íJ. stev. Novo mesto, 10. fobniarjii 1911. XXVll. letnik. p DOLENJSKE NOYIC Izhajajo 10. in 25. vaacega mescca. Cena jim je s poštnino vred za ceio leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasJ. v Novem mestu. Gospodarstvo. Shod živinorejske zadruge za novomeško okolico dne 20. februarja t. I. Meseca svguata lanskega leta ee je ustanovila za novomeško okolico živinorejska zadruga s sedežem v Kan-diji. Vzlie pičlemu številu Članov ee je lotila zadruga takoj svojega dela. Prva skrb ji je bila preskrba potrebnih ple-meojakov, katerih v tukajšnem okolišu najbolj primanjkuje. Prosilo se je za bike v vseh občinah, kj pripadajo zadrugi, za občine Šmihel-Stopiče, za Prečno, za Št. Peter, za Mirnopeč in za Brusnice, ker se je povsod pokazalo pomanjkanje bikov. Namesto sedem bikov, za katere je prosila zadruga, dobila je pa le dva, ki sta se oddala eden v občino Šmihel-Stopiče, eden pa v Mirnopeč. G-lavni vzrok temu slabemu vspehu je bil ta, ker se je ves nakup plemene živine izvršil dosti prepozno, namesto v septembru — se le meseca novembra, ko je vsa plemena živina, ki se ima prodati, že davno prodana in ko je čas za take nakupe po planinskih deželah že zdavno potekel. — Sicer smo pa tudi več zahtevali kakor nam gre! Skoraj vsak, kdor je n. pr. iz mirnopeške občine pristopil za člana k zadrugi, je hotel ali bika ali pa eno ali dve kravi po znižani ceni ! To je malo prevelika zahteva! Po sedanjem številu članov, ki pripadajo zadrugi v posameznih občinah, niti potrebnega števila nimamo, da bi lahko zahtevali plemenjakov! Naj govore številke! Vsaka občina bi morali imeti pri nasi kravjireji saj 50 članov, da bi kot taka lahko zahtevala plemenjaka po znižani eeni za avoje Člane. Kako pa je pri nas? V občini Šmihel-Stopiče imamo 22 Članov, v Prečni 26, v Št. Petru 15, v Mirnipeči 12, v Brusnicah 2 člana in v Novemmestu nobenega! Dokler ne spravimo potrebnega števila Članov v posameznih občinah skupaj, toliko časa prav za prav ne moremo zahtevati zadružnih plemenjakov I Celo za Brusnice, ki imajo le 2 člana, smo hoteli dobiti bika! Zato bodi pa naša prva naloga, da nabiramo člane in da z zadostnim številom članov dokažemo potrebo zadruge ! Vsak kdor ima količkaj smisla in zanimanja za napredek naše Živinoreje, mora pristopiti k zadrugi in postati njen Član. Zadruga priredi v pondeljek 20. februarja t. 1. shod živinorejcev iz vseh občin, ki pripadajo zadrugi, da se na tem shodu pojasni pomen in potreba zadruge. Na tem shodu se imajo pa obravnavati tudi sledeča važna vprašanja in sicer: liceneiranje bikov, nakup bikov v deželi in premovanje bikov. Nase živinorejce pa vabimo, da se shoda mnogoštevilno udeleže. Pokazati treba, da se zanimamo za nadaljni razvoj nase živinoreje in da se zavedamo svojih dolžnosti, ki jih imamo napram tej važni kmetijski panogi. Shod se vrši v Kandiji v prostorih župana g. Zurea in se prične ob 10. dopoludne. — r- Umetna gnojila v vinogradu. Da je treba naše vinograde gnojiti, ve danes vsak vinogradnik. Samo da so nekateri vinogradniki v zmoti, ter mislijo, da je še o pravem času gnojeno takrat, ko kaže trta s slabšim razvojem, da ji hrane v zemlji primanjkuje. Takim vinogradnikom bodi povedano, da se trta, ki je enkrat pričela pešati, nikdar veČ ne opomore do prvotne moči in redovitosti. Prerado se pa pripeti, da zmanjka vinogradniku gnoja. Res je sicer, da ga ni gnojila, ki bi tako vsestransko dobro učinkovalo kot hlevski gnoj. Vendar pa imamo v umetnih gnojilih pripomoček, da dodamo zemlji potrebne redilne snovi, ali drugače rečeno, glavni namen gnojenja se da doseči tudi z umetnimi gnojili. Treba pa je umetna gnojila pravilno uporabiti, ker drugače izostane uspeh in je denar, ki smo ga izdali za gnoj vsaj deloma zavržen. Snovij, katerih rabi rastlina, da se razvija, je več. Vse te snovi morajo biti v zemlji v zadostni meri. Ce primanjkuje teh snovij le ena, je razvoj in rodovitost trte nepovoljna. Hlevski gnoj vsebuje vse te potrebne redilne snovi, zaradi tega se pa razvija trta tudi po gnojenju izvrstno. Umetna gnojila pa, katera rabimo pri nas, vsebujejo le po eno redilno snov. Ako tedaj le z enim umetnim gnojilom pognojimo, se nismo nikakor zadostili potrebi trte. Redilne snovi, katerih zmanjka najprej v zemlji, so: Dušik, fosforjeva kislina in kalij. Gnoj, kateri naj vinogradu koristi, mora vse tri omenjene snovi imeti. Treba je tedaj več takih umetnih gnojil pomešati. Dušik vsebuje čilski solitér in ž vepl eno ki s li amonijak. Ta gnojila vplivata na bujni razvoj mladja. Letos, ko je pričakovati vsled poškodb po toči in peronospori, da nam trte slabo odženejo, bi bilo prav priporočljivo, da potrosijo vinogradniki nekoliko čilskega solitra po vinogradu takrat, ko se prikaže prvi zarod. Potrosi se naj na vsakih 100 trt 1^2 2 kg čilskega solitra. To gnojilo ima to lastnost, da učinkuje takoj, med tem ko žveplenokisli amonjak bolj počasi, zato pa tudi bolj vstrajno deluje. Vzame se tega gnojila toliko, kakor čilskega solitra. Priporoča se bolj pri jesenskem gnojenju. Fosforjevo kislino vsebujeta superfosfat in To-masova žlindra. UpHv superfosfata je hitrejši in obilnejši, kot Tomasove Žlindre. Je radi tega tudi dražji. Pri pomladnem gnojenju se odloČimo navadno za superfosfat in sicer za 2Y2 do 3 kg na 100 trt. Tomasova žlindra bolj počasi, pa vstrajnejše upliva. Potrosi se je 3 do 4 kg na 100 trt. Fosiorjeva kislina upliva pred vsem na razvoj zaroda in grozdja. Kalij vsebujeta kaj nit ia kalijeva Bol. Naâi gospodarji kupujejo kajait rajse kot kalijevo sol. ker je zadnja navidezno dražja. Ne pomislijo pa, da ima kalijeva sol več kot trikrat toliko rediloe (gnojilne) vrednosti kot kajait. Ena vreča kalijeve soli je toraj več vredna, kakor tri vreče kajnîta. Kalij upliva na dobroto grozdja, pred vsem pa povzroči krepko in močno mladje. 100 trt pognojimo z 1Y2 do 2 kg kalijeve soli aH 5 do 6'/2kg^kajnita. Ce gnojimo s Tomášovo žlindro, ne smemo ž njo pomešati ne žveplenokialega amunjaka in ne superfosfata, ker bi to tem gnojilom škodovalo. Druga gnojila pa latiko pomešamo, predno jih raztrosimo ; ni pa dobro, če dalj časa pomešana stojé. Navedene množine umetnih gnojil veljajo pa le, če se vinograd v najkrajšem času s hlevskim gnojem pognoji, drugače bi bilo treba vzeti večje množine gnojil, ali pa vsako leto gnojiti. Kakor že enkrat omenjeno, se čilski flolitar potrosi takrat, ko že odganja trta; druga gnojila pa potrosimo v jeseni, ali pa spomladi pred kopjo po celem vinogradu. Posamezne trte gnojiti nima smisla, ker nima trta svoje korenine pri kolu, temveč so po celem vinogradu razprežene. Poživljamo naše vinogradnike, da se poslužujejo posebno letos umetnih gnojil v vinogradu, ker so lanske nezgode trto močno oslabele. Tudi primanjkuje marsikje gnoja, vsled pomanjkanja živine in nastilja. NaroČavanje umetnih gnojil preskrbuje kmetijska podružnica v Novem mestu, in naj se vsak, kdor rabi taka gnojila, obrne na ta naslov. R. Z dol še k. Politični pregled. Držami zbor je od 18. do 26. januvarija obravnaval prvo braire proračuna. Govorniki so izražali stališče svojih strank napram vladi, kateri rožice ne cveto. Ta zahteva velikanske izdatke za vojaštvo in mornarico, ne pove pa, kako bi se to pokrilo — brez novih dolgov. Z davčno reformo vlafJa tudi Se ni prišla na dan. Celo „Po^dki klub" ae je izjavil za politiko proste roke. — Bosaaaki odsek ao jo pod predaeditvom dr. Šu-steršiča posvetoval; čegava je Bosna? Mažari si z vso zvijačo prizadevajo spraviti jo pod svojo oblast, i^ato je treba zakonski načrt o suvereniteti glede anektiranih dežel popraviti v zmislu prag-matične sankcije, katera Ogrom nikakor no daje posebnih pravic do Bosne. — VseučiiUki klub Ju^foslovanov je po svojih poslancih PovSetu, dr. DulibiČu in dr. Ploju naznanil naučnému ministru Sturjikhu, da vscraja pri svojih proisiyih zahtevah. Minister bi rad italijansko Cakultoto hitro rešil v proračunskem odseku. Viadni prodlog^i za JuifosJovane niso vspre-jemtjivi, da torej nameravajo nada^ecati obdtrukcijo v proračunskom odseku in da upajo dobiti zase v odseku celo večino. — Taktika pa se prepušča obema jugoslovanskima kluboma. Dr. Ploj itak njce jednotno postopati — radi klečeplazoc^a pred vlado; ryegov klub ne bo rešitvi laSkega vseučiliškeiia vprašanja delal nobt^Dih težav. Tako se na liberalce v najvažniših jugoslovanskih zahtevah ni nič zanesti. Zbornica jo scje^odložila do 7. februvarija, ker med tem zborujejo delegacije. — Železniška zveza Krargske z Dalmacijo. V seji železniškejfa odseka 7. februarja je inter-peliral državni poslanec Jarc železniškega ministra, more li pojasniti, v kakšnem stadiju je sedaj vprašarije železniške zveze Kra[Qske z Dalmacijo. Minister je odgovoril, da je železniško ministerstvo, kar se tiče avstrijskih pro^i Novo mesto-deželna meja in Pribudič Knin izvršilo vse potrebno, tako da ni nobene ovire, da se začne z zs^radbo, bržko bo končan politični obhod. Glede hrvaških prog ee je odločila ogrska vlada za progo skozi Liko. Minister je že urgiral izvršitev teh projj in se tndi osebao zavzel, da se xveza čim prej izvr.4. Obljubil je, da bo tudi v bodoče zasledoval to vprašanje z vso odločnostjo. „Slovenski klub*' je v prorač. odseku 7. febr. predlagal nastopni resoluciji: 1. C. kr. vlada se poživlja, da prizna popolno veljavnost za vso Avstrija naukom na zagrebškem vseučilišču, ondi pridobljenim izpričevalom in diplomam ter državnim izpitom pred izpraševalno komisijo v Zagrebu. 2. C. kr. vlada se poživlja, da brez odloga prične potrebne priprave za ustanovitev posebne univerze za jugoslov. prebivalstvo v Avstriji. — Dr. Korošec pozivna odsek, da sprejme obe resoluciji in s tem ublaži napetost situacije ter vsaj za korak pospesi i)omirjenje, — Ta izjava je napravila mogočen vtis, pod katerim je baron Ohiari zaključil sejo. Za zdaj ne bo obstrukcije. DelegiLcijam se je predložil proračun za leto 1911, Proračun zahteva 448,389.803 K potreb.ščin, je torej za 25,130.203 K večji kakor proračun za leto 1910. Carinski prebitki za 1911 so nasproti lanskemu letu za 10,778.800 K višje preliminiruni, vsicd tega znaša potrebščina, ki so ima s kvotama pokriti za 191J 14,351.403 K več kakor leta 1910, tako da znaša kvotni prispevek Avstrije za 1911 za 9,127.492, Ogrsko pa za 5,223.910 več kakor lani. Proračun za poveljstvu in naprave za čete v Bosni in Hercegovini izkazuje 4,340.250 K več potrebščine kakor lani, vrhtega zahteva vojno ministerstvo s posebnimi predlogami dovoljenje izrednega kredita za izpopoltyenje armade 20,000,000 K. Mornarica zahteva za smotrene na več let razdeljene nabave za svojo izpopolnitev 312,400,000 K in sicer znaša prvi obrok za leto 1911 55,000,000 K, Za nadaljevanje nabavljanja kanonov in drugega materiala so zahteva enkrat za vselej izredni kredit okoli 4,000,000 K, Mornariški ladjini program zahteva zgradbo 4 d read nou gh to v, vsak po 20.000 ton, 3 križark, vsaka po 3500 ton, 6 torpednih ladij, 12 visokomorskih torpedov, 6 podmorskih čolnov, v skupnem znesku 312,400.000 K, ki se razdele na šest let, — Skupno se zahteva letos za armado 22 9 milijonov K, za mornarico pa 24"4 milijonov K več kot lani. V delegacijskih odsekih mej tem prercšetavajo skupni proračun, Zunanji minister Aebrenthal je pojaenoval svojo zunaqjo politiko, katero je opisal v dokaj rožnatih barvah, kako da Avsro-Ogrska živi z vsemi državami v prijateljskih razmerah. Opravičen dvom jo nad tem izrazil delegat dr, Susteršič kažoč na Lahe, ki vkljub trozvezi prežé na naše pokrajino ob Adriji, — Socijalni demokrat Soukup jo predlagal resolucijo, naj se opusti poslaništvo pri Vatikanu, katero so odklonili. Pri tej priliki jo grof Aebrenthal izjavil, da je ta resolucija nesprejemljiva, ker hoče Nj, Veličanstvo cesar kot zvesti sin Cerkve biti zastopan pri Svetom Očetu, sprejetje tako resolucije bi pomenjalo razžaljei\je čustev veliko večine avstrijskega prebivalstva, — V delcgacijski seji dne 1. febr, je bil mesto ministra Glabinskega podpredsednikom izvoljen vitez Kozlovski. — V vojnem odseku je 4, febr. govoril dr, Óusteršič ter povdarjal staliáče Jugoslovanov glede povečanja mornarice. Sibal je vladne stranke, ker še zdaj niso izvedle davčne preosnove, da bi so odpomagalo ljudskim potrebam, in da bi se pokrile potrebe za obrambo državnih mej. Omenjal jo, da vladne stranke le na videz govorijo proti zahtevam mornarice. On pa, da-si ne pripada vladnim strankam, bo glasoval za vojno brodovje, ker je neobhodno potrebno za obrambo naše slovensko in hrvatske zemlje ob jadranski obali, odnosno tudi za ohranitev miru . . . Avstro ogrska mornarica mora biti projiorcionirana italijanski . . . Ker je to vprašarge odločilnega pomena za bodočnost Hrvatov ia Slovencev, so njihovi delegatje vselej glasovali za potrebe mornarice. Kar je življenskega pomena za celo državo in v tera slučaju ob enem za Jugoslovane, to ti .slednji dovolijo brez ozira na vlado, katera sicer ni prijazna njihovim težrgam. Kakor je načelnik „Slovenskega kluba" v delegaciji obudil pozornost vse javnosti, tako se je zgodilo zopet 7. februarja v drž. zboru, ko se je začela v proračunskem odseku obravnava o laški fakulteti. Taktika „Slov. kluba" je zelo previdna. Cesar je 8, febr. Sol v Budimpešto. Na Kranjskem je razpisana dopolnilna deželnozborska volitev iz razreda kmečkih občin v volivnem okraju: Trebr^e. Višnja Gora, Žužemberk, Mokronog, Litija, Radeče na dan 21. marca t. 1. Ker je poslanec I. Mdndetj_ odložil svoj mandat, kandidira S. L. S. g. Vehovca, župana v Žužemberku. Volivno gibalne se je v tem okraju že pričelo. Dne 2. iebr. je bil sijajen shod t Smatnem pri Litiji, ki je odobril soirlasno to kandidaturo, ko so volivci slišali izboren govor župana Vehovca. — Tam jc isti dau tudi poročal načelnik S. L, S. dr. Šusteršič o političnem položaju ; njegova izvajanja so poslušalci burno odobravali ter izrekli zaupnico poslancem Slovenskega kluba. Kranjski deželni zbor je sklican na 18. februvarij, da reši melloračni zakon. V Krakom je na poljskem vseučilišču prišlo do rabuk iu štrajka. Profesor dr. Cimerman predava tudi o krščanski sociologiji, pristop dovoljen vsem dijakom, A židovskim svobodomiselcem ni bilo po godu. dft poučuje tudi krSČanskomisIcč profesor. Zato so hoteli preprečiti njegova i)redavanja. A krsčanski dijaki si tega niso pustili vzeti. Libcralci so rabili silo, zasedli univerzo, branili katoJiskim dijakom ustop, zabarikadirali učne dvorane, jiriálo do pretepa, Slednjič je vojaštvo naredilo mir in red. Svobodomiaelci 80 hujskali tudi dijake po drugih visokih Šolah, a so dosegli le majhen nspeh. Vlada bo menda zdaj bolj pozorna ter varovala — svobodo znanosti tudi za katoličane. ITrratskii delegacija, izvožena 24. januvarija v hrv. saboru, je 4. febr. prvič nast0]»ila v skujmem Ogrsko-hrvatskem državnem zboru v Budimpe.iti. Njen načelnik grof Pejačevič jo podal izjavo, slićno oni prejšrge koalicijsko delegacije, da so ne sme Hrvatom krSiti pravica govoriti hrvatsko na skupnem zboru in da delegacija no bo v nobenem oziru trpela, da bi se kršila postava. Sedanja delegacija stoji glede železniško pragmatike na istem stališču, kakor prejšnja. Na Hrvatskem jo vse, kar jih je v opoziciji, ali pa na strani sedanje vlade, prepričano, da je dobro razmwje z Ogrsko izključeno, ako se pragmatika ne reši pravično. — Ce se bo delegacija držala svoje izjave, mora tudi izbojevati pravico Hrvatom. Kmalo so bo pokazalo, kako jo bodo Madjari zvili. V lliosetitski xatior so Zidje izvolili dr. Alkalaya proti posestniku Avramu Salomu. Srbski kralj odpotuje 14. februvarija čez Ljubljano v Italijo na obisk kraljevega dvora. Črna (îora namerava anektirati tisti del Stare Srbije, ki loči kakor zagozda črnogorsko mejo od Albanije. Baje so llusija, [talija in Avstrija odobrile aneksijo. [z Itusije se zopet poroča, da so v Vladivostokii zaprli larljinega kapitana, ki je poneveril 100.000 rubljev. Angleški kraij je 6. febr. otvoril s prestolnini govorom parlauient ter jiovdarjal, da se morajo razmero obeh zbornic urediti. V Berlinu je umrl socijaldomokratični voditelj državni poslanec Singer. Bil je zelo bogat. Turčiji žuga ustaja na več krajih. Nemiri so v Albaniji, Macedoniji, ob bolgarski meji. A najnevarnejša zanjo je ustaja v Arabiji. V jwkrajini Jemen se hočejo arabski rodovi osvoboditi, imajo nad 100.000 oboroženih ustašev, kateri si kanijo osvojiti Moko, središče mohamedanske vero. Arabci sploh Turkov ne marajo. Na perzijskega finančnega miiiiřiini sta 4. febr. dva napadalca streljala ter ga nevarno ranila, vslod česar je umrl. v Meliiki .še traja revolucija. Ustaši so napadli mesto Juarez ter dne il. feb. zagrozili z bombardiranjem. Kongres Zedinjenili držav je dovolil za armado 93 mil. dolarjev — torej posnemajo evropske države. Kitajskega cesarja jo baje evnuh umoril. ■»■ 'H * Dopisi. IHetlikn. — „Kmečka zveza za Belo Krajino" je priredila tu dne 22. januvarija shod, ki je bil sijajno obiskan no samo iz našo okolice, ncgo celo iz črnomaljske. Počastil jo shod tudi g. okr. glavar Domicejj. Dvorana kmetijskega društva jo bila prenapolnjena, mnogi so stali kar po stopnjicah. Načelnik kmečke zveze žiipan Mibelčič otvon zborovaiqe ter da besedo g. deželnemu glavarju'Franu pl. Šukljctu, katerega volivci živahno pozdravijo. Deželni glavar je govoril poldrugo uro tako prepričevalno, da mu je občinstvo burno pritrjevalo. Njegovi volivci so bili veseli, da so si izbrali tacega zastopnika, in da so porazili ono zahrbtno go^jo, ki so jo ob zadirji deželnozborski volitvi uprizorili zoper njega no pristni Belokranjci nego podkupljenci liberalne garde. Škoda, da se celoten govor ni stenografiral, vreden ))i bil, da so razširi ))0 vseh belokranjskih hišah. Vemo, da imajo Dol. Novico le propričlo prostora, vendar jih prosimo, naj objavijo vsaj glavne misli tega govora. Vvodoma omenja g. poslanec lepoto belokranjskega ozemlja in njegovo rodovitnosti — a odkod vender zaostalost? To provzroča že lega. Gorjanci jo delé od druge Kranjske, ovirajo promet . . . Državna uprava v prejšnjih desetletjih ni spolnovala svoje dolžnosti, vsak uradnik se jo bal priti doli in gledal, kako bi prod odi.šel drugam, za ljudstvo 80 ni storilo skoro nič . . , To so je vslod slabih letin in drugih vzrokov selilo v Ameriko, najbo^še delavno moci so zapuščale domove, ki so hirali... Kako pomagati? Dati je Belo-kranjcem doma dela in jela. Vstvariti predpogoje za boljše gospodarstvo ... In tega načrta so je lotila S. D, S. Česa je treba BelokrajiniV Cest, vodovodov in železnice. — O cestah govornik tem lažje pove svojo mnenje, ker je bil prvi med politiki na Kraiijskem, ki so v parlamentarnih korporacijfth dvignili svoj glas za absolutno potrebo zbolj.šati cestno omrežje. Že leta 1883. je stavil predlog, s katerim se je vlada pozvala, preložiti strmo cesto med Novim Mestom in Metliko. In v istini je bil že leta 1886. preložen najhujši oddelek te ceste; ali vlada je pri tem slabo postopala; namesto, da bi z enim mahom izvršila celo ce.stno popravo, dela že 25 let na tej cesti in še danes ni še vsa izpeljana do Metlike. Tako se vsled nespametnega ravnanja ni dosegel oni gospodarski uspeh te cestne zgradbo, kakor bi se lahko, ako bi vlada svojo dolžnost storila,— Sedanji deželni odbor je pa v minulem letu vzel v delo okrajne ceste okoli Metlike in pa one cestne zveze, ki so potrebne za od drugega sveta popolnoma ločeno poljansko dolino v črnomalj* skem okraju in te zgradbe bodo v kratkih mesecih dovršene. Še več, deželni odbor z uspehom dela na to, da bo tudi državna uprava iz državnih sredstev prispevala k stroškom neeraričnih cestnih zgradb in preložitev. Le tako bo mogoče preložiti o. pr. tisto nionstrozno občinsko cesto, ki drži iz Vinice preko Preloke na AdJešiče in je tako strma, da onemogoči sedaj vsak živahen promet. — Vodovodi! Velikokrat, pravi govornik, sem prehodil belokranjsko ravan v vročem poletju in kolikorkrat sem žejen prosil vodo, tolikrát so mi odgovorili: vina kolikor hočete ali vode nič! Kaka muka, kaka gospodarska .Škoda je, da trpi Belokrajiiia na pomanjkanju vodo. Belokrajina bi imela lahko jako razvito živinorejo in bi še enkrat toliko ljudstva redila, ako bi ne bilo toliko neobdelanega sveta. Deželni odbor tudi v tem pogledu ne drži rok križem; danes vani javljam veselo vest, da je zagotov^en vodovod za poljansko dolino. Te dni je prejel deželni odbor dopis od poljedelskega ministrstva, s katerim se vlada zaveže, prispevati za ta vodovod 107.000 kron. Nekoliko trda bo šla jiri oskrbi metliškega okraja s pitno vodo. Nemogoče je namreč, da bi se oni vrelci iz Blatnika, s katerimi se sedaj zalaga Črnomelj in Semič z vodo, uporabili tndi za druge kraje. Preostajajo nam samo vrelci zgoraj v Žumberku, stoječi pod hrvaško ujiravo. -Hrvaška vlada nam je te vrelce v porabo prepustila, ali predno se lotimo takega vodovoda, moramo natančno vedeti, ali zadostuje količina vode. Ako bo pa merjenje teh studencev pokazalo, da li studenci ne zadoščajo, nam ne bo drugega preostalo, nego z ogromnimi stroški zajeti izvir krujiskega potoka, dvigniti ga za par 100 metrov visoko nad Semič in ga odtod pustiti padati na izsušeno Belokrajino. — Železnica! Kako so vas hujskali in begali, ko so v liberalnih listih dan na dan trobili, da so poslanci Slovenske Ljudske Stranke z železnico zavozili. Le par mesecov jo tega, odkar je „Slovenski Narod" farbal svoje čitatelje, da sem jaz belokranjsko železnico zapravil. No, na take laži sem vajen pri tej gosi»odi. Ta sorta ljudi stoji prenizko zame, da bi reagiral na njih izmišljotine. Saj so tudi v volivrem boju med menoj in Mazzelletom pisarili v tistem svojem ^Belokranjcu" o meni: nikar ne volite tega polomljenega starčka. In vendar, če bi danes vzel katerega tistih študentov, ki so list urejevali, v svojo roke, ne vem, če bi se mti dobro godilo pri tem polomljenem starčku. Lagali so Vam, da je po vodi splavala belokranjska železnica. Sedaj so pa podrobni načrti na vpogled pri vseh dotičnih občinah in zasigurano je, da se bode še v tem poletju zasadila prva lopata in se bode tako dolgoletno hrepenenje Belo-kranjcev po železnični zvezi slednjič uresničilo. Tudi v tem pogledu je storila Slovenska Ljudska Stranka svojo dolžnoBt in jaz kot njen zastopnik v polni meri, (lies je! Dobro, dobrol) Toda, nadaljuje govornik, deželna uprava vam more ustvariti le pogoje za bopi obstanek; nekaj drugega pa, kar je absolutno potrebno, vam pa ne more dati ne država, ne dežela, in to je energija, lastno sodelovanje, uporaba lastne moči. Govornik to na drobno izpeljuje govoreč o potrebi zboljšati vinarstvo, dvigniti sadjerejo in živinorejo. Treba bo tudi na to misliti, da se napravijo tovarniška jiodjetja; zlasti prostor med Metliko in Črnomljem bi bil zelo pripraven za sladkorno tovarno. Torej tovarne v Belokrajino; saj imamo premog in železno rudo. Potem ne bo treba več domačemu ljudstvu prodajati svojih mišic in svoje razsodnosti ameriškemu podjetniku, temveč izkoriščal jih bo na rodni zem^i. Koncem svojega govora se je bavil deželni glavar s političnimi vprašanji in izrazil svoje mnenje, da se sedanji položaj v državnem zboru ne da več vzdržati, in da bomo imeli najbrže tekom tega leta novo volitve. Za Belokrajino, pravi govornik, se ne boji. Saj mi ne boste te sramoto naredili, da bi prišel mandat, ki ste ga meni poverili, kdaj v roke kakega liberalnega norodneža. — In Se eno besedo. Vašemu poslancu očitajo tisti „re.snicoljubi'' v liberalnih glasilih, da je prodal svoje prej liberalno prepričanje ter za to iztržil vzvišeno mesto deželnega glavarja. Kaj je na tem? Res je, da sem se prišteval liberalni .stranki kot študent in morda še prva leta kot mož do 30. leta svoje starosti. Potem sem pa hodil svoja pota. katera so me čemdalje bolj oddaljevala od libe-ralBih nazorov. Izpoztiaval sem ljudi, izpoznaval sem celo plitvost in oholost liberalaih nazorov in tedaj sem leta 1900, ko je le peščica liberalnih volivcev v Novem mestu zahtevala od mene, naj podpišem liberalni program ter tako omogočim svojo soglasno izvolitev, takoj brzojavno odgovoril, da ne sprejmem ne mandata, ne kandidature. Kajti po mojem prepričatqu vodijo načrti liberalne politike slovenski narod v poj^in' in v pogul)o, (Res jel Izborno!) — Pristaš sem Slovenske Ljudske Stranke s polnim prepričanjem, da je njena pot prava; kot pristaš te stranke vas prosim, ohranite mi svoje zaupanje in ohranite zvestobo načelom Slovenske Ljudske Stranke! (Burno odobravatije.) — Po govoru deželnega glavarja je govoril deželni poslanec Matjašič o novem občinskem volivnem redu, nakar je predsednik shod zakjjučil, — Naša žctja je, da gg. poslanci večkrat pridejo med nas. Naši nkaželini ljudje so jih bodo tem bolj oklenili. ÎZ Dobrniča. Teiko smo pričakovali nedelje dtie 1.5. jan. Govorilo se je, da namerava cuk. Izobraž, drnštvo nas razveseliti z izredno prireditvijo. Pa nad vse pričakovanje nas je presenetil ta dan. Pevske točke, težko so bile, a vcadar dobro izvedene; fantje le pogum, le oprimite se z vnemo petja! Deklamacija „Ra-bel).sko jezero" je nas kar pretresla, da morejo biti ljudje tako brezGntni. Pa igra „Vaški skopuh", kako smo se čudili! Kako priprosto in neustrašeno obnašanje vseh igralcev! Vse vloge so bile v dobrih rokah. To je bilo po igri govorjenja; ta je govoril o skopuhu, oni o kmerih — vsem pa se je najbo^ dopadel „ta črni" in njegovi pomočniki; tak je bil, kakor bi se bil odtrgal naravnost iz pekla. — Druga igra „Prepir^iva soseda" pa je bila kaj podučna; so jo pa vsi igralci izvrstno pogodili. Naj bi tj udje pač pustili prazne tožbe, ki pnua-šajo zaslužek vsem drugim nego kmetu! Fantje le pogum, le oklenite se društva z vso vnemo! V Št. Jerneji! je bilo preteklo leto rojenih 216, umrlo le 91. Smo torej za 125 duš na dobičku. Poročenih je bilo samo 37 parov, a sedaj je že 26 parov na oklicih. Da bi bili pač vsi srečni in oblagodarjeai! — Posojilnica je imela 806 613 31 K prometa, ima že 39.000 K reserve in nad 100,000 K naložene gotovine pri centrali, kar je vsekako dobro znamerije za lepo napredujočo zadrugo. Januarija tek. leta smo imeli 87,000 K prometa. Na Mirili je umrl 6. t. m. g. Ivan Avsenik, c. kr. poštni kontrolor v pokoju. Pokojni je bival nekaj časa kot bolnik v Kandiji pri Novem mestu, kjer je imel tudi lastno hišico. Bil je star 65 let in še samec. Blag mu spomin! — Kmalti bo minulo eno leto, odkar se koplje premog v Goreiqîki gori pri Mirni. Kuharice ga botj hvalijo kot Št-Janskega ali kočevskega. Sicer pa vsak lahko sam poskusi ter si sodbo naredi. IJubijana. — Seja glavnega železniškega odbora, Dne 27, Jan. je bila pod predsedstvom g, deželnega glavarja Frana pl. Suktje-ta seja, katere so se udeležili gg.: železn. referent dež. odbora dr. Lampe, drž. poslanec prof. Jarc. zastopniki lokaiaih železn, odborov baron Apfaltrern, dekan Arko, dež. poslanec Bartol, Didič, dež- poslanec Prhavec, notar Rahne, dež. poslanec pl. Schoilmayer-Lichtenbcrg, župan Zure in dež, stavbeni nadsvettiik Klinar. — Nekateri zadržani poslanci so se opravičili. Dež. glavar je poročal o dosedanjih korakih v našem žolezaUkem postopanju. Gre ae pred vsem za predpriprave nasvetovaaih prog na Kra[gskem. V prvi vrsti je tu zveza Polzela s kamniško železnico in nadatjevaqjd do Sv. Lucije. Kot druga proga pride v poštev takoimeaovana trausverzalka čez Bre/.ice-Novo Mesto. Deželni odbor se je v tem zmislu obrnil na železniško ministerstvo, a 5 mesecev ni prejel odgovora. Zato se je potom c, kr. dež. vlade dne 15. dec. 1910 zopet zglasil pri ministerstvu s prošiýo, naj bi se pospešili glavni načrti imenovanih prog tem prej, ker hoče deželni odbor tudi denarno podpirati predpripravna dela, ko ima v to svrho 50.000 K na razpolago. Progo pa so ne samo za deželo, nego še bo|j za državo neizogibno potrebne in koristne. — Glavar omenja ona glavna načela, po katerih postopa dež. odbor. 2Iavedati se moramo, da nam je zahtevati le tistih prog, za katere se zavzema vojna uprava, — Drugo načelo nas vodi, da se je potegovati za glavne železnice, zato se toliko ne povdarjajo lokalne železnice, s katerimi se drugače postopa, — Tretjič se je izogibati sebičnosti, ker je ni proge, s katero bi bili Tâi prizadeti krogi in udeleženci zadovoljni. Mi moramo imeti glavne ci^je pred očmi, na glavne točke polagati važnost, o trasi sami končno odločuje strokovngak-tebnik in vojak. G. glavar je prepise onih vlog na ministerstvo poslal v informacijo rai^aim merodajnim osebam na Štajerskem in v ministerstvu. Koncem leta je bil glavar na Dunaju. V železn, mini- sterstvu se je s prizadetimi uradniki vršil razgovor o kranjskem železn. program». — Končno so gospodje prišli do zaključka, da je še tekom leta 1911 popolnoma preštudirati in v red spraviti dva projekta. Eden izmed njih je proga Polzela-Kamniška železnica. Izrečno rečem — Kamniška železnica, ker prihajata tu v po.štev dve varijanti: Motnik-Kamnik in Motnik-Domžale, Chance poslednje proge stoje bofj ugodno, kar pa končno tudi za Kamnik ne pomeiga posebne škode, kajti ko ste enkrat na Kamniški železnici, imate že železniško zvezo s Skofjo Loko itd. Seveda se bo Kamniška železnica primerno ojačila, potem pa nadaljevala čez Škofjo Loko, Ziiri, dalje potom predora na Spodrqo Idrijo in Ho-taleš do Sv. Lucije. Druga proga, ki se bo tudi že tekom 1, 1911. dognala, je proga Brezice-Novo Mesto. Kakor je aplob moje mnetge, sem tudi pri tej priliki rekel, da obstoječi generalni projekt, katerega jo izdelal prof. Schonkl v Gradcu, no odgovarja docela potrebam, zlasti ne v spodnjem delu, kjer je po mojem prepričanju treba trasirati to progo ne na Novo Mesto, temveč na Kandijo, tako, da se ostane vseskozi na desnem bregu Krke. To se priporoča radi tega, da se [irihrani most čez Krko, potem zaseka pred novomeškim kolodvorom in zlasti pa tudi zaradi tega, ker je vendar jasno, da se med hribom in Krko ležeči no-vome.ški kolodvor ne bo mogel zadostno razvijati, dočim imate v Kandiji najlepši teren za kolodvor. — Rešitvo prošenj še ni, ker se je vmes izvršila sprememba v ministerstvu, — V pogovoru z šefom generalnega štaba fcm. Conrad pl. Hotzendorf-om je dobil glavar zagotovilo, da se bo podpiral naš železn. iirogram. G. glavar je pa stopil v dotiko tudi s štajerskim deželnim glavarjem grofom Attems-om, kateri je štajerske in kraiijske zastopnike povabil na konferenco 14. jan. 1911 v Gradec. Tu so se tudi štajerski zastopniki izrekli za naš kranjski železn, program, ako se mi izrečemo za progo Hartberg-Gleisdorf, kar se je zgodilo. ker je ta črta bo|i koristna, nego ona Fehring Fiirstenfcld z ozirom na našo transverzalko. — Vse to sta kranjski in štajerski deželni odbor naznanila na ministerstvo. General pl. Hotzen-dorf je naznanil g, glavarju, da se je vojna uprava izrekla za progo Hartberg-Gleisdorf, Zdaj pride čas, da stopijo na plan lokalni železniški odbori. Predpriprave bodo stale kakega pol milijona. Zato se mora tudi prebivalstvo samo vdeležiti subskripcije za pokritje stroškov. — Odbor jo vzel poročilo g. glavarja soglasno na znanje ter nm za njegovo nenmornost izrekel presrčno zahvalo. Razni člani žele pojasnil glede drž, pris|)cvka. Dež. posl. Bartol nasvetuje, naj dež. odbor razpošlje poljuden poziv na lokalne železniške odbore, županstva, posojilnice in prebivalstvo prizadetih krajev, da podpišejo prispevke za predpriprave. Glavar opozarja na takozvano garancijo, to je, koliko posameznik blaga dobiva ali odpošilja, da lab ko zagotovi železn, upravi. Dalje na okoliščino, da posestniki pri odkupu zemljišč stavijo le pametne zahteve, če tirjajo pretirane cene, a tem le ovirajo vso zadevo. Poslanec Scbollmayer naznani, da ima ložki krajevni odbor za progo Bloška Polica-Javornik Herpe^je zagotovljenih 30.500 K, a vsou se bo kmaln zvišala na 43 000 K, Baron Apfultrern pove, da ima njegov odbor podpisanih okrog 5000 K. Predlog posl, Bartola je soglasno sprejet. Ustreglo se bo žetji, da vsak odbornik prejme sejne zapisnike. Tako je storjen zopet važen korak za uresničenje ua.^ih potrebnih železnic. Hvaležni moramo biti g. deželnemu glavarju, da zadevo vodi s tako smotreno požrtvovalnostjo. Ljubljana. — Vredno je, da i dolenjsko glasilo nekoliko poroča o oDonem zboru dne 29, jan. „Slovensko krščansko-socijalne Zveze" ; kajti iz te velike organizacije so priklila mnoga izobraževalna in gospodarska društva tudi po Dolenjskem. Zborovalo se jo v „Ljudskem Domu", ki ga je Zveza iz starega strelišča prenaredila ter uredila za ljudsko izobrazbo, Skuštya potrjuje in rodoljubi v mnogih krajih bridko občutijo, da se društveno živ-Ijetqe ne more razvijati, ako manjka lastnih prostorov. Zato so Ljudski Dorai prava zaslomba narodove organizacije. — Predsednik dr, Krek to pridobitev z veseljem povdarja ter pozove tajnika S. K. S. Z., da obvesti o njenem delovanju. Zveza ne vodi le krščansko-narod nega gibat^a v Ljubljani, nego tudi po deželi — in še več, lýen upliv sega v vso slovenske pokrajine, v katerih se nahajajo tudi slične organizacije, ki delujejo za vero in dom, S, K. S. Z, jo oskrbela razno izobraževalne tečaje, kakor za knjigovodstvo, stenografijo, francoščino, laščino, poljščino, za šivanje in likaige, pa socijalno poučni tečaj. Iz tečaja za poljščino se je razvilo „Društvo ljubiteljev poljskega naroda", — Zveza je povzročila lani sijajno proslavo sv. Cirila in Metoda, katera je rodila po vsej Sloveniji prelep sad „Slovensko Stražo", ki bo tekom onega leta štela do 200 [»odružnic in ki je v pol letu že izdala v obrambene svrbe nad 28.000 K. Za predavanja ima Straža bo- jiato zalogo skioftticoih slik, ki jih [josojujo društvom po vseb krajih. — Ljudski Oder bo v novem Domu prevzel dramatične prireditve, katere so že dozdaj in bodo priiiale, da so lepe igre prava vzgoja in zabava ukaže(jnemu ljudstvu. — Zveza je priredila 29 predavanj, 5 s skioptićnimi slikami. Tošitjala pa je tudi širom domovine govornike za iiebrojoa društva, katera so se za to zgla&ila. Z ozirom na obširno izobraževalno delo je Zvezi naklonil deželni odbi^r iOOO K podpore v pokritje velikih izdatkov. „Orlovska organizacija" ima svoj sedež v Zvezi, Lepo se je razvila, kakor razvidno iz poročila načelnika V. Jeločnika. „Orel" šteje 128 odsekov s 3691 člani, mej temi telovadcev 2526, ne-telovadcev 407, podpornikov 768. Javnih telovadeb je bilo 151, izletov 473, predavanj 661. Uniformo ima 1887 članov. Časnik „Mladost" prihaja na odseke v 1171 izvodih. — Zveza je napredovala na içlasbenem po^u, kajti njena članica „Ljubljana" je vodila glasbeno šolo z nad 60 gojenci, šolski zbor šteje okrog 260 glasov, H)C.šani zbor pa 160 udov, — Vk(jub temu se povodom „se.stanka jugoslovanskih kulturnih društev" sklicate(jom ni zdelo vredno povabiti „Ljubljano". Ker so se tako „Slovenska Matica", „Glasbena Matica" in „Zveza pevskih društev" postavile na ekskluzivno stališče, ne ostaja S. K. S. Z. druzega, nego osnovati si svojo „Zvezo pevskih zborov" ter siriti lepo slovensko pesem v vse sloje našega naroda. — Svoje organizacijo ima ženski oddelek. Tajnica Vider omenja, da šteje njih društvo 615 rednih, 10 podp. in 2 ustan, članice. V sivaigu se jo poučevalo 46 članic. Poučevalo se jo v cerkvenem in narodnem petju posebej. Priredilo se je nekaj izletov. Kadi smrti zaslužne predsednice Man-fredo ni bilo zabavnih večerov. Prej imenovani tečaji so nudili obiakovalcGm mnogo duševnega užitka. Kar katerega člana veseli, lahko obiskuje in spopolngujc svoje znanje v socijalnih stvareh, stenografiji, knjigovodstvu, raznih jezikih itd. — Slcdiijič s^ta voljena odbora — ženski pod predsedstvom gospe Katarine Cernič, možki pod načelstvom dr. Kreka. — Zborovaqje je potrdilo staro resnico, da so x združenimi močmi veliko doseže. Tu so pa zdraženi po vseh slovenskih deželah vsi sloji od najizobraženejšib do iiajpriprostejšib za resnični napredek našoga naroda. Dijaška kuhinja v Novem mestu. v prvem tečaju šol. leta 1910/11 je bilo v dijaški kuhi^i oskrbovanih 70 dijakov opoludne, 54 zvečer. Od teb jo bilo koncem tečaja odpuščenih troje radi slabega izpričevala, trije pa so ostali na poskusili do konca prvo konferenco drugega tečaja, če se morda pobopajo. Na novo je bil sprejet edon, tako da je zdaj v dijaški kuhiigi 68 učencev. Ostali so so izkazali vredne podpore. — Kakor sem podal koncem lanskega šol. leta v „Novicah" račun, tako storim tudi zdaj za cel prvi tečaj. Sledim pa stranem računske knjige. Ostanek od šol. 1. 1909/10 70 38 K Oii 1, avg. do 25, sept, prejemki 5.^4 20 K izdatki 110*24 K od 26. sept, do 29. nov. „ lHr4fi K .. 294.90 K od 29. nov, do 27. dec. „ 462'— K „ 583-49 K od 2. jan. do 11. jan, . „ 70r44 K 890-44 K od 15, jan. do 9. febr. „ 61810 K ,, 402-51 K Skupaj . 2567-58 K 2281'5tJ K Ostane torej ■ 286'— K. Med prejemki ni všteta vsota 135 K, ki jo prejme dijaška kuhitýa od podpornega društva, ker ta denar gre hiši za odplačevanje obresti od dolga. Istotako pa bi bilo odšteti od prejemkov tudi 441'86 K, ker ta denar sem moral dvigniti iz mestne hranilnice, da sem kupil za kuhlrgo tri prašiče. — V prihodnji Stev. „Novic" podam imena darovalcev z darovi in tudi v kaj so se porabili. — S struhom sem se lotil lotos dijaško kuhinje, kajti nlaba letina je pretila tudi i^ej. Živila, ki so se dobila preje v obilici zastonj, treba je letos kupovati za drag denar. Hvala pa gre dobrotnikom, ki so vpoštevajoč dragitgo, priskočili tem po-žrtvovalneje na pomoč. Nekaterih krajev slaba letina, kakor čujem, ni tako hudo obiskala. Zato pa prosim predvsem čč. gg. župnike, naj v onih župnijah nekoliko potrkajo pri žup^anih za živila (krompir, fižol itd.), ker mladina je že Sesti mesec pridno pri delu, in zaloga gre h koncu! Vzdržati pa je treba še štiri mcBoce in pol. Naj ne bo ta prošnja glas vpijočega v puščavi, saj gre tudi tu za narodno delo I Marsikaj bi pa tudi lahko dosegli gg. župani, ako bi po vzgledu žužcmbcrskega župana, g. Vehovca, poslali nabiralno polo med (judi, za kar jih prosim v imenu mladine. I>r. Ciril Ažiiian, vodja dij. kuhiiye. DomaČe in ptuje novice. OROlme vesti. Prestavljeni so čč, gg.: Viktor Kragl iz Fare kot kaplan v Sodražico, na Ig Fran Golmajer, dozdaj v začasnem pokoju. V Leskovec Ant. Kopitar iz Kočevja. Doktor bogoslovja je po«tal dobrovski kaplan J, Kotnik. Odlikuvanje, (Jesar je imenoval predsednika okrožnega sodišča v Novem Mestu dr. Jakoba Kavčiča za dvornega svetnika povodom njegove vpokojitve. Duliovsko podiiorii» društvo ima občni zbor v ]jjnbljani dne 22. febr. Zgradilo je lep hospic ob Bohinjskem jezeru. Vsled tega nasvetuje spremembo svojih pravil. Odhod. Primarij dr. Defranceschi je koncem januvarija « zapustil tukajšnje mesto in se preselil v Gorico. G. primarij ima velike zasluge za zboljšai^ic zdravstvenih razmer na Dolenjskem, osobito pa za novomeško zdravstveno okrožje, kjer je obe bolnici povzdignil na zelo častno mesto modernih sanitetnih zavodov. -Poleg primarija dr. Šlajmerja slovi na Kraigskem dr. Defrancescbi kot najspretnejši kirurg in ob enem ginekolog. Njegov odhod najbolj obžaljiijejo iqegovi bivši i>acijenti. Za belokranjsko železtiieu je za dne 7. febr. napovedani politični obhod preložen na 28. februvarja. Smrtna koKa. Dne 6. t. m. je umrl tukajšiqi hišni posestnik in sodarski mojster Ivan Puc na Bregu. 1*okojni je bil zelo vešč in iskan obrtnik. P. v m, I Prostovoljiia družba Fišcrjeve vile v Kandiji vršila ne bode v četrtek 16. febr. t. I, v notarski pisarni ob 10, uri dop. Marijiim drnžba priredi v Šmihelu pri Novem mestu dne 12. in 19. februarja v dvorani igrokaz „Marijina podoba" in šalo-igro „Loterijska sreča". Začetek ob treh popoldne. Sedeži I. vrste po 1 K, II. vrste 60 h, stojišča 30 h. Listki se dobivajo v Snii-holski prodajalni ter pred predstavo pri blagajni. Ker je igra zanimiva, vabimo obilno gledalcev. Premestitev uradnih prostorov. S 1. februarjem 1911 so se z dovotjenjem c. kr. poljedelskega ministerstva preselili uradni prostori c. kr. vinarskega nadzorstva za Kranjsko iz hiše št. 82 v Rudolfovem, v hišo št 70 (prej hiša primarija g. dr. Peter Defranceschi-ja) v Kandiji pri Kudolťovem. Ker ima predmestje Kandija svoj lasten postni urad, je treba — da se dostavljanje dopisov ne zakasni -— pridejati k naslovu pošitjatev, namenjenih za gori imenovani urad, vselej: pošta Kandija, Kranjsko. Naznanila mestnih stražnikov leta 1'JIO. Aretiranih je bilo zaradi beračenja 47 oseb, zaradi tatvine 17 oseb, zaradi razgrajanja in katjeiga nočnega miru 29 oseb, zaradi nasilstva 9 oseb. Naznanjenih za različno prestopke je bilo 251 oseb. Zgub^enih in najdenih različnih stvari je bilo 26. Automobilov je vozilo skozi mesto 64. Iz Kočevja se nam poroča, da je ondi umrla 8. febr. gospa mati profesor Watzl-na. Pogreb je danes 10. febr. Priporoča se vsem prijateljem in znancem v molitev. G, profesorju Watzlnu globoko Hožaiio! Koéevtíke surovotíti. Dne 29. jan. je slov. izobraž. društvo imelo v Dolgi vasi pri Kočevju zopet predavanje. Ko je šel Anton Levstik, posestnikov sin, od sv. maše, ga je neki Joief Krauland iz Livolda št, 3, na cesti od zadej napadel, vzel mu iz žepa pol-litersko steklenico petroleja in mu jo na glavi razbil. Vsega s krvjo in j^etrolejem oblitega fanta so pripeljali domov prestrašeniiu starišem. — Surovina gotovo ne odide zasluženi kazni. Smrtna kosa. Na Vinigorici pri Trebnjem je umrl višji poštni kontrolor Ferdo Tomažič, ki je bil splošno priljubljen. — P. v m,! Pantor Heg^eniann, znani lutroveki ia vsenemški hujskač v Ljubljani, se je moral svoji službi odpovedati, ker ga višja protcst^antska oblast na Dunaju ni mogla več rabiti. Poroka. Na svcčnico je bil v ljubljanski stolnici po kanoniku Žitniku poročen c. kr. geometer Ivan Verbič iz Novega Mesta z gdč, Pavlo Gimpelj iz Gornjih Sušic pri Toplicah. /agreb šteje 78.956 prebivalcev; z vojaki utegne imeti okrog 80.000. Nesreča. Dne 29. jan. je šel fant Franc Sesič iz Avguštin pri Kostanjevici s sodčkom na vodnjak po vodo. Ko je hotel na-polneni sodček, navezau na vrvi, jiotegniti iz vodnjaka, mu je na ledu spodletelo, zgubil je ravnotežje, se prekopicnil v vodnjak ter utonil. Peželni odbor kranjski razpisuje do 16. februarja službo okrožnega zdravnika v Žuzenjberkn, Prostovoljno gasilno društvo v Toplicah priredi v nedeljo 12. t, m. v gostilni g. M. Zupanc-a predpustno veselico. Sankanje. V nedelo popoludne je bilo jako živahno na sankalistin pod Božjim Grobom. Pri tem športu so se isti dan ponesrečili kar trije. Najhujši je ranjen dr. Skapin, odvetniški koncipijent pri dr. Slancu, kateremu se je ob telegraficncin droj^u zlomila noga nad kolenom. Prvo pomoč mu je skazal dr. Straàek, potem so ga prepeljali v kandijsko bolnico. Druga dva ata pa mat^ poškodovana. Umestno bi bilo, ko bi mogoče občina kakor v drugih večjih in manjših krajih preskrbela za drugo leto javno sankališče s primerno pristojbino. S tem bi bilo nstreženo večini prebivalcev, ki ne iščejo zabave v gostilnah in drugačnih veselicah, ampak si poiščejo pošteno zabavo v tem zdravem športu. Mladini pa naj bi se prepovedalo drsanje po mestnih ulicah. » Ceoludne ob 10. v prostorih g. župana v Kandiji. — Članom živinorejske zadruge za novomeško okolico Î Zadruga šteje sedaj 77 zadružnikov. Ker še niso vsi podpisali pristopnice, nujno poživljamo vse člane, da se udeleže shoda 20. februarja in da pri tej priliki podpišejo tudi pristopnice. Vabimo pa tudi vse druge zavedne živinorejce, da pristopijo k zadrugi, ker je le z zadostnim številom članov mogoče dosezati namen zadruge. — Načelstvo živinorejske zadruge za novomeško okolico je imelo 1. februarja sejo, pri kateri je poročal tajnik o dosedanjem delovanju in o rešitvi prošeig za naknp subvencijoniranih biltov. Deželni odbor je dal zadrugi le 2 bika, enega za mirnopeško občino in enega za občino Šmihel-Stopiče, Sklene ae zaprositi potrebne bike sedaj na spomlad, Načelstvo je odobrilo predlog tajnika, da se sprejme „Dol. Novice" za glasilo živinorejske zadruge in da se ukrenejo v tem oziru vsi potrebni koraki. Sledqič se je sklenilo prirediti dne 20. februarja shod živinorejcev, na katerem naj se razpravlja sedanji način licen ciran j a, nakup plemene živine doma v deželi in premovanja bikov. Seje so se udeležili načelnik Grašič in člani načelstva Kevc, Jančar, Kastelic, Osojnik, Rdhrnian in Ztirc. — Kletarski tečaj v Vipavi priredi kranjska kmetijska šola na Grmu dne 20. in 21. februarja tega leta. — Predavanja bodo združena s ])raktičnim razkazovai^jcm v zadružni kleti. Ker se dovoli pristop k praktičnim demonstracijam le omejenemu številu udeležencev, se je treba do 14. t. m. zglasiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu (pošta Kandija-Kranjsko). — Kpja junćkov za pleme. Pri nas je reja govejo živine silno pomanjkljiva. Junčki sc navadno režejo. Tako se zgube časih najlepše živali za pleme. Lepe junčke po dobrih in dragocenih plemenjakih, ki se vpeljujejo v deželo, ni zametavati, ampak jih je zrediti za pleme. Saj ni res, da morajo biti biki povsod le čiste krvi, da so sposobni za pleme, V mnogih krajih so tudi križanci dobri. Da se reja plemenih junčkov povzdigne, naj se lepo raščeni junčki ne režejo in ne oddajajo v mesnico. Kdor iitta lepega teleta, ki ga ne misli rediti, naj ga priglasi živinorejski zadrugi. Ravno tako naj se pa priglasijo pri zadrugi^tisti živinorejci, ki 80 pripravljeni kupiti lepa teleta za pleme. Živinorejska zadruga želi s takim posredovanjem doseči, da so lepa teleta ohranijo za rejo in da se reja plemenih junčkov i)ovzdigne. — Občni zbor kmetijske podružnice v Novenimestn bo v pondeljek 20. februarja ob 2 popoludne v društvenem prost.oru (v hiši g. Jakšeta v Novemmestu). Na dnevnem redu je med drugim volitev enega odbornika in poročilo o pomenu mlekarske zadruge za novomeško okolico. Vabimo vse p. n. člane, da sc udeleže občnega zbora, na katerem se ima tudi sklepati o delovanju podružnice v tekočem letu, — Mlekarstvo in kravja roja v prečenski občini trjiita kakor drugod zaraditega, ker ni mogoče mleka prodajati. Iz Bršljina, Cegelnico, Bučnevasi se nosi redno v mesto. Iz drugih vasi se pa no izplača delati posameznikom dolge poti v mesto, V tem pogledu bi bilo želeti, da se mleko skupno pošilja v mesto. Zadnjo nedeljo jo bil v Prečni sestanek ondotnih gospodarjev, ki so se posvetovali, kako bi se dalo mleko dostavljati v mlekarno na Grm, kar naj bi bil prvi pričetek in prvi korak za ustanovitev zadružne mlekarne. — Kmetijski tečaj v Ambrusu priredi deželni odbor mesca marca. Natančneji spored objavimo prihodnjič. — Kmetijski tečaj v Škoeijanu je bil izvanredno močno obiskan. V nedeljo 29, jan, zjutraj in popoludne je bilo po 300 udeležnikov in v pondeljek popoludne 150, To si lahko vzamejo za zgled drugi kraji. Za vsak najiredek je prva stvar zanimanje, — Nakupovanje in oddaja plemene govedi. Deželni odbor kranjski je z ozironi na kugo na gobcu in jiarkljih, ki se je pojavila v deželi, za sedaj ustavil nakupovanje idemcnskih bikov. Zopetno nakupovanje se svoj čas objavi. Deželni odbor sedaj plemenskih bikov, krav in telic sploh ne oddaja. — Živinorejski in mlekarski tečaj na <írniu se vr.si v torek in v sredo 14, in 15. t. oj. Začetek v torek popoludne ^ob 2. uri. Iz drugih krajev se je mnogo gospodarjev priglasilo. Že- limo, (Ja se ga udeleže mnogoštevilno tudi gospodarji in gospodinje iz novomoSkc okolice, — ZiiriicJi kiifre na narkljih in t gobcu je prepovedan obisk živinorejskega in mlekarskega tečaja prosilcem iz vseb tistih krajev, kjer se je ta kuga že pojavila. — Kmetijsko šolo na rirniu je nadziraval v sredo 8. t. m. I>oročevalec «ole deželni odbornik grof Barbo. Prisostvoval jc do-poludne in popohidnc pouku in ogledal razne nove na[)rave na zavodu, — Viničarski tečaj na Gnnn se prÍĚne 15. februarja, V tečaj je prosilo 23 mtadenčev iz raznib krajev nase vinorodne dežele. Sprejelo so jo 6 mladeDičev, ki bodo imeli vso potrebno oskrbo v šolski zidanici v Ocrovcih, katera se je v ta namen primerno uredila in opravila. Loterijske številke. TRST, 28, januarja 4« «4 22 GRADEC, 4, februarja 64 88 67 90 43 Dražbeni oklic. E 3[-t/lQ 28 Dne 16. februarja 1911 dopoldne ob 10. url bo iiri «podaj ozonrae-njeui Koiitiiji v hh\ St. ti xopctriíi (inúlin zcmljiàÈi» vi, âtev. Stil kat. obů. Rh-íiolfovo tliišii Ht. 117 v Novem tnestu iu vrt«!, Neprciiiiúiiini jo doloœna vradnoKt na K. Nnjinanjiti jioniidek títití K ; pod t«m ZDCskotn ho no {irodoje. Draíí^enR jiof^oje in listine, ki so liùcjo nopremiûnitie, smejo tisti, ki xtiie kupiti, pregledati pri «[ludaj ozcmmenjcni íwdniji t isbi H, 6 med opravilnimi iirnmi. O nadaljnth dogodliih dnižbencf^a postopanja »e obvestijo osebo, katere itnnjo Hodaj ua uepremiinini pravice alt bremena ali jih řadobe v teku dražbo-ne|s;a postopanja, t«daj nanio z nabitkom pri aodniji, kadar niti ne stanujejo v •okoliAii «podaj unnamcnjene Noduije niti no imennjojo tuj v sodnem kraju sta-nujoioga pooblaflrioutta za vroibe. C. kr. okrajno sodiSČe Rudolfovo, oddelek II,, dno 11. januarja 1911. 31 30 Zapeljan od liberalnih listov govoril sem neresnico o ugledni Kandijski posojilnici. Obžalujem to in preklicujem, kar sem slabega govoril, osobito ker je zavod na jako trdni podlagi in popolnoma zaupanja vreden. Zahvaljujem se tudi naćelstvu, da je opnstilo tožbo proti meni. Novoniosto, dne 1. svečana 1911, Franc Pintar, posestnik in gostilničar. Kovačijo s stanovanjem 111 in nelfaj sadnega drevja prodam. želi 80 dober kovafi, razumen v svoji stroki. Dela je veliko, ker so cele obèine brez kovača. Leži na okr, cesti blizo župne cerkve, — Več o tem pnve Mariin Pleterski, posestnik — Zdole, poštn Videni na Ntajcrnkem. 80-2-1 pm/a Vinograd v Mi gori na novo zasajen, Zraven spada zidanica in vsa priprava, — Več »e izvo pri lastniku Jožefu Osolnik — Novo mesto st, Í. v Kandiji it. 77, obstoječo s treh sob, kuhinje, kleti, drvarnice in vrta, da n I, majem v najem lastnica Ana Itrnlc, knliarica T vili Valka. ' S8-3-1 Lepa, v dva konca zidana = hiša = 95-a-i 8 kletjo in sviigakom ter lepim vrtom, na katerem se nahaja drevje in trte, je takoj iz proste roke IP^ na prodaj, Več so izve v Zalogu li. Kt. 2 pri Novem mestu. kálhreíner Kneippova sladna kava je le ena, posnem-ko¥ pa je večl Zato pozor I Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje ■■ z imenom ■■ Kathreiner štev. 125, Podpisano mostno županstvo ojiozarja vse gg, lastnike psov, da Bi nabavijo pasje znamke za 1. 1911, ki jih je dobiti pri mestni blagajni, Twaj do 28. februarja t. 1., ker bode od tega časa naprej pobral konjač vse v mestu nahajajoče se pse brez znamk. Mestno županstvo Rudolfovo, dné 5. februarja 1911. Žui>an JoKip Oiïoreutz 1. r. 32-iî-l Najboljše in najcenejše nadomestilo za ptinovo : luč, ki ne sme v nobeni hiši manjkati, je ; V' XuXl^. SlIPrilín tvarina, ki daje, primešana pelroleju, čarobno čisto, belo luč, ki daleč prekoša vsako plinovo luč ter ne napravlja dima in neprijetnega duha in ohrani svetilke popolnoma čiste. :: Svetilka je vsaka dobra, samo da je snažna. :; SllPrllin neprecenljivo vrednost, ker se poraba petroleja zmanjSuje za 30 do 40 odstotkov ter je zelo po ceni. 1 košček velja 4 vinarje, 3 ducate v origi-= nalnih Skalljicah samo K 1'20 Šmthel, poŠta Kandlja pri Novem mestu, (Itujrtt). Glavno zastopstvo za : Dolenjsko ima : ITilNDLEH, Ivan Kuntara, : tapetnik in dekoratnik : v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstva in pg, graSOakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko »padajočega dela in sobnega tapetovanja. Za naročilo zadostuje dopisnica. 16-23-8 I Popolnoma uapno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Kandijo in oiiciicii reg. zadruiça z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od veacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po O 4 10 afi-o-i na leto brez odbitka rentnega tlavka, katerega sama iz Bvojega plačnje. Za hranilne vloge kakor za v»e posojilniine obreznoBti — jfttnfi poleg «zervne;^ zaklada in deleíer fest 2200 zadruínikoT t. Tsetn svojim ptemoíei^em. Iz tci^a ao raividi, da malukateri đcuarni zavod Dttdi tolike varuosti kakor kandijanska bran il niča. Kupite ce imate: Kašalj liripavost, katar in zanliženje, »slorski II Posestvo (pol grunta) obstoječe s hi.se v dva konca, v vsakem po dve sobi, vsega druzega gospodarskega poslojtja, njiv, hoste, vinograda in dveh kozolcev, enega treh štantov, druzega 4 stante (dopler). Vse je radi požara popolnoma novo in hisa z zarezano opoko krita. Več pove Jože Mesojedec na Krki žt. 7. ai-a-a in dušljivi kašelj nič druzega, kakor fino dišeče: KaiserjBVB prsne kmzli s „tremi smrehom .>900 notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspob. Zavoj 20 in 40 vinarjev. Orojčelt fiO vinarjev. Dobi se v lekarnah: Bergmaiin Josip, Novo mesto; Aiidi'ijanié - Novo mesto. - i-ie-8 Pozor Živinorejci! Naznanjam tem potom, da imam že vei let v zalogi Ilarthel-novo klajno apno garantiran« 40—4iî%, katerega prodajam à 1 klg.........0-:ifi y ^ „ naenkrat à 1 klg . . . O'îîà „ 25 „ , , 1 , . . . 0-28 „ 50 „ „ „ I , . . . 0-25 „ tako da so dobi primerno cenejo kakor naravnost iz Dunaja, ker pri malih naročilih blaga voznina preveč zdraži. — Ravno tako imam tudi vedno v zalogi „Mastin" kot priznano najbolji za pra-šičjorejo. — 1 zavoj 60 v, 5 zavojev naenkrat 2 kroni. -Poštna naročila se točno izvršijo. J. Picek, poprej A. Pauser, Novomesto — velika zaloga železnine in SpHcerije. D= Trenz ae je preselil iz Draskovca v Novo mesto v lastno hišo št. 23!t nad mlinom ter ordinira vsak dan dopoludne razven nedelj. — nedeljah pa ordinira v Rraškovcn pri Št. Jerneju. 18-2-2 300"* suhih buhouih drv in sicer vsakemu Novomeščanu na dom postavljene po K (j-40 za meter, proda gospod Iviin A'intar, Straža; nianj kot metre se ne odda, 14-2-2 Radi preselitve se odda dobro idoča prodajalna 8 špecerijo in galanterijo takoj v najem. Ob onem se sprejme dečka poštenih staršev kot vajenca v mesarski in gostilničarski obrt. Več pove upravniStvo Dol, Novic. ížďeÍQvalnica peči in glinasiih izdelkov na Drski pri Novem mestu. Ljubomir Orlando se v^udno priporočujo slavnemu občinstvu za vaa v to stroko spadajoča dela — Specijalist za popravila alabo postavljenih pečij in štedilnikov. Solidno delo in triletno jamstvo. 4-i 2-3 Zaloga sukna, platna, modnega in manufakturnoga blaga. Franc Soúvan sin, — Ljubljana Mestni trg nt. 22 in 23. Manufakturna veletrgovina. Narodno podjetje. Največja zaloga preprog. Popolne opreme za neveste. Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anion ŽlOfar. Tiafc I. Kralac n»t.