Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
MA NEKAJ VEČ KOT
HA DAN DOBIVATE
^ C "GLAS NARODA"
ff s^T . PO POŠTI NARAVNOST NA
SVOJ DOM (izvtenti l|f 1 ^^	nedelj In praznikov).
^ :: Citajte, kar Vas zanimS V.
Telephone: CHelsea 3-1242
Keentired aa Second Class Matter September 25th. 1910 at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3rd. 1871?.
No. 75 — Stev. 75
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 16, 1941— SREDA, 16. APRILA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XL1X.
JUNAŠKA BORBA JUGOSLOVANOV
PO STRAHOVITIH BOJIH V SOTESKI IN STRMIH PREPADIH MED PRELAZOM KA-CANIKOM IN SKOPLJEM, JUGOSLOVANSKA ARMADA PRODIRA PROTI SKOPLJU IN NEKATERA POROČILA PRAVIJO, DA SO JUGOSLOVANI SKOPLJE ZAVZELI
Tudi zapadno od Niša se je jugoslovanska armada reorganizirala in je pričela s protinapadi in tudi zavzela Prokuiplje, 1 3 milj jugozapadno od Niša. Dalje proti severu so Jugoslovani zopet zavzeli Kragujevac, ki je poglavitni arzenal Jugoslavije.
Posebno jugoslovanska artilerija povzroča Nemcem velikanske izgube in ravno tako tudi ročne granate. Južno od Beograda napadajo Jugoslovani med staro Karačiniko in Soplandjem ter so dosegli že več uspehov.
Nemci v Jugoslaviji niso dosegli toliko uspehov, kot pa so naznanjali in tudi Jugoslovanov niso vjeli več kot samo kakih 10,000.
Priznanje neodvisne Hrvatske
Tudi Mussolini je priznal Hrvatsko.—Meje bodo določene v soorazumu s osiščem. —Dr. Pavelič odpravil vse stranke. — Zborovanj«, so prepovedana.
Včeraj je Adolf Hitler uradno priznal neodvisnost hrvatske države v svoji brzojavki dr. Ante Paveliču. Hitler je 'brzojavno sporočil svoje priznanje na obvestilo dr. Paveli-ea in generala Sladko Kvater-nika, da je bila razglašena neodvisna hrvatska država.
Hitlerjeva brzojavka se glasi :
"Zahvaljujem se Vam in generalu Kvaterniku za brzojav-Ike, s katerimi ste me obvestili o razglasitvi neodvisnosti Hrvatske države v soglasju z že-
Angieži se umikajo
Angleži in Urki so se na več k raj ili v >everni Grški umaknili v novo obrambno črto, ki teče o«i Soluna do .Jadrana ter čakajo na novi nemški sunek.
Radio postaja <v Atenah pra-\ i, da so se (Jrki in Angleži u-ntaknili milj, Nemci pa tr-tlijo, tla so prodrli v Grčijo že (»a milj i a da so zavzeli Kozi-ani in Siatisto.
Nova obrambna črta *e na-sianja na gorske grebene od Aerosecarunium na albanski ineji pa do gore Olympusa, ju-gozapadno od Soluna.
Medtem ko Nemci trdijo, da m» Angleži pripravljajo na odhod iz (ir!ke, poroča London, da na Urško i»ef>rejdano prihajajo ojačenja.
Italjani zasedli Sibenik
okoli Zadra.
Kot pravi poročilo iz Rima, -o Italjani v Albaniji pričeli dve ofenzivi, eno v smeri proti Argyrokastronu v Albaniji, drugo ipa proti Kaloriji lia Grškem. Laški motorizirani oddelki tudi baje prodirajo v bližini Presbiškega jezera proti Biklišti blizu grške meje.
Bolgarska prelomila z Jugoslavijo
»Sinoči je bilo iz Berna v Švi-<• i naznanjeno, da je Boigar-
ka prekinila diplomatske zveze z Jugoslavijo, "ker so jugoslovanski aeroplani krivično in brez povoda natpadli njeno ozemlje."
niči priznal Hrvatsko z naslednjo brzojavko:
"Prejel*sem Vašo lurzojavko, is katero ste me v soglasju z željo hrvatskega naroda obvestili o razglasu hrvatske neodvisne države in prosili priznanje neodvisnosti Hrvatske od .strani fašistične Italije.
"Z velikim zadovoljstvom (r»ozdravljam novo Hrvatsko, ki je dosegla že dolgo zaže-ijeno svobodo. Države osišča <o sedaj razbile umetno sestav ijeno Jugolavijo.
Veseli me Vas obvestiti, da
Z MANEVROV NA FRONTO
Ijami hrvatskega naroda in ste j fašnstična vlada priznava ne-prosili, da Nemčija prizna ne-I odvisno hrvatsko državo in da odvisnost Hrvatske.	italjanska vlada želi doseči s
WV posebno veselje in za d o- I hrvatsko narodno vlado ispo-
Diploniati iz tega sklepajo, da se bo sedaj tudi bolgarska armada pridružila Nemcem in Laška armada prodira ob <e bo bojevala proti J u go si a -da'mat i tisk i obali ter je vče- v i ji in Grški. V tem slučaju raj zavzela Sibenik.	j pa bo v vojno posegla najbrže
Lahi so tudi zasedi vse otoke! tudi Turčija.
Newyoraka radio postaja WOR je ravno pre-dno je Šel list v tisk naznanila, da so Nemci zavzeli Sarajevo in da je bil bivši ministrski predsednik Dragiša Cvetkovic, ki je podpisal prijaMisko pogodbo z Nemčijo, izpuščen iz ječe.
voljstvo mi je v tej uri, v kateri je hrvatski narod vsled zmagovitega pohoda armad o sišča hrvatski narod dobil svojo dolgo zaželjeno neodvisnost, je mogoče priznati neodvisnost. hrvatske države v imenu Nemčije.
"Nemški vladi l>o zelo ljubo t al i je. S tem je tudi Hrvatska •svobodno izmenjati mnenje | orisla popolnoma v tabor osi-s hrvatsko narodno vlado trle- šča. Hrvatska bo od sedaj na-
razum glede meja nove države, kateri italjanski narod želi Vso srečo."
Priznanje samostojne hrvatske države pomeni iprvi korak za novo ureditev Balkana po želji in načrtu Nemčije in L
4L
de meja nove države.
"Pošiljam Vam najiskrenej-še čestitke in bodočno«*5 hrvatskega naroda."
Mussolini je sledil Hitlerjema zgledu in je »priznal novo neo<lvisno hrvatsko <lržavo.
Ttaljansko poročilo ipravi, da
prej popolnoma pod nemško vojaško, gospodarsko in carinsko nadvlado. Nemčija bo šla s svojimi premembami na Balkanu še dalje in bo 'vstregla željam" IMacedonšcev, Alban-eev in Črnogorcev. Pa tudi »Madžarski bo "poravnana
Slika nam kaže jugoslovansko artilerijo ob priliki vojaških manevrov blizu Beograda. I/.
vežbanja je nastala bridka resnica: prava vojna.
Jeklarji ne bodo zastavkali
United Steel Corporation jon je da la na uro deset centov pribol jška. — Jeklarji niso prodrli s svojo zahtev o glede closed shopa.
sie dr. Ante Pavelič, načelnik .krivica", ki ji je bila storjena hrvatske narodne vlade prosil po trianonski mirovni pogodbi.
iMussolinija za priznanje ter
Kot poroea nemška uradna
rekel, da bodo meje nove dr-.časnikarska agentura D.N.B. /ave določene v sporazumu z i iz Zagreba, je dr. Pavelič od-državama osišča.	opravil vse politične stranke in
Mussolini je v osebni posla-' prepovedal vsako zborovanje.
VOJNA V AFRIKI
Angleži še vedno drže To-bruk v Libiji in Solum v Kgip-|u, nemški motorizirani oddel-ki pa se "i/prehajajo" med o-beitia. krajema ter se utrjujejo
POTRES V MEHIKI
Včeraj je potres skoro porušil mesto Colima, ki ima 15,001) probivaleev in se nahaja 3vKJ milj zapadno od mehiškega glavnega mesta. Ognjenik Co-
okoli obeli mest. Včeraj so lima, ki se nahaja v bližini me-
Nemci napadli Tobruk, toda *ta jo pričel bruhat..
o bili vrženi nazaj i« Angleži. €}oyfirnw države ^y !>c.
so vjeli 1HM» Nemcev. I bitih je ^ ^^ ^	predsod_
tudi bilo IOC) Nemcev m 1.» „iku Manuclu Avili Camacliu
njiltovifi tankov raabitih. .poročil, da mesto zelo ogroža-Tudi v okoliei Soluma -o i-	n- J>ožari y okolicL
meli Nemci precejšnje izgube.
Angleški aeroplani bombar-1 Vojaške oblasti poročajo iz dirajo nemške vojake na fH>- t Vdime, da je bilo uničenih več i. i-	zbirališča mest in naselij okoli Colime in
avtomobi- da so gozdovi okoli merita en
Ameriški parniki bodo vozili v Egipt
Pred dnevi je predsednik Uoosovelt razglasil Rdeče morje izven vojne zone ter odredil, da bodo ameriške ladje vozile vse vojne potrebščine za Anglijo, Grčijo in Jugoslavijo čez južni Atlantik, okoli juž-j nega konca Afrike in po Rdečem morju v Egipt, ki je nevtralna država. V Egiptu »pa bo vse blago izročeno Angležem, ki ga liodo prepeljali v grška in jugoslovanska pristanišča.
Delavci so se zavzeli za bosa
Vsled demonstracije, ki so jo vprizoriii delavci New York Shipbuilding Corporation v Camden, N. J., je bilo skoro za dve uri ustavljeno delo pri naročilih za armado in mornarico.
borili in še zlasti nemških tovornih
Jov.
sani velikanski požar.
Petainova rveLkanoč
Predsednik francoHce vlade, Mrs. V in an t v Londonu maršal Philippe Petain je na
velikonočni praznik neopazen | Na neko letališče v južnem dospel v majhno va.sko cerkvi- delu Anglije je dospela Mrs. co v M i lin i Vichy. Tekom vse John C. Vmant, žena ameri-božje »lužbe je klečal med kme- Škega poslanika v Angliji. Na ti in pobožno molil. Ljudje so letališču jo je čakal poslanik, ga poanali šele, ko je prišel iz ki jo je z avtomobilom odve-. erfcva.	'del v London.
mtmM^lMšMtm,.^'
Delavci so protestirali proti odpustu Paula Taylorja, ki je najemal delavce.
■ John Green, predsednik CIO. počitnice, dočini
V torek opolnoči je imela izbruhniti stavka v industriji jekla, ki bi resno ogrozila narodni obrambni program. V zadnjem hipu so se na velike jeklarske družbe pobotale z linijo, in nevarnost stavke je že vsaj začasno odstranjena. Jeklarji bodo dobili deset centov več na uro. To povišanje je veljavno že od 1. aprila.
Prva se je vklonila Bethlehem Steel Corporation ter povišala plačo svojim tisoč, delavcem.
Takoj za Bethlehem Steel se je oglasila United States Steel Corporation, ki ima zaposlenih -.">0 tisoč delavcev. K nji spadajo poleg Carnegie Illinois Steel Corporation še štiri druge manjše jeklarske družbe.
Pogodba določa deset centov /priboljška na uro in plačane delavci niso
JUŽNI PREMOGOVNI BARONI SE NE VKLONIJO
Pravijo, da je enajst odstotno zvišanje piače Vse, kar jim je mogoče dovoliti. — Organizacija zahteva izenačenje mezd na severu in jugu.
Trinajst zastopnikov premo-
govnikov v južnih državah je sporočilo potom svojega zastopnika, tla so pripravljeni zvišati premogarjem mezde za enajst odstotkov. To je vse, kar morejo dovoliit. Ce so l -ni t cd Mine Workers s tem zadovoljni, bodo premogovniki na Jugu takoj začeli obratovati.
Zastopniki južnih operatorjev so v petek zapustili konfe-
premogarji na jugu isto plačo kakor premogarji na severu. Doslej so dobivali na severu po «est dolarjev na dan, na jugu pa po pet dolarjev šest leset centov. Južnim premoga rjein naj bi bila torej povišana plača za en dolar štiri >l<wt centov.
Zastopnik južne skupine j»i
rekel, da bi si z odobrenjem
, -...take pogodbe naložili finančno renco, cue namen je obnoviti ,	7- , .
.. .. ,	breme, ki bi ga ne mogli pre
I luted Mine \\ or- v	?
i uasati ter da je enajst odstotno
povišanje mezd vse, kar more
ndirstrial Union of Marine and
prodrli s svojo zahtevo glede
closed shopa.
Deset centov priboljška
na
Shipbuilding Workers, je po-n	.... t .| -j zval delavce, naj se takoj vr-
Berlin se je takoj oglasil, da	na <le] rek(>(,: z družbo uro So o1>|jnbi,e tudi Republic
I^^^ Jiit i1^ A lU^!.! imamo pogodbo in pogodbi j Steel Corporation (50 tisoč .le-
moramo v vseh ozirih zadosti-havcev, Voungstowii Sliet iV
KTnbe Company (*J."» tisoč de-Taylor ni član linije, pač pa laveev) in (»lis Steel Compa-nižji kompanijski uradnik, ki nv of Cleveland (II tis<»Č delav-ga je družba iz neznanega vzroka odslovila.
vojni materjal za Angleže, potopljena, kjerkoli jo zatsači kaka nemška ali italjanska bojna ladja.
Predsednik Roosevelt je 4>11 opozorjen, da l>odo mogoče japonske bojne ladje vstavile a-meri.ške pamike, ki bi vozili v nasprotni smeri čez Pacifik in Indijsko morje v Rdeče morje v Kgipt. Ravno tako bi pa mogla Japonska v ta namen Nemčiji posoditi svoje bojne ladje.
Predsednik pa je izjavil, da imajo po mednarodnem pravu amrriški parniki pravico voziti po vsakem morju, ki ni vključeno v vojni zoni.
Delavci ga imajo radi in
keli
«o se zavzeli zanj, Oreen.
je re
cev).
National Steel Com pan v je že pred enim tednom zvišala svojim 21 tisoč uslužbencem
| plače.
t Obe stranki sta zdaj povsem Demonstracije se je udeležilo j zadovoljni in se l>o«ta z novo
nad sedem tisoč delavcev.
pogini bo z kers.
Cnija stavi precej visoke za-i
.... .	- I jo dovoliti,
littive, med njimi tudi poveea-1
m je dnevne plače za en dolar. Najbrž bodo južni baroni iz Severni operatorji so s trm -d«»pili iz zveze lastnikov meh-zadovoljni, nikakor pa ne nji-likih premogovnikov. S tem bi
hovi južni tovariši. 1'nija namreč tudi zahteva, naj dobe
korhitro se na delo.
premogarji vrnejo
s" že itak zal »let ena zadeva šr bolj zapletla.
therine Papas. Aretiran je bil ki je obtožen umora Mrs. Ka marca. Priznal je, da je bil v I* a pa so vem stanovanju, od-

Koledarje in Pratike dobite pri zastopniku Glasa Naroda" v Vaši naselbini.
vnemo lotili dela.
Precej preirlavie dela jekla r-.nam zastoj v industriji mehkega premoga. Nekatere jeklar-ne, ki niso bile dovol j preskrbljene premogom, so morale 7manjšaj produkcijo, pa upajo zamujeno nadomestiti, ka-
\eki zastopnik I'nited Slates Steel Corporation je rekel, »la bo imela kot porneija vsled p«»-ih»čiio je pa tajil, da ima na višanja drlavskih mezd na leto vesti smrt Mrs. Papas. Priznal r,J milijonov dolarjev več dro-	(,a je žon<k oma.
škov. Ti ječanj stroški bodo mi| 7joraW1 iu oro j ■liedvomno vplivali na cene je-1
>kla.	| < ^ ga bo porota spoznala
j krivini, se bo na električnem t id u spokoril za svoj greh.
C vek je bil rojen v Harris-
Včeraj se je začel v *New Pa » kot s,n litvinsko Vork« proces proti '211 letne- matere in poljskega očeta. Po mu Georgeu Josepliu Ovekn, jn>klicu je brivec. ^^_^ ^
Proces oroti C vek?-
"3LA8 » A i 6 fi iH - fott
Wednesday, April 16, 1941
V8* A»6?fcJElt L. 18
GLA» NARODA
(VOICE or TBB PROPLB)
99
OwMd and Published bj Blovenie Publishing Cnipiny, (A Corporation). Frank Sakser, President; J. Lupsha, Sec. — Place of bus 1 ne« of the wrpoMtion and addnassi of above officers: 21« WEST 18th 8TBE1ST,
NEW YORK. N. T.
48th Year
"Ola* Naroda" la leaned every day except Saturday«. Sundays and Holtdaya.
Subscription Iearlj $«.—. Advertisement on Agreement.
Za eeti» leto velja Ust aa Ameriko In Kanado $6.— ; sa pol leta $3.— ; mm četrt leta $1.80. — Za New York aa celo leto $7.— ; sa pol leta S3.B0. Za Inoaemstvo ss celo leto $?.—; aa pol leta $3.60.
"Glas Naroda" Izhaja" vsaki dao IzvsemSl sobot, nedelj ln praznikov.
"UIA8 NARODA."
21< WEST 181 ta STREET, NEW YORK, N. T. Telephone: CHelsea $—1242
VLOGA JU2NE AMERIKE
Iz Slovenije
TUDI STARE CUNJE SO , ZDAJ DOBRE.
Izjemno razmere -o ustvarilo nove |»oklic«' in novo načine. So vodno cvete kupčija s starim želez jem« za katerim .stika na stotine ljudi po mestih in deželi. Obirajo vso od starih ponev do 1 »-živili kosov in zarja-v» le pločevine. notem pa na-Jlnano robo peljejo na dvorišče trgovca z železnino, ki jim pa stehta in plača. Včasih dol>o več. včasih manj, kakršne so pač cene. Kupčijo s starim* železom pa je v zadnjem ča>u zasenčilo trgovanje s starimi krpami in ounjami. Sedaj pa je
IŠČEJO SE ZASTOPNIKI
IZ POLICIJSKE KRONIKE.
Policija v Ljubljani je aretirala tri prevejane sleparke, ki so .prišle v Ljubljano iz Zagreba. V fierkinan I^ena>ijevo manufakturno trgovino so stopilo tri elegantno oblečeno da-n*o, ki so izrazile željo, da bi nakupile nekaj blaga. Proda-jalei, ki so jim stregli, so naložili s poiic na pult kupo žen-Ikeiga blaga, ki so .si ga kupo-valke dolgo ogledovale, končno pa odšle, ne da bi kaj kupile. Kirtalu po njihovem odhofdu pa je prodajalec ugotovil, da primanjkuje od rezek (i metrov blaga. Hitro je skočil za njimri
' W vJ/1 i « ^ Jt,
postala največ j« dobaviteljica, in dohitel eno na Mestnem tr-iteli stvari Dolenjska, \akupo-jgn. Ko jo je izročil stražniku, valke so odpeljejo s prvim ju- k s jo jo pri vedel nazaj v trgo-
ENA NAJVEČJIH ISTOVRSTNIH TVRDK V NEW YOiiKr, KI NIMA SPLOH NOBENE TEKMOVALKE NA SVOJEM POUII. ŽELI NASTAVITI VKO SLOVANSKI JEZIK CiOVORE-OlH MOŽ. 1
PREDNOST IMAJO ONI, KI IMAJO AVTOMOBILE, ALI PA, KDOR JE PODJETEN IN PRIPRAVLJEN TRDO DELATI IN SE RAVNATI PO .NAVODILIH. BO PRI NJIH AVTOMOBIL POSTRANSKA STVAR.
ISKINN.IA V PRODAJANJU NI BISTVENO POTREBNA, KER BOSTE DELALI Z ISKIŠENIM POSLOVODJO. (EGAR NALOGA JE UČITI VAS. VZAME NA DELO IN V RESNICI PRODAJA ZA VAS. KER JE NAŠ DOLOČEN NAČRT NUDITI VAM IZVEŽBANO VODSTVO, BOSTE MOGLI IMETI ZNATNE DOHODKE. ČETITM PLAČAMO NA PODLAGI PROVIZIJE.
ZGLASITE SE PRI MR. REMMELL, DRUGO NADSTROPJE. 90-34 161st STREET, JAMAICA. SAMO V ČETRTEK IN PETEK OD 13 DO 3 POPOLDNE.
(fix)
Peter Zgaga
Združene države so sklenile dobavljati Angliji vojni materi jal v skoraj neomejenem obsegu.
K temu >o dovcdli ameriško vlado razni vzroki, ki niso ,-amo politični, pač pa tudi gospodarski. Treba je namreč braniti liberalni gospodarski sistem, zgrajen na zlati valuti, na svoIkkIu'i trgovini in na možnosti, da ma Amerika s svojimi produkti in izdelki prosto pot po vsem svetu.
I liievno je, da igra pri tej politiki zelo važno vlogo tudi '.hi/na Amerika. Ko se bo zaradi dobavljanja vojnega inateri-jala Angliji ameriška iprotlukcija pognala <lo višine, ko se bo za ta čas zmanjšala in najbrž popolnoma opravila nezaposlenost, bodo Združene države lahko zagospodovale tudi Južni Ameriki.
Doklej sta bili v tem pogledu največji tekmovalki Združenih držav Anglija in Nemčija. Danes sta ti dve državi v gospodarskem in političnem življenju Južne Amerike izločeni, medtem ko je Južna Amerika zdaj popolnoma odprta Združenim državam z vsemi svojimi ogromnimi zakladi na surovinah in s svojo veliko potrebščino .po trgu Združenih držav.
Tudi politična svoboda držav Južne Amerike nima da-i.es tiste obrambe kot jo je imela, dokler so Severna Amerika, Velika Britani ja in Nemčija tekmovale med seboj na političnem in gospodarskem polju in tako same skrbele za tisto ravnovesje sil, ki je potrebno državam Južne Amerike, tla ohranjajo v vsakem pogledu tudi svojo politično neodvisnost.
Danes rii med Severno in Južno Ameriko nikogar, ki bi mogel preprečiti, da ne bi Združene države izzvajale vsega vojeg.i mogočnega političnega in gospodarskega vpliva na Južno Ameriko.
Kvropska vojna je povzročila v državah Južne Amerike izredno gospodarsko stisko. Tako je Brazilija izgubila za svoj najvažnejši izvozni produkt, to je za kavo, skoraj ves evropski trg. Večina delavstva jo zato brez dola, in ta brezposelnost se bo čedalje večala.
Podobne razmere vladajo v republiki Oile, ki dobiva nnjvevji del svojih dohodkov iz izvažanja umetnih gnojil in •olitra, pa tudi iz izvoza bakra, ki ga je v republiki v izobiljai.
Nič manjša gospodarska stiska ni v Argentini, ki bo, če vpoŠtevamo še vse leto 1941, imela 15 milijonov ton žita odveč, ki ga ne bo mogla nikomur prodati, pač pa sežgati ali porabiti za kurivo. Brazilija to Že dela z ogromnimi kupi svojo kave.
Združene države temu ne morejo odpomoči s tem, da bi kupovale poljedelsko produkte južnoameriških držav, ker i-mnjo toga blaga, ne samo dovolj, pač pa preveč.
V	teku sedanje vojne so mogle Združene države izvoziti iz Južne Ameriko samo za 31 odstotkov več blaga kakor i red voino. dočim so je njihov izvoz v Južno Ameriko zvišal na 50 odstotkov. Gospodarski položaj je torej za Južno Amo-r"ko Tieneodon, in stiska *e bo še povečala.
Združene države pomagajo Južni Ameriki s tem, da ji dovoljujejo velika posojila, ki pa po mnenju gospodarskih izvedencev pomenijo samo kapljo v morje.
V	o južnoameriško gospodarstvo bi bilo treba povsem preurediti, kar pa zaenkrat seveda ni mogoče.
Združene države si prizadevajo tak položaj izrabiti zase, in so razen gospodarske pomoči začele tudi veliko propagando, da se okrepijo gospodarski hi kulturni odnošaji ruo<l njimi in državami Južne Amerike.
Ta propaganda pa zadeva na odpor narodne misli v Južni Ameriki, in ta odpor ni majhen.
Južna Amerika želi čimprejšnjega konca sedanje vojne, ker dobro čuti, da čimdaljso bo vojna navlekla, tembolj bo Južna Amerika ogrožena, d a popolnoma podleže vplivu mogočno I nijo na severu.
Ker Severni Ameriki tako razpoloženje ni ljubo, si prizadeva, kako bi Južno Ameriko odškodovala, ker je izgubila evropska tržišča.
To nalogo morejo Združeno države izpolniti le, da zvi-~,i io svojo produkcijo * korist Angliji, obenem pa tudi pro-dnkHio v svoj lastni prid. ia bodo mogle kupovati čimveč *urovin iz Centralne in Južno Ameriko.
Angleška tekstilna industrija išče novih tržišč
naročil v Združenih
tranjim vlakom iz Ljubljane. Vsaka in|u svoj okoliš ki gif tudi temeljito obdela. Kupčija s cunjami jo po Dolenjskem zelo živahna. Tudi za stare cunje jo treba odšteti trošarino, in ko jo po krajšem ali daljšem prerekanju opravljen še ta posel, -o pomakne karavana ž'ii.sk čez cesto do tramvajskega. voza, ki jih odpelje tja ne-, kanu do Florijanske ulice ali Starega trga, kjer se spet izprazni.
ZMEŠNJAVE PRI PRODAJI KRUHA.
'Vse dni, odkar imajo v Ljubljani ki ustne nakaznico, vlada v pekovskih prodajalnah krulil prava izmešnjava. V nekaterih prodajalnah, alasti na periferiji, kjer so manjši pekovski obrati, ki si niso mogli pripraviti večjih zalog moko, >o k lipov a I eo kruha, ki niso prinesli s »seboj kart, gladko odklanjali. Prišlo je seveda do nmčui-h prizorov. Prerekanj po nekaterih prodajalnah ni bilo konca ne k aja, drugod pa je bilo kruha dovolj. Po nekaterih prodajalnah so ženske pokupile po več h!« l*eov kruha in nOkafere so odnašale domov po cele košare žemfelj.
IV splošnem! jo v Ljubljani glede krušnih kart še vedno dokaj zmešnjave in neretda. Veliko jo ljudi, ki kart sploh še nimajo in so hodijo že nekaj dni zaman nastavljat pred vrata prehranjevalnega urada. Tam ne morejo ustreči v-o m naenkrat in ljudje. k: so čaka'i po ceh ure, odhajajo, no da bi kaj opravili
vino, so res naši i ukradeno blago skrito pod njenim plaščem. Tatico jo stražnik od>vedel na policijo, spotoirta pa sta se ji pridružili tudi obe tovari-šici. ki sta na Aleksandrovi cost i stopil i za hrbet aretiran-kr in ji skušali zamenjati ročno torbico. To so opazili mimoidoči, ki so opazili stražnika. Stražnik je napovedal aretacijo še diugima dvema. Ko so na policiji pregledali njihove torbice, so našli v njih več osebnih dokumentov, glasečih se na različna imena, kar priča, da so aretiranke Izredno prekanjene in nevarno sleparke in tatice, ki jim na polieiji temeljito izpraŠujojo vest
(V neki baraki na vzhodnem delu mesta .so kriminalni organi i-zsledili ponoči družbo lali-koživk, ki :so <o zabavale s sumljivimi moškinfi. V okolici stanujoči ljudje so večkrat opazili tla se Zbira t a mikaj noč y.a no čjo K-uden svet. V baraki je gorela luč eele noči !n v nji je bilo vodno zelo živahno, (»ostjo lahkoživk so bili večkrat pijani in so se navadno razhajali šele v jutranjih urah. Kri mi m.lni organi .so aretirali Štiri dekleta, vse bivšo -lužkinje, doma z dež t h*. V baraki so zaplenili več nakradenih predmetov, ki so jih poklarili dekletom njihovi gost.ie, razni priložnostni tatovi, izn*ed katerih so dva že zaprli. .
ZASLEDOVAN TAT.
tPo rkolici Trebnjega se kla-
•c prišel tudi v Deč jo vas, kjer je prespal noč pri posestniku I*Vaniču ^hikšetu, zjutraj pa je izginil ukradel je pa novo žago, sveder in nekaj drugega o-rodja, v -kupni vrednosti f>00 1 n. Policija ga zasledu je.
NESREČE
V	Kranju so je polila z vrelim mlekom 2 letna uradnikova bčerka Milka Prislan in se o-pckla po životu ter po nogah.
(Zasobnica Neža Stole iz Starega trga pri Ložu jo padla na stopnicah pred domačo hišo in si zlomila desno ključnico.
iPri izstopu iz vagona jo spo drsni 1 in paUol na glavnem, kolodvoru 30 letni kretniik Valentin Lanipič. Zlomil si je nogo v členku. .
V	steklarni v Hrastniku je š\ Lgnil plamen v obra« Iti let-neiijlu delaiveu Branku Med ve du. Mevded je dob:l nevarne opekline po obrazu in na vratu.
IV bolnišnico -o prepeljali tudi 14 letnega šoferjevega sina Slavka Merjasca iz Ljubljane, ki je donla padel z lestve in si z'omil levo nogo.
V	tako čudnem Času živimo, da se na m sploh nič več čudno ne zdi, pač pa smatramo vse za nekaj naravnega.
Nedavno je dospel v Evropo japonski diplomat Matsnoka u-trjevat zvezo med tremi ra-boljskimi vladami: japonsko, nemško in italijansko. Važne opravke je moral imeti, kajti za prazen nič u> pripeljal preko Sibirije v Berlin.
V	iBerlinn je bil Hitlerjev gost, odtam je pa odpotoval \ Italijo k Mnssoliniju. In ko je bil v Rimu, se je tudi pri papežu oglasil ter je bil celo uro pri njem.
O čem sta razpravljala? O Veri? O politiki - O vremenu?
Tokom procesa, ki se jo prod >eti vršil v Franciji, jo bilo neoporečno dognano, da je posredno povzročil atentat na bivšega jugoslovanskega kralja
VLOM V TACNU.
Na žagi Janka Rczmana v Tacnu pod Šmarna goro so -e ono noč pojavili drzni vlomilci. Najprej tso skušali vdreti v kaščo, ko pa se jim to ni posrečilo, so ukradli z žage dva gonilna jermena, 'dolga po 13 in 10 metrov, vredna okrog 4000 til neki Janez Plovin. star o-dln. Tatvina jo bila takoj na-krog 30 let. ki ima na vesti že slednji dan prijavi jena orožni-več vlomov in tat vin Oni dan j kom v Št. Vidu, ki so tatovom
že na sledu.
Angleška tekstilna industrija si resno prizadeva dobiti.v Združenih drŽavah in v Kanadi nctfe trge za angleško športno obleko in volnene izdelke. 8 tem bodo skušali Angleži že v*aj deloma pokriti stroške
vojnih državah.
Prihodnji mesec bodo v New Yorku, Chicagn, §an Franci-fccu in Los Angeles velike razstave angleških oblek ia drugih tekstilnih izdelkov.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Van? in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA ^fikJEDNOTA

Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Članstvo 37,000	Premoženje $4,726,000.00
SOLVENTNOST K. S. K. JEDXOTE ZNAŠA 125.19%
Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj go pri najboljši, pošteni in nadsolrentni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 6«. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi <lan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
r i
Za pojasnila o zavarovalnini in ia vse drage podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street,
URAD
Joliet, Illinois

DIVJEGA PEAŽIČA SO USTRELILI.
Zadnje dni so iovei iz fY-mosnjie sledili divjega prašira.
ki je >ieer prišel na sled in je bil budi <»bstrei jen, pa so jo za sedaj še r.inmknil. Xn bogu se jo približal lovcu Janezu Pot-sehanerjn, pofie.-tnikn in gostil-nirarjn iz CnuoŠnjie, ki je v plitki imel še ^n strel, s katerim! j«' že ranjonesca merjasea ustrelil v i^ohee, da je obležal mrtev. Ustreljeni merjasec je tehtal nad 1(H) kg. Merjasca m> p- ipelja-li iz Ašelic, kjer se je vršil lov. to je v gozdu nad <V-mošn jieami.
MELIORACIJA CERKNI SKEGA JEZERA.
tZnano je, da nameravajo o-sušiti Cerkniško ^»zero, to se pravi razširiti kraške požiralnike tako, da l»i v..<la sproti odtekala. Nekateri -i obetajo od tei;a dela zelo mnogo, e(-š, da ho pridobljene precej rodovitni* zeml je, zopet drugi pa so precej skoptieni. Melioracija bo zahtevala mnogo stroškov in trajala bodo daljšo Uo-bo. Zi. prvo etapo d( 1 so že o-dobreni kieditt. l>osl« j sta biii raz»]>isani i/.e <lve licitaciji za oddaj<i d«»l prve etape v pro-raennski vsoti 2,r»27,2*^8 din.
Ker sta ibili o!u* licitaciji brez-uspesni, je zdaj razpisana tretja zadnja licitacija.
Ako je v Vaši naselbini zastopnik "Glasa Naroda*', lahko dobite pri njem Slovensko-Amerikanski Koledar za 1941.
Aleksandra hrvaški advok; Pavelic, ki bi za groš pro^h svojo domovino in -v\*oje pr« pričanje, bi ga imel.
Francosko sodišče ga je ol sodilo, na smrt, toda Pa veli je bil že pobegnil v Italijo, Ita lija ga pa ni hotela izročili Pozneje ga je Hitler poldie« v Berlin, kjer je na njegov* stroške čakal 44odločilne nre" ki je prejšnji teden udarila.
Nemci in Lahi so vdrli v X!o veni jo in Hrvat.-ko.
Kdo ve, pred koliko me>ec so bili že tiskani letaki, ki s« jih nemški in laški letnici seja li med slovensko in hrvnH<< prebivalstvo Jugoslavije. letakih je proglašena u*vol»o-lna in neodvisna Hrvatska" ki ji načel ujet a izdajalca Pa volič in Kvatemik.
Zanesljiva poročila omenja jo, da je ž njima potegnil tud podpredsednik jngoslovans k t vlado Via d ko Maček.
Vse to hi bilo še nekako v programu. Tn nadalje je v programu, da smatra del Hrvatov izdajalca Paveliča za svojega ndreŠonika in da so zagrebške dame obsnle nemško vojaštvo s prvim pomladnim cvetjem.
Vse s*e je namreč za vršilo po načelu: — T? a je s hudičem ne-iro - krvnim bratom!
V	JUGOSLAVIJO ni več mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo.
DARILNE POSILJATVE
V ITALIJO
V URAH:
M LIR ______ $ 2.85	500 LIR ... .. $21.75
100 LIK ------ $ 4JB5	1000 LIK ...... $43.00
200 LIR----$ 9.20	2000 LIK .... „ $85.00
300 LIR ....... $13.50
ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, priporočamo, da se vse darilne pošiljat%e pošlje potoin CABLE ORDER. Na ta način Je denar najhitreje izplačan. — Za Cable Order je treba posebej plačati
$1—
V	sled razmer v Evropi ni mogote v Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v lirab.
SLOVENlC PUBLISHING
; POTN1&KI ODDELKI
•-i • / . • i
s»t I8th £ treat, Kai
CO.
216
York
Poročilo omenja, da <o Ita- I lijani zavzeli Kranjsko goro, Kranj, Ljubljano in vas £iri ob koncu Poljansko dolino.
Kako so bili sprejeti v Kranjski gori, v Kranju in v "Ljubljani, no vem, >koro bi pa rekel, da 'bo imel marsikak I-taljan priložnost prepričati se, kako znajo Zirovci dobro jutro voščiti.
Ali jo bila jugoslovanska via <la slepa t'o že ni bila slepa, j<> imela pa debelo planko pred očmi.
Tole preberite in si *ami list varite svojo sodim:
Zadnja leta jo v dalmatinskih kopališčih, gorenjskih hotelih in po vaseh ob nI ban »k i meji kar mrgolelo nemških gostov.
Tudi po norveških letoviščih ji* bilo dosti Nemcev, ki so se po Hitlerjevem vpadu prelevili v člane pete kolone. JCvetkovičeva vlada jo začela nekaj vohati in se je branila dati 15 tisoč prijavljenim nemškim "gostom" dovoljenje za vstop v Jugoslavi jo.
Nenuški minister Es-ser, ki
mu je bila poverjena skrb za tujski promet, je lani z nemškim vojaškim letalom priletel v Beograd ter iplanil v spremstvu generalnega konzula Neuhauserja naravnost v urad jugoslovanskega notranjega ministra. Tako so se ga ustrašili, da so takoj dovolili 15 tisoč nemškim "gostom" vstop v deželo.
Neubauser ni bil samo nemški konzul, pač pa tudi ravnatelj potniškega urada nemške državne železnice. V njihovem n radii so dol>iIi plačo ti-jsočeri Hitlerjevi agenti v Jugoslaviji.
I "rad je organiziral velikansko nemške izlete v jugoslovanske obmejno krajo. Izletniki so imeli svoje vodnike. Izgubiti se ni mogel nihče, kajti vodniki imeli natančne zemljevide in fotografije vseh izlet nib točk.
Xa izletih so pojavljali tudi razna navidez nedolžna znamenja, ki jim niso jugoslovanske oblasti posvečale nobene pozor
nost i.
Tako jo Hitlerjeva "peta kolona" pred nosom jugoslovanskih oblasti vršila in zavrsila svojo delo.
f t«AuU«U

H3 tAS tX*Oet"-Sew ¥orl

WecfcnesHay, April 16, 19"41
RiTIMOVEJtK L. I9M
Poročila u raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
Po osemnajstih mesecih Poveljnik »a Atiantfku
Tekom debate, če naj dovoli Kanada lotH) milijonov dolarjev v vojne svrlie, je imel ministrski prtnl^itliiik Mackenzie King v |»o>lan>ki Zbornici zelo značilen govor, v katerem je očrt al u-fpelie, ki jili j«- dosegla Kanada v zadnjih osemnajstih mesecih.
V	naslednjem |><wl.ij;imo njegove glavne ugotovitve:
\' aktivni arma<bii, mornariški in zračni sili ima Kanada en milijon mož. V to število ni všteili 17o tiso«'* armadnili rezervistov.
V	Angliji je fn kjnuidski aritiadui y,ln>r, več kanadskih ru-šil-eev in zračnih švadronov, ki so udeleženi pri (»hrambi materinske dežele.
Kanad>ka mornarica in zračna m bi skrbita za varnost važnih morskih prog v severnem delu Atlantika.
Kanadske gamizijc -o na Islandiji. Novi Kundlaiuliji in na Za patino indijskem otočju.
Kanadski iužinirji pomagajo utrjevati Gibraltar.
Kanadska mornarica je imela ob izbruhu vojne komaj 15 ladij, zdaj jih ima pa
Po raznih delili dežeh- j«- na I š^-ddeset vojaških vežbalnih kemp.
Kanada -e pa tudi denarno žrtvuje. V prihodnjem fiskalnem letu bo prispeval.! v vojne namene 14oU milijonov do-I irjev. In kar je najv«*čje važnosti Kanada je glavni vir, iz katerega črpa Anglija svoje vojne p<flrebAčine.
Izza izbruha vojne Mri kanadska in angleška vlada investirali .ISO milijonov dolarjev za razširjenj«' in opremo kanadske industrije. Kako velik«* važnosti j«, bilo to. j«- razvidno iz dejstva, da je dobilo nad	t i -» m" n«za po-h-nih dolo v voj-
nih industrijah.
V	teku prihodnjih dvanajstih meseeev upa Kanada posla-ti v Anglijo za 1 ."»<Ml milijonov dolarjev iiiiutiei jc, surovin in poljskih pridelkov.
Ob pričetku fiskalnega leta (1. aprila) so znašale angleške obveznosti napram Kanadi 11."»0 milijonov dolarjev.
/a fMikritje tega primanjkljaja mora preskrbovati Kanada Anglijo s kanadskimi dolarji.
Kanada potroši v vojne -vrhe v»-č kol eno tretino svojih narodnih dohodkov.
i —
KANADSKA PADALA ZA ANGL. LETALCE
Padalo (parašut) jeza vsakega letalca največjega pomena, ker mu v slučaju smrtne nevarnosti nudi edino priliko za rešitev.
Današnja doba zashuži po" ———————
vsej pravici im-e "doba letal-|la. f'e bi bila tekom, zadnje
•voijne tako izpopolnjena, kakor »so danes, bi bil marsikateri letalec, ki je izgubil kontrolo nad strojem, rešen. .
Kanada je postala ena naj-ponlembnejših izdeloval k padal. Lahko se reče, da preskrbuje ž njimi vso angleško zračno silo.
Preprosti Človek smatra padalo za ogronlno svileno plahto, ki ima ob robu nešteto vrvic, koncuj.včih se v eno samo vrv. pritrjf no k letalčevcnfu telesu.
Tvarina- iz katere je izdelano padalo, je natančno preiskana in preizkušena. Vsaka vrv inora vzdržati gotovo težo ko padalo završi svoje delo, ga je treba zložiti natančno po predpisih. To delo, če ga vrši
skoro eno
VELIKA ODGOVORNOST NAČELNIKA GENERALNEGA ŠTABA
Generalni major Crerar se je udeležil svetovne vojne ter je bil ves poznejši čas aktiven član kanadske armade.
PRESENETLJIV RAZVOJ TRANS-CANADA ZRAKOPLOVNE SLU2BE
Letalo postaja kot transportno sredstvo čedalje večjega pomena — Letalci ugotavljajo gozdne požare, zemljemerci fotografirajo ozemlje iz letal.
Admiral sir Percy Noble je bil nedavno imenovan za poveljni
ka v-sega angleškega brodovja ob zapadni obali Anglije. Xa /a pad tli angleški obali se bij« proti Nemčiji boj*za življenje in -mri in j«' zato admiraliteta >a to mesto imenovala svojega
na jboljš«-ira admirala.
——^
Prebivalstvo bo odločilo
\ iiejMtsNilni bližini kanadske obali sla francoska otoka St. Pierre in Mi<{Ucloit. Prebivalstvo se peča z ribo <ivom in -e ne briua do-ii za politiko. To -e pravi ni se brigalo do jaz>iila Francije.
T krat j«' pa nastal med pre-| hi vale! razkol. Neknb ri se i-l'in.jajo s iVtainovo vlado v
stva." Skoro vsak dan bere-nno, da je bil ta ali oni rekord poražen. Komaj par let je tega, ko je smatrala javnost polet preko Atlantika za izredno tvegano podjetje. Dane** se vrši med Ameriko in Evropo redna zračna služba.
»Letanje po zraku je razmeroma varno, popolnonra varno pa ni in nikdar ne bo. Kaj preostaja letalcu, če --e v višini nekaj sto ali tisoč čevljev I ■ t al o pokvari .* Če se na primer odlomii krilo, ali nastane mrenj.
Ostati v letalu hi pomenilo gotovo sn^rt. V takem slučaju je treba skočiti in se zaupati padalu.
IL< t a'če v o življenje visi do be-edno na svilenih vrvicah, povezanih k ogromnemu 'dež-f strokovnjak, traja uikuV Edino vprašanje je, če uro.
<e "dežnik" (to je padalo),| X kanadsliih tovarnah na-edprl. Če -o pravilno odpre, j pravi jena padala so se doslej iz je letalec rršen.	redno obne la, poleg tega jih
Padala (:parašuti) so se vjpr tudi z vsakim dnem izbolj-zadnjih letih silno izpopolni- šmjejo.
(Kanada je naložila težko »b-enie na rame generalnega majorja I3uneana G. Crerara, vojnoča-nega načelnika generalnega štaba kanadske amta-dc.
(Izvoljena kanadska vlada določa smernice poslovanja departmenta za naiodno ob-
divizijo v Mvropo kot artilerijski ča-tnik.
'Meseca junija 1918 je postal stalni častnik kanadskega artilerijskega zbora. To mesto je zavzeii^al pred njim sir Allan Brooke, sedanji vrhovni poveljnik domačih sil v Angliji, rambo in vseh drugih depart- r%	....
mentov v Ottawi.	J ° ^tovn« vojni se je vrnil
Generalni štab. ki mu na.V-.n' nP*nJ '^f, ni vo7
jdel, ka; In storil. Slnzba |»ri
Hydro Electric ga je čakala, toda vojaška kariera nm je bolj prijala. Leta 1!)2<» se je pridružil stalni armadi ter i- bil
Inje general Crerar. spreminja] te smernice v politično akcijo. Da se vse v renin vrši, načelniku generalnega -taba podrejeni tudi Štirje pododdelki. ,	.	.
Generalni Štab se peča z l|4„. |kn»a!u P« t,stem pridel.jen stabilizacijo, opremljanjem, inte- hn v ftttawi- l^ne.e ,e za-ligei*"no službo in vojaškimi operacijami; genera'nen\u ad
VODNA SILA JE VELIKEGA POMENA ZA BODOČNOST KANADE
Cenena .električna sila je omogočila ustanovitev novih naselbin, čijih prebivalstvo se bavi s predelovajem sirovin, imiportiranih iz inozemstva.
(Kanada je, posebno v severnih predelih, ^e zelo nerazvita dež« la. Prejšnje ča%c so prebivalci severnih krajev poznali le dvoje proline! ni h sredstev: v poletnem času eoine, v zimskem ča-u pa pas j«' vprege.
'Zrakoplovi \ o je pa naravnost revo.lucijonarno vplivalo na razvoj deaele.
,T.eta 1922 so preletela letala v Kanadi 1S5 tiso«- milj. Zdaj pa poglejmo leto 19.19. V tem letirso zrakoplovi pri leteli sko-io enajst milijonov milj. Ž njimi je potovalo 1(11 tisoč o-seb, prevozili so nad 21 miili-jonov funtov tovora in skoro dva milijona funtov pošte.
Aeroplan igra važno vlogo tudi v reizvoju d« žele ter v za-ilčitenju naravnih zakladov.
Redne zračne patrulje ugotavljajo požare v neizmernih ->evero-kanadskih gozdovih. ZeuUjememtvo je b«"o prešnje
čase Zelo oteŽkfM**eno. ker do nekaterih krajev človek sph h ni imel dostopa. Zdaj cno--tavno fotografirajo ozemlje iz letal in na podlagi fotografij izdelujejo '/.eniljevidc. ki so v v-eh ozirih natančiH*.|ši in loč-nejši kot jih j«- bih mogoče prej sestaviti. Iz ziaka kontrolirajo tudi ribarstvo in lov.
Letala Trans-Canada Line o-skrbu jejo zvezo med vsemi važ nejšinri kanadskimi mesti. Potovanje z vlakom« od iztočne do zapa ine obali je prec« j zamudno, d očim preleti zrr.koplov to neizmerno racial jo <v nekaj urah.
Spočetka je vlada podpirala razne zrakoplovne družbe, zdaj pa niso v»*č odvi-ne od vladne poiiM»či. Zrakoplovne dnižl>e i utajo svoj d« lok rog natančno fipredeljt n, navzlic temu so pa v n*»ds»«hojni »vezi.
iKakor vsaka druga važna aktivnost, postaja tudi kanadska vodna sila velike važnosti, odkar je dežela v vojni.
Vodna sila predstavlja enf-ga največjih naravnih virov Kanade. Njen raavoj ni same ontogočil porast industrije, pač j Vichy, dočini drugi navdu-'jc pa tmli dal vrednost raznim šniejo za "svoIhhIiio Francije "V k j«- zasti!|»a Traneoski ge-nei al < fiiar de i »aulle.
Te dni »«• bo \ i*siln glasovanje. koncu naj se pridružijo. \'e«'-ii a ho odhwa \ ala. \a o-heh otokih je 417"* o-eh. Glasi vali bodo v-i. ki so stari nad 21 h t. (Moka St. Pierre in Mi-<jue on sta že nad tristo let 1'raifcoska la-t. Merita triinde-V"td«'set kvadratnih milj.
VELIKA
f* navadno Ido
1941,
ki iniii :it>r. cjiu
NatUaQi in saioftUi J. BlunikoTi outodaiki Th iMmtm urok* pctdriue
izdelkom, ki bi jili brez cenene električne -ile ne mogli spraviti na tiv/išča in jih s pridom prodati.
X n katerih, še davno zapuščenih krajih, so se pojavila nova naselja, čijih prebivalci piedelujejo sirovine import i rane iz inozemstva. • 'e bi nio-ral a goniti stroje para. bi si takega raavoja sploh ne mogli predstavljati.
•Cenena eh ktrična sila marsikaj omogoči, ne .«nmo v industrijah. pač pa tudi v privatnih domovih
(Prebivalci imajo radio aparate, rajzne drage električne prvponvncke, kurijo z elektriko in -ploh uživajo ugodnosti, ki so jih bili donedavna deležni le ljudje po velikih nv-stih.
(Kanadska vodna moč za n Yore
razviti s pomočjo t m bin skoro 44 milijonov konjskih sil. Elektrarne so vsepev-od med v/hodno obaljo in British Oo-luntbijo, prav posebno pa seveda v industrijalnih (središčih. ob nuijuah in velikih žagah. Ponekod je speljana e-ektrika na razdaljo več sto md i.
(Največ vodne s i le.k i je tudi najbolj temeljito izrabljana, je v provinci Quebec. Druga je v tem pogledu provinca Ontario. f»7 odstotkov vse insta-
jutantu -o podrejene osebne zad< ve; generalni kvartirani mojster infira skubeti za potrebščine; generalni ordinanč ni mojster inia nadzorstvo nad orožjem in nmnieijo.
'Le nudokateri ča-tnik bi bil zmožen vršiti današnje čase .shr/bo načelnika generalnega št a v Ottawi. General Crerar ima pa zato ,posebne zmožnosti.
Takoj po izbruhu vojne je bil poslan v London, da je preskr-hcl v-e potrebno za prihod kamniške ekspcdicijske arina le. To ni bila lahka naloga, kajti tnha je bilo zgraditi vojaške barake vAldershotii, poskrbeti za veiibanje in opremo tet vzdrževati neprestano stike med departnjentom za narodno obranil to v Ottawi ter angleškim vojnim uradom v Londonu. Poveljevati j- moral tudi tistim kanadskim vojn kom, ki niso bili ]»odrejeni poveljstvu generala MeXaughto-na.
(Pi-i tem si je ogledal razna angleška vojaška vežbališva ter je bil pred razsnlom Francije tudi trikrat na evrnpsken? kontinentu.
Genera! Crerar je tar 52 let ter je bil roien v mestu Hamil-Ont. Šolal se je na Upper
vršil visoko vojaško -olo v Caniberhy. Angliji, in je dve leti po tisten* služil v vojnem uta lu kot častnik generalnega
Stabri. .
Po povratku v Kanatlo je v vo;aški službi izedno naglo nc]tredoval. Leta	je bil
imenovan za poveljnika vojaške akademij«- v Kingstonn, ob izbruhu vojne je pa postal načelnik generalnega štaba.
la<-i io spada I...... H.vdro FJ«-t- Ion. On) Šolal so jo na l pp.-r
CoTiitnission. <lorim jo o- Canada, f*«1^
vem vojaškem; kolegiju.
Hotel je postati k«.valerij-ki
stala instalacija pod nadzorstvom. dragih tvrdk.
iMi<m1 prerijskimi .provincami za«vzen|;i gle<lrt vodne -ile nitoba prvo mesto. Elektrarne ob reki Winnipeg preskrbujejo z elektriko 135 nnest in naselij v južnem deln Mani-tobe.
(Provinca British Columbia čitpa vodno silo iz reke Yukon.
Elektrarne, zgrajene lanskega let«, so povečale produkcijo elektrike za tristo tu^oč k njskili sil.
Dva kanadska letalca usmrčena
Ako še nimate Blaznikove Pratlke za It-to 1941, jo lahko dobite pri zastopniku "(alana Naroda" v Vaši naselbini. ali pa naravnost od Knjigarne Slovenit Publishing Co., 216 VF. 18th Street. New York. — Stane 25 rento F.
HARAR, VAŽNO MESTO V ABESINUI
•Poveljstvo kanadske zračne sile je prejšnji teden naznanilo, da sta se dva kanadska letalca smrtno ponesrečila s kanadskim letalom.
Letalo .je treščilo na zenuljo pri Cardinal, Ontario, štirideset milj od Ottawe. Kaj jf povzročilo nesrečo, ni bilo mo-■roče dognati.
nam kaže gUvpi trg v abe»in. me«tu Hairju, ki so ga nedavno Angleži zavreli.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo $2.—
Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
Recepti so napisani v angleškem jezikn; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti.
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	. New York,. N. Y.
častnik, kar jc bilo pa tiste čase »vezano z velikimi stroški. Kot sinu revne družine mu to ni bilo mogoče.
(Dobil je delo pri Hydro Electric v Toronto ter je imel poročniško šar/o v departm-ent-ni milici. Ob izbruhu svetovne vojne ie bil pos an s prvo
Vhod v ameriško pošto je v Kanadi
iKongre- v Wasliingtonu j<-bil obveščen o anueriškem poštnem poslopju, v katero je n*o-goče dospeti le z kanadske strani.
To je eden ti<tili mnogih sUtčajev v raznih delih sveta, kjer stoji polovica poslopja v tej, polovica pa v drugi državi.
Ivongresnike :*e o tem obvestil Tlioma« Riggs. komi.^ar mednarodne mejne komi-i je. Po njegovem zatrdilu je še <lo-*sti takih hw v državah New C nrk. New Haiejishiri' in Vcr-nontu.
Taka po>lopja so -e posebno med prohibicijo dobi o obnesla. Bar a j«* bila na kolegih in je s*:da na am riški strani. (%* so j se pojavili subaski agentje. so Ibaro enostavno zrinili na kanadsko stran.
ZGLASI SE NAJ
Prank Mali. ki nam je v svojem zadnjem, pi<mu naznanil svoj naslov: Frank Mali, 1132 W. Frances St.. West Fort WtHian^, Out., Can., ker ima pri nas piismo. . *
Glas Naroda, 216 W. letih St. New York, N.Y.
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Amlersoiioir pri[Hivnlke /a slovensko mladino
Bele nori mali junak. (DoHlojeTHkij) Itožji mejniki (Ivan Preuelj) Filozofska zgrnUtu (Akijz Jirjsrk) <>ompari in Koniurašaki (Jul. Zeyrr) <i»sp«Ml Fridolin Žolna in njrgova
družina (Kr. Milriiiski) Kazan, voljrji pes (J. O. Curoood) Kaj sr je .Vlakaru sanjalo (V. Koro-lenko)
Na razlirnih |Mtti|i (Franr Frisch) IVtrr Pa vrl C'lavar (I>r. I. Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir l>rvstik) SvHa nor (Rudolf V rabi) Slika fluriaiw <ira> (Osrar Wild«) Vernr duše v virah (Prosper Mirim«) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
I »o Ohrida in Kilolja (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Belfegor (Ariur Bernede) Onstran pracorda (James Oliver i'ur-wood)
Po strani klobuk (Damir FeigH) Romantične duše (Ivan Cankar) Se riant Diavolo (Marrel Prfollet) Železna resla (Zane (»rey) Zlati Panter (Sinclair (.luck) Gostilna v stari Ljubljani (StaroklmT) Gusar v oblakih (Donald Key hoc) t.ospodarica sveta (Karl Fidor) Hektorjev Mer (Rene La Brnyere) Rdeča Megla (D. R. Frirh)
Po $1 zvezek
1'cmbljeni milijoni (E. G. Sel iger) Veridirus (Pater Kajetan) Sivko (K. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be čebelice Maje (IValdcmar Bonsels)
Pingvinskj otok ( Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kar) Iz življenja za življenje (Ivan Zupan)
Po $1.25 zvezek
Zadnji Mohikaner (J. F. Cooper) Skrivnostni stndener (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Kleopatra (Sir R. Rider Haggard) Zločin in kazen (F. M. D«4ojevskij) Tigrovi zobje (.Mavrice Lablanc) Krištof Dimac (Jack London) Misterija (Gustave le Rouge) Lurifer (Jean de la Hire) Izpod Golice (Slavko SavinsHt)
Po $2 zvezek
Prešeren (Franre Kidrič)
Po $2.50 zvezek
Višnjeva repatica (VI. I>evstik)
Xarocite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street, New York, if. Y.
"GLAS HI BOD X" - New Yorl
We<*nesday, April 16, 1941
yiTINOVCJIN
18»
araifflOwiiriiOTMiiittfc
i
■ inihiiiijiilijuimjbfinilcišijj
: ROMAN :
s?
Francoski spisai: CHAMP* >U — Preložil: LKVSTIK. B
Rh/.ihipm .jo, o čem in o kom tla hoče govoriti. S sočutnim £la*oitt je dejal:
"X? gospodična . . .** \"rt'» H' popravil: ' **Mi ostljha . .
jc prvič, d » jc Simona slišala nazvati milostIji-vo.M Ta hc-'<la je ohmli a v nji toliko žalostnih nii>li, da .-«> ji -teoile sci/e v rei.
(ia i. i n j«* opazoval Tomaž izpremcmho, ki se jo izvršila z njo od ituW'n|ejra vič<ra.
(in m pa m je t'x-tikrat spomnila njegovega prerokovanja in se hrtdko jiokara .i, da ga ti! poslušala.
t htei .je ni raz<xi«-], vendar je videla v njem tudi sedaj tisto prikrito, rah o utno in vendar ž:vo simpatijo. Kroteč svoj instni m mir, -r je k razumnim in stvarnim ukrepom. Ri-aanl po njegovem irnenju ni mogel hiti daleč, ker se je izkaza-'«» da vzel s sdK>j le ma o ali pploh nobenega denarja, in Koraki, s k n tetin »i hi ga 1*> hotel preskrbeti, bodo očitno ka->.;di njcirovo sled.
Trebalo j«' tore: takoj povprašati zanj pri bankirjih, denarnih podjetnikih in tistih bližnjih prijateljih, ki bi mm ulegnili ponudit! to usl igo Lady K'eanor je imein posestva na	krm, :ia Tr keiik, v jitžni Anieiiki, povsodi kaj. Po-
i- nttak< m jo bilo u ti testno,, brzojaviti v vse te kraje., kamor .iti je mogel zateči. .
K«! Kit it'll« nost' gosjKula d* A vron ni bilo ne konca ne kraja, jmoral Ton :»ž vstrealjivo poiskati naslove, odpošilja-it brzojavk«' in %zeti kakor r^reno vse v roke; storil j«k to z veliko vzo«-/ljivo t jo m t-ktom; in pri v-1 m njegovem lastnem n«miru mi nikdar n manjkalo tolažilnih iH^sed za ostale. Sa-»it«» pari.rat *c je ž.> zagtivoiii, ko se jo monii s Simono o Ri-i.anln oa j«> rekel * vaš bratranec," niesto 4'<vaš mpž.*'
Pnui večeru so «tos|>cli odjrovori m katerih izinc«! po vprašanih os<*b. Nilu • ni vedel ničesar o Rihardu.
** Ako jutri zjutraj ne bo drugih novic," je dejal Tomaž, 4 Imi treba objaviti oznanilo v časopisih in se nemara obrniti tudi do iHilicij"; jki!« g tega -o moramo pobrigati za pogreb.*' "Saj me ne Iniste pustil. san»ega srcnli teh nesrečnih fikr-i ;!M se nujno U] rl itosjhhI d'Avron, ko se je hotel Toniaž umakniti z Kri:ngtona
In i i infož .je moral pr< noči t! »v Erlingtonn
Zjutraj >ii d« >sj»eli vsi <x igo veri, invro tiiko neugodni. kakor prejšnji dan. Tri ba je bilo misliti na pogreb brez Ri-hardove na\*zočno«4i.
N«* da bi jo zagledalo sinove oči, so zabili lady Eleanor iT n j« no krsto. Ne da bi Šel on za njo, so jo nesli v rodovin--ivo uiki v. Navz e očetor en*u odgovarjan ju jo hotela Si-iaoiia za pogrcltoni. V templju je sedela sama, čisto spredaj pri mi t' ii^keni odru na m« stu, ki bi ga bil moral zavzemtai !i haixl. l>usilavno nihče ni več prrhajal k lady Eleanor, verwlar se je vse g',etlc številnih ud leženeev. Prihajali so manj zaradi mrtve, nego zaradi nji', ki jo živela. .
Prisii so tudi ti-ti trije gospodje, ki so pričevali pri polt ki. Toda Simona se ni biigala več niti za njih radovednost Titi za njihove opazke. Pod svojim, črnim pajčolanom je prelivala bridke solzo.
Dasiravno j«' bi a ladv Kleanor kriva njenega trpljenja, vendar je moral n« kdo objokavnti to pokojuico, in kdo naj bi jo. ako ne ona ?
Ko se je vrnila v erad, je z bolečino gledala drugega za Irugim j »razne vse prostore, ki jih je ptej zavzemala ladv liiwnior. Kf>oznala j.' tisto bre-zunino občeč-!oveško, toliko da ne fkič.to žalost, ki nam jo zapu'ča bitje, katerega ni-mo ljubili. a vendar olr-timimo, ko ga ne vidimo več.
Poleg tega ;o hip za hipom sreča val i slučaji, podobni turobnir.i ironijam.
Na pi<a'ni mizi adv Kleanor je videla Simona poleg ku-v^rtov v širokimi č».lin i robovi, v katerih sta Tomaž in go--pod d'Avron razpošiliala vabila k pogrelm, svoja poročna ob\ est ,a, 'bela. gindka in okrašena z rodovinskim grbom. l>rugič ,e |m.<1 • rno «lra]tenjo, ki jo krasila nlečeposlikano ko-}telieo. našla šooek pom a ram'nega cvetja. Venomer ta zveza, ta zmešnjava, ta no?az<lr'ižna -pojitev misli na smrt in na p iroko. Ti. s kak šnimi besedami so jo bodrili in tolažili, hes<d lady Kleanor .e ni nw>gla pozabiti; tudi nje se je po a-š"alo t!-to prepričanje in postaja'o gotovejše od dne do dne.
Ui
so diskretne objave, razposlane po vseh časopisih, in poizvedovanje, vršeče s |»osvojeno skrbjo po Angleškim in po tujcu svet.u. osiaja'o brez uspeha, da Rihard k svoji toli ljubljeni materi ni prišel-po poslodnjo slovo, to je pač pomenilo, da je mrtev tudi on.
Nekega dne bedo našli nfrtvoga v kakem) izgubljenem kraju, spoznali ga po popačenem obrazu in dejali:
I"To je on!"
Ta strašna prikazen je bila mladi ženi neprestano pred očmi in se ni umaknila nobenemu drugemu prigovarjanju in nabeneMu drugemu sttafcii. Tako je bila zavarovana, da Kiharda ne bo niko'i več nazaj, da se niti ni vprašala, če želi. da se povrne, in ko sta oče in Tomaž v nedogled razpletala načrte, Kako pospeš.ti to vrnitev, j« je poslušala s presenečenjem in nevolj«i, no da bi jima, skušala ugovarjati, kakor po-sutšamo 1 j tih Iti, ki se jim blede. .
IZ BOJEV V ABESINIJI
Vngleška mehanzirana armada je «lo^«gla v«dike uspehe v Somaliji, K rit rej i in v Abesiniji. Zavzela je tudi glavno mesto Add is A-baba in A belini ja je že skoro popolnoma por^ angleško oblastjo.
London sredi fronte
r-
Ko je bilo tedva konec, je gospod d*Avron, čegar pot I* /. jivost je minevr.ia, in ki se je se vedno rajši jezil no#, nepokojd, izjavil:
' "4Tji RHiardovn nennnost presega vse meje! V takšnih t'kolmr^h ne n«ore\ i o-tati tu ni veke. Peljal te bom nazaj domov k materi.
1 {Nadaljevanj* prihoanjl&)
il^ondon j«> danes )trxl<d»eii bojevniku na fronti, ki ni pmlne-vi nit' ]>onoči varen pred na-padi in se stalno bori na v^e strani t<*r je na vse strani na straži. Tako piše londonski po-nčeva'«^- švicarskega dnevnika, ki je preživel štiri mesece bliskovit-- vojne v Londonu ali njegovi neposredni okolici, si natančno ogledal položaj v vseli ozirih in ga skuša prikazati sedaj z vso stvarnostjo, brez primesi, ki jih vpleta v takšna poročila ta ali ona propaganda.
Kar se tiče živil, pravi švicarski poročevalec, ;i<» položaj označiti za povsem dober. Cene večino blaga so ustaljene. Ra-cionirana so: maslo, margarina in kuhinjske maščobe, sladkor, slanina, čaj in meso, razen svinjine ter klobasičarskih iz-d< lkov. Tako je lazdelitev teh živil na prebivalstvo enakomerna. Z- len ja va, kruh, krompir in sadje niso raeionirani.
Jilaga je dovolj. Čeprav se nfco rajo mesojedci omejevati. Redka in draga so postala nalilo jajca.
I>'t<*il>ki napadi so v posameznih primerili zadržali prometne zveze a'i jih za kratek čas prekinili, nikakor pa ne za trajno. Železnice kažejo tu pa t a n| zavoljo kakšnega napada neke zamudo, ki jih pa zelo hitro odpravljajo. V začetku je imela nekaj zamude tudi pošta, tedaj pa ne več. Kar se tiče telefona, ga nekaj časa mod v/bunami niso uporabljali, sedaj obratuje dalje glede na napade. Ta ali ona izmed triih set telefonskih central v Undonu je sicer utrpela kakšno Ško«lo, ki so jo popravili večinoma v enem ali dveh dneh. S!ej kakor prej vozijo -edaj po londonskih cestah v velikem številu znani rdeči busi, ki so ve celo pomnožili. Kjer so bombe poškodovale kakšno cesto, se je promet prenesel enostavno na sporednico V avtobusnem p. ometu so v zadnjih dneh uvedli ibrze proge. Tudi podzemske proge obratujejo podnevi in ponoči, na Temzi pa so uvedli vfwlne buse, ki sprejemajo promet od brega do brc-ga.
Vsak avtomobilist- ki sme uporabljati svoj voz, dobiva sjvoj obrok bencina z največjo točnostjo. Te kdo dokaže da avton*obil nujno potrebuje, dobi celo še dofciaten obrok. Na vozilo 9 konjskih sil po kontinentalnem načinu računanja odpade mesečno okrog 120 litrov bencina. Avtomobil ist i pozivajo danes na cestah pešce iu vojake, naj vstopijo, s ci-i.»er se zlasti v urah največjega prometa olajšuje položaj za wv-tobuse, železnice in podzemsko železnico. V vozovih so zbiralne puščice, v katere mečejo potniki svoje prispevke, ki gre-
do v korist Rdečemu križu ali skladu za gradnjo novih letal.
iZavoljo zatemnitve, ki jo izdajajo še vrlino streigo, imajo gledališča, koncerti in kinematografi največji obisk popoldne'. Največ vlečejo lahke zabavne uprizoritve in patriotič-ni filmi. Zavoljo zatemnitve so se spet bolj uveljavili tudi knjige, časniki, in radio, nočno živ: jen je pa je skoraj popolnoma izumrlo. Namesto na ve-č;»rje», vabijo ljudje znance na kosilo
Kar so tiče radia, poslušajo ljudje {»osebno radi večerna, kratka predavanja o znanih kultu-mili, političnih, znanstvenih in drugih vprašanjih, ki jih je uvedla British Broadcasting Co. v zvezi s svojimi večernimi poročili. Najpopularnejši predavatelji so tu Churchill, ministrski predsednik, ki si tu in tam utrga čas za takšno predavanje, o katerem govore ljudje potem še več dni, dalje zračni maršal .Toubcrt. ki pripoveduje neolepšano resnico o letalski vojni, in znani pisatelj Priestley, ki se fino norčuje iz mikih tradicij angleškega u-radništva in birokracije.
Tisk si je v okviru trga, kar jo vojaško i mogoče, ohranil čudovito prostost. Listi zastopajo svoja naziranja kakor prej, če se j:m zdi. pa tudi ostro kritizirajo kakšno vladno odredijo. Tako gre zasluga tisku, e~e je »vlada odpravila neke tujcem sovražne ukrepe, ki jih je notranje ministrstvo odredilo po pelomu Tfolandske.
Listi ^o kritizirali stanje v angleških k on cen tračni h atbo-riščih ter so razlagali endgovor-no oblasti. Končno je moral sani notranji minister Anderson zapustiti svoje mesto, njegov naslednik Morrison, pa skuša popraviti njegove napake. Tisoče interniranih tujcev danes spet izpušča jo.
TRGOVINSKE PODMORNICE.
/Znani amer. graditej podmornic Simon Lake je poslal preeidentu RooseveJtu pismo, v katerem ga opozarja na nevarnosti, ki grozijo Angliji zaradi napovedane poostritve pew 1 morn uške vojne. V pismu veli Lake, da so mora najti uspešno srevistvo proti sovražni blokadi. Predlaga, naj bi Amerika začela graditi laelje, ki bi lmliko vozile pod voelo vojno potrei>ščino iz Amerike v Angino. To bi bile nekakšno trgovinske podmornice, ki bi iniele 400 do 450 čevljev dolžino. Zaenkrat bi bil potreben za gradnjo taikšnih ladij kredit dveh milijonov dolarjev. .
GIULIANA — ČLOVEŠKI RADIO.
V Rimu zbuja veliko pozornost dvojica Antonio Grialesi in njegova spremljevalka Uiu-liana, ki razpolaga s; čudovitimi telepatskimi sposobnostmi. Visi, ki prisostvujejo njunim p: odvajanjem, izjavljajo, da je izključena možnost, da bi šlo sanjo za težko ugotovljene trike.
.Nekelo napiše na printer na košček papirja kakšen stavek ali pa ga možu zasšepeče v uho. Grialesi za po ve s šil oko odprtimi očmi: l4Giuliana, potrudi se!" In ženska ponovi stavek s šibkim glasom. Na ta način ponav ja tudi verze, aigobraj-ska števila, «'e!o odlomke iz antičnih pesnikov, ki jih morejo pognati le odlični filologi in stavko v najrazličnejših jezikih, o katerih nima kot pre -preista Neapcljeanka nobenega pojma. .
Mjed produkcijo je v nekakšnem transu. Vse se dogaja brez najmanjše napake in s točnostjo ure. Grialesi pravi o samem sebi. da je "človeški radio." Giuliana pa je njegov zvočnik. Opazovalci soglašajo v tem. da mora biti trik, če že obstoji — kar pa ni verjetno — tako popoln in prevejan, da ga je nemogoče razkriti. .
DVANAJSTTISOCLETNA VENERA.
V Chiozi «11 Scandijano, kakšnih 15 km od italijanskega mesta Reggio Emilia, so izkopali rpre< Izgod o v i n-k i kipec ženske. Kipec se je ohranil po-polnonvi nepoškodovan in je visok 21 eni. Strokovnjaki menijo, da izvira iz prehodne dobe med prvo in drugo kameno de>bo in bi tedaj bila njegova starost okreg 12.000 let.
Venera iz Chioeaze" kakor so jo imenovali, ima okroglo glavo brez obraznih potez. Kipec je ena najlepših najdb iz predagodovlnskega časa in podaja žensko telo zelo naravno ter z vidnim čutom za plastične vrednote. Izročili so ga muzeju za paleontologijo v Reg-giu. . _

NAJSTAREJŠI OGLASI.
Običajno menimo, da so v Angliji prvič uporabili periodični ti>»k za oglasne namene. To velja morda za evropski tisk, toda kitajski časopis 4Kin Pana* ki je ta čas najstarejši časnik na svetu sploh, se lahko postavlja, da so v njegovih stolpcih izišli prvi pravi oglasi.
Ta uradni list kitaj>ke vlade je pričel izhajati leta 808. Štiri sto let pozneje, leta 1381 je začel izhajati kot tednik, a leta 1457 je začel v svojem, go-spexlarskein elelu sprejemati plačane oglase. V Evropi pa so potem Angleži odprli stolpce svojih »časnikov oglaševanju. Nekatere številke časnika "English Mereurie" izleta 1588 vsebujejo oglase novih knjig, ki so in^le senzacionalne naslove kakor "Vzdihi iz pekla" in "Strahotna zlodejstva grozovitega morilca ljudi v Porziji.' Angleži so bili že tedaj strastni lovci, in to ni čudno, da so se poleg teh oglasov pojaviii tueii takšni, ki so iskali izguibljene dragocene lovske pse.
(Pasji trop kralja Karla TT. je pri tem dobil oglas na prvem mestu. Taiko je neka številka navedenega lista iz leta 1663 objavila naslednji oglas: "Zopet moramo povpraševati po črnem :iovskem psu, križancu med hrtom in jerebičarjem, ki nimja posdbnega znaka, razen bele proge na prsih in zmerno prireoanoga repa. Tega psa so kral ju gotovo ukradli, ker se ni rodil na Angleškem in ga niso tu vzredili in bi torej svojega gospoda prostovoljno gotovo nikoli ne eapustil. Zaikaj pa ne prenehajo s tatvinami zoper Njegovo Veličanstvo? Kralj mora psa vendar imeti."
Ti prvi oglasi so bili torej za nase pojme nekoliko naivni in {gostobesedni.
4\ 00
00 00
00 0
i
0 0
0 0 0
00\
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
I/	I	S	:: ZA IJCTO ::
Koledar j 942
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . .. Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
V auto La liku puALjete t main kali po 2 aa. S era t«, prelil rate ▼ ZilruXenlb državah.
Posebna priloga:
Trije zemljevidi ▼ barvali: K V KOPA IATA 1914.; KVKOPA PRED SK DAN JO VOJNO; EV KOPA U 1941
II 00 00 00 00
ti
NAKOClTK GA ftE DANES
Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1.
NOTE 7A Kl.AVIR Al I HAR.
MONIKO
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALLJE.
Krnil Adami*—16 JUGOSLOVANSKIH NA KODNI II PESMI ;g moški
ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor ....................M
ŠEST NARODNIH PESMI za me-iani 7bor ....................
Zorko Prelovrc—15 SAMOSPEVOV
za clas s klavirjem ..........Lt5
ft EST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................1,—
ALBLM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za claa in klavir 1 —
1.
M
.35 J5
.34
J3 5 .35
JU
55« S5«
»rane Venturinl—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......IS
r'erdo Juvanee—li. MLADIH LET, BMdii z^^ori
Peter Jerrb—OSEM ZBOROV (i ški in mešani) ...........
M
Moški zbori
OSKAK DEV:
Ba rflca ; OJ, innj Ancel iov; Kam mL fantje, dre t v vaa poj-demo .......................If
OSKAR DRV:
^rrfno, ljubca moja; Ko ptlM-ca na tuje gre; Soči; Hoj otka ma konjička dva ; Dob!v aem pisemce; Slovo; Je vplbnlla In« .49
EMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belokranjska. ..20
Vao noC pri potocl ...........jt9
Jurjeva ......................iS
Hodi Micka domo; Kaj drugega bočem; Zdravica ........Jt*
VASILIJ MIKK In A. OKOBM1NO: Vetri«; P« gradlul ..........M
FERDO JDVANEC:
Zjutraj......................3
Slovanska -..................
PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ MIRK: Podoknlca.........tt
ZORKO PRELOVEC:
Ko so fantje proti vasi Al____&
Le »krat Se ...........».....
Slava delu ..................JEa
HB. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVČ1Č: Potrkan plea ......Jt
NaroSlo
**
slovenian dance
yanda polka ....................
i. PO JEZERU
kolo .....................................
3. barclca
mladi kapetane ...........
I. OHIO VALLEY
sylvia polka _______________
5.	tam na vrtni gredi MARIBOR WALTZ ...............
6.	spa vaj milka moja orphan waltz ................
7.	DEKLE NA VRTU OJ, MAKI {'K A. PEGIJAJ ...
8.	Zidana marela (polka)
VESELI BRATCI (mazurka)
SPA VAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ ..................
dekle na vrtu
OJ, MARlfKA, PEGLAJ _________
Zidana marela (potka)
VESELI BRATCI (mazurka)___
IZ STARE ZALOG K pa imamo še naslednje pesmi, knterim smo znižali cene:
Ameriška slovenska lira. (nolmar)
Orlovske himne (Vodopivrc) ........ .50
Slovraskl akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kart Adami«) Trije meSani zbori (Giaabena Matica) ______________________________
V pepel ni^ni noti, ban tata za salo.
zbor in orkester. (Sattnee).... Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adami«) _____________
Dve pesmi. (Prelovee) ca mo*kl
zbor in solo_________________________
NaAi himni, dvo^lasoo __________________
G »raki odmevi. (Laharnmr). II.
zvezek, moiki zbori _________ M
ZA TAMBURICE:
S A GORENJSKEM JE FLETNO, pod po uri slovenskih narodnih pesmi za tambnriec, zložil Mar ko Bajnk...............75
Slovenske narodne pesmi za tamhn
raJkl zbor (Bajuk) ____________ .78
Bom Ael na planince. (Bajuk).
.75
.2« .25
ZA CITKE:
Poduk za Htre. — 4 zvezki — (Kotrijakl)_________
ZA KLAY'IR:
Buri pridejo. — Koračnica —__2f
PESMARICA GLASBENE MATIClT"
K« moAki zbori, n redil A. Terin Si M Slovenske narodne pesmi, j.uko Zl ravnik
L zvezek. pesmi sa moAU
ali Zeuskl zbor ............ j ?j
II. zvezek. 77 pesmi za m«*ftkl In meftanl zbor ................
1M narodnih pesmi za metki
«hor, Emil Adami«____
FANTJE NA VASI. 18 naradnib aa mofikl zbor, Ciril Pregelj.. j|
pofljlte na:

Glas Naroda"
91« WB8T ISk BTBKET	NEW YORK. N. T.