Tednik za vse / Izhaja ob sobotah / Ljubljana, 7. VI. 1930 Leto II.- Štev. 23
‘~o.W.1930’ krti,.
Naročnina: 1 mesec 8 Din, l/4 leta 20 Din, '/a leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun poSIne hranilnice v Ljubljani Stev. 15.393. — Dopisi: ,,Roman", Ljubljana, Breg 10-12
SIROTA Z MILIJONI
Roman v 4 knjigah
Francoski napisal Jules Mary. Poslovenil B. R. Prva knjiga LJUBEZEN IN DENAR 4
Prejšnja vsebina
Markiju Norbertu d‘Argentalu, ki je z ženskami in kvartarni pognal vse svoje, imetje, se na dan dražbe njegovega gradu ponudi neki Roquin, da mu preskrbi 50 milijonov frankov, ako se oženi z delavčevo hčerjo Aliče, ki je dedinja stomilijonske zapuščine, ne da bi sama kaj vedela o tem. Stvar je nerodna samo v toliko, ker je dedičem na sledu tudi skrivnostni Indijec Murad, ki misli pošteno in je zato Roquinu opasen nasprotnik. Roquin je k’ temu Indijcu vtihotapil svojega zaupnika Laguyano, katerega je pa Murad iz-pregledal, ko ga je hotel okrasti. Vtisnil mu je na hrbet roke neizbrisno besedo „Tat“ in ga pognal.
Marki poišče lepo Aliče in se seznani z njo. Toda pri tem zve, da je deklica srce že oddala: mlademu Valentinu, študentu tehnike, ki takisto ne ve, da je njegova izvoljenka milijonarka. Norbert pove to Roquinu, ki ga potolaži: če Aliče izlepa ne pristane na poroko z njim, pojde pač izgrda. Na Aličin rojstni dan nestane starega Bertare, njenega očeta; ko gre Aliče, ki o tem še nič ne ve, nakupovat za večerjo, jo srečata dva neznanca, ki ji povesta, da se je njen oče v tovarni ponesrečil. Nič hudega ne sluteč, gre Aliče z njima.
V tem se stari Bertara vrne; tudi njega sta dobila dva neznanca in ga upijanila. Prišedši domov najde v stanovanju markija Norberta, ki ga skuša potolažiti zaradi izginutja Aliče.
Valentin skuša odkrili Aličino bivališče. Pri tem naleti neke noči na skrito beznico v predmestju, do katere drži podzemeljski rov. Oprezno se splazi po njemj in tedaj zagleda Laguyano, ki pa se naredi, kakor da ga ni opazil. Toda ko se hoče Valentin po isti poti vrniti, vidi, da je rov zadelan!
hhhbuhhbhbhbbbbbi
„Še nocoj moram pobegniti,“ si je rekla. „Moram!“ In neprestano je premišljala, kako bi izvedla svoj načrt.
Laguyane ji je prinesel mrzlo malico in jo pustil na mizi. Oclkar so jo ugrabili, ni še ničesar pokusila — zdaj pa je nekaj malega prigriznila in popila pol kozarca vina, da popravi svoje moči. Bila je lako slabotna, da se je bala, da ne bi omagala, že preden bi se lotila svojega načrta.
Vedela je, da jo zločinca nadzirata in da so obojna vrata dvakrat zaklenjena.
Ko so je stemnilo — to je bilo tisto noč, ko je Valentin hotel odkriti tajnosti golčečega groba* — se je splazila k vratom in prisluhnila. Culo se je samo enakomerno dihanje čuvaja, ki je spal.
Laguya:ne in Louffard sta se v službi menjala, tako da je vsak bedel po eno noč. To noč je bil Louffard na straži.
Pri drugih vratih ni ničesar čula. Zato se je odločila, da poskusi najprej pri tem izhodu.
Toda vrata so bila skrbna zaklenjena in jih ni mogla odpreti. Z nožem je poskusila izrezati zapah, toda zaman. Hrastovima je bila pretrda in nož preslab.
Ostalo ji je samo še okno. Tiho ga je odprla.
V tem trenutku se ji je zazdelo, da čuje šum za seboj. Skočila je naizaj in se vrnila k vratom. Nič. Louffard je še zmeraj spal.
Odprla je še zunanje okno in stopila na balkon. Bila je krasna noč. Megla se je že razgubila in v daljavi je videla speči Boulonjski gozd.
Balkon je bil zelo širok, toda vodil je v sosednjo sobo, kjer je spal Louffard. Mislila je, da pride v drugo, prazno sobo, ali na hodnik — zdaj pa je videla, da to ni mogoče.
Da bi splezala na streho, ki je bila tik nad njo, še misliti ni smela. Čez strmi previs, brez opor in žlebov, ne bi bil nihče prišel.
Enajsto poglavje
BEG
Ivo je Norbert odšel, je bila Aliče tako prestrašena, da ni vedela, kaj naj stori. Toda ta slabost jo je kmalu minila. Občutek nevarnosti, ki ji je grozila, je zbudil v njej hladnokrvnost in samozavest.
Sklonila se je čez ograjo balkona. Pod njo je bila cela vrsta nadstropij in dolga zapuščena. ulica. Obakraj pa so bili vrtovi in majhni parki, ki so med drevjem skrivali hiše in palače razvajenih ‘Parižanov.
Ob tej uri je že vse spalo. Nikjer ni bilo čuti glaisu. Niti avtomobilov, ki jih srečaš ob vsakem času, ni bilo. Tako tiho je bilo, da bi si bil človek mislil, da je na deželi.
Kaj bi bilo če bi poklicala na pomoč? Morda bi 'koga zbudila? Da, zbudila bi — Louf-farda, ki je spal v sosednji sobi. Preden bi ji bil kdo prihitel na pomoč, bi jo Louffard skril, ali pa odpeljal kam drugam.
Begala je po balkonu in ni vedela, kaj naj stori.
„Ali naj se vržem na cesto in sc na ta način rešim — za zmeraj?" se je povpraševala. »Rajši umrem, kakor bi prišla njenim v roke."
Povedali smo že, da je bila hiša tik ob cesti. Kakor vsaka visoka hiša, ki je zgrajena z namenom, da zrase poleg nje druga, ki bo imela z njo skupen zid, je imela tudi ta ob kraju majhne prizidke. Ti prizidki so bili po meter vsaksebi in četrt mtetra široki. Bili so kakor nevarne stopnice, ki so se končale nad Muradovo garažo.
Sklonjena čez ograjo je Aliče opazila to posebnost zidu. Čeprav je bila v nevarnosti, da ne izgubi ravnotežja in pade na ulico, je vendar ostala tako dolgo, dokler se ni prepričala, da bi se dalo po tej poti pobegniti.
Na drugi strani je bil velik vrt. Aliči se je zdelo, da vidi med drevjem in gredami dve beli senci, dve ženi, ki gresta 'počasi proti palači, skriti mod drevjem.
Potem je nenadoma vse izginilo. Ničesar ni več videla in čula. Veter je potegnil in zaloputnil okno. Aliči je zastala kri. Če je Louf-Fard to slišal, je izgubljena.
Splezala je čez ograjo balkona, se sklonila in se krčevito oprijela prvega prizidka — prvega. klina na tej nevarni lestvi, ki naj bi odločila njeno usodo. Za trenutek je obvisela v zraku in iskala z nogami podporišča. Zaprla je oči in s stisnjenimi ustnicami, skoraj brez diha, začela plezati navzdol. Dvakrat jii je zdrsnilo, desetkrat so ji klecnila kolena, a vselej se je vjela v poslednjem trenutku. Preteklo je šele nekaj sekund, kar je visela med nebom
in zemljo, toda zdelo se ji je, da so1 že dolge ure — pol njenega življenja.
Ko se je spustila do tretjega nadstropja, je mislila, da je izgubljena. Roke so ji odpovedale in sapa jii je pošla.
»Konec je,“ je vzdihnila. „Ne morem več...“
Z ostankom' svojih moči se je krčevito oklenila: prizidka in stopila na naslednjega. Stisnila se je k zidu in z obupnim pogumom preplezala še tri štiri stopnice. Zdelo se ji je, da se je polašča čudna, opojna: omotica, v kateri izginja vse, njena ječa in cesta, vrt in .nadstropja in je samo njena pot dolga, jasna črta, od vrha hiše pa do neskončnosti.
Boke in noge so, ji krvavele in drhtele kakor listi trepetlike. Ni se mogla več zanesti nanje. Bilo je, kakor da ji sedi na hrbtu ogromen pajek, ki jo stiska za vrat lin jo vleče navzdol. Zvrtelo, se ji je v glavi. Roke so izpustile prizidek in padla je v globino.
Silen sunek jo je pretresel od nog do glave in jo zbudil iz otopelosti. Ne da bi bila vedela je bila: priplezala do poslednjega prizidka in padla komaj meter globoko,.
Čudila se je, da se ni ubila. Mislila je, da so vse to samo sanje, ki jih doživlja njeno izmučeno telo. Potem	je vstala in	videla,	da	je
resnica. Pogledala je	navzgor. I>o	strehe	so1 segale stopnice, ki jih	je preplezala, ona	pa	je
stala na ravni strehi	nizke hiše.
Tedaj se je mesec dvignil izza oblakov. Zagledala je spet beli senci, ki ju je videla z balkona. Prihajali sta iz palače po dolgi, z peskom posuti poti, ki se je svetila v mesečini, kakor dolg trak. Mislila je, da sta jo opazili, toda zmotila se je. Senci sta zavili na levo.
Tedaj je Aliče skočila do roba strehe in poklicala na pomoč.
Senci sta čuli njene klice. Obstali sta in prisluhnili. Oklenili sta se druga druge, kakor bi se bali.
»Pomagajte!" je novič poklicala Aliče. »Pomagajte mi! Rešite me!"
Razklenila je roke, kakor otroci kadar zagledajo mater. Postavi pa sta zbežali in izginili med drevjem.
Vrt je bil spet prazen. Alic.e se je zgrudila na tla in zaplakala. Zdajci pa je začula moške glasove, ki so se bližali.
Izza dreves so se pokazale Črne sence — Mu rad, Azep in še nekaj slug.
„Tamlfe	je,	gospod!“ je pokazal Azep	na
•	relio, kjer je	ležala Aliče, pol mrlva od stra-
hu, obupa in utrujenosti.
„Poglej, ‘kaj se je zgodilo,“ je ukazal Mu-ad svojemu tajniku.
Hlapca	sta	od nekod privlekla veliko	le-
fl',ev. Azicp	jc Ivitro spl/val na streho.
Ko sc je vrnil h gospodarju, mu je pove-'al, da leži na strehi nezavestno mlade dekle.
Murad je ukazal, naj gre po njo in jo dnese v njegovo sobo.
Ko je odšel, je ostal mladi Indijec v sobi am z nezavestnim dekletom.
Aličin oibraz je bil smrtnobled. Lasje so ji v neredu padali na čelo in zakrivali levo lice. 'loke in noge so ji krvavele. Obleka je bila : aztrgama in prašna, pa tudi na čeveljčkih so so poznaili sledovi plezanja.
.,Kdo je to dekle?" se je vprašal Murad. -Cesa išče tod?"
Omočil je robec in ji obrisal obraz in sen-' a. Tedaj je šele opazil, kako je lepa.
Aliče se je jela prebujati iz nezavesti. S 'odzavestno kretnjo si je potegnila preko čela in odprla oči. Potem se je sunkoma dvignila '11 se ozrla okrog sebe.
,.Kje sem? Kako sc.m prišla sem?“
„Nič se ne bojte, gospodična," jo je miril rndijec. „Tu ste na varnem. Nihče vam ne Flori. žalega."
Povedal ji je, kako ie prišla v njegov dom. Med tem ko ji je pripovedoval, se je počasi •pomnila nevarnega bega 'iz Norbertove hiše.
„Zdaj se mi ga ni treba več bati," si je rekla in se globoko oddahnila.
1.) vanajsto poglavje
PEKLENSKE MUKE
Valentinov položaj je bil obupen. Ko je vitel, da je ujet, se je vrnil k rešetki in hotel kričali na pomoč. Toda v kuhinji jc bilo temno. i)olgo je ždel v svojem kotu, končno pa ga jc •Oibje'1 blagodejen spanec. Zbudil se je šele, ko sta Laguyane in ,Češnja' vstala in ga poklicala.
Kar je bila Aliče ugrabljena, je tako malo jedel, da se je sam sebi čudil, da že ni omagal. Zdaj pa sta se ga jela lotevati glad in žeja, ki sla ga mučila čedalje huje.
Talko je prebil dva dni — zadnji dan bolj v vročici in omotici kakor pri zavesti. Bil je tako slab, da ni moged več zbrano misliti. Neprestano je 'Strmel v rešetko, ki sc ni hotela odpreti.
,Češnja* je morala opazili, da umira od žeje in lakote, toda lo je ni ganilo. Še več. Da bi povečala njegove muke, je vselej, kadar je jedla, prišla k rešetki. Vsak grižljaj kruha, ki ga je nesla v usta, mu je pokazala in zlila pred njim na tla vodo, po kateri je Valentin lafco koprnel. Motel j;' zakričati od bolečin, toda njegovo grlo je bilo tako suho, da ni mogel spraviti glasu iz sebe.
Zvečer se je vrnil Laguyane.
„ Dekle je včeraj pobegnilo!" je rekel ,Češnji*. „Samo Louflard je temu kriv, ker je zaspal. Gospodar in marki sla ga hotela ubiti. Ujetnica je odprla, okno — kako pa je prišla iz četrtega nadstropja na tla — tega, niihče ne ve. Pri padcu se je morala hudo poškodovati, toda niti kapljice krvi ni nikjer. Še nekaj. Gospodar je rekel Louffairdu, da mu požene kroglo v glavo, če v enem tednu ne privede dekleta nazaj. In kar on reče, drži!"
„Veš kaj, Laguyane? Nekaj bi ti rekla..."
,-Kaj?"
„I)ekle ima gotovo prijatelje, ki so jo iskali in našli."
,,Ali je to vse?"
„Ne, počakaj," ga je ,Češnja* mirila. „Mor-da je bil zajec, ki si ga pred tremi dnevi vjel v rovu, eden izmed njih? On bi ti utegnil kaj več povedati."
„Pametna misel!" jo je poli valil Laguyane. »Poglejmo!"
Šla sta v kuhinjo in stopila k rešetki. La-guyane se je naslonil na mrežo in se zarogal Valentinu:
, Nu, dečko, ali ti ni nič dolgčas? Vidiš, zakaj si pa bil tako radoveden! Zdaj si ujet kakor miš v pasti. Pridi malo bliže, da se pogovoriva."
Valentin teh besed ni čul, pač — čul jih jc, a jih ni razumel. Ležal je v kotu, brez besed, negiben, kakor bi bil mrtev.
Laguyane ga je zgrabil za roko in ga krepko stresel. „AH spiš? Čakaj, se boš že zbudil -če ne, ti pomagam!"
Valentin ni odgovoril. Laguyanova roka, ki ga je stiskala kakor klešče, ga je za trenutek osvestila. Zaječal je.
„Ali nisem rekel, da bo pomagalo?" se je zarežal stari kaznjenec. Toda takoj je umolknil. Valentin, ki je prej za trenutek dvignil glavo, se je spet zgrudil brez zavesti.
„l)aj, prinesi kos kruha in požirek vina. Morda mu bo pomagalo."
,Češnja‘ je ubogala. Laguyane je vzel kozarec in ponudil Valentinu pijače, loda ustnice izmučenega mladeniča so bile tako krčevito stisnjene, da niti kapljica ni pritekla v grlo.
»Prepozno,“ je zamrmarl Laguyane, — »prepozno. Fant ne preživi več dneva. Še bolje — vsaj nihče ne odkrije mojega skrivališča."
Trinajslo poglavje PO PARIZU
Že nekaj dni sta Trompelet in Trutat postopala po pariških ulicah in obiskovala naj-zakotnejše beznice ob starih utrdbah, a brez uspeha. Lopova, ki je vlomil v Muradovo kaseto in ugrabil Bertarovo hčer, nista mogla iztakniti.
Pri iskanju sta bila zelo oprezna. V gostilnah je Trompelet kazal radovednežem svoje čarovnije, Trutatovo budno oko pa je med tem iskalo zločinca.
Pričela sta že obupovati. Časih sta presedela cele ure po praznih gostilnah in gledala skozi okna na ulico, v nadi, da ga morda vendar vidita, a Laguyane je izginil, kakor bi se bil vdrl v tla.
Večerilo sc je. Droben dež je škropil in na Pariz je legala čedalje gostejša megla. Trompelet in Trutat sta hodila z žalostnim obrazom po zakotni ulici.
Tedaj sta nenadoma opazila neko žensko, ki je zbudila njuno pozornost. Neprestano se je ozirala in gledala, ali je kdo ne zasleduje. In res! Na drugi strani ulice sta šla dva neznana moža, ki sta pazila na vsak njen korak. Bila sta dva krošnjarja z velikimi črnimi bradami. Artista je zanimalo, zakaj neznanca ženo zasledujeta. Hotela sta se prepričati in sta malce počakala, tako, da sta bila krošnjarja prisiljena iti mimo.
Zdajci sta pa bila Trompelet in Trutat sve-doka čudnega prizora, ki se je odigral z bliskovito naglico.
Ženska je obstala in neznanca počakala.
Krošnjarja sta hotela iti mimo nje. Eden izmed njiju jo je pogledal, drugi pa je malomarno žvižgal ,Valencijo‘.
Neznanka pa ju ni pustila.
„Že dve uri mi ne dasta miru," sc je obregnila. „Ali ni škoda časa? Če sita od policije, morata vendar vedeti, da nimam z njo posla.
»Motite se," se je zasmejal prvi krošnjar. »Nisva od policije. Kar prepričajte se!"
Odkril je svojo krošnjo in jel razkazovati majhne kipe iz mavca, ki jih je prodajal.
„Ali mislite, da vama verjamem?"
Preden sta se krošnjarja zavedla, jima je sunila z rokami pod vrat in jima odtrgala umetni bradi.
»Hudiča!" je zavpil eden izmed krošnjarjev in stisnil pesti.
Drugi pa je žensko zgrabil. Tisti trenutek pa je začutil, da so ga prijele čvrste iroke in ga sunile stran, da se je zvalil na tla. Trompelet in Trutat sla bila opazila, da so žensko napadli, in sta ji prihitela na pomoč.
Ko se je krošnjar pobral, je bilo Trornpc-letu, kakor da vidi prikazen.
»Hudiča, niste vi Simeon?"
»Seveda sem! Tepca neumna! Na mestu, da bi mi pomagala pri iskanju, me še ovirata. Ali ne vesta, da je ta ženska Laguyanova ljubica ,Češnja‘?“
Hotel se je obrniti k njej, toda ona je bila že izginila.
Vsa hišna vrata so bila že zaprta in stranskega dohoda ulica tudi ni imela. Da, vsa vrata — samo vhod na postajo podzemeljske železnice je bil še odprt. Tjakaj je morala iti.
Simeon je stekel po stopnicah nizdol in skočil k okencu:
,,Ali ni pravkar prišla neka ženska?"
»Da."
„I)o kod je vzela listek?"
„I)o konca."
Simeon ni vedel, kaj naj stori. Na vso srečo je takrat pripeljal prazen avlo. Ustavil se je in vsi so skočili vanj.
»Do prihodnje postaje!"
Avto je zdrvel z blazno naglico. Nekajkrat je le malo manjkalo, da ni zadel ob cestni
kanton, vendar, je brez nezgode dospel do postaje. Simeon in Chilperic sta skočila v vežo, kar mimo okenca, naprej po hodniku in v vlak, ki se je že premikal.
Trompeletu in Trutatu pa se ni tako mudilo. Ko sta prišla v čakalnico, vlaka že davno ni bilo več na postaji. Pač pa sta opazila pri drugih vratih ,Češnjo*.
Laguyanova ljubica je prav računala. Prepričana je bila, da jo bosta detektiva zasledovala, zato ju je speljala na krivo sled. V tem, ko sta onadva skočila v vlak, se je ona izmuznila.
Trompeleta in Trutata se ni bala, ker je videla, da sta jo branila pred napadalcema. Ne da bi se bila menila zanju, je krenila svojo pot.
Artista sta ji skrivaj sledila. Megla se je že tako zgostila, da sta videla komaj nekaj korakov pred seboj. Da je ne bi zgrešila, sta se ločila. Eden je šel pred njo, drugi pa zadaj.
Kmalu so prišli do neke hiše — do »Molčečega groba1, kjer je ,Češnja* spet izginila.
„Kje je?“ je vprašal Trompelet.
„Notri bo. Kaj pa zdaj?“
»Počakajva! Znabiti pride kdo in takrat bova že videla, kako in kaj.“
Čakala sta in čakala, a nikogar ni bilo.
Tedaj se je spomnil Trutat.
„Ali ni JVfolčeči grob* gostilna*? Kdo nama more braniti, da greva noter?**
Počasi sta se privadila temi in začela razločevati obrise oken. Šla sta okrog hiše in iskala vhod. Takrat pa je Trompelet obstal.
„Ali nisi nič čul?“
„Kaj?“
„Nekdo je zastokal.**
Trutat je prisluhnil.
„Res!“
Tedaj sta prišla do vhoda v pivnico in potrkala na vrata. Ivo se ni nihče oglasil, sta pritisnila na kljuko. Vrata niso bila zaklenjena. Iz kleti so prihajali glasovi in ozek pramen svetlobe.
„V kleti točijo. Idiva tja!“
Morala sta precej časa iskati po temi, preden sta našla loputnico, ki je bila spuščena. Tropelet je udaril s čevljem po njej. V kleti je zdajci vse utihnilo.
CIKORIJE
1	Alg
„Aha!“ se je zasmejal. »Menda nimajo preveč radi obiskov. Slaba vest...“
Težki koraki so se jeli približevati. Loput-nica se je odprla in svetlila ju je jarka luč. Zagledala sta može, ki niso bili videti baš prijazni.
„Kaj iščeta tod?“ se je zadrl sirov glas.
Možje so ju grozeče obstopili.
„Hvala za lepi sprejem, gospoda,“ se je odrezal Trutat in odprl zatvomice’ svoje zgovornosti. »Žejna sva. A ne samo to. Pokazati vam hočeva tudi nekaj čarovnij, kakršnih še niste videli. “
„0, naši znanci iz Franconija,** je nekdo vzkliknil. „Kar naprej 1“
Artista sta šla po majavih stopnicah v klet, ki je bila strašno zakajena.
Vse mize so bile zasedene. Gostje so bili tako pijani, da so se opotekali. Le nekaj jih je bilo še nekoliko pri zavesti in ti so došleca nezaupljivo gledali.
Trutat in Trompelet teli pogledov nista opazila. V kotu pri blagajni sta videla ,Češnjo*, ki se je z nekom pogovarjala.
Gospoda, je povzel Trompelet, »pokazati vam hočem nekaj svojih umetnij. Ali mi kdo posodi novec za pet frankov? Pozabil sem denarnico doma. Bodite uverjeni, da vam, denar vrnem. “
Trutat je iz kota privlekel majhno mizo in prižgal svečo, ki jo je prinesel s seboj.
Stala sta iblizu blagajne, tako da sta pregledala vso pivnico. Tedaj se je Tru tat nagnil k tovarišu in mu šepnil: »Spet sem čul.“
»Nekatere kovine, gospoda," je nadaljeval Trompelet; »nekatere kovine imajo lastnost, da se pri zelo visoki temperaturi tope. Časih jih moramo razgreti na več tisoč stopinj, da to dosežemo. Ce pa jih prej omagnetimo, na način, ki je moja skrivnost, zadošča že vročina sveče..
Zdajci pa je umolknil. Čeprav je govoril precej glasno, je vendar čul pritajeno stokanje.
Zločinci so opazili, da je prestal. Nekdo ga je sunil v rebra, da se je opotekel.
„Kam pa zijaš?"
Ozrl se je in vztrepetal. Za njim je stal orjak, za glavo večji od njega. In ta orjak je imel črne rokavice. Laguyane!
Artista sta se spogledala. Trompelet se je pomembno nasmehnil in si pomel roke... Potem pa nadaljeval s svojim starim glasoni:
„S tem, da sem si pomel roke, so postale električne, in zdaj moram prenesti elektriko na novec. Mislim, da se pos,;us posreči."
Podržal je levo roko nad plamenom. Toda bil je tako zmeden, da so vsi opazili, da nekaj ni v redu. Novec, ki bi ga bil moral imeti v levi roki, je padel iz njegovega desnega rokava.
Zločinci so se zagrohotali. Drugi pa so skočili k artistu, da bi ga osuvali.
Trutat sc je postavil predenj, da ga ohrani. Ob enem pa mu je šepnil, kaj je odkril.
»Stokanje se čuje za onimi niz.,i.mi vrati. Tam mora hiti."
„Kdo?“
»Valentin."
,.Vedel sem," je prav talko tiho odgovoril Trompelet. „Le kako naj ga rešimo? Veš, kaj? Ali te je toliko, da bi ugnal Laguyana?“
„Ce gre za Valentina — vselej!"
»Boril se boš z njim, med tem pa jaz pogledam, kje je Valentin."
„Dobro!"
»Zdaj pa, stopi nazaj!"
V tem trenutku se je oglasil Laguyane.
»Mislim, da ne bi bilo napak, če hi naš čarovnik dokazal, da je res čarovnik. Zdi se mi, da mima čistili rok..."
Segel je za pas in potegnil nož. ,.Dokaži, da nisi vohun! Vedeli morate," se je' obrnil k tovarišem, »da sta nocoj dva preoblečena policista napadla našo gospodinjo. Mogoče sla tadva imela prste vmes..."
Vsi so utihnili. Beseda ,policija1 jih je na mah iztreznilai. Toda Trompelet se ni dal ugnati. Kakor da se ni nič zgodilo, je menil:
»Gospoda, nadaljujmo! Pokazati vam hočem nekaj novega!"
Trompelet je vedel, da visi njuno in Valentinovo življenje na niti. Smrtna nevarnost mu je vrnila hladnokrvnost. Obvladal se je tako dobro, da ni mogel nihče več sumiti, da je prišel v gostilno z drugim namenom. Saimo Laguya,ne je ostal nejeveren Tomaž. Ko je videl, da so se vse čarovnije, ki jih je pokazal Trompelet, sijajmo posrečile, je hotel vedeti, česa išče Trutat.
Trompelet je pozval svojega tovariša.
»Gospoda!" je povzel, »ni vsakomur dano, da hi bil naslednik Dona Bosca, Nojdana in drugih slavnih čarovnikov. Moj tovariši na primer še dolgo ni tako spreten kakor jaz, zalo pa je toliko bolj močan. Kdor hoče preizkusiti njegove mišice, naj se oglasi."
»Laguyane, l,ugayane!“ sp se začuli glasovi.
»Da, Laguyane. ‘ se je oglasil orjak in se prerinil v sredo. »Kdo se baha z močjo?. Položim ga na 'tla, da dva meseca, en bo vstal."
Slika 'iz presladkega zvočnega filma CHANSON D AMOUR«
(Pesem ljubezni)
V glavnih vlogali Bil lic Duuc in Rod la Iiocque
Vrgel je svoj suknjič na stol ki zavihal rokave, da so se pokazale njegove mišičaste roke, ki so ustrahovale že toliko ljudi. Trutait je enako storil.
Sredi sobe so napravili prostor. Mize, ki so bile napoti, so odrinili v kot. ,Češnja* je ostala na -svojem mestu, vsi drugi so se stisnili k zidu. Vsem so se od krvoločnega pričakovanja svetile oči. Poznali so Laguyanovo moč in bili prepričani, da njihov junak ne bo tepen.
Tako razburjeni so bili, da niso opazili, kako je Trompeht izginil iz njih srede in sedel na stol, ki je stal v kotu.
.,/Vli si pripravljen/" je suho vprašal Trutat.
.,6em!“
,rZaičniva!“
Ko sta se spoprijela, je Trompelet še zmeraj sedel na stolu. Potem pa se je splazil k majhnim vratom na drugem koncu pivnice. Hrušč je bil čedalje hujši. Vsi so Laguyana bo-•drili. Zdaj pa zdaj s.' je oglasila ,Češnja*:
„Trešči! Izpodnesi ga! Zdaj!“
Trompelet je postal in se ozrl, hoteč se prepričati, ali ga kdo ne opazuje. Videč, da se nihče ne zmeni zanj, je stopil k vratom, jih odprl in izginil v dolgem, temnem hodniku, ki je vodil neikatn navzgor. Kmalu je prišel v sobo, kjer je prižgal svojo /.epao svetiljko. Dognal je, da je v kuhinj;. Iz kota se je čulo pritajeno ječanje. Hotel je iti dalje, toda pot mu je zaprla rešetka. Posvetil je z lučjo in zagledal Valentina.
Štirinajsto poglavje
MED PRIJATELJI
Aliče je bila rešena. To je vedela v tre-? nutku, ko je stopil Murad k njej in ji podal roko. Ob njegovem pogledu je pozabila, da je še pred nekaj trenutki gledala smrti v obraz.
„Vse življenje vam bom hvaležna, da ste me rešili,“ je rekla hvaležno in mu vdano stisnila roko.
Še zmeraj je drhtela po vsem životu. Prestani strah ji je bil še zdaj v živcih.
..Pomirite se, gospodična!“ je tiho dejal mladi Indijec. „Kdorkoli ste in odkoder ste — vedite, da ste v mojem domu varni pred zasledovalci. Nihče vam ne bo storil žalega.
Zdaj pa mi, prosim, povejte, kako ste prišli na streho moje garaže/*
Zastonj
je dan današnji v dobi vseobče draginje samo voda, ki Vam v grlo leče. In v grlo leče voda Vam vsem, ki še nisle poravnali naročnine. Ne odlašajte, samo la teden je še čas!
Aliče mu je jela pripovedovati, kako jo je Norbert dal ugrabiti in kaj je hotel od nje. Murad jo je pazljivo poslušal, toda že prve besede so ga tako osupile, da se je Aliče začudila.
,,-Vli vam je Norbert povedal, da ste dedinja velikanskega premoženja?**
„Da, povedal mi je, je potrdila Aliče, „to-da — odkod to veste*?**
„Ali vas sinem '.rositi za vaše ime?“
..Alice Bertara.**
„To sem slutil ž' po vaših prvih besedah.
L'a vam povem — že dolgo vas iščem.“
»Iščete me?" se je začudila.
„Da! Izročiti vam moralni premoženje, o katerem vam je pra\il Norbert. Bogati ste, tako bogati, da je ni neveste v Parizu, ki bi imela večjo doto.“
Aliče je široko odprla oči.
Murad j,i je jel pripovedovati, kaj mu je nairočil njen umrli stric in kako dolgo jo je zaman iskal.
„Mislil sem že, da vas ne najdem, tedaj pa . sta mi dva prijatelja sporočila vaš naslov in prinesla vest, da so neznanci ugrabili vais in vašega očeta.**
»Mojega ubogega očeta! Kaj je z nj,im?“ ga je vsa v strahu prekinila Aliče.
„Samo to vem, da je v Norbertovih rokah. Besedo vam dam, da ga bomo našli.“
Tedaj je stopil v sobo Azep in se nemo priklonil pred gospodarjem. Murad je Aliči poljubil roko.
„Sluga vas odvede v spalnico mojih dveh sester. Tam boste prenočevali, dokler vam ne opremiml posebne sobe.“
Azep je odvedel Alic.e po dolgem hodniku, >dprl neka vrata in izginil.
Nekaj minut kasneje je Aliče že spala. Sanjala je, da je pri svojem očetu. Sanjala je o bogastvu, ki se ji je obetalo, sanjala o Valentinu in M uradu.
Drugo jutro ji je Murad pokazal svoji dve sestri, Zoraido in Fatmo. Bili sta dvojčici osemnajstih let, krasni dekletci, toda njuna lepota je bila drugačna od Aličine. Bila je ona toli slavljena in opevana orijentalska lepota, ki očara vsakogar na prvi pogled. Podobni sta si bili tako, da ju nihče ne bi ločil. Bili sta tudi enako oblečeni. Z Aliče sta postali prijateljici že prvi dan.
Deklica je slepo verovala Muradu, da ji reši očeta, zalo se je potolažila. Toda kadar se je spomnila Valentina, se ji je stožilo srce.
Valentin, da, ljubila ga je. A zakaj ji je to-likrat vstala v duši slika mladega Indijca? Misel na Valentina ji je obujala spomine na vso lepoto in srečo prve ljubezni, pri Muradu pa je bilo nekaj drugega. Kadar je videla njegove črne zasanjane oči, ki so jo vedno iskale, je bila vsa zbegana.
Mladega Indijca je vlekla k Aliče noodolji-va sila, ki se ji ni mogel upirati. Od trenutka, ko jo je prvič videl, jo je ljubil, ljubil z vsem žarom svoje duše, kakor znajo ljubiti le Ori-jentalci.
Deklica je to čutila in se je bala trenutka, ki je moral priti. Tudi Zoraida in Fatina sta vedeli, da jo njun brat ljubi, zato sta se je oklenili še z večjo ljubeznijo.
Petnajsto poglavje
MURADOVA LJUBEZEN
Vsak večer je šla Aliče z Zoraido in Fatmo v park. Spremljal jih je Murad, ki se je vselej pridružil Aliči in se z njo pogovarjal.
Časih sta sestri nenadoma izginili, da Aliče ni vedela kdaj in kam. Potem se je iz skritega kotička oglasila pesem, čudna pesem, kakršne Aliče še ni čula. Kakor da prihaja Iz neizmerne daljave, iz krajev, ki jih ne poznamo, ki o njih komaj sanjamo. V tej pesmi je bilo toliko lepote in skrite bolesti, da je Aliče vselej vzdrhtela, kadar jo je čula.
Spet je prišel večer. Aliče in Murad sta sedela pod visoko platano in se pogovarjala. Sveta tišina je vladala v parku. Nenadoma se je v daljavi spet oglasila tista peseem, ki jo je Aliče tako ljubila in se je tako bala.
Tedaj je začutila, da išče njeno roko. Hotela mu jo je skriti, toda on se je sklonil k njej.
Benjamin Franklin, eden naj večjih mož zgodovine, si je v 83. letu starosti sam sestavil napis na grobu, ki zrcali vso njegovo veličino, hkrati pa tudi skromnost:
Tu počiva, hrana črvom, truplo
B E N J A M IN A F B A N K L I N A tiskarja, nalile platnicam stare knjige, ki so iz nje iztrgani listi, in ki ji je vez obrabljena.
Toda delo ne bo izgubljeno, ker bo, tako upa, novič prišlo na dan, v novi izdaji, pregledano in popravljeno po
stvaritelju.
Bolgar Elija Gospodinov je plesa! neprestano 24 ur in si sam igral na dudo.
John liink v Ocean-parku (Kalifornija, Združene države) si jo dal zveza Li roke in noge in se obesiti z glavo navzdol na strop, da je s tem bedastim rekordom dobil slavo.
Najmanjša republika v Evropi je otoček Tavola-ra kakih 12 kilometrov od Sardinije v Sredozemskem morju. Otok je dolg komaj dva kilometra in šteje 55 ljudi. Tavolara je postala samostojna državica leta 1836, ko so otok prepustili rodbini Barloloni. Do leta 1882 je lam v miru in zadovoljnosti vladal Pavel I. kot kralj. Ko je umrl, so njegovi bivši podaniki proglasili republiko. Po ustavi volijo Tavolaranci svojega predsednika Za dobo deset let, glasovalno pravico pa imajo moški 'in ženske.
„Alice,“ je rekel s tihim glasom. »Povedal bi vam nekaj, česar že dolgo več ne morem skrivati. “
Aliče je vzdrhtela.
»Ljubim vas, Aliče! Ljubim vas, kar vas poznam;. Becite besedo, Aliče ...“
„Vedela sem,“ je odgovorila deklica in njen glas je bil tako čuden, da se ga je sama prestrašila.
In niti besedice ne odgovorite „Kaj naj rečem? Kako naj vam odgovorim?"
„Ali je tako težko, Aliče? Ali vam srce ničesar ne veleva?“
Aliče je molčala. V srcu ji je divjal vihar, ki ga ni mogla pomiriti.
T I O E E
S temi besedami je vrgel železo Jacku pod noge. Še preden je žvenket zamrl, je Jack dvignil oči: Pavijan je bil že izginil skozi vrata.
Tiger je pobral grebljo in si jo ogledal. Na vnanji strani krivine ni bilo na železu nikake razpoke, na notranji Strani pa je od velike starosti že oksidirana površina počila. Tedaj je z naporom, da so mu leliti zadrgetale, poskusil železo zravnati. Toda greblja se ni prav nič podala. In vendar jo je bil Pavijan s samimi pestmi upognil! Jack se je obrnil in resno pogledal Sanforda.
Le-ta je napravil obraz kakor otrok, ki je bil pravkar kaznovan in še ni prebolel strahu. Kakor preganjana zver je pogledal svojega gospodarja.
»Kaj sem rekel?“ je zašepetal.
Jack je malomarno vrgel železo na kamin. Zarožljalo je in Sanforda je vrglo s stola, a Jack je samo skomignil z rameni.
»Kaže, da bo igra vsaj zanimiva, Sanford," je rekel. »Zdaj šele ostanem!"
Toda Sanford kakor ga sploh ne bi bil čul. Ves sključen je sedel, pripravljen, da pri prvem šumu skoči na noge, in njegove oči so ves čas nemirno begale po sobi, iz kola v kot. Veter se je zadel v oknice in strežaj se je z vzkrikom obrnil.
»Ostaneva," je neusmiljeno rekel Jack in pogledal Sanforda.
Gotovo desetkrat je bil tega moža že videl v največji smrtni nevarnosti, in nikoli ni Sanford pokazal strahu. Tudi ni bilo smrt, česar se je bal. Način smrti je bilo tisto, kar mu je grozo vlivalo v dušo. Bilo je kakor bi bila vsa strahota džungle, strup, ki se plazi po tleh, in groza, ki preži na vejah, iznenada napolnila lo sobo v osrčju velemesta; toda vse nevarnosti džungle niso Sanforda nikoli spravile tako iz ravnotežja kakor doživetje tega trenutka. Na Jackove poslednje besede je samo prikimal, in omiočil sulic ustnice z jezikom. Požrl 'je slino in se prijel za grlo, kakor bi ga tam žgalo.
Potlej so zdrknile njegove begajoče oči na odprti predal. Zdajci je planil na noge, kakor bi se bil iznenada nečesa domislil, skočil k predalu in vzel iz njega avtomatično pištolo. Jack se je obrnil in ga molče opazoval, med tem pa je jel Sanford z vročičnimi rokami razkladati mehanizem, da vidi, ali je vse v redu, čeprav je bil, kakor je Jack dobro vedel, še dan prej orožje temeljito pregledal. Prsti so mu drgetali; zdajci je vrgel pištolo na posteljo, se spustil na stol in pokril obraz z rokami.
Devetnajsto poglavje GROZA
To je bilo priznanje popolne nemoči, in ker je izviralo od Sanforda, je bilo večji dokaz za Pavijanovo moč nego v vsem ugledu, ki ga je Pavijan imel v tamglu. Sanford, ki je že tisočkrat življenje tvegal, zanašaje se na zanesljivost svojih rok in oči, se je zavedel, da je sleherni odpor brezuspešen. Jack je stopil k nje-niju in mu položil roko na ramo.
»Sanford," je rekel pokojno. Bel, od strahu ves prepadel obraz se je ozrl k njemu. »Sanford," je ponovil, »bolje bo, da greste."
Z napetostjo je opazoval boj v njegovih očeh, strahoviti napor, ki je razodeval, kako se trudi, da se pokaže pogumnega, in strah, ki ga je vselej iznova premogel.
»Rad bi ostal," je zajecljal.
»Vem, da bi radi, Sanford. Prav dobro vem. In tudi to vem, da vas strah ne naganja. Nikakor ne. Hipnotizirani ste, to je vse. Nu, iz šolskih let pomnim, da sem bil med vrstniki vedno njih kolovodja', dokler ni prišel drugi, ki je bil nekaj večji od mene. Ni bilo toliko njegova velikost, ki mi je imponirala, toda v njegove oči je vselej prišlo nekaj čudnega, zastrtega, kadar je pri pretepih šlo trdo na pesti, in te oči so me preganjale. Dokler njega ni bilo, sem bil junak, potem pa sem se skrival po kotih, samo da se ne srečam z njim. Prav tako je zdaj z vami, Sanford. Ta človek je za vas pravcata pošast!"
Toda Sanford se ni dal potolažiti. Votlo se je zasmejal, potem pa se mu je smeh utrgal in pokazal je na kamlin.
»Pošast?" je vprašal.
Njegovega gospodarja je streslo.
»Mimo tega," je povzel Sanford, »bi nekaj stavil: če tudi vas je bilo strah dečka z zastr-
tirni očmi, ste se naposled vendarle opogumili in ga naskočili."
Jack se je sanjavo nasmehnil.
„Bil je takrat prav spodoben boj," je prikimal. „Dečko je bil v boksanju doma, in vselej, kadar sem se vrgel nanj, mi je prismolil udarec v obraz. Rečeni vam, lep obraz sem takrat imel. Najmanj deset dni nisem niti brati videl."
Vedro se je zasmejal ob tem spominu, potlej pa se je spet domislil strežaja.
„Tisto je bilo nekaj čisto drugega, Sanford. Ni vas treba biti sram. Hipnoza je, vam rečem."
„Strah je!" je grenko odvrnil Sanford. „Re-čem vam, ledeno mraz mi je v dno želodca. Vem, kaj je, strah in nič drugega; nekaj, kar je vam neznana stvar! Gledal sem vas, ko je lev skočil 'na vas, in časih sem kar molil, da bi se umaknili, samo da pokažete, da ste tudi vi človek. Toda nikoli niste trenili z očmi."
„In veste, zakaj ne?"
„Nu?“
„Ker sem bil vselej prestrašen na smrt. Najrajši bi bil pobegnil, a potlej me je postalo sram. Vselej me je bilo strah pred lastnim strahom, in tudi tega sem se bal, da bi vi opazili, da me je strah. Vedite, da mi je vsakič strah šinil v kosti. To vam odkrito priznam."
Sanford ga je pogledal v nemem občudovanju.
„In vsa la leta ste to skrivali," je zastokal.
„Niti ne pol tako, kakor vi svoje drugo imie."
„Vaudrain!“ se je zgrozil Sanford. „ \li naj vam vse povem?"
Proseče je uprl oči v Jacka, toda le-ta je počasi odkimal.
„Ne vprašam vas, pod katerim imenom ste živeli. Imena ne morejo v mojih očeh prav nič izpremeniti, kaj ste mi. Stal sem z vami v ognju, dragi prijatelj, in vem, da ste pristnega kova. Vaudrain? Sanford? Kaj naj mi to ho? In zdaj idite domov in pozabite to nesrečno hišo."
Vsa njegova zvesta duša je sijala iz njegovih oči. Strežaj je to videl, toda upognjeno železo na kaminu je neprestano vleklo njegov pogled nase kakor kačje oko. Čez nekaj časa je s sklonjeno glavo vstal in jel pospravljati svoje stvari, ki so ležale na postelji. Jack je sč-
del na stol pred oknom in si prižgal novo cigareto, trudeč se, da ne izda vznemirjenja; in vendar mu je sleherni šelest perila, sleherni šknipljaj usnjatega kovčega težko legel na srce. To je pomenilo ustavili prapor, kakor da stara garda pred bitko dezertira. Začutil se je samega in zapuščenega v’ kritičnem trenutku. Zdaj je bilo vse tiho in ko se je obrnil, je stal Sanford pred njim in gledal v tla.
„.\dios, stari prijatelj," je vzkliknil Jack. „Čez nekaj dni bom. spet pri vas."
Sanford je dvignil glavo; trznil je z ustnicami, toda beseda ni prišla iz njegovih ust, in potlej se je obrnil k vratom. Celo potem, ko je bil že zunaj, se je zdelo, da še zmerom divja v njem boj, zakaj trikrat po vrsti so se vrata premaknila, preden so se zaprla; toda ko se je odločil, so koraki naglo odhiteli po hodniku, zavili v teku okoli vogala, in nato je bilo vse tiho.
Jack je obrnil stol v zid in sedel. Cela ura ga je še čakala, ali vsaj skoraj cela ura, preden sc Pavijan vrne, da čuje njegov definitivni sklep. Če se ne pokori, kako se bo izpremenil
Slika iz presladkega zvočnega filma
»OHANSON D AMOUR«
(Pesem ljubezni)
\ glavnih vlogah najlepša žena Amerike Dillie Dove ' in Hod la lioccjue
obraz njegovega sovraga, in kakšen bo boj? Slutil je, da bo lo boj urez orožja, rokoborba in boks; in potlej se mu je oko ustavilo na greblji, in 'streslo ga je.
V tem čakanju so se mu čuti tako zostrili, da je razločil tikanje ure v sosednji sobi. F o mu je dalo občutek, da je na smrt obsojen, in ura kakor da na glas šteje sekunde, ki so mu še namenjene. Hotel je že vstati in uro zakopati pod blazino na postelji, in le težko se je premagal, da ni storil po prvem impulzu. Zdaj ga ni ura nič več motila, namestil nje pa je čul trušč na ulici.
V tem času je bilo navzlic temi še zelo živo na ulicah v tangiu. Zdaj pa zdaj so prepirajoči se otroci zagnali vik. Potlej je začul pogovor mož, in enkrat se je oglasil nečloveški smeh pijane ženske.
Tudi duhovi iz spodnjih prostorov, kjer so se ljudje pripravljali k večerji, so mu zdaj prvič udarili v nos. Prav dobro je razločil pečeno čebulo in najvsiljivejši vseh duhov, duh po pečeni slanini. Vse okoli njega so se ljudje zadovoljni predajali svojim navadam, ničesar ne sluteč o strahotah, ki so se pripravljale v tej sobi ,Ukročenega merjasca1. Tako so se mu zdajci,poostrili čuti, da se mu je hotelo zazdeli, da čitje na hodniku prav tihe stopinje.
Mrzel pot mu je stopil na čelo. Ali niso prihajale proti njegovim vratom? Skušal sc je potolažiti; dejal si je, da so na hodniku še druga vrata razen njegovih, toda oprezne stopinje so postale glasnejše, razločnejš«?, Ustavile so se baš pred njegovimi vrati; Jacku je bilo, kakor bi nekdo težko sopeč zunaj prisluškoval. Ali je Pavijan samo počakal Sanfordovega odhoda in se je že vrnil na boj?
Vrata so> se odprla in vstopil je — Sanford.
Bil je ko človek, ki je prestal hudo bolezen; njegov korak je bil opotekajoč, kakor bi bil vstal po dolgi bolezni, siv in upadel je bil. Odložil je kovčeg, vrgel klobuk v kot in sedel zraven postelje.
Mnogo je moči povedati s samimi očmi, in gospod in njegov strežaj sta tisti trenutek živo govorila s pogledi, dokler ni Jack stopil k njemu in mu ponudil roke. San l ordovi ledeno mrzli prsti so se je oklenili.
..Razumem," je rekel Jack, oni pa ni ničesar odvrnil.
Pogosto odloči bitko nepomemben incident; četudi Sanfordov povratek ni mnogo povečal Jackovih moči v morebitnem boju s Pavijanom, je imel vendar zanj veliko moralno vrednost. Poslej ni bil nič več sam. Bilo mu je, kakor da se je mora umaknila trdemu spancu, ali spanec budnosti. Odprl je oknice na stežaj in se zagledal v vrvenje na ulici. Ljudje so se mu videli majhni, majhni, ker so bili daleč, in majhni v primeri z njegovo prerojeno energijo.
Namestil da bi potrpežljivo počakal Pavijanovega povratka, se je zdaj odločil, da sam napade. Najrajši bi mu bil takoj stopil nasproti in ga podrl na tla. Pogledal je na uro. Še štirideset minut, preden se velikan vrne, in v tem mora kaj ukreniti. Strah ga je bilo sesti nazaj; strah Sanfordovega zmešanega pogleda, in tedaj se je domislil, da bi stopil k Mary in jo vprašal ali res želi, da zapusti tangle. Saj to ni mogoče... Celo ob mlisli nanjo ga je zapeklo v rolke, kjer se ga je dotaknila, in spet je začutil njeno bližino kakor prej, ko se je sklonil k njej. Ali je bil močan? V tem trenutku je imel občutek, da bi mogel preobrniti svet.
„Čez nekaj minul sc vrnem,“ je rekel San-fordu. „Prosim, počakajte me.“
„Sam?“ je vprašal Sanford in takoj nato zardel. „Da, gospod."
Jack je stopil z lagolnimi koraki skozi vrata, dol v vežo in naravnost proti sobi Mary Do-verjeve. Ko je že hotel pritisniti na kljuko, je za trenutek postal, da zbere misli, da preudari, kako naj jo vpraša, in ko je tako čakal, je začul od znotraj njen glas. Govorila je tako tiho, da so mu njene besede priplavale na uho kakor sladko žuborenje poločika; tedaj pa ji je odgovoril globok moški glas.
Nekaj znanega v njem ga je osupilo. Stopil je od vrat in pogledal po hodniku. Nikjer žive duše, le plinovka je migljala v kotu. Tedaj je Jack stekel po hodniku ven na zasilne stopnice, ki so bile prizidane zraven Marvnega okna.
Dvajseto poglavje SKRIVNOST Bil je eden tistih soparnih pomladanskih večerov, ko je zrak malone popolnoma miren in te vlažna toplota v hiši duši; Jacka je kar poživilo, ko je bil zunaj na požarnih stopnicah — bilo mu je, kakor bi bil stopil iz ječe v svo-
bodo. Baš pod njim je bila ozka ulica, ki so jo ravno poškropili in se je še mokro lesketala in zrcalila sij svetiljke v dolgem žoltem svetlobnem pramenu; pod nekimi hišnimi durmi je stal Kitajec, ves Američan, izvzemši opanke, kito in dolgo pipo.
Vsa tiha je bila la ulica. Nočni hlad je blagodejno pobožal Jackov obraz, in ves zadovoljen s svetom se je zdaj obrnil k Marynemu oknu.
Samo naključje je hotelo, da je videl v njeno sobo. Okno je bilo odprto, toda gosta zavesa je bila spuščena; isti piš vetra, ki je bil Jacku potegnil čez obraz, pa je odgrnil zastor z obeh strani. In tedaj je zagledal sredi sobe Mary in Pavijana. Deklica je Jacku obračala hrbet, vendar je videl, kako je iztezala roko proti velikanu; hlastno je govorila vanj in njen glas je bil proseč.
In zdaj je Jack mahomia razumel, kako je Pavijan prišel do svojega imena; stal je s prekrižanimi rokami, glavo je imel sklonjeno in ostro jo je opazoval. Še zmerom je bil v njegovih črtah porogljiv usmev in njegov zasmeh-1 jivi izraz je bil opičji, da bolj ni mogel biti. Vse tisto, kar je bil Jack prej v somraku samo domneval, je zdaj v svetlobi videl popolnoma jasno. Koža mu je bila brezbarvna ko star pergamen; gladko in mastno je bila napeta čez lične kosti; naprej štrleča brada, nos, usta in iskreče se oči, vse to ga je navdajalo z neizrekljivim gnusom. Tisti trenutek ga ne bi bil mogel naskočiti z rokami, najrajši bi bil nestvor pohodil do smrti kakor nečist mjrčes.
Marynih besed ni razumel, ker je tiho go-voi-ila, toda Pavijan je odgovarjal glasno in razločno.
„ Vseeno, od kod prihajam, kakor vidiš, sem tu."
Umaknila se mu je in odkrila Jacku del svojega obraza. Njene oči so nalikovale San-fordovim malo prej, brez moči in kakor uklete od groze so zrle v pošast. Hladnokrvno je Jack premeril razdaljo med požarnimi stopnicami in oknom. Z enim korakom bi bil pri oknu. Še en korak, pa bi bil sredi sobe, in s tretjim korakom bi mogel Pavijanu za vrat. Vse to bi seveda storil le v sili, in prav za prav je to silo pričakoval, zakaj Pavijanov nastop je bil skrajno grozeč.
„Tu si,“ je ponovila.
Strepetala je in Tiger se je komaj premagal, da ni skočil v sobo, videč, kako jo trpinči. Toda nekaj ga je zadržalo, nekaj čudnega v njunih besedah. Veter je močneje zapihal.
„Stopi sem! Ne delaj tako neumnega obraza, kakor ne bi znala do pet šteti. Stopi sem, Li pravim!"
Stopila je bliže k njemu, vendar je pustila mizo med seboj in njim.
„Sedi!“
Ne upajoč se odvrniti oči z njegovega obraza, je segla z rokami za seboj, našla stol in storila kakor ji je ukazal.
„Ali sem duh? Hudiča, tak ne delaj mi tako kislega obraza!"
Pokorno je raztegnila ustnice v prisiljen nasmeh, a takoj se je spet zresnila.
„Nu, vendar!" je prikimal. „Mary, veš, da nate mnogo dam, kadar si pametna."
Hotel je okoli mize k njej, toda ona je vstala.
„Sedi, kakor sem li rekel!"
Ustrašila se je in omahnila na stol, on pa je sedel na rob mize, še zmeraj s prekrižanimi rokami.
„Kdo je ta tujec?"
„0 kom govoriš?"
„Ne delaj se neumne! Dobro veš, koga mislim. Tiger mu menda pravijo."
„Ne vem, kdo je.“
„Rdo ga je spravil sem?"
„Sam je prišel."
Pavijan se je neslišno zagrohotal.
„Lažeš, ti sama si ga poklicala."
„Ne“
„Kaj počne tu?"
„Namestu Larryja je."
„Ali j,e to vse?"
„Vse."	Da'ie	prihodnjič
Po smrti
je prepozno kes obujati. Zalo nc odlašajte več in pošljite naročnino! Ta teden je usoden za vse zaostankarje, ki nam še dolgujejo za 1. četrtletje: sami bodo krivi, če ne dobe več prihodnje številke z velezanimivim nadaljevanjem obeh romanov. Tudi one c. naročnike, ki ste v zaostanku za junij, vljudno prosimo za poravnanje dolga, da se Vam drugi mesec preveč ne nabere.
Branko Sodnik:
En dinar
„Morda se še spominjaš, da sva nedolgo tega govorila o ljubezni. Takrat sem ti dejal, da se tak flegmatik, kakršen sem jaz, ne more zaljubiti. In vendar sem bil prav takrat zaljubljen, hudo zaljubljen. V tisto mlado punčko s promenade, ki si mi jo ti pokazal. Ne vem, kaj me je najbolj vleklo k njej. Najbrž vse... Njen vitki stas, svetli lasje, ki so se ji vsipali na ramo, svetle otroške, nekam otožne oči...“
Premolknil je. Ali se je sramoval svoje sentimentalnosti?'
Šele čez nekaj časa se je spet sklonil k meni in nadaljeval še bolj tiho:
„Da, zaljubil sem se vanjo. Vsak večer sem hodil na promenado* in... tudi ona je prihajala. Opaziti je morala, kaj se godi v meni. V njenih očeh sem to čital.
Spočetka se mi je samo časih poredno nasmehnila. In ta nasmešek je postajal zmeraj bolj domač, zaupljiv resen. Čutil sem, da me ne bi bila odgnala, če bi se ji bil približal... in vendar sem molčal.
Nekega dne je ni bilo na promenado. Ko sem jo drugi dan spet videl in jo očitajoče pogledal, je pobesila oči. Takrat sem vedel, da me ljubi.“
Spet je utihnil. Morda mu je bilo že žal, da mi odkriva svojo skrivnost, svoje srce? Ali pa se je bal mojega odgovora?
„Zgodba, kakor sto drugih...“ je rekel trpko, „in vse enako končajo... Tudi moja... Poslušaj!
Mesec je šel h koncu. Bilo je poslednjo nedeljo pred prvim. Še en dinar sem imel v žepu, en sam dinar. Premišljeval sem, kako naj ga obrnem. ,Cigaret si kupim*, sem si dejal, ,popoldne jih ne dobim.*
Srečaval sem ljudi in vsi so imeli pisane listke v gumbnicah. ,Nabiralni dan*, sem se nasmehnil, ,toda od mene ne dobe nič.*
Sam ne vem kolikokrat so me obsule pridne nabiralke. Sama lepa, mlada dekleta. Težko sem si jih otresal, tako so silile vame, a vendar je šlo. Končno sem bil že tako sit večnega moledovanja, da sem zavil v stransko ulico, misleč, da bom imel tam mir. A prav tam ... prav tam...“
„Kaj je bilo tam?“ sem ga vprašal skoraj nestrpno, ko mu je zastala beseda. Ozrl se je vame in nekaj osuplega je bilo v njegovem pogledu. Popravil si je lase, ki so mu padli na čelo, potem pa je spet spregovoril:
„V tisti ulici sem jo srečal s puščico v roki. Ni bila sama. Znjo je šla neka njena prijateljica, ki sem jo na videz tudi poznal. Izprele-telo me je. Pogledal sem naokrog, kam bi lahko izginil, preden bi me opazila, toda ulica ni imela nobenega stranskega izhoda. Tudi trafike ni bilo v bližini, da bi skočil vanjo. Moral sem iti naprej, njej nasproti.
Tedaj me je opazila in mi zastavila pot. „Gospod, ali vam sinem: pripeti listek? Samo dva dinarja...“
Zakaj je moralo tako priti? En dinar sem imel v žepu, en sam dinar... Če bi jih imel deset, če bi jih imel sto, vse bi ji dal... Ogovoril bi jo bil in v mojih besedah bi odkrila, da jo ljubim. In drugič bi se ji na promenadi pridružil...
Obup me je obšel, da se je moralo tako zgoditi. Hladno, skoraj sovražno sem jo odrinil od sebe in rekel osorno:
„Pustiite me!“
Takrat so se srečale moje oči z njenimi in v njenih so bili očitki in prezir.
Dostikrat sem šel še na promenado in skoraj vselej .sem jo videl. Toda obrnil sem se stran. Tudi ona... Drug drugega sva se sramovala, drug drugega sva ogoljufala za lepe sanje. Prevelik prepad je ležal med nama.
I11 samo en dinar več bi bil moral takrat imeti, pa bi bilo drugače ...“
Utihnil je in se zagledal skozi okno na ulico. Mračilo se je že. Prve luči so zagorele v mrak. Tudi njegove oči...
„Samo en dinar več...“ je zašepetal še enkrat.
Potlej pa je vzel klobuk in odšel.
V Crčbillonovi tragediji ,Xerxes‘ večino nastopajočih oseb umore. Neka igralka, ki je že mnogo moških onesrečila, je zato nekoč posmehljivo rekla Cre-billonu: „Gospod, dajte mi vendar o priliki seznam oseb, ki jih v vaših dramah zabodejo„Prej bi si od vas izgovoril seznam tistih, ki ste jih vi zastrupili," je bil odgovor užaljenega pesnika.
„Alenka,“ reče mali strogo svoji hčerkici, „ko sem s n oči nesla kolačke v jedilno shrambo, so bili trije. Danes pa je samo eden?!" — „0, mamica," odurne nedolžno Alenka, „tretjega sem pa v lemi prezrla!"
„Ali pojdeš letošnje poletje v gore— „Ne. Tam so mi cene previsoke." — „l,a na morje?" „Tucli ne. Tam so mi pa preslane."
„Že zopet je nekega moža avlo povozil!" ■— Strašno! In še v teh časih, ko je tako malo mož!"
Francoski kralj Ludvik SIV., znan pod imenom ,Solnčni kralj', je nekoč dejal svojim dvorjanom:
,.Kralji imajo oblast od Boga in če komu od vas zapovem, da skoči v vodo, mora to brez pomisleka storiti." Takrat vstane grof (iuise in hoče oditi. „Kam?“ ga vpraša kralj. „Učit se plavanja. Veličanstvo!"
„Kalco je vaše polno ime?" je vprašal pruski kralj Friderik portugalskega poslanika Zarembo. „Moje polno ime," je odgovoril le-ta, „je Zirrizarri-korumbarizzi-Zaremba." ..Tako dolgega imena pa živ hudič nima!" je vzkliknil kralj. „Veličanstvo, saj tudi ni z menoj v sorodu!"
Pesnik Bijron je bil na eno nogo hrom in to fr njegovo ničemurnosl strašno dražilo. Sleherno namigovanje na njegovo bolezen ga je užalilo, naj si /c bilo še tako nedolžno. Nekega dne ga je vprašala vojvodinja Devonshirska, ki je nekoliko škilila: „Kako kaj gre, rnglord?" „Kakor v i d i t e ," je zasikal občutljivi pesnik.
„Povejte mi, gospod Muhovič, kaj vam neki žena reče, ko prihajate tako pozno domov?" „Ne izprašujte, saj veste, kakšne so ženske. Vselej postane historična." „Najbrže histerična?" „Ne, historična." „Kako to?" „Nu, vselej mi začne naštevati stare grehe iz prošlosti."
Shaivu ni nihče tako v želodcu kakor prosilci avtogramov. Če bi vselej ravnal po prvem razpoloženju, bi vse ljudi, ki ga prosijo za avtogram, najrajši poslal v pekel. Ker pa je na dnu srca dober človek, navadno odneha.
Nedavno temu je dobil pismo z Nove Zelandije. ■ Ves radoveden ga je odprl in zagledal v' njem prošnjo za avtogram.
Shaw se je zapenil od jeze in brez odloga napisal:
„Lovci za avtogrami so šiba božja za slavne ljudi. Ker pa bodo ostali pri svoji neužitni navadi vse dotlej dokler se jim bomo mi odličniki podajali, .se čutim dolžnega, da u imenu blaginje svojih tovarišev in sebe samega vašo prošnjo, spoštovani gospod, najodločneje zavrženi Vaš vdani..
In spodaj podpis: „Bernard Shau>".
„Očka, Slavko mi je rekel, da so učitelji za to plačani, da so v šoli. Ali je res?" „Seveda, sinko." „A to je krivično, saj jim vendar vse mi naredimo!"
„Kupila bi globus za sinka, ki hodi v šolo." „lz-volite, milostljiva. S kakšno velikostjo pa smem postreči?" „Z naravno, seveda!"
Slikar Tiči ja n je priredil zabavo. Cost je so sc prav dobro imeli, a ko so poleni po naključju zvedeli, da je gostitelja lista večerja le -nekaj malega stala, so ga zasmehovali in se norčevali iz lake ,gostije'.
Tiči jan sc jim je maščeval na prav svojevrsten način. Povabil jih je na drugo gostijo: povabljenci so mislili, da bo popravil ,pogreška', ki jo je storil na prvi gostiji, in so se vabilu polnoštevilno odzvali. Toda na veliko začudenje niso opazili nikakih posebnih priprav; zalo so bili lem bolj napeli, nadejaje se presenečenja prav posebne vrste. In to presenečenje je tudi prišlo. Ticijan je prosil za besedo in rekel:
„(lospoda, vi ne cenile družabne zabave, nego samo višino troškov. Evo vam!"
S lemi besedami je vzel svečano obleko, vredno 5001) cekinov, dar cesarja Karlu V., ter svojo najnovejšo pravkar dogotovljeno sliko, in vrgel oboje v ogenj.
„Tako, gospoda moja," je sklenil svoj govor, ..upam, da sle zdaj zadovoljni, in da so bili izdatki dovolj veliki. Lahko noč. pojedina je pri kraju!"
Jlospod ravnatelj, iz dveh razlogov bi prosil za povišanje plače." „ln katera sla la razloga?" „Dvoj-čka, gospod ravnatelj."
Neki zbadljivčc, ki je živel v dobi rimskega cekarja Tiberija, je imel pri nekem pogrebu kile- nagovor na pokojnika:
..Prosim le, da sporočiš btugopokojric.inu: cesarju Avgustu, da volila, ki jih je zapustil narodu, še do danes niso izplačana."
Ko je Tiberij to zvedel, je dal zbadljivca poklicati k sebi. mu izplačal, kar je imet dobiti, nato pa mu je dal odsekati glavo.
..Zdaj pa pokojnemu Avgustu sam, povej," je rekel Tiberij, „da sem ti izplačal tvoj delež."
D n m a s
starejši je bil pri predstavi neke drame Alexandra Soumeta. Tedaj je zagledal v parter ju .moža',’, ki je zaspal.
..Poglej no, Sounwl," je podražil ■ pesnika, „tak je učinek tvojih dram!"
Drugi večer so dajali neko Dumasovo dramo. Prijatelja sla bila spet v gledališču in zdajci je Sounjet položil Dumasu roko na ramo,ter mu pokazal spečega moža v prvih vrstah:
„Kakor vidiš, tudi pri tvojih dramah ljudje zaspč!"
„V zmoli si. prijatelj! To je oni od sinoči,'ki'se‘še ni zbudil"
V z r o k i n 11 č i n e k
Gospa: ,,Miria, ali ni gospod vprašal po menil
Nova služkinja: „Nc, milostiva. Rekel je, da ima dama, ki bi rad z njo govoril, kakih štirideset let, na kar sem rekla, da to ne morete biti vi, ker..."
„Dobro, zelo dobro! Zato vam dam jutri popoldne prosto."
„llvala, milostljiva. Gospodu sem rekla, da to ne morete biti vi. ker sle vi okoli petdesetih."
„In jutri, ko boste prosti, se lahko obenem razgledate za novo službo."
„Kaj je bankerot?" — ,,če deneš denar iz suknje v hlače in dhš suknjo upnikom."
Oče (jezno): „Vas bom že naučil dvorili moji hčerki!" Mladenič (navdušeno): „To bi vas lepo prosil. Doslej je bil ves moj trud zaman."
„Kako vam je ime, obtoženec?" — „Nu veste kaj, gospod prezident, da sc norčujete iz starega človeka — že petnajst let berete moje cenjeno ime v vsakem spodobnem časopisu, pa bi se zdaj hoteli neumnega delali!"
O g las
V nekem nemškem listu — lo ni šala, ampak čisla resnica! — smo čitali oglas, ki ga priobčujemo v prevodu:
Oljnato sliko 1 m- veliko, ugodno prodam
Kako bi bilo, če bi začeli prodajali denimo 1 'A kilo not ali pa 2dma knjig?
ure, zlatnine iu srebrnine popust 15%-
I. Pakiž
Rred škofijo
SEDAJ JE CAS
ZA TRAJNO ONPULIRANJE!
Vsa v lo stroko spadajoča dela izvrši hitro, trpežno in po zmerni ceni — pravi damski
(' E S A L N I SALON »OLGA« Ljubljana VII — Medvedova cesta 23
Za birmo:
O s r č n i h n e v r o z a h
Pod pojmom ,srčne nevroze' razumemo celo vrsto neugodnih počutij srca, ki so sicer za bolnika zelo neprijetna in časih tudi precej mučna, pri katerih pa navzlic vestni in skrbni tudi večkratni preiskavi zdravnik ne more odkriti nikakih organičnih izprememb v nobenem delu srca. To se pravi tedaj, da ne gre niti za tako zvano napako srene zaklopnice niti ne za obolenje srčnih mišic.
Bolnik toži na vse mogoče načine. Da mu srce razbija, da ga duši, tišči v okolici srca, sape zmanjkuje, tesnoba obhaja itd. To so najčešči simptomi.
V nasprotju z res nevarnimi boleznimi srca je srčna nevroza popolnoma nedolžna.
Vzrok ji je v veliki razdražljivosti srčnih živcev, zato jo navadno opažamo pri ljudeh, ki jim je živčni ustroj prišel iz ravnotežja, tedaj pri zelo nervoznih ljudeh, pri nevrastenikih, slabokrvnih in ljudeh, ki so prestali dolgo in hudo bolezen.
Vsakdo si lahko ustvari pojem o srčni nevrozi, ker ga ni človeka, ki ne bi bil vsaj začasno doživel nekaj sličnega.
Omenim samo razbijanje srca, občutek, kakor da hoče srce prestati delovati (pri izpitih, velikih razburjenjih, pri navadnem bljuvanju, po preobilo zaužitem alkoholu ali kavi itd.).
Srčni živci se sploh radi vznemirijo in zato jih kaj naglo razdraži alkohol, posebno pa nikotin.
Najboljše sredstvo za srčno nevrozo, hkrati pa tudi pomoček, da se zavaruješ pred njo, je miren in pameten način življenja. Bodi zmeren v jedi, alkoholu in kajenju, če pa gre za splošno nevrastenijo, se zdravi s hidroterapijo, vzemi pomirjevalna sredstva, ogljikovokisle kopeli in izpremeni zrak.
Mnogi ljudje mislijo, da so posledica srčne nevroze srčna napaka in druge resnejše bolezni srca. Izrečno poudarim, da to ne drži.	Dr. F. K.
Če posije solnce na gnojišče, odgovori s smradom.
Elektroindustrija - LUX
družba z o. z.
Ljubljana, Gosposvetska c. 13. Trgovina: Šelenburgova ul. 3.
Lustri / El ek rom oto rji / Radioaparati / El ektro materij a I
Elitni Kino Matica
Tel. 21-24
EDINI ZVOČNI KINO V LJUBLJANI
z najboljšo svetovno aparaturo VVestern Electric.
TRENING ZA POROKO. Zvočni film, v glavni vlogi WiIIiam Haines in Joan Graivford. — BUSTEROVA M-KARATNA NEVESTA. Zvočni film smeha in zabave, v glavni vlogi Buster Kealon. — CIIANSON D’AMOUR (Pesem ljubezni). Najslajši zvočni film te sezije, v glavni vlogi Billie Doue in Rod la Rocque. — BELE SENCE. Zvočni velcfilm ljubezni in romantičnega čara. V glavnih vlogah Monic Bine in Raquel Tor res.
Kino Ideal
KAMEN MRŽNJE. Film ljubezni in inržnjc, v glavnih vlogah Kathe Nagi] in Ilans Brauseivetter. — GOLGOTA NAŠIH DNI. Pretresljiva drama iz vsakdanjega življenja. V glavni vlogi James Murrag. — SENZACIJA CIRKUSA ROBERTSON. Drama cirkuškega življenja, v glavni vlogi Ken Mag nar d. — V CARSTVU VALČKA. Film o ljubezni mladega častnika in lepe godbenice. V glavnih vlogah Albert Pau-lig, Vera Veranina in Erich Barcleg.
Kino Ljubljanski Dvor
Telefon 27-30
Predvaja ob najnižjih ljudskih cenah 2.—, h.—, 6.— in 8.— Din reprize najboljših \ilmov!
ČLOVEK PROTI ČLOVEKU. Film velikih senzacij, v glavni vlogi Harrg Piel. — SLON NURI. Film iz indijske džungle. Kulturni film ZKD. — SESTRA MARIJA. Pretresljiva drama iz življenja nesrečno zaljubljene opalice. V glavnih vlogah Arlan in Werncr Pittschau. — KRALJA MODE. Film smeha in zabave. V glavnih vlogah Pat in Patachon. — LJUBICA ROD-ZVOLSKEGA. Film ljubezni z božansko Brigito Helm. — LJUBAV. Najlepši velefilm nežne Elizabete Bergner.
„PLANINKA““
iz najboljših zdravilnih zelišč, čisti in prenavlja kri in učinkuje izborno pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napenjanju, nerednem delovanju črev, hemoroidih (zlati žili), poapnenju žil, izpuščajih in žolčnem kamnu. Preprečuje kislino in zbuja tek. Pravi „Planinka“ čaj je zaprt in plombiran in ima napis: Lekarna Mr. Ph. L. Bahovec. Ljubljana
6	ter	stane	zavojček	20	Din
NW, BANOVEC
u
PLANINKA
ZDRAVILNI
CA]
U Blagovna znamka
„Svetla glava"
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se prigla-šajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
„Znamka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-iev pecilni prašek
Dr. Oetker-iev vanilinov prašek
Dr. Oetker-iev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci ,se veselijo, če speče mati Oetkerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to. da se dobe pristni Dr. Oetker-jevi fabrikati, ker se često ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne in močnate jedi,
pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartlje, torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša A zavojčka Dr. Oetker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in najfinejših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort itd.
Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno DR. OETKER, MARIBOR.
Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.