!ga
»ki
;ke
10-
ski
ke
;ta
>d-
Pri
:iti
ce-
aU
si
da
er,
iri-
ni
'Ja
Po
31-
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ — Številka 47 — leto XIII. — 21. december 1974
OBISK PREDSEDNIKA ZSS JANEZA BARBORlCA V ELEKTROMOTORJIH
Zelo koristni razgovori
Na predlog predsedstva sindikalne manjem ogledala proizvodnjo elektro-konference ZP Iskra je 12. decembra motoijev in gospodinjskih aparatov in Popoldne obiskal našo tovarno elek- izrazila zadovoljstvo nad dobro ureje-tromotoijev v Železnikih predsednik nimi delovnimi prostori in celotnim Republiškega sveta Zveze sindikatov proizvodnim potencialom tovarne v Slovenije, Janez Barborič. Z njim je Železnikih.	_
prišel tudi direktor centra za samo- ^b tej priložnosti se je v Zelezni-uPravno sporazumevanje o delitvi kih sestalo celotno predsedstvo sindi-dohodka in osebnih dohodkov pri kalne konference ZP, okrepljeno še s Svetu ZSS Stjepan Šaubert.	sekretarjem ZK ZP in nekaterimi
Gosta sta brž po prihodu v tovarno družbenopolitičnimi delavci podjetja. Podrobneje seznanila s.to našo tovar- Namen obiska predsednika Republi-no njen direktor Lojze Žumer in pred- škega sveta ZSS Janeza Barboriča, je ^nik sindikalne organizacije Janez bil razgovor o vseh aktualnih vpra-Rakbvec. Nato sta si gosta z zani- šanjih, tako s strani predsednika, kot s
..... vjgeeengno'.
mm ..	m S .
Afa ljubljanskih Žalah so se v ponedeljek, 16. t. m. opoldne, poslovili številni hkraši od dolgoletnega sodelavca Marjana Lavrenčiča. Na komemoraciji na Ža-"th, preden so pokojnika odpeljali v rojstni kraj Planino pri Rakeku, so se od Pokojnika poslovili predsednik skupščine ZP Vladimir Logar, direktor IRI Erik grenko in Franc Špiler. Foto: L. D.
ISKRA - TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME, LESCE	i
Komunisti uresničujejo smernice
Razgovor z Marjanom Antoničem, sekretaijem aktiva ZK
bile podane natančne analize glede bodočega proizvodnega programa, kjer bo zavzemala fluidna tehnika prvo mesto. Konkretni elaborat za to je zelo dobro izdelal Stane Grčar s svojo skupino. Omenjeni elaborat je bil predložen skladu Borisa Kidriča. _ ».Kakšna je aktivnost članov aktiva Izkazalo se je, da je eden najkom--j^ze komunistov v Tovarni industrij- pleksneje sestavljeni elaboratov, pred-fke opreme po 7. kongresu ZKS in X. loženih temu skladu. Tudi s strani Kongresu ZKJ? “	občine Radovljica uživamo v zadnjem
»»Aktivnost našega 13-članskega času polno podporo pri svojih priza-KKtiva je bila predvsem operativnega devanjih za realizacijo razvojnih priza-značaja in se je osredotočila na tiste devanj.
jjnevne naloge, ki jih morajo opravljati Komunisti v svojih OZD. Najpomemb-neiša naša naloga je bila podpora reali-zaciji investicijske politike (v I fazi nabava novih strojev, v II. pa razširitev Proizvodnih prostorov).
Ob zaključku leta bo predvsem naloga ZK, ZM in sindikata, težiti k . realizaciji že obstoječe investicijske tkilitike vseh TOZD, ki bodo sestav-dale novo delovno organizacijo Indu-strije avtomatike. Pri tem bo treba Preudariti, katere objekte bomo niorali najprej zgraditi.
Glede na časovno stisko pri reali-Zaciji nove branžne reorganizacije ZP skra smo se posvetili tudi tolmačenju P°treb in podpori nove organizacije nted člani delovnega kolektiva.
zvezi z razširitvijo pa je naša-'JZD preko občine Radovljica že uredila zadevo z zemljiščem za Nadnjo proizvodnih prostorov ter Kasneje poslovne zgradbe. Elaborat Vgradnje bodoče TOZD TIO Lesce je v izdelavi pri projektivnem biroju ”“rogres“ na Bledu.“
. »»Kakšne so bile predpriprave na ^delavo omenjenih elaboratov s strani strokovnfli služb same OZD? “
»»Zaradi povečanja proizvodnje najprej nabavili nekatere najpo-,rebnejše stroje, nekaj pa jih je še v Pfojektivi in izdelavi lastnih strokov-Phkov. Poleg nabavljenih strojev so
Katerim nalogam se je aktiv še posvetil? “
,,Tudi s pripravami na volitve'"v samoupravne interesne skupnosti (SIS) smo bili ravno v zadnjem času zelo zaposleni. Ob priliki reelekcije
strani članov predsedstva naše sindikalne konference. •
V teh razgovorih so prisotni načeli vrsto tehtnih vprašanj s .področja . samoupravnega sporazumevanja, samoupravnih odnosov, združevanja dela in sredstev, kakor tudi vprašanja dražitve in povečanja življenjskih stroškov, ki že načenjajo življenjsko raven delovnega človeka. Predsednik ZSS Janez Barborič in Stjepan Šaubert sta v odkriti in tehtni razpravi članom predsedstva naše sindikalne konference podrobno in tehtno odgovarjala, prav tako pa tudi sama vprašala o marsičem, zlasti pa sindikalni aktivnosti ob sedanji reorganizaciji Iskre in samoupravnem sporazumevanju.
Razgovor, ki se je zavlekel daleč v večer, sproščen in zares ploden, je prisotne nedvomno zelo zadovoljil, saj je vsakdo dobil ustrezen odgovor na stvari, ki so ga zanimale. Prav lahko ga ocenimo za koristno srečanje visokega sindikalnega predstavnika naše repu--blike s sindikalnim vodstvom združenega podjetja Iskra, ki je prav gotovo vsestransko dosegel svoj namen. To so bili razgovori, kakršnih bi bilo želeti še več, tudi na drugih ravneh, saj lahko služijo za spoznavanje in raz-čiščenje mnogih aktualnih vprašanj, ki spremljajo vsakodnevna dogajanja.
Zadovoljna^ vsebino in potekom razgovorov sta bila tudi gosta, ko sta po nekaj urnem bivanju sredi našega sindikalnega vodstva odhajala iz Železnikov.	_j c,—
Branže do konca leta
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE ZP ENERGIČNO ZA IZVEDBO REORGANIZACIJE ISKRE
Glavna predmeta, ki ju je v ponedeljek, 16. t. m., obravnavalo predsedstvo skupščine ZP, sta bila: izvrševanje sklepov skupščine in družbeno-političnih organizacij ZP v zvezi z reorganizacijo Iskre in osnovanjem branžnih delovnih organizacij in odnos nekaterih sindikalnih organizacij in ZK do ustanovitve, oz. izgradnje rekreacijskega centra v Pine ti pri Novi-gradu.
Pri tem je predsedstvo obsodilo vsakršno zavlačevanje izvedbe domenjenih in sklenjenih rešitev, tako pri reorganizaciji Iskre, kot pri izgradnji rekreacijskega centra Iskre. Podrobno bo to problematiko obravnaval tudi razširjen politični aktiv v soboto, 21. decembra, pri čemer bo govora o vseh ..spornih" zadevah, katere bo tudi politično ovrednotil, prav tako kot tudi posameznike in njihovo vlogo v celotnem procesu sporazu-
1.	S.
Predsednik Republiškega sveta ZSS Janez Barborič si ogleduje proizvodnjo v tovarni elektromotorjev v Železnikih. Foto: J. C.
NEKATERIM V ISKRI JE DELAVSKI TURIZEM ŠPANSKA VAS
Rekreacija in oddih-pastorek v Iskri?
( Nadaljevanje na 2 str. ) mevanja.
iS
Prejšnji teden je bila v Iskrini poslovni hiši na Trgu revolucije v Ljubljani skupna seja sindikalnega odbora Ždruženega podjetja Iskra in komisije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v ZP. Sejo je vodil predsednik sindikalne konference Jože Čebela.
Prva točka dnevnega reda je zajemala obravnavo sindikalne liste za prihodnje leto. Udeleženci so se najdlje zadržali pri razpravi o prvih dveh členih sindikalne liste. Ta dva člena obravnavata najnižji oz. najvišji osebni dohodek. Živahna razprava je tekla tudi o drugih členih sindikalne liste, ki smo jo v našem glasilu objavili v eni prejšnjih številk.
V zvezi z obravnavo sindikalne liste je predsednik borčevske organizacije v ZP Iskra Franc Križnar izjavil, da je po njegovem mnenju ta lista dobro sestavljena, imel pa je nekaj pripomb na to, da bi morala upoštevati tudi podražitve, ki bodo delavčev žep prizadele prihodnje leto. Franc Križnar je tudi poudarjal, da bo treba sindi-
kalno listo z vso odgovornostjo izvajati in spoštovati.
Zasedanje se je nadaljevalo s sejo sindikalnega odbora. Udeleženci so razpravljali o akcijah v zvezi s sprejetjem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za graditev počitniškega centra Iskre v Pineti pri Novigradu. Uvodno poročilo o tem je prebral v. d. direktorja Počitniške skupnosti Janez Šilc.
Po njegovem govoru se je razvnela izredno živahna razprava, ki je med drugim pokazala, da so bile akcije ob sprejemanju tega samoupravnega sporazuma v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih organi-zacijah v nekaterih primerih zelo neodgovorne, neorganizirane, neustrezne ali celo tendenciozno tolmačen na različnih organih in zborih delovnih ljudi. Zaradi tega so bile tudi odločitve v teh podjetjih negativne, delavci pa so bili premalo ali pa napačno obveščeni o ciljih, ki jih želi
(Nadaljevanje na 2. strani)
»Pravo gospodarjenje je vedno le varčevanje«
Se nedavno tega je stekla gradnja nove proizvodne hale v Semiču, a trdni nosilni stebri so že zrasli in obetajo, da bodo tudi nadaljnja dela potekala hitro in po predvidenem načrtu. Foto: C.
Te besede je izrekel generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs na nedavni seji osnovne organizacije Zveze komunistov v Skupnih službah ZP. Ta seja je bila v glavnem namenjena preučitvi dejavnosti komunistov po zadnji seji ter načrtov za delo v prihodnje.
Uvodno besedo je imel predsednik Skupščine ZP Iskra Vladimir Logar. Poudaril je, da moramo aktivirati našo osnovno organizacijo, in to ne samo zaradi nalog, ki izhajajo že iz same pripadnosti k zvezi komunistov, pač pa tudi zaradi sedanjih reorganiza-cijskih sprememb v Iskri. Spregovoril je tudi o splošnem gospodarskem položaju v svetu ter v zvezi s svetovno gospodarsko krizo opozoril na nujnost, da posvetimo še večjo pozornost izvozu, boju proti inflaciji, osebnim dohodkom, produktivnostim dela, racionalnemu gospodarjenju, inventivni dejavnosti in ne nazadnje nezaposlenosti.
..Komunisti se morajo angažirati ha vseh področjih _ družbene reprodukcije", je poudaril Vladimir Logar ter v nadaljevanju opozoril na nekatere nepravilnosti, ki se dogajajo v naši družbi.
Uvodnemu govoru je sledila razprava o aktualnih nalogah komunistov v Iskrinih skupnih službah. Med drugimi je v razpravi sodeloval tudi generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs. Med drugim je dejal, da je treba konkretizirati naloge komunistov v skupnih službah. V zvezi s spremembami v Iskri je glede formiranja uprave opzo-ril, da nikakor ne smemo širiti ožje uprave v Iskri; lahko jo le ožimo. Dejal je, da lahko kader le zamenjujemo, to pa pomeni preusmerjamo, in premeščamo, toda spet v okviru Iskre. Direktor Hujs je glede načrtovanega
zlitja obeh združenih podjetij - Iskre in Gorenja — menil, da bi bila krepitev uprav posameznih združenih podjetij neumestna.
Misel generalnega direktorja je nadaljeval Vladimir Logar, ki je dejal, da bi morali do zasedanja skupščine januarja prihodnje leto natančno določiti novo kadrovsko shematiza-cijo.
V. razpravi je sodeloval tudi Igor Slavec. Spregovoril je o akciji za spremembo samoupravnega sporazuma ter podrobno orisal nekatere probleme v zvezi s to akcijo.
Med številnimi diskutanti je sodeloval tudi pomočnik gen. direktorja za stike z javnostjo Boštjan Barborič. „N)enim," je dejal, „da je ena od šibkih točk našega sistema v tem, da imamo instrumente in mehanizme za pravilno vodenje, žal pa jih ne upoštevamo." Spregovoril je tudi o organiziranosti skupnih služb in njeni organizaciji v okviru sedanjih sprememb ter se zavzel, da čimprej pripravimo program dejavnosti v OOZK v skupnih službah ZP Iskra.
Udeleženci sestanka, med njimi tudi- Edi Delpst, Milan Regovec, in Štefan Dolhar so obširno razpravljali tudi o dopolnjevanju in spremembah samoupravnega sporazuma ter dali več konstruktivnih predlogov. Ob koncu zasedanja so sklenili, da bo sekretariat Zveze komunistov izdelal program dejavnosti osnovne organizacije Zveze komunistov, pri tem pa' mu bodo pomagali strokovnajki s posameznih področij. Ta program naj bi sprejeli še letos, uresničevati pa bi ga začeli po novem letu.
Lado Drobež
PODROBNOSTI O POMEMBNEM SREČANJU
Sestanek elektroinženirjev ZP in delavcev elektro fakultete
cesu, zaposleni v tovarnah, samoupravnem procesu).
pa v
Osnovni kriterij za objektivno oceno rezultata srečanja elektroinženirjev in predstavnikov F akute te za elektrotehniko v Ljubljani je določen uspeh oz. učinkovitost akcije. Uspeh
pa je bil okrnjen že zaradi slabe ude-lei
ležbe. Od 240 povabljenih inženirjev se jih je udeležilo 66 in od 30 povabljenih direktorjev in vodilnih delavcev komaj ena tretjina.
Ogleda laboratorijev tukaj ne moremo obravnavati, ker ne vemo, kakšne bistvene pripombe, predloge in vprašanja so postavljali udeleženci; o tem bi lahko poročala fakulteta, ali eden od prisotnih inženirjev.
To, kar je fakulteta, oz. kar so njeni predstavniki ponudili na skupnem sestanku, bi lahko strnili, s stališča aktualnosti za organizacije ZP, v naslednje točke:
1. Podiplomski študij. Po trditvah prof. dr. Gyergyeka ta študij pripravlja kandidate za samostojno razvojno-raziskovalno delo, kjer se, razen dveh obveznih predmetov, posamezniki lahko individualno odločajo za ostale (izbirne) predmete, torej oblikujejo program svojega študija. Dolžina študija se je od 5 let skrajšala na 3 leta, spremenil pa se je značaj študija. Sprva je podiplomski študij bil izobra-
Dekan fakultete za elektrotehniko-Mirjan Gruden.
tudi industrija dobila svoje doktorje znanosti.
2.	V okviru dopolnilnega študija je
bilo, po besedah Bratkoviča, več uspešnih seminarjev in tečajve kot so tečaj iz mikroelektronike, dr. Bratkoviča, več uspešnih seminarjev in tečajev kot so tečaj iz mikroelektronike, katerih se je udeležilo tudi do 70 prijavljencev. Tečaji so bili v večini, večdnevni, nekateri pa sa trajali cel
f v ...
Udeleženci srečanja elektroinženirjev Iskre in fakultetnih delavcev. Foto: M. K.
ževanje ob delu in so ga končali le tisti, ki so bili zaposleni na fakulteti ali na Inštitutu JS, III. stopnjo pa so potrebovali za napredovanje v službi. Zdaj je vedno več takih, ki neposredno nadaljujejo, študij po končani drugi stopnji, zato se je tudi doba študija skrajšala, ker je to edino in poglavitno delo kandidatov. Fakulteta pričakuje prijavo večjega števila inženirjev, ki bi delali magisterij na projektih, ki jih naroča prav industrija, od koder kandidati prihajajo. Med inženirji, ki končajo magisterij, je takih dosti, ki nadaljujejo študij do doktorata. Tako je pridobilo naziv doktorja elektrotehniških ved od leta 1960 doslej štirideset kandidatov in bi na ta način
semster. Značilnost tečajev je, da predava na njih večje število povabljenih profesorjev iz Jugoslavije in iz tujine, da so dobro organizirani in da v okviru tečajev posredujejo skrbno selekcionirane informacije. Po navedbi tov. Bratkoviča med inženirji Iskre ni zanimanja za tovrstno dopolnilno izobraževanje (rezultati ankete Skupnih služb ZP).
3. Raziskovalno delo pridobiva vedno večji pomen, dohodek iz tega dela pa tvori tudi do 40 % vseh do-
dinarjev letno - je povedal dr nov.
limonov
Zeljez-
Raziskovalne naloge sofinancirajo
Raziskovalna skupnost Slovenije (15), Izobraževalna skupnost Slovenije
(nadaljevanje s 1. strani)
glavnega direktorja OZD TIO se je aktiv vključil tudi v obravnavo posameznih kandidatov za to delovno mesto. Delavskemu svetu je zanj priporočil dosedanjega komercialnega direktorja tov. Kemala Alibegoviča. Dosedanji direktor tov. Marjan de Luxa je postal svetnik sedanjega glavnega direktorja za dokončno realizacijo našega investicijskega programa. Aktiv pa se je poleg vsega navedenega dela tudi kadrovsko okrepil. Vse novosprejete člane smo povabiU na individualne razgovore."
„In kakšen je vaš program za bodočnost? “
»Za nadaljnje delo bodo poleg potrebne notranje ureditve branžne organizacije komunisti v TIO prevzeli akcijo realizacije s varčevalnega programa, obravnavanega v avgustu na skupščini ZP Iskra. Materiali, s katerimi delamo, so-namreč precej dragi in večinoma uvoženi. Zato je treba konkretno določiti, kako čimbolj smotrno ravnati z materialom in delovnimi sredstvi.
Po realizaciji zastavljenih nalog pa se bomo v večji meri kot doslej lahko posvetili tudi idejnopolitičnemu usposabljanju svojih članov."
V.B.R.
(22), pa tudi Gospodarska zbornica (6), nismo pa slišali, koliko nalog so financirale organizacije ZP kot neposredni uporabniki. Iskra zlasti sodeluje z laboratoriji za mikroelektroniko, za računalništvo in za regulacijo. Največja ovira bolj intenzivnega sodelovanja pa je pomanjkanje ljudi (tisti, na fakulteti so angažirani v šolskem pro-
V razpravo je posegalo nepričakovano malo Iskrašev. Povedali so, da ni res, da ne obstaja interes pri inženirjih za dopolnilno izobraževanje, ampak nimajo časa poglabljati se v določeno problematiko. Tudi vrednost izkoriščanja tuje strokovne literature je dvomljivo, le-to ni stanovitno in usmerjeno.
Prof. dr. Dolenc s fakultete je potenciral problem, kdo nadaljuje študij na tretji stopnji in zakaj je malo ljudi med njimi iz gospodarstva. Študij magisterija mora biti povezan s tem, kaj inženir dela v svoji organizaciji, ne pa da v tovarni dela eno stvar, na tretji stopnji pa študira nekaj drugega. Po njegovem bi morali prihajati ljudje iz industrije celo za profesorje, ki so pokazali določeno uspešnost in dokončali študij.
Na to je inženir Pavel Sešek (Iskra—Aparati) povedal nekaj resnic iz vsakdanje prakse, ki jih lahko štejemo delno za odgovor in tudi determinante problema nadaljevanja študija. Težava je že s tem - je rekel -kako človeka spraviti do odločitve za magistrski študij. Če ni povezan s trgom, je lahko uspešen v takem študiju, če pa je povezan s trgom, se mora stalno baviti z izdelkom, zlasti ker le-ta pride nazaj tudi v dodelavo. Zaradi takega angažiranja se ne more vključiti v tok magistrskega ali doktorskega študija. Najbolj sposobne kadre do konca izrabimo, velja pa tudi nasprotno (so dodali drugi), da študira naprej dober del manj sposobnih.
Prof. dr. Gyrgyek je opozarjal, da so v vsaki organizaciji in družbi filtri in priznanja širše veljave, ki so v rokah šol in brez takega priznanja in veliko volje za ustvarjalno delo. Predlaga delno razbremenitev dfela inženirjev za študij, ki bi tudi povezovali gospodarstvo in fakulteto.
Če hočemo biti kategorični v oceni, lahko trdimo, da srečanje ni bilo uspešno, na po krivdi pobudnikov,, ki so, upam, uspeli razgibati inženirsko dejavnost, temveč zaradi prešibke udeležbe inženirjev v diskusiji. Ker skozi diskusije bi lahko prišli na dan še ostali deli resnice, s pomočjo katerih bi iskali presegajoče rešitve primerne tudi za Iskro. S preseganjem determinirajočih faktorjev bi lahko naredili nadaljnji študij inženirjev enako sprejemljiv, privlačen in vreden tako za fakulteto kot za Iskro. Toda pred nami je še eno srečanje inženirejv na fakulteti predvidoma meseca februarja.
S sestanka o izgradnji rekreacijskega centra Iskre v Pineti Foto: L. D.
(Nadaljevanje s 1. strani) na različna področja več sto milijard izpleljati Iskrin sindikat. Ob tem velja dinarjev, pri tem pa popolnoma poza-opozoriti na začudenje mnogih ude- kih na rekreacijo, še bolj pa na od ležencev sestanka sindikalnega odbo- na^di delavcev.
ra, saj jim ne gre v glavo, kako so v nekaterih organizacijah sprva podprli graditev Pinete, zdaj pa so svoje sodelovanje odklonih. Da je prišlo do teh nerazumljivih .„dvojnih“ odločitev -enkrat „za“, enkrat ,,proti" - so skoraj gotovo odgovorni predstavniki poslovodnih, družbenopolitičnih in samoupravnih organov. Nedvomno so takšna stališča v nasprotju s hotenji Iskrinega sindikata in tistih delavcev Iskre - pa jiaj bo to vodilnih ah drugih - ki se zavedajo pomena delavskega turizma in ki želijo, da bi delavci združenega podjetja končno le dobili ustrezne objekte za cenen letni oddih. Hkrati so odklonilna stališča v nasprotju'z družbenopohtično usmeritvijo glede rekreacije in oddiha delavcev, za kar se v zadnjem obdobju intenzivno zavzemata Zveza sindikatov Slovenije in Zveza sindikatov Jugpslavije.
Žalostno je tudi to, da smo v zadnjih desetih letih v Iskri celo zmanjšah zmogljivosti naših domov za približno polovico, medtem ko bi morala biti naša politika na področju delavskega turizma prav obratna. Kako smo zanemarili to dejavnost še bolj zgovorno opozarja podatek, da se je število Iskrašev v tem desetletnem obdobju povečalo štirikrat.
Sindikalni odbor je na seji izrazil mnenje, da z graditvijo Pinete ne soglašajo predvsem tisti, vodilni delavci, ki lahko zaradi dobrih materialnih pogojev preživijo počitnice tudi v najdražjih hotelih ah pa se grejejo celo v tujini in jim je delavski turizem španska vas.
Po izredno plodni in konkretni razpravi je sindikalni odbora soglasno sprejeh stališče, da je treba zaradi nastalega položaja še ta mesec sklicati zasedanje razširjenega političnega aktiva celotne Iskre. Na tem sestanku naj bi. z vso pohtično odgovornostjo preučih obstoječe stanje ter sprejeh dokončno odločitev glede graditve rekreacijskega centra.
Udeleženci na seji so govorih tudi o drugih vprašanjih. Med drugimi so menih, da je treba na ravni delovnih organizacij in ZP Iskra formirati sklade za družbeni standard delavcev. Ta denar bi uporabljali predvsem za rekreacijo in oddih delavcev, za organiziranje družbene prehrane, ureditev otroškega varstva ipd.
Že tako bogata seja se je nadaljevala še s tretjo točko dnevnega reda. V okviru te točke je sindikalni odbor sprejel predlog, da naj se v kongresne resolucije bližnjega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije vnese določilo.
Jože Konc
V razpravi je tvorno sodeloval tudi ki zahteva sodelovanje sindikatov p
Jože Čebela, ki je med drugim opozo- “b*1jC0VanjU. v?/41 u® Cen,ln,-t0 ?Li0 ril, da je za Iskrine delovne kolektive .. .F1 .uftikhh, ki naj bolj vpit j družbeno nesprejemljivo dejstvo, da 1 llenJsk° raven delovnih ljudi, smo v minulih desetih letih investirali	Lado Drobež
V mladinsko organizacijo le aktivni
Na 9. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije so med drugim sprejeh tudi statut o organiziranosti mladih v osnovnih organizacijah ZSM Slovenije. Na osnovi tega statuta so občinske konference izdelale pravilnike, ki točno določajo kakšne dolžnosti in pravice imajo člani slovenske mladinske organizacije.
Razlika med sedanjo in prejšnjo organiziranostjo mladih v Sloveniji je v tem, da prehajamo z načela množičnosti na načelo organiziranosti. Za kaj točno gre?
De 9. kongresa ZSM Slovenije so bili vsi mladi že avtomatično člani
Zveze mladine Slovenije, zdaj pa morajo svoj pristop v mladinsko organizacijo. potrditi s tem, da sprejmejo dolžnosti in pravice, ki jih določa statut ZSM Slovenije. Namen tega je jasen, saj želijo, da bi bili včlanjeni v mladinsko organizacijo le aktivni mladi.
ISKRA
i Številka 47-21. december 1974
V Preddvoru je bil konec prejšnjega tedna 3-dnevni mladinski seminar. Udeležili so se ga delegdti iz mladinskih aktivov po posameznih Iskrinih TOZD. Tokrat objavljamo le sliko iz seminarja, v prihodnji številki pa bomo podrobneje pisali o tem, vsekakor uspešnem, srečanju predstavnikom mladine iz združenega podjetja
V nadaljevanju tega prispevka objavljamo pravice in dolžnosti, ki jih navaja evidenčni list za člane ZSMS. Te pravice in dolžnosti morajo potencialni kandidati pri včlanjenju tudi sprejeti, to pa dokažejo s svojim podpisom.
Za objavo teh pravic in dolžnosti smo se odločili tudi zato, da bi vplivali še na tiste mladinke in mladince, ki se doslej niso aktivno udeleževah organiziranega mladinskega življenja.
„Pravice in dolžnosti članov ZSMS izvirajo iz njihove odločenosti, da se aktivno angažirajo v uresničevanju programskih načel ter ciljev in statuta ZSMS. Na tej osnovi ima član ZSMS naslednje pravice in dolžnosti:
—	da aktivno dela v delu organizacije in organih ZSMS in da aktivno sodeluje v kreiranju programa, vsebine dela in načina njihovega uresničevanja;
—	da se neposredno angažira za uresničevanje sklepov in stališč organizacije in organov ZSM J in ZSMS ter je odgovoren za njihovo realizacijo;
—	da aktivno in enakopravno sodeluje v razpravi in sprejemanju vseh sklepov in stališč, ki so v pristojnosti njegove osnovne organizacije in organov, katerih je član;
—	da predlaga, da voli in da je voljen v vse organe ZSMS in ZSMJ ter da sodeluje v odločanju o kriterijih za volitve v vse organe ŽSM;
—	da kritično in samokritično razpravlja o svoji aktivnosti, delu organizacije in organov ZSMS in ZSMJ ter s
tem povečuje svoje angažiranje, del° organizacije in organov celotne Zvez® socialistične mladine Jugoslavije;
-	da kritično razpravlja o delu člano
organov ZSM ter o njihovem odpo-klicu ali menjavi;	'-
-	da organizacijam in organom ZSM daje predloge in vprašanja, katera s® nanašajo na njihovo delo ter da 0 njih zahteva in dobiva odgovore;
.- da se obrača na organizacijo 1 pomoč v reševanju svojih življenjski*1 problemov in vprašanj;
-	da v skladu s svojimi željami ^ interesi sodeluje v nekaterih družb®-nih aktivnostih na področju kultur®-znanosti, tehnike, telesne kultur®-turizma ali v drugih oblikah interf^ nega organiziranja mladine ter tak deluje in se angažira, da le-te razvija u1 razširja;
-	da odgovorno izvršuje svoje nalog6-ki jih ima kot občan, proizvajal®6-delovni človek, učenec in študent;
-	da se aktivno angažira pri dej
družbenopolitičnih organizacij 1 društev, katerih član je;	,
-	da sodeluje v reševanju vseh družbenih vprašanj z aktivnim vklju^ vanjem in angažiranjem v oblikah * organih samoupravljanja v temelju1*’ organizacijah združenega dela, kra jevni skupnosti, šoli, fakulteti, iu*^ resni skupnosti, občini in širše ter družbenih organizacijah in društvu1'
-	da deluje in se angažira, da čh11 večje število mladine sprejema statu ZSMJ in ZSMS in se včlani v ZSM^’
-	da vsestransko informira o dru benih vprašanjih ter da spremlja druz bena gibanja pri nas in v svetu;
-	da deluje in se bori za razvijanje •
krepitev ljudske obrambe/neodvisno5
in suverenost socialistične sam0 upravne družbene skupnosti jugos*0 vanskih narodov in narodnosti;
-	da se idejnopolitično izobražuje!
-	da redno plačuje članarino."
iz
zi
P
y
P
ir
n
k
ti
P
iz
sr
n;
z;
Pi
4:
la
sl
n
ni
8l
Zi
n
st
n
1
h
sr
v<
ni
0
n
P
P
d
P
'M
ard
iza-
dih
azil sovci, nih i v :elo :em
;tni
sno
radi
cati
iega
uku
stjo
deli
itve
dio so 'nih jati cev. i za rga-itev
ilje-
:da.
bor
sne
eze
ilo,
S
ajo
elo
eze
iov
po-
MS
se
od
za
tih
in
be-
re,
ire,
es-
ko
in
ge,
ec,
»lu
in
}i' ie-in iih rute-. v ih1, rn-ul
is;
li-
li-
in
)St
lO-
lo-
Uspešni v izpolnjevanju novembrskega načrta
Raven proizvodnje-je bila v mesecu novembru po finančni vrednosti zelo ugodna, čeprav proizvodna enota naprav zaradi pomanjkanja reprodukcijskega gradiva ni uspela v celoti “polniti operativno zastavljene mesečne naloge.
V	primerjavi z dinamičnim načrtom proizvodnje je bila fmalizacija vendar tako visoka, da je kazalnik kar 124,45. S tem pa smo bistveno popravili tudi kazalnik kumulative, kije Za celotno proizvodnjo v enajstih mesecih 105,74.
V	odnosu na proizvodnjo na domače tržišče in izvoz je še vedno Precejšnje nesorazmerje med načrtom m izpolnitvijo nalog. Tako smo v mesecu novembru izpolnili proizvodni načrt za jugoslovanske kupce s kazalnikom 134,76, kar daje v kumulativi 111,20%. Proizvodni načrt za izvoz Pa smo v mesecu izpolnili le s kazalnikom 79,33 in tako dosegli komaj °3>60 % kumulative.
, Rri tem moramo omeniti, da je “voznih naročil sicer dovolj, vendar ^lo odstopajo od strukture, kije bila Predvidena z letnim načrtom. Zelo so j'porastu naročila za pomožne releje “R 15-17, ki odločno presegajo mstalirane proizvodne zmogljivosti, nasprotno pa ugotavljamo pomanjkanje naročil pri bimetalnih relejih “Pa RB, kjer smo v letošnjem letu Povečali zmogljivosti prav na zahtevo “vozne organizacije.
Po posameznih skupinah izdelkov smo v novembru visoko presegli z načrtom predvideni obseg proizvodnje Za jugoslovansko tržišče v vseh gru-Pah. Pri stikalnih aparatih je kazalnik ^23,H, kar pomeni 160,10% kumulative.
V	skupini industrijskih elektronskih naprav je mesečni kazalnik izpolnitve 125,46, v kumulativi pa še vedno zaostajamo, saj smo naredili le °8,83 % predvidene vrednosti.
Pri najmočnejši planski skupini zaščitnih relejev, elementov avto-niatike in signalnih relejev ter naprav sta oba kazalnika ugodna; tako je niesečni proizvodni načrt izpolnjen s 114,11% kazalnik kumulative pa je 109,62.
V	skupini rezervnih delov in uslug smo v novembru naredili kar desetkrat eč, kot smo si zadali z dinamičnim
načrtom (kazalnik 1024,22), v kumu-
lativi pa to pomeni pet in pol krat toliko, kot smo predvidevali (kazalnik 547,13).
V izvozu pa so vsi kazalniki pod 100. Pri stikalnih aparatih zaradi pomanjkanja naročil v tem mesecu nismo naredili ničesar, kazalnik kumulative pa je 37,80. Pri industrijskih elektronskih napravah smo v mesecu dosegli nekaj več kot polovico načrtovane realizacije (52,63 %), kar daje v kumulativi kazalnik 64,77. Nekoliko boljše uspehe smo zabeležili le pri zaščitnih relejih, elementih avtomatike in signalnih relejih ter napravah, vendar v celoti nalog tudi v tej skupini nismo opravili. Tako je kazalnik izpolnitve mesečnega načrta po dinamiki 86,03, v kumulativi pa 88,30. V celoti vzeto, z rezultati v izvozu nikakor ne moremo biti zadovoljni.
Do zaključka poslovnega leta je pred nami samo še mesec dni. Ce bomo obdržali obseg proizvodnje na ravni iz novembra, bomo letni načrt presegli za okoli 7 do 8 %. Ne upoštevaje pri tem popravke cen, ki so nam bUi odobreni v drugem polletju, bi dosegli letni načrt tudi po finančnem obsegu in tako izpolnili naloge, ki smo si jo postavili ob jubileju tovarne „25 let - 25 milijard", vendar niti ob tem uspehu, še bolj pa zaradi proizvodnje v letu 1975, katero po fizičnem obsegu povečujemo za okoli 28 %, ne smemo prezreti problematike oskrbe in krmiljenja proizvodnje, ki je dokaj pereča in se še vedno bolj zaostruje.
Pomanjkanje reprodukcijskega gradiva, likvidnih finančnih sredstev in pomanjkanje zmogljivosti so osnovni zaviralni elementi, ki nam niso omogočili še večje proizvodnje, čeprav so zanjo obstajali in še obstajajo ugodni tržni pogoji.
Res je, da del vzrokov za to problematiko izvira iz splošnega neugodnega položaja v gospodarstvu, tako doma, kot v svetu. Vendar ne smemo mimo dejstev, da lahko del te problematike rešimo in moramo rešiti predvsem v lastni hiši, oz., da še vedno nismo storili vsega, kar bi lahko. Uspešnejša izterjava kupcev in hitrejše obračanje zalog je lahko zagotovilo, da bodo tekoča finančna sredstva bolje izkoriščena, oz. vsaj formalno povečana. S tem v zvezi pa moramo poiskati pačine in ukreniti vse, da bodo zaloge
^ 20-letnici obrata merilnih naprav je bilo na Laboroh 13. decembra tovar-n‘ško srečanje nekdanjih in sedanjih sodelavcev obrata. Za slavnostni uvod so Poskrbeli nekdanji vodje s krajšimi govori, prvi. Stane Slapšak pa je prejel Posebno priznanje za dolgoletni trud od glavnega direktoraj Elektromehanike Miheva Slavnost se je nadaljevala z zakusko v veselem vzdušju, za kar je Poskrbela tudi glasbena spremljava. Foto: I. O.
reprodukcijskega gradiva in kupljenih delov čimbolj sortirane in, da sproti izločamo vsa zastarela in nepotrebna gradiva. Le z zagotovitvijo tega elementa bomo lahko dobro izkoristili instalirane zmogljivosti, kar bo omogočalo hiter in zadosten odjem, kije najboljši regulator višine in obračanja zalog, s tem pa tudi večje proizvodnje, ki bo lahko zagotovila večja finančna sredstva.
Zveznosti in medsebojnih vplivov v vseh fazah proizvodnega cikla se moramo vsi zavedati, jih ugotavljati in določati ter ukreniti vse, da bo omogočen čimvečji gospodarski učinek. Poznati zveznost, jo dobro razumeti, pri tem pa na svojem delovnem mestu storiti vse, kar je dolžnost in možnost, mora postati osnovno gibalo zlasti v službah, ki neposredno proizvodnjo načrtujejo, pripravljajo, oskrbujejo in usmerjajo.
Avtoelektrika je bila odprta javnosti
V	okviru priprav na-svečano otvoritev tovarne malih zaganjalnikov, so bili prostori Avtoelektrike odprti javnosti in sicer 26. 11. 1974.
V	delovni organizaciji smo organizirali skupino vodičev, ki je smelo in ponosno razkazovala prostore vseh TOZD s sedežem v Šempetru pri Novi Gorici. Glede na število obiskovalcev v tem dnevu lahko trdimo, da je na področju Nove Gorice izredno zanimanje za „vsebino“, ki je in se razvija v tej delovni organizaciji. Tekom dneva si je ogledalo delovne prostore kar 1.687 obiskovalcev. Po izjavah obiskovalcev lahko sklepamo, da smo na javnost naredili zelo dober vtis. Pohvale so predvsem deževale na račun tehnološke urejenosti, delovnih pogojev in še posebej na račun strojne opreme. Marsikdo si je pred ogledom predstavljal, da je v naših prostirih predvsem neka montaža od zunaj dobavljenih delov. Vse te poglede je vsakdo spremenil ob pogledu na osnovna sredstva in njihovo opremo. Še posebej so se o tem prepričali ob pogledu na najsodobnejšo opremo v novi tovarni malih zaganjalnikov. Lahko trdimo, da je cvet opreme v tej tovarni tehnologija hladnega preoblikovanja. Našim gostom smo se v glavnem predstavili v lepi luči, njihove izjave in pohvale nas lahko samo spodbujajo k še večji zagnanosti v nove delovne uspehe, nove tehnološke rešitve in s tem boljše pogoje in položaj delovnega človeka v tem kolektivu.
Struktura obiskovalcev je bila zelo raznolika. Obiskali so nas učenci osnovnih šol (predvsem 7. in 8. razred), dijaki višjih razredov gimnazije, ekonomske šole, elektrogospodarske šole, člani delovnih kolektivov in člani družin zaposlenih (obojih kar 800!). Na obisk so prišli tudi slušatelji večerne delovodske šole — avtome-hanske smeri in to po končanem večernem pouku.
Prav je, da v imenu obiskovalcev v tem sestavku pohvalim vse vodiče, ki so predstavili javnosti kolektiv, ki bo v kratkem praznoval 15-letnico obstoja.
Pavel Mermolja
ISKRA - 1EZE
TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG Razvoj — Ljubljana
Iščemo kooperante za štan-canje štancanih sestavnih delov za elektrolitske kondenzatorje.
Vse informacije dobite v razvoju elektrolitskih kondenzatorjev Gubčeva 23 — Ljubljana.
Avtomatska kontrolna naprava nemške firme ZERA v končni kontroli števcev. Foto: I. O.	'
In memoriam
Marjan
Lavrenčič
Dragi Marjan!
Dovoli mi, da se od Tebe poslovim v imenu dolgoletnih najožjih sodelavcev, ki še vedno ne moremo verjeti, da je Tvoje preutrujeno srce resnično prenehalo utripati
Ko danes odhajaš od nas na pot, odkoder ni vrnitve, nam oživlja spomin na vsa dolga leta Tvojega zvestega in neumornega pionirskega dela v naši Iskri Spominjamo se, kako si pred 29 leti vstopil kot eden prvih inženirjev v novo nastajajočo tovarno v Kranju, ki takrat še ni nosila tega imena, kako si prevzel vodstvo mehanske mieril-nice in kmalu zatem še odgovornejšo nalogo vodje orodjarne
Na tem mestu si pri uvajanju prvih Iskrinih izdelkov pbkazal vse svoje bogato strokovno znanje, katerega si nesebično prenašal na nas, mlajše delavce. Z nami si se veseli! vsakega uspeha in nas vzpodbujal v naporih pri polaganju temeljev nastajajoče slovenske elektroindustrije.
V kasnejših letih so Ti zaupali še mnoge odgovorne naloge, kot so vodstvo celotne proizvodnje in vodstvo tehnološke priprave dela, skratka vsakokrat so Te poklicali tja, kjer je bilo težišče dela, kjer so bili tehnološki in organizacijski problemi najtežji
Pred dvajsetim leti si organiziral prvi tekoči montažni trak v Jugoslaviji, in sicer za montažo števcev. Prav ta tekoči trak je v tistih časih pomenil odločilno prelomnico ne samo v tehnologiji, ampak tudi v naši miselnosti Prav zaradi tega uspeha TE e lahko z vso upravičenostjo in z globoko hvaležnostjo imenujemo očeta Iskrine
tehnologije.
Ko je Iskra začela preraščati okvir kranjskega področja, si bil zopet Ti tisti kateremu so zaupali izdelavo tehnoloških projektov za nove tovarne v Lipnici, Otočah, Novem mestu in v Novi Gorici Takoj zatem si pa prevzel še odgovornejšo nalogo: vodstvo izdelave investicijskih elaboratov za generalno rekonstrukcijo vseh tovarn, ki so se tedaj združile v veliko Iskro.
Kmalu po združitvi si prevzel v novoustanovljenem Zavodu za avtomatizacijo vodstvo tehnološkega sektorja, kasneje si pa kot pomočnik direktorja tega Zavoda organiziral in povezoval različne dejavnosti v korist vseh organizacij Združenega podjetja Zlasti je bilo pomembno Tvoje delo kot ustanovitelj in predsednik tehnološke komisije, kot tajnik komisije za splošno tehnično dejavnost in kot vodja
tima za kompleksno tehnično dokumentacijo.
Pri vsaki nalogi, ki si jo prevzel, v vsaki funkciji, ki so Ti jo zaupali, so poleg strokovnega znanja izžarevale tudi Tvoje človeške vrline: brezmejna delavnost, poštenost, objektivnost, skromnost in iskreno tovarištvo.
Vedno si našel prijateljsko besedo za vsakogar, najsi je bil kolega - inženir ali pa učenec industrijske šole, vsakdo je našel pri Tebi nesebičen nasvet, kadar se je znašel pred strokovnim problemom ali pa v osebnih težavah. Zato prav gotovo ni zgolj slučaj, da si del svojega skopo odmerjenega prostega časa posvetil tudi mlademu rodu bodočih strojnih inženirjev s tem, da si 6 let predaval predmet „Tehnološka priprava" na ljubljanski strojni fakulteti
Nemogoče je v skopih besedah, četudi le bežno, orisati celotno Tvoje obsežno delo, ki predstavlja velik in pomemben prispevek k razvoju Iskre in celotne naše družbe, ki Te je počastila z najvišjim delovnim odlikovanje, z Redom dela z zlatim vencem.
Čeprav si kot tehnolog v svojem delu uvajal najsodobnejše metode študija dela, ki naj človekovo delo čim intenzivneje vključujejo v tehnološke procese, pa v delavcu nikdar nisi videl robota, ampak predvsem človeka, kateremu si posvetil vso skrb tudi v njegovih osebnih potrebah. Zato je povsem razumljivo, da si se potem, ko te je bolezen odtrgala od rednega dela, posvetil študiju sociologije 4n psihologije industrijskega ddrace
Dragi Marjan, ko se danes poslavljaš od nas, se Ti delovni tovariši in prijatelji poslednjič zahvaljujemo za vse, kar si ustvaril za napredek Iskre in vse slovenske industrije, zagotavljamo Ti, da bo Tvoje ime za vedno zapisano med njenimi najpomembnejšimi pionirji, v naših srcih bo pa ostal neizbrisen spomin na Tebe, kot na človeka - vzornika Hkrati izrekamo globoko občuteno sožalje užaloščeni družini, kateri si bil vzoren mož in skrben oče.
Slava Tvojemu spominu, Marjan!
Pridobitev za kontrolo števcev
V končni kontroli TOZD Števci je v poskusnem obratovanju avtomatska kontrolna naprava - kvaliteta števcev električne energije je s tem veliko več ja - izločen je človeški faktor.
Števce električne energije proizvajamo s točnostjo razreda 2, s tem pri različnih obremenitvah ne smejo imeti večjega pogreška od 2 %. Števce električne energije kontrolirajo v končni kontroli. So tudi pod državno kontrolo.
Do zdaj so po 60 števcev vpenjali na posebna stojala in jih kontrohrali po metodi moči in časa s štoparicami. Delavke so kontinuirano nastavljale obremenitve (moči) na wattmetrih. Delo je bilo zelo utrujajoče. Kvahteta kontroliranja zavisi od zaposlenih delavcev.
Sedaj vse to opravlja bolje in hitreje avtomatska kontrolna naprava nemške firme ZERA. Nova naprava ima naslednje prednosti: obremenilne točke se nastavljajo avtomatsko, od-
čitki na števcih, ki jih kontrolirajo, se primerjajo s podatki na elektronskem precizijskem števcu električne energije, ki je prav tako vgrajen v aparaturi. Celoten proces je voden z računalnikom. Omogočena so tudi razna statistična zasledovanja kvalitete teh izdelkov v serijski proizvodnji.
Možnosti za uporabo in izbiranje kontrolnih točk so še veliko večje, kvahteta električnih števcev pa se s tem bistveno poveča, saj je človeški faktor izločen.
Naprava je v poskusnem obratovanju. Hkrati lahko kontrohrajo 80 električnih števcev. Trenutno je z novo napravo predvideno le kontroh-ranje trifaznih števcev. Kasneje, ko bodo izkoriščene vse kapacitete, bodo dnevno lahko kontrolirah 1000 štev-
cev"	Alojz Boc
ISKRA, ELEKTROMEHANIKA - KRANJ
Seminar mladih v Gozd Martuljku
Na seminarju predstavnikov mladinskih aktivov posameznih TOZD Iskre - Elektromehanike, ki je bil 6. in 7. 12. v Martuljku, je bil v 1. točki dnevnega reda obravnavan gospodarski položaj OZD Elektromehanike. Predavatelj Polde Mrak, vodja plansko-analitske in statistične službe Elektromehanike, je v svojih izvajanjih najprej podal splošno oceno gospodarskega gibanja od 1. 1970 do 1. 1973 s poudarkom na gibanju proizvodnje, investicijah in izboljšani delovni opremljenosti ter poslovni uspešnosti v teh letih. Že 1. 1973 je nakazovalo poslabšanja možnosti formiranja večjih sredstev za potrebe razširjene reprodukcije zaradi izrednega povečanja materialnih stroškov, zakonskih in pogodbenih obveznosti. Ta proces se je nadaljeval tudi v 1. 1974 v še večjem obsegu zaradi izrednega vsesplošnega povečanja inflacije.
Glede izboljšanja gospodarskega položaja OZD so bili do konca leta sprejeti mnogi ukrepi, ki morajo privesti do konkretnih pozitivnih rezultatov.
Pri primerjavah uspešnosti OZD z drugimi od občinskega pa do zveznega merila je predavatelj omenil, znatna nihanja v dinamiki razvoja in raznih kvalitativnih premikih. Bolj kot dosedaj bo treba pri odločitvah na vseh nivojih upoštevati tako koristi družbe kot celote kot tudi posameznih OZD, ki ustvarjajo novo vrednost. Pri tem velja poudariti, da kvaliteta samoupravnega dogovorjanja in sporazumevanja na področju delitve in gospodarjenja s skupnimi sredstvi v združenem delu še ni dosegla tiste ravni, ki jo predvidevata zvezna in republiška ustava. Povečevanje cen proizvodov mora družba' spremljati budno in kritično, saj je od tega odvisna tudi gospodarska uspešnost posameznih OZD.
Prognoza uspešnosti poslovanja Elektromehanike za 1. 1975 postavlja v ospredje nadaljnje povečanje produktivnosti in boljšo izrabo vseh vloženih sredstev, stalno spremljanje stroškov in skrb za primemo usklajevanje cen izdelkom.
Srednjeročni program razvoja OZD elektroindustrije predvideva trenutno upočasnjeno rast proizvodnje, vendar še vedno z nadpovprečnim večanjem v primerjavi z rastjo ostale industrije pri nas.
Razvoj po posameznih TOZD za bodoče obdobje tako glede proizvodnje kot tudi tehnologije, izvoza, zaposlovanja, širjenja prostorskih kapacitet ter značilnosti nove organi- . zacije Elektromehanike je bil obravnavan dokaj izčmo in obširno. Poseben poudarek je bil posvečen trenutnemu stanju pri pripravah na branžno reorganizacijo. V nadaljevanju seminarja se je razvila živahna razprava, v kateri so mladi prosili za razlago raznih problemov iz svojih delovnih sredin. Iz vprašanja prisotnih je bilo jasno razvidno, da se živo zanimajo za gospodarjenje V svojih TOZD in da so podobna predavanja zelo dobrodošla ter koristna.
Drugi delovni dan seminarja se je pričel s predavanjem sekretarja Občinske konference ZSMS tov. Hrastnika o usmeritvi dela in nalogah mladine Slovenije po devetem kongresu. Obrazložil je glavne spremembe in sklepe za delo v bodoče. Svoje pripovedovanje je moral na žalost skrčiti, saj je čas priganjal udeležence, da čimprej nadoknadijo zamudo, nastalo zaradi spremenjenega programa prejšnjega dne.
Za tov. Hrastnikom je povzel besedo tov. Lapanja, predsednik ZSMS v Elektromehaniki. Podal je akcijski program za 1. 1975. Ta je usklajen z možnostmi in sistemom dela v Elektromehaniki ter seveda s sklepi 9. kongresa ZSMS. (Akcijski program bo v celoti objavljen v glasilu „Iskra" v eni naslednjih številk.)
Za njim so podali svoja poročila predsedniki komisij, ki delujejo pri predsedstvu konference ZSMS Iskre -Elektromehanike. Naj na kratko povzamemo poročila in programe vseh komisij:	1
ideološko-vzgojna - njen član je v zelo zgovornih številkah prikazal, ko-
liko mladih je bilo vključenih v njeno delo. Preko izobraževalnih seminarjev je bilo evidentiranih in seznanjenih z delom mladine in drugih D PO okrog petsto novosprejetih delavcev. Za sprejem v ZK je bilo predlaganih preko sedemdeset mladih, sodelovali pa so tudi pri dveh izobraževalnih seminarjih za novosprejete člane ZK. Izvedena je bila javna razprava o predlogu statuta ZSMS in ZSMJ. Vsi praktikanti, ki so bili na praksi v Elektromehaniki, so bili seznanjeni z delom ZSMS v tovarni. V programu dela komisije za prihodnje leto ostajajo iste naloge, vendar v večjem obsegu od dosedanjih.
Poseben poudarek pa bo treba dati izobraževanju mladih na področju delegatskega sistema in samoupravnih interesnih skupnosti.
Kulturna komisija - predsednik je poročal o sodelovanju pri oddajah ..Spoznavajmo svet in domovino", kar je bila pravzaprav njena skupna akcija s komisijama za eksterne stike ter informiranje. Navezala je stike ter priredila kratke kulturne programe ob izmenjavi obiskov med zajnejskimi Slovenci iz Avstrije in našimi mladinci. Komisija je posredovala abonmaje za Prešernovo_in Filmsko gledališče v Kranju. Prirejen je bil tudi večer družinskega filma v kinu Center. V predlogu programa za delo v prihodnjem letu je poudarjena nadaljnja krepitev stikov z zamejskimi Slovenci, sodelovanje s kulturno komisijo pri sindikalni organizaciji Elektromehanike, prireditev internega kviza in proslav ob Dnevu mladosti ter Dnevu republike.
Predsednik športne komisije je podal poročilo o izboru vsestranskega športnika Elektromehanike. Ta akcija je potekala skozi vse leto, zmagovalec pa je bil proglašen na finalni slavnostni oddaji ..Spoznavaj svet in domovino" na Laborah. V programu dela za prihodnje leto ni zajeto tekmovanje za športnika leta, ker je letos Elektromehanika prireditelj in organizator tekmovanja za prehodni pokal med ekipami kranjskih tovarn. Skupna želja vseh je, da pokal ostane v trajni lasti Elektromehanike, saj ga je že dvakrat osvojila.
Komisija za eksterne stike je priredila izlet mladincev na oddaje ,.Spoznavajmo svet in domovino" v kraje, kjer je nastopala naša ekipa. Poskrbljeno je bilo tudi za rezervacijo prostorov in organizacijo oddaj, kadar so bile te v Kranju. Svoje predstavnike so poslali na ,,Srečanje mladih elektro in elektronske industrije v Cetinju" ter v sodelovanju s kulturno komisijo zago-tovih tudi udeležbo mladih ZP Iskre v Bovcu. Program dela za 1. 1975 vključuje ogled ,.Gorenja" v Velenju, udeležbo na srečanju mladih ZP, krepitev stikov (v sodelovanju s kulturno komisijo) z zamejskimi Slovenci, vrnitev obiska mladim iz Uljanika v Puli ter sprejem in vodenje po tovarni vseh mladih, ki si bodo ogledovali našo tovarno.
Naloga komisije za informiranje v preteklem letu je bila, spremljati vse akcije na področju delovanja mladih v Elektromehaniki in obveščanje preko glasila „Iskra", preko oglasnih desk in drugih sredstev obveščanja (telefon, ozvočenje in mladinski informativni listi). Mladi v tovarni so bili dokaj dobro obveščeni o uspehih naše ekipe na oddaji SSID in o vseh ostalih akcijah. Program dela za 1. 1975 pred-

videva tesno povezavo z delom vseh komisij. Potrebno je še izpopolniti obveščanje in pridobiti nove sodelavce za dopisovanje v glasilo- „Iskra“. Naloga komisije je tudi vzpostavitev tesnih stikov z vsemi TOZD in imeno-vanje predstavnikov te komisije zanje. Zavzemati se je treba tudi za popestritev glasila „Iskre", ker je vsebina po naši oceni preveč enostranska.
Komisija za SLO (splošni ljudski odpor) je dokaj mlada in temu primerno tudi nima povsem opredeljenega programa. To je predvsem posledica premajhne povezave s komisijo pri OK ZSMS Kranj. Poskusili smo navezati stike s kranjskim garnizonom JLA, vendar do srečanja ni prišlo. V programu za 1. 1975 je pobratenje s pripadniki graničarske karavle na Jezerskem ter tesno in delavno sodelovanje s komisijo pri OK ZSMS.
Komisija za družbenoekonomske odnose ima zelo širok spekter delovanja, zato je tudi dela dovolj. Sam predsednik je ugotovil, da delo ni bilo zadovoljivo, zato je prosil za razreš-nico. Napravil je tudi okvirni program za drugo leto, vendar je bil sprejet sklep, da novi predsednik s svojo ekipo program obdela in spremeni.
Po pretresu in kritični oceni dela komisij je bil pregledan osnutek Pravilnika dela ZSMS v Elektromehaniki in posredovane pripombe nanj. Prilagojen je sklepom 9. kongresa in statutu ZSMS. Nov v pravilniku je dodatek, ki govori o financiranju udeležbe na seminarjih in povračilu potnih stroškov v zvezi z delom v mladinski organizaciji.
Proti večeru je bila imenovana komisija za sklepe. Sprejeti so bili naslednji:
1.	Glede na gospodarski položaj naše delovne organizacije je predsedstvo K ZSMS DO Elektromehanike podvzelo naslednje ukrepe:
-	vsi, posebno pa mladi samoupravljale!, moramo vložiti vse napore, da bo plan proizvodnje za 1. 1974 dosežen v čimvečji meri. Poudarek moramo dati predvsem realizaciji akumulative in konjunkturne proizvodnje.
-	Omejiti porabo vseh stroškov, ki niso nujno potrebni.
-	Do nadaljnega omejiti zaposlovanje novih delavcev.
— Uskladiti prodajne cene.
- Izboljšati likvidnost z dodatnimi krediti, boljšo izterjavo in avansi.
2.	Potrebno je, da K ZSMS DO Elektromehanika uskladi svoje delovanje z dokumenti IX. kongresa ZSMS in ZSMJ ter z njimi odrazi želje in potrebe mladih samoupravljalcev.
3.	Sklep predsedstva je, da osnutek pravilnika K ZSMS DO Elektromehanike podpremo, vendar ga je potrebno dopolniti s pripombami s seminarja.
4.	Ustarrovi se odbor za razdelitev priznanj in pohval najbolj zaslužnim in aktivnim članom K ZSMS DO Elektromehanike.
5.	Tov. Logar Brane je zadolžen za 'poživitev aktivnosti mladih v 00
ZSMS TOZD - ATC.
6.	Predsedstvo K ZSMS DO Elektromehanike naj poživi in kadrovsko okrepi komisijo za DEO do volilne konference in predloži nov program.
7.	Dopolniti članstvo nadzornega odbora, zaradi odsotnosti nekaterih njenih članov. Nova člana bi bila Logar Brane in Sladič Silvo.
8.	Skrbeti je potrebno za stalno vzgajanje in vključevanje mladih v vsa področja mladinskega delovanja.
9.	V najkrajšem času naj komisija za eksterne stike organizira ogled Mladinskega doma v Kumrovcu.
10.	Vse ostale komisije naj svoje akcijske programe dopolnijo s predlogi in le take predložijo volilni kon ferenci.
J. P. V. B. R.
hita
				.... ,...j
F	i S Q	1 f	1 » •	•	
				
ISKRA - NAPRAVE, LJUBLJANA
Naši novi izdelki
Naprava za usmerjene zveze RRS 2 — FM 400
V	gospodarskem načrtu za leto 1975 smo predvideli proizvodnjo nekaterih novih izdelkov, za katere menimo, da bodo bistveno prispevali k večji prodaji, boljši uveljavitvi na trgu in h kompletnosti našega proizvodnega programa.
Po vrednosti in pomenu najpomembnejša je aparatura RRS -2-FM 400 iz družine usmerjenih zvez, ki prenaša do 120 telefonskih kanalov v frekvenčnih področjih 450, 2.500 in 7.500 M^. Aparatura, o kateri teče beseda, služi za prenos 24,oz. 60 govornih kanalov in 1 službenega kanala ter deluje na frekvenčnem področju, ki je v Jugoslaviji predvideno za aparature teh zmogljivosti. To je zelo univerzalna aparatura, ki lahko zadovolji različne zahteve glede izhodne- moči, porabe in prilagodljivega vključevanja v sistem, ki ga želijo uporabniki.
Predvidevamo, da bomo prodali v letu 1975 okrog 100 teh aparatur, v skupni vrednosti nad 10 milijonov din, saj so te aparature uporabne za različne naloge: za prenos govornih kanalov na manj obremenjenih poštnih zvezah, kot dopolnilna zveza pri sistemih velikih zmogljivosti v gospodarstvu za zaključene sisteme prenašanja govora in podatkov telemetrijskih vrednosti.
V	mobilni izvedbi je aparatura zelo uporabna za hitro vzpostavljanje telefonskih zvez. Ta izdelek je za nas zelo pomemben, saj je prvi ..civilni" član družine usmerjenih zvez. V tej panogi smo doslej razvijali in prodajali izdelke predvsem za potrebe JLA in s tem kupcem tudi za naslednje leto sklenih nekatere pomembne pogodbe, zato upravičeno pričakujemo, da bomo tudi na ostalem delu našega trga uspešni.
Izdelki te družine — v naslednjen1 obdobju bomo izdelovali tudi podobne aparature v frekvenčnem 2.500 in 7.500 MHz ter z zmogljivostjo do 300 telefonskih kanalov " so nadvse pomembni tudi za plasm^ izdelkov kanalne telefonije, pri kateri v naslednjem letu načrtujemo začete ^ proizvodnje številnih novih enot, katerimi bo postal naš sistem relativn cenejši in za kupce še bolj zanimiv-
V panogi telegrafije bo proizvodni 1975 po vrednosti malo stagnirat |> načrtujemo pa začetek izdelave neka terih posebnih telegrafskih sistem0 (na področju telegrafije, S-kanalo ’ itd.), dopolnjujemo pa tudi že obst ječi sistem z enotami, ki bodo p°v^ čale naše prodajne možnosti in okre pile naš položaj na našem trgu.
V panogi naprav v letu
ultra kratkovalovnih a^iav » itiu 1975 v celoti kon0 ;mo vpeljavo nove generacije v pro ^ odni program tovarne, ki smo jo 2® z :tu 1974 začeli uspešno uvajati paraturami UKM 8 in UK F ' imenimo naj še, da bomo v prih0 jem letu pričeli s proizvodnjo dik ^ ona za potrebe domačega trga-odelovanju s firmo COMPUB LTiRKE bomo izdelovali in prodaja*1 iktafone z vso spremljajočo opre*11^ '.sl začetek načrtujemo proizvodnjo t* ilocmo« A._HiVtiifrinnV
Ker v letu -1975 načrtujemo četek proizvodnje nekaterih napr® tudi iz programa za JLA, bo to 1® vsekakor naporno in zahtevno za v službe, ki pripravljajo in vpeljuj®! proizvodnjo, prepričani pa smo, nam bodo rezultati ob koncu ‘® vendarle v zadoščenje.

K-
ISKRA COMMERCE VABI K SODELOVANJU
VODJO SERVISNE DELAVNICE V KRANJU za vodenje delavnice in delo na popravilu črno-belih in barvnih televizorjev Pogoji: — srednja tehnična elektro šola — šibki tok ali VK RTV meha-• nik
-	5 let prakse v stroki
—	odslužen vojaški rok
-	šoferski izpit B kategorije
—	3-mesečno poskusno delo
Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Kadrovsko-socialna služba Iskra Commerce Ljubljana, Masarykova 15, 15 dni po objavi v časopisu.
■
■
■
jem
ob-
iasu
glji:
f" ona teri itek t, 5 vno
Inja
ala.
:ka-
nov
lov,
sto-
)ve-
tre-
rnik iču-oiZ" že v ti 2 8.
iod-
kta;
V
,Rr
jjak
m0,
m°'
za-
irav
eto
vse
jej0
da
leta
M'
»Vega« prihodnje leto še uspešneje
:
V	minuli številki smo pisali o letošnjih uspehih tovarne optičnih in steklo pihaških izdelkov Vega, tokrat pa smo se z direktorjem tega kolektiva Močnikom pogovarjali o načrtih za prihodnje leto.
Proizvodni plan za leto 1975 so že sprejeli tako samoupravni organi v TOZD kot na ravni podjetja. Vega je namreč temeljna organizacija kranjske Elektromehanike, ki je pred dobrim letom priskočila Ljubljančanom na pomoč.
Načrt za delo v prihodnjem letu predvideva, da bo znašala vrednost proizvodnje po planskih prodajnih cenah 73,679.550,00 dinajrev. To je za približno 20 % več kot so planirali za letos, glede na dosežek v letošnjem letu pa je to približno 10-odstotno povečanje.
To vsoto so si posamezni Vegini oddelki „razdelili“ nekako takole:
~ optično-finomehanični del okoli 55 milijonov,
~ Čisti optični del štiri milijone,
- steklo-pihaški del pa bo izdelal za okoli 14 milijonov din izdelkov.
V	tem planu ni upoštevana proizvodnja elementov za telefonijo. To Področje bo Vega osvojila prihodnje leto, o vrednosti te proizvodnje pa za zdaj še ni mogoče dajati točnejših Podatkov. Takoj kot bodo znani, bomo v našem glasilu tudi poročali, pa ne samo o številkah, pač pa tudi o v*em drugem v zvezi s proizvodnjo elementov za telefonijo.
Pri postavljanju in določitvi plana so dosledno izhajali iz potreb prodaje, že zdaj pa ugotavljajo, da bo treba plan še prekoračiti, pa čeprav predvideva precejšnje povečanje. V Vegi bodo morah proizvajati več že v pri-meru, če se bodo samo delno uresničili posli, o katerih prav te dni potekajo razgovori.
Bolj konkretno. Obstajajo možnosti tesnejšega sodelovanja z vzhodnonemškim uglednim podjetjem Karl
Zeis-Jena, s francosko firmo Lara, amriško firmo Buhel in drugimi. Seveda pa bo Vega še naprej sodelovala s kupci predvsem v Veliki Britaniji in v Skandinaviji, pa tudi drugod je za njene izdelke precejšnje zanimanje.
Ko je že beseda o posUh v tujini, naj povemo, da Vega načrtuje v tem planu za 1,210.000 dolarjev izvoza, uresničitev prej omenjenih poslov pa bo Vegi omogočila še večjo izvozno realizacijo.
Direktorja Močnika smo tudi vprašali, kakšna bo prodaja na domačem trgu. Povedal je, da v Jugoslaviji predvidevajo prodajo v višini 32 milijonov din in to v neto prodajnih cenah.
Pri vseh teh številkah je gotovo najbolj zanimivo to, kaj bo Vega dobila od te proizvodnje. To zdaj še ni znano, ker je gospodarski načrt za leto 1975 šele v izdelavi.
„Da bi zagotovili uspešnost poslovanja, bo pri neprestanem naraščanju materialnih stroškov in pri predvidenem zvišanju osebnih dohodkov potrebno zvišati cene na domačem tržišču pa tudi izvozne cene, seveda v taki meri, da to ne bo vplivalo na konjunktumost programa. Kar s cenami ne bomo pokriU, bo treba poiskati denar z novimi tehnološkimi rešitvami, s sodobonejšimi stroji in z odkrivanjem novih notranjih rezerv," je poudaril ing. Močnik.
- Ali bo Vega prihodnje leto osvojila poleg elementov za telefonijo še proizvodnjo kakšnih drugih izdelkov?
„Ne moremo govoriti o neki novi proizvodnji, pač pa o novem izdelku z optično finomehaničnega področja. Izdelovati bomo namreč začeli grafo-skpp z A-4 formatom. S proizvodnjo tega grafoskopa bomo začeli aprila, ta naprava pa predstavlja izredno sodoben dosežek na tem področju in je zanj že zdaj — predvsem v šolah -veliko zanimanje.
Lado Drobež
V	ponedeljek, 16. t. m., so v Klubu Poslancev letos že petič podelili vsakoletne nagrade dr. Vratislava Bedja-niča, ki jih je 1. 1969 ustanovila to-varna električnih aparatov, v spomin na skupno z Zavodom za avtomatiza-cijo, velikega znanstvenika in nekdanjega direktorja tovarne Aparati.
V	študijskem letu 1973/74 je komisija v sestavu prof. dr. Anton Ogo-relec z ljubljanske elektro fakultete, Prof. dr. Anton Dolenc iz Zagreba in Prof. Mihajlo Golubovič iz Beograda Pregledala in ocenila skupno prispelih $est del, za katera je po temeljiti proučitvi menila, da zaslužijo Bedjaničeve nagrade.
Nagrajena so bila dela naslednjih avtorjev:
Dr. Anton Pozne je za svojo doktorsko disertacijo na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko prejel nagrado v višini 8.000 din; Mgr. Bojan Podlesnik, prav tako z ljubljanske fakultete za elektrotehniko, za magistrsko delo 6.000 din; naslednji štirje nagrajenci Beter Cafuta, Franc Kovačič in Slobodan Ribarič, vsi z ljubljanske fakul-
Letošnji nagrajenci z nagradami dr. V. Bedjaniča (prvi štirje z leve, dva pa sta bila odsotna) za časa nagovora dr. Antona Ogorelca.
Že petič Bedjaničeve nagrade
tete za elektrotehniko, so po 4.000 din nagrade prejeli za svoja diplomska dela. Prav tako je nagrado v višini 4.000 din prejel tudi Boris Gvozden s fakultete za elektrotehniko v Zagrebu za svoje diplomsko delo.
Slovesna podelitev letošnjih Bedja-ničevih nagrad je potekla po ustaljenem ceremonialu. Prisostvovali so ji pa tudi dr. Čebulj kot zastopnik rektorja univerze, direktor tovarne električnih aparatov Ivo K lešnik in pomočnik generalnega direktorja ZP Boštjan Barborič. Po uvodnih besedah predsednika . komisije dr. Antona Ogorelca je sledil kratek opis lika dr. Vratislava Bedjaniča, nato pa sta dr. Ogorelec in dr. Anton Dolenc letošnjim nagrajencem izročila nagrade.
Nagradni sklad je znašal 30.000 din, pri čemer je IRI prispeval za doktorsko disertacijo in magistrsko delo J4.000 din. Razen z ljubljanske in zagrebške fakultete za elektrotehniko pa letos komisija z drugih ni preje7-la tematsko ustreznih del.
-C-
V Črnomlju se je proizvodnja lepo utekla
Izteka se deseti mesec, odkar je tovarna kondenzatorjev v Semiču^ v želji razširiti svojo proizvodnjo, v Črnomlju odprla svoj nov obrat za proizvodnjo styrofleksnih kondenzatorjev. Čeprav je obrat po slavnostni otvoritvi začel z delom šele s 1. marcem, danes že lahko rečemo, da se je v njem proizvodnja dobro utekla, mladi delovni kolektiv pa vživel in že uspešno premaguje svoje načrtovane proizvodne obveznosti.	>
Vodja obrata - Oskar Čas.
Mladi Iskra Commerce o pomembnih vprašanjih
Predsednica mladinskega aktiva Iskra Commerce Vida Prinčič je prejšnji teden vodila sejo predsedstva, ki je razpravljalo o številnih vprašanjih dejavnosti mladine v IC.
Udeleženci so najprej govorili o mladinskem seminarju v Preddvoru — ta je že bil, in to 13., 14. in 15. decembra - ter določili delegate po TOZD za udeležbo na seminarjih.
Druga točka dnevnega reda je zajemala razpravo o nalogah mladinskega aktiva IC v ljubljanskem bazenu. Določili so akcije za obdobje do ustanovne konference mladinskega aktiva IC. Prva takšna akcija bo že ta teden — 20. decembra, ko bo v festivalni dvorani v Ljubljani družabni večer s plesom. To srečanje bo vsekakor lepa priložnost, da se bodo lahko mladi iz Iskra Commerce in drugih Iskrinih mladinskih organizacij iz ljubljanskega bazena še bolj seznanili, se pogovorili o različnih vprašanjih, navezali poznanstva ipd.
Seja se je nadaljevala z evidentiranjem mladink in mladincev iz IC za včlanjenje v Zvezo socialistične mladine Slovenije. Sklepe o novi organiziranosti mladine so sprejeli na 9. kongresu ZSM Slovenije, določajo pa, da je treba evidentirati člane osnovnih organizacij ZSMS. Zaradi bližnjih sprememb v organizaciji Iskre, s tem pa tudi v Iskra Commerce, ni bilo mogoče izvesti evidentiranja vseh članov. Zato so opravili akcijo le med tistimi mladimi, ki so zaposleni v TOZD domači trg in TOZD zunanji trg. Na osnovi evidenčnih listov so ugotovili, da se je v teh dveh TOZD vpčlanilo v ZSMS 120 mladink in mladincev.
V okviru četrte točke dnevnega reda so za delegata za Občinsko konferenco ZSMS Ljubljana Center — Krajevna skupnost Gradišče predlagali Vido Prinčič. Volitve delegatov bodo ta teden.
Predsedstvo mladinskega aktiva IC je imelo na dnevnem redu še več drugih stvari. Med njimi je obravnavalo vprašanje udeležbe Iskrinih mladink in mladincev na različnih seminarjih in političnih šolah, izrazilo prepričanje, da so to pomembne oblike usposabljanja mladih aktivistov za delo v družbenopolitičnih organizacijah, spregovorilo pa je tudi o športno rekreacijskih dejavnostih mladih iz IC. V zvez. s tem je sklenilo, da bodo v najkrajšem času kupili potrebne športne rekvizite za nogomet in namizni tenis.	lad
Navijalka Danica Jakovec je v obratu šele od julija, a se je brž privadila delu na navijalnem stroju.
V pogovoru z vodjo obrata Oskarjem Časom smo izvedeli, da so v obratu v Črnomlju v tem kratkem obdobju delovanja dosegli že najmanj vse tisto, kar so predvidevali z njegovo zgraditvijo. Bile so začetne težave, kot razumljivo povsod. Delovni kolektiv, sestavljajo ga predvsem mladi, v pretežni večini ženske, se je vživel v marljivo, disciplinirano in zanesljivo delovno skupnost, katere edina želja je, da bi s svojim delom ustavarili osnovo za nadaljnjo rast obrata, kot tvornega dela matične tovarne v Semiču.


in/
Stanka Klemenčič je v tovarni zaposlena že pet let, zdaj pa je najbolj zadovoljna, da se ji ni več treba voziti v Semič.
tako za tovarno, kot tudi za kolektiv obrata, ki se je s tem otresel vsakodnevnega prevoza v Semič. Z urejenostjo, opremo in celotnim delom ter delovnimi pogoji so člani kolektiva zadovoljni, to pa je tudi osnova za njihovo prizadevno opravljanje načrtovanih proizvodnih nalog.
Prostorske zmogljivosti v obratu v Črnomlju sicer še niso izkoriščene v celoti, saj je bilo predvideno, da bi v njem delalo 400 delavcev. Trenutno je tu zaposlenih 209, ki uspešno opravljajo proizvodne naloge na področju styrofleksnih kondenzatorjev in kon-denzatoijev za odpravo motenj, kakor tudi avtomobilskih kondenzatorjev. S tolikšnim številom zaposlenih upseva-jo zadovoljevati sedanje potrebe domačega in tujih tržišč, razumljivo pa je, da bo treba proizvodnjo še povečati in s tem tudi število zaposlenih prilagoditi razpoložljivim prostorskim zmogljivostim, če se bodo potrebe tržišča povečale.
Delovni kolektiv obrata v Črnomlju je mlad, po poprečni starosti njegovih članov, mlad pa tudi po izkušnjah, vendar se je po otvoritvi in začetku redne proizvodnje zelo hitro vpeljal tako, da danes, po desetih mesecih obratovanja, lahko rečemo, da so se nove delavke in delavci v njem hitro znašli in so kos danes zahtevni proizvodnji kot dobro vpeljan, marljiv in prizadeven kolektiv, ki s plasmajem svojih kvahtetnih izdelkov prav gotovo nima nikakršnih problemov. Dobro opravlja svoje proizvodne naloge in si želi samo tega, da bi bilo dela vedno dovolj, dovolj pa tudi potrebnega reprodukcijskega materiala zanj, ker le tako, z uspešnim delom bodo zagotovljeni pogoji za nadaljnji razvoj in napredek obrata v Črnomlju.
Franc Čadonič je tudi že štiri leta Iskraš, dela pa kot vzdrževalec. Z delom se pohvali zlasti zato, ker je na razpolago dovolj rezervnih delov in vzdrževanje strojev zato ni prehudo, pohvali pa tudi solidne in pravočasne dobave s strani matične tovarne v Semiču.
Desetmesečne izkušnje kažejo, da so bila v izgraunjo obrata v Črnomlju vložena sredstva koristno porabljena,
Pogled v črnomaljski obrat styrofleksnih kondenzatorjev.
Irena Sedlar dela pri meritvah in je z delom zelo zadovoljna.
V teh skromnih vrsticah, razumljivo, nismo povedali vsega o vrlih Črnomaljcih, prav gotovo pa se nam bo ponudila priložnost, da jih bomo na straneh našega lista še večkrat srečali in p njih zapisali, kako delajo, si prizadevajo in izpolnjujmo svoje obveznosti. Zato jim tudi za naprej želimo uspehov na poti, ki so jo že teh prvih deset mesecev uspešno ubirali.
- J. C. -
Ob rob volitvam v samoupravne interesne skupnosti
Za nami je še ena, nadvse pomembna in dogovorna naloga - izvolitev članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Pomen skupščin samoupravnih interesnih skupnosti se kaže tudi v tem, da se po ustavi vključujejo v spomladi izvoljene organe družbenopolitičnih skupnosti in sicer tako, da s pristojnimi zbori teh skupščin enakopravno odločajo o vprašanjih s svojega področja in se pri tem torej specialno ukvarjajo s posameznimi področji družbenega življenja.
Za nami je torej naloga, s katero zaokrožamo celotno zgradbo samoupravnega socialističnega sistema, katerega sta začrtali tako zvezna kot tudi repubhška ustava.
Zgradili smo temelje, na katerih naj zaživijo na vseh področjih našega družbenega življenja novi demokratični odnosi. Saj gre pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti in volitvah delegatov predvsem za to, da delovni ljudje, ustvarjalci dohodka - in občani, dobimo v roke mehanizem, ki nam bo omogočal resnični in neposredni vpliv na vse odločitve, pomembne tako za naš osebni kot tudi družbeni standard. In čeprav je izvolitev članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti zelo pomembno dejanje, pa je to prav gotovo šele začetek procesa bistvenih sprememb v celotnem družbenem življenju, ter možnost za delo v bodoče. Torej resnični temelj za vsa naša prizadevanja, za vse naše delo vnaprej.
Celoten predhodni postopek v organih samoupravljanja ter sindikalni organizaciji kot nosilcu dejavnosti ob ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti in volitvah delegatov ter konec koncev tudi udeležba vsakega izmed nas na pravkar končanih volitvah lahko pomenijo torej nič drugega kot našo skupno zavestno potrditev, da poznamo zasnove programov samoupravnih interesnih skupnosti, njihovo težo in pomen, da torej vemo, za katere naloge smo volili delegacije in za kaj smo glasovali - da torej »samoupravne organizme svobodne menjave dela in sredstev14 spre1 jemamo kot svoje ter jih podpiramo. Poleg tega pa je seveda to še obveza, .da bomo tudi v bodoče tvorno sodelovali pri vsem, kar nam delegatsko zgrajene samoupravne interesne skupnosti prinašajo. Naloga torej, ki zavezuje vsakega izmed nas.
Saj pravzaprav tudi skupščinski sistem samoupravnih interesnih skupnosti ni zgrajen enosmerno. Medsebojno povezovanje mora postati trdna in uhojena pot, mimo katere ne bi smela iti nobena, za vse nas pomembna odločitev.
Zato je prav, da poleg podatkov o volilni udeležbi, ki je razvidna iz razpredelnice, navedemo še izvoljene člane za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo — če na kratko povzamemo že povedano - posredovati vsebino svojega delovanja slehernemu delavcu v temeljni organizaciji oziroma svoji delovni skupnosti, in preko katerih bodo mnenja delovnih ljudi zopet prehajala nazaj ter tako vplivala na odločanje, najsi bo v samoupravnih interesnih ali družbenopolitičnih skupnosti.
Izvolili smo torej delegate, katerim zaupamo, da se bodo ob naši pomoči v delovni sredini, v kateri smo jih izvolili za svoje predstavnike, dokopali do kar najboljših rešitev.
In ne samo to!
Da se bodo tudi v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti dogovarjali tako, da bodo upoštevali interese delavcev v združenem delu ter seveda te interese s polno mero odgovornosti usklajali s splošnimi družbenimi interesi.
Z izvolitvijo smo torej svojim delegatom izrekli zaupnico. Zaupnico za njihovo odgovorno delo.
Za dobo štirih let, kolikor bodo seveda izrečeno zaupanje sproti potrjevali.
In če še enkrat — kljub temu, daje
že večkrat prišla izpod peresa pozor- Pomeni delo — odgovorno in za-nega kronista - ponovimo misel.	vzeto in obveznost, ki mora biti in
Funkcija delegata v samoupravnih vsekakor je, vseskozi pod drobnogledi teresnih skupnostih ni zgolj častna, dom vsakega izmed nas.
Volilna enota	vpisanih volil.uprav.		ni glasovalo	%
ATC	931	790	141	84,9
Blejska Dobrava	426	372	54	87,3
TEA	1.615	1.345	270	83,3
Števci	1.042	954	88	91,6
ERO	415	385	30	92,8
Stikala	331	301	30	90,9
Mehanizmi	292	258	34	88,4
Vega	487	422	65	86,7
EDS	69	63	. 6	91,3
Orodjarna	311	292	19	93,9
Merilne naprave	152	147	5	96,7
SPD	451	400	51	88,7
Vzdrževanje	373	348	25	93.3
Koordinac. področja	652	599	53	91,9
ELEKTROMEHAN1KA	. 7.547	6.676	871	88,5
1. ATC: Roblek Anton, Pbec Dušan, Dacar Simon, Fajfar Brane, Šifrer Janez, Bauer Alojzija, Štirn Marjana, Šparovec Janez, Berložnik Sonja, Mohar Anton
2.	proizvodni obrat telefonskih enot Blejska Dobrava: Bošnjak Janko, Fon Jožica, Fulle Milan, Gašperin Milan, Guba Ana, Košir Darinka, Mlakar Ksenija, Ponikvar Anton, Radovič Hermina in Šlibar Anka
3.	TEA: Humar Stojan, Bertoncelj
Boris, Jenko Andrej, Mali Jože, Arnšek Anica, Eržen Ladislav, Kert Stanislav, Boštar Darinka, Pokorn Ciril, Žepič Franc	/
4.	števci: Polajnar Janez, Mohorčič Jure, Mežek Milan, Iljaš Vida, Mravlja Angela, Napokoj Marta, Lužan Milena, Razpotnik Boris, Iskra Ivanka, Krivošieva Lidija
5.	ERO: Keše Peter, Bregar Cilka, Ogris Marija, Ropret Andrej, Korenčan Zvone, Koritnik Silva, Veber Ludvik, Brce Martin, Pestar Franc, Pogačar Jože
6.	stikala: Kalan Jože, Jamnik Tomaž, Dolinar Terezija, Dagarin Rafael, Zagorc Rajko, Murovec Marjan, Bečan Vera, Jagodic Marinka, BončeIj Primož, Žagar Vinko
7.	mehanizmi: Kordež Jana, Gra-hovac Mane, Miljavec Bogdan, Bergant Zdravko, Šolar Jože, Škrinjar Polona, Skalar Ančka, Brajnik Rozalija, Bertoncelj Brane, Novogradec Marjana
8.	VEGA: Cencelj Pavle, Škof Simona, Kodrič Danijel, Jereb Anton,
Poženel Slavko, Snoj Zvone, Babič Ana, Pagon Brane, Trtnik Vera, Zimšek Jurij
9.	enota družbenega standarda:
Cugelj Marija. Aberšek Marija, Štifter Tončka, Svečak Marija, Mihelič Jožica, Murko Nace, Mabič Tončka, Tomlje Izidora, Bukovec Jožica, Kos Anica
10.	orodjarna: Koncut Jože, Godnič Milan, Šteblaj Karel, Rupar Janko, Bukovnik Franc, Kurnik Matej, Česen Štefan, Jerman Marija, Veger Ivo, Čarman Miloš
11.	merilne naprave: Černe Marija, Baloh Franc, Nežman Vojko, Dolšak Janko, Mravlja Oskra, Vidic Miloš, Šimenc Franc, Šajnič Jože, Benčič Stanislav, Gazvoda Jože
12.	skupna produkcija: Ovsenik Ignac, Ješe Franc, Tom še Marjan, Bajželj Ivan, Dežman Franc, Lukane Janez, Medič Zvonimir, Okršlar Marjeta, Jitrajevčič Tončka, Zadraž-nik Marjan
13.	vzdrževanje: Benedičič Darko, Lavrič Boris, Šifrer Branko, Mesec Darko, Janškovec Juret Meglič Ljubo, Leben Aleksander, Željko Anton, Bevc Ivo, Resman Milan.
14.	skupne službe — koordinacijska področja: Klemenčič Franc, Kuhar Franc, Gorjanc Zdravko, Gašperšič Janez, Kejžar Franc, Jerončič Ivo, Orel Franc, Slapšak Stane, Uršič Bibijana, Žontar Bogdan.
Janez Kristan, predsednik volilne komisije
V Idriji zelo razgibano

PO TREH LETIH IN POL IMA IDRIJSKA TOZD ISKRE IZ ŽELEZNIKOV KAJ POKAZATI. STOPRO-CENTNO DOSEGANJE PLANA IN RAZGIBANO DRUŽBENOPOLITIČNO ŽIVLJENJE STA MERILO RESNEGA DELA. O TEM NAM JE NEKAJ POVEDAL DIREKTOR TOZD TONE RAKOVEC, KI VODI DELO TEGA KOLEKTIVA ŽE DVE LETI.
Plan v letošnjem letu bomo dosegli 100%, raje kak odstotek več. S tem uspehom smo zadovoljni, saj nam je uspelo od lani povečati proizvodnjo kljub ubadanju s težavami in pomanjkanju materiala na tržišču.
Prihodnje leto pa bomo po planu dvignili produkcijo za 18 % ob istem številu zaposlenih s povečano pro-
duktivnostjo in tehnološkimi izboljšavami.' Kolektorske motorje bomo izdelovali v istem obsegu kakor letos, lužne črpalke in asinhronske elektromotorje pa bomo iz tehničnih razlogov izdelovali menjaje v večjih serijah.
Ne manjka pa za drugo leto nalog, saj je treba izboljšati strojno opremo, zlasti bo treba nabaviti nekaj novih navijalnih strojev, ki so trenutno največji vir zastojev. Treba pa bo tudi zmanjšati izmet, zlasti z dvigom kvalitete dela in večjo osebno odgovornostjo posameznika.
Imamo pa težave s strokovnim kadrom, pa tudi to se bo delno izboljšalo že prihodnje leto, ko pridejo iz šol prvi naši štipendisti in tako upamo v nekaj letih popolni ti delovna mesta z ustreznimi strokovnjaki.
Nagrade za najpomembnejše RR dosežke
V Klubu poslancev v Ljubljani je bila pred dnevi prijetna slovesnost ob podelitvi nagrad s sklada Maria Osane in nagrad za najpomembnejše razvojno raziskovalne dosežke.
Slovesnost je odprl" pomočnik glavnega direktorja Iskrinega raziskovalnega inštituta Stane Jenko. V otvoritvenem govoru je pozdravil navzoče nagrajence in goste ter orisal zgodovino nagrajevanja najpomembnejših dosežkov.
Nagrade za najpomembnejše raziskovalno razvojne dosežke v Instituti v letu 1974 je razdelil predsednik sveta IRI Anton Vidmar. Nagrade so prejeli:
Vinko Muha, Jože Gajšek, Rudolf Lovšin, Robert Mahorič, Miro Meden, Marjeta Jesenovec, Slavka Šebenik, Marko Štular, Zvonko Krevelj, Ilija Rajver, Stane Petrič, Miro Vilhar, "Maks Tiselj, Vinko Filipčič, Andrej Kranjc, Jure Kranjc, Janez Žnidaršič, Franc Peterca, Marjan Zajc, Anton Kresal, Alojz Repše, Majda Deržaj, Edo Prostor, Marija Fras-Stanovnik, Peter Lah, Tomaž Ermenc, Milena Milavec, Laslo Reškovič, Cveto Jamnik, Janez Pavšek, Jože Peternelj, Adolf Divjak, Jože Šušteršil, Stanko Gajšek, Marko Reb oj, Stane Lampe, Peter Benedik, Mitja Zornada, Jurij Hribovšek, Egon Jemec, Marko Rebolj, Jurij. Hribovšek, Stane Lampe, Peter Benedik, Mirja Zornada, Drago Logar. Vili Gerkeš, Peter Zadel.
Slovesnost se je nato nadaljevala z govorom prof. doktorja Nikolaja Keršiča, ki je orisal lik Maira OSANE.
Komisija nagradnega sklada Maria Osane je sklenila, da podeli za obdobje šolskega leta 1973-74 nagrado za doktorsko disertacijo Imverzna uporaba raderja v elektronskem navi-gracijskem sistemu s krožnim opazovanjem doktorju Svetislavu Krstiču, ki je promoviral za doktorja Tehniških znanosti na zagrebškem vseučilišču.
Disertacija obravnava izvirno zamisel prekrivanja celotne površine ozkega morja, kakršno je Jadransko morje, z zmanjšanim številom obalnih radarskih naprav, ki tvorijo sistem elektronske navigacije z radarjem kot osnovnim sredstvom, vendar v invertni uporabi. Avtor izhaja iz kritike klasične radaraske navigacije, ki jo uporabljajo plovni objekti, ugotavlja prednosti predloženega sistema in v podrobnostih podaja sistemsko analizo vseh komponent invertnega sistema.
Dizertacija dr. Svetislava Krstiča odkriva možnosti kombinirane uporabe radarja kot telekomunikacijskega sredstva za prenos informacije. Delo je pomembno znanstveno delo, ki citira praktične možnosti za vzpostavitev novega navigracijskega sistema m vnaša nove elemente v koncept obrambe Jadrana z elektronskimi sredstvi.
Nagrado je doktorju Svetislavu Krstiču podelil predsednik komisije sklada Maria Osane Marko Gliha. ja(j
Navijalka Helena Logar. Foto: F. K.
Pogled na obrat v Idriji Foto: F. K.
Sodelujemo pa razumljivo tudi s krajevno skupnostjo v našem območju in prav tako z občino. Tako imamo dobre poslovne stike z dolenjeidrij-skimi gasilci, ki skrbijo za požarno varnost v obratu, mi pa jih vsako leto finančno podpremo. Ž osnovno šolo v Spodnji Idriji pa „kooperiramo“ v obojestransko zadovoljstvo. Učenci nam pridejo pomagat pri lažjih zunanjih delih zlasti pri pospravljanju dvorišča in urejanju okolice tovarne, za kar jim nekaj prispevamo za majski izlet. Prav tako pomagamo šoli pri obdaritvi socialno šibkejših otrok za dedka mraza.
V kratkem pride vodstvo krajevne skupnosti v našo tovarno na posvet, ker bi radi poglobili stike in v sodelovanju naredili še marsikaj, za kar je zainteresirana krajevna skupnost in naš obrat.
Z občino smo v stalnem kontaktu na gospodarskem in političnem področju. Zadnjič nas.je obiskal predsednik izvršnega sveta idrijske občine, da se je na torišču našega dela seznanil z našo problematiko. Seveda pa preko delegacije v občinski skupščini skušamo koristiti občini in sebi.
Politično in družabno delo pri nas se je zadnji dve leti zelo razgibalo. Tako je vidna aktivnost ZK na vseh področjih, mladinci pa popestrijo delo tudi s kulturno, športno in planinsko dejavnostjo. Družbenopolitične organizacije se razumljivo zadnji čas največ aganžirajo pri delu za prestruk-turo Iskre — pri ustanavljanju branž-nih delovnih organizacij.
Precej pa se ubadamo z izostajanjem od dela in »bolniško44. Na iniciativo družbenopolitičnega aktiva bomo poostrili delovno disciplino, zlasti obiske oziroma kontrolo bolnikov. Veste, je res čudno, da za dan ali dva bolujejo kar naprej isti ljudje — pa
še mladi so. Imeli smo celo primere ponarejanja bolniških listov. Imeli smo celo nekaj primerov, ko smo zaradi izostanka delavk doživeli izpad proizvodnje.
Z nagrajevanjem smo lahko zadovoljni, samo podatek, da imamo najboljše osebne dohodke v idrijski občini pove precej.
■ SAMA t ■ BSMP BSBS	VI

Prognoze razvoja telekomunikacij za Evropo
Študija o razvoju telekomunikacij, ki jo prinaša »Elektronik Zeitung obravnava potrebe po telekomunikacijskih napravah za- naslednjih 1° let. Evropsko telekomunikacijsko omrežje se bo v naslednjih desetih letih povečalo za več kot 2,5 krat in s tem naraslo hitreje, kot celotno telekomunikacijsko omrežje v zadnjih 100 letih. Telefon ostaja najvažnejše sredstvo za posredovanje informacij-Naslednja tabela podaja stanje in prognoze razvoja gostote telefonskih aparatov v Evropi:
Število telef. aparatov na 100 prebivalcev
Država	1972	1982
Francija	9	25
Zahodna Nemča	16	43
Grčija	12	24
Avstrija	14	39
Švica	33	52
Švedska	43	60
Anglija	17	43
Evropske države	14	37
Te raziskave je objavil mednarodni svetovalec za raziskavo trga Dr. J-Zehnhoff iz Antvverpna.
Elektronik Zeitung 1974/1, B. J-

Akcijski program
konference ZMSS do 1.1976
Konferenca ZSMS Elektromeha-nike pri vsebinskem oblikovanju nalog v predstoječem programskem razdobju izhaja predvsem iz resolucije 9. kongresa ZSMS, ki je izraz interesov mlade generacije in temelji na kongresnih dokumentih in sk'epih 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. Vsi ti dokumenti terjajo od nas mladih, da se začnemo še bolj aktivno ih organizirano kot doslej, vključevati v družbeno življenje, predvsem v prizadevanja za uresničitev nove ustave.
1.
Svoj vpliv in svoje interese pa bomo mladi lahko uveljavili le, če bomo trdno in demokratično organizirani. V novem statutu ZSMS in ZSMj je predvidena nova organiziranost mladinske organizacije, ki bo Prav gotovo bolj kot dosedanja omogočila uspešnejše delovanje mladih v okviru samoupravnih družbenih odnosov.
Na področju idejnopolitičnega izobraževanja nas čakajo pomembne naloge.
V ta namen se bomo posluževali' predvsem že ustaljenih oblik — seminarji, predavanja ipd. Letos pa bodo Pri OK ZSMS Kranj uvedli tudi novo obliko izobraževanja — politično šolo. Prav tako pa bomo težili k temu, da čimveč mladih vključimo v izobraževalne oblike pri drugih družbenopolitičnih organizacijah - ZK, SZDL, sindikat. Prav posebno pa si bomo Prizadevali vključiti v izobraževanje čimveč mladih delavcev iz 00 ZSMS in jih nato v čimvečjem številu usmeriti v delo raznih organov ZSMS.
Na ta način bomo skušah zagoto-riti vodilno vlogo delavske mladine. Posebno pozornost pa bomo v bodoče posvetili tudi kadrovskim vprašanjem. Tu nas čakajo zelo pomembne naloge. V prvi vrsti bo potrebno zagotoviti stalno evidentiranje članstva za možne funkcije v okviru same organizacije ZSMS, kakor tudi za funkcije v drugih družbenopoUtičnih organizacijah in samoupravnih organih.
Ker je članstvo ZSMS v 00 kadrovska baza za obnavljanje ZK, bo ena izmed velikih stalnih nalog skrb za nenehno obnavljanje in krepitev članstva ZK iz vrst mladih in to predvsem *z vrst mladih delavcev. Z načrtno, kadrovsko pohtiko bomo v bodoče korali zagotoviti .boljšo povezanost delegatov,ki zastopajo mlade v raz-jičnih organih z mladimi v 00 ZSMS 111 organih ZSMS. To bo hkrati zagotovilo, da bodo delegati resnično zastopali avtentične interese širokih krogov mladih.
To pa bomo dosegh predvsem z res dobrim kadrovanjem za funkcije in po drugi strani tudi z zaostrivijo odgovornosti vsakega posameznika.
2.
K ZSMS DO Elektromehanika bo delovala tudi na področju vsebinskega in organizacijskega razvoja samoupravljanja v vseh sredinah, kjer deluje.
Preko 00 ZSMS in konference ZSMS DO Elektromehanike, katerih Člane bomo sistematično vključevali v različna samoupravna telesa, bomo Poskrbeli, da bodo v odločitvah teh °rganov resnično upoštevani tudi interesi in potrebe mladih ljudi. V ta namen bo potrebno zaostriti odgovornost delegatov nasproti sredinam, ki jih zastopajo, tako da bodo le-ti resnično zastopali avtentične interese nrladih. Posebno pozornost bomo v bodoče posvetili tudi samoupravljanju v šolstvu. Učence je potrebno v bodoče vključiti v učnovzgojni proces kot subjekt.
Mladi se bomo nadalje borih tudi za izboljšanje družbenoekonomskega samoupravnega in socialnega položaja delavcev in ostahh delovnih ljudi, še posebno pa mladih delavcev in celotne rulade generacije. Boj za uresničevanje nove ustave na področju DEO, je hkrati tudi boj za uveljavljanje takšnih družbenoekonomskih odnosov, v katerih bo delavcem resnično omogo-
čeno, da bodo sami odločali o pogojih in rezultatih svojega dela.
Temeljni pogoj za izboljšanje socialnoekonomskega položaja delovnih ljudi je stabilizacija gospodarstva. Mladi se bomo aktivno vključevali v vse stabilizacijska rizadevanja. V ta namen bomo stalno spremljali družbenoekonomska dogajanja v DO, v občini in širši družbeni skupnosti ter sodelovah pri planiranju našega nadaljnjega ekonomskega razvoja.
Se posebej pa se bomo zavzemali za imbolj dosledno uresničevanje ustave predvsem na področju samoupravnega konstituiranja združenega dela in za afirmacijo mladih v vseh samoupravnih strukturah.
Da pa se bomo sposbni enakopravno vključiti v proces samoupravnega sporazumevanja in dogovar-janja,. moramo poskrbeti za ustrezno usposabljanje čim širšega kroga mladih delavcev.
Na nivoju K ZSMS DO Elektromehanika bomo organizirali več seminarjev in predavanj za mlade samoupravljalce. Organizirali bomo tudi več problemskih konferenc, na ka te rili se bomo kritično opredelili do posameznih problemov v zvezi s socialnoekonomskim položajem mladih (problemi učencev v gospodarstvu,
reševanje stanovanjskih mladih in podobno).
4.
Na področju ljudske obrambe bo naša aktivnost usmerjena predvsem na idejnopolitično pripravo mladih na obrambo. Zavzemali se bomo za čimboljšo in celovitejšo reahzacijo strokovnega usposabljanja. Pristopili bomo k realizaciji nalog na področju družbene samozaščite in vključevanju mladih vanjo.
V	okviru mladinske partizanske brigade »France Prešeren" pa bomo delovali predvsem na področju revo-lucionalnih tradicij iz NOB v povezavi z OK ZSMS Kranj.
5.
K ZSMS DO Elektromehanika pa se bo v letu 1975 angažirala tudi pri realizaciji naslednjih nalog:
-	vzpostavitev ustreznega sistema obveščanja,
-	razvijanje športnih in rekreacijskih aktivnosti med mladimi,
-	okrepiti sodelovanje z drugimi DPO,
-	razvijanje novih oblik kulturne dejavnosti med mladimi (Naša beseda, Mladinski kulturni teden) in poživ-Ijanje že obstoječih.
V	tem akcijskem programu so zajete predvsem tiste akcije in nove naloge, za katere nas obvezujejo sklepi in resolucija IX. kongresa ZSMS in ki pomenijo dopolnitev in obogatitev našega dosedanjega dela. Seveda pa bomo še naprej razvijali in krepili delovanje tudi na tistih področjih, kjer je bilo naše delo že dosedaj zadovoljivo.
»Avtomehanika 1974«
Prvo je zdravje
Ali imamo nekadilci pravico na čisti zrak v pisarnah, delavnicah, sejnih sobah, restavracijah, torej povsod, kjer se zbirajo ljudje v zaprtih prostorih?
Vem, da so ta vprašanja za marsikaterega kadilca neprijetna in nadležna, morda se komu zdim tudi pretirano siten in občutljiv, toda ta vprašanja zastavljam javno prav zaradi tega, ker se nikjer več ne pozna, da bi se „stanje“ sploh kaj popravljalo. Morda smo nekadilci preveč uvidevni ali pa neumni, da ne protestiramo pogosteje ali masovneje, da bi se v
zaprtih prostorih, kjer delajo delavci v delovnem procesu, ali pa sedimo na raznih sestankih - prepovedalo vsakršno kajenje in s tem onesnaževanje zraka.
Človeka, ki bi s svojo neprimerno vožnjo na naših cestah načrtno ogrožal življenja drugim udeležencem v prometu, ne bi samo opominjali naj bo pameten in naj se primerno ponaša,. temveč bi mu vzeli vozniško dovoljenje in ga pregnali s cestišč.
Da pa tudi kajenje ogroža življenja je že večkrat izkazana resnica, vendar želim to svoje pisanje podkrepiti še z objavljeno vsebino dveh kratkih prispevkov v časopisu Delo 10. in 13. 12. 74, ki se dobesedno glasita:
»Delo 10. 12. 74: Rano v grob. Dr. B. Rosvvit: »Kdor pokadi 40 cigaret, ima toliko možnosti, kakor bik v areni proti matadorju. Čimprej kdo opusti kajenje, tem daljše življenje si lahko obeta. To dokazuje obsežna ameriška raziskava, o kateri je pred kratkim poročala britanska zdravstvena revija »Lancet".
Nevarnost smrti zaradi srčne bolezni se zmanjšuje na polovico, če nehate kaditi že v mladih letih. Kdor se odpove cigareti šele v starosti nad 65 It, ne spremeni s tem ničesar več. Ameriška študija, za katero zbirajo podatke že 18 let, je doslej zajela nad 5.000 moških in žensk.
Mož, ki pokadi dva zavojčka cigaret na dan, ima prav toliko upov in
možnosti- kakor »bik v areni" s krepkim matadorjem. S to drastično primerjavo je ameriški zdravnik dr. Bernard Roswit na nedavnem kongresu v New Yorku opozoril na dejstvo, da bo po statističnih podatkih in napovedih v ZDA umrlo prihodnje leto 81.000 ljudi za rakom na pljučih.
Pravica nekadilca do čistega zraka ima načelno prednost pred pravico kadilcev do užitka v svoji razvadi ne glede na okolje, je pred kratkim odločilo schlesvvigholsteinsko sodišče. Tožil je zobni zdravnik, ki je zahteval, naj na strokovnem posvetu prepovedo kaditi. Udeleženci so ga preglasovali, zato je šel na sodišče. Sodni sklep utegne po mnenju neke muenchenske zdravstvene revije vplivati na konference, zborovanja in druge javne prireditve, na katerih bodo nekadilci poslej laže prodrli s svojo zahtevo po prepovedi kajenja.
Delo 13. 12. 74: Nevarnost kajenja za zdravje.
Beograd, 12. decembra (Tanjug) -V Beogradu se je danes začelo dvodnevno znanstveno posvetovanje o škodljivosti kajenja za človekovo zdravje. V današnjih referatih znanih strokovnjakov je prevladovala enotna misel — da je kajenje nevarno za življenje in zdravje in da neugodno vpliva na življenjsko starost in delovno sposobnost. Na današnjem simpoziju so med drugim povedali, daje infarkt 3,8 krat pogostejši pri kadilcih kot nekadilcih."
Seveda pa prosim vse obzirne in zmerne kadilce, da se ne jeze preveč, sicer pa imam med kadilci mnogo dobrih prijateljev, ki bi si jih rad ohranil čim dlje, saj je življenje že itak tako zelo kratko ... - in zakaj bi si ga morali še sami skrajševati? !
Igor Slavec
V Frankfurtu ob Maini je bila konec oktobra letos že tretja razstava z gornjim naslovom. Pri oceni pomembnosti in obsega prireditve se ni moč izogniti nekaterim suhoparnim podatkom.
Na skupno 55.000 kv. m razstavnih površin je 560 firm (od tega 127 nemških) razstavljalo izdelke, ki so tako ali drugače povezani z avtomobilom- mitom današnjega časa.
Razstavljene so bile:
—	naprave za merjenje, testiranje in diagonotiko na motornih vozilih
—	naprave za servisiranje in vzdrževanje OTTO in DIESEL motorjev
—	oprema za popravila, montiranje
obsegu) še na avtomobilskih salonih (npr. v Parizu, Frankfurtu, Ženevi in ne nazadnje tudi pri nas v Beogradu).
Ne samo sejemska ponudba, tudi kasnejša obdelava specializiranega trga terja poseben, selektiven pristop.
Posebno pri večjih proizvajalcih merilnih instrumenntov in opreme je značilno, da le-ti ne nudijo zgolj svojih proizvodov, pač pa imajo organizirano šolanje strokovnjakov, bodočih koristnikov te opreme. Le-ta postaja vedno bolj zapletena, zato je temeljita strokovna priprava - šolanje koristnikov - nujna.
V nasprotnem primeru leže drage naprave neizkoriščene v kakšnem
—	stroji za remont pogonskih motorjev in zavornih sistemov
—	orodja in posebna orodja za vse vrste del na motornih vozilih
—	naprave in stroji za popravila in obdelavo šasij in karoserij avtomobilov
—	naprave in oprema za bencinske postaje
—	oprema in sistemi za organizacijo, vodenje in obračun stroškov v servisnih obratih različnih vrst in velikosti
—	rezervni deli, pribor in repro-materiali
-*• oprema za skladišča, instalacijski pribor in naprave za servisne delavnice.
Prireditev je presegla evropske okvire, saj so imele poleg posamičnih nemških firm močne kolektivne razstave še Anglija, ZDA in Kanada.
Med obiskovalci je bilo opaziti tudi mnogo Japoncev, ki so prislovično natančno in sistematično pregledovali razstavljeno. Lahko se nadejamo, da bodo razstavljali na naslednji »Avtomehaniki 1976".
Takšna specializirana razstava nudi obiskovalcem materialni pregled dejavnosti, ki so posredno (manj neposredno) vezane z uporabo vzdrževanja in delno tudi proizvodnjo osebnih in velikih avtomobilov ter ostalih motornih vozil (motornih koles, večjih tovornih avtomobilov, avtobusov itd.) Podatek, da je v ZRN v avtomobilski industriji in spremljajočih dejavnostih zaposlen vsak sedmi zaposleni Nemec postane tako razumljivejši.
Zanimiva je ugotovitev, da so firme, ki izdelujejo naprave za testiranje, diagnotiko in merjenja, različnih fizikalnih (tudi neelektričnih) veličin na motornih vozilih, razstavljale svoje izdelke samo na tem spcializiranem sejmu, ne pa na predhodni »INTER-KAMI 74“ v Duesseldorfu.
Razen na omenjenem sejmu razstavlja spremljajoča industrija sličen izbor izdelkov (vendar v manjšem
mo za proizvajalca. »Koristnik" pa običajno ne kupuje več pri takšnem dobavitelju.
Zanimiva je parola francoske firme »Souriau", ki se je uspešno uveljavila na zasičenem nemškem tržišču:
»Najboljša naprava je dobra le toliko kot strokovnjak, ki jo poslužuje, zato dobavljamo poleg naših instrumentov in naprav tudi: know-how“. Omenjena firma nudi poleg brezplačnega šolanja bodočih porabnikov tudi strokoven in hiter servis svojih naprav.
Prve analize prodajne uspešnosti »Avtomehanika 74“ kažejo, da se zaradi zastoja pri prodaji avtomobilov v remontnih in servisnih delavnicah ’ trenutno kupci manj odločajo za nakup večje in drage opreme, dočim prodaja manjše in srednje opreme ni upadla. Prodaja različnih pripomočkov in repro materiala, s katerim lahko vozniki po načelih »naredi si sam", opravijo dela, ki ne tetjajo specializiranih orodij - je nasprotno v porastu. (Kar je posledica zelo dragih servisnih uslug).
Takšna specializirana razstava nudi bodočim investitorjem na področju servisne dejavnosti v zvezi z motornimi vozili kompletne informacije o načrtovanju, vrstah in cenah potrebnih orodij, naprav in opreme,
pripomočkih za šolanje strokovnih kadrov (literaturi, napravah in opremi učnih prostorov), sistemih in pripomočkih za vodenje in obračun dela od prevzema do predaje vozila kupcu itd. Firmi IBM in PHILIPS sta razstavljali računalnike (softvvare in hardware) za računalniški obračun servisnih storitev (dela in materiala).
Zanimivih strokovnih novosti je bila cela vrsta, opisovanje vseh bi močno preseglo okvir tega zapisa.
Povzetek nekoliko humorističnega
prikaza upravičenosti in rentabilnosti
servisnih storitev nam kaže priložena
karikatura.	.	. ^
Avgust Dacar
Predsednik kranjskega fotokino kluba .Janez Puhar“. Alojz Žibert. je 4. decembra odprl I. gorenjsko pionirsko foto razstavo, za katero so pionirji M gorenjskih šol poslali nad 300 fotografij. Žirija je med njimi izbrala 100 najboljših, ki so jih razstavili na osnovi šoli Franceta Prešerna v Kranju in si jo je do 10. decembra ogledalo lepo število šolarjev in tudi starejših, koto: M. B.
Koledar smučarskih prvenstev ljubljanskih sindikatov
Letošnja sindikalna smučarska prvenstva ljubljanskih občin se bodo zvrstila takole:
Občina Bežigrad	1.2.1975
Občina Šiška	8.2.1975
Občina Moste	22.2.1975
Občina Center	15.2.1975
Sindikalno prvenstvo mesta Ljubljane	1.3.1975
Republiško sindikalno prvenstvo	9.3.1975
Družinski veleslalom	8.3.1975
Lepo število naših smučarjev z ljubljanskega področja sodeluje na vsakoletnih občinskih prvenstvih ljubljanskih občin, na sindikalnem prvenstvu Ljubljane in končno na republiškem sindikalnem prvenstvu. Čeprav se letošnja zima še kar obotavlja in je doslej pokazala takorekoč le svoj »vzorec brez vrednosti", pa so načrtovalci sindikalne zimsko-športne dejavnosti že izdelali koledar tekmovanj v letošnji zimski sezoni. Objavljamo ga, da se bodo naši smučarji lahko ustrezno pripravljali na bližnja tekmovanja.
TRADICIONALNI NOVOLETNI KEGLJAŠKI TURNIR
Najboljši kegljači Raziskovalnega inštituta
V ponedeljek, 16. decembra, je bil na avtomatskem kegljišču v Domu „Maksa Perca“ že peti novoletni turnir v kegljanju, na katerem so nasto-
500 kegljev sta podrla še tretje uvrščeni Žnidaršič iz Iskra Commerce in sicer 525, ter četrti Novak iz tovarne Aparati, ki je podrl 501 kegelj. Ostali posamezniki so se uvrstili takole: 5. Jamšek (Aparati) 499, 6. Slatinšek (IRI) 479, 7. Ravnič, 8. Bilodjerič
pale kegljaške šesterice iz naslednjih	(oba Aparati) s po 476 keglji, 9. Šu-
Ijubljanskrh organizacij Iskre: ekipa	šteršič, 10. Cerpič (oba IRI) s 475 in
IRI, Aparati, Iskra Commerce, Na- 461 keglji, 11. Kapelj (Iskra Co-prave, ekipa TOZD Avtomatika in mmerce) 460, 12. Papež (Naprave) Orodjarna.	450, 13. Simčič (IRI) 446, 14. Penko
(1EZE — TOZD AVtomatika) 382, 29. Dimnik (Orodjarna) 380, 30. Fon (IEZE — TOZD Avtomatika) 378, 31. Golob (Orodjarna) 372, 32. Klopčar (IEZE — TOZD Avtomatika) 371, 33. Urbas (Iskra Commerce) 368, 34. Vačovnik (Naprave) 366, 35. Gerl, 36. Dolinar (oba Orodjarna) s po 335 in 296 podrtimi keglji.
Organizator — kegljaška sekcija IRI je za najboljše tri ekipe pripravila lične pokale, za najboljše tri posameznike pa plakete, zlato, srebrno in bronasto in praktične nagrade. Na slavnostni razglasitvi rezultatov je zbrane kegljače, žal ne vse, ki so se popoldne borili, pozdravil predsednik sindikalne organizacije IRI, Franc Kmetič, in jim tudi podelil pokale in plakete. Kegljači so svoj novoletni turnir zaključili z večerjo in prijetnim -kramljanjem.	_ j q
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem sodelavkam in sodelavcem iz ..Termoplastov11 za vso pozornost in krasna darila pri odhodu v pokoj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Milka Konc
Dom Kokrškega odreda priljubljena izletniška točka
V nedeljo, 22. decembra, bodo na Kališču pod 'Storžičem izročili namenu tovorno žičnico, ki jo je zgradilo kranjsko planinsko društvo. Slovesnost se bo začela od 11,30 na Kališču, organizirali pa so jo v počastitev Dneva JLA ter ob 15-letnici doma Kokrškega odreda.
Nova žičnica bo vsekakor mnogo pripomogla k še boljšemu oskrbovanju te priljubljene planinske točke, ki je pogosto cilj tudi mnogih ljubiteljev gora v Iskri. Dom na Kališču je letos obiskalo več kot 10.000 planink in planincev, hkrati pa je to ena redkih postojank, ki je odprta vse leto, torej tudi pozimi, ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Načrt za žičnico je delo Janeza Ponikvarja," dela in gradnjo je vodil veteran slovenskih žičnic Lovro Rutar, nikakor pa ne smemo pozabiti na prispevek Iskraša Ja neza Zajca ter na številne planince, ki so opravili več kot 1.800 prostovoljnih ur udarniškega dela.	lad
Boj kegljačev je bil zanimiv, negotov pa do zadnjega meta. Foto: C.
Letošnji novoletni turnir je organizirala "kegljaška sekcija v Iskri — Raziskovalnem institutu in treba je pripomniti, da dobro. Ne samo, da so se kegljači zagrizeno borili za vsak podrt kegelj, njihova tekmovanja so napolnila prostor za gledalce z vzpodbujajočimi navijači, ki so morda pri marsikomu tudi pripomogli uspešnejši lučaj.
Nastopilo je, kot rečeno, 6 ekip s šest kegljači, torej skupno 36 kegljačev, ki so pokazali, zlasti še tisti na prvih mestih, da so povprečno zelo dobri, kar izpričujejo tudi števila podrtih kegljev. Tekmovali so na 100 lučajev mešano,, a kljub temu se je tekmovanje vleklo od 14. do nekaj manj kot 20. ure, preden so vsi tekmovalci pokazali, kaj zmorejo.
V ekipnem tekmovanju so to pot največ kegljev podrli kegljači IRI -2.829, odlično drugo mesto so zasedli kegljači tovarne Aparati, ki so podrli 2.807 kegljev, naslednje ekipe pa so se zvrstile takole: 3. Iskra Commerce 2.742, 4. Naprave 2.454, 5. IEZE— TOZD Avtomatika 23.68, in 6. Orodjarna 2.185 kegljev.
Med posamezniki je bil, kot ponavadi, najboljši Jože Farkaš iz Iskra Commerce, ki je pometal 554 kegljev, vendar se mu je nevarno približal drugi - Okorn iz IRI, pod čigar kroglami je omahnilo 548 kegljev. Nad
(Aparati) 440,	15.	Pehar (Iskra
Commerce) 436, 16. Lampič (Naprave) 432, 17. Žerovnik 429, 18. Tekavec (oba IEZE - TOZD Avtomatika) 426, 19. Jerina (IRI) 420, 20. Sever (Aparati) 415, 21. Vrhovnik (Naprave) 412, 22. Presterl (Orodjarna) 409, 23. Doljak (IEZE - TOZD Avtomatika) 401, 24. Zevnik (Iskra Commerce) 399, 25. Vičič in 26. Debeljak (oba Naprave) s po 397, 27. Cesar (Orodjarna) 393,. 28. Mohar
Med počitnicami je za oskrbovanje doma na Kališču skrbel Remčev Franci iz Mač. Skoraj 3 ure je bilo potrebno, da je konjič prinesel k domu Kokrškega odreda 100 kg tovora.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame ANGELE ROBLEK se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, denarno pomoč in venec sodelavcem livarne m TEA v Elektromehaniki Kranj
žalujoča sinova Peter in Matija ter hčerka Kati Kepic
Prvi tovor, ki ga je med poskusnim delovanjem prepeljala žičnica.
ZAHVALA
Ob smrti moje mame
IVANE ŠENK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v produkciji obrata Števci kranjske tovarne za izraze sožalja in denarno
pomoč	Sin Alojz Šenk
Smučar Ivan Mohorič
27-letni smučar Ivan Mohorič dela v orodjarni v Železnikih že skoro 10 let. Tih fant je, skoro ga ni opaziti.
Prosil sem ga, naj mi pove kaj o sebi.
Kar nerad je začel: Orodjar sem. Kaj posebnega o tem ni povedati, delam vse od kraja, kar se pač v orodjarni
PO*7£rte*odrskih ,e,t ž,e
na solskih tekmovanjih sem nastopal. , . .	. J . 7ad-
-	J	- podarjeni venec m spremstvo na za«
ZAHVALA
ob smrti drage mame Kristine POTOČNIK Najlepše se zahvaljujem sodelavcem
Pokale in plakete je najboljšim ekipam in posameznikom podelil predsednik sindikalne organizacije IRI Franc Kmetič. Foto: J. C.
Zadnjih 12 let pa se intenzivno ukvarjam z alpskimi disciplinami: smukom, slalomom in velaslalomom.
Moj največji uspeh doslej je bil visok plasma na državnem prvenstvu SFRJ na Jahorini. Vesel sem bil, da sem prišel v slovensko reprezentanco.
nji poti.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta FRANCA JERAJA
Članarina, Šmarjetna gora, Krvavec...
že to je bil velik uspeh. Redim tre- se le 0 zahvaljujem svojim sodelavcem
mram trikrat tedensko V telovadnici	......-	—“,v
ali zunaj, kakršen je pač program.
Sem namreč član Sp
športnega društva
Pred tednom dni je bila v Kranju izredna skupščina Planinske zveze Slovenije. Zasedanje je vodil predsednik PD Kranj — Iskraš — Franc Ekar.
Med sklepi, ki so jih sprejeli na izredni skupščini, bo Iskrine planince gotovo zanimal najbolj o večjih prispevkih prispevek PZ Slovenije. Po novem naj bi bila članarina najmanj 30 din, posamezna društva pa jo lahko zvišajo oz. prilagodijo glede na svoje stroške.
Ker so številni Iskraši naročeni na Planinski vestnik, naj povemo, da bo naročnina te, med planinci izredno priljubljene publikacije, odslej naprej 100 din na leto. Ta cena res ni nizka, toda tisti, ki poznajo Planinski vestnik, da je tega denarja vreden, seveda pa bi bil cenejši, če bi bila naklada višja.
Mnogim Iskrašem je znana problematika v zvezi z objekti na Šmar-jetni gori in na Krvavcu. Te probleme so na Skupščini dokončno uredili, bil pa je že čas, saj so se vlekli že skoraj 10 let. Oba objekta so" odstopili kranjski občini pod pogojem in ga-
rancijo, da v zameno za ta dva domova zgradijo novo visokogorsko postojanko na Ledinah pod Severno steno Dolgega hrbta in Skute.
Skupščina je med drugim sprejela in potrdila priprave na 6. jugoslovansko himalajsko odpravo na Makalu, lad

KK ZSMS
Mladinski tovarn
PLES - KONCERT
aktivi ljubljanskih
Vabimo vse mlade Iskraše na ples - koncert, ki bo 20. decembra 1974 ob 20. uri v Festivalni dvorani.
Igra ansambel:
7 SVETLOBNIH MARKO BRECELJ
Vstopnina 10 din
LET in
Smučarski tečaji v Gozd Martuljku
Počitniška skupnost skupno s sindikatom ZP Iskra organizirata v zimi 1975 že šestič zapovrstjo smučarske tečaje za člane naših kolektivov in njihove svojce. Do sedaj se je v naših dobro organiziranih tečajih naučilo smučarskih veščin preko 500 tečajnikov, pod vodstvom dolgoletnih izkušenih smučarskih učiteljev, ki so člani Iskre.
Tečaje bomo organizirali v času:
1.	tečaj od 19. januarja do 26. januarja
2.	tečaj od 26. januarja do 2. februarja
3.	tečaj od 2. februarja do 9. februarja
2. tečaj, ki je v času zimskih šolskih počitnic je namenjen tudi otrokom.
Tečajniki bodo stanovali in se hranili v depandanci hotel Špik v Gozd Martuljku, če pa bo za posamezni tečaj več prijavljenih bo poskrbljeno še za dodatna ležišča.
Skupni stroški za posamezni tečaj 7-dnevni znašajo: za odrasle: din 980,00 za otroke: din 850,00
V ceni so zajeti hotelski penzion, turistična taksa, shramba smuči, stroški tečaja in zavarovanje.
Prijave za tečaje sprejema do vključno 26. decembra 1974: Počitniška skupnost Iskra, Ljubljana, Prešernova 27, tel. 24-905, 24-907. Ob prijavi je obvezno treba vplačati akontacijo 200,00 din.
Stroške tečaja morate poravnati do začetka tečaja pri naši blagajni ali na ŽR. 50104-601-26955 Počitniška skupnost Iskra Ljubljana, Prešernova 27.
Pohitite s prijavami!
v obratu ATC na liniji Metaconta kranjski tovarni za izraze sožalja 1 podarjeni venec.	,	•
Hčerka Angela JeraJ
Železniki, ki organizira redne treninge in smučanje na Soriški planini, kjer imamo tudi svoje vlečnice.
Nastopal sem že precej, na različnih občinskih in sindikalnih prvenstvih in na Iskriadi kjer sem zasedel prvo mesto z dobrim časom. Iskriada mi je všeč, organizacija je
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame JERICE GUZELJ
.on...a~a i... jv ...w, v,.Bt.,..vav,jt. jv se zahvaljujemo sodelavcem iz spl°s' odlična, le proga bi bila lahko daljša, nega sektorja in sindikalni organizacij1
Posebno to mi je všeč, da se tekmuje v Iskre v Železnikih za izraze sožalja ^ več kategorijah, tako imajo ljudje z poklonjeno cvetje ter zadnje sprefl1' različnimi možnostmi več šans za stvo.
uspeh.
Včasih sem precej igral rokomet. 8 let sem nastopal v gorenjski ligi, zdaj pa pride rokomet na vrsto le še na letnih igrah Iskre, ko igram za Iskro v Železnikih.
Rad pa hodim v hribe, planine so lepe in pomagajo k ohranitvi kondicije.
(Ivan mi je zaupal, da pride na Ratitovec v eni uri in pol - mi navadni smrtniki hodimo iz Železnikov 3 ure.)	vp
Sin Mirko z družin0

■■■■■•■■■•■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrone-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije št. 1, telefon: 324-061, int. 21-20 -Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana
Sin Ciril z družino
ZAHVALA Ob prerani izgubi
MARJANA LAVRENČIČA
se iskreno zahvaljujeva njegovim sod1*" lavcem iz ISKRA — Raziskovalnega inštituta, ZP ISKRA, ISKRA - Avto-elektrika, Elektromehanika, TELb; sodelavcem iz vseh ostalih organizacij ZP in družbenopolitičnim organizaci' jam za podarjene vence in cvetje ter za izraze sožalja. Posebna zahvala velja vsem trem govornikom za nepozabno slovo in vsem, ki so ga spremili na nje' govi zadnji poti.
žena Mira in sin Jane*