CENA 1 N DIN 100 DINARJEV TIM kazalo revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine V tej številki objavljamo podroben načrt za izdela¬ vo kunčnice (slika zgo¬ raj). Zelo imeniten je tudi DRČ, ki ga bomo kar sami iz¬ delali (slika spodaj). SPRETNE ROKE Libela .161 Pripomočki za shranjevanje orodja.162 Eksperimenti s transistorijem.165 Drč — nov TIMov zimsko športni rekvizit.168 Živalske maske za dramatizacije in maškerado.170 Smuk — skok, tekmovanje papirnatih smučarjev skakalcev ... 171 TIMOV NAČRT MESECA Prosto leteča maketa letala PILATUS PC-6 PORTER.174 BIOLOGI Kunčnica .181 Kletka za papigico skobčevko.184 FOTOGRAFI Fotografiranje pri umetni luči.186 IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Fokker Dr-I Triplane, letalo iz prve svetovne vojne .189 Kako je Tales izmeril višino piramide.191 SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Za vse tiste, ki želijo imeti orodje pravilno shranjeno, objavljamo v reviji dva zanimiva načrta spretne roke libeSa Libelo rabijo vsi, ki hočejo postaviti kako reč vodoravno. Brez libeie ne morejo biti zidar¬ ji, ki gradijo zidove, mizarji, ki ravnajo lesne površine, pola¬ galci podov in še drugi gradite¬ lji. Pa tudi vedno več je pred¬ metov v vsakdanji domači rabi, ki morajo stati vodoravno, da delujejo pravilno, denimo pral- niki in hladilniki. Zlasti pralniki morajo stati popolnoma vodo¬ ravno, sicer je dotok vode va¬ nje nepravilen in se pokvarijo. Zaradi tega imajo te naprave posebne dele, največkrat vijačne nožiče, ki jih krajšamo ali po¬ daljšujemo in s tem uravnavamo vodoravno stanje naprave. Pri takem uravnavanju mora biti vedno pri rokah libela. Uporab¬ no libelo, ki kaže vodoravnost na vse strani, si izdelamo sami takole: Vzamemo manjšo stekleno po¬ sodo s širšim vratom — na pri¬ mer stekleničko, v kakršni na¬ vadno dobimo mazila v lekarni in ki drži približno 100 cm 3 . Takšne lekarniške steklenke so za izdelavo libeie posebno pri¬ pravne, ker so začepljene z ne predebelimi plutovinastimi za¬ maški. Na zgornji strani takega zamaška poiščemo središče in skozenj zabodemo navadno bu¬ ciko, tako da dobršen del konice bucike gleda navpično v notra¬ njost steklenke, kadar steklenko zapremo z omenjenim čepom. Potem obdelamo s srednje grobo pilo drug, navaden plutovinast zamašek, s kakršnim so največ¬ krat zamašene steklenice, da do¬ bimo obliko odrezanega želoda. Tudi skozenj zabodemo od zaob¬ ljene strani točno po sredi ši¬ vanko, tako da gleda ostri konec 161 šivanke iz čepa na ravni ploskvi, del s šivankinim ušesom pa na zaobljeni strani. V šivankino uho vdenemo konček sukanca, ki ga spodaj dvakrat, trikrat zavozla¬ mo. Sukanec umerimo od vozla do šivankinega ušesa v takšni dolžini, da nategnjena nit omo¬ goča dober milimeter razdalje med konicama bucike in šivan¬ ke, ki smo ju zabodli v čep ste¬ klenke in v posebni zamašek. Nit, ki smo jo zavozljali, mora¬ mo pritrditi na dno steklenke točno v središče. To opravimo tako, da vozel obdamo s kepico gume, ki je ostala od žvečilnih bombonov in vse skupaj s pa- ličko pritisnemo na sredino dna steklenke. Ko nato nalijemo v steklenko toliko vode, da štrli šivanka navpično proti konici bucike, je libela izdelana. Preizkusimo jo: Libela stoji popolnoma vodoravno takrat, kadar vršina v steklenko nalite vode tako uravnava zamašek, da vanj zabodena šivanka, ki je z nitjo zasidrana na dnu steklen¬ ke, štrli točno v konico bucike, zabodene v čep steklenke. pripomočki za shranjevanje orodja 162 Pri raznih hišnih vzdrževalnih delih, popravilih in montažah, ki jih opravimo navadno sami, smo večkrat v zadregi, kako pre¬ našati orodje, ker se pri takih opravilih premikamo po stano¬ vanju, podstrešju, kleti ali po vrtu. Navadno nosimo orodje kar v rokah, v žepih ali pa v kaki škatli, ki le redkokdaj res¬ nično ustreza temu namenu. Praktični Amerikanci, ki naj¬ raje opravljajo hišna popravila kar sami, obrtniške usluge so v Ameriki zelo drage, si skušajo olajšati taka dela z raznimi pri¬ pomočki. Danes vam prikažemo dva takšna pripomočka, ki ju boste lahko koristno uporabili. prenosno stojalo Praktično stojalo za orodje, za katerega prilagamo načrt, si lahko izdelamo sami, če smo le nekoliko spretni. Ker je stojalo majhno, lahko uporabimo zanj lesne ostanke, katere bomo ver¬ jetno našli nekje v hiši, ali pa pri mizarju. Najbolj primerne bodo vezane plošče. Te upora¬ bimo predvsem kot vertikalne plošče pri stopničasti polički in naj bodo debele 4 mm. Vmes¬ ne vezave debeline 15 mm so lahko iz mehkega lesa, še bolje pa bo, če jih izdelamo iz trdega! lesa, kar bo trajnejše. Stranske nosilce platnic izrežemo iz deske debeline 15 mm. Če nam bo pri roki vezana plošča debeline 10 mm, bo prav tako dobro, če ne še boljše. Stopničasto poličko izdelamo tako, da najprej izrežemo in ob¬ delamo vse elemente. V horizon¬ talne deščice, izrežemo oz. izvr¬ tamo luknje za orodje, kot jih kaže tloris načrta. Pri tem ni nujno, da se točno držimo pred¬ ihanega razporeda, ki je sicer najprimernejši za orodje, name¬ njeno splošni uporabi. Če se denimo pojavi kak kos orodja, ki služi za posebne namene in zahteva posebno obliko odprti¬ ne, mu jo prilagodimo po potre¬ bi. Poličko tako sestavimo, da elemente najprej zlepimo, kot kaže slika, nato zbijemo in s, tem ojačimo, kajti nosila bo razmeroma težko orodje. Tako pripravljeno poličko vpnemo med dve platnici, kamor jo isto¬ časno z ročico zalepimo in nato še zabijemo. Da bomo pozneje vedeli kam zabijati žebljičke, je potrebno, da pred vpenjanjem prislonimo poličko k zunanjim stranem obeh platnic in jo ob- črtamo. Ko poličko umaknemo, bo ostal na platnicah obris, ki bo kazal, kako leži polička zno¬ traj platnic. V vmesne vezave zabijemo po 2 tanjša žebljička dolžine 25 do 30 mm. Spretnejši, ki želijo več pro¬ stora za drobni material kot so vijaki, žebljički, podložke, kljukice, svedri in podobno, si lahko izdelajo še predal, naka¬ zan v spodnjem delu stojala. Predal naj ima oddelke za sor¬ tiranje drobnega materiala. Vsekakor priporočamo, da tako izdelano stojalo še prebar¬ vate s kako oljnato ali nitro barvo, da bo ličnejše in da ga boste lažje umili, kadar bo uma¬ zano. Stojalo je zelo pripravno za prenašanje, orodje pa je v njem tudi pregledno razvrščeno. prenosna polička Pri popravilih ali vzdrževalnih delih v višjih legah, denimo pri oknih, zastorih, zidnih oma¬ rah, policah, električnih nape¬ ljavah, svetilkah ali na fasadah stavb, skratka vedno, kadar mo¬ ramo z orodjem na lestev, nam je. potrebna prenosna polička za orodje, ki jo lahko obesimo pre¬ ko ramena. Polička, ki jo predlagamo, je močno podobna že prej opisani, zato veljajo zanjo v glavnem ista navodila, tako glede mate¬ riala, kot glede izvedbe. Ker bomo poličko prenašali, med de¬ lom, mora biti čim lažja, zato bomo naredili manjšo in upora¬ bili tudi lažji material. Upora¬ bili bomo torej tanjše plošče in bomo poleg poličk tudi stra¬ nice izdelali iz 4 mm vezane plo¬ šče. Ker nam je pri večini opravil potreben tudi droben material (žebljički, vijaki, kljukice in po¬ dobno) in ker ta polička nima kori.tca kot opisano stojalo, moramo dodati še predalček ali žepe. Najenostavnejše bo, če na obeh straneh stranskih platnic pribijemo žepe, za kar bomo uporabili polivinil na platnu ali usnje. Predalček pa je lahko notranji — izvlečni ali pa zuna¬ nji dodatni. Notranji predalček, ki naj ima tudi razpredelke, je treba vsekakor zavarovati pred izpadanjem, z zagozdami ali žeb¬ ljički. Zunanje dodatne predalč¬ ke, privijemo na platnice še preden poličko sestavimo, žepe pa pribijemo potem, ko je po¬ lička že sestavljena. Seveda bomo tudi to poličko prebarvali, da bo ličnejša in da jo bomo lažje čistili. Končno je treba dodati polički še jermen za obešanje preko ramena. Prav bo, če uporabimo jermen ali trak iz dveh kosov, spetih s sponko, ki nam vedno omogoča predstavljanje na razne mere, ustrezne posamezniku, ki jo bo uporabljal. Glej sliko na naslednji strani. 163 164 eksperimenti s transistorijem Izdelava transistorija prav go¬ tovo zahteva nekaj truda in do¬ bre volje, zato pa bo eksperi¬ mentiranje z njim toliko bolj enostavno, priročno in zanimivo. Vsa umetnost je v tem, da boste pravilno povezali med seboj kontakte posameznih sestavnih elementov in to na osnovi pri¬ loženih shem za posamezne po¬ skuse in naprave. To boste opra¬ vili z 10 do 20 cm dolgimi kosi žice, katerim na konceh odstra¬ nite izolacijo. Pretežni del po¬ skusov in naprav se bo nanašal na uporabo diod in transistor- jev, zato bomo sproti opravili tudi po dva-tri poskuse, v kate¬ rih boste spoznali njune glavne skrivnosti. Začnimo kar pri di¬ odi I 1. SKRIVNOST DIODE Dioda je drobna cevčica, ki ima dva na videz enaka pri¬ ključka — dve drobni žici! Ena teh je znotraj pritaljena na plo-. ščico germanijevega kristala, druga pa na tenko spiralno žico, ki se narahlo dotika germanija. Tega od zunaj ne vidimo, ker je cevčica pobarvana, s črnim la¬ kom ; zato pa bomo na eni stra¬ ni opazili rdečo ali belo piko, ki označuje, na katerem mestu se nahaja germanijev kristal. To je zelo važno, ker seveda ni vse¬ eno, kako diodo vključimo v to¬ kokrog. O tem nas bosta prepri¬ čala naslednja dva poskusa : I. Poskus: Na baterijo zapo¬ redno priključimo varnostni u- P°r z vrednostjo 1 kiloohma, germanijevo diodo, galvanome- ter (ali primeren miliamperme- ter) in stikalo. Ta vezava je raz¬ vidna tudi iz shematične skice (sl. 1 ). Pri tej je zelo važno, da germanijevo diodo priključimo tako, da bo žica na onem delu, ki je označen s piko, vodila (preko glavanometra in stikala) k minus polu baterije. Kdor bo namesto galvanometra uporabil miliampermeter, mora paziti tudi na pravilen priključek tega instrumenta (polariteta je ozna¬ čena s + in —I) sicer se ka¬ zalec ne bo odklonil v smeri skale. Glej sliko 2 I 165 Ob pritisku s prstom na sti¬ kalo se bo kazalec na instrib mentu močno odklonil, kar je znak, da germanijeva dioda v tej legi brez večje upornosti prevaja baterijski tok. Če bi s steklene cevke z britvico previd¬ no odstranili zaščitni lak, bi se lahko prepričali, da dioda pre¬ vaja tok v smeri spiralna konica — kristal, seveda ob predpo¬ stavki, da električni tok teče v, smeri od plus k minus polu. II. Poskus: Oglejmo si shema¬ tično skico sl. 3. Ta je na videz ista kot prva, le dioda je zaobr¬ njena. Mi diode ne bomo obra¬ čali, pač pa bomo enostavno prestavili žici z enega kontakta na drugega. Pritisnimo sedaj na stikalo! Kazalec na instrumentu ne bo pokazal nobenega odklo¬ na. (Če bi ga, je to znak, da je dioda poškodovana in neuporab¬ na.) Zanimiva skrivnost diode je ravno v tem, da električni tok prevaja le v smeri spiralna koni¬ ca — kristal, medtem ko mu v nasprotni smeri nudi tako velik upor, da tedaj električnega toka skoroda ni moč zaznati. Prepro¬ sto povedano: GERMANIJEVA DIODA JE ČU¬ DOVITA NAPRAVICA, NEKAKŠ¬ NA SVOJEVRSTNA ELEKTRIČNA ZAKLOPKA, KI PROPUŠČA ELEK¬ TRIČNI TOK LE V ENI SMERI! ZARADI TEGA ČUDOVITEGA SVOJSTVA SE JE UVRSTILA MED NEPOGREŠLJIVE SESTAV¬ NE DELE SODOBNE ELEKTRO¬ NIKE IN POSTALA VAŽEN ČLE¬ NEK V VRSTI ELEKTRONSKIH NAPRAV IN INSTRUMENTOV. NEKAJ TEH Sl BOMO KASNEJE TUDI Ml IZDELALI! VPLIV TOPLOTE — SLABA PLAT GERMANIJEVIH DIOD III. Poskus: Ponovimo še en¬ krat isti poskus ! Ob pritisku na gumb se kazalec na galvanome- tru ne bo odklonil. Zadržimo prst na stikalu in zaprosimo ne¬ koga, da se s cigaretnim ogor- kom približa diodi na pol centi¬ metra. Kazalec se bo postopoma jel odklanjati, kar je dokaz, da gornje pravilo docela ne velja, ampak da germanijeva dioda pod vplivom toplote postane prevodna za električni tok tudi v neprevodni smeri. To je v bi¬ stvu slaba plat germanija, ki se odraža v tem, da pri nenormal¬ nih pogojih višje temperature takšni elementi kaj radi odpo¬ vedo. Isto velja tudi za germa- nijeve transistorje. Odtod torej svarilo, da transistorskih spre¬ jemnikov nikar ne izpostavljaj¬ mo sončni pripeki! Sicer pa zna¬ nost vedno najde rešitve. Te so tokrat našli v siliciju, ki je na temperaturne razlike skoroda neobčutljiv. Zato so silicijeve diode in transistorji mnogo bolj stabilni in zato tudi vse bolj v rabi pri preciznih elektronskih napravah. ELEKTRONSKI TERMOMETER Sicer pa ima vsaka slaba stran tudi svojo dobro plat. Že pri prejšnjem poskusu smo opa¬ zili, da se je odklon kazalca ve¬ čal vzporedno z rastjo tempera¬ ture. Ko bi z živosrebrnim ter¬ mometrom sproti merili tempe¬ raturo diode in nanašali stopi¬ nje na skalo odklonov, bi za ceno te germanijeve slabosti do¬ bili pravcati elektronski termo¬ meter. Prednost takšnega termo¬ metra je v tem, da z njim lahko merite temperaturo na daljavo. Če bi diodo namestili npr. zu¬ naj, galvanometer pa v sobi, bi lahko v toplem prostoru odčitali zunanjo temperaturo. Kdor raz¬ polaga s primernim miliamper- metrom si lahko napravi takšen elektronski termometer, s tem da empirično (tj. z meritvami) nanese vanj skalo s stopinjami Celzija. Priložena skica (sl. 4) kaže tudi nekoliko izboljšano ve¬ zavo. Pri tej zamenjamo varnost¬ ni upor s potenciometrom, ki omogoča precizno korekturo skale. (Njegova vrednost naj bo '—5 kiloohmov). DALJINSKO KRMILJENJE DVEH NAPRAV PO ENEM PARU ŽIC Na videz skromno lastnost di¬ ode, ki prevaja tok le v eni sme¬ ri, v drugi pa ga »zapira«, je možno izkoristiti na zelo različ¬ ne načine in v docela različne svrhe. Vzemimo nek primer: Za vsako električno napravo, ki jo krmilimo na daljavo, sta potrebni vsaj dve žici, zakaj vsak tokokrog ima najmanj dva priključka. Par žic je potreben celo, če želimo na daljavo pri¬ žgati električno žarnico. Zelo idealni za daljinsko krmiljenje so elektromotorčki na istosmer- ni tok, kajti pri teh se menja smer vrtenja enostavno z me¬ njavo polaritete, a število obra¬ tov z reostatom. Tako z enim samim parom žic te elektromo- torčke lahko na poljubni razda¬ lji poganjamo, jih zaustavljamo ter jim spreminjamo smer in hi¬ trost vrtenja. Vendar pa v tem slučaju še vedno krmilimo eno samo napravo. Brž ko bi morali ■ krmiliti dve takšni napravi, bi en sam par žic več ne zadoščal. Za daljinsko krmiljenje dveh električnih naprav bi potrebo¬ vali vsaj tri, a včasih celo štiri dovode žic. Prav tu nam lahko priskočijo v pomoč germanijeve diode, za katere vemo, da pri normalnih toplotnih pogojih prevajajo tok le v eni smeri. Priložena shema sl. 5. prikazuje, kako lahko z dvema germanijevema diodama po enem samem paru žic krmi¬ limo kar dve ločeni napravi — v našem primeru: dva galvano- raetra. Ta bi v praksi lahko za¬ menjali tudi z dvema relejema/ od katerih bi vsak pod vplivom šibkega toka vključeval zdaj to zdaj ono jakotočno električno napravo. Za ponazoritev takšnega da¬ ljinskega krmiljenja si pripravi¬ mo vezavo po priloženi skici na našem transistoriju. Ker pa ni¬ mamo dveh galvanometrov, si bomo pomagali s tem, da bomo 1 enega prevezali zdaj sem zdaj tja. Se bolj prepričljivo pa bo, če namesto drugega galvanome- tra priključimo kar slušalke. IV. Poskus: Če bomo priklju¬ ček 1 spojili s plus-polom, 2 pa z minus polom, bo električni tok propuščala le gornja dioda in s tem bomo vključili v pogon gornjo napravo (dokaz odklon kazalca). Pri zamenjavi baterij¬ skih polov na priključkih 1 in 2 pa bo električni tok prepu¬ ščala le spodnja dioda in s tem bomo stavili v pogon spodnjo napravo (dokaz: močno praske¬ tanje v slušalki, oz. odklon ka¬ zalca na spodnjem galvanome- tru.) DALJINSKO KRMILJENJE TREH NAPRAV PO ENEM PARU ŽIC Namesto slušalk bomo tokrat priključili naš mali rele. Ta pa ima, kot vemo, dva kontakta, na katera je možno z lokalnim na¬ pajanjem vključiti dve različni žarnici. Prva bo žarela, ko bo rele v mirujočem stanju, druga pa ob delovanju spodnje diode. Skratka, tokrat bomo po enem paru žic krmilili lahko kar tri različne naprave — galvanome¬ ter (gornji) ter dve ločeni žar¬ nici. Vezavo opravite po shemi, kjer so označeni tudi kontakti. (Sl. 6) ZAZNAVALEC POLARITETE ISTOSMERNEGA TOKA Pri prejšnjih poskusih smo se prepričali, da germanijeva dioda deluje kot zaklopka, ki prepušča električni tok le v eni smeri, v drugi pa ne. Če takšno »zaklop¬ ko« vgradimo v tokokrog naše¬ ga galvanometra, bo ta prepu¬ ščala tok le v eni smeri'in sicer bo kazalec na instrumentu le takrat pokazal določen odklon. V primeru, ki je prikazan na shemi, (sl. 7) se bo kazalec od¬ klonil le takrat, ko bo na gornji kontakt priključen plus-pol, a na spodnji minus-pol baterije. 167 B* Takšna naprava nam lahko iz¬ vrstno služi za ugotavljanje po- laritete istosmernega toka. Takš¬ no napravico si lahko izdelate tudi ločeno od transistorija, saj vam bo neštetokrat v pomoč npr. pri polnjenju akumulator¬ jev, pri preizkusu polaritete istosmernih elektromotorčkov glede na smer vrtenja in vzbuja¬ nja električnega toka, ali pa... UGOTAVLJANJE PRAVIH PAROV ŽIC IN POSAMEZNIH VODNIKOV Zgodi se, da pri prosti nape¬ ljavi moramo ugotoviti prave konce žic, kar je v slučaju, če so te spiralno zavite, zares mal¬ ce nerodno. V tem slučaju, bo¬ mo enostavno na en konec pri¬ ključili baterijo, na drugega pa z našim zaznavalcem polaritete mimogrede ugotovili prava kon¬ ca ene in iste žice. Tem bolj hvaležno bo takšno delo pri kab¬ lih z več pari žic. mm _ (Nadaljevanje sledi) dre¬ nov TIM-ov zimsko športni rekvizit Podoba je da, s smučmi, san¬ kami in drsalkami še niso izčr¬ pane vse možnosti za gojitev zimskih športov. Nov zimsko športni rekvizit, imenovan drč, si lahko izdelamo sami v nekaj urah, če imamo le nekaj spret¬ nosti in volje. Drč nas bo razve¬ seljeval na zasneženih pobočjih s steptanim snegom vse dokler bo kaj snega tudi za smučanje in sankanje. Drč je pravzaprav nekaj vmesnega med sankami in drsalkami. Ima sedež, eno smuč¬ ko in dva ročaja. Z njim kaj preprosto drčimo po zasneženih pobočjih, tako da z rokami dr¬ žimo za oba ročaja, noge izteg¬ nemo naprej, telo pa nagnemo nazaj in tako lovimo ravnotežje. Krmarimo na ta način, da se nagnemo zdaj na eno, zdaj na drugo stran, enako kot pri kr¬ marjenju kolesa. Z drčem lahko tudi skačemo in to do deset me¬ trov daleč. Pri skakanju pa se je potrebno močneje nagniti na¬ zaj, da ne pristanemo na nosu. Važno je, da nikdar — niti pri padcu ne spustimo ročajev. To¬ liko naj bo o uporabnosti drča, TIM-ove bralce pa bo bolj zani¬ mal načrt in opis drča, po kate¬ rem si ga bodo izdelali in ga preizkusili še to zimo. Drč izdelamo po priloženem načrtu. Sam načrt pa ni edina možnost za izdelavo tega rekvi¬ zita, kajti mladi tehniki bodo načrt dopolnjevali in izpopolnje- 168 169 KOSOVNI SEZNAM: 1. drsni del — trd les 70 X 8 X 5 cm 1 kom 2. stojalo — smrekova deska 25 X 42 X 2 cm 1 kom 3. sedež — smrekova deska 30 X 30 X 2 cm (2 r—30 cm) 1 kom 4. ročaj — trd les (ročaj od metle) 0 3 cm 50 cm 1 kom 5. opornik — tračno železo 30 X 3 mm X 40 cm 2 kom 6. kotnik —■ tračno železo 30 X 3 mm X 6 cm 8 kom 7. objemka za ročaj — tračno železo 2 X 12 cm X 2 mm 2 kom 8. lesni vijaki 4 mm X 30 mm s polokroglo glavo 16 kom 9. lesni vijaki 5 mm X 50 mm 2 kom 10. vijaki z matico M 5 X 40 mm 6 kom 11. penasta guma ali gumijasta zračna blazina za sedež 1 kom vali glede na dostopnost mate- riala. Priloženi načrt ni prirejen le za pionirje, ampak tudi za od¬ rasle osebe. Pionirji lahko svoje drče poenostavijo pri opornikih. Drsni del izdelamo iz jeseno¬ vega, hrastovega, ali bukovega lesa, lahko pa nam ga nadome¬ sti sprednja polovica zlomljene smučke, ki jo ustrezno ojačimo, da lahko nanjo pritrdimo stoja¬ lo s sedežem. Stojalo vsadimo v žleb, ki ga izsekamo iz drsnega dela v dimenzijah 2 X 25 cm 2 cm globoko. Sprednji spodnji del drsne ploskve zaokrožimo in dobro zgladimo. Tudi zadnji 170 zgornji del zaokrožimo. Stojalo vsadimo v drsni del, zalepimo in še ojačimo s štirimi železnimi kotniki. Za enostavnejše izvedbe uporabimo za ojačenje stojala trikotne letve iz trdega lesa, ki jih prilepimo in privijačimo z lesnimi vijaki. Na zgornjem delu stojala izžagamo tik pod vrhom okrogli izrez, v katerega vstavi¬ mo in pritrdimo ročaj — 50 cm dolg ročaj metle ali enak kos pol cole debele vodovodne cevi. Na vrh stojala pritrdimo okro¬ gel ali kvadraten sedež z zaob¬ ljenimi vogali, ki ga izžagamo iz 2 cm debele deske. Sedež privi¬ jemo na stojalo z dvema 5 cm dolgima lesnima vijakoma in s štirimi železnimi kotniki. Da bo sedež trdnejši, ga opremo z dve- Lesen ročaj na konceh zao¬ krožimo, če pa vzamemo za ro¬ ča] železno cev, vstavimo v kon¬ ce dva polokrogla čepa. Sedež opremimo s prevleko, ki jo podložimo s penasto gumo, da ublaži suvanje pri poskako¬ vanju po zasneženem pobočju, ma opornikoma iz tračnega že¬ leza. Pri enostavnejših izvedbah naredimo opornike iz dveh desk, ki ju trapezasto prirežemo kot kaže skica C. smuk — skok tekmovanje papirnatih smučarjev skakalcev živalske maske za dramatizacije in maškerado Prastari ljudski običaji živijo še dandanes med ljudmi kot fol¬ klorne zanimivosti. V njih zlasti radi sodelujejo otroci, s tem pa jih obnavljajo in posredujejo drugim. Znana so najrazličnejša pustna rajanja in maškerade, v katerih še posebno uživajo šol¬ ski otroci. Nekateri si maske ku¬ pijo, drugi pa si jih rajši nare¬ dijo sami. TIM bo pomagal tem, ki delajo sami, s kroji za tri ži¬ valske maske, ki so primerne tako za maškerado kot za razne dramatizacije v dramskih krož¬ kih. Maske predstavljajo kužka, medveda in volka. Izdelane so iz debelejšega risalnega papirja ali kartona. Maske potem po¬ barvamo z navadnimi vodenimi barvicami ali s tempera bar¬ vami. Kroji so narisani pomanjšani na mreži, prava velikost krojev pa je na mreži s kvadrati 4 X X 4 cm. Iz TIMa prerišite risbo kroja točno od kvadrata do kva¬ drata na papir z mrežo 4 X X 4 cm. Po polni črti izrežemo posamezne kose, po črtkani črti jih upognemo, da dobimo žele¬ ne oblike in nastavke za leplje¬ nje. Črtkane dele izrežemo. Dele zlepimo skupaj s karbofiks le¬ pilom. Gotove, zlepljene in po¬ barvane maske lahko še okrasi¬ mo s čopi krzna ali vrvic, ali pa s papirnatimi trakovi, da bodo še bolj žive in v večje ve¬ selje vam in vsem, ki jih boste zabavali. V času, ko se vnemamo za smučarska tekmovanja in smu¬ čarske skoke, bo marsikomu dobrodošla miniaturna smučar¬ ska skakalnica za sobna tekmo¬ vanja v smučarskih skokih. Ob tej igri se boste lahko razvedrili in preizkušali vaše spretnosti v dolžinah skokov pravih malih tekmovalcev. Priprava, ki jo predlagamo, je preprosta in prepričani smo, da ga ne bo med vami, ki bi je ne znal narediti. Za izdelavo skakalnice oziroma odskočnega mostu potrebujete le nekaj let¬ vic 8X10 mm za glavno ogrod¬ je, nekaj letvic 6X6 mm za polnilno ogrodje in kos vezane plošče ali tenke deščice 80 X X 320 mm za odskočno desko (ploščo). Plošča ima na sredini režo širine 6 mm, kot kaže na¬ črt. Reža predstavlja vodilo, po katerem drsi napenjač, s kate¬ rim dajemo skakalcu potisno silo. Skakalce izrežite iz kartona, najbolje iz prešpana, da bo trd¬ nejši. Posamezen skakalec je za¬ sajen in zalepljen v zarezo lese¬ nega čevlja, ki ima spodaj zob. Izdelajte več skakalcev (vsaj 3 do 6), da se bo tekmovanja lah¬ ko udeležilo več tekmovalcev. Lahko pa si tudi vsak posamez¬ nik izdela svojega skakalca, tako 171 bo možna tudi tekma za bolj¬ šo izdelavo, kar ima znaten vpliv na rezultate. Vsak udele¬ ženec ima torej svojega skakal¬ ca, s katerim tekmuje. Da bi se skakalci lahko razlikovali, naj bodo različno pobarvani, ali pa vsaj oštevilčeni. Smučke imajo na rebrcih pod njimi majhna kolesca, katera izdelate iz drob¬ nih palčic iz lesa ali umetne mase premera 5 mm, ki jih na¬ režete na kolobarčke. V središču kolobarčkov izvrtajte luknjice, ustrezne žebljičkom, ki jih bo¬ ste uporabili. Končno naredite še zastavice na podstavkih, ki naj imajo iste barve oziroma številke, kot jih imajo tekmo¬ valci. Tako je priprava nared za tekmovanje. K odskočnemu mostu pristopi zaporedoma posamezen tekmo¬ valec. Svojega skakalca nastavi na odskočni most. Zob pod čev¬ ljem zatakne za natezalec, ki je vezan z elastiko na sprednji 172 -I- DOSKOČIŠČE nagradni izdelek Tako bomo iz¬ rezljali in sestavili smučarsko skakal¬ nico in skakalce. Če se vam zdi ogrodje skakalnice iz letyic prezahtevno, lahko izrežete obe stranici kar iz polne plošče ! del odskočnega mostu. Pri tem držite skakalca za čevelj in ga počasi vlečete proti zadnjemu delu mostu. Pri tem se elastika primerno nategne in požene ska¬ kalca po mostu v odskok, čim 9a boste spustili. Uspeh, tj. pravilnost in dol¬ žina skoka je odvisna seveda od dobre izdelave, pa tudi od pravilne nastavitve, natezanja in spuščanja skakalca. Dolžine sko¬ kov zaznamujte najprej z zasta¬ vicami, nato pa jih izmerite in tako določite vrstni red. Zasta¬ vice na doskočišču kažejo ves čas stanje tekmovanja. Torej začnite z delom! Upamo in želimo, da bi si pri igri še sami domislili razne na¬ daljnje možnosti in dopolnitve.. Z izkušnjami, ki si jih boste pri¬ dobili pri delu, bo mogoče to za¬ nimivo tekmovalno igrico še iz¬ boljšati. Pri tem vam želimo mnogo uspeha in prijetnega raz¬ vedrila. 173 timov načrt meseca prosto leteča maketa letala pilatus PC-6 „porter“ Letalo Pilatus PC-6 »Porter« je izdelek švicarske letalske to¬ varne Pilatus. Namenjeno je za turistične polete. Zaradi svoje izredne sposobnosti (za vzlet potrebuje le zelo kratko pisto, lahko leti tudi v velikih viši¬ nah), ga uporablja tudi švicar¬ ska gorska reševalna služba, saj je skoraj tako uporabno kot he¬ likopter. Leta 1960 ga je upo¬ rabljala tudi švicarska odprava v Himalaji za prevoz opreme. Tehnični podatki letala : Naš model ni popolna make¬ ta, saj bi bilo tako majhen mo¬ del zelo težko natančno izdelati, model pa bi bil tudi pretežak za pogon na gumo, saj je izde¬ lan iz domačega materiala. Načrt je risan v merilu 1:1, le oba dela trupa moramo zle¬ piti na označenem mestu. Če ste prebrali navodilo za izdelavo letala v prejšnji števil¬ ki TIM-a, vam ne bo težko izde¬ lati tudi to letalo. Le pri izdelavi trupa bo nekaj težav zaradi re¬ šetkaste gradnje. Potrebujemo sledeče orodje: — šablonsko desko, ki služi za izdelavo modela, dimen¬ zije 500 X 150 X 20 mm — rezljačo s priborom — risalni pribor — klešče — kladivo — rašpo — grobo in fino pilo — grob in fin raskavec — deščico na katero napne- mo raskavec — spajkalo s-priborom — bucike — vrtalni stroj — sveder 0,8 in 1 mm — čopič — posodico za lak — ščipalke Material : lipov furnir letvice ploščico smreke ali lipe smrekovo letvico dve podložki jekleno žico gumo za motor 2 X 50 X 200 mm 1,2 X 200 X 500 mm 2 X 2 X 4500 mm 2 X 5 X 1500 mm 2 X 7 X 200 mm 5 X 50 X 50 mm 8 X 10 X 40 mm 0 6/1 mm 0 0,8 X 1000 mm 1 X 4 X 1200 mm svileni ali japonski papir nitro lak in razredčilo acetonsko lepilo Izdelava : Trup je najzahtevnejši del mo¬ dela, zato ga izdelajmo naj¬ prej. Trup je sestavljen iz letvic 2X2 mm in je rešetkaste grad¬ nje. V notranjosti trupa je spravljen »motor« — guma. Najprej bomo izdelali obe stra¬ nici, kot je razvidno na stran¬ skem risu načrta. Na šablonsko desko položimo načrt. Ob zuna¬ njem robu letvic trupa zabode¬ mo bucike. Paziti moramo, da jih zabodemo res navpično. Se¬ daj položimo letvice trupa (1) in jih pritrdimo na desko še z notranje strani. Bucik nikakor ne smemo zabosti skozi letvice! Nato vstavimo prečke (2). Pa¬ ziti pa moramo, da bodo točno na mestih, označenih na načrtu. Vstavljene ne smejo biti pretr¬ do, pa tudi ne premehko. Vsta¬ vimo še oporo za gumo (6). Skozi luknjico bomo porinili let¬ vico, okoli katere bo guma, ki bo poganjala letalo. Sedaj vse dele dobro zalepimo na stičnih mestih. Ko se je lepilo posušilo, položimo na stična mesta, kjer je stranica zlepljena, koščke pro¬ zornega papirja. To nam bo pre¬ prečilo, da bi se pri izdelavi druge stranice obe zlepili. Z iz¬ delavo ene stranice na drugi do¬ bimo res popolnoma enaki stra¬ nici. Izdelava druge stranice je enaka izdelavi prve. (Skica 1!) Ko je lepilo suho, populimo bu¬ cike, vzamemo oba dela iz ša¬ blone in ju očistimo s finim ra- skavcem, ki smo ga napeli pre¬ ko deščice. Na lipov furnir 2 mm preriše¬ mo nosilno rebro (3) ter po¬ možno rebro I. Tako bomo lah¬ ko pravilno sestavili trup in do¬ bili res pravokoten presek trupa. Na desko položimo tloris tru¬ pa ter ob zunanjem robu letvic trupa zabijemo bucike. Obe stra¬ nici trupa postavimo na desko, da stojita navpično, z zgornjim robom naslonjeni na desko. Pri¬ lepimo nosilno rebro (3) ter pomožno rebro 1 na mesti, ki sta označeni na načrtu. Prične- 174 mo vstavljati prečke in sicer najprej na spodnji strani, ki je položena na desko. Počakamo, da se lepilo posuši. Trup vza¬ memo iz šablone, ga obrnemo in vstavimo v šablono. Še tu vle- pimo vse prečke. (Glej skico II.) Tako izdelan trup očistimo z raskavcem in odstranimo po¬ možno rebro I. Sedaj izžagamo še rebro (4), ki je sestavljeno iz 4 delov in jih pravilno prile¬ pimo na trup. Iz lipovega fur¬ nirja izrežemo 2 mm široke no¬ silne prečke (5) in jih vstavi¬ mo v utore na rebrih. Izdelamo in prilepimo še opore podvoz¬ ja (9) ter pritrdila (8), ki nam bodo služila za pritrditev krila in repa. Tudi kolesa (10) izža¬ gamo in obdelamo. Pričenjamo z izdelavo krila. Pripravimo prednjo letvico (18). Z raskavcem obdelamo zadnjo letvico (21) v trikotni presek in izrežemo utore na rebra po načrtu. Poševno odrežemo nosi¬ lec (20) ter ga zlepimo, da do¬ bimo »V« lom krila, kot je ozna¬ čeno na načrtu. Izdelamo in pri¬ lepimo še ojačanje (22). Na fur¬ nir prerišemo 17 kosov reber (19) in jih izrežemo. Točno moramo izrezati utor za nosilec. Srednje rebro pa moramo izre¬ zati še za ojačanje. Na desko položimo načrt polovice krila, z bucikami pritrdimo prednjo in zadnjo letvico ter nosilec. Paziti moramo, da pridejo vse letvice točno do črte, kjer je označena sredina krila. Vstavimo in zale¬ pimo vsa rebra. Izdelamo še kri¬ vino (23) ter jo zalepimo. Ko se je lepilo posušilo, vzamemo krilo iz šablone ter izdelamo še drugo polovico krila. Paziti mo¬ ramo, da bomo pravilno zlepili prednjo in zadnjo letvico v sre¬ dini krila. Izdelano krilo očisti¬ mo z raskavcem. Vodoravni in navpični rep se¬ stavimo iz letvic 2X2 mm po istem sistemu, kot stranico tru¬ pa. Ko smo vse letvice vlepili, očistimo rep z raskavcem. Izdelamo nos in eliso. Iz smrekove letvice izdelamo srednji del elise (15) Na obeh straneh zažagamo po diagonali 5 mm globoko. Zarezi morata bitf druga proti drugi v na¬ sprotni legi (dobro si oglej na¬ črti). Iz lipovega furnirja izre¬ žemo oba kraka elise (16) ter ju vlepimo v zarezi. Ko se je le¬ pilo posušilo, izvrtamo skozi sredino elise luknjo s svedrom 0 0,8 mm. Pazite, da bo luk¬ nja na sredini! iz jeklene žice 0 0,8 mm izdelamo prednji del osi elise (14). Izdelamo le zan¬ ko. Os potisnemo skozi luknjo v elisi, tako da se zakrivljeni del osi zasadi v srednji del elise. Iz pomožnih reber elise (II— IV) napravimo šablono, po ka¬ teri bomo krivili kraka elise. Krak namočimo v nitro razred¬ čilu, ga zvijemo ter sušimo nad vročim električnim kuhalnikom. To ponavljamo tako dolgo, do¬ kler ne dobimo enako krivino kot na šabloni. Paziti moramo, v katero stran zvijamo. (Glej 175 načrt!) Isto storimo z drugim krakom. Nos letala (13) izdelamo iz lipove deščice ter ga oblikujemo po načrtu. Ploščico (12) prile¬ pimo na nos letala na označe¬ nem mestu. Skozi tako izdeian nos izvrtamo luknjo 1 mm. Se¬ stavimo eliso. Na os elise natak¬ nemo obe podložki za ležaj (17) in nato še nos. Konec žice nato zakrivimo v kavelj, na katerem bo nataknjena guma za pogon modela. Prekrivanje Model prekrijemo s svilenim papirjem ali japonskim papir¬ jem. Drug papir ni primeren. Najprej prekrijemo stranice tru¬ pa. Prekrivamo po dve in dve nasprotni stranici. Na letvice le¬ pimo papir z nitro lakom. Pa¬ ziti moramo, da je papir brez gub in lepo napet. Okna pri ka¬ bini prekrijemo s celofanom. Krilo prekrijemo najprej na spodnji, nato pa še na zgornji strani. Seveda prekrijemo vsa¬ ko polovico krila posebej. Oba repa prekrijemo na obeh stra¬ neh. Pri repu moramo še po¬ sebno paziti, da je papir brez gub, sicer bi bil slabo izdelan. Repa ne bomo lakirali, ker bi se napeti papir ukrivil. Sedaj pristopimo k izdelavi podvozja (9). Najprej zakrivimo žico na eni strani, jo potisnemo skozi luk¬ njice med prečkami trupa in oporami, nato pa jo zakrivimo še na drugi strani. Oba dela na stičnih mestih zaspajkamo. Tu¬ di kolesi nataknemo in ju pri- spajkamo na žico, tako da se lahko prosto vrtita, a ne padeta s podvozja. Prilepimo še navpični rep na vodoravnega kot kaže načrt. Pri¬ lepimo tudi smučko (29). Navlažimo krilo in trup z vo¬ do. Ko se je papir osušil in na¬ pel, prelakiramo trup dvakrat, nato pa še krilo. Lakiramo z la¬ kom, ki smo ga razredčili z raz¬ redčilom v razmerju 1:1. Kri- 180 lo lakiramo le enkrat. Najprej lakiramo eno polovico krila. Po polurnem sušenju ga pritrdimo v šablono, da se posuši do kon¬ ca. Po treh urah prelakiramo še drugo polovico in jo na isti na¬ čin sušimo. Eliso lakiramo dva¬ krat. Po prvem lakiranju jo oči¬ stimo s finim raskavcem, da je gladka. Startanje modela Model je pripravljen za start. Za pogon mu služi guma s pre¬ sekom 1 X 4 mm in dolžino 1200 mm. Konca gume zvežemo, da dobimo obroč. Obroč potem zvijemo, tako da dobimo.4 tra¬ kove v dolžini 300 mm. (Glej načrt!) En konec tako priprav¬ ljene gume nataknemo na kavelj elise, drugi konec pa položimo okoli ietvice 3X3 mm, ki smo jo potisnili skozi luknjici pri oporah za gumo na trupu. Nos vstavimo na trup, tako da plo¬ ščica sede v nosno rebro. Gu¬ mo navijemo z obračanjem eli¬ se v nasprotni smeri gibanja urnega kazalca. Eliso izpustimo, da se odvije in vržemo model blago proti zemlji. Model pre¬ izkušamo tako kot sem opisal pri jadralnem letalu v prejšnji številki. Ko model že lepo leti, navijemo »motor« s približno 140 obrati in model izpustimo. Če se »obesi« na eliso, moramo v' nosu na zgornji strani podlo¬ žiti košček kartona. Če pa »pi- kira«, podložimo nos na spod¬ nji strani. Pravo mero podlaga- nju ugotovimo seveda šele s preizkusi. Kroženje modela do¬ sežemo s podlaganjem od stra¬ ni. Za levi zavoj podložimo na desni strani nosu in obratno. Podlagamo med nosom in nos¬ nim rebrom ! Preizkušeni model lahko na¬ vijemo do 260 obratov, ako imamo res dobro gumo. Ven¬ dar moramo občutiti, kdaj je dovolj, sicer nam lahko guma poči. Veliko uspeha pri delu in po¬ letih! „ n . .. Peter Burkeljc biologi kunčnica Morda je klobuk vašega sose¬ da ali strica iz kunčje dlake. Ali vam je znano, da škofjeloška to¬ varna »Sešir« kupuje kunčjo dlako, ki jo rabi za svoje izdel¬ ke? Malo pomislite in prav go¬ tovo se boste spomnili kakega vašega znanca, ki je vnet rejec kuncev. Nič čudnega, saj so zla¬ sti mladiči tako prikupni, da j^ prava škoda, da morajo vsi do- rasti in plačati »kunčji« davek v obliki mesa in kožuha. To bi bil lep vir dohodkov za vsakega šolarja, reja kuncev je namreč enostavna in zabavna, hkrati pa nič kaj preveč zahtevna. In ne le to! Reja kuncev nas koristno zaposluje v času, ki bi ga sicer manj koristno porabili kje dru¬ gje, ter nam nudi vpogled v na¬ ravne zakonitosti živalskega sve¬ ta. Knjiga o kunčjereji in kratek pomenek z izkušenim rejcem bo dovolj, da se seznanimo s pa¬ smami, parjenjem, krmljenjem kuncev ter sušenjem njihovih kož. O gradnji primerne kunč- nice, staje ali kunčjega kotca, ki je za lepo krzno ter zdravo meso neizogibno potreben, pa se bomo pogovorili danes. Gradnja kunčnice Kunčnico bomo izdelali iz več¬ jega zaboja, stare omare ali skrinje. Take reči dobimo pri vsaki hiši in bodo s primerno predelavo prav dobro služile na¬ šemu namenu. Lastno zamisel pa izpeljemo seveda najlaže, če delamo iz novega materiala, ali če starega lahko vsaj sestavlja-* mo po kosih in po želji. Naj bo že kakorkoli, osnovne zahteve, ki jim moramo zadostiti, so v obeh primerih enake. Les bo za naš namen najbolj¬ ši gradbeni material, saj je slab prevodnik toplote in zato kunč¬ nica poleti ne bo prevroča, po¬ zimi pa ne premrzla. Za odraslega kunca srednje velike pasme bo najprimernejši 80 cm širok, 50 cm visok in 70 cm globok prostor. Majhna kunca sta lahko v takem pro¬ storu dva. Vse morebitne luknje v deskah moramo zadelati, ker so kunci poleg sončne pripeke najbolj občutljivi za prepih. Tudi pod mora biti narejen tako, da omogoča čistočo ter preprečuje prepih. Iztrebki in seč, ki bi se nabirali na podu, sestavljenem iz tesno se prilega¬ jočih desk, bi onesnažili raztre¬ seno hrano, neugodno vplivali na zdravje živali ter kvarili kva¬ liteto krzna. To bomo preprečili s podom iz 4 do 5 cm širokih letvic, nabitih 1,5 cm narazen (Slika št. 1). Tak pod omogoča kuncem — tudi mladim — nor¬ malno gibanje, obenem pa pada¬ jo skozi vmesne špranje iztrebki ter se odceja seč. Pod mora biti letvast vsaj v zadnji polovici. Kunci se zadržujejo spredaj le, če so lačni ali pa če ravno jedo. Ker torej tu ne bo iztrebkov, je pod lahko iz desk. Deske bodo služile tudi za postavljanje po¬ sode z vodo ter zadrževale krmo, ki se raztrese. Kjer koli bi kunčnica stala, bi ne bilo prav, če bi iztrebkov ne prestrezali, ampak bi ležali vse naokoli, saj je kunčji gnoj tudi odlično gnojilo za vrt. Za zbira- 181 Slika 2 Slika nje gnoja izdelamo predal takih mer, da se bo prilegel v kunč- nico. Postavimo ga na nosilce deščice tik pod letvast pod (Slb ka št. 2). Predal bo drsel po de¬ ščicah na stenah staje, ko ga bomo ob čiščenju izvlačevali. V čelno stranico predala, ki naj bo zaradi boljše tesnitve (prepih!) nekoliko širša od ostalih, bomo zabili enega ali dva ročaja za iz- vlačenje predala. Namesto predala nam za silo služi tudi samo dno, ki izbira odpadke in čelna plošča, ki pre¬ prečuje prepih. S takim podom je. nekoliko manj dela in zanj rabimo tudi manj lesa. Nikakor pa ni tako pripraven kot preda- last pod, ki je nujen zlasti, če delamo staje v nadstropjih. Vrata kunčnice morajo biti mrežasta, ker bo to edina odpr¬ tina na vsej kunčnici. Pri 80 cm širokem kunčjem kotcu naj bo¬ do žična vratca široka 50 cen¬ timetrov. Preostali del čelne strani kunčnice pa je lahko za¬ bit, saj bo nudil samici temno skrivališče za gnezdo. Znano je namreč, da delajo kunci svoja gnezda najrajši v najtemnejšem kotičku. Zato lahko prostor za gnezdo oddelimo s pregrado od ostalega dela. Pregrada naj sega do polovice višine in globine kotca. Za opazovanje mladičev in kontrolo gnezda moramo de¬ ske, ki bi jih sicer trdno pribili poleg mrežastih vratc na čelni stranici stajice, narediti prav tako v obliki vratc, da jih bomo po potrebi ali želji odpirali (Skica 3). Okvir mrežastih vratc mora biti iz deščic 3X5 cm. Na ta okvir, ki bo, kot smo že prej od¬ ločili, velik 50 X 50 cm, napne- mo žično mrežo in sicer od zno¬ traj. Žična mreža naj ima kva¬ dratke 3 do 3,5 mm velike. Sko¬ zi večje odprtine v mreži bi uhajale v kunčnico podgane ali kak drug nezaželen gost. Če take žične mreže nimamo, na- pnemo navzkriž na okvir navad¬ no pocinkano žico, tako da do¬ bimo prav tako kvadratke pra¬ vilne velikosti. Tudi ta žica naj bo napeta na notranji strani okvirja, da tako preprečimo glo¬ danje lesa, kar počno kunci zelo radi, a vratcem podaljšamo živ¬ ljenjsko dobo. Za pritrditev vratc na ostalo ogrodje kunčnice potrebujemo dva, največ tri navadne tečaje ter zapirač. Zapirač naj bo tak, da bomo kunčnico lahko tudi zaklenili, saj bodo naši lepo re¬ jeni kunci vaba za nepridiprave. Najprimernejše bo, če so vratca nasajena na tečajih ob zunanji strani, čeprav jih lahko natak¬ nemo tudi tako, da visijo na te¬ čajih ali pa so tečaji spodaj. Posoda za krmljenje in za vodo Za krmljenje kuncev z zele¬ njavo, senom in drugim rastli¬ njem (travo, deteljo itd.) na¬ redimo na vratca jasli, v katera krmo pokladamo (slika št. 4). Jasli so iz desk, da zadržujejo ves drobir od sena in rastlinske liste, ki so najhranljivejši del hrane. Če pa so jasli mrežaste, morajo biti preklopne, da jih napolnjene nagnemo navznoter 182 (v kunčnico) ter tako prepreči¬ mo izgubljanje drobirja in li¬ stov. Pomanjkljivost preklopnih jasli je v tem, da zavzamejo v notranjosti kunčnice precej pro¬ stora. Zrnato hrano (oves, koruzo itd.) kot tudi vso ostalo mehko krmo (zdrob, otrobi) dajemo kuncem v stabilnih posodah s širokim dnom, da jih s hojo ne prevrnejo. Te posode naj bodo čim plitvejše. Dobro se obnesejo navadni glinasti podstavki za cvetlične lončke, le gladko no¬ tranjo steno morajo imeti. V razpoke in hrapave stene se na¬ bira drobna in prašnata hrana, ki se razkraja in povzroča po¬ gine kuncev. Enako posodo uporabljamo tudi za nastavljanje vode. Vso posodo ob vsakokratnem kr¬ mljenju temeljito očistimo, ker jo kunci ob nenehnem skaklja¬ nju zamečejo s smetmi, mladiči pa v njej radi tudi čepijo in jo onesnažijo z iztrebki. Do sedaj smo govorili le o enem kunčjem kotcu. Samica bo že zgodaj spomladi poskrbela za številen naraščaj. Staja bo sedaj toliko tesnejša, kolikor večji bodo mladiči. Za mladiče bi mo¬ rali imeti ob samičini staji po¬ seben prostor. Povezovala naj bi ju odprtina, ki bi jo odpirali in zapirali z enostavnim zapa¬ hom. Mladiče spustimo k samici na sesanje, nato pa jih zopet od¬ dvojimo. Izčrpana dojilja bo imela mir, mladiči pa se bodo v svojem kotcu privajali na hra¬ no. Prostor za mladiče mora imeti prav tako dvojni pod, (let- vast in zbiralni), mrežasta vrat¬ ca ter jasli ih posodo za krmlje¬ nje in napajanje. Če je samičin 183 prostor dovolj velik, ga lahko z vmesno pregrajo predelimo v dva dela in tako pridobimo pro¬ stor za mladiče. To smemo na¬ rediti le, če je prostor zares do¬ volj velik. Kunčji zarod se hitro množi in potreba po novih kotcih je vedno večja, zato gradimo nad¬ stropne kunčnice. Pri taki grad¬ nji moramo še posebno skrbno izdelati pod, sicer teče iz višjih v nižje prostore seč, ki občutno poslabša kvaliteto krzna. Kako delamo kunčnico Za pripravo posameznih delov in za njihovo sestavljanje bo za¬ dostovalo orodje, ki ga rabimo pri tehničnem pouku v šoli. Let- vast pod nam ne bo delal pre¬ glavic, če se bomo ravnali po merah staje in si dobro ogledali skico. Spodnji pod — predal — bo nekoliko zahtevnejši, vendar se srečamo le s spajanjem dveh lesenih kosov. Ker na enak ali podoben način spajamo tudi ogrodje kunčnice ter vratca, si ■oglejmo osnovne načine te mi¬ zarske veščine (Skice 6, 7, 8, 9, 10 , 11 ). Skice so tako nazorne, da ni ootrebna nobena razlaga, saj to ni nič novega. Omenimo naj le še, da vogale spojenih delov lah¬ ko ojačamo s trikotnimi leseni¬ mi vložki ali pa železnimi koti, kakršne rabijo mizarji pri ok¬ nih. Kam postavimo kunčnico Najbolje bo, če bo kunčnica pod strešnim napuščem, da ji ne bo potrebna streha. Napušč naj bo seveda tako širok, da do kunčnice ne bo segel dež, ki bi padal ob vetru. Mesto mora biti torej suho in brez prepiha. Kun¬ ci ne bi prenesli stalnega vetra. Tudi poletni sončni pripeki kunčnice ne smemo izpostaviti. Zaradi bujnega kožuha kunci težko prenašajo vročino, suh in •oster mraz pa jim ne škodujeta. V mrazu bo kožuh še lepši in ■gostejši. Kunci so glodalci in zato se ne smemo čuditi, če načenjajo lesena vratca, jasli ali steno. Da to preprečimo, jim damo od ča¬ sa do časa smrekovo ali borovo vejico ter žaganje iglavcev. Ve¬ jice bodo marljivo glodali, ža¬ ganje pa snedli z drugo hrano. Žaganje je priporočljivo zlasti za mladiče. kletka, ki jo bomo izdelali za papigico skobčevko Kadar nameravamo nabaviti ali izdelati kletko za papigico, ali pa za katero koli drugo pti¬ co, se najprej vprašajmo, kako ta ptica živi v naravi in kakšne navade in potrebe ima. Poglejmo torej, kako živi pa¬ pigica skobčevka v naravi I V Avstraliji, kjer je doma, živi papigica skobčevka kot pti¬ ca selilka. Že na prvi pogled' lahko opazimo, da je kot ustvar¬ jena za letenje nad širnimi av¬ stralskimi planjavami. Glavna hrana papigic skobčevk so raz¬ lična semena trav. Tam kjer je dovolj vode in trave, se jate ustavijo, ko pa se trava pod žarkim tropskim soncem posuši, odlete naprej, iskat hrane zase in za svoj zarod. Šele v jesen¬ skih mesecih si poiščejo gnezda v drevesnih duplih. Papigica skobčevka je, v skla¬ du s svojim načinom življenja, navajena na dolge in hitre po¬ lete. Dolga in šilasta krila in rep ima, od glave do konca repa meri 23 do 26 centimetrov in prav zato potrebuje predvsem res prostorno kletko. Kletke, ki so dovolj velike za kanarčka, so prava mučilnica za papigico skobčevko, ki v majhni kletki žalostno hira. Kletka za papigico skobčevko mora biti najmanj 50 cm dolga, 30 cm široka in vsaj 40 cm vi¬ soka. (Glej skico 1 ) V takšno kletko lahko pritrdimo le dve paličici za sedenje. Vsaka od teh paličic mora biti od stene kletke oddaljena za vsaj 12 cm, ker bi si sicer papigica poškodovala svoj dolgi rep. Paziti pa mora¬ mo tudi na to, da paličic ne pri¬ trdimo ne prenizko in ne previ¬ soko. Najvišja paličica naj bo od stropa kletke oddaljena za vsaj_15cm, ker se bo samo v tem primeru papigica, kadar bo sedela na najvišji paličici, lahko držala v normalnem vzravnanem položaju. Na prenizki paličici, bi si papigica poškodovala rep, zato naj bo najnižja palica vsaj, 15 cm nad dnom kletke. Pri izdelavi kletke moramo to¬ rej paziti predvsem na to, da bo kletka dovolj prostorna. Pri tem upoštevajmo zgoraj omenjene dimenzije le kot minimalne. Čim večja bo kletka za papigico, bo¬ lje bo uspevala in lepše se bo razvijala. Ne smemo pa pozabiti še na nekaj pomembnih reči. 1. Kletka mora imeti premič¬ no dno v obliki predala (Skica 2), ki ga izdelamo iz pločevine. Dno naj bo 5 cm globoko, izde¬ lano naj bo po natančnih me¬ rah, da se bo prilegalo dnu klet¬ ke in da ga bomo lahko pri čiš¬ čenju brez težav potegnili iz kletke. Na prednji strani mora biti kletka opremljena s premič¬ no deščico na ležajih, ki bo po¬ polnoma pokrila odprtino, ka¬ dar pri čiščenju odstranimo dno. Papigica je namreč silno radovedna in takoj opazi vsako odprtino, skozi katero nam lah¬ ko pri čiščenju pobegne. 184 <8p l i j I I' i —^ s=D vratca 185 - 2. Pri izdelavi kletke lahko uporabljamo le železno ali alu¬ minijsko žico ali gosto mrežo. Vsaka žica, mreža ali pločevina, ki vsebuje baker ali medenino, je lahko papigici smrtno nevar¬ na, saj se lahko zastrupi s stru-, penim oksidom, ki se naredi na bakru in medenini. Do takšnih zastrupitev pride zlasti pri pa¬ pigicah, zato ker pri plezanju po stenah kletk uporabljajo tudi kljun. 3. V kletki ne sme biti nobe¬ nih razpok, špranj in nedostop¬ nih kotičkov, ki jih ne moremo redno čistiti. Vse stike med de¬ skami moramo zatesniti, vso kletko pa prebarvati z nestrupe¬ no oljnato barvo ali brezbarv¬ nim lakom. (Tako imenovani »kopal« lak je prav dober.) 4. Vsa vratca in premična de¬ ščica za zapiranje odprtine pri premičnem dnu se morajo za¬ nesljivo zapirati in sicer z zuna¬ nje strani kletke. Papigice se zelo rade igrajo s kovinastimi kljukicami, kakršne ponavadi vidimo na vratcih kletk, če jih le lahko dosežejo s kljunom. Prav pogosto se zgodi, da se pa¬ pigica igra s kljukico na vratcih kletke in jih odpre. Pri izdelavi kletke za papigico skobčevko torej upoštevajte te nasvete, saj si boste s tem lahko prihranili marsikatero razočara¬ nje. Poleg kletk z lesenim ali ko¬ vinskim ogrodjem, ki imajo vse stene in streho iz žice, se v zad¬ njem času močno uveljavljajo tudi kletke, ki imajo vse stene razen prednje izdelane iz desk. (glej skico 2 in 3). Prenja stena je okvir, izdelan iz bukovih ali mecesnovih letev, ki naj nam jih nažaga mizar. Okvir, v katerega bomo vstavili navpične žice ali nanj pribili žično mrežo, mora¬ mo izdelati zelo natančno in pazljivo. Pri tem moramo upo¬ števati naslednje: — Prečne letve pritrdimo v takšni višini, da se bodo nanje, ko bo kletka gotova, lahko oprle paličice za sedenje. Pri tem mo¬ ramo seveda upoštevati navodila glede postavljanja paličic za se¬ denje, ki smo jih navedli zgoraj. — Upoštevati bomo morali tudi izdelavo vratc, če jih seve¬ da ne nameravamo izrezati v eni od stranskih sten. — Ne smemo pozabiti tudi na koritca za krmljenje, ki mo¬ rajo biti res široka (najmanj štiri centimetre). Vedeti mora¬ mo, da papigica skobčevka zara¬ di krivega kljuna ne more pobi¬ rati zrn iz ozkih posodic, kot to brez vsake težave lahko stori ka¬ narček. »Zaboj«, to se pravi stranski, zadnja, gornja ter spodnja stena naj bo izdelan iz močnih desk debelih najmanj 1,5 cm. »Za¬ boj« naj bo izdelan trdno ter brez vsakih špranj in razpok. Najbolje bo, ako ga izdela mi¬ zar. Z izdelavo prednje strani — ogrodja iz letev in žic -— pa po¬ čakajmo, dokler ni »zaboj« na¬ rejen. Ko dobimo »zaboj«, na¬ tančno izmerimo odprtino (tudi milimetri so včasih odločilni!) in se lotimo izdelave prednje strani. Prednjo stran pritrdimo na zaboj s pomočjo vijakov z maticami, ki jih vdenemo skozi luknjice, izvrtane na natančno določenih mestih v okvir. Vsak vijak vtaknemo skozi luknjico v kovinskem nosilcu v obliki črke L (glej skico 5). Naj omenimo še to, da lahko prednjo stran izdelamo tudi kar iz pocinkane mreže, ki jo pritr¬ dimo na solidno izdelan okvir iz močnih letev. Odprtine v mre¬ ži naj ne bodo širše kot 1 cen¬ timeter. Navodil je za začetek dovolj. Kakšna naj bo kletka, izdelana na ta način, si oglejte na ilustra¬ cijah. Opozoriti pa vas moram, na dve stvari in sicer: — kletke, ki imajo rešetke ali mrežo le na eni strani, niso primerne za slabo osvetljene prostore. Papigica potrebuje sve¬ tlobo ves dan, od zgodnjega ju¬ tra pa vse do mraka. V temačni kletki bo le žalostno. životarila Če nimamo res svetlega prostora blizu velikih oken, se raje odlo¬ čimo za klasično kletko, ki ima vse štiri stene in strehe iz re¬ šetke ali mreže. — kletka zgoraj omenjene velikosti (dolga najmanj petde¬ set, široka najmanj 30 in visoka najmanj 40 centimetrov) je pri¬ merna le za eno papigico, ki vrhu tega vsak dan vsaj po par ur prosto leta po sobi. Kletka za parček papigic pa mora biti pre¬ cej večja. O takšni kletki in o vsem, kar sodi zraven, se bomo pogovorili drugič. Predvsem pa, nobene naglice pri izdelavi kletke. Premislite in narišite si ves načrt in skrbno pripravite gradivo. Na vsako vprašanje vam bomo radi odgo¬ vorili. fotografi fotografiranje pri umetni luči V zadnjem sestavku o foto¬ grafiranju smo vas opozorili na lepoto zimskih motivov, pri če¬ mer smo mislili predvsem na sneg in sonce. Na žalost pa je v zimskem času in tudi v zgodnji pomladi pri nas kar precej mračnih dni, ko je fotografira- 186 nje v naravi res manj vabljivo in je torej čas, da se ozremo še za drugimi motivi. Teh v domači hiši nikakor ne bo zmanjkalo. Fotografiramo lahko prizore iz domačega življenja, družinske člane (portreti), otroke pri igri, domače praznike pa tudi števil¬ ne motive iz tako imenovane mrtve narave, to se pravi mnoge lepe predmete npr. vazo s cvet¬ jem, lutke, kipce in razne okras¬ ne predmete, bodisi posamezne ali v primerni lepi sestavi. Vse to ni prav nič težko, vendar mo¬ ramo vedeti, kako je treba rav¬ nati, zlasti kako pravilno osvet¬ liti takšne prizore. Dnevna svetloba je za notra- nje posnetke največkrat prešib¬ ka (razen čisto blizu okna in ob sončnem vremenu) zato se bo¬ mo raje posluževali umetne luči,' ki je stalna in smo tudi popol¬ noma neodvisni od vremena. Zavedati se moramo, da se umetna razsvetljava, pa čeprav imamo še tako močne žarnice, ne more meriti s sončno svetlo¬ bo na prostem. Če torej hočemo snemati pri umetni luči (navad¬ no zvečer) s trenutnimi posnet¬ ki ali celo iz roke, moramo po¬ skrbeti za dovolj močno razsvet¬ ljavo in uporabiti visoko občut¬ ljiv film, npr. 20 ali 21 DIN. (Seveda dobimo dobre slike tudi na srednje občutljivem filmu, ako ustrezno podaljšamo osvet¬ litev oziroma povečamo zaslon¬ ko. Na vsak način je v takem primeru potrebno stojalo za a- parat). Za hitre trenutne posnetke je najprimernejša električna bli- skovna luč (fleš), ki je poveza¬ na (sinhronizirana) s sprožil¬ cem kamere in razsvetli pro¬ stor s tako močnim bliskom, da je skoro kot pri sončni svetlobi. Zaradi visoke cene skoraj ne pri¬ haja v poštev, pa nič zato — tudi z navadnimi žarnicami po 100 ali 200 W bomo lahko uspešno snemali. Osvetlitev bo tem krajša, ozi¬ roma zaslonka tem manjša, čim močnejše in čim bližje objekta bodo žarnice. Najboljši svetovalec glede o- svetlitve je dober električni sve- tlomer. Kdor ga še nima, naj se ravna po sledeči tabeli, ki velja za navadne žarnice. Osvetlitev z navadnimi žarni¬ cami, občutljivost filma 21 DIN, zaslonka 4, srednje svetel ob¬ jekt, ena žarnica z reflektorjem. 187 . Ako uporabimo dve enako močni žarnici v enaki oddaljeno¬ sti, je potrebna seveda za polo¬ vico krajša osvetlitev. Ako uporabimo tri ali več raz¬ lično močnih žarnic v različnih razdaljah, določimo osvetlitev po tabeli za vsako posebej in iz¬ računamo srednjo osvetlitev, ta¬ ko da seštejemo vse osvetlitve in delimo s številom žarnic. Mnogo učinkovitejša od na¬ vadnih žarnic je 500 W žarnica tako imenovana nitrafot žarnica. Je sicer znatno dražja, a v pri¬ meru s flešern vendar lažje do¬ segljiva. Ako imate nitrafotko, se poslužite tabele. Osvetlitev z nitrafot žarnico, film 21 DIN, predmet srednje svetel, 1 nitrafot žarnica. Prav dobro razsvetljavo lahko dobimo z več žarnicami, na pri¬ mer ena nitrafot in ena 200 W opalna žarnica. Seveda je treba žarnice premišljeno razmestiti, tako da dobimo lepo razdelitev svetlobe in senc na objektu. Taka osvetljava je celo ugodnej¬ ša od fleša, kjer izhaja vsa sve¬ tloba iz ene same točke. Ako imamo samo eno žarnico npr. 500 W je treba na drugo stran postaviti zaslon (rjuho, bel pa¬ pir), ki bo odbil del svetlobe na predmet. To velja zlasti za skui pine in za portret, ki bo na ta način mnogo bolj plastičen. Pri razmestitvi žarnic pazite, da ne bodo vidne na sliki. Biti morajo toliko vstran od kamere, da svetloba ne bo prišla v objek¬ tiv. Sicer pa mora imeti vsaka žarnica reflektor, to je primer¬ no ukrivljen senčnik, ki usmer¬ ja svetlobne žarke naravnost na predmet, hkrati pa tudi ojačuje svetlobo žarnice. (Primerjaj av¬ tomobilske žaromete). Kot žaromet je uporabna tudi pisarniška mizna svetilka z več¬ jim kovinskim senčnikom, ker je dovolj gibljiva, da senčnik lahko usmerimo proti objektu. Ako boste izdelali žaromet, vze¬ mite lahko svetlo pločevino npr. belo pločevino ali aluminij. Ako potisnete v reflektor okoli žar¬ nice zmečkan stanijol (od čoko¬ lade) boste dobili zelo bleščeč reflektor. V sili pa služi tudi senčnik, narejen iz belega karto¬ na ali čvrstega risalnega papirja, ki ga urežete, kot kaže slika, nato pa ukrivite in zlepite v stožčasto obliko. Zavihki na no¬ tranjem krogu se morajo prile¬ gati žarničnemu grlu. Ojačite jih še s trakom čvrstega papirja, da bo imel senčnik močnejši vrat in ga boste lahko nataknili na okov žarnice. Zunanjo stran senčnika, ki sedaj služi kot re¬ flektor, oblepite še s temnim pa¬ pirjem, pa vam bo lahko precej časa služil pri fotografiranju. V tej številki prinašamo dva primerka kompletnega reflektor¬ ja tj. podstavek, steber in leži¬ šče za žarnico. Izdelava je po¬ polnoma razvidna iz skic. Rabi¬ mo le nekaj lesa in pločevine. Tudi mere si določite sami. Rav¬ najo se po vaših žarnicah. Za 200 W žarnice (in manjše) naj bi bil stebriček visok okoli 25 cm. Za nitrafotko, ki je pre- cej velika buča, je potreben viš¬ ji in močnejši steber in malo večji podstavek. Na drugi skici služi kot steber 2,5 do 3 cm ši¬ rok trak iz močne bakrene plo¬ čevine (2 mm). Trak je dovolj močan, da nosi luč in dovolj gi¬ bek, da dopušča upogibanje re¬ flektorja. Še nasvet za posebne posnet¬ ke pri umetni luči: trgi in ceste v močni električ¬ ni razsvetljavi 1/5 do 1 sek zelo svetle izložbe 1/25 do 1/5 sek manj razsvetljeni trgi in ulice 2 do 20 sek zelo -svetle scene v gledališču 1/25 do 1/50 sek motivi v mesečini 1/2 do 1 minuta Navedeni časi veljajo za viso¬ ko občutljiv film in za polno od¬ prto zaslonko (2,8). MODELARJI ! Material za izdelavo vaših modelov je naprodaj v trgovini MLADI TEHNIK LJUBLJANA Stari trg 2 188 ■ IZ znanosti in tehnike Fokker Dr.-1 „T riplane 11 Izredni uspehi prvih poletov angleškega trokrilca Sopwith Triplane v aprilu 1917 so nav¬ dušili Nemce in Avstrijce, da so tudi sami pričeli izdelovati takš¬ na letala. Prototip Fokker V-3 ( »V« po¬ meni Verspannungslos ali »brez žičnih opor«) je konstruiral Reinhold Platz. Letalo je bilo trokrilec z neuravnoteženimi krilci in višinskim krmilom. Toda krilo je v zraku vibriralo, zato je drugo letalo V-4 že do¬ bilo opore in uravnotežene kon¬ trolne površine. V-4 je bil pro¬ totip Dr-I. Letalo je v proizvodnji dobilo motor Oberursel s 110 KM. Mno¬ go letal je imelo tudi motor Le- Rhone s 110 KM. Te motorje je proizvajala po licenci švedska tovarna in jih prodajala Nem¬ cem. Na nekaj eksperimentalnih letal pa so vgradili tudi motorje Oberursel VR III s 145 KM, Goe- bel III s 160 KM in Siemens- Halske lil s 160 KM. Običajni okrov motorja je bil spredaj zaprt do elise in je imel dve hladilni luknji. Nekatera le¬ tala pa so imela okrov v obliki Nekaj tipov letala Fokker Dr.-l 189 podkve in je bil motor praktič¬ no popolnoma odkrit. Krilo ni imelo žičnih opor. Nosilec krila je bil škatlast, kar je krilo oja¬ čilo. Rebra so bila lesena. Pred¬ nji del krila je bil krit z veza¬ nim lesom, zadaj pa je bila žica. Vse krilo je bilo prekrito s plat¬ nom. Krilca so bila le na zgor¬ njem krilu. Izdelana so bila iz jeklenih cevi in prekrita s plat¬ nom. Trup je bil iz jeklenih cevi in platna ter ojačen z žicami. Le polnilo v obliki trikotnika, ki je blažilo oster prehod motorja v trup, je bilo iz vezanega lesa. Enako je bil tudi gornji del tru¬ pa do kabine krit z vezanim le¬ som. Dve Spandau strojnici, ki sta lahko streljali skupaj ali posa¬ mezno, sta bili sinhronizirani in sta streljali mimo elise. Prvi trije izdelani trokrilci so bili označeni z Fok Fl 101—- — 103/17. F 1-103/17 je bil iz¬ ročen pilotu VVerneru Voss-u 28. avgusta 1917, letalo F 1-102/17 pa Manfredu von Richthofen-u 1. septembra 1917. Manfred von Richthofen, imenovan tudi »Rde¬ či vitez« je bil najslavnejši as nemškega letalstva. Triplane se je zelo dobro vzpenjal in je bil izredno okre¬ ten. V okretnosti je bil enako¬ vreden angleškemu Sopwith »Ca- mel-u«. Richthofen je s svojo eskadriljo, imenovano »Cirkus«, često izpričal nadmoč Triplana v bojih z angleškimi letali. Koncem oktobra 1917 sta se pilota Gonterman in Pastor v zraku ubila in letalo so umaknili iz bojev. Sicer so ga potem po¬ pravili, vendar pa Triplane ni več videl bojišča. Tehnični podatki: razpetina dolžina višina teža hitrost 7,170 m 5,775 m 2,960 m 580 kg 184 km/h 190 kako je tales izmeril višino piramide V prejšnji številki smo vas seznanili z Eratostenom, grškim učenjakom iz 3. stoletja pred našim štetjem. Še bolj slaven učenjak je bil Tales iz Mileta, saj so ga uvrstili še za življenja med sedmere grške modrijane. Tales se je rodil v Miletu v Mali Aziji okoli leta 625 pred n. š. Tedaj je bilo mesto znano po¬ ljedelsko trgovsko središče, da¬ nes pa je le majhno mesto v Turčiji. O pomembnosti in raz¬ sežnosti tega mesta nam pričajo razvaline, ki so jih že odkrili in jih še odkrivajo. Ugotovili so, da je bilo staro mesto sezidano na geometrijski način kot šahov¬ nica ali denimo moderna ame¬ riška mesta. Prav gotovo je tudi okolje, v katerem je živel, vplivalo, da se je mladi Tales začel ukvarjati s trgovino in s študijem geome¬ trije. Še mlad je namreč potoval po trgovskih poslih v Egipt, in tu spoznal prve elemente znano¬ sti. Malo vemo o življenju tega modrijana, saj je bila njegova osebnost legendarna že pol sto¬ letja kasneje v dobi drugega ve¬ likega učenjaka Pitagore. Talesu Pa pripisujemo nekatera mate¬ matična odkritja, med temi tudi postopek, kako izračunamo vi¬ šino piramide s pomočjo sence. Tales je v bližini piramide na- črtal v pesku krog s polmerom, enakim dolžini palice AB, ki jo je postavil navpično v središče kroga. Počakal je, da senca palice do¬ seže krožnico, kakor je prikaza¬ no v naši sliki. Višina palice AB in dolžina njene sence AC sta bili v tem trenutku enaki, iz tega je sklepal, da tudi višina piramide VS in dolžina SD mo¬ rata biti enaki. Izmeril je dolži¬ no sence ED, temu dodal še po¬ lovico osnovnega roba piramide in tako določil tudi višino pira¬ mide. Res preprost postopek — in vendar, kolikšno težavo je pred¬ stavljal v 7. stoletju pred n. š., ko še niso poznali Pitagorovega izreka. Prav zaradi svoje prepro¬ stosti je ta problem vzbudil ob¬ čudovanje med vrstniki in tudi mi lahko občudujemo Talesovo genialnost. Prav tako menijo, da je Tales izumil pripravo, s katero je mo¬ goče določiti razdaljo ladje od brega. Priprava je imela dva le¬ sena VM in VN, vrtljiva v točki V tako kakor šestilo. Krak VM je bil usmerjen v točko B na bregu, krak VN pa na ladjo. Ne da bi spremenil kot, je zavrtel okoli kraka VM drugi krak, in sicer v lego VN'. Tako je bil ta krak usmerjen v točko L'. Izme¬ ril je razdaljo L'B na zemlji in sklepal, da je to tudi razdalja ladje od brega, ker sta trikot¬ nika L'BV in LBV skladna. 191 zanimive naloge vi vprašujete — mi odgovar¬ jamo Grčarju Cirilu iz Dupelj pri Lukovici, Ediju Sever¬ ju iz Maribora, Branku Krumpaku iz Rogaške Sla¬ tine, Marjanu Grilcu iz Novega mesta in še neka¬ terim drugim, ki se obra¬ čajo na nas s sprošnjo, da bi jim poslali TIM-ove mo¬ dele v merilu 1:1, spo¬ ročamo sledeče: Res smo v prvi številki letošnjega letnika oblju¬ bili, da bomo interesen¬ tom na željo pošiljali na¬ črte v merilu 1 : 1 in nam je zelo žal, da doslej še nismo mogli izpolniti te obljube. Nastopile so ne¬ predvidene težave, pred¬ vsem ta, da ni bilo mogo¬ če dobiti ustreznega za svetlobo občutljivega pa¬ pirja. Čim nam bo mogo¬ če, bomo prosilcem po- Kakor zadnjič, vam bomo tudi danes dali nekaj nalog, na ka¬ tere pričakujemo vaše rešitve, med katerimi bomo najboljše priobčili. 4. Oddaljen sem 50 m od reke in moram priti v točko B, ki je prav tako 50 m oddaljena od reke in na isti strani, vendar moram prej z vedrom zajeti vodo v reki. Od točke B sem oddaljen 240 m. Katero pot si bom izbral, da najprej pridem do cilja? Kako dolga je ta pot? 5. Iz Ljubljane do Zagreba je avtomobilist vozil s povprečno hitrostjo 90 km/h, nazaj grede pa zaradi poledenele ceste 45 km na uro. Kolika je bila njegova povprečna hitrost na poti od Ljubljane do Zagreba in nazaj? 6. Dan je polkrog s premerom AB = 2 r = 12 cm in središčem S. V polkrog narišem dva pol¬ kroga —■ enega s premerom AS ir! drugega s premerom SB ter krog, ki s dotika prvega polkro¬ ga znotraj in obeh manjših zu¬ naj. Kolik je obseg tega kroga? (Jo je bila ena izmed nalog na republiškem tekmovanju mladih matematikov leta 1965 in je dala tekmovalcem kar precej dela.) slali zaželjene načrte, do¬ tlej pa prosimo, da še malo potrpijo. Marjan Grilc — Diesel motorčke prodaja Mladi tehnik po ceni 16.200 din (Aero-250). Tak motorček je uporaben tudi za gliser. Zvonko Novak iz Mari¬ bora — Raketni motor dobiš pri Mladem tehniku za 1170 starih din. Prav tam se dobe tudi polnila, tj. vložki z gorivom za po¬ gon rakete. Borut Srečkovič iz Ptu¬ ja —- Barijev nitrat dobiš v drogerijah ali pa v trgo¬ vini Kemoservis na trgu revolucije v Ljubljani. Franc Ogrodi iz Gornje¬ ga grada — Diavizor do¬ biš v trgovini Fotomate- rial-Kemoservis na trgu revolucije v Ljubljani pa tudi v drugih trgovinah s fotografskimi potrebšči¬ nami v Ljubljani, v Ma¬ riboru ali v Celju. Po¬ šiljanje po pošti bi stvar precej podražilo, zato bi bilo najbolje, ako napro¬ siš nekoga, ki gre v eno teh mest, da ti ga prinese. Metod Lavrin iz Trbo¬ velj — Raketni motor »Tajfun« dobiš pri Mla¬ dem tehniku za 1170 din. Z eno polnitvijo (vložek temne barve) leti mode! 20 do 80 m, kar je odvis¬ no od vremena, oziroma vetrov. Ostalo nam je še manj¬ še število pisem, na kate¬ ra bomo odgovorili v sle¬ deči številki, ko nam bodo poslali strokovnjaki po¬ drobna pojasnila. Uredništvo TIM-ovi nagradni načrti V četrti številki smo objavili kot nagradni na¬ črt ptičjo krmilnico. Pre¬ jeli smo 5 prijav. Nagra¬ da gre seveda tistemu, ki nam je prvi sporočil, da je izdelal krmilnico. To je Jože Ahčin, učenec osnov¬ ne šole v Velikih Laščah. Njegovo sporočilo smo prejeli 4. januarja. Za na¬ grado prejme lep komplet risalnega orodja. V vsaki številki objavljamo po en nagradni izdelek. 192 Vsem naročnikom TIM-a! Izšla je prva knjiga iz serije TIMOVA KNJIŽNICA —- zbirka praktičnih knjig z navodili in načrti v razmerju 1 : 1 — knjige za modelarje-začetnike -— primerne za tehnične krožke na šolah — obravnavale bodo vsa področja amaterskih dejavnosti doma in v šoli TIMOVA KNJIŽNICA — 1 Tone Pavlovčič: BRODARSKO MODELARSTVO — 4 načrti za gradnjo brodarskih modelov v razmerju 1 : 1 — podrobna navodila o risanju načrtov in gradnji, lepljenju, barvanju, lakiranju itd. besedilo bodo spremljale številne ilustracije Ves material in kompleti za gradnjo modelov so na razpolago v naši trgovini »Mladi tehnik«, Ljubljana, Stari trg 5. Knjigo lahko naročite pri vašem poverjeniku za revijo TIM za ceno 950 din, kupite jo lahko v knjigarni ali pa naročite pri Založniškem zavodu Življenje in tehnika, Ljubljana, Lepi pot 6. Radioamaterji pozor! Zbirajte odpadni baker in ga oddajte podjetju Dinos ki zbira odpadne surovine Na potrdilo, ki ga boste prejeli, napišite: „ZA MLADI TEHNIK” in ga pošljite na naslov MLADI TEHNIK LJUBLJANA, Stari trg S ki Vam bo zato lahko preskrbel vse vrste bakrene lakirane žice