajšnje učiteljstvo s šolskimi prijatelji vprizoriti dne 24. m. m. veselico, čisti prestanek pa pokloniti v prospeh ,,učiteljskega konvikta*. — V šolskih prostorih smo improvizirali ^gledališko sobo" z odrom, peli: 1.) P. Hugo Sattner-jev mešan zbor: ,,Po zimi iz šole." 2.) Iv. p. Zajec-ev moški zbor: ^Zrinjski-Frankopanka'1 in 3.) P. H. Sattner-jev mešan zbor: ,,Opomin k petji", potem pa še pridejali gluino s petjem v jednem dejanji: BOče so rekli, da le!" Gospe, gospodičine pevke in gospodje pevci, diletantinje in diletantje so se skazali, da so svoji nalogi kos, in slišalo se je mnogo laskave pohvale. — Da so se dohodki pomnožili, inscenirali smo še šaljivo toinbolo, ki je dobodke jako ugodno pornnožila, tako da srno poslali v prospeh učiteljskega konvikta v Ljubljani za naše razinere dosti zdatno svoto 50 kron — kot čisti prestanek prej imenovane veselice. Blage tovarišiee in dobri tovariši, požurite se še po drugih pokrajinah mile nam domovine, da se prej ko prej kaj zdatnega dožene v ta namen. Kaspar Gasperin, nadučitelj. Maribor. Učiteljsko društvo mariborske okolice je imelo dne 7. prosinca svojo glavno skupščino v Mariborn. Gosp. predsednik Jož. Lasbacher pozdravi došle društvenike, želeč jim srečno novo leto in plodonosno društveno delovanje. Na to dobi g. Jožef Kotnik besedo ter podava o uplivu zraka in svetlobe na življenje in zdravlje. Njegovo zanimivo poročilo je bilo s priznanjem in živahno pohvalo sprejeto. Po tem spregovori mnogozaslužni in častni društveni član. ravnatelj in c. kr. okr. šol. nadzornik gosp. H. Schreiner in naglaša važnost in namen dmšlva ^avstrijska zveza prijateljev ptičev* in toplo priporoča navzočnim, naj pristopijo temu društvu ter pospešujejo njega blagi namen. Vsi navzoči uditelji so se takoj vpisali v to društvo. Ko se je vzelo na znanje in odobrilo poročilo blagajnikovo in tajnikovo in se volil soglasno v nadalje dosedajni društveni odbor, sklenila se je po živahnem razgovoru proti nedostojni in žaljivi Slovenčevi pisavi, zadevajoč slovensko učiteljstvo, primerna izjava. V minulem letu z dobrim uspehom pričete hospitacije v šolah naše okolice se bodo letos nadaljevale. — Vestnik. Cesar Franc Jožefova nstanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gospod Franc Fabjančič, nadučitelj na Bučki, 5 gld.j g. Ivan Dremelj, učitelj na Polici pri Višnjigori 2*40 gld. Učiteljski konvikt: Gg. Franc Koy in Josip Fleš po g. A. Cvar-u, učitelj v Vel. Poljanah 4 K; gdč. Nina Rott, učiteljica v Stari cerkvi 2 K; g. Franc Dreinelj, učitelj na Polici 2 K; dividenda I. Nar. Doma v Rudolfovein na kupon 178/129 za 1895. 1. 2.46 K. M. Močnikov spomenik: G. Ivan Kiferle, učitelj v Dutovljah 2 K. Osobne resti. Okrajniin šolskirn nadzornikom za nemšlce ljudske šole v Ljubljani, na Beli peči, v Domžalah, v Vevčah in Goričanah ter za nemško meščansko šolo v Krškem je imenovan začasni učitelj na ljubljanski pripravnici g. Ivan Benda, in sicer za ostali del tekoče funkcijske dobe. Dež. šolski svet je imenoval g. Julija Slapšaka učiteljem v Trebelnem, g. Jakoba Slaparja učiteljem v Zalogu, g. Mihaela Kosca učiteljem v Žabnici, gospdč. Marijo Baudek za učiteljico v Škocijanu, gospdč. Matildo Saje za učiteljico pri Sv. Marjeti, g. Karla Kaligerja nadučiteljem pri Sv. Križu pri Kostanjevici in učitelju g. Francu Ivancu v Radečah podelil II. učiteljsko mesto na isti šoli. Petdesetletnica cesarjevega vladanja. Dahnatinski deželni zbor je sklenil proslaviti petdesetletnico cesarjevega vladanja z osnovo 24 ustanov po 200 gld. na novi kmetijski šoli v Spljetu. Vladni zastopnik je obljubil, da sklep takoj naznani cesarju. — Predarlski deželni zbor je pa sklenil v spoinin cesarjeve vladarske petdesetletnice osnovati rešilni zavod za mlade osebe v Jagdbergu in v ta namen dovolil 20.000 gld. Odlikoranje. Naš rojak in sotrudnik našemu listu gosp. dr. Ivan Borštnik, zdravnik na Dunaju, je prejel diploino častnega člana dunajske rešilne družbe v priznanje zaslug, katere si je pridobil za časa svojega večletnega delovanja kot zvrševalni član rešilne družbe. Ljudomilo delovanje dunajske rešilne družbe je še izza potresa znano tudi ljubljanskim prebivalcem. Obisk arstrijskih srednjih šol. Iz uradnega lista naučnega ministerstva je razvidno, da je v Gislitvanski 187 gimnazij in 87 realk. Gimnazije obiskuje 61.279 dijakov, realke pa 27.410 dijakov. Veronauk na realkah. Vlada hoče upeljati veronauk na višjih realkah, koder še ni upeljan. Kjer je to mogoče brez deželnega zakona, je to že upeljala; kjer pa to ne gre, pa predloži deželnim zborom potrebne predloge. ^Naši knjižni grehi". Spisal M. M. Hostnik, profesor v Rusiji. Ponatis iz ^Slovanskega Sveta\ Dunaj. Tiskarna Ivana N. Vernay. 1896. Str. 32. Gena 12 kr. V tej razpravi pojasnjuje pisatelj razna filologična vprašanja. Opozarjamo zategadelj zlasti jezikoslovce na njegov spis. Povišanje plač. Dr. Ebenhoch je predlagal v gorenjeavstrijskem deželnem zboru, naj se prebitki osebnega davka izroče deželnemu šolskemu zakladu, da se dobi podlaga za zboljšanje učiteljskih plač. Na ta način učitelji ne dobe tako hitro višjih plač. Dr. Ebenhoch se je hotel s svojirn predlogom učiteljem prikupiti, ko se je jim nedavno zameril, a se mu menda ne posreči. Lor na učltelje. Po Gorenjem Avstrijskem župniki love učitelje, da bi podpisali neko izjavo, katero protestuje proti postopanju radikalnega dela učiteljstva. V tej izjavi, v kateri se proslavlja dr. Ebenhoch kot velik prijatelj učiteljev, se učitelji obračajo do dr. Ebenhocha, naj se deluje na to, da se jirn zboljšajo plače, ne da bi se povišala deželna bremena! Vse to ima namen, zasejati razpor mej gorenjeavstrijske učitelje. Klerikalci delujejo na to, da se osnuje na Gorenjem Avstrijskem tudi posebno katoliško učiteljsko društvo. Dosti učiteljev gotovo ne vjemo, a nekateri neznačajneži pa le utegnejo zatajiti svoje tovariše. Vidi se pa, da je klerikalcem jako neprijetno, da so učitelji začeli se upirati njih težnjarn. Z lepa se učitelji ne bodo več dali upreči v igo, ki se imenuje ^verska šola." Pred državnozborskimi volitvami smo. Ugled šole ia učiteljstva se bo od nasprotnikov sedanje šole izpodkopaval, kolikor se bo le dalo. Naša dolžnost bodi, da odbijamo vse te napade. Vsakdo stori svojo dolžnost — v korist novi šoli in našemu stanu. Glavno vodilo in načelo vsacega zavednega in naprednega učitelja pa mora biti: podpirati le svobodnomiselne kandidate in svobodnomiselne in napredne stranke! Na volilnih sbodih tirjajmo od kandidatov, kakošno stališče zavzemajo glede nove šole. Kdor ne stoji na stalu sedanjega državnega šolskega zakona, tega ne moremo in ne smeino podpirati. Nikogar naj ne manjka na volišču! »Knjižnica za mladino". — Izšel je 24. snopič, ki prinaša zbirko povestic in poučnih spisov pod naslovom ^Savinjski glasi", katere je uredilo učit. društvo za celjski okraj. — S tem. snopičem se pretrga izdajanje te knjižnice na nedoločen čas, ker je doslej deficita okoli 1400 gld., a do 14.000 snopičev v zalogi. Ko se proda nekoliko teh knjig, da se deficit zmanjša, se bo nadaljevalo; najraje bi izdalo založništvo od rneseca mal. srpana do konca leta 6 dvojnatih snopičev, da bi bila s tem popravljena tudi zamuda. Popotnikor koledar za slov. učitelje je izšel in stane: v platno vezan gld. 140, z zlato obrezo gld. 1*50; v usnje vezan gld. 1-70, z zlato obrezo gld. 180. — Gospod založnik piše: Doslej jih nismo prodali niti 400 iztisov; ako jih ne prodamo še vsaj 300, bo izguba gotova. Prosimo toiej vse svoje prijatelje med slov. učiteljstvom, naj bi nam pomagali vsaj tu iz deficita s tem, da odkupijo še teh 300 iztisov, oziroma da pridobe toliko odjemnikov. Knjig-e nMatice Slorenske" za 1. 1896. se ravnokar razpošiljajo. Več prihodnjič. Učinek šolske teloradbe. Pred kratkem je g. dr. Eulenburg priobčil v »Chronik der Zeif članek o šolski nervoziteti in preobložbi učenja, v katerem pojasnjuje učinek telovadbe pri dušnern napenjanji in prereka, da ima telovadba dobrovoljno delovanje pri učencih. Določba, da se mora telovaditi zaradi tega, da si napeti, utrujeni možgani odpočijejo, je popolnoma napačna in pogubna, kakor je dokazal iineniten fisiolog Maffo v Turinu. Telovadba ne služi niti v pripravo na duševevno delovanje, niti v krepilo po dušnern delovanji. Telovaditi se tedaj ne sme pred učnimi urami, ne po teh. Tudi med prenehljajem se ne sme telovaditi ker pri skakanji, plezanji itd. se še kite nategnejo in utrudijo poleg živcev. Jedini odpočitek napenjajočega dušnega delovanja je mirovanje trupla in jed. Glavna zahteva šolske hygiene je: Dajte mladini dosti hrane in počitka. Le tako se trajno ohrani mladini delavna moč in zdravje. Jos. Korošec. Ljudsko šolstvo na Nižje-Avstrijskem: Posl. Vergani s tovariši je stavil glede premembe obstoječega Jjudsko-šolskega zakona v dež. zboru dne 25. I. te-le predloge: Prisilni šolski obisk naj traja sarno do dovršenega 13. leta. V zadnjem šolskem letu bodi pouk v zirnskih mesecih obvezen in imej nalogo naobraženja v poljedelski oziroma obrtni stroki. V ljudskih šolah na deželi, v katere so všolani najmanj pol ure oddaljeni kraji, je uvesti poldnevni pouk s pomnoženim številom učnih ur. Pospešuje naj se versko-nravna vzgoja mladine. Omisliti je stroga disciplinarna sredstva v svrho vzdržavanja reda v šoli. Največjo pozornost je obračati na jezikovni in računski pouk. Omeji naj se učna tvarina v meščanskih šolah in uvedo za vse šole jednake knjige. — Najstrožje je ločiti učence po veroizpovedanju in spolu. Krščanske učence naj uče krščanski, židovske pa židovski učitelji. Konečno naj se uvede na vseh šolah nedeljski popoludanski pouk v poljedelskih in obrtnih strokah, katerega se raora udeleževati vsak do dovršenega 15. leta. — Dunajski učitelji so se tem predlogom kar najodločneje uprli. Kako je z izvrševanjera naše rolilne pravice, nam kaže ta-le dogodek: Učiteljvoditelj bi se bil pri zadnjih deželnozborskih volitvah rad udeležil volitve volilnih mož. Ker je bil ta dan šolski dan, je v smislu § 31. šolskega in učnega reda poročal sl. c. kr. okr. šol. svetu v . . . tako-le: ,,Vdano podpisano šolsko vodstvo uljudno naznanja, da 12. t. m. ne bo šolskega pouka, ker se misli tukajšnji šolski vodja udeležiti volitve vo- lilnih m&ž v . . ." Šolsko vodstvo v ... 8. XI. 1895. Takoj drugi dan dobi šolski vodja na hrbtu svoje uloge od g. okrajnega glavarja ta-le lastnoročno pisani odlok: _Wird der Schulleitung in . . . mit detn Bemerken zuriickgestellt, dass es dem Schulleiter nicht gestattet ist, ohne gesetzlichen Urlaub den Dienstort zu verlassen, bezvveise ohne triftige Griinde und die Bevvilligung der vorgesetzten Behorde den Schulunt-_rricht zu sistiren. K. k. Bezirksschulratb . . . am 9. Noveinber 1895. — (Podpis glavarjev.) Dan pozneje pošlje g. okrajni glavar zopet to-le okrožnico: Krajnim šolskim svetorn: C. kr. okr. šol. svšt se je uveril, da se določba § 31. •šol. in učn. reda z dne 20. avgusta 1870 glede podelitve dopusta učiteljem ne izvršuje vselej tako, kakor bi to moralo biti. Mnogokrat daje se učitelju dopust brez pravega vzroka; pouk je vstavljen in to je gotovo kvar šoli. Vsled tega gospoda predsednika opozarjam. da je naprošeni dopust učitelju dovoliti le iz prav teh tehtnih uzrokov, ako je dopust neizogibno potreben, o čemur pa je vselej pravočasno poročati c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. G. kr. okrajni šolski svet v ... 10. XI. 1895. (Podpis glavarjev.) Kdor ve še za kak slučaj, prosimo, naj nam ga č i rn p r e j e naznani. GUasbena Matica je izdala za 1. 1896. te-le krasne muzikalije: Anton Forster: Pet samospevov s spremljevanjem klavirja. Cena 1 gld. — Fran Gerbič: Trije dvospevi s spremljevanjem klavirja. Cena 1 gld. — Stanko Pirnat: Vspomladna pesem. Mešan zbor. Cena partituri s šestimi glasovi a 1 gld.; posamezni glesovi a 10 kr. Več o teh lepih skladbah bomo izpregovorili v jedni prihodnjih številk.