GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan Nove naložbe na trdnejše temelje V osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985, ki je bil objavljen v julijski posebni številki Kamniškega občana in o katerem teče javna razprava, je zapisano, da bo kamniška industrija v naslednjih petih letih vložila v nove naložbe okrog 326 milijard starih dinarjev, od tega v osnovna sredstva 276 milijard dinarjev. To je znatno več kot v sedanjem srednjeročnem obdobju, kar bi bilo zelo spodbudno, če bi lahko hkrati tudi ugotovili, ko- ">ne Dragan, podpredsednik zveznega izvršnega sveta, ob ogledu Svilanitovih proizvodnih prostorov •' Mira Jančar) mi Zvone Dragan je obiskal Kamnik Parobna formula je izvoz zaf _ os r/Wteklo soboto je naso občino saj se je dohodek povečal za tretjima! Zvone Dragan, podpredse- no, akumulativnost pa je narasla za zveznega izvršnega sveta. 57 odstotkov. Ti polletni uspehi so ra?dstavniki občinske skupščine in K jfaega sveta so ga seznanili s pri- posledica izkoriščanja notranjih rezerv in nazadovanja vseh oblik po- livanji kamniškega gospodar- rabe, med katerimi so zlasti osebni 0 t za dosego ciljev gospodarske dohodki rasli mnogo počasneje kot •"'Mlizadje. Polletni rezultati go- dohodek, ibdarjenja kažejo, da so delovne a, »nizacije poslovale celo uspeš- Podpredsednika Dragana so sez- .|Je, kot je bilo v planih začrtano, nanili tudi z resnim problemom :>V- furško »pričakovano tpresenečenje« •- Ko so Turki v zgodnjem petkovem jutru opazili vojake na aUlicah in ,prek radijskih valov slišali, da je vso oblast v državi •VPrevzda vojska, so bili bržčas bolj presenečeni kot drugod po stsveru. in ^0 ^ voja^j raxpustili parlament in vlado, ministre ter '.o odje političnih strank zaprli, v 67 provincah pa uvedli izredno rftanje, je preostali svet že začel analizirati položaj v Turčiji. ■ m ■ k' ce'° re*''- da je bil vojaški udar v tej državi, sicer [ičlanici južnega krila pakta NATO, nekakšno »pričakovano ^Presenečenje*, kajti nekateri časopisi so povsem jasno napo-pedali, da so udara »mora* priti. |V Ce je do vojaškega udara tudi res prišlo, potem je bilo ^rokov zanj dovolj - faiko političnih kot ekonomskih. V asičnem medstrankarskem parlamentarnem boju za oblast i sta dve najmočnejši turški politični stranki - desničarska , ranka Pravice Suleymana Demirela in Republikanska naro-. "a stranka Milenta Ecevita, pustili dovolj prostora tudi ne-'^jzdanemu političnemu nasilju, ki je svojo ideološko pripa-nost našlo v skrajno desnih ali levih idejah, ljudi za akcijo pa rpa/o iz ubožnih getov okoli velikih mest, je grozilo, da bo rzavo pahnilo v državljansko vojno. Medtem pa se je Turčija •'akorekoč utapljala v gospodarskih težavah. 1 Jako po nekaterih podatkih znašajo turški dolgovi kar 50 Milijard dolarjev. Prav ta velika zadolženost je skrbela zaho-"e ^veznike, kajti vsaka neprimerna notranjepolitična sprememba bi lahko precej spremenila razmere na južnem krilu _' O pakta. Turčija je poleg tega ob Egiptu edina islamska ' nJava- ki še vzdržuje diplimatske odnose z Izraelom. Arabske rzave bi vsekakor rade pridobile Ankaro za »islamsko stvar* so zato tudi pripravljene seči v žep, vendar pod pogojem, da Určija prekine odnose z Izraelom. Dodatno položaj zapleta še J Se °°lj močna notranja islamska opozicija in če k temu I. °"amo še tri milijone nezaposlenih ter lani kar 100 odstotno 'nflacijo, potem ni težko razumeti, zakaj je Zahod tako na •jrofco odprl mošnjiček. Kar šest milijard dolarjev posojil naj namreč pomagalo Turčijo prebroditi vse težave in se potem- bi 'akem še bolj utrditi v gnezdu NATO pakta Medtem pa so se turški generali kar dobro »vsidrali« na oblasti in kaže, da se jim nič ne mudi predati državno krmilo v r°ke demokratičnim institucijam. Tudi zahodni zavezniki niso kaJ prida navdušeni ob takšni odločitvi, toda turški vojaki so v% sedaj odločni, da stvar speljejo vsaj deloma po svoje. Toda 'Vzorno bi bilo pričakovati, da bo vojska na mah rešila vse Pr°nleme, kajti izhod je moč najti le v obsežnih in korenitih Spremembah. Teh pa vojaki ne bodo izpeljali. J. KOVAČIČ motenja proizvodnje v kamniški industriji, ki je posledica nerednih dobav reprodukcijskega materiala. Pri tem je treba zlasti poudariti, da je oskrba z domačimi surovinami še slabša kot z nekaterimi materiali, ki jih uvažajo. Izvozu moramo res posvetiti vso pozornost, vendar ne kaže pri tem zanemariti domačo proizvodnjo, sicer bo ta prisiljena nekatere surovine, ki jih je bilo doma v izoblilju, sedaj celo uvažati. Seveda je to posledica šibkega dohodkovnega povezovanja proizvajalcev v vsej proizvodni verigi, kjer bi morali tudi predelovalci del ustvarjenih deviz odstopati proizvajalcem surovin. Hitrejši porast družbenega proizvoda v občini ima svoj vzrok v večjem in kvalitetnejšem vključevanju v mednarodno menjavo, saj je znano, da kamniška industrija proda v tujini skoraj dvakrat več kot uvozi. Prav izvozna naravnanost bo tudi v prihodnjem planskem obdobju glavna spodbuda hitrejšemu gospodarskemu razvoju, kar je Zvone Dragan ocenil kot nesporno in kvalitetno vključevanje kamniškega gospodarstva v bitko za gospodarsko stabilizacijo. Menil je tudi, da so doseženi gospodarski rezultati ugodni in se zavzel za preudarno izbiro investicijskih vlaganj v prihodnjem obdobju, ko naj bi imela proizvodnja hrane, trajna izvozna naravnanost in krepitev domače surovinske osnove vso prednost. Pri tem pa je treba upoštevati tudi dohodek, ki naj ga ustvarijo nove naložbe. V obdobju, ko zaviramo pretirano rast investicij, bodo morale imeti vso prednost manjše rekonstrukcije za odpravo ozkih grl in pripravo proizvodnje za izvoz. Tate naložbe zagotavljajo celotni družbi hitre, cenene in kvalitetne gospodarske učinke. Izhoda iz sedanje neurejene primarne delitve družbenega proizvoda in politike cen ne kaže iskati samo v dvigovanju cen, temveč v boljši produktivnosti in organiziranosti dela. Zato zvezni izvršni svet, je dejal'podpredsednik Dragan, pospešeno pripravlja vse pogoje za nove in kvalitetnejše odnose v politiki cen. Pogovarjali so se tudi o problemih razvoja turizma v občini, kjer ima Velika planina pomembno mesto. Ocenili so, da je pristop ob ustanovitvi interesne skupnosti rea-lan, vendar bi kazalo obstoječe stanje TOZD Hoteli in žičnice sanirati in zagotoviti zdravo osnovo, ki bo tudi pogoj za uspešno delovanje skupnosti. Ob takih predpostavkah bo tudi vse več OZD, ki se bodo odločile za pristop k interesni skupnosti, saj Velika planina ne bo športnorekreacijski center le za kamniške delavce, temveč za širše za- ledje. Podoben pristop na Krvavcu, kjer je sodeloval tudi tovariš Dragan, je rodil vidne uspehe. Ob obisku v Svilanitu, si je gost ogledal nove proizvodne prostore TOZD Svila, v katerih je letos stekla proizvodnja. Kamniški tekstilci so ga opozorili na številne nerešene probleme, ki jih dnevno občutijo pri gospodarjenju. Neustrezen devizni sistem jim kljub večjemu izvozu ne zagotavlja nakup nekaterih novih strojev, zlasti tistih, ki bi služili povečanju proizvodnje izdelkov iz frotirja, namenjenih izvozu. Tudi neurejen sistem plačevanja izvoznih stimulacij, ki izredno kasnijo, ne spodbuja prodaje v tujino. Zakaj mora gospodarstvo carino za uvoženo opremo in surovino plačati takoj, federacija pa iz istih sredstev lahko zavlačuje izplačilo premij, so se vprašali v Svilanitu. Tudi hitra dražitev osnovnih surovin večkrat postavlja predelovalce v neugoden položaj in prisiljeni so pristati na podražitve, kajti bolje je imeti surovine kot ustaviti stroje. MIRA JANČAR liko bodo te naložbe prispevale k povečanju dohodka, k večji produktivnosti in k večjemu izvozu. Tega pa iz omenjenega gradiva ne moremo razbrati, čeprav nekatere organizacije združenega dela načrtujejo tudi 70 milijard starih dinarjev vredne naložbe. Drugi vidik, s katerega bomo morali oceniti predlagane naložbe, pa so dejanske možnosti našega združenega dela, da te naložbe tudi financira. Zakaj? Objavljeni podatki kažejo, da bodo organizacije združenega dela same zagotovile le nekaj več kot polovico vseh potrebnih sredstev, kar 46 odstotkov pa pričakujejo »dinarskih kreditov pri Ljubljanski banki«, ali okroglo okrog 150 milijard S din. Torej se spet srečujemo z nerealnimi pričakovanji o nekem anonimnem »bančnem« denarju, ki bo pokril vse naše želje. Vsi pa vemo, da je denar, ki secira in preliva prek bank, denar našega združenega dela, ki prek-svojih delegatov o gospodarjenju z njim tudi odloča. V dogovoru o temeljih plana pogrešamo podatek, koliko sredstev bodo OZD združevale za naložbe na podlagi skupnega prihodka, skratka kaj bodo OZD skupaj zgradile, da bi si zagotovile surovine, reprodukcijski material itd. V vse naše dokumente pa smo zapisali, da bo v prihodnje moralo imeti združevanje dela in sredstev prednost pred bančnimi krediti. Večjo pozornost bo freba posvetiti tudi vprašanju, koliko bodo nove naložbe vplivale na gibanje zaposlovanja v naši občini. Ali bomo še vedno gradili naše zmogljivosti na osnovi pričako- vanj po delavcih od drugod, ali pa bomo stremeli za tem, da bomo čimbolj racionalno zaposlili našč občane in dosegli večji dohodek na zaposlenega. Podatki iz zaposlitvenih bilanc kažejo, da naše OZD načrtujejo v povprečju precej večjo letno stopnjo rasti zaposlenosti, kot smo jo predvideli s smernicami, to je 2,2 %, kolikor znaša naravni prirast prebivalcev. To bo potrebno vskla-diti. O tem govore tudi kriteriji za ocenjevanje naložb v republiškem dogovoru. Tudi na področju negospodarskih naložb se bomo morali dogovoriti, koliko lahko v tem obdobju naredimo in kaj ima prednost. Vseh potreb, še manj pa želja, ne bomo mogli pokriti. Koliko pa zmoremo, bo morala pokazati bilanca sredstev, ki mora vsebovati na eni strani predvideni ustvarjeni dohodek, na drugi pa potrebna sredstva za najnujnejše naložbe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti. Če se o tem ne nomo samoupravno dogovorili, bomo po sprejetju družbenih planov nekateri spet pavšalno govorili o »obremenjevanju« gospodarstva, drugi pa hkrati mahali z družbenim planom, češ saj smo v njem to in to investicijo zapisali. Posebno skrb moramo nameniti tudi pripravam investicijskih programov in projektov. V preteklem obdobju se je namreč pogosto dogajalo, da so bila sredstva na voljo, ni pa bilo programov za uresničitev določene naložbe. Zato bi morali te programe in projekte pripravljati za daljše obdobje, ne za vsako leto sproti. F. S. S seje predsedstva OK SZDL Predsedstvo občinske konference SZDL je na svoji prvi jesenski seji obravnavalo analizo gospodarjenja v prvem polletju in ocenilo rezultate kot ugodne. Opozorilo pa pa je na to, da se poleg dosedanjih pojavljajo tudi nekatera nova žarišča težav. V vseh teh primerih je potrebno ugotoviti tako objektivne kot tudi subjektivne vzroke in temu ustrezno ukrepati. Sproti je potrebno tudi ocenjevati izvajanje, pa tudi učinkovitost stabilizacijskih programov, pri čemer moramo pozornost predvsem posvetiti vsebini in našemu obnašanju, ne pa iskati rešitev v povišanju cen. Družbenopolitične organizacije v vseh okoljih morajo zaostriti tudi vprašanje odgovornosti in obna- šanja posameznikov do sprejetih programov, odločitev in ukrepov. Predsedstvo je ocenilo tudi aktivnost ob oblikovanju in pripravi planov. Menilo je, da je bila javna razprava o smernicah dovolj široka, da so se vanjo vključili vsi. Prav zaradi tega je prihajalo do usklajevanj, ki so že sestavni del osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine in osnutkov sporazumov o temeljih planov SIS. Razprava o teh osnutkih je bila nekoliko slabša, delno tudi zaradi manj primernega časa. Nekoliko bolj kritično je predsedstvo spregovorilo o planih organizacij združenega dela. predvsem o načrtovanih naložbah, saj mnogi v svojih naložbenih načrtih načrtujejo tudi preko 70 % kreditov, kar daje misliti, da v vseh razvojnih programih niso najbolje vpeta stabilizacijska prizadevanja in da tudi programi niso najbolj premišljeni in kvalitetno pripravljeni. Predsedstvo je razpravljalo tudi o dograjevanju sistema financiranja potreb krajevnih skupnosti, ki mora temeljiti na svobodni menjavi dela. Predlagani osnutek sporazuma je bil v celoti sprejet: vendar je predsedstvo menilo, da morajo samoupravni sporazumi o združevanju sredstev za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti temeljiti na programih krajevnih skupnosti, v katerih nij bi bilo poleg načela solidarnosti vgrajeno tudi načelo razvoja manj razvitih. J. Z. KA < k Od vsepovsod Prvi rezultati stabilizacijskih prizadevanj LJUBLJANA - Bitke za stabilizacijo ne bo mogoče dobiti samo z akcijami izvršnih svetov ali vodstev družbenopolitičnih organizacij, temveč s stabilizacijskim ravnanjem vseh ljudi na vseh področjih življenja, so med drugim poudarili na seji predsedstva CK ZKS. Ob oceni političnega razpoloženja v republiki so člani predsedstva tudi ugotovili, da se že kažejo prvi pozitivni rezultati stabilizacijskih prizadevanj, kar se kaže tudi v večji usmerjenosti delovnih organizacij v izvoz. Gospodarska stabilizacija ni zgolj omejevanje LJUBLJANA - Gospodarska stabilizacija ni zgolj omejevanje, temveč je to tudi boj za ustvarjanje nove vrednosti, ki lahko precej pripomore k izboljšanju sedanjega gospodarskega položaja, so v razpravi o sedanjem gospodarskem trenutku ugotovili na seminarju za izvršne sekretarje in člane občinskih komitejev ZK. Preložena razprava o proračunu federacije BEOGRAD - Do konca septembra mora ZIS delegatom v odboru zveznega zbora za proračun federacije dostaviti informacijo o osemmesečnem gibanju prihodkov in izdatkov proračuna federacije, so sklenili člani tega odbora, ko so preložili razpravo o spremembah in dopolnilih proračuna federacije za letošnje leto. Hkrati so na seji sprejeli tudi predlog, da naj ZIS pripravi obširno informacijo o uresničevanju stabilizacijskih ukrepov v letošnjem letu. Večja odgovornost in učinkovitost BEOGRAD - Če naj bi politika gospodarske stabilizacije prinesla dobre rezultate, potem je treba zaostriti odgovornost in spodbuditi učinkovitost vseh organov in posameznikov, so poudarili na seji predsedstva CK ZKJ. Ustanovljen odbor za obeležitev Titovega dela BEOGRAD - Da bi čimbolje usmerili, koordinirali in tudi spodbudili ideje, predloge in pobude delovnih ljudi za trajno obeležitev Titovega dela, je predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije sprejelo sklep o ustanovitvi koordinacijskega odbora za obeležitev in ohranitev Titovega imena in dela. Dobro delo mariborske univerze MARIBOR - V 21 letih obstoja mariborskih visokošolskih zavodov je na teh ustanovah diplomiralo več kot 20 tisoč študentov, od tega vsak drugi ob delu, so podčrtalK na proslavi ob peti obletnici ustanovitve mariborske univerze. Manjši izvoz v avgustu LJUBLJANA - Slovenska industrijska proizvodnja je bila v avgustu za 12,7 odstotka večja kot julija, vendar pa za 0,6 odstotka manjša kot avgusta lani, ugotavlja slovenski zavod za statistiko. Hkrati je bil slovenski izvoz v avgustu vrednostno za 26 odstotkov manjši kot julija, vendar pa za 24 odstotkov večji kot v lanskem avgustu. Pozornost najpomembnejšim nalogam LJUBLJANA - Letne programske konference SZDL morajo postati pomembna oblika dela socialistične zveze, hkrati pa mora SZDL vso pozornost posvetiti nekaterim najpomembnejšim nalogam: ekonomski stabilizaciji, preobrazbi šolstva, delegatskemu sistemu, so podčrtali na seji predsedstva RK SZDL, kjer so hkrati govorili tudi ustavni preobrazbi pravosodnega sistema. Svitovi delavci niso bili obveščeni Domžale bogatejše za novo šolo 6. septembra lani je 95 odstotkov delavcev Svita glasovalo za odcepitev od Donita in za priključitev Elektroelementu Izlake. V letu dni odločitev ni bila uresničena. Se več: Svita ni ne ,v srednjeročnem načrtu Donita, niti Elektroelementa. Delavci Donitovega tozda Svit so septembra lani navdušeno glasovali za odcepitev od medvo-škega Donita in za priključitev k Elektroelementu Izlake. Pred seboj so imeli dva sanacijska programa. Donitov je predvideval postopno ukinitev izdelovanja keramike. Program sodelovanja z Elektroelementom Izlake pa je predvideval obstoj te proizvodnje, ki naj bi kompletirala izdelovanje keramike v Izlakah. Takšno odločitev je podprl tudi izvršni svet občinske skupščine, saj je menil, da je program sodelovanja / izlaško tovarno boljši, ker zagotavlja učinkovit nadaljnji razvoj Svita. Po referendumu je bilo sodelovanje Svita z Elektroelementom nekaj časa zelo živo. Skupaj so urejali celo nekatere proizvodne probleme. Po letu dni je povsem zamrlo. Odgovor na vprašanje zakaj, je povsem enostaven. V Izlakah na Svit niso mogli več čakati. V letu dni so namreč v Svitu kaj malo storili, da bi uresničili referendumsko odločitev. Zadnje čase celo razmišljajo, da bi ustanovili še en tozd. orodjarno, ki bi ostala Donitova. Kje so vzroki takšnega odlašanja, ki povzroča v kolektivu vse bolj moreče vzdušje in delovni elan je vse manjši. Sestanek, ki so ga v torek, 9. septembra, sklicale Svitove družbenopolitične organizacije, da bi pred delavce razgrnile predlagani sporazum, je osvetlil bistvo problema. Delavci so predlog sporazuma označili kot povsem neznan, dali so vrsto pripomb in jasno povedali, da je vse dogovarjanje doslej šlo mimo njih. Vse manj zaupajo vodstvu, ki v letu dni ni izpeljalo niti delitve premoženja zTrivalom in Kcmo- Prostovoljna delovna sobota v Komendi V soboto. 13. septembra, je bilo v Komendi živahno, kot že dolgo ne. Blizu petsto delavcev iz sedmih tozdov in delovne skupnosti skupnih služb ljubljanskega PTT podjetja se je namreč tu zbralo na delovni akciji. Pri kopanju • jarka za povezavo stare telefonske centrale z novo v novemu poštnem poslopju v Komendi, O tem, da so se dela dobro lotili, govori podatek, da so od sedme ure zjutraj pa do dvanajste izkopali 660 metrov jarka in delno vanj tudi položili cevi ter jih zasuli, da domačini niso bili predolgo »odrezani« od ceste. Za delavce PTT podjetja Ljubljana je bila to že druga letošnja večja delovna akcija - poleg teh dveh so se nekateri udeležili tudi republiških in zveznih delovnih akcij - ki so jo organizirale družbenopolitične organizacije podjetja. S temi akcijami so delavci PTT podjetja, ki je moralo letos zaradi pomanjkanja sredstev že dvakrat okrniti programske naloge, doprinc-. sli svoj delež k širjenju poštne mreže. J. T. stikom. Čigava bo kotlovnica, skladišče, nekaj zemljišča, vratarnica oziroma kdo bo upravlja-Icc teh objektov, bi morali že zdavnaj vedeti, saj se izteka rok, ki ga je za ureditev premoženjsko pravnih zadev dal družbeni pravobranilec samoupravljanja. Iz vsega tega lahko potegnemo jasne ugotovitve, da obveščanje v Svitu ni teklo, da so v vodstvu neurejeni odnosi, da je delo družbenopolitičnih organizacij neučinkovito. V takšnih razmerah tudi Donitova prizadevanja, da bi izločitev Svita vendarle izpeljali, niso mogla roditi sadov. Prav tako oba druga Donitova tozda - Trival in Keniostik - ki dobro delata in sodelujeta z Do-nitom, popuščata pri delitvi premoženja, da bi stvar vendarle uredili. Konec koncev so to vendar družbena sredstva. Družbeni pravobranilec samoupravljanja dlje kot do konca septembra ne bo čakal. Občinske družbenopolitične organizacije bodo pomagale Svitovim, da bodo učinkoviteje delale. V Svitu bodo morali urediti odnose v vodstvu. Če bo vse to storjeno, pa vendar ostaja najtehtnejše vprašanje -nadaljni razvoj Svita. V Donitov načrt za prihodnje srednjeročno razdobje - v Doni-tu je načrt tik pred sprejemom -Svit ni vključen. Prav takt) ne v .načrt Elektroelementa Izlake. Pohiteti bodo morali v Svitu, takoj navezati spet stike z Izlakami, kajti čakali so predolgo. Svitu konec leta grozi izguba, čeprav gredo izdelki dobro v prodajo na domačem in tujem trgu. Neurejeni odnosi so opravili svoje in delavci, ki ne čudijo več socialne varnosti tudi delovnega elana nimajo več. Kdo bo konec leta pokril izgubo, če bo nastala? Drugi Donitovi tozdi prav gotovo ne radi, saj so v Svitu jasno povedali, da prihodnje leto nimajo z Donitom nič skupnega. Do konca leta je še nekaj mesecev, za Svit zelo pomembnih. Če bodo takoj zavihali rokave, kajti vsak dan odlašanja se bo poznal, in opravili delo, ki ga morajo opraviti, konec leta Svitova bodočnost ne bo več tako vprašljiva. MARIJA VOl.ČJAK V Domžalah so v soboto, I septembra, odprli eno največ osnovnih šol v tej občini, 9 Venclja Perka, v kateri je prosi ra za tisoč učencev. Objekt je I okrog 115 milijonov dinarji zgrajen pa je tako, da omogoči . 32 učilnicah in spremljajo! nam skei Doli H prostorih celodnevno šolo (te I radi pomanjkanja sredstev si še niso uvedli) in še vrsto drujj dejavnosti. Sredstva za šolo' zbirali tudi občani, in sicer iz dt P°rs gega in tretjega samoprispevki .1,1 nun ustv nico Cene komunalnih storitev nespremenjene se opredelili za ustanovitev refjf11 5 ske skupnosti. Potrdili so predistan: višjih cen v Domu upokojenci ^"dl O vseh omenjenih točkah dn(nr° ] nega reda bomo obširneje poi'1rini čali v naslednji' številki KamfP''"1' škega občana. t1no< ,-njen, Obvoznica g™ končno odprta Minulo sredo, 24. septemn;' p bra, je nekaj po 13. uri steMriistj< promet po novi obvoznici oMem Duplice do železnega mostu Jc pc Kamniku. Cesta je zda^'lni opremljena z vsemi potrebni Bo mi prometnimi znaki, le seni|a v mafor v križišču s cesto, kil' to i povezuje Duplico z DomžaK' na lami, bo postavljen čez kak*sPod< šen mesec. ha tc V» -Loyr( Na poti usmerjenega K Plani, I« so Predlog o povišanju cen komunalnih storitev, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Kamnik, je na svoji zadnji seji obravnaval kamniški izvršni svet in predlog zavrnil. Tako ostajajo cene komunalnih storitev v naši občini med najnižjimi v republiki. Sicer pa so člani našega izvršnega sveta obravnavali tudi osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov republiških interesnih dejavnosti ter poročilo o finančnem poslovanju občinske zdravstvene skupnosti, ki je sicer v polletju poslovala brez izgub, verjetno pa se bo ta pokazala ob koncu leta. Obravnavali so predlog za ustanovitev skupnosti za cene in izobraževanja svojo sredo povabili tudi Marfclnte Minuli teden so se člani Društva kadrovskih delavcev v občini sestali na posvetu, na katerem je tekla beseda o vsebini in aktivnostih pri uvajanju usmerjenega izobraževanja v prihodnjem šolskem letu. Kadrovski delavci so v OBVESTILO KMETOM OBVEŠČAMO VAS, DA LAHKO DVIGNETE NAROČILNICO ZA NAKUP NAFTE PO NIŽJI CENI (CENA 13,50 DIN). KOLIČINA NAFTE JE ODVISNA OD POGODBENO VEZANE IN DOBAVLJENE KOLIČINE KMETIJSKIH PRIDELKOV, ZATO SE ZGLASITE NA SEDEŽU ZADRUŽNE ENOTE V KAMNIKU ALI KOMENDI, KATERE KOOPERANT STE, KJER BOSTE PLAČALI NAFTO IN DOBILI USTREZNO DOKUMENTACIJO, S KATERO BOSTE V CELOTI DVIGNILI GORIVO ZA LETO 1980. na Jelena, predsednika kooAn. nacijskega odbora za družben^'"''"' politično izobraževanje in čla;.; izvršnega odbora RK SZDL.£ uvodu jih je seznanil z nekatcl;.-mi novostmi in pomembnost? pri uvajanju v usmerjeno izobf zevanje ter podal nekatere potke pri nadaljnjih aktivno«;: { na tem področju. V tem trenufr čaka še predvsem kadrovske || lavce v organizacijah združeni;; dela ogovorno in usklajeno d$; v sodelovanju s posebnimi braževalnimi skupnostmi. »; sproščeni razpravi je tekla be# da o konkretnih problemih, s S; terimi se na tem področju že sf čujemo in ki jih tudi vnaprej pK dvidevamo. - ^il; Idejnopolitično usposabljanje v enotah TO 18 Tt 75 dn do so ja. da me Sb »j« naj leg Str Mi < pri Idejnopolitična trdnost in enotnost vojske je poleg dobre organiziranosti, opremljenosti in tehničnega znanja eden od osnovnih pogojev za njeno uspešnost. Še posebno je pomembna za nosilce idejnopolitičnega dela v enotah teritorialne obrambe, člane Zveze komunistov. Tako se je 15. septembra zbral aktiv članov Zveze komunistov v kamniški enoti teritorialne obrambe. Po orisu političnega in gospodarskega položaja v sodobnem svetu - predaval jim je tovariš Vinko Gobec, - jih je tovariš Janez Brlogar, predsednik občinskega sindikalnega sveta seznanil z značilnostmi gospodarjenja v kamniški občini v preteklih mesecih letošnjega leta. Rezultati gospudarjenja so zadovoljivi, kar pa ne pomeni, da ne bi mogli biti boljši. Opozoril je komuniste, da so odgovorni za varovanje pridobitev našega socialističnega samoupravnega razvoja ne le v enotah teritorialne obrambe, temveč tudi v okolju, kjer živijo in delajo. Ko so udeleženci sestanka obravnavali srednjeročni načrt razvoja teritorialne obrambe v Kamniku v obdobju 19K1 -1985, so menili, da dosedanja prizadevanja na tem področju zagotavljajo bojno pripravljenost enot. Seveda pa bo tudi v bodoče potrebno neprestano posodabljati delo in opremljenost enot. Več skrbi bodo v prihodnjem obdobju posvetili usposabljanju enot narodne zaščite, v katerih morajo doseči večjo množičnost in boljšo oborožitev. Pomembne naloge jih čakajo pri vzgoji mladincev prostovoljci Načrtovani razvoj rta podr<* teritorialne obrambe bo zahtd velika finančna sredstva, zate potrebno dobro gospodarjenj1 skrbno ravnanje z opremo. Za nemoteno delovanje munistov v enotah in štabih tlnišniee. Bolnišnica Pod lipo, ki sicer ni J»a zgrajena pod lipo ampak so 1 ,l> ime dali zaradi konspiracije, L> "astala maja 1944. leta. Go-Podarska komisija, ki jo je vodil ;i 'cm območju Franc Hribar--«vro, je poskrbela za material. •Cs so prispevali kmetje iz Sa-"'jske doline, ki so ga skrivaj 'repcljali pod obronke Menine 'lunine. Tudi sama gradnja - ze-' so se bali izdaje - je bila zelo ■'htevna. Tovariš Podbevšck je delal s sedmimi tovariši mesec dni. Gradili so ponoči. Žeblje so zabijali tako. da so jih podložili z žakljevino, da ne bilo slišati udarcev. Junija so sprejeli prve ranjence. V bolnišnico, ki je bila zgrajena pod zemljo, so ranjence nosili samo ponoči. Ob prihodu in odhodu so jim zavezali oči. Valentin Rebcršck se je zdravil v bolnišnici od oktobra do decembra 1044. Ranjen je bil kot borec Šlandrovc brigade. Pozimi so jih prenašali po potoku, da so laže zabrisali sledi. Po hrano so hodili daleč na savinjsko stran, da kmetje ne bi posumili, da je bolnišnica nad njihovo vasjo. Prenašali so jo v nahrbtnikih, vedno ponoči. Ker pa so potrebe po hrani z vse večjim številom ranjencev hitro rasle, so ustanovili ekonomsko četo. ki je skrbela za prevoz hrane na dogovorjeno mesto. Hrano so hranili v bunkerjih. Kruh za ranjene partizane so pekle tuhinjske žene. Zelo dobro so organizirali obveščevalno službo. Vendar vodja bolnišnice, tovariš Podbevšck, nikoli ni mirno spal. Pogosto je ponoči preiskoval okolico bolnišnice, da bi preprečil morebitno izdajo. Zdravnika Groga in Mišo, ki sta tu s pomočjo osebja bolnišnice pozdravila več sto partizanov, sta pogosto imela polne roke dela. Na žalost jim je osem ranjencev umrlo, morali so jim izkopati grobove v tuhinjskih planinah. V dolgih letih po vojni sta gozdna vlaga in čas uničila skoraj vse. kar je še ostalo od bolnišnice Pod lipo. ki je sovražnik ni mogel uničiti. Da bi ohranili spomin na neizmerno trpljenje naših ljudi in požrtvovalnost, ki ne pozna primerjav v sodobnem svetu, so člani krajevne organizacije Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne s pomočjo mladine obnovili bolnišnico. Četrtega septembra se je zbrala množica partizanskih borcev, njihovih pomočnikov iz najhujših časov naše zgodovine iz vasi v Tuhinjski dolini in najmlajši, pionirji. Obudili so spomine na težke dni, zapeli venček partizanskih pesmi. Recitacije tuhinjskih pionirjev so navzoče ganile. Po prijateljskem srečanju po proslavi - popoldne je prizorišče obsijalo sonce - se udeleženci kar niso mogli ločiti od partizanske Tuhinjske doline. TATJANA ROT O gradnji bolnišnice in delovanju je na slavnosti spregovoril tovariš Tone Podbevšek-Srečko s------1 Tudi honorarno delo bi moralo biti dobro Že večkrat smo se vprašali, mar je res potrebno plačati RTV naročnino za tri mesece skupaj'.' Mislim, da bi jo morali plačati vsak mesec posebej, vendar jc v našem okolišu pač tako. da se naši inka-santki ne da priti vsak mesec. Tako pride vsake tri mesece in zahteva plačilo. Pri tem zna biti prav nevljudna, če pa so doma le otroci, skoraj zahteva, da si denar sposodijo. Kadar obišče naročnika, mu vsiljivo prigovarja, naj da naročilo za tri mesece, če pa sc naročnik s tem ne strinja, ga nevljudno zavrne, rekoč: »Tu imate položnico in kar na pošto pojdite!« Če naročnik morda nima denarja in vljudno prosi naj bi prišla kdaj drugič, začne nanj stresati jezo in ga »prosi« naj vplača naročnino na pošti, ker ona ni dolžna dvakrat hixliti k enemu in istemu naročniku. Zanima me. od česa jc naša inkašantka plačana? Če bi bila plačana po številu naročnikov, bi verjetno imela nizek honorar, ker vsakega pošlje na pošto. Marsikateri delavec mora ves mesec trdo delati, da dobi plačilo, naša inkasantka pa dobi'plazilo za delo. ki ga sploh ni opravila. Mar ni naloga inkasanta, da poišče na- ročnika, če ga ne dobi prvič, pa drugič. Res, da je to le honorarno delo, pa vendar hi moralo biti tudi to delo dobro opravljeno. Mar tovarišica, ki pobira RTV naročnino na območju Vrhpolj in Ne vel j misli, da je honorarno delo pač honorarno in je zato vseeno, kako ga opravi? Na koncu naj še povem, da so se že mnogi naročniki pritožili, vendar so do.seda j vedno naleteli na gluha ušesa. Zdi se mi. da je stvar vredna premisleka in da bi jo morali dati v vednost pristojnim organom RTV naročnin. M. K. Trinajsta karavana delavske solidarnosti Slavonska Požega, četrtek, 18. septembra ob 17. uri. Na Trgu maršala Tita sredi tega 753 let starega mesta se je tega dne ob tej uri poleg številnih domačinov, zlasti šolarjev, ki so nosili zastave in šopke cvetja, zbrala vsa Jugoslavija. Seveda nekoliko v prenesenem pomenu, a vendarle: v pobrateno Slavonsko Požego so na sreča-nJ1' delavske solidarnosti, trinajsto po vrsti, dopotovale de-■egacije iz Kamnika, Kotora, Strumice, Travnika, Gornjega Milanovca, Peči in Zrenjanina. Sprejem, ki so ga domačini Pripravili Karavani delavske solidarnosti - vsakoletnemu srečanju delegatov osnovnih in občinskih organizacij sindikata osmih pobratenih občin - je bil resnično topel in se je zaključil z bogato kulturno prireditvijo v novi športni dvorani Grabrik. (Mimogrede: odprli so jo ob letošnjem prazniku občine Slavonska Požega, je nekoliko večja od telovadnice pri šoli Frana Albrehta, gradili pa so"jo dvanajst let.) Goste, med katerimi je bil tudi predsednik predsedstva hrvaških sindikatov Milorad Visič, je najprej pozdravil Mla-den Pilipovič, predsednik ob- činskega sindikata Slavonska Požega, o gospodarskem in političnem razvoju občine pa je spregovoril dr. Antun Švarc, predsednik občinske skupščine Slavonska Požega. Zlata dolina, kakor domačini imenujejo to območje Slavonije, praznuje letos 36-letnico osvoboditve in v tem obdobju so dosegli pomembne uspehe. Res je 54 odstotkov površine občine (1248 kvadratnih kilometrov) namenjene kmetijstvu, kljub temu pa se je bogato razvila tudi industrija, od težke pa do modne konfekcije (livarna, modna konfekcija Orljava). Pomemb- Slavonska Požega je, okrašena z zastavami, pričakala udeležence Karavane delavske solidarnosti no mesto v gospodarstvu ima drobno gospodarstvo, pa tudi področje družbenih dejavnosti je za 76 tisoč prebivalcev občine (Slavonska Požega jih šteje 24 tisoč) vse bolje urejeno, saj so na primer zagotovljeni pogoji za šolanje 10 tisoč osnovnošolcem in 4000 srednješolcem, o uspešnosti njihovih kulturnih skupin pa smo se lahko prepričali na prireditvi. Po pozdravnih besedah Stanka Vuja-koviča, predsednika občinskega sindikalnega sveta iz Kotora, ki bo gostitelj prihodnjega srečanja, so namreč gostitelji pripravili bogat in pester kulturni program. Drugi dan srečanja delavske solidarnosti smo se vsi udeleženci najprej zbrali pri spomeniku revolucije narodov Slavonije v Kamenskem, kjer smo položili venec in prisluhnili opisu bojev proti okupatorju na območju Slavonije. Nato smo, razdeljeni na skupine,.obiskali največje delovne organizacije na območju občine Slavonska Požega: Zvečevo, Ljevaonica željeza, PPK Kutjevo, IMK Sloga, GPP Pionir, SPIN Vališ in Šumsko gospodarstvo, kjer smo se lahko seznanili z gospodarjenjem v teh delovnih okoljih, pa tudi z gostoljubnostjo domačinov, saj je bil povsod sprejem topel, prijateljski. To popoldne in sobotno dopoldne so se predstavniki družbenopolitičnih organizacij vseh osmih občin sešli tudi na delov- K dobrodošlici je spadala tudi slavonska narodna noša in šilce žganja nih pogovorih, na katerih so ocenili dosedanje uspehe sodelovanja med pobratenimi občinami. Nesporno je, da je pobratenje med občinami prineslo nekatere rezultate (mladinske delovne akcije, pomoč Ko-toru ob potresu, različna športna in kulturna sodelovanja in podobno), še vedno pa je premalo vidnih uspehov na gospodarskem področju. Zato naj bi bil v Peči v bližnji prihodnosti sestanek predsednikov izvršnih svetov pobratenih občin, na katerem naj bi znova pretresli naloge, ki jih opredeljuje podpisani družbeni dogovor o sodelovanju ter se dogovorili o konkretnih akcijah za sodelovanje. Svoje pa bodo k sodelovanju doprinesli tudi občinski sindikalni sveti, saj naj bi v letne programe dela vnesli tudi naloge, ki sodijo v okvir sodelovanja med vsemi osmimi občinami. Zadnji dan Karavane delavske solidarnosti je bil namenjen ogledu kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Slavonske. Požege, končal pa se je s partizanskim pasuljem na izletniški točki Velika blizu Slavonske Požege, z vedrimi zvoki narodnega ansambla ter s kolom, ki so ga zaplesali vsi, tudi Ka-mničani. J.T. 30 let samoupravljanja v Stolu Tovarna sredi polja, obkrožena z nepreglednimi skladovnicami lepo zloženega lesa, je prvi od pogledov, ki te sprejmejo, ko prihajaš v Kamnik. Na Duplici že zdavnaj ni več le starih zgradb tovarne Stol in maloštevilnih stanovanjskih hišic iz naših spominov. Značilni tovarniški dimnik so skoraj zakrila nova sodobna poslopja, ki kažejo na hiter in uspešen razvoj industrije pohištva v Kamniku. Zgodovina tovarne pohištva sega v leto 1904, ko je nastala tovarna lepenke in elektrarna, ki ji je dajala moč voda Kamniške Bistrice. Podjetje je kmalu propadlo -vendar ne povsem. Kmalu sta na njegovih temeljih zrasli žaga in parketarna. Lastnik pa se je usmeril tudi v izdelovanje stolov, ki so zaradi kakovosti zasloveli daleč po svetu. Po prvi svetovni vojni je podjetje spet zamenjalo lastnika. Tokrat je to postal Vladimir Remec, ki je še povečal izbor izdelkov. Stole in pisarniško pohištvo so prodajali po vseh celinah razen v Avstraliji. beli za ranjene partizane v neposredni bližini sovražnikovih postojank. Kar 44 delavcev te tovarne je žrtvovalo svoja življenja za svobodo. Le nekaj dni po praznovanju osvoboditve je tovarna prišla pod državno upravo in delavci so z velikim navdušenjem in udarniškim delom premagovali težavno obdobje prvih let obnove. S hitrim tehnološkim in organizacijskim razvojem je raslo tudi število zaposlenih delavcev. Obnovili in utrdili so med vojno pretrgane trgovske stike s tujimi državami. . Tako so z neizmernim veseljem pripravljeni dočakali praznik, ko jim je tovariš Ma-vricij Borec, tajnik slovenskih sindikatov, simbolično izročil ključe tovarne. Delavci so postali upravljalci tovarne. 31. avgusta 1950 so delavci tovarne upognjenega pohištva izvolili svoj prvi delavski svet; čez pet dni se je Ic-ta prvič sestal. Njegov prvi predsednik je postal Valentin pravno izobraževanje delavcev. Veliko vlagajo v pridobivanje znanja, veliko štipendirajo. Rastoče stanovanjsko naselje na Duplici je najboljši odraz prizadevanj tovarne za dvig življenjske ravni svojih delavcev. Zaposlujejo veliko delavcev, a le malo jih ima nerešeno stanovanjsko vprašanje. Tovarna ima 270 stanovanj, v katerih stanuje četrtina njihovih delavcev. Vsako leto razdelijo velika finančna sredstva za nakup stanovanj in individualno gradnjo. Dobro skrbijo za rekreacijo delavcev. Ta je še posebno zaživela, odkar se z njo poklicno ukvarja referent za rekreacijo. Vsak tretji delavec se aktivno ukvarja s športom. Na kulturnem področju se povezujejo s kulturno prosvetnim društvom v krajevni skupnosti Duplica. V tovarni deluje zelo uspešna šahovska sekcija. Imajo foto krožek. Težko bi našteli vse. Varnost pri delu je ena temeljnih nalog strokovnih služb in samih delavcev. Hu-manizacija dela delavcem Stola ni neznanka. Še vedno pa seveda obstojajo dela, ki zdravju škodujejo. Delavci, ki opravljajo taka dela, imajo pravico do sedem dni brezplačnega dopusta v počitniških domovih, ki jih nimajo malo. Z diferenciranim regresom za dopust in poleg tega še posebej regresiranim oskrbnim dnem poskušajo doseči, da bi čim več delavcev med dopustom resnično počivalo in tako pridobivalo novih moči za produktivnejše delo. Možnost letovanja v njihovih domovih imajo tudi njihovi upokojenci. Ti prejmejo tudi regres, ki je sicer nižji od regresa aktivnih delavcev, je pa poleg drugih pozornosti znak, da delavci Stola niso pozabili tistih, ki so jim zgradili osnovo za njihovo nadaljnje delo. Dobro so organizirali družbeno prehrano. Težave jim povzroča le poslopje restavracije. Staro je in premajhno, zato gradijo nov obrat družbene prehrane. Posebnost Stola je njegovo vraščanje in povezovanje s krajevno skupnostjo. Skoraj bi ju lahko enačili, tako težko ju je včasih ločevati. Težave ene so obenem tudi težave druge. Tako je dobro sodelovanje življenjska nuja. Tovarna pohištva Stol je ena največjih organizacij združenega dela v občini. Je tudi med največjimi izvozniki. Največ izvažajo v razvite zahodne države, vse bolj pa si prizadevajo več prodati tudi tretjemu svetu, posebno bliž-njevzhodnim državam. To pa bo mogoče le s hitrim prilagajanjem tržišču, za kar je potrebno hitro spreminjati tehnologijo. Zato v Stolu posvečajo veliko pozornost načrtovanju prihodnjega srednjeročnega razvoja. Dosedanji uspehi delovne ga kolektiva zagotavljajo ob prizadevnem vodstvu družbe nopolitičnih organizacij i Stolu še mnogo delovnih in samoupravnih dosežkov. TATJANA ROT-DJALIL Arhiv občine Kamnik Delavci Remčeve tovarne so bili znani po svoji revolucionarnosti. Ze leta 1934, v času velike gospodarske krize, so organizirali stavko, ker jim je lastnik zaradi finančnih težav hotel znižati mezde na polovico. Kljub boju s stav-kokazi so delavci uspeli, da so jim znižali mezde le za osem do deset odstotkov. Stavko-kazi pa so se morali vrniti na Štajersko. Prvi uspehi so dajali delavcem tovarne nove moči za nadaljevanje razrednega boja. Zato ni nenavadno, da je bilo med začetniki oborožene vstaje proti okupatorjem na Kamniškem tudi več delavcev Remčeve tovarne. Ko so namesto pohištva v podjetju začeli izdelovati smuči za nemške vojake, je skupina partizanov - med njimi tudi bivši delavci - 3. septembra 1941 zažgala tovarno ter nekaj vagonov že izdelanih smuči in pohištva. Tovarna je bila tako uničena, da so morali prenehati z delom. Okupatorjem je to prizadejalo veliko škodo. Dupli-ški delavci so veliko pripomogli k zmagi nad sovražniki. Zbirali so hrano, orožje, skr- Samoupravnc osnove za še hitrejši razvoj tovarne so bile postavljene. Hkrati z rastjo novi tovarniških zgradb, uvajanjem novih tehnologij in sodobnejše organizacije dela se je poglabljalo samoupravljanje v Stolu; postajalo je vse širše in demokratičnejše. Od ekonomskih enot do temeljnih organizacij združenega dela - sprva so imeli štiri, danes jih je osem. In že razmišljajo o morebitni delitvi največje med njimi. Organizirali so se v samoupravne delovne skupine, ki se prekrivajo s sindikalnimi skupinami. V Stolu njihovo delo šc kritično ocenjujejo - še vedno služijo le informiranju, premalo odločanju. Stol je ena od redkih kamniških delovnih organizacij, ki posvečajo veliko pozornost inventivni dejavnosti. To dejavnost so poleg prizadevanj za dvig produktivnosti dela, zmanjševanje bolniških in neopravičenih izostankov od dela in drugega, vključili v tekmovanje med temeljnimi organizacijami združenga dela. V Stolu deluje društvo inženirjev in tehnikov, želijo pa ustanoviti tudi sekcijo društva izumiteljev. Stolov izobraževalni center skrbi za strokovno in samou- Za varstvo arhivskega gradiva z območja občine Kamnik je Kulturna skupnost Kamnik ob sodelovanju krajevne skupnosti Komenda in Zgodovinskega arhiva Ljubljana uredila v stari šoli v Komendi arhivske prostore. V njih bo Zgodovinski arhiv Ljubljana hranil zbrano arhivsko gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, kulturo in druge družbene potrebe kamniškega območja. Starejše gradivo za proučevanje zgodvine Kamnika in okolice (listine, graščinske arhive, stare zemljiške knjige, matične knjige, gradivo upravnih organov na višjih stopnjah, itd) že hranijo Arhiv SR Slovenije v Ljubljani ter številni tuji in domači arhivi. Gradivo za zgodovino delavskega gibanja in NOB (originalno gradivo o delavskem gibanju, o partizanskih enotah, organih ljudske oblasti med NOB, partijsko gradivo, gradivo okupatorjev in kontrarevolucije, fotografije, spomine, itd) hranita arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja in Zgodovinski arhiv CK ZKS v Ljubljani. Za gradivo od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne in za obdobje po osvoboditvi so do leta 1973 skrbeli imetniki gradiva sami. Omeniti je treba zlasti arhiv Skupščine občine Kamnik, v katerem se je ohranilo gradivo upravnih organov od leta 1850 do danes. Od leta 1973 dalje opravlja službo varstva arhivskega gradiva za območje občine Kamnik Zgodovinski arhiv Ljubljana,- ki evidentira, zbira in strokovno obdeluje trajno pomembno gradivo družbenopolitičnih skupnosti, sodišč, samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in društev, šol, privatnih imetnikov, itd. ' Na tem mestu naj le okvirno opozorimo na arhivsko gradivo, ki je do sedaj zbrano v novih arhivskih prostorih občine Kamnik v Komendi. S področja uprave so za obdobje od srede 19. stoletja do leta 1945 vsekakor najpomembnejši fondi občin: Bistričica (1910-1934), Gozd (1897-1933), Kamniška Bistrica (1934-1941), Mekinje (1897-1934), Kamnik (1826-1945), Nevlje (1903-1938), Pa-lovče (1892-1935), Podgorje (1904-1934), Stranje (1928-134), Šmartno v Tuhinjski dolini (1892-1945), Tunjice (1931-1935) in Županje njive (1903-1933). Najobsežnejše ohranjeno gradivo uprave sega v obdobje po letu 1945. Fond Okrajnega ljudskega odbora Kamnik (1945-1952) z skupnim obsegom 25 tekočih metrov nudi za obdobje po osvoboditvi neizčrpno zakladnico virov za zgodovino obnove in socialistične graditve. Gradivo okraja dopolnjuje kar 17 fondov krajevnih ljudskih od- borov, ki so kot najnižji organi ljudske oblasti delovali v obdobju od leta 1945 do 1952. Upravno gradivo se nadaljuje v fondih sedmih občinskih ljudskih odborov, ki so v času od 1955 do 1958 leta prerasli v današjo Skupščino občine Kamnik. Pri proučevanju krejevne gospodarske in družbene zgodovine poleg upravnih fondov ne, moremo mimo pomembnega gradiva s področja sodstva, gospodarstva, šolstva, društev, itd: Zelo pomanjkljivo je ohranjeno gradivo do leta 1945 s področja gospodarstva. Najpomembnejši fondi teh področij so: Okrajno sodišče Kamnik (1851-1963), Titan Kamnik (začetek 20. stoletja do 1964) krajevna in okrajna podjetja (po letu 1945), Svit Kamnik (1949-1948), Eta Kamnik (1948-1966), Svilanit Kamnik (1952-1964), Stol Kamnik (1908-1968), Kočna Kamnik (1952-1964), Rudnik kaolina Črna (1950-1964), Alprem Kamnik (1955-1964), Turistično društvo Kamnik (1930-1965), osnovne šole: Tunjice (1859- 1965) , Mekinje (1907-1965), Tuhinj (1914-1962), Loke v Tuhinju (1929-1973), Sela v Tuhinju (1930-1974), Šmartno v Tuhinju (1893-1962), Motnik (1888-1967), Stranje (1945-1961), Gozd (1930-1964), Ko-menda-Moste (1852-1967), obrtne šole (1886-1964), itd: Poleg navedenih fondov sta zelo dragoceni zbirki gradbenih načrtov in dokumentov najpomembnejših družbenih objektov, to-i vam, šol, komunalnih naprav il obdobja od 1912 do 1966 tef dopolnilna zbirka gradiva za zgodovino NOB kamniškega okrožja. Podrobnejše podatke o zbranem gradivu bo vseboval načrto-« vani Vodnik po fondih in zbirkalHK Zgodovinskega arhiva Ljubljanaffij ki bo v kratkem izšel. Velik del arhivskega gradiva še ' vedno hranijo ustvarjalci in šte- y vilni imetniki na terenu. Vsekaj kor bi bilo prav, da tudi to gradi-ilruj vo najde ustrezno varstvo v no-:ernj vih arhivskih prostorih v Komenfjer|( di. Z ureditvijo* prostorov niscjag0 dani le pogoji za prevzemanj^ h( arhivskega gradiva, temveč tudjf, za njegovo strokovno urejanjerojCI tehnično opremljanje, za izdela*jc|j vo pripomočkov za uporabo, var^nijj nostno mikrofilmanje, konserva^otc| cijo in restavracijo poškodovane'j0rtl| ga gradiva, itd: Z arhivskimi raz-]os|( stavami, objavami pripomočkov^ ; za uporabo gradiva, objavamh)nj£ gradiva in raziskovalnim delortstojn na krajevni zgodovini bo arhiv\j()r skušal približati arhivsko dejav*je|m nost čim širšemu krogu občanov^^ Obenem bo arhivsko gradivo tu di vse bolj dostopno za razisko' valne namene ter druge družbe^-ne potrebe. VLADIMIR ŽUMEP Trimski pohod je zaživel »p/a, tle gor bom pa se pršu«, je hitro odgovoril tale mali junak na sliki in si hitro popravil svoj prvi planinski klobuk. Sonce je šele pokukalo izza gozdov, ko so se prvi planinci že dvignili iz toplih postelj in se odpravili proti Kamniškim Alpam. Tokrat se jih je večina odpravila proti Kokrškemu sedlu na trimski pohod, ki ga je organiziral skupaj z ZTKO Kamnik alpinistični odsek PD Kamnik. Zaradi lepega vremena je marsikateremu »trimčkarju« postajalo vedno bolj vroče predvsem v zgornjem delu poti na sedlo, toda ob pogledu na prelepe vrhove je vsak nadaljeval pot. Na Kokr-škem sedlu se je ta dan nabralo preko sto planincev, zelo veliko od teh pa se jih je povzpelo tudi na 2558 m visoki Grintavec. Čeprav se je pohoda udeležilo toliko planincev, pa pomoč kamniških gorskih reševalcev, ki so jih ves čas spremljali, in ki so določili tudi primerno uro za vrnitev v dolino, ni bila potrebna. To je spodbudna novica, ki bo gotovo pripomogla k organiziranju podobnih trimskih pohodov. Proti poldnevu so se začele »poditi« preko sedla meglice, ki pa niso ovirale planincev, ki so še vedno prihajali in tudi že odhajali, ter se ustavljali v Cojzovi koči, kjer je Bojan'Pollak neutrudno »štcmpljal« planinske izkaznice s posebnim žigom za TRIM pohod. Tudi oskrbnik Plankar je imel polne roke dela, saj so želje iz ust predvsem žejnih kar naprej deževale. Če si stopil iz. koče, si marsikdaj zaslišal veselo prepevanje, pa jodlanje ih vriskanje, ki je odmevalo z vseh skalnatih pobočij naokrog. Pri vračanju skozi Kamniško Bistrico je gotovo vsakdo začutil vonj po čevapčičih. Tukaj jih vedno pečejo nedeljski turisti, ki se doma odpravljajo na svoje - velikokrat vedno iste izlete v naravo, »novim doživetjem nasproti?« Sicer pa, vsak človek skrbi za svoja doživetja, ki jih tudi na tem trimskem planinskem pohodu ni manjkalo. Organizatorji želijo s trimi v gore predvsem navaditi in naučiti ljudi na hojo in življenje v gorah. Tudi tako bodo preprečene številne nesreče, ki velikokrat zahtevajo tudi smrtne žrtve. Zato ob lepem vremenu ne vžigajte Fat •šč« stai okt Pod vedno svojih jeklenih konjičke (pomislite na njihovo vedn<\^_ dražjo hrano), oprtajte si rajtj nahrbtnik, vanj si zavežite tudi svojo dobro voljo in poten1! »hop« na trim. Pojdite, ne vam žal! MATEJA GRIlJi, »Tudi v mrazu in megli lakota ne popusti«, so si verjetno mislili tile planir postregli kar zunaj. ki so si zaradi polne ko foto: MATEJA GRllJ Rad ostani, kjer pojo Majhni plakati v Suhadolah, Mostah in okoliških vaseh so kar nekam sramežljivo vabili mlado in staro na »en lep večer«. Mnogi so si jih z zanimanjem ogledovali, nekateri so strmeli vanje nezaupljivo. Še zdaleč niso bili tako pisani in kičasti kot tisti za tombole v Komendi, na Brniku, v Stožicah ali za veselice na Križu, v Srednji vasi. Bitnjah, na Vrhpolju... Le kaj se skriva Pod tem »Nocoj je pa en lep večer«? Tako se je zbralo v soboto, 6. septembra, na dvorišču kmeta Petra Pibernika v Suhadolah presenetljivo veliko ljubiteljev lepe pesmi. Imeli so kaj videti in slišati. V pristnem kmečkem okolju, kakršnega ne bi znal pričarati še tako spreten scenograf, s starim kmečkim orodjem - vozom, mlatilnico, srpi. košarami, komati - je tudi slovenska ljudska Pesem zvenela, kakor je ne bi mogla približati še tako spretno vodena televizijska kamera ali mikrofon. Poslušalec je v domačem narečju pozdravil gostitelj srečanja, ki tudi sam poje v MPZ Davorin Jenko. Ni mogel skriti navdušenja nad toliko zbranimi na svojem dvorišču.' »Peli smo že v dvorani, kjer je bilo dovolj samo mraza, ljudi pa malo ali nič«, nam je povedal v imenu Jenkovih pevcev. Poslušalcem srednjih let, mnogim starejšim, Pa tudi tolikokrat obsojani disko-klubovski mladini se je prvi predstavil najmlajši, letos ustanovljeni zbor KUD Janez Čebulj iz Komende z Gobčevo Tam na vrtu, s Krekovo Se že svita, bo den, z Bučarjevo Dečva pa v harteljcu ■n Jerebovo Pisemce. Zboru se pozna, da je še začetnik, a zagnani pevci bodo svoje znanje prav gotovo še izpopolnili. Za njimi je nastopil Oktet zveze paraplegi- kov. Težki sivi oblaki, ki so se sobotnega popoldneva podili nad vasico, so se na vso srečo že izlili. S pesmijo smo našli pravo kmečko gnezdo. Nastopajočim in poslušalcem sta okolje in pesem grela srce, misli so uhajale v davnino... ko so se naši predniki leta in desetletja prebijali skozi bedo in revščino s skromnim kmečkim orodjem in ljubeznijo do zemlje v srcu. Le vonj silaže nas je spomnil, da tudi sem nezadržno prodira sodobna mehanizacija. Invalidi so zapeli tri narodne: Le sekaj, sekaj smrečico. Vrtec ogradila bodem in Tam v štajerski deželi. Peli so veselo, široko, ko. da jim življenje še ni nikoli obrnilo hrbta... Veseli študent Pavle Ojstršek je s kitro in svojimi domislicami nastopajoče in poslušalce prijetno zabaval. MPZ Davorin Jenko je iz svojega zelo obširnega sporeda izbral šest umetnih in dve ljudski pesmi. Zares užitek jih je bilo poslušati, te kmečke fante, može, delavce, izobražence. Posebno všeč so mi bile tiste o planinah, Jurija Fleischmana Triglav, Gustava Ipavca Planinska roža in Antona Focrsterja Planinska. Dolgo in navdušeno ploskanje je iz njihovih grl izvabilo še dve pesmi, s katerima so spet navdušili. Največji delež pri organizaciji večera ljudske in umetne pesmi je nosil Ivan Pibernik iz Suha-dol, ki je tudi privabil pevce - paraplegike iz vse Slovenije. Vsakdo od številnih gledalcev je zapuščal Pi-bemikovp dvorišče zadovoljnega obraza in iskrivih oči, saj ga je predstavitv slovenske pesmi navdušila. Bo ta lep večer postal tradicionalen, vsakoleten? Morda. IRLNA URBANEC * Mladi smo priskočili na pomoč Kadarkoli prizadene človeka nesreča in si sam ne more pomagati iz neštetih težav, se kulturna raven družbe pokaže prav v humani pomoči prizadetim. In naša družba, je že neštetokrat, na ta ali oni na- Alojz Berlec razstavlja v LJubljani 'la razstavnem prostoru Zavo- za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani so 16. septembra odprli razstavo Alojza °Crleca, ki živi in kot likovni pedagog dela v naši občini. Razstava ho odprta ves mesec, torej do ¥>■ oktobra. Na njej rojen tleli. tira. Na v Ljubljani, se slikar, predstavlja z i, ki v obiskovalcih zbujajo rahljanje o našem svetu in o 5>0,eh sodobnega slikarstva v naši domovini. Sicer pa se je. slikar os'ej s samostojnima razstavama že dvakrat predstavil tudi Ka-"'ničanoni (lani in letos), samostojne razstave je doslej imel še v Ajdovščini in Murski Soboti, so-cloval pa je tudi na več skupin-,k|h razstavah. Fakultetno izobražen moški Nto garsonjero ali enosobno stanovanje v Kamniku ali °kolici. Cenjene ponudbe P°d šifro »Jesen 80«. čin dokazala, da je pripravljena pomagati sočloveku v nesreči. Te dni smo se pred tako nalogo znašli tudi vaščani, posebej pa še mladinci OOZSMS Srednja vas. Rdeči petelin, ki je z vso slastjo zajel stanovanjsko hišo v naši Praški učitelji navdušili V naši občini je zanimanje za kvalitetne kulturne prireditve vse večje, kar dokazujejo v zadnjem obdobju tudi množični obiski najrazličnejših koncertov, iger in podobno. Poleg domačih je veliko zanimanje tudi za tuje izvajalce, ki nas od časa do časa obiščejo. Prejšnji petek so Kamničani navdušeno zaploskali znanemu pevskemu zboru Združenja praških učiteljev, kije bil gost domačega moškega zbora Lira. Taka srečanja imajo mnogo globlji pomen, predvsem utrjevanje prijateljskih odnosov med narodi. Nastop praškega zbora, ki je znan domala po vsej Evropi in ki sije s številnimi nastopi v različnih deželah pridobil izreden sloves, kar je tokrat spet potrdil s svojo turnejo po Hrvaški in Sloveniji, je tudi s kamniškega odra odhajal s prijetnimi vtisi ob navdušenju kamniškega občinstva. Še posebno so se ogreli tako poslušalci v dvorani, kot gosti na odru, ko sta iz njihovih grl zadoneli dve priljubljeni slovenski narodni. Albert Čebulj, član kamniške Lire, se je v imenu občinstva in svojega zbora iskreno zahvalil za prijeten večer ob poslušanju občuteno zapetih narodnih in umetnih pesmi. (Foto: M. JANČAR) smo prijeli za delo in do tretje ure popoldne je ožgana hiša spremenila podobo. Z ožganih tramov smo pobrali strešno opeko in odstranili tramove, nato smo do konca porušili že razrušene stene in očistili ter zložili vse zidake, ves odpadni material pa smo vasi, je zahteval hitro ukrepa- zvozili v odpadno jamo. Po-nje. Gasilci so sicer zelo hitro gorišče je bilo tako očiščeno, ukrepali in se trudili, da bi le dimnik, ki je kljuboval po- rešili, kar se je rešiti dalo, vendar je kljub temu ostala za njimi žalostna podoba. Mladi smo se zavedali, da lahko pri odpravi posledic požara prav mi storimo mar- žam, je stal sredi j)lošče, kot bi prosil, naj še kdaj pridemo pomagat pri obnovi hiše. Lastnik se nam je po končanem delu prisrčno zahvalil in bili smo zares veseli, ko smo sikaj, zato smo že drugi dan videli, da je bil tudi on z nami po nesreči sklicali izredni scA zadovoljen. stanek, katerega edina točka dnevnega reda je bila pomoč prizadetim. Odločili smo se, da že prvo soboto organiziramo delovno akcijo in očistimo pogorišče. Tako smo se v soboto že ob šestih zjutraj vsak s svojim orodjem v roki zbrali na pogorišču. Složno Mislim, da je akcija uspela, saj smo bili v precejšnjo pomoč prizadetim, poleg tega pa smo vaščanom, ki so marsikdaj že upravičeno podvomili v nas, dokazali, da naša organizirana dejavnost v krajevni skupnosti še ni zamrla. BERNARDKA ŠUŠTAR Komisija za delovna razmerja pri OŠ Olge Avbelj Homec, občina Domžale razpisuje prosta dela in naloge za pomoč v administraciji in računovodstvu za DOLOČEN ČAS od 1. 11. 1980-31. 7. 1981. Nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pogoj: administrativni ali ekonomski tehnik. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave. Marijinih 35 učiteljskih let na tuhinjski šoli Redki so njenega kova septembrski dan. Šol-a Poslopja so ponovno zabela, prav tako mestne uli-:» ceste in vaške poti. Dnevi oskrbnih počitnic so le še ""a prijetnih razgovorov in "''j prijetnih šolskih nalog. *Krat sem se odpravila s fo-^afskim aparatom izven esta, v Zgornji Tuhinj. Sa-0 ^na od treh učilnic je bila '"a drugo in tretješolcev. B,rtošolci so se za nekaj dni "niaknili šolskim klopem Se v Valbandonu pri Pulju Rajali poslednjim toplim ncnim žarkom ter morskim Pelinu v šoli v naravi. Prvo- šolcev pa nisem utegnila pričakati do popoldanskega pouka. Učiteljica Marija Zavbi, ki me je prijazno sprejela in povabila v razred, mi je povedala, da je letošnje šolsko leto njeno slovo od 35-letnega učiteljevanja na tuhinjski podružnični šoli. Slovo brez dvoma ne bo lahko, četudi bo ostala v kraju, kjer je v prvem povojnem letu začela učiteljsko pot, si ustvarila dom in družino. Trdne vezi, ki jih je dolga leta tkala v isti šoli s tisoči in tisoči učenci, bo težko prekiniti. Po dolgoletnem in napornem delu je potrebna počitka, pravi še vedno mladostna Marija, po otrocih, njihovi iskrenosti in nagajivosti pa ji bo zelo dolgčas, je s solzami v očeh in brez sramu priznala. V otroških pogledih sem ob sproščenem pogovoru spoznala, da jim Marija Žav-bi ni le učiteljica in vzgojiteljica, temveč predvsem prijateljica, kar je največjega pomena za obojestranski uspeh in zadovoljstvo. Veliko se z njimi v prostem času pogo- varja, jim svetuje, jih tolaži in tudi opozarja. Njeno zanimanje za učence ne sega samo od učilnice do šolskega praga, temveč do zadnjega kotička v okolju, v katerem otrok živi m se razvija. Tudi v odnosih s starši ne pozna razpotij. Marsikaj se je v tem času spremenilo na področju vzgoje in izobraževanja, se spominja. Sedaj so neprimerno boljši pogoji za šolanje, pa tudi zahteve so znatno večje. Podeželski otroci so mnogo bolj razgledani in s svojimi vprašanji učitelja pogosto spravijo v zadrego. Pot do tuhinjske šole tudi za najbolj oddaljene učence ni več tako težavna, saj se mnogi že drugo leto vozijo s kombijem. Marija Žavbi je odraščala v napredni delavski družini. Očeta so že v drugem letu vojne odpeljali v internacijo, po vrnitvi pa se je priključil partizanom na novomeškem območju, kjer je postal komandant. Kot članica zveze komunistov od leta 1949 se je Marija aktivno vključila v družbenopolitično življenje in delo v svojem kraju ter vestno opravljala dolžnosti. Zaradi pomanjkanja učiteljev bo letošnje zadnje leto službovanja poučevala v obeh izmenah, dopoldne celo v kombiniranem oddelku. Nobeno delo ji doslej ni bilo pretežko in nikoli se mu ni izmikala. Redki, vse redkejši so učitelji njenega kova. Tekst in foto-: MIRA JANČAR C PRILOGA ZA DELEGATE SEJA SKUPŠČINE KMETIJSKO ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI KAMNIK Predsednik skupščine Ivan OREHOVEC sklicuje sejo skupščine Kmetijsko zemljiške skupnosti v ponedeljek, 13. 10. 1980 ob 8. uri v sejni dvorani skupščine občine Kamnik. Predlaga naslednji DNEVNI RED: 1. Poročilo o delu izvršnega odbora kmetijske zemljiške skupnosti 2. Poročilo o delu ' kmetijske pospeševalne službe 3. Obravnava in sprejem statuta Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik 4. Finančni načrt Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik 5. Samoupravni sporazum o temeljih plana Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985 6. Sklep o delu in nalogah tajnika Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik 7. Obravnava vloge krajevne skupnosti Podgorje o zazidalnem načrtu obrtne cone Poročilo o delu izvršnega odbora skupnosti smo v delegatski prilogi že objavili v celoti, poročali pa smo tudi že o osnovnih značilnostih novega statuta skupnosti. V celoti objavljamo Analizo člela kmetijske pospeševalne službe v obdobju 1976-1980 na območju občine Kamnik ter predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985. EMONA KMETIJSKA KOOPERACIJA Kmetijska pospeševalna služba ANALIZA DELA KMETIJSKE POSPEŠEVALNE SLUŽBE V OBDOBJU 1976-1980 NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK Delo kmetijske pospeševalne službe pri Emoni Kmetijski kooperaciji na območju občine Kamnik je bilo podrejeno zastavljenim nalogam srednjeročnega programa 1976-1980. Realizirane naloge v živinoreji: Temeljna naloga je bila povečanje tržne proizvodnje hrane in surovin na kmetijah ter vzporedno s tem doseči trdnejši ekonomski položaj slehernega proizvajalca. V tem obdobju je bilo zajetih v preusmeritvenem programu 56 kmetij, vendar danes pogodbeno sodeluje pri odkupu mleka in mesa že preko 532 zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Gibanje po letih 1976 1977 1978 1979 I. poli. 1980 Število adaptiranih in na novo zgrajenih stojišč 110 175 184 168 82 m1 zgrajenih silosov za krmo 1100 960 920 1055 460 porabljenih kreditov za stroj. + silose 2.212.000 1.130.000 930.000 500.000 2.090.000 štev. nabavljenih raznih traktorjev •38 42 43 66 36 Porab, kreditov za trak- torje in ostale priključke 1.022.500 1.814.000 1.004.000 2.140.000 3.265.000 Gibanje odkupa mleka in mesa preko Emone Kmetijske kooperacije po letih: 1976 1977 1978 1979 I. poli. 1980 Ind. 79/76 živa teža govedi kg 422.788 370.000 406.959 406.840 269.288 113 perut. breoj. kg. 423.000 450.000 590.400 601.500 310.000 142 mleko 1 461.276 1859.00J0 2012.539 1966.070 1252.754 143 Za odkup higiensko neoporečnega mleka je bilo potrebno organizirati večje število odkupnih mest - zbiralnic ter jih opremiti z ustreznimi hladilnimi napravami. 1976 1977 1978 1979 1980 Štev. zbiralnic 14 14 14 14 14 Štev. opremlj. zbiralnic 0 2 2 ■ 3 7 Porabljena sredstva s strani Emone Kmet. koo- peracije 0 212.000 265.300 299.233 500.000 Za rast proizvodnje mleka in mesa je bilo potrebno povečati in /boljšati število plemenske živine z večjo proizvodno zmogljivostjo. V ta namen je uvedena kontrola proizvodnosti krav in načrtna odbira plemenskega materiala. 1976 1977 1978 1979 1980 Štev. krav v B in Z kontroli 548 612 770 853 884 Premiranih plem. telic 95 134 172 195 223 Nabavljene plem. telice 0 58 100 20 0 Rejski cilj v tem obdobju je Uvajanje svctlolisaste pasme goveda, ki je primernejša za kombinirano proizvodnjo mesa in mleka. V ta namen smo nabavili 178 kom. plemenskih telic pri Veterinarskem zavodu v Murski Soboti. Kmetijska zemljiška skupnost Kamnik je v ta namen stimulirala nabavo plemenskih telic z 20% regresom. Istočasno regresira dozo semena za umetno osemenjevanje s 65% z namenom izboljšati genetske sposobnosti goveje črede. Poljedelstvo Delo v poljedelski proizvodnji je bilo usmerjeno v pridelovanje valuminozne krme. kar najbolj ustreza danim pogojem. Za povečanje pridelovanja krme smo v tem obdobju realizirali demonstracijske poskuse v pridelovanju: uvajanje setve koruze za silažo demonstracije in svetovanje pri siliranju koruze uvajanje setve krmnih dosevkov uvajanje siliranja trave Vsako leto je bilo odvzetih okrog 30 vzorcev zemlje in silirane krme ter danih v analizo na Kmetijski inštitut Slovenije. Na osnovi analiz smo kmetovalcem svetovali pri gnojenju in sestavi krmnih obrokov. Viden uspeh je dala akcija pridelovanja krme in stimulirana - regresirana nabava mineralnih gnojil. Poraba mineralnih gnojil se je v obdobju 1976 do 1980 povečala za 89 odstotkov. Oprijemljiva spodbuda za večjo uporabo je bilo ugodno kreditiranje nabave v letih od 197.7 do 1979 s strani Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik, v letu 1979 pa še regres v skupnem znesku 300,000 din. . Glede na smotrnejšo rabo kmetijskih strojev in izkoriščanje zamočvirjenih površin so bile ustanovljene proizvodne skupnosti: 1976 1977 1 978 1979 1980 Štev. stroj. skup 5 5 S 15 20 Štev. melio- rac. s kup. 0 1 •j 4 5 Za stimulacijo združevanja v proizvodne skupnosti je bil uveden regres s strani Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik. Nabavo strojev teh skupnosti se je regresiralo od 15 do 30 odstotkov nabavne vrednosti. Melioracijske skupnosti so dobile za izvajanje programa potrebni material, stroške dela so krile skupnosti same. Individualni proizvajalci so lahko koristili potrebni material samo v primeru, če sosedne površine niso bile potrebne posega odvodnjavanja. Na območju občine Kamnik deluje 9 pašnih skupnosti. Glede ekstenzivne rabe teh površin je KZS Kamnik namenila določena sredstva za hitrejšo obnovo in gnojenje skupnih planinskih pašnikov. Pri obnovi in izkoriščanju teh površin za pridelovanje pašne trave so še potrebne akcije: - obnova in popravilo ograj - zatiranje plevelov na pašnikih - začeti z intenzivnim gnojenjem - zagotoviti čredo za pridelano pašo. Ostale pospeševalne akcije Strokovno izobraževanje kmetov V preteklem obdobju so bila realizirana številna strokovna predavanja, ki jih je organizirala kmetijska pospeševalna služba s strokovno pomočjo Kmetijskega zavoda Ljubljana in Veterinarskim zavodom Kamnik-Domžale. Potrebna finančna sredstva za izobraževanje kmetov je v tem obdobju zagotovila Kmetijska zemljiška skupnost. Mentorsko vodenje Aktiva kmečkih Na območju občine Kamnik deluje pet aktivov kmečkih žena, v katere je včlanjenih 150 kme-tovalk. Program dela aktiva kmečkih žena je v tem obdobju temeljil na izobraževanju kme-tovalk. Vsako leto smo organizirali po tri predavanja na petih mestih (15 predavanj) z različnimi temami s področja gospodinjstva, kmečkega turizma, poljedelstva in živinoreje. Potrebna finančna sredstva za realizacijo programa je zagotavljala Kmetijska zemljiška skupnost Kamnik. Z delom na področju kmečkega turizma smo začeli v letih 1978-1979. Trenutni) preurejajo 3 kmetije za kmečko-turistično dejavnost. V ta namen je bilo v letu 1980 zagotovljenih 700.000 din kreditnih sredstev. 5. člen Kmetijska zemljiška skupnost bo stalno, poseb- ^ no pa še v obdobju prilagajanja maksimuma k me- -tijskih zemljišč nekmetov (do 12. 2. 1981) odku-" povala vsa zemljišča, ki bodo dana v prednostni U nakup in večala kmetijski zemljiški sklad ter tako j zagotavljala možnost nadomestila zemljišč kme- 5 tom ob morebitni razlastitvi ali novogradnji. Podpisniki bodo na podlagi programa vseh10 oblik združevanja zemlje večali kmetijski zemlji- . • ški sklad iz drugih virov in ta zemljišča vključevali a' v organizirano kmetijsko proizvodnjo. ' ki 6. člen ~" V povezavi s krajevnimi skupnostmi in komu- * nalno skupnostjo ter drugimi zainteresiranimi bo'la kmetijska zemljiška skupnost sodelovala pri var- P stvu kmetijskih zemljišč pred onesnaževanjem. Septembra, 1980 Kmetijska pospeševalna služba Delavci, združeni kmetje v kmetijskih, živilskih in gozdnogospodarskih organizacijah ter delovni ljudje in občani preko krajevnih skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so zaradi svoje dejavnosti neposredno zainteresirani za i rabo zemljišč v kmetijske namene ter za njihovo varstvo in Skupščina občine Kamnik (udeleženci) skladno z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter zakonom o kmetijskih zemljiščih, organizirani v kmetijski zemljiški skupnosti Kamnik sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih piana Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985 1. člen Udeleženci ugotavljamo, da je cilj zemljiške politike v občini aktiviranje vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo, pri čemer bomo poleg gospodarskih meril upoštevali vrednote kmetijskega prostora v procesu planiranja, dolgoročni) urejanje, združevanje in varstvo kmetijskih zemljišč. 2. člen Z občinskim prostorskim planom bodo zemljišča namenjena za potrebe kmetijstva in gozdarstva, ob upoštevanju družbenih planov, naravnih razmer in družbenih potreb. '/. upoštevanjem kriterijev kvalitete kmetijskih zemljišč bodo v skladu z elementi prostorskega planiranja kmetijska zemljišča razvrščena v dve skupini: a) zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijstvo, kamor spadajo kompleksi družbenih posestev, zemljišča, ki jih je možno z agrarnimi operacijami usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in zemljišča, ki jih bo možno s hidromelioracijami vključiti v intenzivno proizvodnjo. b) druga kmetijska zemljišča za kmetijsko pro-izvodnjo v povezavi z drugimi interesi. 3. člen Udeleženci ugotavljamo, da je razvrstitev zemljišč podlaga za planiranje kmetijske in gozdne proizvodnje ter razvoja kmetijstva v občini. Na zemljiščih], ki bodo s prostorskim planom namenjena za kmetijstvo, bo izdelana agrokarta. ki bo obsegala razvojne usmeritve kmetijstva v občini in bo z njo predviden dolgoročni načrt rabe kmetijskih zemljišč. 4. člen Kmetijska zemljiška skupnost bo sodelovala v postopkih za izdajanje lokacijskih dovoljenj za gradnjo objektov na kmetijskih zemljiščih, ki bodo v občinskem prostorskem planu razvrščena v druga kmetijska zemljišča. Skrbela bo v povezavi s kmetijskimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi v občini, da bodo kmetijska zemljišča v interesu obdelovalcev in v družbenem interesu skrbno obdelana ter ohranjala trajno rodovitnost. In, r 7. člen 'er Kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z gozdom, "* pa je s samoupravno interesno skupnostjo za goz-darstvo in kmetijskimi organizacijami opredeliti.,rc katera ostanejo za kmetijstvo 4n katera se bodo pogozdila. 0] M 8. člen j j Agrarne operacije so posebne naloge kmetijske e s zemljiške skupnosti. Pospeševali bomo medseboj- p no menjavo kmetijskih zemljišč, ki je prostovolj- iku na menjava zemljišča med strankama, da se zičir zaokrožitvijo zagotovi racionalnejša obdelava. komasacija pa se bo izvajala v korist skupnosti jpo kmetov. ie ■ni 9. člen roč Nadaljevali bomo s programom melioracij Jiu kmetijskih zemljišč. Izvajali bomo hidromcliora-l K cije (ureditev režima površinskih voda) in agro- S melioracije (izboljševali rodnost kmetijskih zem-tud Ijišč). 10. člen Zaradi stalnega zmanjševanja kmetijskih zemljišč je kmetije preusmeriti v bolj intenzivne, da bodo izpadli pridelek in dohodek nadomestili z intenzivnejšo proizvodnjo v sodelovanju s pospeševalno službo kmetijske organizacije. 11. člen Kmetijske zemljiške agrarne operacije bcx!o opravljene v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in strokovnimi organizacijami na območjih: 1. Moste-Gora . 35 ha 2. Žeje-Moste-Suhadole 85 ha 3. Razbremenilnik Pšata 20 ha 4. Tuhinjska dolina 25 ha 12. člen Udeleženci sporazuma bodo sodelovali s skupnostjo socialnega skrbstva in skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov za pripravo samoupravnega sporazuma o oblikovanju potrebnih sredstev za preživninsko varstvo kmetov. 13. člen V zakonu o kmetijskih zemljiščih so opredeljeni viri sredstev kmetijskih zemljiških skupnosti ifl njihova uporaba. S finančnimi načrti bodo sredstva razporejena prvenstveno za pripravo programov in projektov agrarno-prostorskih ureditvenih operacij, sofinanciranje teh programov, pridobivanje zemljišč (nakupi) in za redno poslovanji' kmetijske zemljiške skupnosti. 14. člen V skladu z zakonom o intervencijah v kmetijstvu bomo zaradi boljše preskrbijenosti občanov j mestu ter zaradi skladnejšega razvoja in družbe-no-organiziranega tržnega kmetijstva v občini sodelovali s samoupravnim skladom za pospeševal nje kmetijstva. 15. člen Udeleženci bomo skupno in s pomočjo služI1 Skupščine občine analizirali stanje kmetijstva | občini, poslovanje in samoupravno ter funkcionalno organiziranost kmetijske zemljiške skupnosti. Določili bomo način nadzora nad izvajanjem tega sporazuma ter zagotavljali informiranje '/'•> tekoče spremljanje izvajanja srednjeročnega programa in letnih planov. 16. člen Udeleženci bomo spoštovali določila in elemente tega sporazuma ter ga konkretizirali s sprejemom in izvajanjem plana kmetijske zemljiški.' skupnosti Kamnik. 17. člen Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga pod' piše večina udeležencev, kar ugotovi skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti s sklepom. UDELEŽENCI PRILOGA ZA DELEGATE . Z DELA SAMOUPRAVNIH . NTERESNIH SKUPNOSTI ii tmetijsko-zemljiška skupnost o Njen izvršni odbor se je sestal v ponedeljek, •- 5. septembra Na seji so določili datum sklica Skupšine skupil lost' ter predlog dnevnega reda. i- Aktivu kmečkih žena so za izvajanje izobraže-|j alnega programa odobrili 30.000 dinarjev. Precejšnja sredstva so namenili za obnovo kupnega hleva na Bibi planini za 60 glav živine, 'inančno pomoč v obliki regresa za nakup strojev >a so odobrili strojnim skupnostim Laze in Sred-o 'Ja vas (20% vrednosti strojev), strojni skupnosti - Veliki hrib, ki je višinska, pa 30% nabavne vre-•nosti strojev. Obravnavali so tudi lokacije zasebnih gradenj, 'endar so 'člani odbora menili, da le-te nikakor , liso primerne, saj gre za lokacije na njivskih ■- >°vršinah. Sprememba namembnosti teh pa tudi s i. ,r°storskim planom občine ni dovoljena. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA »KUPNOST Izvršilni odbor pod vodstvom Alojza Logarja se L'e sestal 11. septembra Potrdili so polletno realizacijo finančnega plana " jkupnosti, ki jo bodo predlagali v sprejem skup-' čini skupnosti. Ko so obravnavali osnutek samoupravnega [1 iporazuma o temeljih plana občinske izobraževalce skupnosti, so ugotovili, da je treba kljub maj-mim finančnim sredstvom v prihodnjem srednjeročnem obdobju, čeprav s pomočjo bančnih kre-j iitov, zagotoviti gradnjo 6 učilnic pri osnovni šoli - * Komendi. Skupščini skupnosti bodo posredoval v sprejem 'udi predlog prioritetnega reda za program inve- sticij v osnovnem izobraževanju v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Člani izvršnega odbora so tudi sprejeli projekt za adaptacijo šole v Mostah. Uredili bodo tla v telovadnici, strop ter ostrešje nad telovadnico, kuhinjo, plinsko postajo, kanalizacijo. Strinjali so se tudi z osnutkom ureditve podstrešja nad šolo, če bodo raziskave temeljev zgradbe pokazale, da so le-ti dovolj trdni. Niso pa mogli upoštevati želje krajanov, naj bi v telovadnici postavili tudi oder. Zavrnili so predlog za sprejem družbenega dogovora o gradnji Doma slovenskih pionirjev v Dolenjskih Toplicah z utemeljitvijo, da občinski izobraževalni skupnosti primanjkuje denarja za rešitev najnujnejšega, in da torej ne more sprejeti še te obveznosti. Glede na določila Zakona o osnovnem šolstvu bodo v letošnjem letu oblikovali oddelke z največ 32 učenci v prvih in drugih razredih kamniških osnovnih šol. Zaradi racionalizacije prevoza učencev se v osnovni šoli Toma Brejca v letošnjem letu pouk začenja pol ure prej - torej ob 7.30. Podelili so tudi pet kadrovskih štipendij za predmete, za katere primanjkuje učiteljev. Osnovni šoli Komenda so odobrili 15.000 din za organizacijo likovne kolonije, za vse prvošolčke pa omogočili nakup rumenih rutic, da bi se čim bolj varno vključevali v promet. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Delegati so se zbrali na seji skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik v petek, 12. septembra Delegati so sprejeli poročilo o finančnem poslovanju skupnosti v prvem polletju letošnjega Leto 1981 1982 1983 1985 Investicija vrednost invest, (v 1000 din) Lastna udeležba 1000 din Udel. LB i 1000 din OS Moste OŠ T. Brejc OŠ Duplica OŠ Komenda adaptacija 6.000 3.000 3.000 adaptacija 10.000 5.000 5.000 gradnja III. faze 70.000 35.000 35.000 gradnja 6 učilnic 12.000 6.000_6.000 leta. Občinska zdravstvena skupnost je v tem obdobju izkazovala 74,801 tisoč dinarjev skupnih prihodkov, skupne dohodke pa so realizirali v višini 57.189 tisoč dinarjev. Tako je finančni rezultat po šestih mesecih leta 1980 pozitiven. Podatki za mesec julij pa že kažejo, da ob koncu leta* lahko pričakujemo preseganje planskih zneskov, saj rast materialnih stroškov odstopa od kriterijev in meril za letošnjo svobodno menjavo dela. Ko so obravnavali samoupravni sporazum o skupnih temeljih planov zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji za 1981-1985 so poudarili potrebe po hitrejšem razvoju osnovne zdravstvene dejavnosti, posebno pozornost velja posvetiti kadrom in opremi. Razvijati je potrebno nego bolnika na domu. Delegati so pooblastili delegate, ki jih bodo zastopali na seji skupščine Republiške skupnosti, da se opredelijo za zagotavljanje sredstev po domicilnem principu, saj kar 2000 delavcev iz naše občine dela v drugih občinah. Samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva razširja pravice zavarovancev. Kmetje imajo vse druge pravice, ne morejo pa zaradi pomanjkanja sredstev prejemati nadomestila osebnega dohodka pri začasni nezmožnosti za delo. Po sporazumu lahko bolnik izbira zdravnika, ki ga bo zdravil, o začasni nezmožnosti za delo pa lahko odloča le pristojni zdravnik. Širi se tudi število oproščenih plačevanja participacije - bolniki z zvišanim krvnim pritiskom, sladkorni bolniki. Drugih bistvenih novosti sporazum ne prinaša. Razprava o sprejemu samoupravnega sporazuma o skupni porabi deviznih sredstev je pokazala, da izvajalci zdravstvenih storitev niso zadovoljni z delitvijo deviznih sredstev. Menili so, da je nujno potrebno zagotoviti devizna sredstva za zdravila. Trošenje dragocenih deviz za opremo za avtomatsko obdelavo podatkov pa se jim je zdelo vprašljivo, saj ta dejavnost še ni pokazala rezultatov, je pa zelo draga. Krivično je bilo v preteklosti, da skoraj ni bilo mogoče dobiti sredstev za uvoz rezervnih delov in opreme za osnovno zdravstveno dejavnost. Delegati so sprejeli sklep, da postane investitor za gradnjo novega zdravstvenega doma v Kamniku delovna organizacija Zdravstveni dom Dom- žale, delo pa bo usklajeval Aleksander DOPLI-HAR. Delegati so tudi namenili 910.000 dinarjev iz presežka dohodka skupnosti v lanskem letu za gradnjo zdravstvenega doma. Sklenili so spremeniti samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva tako, da bodo žene na porodniškem dopustu prejemale 100% od poprečnega osebnega dohodka v lanskem letu. Ugotovili so, da je nova organizacija strokovne službe pri ugotavljanju nezmožnosti za delo že rodila sadove, saj se je stalež v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta zmanjšal za več kot 1 odstotek (lani 6,4, letos 5,3%). Delegati so izvolili za novega predsednika odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti Vladimira BREZNIKA, ker prejšnja zelo delovna predsednica, tovarišica KOŽUH, zaradi selitve ni več delegatka. ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE Delegatsko vprašanje delegacije tovarne Svila-nit na seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti 12. 9. 1980: Za katere namene je Občinska zdravstvena skupnost Kamnik uporabila presežek po zaključnem računu za leto 1979 v višini 11.008 tisoč din? Odgovor je pripravila strokovna služba Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana. Vaša občinska zdravstvena skupnost je ob sprejetju zaključnega računa za leto 1979 sprejela sklep, da se presežki iz preteklega leta prenesejo v otvoritveno bilanco za leto 1980. V skladu z zakonskimi določili je potrebno presežek iz preteklega leta namensko razporediti. Kamniška zdravstvena skupnost je od celotnega presežka v znesku 7.665.761 din razporedila 6.751.854 din za kritje stroškov prekoračitve programa bolnišnic Kliničnega centra in osnovnega zdravstvenega varstva. Preostalih 913.906 din poa je skupščina na seji 12. 9. 1980 namenila za gradnjo novega zdravstvenega doma. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki ter 18. člena pravilnika o Pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri samostojnih obrtnikih, naslednji JAVNI RAZPIS /a posojila delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodjalcih za ""kup stanovanj v etažni lastnini, za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš Na razpolago je znesek v višini 673.539,00 din. Pogoji: 1 • Delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, ki vplačujejo samoupravni stanovanjski skupnosti Kamnik sredstva stanovanjskega prispevka, namenjena za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, lahko najamejo posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini, za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš za dobo 15 let. s 3% obrestno mero. 2- Največji znesek odobrenega posojila je 60% od zneska, določenega v kupoprodajni pogodbi za nakup standardnega stanovanja ali od predračuna za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše v mejah veljavnih stanovanjskih standardov. 3- K vlogi za razpis morajo prosilci predložiti: a) Posojila za nakup stanovanj: - da kupuje stanovanje, ki jih gradbena organizacija nudi za *rg v občini Kamnik ~ da je za najetje posojila kreditno sposoben;. - da sodeluje pri nakupu stanovanja z najmanj 40% lastno udeležbo, ~ za lstno udeležbo se štejejo prosilčeva sredstva in krediti na privarčevana sredstva, - prosilec mora dostaviti kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini. h) Posojila za gradnjo in adaptacijo: ~ da je objekt, ki se gradi oziroma adaptira, na območju občine Kamnik, ~ da predloži gradbeno dovoljenje, potrdilo o priglasitvi del. Potrdilo o lastništvu ter zemljiškoknjižni izpisek, - da predloži potrdilo o osebnih dohodkih prosilca in ostalih družinskih članov Prosilci morajo svoje prošnje dostaviti preko osnovne organizacije sindikata do vključno 30. 9. 1980 na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik.Kamnik, Stele-•ova 8 z oznako »Posojila za nakup stanovanj« ali »Posojila za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše«. Prosilci morajo prošnji priložiti tudi potrdilo, da izpolnjujejo razpisne Pogoje. Obrazce za prošnje je treba dvigniti na Samoupravni stano-vanjski skupnosti, Kamnik, Steletova 8. PREDSEDNIK IO SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KAMNIK DANICA VINŠEK RUDNIK KAOLINA IN KALCITA KAMNIK Medvedova 25, 61240 Kamnik Komisija za delovna razmerja v TOZD KAOLIN Črna objavlja prosta dela in naloge - ključavničarja . - učno mesto za poklic ključavničarja v TOZD KALCIT Stahovica objavlja prosta dela in naloge - dveh ključavničarjev - tehničnega risarja - delavcev za delo v proizvodnji Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca. Osebni dohodek določa Pravilnik o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav. Rudnik kaoiina in kalcita Kamnik, Medvedova 25, Kamnik, potrebuje za svojega delavca sobo ali garsonjero. Ponudbe pošljite na gornji naslov. Svet delovne skupnosti LB - GOSPODARSKE BANKE LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KAMNIK objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. dinarsko valutne blagajne - za določen čas (en delavec) 2. dinarsko poslovanje z občani - za določen čas (dva delavca) Dela in naloge se razpisujejo za določen čas zaradi nadomeščanja delavk na porodniškem dopustu. Pogoji za sprejem: pod 1) končana srednja šola ekonomske ali splošne smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 2) končana srednja šola ekonomske ali splošne smeri in 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjem delu pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata FRANČIŠKA GOLOBA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh, mu podarili cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Merčunu za poslovilne besede, ZB, pevcem Lire za zapeto žalostinko ter duhovščini za opravljeni pogrebni obred. Vsi njegovi Podgorje, Kamnik, 12. september 1980 V križišču Ljubljanska-Klavčičeva je 12. 9. 1980 ob 14.55 uri voznica osebnega avtomobila Miroslava Š. iz Sel izsilila prednost motoristu Milanu P. iz Levstikove. Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo do trčenja, pri katerem je bil motorist lažje poškodovan, »katrca« pa je pristala na parkirnem prostoru Svita v stanju, kot ga kaže fotografija. Dva dni pred tem, t. j. 10. 9., je ob 1.30 uri v prometni nesreči izgubil življenje voznik kombija Slobodan G. iz Apatina. Kombi s petimi potniki je na cesti s Starega gradu v desnem ovinku na Kratni zaneslo s ceste. V tej nesreči so bile poleg voznika, ki je umrl na kraju nesreče, hudo poškodovani dve, lažje po dve osebi. To je bila peta smrtna žrtev javnih prometnih površin v Kamniku letos. Lansko leto so peto smrtno žrtev kamniške ceste terjale mesec poprej. MAJ TABORNIŠKE NOVICE Tudi tako se je mogoče sporazumeti Signalizacija (beseda je izpeljana iz besede signal - znak) je stoletja stara veščina. Ze stari Indijanci so se na dolge razdalje sporazumevali s pomočjo dimnih signalov, ob vdoru Turkov na slovensko ozemlje so kresovi na hribih naznanjali napadalcev. Pomen signalizacije se je povečal, ko je leta 1837 Samuel Marese odkril clek-tirčni telegrafski aparat za oddajanje znakov, sestavljenih iz pik in črtic. Abeceda, sestavljena po tem načelu, je dobila po njem ime: Morsejeva abeceda. Pri nas poleg Morsejeve abecede veliko uporabljamo Winklerjevo abecedo ali semafor. Sestavljena je po načelu različnih gibov. Včasih so semafor oddajali s pomočjo velikih lesenih naprav, ki so imele na vrhu pritrjena dva lesena kraka, katerih določen položaj je pomenil določeno črko. Danes v praksi tega ni več, saj imamo veliko sodobnejše naprave, Zelo pripravljen pa je ta način za sporazumevanje v naravi in - na terenu in sicer na razdalje do 200 m, z daljnogledom pa tudi več. Oddajamo ga s signalnimi zastavicami. Morse lahko oddajamo tudi s piščalko (v megli), s svetilko (ponoči), in v sončnem vremenu t s heleografom (naprava z ogledalom). V Morsejevi abecedi pomenijo trije kratki, trije dolgi, trije kratki signali (...---... ) klic na pomoč. Ta signal je enoten po vsem svetu SOS. Ravno tako pomenijo klic na pomoč trije ognji, zakurjeni v medseboj- nem razmaku dveh metrov. Ponoči bo svetloba privabila ljudi, podnevi pa dim. (Na ogenj naložimo sveže, zeleno listje in smrekove veje.) Taborniki morajo obvladati vse vrste signalizacije z Morsejevo abecedo in semaforjem. Kadar signaliziramo s signalnimi zastavicami, moramo paziti, da zastavice močno barvno odstopajo od okolja, ker nas bo tisti, ki tekst sprejema, le tako dobro razumel. Za vsako signalizacijo, bodisi s piščalko, s signalnimi zastavicami, z baterijo, s tasterjem ali s heliografom pa je potrebno veliko vaje, ker le tako dobimo občutek za časovni razmak med posameznimi črkami. ANDREJA DROBN1Č Kakšna je taborniška šola Celoten program Zveze Tabornikov je razdeljen na stopnje. Za vsako starostno skupino je točno določen program, po katerem se ravna vodnik. Programi se po obsegu in težavnosti stopnjujejo: čim starejši so taborniki, tem več od njih pričakujemo in jim dajemo vse večje možnosti za uveljavitev v krogu svojih tovarišev. Ko tabornik osvoji določeno znanje, dobi kot potrdilo za ta skok, preizkušnjo, zvezdo ali naziv »tabornik-partizan«. Znanje, ki je predvideno za najmlajše tabornike, murne (predšolski otroci), je razdeljeno na prvi, drugi in tretji skok. Za osvojitev teh priznanj morajo murni poznati nekaj dreves, živali, znati zapeti himno murnov ... Medvedki in čebelice (7 - 12 let) osvajajo prvo, drugo in tretjo preizkušnjo. Pokazati morajo malo več znanja kot murni. Na primer razložiti taborniški kroj, razpoznavati sledove, poznati pravila iger... Prva, druga in tretja zvezda so stopnje znanja tabornikov in tabornic, ter članov in članic kluba (TT 12-18 let, KK nad 18 let). Za osvojitev zvezde je treba znati topografijo, poznati NOB, organiziranost Zveze taborniških organizacij Jugoslavije, znati zasledovati ... »Tabornik - partizan« je najvišje priznanje, ki ga lahko dobi tabornik; s tem nazivom je »leksikon« taborniškega znanja. Vse te oznake za stopnje osvojenega znanja pripnemo taborniki na spodnji del člansskega traku, ki nam visi na levem žepu taborniške srajce. Vedno nosimo le najvišjo oznako. Tako član, ki je starejši od 12 let, na članskem traku ne nosi preizkušnje, čeprav I. zvezde še ni osvojil. Taborniki osvajamo tudi veščine, vsaka obsega strokovno znanje z enega področja: plavalec, nastanjevalec, higienik, smučar, sodobna tabornica, partizanski kurir, električar... Medvedki in čebelice osvajajo druge veščine, kot taborniki, tabornice in člani klubov. Osvajanje skoka, preizkušnje, zvezde in naziva »tabornik partizan« ni izpit. Pravila teh stopenj znanja so sestavljene po programu dela Zveze tabornikov Slovenije. Vsak vodnik s svojim vodom teoretično in praktično predeluje snov in vsakemu članu, ki je v vodu aktivno sodeloval, se prizna določena stopnja znanja v obliki prvega, drugega ali tretjega skoka, prve, druge ali tretje preizkušnje, prve, druge ali tretje zvezde ali naziva »tabornik - partizan«. Tabornik si vedno želi osvojiti novo znanje in v tem tekmuje s svojimi tovariši. ANDREJA DROBNIČ ALPSKA REPREZENTANCA V KAMNIKU Sredi septembra se je v Kamniku mudila alpska smučarska reprezentanca, kije izkoristila lep dan I za kondicijske priprave in ogled našega mesta. Popoldne jih je sprejel Slavko Ribaš, predsednik I občinske skupščine, ki jim je zaželel dobrodošlico in tudi v prihodnje doseganje tako lepih uspehov j v alpskem smučarskem športu^ot doslej. Pozno popoldne pa je bilo v veliki športni dvorani košarkarsko srečanje med reprezentanco in I kamniškimi alpskimi smučarji. Čeprav v tem športu niso veterani, sta obe ekipi s svojo igro navdušili številne gledalce, ki so se kar gnetli na tribuni. In še rezultati: v prvem polčasu so gostje vodili z 17:13, v drugem pa zasluženo zmagali s 42:37. Pri reprezentantih so dali največ košev Cerkovnik 21, Strel 9 in Franko 6. Pri domačinih pa se je najbolj izkazal Oriljc 10, Zabavnik 9 in Kocutar 8. Občinstvo je skoraj bolj navijalo za goste kot za domače igralce, še posebno veliko pa so pričakovali od Križaja, očitno pa mu košarka ne gre tako dobro kot smučanje, saj je dosegel samo 2 koša. (Foto- M JANČAR) ŠAH • ŠAH Šahisti igrajo tudi poleti Moška in /enska ekipa $K Virtus sta se udeležili tradicionalnega ekipnega hrzotumirja na Šohčcveni hajer-ju pri Bledu. Turnirja sc je udeležilo 52 ekip. od katerih so bile štiri i/ zamejstva. Ekipe so bile razdeljene po moči v pet skupin. V najmočnejši jc zmagala ekipa Ljubljane, za katero so igrali Barle. Stainer. Kouvnlinko in Slak. pred Kovinarjem iz Maribora in Celjem. V drugi skupini je bila najboljša ekipa Slovenj Gradcu pred Radonilja-mi in ekipo Marilior-Tczno. Moštvo Virlusa je zasedlo deseto mesto s 14.5 točk. /.a Virtus so igrali Boris Bavčar. Slavko Bergant. Cveto l.anišek in Mirko Scmcja. Zmagovalec tretje skupine je bila /KMK Ljubljana, v četrti pa ekipa ASk Celovec. V peli skupini je zmagala ženska ekipa Murke iz I.esc pred Radensko in Domžalami. F.kipa Virlusa. za kalero sta igrali Vlasta Resnik in Nada Prelovšck je bila pela. Na rednem brzoturnirju v juliju je med 13 nastopajočimi šahisli zmagal Boris Bavčar z desetimi točkami. Sledili so mu Peter Zupančič z l>.5 Kitk. Cveto l.anišek - S točk. Žare Bračič 7 točk. Franc Ravnikar in Slane Mi-klavee - 6.5 lučk itd." V prijateljskem mednarodnem srečanju je ekipa šahovskega klubu Domžale visoko premagala enega najboljših danskih moštev Norcsund-by s (i.5:2.5 ločk. Posamezni izidi: Bajee : Kolbaak -remi. Ivačič . Bjering - 1:0. Kurnur : Sorensen - 1:0. Vuvpctič : E, Poder-sen remi. Kolar: Bejilz.cn - (I: I. Gallo : S Pedersen - remi. Skok I : Nor-gaard - 1:0. Trampuž : Chrislensen -1:0. I.orhck : Sunderstrup 1:0. Na hrzoturnirju v avgustu, ki se točkuje za prvenstvo ŠK Virtus je ponovno zmagal Boris Bavčar z 9 točkami. Sledili so mu: Vuksanovič - 8.5 točk. P. Zupančič - S točk. Milan (Kolin -7.5 točk. l.anišek - 6 točk. Bogdan (Kolin in Bremee - 5 točk. Po osmih hrzoturnitjih vodi Peter Zupančič iz Domžal - 52 lovk. preti Bavčarjem - 49 točk. Vuksanovičcni - 42 točk. Karuarjem - 40 točk in 1 aniškom - 38 točk Točke osvoji igralec, ki se uvrsti med desel najboljših. Doslej je dobilo točke 22 igralcev, do konca so ostala še štiri tekmovanja TONE TREHUSÁK II. memorial Toneta Jegliča SK Kamnik in OOZSM DO TITAN sla organizirala 30. avgusta tekmovanje za meniorial TONETA JEGLIČA v smučarskih skokih za cicibane in pionirje na skakalnici s plastiko v Selu pri Vodicah. 'Tekmovanje ni bilo naključno na tem kraju in v tem času. temveč je ncpKisrcdno povezano s tragično smrtjo Toneta Jegliča, ki je bil kot 19-letni 'Titanov livar in predvojni smučarski skakalec v Kamniku, nedaleč od kraja tekmovanja v smlcditišlem gozdu, ustreljen kol talec 22. avgusta I "41 zaradi sodelovanja pri organiziranju upora proli nemškemu okupa-torjji. Člani OOZSM DO TITAN so na dan Icmovunju k spomeniku v Smledniku položili venec in prižgali sveče. Ze drugič so se zbrali mladi skakalci Slovenije in Avstrijske Koroške, da so s svojo udeležim na lentovanjn počastili Jegličev spomin. 'Tekmovanja se je udeležilo ('2 skakalcev iz osmih slovenskih klubov in slovenskega šport- nega društva Obir iz Avstrije, ("lani skakalne sekcije SK Kamnik so pred prireditvijo obnovili 20 m skakalnico v Selu pri Vodicah. V bodočo si želijo, da bi bila tekmovanja za Jegličev meniorial v Kamniku, na domači plastični skakalnici, ker bi se na ta način tudi izboljšali pogoji za treniranje mladih kamniških skakalcev. Rezultati tekmovanja: Mlajši cicibani - 1. Tomaž Knntclj. SK Jesenice I4N.6 točke (II. 10. 5 m). 2. Marjan Jagodic. SK Triglav 133.5 točke (9. 9 m). 3. Matjaž Stole. SK Triglav I20| točko (8. 8.5 m). 4. Boštjan /upa SK Triglav I 11.3 točke (7. 6.5 m). Gašper Ankelo. SK Triglav 109.5 lil ke (8.5. 0,5 m) Starejši cicibani: I. Juro Gtaconicto li. SSK Ilirija 141.6 točke (10.9 m). -Rok Oman. SD Dolomiti 139.3 točk ] («. 0.5 m). 3. Borut Možok. SK Trij glav 1.14.7 točke (8.5. 9 m). 4. Igri Balantič. SK Triglav 1.14.7 točke (S ¡nal i Letos najbolj uspešna sezona kamniških alpinistov v tujini \c varno, (.hi smo lotos Ivolj pridno obiskovali Julijske Alpe kol prejšnja leta. lùdi \ tujino smo pogledali in lo kljub stabilizaciji in devalvaciji. Pa ne zastonj! Se nobeno letov tujini ni bilo lako polno dobrih vzponov, Morda je Icmu kriva tudi hli/nja odprava na I.not se. ali pa naši alpinisti /e tako dobro po/naj o švicarske in francoske gore. tla so sc odi.krili /a težje vzpone. Vsekakor jc lo velik napredek in uspeb našega alpinističnega odseka. Prvi wponi \ tujini so bili /e junija in sicer \ Nepalu Tu se jO mudil Bojan Pollak kot inštruktor /a nil.uk-šerpe v nepalski šoli. ki jo je naša država /gradila kot pomoč Nepalu. Kljub obilici dela Bojan ni po/abil na bližnje gore. Tako je s šolo opravil prvi pristop na Koto 57.^0 po ju/nem grebenu. / devetimi šolarji jc preple- zal prvenstveno smer na l>as Dulsc (51011 m) ocena M - smer DAS BA TO, Z /Aoncton. Korenčanom pa jc preple/al Koto 451M) po prvenstveni smeri SOMMA BATO (ocena II) V Italiji-Dolomiti so bili opravljeni vzponi v lepi in krušljivi steni TOIA-Ni; Dl ROSIS; smer JUI.IA (ocena V), plc/ala pa sta I ranči Vctorac in Dušan Podbcvšck. smer A 1*01 IONI: ( ONSTANTINI (ocena VI. ,\2) plc/ala sta Janko Plevel in I ranči Vctorac. V Švici je Jane/ Bcnkov ič preplezal v l:IGI:RJU. ki tudi nepo/navaleem alpinizma ni nc/nan. klasično smer z Rokom Kovačem. Ocena smeri jc IV. VI, plc/ala sta .15 ur. bivakirala v steni m kljub ne preveč dobrim razmeram preplezala steno, ki slovi kot ena najbolj zahrbtnih v Alpah. V Švici je bilo letos tudi srečanje alpinist k (RUM), ki so se ga udeležile štiri Jugoslovaitkc. od njih ena naša alpinistka. Zaradi slalvga vremena pa so plezale le eno smer v P1Z PAI.U -V steber, ocena III I rancija jc bila tudi letos torišče slovenskih alpinistov. Gozd, poleg po- kopališča v Chamonixu. jc bil vedno poln slovenske govorice, tja do začetka septembra so bili postavljeni tam naši šotori. Najlepšo hero vzponov ima iz Francije Marjan Kregar: v LES CURTEŠ - avstrijska smer. ocena V. naklon 5()-5iV. SZ greben -OCCI1U IV V LES DROITHS - smer BOIVIN - GABARROV. ocena VI. smer ( ORNF-AU - OI.VAILI.i; ocena VI v Mt BI.ANC DU TAC"UL -GI.RVASUrri-cv o/ebnik (ocena IV). o/ebnik DIAB1 I. (ocena IV) V Franciji sta bila tudi Cene Bcičič in MIlan Gladek, ki sta v steni ANČKE preplezala smer CECHINEL-NOMINE (ocenil V-Vi) in s tem opravila prvo jugoslovansko ponovitev le smeri. V MONT VIAUDIT pa sta plezali dve Ženski navezi: smer ARETE KUI INCR (ocena IV) dve (Vljan-ki in Irena Markuš ter Gita Vuga iz I .jubljane. IRENA MAKUŠ Trimski planinski pohod na Kamniško sedlo V okviru akcije -Moja v gore* /a olKanc Kamnika, sta AO in G RS pri PO Kamnik. KI. avgusta organizirala trimski planinski pohod na Kamniško sedlo, že drugega letos. Namen teh |>oIhkIov je. da gredo v gore tudi listi, ki imajo s planinarjcnjcm bolj malo r/kušenj. ki redko zahajajo v gorski svet ali pa še niso imeli priložnosti, da bi s kom izkušenim obiskali hribe. Zalo te pohode vodijo izkušenj alpinisti, gorski reševalci in gorski vodniki, tako da je bila pomoč, če bi bila morila potrebna, takoj pri roki. Priprav- ljeni pa so pomagati tudi z nasvetom, zgledom. /.al pa jc temu pohodu, kakor tudi prejšnjemu, ponagajalo vreme. Zato se je marsikdo premislil in ostal raje doma. ker se je /hal mokrote Samo okoli 2i) navdušencev je kljub grozečim oblakom malo po sedmi uri zjutraj krenilo i/ Kamniške Bistrice, mimo spomenika NOB in nato usmerilo svoj korak v strmino proti Rokovnjaškim luknjam. Dobre tri urice zložne hoje in bili so na vrhu. Vztrajnost je bila poplačana. Dobili so poseben /ig. ■ pa še vreme se je premislilo in posijalo je celo sonce. Po obveznem čaju in daljšem počitku so sc vrnili v dolino. BOJAN P. Vzponi v juniju, juliju in avgustu V poletnih mesecih je hiloopravljenih skupno 146 vzponov najrazličnejših Ktopoilj. 1'olcg Kamniških Alp smo pridno obiskovali še Julijske Alpe in tudi v tujino smo pogledali- V juniju je bilo vzponov malo. komaj 22. od tega trije vzponi I, stopnje, štirje vzponi II. stopnje, štirje vzponi Ml. stopnje, šest vzponov IV. stopnje, štirje vzponi V. stopnje en vzpon VI. stopnje. Šesta stopnja je bila preple zana v Koglu v kamniški smeri, plezal pa je Janko Plevel. Julij mesce je bil najbolj ploden, kar 64 vzponov smo opravili od tega |icl v/|toiiov I. stopnje, osem vzjionov 11. stopnje, sodom vzponov III. stopnje, šestnajst vzponov IV. stopnje, dvanajst vzponov V. stopnje, šestnajst vz|ionov VI. stopnje. Zelo veliko je hilo težkih vzponov, en vzpon je tudi prvenstven - zajeda v steni desno od Železnega grabna, ki ga je opravil Marjan Kregal (Ocena V. VI). opravljena je bila druga ponovitev smeri Kramar-Močnik v Vežici. Plezala sla Janko Plevel in Marjan Kregat. Vzponi VI. stopnjo pa so naslednji: VELIKI DRAŠKI VRH - levi steber (ocena V. VI). centralna (ocena V. VI). Obe je plezal Marjan Kregar s soplezalei (AO Mengeš). SITE - zajeda, plezali so Janko Plevel. Dušan Podhevšek. Irena Markuš TRAVNIK - smer ASCIIEN-HRENNER: plezali so Janko Plevel. Dušan Podbcvšck. Irena Markuš SITE - smer JI.A: plezali so (one Berčie. Milan Gladek. Janez Benkovič TRIGLAV - ljubljanska smer: plezala sta Gene Berčie. Janko Plevel TRIGLAV - obraz sfinge: plezal Janez Benkovič s soplezaleeni iž Ljubljane. V avgustu so se težki vzponi še pomnožili. Od šselvlesetih je kar enaindvajset vzponov VI. stopnje, štirje vzponi so I. stopnje, pet vzponov II. slilpnjc. šest vzponov je lil. stopnje, devetnajst vzponov je IV stopnje, pet vzponov jo V- stopnje. Veliko vzponov je tudi prvenstvenih in sicer na Pelješeu. Tu so plezali Bojan Pollak in 'Tone Škarja s sinom Metodom in AO Mengeš. Prvenstveno smeri: Sv. Ilija - smer AROMA (oeena IV); plezala sta Bojan Pollak in Tone Škarja smer ORLOVA RAMPA (oeena IV. V) smer OAZA (ocena VII smer KATAFOREZA (oeena IV) Jabijska smer (Oeena I. V) Vse te smeri sla plezala Tone in Metod Škarja. V VEŽICI je prvenstveno smer RAMPA (oeena I). plezala sla Marjan Kregar in Bojan Pollak. V KOGLU sla ista plezalca pre- 9 m). 5. Boštjan Modrijan SK Jeseni" eo 127.0 točk (S.5. 8.5 m). 12. Tonia»,sl Cibašek. SK Kamnik 100.5 točke (Mt : 7.5 m). pre Mlajši pionirji: I. Jožko Sniid. ^(tidj Jesenice 184.9 točke (12. 12.5 m). Jošo Kešnar. SK Triglav 1S1.7 točk'««. (12. 13 m). 3. Tadej Knific. S K Triglav 174.1 lučko (12. 12 m). 4. Neti«— Marjanov ič. SK Jesenice 166.1 točk' (11.5. I 2.5 m). 5. Joško Kopušar. Sl> Ljubno 161.6 locked 1.5. It) m). ' £ Milan Romšak. SK Kamnik 132.1. točke ('). 9 m). Starejši pionirji: 1. Ivo Gorjup. SIJ Triglav 186,7 ločk (12.5. 12.6 m). Jani .lager. SD Braslovče 183.1 točfc (13. 13.5 m). 3. Matjaž Kralj. Sf Braslovče 180.3 točk (13. 13 m). J -Boris Justin. SK Triglav 179.7 toči (II. I 1.5 m). 5. Boris Benedik. SK Triglav 170.6 (12. 12 m). 10. Marjai ( Spehonja. SK Kamnik 154.0 ločiv^ (10.5.11m). r Ekipni zmagovalec je SK Trigla™!1 (Kranj) s 731.5 točke. flM KI.F.MF.N PliiERMtpoi -"H na plezala DIRF.KTSO VARIANTO n0oj Kramarjcvo smer (ocena. V. VI). , Smeri, ocenjeno s VI. stopnjo, ki * *J bilo preplezano v avgustu: Pra TRIGLAV - smer KUNAVI.R Vos DRAŠ1.FR v SFINGI: plezal Jaifc^ Benkovič s soplezaleeni iz Postojne . TRIGLAV - PETERNEI. s C(>««l POVIM STEBROM: plezala Ceinje i Berčie in Milan Gladek na, ŠIROKA PF.C - Cihulova smer. plezal Janez Benkovič s soplezaleei'™^ iz Postojne °rg TRIGLAV - Obraz Sfinge: plezal«l0' so Janko Plevel. Dušan Podbevšekj^ Irena Markuš DOLGI HRBET - Trikot: plezal' , so Milan Gladek. Cene Berčie VEŽICA - Jjihovu smer: plezuPVJ Marjan Kregar. Bojan Pollak lice VEŽICA - Perčičov steber: plozinL. Marjan Kregar. Bojan Pollak. . dor emu m« »<<•. >>*. !rtr( KAMNIŠKI OBCAN^ lev Pol Slul ILtu del intt saj nar dru i *ac •na dic odi vin KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Olga Brulc - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani. I