V središču Središče ob Dravi •
Ploh: »Ko si enkrat poplavljen, se vedno
DOjiŠ«
O Strani 6 in 7
V
Štajerski
Aktualno Spodnje Podravje •
Biograd na morju še vedno neprodana ruševina
O Stran 2
Ptuj, petek, 24. septembra 2021
Letnik LXXIV• št. 74 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Ptuj • Novi odlok o izpolnjevanju pogoja PCT zdesetkal goste
Gostinci že prvi teden z občutnim padcem prometa
Obvezno izpolnjevanje PTC-pogojaje gostincem prineslo nove težave. Na Ptuju in v okolici ni lokala, ki mu ne bi upadel promet. Gostinski lokali s hrano so v samo nekaj dneh, od pretekle srede naprej, ko so se pogoji zaostrili, izgubili veliko gostov. Promet j jim je ponekod padel tudi do 50 odstotkov!	Več na strani 2.
Gospodarstvo
Ptuj^ Mineral kot večinski lastnik CPP napoveduje dodatno zaposlovanje
O Stran 5
Podravje
Ptuj^ 19 anonimk o mobingu v bolnišnici razjezilo zaposlene
O Stran 9
Ljudje in dogodki Trnovska vas, Cirkulane • Zasijale prenovljene domačije
O Stran 11
Črna kronika Destrnik • Neznanec izlil gnojnico v Rogoznico in pomoril vse ribe
O Stran 12
Nova vežica na rogozniškem pokopališču še daleč •
Gradbeniki s ponudbami za 1,5 milijona evrov
Iz poročila SLOfit •
V Juršincih ^ največ debelih otrok
T	
	f %
^//////////////////^^^^
| Ptuj
Občina bo državi podarila pol milijona evrov vreden objekt UEi

^////////////////////^^^^
Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
petek • 24. septembra 2021
Ptuj • Novi odlok o izpolnjevanju pogoja PCT zdesetkal goste
Gostinci že prvi teden z občutnim padcem prometa
Obvezno izpolnjevanje PTC-pogoja je gostincem prineslo nove težave. Na Ptuju in v okolici ni lokala, ki mu ne bi upadel promet. Gostinski lokali s hrano so v samo nekaj dneh od pretekle srede naprej, ko so se pogoji zaostrili, izgubili veliko število gostov. Promet jim je ponekod padel tudi do 50 odstotkov!
Foto: Črtomir Goznik
Preverjanje PTC-pogoja v glavnem poteka brez težav.
Tarče jeznih gostov so natakarji
Natakarji so tisti, na katere jezo, ogorčenje in nejevoljo zaradi ukrepov stresajo gostje. Nekateri imajo zelo močne izpade, jih je tudi težko umiriti. Ne glede na odlok, so prepričani, da jih natakarji oz. gostinci nimajo pravice vprašati, ali izpolnjujejo pogoj PTC, ker da niso inšpektorji in ker je to protizakonito, ker nimajo pooblastil za preverjanje osebnih podatkov. Z nekaj nezadovoljneži so se srečali tudi ptujski gostinci. S prijaznostjo so jih znali rešiti, da ni prišlo do hujšega. Tudi postregli so jih, četudi jim niso želeli pokazati potrdil o izpolnjevanju PTC-pogoja.
Gostinci so obupani. Komaj so goste ob koncu pandemije znova pritegnili na svoje terase in v lokale, jih sedaj znova izgubljajo. Tako rekoč se je začela borba za vsakega posameznega gosta. »Tudi sicer je v normalnih razmerah težko pridobiti gosta, ga zadržati, zdaj pa jih z ukrepi ponovno odganjamo,« je slišati med njimi.
Nekateri gostje so celo zagrozili gostincem, da jih bodo tožili, ker gre za diskriminacijo, da jih zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT zav-
račajo, jim ne postrežejo. V celoti gledano pa nekih večjih izpadov ni bilo. Opazno je, da se stanje po nekaj dnevih umirja, velika večina gostov že ob vstopu v gostilno pokaže dokument o izpolnjevanju pogoja PTC, še preden jih gostinci sami vprašajo o tem. Vse manj pa je tudi vprašanj po telefonu o tem, ali lahko pridejo na nedeljsko kosilo brez izpolnjevanja pogoja PCT. Gostinci upajo, da obvezno preverjanje tega pogoja ne bo dolgo trajalo, upajo pa tudi, da se bo
ukrep pokazal kot uspešen in bo res prispeval k zmanjševanju števila okuženih.
Ne le jedi po naročilu, celo malic prodajo manj ...
Pri Roziki je promet v kratkem času upadel med 30 do 40 odstotkov. Upad je opazen tako pri malicah kot pri jedeh po naročilu. Obisk pa odpovedujejo tudi vnaprej naročene skupine gostov, ker so med njimi takšni, ki ne izpolnjujejo po-
gojev. Če v skupini trije ne izpolnjujejo pogojev, odpove cela skupina. Aleš Vilčnik je povedal, da dosledno preverjajo izpolnjevanje pogoja.
V	Laplacu and Pizza Fabrika Ptuj nejevolje, negativnih odzivov zaradi PTC-pogoja niso zaznali. Gostje se zavedajo, da je potreben, zato težav ni. Promet pa je manjši za 30 odstotkov, predvsem na račun popoldanskega obiska, ki ga ni več toliko, kot ga je bilo pred uvedbo pogoja PCT. Več pa prodajo malic v dopoldanskem času, pa tudi dostava se je povečala, je povedal Marko Poharič.
V	gostilni Poncho prav tako beležijo manjšo prodajo, Boris Šegula pravi, da gre za več kot 40-odsotni upad tako pri malicah kot pri jedeh po naročilu.
Skoraj 50-odstotni upad prodaje pa so v dobrem tednu po uvedbi PTC-pogoja zabeležili v gostilni Pri pošti, je povedala Sandra Levanič.
V	restavraciji Gastro sta se število malic in dostava povečala, pri jedeh po naročilu pa je opazen upad. Gostje pridejo do vrat restavracije, in ko uzrejo napis o izpolnjevanju pogoja PTC, se kar obrnejo, je povedal Marko Skok.
V	Gostišču pri Tonetu podobno kot v drugih gostilnah s hrano beležijo upad. Ksenija Svenšek pravi, da se ta giblje med 20 in 30 odstotkov. Manj je malic, manjši pa je tudi obisk drugih gostov.
Tudi Jožef Mahorič (Ribarnica Delfin-Catering Delfinček), ki se
ukvarja s postrežbo hrane na terenu, se srečuje z največjim upadom pri skupinah.
V gostilni Amadeus se v glavnem prehranjujejo tuji gostje, zanje je samoumevno in logično, da se že pri vstopu izkažejo z izpolnjevanjem pogoja PTC. Opazno pa je, da se je obisk v zadnjih dneh zmanjšal. Čas pa bo pokazal, ali je to zaradi konca počitnic, slabega vremena in pogoja PTC, pravi Mira Korošec.
Tudi v gostilni Luk prevladujejo turisti, ki omejitvene ukrepe poz-
najo. Posebnih težav niso imeli, so pa že pred uvedbo pogoja PTC zaznali, da se je obisk začel zmanjševati. »Dodatno pa k temu prispeva tudi slabo vreme, saj takrat terasa sameva,« trenutno stanje v Luku opiše Aljaž Zemljič.
Tako gostinci kot ostali zaposleni v storitvenih dejavnostih pa so enotnega mnenja, da je zelo težko delati, če se pogoji vsak teden spreminjajo in vsak teden veljajo druga pravila. Zmedeni so uporabniki, gostje in tudi izvajalci.
MG
barcaffé
terasa
O BVCZfVo
/ PCT-iii
0 fotyltv *
Hvala
,l| II) [¡MU1«
Foto: Črtomir Goznik
V ptujskih gostilnah s hrano je promet upadel tudi do 50 odstotkov.
Spodnje Podravje, Hrvaška • Občinam »vzeli« vsaj pol milijona evrov
Biograd na morju še vedno neprodana ruševina
Kdorkoli je v Biogradu na morju videl nekdanji počitniški dom, lastnino spodnjepod-ravskih občin, se je lahko prepričal, na kako eminentni lokaciji je bila stavba nekoč postavljena in kakšen turistični potencial ima to območje. Zaradi posegov v slovensko lastnino s hrvaške strani, ki so bili izvedeni brez soglasja lastnikov, je zemljišče precej manjše, a njegova vrednost - glede na lokacijo - je še vedno visoka. Potencialni kupec, varaždinski podjetnik, kije vplačal varščino, gaje še vedno pripravljen kupiti, a stvari se že leta ne premaknejo z mrtve točke.
Leta in leta poročamo o tem, kako objekt v Biogradu na morju, ki že dolgo ni več v uporabi, konstantno propada. Ogromna stavba, v kateri so nekoč počitnikovali otroci z območja nekdanje velike občine Ptuj, je zdaj ena izmed tistih, ki kazijo podobo biograjske marine in čakajo boljšo prihodnost.
Vrednost nepremičnine se je sicer pred nekaj leti precej znižala, na račun posegov, ki so jih izvedli na hrvaški strani. Zemljišče so dobe-
sedno razdelili na dva dela. Hrvati so 16 spodnjepodravskim občinam (nekdanja občina Ptuj) na elitni lokaciji dobesedno odtujili okrog 1500 m2 velik del zemljišča, po katerem zdaj tečeta novo urejena cesta in pločnik. Posledično se je seveda znižala vrednost nepremičnine.
Že leta cepetajo na mestu ...
Ne lastnice ne podjetnik, ki je za nakup že zdavnaj vplačal del kup-
nine, doslej niso dosegli vidnejših premikov v tej zgodbi. »Trenutna situacija v zadevi Biograd n/m je nespremenjena. V odnosu do kupca (2E, d. o. o.) smo v fazi usklajevanja dopolnitve pogodbe, ki bi omogočala realizacijo prodaje čistega (nespornega) dela,« so pojasnili na ptujski občini, ki v imenu vseh solastnic vodi postopke.
Zadeve na sodišču na Hrvaškem še niso razrešene, postopki se nadaljujejo. Marca letos je Vrhov-
Objekt u Biogradu na morju, ki je sicer na izjemni lokaciji, u sami marini, že leta propada...
no sodišče Republike Hrvaške v Zagrebu sprejelo revizijo tožnika 2 E, d. o. o., in občine ter razveljavilo sodbo županijskega sodišča v Zagrebu. S tem je predmet vrnilo na drugo stopnjo v ponovno odločanje. Gospodarska družba oz. njen pravni naslednik, s katerim je občina že leta 2008 sklenila prodajno pogodbo in ki je vplačal aro, še vedno izraža interes za nakup omenjene nepremičnine in sodeluje pri pripravi dopolnitve pogodbe. Seveda po novih cenah. Da bi iztržili toliko kot ob podpisu pogodbe, je izključno zaradi posegov Hrvatov nemogoče. Nove cenitve, ki zajemajo razmejitev na novo stanje, ko se je na delih zemljišča kot lastnica vknjižila RH in Občina Biograd n/m, so že opravljene. Zdaj sledi dogovor s potencialnim kupcem, ki je že leta 2008 vplačal varščino v višini 311.700 evrov. Ta je šla na račun ptujske občine. Ostale solastnice svojih deležev še vedno niso prejele.
Po zadnji znani cenitvi vrednost le še dobrih 685 tisočakov
Varaždinsko podjetje Patting (danes 2E) naj bi po pogodbi izpred 13 let za zemljišče plačalo skupaj 1,1 milijona evrov. Varščina je bila vplačana, preostanek kupnine pa ne, saj slovenska stran zaradi spremenjenih razmer ni mogla izpolniti pogodbenih obveznosti. Kupec naj bi po pogodbi kupil 4.894 m2 površine, po uzurpaciji pa je od
šestih parcel ostalo le še 3.363 m2. Na delu parcel se je namreč vknji-žila država Hrvaška in zadrska žu-panija. Uredili so cesto, pločnik in objekt v marini.
Po zadnji cenitvi iz leta 2008 naj bi bila tako zmanjšana parcela z zgradbami vredna le še 685.500 evrov, pred tem je bila vrednot tega imetja ocenjena na dobrega 1,1 milijona evrov.
Na zemljišču, ki je v lasti 16 občin, je nekoč stal počitniški dom, danes so to le še ruševine ob marini, v neposredni bližini centra mesta. Občina Ptuj ima letno okrog 3.000 evrov stroškov samo z vzdrževanjem objekta.
»Dogovor z občinami naslednicami nekdanje Občine Ptuj je, da Mestna občina Ptuj čim prej proda omenjeno nepremičnino (njen nesporni del) in občinam nakaže kupnino v skladu s solastniškimi deleži,« pravijo na MO Ptuj. Prodaja pa se - iz očitnih razlogov - kot jara kača vleče že 13 let.
Dženana Kmetec
Foto: Varaždinske vijesti
Denarja potencialnemu kupcu očitno ne manjka ...
Spomnimo: predujem je ptujski občini vplačalo podjetje Patting, v lasti varaždinskega podjetnika Davorja Patafte. Ta je hrvaškijavnosti dobro poznano ime. Omenjeno podjetje sicer ne deluje več, ima pa Patafta ducat drugih, preko katerih se ukvarja z različnimi stvarmi. Med drugim je kupil tekstilno podjetje, je lastnik kar 400.000 m2 nepremičnin na otoku Žutu, ustanovitelj letalskega podjetja Winair, lastnik lokalnega varaždinskega medija Regionalni tednik, velik del posla pa mu predstavljajo komunalni odpadki.
Prav z zbiranjem nevarnih odpadkov se ukvarja preko podjetja 2E, preko katerega želi kupiti slovensko nepremičnino v Biogradu na morju.
Foto: MG
petek • 24. septembra 2021
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj, Podravje • Stavba Upravne enote brezplačno v lastništvo države
Občina bo državi podarila pol milijona evrov vreden objekt
Ptujska občina bo svoj delež lastništva na stavbi Slomškova 10, v kateri deluje Upravna enota, prenesla na državo. To naj bi bil pomemben korak k celoviti sanaciji tega objekta. V zameno za lastniški delež na objektu, vreden več kot pol milijona evrov, so sicer pričakovali kakšno drugo nepremičnino, a jim je ni uspelo iztržiti. „Država je dobila znatna sredstva, kijih lahko nameni za obnovo. Dejstvo je, da skladno z zakonodajo te prostore že leta uporabljajo brezplačno, zato občina od tega, daje lastnica, praktično nima nič. Pridobili bomo že s tem, da bo država vložila sredstva v prenovo te stavbe," je smiselnost prenosa lastništva komentirala županja MO Ptuj Nuška Gajšek.
Kam se bo iz Prešernove ulice selil inšpektorat
Upravne enote so bile oblikovane na podlagi Zakona o upravi leta 1995, kije med drugim določil, da se delo opravlja v prostorih, ki so jih kot družbeno premoženje do tedaj uporabljali občinski upravni organi. Prostori so tako ostali v lasti občin, država pa se je zavezala zagotavljati povračilo sorazmernega dela stroškov za vzdrževanje in obratovanje.
Ptujska občina je za potrebe Upravne enote že pred 26 leti namenila celotno stavbo na Slomškovi ulici 10 (razen II. nadstropja), večinski del zgradbe Raičeva 3, prostore Oddelka za okolje in prostor na Prešernovi 29 in souporabo poročne dvorane v Mestni hiši.
V okviru prenosa lastništva stavbe na Slomškovi 10 pa zdaj želijo preseliti službe Ministrstva za obrambo RS (MORS) v novi del Gasilskega doma Ptuj. Inšpektorat iz Prešernove 29 pa bi se preselil v prostore UE, s čimer bi se vse službe združile pod eno streho.
„Mestni občini Ptuj se sprostijo lastniški prostori na Prešernovi 29 (I. in II. nadstropje) in lahko z njimi nemoteno razpolagamo," je občinski načrt.
Deljeno lastništvo po navadi pomeni tudi delitev odgovornosti. Odličen primer tega je objekt, v katerem deluje Upravna enota Ptuj, ki že leta kliče po prenovi. V zadnjem času so sicer bila izvedena nekatera sanacijska dela, a so vlaganja glede na potrebe prenizka. Sredstva je zagotavljala občina, ki je sicer solastnica objekta, a ga ne uporablja. Zdaj bo očitno na potezi država, ki bo po novem edina lastnica stavbe na Slomškovi 10.
K objektu spada tudi kompleks šestih garaž za parkiranje službenih vozil v izmeri 123 m2, od tega pet garaž uporablja UE Ptuj, eno občina, pa tudi zemljišče v izmeri 422 m2, ki v naravi predstavlja parkirišče za potrebe uslužbencev UE Ptuj in izpostav MORS.
Lastništvo je bilo občini v breme
Občina je po zakonu morala svoj delež nepremičnine za potrebe delovanja UE vsa ta leta oddajati brezplačno. Gre za prostore v izmeri 552 m2, medtem ko v drugem nadstropju, ki je v lasti države, deluje MORS. Ker je torej MO Ptuj lastnica zgolj na papirju, so se odločili lastništvu brezplačno odreči. „Že vrsto let ugotavljamo, da je predmetna stavba v slabem stanju, o čemer smo redno poročali Ministrstvu za javno upravo in solastniku MORS. Prav tako je občina
Kmalu bo država edina lastnica objekta na Slomškovi 10. Ta oziroma v njenem imenu Ministrstvo za javno upravo v zameno za prenos lastništva obljublja veliko: več kot milijon evrov nepovratnih sredstev, ki naj bi jih vložili v prenovo. Bodo obljube uresničili?
v preteklih letih večkrat pristopila k sanaciji objekta. Že leta 2013 nas je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije opozoril, da je objekt potreben nujne sanacije ob upoštevanju kulturno-varstvenih pogojev. Stavba na Slomškovi 10 je namreč zaščitena kot spomenik lokalnega pomena in je razglašena za umetnostni in arhitekturni spomenik," pravijo na občini. Čeprav so v zadnjih letih namenili nekaj sredstev za sanacijo, je to za kakšne resne izboljšave bistveno premalo. Kot so zapisali v obrazložitvi predloga za prenos lastništva, se zavedajo slabega stanja stavbe, pa tudi njenega pomena kot kulturnega spomenika, a sami sredstev za obnovo enostavno ne morejo zagotoviti.
Stanje stavbe slabo, država ima denar za obnovo
Poročilo pregleda objekta z oceno stanja ter poškodbami in statično presojo je pokazalo, da je stanje
stavbe precej slabo. „Kljub očitnemu slabemu stanju stavbe in glede na oceno stanja objekta je Ministrstvo za javno upravo izrazilo interes za pridobitev lastninske pravice na stavbi Slomškova 10, v celoti. Po pridobitvi lastninske pravice bi namreč v celoti vključilo sanacijo stavbe Slomškova 10 v sredstva Sklada za okrevanje in odpornost, in sicer v delu, ki se nanaša na nepovratna sredstva," je pomemben argument, ki je občino prepričal k prenosu lastništva.
Po cenitvi, ki je bila opravljena ta mesec, vrednost objekta in garaž znaša 756.300 evrov. Od tega je vrednost občinskega deleža 538.485 evrov.
Pogoji za brezplačno odsvojitev so izpolnjeni, s prenosom pa se je - brez pomislekov in debate - strinjal tudi mestni svet.
V zameno jim ni uspelo
• , v», * • v
iztržiti nič ...
Čeprav je občina v zameno za to stavbo skušala v last pridobiti druge nepremičnine, kar je na zad-
njem obisku potrdil tudi minister Boštjan Koritnik, v tej nameri niso bili uspešni. O tem županja pravi: „Veliko smo preigravali in iskali različne nepremičnine. Dejstvo je, da Ministrstvo za javno upravo lahko zamenja nepremičnine le s tistimi, ki so v njihovi lasti. Imeli smo seznam zemljišč, a se je izkazalo, da niso njihova, zato do menjave ni prišlo. Dodana vrednost za mesto bo to, da se stavba obnovi. Konec koncev bo to milijon evrov manj iz našega proračuna za obnovo."
Občina se bo s prenosom lastništva ognila tudi odgovornosti, očitkom o slabem vzdrževanju stavbe. „Šele v tem mandatu smo si razmejili pristojnosti lastnikov. Prej so vse obveznosti padale na MO Ptuj, ki razen, da je lastnica na papirju, te stavbe ni uporabljala. Menim, da je prav, da če država dobi sredstva, ta kulturni spomenik obnovi tako, da bo dostojen tega imena. To je tudi vstopna točka v mesto, ki si zasluži, da je urejena. Enako menijo občani in zaposleni na upravni enoti," je sklenila Gajškova.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
Ptuj • Rezerviranih 800.000 občinskih evrov veliko premalo za novo vežico
Gradbeniki s ponudbami za 1,5 milijona evrov
Kljub temu da je projektna dokumentacija pripravljena in naj bi bilo po ocenjeni vrednosti gradnjo vežice na novem rogozniškem pokopališču na Ptuju možno izvesti za okrog 800 tisočakov, je stanje na trgu pokazalo drugačno sliko. Okrog 1,5 milijona evrov, kolikor sta znašali prispeli ponudbi, občina trenutno ne more zagotoviti. Niti 200 tisočakov manj, kolikor je inhouse ponudba. Zdaj projekt racionalizirajo, možna varianta je celo obnova obstoječega poslovilnega objekta.
Začetek gradnje vežice se oddaljuje ...
Ideja o začetku gradnje pre-potrebne vežice na novem rogo-zniškem pokopališču na Ptuju še letos je neuresničljiva. Razblinila se je praktično že junija, ko je postalo jasno, da projektantska ocena tudi tokrat ni bila pravilna ali pa so gradbinci tako dobro usklajeni. Morda pa projektanti niso računali na enormne dvige cen surovin. Na javni razpis sta se prijavili dve ptujski podjetji, Cestno podjetje Ptuj in GP project ing, obe bi investicijo izvedli za okrog 1,5 milijona evrov. To pa je skoraj enkrat več od ocenjene vrednosti, po kateri naj bi bila ta naložba izvedljiva za 866.000 evrov.
Občina je sicer v letošnjem proračunu najprej zagotovila pol milijona evrov, nato z rebalansom še dodatnih 215.000 evrov. Skupni znesek, ki so ga namenili za to investicijo, skupaj znaša že 715.000 evrov. Dodatnih 132.000 evrov je bilo pripravljeno prispevati občinsko podjetje Javne službe Ptuj kot bodoči upravljavec in izvajalec lokalne gospodarske službe upravljanja s pokopališči. A tudi vse to očitno ne bo zadostovalo.
Županja: raje časovni zamik kot preplačan projekt
„Mrliško vežico smo obljubili in jo bomo delali, ampak obnašati se moramo racionalno. Mislim, daje 1,5 milijona absolutno preveč za tak objekt. Sploh, če pogledamo po drugih občinah, ki so gradile podobne objekte, pa so bile cene nižje. Projekt racionaliziramo, nekaj časovnega zamika bo, morda kako leto, ampak če to pogojno rečeno lahko pomeni prihranek pol milijona, se splača. Ta preostanek denarja lahko namenimo za druge investicije," je dejstvo, da se pri realizaciji te investicije zatika, komentirala ptujska županja Nuška Gajšek.
Tudi inhouse ponudba občinskega podjetja Javne službe Ptuj - v višini 1,3 milijona evrov - je bila previsoka, zato je občina ni sprejela.
Padec cen naslednje leto je utopično pričakovati
Na vprašanje svetnice Marte Tu-šek, zakaj vztrajajo pri novogradnji in se ne lotijo obnove obstoječega objekta, je županja MO Ptuj Nuška Gajšek odgovorila, da je tudi to ena izmed možnosti, ki jo preučujejo. Nekaj kritik je letelo tudi na sodelovanje s projektanti oziroma na njihovo domnevno neodzivnost pri spremembi projekta.
„Cene so se dvignile zaradi co-vida, ampak meni se zdi nesprejemljivo, da se zadolžujemo za dodatne milijone, samo zato, da
takoj gradimo. Morda bodo cene naslednje leto nižje. Ne zaletavaj-mo se. Stvari so pripravljene, racionalizacija se dela, skušali bomo pridobiti ugodnejšo ponudbo. Mislim, da nam je skupni interes, da ne gradimo predragega objekta," vztraja županja.
Svetnik Alen Iljevec je na to pripomnil, da je padec cen v prihodnjem letu v gradbeništvu utopično pričakovati: „Že v začetku ni bila nobena skrivnost, da za tak denar, kot smo planirali, ne bomo prišli skozi. Na to sem opozoril na prvi seji, ko je projektantka predstavila projekt. Izgubili smo pol leta, zgodilo pa se ni kaj dosti. Želim si, da se v naslednjem letu najprej zagotovijo zadostna sredstva v proračunu za tiste projekte, ki so obljubljeni, a letos ne bodo realizirani."
Dženana Kmetec
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 24. septembra 2021
Zavrč • Ob 25. občinskem prazniku
Za boljšo kakovost življenja občanov
V vinorodni občini Zavrč, kjer se ponašajo z odlično vinsko kapljico, pristno domačo kulinariko, družabnimi in marljivimi občani Je čutiti vsesplošno veselje. Živahno je v tamkajšnjih vinogradih. Navkljub epidemiološki situaciji, ki vlada po vsej državi, pa imajo Zavrčani te dni še en razlog za veselje. Praznujejo namreč 25. občinski praznik.
Čeprav jim je korona že drugo leto zapored nekoliko okrnila praznovanje, se že po naravi vztrajni Zavrčani ne dajo kar tako. Tudi letos so uspeli spraviti pod streho večino dogodkov, na sporedu je še svečana seja, kjer bodo nagradili zaslužne občane in občanke.
Občinski praznik je hkrati tudi priložnost, da potegnemo črto pod delom v zadnjem letu. Župan Slavko Pravdič je zadovoljen s postorjenim. Ob tem ni mogel mimo tega, da je občina ob ustanovitvi v primerjavi s sosednjimi občinami precej šepala v razvoju, danes pa je slika zelo drugačna: »V Občini Zavrč se ves čas trudimo za
izboljšanje kakovosti življenja naših občanov. V ta namen se izvajajo različni projekti in investicije«.
Veliko finančnih sredstev še naprej vlagajo v izboljšanje cestne infrastrukture. Zadnji največji projekt, vreden skoraj pol milijona evrov, je sanacija obsežnega plazu v območju lokalne ceste Drenovec do meje s sosednjo Hrvaško. Večino denarja, dobrih 380.000 evrov, je prispevala država. Zaradi drsenja tal je bilo potrebno stabilizirati pobočje z izvedbo kamnitih betonskih zidov vzdolž ceste. Omenjena investicija ima poleg zagotovitve večje cestne varnosti pomembno vlogo
ISSaU
www.ismvuzem.si
VUZEM d.0.0.
Vizija podjetja ISM VUZEM:
•	nudenje najvišje kakovosti
•	ohranjanje prepoznavnosti podjetja v Evropi in ostalih državah
•	zagotavljanje konkurenčnosti
ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE ZAVRČ
Župan Slauko Praudič
tudi v razvoju turizma. Po njej vozi šolski kombi, hkrati pa predstavlja edini dostop do znane turistične kmetije Pungračič.
Foto: Cfi
Prav tako so zaključili ureditev javne razsvetljave in pločnika ob lokalni cesti Zavrč - Turški Vrh v Hrastovcu v dolžini 460 me-
Občankam in občanom občine Zavrč iskrene čestitke ob 25. občinskem prazniku
Slavko Pravdič, župan Občine Zavrč
trov. Projekt v vrednosti 330.000 evrov, ki ga je v celoti financirala občina, že služi svojemu namenu.
Pred vrati še en velik projekt
Pred vrati je še ena velika investicija. »V naselju Turški vrh se na lokalni cesti Drenovec - Turški vrh pričenjajo sanacijska dela v dolžini cca 900 metrov, kjer se bodo sanirali posedi, uredilo se bo odvodnjavanje in ponovno preplastila cesta. Ocenjena vrednost projekta je 400.000 evrov, od tega pričakujemo sredstva iz državnega proračuna v ocenjeni višini 317.000 evrov,« je pojasnil župan Slavko Pravdič.
Sicer pa nadaljujejo tudi z manjšimi, a za občane nič manj pomembnimi projekti. Tako so modernizirali cesto v središču občine od križišča regionalne ceste do osnovne šole, prilagodili previsoke hitrostne ovire v Goričaku, ki so marsikomu kravžljali živce, postavili kolesarnico z šestimi navadnimi in štirimi električnimi kolesi. Ravno te dni je v teku še ureditev novih avtobusnih nadstrešnic na lokalni in ob regionalni cesti.
Sicer pa se vodstvo občine trudi izboljšati pogoje tudi na drugih področjih. Županu je še v veliko zadovoljstvo, da so uspeli vzpostaviti priročno lekarno v tamkajšnjem zdravstvenem domu.
MH
Hajdina • Vlaganja v cestno infrastrukturo
Nadaljujejo urejanje cest in pločnikov
Na Hajdini bo kmalu odprtih več gradbišč. Zraven urejanja komunalne infrastrukture ob poslovno-stanovanjskem centru se namreč to jesen začenja še nekaj manjših, a za občane še kako pomembnih naložb. Med drugim bodo gradili pločnik na Spodnji Hajdini, stroji pa se bodo pognali tudi v Gerečji vasi.
Kar se tiče vlaganj v cestno infrastrukturo, so dela na Hajdini v polnem teku. „Občina Hajdina ima v programu urejanja cestne problematike predvidenih kar nekaj odsekov, predvsem tistih, ki jih je predlagal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Prejšnji teden smo končali odsek Koro-šec-Knez v Slovenji vasi, investicijo težko nekaj več kot 23.000 evrov. Zdaj pa z istim investicijskim tempom nadaljujemo," je zadovoljen haidinski žuDan Stanislav Glažar.
Zaključek ene investicije že naznanja začetek druge. Z direktorjem Cestnega podjetja Ptuj Brankom Veseličem je Glažar minuli teden podpisal pogodbo za izvedbo rekonstrukcije lokalne ceste Križ-Ge-rečja vas v dolžini 650 m. Izvajalec je bil izbran na javnem razpisu, skupna pogodbena cena gradbenih del pa znaša 89.000 evrov. Stroji se bodo pognali že v kratkem, dela pa naj bi dokončali do konca tega leta. V času izvajanja del bo izvedena popolna zapora ceste na tem odseku.
Začetek gradnje pločnika na Spodnji Hajdini
Podpisana je tudi pogodba z Ibrahimom Hasanagicem, direktorjem podjetja BM Asfalt, ki je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano za gradnjo pločnika na Spodnji Haj-dini, odcep kapela-glavna cesta. Pogodbena vrednost te investicije znaša 78.000 evrov, gradili pa bodo pločnik v širini 1.6 m in dolžini
600 m. „Namen izgradnje pločnika je, da se omogoči varna šolska pot šoloobveznim otrokom iz naselja Sp. Hajdina kakor tudi drugim pešcem in invalidom. Sočasno
bodo izvedli rekonstrukcijo javne razsvetljave in telekomunikacijskega omrežja v lasti operaterjev Telekom in Telemach. Zemeljska dela bodo izvajali pod arheološkim
nadzorom, saj območje naselja Spodnja Hajdina spada pod spomenik državnega pomena," je načrte pojasnil hajdinski župan.
Dženana Kmetec


Pogodbo sta podpisala direktor Cestnega podjetja Branko Veselic in župan občine Hajdina Stanislav Glažar.
V naslednjih letih 51 novih hiš, prve štiri že letos
Na občini Hajdina so prejšnji teden podpisali pogodbo, ki omogoča začetek urejanja komunalne infrastrukture v centru občine, tik ob poslovno-stanovanjski stavbi. Gre za pomemben korak v smeri realizacije načrta za gradnjo 51 novih hiš, ki naj bi bile zgrajene v naslednjih dveh letih.
Vodstvo občine Hajdina je izpolnilo obljube in realiziralo vse potrebne korake na poti k izgradnji novega stanovanjskega naselja tik ob poslovno-stanovanjski stavbi v centru občine. Po sprejetju prostorske dokumentacije, ki omogoča gradnjo, so zagotovili še sredstva v proračunu za izgradnjo komunalne infrastrukture in izbrali izvajalca, ki bo to uredil. Pogodbo sta minuli teden podpisala hajdinski župan Stanislav Glažar in direktor Cestnega podjetja Ptuj Branko Veselic. Izgradnja komunalne infrastrukture bo po pogodbeni vrednosti stala 186.000 evrov. „V prvi fazi bodo izgradili glavno dovozno cesto, fekalno in meteorno kanalizacijo ter vodovod. Na ta način bo investitorjema omogočena gradnja stanovanjskih objektov na tem zazidalnem območju, da bodo še letos lahko začeli graditi štiri stanovanjske enote," pojasnjuje Glažar. Dejstvo, da v naslednjih dveh letih (2022 in 2023) na tem področju predvidevajo izgradnjo 51 stanovanjskih enot, župana izjemno veseli. Na ta način se namreč občina pomembno razvija in širi.
Pločnik na Spodnji Haidini bodo začeli graditi v kratkem.
petek • 24. septembra 2021
Gospodarstvo
Štajerski	5
Ptuj, Podravje • Podjetje Mineral večinski lastnik CPP
Napovedujejo dodatno zaposlovanje
Cestno podjetje Ptuj (CPP) je dobilo novega večinskega lastnika. V lastništvo je z ambicioznimi cilji preko nakupa družbe CPIN vstopilo podjetje Mineral, ki ga obvladuje v Nemčiji živeči poslovnež Fehim Selek, sicer rojen v Srbiji.
Odločitev za vstop v lastništvo ptujskega cestnega podjetja, ki več kot polovico prihodkov ustvari z vzdrževanjem cest za javne naročnike, kot so Dars, direkcija za infrastrukturo in občine, je bila po besedah prokuristke Minerala Stanke Miškovič premišljena, izvedba posla pa transparentna. Zeleno luč za končni prevzem je Mineralu prižgala tudi Agencija za varstvo konkurence (AVK).
»Naš lastnik je zelo ambiciozen človek in ko je prišel v Mineral ter ga rešil potopa, smo se zavedali, da ne bo ostal le pri tem. Trgi postajajo vse bolj zahtevni in zahtevajo celovito ponudbo, te pa mi doslej nismo imeli,« je razložila Miškovičeva in pojasnila, da so s prevzemom prišli tudi do dejavnosti nizkih gradenj.
Mineral je z vstopom v CPP, kjer je okoli 250 ljudi, podvojil število
zaposlenih, za katere se naj ne bi spremenilo veliko. »Odpuščanj ne
CPP lani z 900.000 evri dobička
Cestno podjetje Ptuj je lani ustvarilo slabih 32 milijonov evrov prihodkov, milijon in pol manj kot leto prej, je pa hkrati čisti dobiček iz 700.000 v letu 2019 povišalo na 900.000 evrov.
Podjetje Mineral s sedežem v Podpeči, kjer se ukvarjajo s predelavo granita ter prodajo marmornatih in granitnih izdelkov, upravlja še s kamnolomom marmorja na Lesnem Brdu in kamnolomom pohorskega tonalita v Cezlaku. Po prihodu novega lastnika se stalno širijo in povečujejo prihodke. Lani so tako ustvarili skoraj 21 milijonov evrov prihodkov, tretjino več kot leto prej, ob tem pa so zabeležili 1,7 milijona evrov čistega dobička.
bo. Glede na to, da smo ambiciozni, bomo v prihodnosti prej še dodatno zaposlovali,« je zatrdila Miškovičeva in dodala, da vsaj do nadaljnjega enako velja tudi za upravo, ki jo trenutno vodi Branko Veselič.
Miškovičeva, ki je v Mineralu menedžer za tržišče, je pojasnila, da veliko delajo tudi z javnimi naročniki, zlasti večjimi občinami, kot so Maribor, Novo mesto, Ljubljana, Ptuj, za katere urejajo večje mestne trge. Usmerjeni so tudi v tujino, tako da so podobne projekte že delali tudi v Beogradu in Sarajevu, pa tudi v Nemčiji in Avstriji.
»S širitvijo podjetja si želimo ustvariti nove priložnosti za še več-
jo prisotnost na tujih trgih, čeprav je za nas najpomembnejši trg še vedno Slovenija,« je dejala in dodala, da že letos načrtujejo prihodke med 25 in 30 milijoni evrov, na ravni skupine, ki vključuje tudi ptujsko podjetje, pa že skoraj 70 milijonov evrov.
Mineral sicer ni bil edini interesent za prevzem Cestnega podjetja Ptuj. Enake ambicije je imelo tudi slatinsko gradbeno podjetje GIC Gradnje, ki je že pred tem od treh manjših lastnikov odkupilo okoli četrtinski delež CPP, direktor podjetja Ivan Cajzek pa se je za nakup podjetja zanimal že pred leti.
Sta, Sm
Foto: CG
Slovenija, Sp. Podravje • 15,4 milijona evrov za razvoj majhnih kmetij
Razpis za deset odstotkov kmetij
V začetku septembra je kmetijsko ministrstvo objavilo razpis za pomoč za zagon dejavnosti na majhnih kmetijah v območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).
Foto: MV
Skupaj je na voljo 15,4 milijona evrov, kmetijsko gospodarstvo (oz. kmetija), ki izpolnjuje razpisne pogoje, pa bo prejelo po 5.000 evrov nepovratnih sredstev. Da bo vloga uspešno rešena, morajo prijavitelji izpolnjevati tri osnovne pogoje: da upravljajo z najmanj 1,5 in z največ šestimi hektarji primerljivih kmetijskih površin, da redijo od 1,5 do 15 glav velike živine (GVŽ) in da imajo travnike, na hektar katerih se pase 0,5 travojedih živali, torej goveda, drobnice ali konj. Če trajni nasadi na kmetiji predstavljajo vsaj polovico vseh zemljišč, potem pogoja glede obsega glav velike živine in obtežbe s travojedimi živalmi ni treba izpolnjevati.
80 evrov za izpolnjevanje vloge
Kot rečeno, mora biti kmetija razvrščena v območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko
dejavnost, torej leži bodisi na hribovitem terenu bodisi območju z drugimi naravnimi ali posebnimi omejitvami. Vlogi je treba priložiti tudi enostaven poslovni načrt za obdobje treh let. »Kakšna večja kmetija si vlogo in poslovni načrt pripravi tudi sama, manjše praviloma ne, tako da vloge vsaj na našem koncu večinoma pišemo kmetijski svetovalci,« razlaga Franci Ornik, lenarški kmetijski svetova-
lec. »Enostaven poslovni načrt je del vloge, v njem pa mora kmetija izbrati vsaj en cilj, ki prispeva k njenemu gospodarskemu razvoju, kot je preureditev hleva ali nakup mehanizacije, ali k doseganju horizontalnih ciljev, kot so okolje, inovacije in podnebne spremembe. Za izpolnitev vloge s poslovnim načrtom, v elektronski obliki jo je treba oddati do sredine decembra, računamo 80 evrov.«
Podpora bo upravičencem izplačana v dveh obrokih: 70 odstotkov denarja bodo prejeli vnaprej, preostalih 30 odstotkov pa po treh letih, ko bodo predložili račune z dokazili o naložbah in njihove fotografije.
Povsem prezrti prašičerejci
»Razpis je dobro pripravljen in precej poenostavljen, a tudi tokrat pogoje izpolnjuje samo določen del kmetij, v povprečju manj kot deset odstotkov vseh. Vzemimo za primer območje lenarške upravne enote, kjer imamo 1.290 kmetijskih gospodarstev in le 145 kmetij, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev iz naslova omenjenega razpisa,« pravi Ornik.
Kot je razvidno iz priložene tabele, je v Sloveniji 56.570 kmetij, do pomoči za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij, pa je upravičenih 6.472 kmetij oziroma dobrih 11 odstotkov. Na območju kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je vseh kmetij 7.378, od tega jih lahko 618 oziroma dobrih osem odstotkov zaprosi za 5.000 nepovratnih evrov. Na območju KGZ Maribor imajo 2.304 kmetije in med njimi 170 oziroma nekaj več kot sedem odstotkov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje.
Ornik pa vidi največjo pomanjkljivost razpisa v dejstvu, da je ta povsem zaobšel prašičerejce. »Razpis je namenjen le rejcem travojedih živali. To pomeni, da so rejci prašičev izpadli, kar je pravzaprav zelo krivično.«
Senka Dreu
Primerjava vseh kmetij in upravičencev do pomoči za majhne kmetije
Območje	Število vseh kmetijskih gospodarstev (KMG)	Kmetijska gospodarstva (KMG), ki izpolnjujejo pogoje za razpis za majhne kmetije po številu in deležu	
Slovenija	56.570	6.472	11,44 %
KGZ Ptuj	7.378	618	8,34 %
KGZ Maribor	2.304	170	7,38 %
Vir: KGZ Ptuj, 2021
Ormož • Širjenje (diskontnih) trgovin
Odprli bodo še Eurospinovo trgovino
V zadnjih letih diskontni trgovci svoje trgovine vse bolj širijo tudi v Ormož. V bližini Hoferja in Lidla bo še letos, predvidoma decembra, vrata odprl Eurospin.
Če se pripeljete v mesto Ormož z ormoške obvoznice, se že na daleč vidi množica trgovin, ki v zadnjih letih raste in se širi. Med prvimi je mesto zasedla trgovina Hofer, ki je pred časom, zaradi velikega povpraševanja svoj prodajni prostor še širila. Leta 2017 je v novem trgovskem centru nasproti Hoferja, kjer danes domuje tudi Tedi, vrata odprla še prodajalna, drogerija DM. Pred dvema letoma je na zemljišču nasproti Hoferja zrasla še ena nemška diskontna trgovina, Lidl, ki se razprostira na kar 1.100 kvadratnih metrov prodajne površine. Živahno pa je te dni tudi na zemljišču v bližini Lidla. V teku je namreč gradnja še večjega trgovskega objekta, kamor prihaja Eurospin. »Trenutno smo v tretji gradbeni fazi. Odprtje je planirano konec leta, in sicer v decembru,« so sporočili iz Eurospina. Kot so še pojasnili, se bo objekt raztezal na 1.550 kvadratnih metrih površine. V novi poslovni enoti bo zaposlitev dobilo deset oseb. »Postopki izbire kandidatov trenutno še potekajo,« so ob tem dodali.
V Ormožu so sicer od večjih trgovcev že leta prisotni Mercator, Tuš ter Spar v trgovskem centru Holermuos. Pred kratkim se je iz omenjenega trgovskega centra preselil Kik, in sicer v Mercatorjev center.
Veliko kupcev iz Hrvaške
»Kot kaže, so trgovci tod zaznali priložnost. Ormož je obmejna občina in opaziti je, da k nam v trgovine na veliko prihajajo tudi iz sosednje Hrvaške. Trgovci so uvideli te potrebe in uresničili svoj prihod. Praktično imamo vse velike trgovce, od Lidla, Hoferja, Spara, sedaj prihaja še Eurospin,« razcvet trgovin pokomentira ormoški župan Danijel Vrbnjak.
Monika Horvat
Foto: M H
V teku je gradnja trgovskega objekta Eurospin.
Dolena • Asfaltiranje parkirišča prihodnji teden
Urejajo dom krajanov
Občina Videm bo poskrbela za celostno prenovo doma krajanov v Doleni, vključno z zunanjim prostorom, ki ga bodo asfaltirali. Služil bo kot parkirišče in zunanji prireditveni prostor. Asfaltiranje bodo predvidoma izvedli v naslednjem tednu.
Dom krajanov Dolena, ki je stičišče družabnega življenja v tem delu Haloz, bo v prihodnje v celoti obnovljen, s prostovoljnim delom so v projekt aktivno vključeni tudi krajani. Doslej so na objektu zamenjali streho in stavbno pohištvo, v notranjosti so na novo položili talne obloge in uredili opleske. Za urejanje doma krajanov je občina del denarja pridobila na razpisu ministrstva za kulturo. Ne urejajo pa samo notranjosti in zunanjosti objekta, temveč tudi okolico. Na novo bo zgrajena dovozna pot do asfaltirane ploščadi, ki bo namenjena parkirnim prostorom ali prireditvam. Ta del investicije bo občino stal okoli 50.000 evrov. S tem bo lepo zaokrožena celota krajevnega središča, kjer so ob domu krajanov igrala za najmlajše, posajena so brajda, na celotnem prostoru bodo uredili javno razsvetljavo ter poskrbeli za zunanjo opremo (klopi, koše, korita). Za piko na i, da bo dom krajanov v Doleni z okolico zares dokončno urejen, manjka še fasada na objektu, ki bi jo po besedah videmskega župana Branka Mariniča lahko urejali v naslednjem letu.
m
Foto: MZ
Pogled na delovišče pri Domu krajanov Dolena
6 Štajerski
V središču
petek • 24. septembra 2021
PRIMORSKI SVET S SVOJIMI CARI
TU J , P"ez,V,te Vlk^d v naši družbi
9. in 10. oktobra se z nami podajte v edinstvene ŠKOCJANSKE JAME ter PRIMORSKI SVET, kjer sta pestra zastopanost rastlinstva in živalstva na razmeroma majhnem prostoru.
Vstopili bomo v podzemni svet Škocjanskih jam, ki ni le največji podzemski kanjon na svetu, tu bomo spoznali v svetovnem merilu neponovljivo kraško pokrajino, kjer je na enem mestu raznovrstna naravna dediščina v obliki kraških zanimivosti. Na Belajevi domačiji bomo pod strokovnim vodstvom spoznali zeliščne vrtove in naravne izdelke ter uživali v dišečem svetu okoli nas. Po večerji si bomo lahko privoščili sproščujoč in pomirjujoč sprehod ob morju. Naslednje jutro bomo obiskali Kmetijo Knez, si ogledali njihove vrtove in nasade kakijev, sprehodili se bomo do Strunjanskih solin. Okrepčali se bomo s tipično primorsko toplo malico: bobiči z domačim kruhom, kozarec vina ter krostata. Navdušil nas bo tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok s 122 ha velikim polslanim mokriščem, ki ga sooblikujeta polslana laguna in sladkovodno močvirje, vsako leto pa ga obišče več kot 200 različnih vrst ptic.
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
CENA 195 €
(izkoristite možnost plačila v višini 100 € s turističnim bonom 2021)
Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah hotela***, nočitev z zajtrkom in večerjo, zunanji
ogledi po programu, vstopnina v Škocjanske jame, program na Belajevi domačiji, voden ogled
Škocjanskega zatoka, ogled kmetije Knez in topla malica, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacijo potovanja.
Štajerski TEDNIK I .radioPTUI
Središče ob Dravi • Poplavna voda uničuje imetja ljudi, celovitih rešitev
Plohova hiša že dvakrat pod
»Ob zadnjih poplavah je ostal en pedenj mulja v hiši. Vse je zalilo, pohištvo je zacvetelo. Seveda se bojim naslednjega močnega dežja in poplav, strah bo vedno prisoten, kako da ne. Ko pa mi je lani, tisto junijsko nedeljo, voda vse uničila. Že drugič v zadnjih šestih letih. Samo nemočno sem opazoval in čakal, da se voda umakne, kajti v zgolj 10, 15 minutah je bilo vse pod vodo,« se zadnjih katastrofalnih poplav, ko je voda povsem zalila njegovo hišo, danes v živo spominja Franc Ploh iz Grab.
H^gSM
Foto: M F
Saniran del struge potoka Trnaua
Delno rešili poplaimo ogroženost
Kot pravi župan Jurij Borko, se občina vsako leto trudi da bi rešila vsaj kakšno od najkritičnejših točk, kjer njihovi potoki poplavljajo. »Vsake toliko pritiskamo na direkcijo za vode. Koncesionarja VGP Drava peljemo na teren ob vsakokratnih poplavah. Obljubljeno je, da bi država vsako leto namenila kakšna sredstva, da bi vsaj del po del postopoma očistili in uredili,« nadaljuje župan. Letos je tako koncesionar z državnim denarjem počistil in saniral del potoka Trnava v južnem delu naselja Središče ob Dravi. Dvignili so nasip in s tem tamkajšnje bližnje hiše rešili pred poplavami. Prav tako je država poskrbela za ureditev dela Trnave pri t. i. Splavnici, kjer so sanirali brežino, ki jo je spodjedala voda. Na drugi strani pa se je občina lotila sanacije srednjega dela potoka Črnec, kjer seje voda prav tako razlivala po njivah in ulicah ter zalivala tamkajšnje hiše. Strugo so na tem delu očistili in dvignili nasip v vrednosti okoli 12.000 evrov. Obljubljeno je, da bo koncesionar z državnim denarjem v prihodnje saniral še zgornji del potoka Trnava v naselju Središče, občina pa bi zagotovila denar za nadaljevanje sanacije še spodnjega dela struge potoka Črnec.
Zaradi močnih padavin je lansko junijsko nedeljo potok Črnec povsem podivjal, prestopil breg in poplavil več stanovanjskih hiš. Najhuje je bilo prav pri Plohu. Njegovo hišo je poplavilo že drugič v zadnjih šestih letih, pred tem še leta 2014. »Do sem je bila voda. Približno pol metra v hiši, skoraj do oken,« pokaže Ploh na fasadi hiše, kjer je še danes jasno vidno, do kod je ta segala. Od takrat se vsakega močnejšega dežja boji. Preventivno ima nekaj vreč s peskom in potopno črpalko.
Toda vse to je bilo ob zadnjih uničujočih poplavah, ko je hipoma pridrvela velika količina vode, zaman. »Ni mogoče! Rešiti se ni dalo prav nič, kajti količine padavin so bile nenormalne. V uri in pol je padlo čez 100 litrov na kvadratni meter. To so enormne količine,« pristavi središki župan Jurij Borko.
Država slab gospodar vodotokov
Svoje pa k še večji nevarnosti zaradi poplav prispeva država, ki je slab gospodar, kar se tiče urejanja in vzdrževanja vodotokov. »Zagotovo bi bilo potrebno več denarja za vzdrževanje vodoto-
Ptuj • Stroški samotestiranja za javne uslužbence
Za samotestiranje 7.000 evrov mesečno
Mesečni strošek nakupa testov za samotestiranje zaposlenih na ptujski občini in v javnih zavodih, katerih (so)lastnicaje občina, znaša 7.000 evrov. Cepljena je približno polovica zaposlenih na M0 Ptuj...
Sredstva za nabavo testov za delavce je dolžan zagotavljati delodajalec. V izogib temu, da bi javni zavodi naročali teste po različnih cenah, se je ptujska občina odločila za centralno nabavo za vse. Teste za samotestiranje so nabavili za 2,4 evra po kosu. Za skoraj 3.000 testov so izbranemu izvajalcu, ki je bil najugodnejši ponudnik na javnem zbiranju ponudb - podjetju Mikro+Polo - plačali 7.000 evrov.
„Na Mestni občini Ptuj zagotavljamo hitre teste za samo-testiranje za naše zaposlene in zaposlene v zavodih, katerih (so) ustanoviteljica je MO Ptuj, z izjemo Lekarn Ptuj in Zdravstvenega doma Ptuj.
Cena Hitrega antigenskega testa, izvedenega pri izvajalcu, je okrog 10 evrov. Občina je teste za samotestiranje nabavila za 2,4 evra po kosu.
Izvedli smo javno zbiranje ponudb in izbrali najugodnejšega ponudnika. Javnim zavodom zagotavljamo teste za vsak tekoči teden. Testi zadostujejo do konca
Samotestiranje kmalu na dva dni?
Povsem verjetno je, da v kratkem ne bo zadostovalo niti tedensko testiranje. Na ministrstvu so poudarili, daje strokovna svetovalna skupina že poleti predlagala, da se veljavnost testa izenači na 48 ur, saj naj bi bilo to obdobje, v katerem je rezultat testa še zanesljiv. „Če se bo epidemiološka situacija poslabševala, pa obstaja možnost večje frekvence testiranja s testi HAG," so potrdili na pristojnem ministrstvu.
oktobra," pravijo na MO Ptuj. Podatki o precepljenosti se seveda tudi pri njih dnevno spreminjajo, doslej pa se je cepila približno polovica vseh zaposlenih na ptujski občini.
Ob predpostavki, da bi ukrepi in odloki ostali nespremenjeni (enkrat tedensko samotestira-nje ... ) in bi tudi v prihodnje potrebovali mesečno 3.000 testov, bi to za občino na letni ravni pomenilo strošek v višini 84.000 evrov. Če bi morali hitre teste izvajati pri izbranih izvajalcih, pa še bistveno več: okrog četrt milijona evrov letno.
Dženana Kmetec
petek • 24. septembra 2021
V središču
Štajerski	7
pa ni na vidiku
vodo: »Ko si enkrat poplavljen, se vedno bojiš«
Državni denar za urejanje voda
kov. Na to vsi opozarjamo. Redno vzdrževanja pomeni ogromno pri zmanjšanju poplav in posledično škode. Treba se je zavedati, da so vodotoki v lasti in upravljanju države. To je pomembno dejstvo. Toda ljudi, ki jih doletijo poplave, jasno, to ne zanima. Jaz jih popolnoma razumem, kajti gre za travme. Trudimo se in pritiskamo na odgovorne. Ponekod smo uslišani, ponekod ne,« je jasen Borko, ki je še kritičen do same zakonodaje glede košnje vodotokov. Ta namreč prepoveduje košnjo pred 1. avgustom: »Ker izvajalec v skladu z zakonom začne kositi šele po 1. avgustu in ima ogromno področje, od Slov.
Bistrice do Središča in Lenarta, včasih nekateri vodotoki pridejo na vrsto šele septembra. Takrat že raste tretja trava. Ta se nalaga in nalaga in tega enostavno ne morejo več zmulčiti. Redna košnja je zelo pomembna, saj s tem povečaš pretočnost potoka in na drugi strani zmanjšaš možnost poplav.«
Celovita rešitev praktično nedosegljiva
Ploh in njegovi bližnji sosedi pa bodo očitno še naprej slabo spali ob močnih padavinah, kajti o celoviti rešitvi tega dela struge lahko samo sanjajo. »Imeli smo na terenu
tako ljudi iz direkcije za vode kot iz VGP Drava. Ob tako velikih vodah - padlo je namreč 100 l dežja v uri in pol - je edina rešitev za naselje Grabe razbremenilnik severno od naselja Grabe. Če posplošimo, gre za nekakšno akumulacijsko jezero, kjer bi vode pred naseljem zbirali in jih nato kontrolirano spuščali naprej po strugi. Potok je kanaliziran in se struge kot take ne da povečati, potem pa je tukaj še most ... Teh suhih jezer je po državi nekaj. Toda gre za enormen projekt. Treba bi bilo izdelati projekte, odkupiti zemljišča in zadevo zgraditi. Po grobi oceni bi to stalo milijon oz. dva. Tega vsekakor občina ne zmore,«
Problematična kanalizirana trasa potoka Črnec
razlaga Borko in hiti nadaljevati, da kljub temu želijo pomagati ljudem, vsaj z delno rešitvijo in sicer z nabavo t. i. protipoplavnih blazin, ki bi jih namestili v primeru visokih voda ob potoku. »Skupaj s sosednjo hrvaško občino pripravljamo projekt, v okviru katerega bi nabavili te protipoplavne blazine, ki bi jih ob grožnjah razvili ob vodotoku. Če ne bomo uspešni na razpisu, bomo poskušali sami zagotoviti denar.
L
»Do sem je bila voda. Približno pol metra u hiši, skoraj do oken,« nam pokaže Ploh na fasadi hiše, kjer je še danes lepo vidno, do kod je uničujoča poplavna voda lansko junijsko nedeljo segala.
Leto	Integralni državni proračun
2016	13.044.941 evrov
2017	13.375.628 evrov
2018	14.423.105 evrov
2019	16.142.914 evrov
2020	16.280.070 evrov

Deset metrov blazin stane 2.500 do 3.000 evrov. Planiramo nabavo 100 do 150 metrov, kar pomeni 40.000 do 50.000 evrov.«
Direkcija za vode računa tudi na občine ...
Na državni direkciji za vode pa pravijo, da se razmere na področju vodotokov izboljšujejo. Letos za vzdrževanje vodotokov in vodne
Protipoplavne vreče ob večjih količinah vode ne koristijo; po mnenju župan Borka bi država morala bolje vzdrževati vodotoke, da ne bi prihajalo do zaraščanja.
Na državni direkciji za vode pa pravijo, da se razmere na področju vodotokov izboljšujejo, saj bodo samo letos za vzdrževanje vodotokov in vodne infrastrukture (za izvajanje obvezne gospodarske javne službe urejanja vodotokov) vložili 25 milijonov evrov. Seveda gre za celotno območje države; ukrepi in naložbe pa se izvajajo le na »pripoznanih« poplavno ogroženih območjih.
infrastrukture vlagajo 25 milijonov evrov za celotno območje države, za investicije za izboljšanje poplavne varnosti pa preko 70 milijonov evrov. Za dodatna dela na področju urejanja voda je namenjenih dodatnih 10 milijonov evrov, še navajajo: »Glede na to, da sta za poplavno varnost dolžni skrbeti tako država kot občine, nekatere občine, in sicer tiste, ki jim to omogočajo proračunska sredstva, tudi same finančno participirajo pri vzdrževanju vodne infrastrukture. Samo za redno vzdrževanje na porečju Drave (kar ni le Podravje) je bilo v zadnjih petih letih namenjenih skoraj 13 milijonov državnih evrov. Poleg tega pa se dodatno izvaja še sanacijske programe in večja vzdrževalna dela, ki so financirana iz vodnega sklada, ter različne intervencije.«
Letos je sicer država na območju središke občine namenila 25.000 evrov za sanacijo odseka Trnava in 40.000 evrov za del odseka potoka Črnec.
Monika Horvat
Foto: MH
Slovenija, Podravje • Po epidemiji seje število predebelih otrok še znatno zvišalo
V Juršincih največ debelih otrok; skoraj vsak drugi je predebel
Najvišji delež prekomerno prehranjenih otrok in mladostnikovje med spodnjepodravski-mi občinami v Juršincih, kjer je takšnih več kot 40 %. S to številko se uvrščajo celo v sam vrh na državni ravni.
Posledica omejevanja telesne aktivnosti otrok v času epidemije, ko je veljala vrsta ukrepov, med njimi tudi prepoved organizirane športne vadbe in zaprtje javnih igrišč, kažejo posledice pri otrocih. Rezultati analize špor-tnovzgojnih kartonov zelo očitno pričajo o upadu gibalne učinkovitosti otrok in največjem porastu deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja meritev, opozarjajo avtorji poročila o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v šolskem letu 2019/2020 SLOfit.
Delež predebelih otrok
• IVM	.1	• •
najvišji v zgodovini
»Po obdobju upadanja deleža otrok, ki se srečujejo s težavo pre-debelosti, debelosti in morbidne debelosti, smo zdaj priča največjemu naraščanju deleža otrok s težavami prekomerne prehranjenosti. Tako delež fantov kot tudi deklet z debelostjo je najvišji v zgodovini spremljave. Pri treh petinah otrok je prišlo do povečanja podkožnega maščevja, delež otrok z debelostjo pa je narasel
Foto: Zarja Jana
za četrtino,« med drugim opozarjajo avtorji in nadaljujejo: »Delež fantov z debelostjo se je povečal za skoraj 17 %, delež deklet pa še za odstotek bolj. Indeks telesne mase je v enem letu narasel bolj, kot je prej upadel v predhodnih petih letih. Zbrani podatki kažejo, da gre za prirast maščobne, ne pa kostne in mišične mase.«
Zanimivo je, da so načeloma sicer najbolj prekomerno prehranjena dekleta v podravski regiji ter fantje v zasavski regiji.
Največji porast debelih otrok v Podlehniku
Kaj kažejo podatki o prekomerni prehranjenosti otrok in mladostnikov v občinah širšega spodnjega Podravja? V uvodu pojasnimo, da prekomerna prehranjenost otrok in mladostnikov opisuje, kakšen delež otrok in mladostnikov ima indeks telesne mase nad mejno vrednostjo prekomerne prehranjenosti za ustrezno starost in torej zajame vse predebele in debele. Meritve za izračun indeksa so bile izvedene na približno 96 % osnovnošolskih otrok med 6. in 15. letom starosti.
Delež prekomerno prehranjenih otrok za leto 2020 je po podatkih NIJZ v vseh analiziranih občinah, razen v Markovcih in Žetalah,
nad slovenskim povprečjem. Razlike med občinami so vidne tako v času pred epidemijo kakor tudi po njej. Najvišji delež otrok z debelostjo je v Juršincih, kjer je debel že skoraj vsak drugi otrok. Delež znaša kar 41,33 %. S tem se uvrščajo v sam vrh na državni ravni. Ta delež je višji samo še v občinah Šalovci (46,94 %), v Kuzmi (41,35 %) in Do-brovniku (41,38 %).
Najmanj debelih otrok v Markovcih, Žetalah in Ormožu
Za Juršinci je s 37,29-odstotnim deležem otrok z debelostjo občina Podlehnik, sledijo pa: Videm s 37,25 %, Cirkulane in Zavrč s 36 % ter Dornava s 35,27 %. Več kot 30 % debelih otrok je še v občinah Kidričevo, Trnovska vas, Destrnik, Starše, Sveta Ana, Hajdina in Majšperk.
Na drugi strani pa se je najbolje odrezala občina Markovci s približno petino predebelih otrok (20,91 %), sledijo Žetale (21,11 %) in Ormož (25,56 %). V primerjavi z letom poprej je sicer ta delež najbolj narasel v Podlehniku (za okoli 6,4 %), za približno toliko pa je na drugi strani upadel v Žetalah, kar je sicer tudi največji upad med domačimi občinami.
Monika Horvat
Občina	2019	2020
Cerkvenjak	33,04	29,06
Cirkulane	37,17	36
Destrnik	34,45	32,13
Dornava	34,36	35,27
Gorišnica	27,86	27,94
Hajdina	30,43	30,80
Juršinci	37,50	41,33
Kidričevo	33,67	32,50
Lenart	28,03	26,67
Makole	27,13	25,76
Markovci	21,12	20,91
Majšperk	29,94	30,41
Ormož	28,05	25,56
Podlehnik	30,95	37,29
Ptuj	26,52	27,01
Središče ob Dravi	28,78	26,97
Sveti Andraž	33,04	29,06
Slovenska Bistrica	26,89	25,86
Starše	32,15	31,67
Sveta Trojica	28,05	28,57
Sveti Tomaž	23,78	28,74
Trnovska vas	34,45	32,13
Videm	36,03	37,25
Zavrč	37,17	36
Žetale	27,59	21,11
Slovenija	24,30	24,49
Vir: NIJZ, Zdravje občin
V tabeli je prikazan delež prekomerno prehranjenih otrok v starosti od 6. do 14. leta po občinah.
8 Štajerski
Podravje
petek • 24. septembra 2021
Slovenija • Kmetje na sestanku pri premierju
Janša kmetom obljubil več denarja
Ker so prepričani, da je kmetijstvu v obdobju 2023-2027 namenjenih premalo sredstev, ki ne omogočajo ohranitve in posodobitve slovenskega kmetijstva, se kmetje bojijo za svoje preživetje.
Foto: SD
Potem ko so svoje nestrinjanje večkrat glasno izrazili in organizirali celo dva protesta: v Slovenj Gradcu in Gornji Radgoni, jim je vlada v predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike za naslednje petletje že zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov, a je to za posodobitve in prilagoditve ter zagotavljanje večje samooskrbe z varno in kakovostno hrano še zmeraj veliko premalo. Menijo, da bi potrebovali vsaj še 380 milijonov evrov, ki bodo omogočili primeren dohodek in standard dela ter življenja na kmetijah ter zagotovili več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij. Poleg tega ugotavljajo, da kljub delnemu upoštevanju sprememb načrta, ki so ga predlagali, še zmeraj nimajo informacij o vsebinskih rešitvah intervencij in njihovi višini. Spomnimo, da so v krovni organizaciji kmetov Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) zato zahtevali takojšen sestanek s premier-jem Janezom Janšo, v nasprotnem primeru pa zagrozili z državljansko nepokorščino in vseslovenskim kmečkim uporom.
Kako velik bo na koncu kolač?
Slednjega jim očitno vsaj še nekaj časa ne bo treba organizirati, saj jih je predsednik vlade sprejel v skoraj rekordnem času, in sicer že v naslednjih dneh. Obljubil jim je, da bo vlada preučila dodatne možnosti glede velikosti kolača v okviru skupne kmetijske politike. »Predsednik vlade je izrazil razumevanje glede položaja v kmetijstvu, pomena pridelave varne in kakovostne hrane ter stabilnih pogojev, ki zagotavljajo skladen in socialno vzdržen razvoj podeželja. Glede na trenutni položaj, ko zaznavamo gospodarsko rast, in v primeru, da se bo ta nadaljevala, pa bo vlada, nam je dejal, našla tudi dodatna sredstva za spodbujanje razvoja kmetijstva,« je povedal predsednik zbornice Roman Žveglič.
Problema pa s tem zagotovilom še zdaleč niso rešili, zato tudi pogovori še niso zaključeni in se bodo nadaljevali, je dodal Žveglič in že napovedal skorajšnje nadaljevanje seje sveta KGZS, na kateri bodo člani sprejeli sklepe o nadaljnjih aktivnostih. Kot je znano, je bila prva seja prekinjena prav zaradi nestrinjanja s predlagano delitvijo sredstev.
Senka Dreu
Ljubljana • Pred začetkom študijskega leta velike skrbi študentov in staršev
Najemodajalci bi za enoposteljno sobo 450 evrov
Trenutno lahko študenti, ki iščejo svojo nastanitev v Ljubljani, na enem od večjih spletnih mest za prodajo in oddajo nepremičnin zbirajo med približno 120 prostimi kapacitetami. Največje na voljo dvoposteljnih sob s cenami okoli 150 evrov na osebo, večinoma pa bolj proti 200 evrov. Na voljo so tudi enoposteljne sobe s cenami od 250 do celo vrtoglavih 400 evrov. Lahko si omisli tudi garsonjero, a so te povprečnemu študentu večinoma nedosegljive, saj njihova cena znaša okoli 500 evrov, redkokateroje mogoče dobiti za kaj manj kot toliko.
Med ponudbo je tudi kar nekaj takšnih, pri katerih je jasno, da lastniki pričakujejo preveč. Stanovanja, ki so predmet oddaje, so stara vsaj 40-50 let, niso adaptirana, sobe so zelo majhne, da se v njih dva bolj stiskata kot uživata vsaj nekaj udobja, za kar običajno računajo 260 evrov na sobo oziroma pol manj, če je v sobi še nekdo. Eden takih primerov je oddaja 14 m2 velike sobe za dve osebi na Kardeljevi ploščadi. Večinoma je stanovanje (vsaj kuhinja in kopalnica) točno tako, kot so ga opremili v 70. letih, ko je bilo zgrajeno.
Dejstvo je, da veliko stanovanj v prestolnici njihovi lastniki oddajajo izključno študentom, saj vedo, da bodo z njimi zaslužili največ. Če ima stanovanje tri sobe, bodo vanje dali po dve postelji in pri tem za vsako računali okoli 150 evrov na osebo (300 evrov na sobo), kar je skupaj okoli 900 evrov na mesec. Takšen znesek bi z običajnim najemom težko dosegli. Če bi namreč stanovanje želeli dati v najem neštudentom, bi zanj lahko zahtevali okoli 700 evrov.
Soba v središču mesta za 450 evrov
Ena od dražjih ponudb je samostojna soba v središču mesta, ki jo ponujajo za 450 evrov. V prostoru, ki ima 25 m2, lahko študent biva sam. »Oddam enoposteljno sobo v trosobnem stanovanju, ki je v samem centru Ljubljane. Stanovanje je v celoti opremljeno in prenovljeno, ima kopalnico, ločeno stranišče, balkon ter pokrito kolesarnico,« se glasi vsebina oglasa.
Eno iz kategorije »zanimivih« je še stanovanje s 35 m2 na Tovarniški
ulici v Mostah, za katero zahtevajo 500 evrov. V njem so majhna kuhinja, kopalnica in ena manjša spalnica s kar tremi posteljami, kar jo naredi tesno. V njej ni prostora niti za pisalne mize. Vsak od treh najemnikov bi moral plačati 166 evrov, v kar stroški niso všteti.
Za eno posteljo tudi 180 evrov
V Šiški, blizu Kina Šiška, se oddaja postelja v skupni sobi za 140 evrov. »Študentki oddamo posteljo v dvoposteljni sobi trosobnega stanovanja, kakovostno, polno opremljeno stanovanje, ki ima eno enoposteljno sobo z balkonom, dve dvoposteljni sobi, kuhinjo s shrambo, predsobo, kopalnico in stranišče,« je besedilo oglasa.
Za 140 evrov na mesec si bo torej najemnik moral deliti sobo s še eno osebo, imel bo svojo pisalno
mizo, regal s polico in garderobno omaro ter nočno omarico. V skupni uporabi pa bo imel kuhinjo, kopalnico in ostale prostore. Dodaten strošek za študenta, ki se bo odločil za najem, bo plačilo sorazmernega deleža stroškov, ki se zaračunavajo za pretekli mesec. Malenkost dražji je najem sobe v 3,5-sobnem stanovanju za Bežigradom, v BS3. Za 180 evrov si bodo morali sobo z nekom deliti, tudi ostale prostore bodo morali souporabljati z drugimi študenti.
Prišteti je treba stroške ...
Vsaj 30 oglasov na omenjenem spletnem portalu ponuja najem dvoposteljne sobe za okoli 150 evrov. Načeloma so sobe korektne, se pa vmes najdejo tudi stanovanja v bolj slabem stanju ali pa taka, ki so iz leta okoli 1970, a v njih do zdaj niso zamenjali niti zaves ...
A naj nas nizka številka ne zavede; večinoma v teh postavkah stroški niso vključeni, tako da nas lahko najem dvoposteljne sobe skupno stane tudi okoli 300 evrov.
V Šiški se študentom ponuja postelja v sobi za 390 evrov z vključenimi stroški. Spali boste na pogradu, imeli pa boste svojo pisalno mizo in garderobno omaro. »Soba je primerna za dva cimra, študenta ali mlada delavca,« so napisali v oglasu.
Če pa bi si kot študent želeli omisliti lastno stanovanje, bi to bila najbrž garsonjera, saj bi nam bilo vse ostalo, od enosobnih in večsobnih stanovanj, bolj nedosegljivo - cene najema slednjih se namreč gibljejo od okoli 600 do okoli 1.000 evrov na mesec. Cene garsonjer v velikosti okoli 20 oziroma 30 m2 pa znašajo okoli 500 evrov.
P. K.
Ormož • Visoka precepljenost med stanovalci
Center za starejše občane v novem valu še brez okužb
Večina starostnikov Centra za starejše občane (CSO) Ormož je cepljenih z obema odmerkoma cepiva proti covidu-19, nekoliko nižji pa je delež precepljenosti zaposlenih, a še vedno nad državnim povprečjem.
V Centru za starejše občane Ormož tako med stanovalci kot med zaposlenimi vse od sredine februarja niso zaznali okužb s koronauirusom.
Po besedah direktorice CSO Ormož Janje Jurkovič je precepljenost med stanovalci precej visoka. V vseh treh objektih, ki sodijo pod Center za starejše občane (dom Ormož, Grošljeva vila in enota Sveti Tomaž), je skupna precepljenost oskrbovancev kar 92-odstotna. Vsi ti oskrbovanci so že prejeli oba odmerka cepiva. Te dni je v teku cepljenje še s tretjim odmerkom, za katerega se je že odločilo nekaj stanovalcev. »Cepljenih je skupno 171 stanovalcev. Necepljenih je le 16 stanovalcev, so pa vsi cepljeni v enoti Sveti Tomaž in pa v Grošljevi vili. Nekateri se že odločajo tudi za tretji odmerek cepiva,« je v začetku tedna povedala direktorica.
Med zaposlenimi precepljenih 60 %, drugi se samotestirajo
Na drugi strani pa je nekoliko manjši delež cepljenih med zaposlenimi. Oba odmerka je doslej prejelo 79 zaposlenih, kar predstavlja približno 60-odstotni delež. V to pa niso vključeni necepljeni prebolev-niki. Se pa številka ves čas spreminja, saj se zanimanje za cepljenje zaradi zaostrenih ukrepov spet povečuje. »V teh dneh se še nekaj zaposlenih odloča za cepljenje. Počasi gremo proti 65 % precepljenosti zaposlenih,« dodaja Jurkovičeva.
Necepljeni zaposleni se enkrat tedensko samotestirajo, medtem ko sta-
novalcev ne testirajo, razen v primeru 48-urnega izhoda ali znakov okužb. Direktorico veseli, da vse od sredine februarja niso zabeležili novih okužb tako med stanovalci kot med zaposlenimi. »Upajmo, da bo tako tudi ostalo. Sicer pa smo na morebitne okužbe pripravljeni. Imamo organizirano sivo cono. V primeru okužb prostore prilagodimo in oblikujemo rdečo cono.«
V domu so sicer največ okužb, čez 100, zabeležili decembra lani.
Stanovalcem je najpomembnejše, da se lahko družijo in vidijo svojce
Sicer pa za obiskovalce velja obvezen PCT-pogoj. Obisk je omejen na največ dve zdravi osebi hkrati na oskrbovanca. Upa, da se zaradi pogoja PCT ne bo zmanjšalo število obiskovalcev. Prav obiski so namreč tisti, ki so jih stanovalci v času zaprtja najbolj pogrešali. »Moram povedati, da stanovalci sprejemajo in upoštevajo vse ukrepe, ki jih velevajo odloki. Najpomembnejše jim je namreč, da ni ponovnih zapiranj, da še naprej potekajo aktivnosti, četudi v okrnjeni obliki, da organiziramo dejavnosti, ki so stalne in ne krčimo programa, predvsem pa, da se lahko družijo in sprejemajo obiske,« še poudari Jurkovičeva.
Monika Horvat
Foto: M H
petek • 24. septembra 2021
Podravje
Štajerski	9
Ormož • V zapuščeni stavbi stanovanja za mlade
»Stara policija« v roke občini, eno stanovanje ministrstvu
Občina Ormož bo dobila v last opuščeno stavbo nekdanje policije v samem središču mesta, v kateri nameravajo urediti stanovanja za reševanje prvega stanovanjskega problema mladih. V zameno bo državi prepustila eno stanovanje.
Ormoški župan Danijel Vrbnjak in minister za notranje zadeve Aleš Hojs sta minuli petek podpisala pismo o nameri za brezplačen prenos stavbe stare policije. Vrbnjak je ob podpisu pisma dejal, da je občina 14 let čakala na ta dogodek. »Odkar so se 20. aprila 2007 policisti preselili v nove prostore, Policijsko postajo Ormož, je stavba samevala. Konkretnega posluha ni bilo ... Zato pohvala, da se stavba prenese na občino, ki bo kasneje upravljala s temi prostori in jih uporabljala za javni interes. Soočamo se z veliko problematiko odseljevanja mladih. Zato bomo šli v izgradnjo novih stanovanj za mlade za potrebe reševanje prvega stanovanjskega problema, dokler ne ustvarijo svoje
stanovanjske zgodbe. Verjamem, da bo zadeva prišla v prave roke in jih bodo uporabljali tisti, ki jih zares potrebujejo,« je načrte z opuščenim objektom razkril župan.
V rekonstrukcijo prihodnje leto
Občina namerava urediti šest ali sedem stanovanj, odvisno od njihove velikosti. Ta bodo namenjena mladim ob reševanju prvega stanovanjskega problema. Po besedah župana bodo na novo spisali pravilnik o dodeljevanju stanovanj, mišljeno pa je, da bi mladim v času (leto, dve oz. tri), ko si urejajo drugo stanovanjsko rešitev, omogočili bivanje ob minimalnih stroških.
Rekonstrukcije objekta se bodo lotiti prihodnje leto, pri tem pa upajo tudi na denar državnega sklada: »Zadevo želimo čimprej realizirati. Potekajo tudi dogovori s stanovanjskim skladom, ki bo v bližnji prihodnosti namenil velika sredstva za rekonstrukcijo stanovanj v lasti občine kot tudi za novogradnje in odkupe stanovanj.«
Veselje ob načrtovani namembnosti stavbe je izrazil tudi minister Hojs, hkrati pa izpostavil, da bo občina v zameno za brezplačen prenos prepustila eno stanovanje, ki bo namenjeno za potrebe policije oz. ministrstva. Kupčija je po njegovem sklenjena v obojestransko korist.
Monika Horvat
V petih mesecih je pisec namreč bolnišnici poslal 19 anonimnih dopisov z več ali manj enako vsebino. Zadeve je pod drobnogled vzela tudi zdravstvena inšpekcijska služba, inšpektorat za delo, pa tudi policija, saj so bili nekateri dopisi podpisani. Izkazalo se je, da z lažnimi imeni.
„Vse skupaj se je začelo le dan za tem, ko je bila odpuščena takratna glavna medicinska sestra oddelka. Tudi pisec je kar nekaj vsebine namenil prav temu, češ da je bila odpuščena brez utemeljenega razloga. Kirurški oddelek po odhodu glavne sestre dela dobro, " pravi Anica Užmah, direktorica ptujske bolnišnice in dodaja: »Manjšina, ki se v pismih podpisuje kot zaposleni, očitno z odločitvijo o zamenjavi vodje zdravstvene nege ni zadovoljna.«
Prav na račun Užmahove in na račun dela strokovnega direktorja bolnišnice Teodorja Pevca ter pomočnice direktorice za zdravstveno nego Natalije Galinec leti večina očitkov iz anonimk. Nekaj smo jih prejeli tudi v naše uredništvo. »Gre za pisma z neos-novano, neresnično in prevečkrat žaljivo vsebino, ki škodijo ugledu bolnišnice. Razumnih in smiselnih odgovorov na očitke in vprašanja v anonimkah sploh ni mogoče podati. Na krivičen napad in žalitve pa se bomo imenovani osebno ustrezno odzvali,« je jasna Užma-hova.
Postopki v zvezi s tem še sicer trajajo, o dogajanju je obveščen tudi svet zavoda. Na kirurškem oddelku je bil konec avgusta izveden sestanek direktorice z zaposlenimi na temo anonimnih pisem, na katerem so vsi prisotni izrazili nestrinjanje s takim načinom komunikacije. Na podlagi prijav je bil izveden nadzor inšpekcije za
delo in zdravstvenega inšpektorata, v obeh primerih ni bilo ugotovljenih nikakršnih kršitev. Tudi oni so se pregleda lotili na podlagi anonimne prijave.
Inšpekcijski pregledi niso ugotovili nepravilnosti
Inšpektorat za delo je preverjal očitke okrog izvajanja mobinga na delovnem mestu, medtem ko se je zdravstvena inšpekcija lotila pregleda skladnosti opravljanja mentorstev specializantom v bolnišnici. „Tudi inšpekcijski zapisniki jasno dokazujejo, da stanje na kirurškem oddelku še zdaleč ni takšno, kot ga želijo prikazati posamezniki. Je pa res, da ko se lotiš nujnih sprememb v načinu dela, je pri manjšini možno pričakovati odpor. Napredki zaradi odločitev, ki vplivajo tudi na organizacijo dela, so vidni v poslovanju bolnišnice, ki po dolgih sušnih letih že tretje leto uspešno posluje in investira v kadre in izboljšanje pogojev za delo," je prepričana direktorica bolnišnice. Najpomembnejše se ji zdi, da zaposleni na omenjenem oddelku praktično stoodstotno podpirajo njihova prizadevanja in izražajo ogorčenje nad zapisi: »Vse očitane prijave so neresnične in so poseg v naše dobro ime. Zato smo podali prijavo na policijo. Naši pacienti so zadovoljni z obravnavo zdravnikov in medicinskih sester v izjemnih 95 %. Inšpekcijski nadzor zaradi mobinga, ki je bil opravljen julija letos, pa ni pokazal prav nobenih kršitev, ki so bile očitane v anonimki." Tak poseg v dobro ime ptujske bolnišnice, ne nazadnje pa tudi zaposlenih na kirurškem oddelku, je za Užma-hovo nesprejemljiv.
»Vsi si želimo, da se to
1 It V» I 1	v»
zaključi, saj ta način ne vodi nikamor«
Na dogajanje so se odzvali tudi zdravniki, zaposleni na omenjenem oddelku. Sedem se jih je podpisalo pod dva dopisa. „Opo-zarjanje na težave, morda kdaj tudi nekoliko ostro, še zdaleč ni mobing in je celo del naše odgovornosti do dela in ne nazadnje do bolnika in poškodovanca," so zapisali v prvem. Prejšnji mesec pa so še enkrat kratko zapisali, da se distancirajo od takšne in kakršnekoli podobne oblike komunikacije, kot so anonimna pisma, in jo strogo obsojajo.
S podpisom se je od anonimnih pisem distanciralo še 41 od skupaj 44 medicinskih sester na kirurškem oddelku, enako vseh 11 ad-ministratork.
Prav vsi navedeni akterji si želijo, da se zadeve čim prej razišče. Policija na tem primeru že dela. Enkrat je bil dopis celo podpisan, a kot je kasneje ugotovila policija, z lažnimi podatki.
„Zadnje pismo smo sicer dobili 10. septembra, na koncu piše: 'z anonimkami smo končali, nadaljevanke je konec'. Vsi si želimo, da se to zaključi, saj ta način ne vodi nikamor. Če kdo ni zadovoljen, so pritožbeni postopki jasni, moja vrata pa so tudi vsakomur vedno odprta. Zdaj je še kako pomembno, da strnemo vrste in vzpostavimo zaupanje za vse že obstoječe paciente in vse, ki se bodo z željo po pomoči in zdravljenju obrnili na nas. Vedno se zavzemamo za odprto komunikacijo, pisanja pisem, ki ne omogočajo dvosmerne komunikacije in pri kateri se pisec izogne osebni odgovornosti, pa nikakor ne odobravamo," še sklene direktorica.
Dženana Kmetec
Otroško kolo je prejela Renata Ornik. Nagrade je bila iskreno vesela. Ker so njeni otroci že večji, pa bo kolo podarila nečakinji, ki ji bo še kako prav prišlo.
Žensko kolo je žreb namenil Nejcu Serku, ki še ob prevzemu nagrade ni mogel dojeti, kakšno srečo je imel: »Sprva sem mislil, da je bila šala, zdaj pa sem presrečen, saj še nikoli nisem imel sreče v nobeni nagradni igri,« je strnil vtise. Moško kolo je prejel Avgust Drobnič, ki je sicer pogosto gost Qcentra, ni pa pričakoval, da mu bo sreča tako naklonjena. Vrhunski televizor znamke Toshiba je domov
odpeljala Klementina Cestar: »Res sem presrečna, takšne nagrade ne dobiš pogosto. Za novi televizor smo že pripravili prostor v dnevni sobi, kjer bo nadomestil manjšega. Zmeraj rada pridem v Qcenter, zdaj, ko sem prejela tako lepo nagrado, pa bom sem zahajala še raje,« je presrečna povedala.
V okviru velike poletne nagradne igre Qcentra Ptuj smo izžrebali tudi 25 prejemnikov Qcent-rovih darilnih bonov v vrednosti po 20 evrov. Imena prejemnikov so objavljena na FB-pro-filu Qcentra, nagrajenci pa jih z osebnim dokumentom lahko prevzamejo v Qcentru, na prodajnem mestu kurtošev.
m
Štajerski tednik " časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeiiprvu
www.tednik.si
Foto: KTV Ormož
Pismo o nameri za brezplačen prenos stavbe »Stare policije« sta podpisala minister za notranje zadeve Aleš Hojs in župan občine Ormož Danijel Vrbnjak.
Ptuj • 19 anonimk o mobingu v bolnišnici razjezilo zaposlene
»Od takšnega načina komunikacije se distanciramo!«
Zdravstveni delavci, zaposleni na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, so se po več mesecih molka oglasili in predstavili svoja stališča o anonimkah na račun dela na oddelku. Nesprejemljivo se jim zdi, da se nekdo z žaljivkami in osebnimi obtožbami na račun vodstva bolnišnice podpisuje kot „zaposleni". Od takšnega načina komunikacije se je absolutno distanciralo več kot 95 % vseh zaposlenih, od zdravnikov do medicinskih sester in administratork.
Foto: ČG
V nekaj mesecih je pisec na različne naslove razposlal 19 anonimnih pisem. Pisava v vseh primerih je enaka.
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 24. septembra 2021
Ptuj • Slovesno in praznično ob 150-letnici PGD Ptuj
Praznik solidarnosti, srčnosti, sodelovanja in povezanosti
Pod geslom Mesto varujemo že 150 let je 17. septembra v dominikanskem samostanu na Ptuju potekala svečana akademija ob 150-letnici PGD Ptuj, ki jo so sicer morali praznovati že v letu 2020. Tretjega marca leta 2020je namreč poteklo 150 let od ustanovitve gasilskega društva Ptuj, ki so ga gradile številne generacije. Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj namreč spada med najstarejša gasilska društva na območju Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci svečane akademije ob novem gasilskem vozilu PGD Ptuj, ki so ga ob tej priložnosti tudi uradno predali v uporabo. Ključe je iz rok ptujske županje Nuške Gajšek prevzel strojnik Branko Tominc.
Začelo je skromno, od mesta so prejeli nekaj starih veder, lestev, ponjav in požarnih kavljev. Prve primerne prostore je dobilo leta 1899, za poslopjem davčnega urada in sodišča (Vodnikova ulica), kjer so ostali se do leta 1978, ko so se preselili v novi, namensko zgrajen gasilski dom na Natašini poti. Prvi gasilski avto pa so dobili leta 1923, s katerim so se tudi odpeljali na požar v Rabelčji vasi. Od leta
2018	so bogatejši za hidravlično av-tolestev na tovornem vozilu. Leta
2019	so pridobili uporabno dovoljenje za gasilski dom. Začeli so se pripravljati na 150-letnico društva v letu 2020 ter začeli varčevati za zamenjavo dveh starejših gasilskih vozil. Uspelo jim je nabaviti le eno, drugo je načrtovano za leto 2023.
Spomnili so na prehojeno pot in se z jubilejnimi plaketami ob 150-letnici zahvalili vsem tistim, ki jim tako ali drugače pomagajo pri vzpostavljanju materialnih, tehničnih in kadrovskih pogojev za učinkovito, varno, uspešno izvajanje intervencij. Skupaj so podelili 22 jubilejnih plaket.
PGD Ptuj kot osrednja regijska gasilska enota opravlja naloge širšega družbenega pomena, rešuje življenja in premoženje ljudi v primeru požarov, naravnih nesreč in drugih elementarnih nesreč na območju MO Ptuj, širšem območju Podravja, po potrebi pa tudi na celotnem slovenskem prostoru. Kot pooblaščena enota opravlja zaščito in reševanje v prometu, industrijskih in drugih nesrečah, pri katerih so prisotne nevarne snovi, naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v prometu, nesrečah na tekočih in stoječih vodah ter naloge zaščite in reševanja širšega pomena. PGD Ptuj danes šteje 129 članov, od tega 58 operativnih, 16 veteranov, 27 mladih in 28 ostalih članov. Operativni člani so vključeni v gasilsko enoto, ki je kategorizirana v peto kategorijo. Za opravljanje omenjenih nalog je društvo opremljeno s specialno tehniko in opremo, nameščeno v desetih vozilih, štirih plovilih in petih priklopnikih. Gospodarska dejavnost društva zajema dve servisni delavnici za opravljanje servisov
		
		It
	O	
1 J		
Foto: Črtomir Goznik
Gasilska zveza Slovenije je PGD Ptuj nagradila z zlato plaketo GZ Slovenije. Podpredsednik GZ Slovenije Milan Antolin je ob tej priložnosti čestital za opravljeno delo in izpostavil pomen slovenskega prostovoljnega gasilstva, ki ima bogato tradicijo, na katero so lahko ponosni vsi prebivalci Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska županja Nuška Gajšek, ki je bila tudi slavnostna govornica na svečani akademiji, je predsedniku PGD Ptuj Edvardu Pušniku ob 150-letnici PGD Ptuj izročila veliko statuo, kot zahvalo za vso solidarnost in humanost, ki jo ptujski gasilci dnevno izpričujejo pri svojem delu. Svoje humano delo opravljajo skoraj tristokrat letno. „To ni samo 150 let nekega društva. To je najprej in najbolj praznik solidarnosti, sočutja, srčnosti, sodelovanja, povezanosti," je poudarila.
gasilnih aparatov in izolirnih dihalnih aparatov.
Ptuj med prvimi spoznal pomen organizirane požarna obrambe
Predsednik PGD Ptuj Edvard Pušnik je na svečani akademiji še posebej poudaril, da bodo vse nove dosežke društva in vse gasilce, ki so ga gradili, predstavili v novi društveni publikaciji, ki je v nastajanju. Izpostavil pa je nekatere pretekle dogodke, kot velike požare, ki Ptuja niso uničili samo gradbeno, temveč so ga potisnili v gospodarsko krizo in revščino. Zato tudi ne preseneča, da je bil Ptuj med prvimi, ki je spoznal pomen organizirane požarne obrambe, ki je v rokah strokovno podkovanih in izurjenih gasilcev. Tudi požari se danes ločijo od klasičnih požarov iz 19. in 20. stoletja. Takrat so morali gasilci obvladati veščine gašenja materialov, kot so les slama in opeka. Danes se spopadajo z nevarnimi, hitro vnetljivimi materiali, kemikalijami in invazivnimi snovmi. Vse to pa zahteva vedno večjo strokovnost gasilcev, izobra-
ževanje je zato stalnica, ki spremlja gasilca od njegovih prvih korakov v društvo. Predsednik PGD Ptuj se je ob praznovanju jubileja zahvalil vsem, ki jih podpirajo pri njihovem humanem poslanstvu, še posebej pa vsem gasilcem, ki s svojim delom prispevajo k temu, da sta delo in prizadevanje prostovoljnega gasilskega društva Ptuj v družbi prepoznavna, spoštovana in cenjena.
Priznanja za izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi
PGD Ptuj je na svečani akademiji prejelo plaketo Podravske regije, s katero so se jim zahvalili za opravljeno delo, ki ga opravljajo v tej regiji, plaketo Civilne zaščite RS za leto 2020, kot priznanje za posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanja okolja ob naravnih in drugih nesrečah. MO Ptuj jim je dodelila veliko statuo, z zlato plaketo pa je njihovo delo nagradila Gasilska zveza Slovenije.
MG
Ormož • Praznik KS Ivanjkovci
Nagrade najzaslužnejšim
V okviru krajevnega praznika Ivanjkovci so nagradili zaslužne krajanke.
Čeprav je bilo letošnje praznovanje zaradi koronavirusa precej okrnjeno, niso pozabili na zaslužne krajane in krajanke. Pred dnevi so zanje pripravili osrednjo slovesnost, na katero so povabili tudi predsednike domačih društev in predstavnike lokalne skupnosti, jim segli v roko in izročili zaslužena priznanja.
Nagrade so prejeli: Ferdinand Lah za dolgoletno delovanje v PGD Ivanjkovci, Darinka Tinko za delovanje na področju ekologije v Vrtcu Ivanjkovci, Miroslav Novak za aktivno delovanje in skrb za razvoj v KS Ivanjkovci in kot občinski svetnik ter Marija Kerndl za aktivno delovanje v Društvu upokojencev, na področju ustvarjalnosti in kulture, hkrati pa tudi za promocijo prleškega narečja drugod po Sloveniji. Priznanje KS Ivanjkovci so za delovanje v športnem in gasilskem društvu ter za aktivno sodelovanje za razvoj kraja izročili še Denisu Vambergerju.
Zbrane sta nagovorila predsednik KS Ivanjkovci Anton Zadravec in ormoški župan Danijel Vrbnjak, prireditev pa so s kulturnim programom obogatili učenci tamkajšnje osnovne šole.
Monika Horvat
Foto: Anton Zadravec
Prejemniki priznanj KS Ivanjkovci
Slovenija • Denar za deset kolesarskih povezav
Ptuj-Hajdina-Kidričevo-Majšperk mea izbranimi
V okviru dogovora za razvoj regij je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izdala še 10 novih odločitev o podpori za operacije gradnje regionalnih kolesarskih povezav. Skupna vrednost investicij znaša 73,91 milijona evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval 25,68 milijona evrov.
Podpore bodo med drugimi deležni tudi v Spodnjem Podravju in sicer tokrat za kolesarsko povezano Ptuj-Hajdina-Kidričevo-Majšperk. Poleg omenjene kolesarske povezave bo denar zagotovljen še za rekonstrukcijo ceste Spodnja Idrija s kolesarsko stezo, kolesarsko povezavo Celje-Štore-Šentjur, kolesarsko povezavo med Dravogradom in Ravnami na Koroškem na odsekih Dravograd-Otiški Vrh in Ravne na Koroškem-Kotlje, kolesarsko povezavo Huda luknja med Velenjem in Mislinjo, kolesarsko povezavo Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje na odseku Dobrna-Velenje, izgradnjo kolesarske steze Ce-lje-Žalec, za kolesarsko povezavo Šentjur-Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina-Rogatec na odsekih Šentjur-Grobelno, Šmarje-Belo-Mesti-nje-Podplat, Tekačevo-Podplat-Gabernik, Brezovec-Rogatec-Muzej na prostem, kolesarsko povezavo Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje na odseku Šoštanj-Mozirje ter za prvo fazo barjanskega kolesarskega omrežja v občini Vrhnika.
Skupaj je tako do sedaj potrjenih 67 operacij od 71 vlog, ki jih je ministrstvo za infrastrukturo na službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko oddalo do roka 31. maja. Skupna dolžina vzpostavljenih kolesarskih povezav bo preko 613 kilometrov, od tega bo novogradenj več kot 354 kilometrov.
Sta, sm
petek • 24. septembra 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Cirkulane • Park dediščine odprl vrata za obiskovalce
Uresničili idejo o etnografskem muzeju na prostem
V občini Cirkulane so lično uredili staro haloško domačijo. Postavili so cimprano hišo, ob njej pa manjši hlev in kolarnico s skednjem. Stara domačija odlično dopolnjuje slikovito kuliso središča Cirkulan, s pogledom od cerkve sv. Katarine proti cerkve sv. Barbare.
Foto: Sandi Kelc
Ob zunanjosti so domačini izjemno lepo uredili tudi notranjost haloške domačije; t. i. Bložakove hiše.
Dolgoletna želja in ideja Cirku-lančanov o etnografskem muzeju na prostem z lokalnimi vsebinami se je začela uresničevati leta 2017, ko jo je podprl občinski svet. Dve leti kasneje je bil izdelan projekt, ki je letos tudi stopil v življenje. „Jedro muzeja predstavljajo s slamo krita cimprana hiša, manjši hlev in kolarnica s skednjem. Stavbe so opremljene z originalno opremo in drugimi predmeti, ki so jih za muzej donirali domačini. Z objekti, kmečkim orodjem in opremo ter zbirkami etnoloških predmetov predstavljamo materialno dediščino naših prednikov, preko dogodkov in aktivnosti, ki bodo potekali v parku skozi vse leto, pa tudi nesnovno dediščino, kot so tradicionalna znanja, spretnosti, šege in navade," sta o projektu Parka dediščine povedali cirkulanska županja Antonija Žumbar in občinska svetnica Mira Petrovič.
Spomladi zeliščni vrt, brajde in čebelnjak
Sogovornici sta pojasnili, da Park dediščine sestavljajo Bložakova hiša, Bložakova štala in kolarnica s skednjem. Bložakova hiša je sesta-
vljena iz delov originalne hiše v Gruškovcu, Bložakova štala pa iz originalnih delov štale iz Slatine. „S postavitvijo teh objektov smo želeli ohraniti originalno stavbo, zgrajeno na način, kot so ga poznali pred stoletji in omogoča vpogled
v arhitekturo viničarskega področja v vzhodnem delu Haloz. Za objekte z originalnimi deli stavbnih elementov si želimo v prihodnje pridobiti status kulturne dediščine našega območja. Ob parku bodo urejeni zeliščni vrt, brajde s klopmi in čebelnjak, za kar bodo poskrbela domača društva. Pri gradnji parka je sodelovala mariborska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), pri opremljanju pa Pokrajinski muzej Ptuj. Velik angažma k projektu je prispeval tudi predsednik Turističnega društva Cirkulane Zvonko Bratušek."
Park dediščine za Cirkulane pomeni pomemben produkt. Obiskovalce bo popeljal v zgodovino, prezentira življenje v Halozah nekoč, ponuja pa tudi prostor za organizacijo prireditev, delavnic, izobraževalnih dogodkov, degusta-cij ... Postavljena je spletna stran https://www.park-cirkulane.si/ in facebook stran. „Če bo dejavnost v parku zaživela in zagotavljala finančne vire za lastno delovanje, ga bomo širili še z drugimi objekti (na primer butano hišo), ki bodo prav tako prikazovali tradicionalni način gradnje in življenje stoletja nazaj," je dodala županja Žumbarjeva.
Muzej so opremljali prostovoljci pod budnim očesom stroke
Park dediščine je ob urejanju spontano zaživel, družili so se posamezniki, predstavniki društev, vaških odborov in občine, strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine ter skupaj oblikovali vsebine, ki jih muzej ponuja. Sredi julija je potekala delavnica, na kateri so poskrbeli za konzerviranje razstavnih eksponatov. „Stavbe v parku dediščine so opremljene z originalno opremo in drugimi predmeti, ki so jih za muzej donirali domačini. Veseli smo, da se je pri zbiranju predmetov, ki smo jih iskali ciljno (tisto, kar potrebujemo), pokazalo, da se na naših podstrešjih skriva še marsikateri skriti zaklad. Na tak način smo zbrali več kot 250 predmetov, od kmečkega orodja in strojev, pohištva in druge hišne opreme, gospodinjskih pripomočkov, vinogradniške in kletarske opreme, orodja domačih mojstrov ... Žal smo morali marsikatero ponudbo zavrniti, saj vseh velikih kmečkih strojev in naprav (mlatilnice, vetrnjaki, preše itd.), ki so še ohranjene, nimamo kam shraniti. Se pa trudimo, da imamo oziroma bomo imeli v parku ohranjen in predstavljen po en primerek teh naprav. Posamezne dotrajane kose lesenega stavbnega pohištva in opreme je popravil naš domači mizarski mojster. Osta-
lo opremo in orodja smo očistili ter konzervirali sami oziroma v okviru delavnic, na katere smo povabili člane domačih društev, vaških odborov in druge zainteresirane posameznike. Tako smo se 10. julija v velikem številu družili na delavnici, kjer smo se pod vodstvom sodelavcev iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, etnologa Andreja Brenceta in konservatorja-resta-vratorja za les Boštjana Roškarja naučili, kako se takšne predmete očisti, zaščiti in pripravi za ponovno uporabo. Pridobljeno znanje seveda odslej s pridom uporabljamo," je razložila Petrovičeva, ki se je po besedah županje Žumbarjeve zelo aktivno vključila v projekt.
Dan odprtih vrat je bil na i
pika
¿.«i ,.„■.., -..	r Ji.■!	'i
Stara haloška domačija ob cerkvi sv. Katarine je lepo dopolnila veduto Cirkulan z vzhodnega dela.
m «šs
Foto: Sandi Kelc
Septembra, ko so po haloški pokrajini že odzvanjali klopotci in vabili v trgatev, je Park dediščine prvič odprl vrata za obiskovalce, našteli so jih okoli 250. „Za vse, ki jih je zanimalo izvedeti več o nastanku in vsebini parka, smo oba dneva organizirali javna vodstva, veliko zanimivega smo izvedeli tudi v osebnih pogovorih z obiskovalci, ki jim je pogled na kakšen kos stare opreme ali orodja v spomin priklical že skoraj pozabljene spomine. Na stojnicah so vabile dobrote, ki so jih pripravili v društvih gospodinj, čebelarjev in vinogradnikov, na voljo je bilo pivo iz bližnje pivovarne Frizi beer. Marsikdo je z veseljem posegel po publikacijah, ki sta jih na stojnicah ponujala Turistično društvo Cirkulane ter Društvo za oživitev gradu Bori. S svojimi nastopi so dogajanje popestrile sekcije Kulturnega društva Cirkulane: tamburaši, folklorna skupina, ljudski pevci in Micika iz dramske sekcije. Veseli in ponosni smo, da so z videnim v parku dediščine zadovoljni tako ustvarjalci, stroka in obiskovalci. Posebna zahvala gre Suzani Vešligaj iz mariborske območne enote ZVKDS, ki nam je ves čas izvajanja projekta strokovno svetovala in tako bistveno pripomogla k uspehu."
Mojca Zemljane
Trnovska vas • Slovesno odprtje prenovljene Simoničeve domačije
Cimprača zasijala v nekdanji lepoti
Občina Trnovska vas je s pomočjo evropskih in državnih sredstev obnovila svoj kulturni spomenik - tipično panonsko domačijo s slamnato streho in tipično postavitvijo v obliki črke L iz leta 1787.
A več kot dvesto let stara cim-prača še zdaj ne bi zasijala v nekdanji lepoti, če ne bi k njeni obnovi svojega dela in dobre volje vložili tudi domačini. Interesentov za obnovo pod nadzorom spomeniško zaščitene stavbe namreč tako rekoč ni bilo, saj se je en sam pojavil šele po večkrat ponovljenem razpisu, pa še ta s previsoko ceno za skromen trnovski proračun. Zato sta župan Alojz Benko in direktor občinske uprave Jože Potrč aktivirala člane turističnega društva, društva gospodinj in bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike, ki so prostovoljno opravila rušit-vena, čistilna in pripravljalna dela na domačiji ter s tem precej znižali stroške.
Od hlapca do gospodarja
Prav njim je šla na slovesnem odprtju minulo soboto velika županova zahvala. »Kar se Simoničeve
domačije tiče, nam pravzaprav nič ni šlo na roko, a se je na koncu vse srečno izteklo, zahvaljujoč dobri volji domačinov, zato lahko danes rečem, da sem ponosen na obnovljeno hišo in na naše ljudi,« je zbranim na odprtju, ki je že del prireditev ob letošnjem 23. občinskem prazniku občine, dejal Benko. »Najtežje delo pa sta nedvomno opravila lokalna obrtnika Zdenka in Ivan Lorenčič iz Bišečkega Vrha, ki sta prevzela večino gradbenih del te zahtevne prenove ter v zadnjem letu na gradbišču vztrajala na mrazu in vročini.«
Hiša, ki se je drži ime Simoničeva domačija, je bila pravzaprav v lasti Pihlerjevih, pri katerih je Stanko Si-monič starejši delal kot hlapec. Nepremičnino si je kasneje prislužil in z ženo Ivanko, po domače Haniko, v njej živel do svoje smrti. Vdova je v hiši vztrajala do pozne starosti in ni hotela v dom upokojencev,
čeprav sta s sinom Stankom, ki živi v tujini, hišo podarila občini v zameno, da bo ta skrbela za gospo. Sledila so leta, ko se je pojavljalo več idej, kaj storiti z nepremičnino in ali se sploh lotiti obnove. Iskali so denar zanjo in uredili dvorišče, postavili brajde in obnovili vrt. Slednjič je občina na Lasovem razpisu Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah iz programa CLLD pridobila nepovratna sredstva v skupni višini 98.000 evrov za stavbo, in sicer sprva ločeno za njen stanovanjski in gospodarski del.
Veliko prostovoljnega dela
Ker nekaj časa niso našli primernega izvajalca za obnovo, s pogajanji pa so skušali doseči tudi boljše pogoje konzervatorske stroke, ki je bdela nad prenovo, so kmetijsko ministrstvo zaprosili za
spomenik.
podaljšanje roka izvedbe, da ne bi izgubili že odobrenih sofinancer-skih sredstev. Da bi privarčevali nekaj denarja od edine ponudbe za dobrih 300.000 evrov, so projekta združili v enega, ga oklestili skoraj za polovico, nato pa so, kot že rečeno, vsa pripravljalna dela, ki niso zahtevala strokovnjakov, opravili trnovski prostovoljci. Na osnovi javnega naročila je izvajanje obnove prevzel strokovnjak za prekrivanje streh s slamo in trstiko Janez Golnar iz Svetega Jurija ob Ščavni-
ci, gradbena dela pa že omenjena zakonca Lorenčič.
Simoničeva domačija ima povsem novo streho pa tudi gospodarski del je bil tako dotrajan, da ga je bilo treba porušiti in po starih načrtih postaviti na novo. Zamenjano je celotno stavbno pohištvo in vsi ometi iz blata, lesene konstrukcije pa zaščitene z lanenim oljem. Bivalni prostori so takšni, kot so bili v časih naših pradedkov in prababic, s črno kuhinjo vred. V njih tudi ni elektrike, tekoče vode in vseh so-
dobnih priključkov, brez katerih si danes težko predstavljamo življenje, zato lahko tam doživimo, kako so nekoč živeli naši predniki.
»Za nami je prvi del domače naloge, zdaj sta na vrsti oprema in vsebina. Upam, da bo hiša zaživela in postala prostor za druženje vseh generacij, obenem pa bo lahko služila tudi komercialnim namenom in se s tem vsaj delno tudi sama preživljala,« je sklenil trnovski župan.
Senka Dreu
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 24. septembra 2021
Destrnik • Neznanec izlil gnojnico v Rogoznico
Vodo so prekrile mrtve ribe
Minuli konec tedna je nekdo v Janežovcih povzročil pravo ekološko katastrofo - v Rogoznico je izlil gnojnico in s tem uničil življenje v potoku.
Rogoznica je bila pri Janežovcih zaradi izlitja gnojnice prekrita s poginulimi kleni.
Da je z Rogoznico, ki teče od Destrnika proti Ptuju in se pri Ranci združi z Grajeno, nato pa izlije v Dravo, nekaj narobe, je opazil v soboto zvečer, pripoveduje domačin Darij Predan. »Nato pa so mi sosedje povedali, da je bila voda onesnažena že v petek. 25 let živim tu, pa česa takega še nisem doživel. Voda je bila nekoč polna klenov, rakov in celo školjk, ostali so samo še kleni, zdaj pa je tudi z njimi konec. Nekdo je namreč v potok brezvestno izlil gnojnico, morda je tam čistil cisterno, in s svojim dejanjem pobil vse, kar je v njem še živelo. Srce me je bolelo ob pogledu na poginule ribe, male, velike, ki jih je naplavilo na površje. V soboto jih je bilo 200, 300, pravo pokopališče, res žalostno,« je še vedno pretresen.
Hudobija ali nevednost?
»V nedeljo smo poklicali policijo, prišel je tudi inšpektor, poslikali so, naredili zapisnik. Morda je storilec v vodo že prej izlival gnojnico, a je bilo dovolj pretoka in je strupe odplavilo, zdaj pa je vode malo in je zato škoda nepopravljiva. A najhuje je to, da storilca najbrž ne bodo nikdar odkrili. Saj veste, če te ne dobijo na delu, potem je malo možnosti. In tako bo lahko še naprej uničeval naravo. Škoda seveda ni gospodarska, je pa velika ekološka. Ne razumem, kako lahko komu kaj takega pride na pamet: gre za hudobijo ali je možno, da so nekateri še zmeraj tako neosveščeni in ignorantski do narave, katere del smo tudi sami?« se sprašuje Predan, ki že razmišlja, kje bi lahko kupil klene, da bi jih znova naselil v potok.
Na Policijski upravi Maribor so nam potrdili, da kriminalistična preiskava poteka. »Policisti Policijske postaje Ptuj so v nedeljo, 19. septembra, prejeli in obravnavali prijavo onesnaženja potoka Rogoznica v kraju Janežovci. Zbrali so prva obvestila in skupaj s pristojnimi inšpekcijskimi službami opravili ogled. Na podlagi teh ugotovitev policisti preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja Obremenjevanje ali uničevanje okolja po 332. členu Kazenskega zakonika. Ko bo kriminalistična preiskava končana, bomo o ugotovitvah z ustreznim pisnim aktom seznanili pristojno tožilstvo,« je povedal Miran Šadl s PU Maribor.
Senka Dreu
Haloze • Še o prometni nesreči z ilegalci
Prevažaljihje mladoletnik
V prometni nesreči, ki se je zgodila v Velikem Okiču, je audi Q7, kije z ostrega ovinka zgrmel v 10-metrski prepad in pristal na betonski steni, vozil mladoletni državljan Srbije.
mm
Foto: Sandi Kelc
Koliko je mladenič star, na Policijski upravi (PU) Maribor ne razkrivajo, saj da v primeru mladoletne osebe teh podatkov javnosti ne morejo posredovati. Prav tako niso povedali, ali je mladoletnik, ki je v avtomobilu prevažal deset tujcev, v priporu ali na prostosti.
Kot smo poročali, je bilo v vozilu devet Pakistancev, pet od njih jih je bilo poškodovanih, oskrbeli so jih v bolnišnici. Eden je poškodbam podlegel, trije, ki so utrpeli hude telesne poškodbe, so po podatkih policije še vedno v bolnišnični oskrbi. Štiri tujce, udeležene v nesreči, so policisti že predali hrvaškim varnostnim organom, dva sta bila odpeljana v center za tujce.
Sopotnik, ki je poleg voznika s kraja nesreče zbežal, je bil prav tako tujec, in sicer državljan Bangladeša, ki po dosedanjih ugotovitvah policije pri storitvi kaznivega dejanja ni sodeloval. Oba pobegla so možje v modrem izsledili. „Voznik je osumljen storitve treh kaznivih dejanj: zapustitve poškodovanca v prometni nesreči, nevarne vožnje in prepovedanega prehajanja meje," so sporočili iz PU Maribor.
MZ
Gerečja vas, Ptuj • Sojenje Silvu Drevenšku za trojni umor
Pokojna Mojca iskala pomoč na več naslovih
Pred šestčlanski senat okrožnega sodišča na Ptuju so v ponedeljek stopile priče, katerih zaslišanje je predlagala obramba: stric in oče obdolženega ter dve zdravnici, pri katerih je pokojna Mojca Lešnik iskala pomoč ali nasvet, kako nekdanjemu partnerju Silvu pomagati zaradi alkoholizma.
Odvetnik oškodovancev Daniel Planinšec je pediatrinjo povprašal, kako je tragični dogodek vplival na otrokovo duševno zdravje. Ta je dejala, da četudi je otrokova izbrana zdravnica, tega pred
sodiščem ne more oceniti, saj
je to vprašanje za izvedenca. Je pa poudarila naslednje: „Kot pediatrinja, mama in človek si težko zamišljam hujšo travmo za otroka."
„Sem totalno uničen in zahtevam urgentno obravnavo," se je glasila vsebina elektronske pošte, ki jo je Silvo Drevenšek poslal svojemu izbranemu zdravniku. Tega ja v tistem času nadomeščala druga zdravnica, ki je to elektronsko sporočilo prebrala in Silva v četrtek, 10. decembra, kontaktirala, naj se oglasi v ordinaciji. Najprej naj bi ji dejal, da ne more, ker je na sestanku, potem pa vendarle prišel; po besedah zdravnice brez maske in opit. Zdravnica, ki je sicer tudi izbrana pediatrinja sina Silva Dre-venška, je bila nad njegovim videzom presenečena, saj se ga je spominjala, ko sta s partnerico Mojco prihajala k zdravniku z otrokom. „Bil je zmedenega ravnanja in govorjenja, spremenjenega videza," je dejala na sodišču in dodala, da je poklicala Mojco Lešnik, s katero sta se poznali, saj je bila Lešnikova zastopnica enega od farmacevtskih podjetij. Povprašala jo je, ali je Silvo prišel domov in ali ima težave z alkoholom. Lešnikova ji je odgo-
Obtoženi trikratnega umora in zanemarjanja mladoletne osebe Silvo Drevenšek v ponedeljek, ko je v spremstvu pravosodnih policistov zapuščal ptujsko sodišče.
vorila pritrdilno in tudi povedala, da sta se zaradi alkohola razšla. Drevenšek se svojemu izbranemu zdravniku kasneje več ni oglasil, ga pa je kontaktirala Mojca in mu povedala za grožnje z nasiljem. Prav tako je pomoč iskala pri znanki, ki
Obtoženčev oče poskrbel za dramo
Dogajanje v sodni dvorani je postalo dramatično, ko je na mesto za priče stopil Drevenškov oče. Povedal je, da s sinom ni govoril od leta 2014. O primeru ve le to, kar poročajo mediji. Z besedami ni varčeval. Najprej se je verbalno lotil tožilke Kukovec Belšakove in jo želel nekaj vprašati. Seveda mu sodišče tega ni dovolilo, možakar pa je kar nadaljeval z obtožbami na račun organov pregona, verodostojnosti preiskave in drugih postopkov: „Smrdi vsepovsod." Predsednik sodnega senata Marjan Strelec ga je miril, omenil je, da bo poklical varnostnike. Drevenškov oče je ob teh besedah iztegnil obe roki, s čimer je nakazal, da ga lahko vklenejo. Zabrusil je še: „Pristranski ste," in zapustil sodno dvorano.
je zdravnica in zaposlena v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Zaupala ji je, da je partnerja zapustila, boji se zase in za otroka. Spraševala je, kako bi se lahko Silvo zdravil. „Iskala je vsako možnost, da bi se grožnje prenehale. Decembra mi je v obeh stikih po mesengerju omenila, da ji Silvo preko tretjih oseb grozi s smrtjo. Zdela se mi je zaskrbljena," je v sodni dvorani še dejala zdravnica.
Žuran o nečaku, da je bil dober oče
Pred sodišče je v ponedeljek stopil tudi Silvov stric. Poudaril je, da je bil Silvo dober oče in je lepo vzgajal sina. O Lešnikovih je dejal, da naj bi imeli nekaj za hrbtom in nekaj delali proti njegovemu nečaku. Po njegovih besedah naj bi Silvo govoril, da nanj izvajajo pritisk: „Jožica naj bi včasih prišla do njega, bila je nevljudna, hotela je
delati vse po svoje, tudi opremljati hišo." Stric je omenil, da se mu je Silvo zdel v obraz zatečen, potožil je, da mu ovirajo stike z otrokom, zaradi česar naj bi trpel. Višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak ga je vprašala, od kod on vse to ve. Pojasnil je, da mu je to povedal Silvo, s katerim sta se pogosto slišala po telefonu ali bila skupaj, saj mu je pomagal pri gradnji hiše. Bil je tudi mnenja, da se Mojca ne more samo tako sprehajati po hiši, iz katere je odšla. Na vprašanje tožilke, ali je Silva motilo, da je prihajala občasno domov, je dejal, da ja, ker naj bi ga iz hiše podila. Dodal je še, da nečaka ni nikoli videl vinjenega, spil je le kakšno pivo. Po njegovih besedah je bil v dobri fizični kon-diciji, še decembra sta izdelovala nadstrešek in je hodil po strehi. Tudi 25. decembra sta se slišala po telefonu, ko naj bi mu Silvo dejal, da se počuti dobro.
Mojca Zemljarič
Ce pred Mihaelom (29.) jasna noč, bo tudi zima imela veliko moč.
Danes bo pretežno jasno, ponekod v zahodnih krajih pa bo občasno več oblačnosti, ki bo zjutraj segala tudi proti osrednji Sloveniji. Zjutraj bo po nekaterih nižinah vzhodne Slovenije megla. Čez dan bo pihal šibak jugozahodni veter. Jutranje temperature bodo od 4 do 10, na Primorskem do 13, najvišje dnevne od 21 do 26 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
Petek	Sobota	Nedelja	Ponedeljek
24.09.2021	25.09.2021	26.09.2021	
*	•	%	
			
13	14	16	16
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
22	23	25	22
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
			A
Hirostvetrat 6m/s	Hitrost irelra0.9m/s	Hflrostvetral.Om/s	Hitrost vetra 1.8m/s
Foto: DP
Foto: MZ
Vir: ARSO
petek • 24. septembra 2021
Kultura
Štajerski	13
Sarah Dunant:
Rojstvo Venere
Tokrat nadaljujem odpiranje svojega bralnega paketa Zavite zgodbe iz Knjižnice Ivana Potrča, o katerem sem vam pisal prejšnjikrat. Izbor zgodovinskih romanov se nadaljuje z Rojstvom Venere britanske pisateljice Sarah Dunant.
Sarah Dunant (rojena 1950. v Londonu) je romanopi-ska, novinarka, radijska poročevalka in kritičarka. Živi razpeta med Londonom in Firencami. Firence je 'odkrila' ob svojem obisku tega italijanskega mesta leta 2000 - in to je spremenilo njeno življenje. V tistem obdobju 'krize srednjih let', kot ga je sama označila, je obudila svojo strast za zgodovino in začela raziskovati renesančne Firence ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Knjiga Rojstvo Venere (izšla je leta 2003, slovenski prevod 2005) je rezultat tega raziskovanja in je prvi roman iz trilogije o življenju žensk v obdobju italijanske renesanse (sledita ji romana V družbi kurtizane (2006 - prevod 2008) in Sacred Hearts - Posvečena srca (2009; slovenskega prevoda še ni)).
V Rojstvu Venere (naslov romana je vzet po istoimenski sliki renesančnega slikarja Sandra Botticellija, ki je nastala okrog leta 1480) je pisateljica v resničen zgodovinski okvir vstavila svoje izmišljene literarne osebe. Zgodovinski okvir v tem romanu predstavlja italijanski dominikanski pridigar Girolamo Savonarola (1452-1498), verski reformator, ki je v 'pogovorih' z Bogom spoznal zgrešenost renesančne družbe, nemoralnost takratne umetnosti, zato je s svojimi 'somišljeniki' - to je bila predvsem brezdelna, zdolgočasena firenška mladina - zažigal knjige in uničeval umetniška dela, omejil življenje žensk na domače ognjišče (v mesto so smele izključno v družbi moškega) ... Kritiziral je življenjski slog vladajočega sloja, aristokracije in duhovništva. Pisateljica njegov vpliv na korenite življenjske spremembe v Firencah med letom 1494 in 1498, ko je bil Savonarola v mestu dejanski vladar, tako slikovito opisuje, da človek nehote pomisli na današnje dogajanje v neki drugi državi, kjer pretirana verska gorečnost uspeva zatreti svobodo, odpravlja vse pravice žensk, prepove drugačnost ... Samo en verski gorečnež je potreben, da vzpodbudi tiste, ki ne razmišljajo s svojo glavo, k ravnanju, ki se jim je še pred letom ali dvema zdelo nepredstavljivo (malce to spominja na roman Margaret Atwood Deklina zgodba).
No, v takšno družbo je Dunantova postavila svojo junakinjo Alessandro, hčer bogatega trgovca s tekstilom, mladenko, ki zna razmišljati s svojo glavo, poleg tega pa je zelo nadarjena v slikarstvu, kar se seveda za takratno žensko ne spodobi, saj je njena osnovna naloga, da se poroči, priskrbi svojemu možu dediča, se ukvarja z gospodinjstvo in da je lepa. Tudi Alessandro omožijo s precej starejšim moškim, pravim kavalirjem. Na poročno noč pa Alessandra ugotovi resnico o njem, za katero je bil njen mož sicer prepričan, da jo pozna: njemu je bolj kot Alessandra všeč njen brat ...
Bodi dovolj za vzpodbudo k branju slikovitega romana o življenju pred pesto leti.
Jože Šmigoc
Ptuj, Praga • Meddržavno kulturno sodelovanje
Ptujski ter praški grad in grad Libochovice v skupnem projektu
Lani je Ptuj obiskal direktor uprave praškega gradu Iva Veliška s svojimi sodelavci. Na Ptuju so si med drugim ogledali zbirke v ptujskem gradu. Poleg Veliška je bila na Ptuju tudi Tanja Strniša, veleposlanica RS v Pragi, ki sije zelo prizadevala za obisk in sodelovanje, kot tudi v Mestni občini Ptuj in Zavodu za turizem Ptuj.
„Pobuda za sodelovanje, kar se tiče muzeja, je bila vezana na 17 slik iz ptujskega gradu, ki so sicer del zbirke, ki je nastala za opremo gradu Libochovice na Češkem. Zbirka je povezana s Christianom Schröderjem, ki je bil upravnik praške grajske zbirke. Med njegovimi dolžnostmi je bilo tudi kopiranje za samega cesarja, njegove kopije pa si je nekoč za svoj grad Libochovice zaželel tudi tedanji lastnik Gun-dakar Dietrichstein. Kot je znano, je leta 1873 ptujski grad na dražbi kupila Marija Terezija, grofica Herberstein, rojena Dietrichstein, ki si ga je zelo želela, a ga ni mogla podedovati po očetu, ker je bila ženska. Lahko pa je dedovala posest Libochovice, ker je bila zaščitena z dedno pogodbo, ki je prepovedovala odtujitev v pogodbi opredeljene rodbinske posesti. Terezija je tako posesti Dietrichsteinov pripeljala v družino Herberstein. Sama je ptujski grad začela obnavljati, obnovo pa je dokončal in grad opremil njen sin Janez Jožef. Največ
Foto: Wikipedia
Pobuda za sodelovanje, kar se tiče muzeja, je bila vezana na 17 slik iz ptujskega gradu, ki so sicer del zbirke, ki je nastala za opremo gradu Libochovice na Češkem (na fotografiji).
pohištva in slik je pripeljal z gradov Hrastovec in Vurberk, nekaj tudi od drugod, omenjenih 17 slik pa so na Ptuj pripeljali iz Libochovic. Slike so povezane z Rudolfovo zbirko. Vsaj
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož: „Še vedno čakamo na povabilo za srečanje v Pragi."
pri nekaterih delih gre za kopije, ki jih je kot omenjeno slikar Kristjan Schröder ob koncu 17. stoletja naslikalo po naročilu tedanjega lastnika Gubndakarja Dietrichsteina," je o pobudi za sodelovanje med ptujskim in praškim muzejem povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič, ki je tudi pričakoval, da se bodo zainteresirani za sodelovanje ponovno srečali v dneh, ko so slovenske in tudi ptujske kulturne skupine sodelovale na Festivalu Slovenija v Pragi 2020/2021.
Pogovarjali so se namreč o tem, da bi omenjene slike gostovale na razstavi v Pragi, pred tem pa bi jih bilo - vsaj večino - treba restavrirati, kar seveda predstavlja velik finančni zalogaj. Kasneje pa je kustos PMPO Branko Vnuk prejel sporoči-
lo še z gradu Libochovice, da načrtujejo novo stalno postavitev in se zanimajo za te iste slike ptujskega muzeja. „Tudi o tem smo obvestili kolege v Pragi in veleposlanico ter predlagali, da je morda smiselno širše sodelovanje, tudi z gradom Libochovice. Na srečanju smo se dogovorili, da se srečamo tudi v Pragi," je še povedal Aleksander Lorenčič, kjer še vedno čakajo na povabilo iz Prage.
Če bi jih kdo seznanil s festivalom Slovenija v Pragi, bi se tudi samoiniciativno udeležili tega dogodka, sočasno pa obiskali še praški grad, kjer so v okviru omenjenega festivala tudi nastopili tudi ptujski pevci in folkloristi. Tako pa še vedno čakajo na povabilo za srečanje v Pragi.
MG
Ptuj • V nedeljo popoldan pod lipo
Z ljudsko pesmijo in glasbo je vedno veselo
Prireditev z ljudskimi pevci in godci V nedeljo popoldan pod lipo je vrsto let potekala V domu krajanov Ivana Spo-lenaka oz. pri lipi, ki so jo zasadili v počastitev samostojne Slovenije. Po prenehanju delovanja mešanega pevskega zbora Ivana Rudolfa Breg, deloval je kar 15 let in po krajšem delovanju ljudskih pevk, je organizacijo te tradicionalne prireditve prevzela skupina ljudskih pevcev DU Turnišče, ki jo zadnja leta vodi Silva Kajtezovič. Na njeno pobudo se je prireditev V nedeljo popoldan pod lipo tudi začela.
Maksa Furjana Zavrč, ljudski godci Videm in ljudske pevke FD Lancova vas. S skečem pa sta nasmejala Cila in Tunč iz Podlehnika.
Pevci in godci so se tudi letošnjega nastopa zelo razveselili, saj jim koronavirus otežuje tako delovanje kot nastopanje. Navdušeni pa so bili tudi vsi drugi ljubitelji ljudske pesmi in glasbe, ki so vsak nastop nagradili z aplavzom. Prisluhnili so številnim pesmim o domovini in lipi kot slovenskem simbolu. Vsak nastop več pa je tudi dodatna spodbuda za delovanje, ohranjanje ljudske pesmi in glasbe ter prenašanje kulturne dediščine na nove rodove, je povedala Silva Kajtezovič. Ljudski pevci DU Tur-nišče so letos praznovali že 17-le-tnico delovanja. Pridno vadijo, od aprila letos, po prenehanju epidemije so imeli že 27 vaj in kar osem nastopov. Repertoar so obogatili še s štirimi novimi ljudskimi oz. po-narodelimi pesmimi, do konca leta bodo dodali še tri.
Ta je letos potekala v Domu krajanov Turnišče. Z ljudsko pesmijo in glasbo so prijetno nedeljsko popoldne z glasbo, petjem in besedo
ustvarili: ljudski pevci DU Turnišče, ljudski pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, vesela gasilca iz Turnišč, ljudske pevke DU IN KPD
Staneta Petroviča Hajdina, Fantje iz Jurovcev KUD Franceta Forstne-riča Videm, ljudske pevske FD Antona Štrafela Markovci, Trta KUD
Foto: zasebni arhiv
Ljudski pevci DU Turnišče
14 Štajerski
Zdravstveni globus
petek • 24. septembra 2021
Zdravstveni nasveti
September - mesec
V V	■	I	■
ozavescanja o demenci
S staranjem družbe se izrazito povečuje število bolnikov z de-menco. Ta ni običajen del staranja, ampak je bolezen. Mednarodno združenje za AIzheimerjevo bolezen je september izbralo za mesec ozaveščanja o demenci. Tema letošnjega svetovnega meseca je »Pravočasna diagnoza«. Z zgodnjo diagnozo lahko z zdravili upočasnimo napredovanje bolezni ter bolniku in svojcem pomagamo k več mesecem ali letom kakovostnega življenja.
Na svetu se vsake štiri sekunde pojavi nov bolnik z demenco. V Sloveniji imamo več kot 20.000 bolnikov z demenco. Največja težava je ta, da je bolezen odkrita dokaj pozno, v fazi, ko zdravila niso več učinkovita. Ali pa diagnoza sploh ni postavljena. Od tod tudi podatek, da se zdravil samo četrtina bolnikov.
Demenca je kronična bolezen, ki napreduje. Praviloma se pojavi po 65. letu starosti, izjemoma pa lahko tudi pri mlajših osebah. Prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske sposobnosti, sposobnosti govornega izbiranja in presoje. Najpogostejši vzrok demence je Alzheimerjeva bolezen, drugi najpogostejši vzrok je vaskularna demenca, redkeje pa demenca z Lawyjevimi telesci in frontotemporalna demenca. Vzrok za bolezen ni znan, tudi zdravila, ki bi bolezen pozdravilo, nimamo. Govorimo pa o dejavnikih tveganja, med katerimi sta tudi stres in družinska obremenjenost. Ne preseneča podatek, da se bole-
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
zen manj pogosto pojavi pri ljudeh, ki živijo zdravo.
Bolezen je enako kot za bolnika veliko čustveno in fizično breme tudi za svojce, saj ob dolgotrajni skrbi za dementno osebo pogosto privede do izgorelosti. Stanje se vidno izboljšuje, a še vedno je preveč demence prezrte. Zato naj bo tudi ta prispevek poziv, da ob prvih znakih demence obiščete svojega zdravnika. Pravzaprav velja pri demenci enako kot pri kateri koli drugi bolezni. Hitro ukrepanje je ključ do uspeha. Ozdravitve sicer še ne moremo pričakovati, a nekaj let kakovostnega življenja je veliko. Ker je demenca veliko breme in skrb družbe, potekajo mnoge raziskave s ciljem, da bi odkrili zdravilo, ki bi demenco pozdravilo.
Zdravila, ki se danes uporabljajo za zdravljenje demence, ali bolje
rečeno, ki upočasnijo napredovanje bolezni, delujejo na različne načine. Zdravila so na voljo samo na zdravniški recept. Bolnik pogosto, vsaj za določen čas, potrebuje še dodatna zdravila za zdravljenje pridruženih vedenjskih motenj ali psihičnih težav, kot so zdravila za spanje, antidepresivi ipd.
S težavami se ljudje lažje spoprimemo, če so nam za nasvet in pomoč na voljo tisti, ki se soočajo s podobnimi problemi. V Sloveniji deluje društvo Spominčica Alzhimer Slovenija, humanitarna organizacija za pomoč osebam z demenco ter njihovim svojcem in skrbnikom. Organizira tudi mrežo Demenci prijaznih točk, med katerimi so tudi mnoge slovenske lekarne.
Težave s spominom so del našega vsakdanjika, saj je obseg informacij preprosto prevelik. O demenci govorimo takrat, ko upadanje kognitivnih sposobnosti prizadene osebo do te mere, da samostojno življenj ni več mogoče. Demenca se praviloma začne z znaki, ki jih pripisujemo starosti, kot npr. izguba kratkotrajnega spomina, izguba občutka za čas, nezainteresiranost, težave pri odločanju, težave z denarjem, spremembe vedenja, utrujenost. To je prav faza, ki ji sledijo zmerna, pozna in zaključna faza demence. Postavitev diagnoze v prvi fazi je ključna. Zato bodite pozorni na prve znake in pravočasno obiščite zdravnika ter poiščite pomoč.
Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Tedenski mikroskop
Za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo pomembna diagnoza
Za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo je pomembna diagnoza, a ima le vsak četrti človek, ki kaže znake bolezni, tudi postavljeno diagnozo, so poudarile govornice na novinarski konferenci pred torkovim svetovnim dnevom Alzheimer-jeve bolezni. V času covida-19 pa je bila pot do diagnoze še otežena, saj se bolniki niso odločali za obisk ambulant.
Predsednica društva Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec je poudarila, da je bilo med pandemijo po vsem svetu oteženo prepoznavanje in diagno-sticiranje demence. »V tem času so se stvari poslabšale, stiske so bile še večje,« je dejala Lukič Zlobčeva in opozorila, da več kot tri četrtine ljudi z Alzheimerjevo boleznijo živi doma in da je zanje najslabše poskrbljeno.
Tudi vodja ambulante za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki Ljubljana Milica Gregorič Kram-berger je dejala, da je covid-19 otežil zgodnje prepoznavanje in intenzivne obravnave bolnikov, saj so opazili, »da so se bolniki pregledom v ambulanti odrekli, tudi ko je ta delovala nemoteno, zato marsikdo ni bil deležen obravnave«, je povedala.
A covid-19 je na bolnike z Alzheimerjevo boleznijo vplival še drugače. »Vedno več je raziskav, ki ugotavljajo, da bolezen covid-19 pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni ali pa zaradi različni nevroloških okvar njeno stanje poslabša,« je povedala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beovič. Tako je za te bolnike »nujno, da za covidom-19 ne zbolijo«, je povedala.
Posledično so bili bolniki z Alzheimerjevo boleznijo predvsem v lanskem letu še posebej prizadeti zaradi zmanjšanih stikov s svojci in stikov v okolju, kjer živijo, je poudarila Beovičeva in dodala, da je bil lani »pač čas, ko nismo znali bolezni preprečiti na noben drug način kot z osamitvijo bolnikov in z zmanjšanjem stikov med ljudmi«. Z razvojem cepiva pa cepljenje priporočajo vsem bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo. Ker cepljenje ni ioo-odstotno učinkovito, pa je treba okoli bolnika ustvariti še primerno okolje, »obrambni zid«, torej da take bolnike obkrožajo ljudje, ki so cepljeni proti covidu-19, je še povedala Beovičeva.
Bolniki z demenco so v tem času tudi psihično obremenjeni, je povedala vodja Gerontopsihiatrič-nega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Polona Rus Prelog. »Skrbeti moramo, da je obravnava bolnikov individualizirana, multidisciplinarna in da ima čim več ljudi dostop do obravnave,« je povedala. Dodala je, da med hospi-taliziranimi pacienti opažajo med 50 in 70 odstotno precepljenost, »kar je še vedno zelo nizko, še posebej pri tistih, ki živijo doma«.
Foto: Dreamstime/M24
Prepoznavanje demence je sicer problematično zaradi raznolikih težav, je ob tem spomnila zdravnica Tatjana Cvetko. Strinjala se je, da je čas covida-19 prinesel nekaj sprememb, saj so pričakovali, da bo »naval družin večji«. Ker pa je demenca stigmatizirana, svojci problem najraje še malo odložijo. »Sti-gmo bomo morali premagovati v ambulantah, v družinah in na splošno v družbi,« je opozorila Cvetkova.
Prvi znaki demence so, da oseba ne najde prave besede, se ne spomni imena, večkrat pove ali vpraša isto vsebino. Zaradi teh težav je bolnikom nelagodno in se iz družbe umaknejo, je dejala Gre-gorič Krambergerjeva. Kasneje se pojavijo bolj očitne težave s spominom, težave pri govoru ter časovni in krajevni orientaciji.
Mesec september je tudi mesec Alzheimerjeve bolezni. Alzheimer organizacije po vsem svetu z različnimi dogodki in aktivnosti povečujejo ozaveščanje o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Ob torkovem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni si bodo nadeli vijolične pentlje.
Sta
Pomagajmo si
Spremembe v glasu so eden najzgodnejših znanilcev raka
Večini bolnikov diagnozo raka grla odkrijejo šele v poznih stadijih bolezni, čeprav jim prav hripav glas že v začetnem stadiju pošilja močno opozorilo, da z njihovimi glasilkami nekaj ni v redu.
Običajno zdravljenje raka grla v zgodnji fazi vključuje operacijo ali obsevanje. V kasnejšihfazah bo posameznik morda potreboval kombinacijo sevanja in kemoterapije ali operacijo, ki ji bo sledilo obsevanje. Nekateri posamezniki bodo morda potrebovali začasno ali trajno traheostomijo (luknjo ali stomo na vratu, ki spodbuja celjenje po operaciji). Nekateri ljudje potrebujejo stalno stomo, ki jim omogoča dihanje. Takšni bolniki potrebujejo pripomoček, ki jim omogoča govor.
Rak se lahko razvije v kateremkoli delu grla, običajno pa se začne na glasilkah. Če se rak grla širi, se pogosto pojavi tudi na bližnjih bezgavkah na vratu. Rakave celice se lahko razširijo tudi na zadnji del jezika, druge dele grla in vratu, pljuča in v druge dele telesa. Ko se to zgodi in tumor nastane na novem mestu, bo vseboval isto vrsto nenormalnih celic kot prvotni tumor v grlu.
Simptomi raka grla
Težave najpogosteje naznanjajo vztrajen kašelj, hripavost, vneto grlo, cmok v grlu ali vratu, težave ali bolečina pri požiranju, občutek dušenja, stalna bolečina v ušesu ali nenavaden občutek v in okoli kože ušesa, izguba teže ter konstanten in stalen zadah.
Glavni dejavniki tveganja
Kajenje in izpostavljenost nevarnim kemikalijam na delovnem mestu lahko povečata tveganje za nastanek raka grla. Kajenje je najpomembnejši dejavnik tvega-
nja. Smrt zaradi raka grla je veliko pogostejša pri ljudeh, ki kadijo, prav tako pa je pomemben dejavnik tudi pasivno kajenje. Dejavnik tveganja je tudi zmerno ali močno
uživanje alkohola. Druga dejavnika tveganja za rak grla sta še slaba prehrana in pomanjkanje vitaminov. Pri moških je štirikrat večja verjetnost, da se bo razvil rak grla,
kot pri ženskah. Pomembni so tudi družinska anamneza, izpostavljenost določenim kemikalijam na delovnem mestu, šibka odpornost in še nekateri drugi dejavniki.
Diagnoza
Rak grla se lahko pojavi kot vidna izboklina na zunanji strani
Foto: Dreamstime/M24
vratu. V teh primerih bo zdravnik priporočil biopsijo za dokončno diagnozo. Če simptomi kažejo na grlo ali drug tumor na glavi in vratu, vam bo zdravnik morda olajšal diagnozo z laringoskopom. Zdravniki lahko vidijo celotno grlo in požiralnik. Ta postopek običajno poteka na kliniki, medtem ko je oseba v lokalni anesteziji. Zdravnik lahko predlaga CT vratu ali glave ali MRI za določitev obsega ali velikosti tumorja. To lahko pomaga zdravniku, da ugotovi, ali se je rak razširil na bezgavke na vratu. Če se zdi, da je lezija majhna in omejena na eno področje, lahko kirurg opravi ekscizijsko biopsijo, da bi tumor popolnoma odstranil in ga poslal na patološki pregled. Če laboratorijski testi potrdijo rak grla, lahko zdravniki zahtevajo dodatne teste, da ugotovijo, ali se je rak razširil na druge dele telesa. Zgodnja diagnoza lahko pomaga pri uspešnem zdravljenju raka grla.
Tea Dečman
petek • 24. septembra 2Q21
Za kratek čas
Štajerski	1S
SLIKOVNA KRIŽANKA RADI RIJEMO
avtor: marko drešček
nas informatik in nekdanji minister
onesnaževanje ozračja s plini
svod ustne votline
sonja nef
nas igralec in režiser (boris)
vzdevek slavka
sorna
enota za merjenje kotov
zdravilna
vrtna rastlina,
ajbls
tomaž nose
vozilo za dviganje in prenašanje tovora
ljubezensko razmerje zmnogimi ženskami
nas pisatelj
u^ivaliiik
pevka zore
samo, zgolj
luka v turčiji, smirna
preklic
naročila
pevka
vuica
gr. otok vjonskem morju
nogometaš sporar
reka v iranu in turkmen.
naša pokojna radijska spikerka
indonezijsko otočje v molukih
zob v stranskem delu
čeljusti
bivališče
krcmä-rica, gqstil-nicarka
dateljnu podobna školjka
mizarsko orodje za obdelavo lesa
korito za spravilo hlodov v dolino
oliver tobias
fran! fin2gar
re%ki
skozi maribor
kraj pri kočevju
med elementi najbolj razširjeni plin
kraj pri mariboru
suha struga v puščavi
padar, rano-celnik
mletja Žil
naselje
na prehodu s cresa na losinj
delovni sestanek
vpis podatkov vtabelo
desni pritok sene v franciji
nas jezikoslovec
etimolog (marko)
teža, embalaže
deviška kožica
hrv. pristanišče
kraljevo pokrivalo
kanadska pevka (celine)
nastv novinar (raj ko)
korodirano
železo
poklon, darilo
priprava
za merjenje
ATREK - mejna reka med Turkmenistanom in Iranom, IZMIR - turško pristanišče v zahodni Anatoliji, KAI - indonezijska otoška skupina v Molukih
Spodnje Podravje • Območno ribiško tekmovanje upokojencev
Ribiči iz Markovcev državni prvaki v lovu rib s plovcem
Ribiči Društva upokojencev Markovci so na svojem območnem tekmovanju (gre za upokojensko ligo) zasedli prvo mesto in s tem dobili pravico nastopa na državnem prvenstvu upokojencev, kije potekalo na Ptuju. Njihova štiričlanska ekipa je zasluženo in prepričljivo osvojila naslov državnih prvakov za leto 2021 v lovu rib s plovcem med 12 sodelujočimi ekipami.
Za zmagovalno ekipo so nastopali: Franc Bromše, Dušan Horvat, Ivan Lesjak in Stanislav Petrovič ter skupaj ujeli 89.250 kg rib, kar je bilo za 47.650 kg več, kot je ujela drugouvrščena ekipa, torej prvi Markovci, drugi upokojenci iz Laškega in tretji upokojenci iz Zagorja ob Savi. Sicer pa so bili markovski ribiči državni prvaki že dvakrat in sedaj jim je to uspelo že tretjič. Iskrene čestitke.
Predsednik Društva upokojencev Markovci Anton Majerič je po zmagi povedal: »Naša ribiška ekipa me je prijetno presenetila in najprej jim moram za doseženi rezultat seveda čestitati. Sicer so naši ribiči že več let pri vrhu, kar se tiče doseženih rezultatov na različnih tekmovanjih. Že pred nekaj leti so bili državni prvaki dvakrat zapored, a v tretje se žal ni izšlo, da bi prehodni pokal osvojili v trajno last, tako kot v vseh športih pač ne morejo zmagovati vedno isti. Za doseganje najvišjih rezultatov se pač mora pokriti več elementov, kar pa se je očitno zgodilo tokrat. Seveda
_^Bl
Foto: Peter Mesaric
še zdaleč ni zgolj sreča, pač pa so potrebne izkušnje, ki jih našim ribičem ne manjka. V DU Markovci smo na naše člane-ribiče zelo ponosni, saj odlično skrbijo za promocijo našega društva in občine Markovci, še zlasti v teh covidnih časih, ko so druge aktiv-
nosti že skoraj povsem zamrle.« Vodja upokojenske ekipe Franc Bromše pa je svoje vtise strnil tako: »Čestitke ekipi za požrtvovalnost na tekmi in predanost tej športni panogi in za ves trud in čas, ki smo ga skupaj vložili v to tekmo. Drugouvrščeno ekipo iz
Laškega smo premagali za sedem točk in lepo število kilogramov. Dokazali smo, da smo prava ekipa in upam si trditi, da to ni naš zadnji uspeh, saj se bomo trudili še naprej, da ta nivo rezultatov hranimo tudi v prihodnje.«
Ignac Habjanič
Tedenski horoskop
S
j
OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Narava se bo počasi in vztrajno preoblekla v jesensko podobo. Dnevi se krajšajo in tako boste imeli več časa zase in za tiste stvari, ki so vam blizu. Dobro se boste znašli v psihologiji in odkrivali neznanca v sebi. Življenje vam bo ponudilo mnogo prijetnih trenutkov.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Komunikacija in intelektualna opravila bodo vaš adut. Tudi če niste vešči v tem, se vam bo jezik razvezal sam po sebi. Odpraviti se velja po nakupih in slediti modnim smernicam. V bistvu lahko pridete do pomembnih zaključkov. Za prijatelje si boste morali vzeli nekoliko več časa.
Ustvarjali si boste neke navidezne probleme in težave. Ob temeljitem premisleku in pogovoru z osebo, ki ji zaupate, boste prišli do zaključka, da v bistvu sploh nimate težav. Kreativno izražanje v ljubezni bo pesem duše. Ljubljena oseba bo vaša muza.
s^ RAK
H
(21. 6. - 22. 7.]
Vaši občutki se bodo spreminjali. Dobro in spodbudno bi bilo, da ste spontani. Intuitivni signali se bodo širili in zdi se, da je čas, da se poslušate. Bodite dojemljivi, kajti pred vami je čas, v katerem se lahko izrazite v umetnosti. Ljubezen bo prepojena s pojmom varnosti.
n
LEV
(2S. 7. - 22. 8.)
Pred uami je zelo intenziven teden. Dokazovali se boste na vsakem koraku. Poraja se vprašanje, ali se izplača. Odgovor je odvisen od uas. Energija je razvidna pri besedah, to vam bo kot igra. Ustvarjalno se lotite tega področja. Dinamika energije uas čaka v objemu doma.
DEVICA
(23. 8. - 22. S.)
Pridobili boste neko odgovorno delo. Seveda sprva naredite analizo, kako se stvari lotite. Uspehe boste imeli v komunikaciji in pri intelektualnih delih. Spremembe in novosti so blizu in zdi se, da se bodo vrstile na dnevnem redu. V ljubezni prijetno s koristnim.

TEHTNICA
(23. S. - 23. 10.)
Obveznosti se bodo vrstile in tako boste morali zavihati rokave. Dobro se boste znašli v diplomaciji in pri urejevanju. Sledilo bo več finančnih novosti, čeprav bo denar, tako prihajal kot odhajal. Energija se bo čutila in zadeve boste premikali s pasivne točke.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.)
Čas, ki je pred vami, je zelo intenziven. Prodorno se boste lotili novih projektov in poskrbeli, da bo v vaše življenje prišel nov in svež vetrič. Dokazali boste notranjo moč in se prav vsega lotili na intenziven način. V ljubezni vam priporočam več prožnosti in diplomacije.
Jfe DVOJČKA
mvi (21. 5. - 20. 6.)
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Nekoliko bolj se boste zaprli vase in določene stvari premišljevali v sebi. Pridobili boste ogromno novih informacij. Poglobili se boste notranjemu uvidu in lahko nekoliko potovali po svoji osebnosti. Pomaga vam pozitivna glasba in sprehodi.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Družba vas bo osrečila. Čeprav ste neradi izpostavljeni, se vam bo v tem tednu naredilo ravno to. Po začetni improvizaciji boste dokazali, da ste lahko pri vsem profesionalni. Na delovnem mestu vas čaka veliko prijetnosti. Hočete ali nočete, potrebno bo reči bobu bob.
h
VODNAR
(21. 1. - 18. 2.)
V tem tednu vas bo spremljala intenzivna nota in duh ustvarjalnosti. Na delovnem mestu prihaja vaših pet minut. Vrata uspeha se bodo odprla na stežaj in dojemljivi boste za novosti. Seveda na drugi strani ne pozabite nase in na osebno svobodo. Ljubezen - svobodoljubno!

RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Reka življenja bo drvela naprej. Prožnost in prilagodljivost bosta vrlini, ki ju lahko po potrebi potegnete iz rokava. V komunikaciji bodo besede stekle same od sebe in pridobili boste več pohval. Skozi otroke se boste izrazili. Jesenske noči so lahko tudi strastne in vznemirljive.
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 21. septembra 2021
V PONUDBI ïvSE 2A JESENSKO
zasadit^
SVEČA	SVEČA
ELEKTRONSKA ELEKTRONSKA LIVIA wmm VRTNICA
NINA WABRA JAKIC O POGUMU IN UPANJU
Nič mi ne more vzeti moje sreče
MARJETKA VOVK IN JAN PLESTENJAK V ŠOLI ŽIVLJENJA
Naučila sta se verjeti vase
ANAKLAŠNJA NA LJUBEZENSKI PRELOMNICI
Spet samska?
TRNOVSKI ARMANI MILAN PODOBNIK
Ni še obupal nad ljubeznijo
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 4,20 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,80 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,20 EUR.
AKCIJA VEHA OD 27.9. DO 31.102021 o?, do razprodqje zalog!
16 STRANI RECEPTOV
Jesenska kuhinja, burgerji, račje meso ter sladice z grozdjem in robidami
1 TEDEN, 3 KILOGRAMI MANJ
Sladoledna dieta za sladkoslovo od poletje
AKTIVNO ŽIVL3EN3E
Učinki tibetanstkih vajna telo - 5 vaj, 21 ponovitev
TEMA TEDNA
Prejko začnemo zniževati holesterol.večjaje korist
+ KNJIŽICA GOBE: 19 klasičnih in svežih receptov
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUP.
i
/ /
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
VSAK TOREK
M
0Ï&202A

Aktualno
Spodnje Podravje.
Občine proti izstopu ^
Središčanov iz muzeja
zaradi denarja
5 Stran 2
Črna kronika
Ptuj, Gerečja vas •
Obdolženi Silvo
Drevenšek se brani
z molkom
S Stran 24
^ m
m Štajerski
i torek, 7. septembra 2021
Letniki»«, st. 69. Odg*™
tednik
■• KSHi>i81-6''57.Cet0:1.30 EUR	___
,rn3 UK(Wta Simono Meznonc . ISSN 1581^^------
j y^wv/.radio-ptuî ""
Sakušak • Izzvenelje že 52.
: Festival narodno-zabavne glasbe
" 'Izjemen večer za Petovia kvintet
A J J .	I	n nw.
o-mbaviif glasbe je
Spodnj^Podravje •
niiakbrez maske na Hbnovfh n^^™***!'" ■ ■
z Stran 3
sodišče?


dan, °Jo

/g

mi
fm
< k'.
Podraujc Ptuj • Konec
septembra naj bi končali obnovo 5. prekomorske
r	z Stran 2
Kmetijstvo
Podravje. Trgatev
letos nekoliko kasneje, cene na lanski ravni
o Stran 8 ¡K Črna kronika Ptuj «Visoke
kazni za pretežke
^ tovornjake na
jgk	jr. rgS
•■'it i"
I !	.vSSSj^
i rti 'kfrS
^'¿fti» k "f^mM
•^ST
Is. neverjetno ceno: sa***
m trii
Za vse naročnike in kupce Štajerskega tednika REVIJA ZVEZDE za samo 0,20 €
Mina Markovič
Rojena Ptujčanka, njen naslov paje Slovenija
Rokomet
Končnica po željah Gorišničanov
Stran 18
Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL, NK Aluminij
tednik
Judo
Mladi se želijo dokazovati na tekmovanjih
Stran 19
Karting
Spektakularne dirke v Slovenji vasi
Stran 19
iPoiluiajh nai
na íuitounün ifibtu!
RADIOPTUJ
tea- afiietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Bravo nov visok izziv za šumarje
V	sredo in četrtek so bile odigrane tekme 10. kroga, brez premora bodo prvoligaši svoje tekmovanje nadaljevali ob koncu tedna. Kidričane po četrtkovi tekmi v Kopru čaka nov velik izziv v obliki igranja z moštvom izpod vrha lestvice - prihaja »vroči« Bravo.
Ljubljanska zasedba iz Šiške je v dosedanjih desetih tekmah doživela en sam poraz, pa še tega na domačem igrišču (s Taborom v 8. krogu).
V	gosteh je njihova statistika naravnost impresivna, na petih tekmah so trikrat zmagali (Domžale, Koper, Radomlje) in dvakrat remizirali (Mura, Maribor). Drugo mesto na lestvici je tako povsem realno in odseva kakovost moštva in odlično delo trenerja Dejana Grabica. Ta ima na razpolago mlado zasedbo z dvema izkušenima posameznikoma (Luka Žinko, Andraž Kirm), ki pa nista več glavna nosilca igre in vskočita zgolj po potrebi.
Ekipa je odlično prenesla tudi odhod mladega reprezentančnega vratarja Igorja Vekica, ki se od zaključka prestopnega roka naprej dokazuje v prvi portugalski ligi pri ekipi Pacos de Ferreira (trenutno zaseda 9. mesto v
1. SNL
REZULTATA 10. KROGA:
Kalcer Radomlje - Bravo 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Ogrinec (25.), 0:2 Ogrinec (66., z 11 m);
Olimpija - Domžale 2:1 (1:1); strelca: 0:1 Karič (2.), 1:1 Nukic (15.), 2:1 Nukic (86.).
Tekme CB24 Tabor Sežana - Mura, Koper - Aluminij in Maribor - Celje so bile odigrane v četrtek, po sklepu redakcije.
1.	KOPER	8 6 11 16:6 19
2.	BRAVO	10 5 4 1 11:5 19
3.	OLIMPIJA	10 6 1 3 15:11 19
4.	MURA	9 4 2 3 13:15 14
5.	TABOR SEŽANA 9 4 14 12:7 13
6.	MARIBOR 9 4 1 4 13:15 13
7.	CELJE	9 3 1 5 10:11 10
8.	DOMŽALE 9 3 1 5 11:14 10
9.	ALUMINIJ	9 1 4 4 5:11 7
10.	KAL. RADOMLJE 10 1 2 7 7:18 5
18-članski ligi, op. a.). Bo pa tekma v Kidričevem posebna za Nemanja Jakšica, ki je pred odhodom v Ljubljano kar pet let igral pri Aluminiju. Izkušeni bočni branilec si je pri Bravu hitro priboril mesto v udarni enajste-rici in niza podobne predstave, kot so ga v prejšnjih letih v dresu šumar-jev pripeljale v najboljšo enajsterico sezone. Bravo je tudi z njegovo pomočjo na dosedanjih desetih tekmah sezone prejel le pet zadetkov,
Nogomet • 2. SNL, NK Drava
Dravaši v Bilje na derbi začelja
Za četrtek je bila napovedana skupščina NK Drava, po kateri naj bi bilo nekaj več znanega o prihodnosti ptujskega nogometnega kluba z dolgo in bogato tradicijo. Ali se je znova »tresla gora in rodila miš«, ali pa bo dejansko
Goričani preko Triglava na vrh
ZAOSTALI TEKMI 6. KROGA:
Krško - Gorica 0:1 (0:1); strelec: 0:1						
Leban (25.);						
Jadran Dekani -		■ Vitanest Bilje 0:0.				
1. GORICA	8	7	0	1	17:5	21
2. TRIGLAV KRANJ	8	6	1	1	16:6	19
3. ROLTEK DOB	8	5	1	2	19:13	16
4. FUŽINAR	8	4	3	1	11:10	15
5. PRIMORJE	8	3	4	1	16:9	13
6. ROGAŠKA	8	4	1	3	11:9	13
7. NAFTA 1903	8	3	3	2	22:11	12
8. RUDAR VELENJE	8	4	0	4	14:14	12
9. KRKA	8	3	1	4	15:13	10
10. BELTINCI	8	2	3	3	9:13	9
11. KRŠKO	8	2	3	3	11:17	9
12. VITANEST BILJE	8	2	2	4	11:15	8
13. DRAVA PTUJ	8	2	1	5	13:25	7
14. ILIRIJA 1911	8	1	2	5	8:14	5
15. JADRAN DEKANI	8	0	4	4	7:11	4
16. BREŽICE ČATEŽ	8	0	3	5	6:21	3
2. SNL, 8. krog: Vitanest Bilje - Drava Ptuj, v
nedeljo ob 16.00 v Biljah.
Pokal Slovenije: Maribor z Domžalami, Olimpija s Koprom
Na sedežu NZS so izžrebali pare četrtfinala pokala Pivovarne Union. Tekme bodo predvidoma odigrane konec oktobra. Pari četrtfinala: Mura - Bravo Olimpija - Koper Kalcer Radomlje - Celje Maribor - Domžale
kar je najboljši obrambni dosežek izmed vseh ekip v 1. ligi!
V tem tednu so pri Bravu predstavili še enega novinca, iz Turčije se je v Slovenijo vrnil Leon Sever, nekdanji član sežanskega Tabora.
Medtem ko igralci Brava dobesedno »letijo po igrišču«, pa se v Kidričevem ubadajo s povsem drugačnimi težavami. Ekipi Aluminija v letošnji sezoni nikakor ne gre po načrtih, le ena zmaga v prvi četrtini sezone je zagotovo manj od pričakovanj. Medtem ko so šumarji v nekaterih uvodnih tekmah še nizali priložnosti, ki so kot po pravilu ostale neizkoriščene, in so iskali izgovore v pomanjkanju športne sreče, pa se vendarle zdi, da ima pri tem nekaj tudi pomanjkanje kakovosti. »Ta zasedba Aluminija je najmanj kakovostna izmed vseh, ki so doslej igrale v 1. ligi,« je slišati med navijači.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija in Kopra so se v četrtek na Bonifiki pomerili tretjič v sezoni 2021/22. V prvem medsebojnem prvenstvenem srečanju sta se ekipi razšli z remijem (0:0), v pokalnem tekmovanju pa so bili zatem boljši Koprčani (1:2). Obe tekmi sta bili odigrani v Kidričevem.
Temu je težko oporekati, saj so glede na lansko sezono šumarji siromašnejši za Jakšica, Krajnca, Pantalona, Grajfonerja, Čermaka in nazadnje še Flakus Bosilja. Posoja se je iztekla še za Mujana in Kima, če pa k temu dodamo še poškodovanega Horvata, potem je vsakomur jasno, da je to domala polovica moštva. Na drugi strani so novinci Kidrič, Brest, Pušaver, Bizjak, Martic, Nkama, Dod-lek in Babil, od katerih slednja zaradi poškodb sploh še nista zaigrala. Če k temu dodamo še poškodbo Petka, potem ja dokaj jasno, da lanska in le-
1. SNL, 11. krog: Aluminij - Bravo, v nedeljo, 26. 9., ob 15.00 v Kidričevem.
tošnja zasedba nimata enakih uteži.
A to ni edini problem trenerja Oskarja Drobneta in njegovih pomočnikov, morda še večjega predstavljajo nekatere neborbene predstave njegovih varovancev. Posebno je v tem oziru izstopala tekma v Sežani (sestavek je bil napisan pred tekmo s Koprom, op. a.), ki so jo šu-
marji izgubili z rezultatom 4:0. »Nekateri igralci si niso niti umazali dresa,« je takrat dejal po tekmi strateg Aluminija.
»Dobre rezultate smo dosegali vedno in izključno takrat, ko smo se vsi borili drug za drugega skozi vseh 90 minut tekme. Takrat je ekipa občasno izvrgla kakšnega izstopajočega posameznika, a vedno je bilo celotno moštvo tisto, ki je tekme dobivalo, bodisi izgubljalo,« je dejal kapetan Aluminija Luka Janžekovič. In s tem razkril pot do boljših rezultatov ...
Jože Mohorič
Atletika • Mednarodna liga Telekom Slovenije
Čeh suvereno, Zupinova po dodatnem kriteriju
prinesla kakšne pozitivne spremembe, pa bomo poročali v naslednji številki.
V povsem nestabilnih razmerah pa člansko ekipo čaka naslednja prvenstvena preizkušnja, gostovanje v Biljah. V bližini Nove Gorice bo odigran eden od derbijev začelja, drugega bo predstavljal obračun med Jadranom in Ilirijo.
Dravaši so v dosedanjih osmih krogih boljše igrali v gosteh, kjer so z zmagama proti Jadranu in Dobu osvojili šest točk, edino na domačem terenu so osvojili v prvem krogu z Beltinčani. Dejstvo pa je tudi to, da gre ptujski ekipi zelo slabo na zadnjih tekmah, izgubila je zadnje štiri obračune. Če bo imel začasni trener Franjo Pužin tudi na Primorskem na razpolago zgolj 13 igralcev, kot na zadnji tekmi s Triglavom, potem se modrim tudi tokrat ne obeta nič dobrega . Glede na stanje v klubu bi bila vsaka osvojena točka velika kot Triglav .
JM
Slovenski rekorder v metu diska Kristjan Čeh (Ptuj) in slovenska rekorderka v teku na 400 metrov z ovirami Agata Zupin (Velenje) sta zmagovalca letošnje Mednarodne atletske lige Telekom Slovenije. Za skupno zmago bosta vsak prejela po 2.000 evrov, je sporočila Atletska zveza Slovenije.
Čeh je največji korak do zmage naredil že na uvodnem mitingu na domačem Ptuju, kjer je z novim državnim rekordom osvojil kar 14 točk. Osem točk je dodal na državnem prvenstvu v Kranju in 10 na mitingu v Novem mestu. Za potrditev zmage je moral nastopiti še na mitingu v Ljubljani - pravila velevajo, da mora imeti vsak tekmovalec najmanj štiri nastope -, kjer je tekmoval v suvanju krogle. Čeprav s tem nastopom ni zbral nobene točke, je bilo 32 točk s treh tekem dovolj za skupno zmago.
Na drugo mesto se je po zadnjem mitingu v Ljubljani povzpel Robert Renner (Mass), ki je na štirih tekmah zbral 29 točk, tretji pa je bil z 28 točkami mladi tekač na 400 metrov z ovirami Matic lan Guček (Kladivar).
Mednarodna atletska liga Telekom Slovenije
Končni vrstni red, moški (18 atletov s točkami in štirimi nastopi):
1.	Kristjan Čeh (Ptuj)
2.	Robert Renner (MASS)
3.	Matic lan Guček (Kladivar Celje)
4.	Jan Luxa (MASS)
5.	Blaž Zupančič (MASS)
32 točk 29 28 26 21
2
Kristjan Čeh (AK Ptuj)
Izjemno napet boj za skupno zmago smo spremljali med dekleti. Pred finalnim mitingom v Ljubljani so bile v igri za prvo mesto še tri tekmovalke. Tina Šutej (Kladivar) bi z dobrim skokom lahko »preskočila« do takrat vodilni Agato Zupin in Nejo Filipič (Mass), a je bilo preskočenih 4,50
metra dovolj le za tretje mesto (30 točk).
Zupinova in Filipičeva sta na zadnjem mitingu svoji beri dodali vsaka po točko in sta bili na koncu izenačeni po točkah (31 točk), tako da je odločal boljši rezultat po tablicah Svetovne atletike. S 1115 točkami je
17. Žan Viher (Ptuj)
Dekleta (24):
1.	Agata Zupin (Velenje)	31 točk
2.	Neja Filipič (MASS)	31
3.	Tina Šutej (Kladivar Celje)	30
4.	Maja Mihalinec Zidar (MASS)	28
5.	Joni Tomičič Prezelj (Olimpija)	26
9. Maja Bedrač (Ptuj)	18
15. Veronika Domjan (AK Ptuj)	10
bil več vreden rezultat Zupinove, Fi-lipičeva pa je za njo zaostala zgolj za tri točke (1112 točk).
Za letošnjo atletsko ligo je štelo osem tekmovanj. Poleg mitingov na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Novem mestu, v Ljubljani in dveh v Mariboru, še prvenstvo Slovenije za člane in članice ter atletski pokal Slovenije za člane in članice.
sta
Foto: AZS
18 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 24. septembra 2021
Rokomet • 1. B SRL (m)
Končnica po željah Gorišničanov
Moškanjci-Gorišnica -Grosuplje 27:25 (13:13)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ran-fl, Bratuša; Šandor 10(2), Hrupič 3, Krasnič 3(1), N. Bedrač 2, Lorenčič 2, T. Bedrač 2, Sok 2, Lovrenčič 1, Te-ment 1, Leben 1, Ozmec, Žuran, Ma-
roh, Geč. Trener: Siniša Radujkovic.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci--Gorišnica 4/3; Grosuplje 9/7.
IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 10 minut; Grosuplje 18 minut.
Rokometaši Gorišnice so sezono odprli z zmago na gostovanju v Trbovljah, na prvem domačem srečanju so gostili Grosupeljčane.
Tekmec se je izkazal za zelo žilavega, odločitev je padla v sami končnici srečanja.
V prvem polčasu so si gostje priigrali največjo prednost treh golov na začetku tekme (3:6), domačini pa so bili boljši v zaključku (11:9, 12:10, 13:11). Na odmor sta ekipi odšli po-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Gorišnice so slavili tudi v drugem srečanju v novi sezoni 1. B državne lige, v tesni končnici so ugnali zasedbo z Grosuplja.
1. B SRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Moškanjci--Gorišnica - Grosuplje 27:25 (13:13), Rudar - Alples Železniki 21:18 (8:11), Sevnica - Škofljica Pekarna Pečjak 24:28 (9.16), Butan Plin Izola - Črnomelj 40:23 (15:9), Krško - Krka 27:23 (12:16), Dol TKI Hrastnik - Mokerc--Kig 27:27 (15:18).
1.	BUTAN PLIN IZOLA 2 2 0 0 4
2.	MOŠKANJCI-GORIŠNICA 2 2 0 0 4
3.	ŠKOFLJICA PEČJAK 2 110 3
4.	FRANKSTAHL RADOVLJICA 1 10 0 2
5.	KRŠKO	110 0 2
6.	SEVNICA	2 10 12 7: RUDAR 2 10 12
8.	MOKERC - KIG	10 10 1
9.	DOL TKI HRASTNIK 10 10 1
10.	GROSUPLJE	2 0 1 1 1
11.	KRKA	2 0 0 2 0
12.	ALPLES ŽELEZNIKI 2 0 0 2 0
13.	ČRNOMELJ	2 0 0 2 0
V zadnjih desetih minutah tekme so gostje prinesli tri gole prednost (20:23), nato pa so varovanci domačega trenerja Siniša Radujkov-ica izjemno odigrali zaključek. Najprej so s serijo 4:0 prišli do vodstva (24:23), nato pa so v končnici ohranili zbranost in ob razredčeni vrsti Grosuplje (tri izključitve v zadnjih petih minutah) tekmo pripeljali do zmage.
Najboljši strelec ekipe je bil znova Nejc Šandor, a je imel v sami končnici veliko pomoč pri soigralcih, ki so pridno zabijali odločilne gole.
Naslednjo tekmo bodo Gorišničani odigrali v petek, 1. oktobra, ko bodo v domači dvorani gostili Sevnico.
JM
Športno plezanje • Mina Markovič
Na letošnji 25. izvedbi tekmovanja za svetovni pokal v težavnosti športnega plezanja v Kranju se je od tekmovalnih sten uradno poslovila Mina Markovič, ki bo 23. novembra dopolnila 34 let. Za Markovičevo je izjemna kariera, v kateri je v svetovnem pokalu nanizala 22 zmag in 48 stopničk.
Markovičeva se je uradno poslovila od tekmovalnega plezanja pred začetkom sobotnega finala, v dvorani Zlato polje, kjer je tudi sama kar štirikrat zmagala ter vsakič dvignila na noge domače občinstvo. Skupaj z Markovičevo je tekmovalno pot sklenila Tjaša Kalan Primožič.
„V Kranju sem se uradno poslovila od tekmovalnega plezanja v svetovnem pokalu. Vendar se s tem nisem poslovila od samega plezanja. Zato je bila odločitev nekoliko lažja. Vsekakor je bilo kar čustveno. Podoživeti vse te trenutke, res se zavedati, da so svetovni pokali za mano, ogromno lepih dosežkov, izkušenj, spominov ... Nato sem z zanimanjem spremljala tekmo naprej," je dejala Markovičeva, ki je kot gledalka navijala za domačo vrsto.
Za slovo Markovičeve od svetovnega pokala je zvezdnica vertikale Janja Garnbret z novo izjemno predstavo vpisala še drugo kranjsko zmago, predstavnik mlajšega rodu 19-letni Luka Potočar pa se je z drugim mestom prvič zavihtel na oder za zmagovalce.
Zadnji nastop na EP v škotskem Edinburghu
V biografiji Markovičeve bo kot zadnja tekmovalna uvrstitev zapisano 4. mesto v težavnosti na evropskem prvenstvu leta 2019 v Edinburghu. „Na tem evropskem prvenstvu sem res za las zgrešila medaljo, z njo bi bil konec še toliko lepši. Kljub temu je za mano res lepa kariera, uživanje v plezanju."
Rojena Ptujčanka, ki sama zase pravi, da je njen naslov Slovenija, s partnerjem Luko Fondo je vezana tudi na Sežano in Koper, kjer pomaga v plezalnem centru, se bliža zaključku druge stopnje magisterija biopsihologije na Univerzi na Primorskem. „Precej se ukvarjam s plezanjem v naravi, v skali, tudi v
22 zmag, številne medalje z velikih tekmovanj
V svetovnem pokalu je zbrala 22 zmag, od tega 20 v težavnosti in dve v balvanih, skupno ima 48 stopničk. Trikrat je osvojila seštevek svetovnega pokala v težavnosti (2011, 2012, 2015), trikrat skupni seštevek v kombinaciji disciplin svetovnega pokala (2011, 2012, 2013). Gre za dosežke, ki jih je presegla šele Garnbretova.
Z EP ima šest kolajn, med njimi tudi zlato v težavnosti iz Chamonixa iz leta 2015. S članskih SP je prinesla tri kolajne, dva brona in srebro, ima tudi zlato z mladinskega SP. Leta 2013 je v Caliju zmagala v težavnosti na svetovnih igrah neolimpijskih športov.
Leta 2011 je prejela Bloudkovo plaketo, leto kasneje pa še Bloudkovo nagrado. Osemkrat je bila okronana z nazivom najboljše športnice MO Ptuj: leta 2006 in med leti 2010 in 2016).
zelo težkih smereh, s čimer svoje plezanje ohranjam na vrhunski ravni. Hkrati pa tudi upam, da bom lahko marsikaj dala plezanju nazaj, kar mi je šport dal."
Kot vrhunska plezalka je imela pri svojem početju tudi podporo: „Zelo bi si zahvalila konstantni podpori tako Planinske zveze Slovenije kot tudi slovenske reprezentance in v zadnjih letih športne enote Slovenske vojske. S tem so stvari lažje in mislim, da si vsak športnik na takšni ravni tovrstno podporo tudi zasluži."
PWt' V f^r.
y y t
f /
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet • NLB liga, Jeruzalem Ormož
V upanju na prekinitev negativne serije
Dnevi hitro minevajo in pred Jeruzalemom je že tekma 3. kroga NLB lige. V soboto, 25. septembra, ob 19. uri Ormožani gostujejo pri Riko Ribnici.
„Za nami sta domači tekmi in poraza proti Slovanu in Loki. Zavedamo se, da na omenjenih tekmah nismo bili na želenem nivoju in poraza sta bila neizbežna. Ne spomnim se, da bi v preteklosti delali tako veliko število tehničnih napak v napadu in omogočali nasprotnikom lahke zadetke iz protinapadov. Dejstvo je, da smo daleč od prave forme, a verjamem, da slabše skoraj ne more biti. Vse misli so osredotočene na tekmo proti Ribnici, kjer pa bomo zaigrali brez poškodovanih Roka Žurana, Denisa Škrinjarja in Aleša Zemljiča. Treba bo stisniti zobe in že v Ribnici pokazati kaj zmoremo. Prav Ribnica je bila v preteklosti večkrat postaja, kjer smo se z dobrimi predstavami vračali med žive. Upam, da bo tudi tokrat tako. Je pa res, da so Ribniča-ni v vlogi absolutnega favorita in tudi sezono so odprli z dvema zmagama proti Šmartnemu in Kopru. Igrajo zelo čvrsto v obrambi, v napadu pa rešujejo stvari preko individualnih akcij odličnih posameznikov," je
pred tekmo v Ribnici razmišljal To-mislav Balent, vratar Jeruzalema.
V	prvih dveh krogih sta prav vratarja Jeruzalema ostala velika dolžnika. Na obeh tekmah sta Balent in Alen Skledar skupaj v povprečju zbrala po devet obramb. „Že tradicija iz minulih sezon pravi, da ko naši vratarji zberejo manj kot deset obramb, je poraz neizbežen. To se je dejansko potrdilo tudi na tekmah proti Loki in Slovanu. Za uspeh v Ribnici bo treba zbrati vsaj petnajst obramb, sicer nimamo možnosti za uspeh. Na treningih vratarji izgledajo solidno, a bo dobre obrambe treba prenesti tudi na tekme," je situacijo glede vratarjev opisal trener vratarjev Mario Posarič.
V	tem tednu je kar nekaj treningov izpustil vratar Skledar, kar je posledica druge doze cepljenja. Sicer so v taboru Jeruzalema cepljeni vsi igralci in strokovni štab, le tako so lahko v klubu zmanjšali stroške testiranja in bo oktobra lažje odpotovati na mednarodno tekmo na Islandijo. Kot kaže trenutno stanje, bodo Ormožani 16. oktobra gostovali na severu Evrope, 23. oktobra pa sledi povratna tekma na Hardeku.
Uroš Krstič
Rojena Ptujčanka, njen naslov pa je Slovenija
Rokomet • Pokal Slovenije (ž): po dveh letih spet pokalno tekmovanje
Na sedežu Rokometne zveze Slovenije so opravili žreb ženskih parov osmine finala pokala Slovenije. Krovna rokometna zveza v minulih dveh sezonah ni izpeljala pokalnega tekmovanja zaradi pandemije novega koronavirusa, tekme osmine finala v sezoni 2021/22 pa bodo na sporedu 29. septembra.
Na dosedanjih pokalnih tekmovanjih je največ naslovov osvojil Krim Mercator, ki je bil najboljši 26-krat, v sezonah 1991/92 in 1997/98 je slavila Olimpija.
Ptujčanke se bodo za uvrstitev v četrtfinale v domači dvorani pomerile z ekipo Zagorja.
Pokal Slovenije, pari osmine finala:
Ptuj - Zagorje, Vrhnika - Branik Maribor, Trgo ABC Izola - Velenje, Koper - Mlinotest Ajdovščina, Krka - Krim Mercator, Zelene doline Žalec - Litija, Sava Kranj - Zvezda Logatec, Olimpija - Z'dežele
sta
Mina Markovič: „Zgodovina slovenskega plezanja je res vrhunska, od Martine Čufar, Natalije Gros, Maje Vidmar, potem nadaljevanje z mojimi in Janjinimi rezultati sedaj. Vsaka naslednja letvico postavi nekoliko višje."
Tri skupne zmage v svetovnem pokalu
„Za mano je 15, če ne celo 20 let vrhunskih tekmovanj na mednarodni ravni, praktično z medaljami vsako leto, tako v mladinskih kot članskih vrstah. Celotno desetletje konstantnega uvrščanja v finale in na stopničke," je še dodala Markovi-čeva, ki je na prvi mednarodni tekmi nastopila pred dvema desetletjema še kot deklica 7. aprila 2001 v Trstu na mladinskem evropskem pokalu.
„Najbolj mi ostajajo v spominu tri skupne zmage v svetovnem pokalu, štiri zmage na domačem prizorišču v Kranju, od katerih je marsikatera pomenila tudi hkrati skupno zmago v svetovnem pokalu in zelo lep konec kariere, naslov evropske prvakinje in vse medalje s svetovnih in evropskih prvenstev. Za piko na i pa mi je najbolj pri srcu zlato s svetovnih iger, kar vemo, da je bilo to največ, kar se je v plezanju dalo doseči do olimpijskih iger," je pojasnila Markovičeva, ki je zelo zadovoljna z zapuščino mlajšim rodovom.
„Zgodovina slovenskega plezanja je res vrhunska, od Martine Čufar, Natalije Gros, Maje Vidmar, potem nadaljevanje z mojimi in Janjinimi rezultati sedaj. In ravno prej smo se malo pošalile, da vsaka naslednja letvico postavi nekoliko višje. Kljub temu mislim, da je podmladek v slovenskih vrstah res, res perspektiven, pa vsaka naslednja zada zelo močan izziv."
sta
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Velika zmaga Muršca
10. VN Občine Vodice 2021
V	soboto je ekipa KK Perutnina Ptuj nastopila na Gorenjskem, na 10. Veliki nagradi občine Vodice (med Ljubljano in Kranjem). Mladi perut-ninarji so ponovno nastopili odlično in odnesli domov kar nekaj nagrad.
V	kategoriji dečkov C se je na stopničke povzpel David Adam, bil je tretji. Tik za njim je dirko končal Maj Bohak, ki je pobral tudi leteči cilj. Ostale uvrstitve kolesarjev KK Perutnina Ptuj: 15. Vidovič, 18. Nahberger, 22. Lampret, 34. Lačen, 38. Vaupotič in 39. Malek.
Pri deklicah C je bila odlična druga Kaja Adam. Hana Jeromel je bila tokrat „prekratka" za stopničke, bila je četrta.
Z vso konkurenco pa je pri dečkih B pometel Nik Muršec in suvereno zmagal! Klubska kolega Miha Bošnik in Jan Kirbiš sta zasedla 10. in 18. mesto. Pri dečkih A je bil najboljši 9. Sergej Jančič. Pri mlajših mladincih je Jan Tisaj prav tako dosegel 9. mesto.
7. Pokal občine Straža
V	nedeljo so mladi člani ptujskega kolesarskega kolektiva uspešno nastopili še na Dolenjskem, na 7. Pokalu občine Straža - v posameznih kategorijah so pobrali kar nekaj medalj.
Na drugo stopničko so tako stopili Hana Jeromel (deklice B), Maj Bohak
¡m
. . ""d.an.
Ljubi] arm L '	*
K POGINI	>
M anD >	ss

Nik Muršec (KK Perutnina Ptuj) - zmagovalec dirke na Gorenjskem u kategoriji dečki C
(dečki C), Nik Muršec (dečki B), na tretjo pa Kaja Adam (deklice C) in David Adam (dečki C).
Pri dečkih C so bili uvrščeni še 21. Vidovič, 23. Nahberger, 25. Lampret, 37. Gramc, 38. Lačen, 41. Vaupotič in 42. Malek, pri dečkih B pa 9. Bošnik, 19. Kirbiš, 26. Kostanjevec, pri dečkih A pa je bil Jančič 13.
UR
petek • 24. septembra 2Q21
Šport, šport mladih
Štajerski	1S
Judo • Pokal Ptuja 2Q21
Mladi se želijo dokazovati na tekmovanjih
V koledarju Judo zveze Slovenije je za mnoge mlade judoistke in judoiste vsako leto obkroženo tekmovanje za Pokal Ptuja, ki ga organizira Judo klub Ptuj. To tekmovanje si je skozi leta pridobilo ugled tudi izven meja Slovenije in so ga poimenovali tudi Prvenstvo evropskih upov. Tokratni, 34. Pokal Ptuja 2021 je bil zaradi znane situacije s koronaviru-som prilagojen, brez tekmovalcev iz tujine. Se je pa na ptujskem turnirju borila večina najboljših slovenskih mladih tekmovalcev in tekmovalk, ki
so tako preverili svojo trenutno pripravljenost pred nastopi na državnih prvenstvih, ki so na sporedu v septembru in oktobru.
Na treh borilnih površinah (tata-mijih) so nastopili cicibani, cicibanke, mlajši dečki, mlajše deklice, dečki in deklice do 14 let ter kadeti in kadeti-nje. Skupno so imeli svoje predstavnike člani 21 slovenskih klubov, med katerimi je bil v športni dvorani Campus najbolj množično zastopan domači klub Drava. Več o novem prizorišču in samem tekmovanju je dejal
Pokal Ptuja 2021, rezultati: Judo klub Drava Ptuj:
1.	mesta: Andi Karameta, Vita Hentak, Lan Milošič, Bor Malek, Mark Senčar, Nina Kolmančič, Klara Hvalec, Tim Gracer, Elin Slana;
2.	mesta: Alen Adrijan Plošinjak, Aljaž Ajdič, Lara Tekmec, Taja Potočnik, Liza Rotar Čeh, Matic Zavratnik, Ema Štumberger;
3.	mesta: Luka Horvat, Žanet Polanec, Eldar Sejdinovič, Patrik Gabro-vec, Maruša Frank, Anej Kostanjevec, Teo Boštjan Majcen, Žane Zupanc.
Ostali tekmovalci ptujskega kluba: Anej Slana, Teo Kostanjevec, Tim Malek, Matevž Križanič, Anej Hrženjak, Aneja Vidovič, Ina Mlakar, Matic Biškup, Nejc Korošec, Mik Krapša.
Judo klub Gorišnica:
1.	mesto: Teo Kokot;
2.	mesta: Jaka Purgaj, Gaj Purgaj, Jaka Vito Korpar;
3.	mesto: David Kelc.
Ostali tekmovalci gorišniškega kluba: Ambrož Janžekovič, Oskar Vra-bič, Liam Fajfarič.
predsednik organizacijskega odbora Vlado Čuš: „Glede na situacijo s co-vidom-19 smo dolgo iskali primerno lokacijo za izvedbo turnirja, na katerem bi lahko zadostili vsem potrebnim pogojem za izvedbo takšne prireditve. Športna dvorana Campus je odlično prestala naš prvi test, tako da smo lahko vsi zelo zadovoljni z organizacijo samega tekmovanja. Na njem je bila odlična udeležba in to govori o tem, da imajo mladi pravzaprav veliko željo po dokazovanjih na tekmovanjih. V borbah se je videlo, da so športnice in športniki dobro trenirali, saj smo na blazinah lahko spremljali zares kakovosten judo."
Pokal Ptuja osvojili judoisti Apolona iz Maribora
Pokal Ptuja 2021 je v večini starostnih kategorij štel za slovenski pokal, kar je na blazine pripeljalo kakovostne mlade tekmovalce. Veliko uspeha so imeli člani JK Drava Ptuj, saj so skupno osvojili devet prvih, sedem drugih in osem tretjih mest. S tem so ekipno osvojili 2. mesto.
„Veliko naših tekmovalcev je osvojilo medalje in jih je treba za uspehe še posebej pohvalit. Prav tako pa je treba izpostavit tiste naše mlade judoiste, ki so na tekmovanju
Foto: Črtomir Goznik
V dvorani Campus se je zbrala množica mladih judoistov.
prvič stopili na blazine in so s tem tudi pokazali svojo hrabrost," je o nastopih tekmovalcev JK Drava dejal Čuš.
Uspešni so bili tudi mladi predstavniki JK Gorišnica, ki so zasedli eno prvo, tri druga in eno tretje mesto. Na blazinah je bilo moč spremljati številne kakovostne in zanimive dvoboje, ki so dokaz, da se kljub trenutni situaciji z mladimi judoisti in judoistkami v Sloveniji dobro dela. Največ uspeha so imeli člani Judo kluba Apolon, ki so osvojili Pokal Ptuja 2021 (za mariborski klub je uspešno nastopila tudi Ptujčanka Lara Sledič in v svoji kategoriji osvojila 2. mesto). Za klubom iz Maribora in domačini na drugem mestu so tretje zasedli člani JK Komenda.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekmovanja Pokal Ptuja 2021
Karting • Tekmovanje v Slovenji vasi
Spektakularne karting dirke v Slovenji vasi
V spomin Mateju Marinu
AMZS Center kartinga in moto športa v Slovenji vasi je bil v nedeljo v znamenju hitrosti, saj je Avto moto društva Ptuj pod okriljem Avto moto zveze Slovenije izvedlo mednarodno karting dirko. Na novem kartodromu v Slovenji vasi smo na progi v šestih dirkaških razredih spremljali skupno 86 voznikov in voznic, ki so prišli iz Srbije, Hrvaške, Makedonije, Avstrije in Slovenije.
»Pripravili smo dirko širokih razsežnosti, saj smo izvedli četrto letošnjo dirko za državno prvenstvo, hkrati pa je tekmovanje štelo za točke centralno-evropske cone (CEZ), prvenstvo Avstrije in Sportstil pokal. Naše izkušene službe AMD Ptuj so tekmovanje dobro izpeljale in vozniki kartov so bili zadovoljni z izvedbo dirk,« je dejal predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc.
Na stopničkah tudi domači vozniki
33 slovenskih tekmovalcev iz petih klubov in društev je nabiralo točke v treh vožnjah zadnje letošnje dirke za državno prvenstvo na 1005 metrov dolgi progi. Na njej so vozili otroci od petega leta starosti do izkušenih voznikov kartinga.
Vozniki AMD Ptuj: Maj Tušek Haladea, Jaka Levar, Max Trobec, Nik Trobec, Taj Kovačič, Anja Levar, Kaja Kralj, Tai Šiler, David Brunčič, Daniel Brunčič, Primož Hroval, Massimo Volk, Alan Nadišič, Primož Gardelin, Jan Ternjak Harc, Karim Greblo.
Vozniki AMD Hajdina: Filip Ferk Žerak, Dimitrij Mlakar, Max Mlakar, Jan Skledar, Primož Matelič.
Prvo ime v razredu Rotax DD2 je bil nedvomno zelo nadarjen dirkač Xen De Ruwe (AKK Sportstil), ki je svojo kakovost potrdil na dirkalni stezi. V tem razredu sta bila v ospredju z odličnimi vožnjami na drugem mestu Primož Matelič (AMD Hajdina) in na tretjem Matic Kolmančič (AMD Ptuj).
V razredu KZ2 si je zmago privozil Maks Mlakar (AMD Hajdina), drugo mesto pa Karim Greblo (AMD Ptuj).
Iz ptujskega društva so bili na stopničkah še na drugem mestu v razredu Rotax Senior Max Kaja Kralj, v razredu Rotax Junior Max sta bila drugi in tretji Taj Kovačič in Nik Trobec, medtem ko je bil v razredu Ro-tax Mini Max tretji Max Trobec.
Foto: Črtomir Goznik
David Brunčič (Ptuj, št. 420) in Primož Matelič (Hajdina, št. 402)

- Z
2. Ptuj, 4. Hajdina
V koledarju AMZS so bile v sezoni 2021 izvedene štiri dirke za državno prvenstvo, dve sta se odvili v organizaciji AMD Ptuj v Slovenja vasi, medtem ko je bila ena v Jesolu in ena na Vranskem. Seštevek dvanajstih voženj je dal posamične državne prvake v šestih razredih, prav tako pa dobili tudi ekipne zmagovalce.
Ptujčani imajo dva državna prvaka, to sta Nik Trobec v razredu Rotax Junior Max in Jan Ternjak Harc v razredu KZ2. V slednjem je na drugem
mestu Karim Greblo, medtem ko sta tretja Kaja Kralj v razredu Rotax Senior Max in Taj Kovačič v razredu Rotax Junior Max.
Iz AMD Hajdina je drugo mesto v skupnem seštevku osvojil Primož Matelič v razredu Rotax DD2, v katerem je suvereno zmagal Xen De Ruwe. Slednji je član ekipe AKK Sportstil, ki je osvojila prestižni naslov ekipnih državnih prvakov. Med ekipami so Ptujčani zasedli drugo mesto, Hajdinčani pa so četrti.
D avid Breznik
Med ptujskimi ljubitelji kolesarstva in športa nasploh je pred časom odjeknila žalostna novica, da je mnogo prezgodaj preminil Matej Marin.
Matej se je zgodaj zapisal kolesarstvu in v mlajših starostnih kategorijah kot član Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj s svojimi dosežki izstopal med vrstniki. Odličen šprinter je kot za stavo osvajal lovorike in bil vse do starostne kategorije U-23 član različnih reprezentančnih selekcij.
Profesionalno kariero je začel ob koncu devetdesetih v domačem klubu, prvo profesionalno zmago je zabeležil že premiernega leta 1999 na Dirki po Hrvaški, ko je zmagal na prvi etapi od Vukovarja do Vinkovcev. Tudi v nadaljevanju kariere je največje uspehe dosegal na dirkah na področju nekdanje skupne države: dirki po Srbiji (2003, 2004), dirki po Vojvodini (2009), Istrsko poletje (2013), Grand Prix Sarajevo (2014)...
Bil je član najboljše ekipe KK Perutnina Ptuj v zgodovini, ko so bili leta 2008 v kontinentalni ekipi še Matija Kvasina, Radoslav Rogina, Kristjan Fajt, Gregor Razvoda, Matej Mahorič, Kristjan Koren, Matej Stare...
Tudi v nadaljevanju kariere je ostal v rangu kontinentalnih ekip, med letoma 2012 in 2015 je dirkal v avstrijski ekipi Felbermayr - Simplon Wels. Po končani karieri je delo nadaljeval kot trener kolesarstva v matičnem klubu. Za trenerske dosežke je leta 2018 prejel priznanje za najuspešnejšega trenerja leta 2017 v mestni občini Ptuj.
„Bil je oseba, ki je vedno napolnila prostor s pozitivno energijo. Človek, ki si se ga vedno razveselil, ko si ga srečal na dirki, treningu ali kjerkoli drugje.
Oseba, ki kolesarske družine ni zapustil, ko je stopil s tekmovalnega kolesa. Ostal je v športu in mu nesebično vračal. Vedno je dajal svoj maksimum za so-tekmovalce. Ni mu bilo problema biti cel dan na firungi, za druge! Kasneje mu ni bilo problem dajati vse za svoje varovance. Entuziast z velikim srcem.
Ostal je pozitiven, do samega konca. Zadnji pogovori niso bili objokovanje, ampak obuditev vseh skupnih spominov. Začinjeni s smehom in dobro voljo.
Ko sem včeraj prebiral tvoje intervjuje, si ob koncu kariere dejal, da je vse za nekaj dobro. Tokrat ne najdem stvari, ki bi to potrjevala. Prezgodaj. Mnogo prezgodaj..." mu je v spomin zapisal kolesarski kolega Robi Jenko. (UR)
Foto: Črtomir Goznik
Nik Trobec (AMD Ptuj)
Jan Ternjak Harc (AMD Ptuj)
20 Štajerski
Šport, šport mladih, rekreacija
petek • 24. septembra 2021
Footgolf • Slovenska footgolf liga 2021
V Ljubljani najboljši Dejan Novak, eldpno na vrhu lige FGK Ptuj
S tekmo v Ljubljani se je pred dnevi končala letošnja slovenska footgolf liga, ki je obsegala pet turnirjev: v Radencih, Bovcu, Ptuju, Olimju in Ljubljani. Ekipne zmage so se na koncu veselili igralci Foogolf kluba Ptuj.
Zadnje dejanje domače ligaške sezone je potekalo v ljubljanskem Mladinskem golf centru Stanežiče, kjer je igrišče nekoliko manjše in ima številne pasti. Tekma je bila posebna, saj so bile možne številne spremembe v skupnem seštevku Slovenske footgolf lige. Konkurenca v ligi je že tako močna, da lahko posameznega igralca že en sam dodatni udarec oddalji od boja za vrh.
Zadnjo tekmo je dobil Ptujčan Dejan Novak, ki je v dodatnem razigravanju (oba sta imela rezultat -12) ugnal klubskega sotekmovalca Damijana Turka. Tudi v obračunu za 3. mesto je bilo izjemno tesno, saj so se zanj z identičnim rezultatom -10 potegovali štirje igralci, najdaljšo pa je na koncu potegnil Denis Mlekuž iz Bovca.
Dejan Novak je v zadnji tekmi z zmago dodal samo še zadnji kamen v mozaiku, ki pa ga je sestavljal skozi sezono: »Zmagati zadnjo tekmo prvenstva je zmeraj poseben čar. Igrišče je bilo zelo hitro in polno pasti, konkurenca pa zelo močna. V slovenskih klubih imamo zelo motivirane tekmovalce in to je zelo dobro za razvoj tega športa. Vesel sem, da mi je kljub nekaterim težavam skozi sezono uspelo dvigniti zmagovalni pokal ob zmagi v zadnjem krogu. Zahvaljujem se vsem, ki so mi pri tem uspehu stali ob strani. Dokazal sem, da lahko naslednjo sezono pogumno napadam državni naslov.«
Pri seniorjih je zmagal Vasja Kovač iz Bovca, drugi je bil po dodatnem razigravanju Milan Kristovič iz Ptuja. Pri dekletih je slavila Nika Gerbec (Bovec), pri mladincih pa Enej Huber (Ptuj).
Tekma v Ljubljani, rezultati:
člani:
1.	Dejan Novak (Ptuj)	-12
2.	Damijan Turk (Ptuj)	-12
3.	Denis Mlekuž (Bovec)	-10
: ' v. --	-
-i..; .■i^^vi--..'-:-*^-^
Dejan Nouak (FGK Ptuju) -zmagovalec zadnjega turnirja letošnje Slovenske footgolf lige
4.	Mihael Wajs (Pomurje)	-10
5.	lan Emeršič (Ptuj)	-10
6.	Boštjan Pek (Ptuj)	-10
7.	Simon Detellbach (Pomurje)	-9
8.	Klemen Rutar (Ljubljana)	-8
9.	Iztok Ogrizek (Ptuj)	-6
10.	Gaj Rosič (Bovec)	-6 Seniorji:
1.	Vasja Kovač (Bovec)	-9
2.	Milan Kristovič (Ptuj)	-9
3.	Renato Hvaleč (Pomurje)	-8
4.	Sandi Mertelj (Ptuj)	-7
5.	Peter Dimbek (Šport club M)	-7
6.	Matjaž Damiš (Ptuj)	-3
7.	Nani Franc Matjašič (Šport club M) -1
Ženske:
1.	Nika Gerbec (Bovec)	3
2.	Nina Maric (Pomurje)	4
3.	Sabina Huber (Ptuj)	4
Rosič prvak četrtič zapored
V skupnem seštevku Slovenske footgolf lige je zmago v najmočnejši članski konkurenci slavil Gaj Rosič, zanj je to že četrti zaporedni naslov. Pri dekletih je zmagala Nika Gerbec, pri seniorjih pa Vasja Kovač. Vsi prihajajo iz FGK Bovec.
Zanimivo je, da ekipna zmaga kljub trem posamičnim lovorikam ni odšla na Primorsko, ampak so jo osvojili člani FGK Ptuj. Ptujski klub ima v svojih vrstah številne odlične posameznike in posameznice, ki so z dobrimi rezultati pripomogli k ekipnemu uspehu svojega kluba.
Skupni vrstni red Slovenske footgolf lige 2021:
moški:
1.	Gaj Rosič (Bovec)	284.64
2.	Mihael Wajs (Pomurje)	234.61
3.	Denis Mlekuž (Bovec)	232.96
4.	Dean Bon (Ptuj)	226.09
5.	lan Emersic (Ptuj)	215.88
6.	Mirnes Šišic (Šport club M)	214.16
7.	Boštjan Pek (Ptuj)	209.55
Ian med najboljšimi v svetu, v Sloveniji šele peti!
Član FGK Ptuj Ian Emeršič na zadnji World tour lestvici zaseda 31. mesto med najboljšimi footgolfisti sveta, bil pa je že tudi znotraj TOP 30. Zanimivo je, da je v domačem ligaškem tekmovanju ostal brez priznanja za najboljše tri footgolfiste, zasedel je šele 5. mesto. To je podatek, ki kaže na zelo visok nivo tekmovanja in izjemen dvig konkurence v zadnjih letih.
Na bližnjem evropskem prvenstvu, ki bo od 30. 9. do 3. 10. potekalo na Madžarskem, bo Ian kapetan slovenske izbrane vrste.
8.	Dejan Novak (Ptuj)	196.55
9.	Admir Ičanovič (Sport club M) 191.77
10.	Nik Kolar (Pomurje)	187.85
Seniorji, +45:
1.	Kovač Vasja (Bovec)	400.00
2.	Kristovič Milan (Ptuj)	355.64
3.	Hvalec Renato (Pomurje)	353.28
4.	Franc Nani Matjašič (Sport club M) 331.79
5.	Sandi Mertelj (Ptuj)	274.60 Ženske:
1.	Nika Gerbec (Bovec)	392.00
2.	Nina Marič (Pomurje)	369.28
3.	Sabina Huber (Ptuj)	360.64
4.	Irena Krajnc (Ptuj)	247.15 Ekipno:
1.	Footgolf klub Ptuj	100.00
2.	Footgolf klub Pomurje	92.00
3.	Footgolf klub Posočje Bovec	84.64
4.	Footgolf klub Ljubljana	77.87
5.	Footgolf Sport club M	71.64
JM
Ekipa PGK Ptuj - zmagovalci slovenske footgolf lige 2021
Boks • 4. krog slovenske lige
Dobrodošla priprava za državno prvenstvo
V dvorani Campus na Ptuju je v konec tedna potekal 4. krog slovenske boksarske lige, v vseh starostnih in težnostnih kategorijah je bilo skupno izvedenih kar 36 dvobojev. Zvečine so boksarji in boksarke na tekmovanju preverjali formo pred državnim prvenstvom, ki bo na sporedu v začetku oktobra.
Izmed ptujskih klubov sta tokrat imela svoje tekmovalce na turnirju
Boks klub Ring Ptuj in BK Ptuj. Po pričakovanju so bili zelo uspešni ringovci, ki so nastopili s šestimi tekmovalci, štirim je sodnik v ringu po dvoboju dvignil roke v zrak. Zmag so se tako veselili Aleks Bratušek, Andi Gerdellaj, Spetim Caraku in Denis Volgemut.
»Za tokratni krog smo imeli prijavljenih deset tekmovalcev, štirje so na žrebu ostali brez tekmecev, šest
Člani ekipe BK Ring so bili v 4. krogu državne lige zelo uspešni.
jih je stopilo v ring. Z doseženimi štirimi zmagami smo zelo zadovoljni, prav tako s prikazanimi predstavami. Izpostaviti velja Andija, ki je z močnejšim in izkušenejšim tekmecem iz Portoroža prikazal izjemno partijo, eno najboljših na celotnem večeru, in slavil,« je dejal Ivan Pucko iz BK Ring Ptuj in podal tudi oceno na uvrstitev njihove ekipe na skupni lestvici: »Letos smo se načrtno odločili za močno pomladitev ekipe, najstarejši tekmovalec ima tako šele 18 let. Tretje mesto na ekipni lestvici je za te fante izjemen dosežek, na katerega smo lahko vsi skupaj v klubu zelo ponosni.«
Iz BK Ring so bili na tekmovanju prijavljeni Vid Kovačič, Simon Soršak Šenveter in Sašo Malovič. „Vidov nasprotnik je dan pred turnirjem odpovedal borbo, zato ni stopil v ring. Simon je nastopil proti Muhamedu Kovačeviču, ki je bil malenkost boljši tekmec. Sašo v svoji kategoriji ni imel tekmeca, zato je spet nastopil proti kategorijo težjemu boksarju iz celjskega Intercoma. Sašo se je odlično boril, a so sodniki določili zmago Kudralyu," so sporočili iz BK Ptuj.
JM
Rezultati 4. kroga, dvoboji ptujskih tekmovalcev:
schoolboys:
Florijan Brojaj (Ring Ptuj) - Miha Kralj (FCL) 2:1
Aleks Bratušek (Ring Ptuj) - Nik Dušak Klinc (Intercom) 2:1
Haya Veinhandl Obaid (Hayat) -Ema Dokl (Ring Ptuj) 3:0 Junior:
Andi Gerdellaj (Ring Ptuj) - Patrik Remištar (Portorož) 2:1
Špetim Caraku (Ring Ptuj) - Timotej Gojgič (Intercom) 3:0 Youth:
Muhamad Kovačevic (Sankaku) -
Simon Soršak Šenveter (Ptuj) 2:1 Elite:
Sašo Malovič (Ptuj) - Lirim Kudralyu (Intercom) 0:3
Andraž Rudolf (Intercom) - Denis Volgemut (Ring Ptuj) 1:2
Ekipni vrstni red po štirih krogih (27 ekip)
1.	Intercom Celje	96
2.	ŽBK Maribor	78
3.	Ring Ptuj	45
4.	Golden Gloves	28 4. Boxeo Novo mesto	28 10. Ptuj	15 19. Dejan Zavec Boxing	4
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 20.15: Olimpija - kalcer Radomlje; V NEDELJO OB 15.00: Aluminij - Bravo; OB 17.00: Domžale
-	Maribor; OB 20.15: Mura - Koper; V PONEDELJEK OB 17.00: Celje
-	CB24 Tabor Sežana.
1.	ŽENSKA LIGA
4. KROG: ŽNK Doxakey Ptuj - Nona Pomurje Beltinci (v nedeljo ob 11.00 na Mestnem stadionu).
2.	SNL
RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 18.00: Krka - Rogaška; OB 19.00: Triglav Kranj - Primorje; V SOBOTO OB 16.00: Rudar Velenje -Krško, Fužinar Vzajemci - Nafta 1903; OB 19.00: Gorica - Beltinci Klima Tratnjek, Brežice Terme Čatež - Roltek Dob; V NEDELJO OB 16.00: Vitanest Bilje - Drava Ptuj, Ilirija 1911 - Jadran Dekani.
3.	SNL vzhod
RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Posavje Krško - Zavrč, Dobrovce - Podvinci, Kety Emmi Bistrica - Zreče, Šampion - Šmartno 1928, Šmarje - Koroška Dravograd; V NEDELJO OB 10.30: Videm - Ko-rotan Prevalje; OB 16.00: Cirkulane - Dravinja.
Super liga
RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Hajdina Boč Poljčane; V NEDELJO OB 10.30: Skorba - Apače; OB 16.00: Stojnci - Gerečja vas, Gorišnica - Grajena Anpro; Markovci - Bukovci.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Ormož - Tržec, Središče - Podlehnik; V NEDELJO OB 16.00: Rogoznica Slofin - Pragersko. Prosta je ekipa Hajdoše.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Zgornja Polskava - Op-lotnica Senčila Senica; V NEDELJO OB 10.30: Mladinec Lovrenc - Le-skovec; OB 16.00: Dornava Digitalpartner.si - Polskava avtop. Grobel-nik; Slovenja vas SMS sanacija - Makole Bar Miha.
Veteranske lige MNZ Ptuj
+ 35 VZHOD
RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 17.00: Rogoznica Gostilna Mu-ršič - Zavrč-Cirkulane, Grajena - Borovci, Podvinci - Gorišnica; OB 18.30: Dornava - Markovci. +35 ZAHOD
RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 17.00: Tržec - Podlehnik, Gerečja vas - Hajdina, Apače - Leskovec, Pragersko - Skorba.
+40
RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 17.00: Zg. Polskava - Ormož, Videm - Lovrenc, Pohorje Oplotnica - Majšperk, Hajdoše - Sp. Polskava.
1. mladinska liga
8. KROG: Maribor - Drava Ptuj (v nedeljo ob 13.00 v Rogozi), A2S Celje - Nova KBM Aluminij (v nedeljo ob 15.30).
1. kadetska liga
8. KROG: Maribor - Drava Ptuj (v nedeljo ob 11.00 v Rogozi), A2S Celje - Nova KBM Aluminij (v nedeljo ob 13.30).
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 18.30: LL grosist Slovan - Urbanscape Loka; OB 19.00: Ljubljana - Herz Šmartno, Trimo Trebnje - SVIŠ Ivančna Gorica; OB 20.00: Celje Pivovarna Laško - Koper; V SOBOTO OB 18.00: Gorenje Velenje - Dobova; OB 19.00: Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož, Slovenj Gradec - Maribor Branik.
1. SRL (ž), modra skupina
3. KROG: Krim Mercator - ŽRK Ptuj (v soboto ob 18.00).
1. mladinska liga
3. KROG: Jeruzalem Ormož - Koper (v nedeljo ob 18.30).
Jože Mohorič
Kasaštvo • Dirke v Ljutomeru
Gregorc s Ciaro TP državni prvak triletnikov
V okviru 16. tekmovalnega dne letošnje kasaške sezone je KK Ljutomer pripravil dirke, namenjene prazniku občine Križevci (UE Ljutomer), osrednji dogodek pa je bila rejska dirka za triletne slovenske kasače, ki so se pomerili za naslov državnega prvaka.
Nastopila je dvanajsterica, v izjemno izenačenem boju pa je končnica pripadla Mirku Gregorcu (KD Krim) s kobilo Ciaro TP. Uvod v dirko na 2100 metrov dolgi stezi je sicer povedla Anabella (Marko Slavič, KK Ljutomer), a jo je poznejša zmagovalka Ciara, ki je v prvih nekaj metrih
celo nepravilno tekla (galop) ujela in se skupaj z Anito (Franc Jureš, KK Ljutomer) in Luxury Ice (Milan Žan, KK Komenda) držala v ospredju. Tudi v ciljni ravnini je bila najhitrejša in s kilometrskim časom 1:19,1 osvojila prvo mesto. Anabella se ji je močno približala, a je kilometrski čas 1:19,3 zadostoval za drugo mesto, nekoliko več pa je zaostal tretjeuvrščeni Luxury Ice (1:20,1).
Dirko za pokal občine Križevci je v zelo hitri vožnji na 2100 metrov dobil član KK Ljutomer Janko Sagaj s 5-let-nim Don Saxom (1:17,2).
NŠ
petek • 24. septembra 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	21
Dravsko polje • Ob Zelenem jezeru se začenjajesenski del sezone
Zeleno jezero letos privabilo tudi tujce
Poletna sezona ob kidričevskem Zelenem jezeru (Green lake) se je iztekla, a to ne pomeni, da športno-rekreacijski center (ŠRC) zapira vrata. Prav nasprotno, najemnik Damijan Krumpak iz podjetja Promocije.s napoveduje dogajanje tudi v jesenskem času in čez celo zimo.
Podlehttik, Dežno • Gostišče pri ribniku z novima gostincema in novo zgodbo
Aljoša in Dejan pišeta novo poglavje z odlično lokalno kulinariko
Za ribnik v Dežnem pri Podlehniku mnogi pravijo, daje haloški vodni biser. Nekoč je bil tudi ribiški raj. S postavitvijo nastanitvenega in gostinskega objekta pa seje začela njegova turistična zgodba. Zdaj ta prehaja z jutrišnjim dnem, 25. septembrom, v novo obdobje.
Za skupno gostinsko-turistično zgodbo sta se odločila prijatelja s Ptuja, ki sta gostinske izkušnje
nabirala skupaj že v Vila Monde in PP Gostinstvo. Dejan Svenšek je z družino nosilec dejavnosti, Aljoša
Foto: Črtomir Goznik
Aljoša Koren in Dejan Svenšek, prijatelja s Ptuja, začenjata novo zgodbo Gostišča pri ribniku v Dežnem pri Podlehniku, ki bo goste vabila vse dni v letu.
Vabijo s slastnimi domačimi jedrni in ribami
Aljoša in Dejan komaj čakata otvoritveni dan jutri, v soboto, 25. septembra: »Gostom bomo ponudili ocvrtega piščanca, srnin file, mangalico, gibanico, pečenko, druge domače jedi. V izbranih domačih okusih bodo lahko uživali ob pogledu na ribnik in naravo. Naša želja je še, da bi novo turistično zgodbo Gostišče ob ribniku peljali tudi v sodelovanju z Občino Podlehnik, kije lastnica ribnika. Prav tako pa si želimo dobro sodelovati z ribiči. Potrudili se bomo, da bomo s ponudbo zanimivi za vse generacije, tudi za otroke oz. mlade, ki jim bomo na njihovo željo postregli tudi s pico. Privabiti pajih želimo tudi z najrazličnejšimi dogodki, tudi kulturnimi.«
Za prvi dan bodo gostom ob široki izbiri domačih jedi, vključno s kosili, ponudili tudi sladkovodne ribe, saj brez te ponudbe ob ribniku ne gre. Tudi sicer bodo imeli ribe stalno v ponudbi.
Koren pa bo kot zunanji sodelavec skrbel za promocijo ponudbe in promocijo dogodkov, s čimer ima že dolgoletne izkušnje. Prepričana sta, da Haloze ponujajo veliko, samo priti je treba in jih raziskati. Gostišče pri ribniku pa je pravo izhodišče za to. Izkušenj imata dovolj, da bosta znala pritegniti goste in jim ponuditi tisto, kar danes ljudje potrebujejo, odlično lokalno ponudbo, neokrnjeno naravo in sprostitev ob spoznavanju kulturne in druge dediščine tega okolja.
Dejan in Aljoša sta povedala, da se bosta lotila tudi stvari, ki jih v tem okolju še ni bilo. V turizmu je že tako, da je treba gostom ponuditi vedno nekaj novega. Za goste se bodo trudili vse dni v letu, zaprto bodo imeli le ob torkih. Vabili bodo tudi s sobotnimi in nedeljskimi kosili, jedmi za otroke, tudi s picami. Gradili bodo na kakovostni ponudbi, prijaznem vzdušju in prijazni postrežbi, s katero želijo privabiti tako dnevne kot stacionarne goste.
Dejan Svenšek je z ribnikom povezan že dolgo. Pred 15 leti je namreč začel kositi travo okrog ribnika. Spoznal je lastnika, ki mu je dal priložnost, da je nekaj zaslužil. Ko sta se pred kratkim ponovno sprehodila okrog ribnika, je v pogovoru izvedel, da bi rad izpregel in objek-
Foto: Črtomir Goznik
V Gostišču pri ribniku želijo s svojo ponudbo privabiti vse generacije, tudi kulturne ponudbe in dogodkov pri njih ne bo manjkalo. Stacionarnim gostom je na voljo 55 ležišč v 19 sobah, ob tem pa še dva apartmaja in dve sobi, ki pa so bolj namenjeni ribičem. Haloze turistom ponujajo veliko, samo priti je treba in jih raziskati.
te vsaj na začetku dal v najem. Dejan Svenšek je z družino izziv sprejel, prav tako Aljoša, čeprav za gostinstvo in turizem niso najboljši časi. „Kdaj, če ne zdaj," odgovarjajo vsem, ki jima priznavajo pogum za to odločitev. Začetek je vedno težak, od tu naprej pa lahko gre samo navzgor, so prepričani snovalci nove zgodbe Gostišča pri ribniku v Dežnem pri Podlehniku.
n
Želimo biti aktivni kreatorji turizma na območju Podlehnika in okolice"
„Naša skupna želja je, da pos-
tane Podlehnik prepoznavna turistična točka tako za domače in tuje goste, s ponudbo pristne domače lokalne hrane. Želimo se povezati z lokalnimi pridelovalci hrane, vinske kapljice, tako da bodo gostje ob vsaki priložnosti imeli na mizi hrano, ki je pridelana na tem halo-škem območju, da bodo tudi skozi ponudbo hrane in pijače okusili pristnost in domačnost okolja, ki so ga obiskali. Želimo biti aktivni kreatorji turizma na tem območju in tako tudi prispevati k večji turistični in siceršnji prepoznavnosti Podlehnika in okolice.
Urediti želimo otroško igrišče, če bomo za to dobili dovoljenje od občine. Razmišljamo pa tudi o
glamping ponudbi v gozdu. S ponudbo želimo pritegniti individualne goste in skupine. Gostiti želimo poroke, obletnice, birme in podobno. Morda bomo mi prvi, ki bomo v tem okolju izvedli poroko na vodi, plato na ribniku to že omogoča," pove izkušeni gostinec Dejan Sven-šek, ki se ponaša že s petnajstletnimi izkušnjami v pripravi hrane.
Nova ekipa Gostišča pri ribniku je polna optimizma, ki ga gradijo na izkušnjah in znanju, predvsem pa znajo delati, poudarijo. Tega poguma jim ne jemljejo niti morebitni problemi s kadrom, ki ga v tem času v gostinstvu in turizmu močno primanjkuje.
MG
\m c\,- \rr¡
. v sißsiaTr zii
mfmi
Foto: Marko Pigac
Za izbrano kulinariko na Fešti kalamarov in Mediterana s klapo Šufit so poskrbeli kuharski mojstri iz restavracij Pan in Ribič.
Krumpak priznava, da je bila poletna sezona zahtevna, po eni strani zaradi ukrepov za obvladovanje okužb koronavirusa in po drugi zaradi uvedbe konzumacije za vstop v športni center. „Plačljiv vstop so si nekateri napačno interpretirali. Naš namen je bil, da bomo s tem za obiskovalce naredili največ, saj nismo nič vzeli, temveč nekaj dali. Ob plačilu za vstop v center je obi-
skovalec prejel dobroimetje, ki ga je lahko unovčil za pijačo. Zaradi konzumacij so nas nekateri grajali, da so bili oškodovani, kar je bilo daleč od namena. Smo pa z iztekom poletne sezone zadovoljni, presenetil nas je tudi lep obisk tujcev: Avstrijcev in Nemcev, nekaj je bilo Nizozemcev. Z avtocestnega izvoza Zlatoličje do nas je le nekaj minut vožnje, kar nam gre nedvomno
na roko," je pojasnil sogovornik in nadaljeval: „Iz izkušenj smo se ponovno nekaj naučili in tako bomo v prihodnje center logistično nekoliko preoblikovali. Vstop na prvi del, kjer je gostinski lokal in bo odprt skozi vso sezono, bo brezplačen. Za vstop v drugi del centra, ki bo namenjen koncertnemu prizorišču, in na spodnji del kopališča pa uvajamo vstopnino."
Tematski dogodki s kulinariko in glasbo
„V poletni sezoni smo dali poudarek obiskovalcem, ki so se prihajali kopat, zato prireditev nismo organizirali. Jih bomo pa zato v jesenskem času, prvi uspešno izvedeni dogodki so že za nami. Na prizorišču smo uredili tehnično, logistično in komunikacijsko infrastrukturo. Prvi septembrski konec tedna smo v sodelovanju z lokalnim klubom MK Šumari priredili moto zbor, ki je bil eden največjih v zadnjih petih letih. Na prizorišču smo postavili prireditveni šotor, ki bo služil organizaciji dogodkov v jesenskem času, ki smo jih poimenovali Dnevi zabave na Zelenem jezeru.
Organizacija prireditev je tudi naša temeljna dejavnost, na tem področju imamo več kot desetletje
izkušenj. Minuli konec tedna smo dogajanje organizirali tri dni, gostili pa izvajalce elektronske in na-rodno-zabavne glasbe ter priredili tematski dogodek s pridihom Mediterana. Za kulinariko so poskrbeli kuharski mojstri iz restavracij Pan in Ribič, duh Mediterana nam je skozi glasbo pričarala klapa Šufit. Tovrstne tematske dogodke želimo prirejati tudi v prihodnje," je poudaril Krumpak.
Naslednji teden začenjajo Oktoberfest
Dogajanje v prireditvenem šotoru ob Zelenem jezeru bodo nadaljevali že ta konec tedna. Nocoj prirejajo Petkovo pumpo, nasled-
nji vikend pričenjajo Oktoberfest, v nedeljo, 3. oktobra, bodo nastopili Avseniki. Za zabavo bodo v oktobru poskrbeli tudi drugi priljubljeni glasbeni izvajalci, med njimi Dejan Vunjak, Mambo Kings, Poskočni muzikanti in Zvita feltna. Če bodo epidemiološki pogoji dovoljevali, bodo organizirali zabavo za noč čarovnic, in sicer 30. oktobra s skupino Bajaga i instruktori, dan kasneje bodo na oder stopili Mi2.
Center Zeleno jezero se po napovedi najemnika čez zimo ne bo zaprl. Odprti bodo lokal, sprehajalna pot in dostop do jezera, nekaj dogodkov načrtujejo decembra, potem pa tudi v času pustovanja. Računajo, da bi letos zagnali žičnico za deskanje na vodi. Še vedno
namreč čakajo na uporabno dovoljenje, ki bi lahko bilo izdano konec meseca. Za prihodnje leto napovedujejo odprtje kampa. „Letos smo se ogromno ukvarjali s tlakovanjem temeljev za naprej, tako z organizacijskega kot tehnično-logističnega in varnostnega vidika. Varnost nam je na prvem mestu in temu področju tudi sedaj v času organizacije prireditev namenjamo posebno skrb," je pogovor sklenil direktor podjetja Promocije.s Damijan Krumpak, ki je najemnik športno-rekre-acijskega centra Zeleno jezero. Ob pomoči drugih družinskih podjetij Krumpak, ki prav tako sodelujejo v projektu, verjame v uspešno zgodbo in pozitivne rezultate.
Mojca Zemljarič
Foto: Marko Pigac
Najemnik ŠRC Green lake Damijan Krumpak se nadeja, da bi letos zagnali žičnico za deskanje na vodi, ne glede na to, da je že konec sezone. S tem bi pokazali, da so pripravljeni na naslednje leto.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. septembra 2021
Mali oglasi
PETEK24. september
7:30 Gl^sbenaosmica (tuja)
8:20 Sola zdravja 9:35 Futsal magazin 0:00 Utrip MNZ 0:15 Obzornik TV Dravograd 0:55 Pogled nazaj 1:15 Glasba za vse 1:45 My Europe, My Future 2:00 Ptujska kronika 2:25 EortaT
2:35 Cista umetnost - september 3:05 Predstavljamo vam 3:40 Charlie Chaplin 4:15 Videostrani 7:30 Kuh " 8:00 F ' 8:25 Glasbena 8:55 Pomurski tednik 9:25 Cisfo urpetnost - september onik"
i (slo.)
22:00 Ptuisk. 22:25 Portal 22:35 Utrip MNZ 22:50 Cista umetnost - september 23:20 Futsal magazin 23:45 Pogled nazaj 00:25 Videostrani
SOBOTA 25. september
7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Varuhi vesolja
8:05 Eutsal magazin :30 Cista umetnost -
1:00 Young".....
1:15 Glasbe
ÉU Voices
september
1:45 My Europe, My Future
MO Poiaf 2:40 Utrip MNZ 2:55 Pog ed nazaj 3:15 Predstavljamo vam 3:50 Charlie Chaplin 4:25 Videostrani 7:30 Kuhinjica 8:00 Ptujslca kronika 8:25 Glasba za vse 8:55 Obzornik TV Dravograd 9:35 Pogled nazaj 20:00 Pregled tedna 20:30 Glasbena osmica (tuja) 21:00 Dubiozakolelctiv
22Í&0"September	20:30 Braß
22:25 PortaT	22:00 Ptujsl
22:35 Zadnji človek na svetu 00:15 Videostrani
NEDELJA 26. september
7:30 Glasbena osmica (tuja)
8:00 Glasbeni večer skupine Tris 10:00 My Europe, My Future 10:15 Satchmo Dixie bend 12:00 Pregled tedna 12:30 Eortal
12:40 Cista umetnost - september
13:10 Pogled nazaj
13:30 Glasba za vse
14:00 Charlie Chaplin
14:30 Videostrani
17:05 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika
18:25 Pogled nazaj
18:50 Glasbena osmica (slo.)
19:20 Cista umetnost - september
19:50 Animirana pripovedka
20:00 Pregled tedna
20:30 Obzornik "TV Dravograd
21:10 Predstavljamo vam
21:45 Young EU Voices
22:00 Ptujska kronika
22:25 Portal
22:35 Kapitan Kidd
00:25 Videostrani
PONEDELJEK 27. september
7:30 Glasbena osmica fslo.)
8:00 Kuhinjica
8:50 Obzornik "TV Dravograd
9:30 70 let dr. Ljudevita Rvka 10:20 Glasba za vse 10:50 Pogled nazaj 11:10 My Europe, My Future 11:25 Cista umetnost - september 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal
12:40 Predstavljamo vam
13:15 Young EU Voices
13:30 Vasovanje in kmečka ohcet
14:15 Videostrani
17:30 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika
18:25 Glasbena osmica (tuja)
18:55 Cista umetnost - september
19:25 Pogled nazaj
19:45 Večerja za eno osebo
20:00 Pregled tedna
20:30 Bralna značka za odrasle
22:00 Ptujska kronika
22:25 Na vse ali nič
00:15 Videostrani
Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, irrfo@petv.tv, www.petv.tv ? ((Memsen Kl:ll']u hl I Ti? SSjl
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
ODKUPUJEM hlodovino jelše. Plačilo takoj. Tel. 041 610 210 ali info@kupi-les.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
MULČENJE strmih in zaraščenih terenov. Matjaž Korenjak, s. p., Dragovič 1, Juršinci. GSM: 069 642 335.
ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
Ä
KUPIJO traktorje vseh znamk, lahko so v slabšem stanju ali v okvari. Kupijo tudi kmetijske priključke. Telefon 070 519 447. GVTRAK, Gregor Voga, s. p., Turno 11, Gorica pri Slivnici.
PVC okna, vrata, senčila
OKNA
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
NJA VRATA
02/780 04 240 Í
H
INFO@VRATA-TUNING.SI
OSOJNIKOVA 12, PTUJ

PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Program TV Ptuj

www.novareha.si
lloiia Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pepelna-te, tricolor, sussex in araucana, v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. tel. 040 531 246.
1
25. in 26. septembra 2021, sobota ob 21.00, nedelja ob 10:00: Svečana Akademija ob 150-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj v dominikanskem samostanu na Ptuju. Gasilska zveza Slovenija je PGD Ptuj podelila zlato plaketo Gasilske zveze Slovenije. Vse razstave ArtStays so od 18. 9. 2021 zaprle vrata razstavišč. Dušan Fišer, vodja Galerije mesta Ptuj, strnil misli o viziji razvoja Mestne galerije Ptuj. Zavod za turizem Ptuj je na ptujski mestni tržnici pripravil ulično srečanje ljudi dobre volje. Kolesarji na kolesih častitljive starosti in folklorne skupine v vrtincu dogajanja na tržnici. Za cerkvijo sv. Katarine v Cirkulanah je svoja vrata odprl Park dediščine Cirkulane. Lična halo-ška hiška in gospodarsko poslopje ponos občine Cirkulane je vredno ogleda. Območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila v Narodnem domu na Ptuju. Dvorano Narodnega doma Ptuj so napolnili ljudski pevci in godci vseh vetrov. 34. Mednarodno prvenstvo v judu za Pokal Ptuja 2021. Prvenstvo je uvrščeno tudi za slovenski Pokal. Plavajoči labodi na ptujskem jezeru gibajoč se v ritmu valčka, Na lepi modri Donavi. S priznanimi narodno-zabavnimi ansambli stopimo v sobotno noč in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
02 788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM motokultivator Kolibri, generalno obnovljen, 8 KS, s frezo širine 60 cm za vrtnove ali vinograde. Cena 500,00 €. Tel. 051 376 732.
PRODAM grozdje laški rizling v Dravinjskem Vrhu. Tel. 031 244 074.
PRODAM bikca, starega 3 mesece. Tel. 041 893 594.
PRODAMO grozdje na brajdah, mešano, kvinton, jurka. Tel. 031 769 584.
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
»__/\ Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na
Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj
Stajerskitednik Stajerskitednik

PRODAMO - novo 3 sobno stanovanje, l. 2021, na Ptuju, letnik stavbe 2016, 93 m2, mansarda s tremi balkoni. Cena: 119.970 EUR, iS* p c/m a v tel.: 041 933 151, ▼ poetovio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO
PROGRAMSKI NAPOVEDMK
00:00 08:00 08:30 09:00 10:00 11:20 13:30 14:30 18:00 20:00 21:00 21:50 23:00
00:00 08:00 08:30 10:00 10:30 11:30 12:30 13:00 17:00 18:00 20:00 21:30 23:00
PETEK, 24. september
Video strani Jutranja telovadba Starpoint prodajno okno Kronika iz občine Goriš niča Utrip Ormoža
Koncert ob ličkanju koruze, Trebelno Video strani
Italijanska trgovina - v živo Predavanje — Svet ob reki Dravi 260 let šolstva v Gorišnici Dan OŠ Gorišnica, 2017 Astro — v živo Video strani
SOBOTA, 25. september
Video strani Jutranja telovadba 50 let OOZ Ptuj Ptujska kronika Utrip Ormoža
25. Praznik Občine Majsperk Starpoint prodajno okno Video strani
Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Otvoritev Doma kulture v Sestržah Uporaba konoplje v gospodinjstvu Ujemi sanje Video strani
S P
if E t
NEDELJA, 26. september
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder
09:00 Slavnostna seja PGD Gerečja Vas 11:00 Seja sveta občine Videm 13:00 120 let PGD Dornava 15:00 260 let šolstva v Gorišnici 16:00 Oddaja za naglušne 17:00 Alfi po Sloveniji 18:00 Predavanje - Svet ob reki Dravi 20:00 Pozdrav jeseni v Staršah 22:00 Video strani
PONEDELJEK. 27. september
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Kronika iz občine Videm 09:50 Ptujska kronika 11:20 Ujemi sanje
12:40 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
13:30 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Seja sveta občine Videm
20:00 Uporaba konoplje v gospodinjstvu
21:30 50 let 002 Ptuj, 23:00 Video strani
TELEVIZIJSKE NAGRADE
73. podelitev emmyjev
CLINT EASTWOOD
Pri 91. letih še vedno ustvarjalen
KENNETH BRANAGH
Nagradaobčlnstva nafestlvaluvTorontufilmu Belfast
PAVEL CAR
»Slovenci smo se s pogumom in sposobnostjo izjemno izkazali«
TEO COLLORI
»Že leta živim od glasbe«
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Lady, za samo 4,20 EUR.
www.odkrito.si
torek • 21. septembra 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite F sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tj||vo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
„Nisi se izgubil kot zven v tihoto; nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo." (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob odhodu najinega dragega
Mateja
na večne kolesarske steze, se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč in podporo v teh težkih trenutkih.
Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste se udeležili molitve pri Tušovi kapeli. Hvala za vsak stisk roke, besede tolažbe ter osebno izrečena in pisna sožalja. Hvala osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice na Ptuju.
Posebna zahvala za vso neizmerno pomoč in podporo SABINI, ALEŠU in JURETU.
Hvala vsem, ki ste najinega Mateja pospremili na njegovi zadnji poti in se mu poklonili v spomin.
Z globoko žalostjo v srcu, ati in mami
Hotel sem uloviti ptico -pa je odletela. Hotel sem utrgati cvet -pa je ovenel. Hotel sem nekaj reči -pa sem odšel.
SPOMIN	_
22. septembra 2021 je minilo eno leto, odkar sva izgubila dragega moža in atija
Jožeta Druzoviča
IZ STANOŠINE 19
Bil si najino vse, bil si človek z velikim srcem in ravno to te je na koncu izdalo.
Bodi najin topel sončni žarek čez dan in svetla zvezdica zvečer. Od tam nekje naju čuvaj in vodi, da bova skupaj zmogla preboleti in preživeti to žalost in bolečino. Dragi mož in ati, na svidenje na drugi strani mavrice.
Žalujoča žena Jerica in sin Klemen
Slovo ni poraz, v neskončnost prelit čas, ljubezen v nas.
OSMRTNICA
V 95. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Janez Habjanič
IZ PTUJA
Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na ptujskem pokopališču.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem
in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja.
Žalujoči: žena Gabrijela, hči Brigita, vnuka Niko in Vito, zet Fredi
Svet Javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ormož, je na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16, 77/17 in 73/19), Odloka o ustanovitvi Javnega lekarniškega zavoda Lekarna Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 5/19, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 39/20) in Statuta Javnega lekarniškega zavoda Lekarna Ormož, sprejetega 21. 12. 2020, je svet javnega zavoda Lekarne Ormož dne 14.9.2021 sprejel sklep o
razpisu delovnega mesta
DIREKTOR ZAVODA
Lekarne Ormož
Kandidat za razpisano delovno mesto mora izpolnjevati naslednje pogoje:
•	ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo farmacevtske smeri ali končan
enovit magistrski študij farmacije
•	ima veljavno licenco za izvajanje lekarniške dejavnosti
•	ima pet let izkušenj na področju lekarniške dejavnosti
•	ima izkušnje s področja vodenja in upravljanja ter
•	izpolnjuje pogoje določene z zakonom, odlokom in statutom zavoda
Kandidat mora predložiti naslednja dokazila o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta:
•	življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj z dokazili o ustrezni
izobrazbi
•	pisno potrdilo Ministrstva za pravosodje, da ni pravnomočno obsojen za-
radi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev
Kandidat mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev razpisa, prijavi priložiti še program dela in razvoja Lekarne Ormož za naslednje mandatno obdobje (2022-2026).
Direktor bo imenovan za mandatno obdobje petih let.
Kandidati pošljite svoje prijave v roku 10 dni, od dneva objave razpisa in sicer v pisni obliki na naslov: Lekarna Ormož, Ptujska cesta 25, 2270 Ormož. Prijava mora biti obvezno poslana s priporočeno pošiljko ter pripisom »Ne odpiraj - razpis za direktorja zavoda«.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni, in sicer v roku 30 dni od dneva objave razpisa.
Svet javnega zavoda Lekarne Ormož Komisija za javni razpis
Ni res, da si odšel -nikoli ne boš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, boš vsak naš korak spremljal v tišini.
SPOMIN
23. septembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi
Miha Trstenjak
IZ OBREŽA
V naših srcih in mislih boš živel za vedno. Ti ostajaš z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, prižgete svečko ali poklonite cvet.
Tvoji najdražji
OSMRTNICA
V 93. letu nas je zapustila naša draga
Neža Medved
IZ CANKARJEVE ULICE 6
Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu v ponedeljek, 27. septembra, ob 14. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 12. uri. Sveče in cvetje hvaležno odklanjamo.
Žalujoči: vsi njeni

*y ^ f
m
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
/RadioPtui
/RadioPtui
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio4ednik.si,
tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radMnik.si,
tel. 02 749 3410, za vede obiave predhodno pokličite.
v
Štajerski
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
SPOMIN
Včeraj, 23. septembra, je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedi in tast
Stjepan - Stevo Petrinec
IZ NOVE VASI 84A PRI PTUJU
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Neizmerno te pogrešamo ...
Tvoji najdražji
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob izgubi nam najdražjega
Franca Škrila
IZ NJIVERC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali za svete maše, cvetje in sveče. Najlepša hvala tudi gospodu župniku in govornici Anici Vrabl.
Žalujoči: žena Marica, hčerki Darja z možem Brankom in Bojana z možem Robertom ter vnuka Tomaž in Klara
Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. In hvaležna misel nate.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustil dragi mož, ata, tast, dedek, pradedek, brat in boter
Marko Novak
IZ BOROVCEV 35
Iskreno se zahvaljujemo za vsak stisk roke, ustne in pisne besede tolažbe, vsem, ki ste nam stali ob strani ob izgubi našega dragega ata.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste počastili spomin nanj s cvetjem, svečami, svetimi mašami, darovi cerkvi, s pesmijo, z molitvijo in odigrano Tišino ter se ga boste spominjali z lepimi mislimi. Iskrena hvala za besede slovesa. Prav tako hvala g. župniku in gasilcem. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
www. tednik.si
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 24. septembra 2Q21
Slovenija, Ptuj • Slovenija v Pragi 2020/2021
Predstavili slovensko umetnost, tradicijo in običaje
Ohio • Festival slovenskih klobas
Letos 1.200 obiskovalcev
Festival Slovenija v Pragi 2020/2021, kije potekal med 26. in 29. avgustom letos, je bil Letošnjega 17. letnega festivala slovenskih klobas seje po lanskoletni odpovedi zaradi
prvotno načrtovan že v letu 2020, a so ga zaradi epidemije koronavirusa prestavili. Organizirala gaje že znana ekipa Slin, AgencijaJerome, kije že pred tem uspešno organizirala festival Slovenija v Ohridu in tudi Slovenija v Vojvodini. Letos pa je prvič potekal v Pragi.
pandemije koronavirusa na farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPj) v Kir-tlandu v ameriški zvezni državi Ohio udeležilo okoli 1.200 obiskovalcev.
Ptujčani v Pragi na prireditvi Slovenija v Pragi
Nekatere ptujske kulturne skupine so se v njeni organizaciji udeležile že festivala v Ohridu. Pri sodelovanju Ptujčanov v Pragi se je zelo angažirala tudi veleposlanica RS v Pragi, njena ekscelenca Tanja Strniša. Pogovori o tem sodelovanju pa so potekali tudi v MO Ptuj, Zavodu za turizem Ptuj, prav tako pa tudi z vodstvom PMPO o njegovem sodelovanju s praškim gradom, ki je zainteresiran za razstavo nekaterih slik iz ptujskega gradu.
Nosilec udeležbe Ptujčanov na prvem festivalu Slovenija v Pragi je bilo KD Rogoznica, ki sta ga zastopali dve sekciji. Folklorna skupina se je za to priložnost okrepila z nekaj člani FS Bolnišnica, moškemu pevskemu zboru pa se je pridružil še moški pevski zbor Talum Kidričevo. Na festivalu je nastopilo okrog 500 nastopajočih
iz različnih kulturnih skupin iz vse Slovenije, ki so predstavili slovenske barve, slovensko umetnost, tradicijo, navade in običaje. „Naši člani so nastopili na praškem gradu Hradčani, kjer je bila prisotna tudi veleposlanica RS v Pragi, njena ekscelenca Tanja Strniša. Bilo je čudovito in neponovljivo, sploh pa, ker je bil to nastop v času, ko Slovenija predseduje svetu EU," je povedal umetniški vodja FS KD Rogoznica Jure Meško. Folkloristi so se predstavili v nošah in s plesi vzhodne Štajerske. Združeni pevci pa s slovensko pesmijo.
Praški grad pa ni bil edina lokacija, kjer so nastopile slovenske kulturne skupine, njihovi nastopi so potekali še v kongresni dvorani hotel Olympic Congress, na kmečki tržnici (Vitezne namesti) in v Plečnikovi cerkvi Srca Jezusovega.
Foto: arhiv KD Rogoznica
Ptujčani in vsi drugi udeleženci festivala Slovenija v Pragi so štiridnevno bivanje v češki prestolnici izkoristili tudi za ogled kultur-no-zgodovinskih znamenitosti petega najbolj obiskanega mesta na svetu kot tudi za spoznavanje čeških kulinaričnih in tekočih dobrot.
MG
Fotografija je simbolična.
Porota se je odločila, da je najboljšo klobaso izdelal Hočevarjev Maple Heights Catering.
Poroto so sestavljali urednica za hrano pri časopisu News-Herald Janet Podolak, mestni svetni Clevelanda Mike Polensek, pred-
sednik farme SNPJ Greg Volpe, 18-letni glasbenik TJ Likovic, Jane Srnick iz pogrebnega zavoda Monreal Srnick ter Randal Johnson iz restavracije Molinari's. Po izboru občinstva pa je prvo nagrado odnesla slovenska klobasa mesarije
Foto: Sta/M24
Azman iz Euclida. To klobaso bodo potem stregli na gala proslavi polke konec novembra v Holiday Innu v Clevelandu, ki jo na ameriški zahvalni dan tradicionalno prireja Dvorana slavnih in muzej polke.
Sta
m
OKNA, VRATA
GARAŽNA VRATA www.naitors.si
f
i
NAIŠORSdoo
Tel.: 02 74113 BO, Mob: 031 733 204 Gorišnica I, Gorišnica
IZKORISTITE POPUSTE
I AKCIJA:
Alu vhodna vrata
¿InWizbol palca na koleno.
Stara zaoeza-nor» naoeza.
.-„k ko to posekat
v, >7 les ie bo člooek spoznal sele, ko "
&k0	»«»«Udrokntok.
„UcViendoHk, danes ne zatecan
Včasik na)U je ogrel ze beze
Trsti kr nič ne zapopade, te tako) popade.
■^BÖMwm»
<X><X><X><X><X><X><X><X><X><X><X^^
Nagradno turistično vprašanje
o
dJ
Turistična zveza Slovenije je te dni že predstavila nominirance v okviru 30. jubilejnega vseslovenskega tekmovanja v urejenosti in gostoljubnosti. Gre za tekmovanje, v katerem se posebna pozornost posveča zelenemu turizmu in trajnostnemu razvoju. Tudi letos so sodelovali številni kraji, mesta in drugi deležniki v turizmu, ki so soočili svoje zelene in trajnostne projekte. Med srednjimi mesti, v tej kategoriji je Ptuj zmagal leta 2014, v zadnjih letih pa se je praviloma uvrščal na drugo mesto, letos ni bil med uspešnimi, med tistimi, ki so prepričali z urejenostjo in gostoljubnostjo, saj ga ni med tremi nominiranci.
Med nominiranci s Ptujskega je le bencinski servis v Moškanjcih. Strokovna komisija Turistične zveze Slovenije je letos podelila tudi dve posebni priznanji, ki jih bosta sprejela Zavrh v Lenartu in Expa-no ter Soboško jezero. Priznanja najboljšim v 30. vseslovenskem tekmovanju Moja dežela - lepa in urejena, ki je letos potekalo pod pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, bodo podelili na Dnevih slovenskega turizma, ki bodo potekali 13. in 14. oktobra v Parku Postojnska jama pod naslovom Zdaj je čas. Čas za transformacijo. Na okrogli mizi pa se bodo posvetili transformaciji slovenskega turizma, kako doseči hitro in kakovostno transformacijo slovenskega turizma. Izvedli pa bodo tudi
O
O
miniranci
68. gostinsko-turistični zbor. V okviru strokovnega posveta, ki je potekal na letošnjem celjskem sejmu, pa so na strokovnem posvetu pod naslovom Slovenski turizem po soočenju s pandemijo covid-12 izpostavili, da je treba za zagon turizma ustvariti pogoje, v katerih bo slovenski turizem preživel.
Letošnji svetovni dan turizma, 27. september, prinaša sporočilo Turizem za vključujočo rast. Osrednje dogajanje ob letošnjem dnevu bo potekalo na sam praznični dan na ptujski tržnici. Predstavili bodo ptujsko turistično ponudbo, na stojnicah pa tudi lokalne kulinarične dobrote.
Foto: Črtomir Goznik
Med nominiranci vseslovenskega tekmovanja v urejenosti in gostoljubnosti Moja dežela - lepa in gostoljubna s Ptujskega je letos le bencinski servis Moškanjci.
Udeleženci se bodo lahko udeležili vodenega ogleda na temo zgodb kulinarične tradicije Ptuja, ki ga bodo zaključili v rovih pod ptujskim gradom. Najmlajši iz vrtca Ptuj bodo povabili k ogledu projekta Živim ob reki Dravi. Nastopila bo tudi folklorna skupina Veterani DPD Svoboda Ptuj. Turistično društvo pa se bo že po tradiciji s priznanji zahvalilo najprizadevnej-šim pri urejanju okolja. Pihalni orkester Ptuj bo razveselil s koncertom. Praznično dogajanje pa bodo sklenili z zeleno zgodbo na panoramskem griču, ki predstavlja trajnostni razvoj turistične ponudbe prenočišč Panorama.
V Turističnem društvu Ptuj pa se že tudi pripravljajo na oktobrsko srečanje turističnih društev. To bo potekalo v okviru projekta Razvijamo, preverjamo, ustvarjamo turizem, ki je v izvajanju pri LAS Bogastvo podeželja ob reki Dravi in Slovenskih goricah. Predsednik TD Ptuj Peter Pribožič je povedal, da si bodo v sklopu tega srečanja predstavniki posameznih turističnih društev ogledali sončno uro pri cerkvi sv. Ožbalta, obiskali vinogradniški muzej Stara preša na Mestnem Vrhu in Rimski kamp v Štukih, kjer se bodo tudi podrobneje predstavili s svojimi projekti oz. delovanjem.
Na vprašanje o tem, koliko let že deluje društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, da od aprila 2003, v tem času so organizirali tudi že 19. grajske igre, bo nagrado prejel Kristijan Krajnc s Ptuja. Danes sprašujemo, katero slovensko mesto je prepoznano tudi kot Linhartovo mesto. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 1. oktobra.
p NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S
Katero slovensko mesto je prepoznano tudi kot Linhartovo mesto?
f Ime in priimek:..............................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.