Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 4.
Cena posamezni številki Din 3’—
Leto XVIII.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1936.
"NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. kz= Oglasi po ceniku. —■;
NAS GLAS
Uredništvo! Ljubljana, * Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
Za izenačenje staroupokojencev
Zagrebško »Društvo državnih i samoupravnih penzionera Savske banovine« je v januarju poslalo finančnemu ministru daljšo spomenico glede prepotrebnega in nujnega izenačenja prejemkov staroupokojencev!. Iz spomenice objavljamo poglavitne odstavke v prevodu:
»Podpisano društvo je vselej smatralo za najnujnejšo stanovsko potrebo in zahtevo izenačenje vseh Uipokojencev neglede1 na to, po katerem zakonu so upokojeni.
V tem prizadevanju si dovoljujemo z ozirom na najnovejše spremembe predpisov dokladah drž. upokojencev opozoriti na nekatere določbe, ki po našem mišljenju niso pravične.
I.	Veliko krivico so trpeli rodbinski upokojenci, katerim je bila pokojnina odmerjena po smrti oseb, navedenih v čl. 2, 3 in 4 uredbe o dra-ginjskih dokladah drž. upokojencev od 14. 3. 1932, št. 11.330/1, to je tistih, katerim je bila rodbinska pokojnina določena sorazmerno s prejemki po predpisih, ki so veljali pred 1. septembrom 1923 (to so tako imenovani »sta-roupokojenci«). Njim je namreč na podlagi posebne določbe, drugače kot vsem ostalim rodbinskim upokojencem, po 5. čl. navedene uredbe pripadala osebna doklada po 2. čl. in to po tabeli II., če je umrli uslužbenec, od katerega družina izvaja pravico, bil uradnik, po tabeli III. pa, če je umrli uslužbenec bil zvaničnik ali služitelj oz. je bilo njegovo zvanje podobno le-tem.
Medtem ko je vsem rodbinskim upokojencem, razen pravkar navedenih, pripadala ista rodbinska doklada kakor osebam, od katerih izvajajo pravico do pokojnine, ni bilo to popolnoma upravičeno načelo izvedeno samo pri tako imenovanih staroupokojencih. Njihova draginjska doklada je mnogo nižja.
Ker je ministrski svet uvidel opisano krivico, je s svojo odločbo od 24. 10. 1935, št. 39.565/1, za rodbinske upokojence iz čl. 3 navedene uredbe spremenil cit. določbo o dokladah s tem, da je dodal k 10. čl. uredbe o osebni in rodbinski dokladi drž. upokojencev od 19. septembra 1935, št. 37.600/1 nov 3. odstavek sledeče vsebine: »Rodbinskim upokojencem, ki jim je odmerjena pokojnina po smrti oseb, navedenih v čl. 3 in 9, pripada ista osebna doklada, ki jo imajo' osebe, od katerih izvajajo pravico do pokojnine.«
Pravično bi bilo, da se enako načelo izvede za vse kategorije tako imenovanih staroupokojencev, kar bi se oseglo s tem, da se čl. 5. navedene uredbe spremeni in da se glasi takole: »Rodbinskim upokojenicem, katerim je pokojnina določena po smrti oseb, navedenih v čl. 2, 3, 4 in 6 pripada ista osebna doklada, ki jo imajo osebe, od katerih izvajajo pravico do pokojnine.«
Prej navedeni, na novo dodani 3. odst. k čl. 10 uredbe naj bi se tedaj kot nepotreben črtal.
Če bi se taka določba izdala, bi družinam vseh upokojencev, neglede na čas, ko so bili upokojeni in neglede na zakonske predpise, po katerih jim
V odlično urejevanem zagrebškem »Glasniku željezniških , činovnika« je objavil stalni dopisnik S. K. tega zanimivega strokovnega mesečnika aktualni članek pod naslovom »Činovniči-ja«. Temu bi se po naše reklo nekako »pijomtarija«. Naše bralce, ki jim po večini ni poznan navedeni mesečnik.
je bila odmerjena pokojnina, pripadala osebna doklada, katero bi imele osebe, od katerih izvajajo to pravico, če bi bila tem osebam odmerjena osebna doklada po predpisih čl. 2, 3, 4 in 6 cit. uredbe.
II. Prejšnje uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah drž. upokojencev so nekoliko, a povsem opravičeno vsebovale neke ugodnosti za tako imenovane staroupokojence v primeri z upokojenimi po novejših predpisih.
V	I. odst. čl. 25 prejšnje uredbe o drag. dokladah drž. upokojencev štev. 11.330/1—32, je bila določena višina dohodka od osebnega dela ali premoženja, do katere morejo upokojenci imeti pravico do osebne in rodb. doklade. V 2. odst. tega člena je bilo nadalje predpisano, da omejitve prejšnjega odstavka ne veljajo za osebne upokojence, navedene v čl. 2, 3, in 4, ki so bili upokojeni po dovršenih 20 letih efektivne, za pokojnino priznane službe, kakor tudi ne za rodbinske upokojence, navedene v čl. 5, neglede na starost. Upokojenci z 20 leti efektivne službe in vsi rodbinski upokojenci so bili torej po prejšnjih predpisih na označeni način ugodneje tretirani.
V	1. odst. čl. 26 iste uredbe je pa bilo predpisano, da upokojencem, ki se bavi jo s samostojnim delom, za čigar opravljanje je potrebna odobritev oz. dovoljenje pristojnega oblastva, ne pripada ne osebna ne rodbinska doklada. V 4. odst. istega člena je bilo nadalje predpisano, da določbe 1. odst. ne veljajo za upokojence iz čl. 2, 3, 4 in 5 (za tako imenovane staroupokojence), ki so dovršili 65. leto starosti. Tudi tod je prišla do izraza tendenca, da se staroupokojencem nudijo večje ugodnosti.
Nova uredba o znižanju osebnih prejemkov od 17. 9. 1935, št. 37.420/1, je odpravila čl. 26 prejšnje uredbe in spremenila čl. 25. s tem, da je v 1. odstavku predpisala višino mesečnega dohodka od premoženja ali osebnega dela kakršnekoli vrste, preko katere upokojencu ne pripada ne osebna ne rodbinska doklada. V 2. odst. istega čl. je predpisano med drugim, da določba prejšnjega odstavka ne velja za osebne upokojence, ki so bili upokojeni po dovršenih 25 letih efektivne državne službe. Ta izjema ni bila določena za staroupokojence, ki so bili upokojeni z manj kot 25 leti efektivne službe, priznane za pokojnino, niti ne za rodbinske staroupokojence.
Določbe prejšnjega čl. 25 uredbe, ki so na navedeni način nudile ugodnosti tako imenovanim staroupokojencem, so torej v novi redakciji popolnoma izginile in je bil položaj staroupokojencev neopravičeno poslabšan. Šlo se je preko njih. To očividno nehoteno tehnično napako so kmalu opazili in je bila s spremembami in dopolnitvami od 24. 10. 1935, št. 39.365/1 deloma popravljena.
Po našem mišljenju bi bilo treba iti še dalje in v navedeni uredbi štev. 37.600/1—35 razširiti na novo dodani 3. odst. v čl. 25 tako, da bi se ta člen tako-le glasil: »Določbe 1. odst. ne veljajo za osebne upokojence iz čl. 2, 3 in 4 in za rodbinske upokojence iz čl. 5.«
bo članek gotovo zanimal. Zato ga prenašamo:
»Po vojni je silna množica ljudi nagrmeia v »pijomtarijo«. Ko je prenehalo »švercanje« (deviz, tobaka, svile, saharina, kokaina itd.), se je ta množica reflektantov še posebno povečala. V labirint državnega uradništva je vo-
dil vhod skozi izpite in kvalifikacije iz bogve kakšnih strok. Če je bilo kaj treba, kar lepo v kakšno meščansko šolo, v kako podeželsko »dekliško« šolo, ali pa k Miljeniku Vidoviču, da spopolniš kar treba! Tam se je pa reklo: saj ne gre naprej, saj je to samo za državno službo. Kar izpustite ga!
Medtem ko so na eni strani tako spopolnjevali kvalifikacijo »samo za državno službo ...« so drugi prinašali spričevala (mnogokrat tudi: maturitetna) s podpisoma dveh državljanov ... tretji so jih prinašali po nekoliko dneh iz inozemstva... četrti so pa prišli na položaj, pa jim je kvalifikacija bila nepotrebna ... itd.
No čeprav so že prihajali iz srednjih šol dovršeni dijaki tudi z normalnimi kvalifikacijami... mnogo večje število reflektantov, ki so imeli kaj uspeha, so bili, skoro bi rekel, ljudje z ulice. Ti so zmerom našli »zveze«, odprta vrata in seveda pozitivne rešitve. Za njih se je vselej našla proračunska možnost kakor tudi možnost napredovanja. Medtem ko so se prošnje drugih, tistih, ki so samo delali — ali reševale leta in leta ali se sploh niso rešile, so ti z »zvezami« izposlovali rešitve po najkrajši poti.
Uradniki - intelektualci so se čudili ... in molčali... toda neglede nanje in mimo njih so mnogokrat prihajali na najbolj odgovorne položaje taki »spopolnjeni« uradniki. Po ekseku-tivnih edinicah se je natrpalo ogromno tako imenovanih »pisarniških moči«, ki so do pripravnega trenotka živele od dolgo neizčrpnih delavskih kreditov. Nato so se prevajali za dnevničarje, končno pa za redne uradnike. Ko se je pa nudila možnost, da se tudi obrtniška izkušnja kvalificira ^kot pogoj za uradnika, smo dobili cele plejade ljudi, ki so zamenjali kladivo s peresnikom.
Ogromno število takih in sličnih uslužbencev je prišlo v uradniški stalež. Ali z zelo pomanjkljivo, preko noči zlito izobrazbo ali pa sploh brez razumske izobrazbe, ki je osnovni pogoj brez izjeme za izvrševanje povprečnih upravnih poslov.
Oni — namesto da bi bili ostali v ustrezni sredi ah pri poslu, za katerega so edino imeli polno sposobnost — so prihajali na položaje, za katere je poleg strokovne sposobnosti potrebna določena sistematska metoda, kateri po svojem razumevanju niso razumsko dorasli. Namesto da bi bili dobri izvršujoči uslužbenci, so zaradi ugod-
V	naslednjem podajamo nekaj podatkov o številu drž. uslužbenstva, katere navaja uradni »Statistični godišnjak« in pregled finančnega ministrstva, ki je bil priložen osnutku državnega proračuna, namenjenega parlamentu.
V	proračunskem letu 1929/30 je bilo 128.879 drž. uslužbencev. Leta 1930/31 že 139.518, leta 1931/32 je bilo 154.471, leta 1932/33 jih je bilo 186.737, v proračunskem letu 1933/34 je bilo vsega skupaj že 207.130 (nasproti prejšnjemu letu za 20.393 več). Leta 1934/35 pa 205.119, v tekočem proračunskem letu je pa 208.277 aktivnih drž. uslužbencev.
Od proračunskega leta 1934/35 do leta 1935/36 je torej za 3156 uslužbencev več. Od tega prirastka je 2.924 novih' uradniških pripravnikbv, ostali so pa drugi uslužbenci. To kaže, da je država skušala zaposliti zadnje leto kar največ mladih nezaposlenih absolventov raznih visokih in srednjih šol.
Po službah se deli drž. uslužben-stvo takole: ministrov in banov 23.
nih razmer — postajali gg. šefi, vodje skupin itd... ki so s svojega ožjega obzorja videli dovršenost poslovanja v šabloni, v zunanjosti, ne pa v dejanskih uspehih.
No, ndjtežja stvar je pa bila dejstvo, da je veliko število takih uslužbencev smatralo, da so sposobni za vse. Položaj jim je postal važnejši od življenja. Zato so na vse mogoče načine gledali, da dosežejo položaj neglede na to, ali so njihova prizadevanja in pota v skladu s kolegijalnost j o.
Ko so torej z naskokom zavzeli položaje, ko so se dobro »pomešali«, tedaj je povsem naravno, da so uradniki - intelektualci... ko se niso prvi trenotek uprli ti anomaliji... morali čakati. Nekateri so — pa ne organizacije — že v letih 1926 do 1928 kazali na kakovost izvršnega osebja v državnih ustanovah. Že takrat, kesneje pa še vse pogosteje, se je ugotavljalo, da ni res, da zakoni niso dobri, ker imajo tako vsebino, temveč zato, ker se napačno uporabljajo ali pa sploh ne ... Toda plejade ljudi s talmi — kvalifikacijami so se že premočno zasidrale in se že previsoko povzpele, da bi jih bilo mogoče odstraniti tja, od koder so prišli.
*
Stalež takih »kvalifikacijsko —
I besprizornih« je tudi na železnici velik. Velik m nevaren. — Toda z ozi-dom na druge državne ustanove nevarnejši, ker je! železnica trgovska ustanova, ki je glavni gospodarski činitelj v državni režiji. Nji se maščuje v izdatkih vsako kompliciranje in birokratiziranje posla... A še prav posebno popolnoma napačna in docela odvišna tolmačenja, nepotrebni spori, od koder izvirajo kupi zapisnikov, potnih računov itd. In to enako v centralah direkcij kakor tudi v izvršnih edinicah.
Zato naša uradniška organizacija (t. j.: Združenje železniških uradnikov, op. prev.), ki so njeni člani ravno naj-občutljive izkusili prednja dejstva v službeni praksi — mora zdaj, čeprav v času borbe za gmotne težave svojih članov, vplivati kar največkrat na odločujoče činitelje, da se v prihodnje temeljito spremeni sistem uprave sploh, zlasti osebno vprašanje.
Danes mora biti vsakemu izmed nas jasno, da nas nikdar ne morejo in ne bodo rešili »talmi — kvalificirani«, temveč izključno samo naša intelektualna zavest, ki se mora vidno izražati v strokovni organizaciji.*
uradnikov 57.762, uradniških pripravnikov 16.042, zvaničnikov 34.894, služitelj ev 10.848, pogodbenih uradnikov, honorarnih uslužbencev in dnevničar-jev je 36.885, nerazvrščenih 2.252, častnikov in vojaških uradnikov 10.536, podčastnikov in orožnikov 39.033.
Prejemki vseh aktivnih državnih uslužbencev so od prorač. leta 1934/35 do leta 1935/36 zrasli za 49.1 milijona Din, namreč od 5.142’9 na 5.192'0 milijonov Din.
Od navedenih 208.277 državnih uslužbencev jih je 62'87% zaposlenih v splošni državni upravi, 37'13% jih pa služi pri raznih državnih podjetjih in zavodih.
Po odstotkih je največ uslužbencev v prosvetnem ministrstvu, namreč 26.95% vseh nameščencev splošne uprave, nato sledi vojno ministrstvo 26.55%, notranje ministrstvo 20.24%, ministrstvo za pravosodje ima 8.17% vseh uslužbencev itd. V številkah jih je torej po posameznih ministrstvih: prosvetno ministrstvo 35.287, vojno ministrstvo 34.763, ministrstvo za no-
„Pijomtarija“
Mi v številkah
Nekaj statistike drž. uslužbencev
tranje zadeve 26.504, pravosodno ministrstvo 10.695 uradnikov, uslužbencev, dnevničarjev itd. Skupaj je v splošni državni upravi torej 81.345 civilnih uslužbencev, potem 49.569 vojaških nameščencev, v pridobitnih podjetjih in ustanovah države je pa 77.341 nameščencev.
Največ nameščencev državnih podjetij in ustanov je pri državnih železnicah, namreč 55.43% vseh uslužbencev državnih pridobitnih podjetij. -• Ministrstvo za gozdove in rudnike ima 17.36%, poštno ministrstvo pa 15.25% uslužbencev pridobitnih drž. ustanov.
Na dan 1. oktobra 1935 je bilo 64.236 državnih upokojencev, nasproti prejšnjemu letu 2143 več. Osebnih upokojencev je bilo 38.810 in so prejemali na leto 735,540.052*19 Din. — D ružinskih upokojencev je pa bilo isti dan 24.979, ki so prejemali 300,634.019'48 Din pokojnin.
Raznih izrednih podpor in narodnih priznanj se je izplačevalo 426 osebam v skupnem znesku za 4,563.723*56 Din.
Največ upokojencev je pripadalo notranjemu ministrstvu, namreč 10.792,
Že zadnjič Smo objavili prav zanimiv članek o neenakostih v uredbi o dokladah drž. upokojencev od 19. septembra 1935, po kateri dobijo v mnogih primerih upokojenci, upokojeni po zakonu iz leta 1923 po novih predpisih celo manj kot staroupoko-jenci istih kategorij in činov. V naslednjem pa nameravamo opisati še nek* drugi primer, ki bo pokazal kako ostra in za prizadete upokojence kar usodna je nova uredba v določenih okoliščinah.
V nekem velikem industrijskem kraju, ki ima več tisoč prebivalcev in je uvrščen v III. drag. razred, čeprav je notorično, da je znano zelo drag, tako da je življenje tam zvezano z vsaj enakimi, če ne večjimi stroški kot n. pr. v Ljubljani, živi upokojenec. — Upokojen je bil z 22 leti efektivne službe in sicer zato, ker je v svoji naporni službi postal nesposoben za nadaljnje izvrševanje iste. Upokojen je bil torej proti svoji volji, le zaradi bolezni. Ta upokojenec ima ženo in sedem otrok, starih od šestnajst mesecev do dvajset let. Vsi otroci žive, štirje izmed njih še niso dosegli 16. leta starosti, tako da prejema zanje rodbinsko doklado, ostali trije otroci se vsi uče obrti oz. trgovine in ne zaslužijo še nič, nasprotno mora oče še skrbeti zanje.
ki so prejemali 'skupno nad 137 milijonov. Sledi nato vojno ministrstvo z 10.063 upokojenci, ki so prejemali nad 194 milijonov Din. Na tretjem Meštu po številu upokojencev, je prosvetno ministrstvo z 9.462 upokojenci, ki so prejemali skoro 196 milijonov Din na leto. Najmanj upokojencev je iz ministrstva ža zunanje zadeve, ki jih ima komaj 155 s 4 milijoni letnih pokojnin.
Razen teh so še posamezni upokojenci, ki so služili pri glavni kontroli (212 upokojencev s 5 milijoni letnih pokojnin), ministrsko predsedstvo (188 upokojencev, s približno 8,700.000 Din na leto), narodno predstavništvo (s 186 upokojenci, ki prejemajo približno 2,100.000 Dih) in državni svet (17 upokojencev s približno 600.000 Din pokojnin na leto).
Pri banskih upravah je bilo v proračunskem letu 1935/36 vsega skupaj 44.446 državnih uslužbencev.
Banovinskih uslužbencev je pa bilo pri vseh banovinah v letu 1934/35 11.800, medtem ko jih je v letu 1935/36 12.359. Od zadnjega leta se je torej njihovo Število zvišalo za 5559 oseb.
Do nove ureditve doklad je ta upokojenec sicer zelo težko, pa vendar nekako še izhajal. Po novih redukcijah mu je pa to do skrajnosti otež-kočeno. Ker nima namreč 25 efektivnih službenih let in ker je v postranski službi, kjer prejema čistega nekaj nad 1000 Din na mesec, se mu je osebna doklada znižala za 25 %f ker je >sta-roupokojenec (čl. 25 odst. 3 uredbe). Izgubil je pa hkrati tudi rodbinske doklade za 5 članov družine, torej za ženo in za 4 otroke, ker mu zaradi mesečnega postranskega dohodka nad 1000 Din ne pripadajo rodbinske doklade. Zaradi teh predpisov je torej izgubil 725 Din na mesec.
Vse to bi bilo mogoče še razumeti, težje pa doume navadna pamet to, da sta s tem upokojencem pri istem služ-bodajalcu nameščena še dva stara upokojenca, in sicer prejema prvi na mesec po 3000 Din, drugi pa 1700 Din, ki pa nista prav nič izgubila na dokladah, čeprav imata oba že preskrbljene otroke. Nasprotno prvi je celo na boljšem, ker mu po stari uredbi doklada zaradi previsokega postranskega dohodka ni šla. Seveda imata oba ta dva več kot 25 let službe.
Tako je zdaj ta Čudna neenakost, da nekdo, ki ima skrbeti za sedem nepreskrbljenih otrok, izgubi velik del svojih prejemkov, namreč 725 Din na
mesec, drugi pa, ki mora skrbeti samo za ženo in ima sploh višjo pokojnino, postransko službo pa trikrat bolje nagrajeno, še pridobi. Ne da bi hotel v opisanih ali sličnih primerih resnične potrebe kdo le količkaj očitati komu postranske dohodke — saj je jasno, da z golo pokojnino velike družine Sploh ne morejo več živeti — Vendar bi bilo prav, da bi se uredba tako popravila, da bi se upoštevali tudi taki nenavadni in gotovo nenameravani primeri neenakosti.
Ker uredba o dokladah upokojencev izenačuje v čl. 15 rodbinske doklade za otroke upokojencev, živečih v drugem in tretjem razredu, bi bilo
II. PO zakonu o drž. rač. iz I. 1934.
Pismeni ponudbi mora ponudnik priložiti:
1.	podpisane pogoje oz. izjavo, da So mu pogoji znani in da pristaja, da bo po njih licitiral, kakor tudi, da so mu znani obražci, opisi in načrti,
2.	duplikat reverza o položenem jamstvu (kavciji),
3.	dokaz sposobnosti t. j. dokaz, da ima predpisano sposobnost za izvršitev posla, za katerega dobavo se vrši licitacija.
4.	izjavo, ali je predmet ponudbe domačega izvora in proizvodnje ali ne. V poslednjem primeru je označiti, katerega izvora je proizvod.
Ponudbe se morejo prejemati ne-glede na to ali so izročene neposredno ali pa po pošti, samo do zadnjega delovnega dne pred dnem licitacije in sicer v Uradnih urah dotičnega urada.
Uradnik, ki je prejel pismene ponudbe, jih izroči s svojim poročilom o Številu prejetih ponudb — ki ga je pro-tokolirati — licitacijski komisiji. Člani komisije ne smejo izVen prostorov v katerih Se Vrši licitacija, priti v nikak stik s ponudniki. Ponudniki smejo prisostvovati odpiranju ponudb osebno ali pa po svojih pooblaščencih. Kot legitimacija služi potrdilo o izročitvi ponudbe.
Pri ustnih ponudbah morajo ponudniki v začetku licitacije podpisati predpisane pogoje z izjavo, da so jim znani obrazci oz. opisi in načrti — če so ti sploh predloženi —- da pristajajo, da bodo po njih licitirali in da so pripravljeni predložiti duplikat reverza o položeni kavciji in dokaz o sposobnosti
vsekakor prav in dosledno, da bi se še višina dopustnega postranskega dohodka v II. in lil. draginjskem razredu izenačila in določila za upokojence v obeh razredih z 2000 Din na mesec. S tem bi se vsaj najbolj očitne anomalije preprečile in bi se mnogim upokojencem, ki so že na robu gospodarskega propada, zagotovilo vsaj skromno življenje. Zlasti bi bilo treba upoštevati primere tistih upokojencev, ki so bili upokojeni zaradi bolezni, ki torej niso Svojevoljno predčasno zapustili službe. Če ne bi šlo drugače, naj bi se spremenila uredba tako, da bi se ustvarile posebne izjeme vsaj za to vrsto upokojencev.
ter dati pismeno izjavo, da je predmet ponudbe domačega izvora in proizvodnje.
Komisija ne sme dovoliti, da bi se udeležil ustne javne licitacije ponudnik, ki zahteva glede pismenih pogojev kako spremembo zase, bodisi, da jih hoče spremeniti bodisi spopolhiti, niti se je ne sme udeležiti ponudnik, ki nC bi dal izjave in ne bi predložil vseh listin, ki se zahtevajo za pismeno licitacijo.
Ponudnik ne sme odstopiti od ponujene cene.
Komisija vodi o svojem poslovanju zapisnik, ki se zove licitacijski zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati: po čega-vem odloku se vrši javna licitacija, datum in številko odloka, s katerim je odrejena; imena članov; datum in čas kdaj se je javna licitacija začela. Poleg tega mora imeti vsaka ustna licitacija še sledeče: da so ponudniki podpisali predpisane pogoje z izjavo, da so jim znani obrazci, opisi in načrti, če so bili ti sploh predloženi, in da li pristajajo, da bodo po njih licitirali; da so ponudniki predložili duplikate reverzov o položeni kavciji in izjavo, da je predmet domačega izvora; imena ponudnikov in ponuđene cene pri vsakem ponudniku posebej. Pdšlednja cena pri vsakem poPudniku se izpisuje z besedami in potrjuje s podpisom ponudnika ali njegovega pooblaščenca.
(Dalije prih.)
L.... BEEBBBBgBBBBgBBBH
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
S^SSSSSSSSSSKSBi
Ostrine uredbe o dokladah upokojencev
Nabavne in prevzemne komisije
II. Po zakonu o drž. računovodstvu iz leta 1934.
A. Nabavne komisije
(Dalje.)
P. Legrand:
Vedeževalka
Slavna čarodejka, sloveča zaradi jasnovidnosti, ki ji ni bilo primere, Madame LazZara, je bila tisto jutro doma in kakor navadno ob ti uri zelo zaposlena z zajtr-korri. Guland (to je ime nekega duha) nazvan Gugu, kužek, ki je bil tako debel, da se je bilo bati, da se razleti od tolšče, je zraven nje lokal toplo mleko s krožnika. Ljubila je to ščene s pretirano nežnostjo. In tako je bilo vse v najlepšem redu.
Tedajci je pozvonilo. Služkinja Gloria (to je ime nekega ženskega duha), ki se je zaradi rjavkaste polti in temnih las izdajala za Ciganko, čeprav je bila iz pariškega predmestja, je šla odpret. Slišalo se je pogajanje in Gloria je prišla povedat, da je zunaj odličen gospod, ne zaradi seje, temveč da navzlic temu želi, da ga gospa sprejme. Pozabila je dostaviti, da ji je poklonil pet frankov in jo vščenil v bok. Madame Lazzara se je malce vznemirila, vendar ga je sprejela po preteku dobrih dvajset minut, ki jih je rabila, da se je vrgla v svečano odelo.
Ker je bil izjavil, da ne prihaja na sejo, ga je sprejela v jedilnici. Obiskovalec, mož med petintridesetimi in osemintridesetimi leti, eleganten, premožne zunanjosti, je takoj pričel:
»Prosim za oproščenje, da motim. Namen mojega prihoda je tale: danes popoldne bosta prišli k vam dve dami na sejo, ki sta ta sestanek pismeno ...«
»To je poslovna tajnost«, je izjavila vedeževalka.
»Čisto prav«, je odvrnil tujec, »in Zanesem se tudi popolnoma na poslovno tajnost, ko vas prosim, da ohranite popolnoma zaupno zase, kar vam zdaj povem. Sicer pa je to tudi v vaš lasten prid. Kolikor vem, zahtevate za vsako sejo po petdeset
frankov — ravno toliko, kakor katerikoli sloviti zdravnik —- če zaigrate Zadevo v vsi popolnosti, s klicanjem duhoV, zarotitvami demonOv, z izjemno jasnovidnimi prorokovanji prvega razreda i. t. d., kakor boste vse to tudi danes popoldne storili. Prihajam pa, da Vam razen tistih petdeset frankov, katere prejmete od vsake obiskovalke, ponudim še po sto frankov za vsako pod pogojem, če jima boste prorokovali to, kar vam zdaj povem.«
»Ampak, gospod, dostojanstvo znanosti .. .«
»Pustite vendar to,« je odvrnil gospod. »Nikar he izgubljajva časa. Nenavadno razumna ženska ste. Zakaj v našem modernem, praktičnem stoletju, sredi med avtomobili, aeroplani in politiko, si ni tnoči ustvariti takega stališča kot vedeže-Valka, kakršna ste vi, če ni človek izredno prebrisan... saj me boste razumeli: od obeh mladih dam, ki ju boste popoldne sprejeli, je prva moja žena, druga pa njena najboljša prijateljica. Torej... za to najboljšo prijateljico moje žene mi gre.«
»To je podlo!« je izjavila Madame Lazzara s hlinjenim ogorčenjem.
»Nikakor ne. Nenavadno lepa je. Moja žena je temnolasa, lepa, impozantna, hladna, redkobesedna. Njena najboljša prijateljica — Irena ji je ime — je plavolaska, rožnata, nežna, skromna, prilagodljiva ... Srce ima še čisto nepokvarjeno. Razen tega je pa žena zelo premožnega moža, ki ga ni nikoli videti, ker se žene po Parizu, okoli po deželi ali pa v inozemstvu za posli. Ker poznam izredni vpliv, ki ga skrivnostni okvir vaših prerokovanj vzbuja pri ženskah, in ker vam bom o obeh damah nudil dovolj podrobnosti in pojasnil, zato da ju boste precej spočetka osupnili, želim, da poveste naši najboljši prijateljici vse kar je treba, da mi bo kar omahnila v objem. Saj razumete, kajneda?
Gotovo ste se že znašli: uboga, nerazumljena duša, nespoznana in zanemarjena nežnost, pravica do sreče, potrebnost ljubezni, ki pomlaja, neizbežna usoda, ki žene v vse obvladujoči plamen, ki jo že objema, nemirno srce, ki v koprnenju girie za njo (ta vse obvladajoči plamen in to nemirno srce, to sem seveda jaz)... Povda-rite posebe neizbežno usodo, ki tira v ljubezen. Seveda me ne smete imenovati. Opišite me samo tako približno, bo že zadostovalo. Bo že razumela. Dvorim ji namreč zelo vstrajno. Sicer me še zmerom zavrača, sicer še ni rekla: da — obotavlja se še, premišlja, pomisleke ima zaradi An-drče, rrioje žene... Razdrite ji te pomisleke, premagajte njeno obotavljanje, opišite ji žar čuvstev, ki se ji laskajo, prepričajte jo, da je že od početka premagana ift posvečena vsemogočni ljubezni, ki ji bo razsvetljevala enoličnost njenega življenja ... Ste razumeli?«
»Gospod,« je odgovorila dostojanstveno Madame Lazzara, ki se je med tem odločila. »Kar zahtevate od mene, je tako nenavadno, da se more smatrati samo kot izraz volje nadzemeljskih sil, ki vodijo usodo ljudi. Zato se bom pokorila ukazu. Kaj naj pa rečem temnolaski?«
»O, vse karkoli hočete in vse kar je le količkaj v zvezi z mirom, zlasti da naj w ogiba slehernega razburjenja, ker ji preti nevarnost ob najmanjšem ljubimkanju s strani moje krute ljubosumnosti. In potem ji povejte tudi kaj prijetnega: povejte ji, da jo ljubim, da ima vzornega fnoža, pravi biser zvestobe, k) ljubi samo njo, vidi samo njo, samo nanjo misli, čeprav ga posli silijo, da jo morebiti na videz malce zanemarja. To ji bo zelo dobro delo in jo nekoliko pomirilo. Mogel bom ravnati še bolj neovirano, ker bom tudi potreboval malo več prostosti, če se z našo najboljšo prijateljico vse tako izteče, kakor si želim.«
Nato je vzel iz listnice dva stotaka, ju neopazno izročil vedeževafki, ki ju je še bolj neopazno sprejela, ji opisal vse potrebno o življenju obeh mladih žena, ji obljubil, da jo bo povsod priporočal in se najboljše volje poslovil.
Madame Lazzara ni bila nič manj dobre volje zaradi lepega zaslužka in je vse pripravila za popoldansko sejo. Nato je sedla k bogato obloženi mizi in kosila. Toda strašna nezgoda, ki bi bila kmalu smrtno končala, jo je iztrgala iz običajnega miru. Požrešni Guland je pogoltnil zajčjo kost, da bi se bil kmalu zadavil. Bilo je strašno. Madame Lazzara je z roko segla hropečemu kužku v žrelo in skušala izvleči kost. Glorija je vsa razburjena tekala po sobi. Nazadnje je Guland vendarle izdavil nevarno koščico in je bil rešen. Zdaj je pa vedeževalka omedlela, tako da je bilo treba ogromnih količin octa in drugih notranjih sredstev, da jo je služkinja priklicala spet v življenje In bila ie zmerom pod vplivom prestane groze in notranjih poživil, ko se je približala ura seje.
Preprosto oblečeni, gosto zastrti in malce razburjeni sta pozvonili temnolasa Andree in plava Irena. Vrata so se neslišno odprla. V poltemni prednji sobi sta zagledali bled obraz pod gostimi, z bakrenimi okraski prepletenimi lasmi, ip zmedeno zroče oči. Bila je to Gloria v dolgi vijolični obleki, na prsih je pa imela geometrično podobo, ki naj bi predstavljala pentagram, čarovniško znamenje. To nenavadno bitje jo odprlo malce trepetajočima obiskovalkama temno, črno zastrto sobo, kjer so zagrnjena okna popolnoma dušila dnevno svetlobo, zakaj Madame Lazzara je bila pripadnica romantične vedeževalske smeri. V kotih so slabo tlele tri rdeče lučke in iz posode na trinožniku se je dvigal težek oblak omamljivega kadila. Obe dami sta čakali brez besed, srce
Državni nameščenci in kultura
Pravkar je Slovenska Matica razposlala svojim poverjenikom pismo, iz katerega ponatiskujemo nekaj odstavkov, ki pravilno osvetljujejo vlogo drž. uslužbenstva v slovenskem kulturnem življenju. Naj govori pismo samo:
»Če bi pregledali kartoteke založb in revij, bi videli, da je glavni kader vseh naročnikov pri vseh založbah enak: v veliki večini so državni uradniki in nameščenci. Ugotovili bi še več: da so pri vseh založbah naročniki po večini eni in isti! Osnovo vsemu slovenskemu kulturnemu delu dajejo tisti, ki si pogosto morajo odtrgati od ust, da si privoščijo revijo in knjigo, tisti, ki prejemajo leto za letom težke udarce.
Ko so se jim jeseni spet znižale plače, je v prvem razburjenju nastalo med njimi gibanje, ki so ga nekateri imenovali »organiziran bojkot slovenskega tiska«. Tak bojkot bi bil za vso slovensko kulturo tako hud udarec, da bi čutili zle posledice povsod. Bojkot naj bi bil dejanje maščevanja, toda nad kom? Nad slovensko kulturo, ki je rasla in še raste iž samih žrtev nas
Smrt vzornega učitelja. Dne 2. februarja je umrl v Studencih pri Mariboru šolski upravitelj ondotne deške osnovne šole, Anton Hren. Rodil se je 12. jan. 1880 v Kompoljah, dovršil učiteljske studije v Ljubljani in stopil leta 1900. v učiteljsko službo. Služil je v Ljubljani, v Središču in Stopercah. Enajst let je nato vodil šolo Družbe sv. Cirila in' Metoda na Muti in storil v tem svojstvu izredno mnogo za koristi ogroženega naroda. Po prevratu je bil postavljen za šolskega upravitelja v Studencih. Tedaj se je pričelo njegovo poglavitno delovanje, posvečeno stanovskim organizacijam. Ker se je zavedal važnosti trdnih gospodarskih temeljev, je ustanovil društvo Učiteljski dom v Mariboru, ki je že tri leta v lastnem poslopju. Nato je ustanovil Učiteljsko gospodarsko poslovalnico, bil dolga leta član upravnega in nadzornega odbora ljubljanske Učiteljske tiskarne. Pokojnik je bil tudi med ustanovitelji mariborske Nabav-ijalne zadruge in je deloval tudi pri Zvezi nabavljalnih zadrug v Beogradu. Dolga Ieta je bil predsednik mariborskega sre-skega učiteljskega društva, član glavnega odbora JUU in zvest sotrudnik »Učiteljskega tovariša«. — Pogreb, ki se je vršil dne 4. februarja, je pričal, kako splošno priljubljen je bil blagi pokojnik. Od pogreba generala Maistra še Maribor ni videl takega pogreba, saj se ga je udeležilo okoli 5000 ljudi. Vse slovensko učiteljstvo in ostalo drž. usliižbenstvo bo Antona Hrena, vzornega strokovnega delavca, značajnega in nesebičnega tovariša ter požrtvovalnega organizatorja hudo pogrešalo. Naj mu bo ohranjen časten spomin!
vseh! Toda sami vendar ne moremo biti rušitelji nečesa, kar smo s tolikimi žrtvami in boji gradili popolnoma sami! Mar naj bo prvo, čemur se v stiski moraš odpovedati, res ravno slovenska knjiga? Je ravno to tisto, kar lahko mirne duše brez škode vržeš skozi okno? Tako dejanje bi bilo slehernega pravega izobraženca nevredno.
Izkazalo pa se je, da je imelo tisto gibanje samo ta namen, opozoriti vsa založništva in gospodarske ustanove, da se zavzamejo za ogroženo eksistenco prizadetih. To so stanovske organizacije državnih uradnikov in nameščencev tudi javno v listih pojasnile.
Vse založbe so storile svojo dolžnost in storile bi jo tudi brez tega opozorila, ker se zavedajo vse: če propade uradništvo, propade tudi naše založniško življenje. Tudi Slovenska Matica je storila svojo dolžnost in jo bo storila ob vsaki taki nujni priliki.
Gg. poverjenike prosimo ob začetku akcije za 1936, naj pojasnijo to našim članom.«
Jubilej. Dne 8. februarja je praznoval v Ljubljani svoj 80. rojstni dan upokojeni sodni višji oficijal g. Franjo Sirnik. Jubilant se je rodil v Zg. šiški nad Ljubljano, pred upokojitvijo je pa služil pri sodišču v Ljubljani, kjer živi tudi zdaj. Vrli tovariš je bil vse življenje izredno marljiv in vzoren uradnik, iskren narod- , njak iit zelo delaven član raznih stanovskih organizacij, v katerih se je ž vso vnemo udejstvoval. G. Fr. Sirniku, od začetka zvestemu naročniku našega lista, želimo, da bi zdrav in vesel dočakal Še mnogo lepih, žadovoljnjih let!
Socialno delovanje poštarjev. Poročali smo že, da je Združenje uradnikov p. t. t. stroke izdalo posebne kolke za zdravstvene svrhe. Iz prodaje teh kolkov se stekajo sredstva v sklad za ustanovitev in vzdrževanje okrevališč in počitniških domov ter zdravstvenih ustanov navedene organizacije. Poročajo, da bodo kolki prodani prej, kot se je mislilo. Mnoge pošte so jih prodale že po večkrat, kolikor so jih jim poslali iz centrale. Zlasti so se izkazale pošte:- Dubrovnik 2, Maribor 1, Beograd 1, Prijedor, DerVerita, Novi Sad in Beograd 10. Kolki so po Din 1.— in po 50 par.
Tovarišem na deželi! Že večkrat smo v listu vabili vse tovariše na sodelovanje. Obračamo se vnovič zlasti do vseh drž. aktivnih uslužbencev in upokojencev, ki žive po deželi in prosimo, naj se uvrste v krog naših sotrudnikov. Sporočajo naj redno listu vse, kar se v njihovem kraju zgodi zanimivega in bi moglo zanimati vse državno uslužbenstvo. Priporočamo se posebno za vesti o delovanju naših stanov-
skih društev in gospodarskih ustanov, pa tudi za drobne vesti osebnega značaja. Le s sodelovanjem vseh bo list vselej in vseskozi zanimiv in aktualen.
Ugodnostna vožnja banovinskih uslužbencev. Prometno ministrstvo je izdalo odločbo s katero Se vsem banovinskim uslužbencem v državi prizna 50 % popust od rednih voznin na vseh državnih železnicah, enako kakor ga uživajo že drž. uslužbenci. S tem se je banovinskim nameščencem izpolnila davna opravičena želja.
Preureditev bolnic. Kakor poročajo listi, je ministrstvo za soc. politiko in narodno zdravje sklenilo, da se v javnih bolnicah odpravi II. razred, tako da bo v bodoče na vseh državnih in samoupravnih bolnicah samo enotni III. razred. Podrobnosti objavimo ob priliki.
Vožnja dijakov v šole. Prosvetno ministrstvo je svoj čas prepovedalo dijakom srednjih šol, da se ne smejo voziti v šolo nad 2& km daleč. Ta prepoved se izvaja postopoma, tako da se v letu 1940. ne bo noben srednješolec mogel več voziti z vlakom v šolo, če stanuje dalje kot 20 km oddaljen od mesta, kjer se nahaja zavod. Ta naredba, s katero naj bi se preprečile škodljive posledice železniške vožnje na nravnost in napredek dijakov, velja samo za gimnazije, ne pa za meščanske in strokovne šole. Iz tega je mogoče razumeti, da ima ta naredba namen otežiti, ozir. onemogočiti obiskovanje gimnazij mladini si-romašnejših slojev, stanujočih na deželi. Jasno je, da ne morejo niti uradniki, še mnogo manj pa drugi nižji uslužbenci, delavci ali kmetje, ki ne stanujejo v mestu,
Za pravično napredovanje. Naše bralce bo — neglede na stroko, kateri pripadajo —- gotovo zanimala spomenica, katero je Združenje železniških uradnikov nedavno predložilo prometnemu ministru. 'Spomenico navajamo v celoti: »Zakon o drž. prometnem osebju določa v § 51 minimalne roke štirih, ozir. treh let, po katerih more biti uslužbenec pomaknjen v višjo skupino, medtem ko maksimalni roki, po katerih mora uslužbenec napredovati, v zakonu niso določeni. Ta pomanjkljivost v zakonu omogoča, da se pri stavljanju predlogov za napredovanje uradnikov dogajajo razne nepravilnosti, ki povzročajo, da napredujejo nekateri uradniki, medtem ko drugi ob enakih pogojih, isti kvalifikaciji in oceni ne napredujejo. Ker je napredovanju usložebncev predmet Svobodne presoje predstojnikov, Se dogaja tudi to, da mlajši preskočijo starejše, ki iitiajo isto ali celo boljšo kvalifikacijo in oceno. Vse to ustvarja pri uslužbencih opravičeno nejevoljo nasproti upravi. Da bi se tako, za upravo in uslužbence škodljivo nerazpoloženje odpravilo in bi se uslužbencem z zakonom zavaroval rok, po katerem morajo napredovati v višjo skupino, bi bilo treba Z zakonom določiti tudi maksimalne roke za napredovanje, kakor je to v § 54 zak. o drž. prom. osebju določeno za perijodske poviške v skupinah.
plačevati vsak mesec po 600—800 Din za preskrbo otroka — tudi če ne bi imeli drugih otrok. Zato ravno drž. uslužbencu, stanujočemu v podeželskih krajih, ne preostane nič drugega, kakor da se mora njegov otrok voziti vsak dan z železnico v šolo, če naj sploh pride do višje izobrazbe. Strogo izvajanje navedene naredbe bo manj premožnim, to se pravi skoro vsem drž. uslužbencem, sploh onemogočilo šolanje otrok na gimnaziji. — Združenje železniških uradnikov v Zagrebu je v imenu svojega članstva predložilo prosvetnemu ministru obširno spomenico, s katero prosi naj se navedena naredba prekliče.
P. n. naročnikom! Za odgovore na razna vprašanja in prošnje za pojasnila, ozir. navodila naj se vselej priloži tudi franki-rani in že z naslovom opremljeni pisemski ovoj. Uredništvo ne more iz svojega kriti še stroškov za poštnino in odpremo.
Šola Glasbene matice v Ljubljani. Prosvetni minister je odločil, da ima šola Glasbene matice v Ljubljani pravico javnosti za vse oddelke, t. j. za svoj pripravljalni nižji, srednji in višji tečaj. Njena glasbena šok je priznana s strani države. Pravico javnosti uživajo samo redni učenci te šole in imajo v tem primeru njihovi starši glede rodbinskih doklad iste pravice, kakor starši otrok, ki se šolajo v državnih šolskih zavodih.
Našim organizacijam. Društva, ki žele, da njihova naznanila, objave itd. priobčimo po večkrat, naj pošljejo toliko teh naznanil, kohkorkrat žele, da jih objavimo. S tem nam znatno olajšajo delo.
Zato podpisano Združenje prosi, da bi se zakon 6 drž. prom. osebju v tem smislu spopolnil, hkrati pa da bi se izdal pravilnik o sestavitvi in vzdrževanju seznamov uslužbencev o činu v smislu določbe § 50 cit. zak.« — Prav isto velja tudi za vse uslužbence, za katere velja uradniški zakon. V interesu pravičnosti bi bilo, da se ugodi tem željam tudi za vse ostalo uslužbenstvo. Tudi tod bi bilo treba kar najprej sestaviti staležnike, kakor to predpisuje uradn. zakon.
Tatvina v Poštarskem domu v Beogradu. V noči med 19. in 20. januarjem so neznani zlikovci ukradli iz prostorov beograjskega Združenja uradnikov p. t. t. Stroke, ki se nahaja v ondotnem Poštarskem domu, dva pisalna stroja in stensko uro. Tatov, ki so morali biti dobro znani v prostorih, še niso prijeli. —• Čudne razmere morajo vladati V beograjskih poštarskih krogih, ker je k temu primeru glasilo organizacije »Jugoslov. pošta, telegraf i telefon« napisalo sledeči komentar. »Naše člane in prijatelje organizacije ni toliko začudil ves ta primer in gmotna škoda, kakor okolnost, da so naši neprijatelji že prihodnje jutro po tatvini javno izražali zadovoljstvo in željo, da je treba Združenje razbiti in zrušiti za vsako ceno in na vse možne načine.«
Vestnik
Iz organizacij
jima je pa močno bilo. V ozadju so se zdajci odprla vrata in Gloria je polzela po Ježkih preprogah kakor duh.
»Ena od obeh, samo ena,« je zašepetala.
Prijela je Andree za roko in jo odvedla v sobo za seje. Bil je to tesen prostor, po stenah prekrit s ornimi tapetami, i so bile kar posejane z znaki živalskega kroga in neznanimi srebrnimi liki. Od stropa je visela zelena svetilka. Na temni preprogi je bil narisan velik bel krog in sredi kolobarja je stala Madame Lazzara pod zeleno svetilko. Njena precej obilna oseba Je bila odeta v rdeče, s kabalističnimi zna-P° dolgem posejano oblačilo. Škrlatno-je ni tra^ j® imela ovit preko čela, da se duhovn?p!r°- 1°'?raz' ki se i® P°d vplivom »V u PnCe kremžiti. zdel še bolj bled.
z votlim glasom015^6 V ^ zaPovedala
je potiasn,aiaŽvnUe2 U^°gala’ Potem ko j Sinila. Vedeževalci	J6. “at0
vico roko obiskovalke 7 ?nje a z ( hne vilice z lesenim ročem ^ klenima zobovoma. Cem In dvema P
»Karkoli boste slišali, karkoli videli,« je vedeževalka spregovoril spregovorite, ne premaknite se. T na varnem. Začnem z zaklinjanjem. pem te Lucifer, z imeni, ki jih ni i ^reči, z imeni božanstev On, Eloi, j '®*1; Sadai, Adonai... in kličem in mjam z imeni Sol, Agla, Rifasori s on, Amul, Soter, Tetragrammator zelo visokim, neizrekljivim imenom Fuga, Ingadum, Obu, Euglabis ...«
Z naglico, ki je povzročila prav glavost, je žebrala vedeževalka sv< roti vene formule, se je stresala, mečkala roko obiskovalki, mahala z in jih nenadoma pomolila v zelene svetilke.
»Že prihaja! Že prihaja! Je že tu!« je kriknila. »Kaj hočete vedeti? Minulost? Bodočnost? Torej poslušajte ... !«
Čez četrt ure je Andree vsa bleda omahnila iz vedeževalkine luknje, kamor je odšla plavolasa Irena, ki se je tresla po vsem životu.
Ko sta mladi ženi bili spet na cesti, sta si izmenjali vtise.
»Neverjetno je, zares neverjetno,« je izjavila Irena... »Prav vse mi je povedala. Bila sem vsa iz sebe... Vse moje življenje pozna. Čudno je to... toda za bodočnost bom ubogala prav vse njene nasvete... Sicer niso vselej prav prijetni, ti nasveti,« je dostavila mlada žena z rahlim vzdihljajem obžalovanja, »toda tu se ne da pač nič narediti, vseeno jo bom ubogala. Prehudo bi se bala, da bi delala drugače... In potem, saj tako zahteva usoda, moram pač ubogati.«
»Tudi jaz sem bila vsa trda,« je zamrmrala Andree, »in zagotavljam ti, da se bom ravnala po njenih nasvetih... pa sem bila res preneumna,« je končala z glasom trdne odločnosti, »tudi jaz Imam pravico do sreče!«
In tako je postala plavolasa Irena prava ledena sveča za slehernika, razen za svojega moža, v katerem je odkrila morja nerazumljene ljubezni in brezdna najstrahovitejše ljubosumnosti, med tem ko je Andree iskala med prijatelji družine žareče srce, ki jo obožuje, in — brez posebnih težkoč ga je našla.
Zakaj Madame Lazzara, katero je nezgoda njenega ljubčka Guguja vrgla iz ravnotežja, se je sicer natančno spominja-a- kaj naj prerokuje obema obiskovalkama, zamenjala ju je pa glede njunih od-nosajev nasproti elegantnemu gospodu. I ako je smatrala plavolasko za zakonsko ženo, temnolasko pa za ljubljeno prijateljico in jima prerokovala, kakor je obljubila.
Upokojenec
Izplačevanje pokojnin. V zadnjem času smo spet prejeli od raznih strani pisma upokojencev, ki se pritožujejo, da svojih skromnih pokojnin ne prejemajo redno. Zaradi tega jim je vse njihovo gospodinjstvo otežkooeno, ker prav nič ne vedo, kdaj bodo dobili pokojnino. Prosijo, da bi se izplačevanje vendar že tako uredilo, da bi prejemali pokojnino vsaj vsak mesec isti dan, da bi se vedeli ravnati. Neki naročnik predlaga tudi, naj bi se po avstrijskem vzoru uvedlo izplačevanje pokojninskih prejemkov v dveh obtokih, namreč vsakega 1. in 15, dne v mesecu. Vsekakor bi bilo treba, da bi se izplačevanje pokojnin uredilo enotno za vso državo, tako da bi te večne pritožbe prenehale.
Naknadni odtegljaji za pokojn. sklad. Na razna vprašanja vnovič obveščamo vse upokojence, katerim se je naknadno predpisalo plačilo prispevkov za uradn. pokojn. sklad tudi od tistih zadnjih aktivitetnih prejemkov, ki se jim za odmero pokojnine niso upoštevali, da morejo tudi še zdaj zahtevati formalne odločbe. Proti takim odločbam jim je dopustna pot pritožbe na fin. ministrstvo, nato pa tožba na državni svet. — Da se redni odtegljaji za pokojn. sklad ne zmanjšujejo, čeprav so se prejemki že nekajkrat znižali, je razlog v tem, da so prispevki odmerjeni po zadnjih aktivitetnih prejemkih, ne pa po pokojnini. Sicer se pa draginjske doklade itak ne upoštevajo pri odmeri teh prispevkov.
Železniške legitimacije. Po novi spremembi pravilnika o ugodnostni vožnji od 26. IX. 1935, M. s. št. 18.833, se smatrajo za člane družin aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev: žena, zakonski otroci do dovršenega 18. leta starosti, ter vdove in otroci Umrlih uslužbencev. Po teh novih predpisih gre torej otrokom pravica do
železniške legitimacije za tri polovične vožnje na leto samo do dovršenega 18. leta. Po dosedanjih predpisih so imeli pravico do legitimacije toliko časa, dokler so prejemali doklade, t. j. v najboljšem primeru do dovršenega 23. leta starosti. Ta nova določba ni popolnoma razumljiva, ker gre rodbinska doklada za otroke načeloma do 16. leta, torej ni povoda, da se je omejila pravica do legitimacije z 18. letom. Želeti bi bilo, da se vrne uslužbencem spet pravica do legitimacije za otroke za ves čas, dokler prejemajo zanje rodbinske doklade, torej najdalje do izpolnjenega 23. leta.
Rodbinske doklade za otroke. Opozarjamo vse upokojence, da za otroke, stare nad 16 let, ki se učijo kot vajenci obrti ali trgovine, ne pripada rodbinska doklada, čeprav starši še skrbe zanje ip vajenci ne prejemajo nobenega plačila. Učenje obrti se namreč ne smatra kot nadaljevanje rednega šolanja. — Po novi uredbi pripada očetu, aktivnemu ali upokojenemu uslužbencu, za hčer, ki očetu — vdovcu gospodinji, doklada samo do hčerine polnfiletošti, a če Se hči prej omoži, pa do njene omožitve. Po prejšnji uredbi je pripadala rodbinska doklada v takem primeru tudi preko hčerine polnoletnosti, vse do njene omožitve.
Povsod ista pesem. Da tudi drugod člani raznih organizacij v teh slabih časih le neredno in obotavljaje se izpolnjujejo svoje članske dolžnosti, nam dokazuje poziv semborskega upokojenskega lista »Naša Reč«, ki poziva članstvo, naj čimprej plača članarino, zlasti tiste, ki so še z lansko članarino na dolgu. List grozd vsem zamudnikom, ki se ne bi odzvali temu pozivu, da bo njihova imena objavil.
• > :
V spomin f Antonu Hrenu
Krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru je imel dne 6. februarja ob 3. pop. svoj redni mesečni sestanek v gostilni Ko-štomaj v Mlinski ulici v Mariboru. Taki sestanki se vrše vsak prvi četrtek v mesecu, in sicer pozimi navadno pri prijazni »tetki Koštomajki«, ki nam za majhen denar postreže prav dobro; zraven pa se tovariški razgovarjamo in oživljamo spomine iz minulih let. Krožek vodi že 4. leto naš marljivi, neumorno delavni tovariš Anton Ogorelec. Navadno nam pove dosti novic, razveseljivih in slabih; saj je tajnik Društva jugosl. državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru in predsednik nadzorstvenega odbora Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru, ter ima vsled tega globok vpogled v stanje, delovanje in razvoj teh ustanov.
A na tem sestanku so se besede in dejanja vseh navzočih koncentrirale v po-čaščenje spomina na prerano umrlega tovariša Antona Hrena, šolskega upravitelja v Studencih pri Mariboru. Predsednik krožka je v jedrnatih besedah očrta! Hrenovo neumorno, požrtvovalno, vztrajno in vzorno delovanje v šoli in izven nje, pri Ciril Metodovi družbi, Sokolu, Rdečem križu, Ljudski univerzi, Nabavljalni zadrugi v Mariboru, Zvezi nabavljalnih zadrug v Beogradu itd.
Zadnja leta pa se je tovariš Hren najbolj žrtvoval za Učiteljski dom v Mariboru; on ga je ustanovil in s svojim vztrajnim delom tudi dvignil do sedanje višine. Kjer je le mogel, nabiral je denarne prispevke za Učiteljski dom, in to tudi na naših sestankih. Bil je sicer še aktiven uči-
telj, a manjkalo ga pa skoraj ni na nobenem našem sestanku in je spadal med naj-delavnejše posetnike našega krožka. Nazadnje je bil med nami meseca decemora L 1. in je takrat z ognjevito besedo odbijal napad na Nabavljalno zadrugo. Na sestanku meseca novembra 1. 1. pa je javil razveseljivo vest, da je vprašanje nagrobnega petja tako rekoč rešeno; kajti v to svrho je naprosil učiteljski oktet — tovariša Albina Horvata — da ne bo več tako žalostnih pogrebov, kakor lani oktobra, ko smo prvovrstnega tenorista tov. Krajnčiča pokopali — brez petja. Dodal je še, da je treba smrtne primere javiti njemu, vse drugo- bo pa ukrenil on. A usoda je hotela, da je učit. oktet zapel najprvo svojemu ustanovitelju, ki ga je zavratna bolezen nenadoma iztrgala iz naših vrst.
Namesto cvetja na njegov grob so člani krožka — v smislu njegove oporoke — darovali Učiteljskemu domu v Mariboru 720 Din; kajti ob slovesu iz solzne doline je on, tov. Hren, svojemu bivšemu učencu tov. Ledineku naročil sledeče:
»Ko bom odhajal, ne želim nikakih govorov in nikakih slavospevov, ker kar sem storil, je bila moja narodna in stanovska dolžnost. Ob svoji zadnji poti ne želim nikakih vencev in ne rož. Prosim pa svoje tovariše in tovarišice, prijatelje in znance ter sobojevnike iz onih časov na meji, da se me spomnijo ob mojem slovesu tako, da po svobodni volji darujejo mojemu življenjskemu idealu »Učit. domu v Mariboru« primeren znesek. Vse drugo bi me težilo na moji zadnji poti.«	—k—
Zadružne vesti
Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljani ima občni zbor v ponedeljek 17. februarja t. 1. ob pol 20. uri zvečer. Zborovanje se vrši v sejni dvorani ljubljanskega mestnega magistrata. Dnevni red glej v oglasu v prejšnji številki!
Zborovanje »Bajtarja«. Dne 23. t. m., v nedeljo, ob 10. uri dopoldne bo v kletnih prostorih hotela »Metropol« v Ljubljani redni občni zbor stavbne zadruge železničarjev v Ljubljani »Bajtar«. Dnevni red je običajen.
Zborovanje poštarjev — zadrugarjev. V nedeljo, dne 8. marca bo redni občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani. Zborovanje bo ob pol 9. uri dopoldne.
Zadružna predavanja. Od 14. januarja t. 1. dalje predava vsak drugi torek v mesecu v ljubljanskem radiu univ. prof. dr. Fran Veber o zadružništvu. Predavanje se vrši od 18-40 do 19. ure.
Poučni zadružni tečaji. Ljubljanska Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic je priredila tudi letos dnevni ku-harsko-gospodinjski tečaj, ki se vrši od 1. februarja do 31. maja vsak dan — razen nedelj in praznikov — od 8-30 zjutraj do 16. ure pop. V tečaju se poučuje kuhanje, šivanje, ročna dela, zdravstvo in vse kar spada h gospodinjstvu. Sprejemajo se v tečaj hčerke železničarjev, stare nad 17 let. Če je še kaj prostora, se sprejmejo tudi druge gojenke. Ukovina znaša po 300 Din na mesec. — Od 1. februarja dalje se pa vrši tudi večerni kuharsko-gospodinjski tečaj, ki traja samo tri mesece. Poučuje se dvakrat na teden kuhanje, enkrat šivanje
Učiteljska
tiskarna
in ročna dela in enkrat teoretični predmeti. Tečaj se vrši zvečer od 18-30 do 21-30. Ukovina znaša na mesec 150 Din.
Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani. Ta zadruga, ki deluje že nekaj let, je v minulem letu izplačala članom 16 odpravnin v skupnem znesku Din 40.660.—. V tekočem letu bo morala zadruga plačati 7 odpravnin. Zadružno načelstvo poziva vse učitelje (ice), ki imajo 3 do 10 let stare otroke, naj jih zavarujejo prj Samopomoči učiteljskih otrok. Odpravnina znaša približno 2600 Din za otroka.
Posmrtnine kranjske Nabavljalne zadruge. Nabavljalna zadruga v Kranju plačuje že od leta 1932. dalje ob smrti člana njegovim preostalim posmrtnino, ki znaša eno šestino zneska, za katerega je pokojni v minulem letu nakupil v zadružni prodajalni blaga. Ob smrti družinskih članov zadrugarjev izplačuje zadruga eno dvanajstino zadnjega letnega nakupa. Doslej je zadruga v 14 smrtnih primerih izplačala članom na posmrtninah že 12.847 Din. Zadruga pripravlja spremembo pravilnika, po katerem se bo v bodoče posmrtnina zvišala sorazmerno z dobo članstva, ozir. kupovanja v zadružni prodajalni.
Socijalna politika
Razširitev pokojninskega zavarovanja.
Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je začetek novembra pozvalo Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, naj takoj prouči vprašanje obveznega zavarovanja delavcev proti nezaposlenosti, in naj stavi zadevni zakonski predlog. Prav tako naj se razmotri vprašanje samostojnega bolniškega zavarovanja zasebnih nameščencev. Ljubljanski Pokojninski zavod za nameščence je bil pa pozvan naj sestavi načrt o razširitvi pokojninskega zavarovanja na zasebne nameščence iz vseh delov države in naj v ta namen zbere vse potrebne statistične podatke.
Zahteve vseučiliško izobraženih žena.
Na kongresu Združenja vseučiliško izobraženih žena, ki je bil meseca novembra v Zagrebu, je bila sprejeta daljša resolucija, iz katere navajamo naslednje ugotovitve: »Vseučiliško izobražene žene so pokazale svojo sposobnost za strokovno delo, kar jim daje kvalifikacijo za vsa službena mesta. Hiperprodukcije moških in ženskih intelektualnih delavcev ni pri nas v nobeni stroki, do danes pa še ni bila dana možnost, da bi se vsi intelektualni delavci racionalno zaposlili v splošno korist. — Po zakonu o srednjih šolah od leta 1931. naj bi bile v vseh ženskih srednjih šolah, na gimnazijah in učiteljiščih, kakor tudi v meščanskih šolah žene nameščene za ravnateljice. Pri zakonu o sodnikih od 8. januarja 1919 naj se člen 2 tako izpre-meni, da bodo tudi žene lahko postale sodniki in da lahko pridejo v ministrstvo notranjih zadev. Izpremeni naj se tudi člen 5 uredbe o prometnem osebju tako, da bi tudi žene z vseučiliškimi diplomami lahko zavzemale odgovarjajoče položaje. Ženam zdravnicam naj bodo pristopni vs: položaji njihove stroke, da bi lahko postale tudi upraviteljice bolnišnic, ravnateljice higienskih zavodov itd. Žene z dovršeno ekonomsko - komercialno šolo pa naj dobijo dostop do odgovarjajočih mest v drž. hipotekarna banki in v poštni hranilnici. — Ugotovljeno je bilo tudi, da so žene v državni službi najbolj prizadete s tem, ker niso ravno tako plačane kakor moški uslužbenci, četudi so z zakonom od leta 1923. predvidene enake plače za enako delo vsem državnim in samoupravnim uradnikom. S poznejšimi uredbami pa so napravljene znatne razlike v škodo poročenih žena v državnih in samoupravnih službah.«
Po svetu
Učiteljske razmere v Avstriji. Avstrijska vlada je v izvajanju načel o pobijanju dvojnega zaslužkarstva, zlasti pa dvojne sočasne zaposlitve v družinah, pričela odpuščati omožene učiteljice, oz. jim zniževati prejemke. Od 2000 omoženih učiteljic je bilo upokojenih na Dunaju 1200. Predvsem so to tiste, ki imajo na mesec vsaj po 450 šilingov plače. Na njihova me-
sta se sprejemajo nove moči in sicer učiteljice, ki prejemajo na mesec samo po 120 šilingov.
Javni uslužbenci v Sev. Ameriki. Preiskovalna komisija o službenih pogojih javnega nameščenstva Zedinjenih držav se-veroameriških je za leto 1932 ugotovila, da je bilo to leto zaposlenih v državni službi 3,278.500 oseb. Od teh jih je bilo nameščenih v zvezni drž. upravi 934.000, posamezne države so jih zaposlovale 252 tisoč, občinske uprave so imele 591.000 uslužbencev, podeželske občine 312.000 nameščencev, v prosvetni službi je bilo pa 1,189.000 oseb. V oktobru 1934 je bilo v zvezni državni upravni službi zaposlenih že 955.000 oseb, torej za 21.000 več kot leta 1932. Od teh jih je bilo pri pravi politični upravni službi zaposlenih 586.000, v vojaški službi 269.000, pri raznih novih panogah državne službe pa 94.000 oseb.
Za izboljšanje prejemkov na Angleškem. 2e nekajkrat smo objavili razna poročila o zviševanju službenih prejemkov angleškim javnim uslužbencem. Z ozirom na stanje indeksa cen je angleška vlada ponovno že ugodila zahtevam organizacij javnih nameščencev, tako da so skoro vsa znižanja, ki so bila izvedena v minulih letih gospodarske stiske, že odpravljena. Nedavno so sklenile še tri velike angleške železničarske organizacije, da zahtevajo od vlade naj takoj odpravi še zadnje ostanke teh znižanj, ki so se pričela leta 1931. Organizacije poudarjajo, da je gospodarsko stanje železnic tako ugodno, da morejo prenesti to povečanje izdatkov, ki bo doseglo na leto približno 3,000.000 funtov, t. j. nekaj nad 700 milijonov Din.
Nove knjige
»Zadružni vestnik«. Izšla je prva številka lista z navedenim imenom, ki ga izdajata kot svoje glasilo Nabavljalna in Kreditna zadruga v Kranju. Kot izdajatelj je navedena Zadruga drž. uslužbencev za nabavo potrebščin v Kranju, urednik je pa gosp. Ivan Košnik, gimnazijski direktor v pok., znani agilni uradniški organizator in zadrugar. List bo izhajal po potrebi, najmanj pa štirikrat na leto. Naročnina znaša 3 Din za vse leto, člani obeh zadrug ga bodo pa prejemali brezplačno. Prva številka objavlja nekaj podatkov o postanku in razvoju obeh zadrug v Kranju, nato pa razne vesti o zadružniškem gibanju, o zadružnem življenjskem zavarovanju, posmrtninah itd. List objavlja tudi cenik kranjske Nabavljalne zadruge.
»Zdravje«. Vsebina 8. številke: Težko-če in obseg zdravstvenega dela na vasi; dr. Lapajne Živko: O splavu in sterilizaciji; V. M.: Kapela cigana Čikoša; dr. Fr. Gosti:	Prvi znaki duševnega obolenja;
Zeliščno čiščenje krvi spomladi; Zamudili smo čas za utrjevanje; Sport in higijena; Glasnik higijenskih ustanov; Drobtine. —■ Uprava lista »Zdravje«, Ljubljana, Pred Škofijo 1. Letna naročnina 30 Din. — Prav dobro urejevani mesečnik priporočamo.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
To v a riž i I
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah,
ki inserirajo v „NAŠEM GLASU*
ŠCHD9S0>«g0«>lP83«>eg3C>-D8D«!>4D93«>eflDS>!C>83a^
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2673 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
Ljubljana
Frančiškanska ulica
Teleton štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
Lastna tvornica šolskih zvezkov
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413 Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin r. z. z o. z.
Lj ubijan a, Vodnikov trg štev. 5 / Telefon štev. 2421
Širite
zadružno misel med svojimi tovariši!
A 1'
Državni uslužbenci!
'aša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže pecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup lanufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko osodo, rje prosti jedilni pribor itd.
kdaj. ra konzorcij .Nai Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — luka Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.