42
Narodopisne stvari.
Se li da Turek prestvariti v omikanega
človeka?
Se li da Turek preobraziti v omikanega človeka in ima li Turčija pravico, da se šteje kakor država v družini Evropskih kristijanakih držav, dokler jej veljd koran ter njegove postave kot naj visi zakonik v verskih in državnih zadevah? to je dandanes vprašanje, ki ga čujemo od več strani.
Je li Turek sposoben za preobražen je, na to odgovarja najboljše sest stoletij, odkar je Evropa Turka spoznala, — odgovarja tudi stanje Turčije in njenih pokrajin.
Sest sto let so gospodarili Turki po Evropi neomejeno, kakor se jim je ljubilo. Naropani zakladi kri-stijanskih držav so polnili njih blagajnice.   Na stotisočo
deklet in žen, katere so zaplenili, je pomnoževalo število njih mater; na milijone zaplenjenih kristijanskih dečkov vseh narodov dajalo je bojnikov za koran in je dalje plodilo Turško pleme. In vendar vkljub vsemu temu, v kakošnem otožnem stanji je Turški rod!
Navzlic mnogim svojim materam po haremih se ta zarod vedno niči. To najbolj jasno dokazuje, da Turek nima želje po družinski sreči, po svojem domu in da bi se množilo njegovo pleme, ampak vodijo ga edino slepa strast in nebrzdana pohotnost. Kedar je bil Turek stopil na tilnik Magjarom in so stala krdela njegova pred Dunajem, tedaj še ni bilo junakov, kakor so Ig-natijev, Menčikov, Gorčakov ali Neselrodov, kateri bi bili — kar se trdi o teh — ovirali Turčijo v svojem državniškem razvoji. Takrat je imela Rusija še mnogo preveč opraviti, da zaceli rane , katere jej je vsekalo gospodarjenje Mongolov. Kje ima zatorej Turčija naprav za vednost, umeteljnost in obrtstvo? Kje cest in kanalov za oživljanje občila z drugimi? Za katero splošno koristno knjigo, za katero vsemu človeštvu v prid služečo iznajdbo imamo hvaležni biti Turčiji, a pred vsem, ona sama sebi? Od početka svojega do danes Turek še ni počenjal druzega nego bojeval se, plenil, lenobo pasel ter sploh vžival vse slad-čice sveta, in za dosego tega je porabil vse prilike in vsa sredstva.
Ni je vere na sveti, v kateri bi bil značaj njenega ustanovitelja tako natanko izražen, kakor v m oh a me-danstvu.
Prorok Mohamed se v svojem koranu z vsemi svojimi človeškimi slabostmi postavlja svojim vernikom kakor brezumnik v izgled in jim priporoča, naj ga po-snemljejo. In res, še dandanes žive Turki natanko po „8urahu (poglavjih) koranovih, tudi po onih, katere govore* o poltnosti Mohamedovi.
Zgodovinska resnica je, da je Mohameda lomila božjast. Sledovi o tem se nahajajo v njegovem zarnak-nenstvu, v njegovem popotovanji v sedma nebesa in v popisu njih veličastva. Potem se ga je lotila bojaželj-iiost, katera mu je pretresala Že tako oslabele živce, in naposled pohlep, nenasitnost in brezmernost v slastnem vživanji. Kakošnega blagoslova se je bilo tedaj nadejati vernikom prihodnjih rodov, združenim v državo iz takih ljudi, katerim je verski in svetni zakonik knjiga, imajoča na čelu pečat blazenstva (norosti)? Človek ne v6, bi se li bolj čudil cinizmu, nahajajočemu se v „su-ran" korana, ali temu, da se ,,sure" enakega obsega, namreč v obziru zakonskega življenja, druga drugo pobijajoča ali bistveno prenarejajoča, da se — pravimo — se dandanes te ,,sure", ki so nastale v raznih dobah in okolnoatih , vse obdržavajo v koranu, in da je iz njih moči spoznati, kako je rastla prorokova pohotnost.
Dokler je bil Mohamed ubog in neoženjen, je živel dovolj pošteno. Našel je bogato vdovo Kad i so in jo je vzel za ženo. Bogastvo mu je pridobilo moči in privržencev. Tedaj je nastala ,,sura", da ima mož imeti eno ženo. Iz tega se razvidi, da je gospd Kadiš a umela nositi hlače v pravem pomenu besede. Ko mu umre, vzame vdovo Saudo in s hčerjo Abu Bekra Aiša se je pričelo mnogoženstvo. Njegovi privrženci, spoznavši slabo stran prorokovo , so mu pošiljali od vseh krajev daril. In tako so nastajale ,,sura" za „8uro", po katerih sme mož imeti po dve, tri a tudi štiri postavno dovoljene žene. A kedar so se ustavili darovi, rodila se je četrta „sura", vsled katere se sicer pristujejo Turku štiri žene, vendar pa sme po zakonsko imeti kakor gospodar v svoji hiši tudi robkinje, kolikor mu drago.
Ta nebrzdana strast Mahomedova   je   postala vsem vernikom verski in državni zakon, a praktično veljavo
ima le za bogatine in mogotce. Ubogo ljudstvo (fuk-hara), katero je imelo komaj vsakdanjega kruha, je moralo zadovoljno biti z eno ženo, dokler ni prva vojska ali plenjenje deklet pri Raji prineslo novih žen v harem, prvo plenjenje in pustošenje pa zakladov v omare, Ako je Turek umri pri tem početji, umrl je za koran, in zato se je imel nadejati veselja z 2000 hu-riskami, kajti Turški raj ima v izobilji vsega, česar želi strasten človek.
Vojska zatorej z vsemi svojimi doslednostmi, naj-veči napor fanatizma in junaštva se tirja od Turka, in to vse spolnuje, da ima ali tu na zemlji mnogobrojen harem, ali, ako umre v boji, na onem sveti ga čaka zopet 2000 žen ! !!
Po tej ,,8uriu mnogoženstva se je napovedala večna vojska vsem možem med seboj, ali, ker je Turku vsled uka koranovega edino le Turek bližnjik , zato vojska tudi vsem možčm onih narodov in držav , katerim ni Islam svčt, zatorej tudi kristijanom.
Iz vsega tega je očitno, da iz Turka se ne da stvariti omikan človek, dokler mu je koran „knjiga vseh knjig".
43