Domoznanski oddelek

£
GLASILO občine
w
7 -03- 2002
Poštnina plačana pri pošti 2252 Dornava
2001
352(497.4 Dornava)
6005733,2
COBISS
^%JJ
n.	Leto
JLAsao
OB
ČINE DORNAVA
Leto III, številka 2
14. december/gruden 2001
PRAZNIKI
Ljudje so si izmislili praznike zato, da bi razmejili svoj vek in čas svojega življenja na pomembna in nepomembna obdobja; da bi postavili mejnike ob dneve, ki so polni čustev in notranjega veselja, da bi jih ločili od onih, ki so bolj ali manj prazni. To so dnevi, ko so ljudje posebno, slovesno razpoloženi, ko so mize praznično pogrnjene, ko iz kuhinj zadiši po domačih keksih in potici. To je čas, ko lahko družina skupaj sede za mizo, ko se lahko razveselimo ob drobnih darilcih svojih najdražjih.
To je čas, ko si ob stisku rok izrekamo številne želje, to je čas, ki še posebej razveseljuje naše najmlajše.
Vse naše življenje je usmerjeno k tem mejnikom - praznikom.
Tudi te, ki so pred nami, preživimo v miru in veselju, v toplini doma.
Marija Belšak
Blagoslovljene božične praznike, sreče, zdravja, medsebojnega razumevanja in mnogo uspehov želim vsem občankam in občanom občine Dornava v novem letu 2002.
Franc ŠEGULA, inž. župan Občine Dornava
Dogajanje v letu 2001
V minulih letih smo izvedli velike investicije na infrastrukturi in obnovi oziroma izgradnji raznih objektov na območju naše lokalne skupnosti.
Za omenjene investicije smo porabili veliko denarja, ki ga pa nismo imeli zagotovljenega v celoti.
Tako smela odločitev Občinskega sveta Občine Dornava za razne investicije se je pokazala pravilna, saj smo na ta račun od resornih ministrstev dobili veliko denarja oziroma nepovratnih sredstev mimo proračuna, ki nam pripada.
Kljub temu pa so omenjene investicije presegle naše finančne zmožnosti preteklih let. Zaradi tega smo se na občinskem svetu na začetku letošnjega leta odločili, da bomo v letu 2001 varčevali in poravnali čim več
odprtih finančnih obveznosti do izvajalcev del.
Pred sprejetjem državnega proračuna na začetku leta smo pritiskali na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, da zagotovi svoj delež finančnih sredstev za sofinanciranje obnove OŠ dr. Franja Žgeča v Dornavi.
Naši razgovori so bili uspešni; omenjeno ministrstvo nam je zagotovilo, da bo v letu 2001 izplačalo svoj finančni delež v celoti.
Te odločitve smo bili zelo veseli, vendar je vse skupaj naložilo tudi Občini Dornava, da zagotovi svoj finančni delež.
Obnova OŠ bo stala okrog 500 milijonov.
Sredstva v višini 300 milijonov tolarjev bo financiralo Ministrstvo, 200 milijonov pa mora zagotoviti Občina.
Obnovo šole bomo letos v celoti dokončali; v naslednjem letu bomo morali dobaviti le nekaj opreme.
Veliko energije smo vložili v razgovore z Ministrstvom za kulturo glede nadaljnje obnove gradu v Dornavi.
Da dokažemo Ministrstvu, kako potrebno je nadaljevanje obnove baročnega dvorca, sta nas 11. maja obiskala državni sekretar Ministrstva za kulturo, g. Božo Zorko, in direktor Uprave RS za kulturno dediščino, g. Stanislav Mrvič.
Po ogledu gradu nam je bilo
Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava
Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno. Javno glasilo GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1656.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Glasilo Občine Dornava med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji
8%.
Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 02/754-01-10
Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 800 izvodov.
Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Lektorica: prof. Lidija Šalamun
Oblikovanje in tehnično urejanje: Zmagoslav Šalamun \Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače
zagotovljeno, da bo Ministrstvo za kulturo v letu 2001 in 2002 v celoti obnovilo streho in fasado s stavbnim	pohištvom.
Obnovitvena dela lahko spremljamo z zadovoljstvom, saj potekajo po terminskem in finančnem planu ministrstva. Moram omeniti, da obnovo gradu v celoti financira država, saj je naš baročni lepotec zgodovinski spomenik prve kategorije.
Naša skrb je, da se pravočasno in na pravem mestu dogovarjamo, da je obnova gradu zajeta v proračunu resornega ministrstva. V zadnjih letih smo z rezultati naših razgovorov zadovoljni, saj obnova gradu vidno napreduje. Kljub letu varčevanja v letošnjem letu pa smo realizirali nekaj
manjših investicij.
Obnovili oziroma asfaltirali smo lokalno cesto pri pokopališču v Dornavi, preplastili smo cesto v Lasigovcih, uredili in preplastili smo cesto skozi naselje Žamenci, razširili smo cesto oziroma parkirišče pri pokopališču na Polenšaku, gramozirali smo večino javnih poti in kmetijskih cest in opravili razna vzdrževalna dela na infrastrukturi lokalne skupnosti.
Veliko časa in energije smo vložili tudi v pripravo projektov za izgradnjo kanalizacije v naselju Dornava-Mezgovci, s katero bomo pričeli v letu 2002.
Župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, inž.
NAS GRAD IMA PA NOVO KAPO
V	poznojesenskem času smo z veseljem opazovali nadaljevanje del na dvorcu Dornava. Podjetje Granit iz Slovenske Bistrice je na ostrešju gradu obnovilo leseno konstrukcijo, strešno kritino bobrovec, kritine iz bakra, žlebove z otoki, strelovod, strešna okna.
V	prednjem parterju je obnovljena ograja s strebri. Vrednost del je okrog 50 milij. SIT. To je za sedaj tudi najnujnejši in najvrednejši del obnove. Mnogi, ki sodelujemo v prizadevanjih za obnovo dvorca, imamo občutek, da je to plačilo za naš dolgoletni trud, ki nam pa daje tudi voljo za nadaljnja prizadevanja za obnovo. Hvala vsem.
Biser baroka, dvorec Dornava, se vedno bolj blešči.
F. z.
BOZICNO-NOVOLETNI
KONCERT
Odbor za obnovo dvorca Dornava prireja v PETEK, 21. decembra 2001, ob 18. uri, koncert v grajski dvorani.
Vabljeni!
6. PRAZNIK OBČINE DORNAVA IN 10. OBLETNICA SAMOSTOJNOSTI
SLOVENIJE
Letošnji praznik občine Dornava smo združili z 10. obletnico samostojnosti Slovenije. Kulturne, športne in druge prireditve so potekale že mesec pred osrednjo prireditvijo, ki je bila 17. junija 2001.
Številni domačini in gostje, z ministrom za pravosodje, g. Ivanom Bizjakom, na čelu, so počastili naš praznik. Ob kulturnem programu je bil slavnostni govornik g. Franc Šegula. Poudaril je, da so se naši generaciji uresničile sanje mnogih pred nami: imeti svojo lastno državo. Mi jo imamo: Slovenijo. Ne pozabimo in cenimo to. Čestital je občanom ob prazniku in se jim zahvalil za njihovo delo pri razvoju in ugledu občine Dornava.
Ob 6. občinskem prazniku smo podelili priznanja občine Dornava za leto 2001, in sicer so plakete občine Dornava prejeli: kmetija Cigula, kmetija Janžekovič iz Brezove, p. Jožef Kramberger, Livarna Donaj - Mezgovci, gostilna Šegula -Polenšak.
Spominsko plaketo občine DORNAVA je prejel Anton Kovačec, Žamenci.
Obrazložitev:
1. G. Anton KOVAČEC, po domače Švajčov, iz Žamenc 5 se je začel učiti kovaškega poklica leta 1933 v Spuhlji. Po delu v Metalni v Mariboru, Mali vasi in služenju vojaškega roka se je za stalno naselil v Žamencih, kjer je začel redno s kovaštvom in odprl obrtno dejavnost. Daleč okrog je bil znan kot dober kovaški mojster. Zraven kovaštva je ohranil ljubezen do zemlje in je redno kmetoval. Vse to je opravljal celih 60 let. Stalni spremljevalki obeh dejavnosti sta bili dobra volja in pripravljenost za pomoč. Vedno je našel čas za družbeno življenje v kraju. Bil je ustanovni član gasilskega in čebelarskega društva ter
nosilec najvišjih državnih priznanj na tem področju. Še vedno rad potolče s kladivom, postori kaj na kmetiji ali razveseli družbo.
2.	Cigulova kmetija, po domače Vilčakova, leži v Dornavi 96. Kmetija je poljedelsko-živi-norejskega tipa. Zajema 35 ha obdelovalnih površin, na katerih letno pridelajo okrog 70 t pšenice, 400 t sladkorne pese, 150 t koruze. Del pridelave je za trg, del za nadaljnjo proizvodnjo doma.
V hlevih letno proizvedejo za trg okrog 40 t govejega mesa, v farmi pa okrog 125 t perutninskega mesa. Na kmetiji delata dve generaciji, skupno pet članov.
Gospod Franc CIGULA je bil svetnik občine Dornava, zadolžen za kmetijstvo. Kmetija ima naslednika. Aktivno se vključujejo v delo in družabno življenje v občini Dornava.
3.	Janžekovičeva kmetija, po domače Belošova, leži v Brezovcih 2. Zajema skupno 37 ha površin, od tega 14 ha njiv, 8,5 ha pašnikov in 10 ha travnikov, nekaj tudi gozda in vinograd.
Glavna dejavnost, s katero se ukvarjajo, je živinoreja - predelava mleka. Za to proizvodnjo imajo v prosti reji 30 krav molznic in 21 plemenskih telic. V letu 2000 so proizvedli 163.000 litrov mleka. Povprečna mlečnost na molznico je zrfašala 6.086 litrov, kar je 846 litrov več, kot je povprečje v Sloveniji. Na področju Ptuja se je kmetija od 281-ih uvrstila na 28. mesto.
Proizvodnji primerna sta tudi oprema hleva in strojni park, s katerim opravljajo usluge tudi drugim kmetovalcem.
Na kmetiji živijo in delajo tri generacije -skupno sedem članov. Aktivno se vključujejo
v družabno življenje v kraju in občini.
4.	P. Jožef KRAMBERGER je po končanem študiju začel svoje službovanje kot kaplan v Sostrem pri Ljubljani. Nato je bil vzgojitelj v ljubljanskem semenišču.
Želja, da bi se vrnil na rojstno Štajersko, ga je pripeljala v bližnji Videm pri Ptuju, nato pa za gvardijana v Sv. Trojico pri Podlehniku. Od leta 1995 je farni župnik župnije Sv. Doroteja v Dornavi, kamor je prenesel svoje dolgoletne izkušnje. V fari in občini je poznan kot dober gospodar in dušni pastir. Izgradnja novega župnišča in obnova cerkve sta le dve večji deli, ki sta potekali pod njegovim vodstvom. Delo dušnega pastirja ga vseskozi povezuje z ljudmi, tako v cerkvi kot s farani in občani.
Vedno je poskrbel za dobre odnose med ljudmi, se udeleževal mnogih prireditev in slovesnosti v občini. Odnosi med cerkvijo in občino ter drugimi organizacijami so vzgled-ni.
5.	Livarno DONAJ iz Mezgove 3/c uspešno vodi g. Mirko Donaj. Do leta 1978, to je 23 let, je bil g. Donaj zaposlen v ptujskem Agisu. Začetek obrti sega v leto 1978, ko je začel s sedmimi delavci, ki so bili predvsem domačini.
Leta 1998, ob 20-letnici livarne, je bilo zaposlenih že 24 delavcev.
Izdelki aluminijastih odlitkov gredo tudi v izvoz, in sicer v Nemčijo, Ameriko, Avstrijo in Hrvaško; tako je v obdobju' od delovanja obrti pa do danes šlo v izvoz 750 t.
G. Donaj je bil aktiven tudi na področju gasilstva, sodeloval je v organih bivše KS, en mandat je bil tudi občinski svetnik.
Njegova dejavnost je vezana tudi na OZ Ptuj, saj je sodeloval v sekciji kovinarjev, in to v upravnem in nadzornem odboru.
6.	Gostilna ŠEGULA v Polencih 41 je gostilna tradicije, saj opravljajo to dejavnost že preko 100 let. Danes dela tu že četrta znana generacija, ki je ostala zvesta poklicu in kraju.
Sedanji nosilci opravljajo gostinsko dejavnost od leta 1975, in to v glavnem v družinskem krogu. V gostilni je vedno poskrbljeno za domačnost s kuhinjo, domačo kapljico in odnosom do gosta.
Posebno skrb posvečajo ohranjanju vaške arhitekture, saj je gostilna obnovljena v starem stilu, primernem okolju.
Domači se vključujejo v družabno življenje kraja, predvsem h gasilstvu in turizmu. Živijo in čutijo s krajem, ljudmi in dediščino.
Vsem dobitnikom priznanj ČESTITAMO.
Franc Zagoršak
OBNOVA TUŠEVE KAPELE
Kot se starejši občani Polenšaka in ostalih vasi spominjajo, je stala do leta 1980 na Dolnjem bregu kapela, ena največjih naokrog. V zahvalo za srečno vrnitev iz takratnih vojska jo je dal leta 1869 postaviti Andrej
Tuš. Vse do danes se je zato spominjamo z imenom Tuševa kapela. Kapela je bila zgrajena zelo velikih dimenzij, krasili so jo trije zvoniki: iz največjega se je oglašal 80-kilogramski zvon, ki je takrat naznanjal vse, kar se je veselega in žalostnega dogajalo v kraju. Njeno notranjost je krasil gotski oltar z Devico Marijo. Kapela je bila obnovljena in spet blagoslovljena leta 1913. Od takrat je bilo dovoljeno v njej dvakrat letno maševati. Leta 1969 je kapela slavila stoletnico.
Zob časa in narava (strela) sta jo leta 1980 porušila, podoba Matere božje in zvon pa sta ostala nepoškodovana. Od takrat je vse do letošnje pomladi tlilo upanje občanov teh krajev in sedanjih lastnikov, Anice in Franca Plohla, da bi se na istem mestu ponovno oglasil zvon, da bi otroci v mesecu maju spet obiskovali šmarnice, da bi bila vsaj enkrat na leto na tem mestu maša.
Predvsem zaradi pobude in dobre volje lastnikov in krajanov se je omenjeno letos spomladi začelo uresničevati. Z združenimi močmi smo začeli zbirati sredstva; vložili smo ogromno prostovoljnih delovnih ur. Sedaj je kapela dobila kritino in tudi zvon se je oktobra že oglasil. Čaka nas še veliko dela, kajti kapela bo morala dobiti okna, vrata in notranjo podobo. Le tako bo spet postala del ljudi tega kraja.
Janko Slana
ZAVOD ZA VARSTVO IN USPOSABLJANJE DR. MARIJANA
BORŠTNARJA DORNAVA
- 28. septembra 2001 smo bili skupaj z Društvom defektologov Slovenije organizatorji 14. tradicionalnega srečanja defektologov in defektologinj Slovenije. Gostili smo 270 kolegov iz vse Slovenije. Kulturni del programa je potekal v Narodnem domu v Ptuju, družabni del pa v Občini Dornava pri ribiški koči. K lepemu dnevu so prispevali mnogi: glavna sponzorja Mestna občina Ptuj in Občina Dornava, Ptujske pekarne in Ljubljanska mlekarna. Glasbena šola Nocturno, amaterski gledališki igralec Oto Mesarič, oktet in vaške pevke iz Dornave, Lukarice in ribiška družina pa so
poskrbeli za prijetno vzdušje in zabavo skupaj z glasbeno skupino Bacardi. Imenovanim lepa hvala še enkrat!
- 26. oktobra 2001 smo svečano odprli enoto dnevnega varstva in usposabljanja otrok in mladostnikov v Mariboru na Dalmatinski ulici. Enota je pričela delovati že
3.	septembra; trenutno prihaja vanjo dnevno 15 otrok in mladostnikov. Kapaciteta prostorov je namenjena 30 otrokom in mladostnikom.
Svečane otvoritve sta se med mnogimi kolegi, prijatelji, znanci, starši in sosedi udeležila tudi župan Mestne občine Maribor,
gospod Boris Sovič, in gospod dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve. - 5. oktobra 2001 se je iz Dornave preselilo 16 stanovalcev Zavoda v štiri stanovanja v Ptuj. Fantje in dekleta ostajajo v naši veliki družini, le da bodo prebivali v Ptuju. Še naprej bodo zaposleni v našem Varstveno-delovnem centru, kvaliteta njihovega bivanja pa je bistveno drugačna. Postali so del vsakdana, skupaj z novimi sosedi in ritmom življenja, ki je podoben povprečnemu človekit.
Svoje vključitve v novo okolje so se zelo veselili in kar precej časa živeli v velikem pričakovanju. Skupaj z njimi smo ponosni, da se je to lahko uresničilo!
- Kaj pa novi bivalni prostori za odrasle?
Pričenja se opremljanje vseh treh stavb. Prebivalci graščine naj bi se preselili v nov dom predvidoma do spomladi prihodnjega leta.
Ida Jurgec
te
RADIOPTUJ
sg.sogs.čoio^MHz
radie, ki je na vaši frekvenci
TEDNIK
vaša štajerska kronika
POROČILO O DOSEŽENIH USPEHIH UČENCEV OSNOVNE ŠOLE DORNAVA NA TEKMOVANJIH V ŠOLSKEM LETU 2000/2001
I.	TEKMOVANJA V ZNANJU
1.	SLADKORNA BOLEZEN
šolsko: tekmovalo je 10 učencev in vsi so
osvojili bronasto priznanje
državno: 3 učenci: Branka Bratuša, Igor Čerp-
njak - zlato priznanje
Mojca Prigl - srebrno priznanje
Mentorici: ga. Marta Tuš in ga. Marija
Velikonja
2.	VESELA ŠOLA
šolsko: sodelovalo je 47 učencev od 3- do 8. razreda, 27 učencev je osvojilo bronasto priznanje
regijsko: uvrstilo se je 27 učencev; 8 učencev je osvojilo srebrno priznanje državno: sodelovalo je 8 učencev, 4 so osvojili zlato priznanje in naslov državnega prvaka
Julija Zagoršek, 3- r.
Sandra Kristovič, 5. r.
Jana Kavčič, 6. r. - že drugo leto zapored je postala državna prvakinja Katja Peteršič, 6. r.
Mentorica: ga. Nada Gregorec
3.	SLOVENSKI JEZIK
šolsko: 17 učencev 7. in 8. r. - 5 bronastih priznanj
državno: 4 učenci
zlato priznanje: Minca Šegula, 8. r.
srebrno priznanje: Branka Bratuša, 8. r.
Mojca Prigl, 8. r.
Matej Zorko, 7. r.
Mentorica: ga. Terezija Majcenovič
4.	NEMŠKI JEZIK
šolsko: 15 učencev 8. r., 6 učencev je osvojilo bronasto priznanje državno: 3 učenci
1	x zlato priznanje: Alen Ficijan
2	x srebrno priznanje: Rok Viher in Maja Slana
Mentorica: ga. Marija Bezjak
5.	ZGODOVINA
šolsko: 54 učencev od 7. do 8. r. - 24 jih je
osvojilo bronasto priznanje
regijsko: 12 učencev - 8 jih je osvojilo srebrno
priznanje
državno: 5 učencev
zlato priznanje: Minca Šegula in Mojca Prigl KVIZ: Krščanstvo
Ekipa treh učencev 8. r. (Minca Šegula, Branka Bratuša, Dejan Kokol) je osvojila srebrno priznanje.
Mentorica: ga. Irena Galun Pravdič
6.	KEMfiA
šolsko: 13 učencev 7. in 8. r. - 7 jih je osvojilo bronasto priznanje regijsko: 3 učenci
Jasmina Ducman - srebrno priznanje Mentor: g. Janez Horvat
7.	FIZIKA
šolsko: 12 učencev 7. in 8. r. - 4 so osvojili bronasto priznanje regijsko: 4 učenci Mentorica: ga. Silva Ducman
8.	MATEMATIKA
šolsko: 56 učencev od 5. do 8. r. - 13 jih je osvojili bronasto priznanje
7.	r.: Matej Zorko Maja Hojnik - 3. mesto
8.	r.: Mojca Prigl - 3. mesto
Mentorici: ga. Marta Šilak in ga. Majda Anzelc
9.	MLADI TEHNIKI
Srečanje mladih tehnikov podravske regije v Mariboru v kategoriji jadralni modeli:
Jernej Šilak - 1. mesto in uvrstitev na državno tekmovanje
Moškanjci: tekmovanje v kategoriji Al:
David Majcen - 1. mesto Jernej Šilak - 6. mesto
Ekipa: David Majcen, Jernej Šilak in Niko Nedeljko - 1. mesto
Mentorja: g. Danilo Muršec in zunanji sodelavec
10.	MLADI ČEBELAMI
državno tekmovanje v Prosenjakovcih:
3	kategorije: nižja (Jernej Zver in Toni Pihlar) - bronasto priznanje
srednja (Teja Šegula in Branka Bratuša) - zlato priznanje
višja (Minca Šegula in Jana Kavčič) - srebrno priznanje
Mentorica: ga. Slavica Golob
11.	MLADI RAZISKOVALCI
1.	Turistična zveza Slovenije je razpisala natečaj z naslovom Turizmu pomaga lastna glava. Učenke: Branka Bratuša, Mojca Prigl, Mojca Šemnički, Minca Šegula, Tamara Mlinarič, Evelina Starčič, Nina Arnuš, Tamara Mihajlovič, Mateja Murk, Maja Hojnik, Anja Kekec so pripravile nalogo z naslovom: PRETEKLOST OBLIKUJE POGLED V PRIHODNOST. Na regijskem srečanju so osvojile srebrno priznanje, z razstavo pa so se predstavile tudi na državnem tekmovanju in prav tako osvojile srebrno priznanje.
2.	Znanstvenoraziskovalno središče Bistra iz Ptuja je organiziralo regijsko srečanje mladih raziskovalcev. Učenke: Branka Bratuša, Mojca Prigl, Minca Šegula in Mojca Šemnički so se predstavile z nalogo KULTURNA DEDIŠČINA JE SPOROČILO ZA PRIHODNOST - BAROČNI DVOREC DORNAVA in osvojile srebrno priznanje.
Mentorici: gdč. Zlatka Dolenc in ga. Valerija Lenart
II. TEKMOVANJA V ŠPORTU
Medobčinski kros: jeseni - OŠ Videm:
24 učencev
1.	mesto: Samuel Rajtar Čuš, 5. r
2.	mesto: Damir Zagoršek, 6. r. spomladi - Moškanjci:
20 učencev -2x1. mesto:
Damir Zagoršek, 6. r.
Niko Nedeljko, 7. r.
Mali nogomet - medobčinsko prvenstvo
Prvenstvo je trajalo od 19. 10. do 12. 12. 2000. Odigranih je bilo 14 tekem, na katerih je naša ekipa zmagala 12-krat. Osvojili so 3- mesto in se uvrstili na področno prvenstvo. Ekipo so sestavljali naslednji učenci: Janko Ratek, Kristjan Ratek, David Golob, Dejan Kokol, Igor Čerpnjak, Benjamin Rakuša, Gorazd Marolt, Damir Zagoršek, Primož Brenholc in Darko Majcen.
Področno prvenstvo - Ormož
Na tekmovanju so nastopale najboljše ekipe medobčinskih tekmovanj na Ptuju, Slov. Bistrici in Ormožu. Naša ekipa je osvojila prvo mesto in se uvrstila na državno tekmovanje.
Državno tekmovanje - četrtfinale v Velenju
Naša ekipa je osvojila drugo mesto in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje (polfinale), ki je bilo v Celju.
Odbojka - dekleta - medobčinsko prvenstvo:
Naša ekipa je osvojila 2. mesto. OŠ Dornava je bila gostiteljica medobčinskega prvenstva. Namizni tenis - medobčinsko prvenstvo: Jernej Šilak je osvojil 1. mesto.
Atletika - učenci od 5. do 8. r. medobčinsko prvenstvo:	Slovenska
Bistrica:
Sodelovalo je 25 učencev.
Osvojili so 4 prva mesta, in sicer:
Maja Čuš - skok v višino Manuela Čeh - skok v daljino Darko Majcen - skok v višino Samuel Rajtar Čuš - tek na lOOOm državno prvenstvo: Nova Gorica:
Samuel Rajtar Čuš - tek na lOOOm - 2. mesto Maja Čuš - skok v višino - 5. mesto Darko Majcen - skok v višino - 4. mesto
Judo:
Renato Trupkovič, Matjaž Korenjak in Marjan Majcen so bili uspešni na regijskem prvenstvu.
Mentorja: g. Uroš Langerholc in g. Dušan Koren
Ravnateljica: Zdenka Kostanjevec
POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA OŠ "DR. FRANJA ŽGEČA" DORNAVA ZA ŠOLSKO LETO 2000/2001
LDN je realiziran v celoti. Izpeljali smo tudi dodatne aktivnosti, ki so jih narekovale situacije oz. potrebe.
1.	DNEVI DEJAVNOSTI naravoslovni dnevi - različno po razredih -glede na potrebe učnega načrta.
kulturni dnevi -
višja stopnja:	Ta presneta ljubezen -
Gledališče Ptuj Don Pasquale - Opera Ljubljana
nižja stopnja: Škrat Kuzma - Gledališče Ptuj Hrestač - Gledališče Maribor vsi: Hop Cefizelj - nastop kranjskega gledališča na šoli, ogled kinopredstave športni dnevi - jesenski kros, smučanje in sankanje na Pohorju, pohod po Haloški planinski poti, testiranje učencev za šport-novzgojni karton, Zlati sonček, športna značka
delovne akciie - čiščenje okolice šole
2.	AKTIVNOSTI
-	letna šola v naravi s tečajem plavanja in poučnimi ekskurzijami za učence 5. razreda,
-	aktivnosti v tednu otroka,
-	komemoracija ob dnevu spomina na mrtve,
-	projektni dan - LETO KULTURE, sodelovali so vsi učenci in učitelji in svoje izdelke predstavili širši javnosti na osrednji prireditvi,
-	Dedek Mraz - igrica za vse mlajše otroke v občini. Sodelovanje vrtca (vzgojiteljica Vlasta Pešl), šole (učenci 5. razreda, knjižničarka Valerija Lenart), občine Dornava (darila za otroke),
-	novoletno praznovanje za učence,
-	plavalni tečaji za učence L, 2. in 3. razreda,
vse učence na podružnici Polenšak, otroke male šole,
-	zimska šola v naravi na Pohorju s tečajem smučanja za učence 6. razreda,
-	vrtec v naravi na Pohorju,
-	slovenski kulturni praznik - literarni večer,
-	pustovanje na šoli in udeležba v povorki v Dornavi,
-	materinski dan - pripravil Vrtec Dornava, otroci iz male šole in učenci nižje stopnje,
-	osrednja prireditev ob dnevu šole,
-	udeležba učencev na likovni koloniji v Gorišnici,
-	območna revija otroških pevskih zborov v Markovcih in mladinskih pevskih zborov v Narodnem domu na Ptuju,
-	območna revija otroških folklornih skupin v Dornavi - šola Dornava je bila organizator revije,
-	predstavitev raziskovalne naloge o dor-navskem dvorcu,
-	sodelovanje na občinskem prazniku,
-	zaključne ekskurzije učencev,
-	sodelovanje na vseh prireditvah v občini, kjer smo bili povabljeni.
3.	OSTALE AKTIVNOSTI
-	interesne dejavnosti,
-	fakultativni pouk angleškega in nemškega jezika - podjetje ONTARIO,
-	kolesarski izpiti za učence 3. razreda,
-	izpiti iz znanja CPP za kolesa z motorjem,
-	predavanje policaja o varnosti v cestnem prometu in nevarnosti uporabe pirotehničnih sredstev,
-	predavanje načelnika železniške postaje o
varnosti v železniškem premetu,
-	poklicno usmerjanje osmošolcev in vpisi v srednje šole,
-	vpisi v 1. razred (40 učencev) in malo šolo (21 otrok).
4.	SODELOVANJE S STARŠI
-	redne mesečne govorilne ure,
-	roditeljski sestanki (dva skupna, ostalo pa po razredih),
-	nastopi otrok posameznih razredov za starše,
-	valeta osmošolcev.
5.	SODELOVANJE Z ZDRAVSTVENIMI INSTITUCIJAMI
-	sistematski zdravniški pregledi za učence 1., 3., 5., 7. razreda,
-	pregledi osmošolcev za vpis v srednje šole,
-	obvezna cepljenja,
-	sistematski pregledi zob,
-	tekmovanje učencev nižje stopnje v umivanju zob,
-	predavanja medicinske sestre z zdravstveno tematiko.
6.	IZOBRAŽEVANJE UČITFIJEV
-	seminarji,
-	pedagoške konference,
-	samoizobraževanje (pedagoška literatura).
7.	SODELOVANJE Z DRUGIMI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIMIINSTITUCIJAMI
-	praksa študentov in dijakov (1 v šoli in 2 v vrtcu).
Ravnateljica: Zelenka Kostanjevec
SLOVENSKE GORICE
Slovenske gorice so gričevnata pokrajina med Dravo in Muro v SV Sloveniji. Segajo od reke Gornike v Avstriji (mejni prehod Jurij) pa do hrvaške meje. Po površini (1017 km2) so največje slovensko gričevje. Razprostirajo se na nadm. višini od 200 do 400 m.
Gričevje delita dolini reke Pesnice in Ščavnice.
Območje Slovenskih goric je že od nekdaj izpostavljeno močnemu človeškemu delovanju. Veliko gozdov je bilo izkrčenih, in to predvsem za vinograde v času Rimljanov, to je bilo pred 2000 leti.
Rimljani so zgradili iz Ptuja preko Polenšaka odcep rimske ceste. Pri Radencih so znani mineralni vrelci. Na Kogu so sledi nafte in plina. Med Ljutomerom in Ptujem (Podgorci) so nahajališča rjavega premoga.
Vrhovi so ilovnati, doline peščene, pomešane z ilovico. Prevladuje mešani gozd listavcev. Naselja so razložena. V Slovenskih goricah živi okrog 92.000 prebivalcev. Četrtina prebivalstva je agrarnega. Neagrame dejavnosti so manj razvite, močneje je razvit le Lenart, ki ima okrog 2.530 prebivalcev. Po površini je največ gozdov, okrog 28.000 ha, travnikov in pašnikov je 27.000 ha, njiv 25.000, sadovnjakov 10.000 in vinogradov 4.000 ha.
Po rajonizaciji spadajo Slovenske gorice v 4. vinorodni okoliš podravskega vinorodnega rajona.
Tu uspevajo zelo dobra vina. Dobra kapljica, domača hrana, prijazni ljudje in lepa krajina dajejo tudi dobre obete za turizem.
Slovenske gorice povezuje tudi vinskoturistična cesta (VTC 13); njen del
poteka tudi preko Polenšaka - JTerada in se navezuje na Ormoško-Ljutomerske gorice.
Tudi v občini Dornava je del krajine Slovenskih goric, saj zajema dve tretjini njene površine. In tu je lepši del Slovenskih goric.
Franc Zagoršak
Hribčki in dolinice z gozdički, polji, vinogradi in hišicami krasijo to krajino.
VSEBINA
1. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Odloka o priznaj ih in nagradah Občine Dornava
1.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dornava na seji, dne 28. 11. 2001, sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Odloka o priznanjih in nagradah Občine Dornava
1.
V odloku o priznanjih in nagradah Občine Dornava (Uradni vestnik Občine Dornava, št. 1/2000) se 11. členu na koncu besedila doda še besedilo, ki se glasi:
Prejemniku plakete se ob tem dodeli posebna listina.
3-
Vsebina 13. člena ima novo besedilo:
Priznanje Občine Dornava
Priznanje Občine Dornava se podeljuje organizacijam in posameznikom ob pomembnejših uspehih za občino Dornava.
4.
Besedilo prejšnjega 13. člena je s to spremembo besedilo 14. člena.
Štev: 020-01-721/01 Datum: 28. 11. 2001
Župan Občine Dornava Franc Šegula, inž., I.r.
2.
Na koncu besedila 12. člena se doda še besedilo: Prejemniku spominske plakete se dodeli posebna listina.
Kaj pomeni sprejeta uredba za občane
Zavezanci za plačilo takse bodo morali le-to vključiti v ceno odvoza komunalnih odpadkov, kar bo celotno storitev odvoza odpadkov nekoliko podražilo. Logično je, da je stroške za ravnanje z odpadki dolžan prevzeti povzročitelj. Višina plačila takse, ki bi bremenila občane - povzročitelje, zaenktrat še ni znana. Taksa je predpisana enotno za celotno območje Republike Slovenije, kar pomeni, da se plačilu ni mogoče izogniti. Na višino takse lahko vplivajo sami povzročitelji z vzornejšim sortiranjem in odlaganjem odpadkov. Taksa se, kot je predhodno navedeno, odmerja za obremenjevanje tal s količino odloženih odpadkov in za obremenjevanje zraka z emisijo metana zaradi odloženih bioraz-gradljivih odpadkov.
Navedeno pomeni, da lahko s količino proizvedenih odpadkov, predvsem pa z ločevanjem na izvoru, vplivamo na višino takse; manj odpadkov bomo proizvedli za trajno odlaganje, nižja bo taksa in obratno. Torej je potrebno že na izvoru izločiti tiste vrste odpadkov, ki jih je potrebno odlagati na ekoloških otokih, s čimer bomo zmanjšali količino ostanka odpadkov. V tem primeru je nujno potrebno, da vsaka občina zagotovi potrebno število lokacij za ekološke otoke, da bodo občani imeli možnost zmanjšati količino odpadkov za končpo odlaganje.
Tako je potrebno izločiti papir ter plastično, kovinsko in stekleno embalažo. Če bomo vzorni še pri odlaganju bioloških odpadkov (potrebno jih je izločiti in kompostirati), le-ti vplivajo na višino emisije metana, bomo takso znižali tudi na tem področju. Vsi smo dolžni zmanjšati količino bioloških odpadkov v posodah za ostale odpadke oziroma jih sploh ne smemo oddajati.
Za območje podeželskih naselij trenutno nista predvidena zbiranje in odvoz bioloških odpadkov, saj je ta strošek za samo nekaj gospodinjstev, ki bi koristila omenjeno, previsok, zato so prebivalci teh naselij dolžni biološke odpadke sami kompostirati doma! Z namenom, da se zmanjša količina bioloških odpadkov v posodah za ostale odpadke, je bila v začetku tega leta v vsako gospodinjstvo posredovana brošura Kompostiranja na vrtu. Pričakujemo, da vam bo kot napotek v veliko korist. Želimo, da bi bilo ravnanje z odpadki s strani vseh povzročiteljev v bodoče odgovornejše, da bodo ekološki otoki vzornejši in da ne bo več divjih odlagališč, kot so sedaj. Na ta način bodo tudi stroški občine manjši, ker ne bo potrebno opravljati dodatnih del, ta sredstva pa bomo lahko izkoristili za druge projekte.
V imenu občine, ki mora po zakonu zagotoviti javno službo ravnanja s komunalnimi
odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, kot izvajalca, to je Čisto mesto Ptuj d. o. o., vas, občani, še enkrat prosimo, da odlagate odpadke na za to določena mesta odgovorno in vzorno, saj boste tako polepšali okolje, pomembno pa vplivali tudi na višino takse, ki nas bo pričela bremeniti s 1. januarjem 2002.
Za Čislo mesto Ptuj d. o. o.
Franc MERC
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da se v okviru skupne občinske uprave izvajajo tudi dela za področje komunalnega nadzorstva v občini Dornava. Občani, ki želite natančnejše informacije, lahko pokličete na telefonsko številko 778-59-21.
BLAGOSLOV OBNOVLJENE NOTRANJOSTI CERKVE SV. DOROTEJE
Prvo leto v stoletju, ki nas je uvedlo v novo tisočletje, se izteka. Organizacija združenih narodov je leto 2001 razglasila za mednarodno leto dialoga med kulturami ali civilizacijami. Obenem je to leto proglašeno še za leto prostovoljnosti.
Kultura je sestavni del verskega dogajanja. Vera in kultura sta v krščanstvu že v 2000-let-nem dialogu. Papež Janez Pavel II. je ob začetku tega leta govoril: »Tista kultura, ki se noče več ozirati na vero, na Boga, zapravi dušo, izgubi smer in postane »kultura smrti«, kakor smo bili priče tragičnim dogodkom minulega dvajsetega stoletja in kakor v našem času dokazujejo nihilistični sadovi zahodnega sveta.«
V naši občini in župniji smo upoštevali zgoraj navedeno. Poskrbeli smo za kulturo, sveta vera nam je bila luč, poskrbeli smo za obnovo kulturnih in verskih spomenikov - znamenj.
Ob občinskem prazniku občine Dornava-Polenšak smo blagoslovili obnovljeno Drevenškovo kapelo v Dornavi, ki je sredi
vasi. Sedaj je s svojo lepoto ponos kraja.
Na martinovo nedeljo pa smo blagoslovili notranjost obnovljene cerkve sv. Doroteje. Bilo je ogromno priprav, preden smo jo lahko prepleskali. Najprej smo morali odstraniti stari omet tam, kjer je bila v zidu vlaga. Ko so se zidovi posušili, je sledil »sanirni omet«. Cerkev je bila nato znotraj v celoti prepleskana. Nadzor pri obnovi je imel Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
Da smo lahko vse to naredili, gre zahvala faranom župnije Sv. Doroteja v Dornavi in občini Dornava za pomoč. Posebna zahvala gre županu občine Dornava-Polenšak gospodu inženirju Francu Šeguli, saj je za obnovo cerkve velikodušno daroval svojo župansko plačo. S skupnimi močmi smo lahko naredili vse omenjeno. Upam, da bo tako še v bodoče. To bo takrat, če bo še naprej veljalo pravilo, da je v slogi moč.
Vsakemu, ki bo prebiral te vrstice, želim doživeto praznovanje Jezusovega rojstva za božič. V novem letu pa obilno miru in vsega, kar si želite.

p. Jože Kramberger
AKTIVNOSTI SEKCIJE ZA ARANŽIRAN JE TED LUKARI DORNAVA
Sekcija za aranžiranje pri TED LUKARI je bila ustanovljena v mesecu februarju letošnjega leta.
Sestavlja jo 12 članov društva. Dobivamo se enkrat tedensko, po potrebi pa tudi večkrat.
Delujemo zelo ustvarjalno in komunikativno. Zaradi same kreativnosti izdelkov smo bili opaženi in tako so povabila prihajala tudi od drugod.
Občino in naše društvo smo promovirali v Mozirju, Mariboru, Ptuju, Žalcu, Slovenskih Konjicah, Velenju ...
Velik posluh za naše delo imata predsednica in upravni odbor, seveda z županom na čelu.
Na osnovi plana dela smo se odločili za zahtevnejši projekt, ki ga je zasnovala Verena Mikša.
Projekt nosi naslov V BOŽIČNI ČAS NEKOLIKO DRUGAČE.
Vanj smo vložili veliko časa, saj smo naravni material, ki je bil potreben za samo izvedbo dejavnosti, iskali in nabirali že vse leto.
Tako smo na osnovi zadanega projekta sami pripravljali:
-	povoščene rože iz krep papirja;
-	izdelovali, vlivali in dekorirali smo adventne in novoletne sveče;
-	izdelovali smo adventne venčke iz različnih materialov;
-	izdelovali smo novoletne jelke iz vrbe;
-	aranžirali smo steklenice in
-	izdelovali ostale novoletne okraske iz različnih materialov. Ugotavljamo, da nam pri večjih zadanih projektih, kot je božično-no-voletni, manjkajo prostori.
Zaradi samega pomena daril razmišljamo, da bi lahko individualna darila kupovali vsak petek, in to v lukarski sobi od 18.-20. ure.
Veseli bomo vsakega obiska in dobrega nasveta.
V imenu sekcije se zahvaljujem vsem, ki ste nam pri našem delu priskočili na pomoč.
Vodja sekcije Zvonka Mikša
PIHALNA GODBA
Teče že tretje leto, odkar se vsak torek zvečer »dobivamo« na vaji pihalne godbe.
Iz leta v leto je več mladih in mladih po srcu. Predvsem nas družita	medsebojno
razumevanje ter zabava. Kadar gre za slednje, se zabavamo skupaj, ko pa je čas za resnost, igramo oziroma vadimo z mislijo, da bomo le tako še boljši. Predstavljamo se v domači občini, v sosednjih, bili smo že tudi v tujini. Prav zanimivo je sodelovanje z domačimi »Lukarji«, saj smo se prav z njimi predstavili v mestu Leibniz.
Na prečudoviti leibniški povorki smo bili polni moči in vesel-
ja, saj smo z glasbo prestopili meje naše države.
Ta dan smo preživeli prečudovito. To pa seveda ni vse, nastopili smo še na raznih veselicah, praznikih in na poroki kapelnika, g. Zlatka Munde. Če vas zanima, kako igramo, vas vabimo na naš božično-novoletni koncert, ki bo 27. decembra, ob 18. uri, v cerkvi Sv. Marije na Polenšaku, in 28. decembra, ob 18. uri, v Vaško-kulturni dvorani v Dornavi. Zraven nas bodo še nastopali:
KVARTET KLARINETOV, KVARTET TROBENT, OKTET iz Dornave pod vodstvom prof.
Simone Žgeč-Veselič, HARMONIKARSKI ORKESTER ter LJUDSKE PEVKE iz Dornave.
Vljudno vabljeni!
Matija Fabjan
DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO
PTIC GORIŠNICA
PREDSTAVITEV DRUŠTVA IN VTISI Z RAZSTAVE
V okviru prireditev ob počastitvi občinskega praznika Občine Dornava je novonastalo Društvo za vzgojo ptic Gorišnica priredilo razstavo ptic v avli OŠ v Dornavi.
Ogledali smo si lahko 30 vrst ptic s približno 150-imi primerki. Društvo prizadevno vodi Janko Čuš iz Moškanjc, tajnik je Anton Poplatnik iz Dornave, gospodar pa je Jože Šoštarič iz Brezovec. V društvu trenutno deluje 10 aktivnih članov, vsak izmed njih pa goji doma od 50 do 100 sobnih ptic.
Med njimi so kanarčki, eksotični ptički, mali, srednji in veliki papagaji. Največ uspeha imajo pri srednjih in velikih pticah, saj spadajo v sam slovenski vrh.
Društvo priredi jeseni občinsko tekmovanje v lepoti ptic, kar omogoča nastop na državnem tekmovanju, letos v mestu Trbovlje. Pred strogimi sodniki lahko nastopajo samo doma vzgojeni, do enega leta stari ptički. Lastna vzreja se dokazuje s posebnim obročkom, ki ga ptica dobi v starosti od 8-ih do 10-ih dni.
Na prvi razstavi novonastalega društva smo lahko od blizu občudovali nimfice, rozele, penante, gorske papige, pojoče papige, ovratničarje, kraljeve papige aleksandre iz Indije in Ceylona, patagonca s patagonskih ravnic, rdečekrile kakarikije iz Nove Zelandije, predstavili pa so tudi eksote, kot so zebrasti ščinkavci, japonski galebčki, tribarvne amadine, riževci in še bi lahko naštevali.
Člani društva skrbijo tudi za zunanje ptice s polaganjem hrane, v
bodoče pa računajo tudi na polaganje primernih valilnic ...
V letošnjem letu so izpeljali tudi odmevno akcijo proti uporabi različnih eksplozivnih sredstev v času velikonočnih in prvomajskih praznikov, kajti hrup prisili ptice v naravi k zapuščanju gnezd ali že izvaljenih mladičkov.
Ob koncu vabimo vse simpatizerke in simpatizerje, ki se ukvarjajo ali želijo ukvarjati s tem hobijem, da se pridružijo društvu. Javijo se lahko našemu tajniku, Antonu Poplatniku iz Dornave 90, tel. 755 28 61.
Tajnik društva Anton Poplatnik
MEH ZA SMEH
NA SODIŠČU
Sodnik: Ali ste že bili kaznovani?
Obtoženec: Seveda - oženjen sem 10 let in moja tašča živi pri meni.
Fraza
ZAPUŠČINA
-	Pomisli, naš sosed je pustil vse sirotišču.
-	To je lepo. Koliko pa?
-	Vseh 6 otrok.
NOVI ČASI
-	Ne pozabi, da živimo v dobi brezžičnega telefona, tobaka brez nikotina, kave brez kofeina ...
-	Prijatelj ga prekine: In denarnic brez denarja.
Fraza
MORA VEN
Župnik: Boštjan, Boštjan, že spet te vidim, da prihajaš iz gostilne. Boštjan: Eh, seveda, gospod župnik, zmeraj ne morem biti v gostilni.
Fraza
ZDRAVNIŠKI NASVET
-	Zdravnik je prepovedal moji ženi kuhanje.
-	Je mar zbolela?
-	Ne ona, temveč jaz.
Fraza
GOBARILI SMO NA ROGLI
Ob letošnjem gobarskem prazniku v Žamencih smo se povezali tudi z Gobarsko zvezo Slovenije in gobarskimi društvi, ki jih je v Sloveniji 19.
Omenjeno zahteva zakonodaja na tem področju, in to predvsem zaradi strokovnega dela, namenjenega ohranjanju narave. Mnogi gobarji iz društev v Ljubljani, Laškem, Celju, Mariboru so se udeležili našega praznika in z nabiranjem gob v Slomušini popestrili našo razstavo.
Gostje gobarji so nas povabili na vseslovensko srečanje gobarjev na Rogli, ki smo se ga 2. avgusta 2001 tudi udeležili.
Z vseh delov Slovenije in iz štirih društev iz Hrvatske se nas je zbralo okrog 150.
Ob prihodu smo najprej prisluhnili strokovnemu delu srečanja in se ob tem spoznavali z mnogimi gobarji.
Lepo so nas sprejeli in pozdravili; čeprav nimamo gobarskega društva, so že slišali za Žamence. Okrog vratu smo dobili zelene glinaste srčke, da smo vedeli, kdo je gobar.
Kmalu smo »štartali* v gozd, ki je bil za razliko od naše Slomušine lepo zelen in prepleten z žuborečimi potočki.
Vmesna postaja iskanja je bila
ŽETEV NA POLENŠAKU
Člani Turističnega društva Polenšak začnemo s pripravo njive na žetev za prihodnje leto že jeseni. Tako smo tudi letos posejali njivo, dognojevanje in škropljenje pa še prideta na vrsto. Vedno kakšno delo, da ne pozabimo na društvo!
Trudimo se tudi, da bi razširili razstavo starega kmečkega orodja in uredili prostor.
Teden pred žetvijo začnemo pripravo razstave kruha in pogač. Mnogo gospodinj se potrudi in naredijo kruh, potice, pogače in še mnogo dobrot iz moke. Vse skupaj prinesejo v turistični dom v soboto, na dan otvoritve razstave, tako da je vse sveže in diši, da se ti kar sline cedijo. Razstavo torej postavimo tik pred otvoritvijo. Včasih kje kaj spodrsne, vendar moramo vedeti, da ljudje, ki delajo, tudi grešijo.
V koščku kruha je vloženega veliko dela in ljubezni kmeta, mlinarja in peka, zato spoštuj sleherno drobtinico.
Kruh je od nekdaj merilo vsega dobrega, saj rečemo med drugim tudi, da je dober kot kruh.
Letošnja tradicionalna prireditev Praznik žetve, kruha in pogač je dobro uspela. Zadovoljni smo bili z množičnim obiskom, tekmo žanjic in s količino zrnja, ki smo ga pridelali, saj smo napolnili pripravljene kašče.
Hvala vsem, ki nas redno obiskujete, in tistim, ki nam pomagate pri delu.
Pridite spet naslednje leto, ko se bomo znova veselili.
Milena ŠIRC Tajnica TD Polenšak
Koča na Pesku, kjer smo malo počili in se odžejali. Splačalo se je ustaviti, saj je na poti do zbirališča bilo več sreče in gob v košari.
Gobe smo oddali na razstavo, ki jo je urejal tudi naš znanec, to je g. Anton Poler iz Maribora, s prijatelji. Določili so 138 vrst gob.
V šotoru so nas čakali malica, glasba in nova poznanstva. Sklenili smo, da bomo načrt
namakanja z Rogle prenesli v Slomušino. To bomo uredili s subvencijami za izpad gobarskega pridelka zaradi suše.
S sklepom, da se še vrnemo na Roglo ali udeležimo podobnega srečanja, smo se veselo odpravili domov.
Franc Zagoršak
Na osnovi Odloka o priznanjih in nagradah Občine Dornava, sprejetega na seji Občinskega sveta, 22. 3. 2000, objavlja Komisija za priznanja in nagrade
RAZPIS
za vložitev predlogov za podeHtev nagrad in priznanj Občine Dornava v letu 2002
Predloge za podelitev priznanj in nagrad lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, društva in delovna telesa občinskega sveta.
Predloge sprejemamo do 1. marca 2002.
Nagrade in priznanja bodo podeljena ob prazniku občine Dornava.
Komisija za nagrade in priznanja
MEH ZA SMEH
SPOMINI
Žena: Kako moreš vedno tako dolgo posedati v gostilni? Ali se nikoli ne spomniš na mene?
Mož: Seveda se, a prav zato ne grem domov.
Fraza
ZAKONCA
-	Pravim ti, da lahko takoj odideš k svoji materi.
-	Saj je mrtva.
-	Zato ti pa pravim.
Fraza
DELO IN AKTIVNOSTI DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA OBČINE DORNAVA
Vesela družba DU s Polenšaka na trgatvi pri Sobočanu
O ustanovitvi, smernicah za delo in aktivnostih v prvih petih mesecih tega leta sem pisala že v prejšnji številki občinskega časopisa. Za to izdajo pa sem pripravila sestavek, ki govori o naših aktivnostih v drugi polovici letošnjega leta.
30. junija 2001 je naše društvo pripravilo srečanje v dvorani v Dornavi.
Udeležile so se ga predstavnice posameznih sorodnih društev iz ožje in širše okolice ter predstavniki drugih društev občine Dornava. Pokrovitelj srečanja je bila Občina Dornava. Naše
srečanje so finančno podprli še naslednji sponzorji: Mercator SVS, Zavarovalnica Maribor, Kmetijska zadruga Ptuj, Orodjarstvo Janko Vičar, Trgovina MGM, Marta Cigula, Ključavničarstvo	Franc
Hanželič, Avtoličarstvo Mirko Slodnjak, Livarna Mirko Donaj, Kovaštvo Janez Krajnc, Vulkanizerstvo Stanislav Krajnc, Zavod dr. Marijana Borštnarja, Cvetličarna Narcisa in Foto Cilka.
Kulturni program je vodila in v njem tudi sodelovala Branka Bratuša, svoje so pa prispevali še plesalci folklorne skupine
Lukari, učenci osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava, pevke Turističnoetnografskega društva Lukari in pihalni orkester občine Dornava. Slavnostni govornik je bil župan občine, g. Franc Šegula. Na srečanju je povedala veliko vzpodbudnih besed članicam društev gospa Mihaela Logar iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije - sektor za kmetijsko svetovalno službo. Poudarila je vlogo kmečke žene, njenega dela in izobraževanja, ki ga zahteva sodobni čas. Spodbudne besede za delo kmečke žene je podal tudi gospod Vladimir Tumpej iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Pozdravile so nas tudi predstavnice posameznih sorodnih društev, nam zaželele veliko uspeha pri delu in nam poklonile spominska darila. Rada bi se zahvalila pokrovitelju, sponzorjem, nastopajočim.
Posebej pa se moram zahvaliti PGD Dornava pri pripravi prostora in za vso drugo pomoč pri izvedbi prireditve. Članice društva smo ves čas aktivno sodelovale pri različnih aktivnostih, ki so se odvijale v občini Dornava. V
juliju smo se udeležile razvitja prapora Ribiške družine Dornava, za katerega smo prispevale tudi trak. Sodelovale smo na prazniku gospodinj v Juršincih in prazniku žetve na Stari Gori. Avgusta smo sodelovale na strokovni ekskurziji v Avstriji, kjer smo si ogledali razstavo cvetja v kraju Tulln in Dunaj. V septembru smo se v Markovcih udeležile predavanja o trženju kmetije. Sicer pa smo pripravile različne pogostitve. V novembru in decembru bomo organizirale tečaje kuhanja, peke peciva in izdelave ročnih del.
V celotnem koledarskem letu smo pridno delale na svojih kmetijah, sejale in vzgajale vrtnine, skrbele za lep izgled svojih domov.
Naš delavnik traja ves dan in v njem je bolj malo počitka. Življenje in delo sta tudi na deželi lahko zanimiva in pestra, če imaš veselje in znanje za dela na kmetiji.
Predsednica društva Angela Žgeč
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DORNAVA
ZA NAMI JE DELOVNO LETO
Društvo upokojencev Dornava ima okrog 270 članov. Število iz leta v leto raste, čeprav nekaj članov vsako leto tudi izgubimo.
Društvo ima bogat program dela. Izvedli smo pet izletov, društveni piknik s sosednjim društvom Polenšak, pripravili srečanje upokojencev, starejših od sedemdeset let, v mesecu oktobru, od umrlih članov smo se poslovili z društvenim praporom, posamično pa smo se udeležili srečanj v Velenju in Majšperku.
V	začetku marca smo bili na sedemdnevnem letovanju v hotelu Delfin v Izoli s šestintridesetimi člani.
V	mesecu decembru bomo še pred božično-novoletnimi prazniki obiskali ostarele občane - upokojence - s skromnimi darili. Pridružil se nam bo še RK Dornava in skupaj bomo vsem tridesetim članom, ki so stari nad osemdeset let, zaželeli zdravja v novem letu.
27. decembra pripravljamo v naši kulturni dvorani silvestrovanje za vse člane društva.
Člani Društva upokojencev Dornava aktivno sodelujejo tudi v drugih društvih.
Mnogi delajo pri RK, ki ga tudi vodijo, aktivni so v PGD Dornava in Mezgovci, sodelujemo pri TED LUKARI, posebej je treba omeniti ljudske pevke in sekcijo za okolje in urejanje cvetličnih gred. Vključujemo se pa tudi v vse delovne akcije, ki jih organizirajo društva v našem kraju.
Upravni odbor društva želi v prihajajočem letu vsem članom zdravja in
dobre volje, da bi se še lahko udeleževali izletov, letovanj, delovnih akcij. Želimo, da bi bili nasmejani in živahni, da bi zapeli še mnogo naših prelepih ljudskih pesmi.
Tajnica društva Marija Velikonja
KORK POLENSAK
Krajevna organizacija Rdečega križa Polenšak šteje 150 članov. Ima odbor, ki ga sestavlja 12 članov iz vseh vasi naše krajevne skupnosti. Naša organizacija je povezana z območno organizacijo. V KORK Polenšak so vključeni krvodajalci. Njihov predsednik je Vinko Cvetko. 10. decembra 2000 smo našim krvodajalcem podelili pohvale, značke in plakete za večkrat darovano kri. Simbolično smo jim podelili še ciklamo z rdečim cvetom. Na to slavnostno podelitev so bili vabljeni tudi drugi člani Rdečega križa Polenšak. Učenci OŠ Polenšak so pod vodstvom učiteljice Tončke Rojht pripravili kulturni program. Popestril ga je David Golob z igranjem na harmoniko. Mešani vaški pevski zbor, ki deluje v okviru DU Polenšak, je zapel
nekaj pesmi. Nato je sledila podelitev značk in plaket. Prejeli so jih: Ivan Levar s Polenšaka za 50-krat darovano kri, Anica Plohl iz Bratislave za 40-krat darovano kri, Vinko Cvetko iz Hlaponc za 25-krat darovano kri. Gospa Rozika Ojstršek iz Ptuja je nato predavala o zdravi prehrani, o zvišanem krvnem pritisku in holesterolu; merila je krvni pritisk. Krvodajalce in vse nastopajoče smo na koncu pogostili.
Kot vsako leto smo tudi letos za praznike obiskali starejše bolne občane. Izročili smo jim skromna darila ter izrazili nekaj toplih besed in želja. Za obisk so nam bili zelo hvaležni, saj jim je veliko pomenilo, da smo se spomnili na njih.
Sodelovali smo tudi v akciji Nikoli sami. Letos smo dobili 40 paketov za celotno krajevno
skupnost. Te pakete smo razdelili - predvsem nepokretnim bolnikom, starejšim in invalidnim občanom.
Prav tako smo vključeni v akcijo Sosed sosedu, ki še poteka.
V okviru RK Polenšak je spomladi potekala Šola za zdravo življenje, ki jo je vodila medicinska sestra, gospa Rozika Ojstršek. Prva ura je bila namenjena predavanju, druga pa telovadbi oziroma fizioterapiji. Največji poudarek je na pravilni izbiri živil, na prehrambenih navadah, pri čemer je potrebno pridobivati fizično in psihično moč, skratka ohraniti zdravje in telesno kondicijo. Redno se je tudi meril krvni pritisk. Šola poteka ponovno v prostorih OŠ Polenšak, in sicer vsak drugi ponedeljek, ob 18. uri. Lepo vabljeni, da se vključite vsi. Dogovorili smo se, da bomo
sedaj izvedli predavanje o osteoporozi s hkratnim merjenjem kostne mase. Vsak bo dobil zdravniški izvid ter priporočilo za zdravljenje. Predavanje bomo izvedli, ko bomo dobili predavatelja oziroma zdravnika iz Rogaške Slatine, ki se ukvarja z osteoporozo. Kostna masa se namreč po 35. letu starosti zmanjša za do 2 odstotka letno, zato prihaja do bolečin v kosteh, zlomov ... Na predavanje ste vljudno vabljeni, informacije boste dobili pri odbornikih RK-ja v svoji vasi.
Vsem krajanom želimo v novem letu uspeha in zdravja.
Predsednica RK Polenšak MARIJA Petek
POPESTRIMO JESEN ŽIVLJENJA
Pred nami je nova številka glasila in čutim dolžnost, da napišem nekaj besed o dogajanjih v DU Polenšak in o tistih področjih, kjer člani DU Polenšak sproščamo svojo energijo oziroma se trudimo, da ostajamo krajani povezani med seboj, si med seboj pomagamo, se skupaj poveselimo, skratka, se imamo radi.
Na Polenšaku se je v zadnjih mesecih spremenilo mnogo tega. Vsi vemo, čemu lahko spremembe, ki jih čutimo na vseh področjih, naj bo v DU, cerkvi ali kraju samem ob raznih srečanjih in druženjih, pripišemo. Močno si želimo, da tako ostane.
Lepo je organizirati kar koli, če te krajani podprejo in z veseljem sodelujejo.
Hvala, Polenšak!
Moje področje je predvsem delovanje v DU Polenšak. Letos smo v poletju smo organizirali naš redni letni izlet. Udeležilo se ga je preko sto članov. Vedno pa se nam radi pridružijo tudi mlajši krajani. Če je le mogoče, jim to omogočimo, saj je druženje tako še popolnejše.
Tako smo se neke sončne poletne sobote z dvema avtobusoma odpeljali proti vznožju Pohorja.
Najprej smo si ogledali prelepo in bogato cerkev na Prihovi. Pot smo nadaljevali na Kebelj, kjer je
naš nekdanji župnik, g. Gerič, daroval sv. mašo. Ponovno srečanje z njim po maši je bilo čudovito. Od tam smo se podali na Roglo in naprej proti Zrečam. V soteski reke Dravinje smo nato imeli velik piknik. Hladili smo se v senci košatih dreves, naš naravni hladilnik pa je bila reka Dravinja. Tako smo preživeli čudoviti dan in veselo popoldne ob zvokih harmonike, veselem petju in dobrotah, pripravljenih na žaru.
Domov smo se vrnili polni lepih doživetij in prijetnih vtisov, ki so nas še dolgo spremljali.
Druga naša aktivnost je bila organizacija pogostitve in srečanja naših krajanov, starih 70 let in več. Prireditev je v celoti financirala Občina Dornava. Z obiskom sta nas počastila g. župan in naš novi farni župnik, ki sta starejšim poklonila globoke in prisrčne besede ter jim zaželela še mnogo zadovoljstva in zdravega življenja. Zapel je tudi vaški pevski zbor, program pa je bil obogaten še s primernimi verzi, ki jih je recitirala ga. Betka Janžekovič. Na obrazih naših starejših je bilo zaznati zadovoljstvo ob doživetju čudovitega dne. Tudi v bodoče si želijo podobnih pozornosti. Omogočimo jim jih, zakaj pa ne! Že se je med nas pritihotapila jesen, z njo pa čas trgatve.
Avtobus je bil poln veselih trgačev, ko smo se podali na našo že tradicionalno trgatev v Malo Nedeljo na kmetijo Sobočan. Lep sončen dan je bil, grozdja veliko, lepega in zdravega ter sladkega, da so se lepili prsti.
Obrali smo zelo veliko, saj je iz grozdja, nabranega na ta dan, priteklo okrog 15.000 1 mošta.
Ob dobri hrani in pijači smo preživeli lep dan in tudi gospodar si je od hvaležnosti in zadovoljstva mel roke. Seveda ne bo ostal naš dolžnik, saj imamo pri njem še nekaj “v dobro”, kar bomo ob prvi priložnosti tudi izkoristili.
Tradicionalnega martinovanja pa letos nismo pripravili. Pridružili smo se izletu ob martinovem v Prekmurje, ki sta ga organizirala
g. župnika in CPS. Tudi to je bilo nepozabno doživetje, o čemer bo mogoče kaj napisal kdo drug. Sedaj nas čaka še konec leta in UO DU je že sklenil, da bomo namesto martinovanja letos 27. decembra na Polenšaku pripravili veselo silvestrovanje.
Zraven članov DU že sedaj vabim tudi ostale krajane Polenšaka, da se nam pridružijo, seveda so prosta mesta na voljo do zasedenosti dvorane.
Vsem občanom občine Dornava, posebej pa našemu g. županu, želim v imenu DU Polenšak SREČNO IN USPEŠNO novo leto 2002.
Naj nas še naprej povezujeta spoštovanje in razumevanje.
Tajnik DU Polenšak: Slavica F. Petek
Vesela družba DU s Polenšaka na trgatvi pri Sobočanu
KORK DORNAVA
»Vsi prostovoljni delavci Rdečega križa - in teh je širom po svetu na milijone -so lahko ponosni, ker so v vrstah organizacije, ki je nosilka tako plemenitih teženj, humanih dejavnosti ter
konstruktivnega in miroljubnega sodelovanja med narodi.«
Tako je zapisal evropski državnik.
Vemo, da je organizacija Rdečega križa ena največjih in humanih organizacij na svetu. Vendar bi bilo prav, da posežemo nekoliko v zgodovino in povemo, kako je nastala in kdo je bil njen ustanovitelj.
Usodni dan za ustanovitev RK je bil 24. junij leta 1859 v Solferinu v severni Italiji. Francozi in Italijani so se tu zagrizeno bojevali proti okupatorski avstrijski vojski. V nekaj urah je v omenjeni bitki življenje izgubilo okrog 40.000 vojakov. Sanitetne službe so bile nemočne, in to je opazil mož , Švicar Henry Dunaut, ki je slučajno poslovno zašel v te kraje.
Za pomoč je poprosil prebivalce okoliških krajev in skupaj so reševali ranjence z obeh strani. Po vrnitvi v Švico je opisal grozote vojne v knjigi Spomin na Solferino. Knjigo je razposlal evropskim vladarjem in jih tako seznanil s krutostjo na bojnih poljih.
Že leta 1863 je bila v Ženevi organizirana mednarodna konferenca šestnajstih držav, kjer so se dogovorili o pomoči ranjencem na bojnih poljih in se sporazumeli za razpoznavni znak organizacije za pomoč - to je rdeči križ na belem polju. Sprejeli so več določil in humanitarnih nalog, s katerimi nas organizacija RK še danes seznanja in jih koristimo.
Ta konferenca velja za rojstvo organizacije RK. Danes pri nas organizacije RK nimajo naloge reševanja ranjencev, pač pa člani v mirnem času pomagamo ljudem v stiski. Tudi Krajevna organizacija Dornava pomaga ljudem v stiski. Obiskujemo jih, nudimo razne vrste pomoči bolnim, predvsem pa socialno šibkim in ostarelim.
Tudi mi smo razdelili pakete z živili v Dornavi in v Mezgovcih.
V organizaciji skrbimo tudi, da se naši občani v čim večjem številu udeležujejo krvodajalskih akcij. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da se teh akcij udeležujejo v zelo velikem številu krvodajalci iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja. Naša organizacija šteje približno 160 krvodajalcev. Prav za njih organiziramo vsako leto izlet in se jim tako oddolžimo za darovano kri, ki nam rešuje življenja. Letos smo jih v mesecu juniju popeljali v Istrske toplice in v Poreč. Izlet financiramo s sredstvi prostovoljnih prispevkov občanov, s sredstvi, ki jih krvodajalci prejmejo za potne stroške, nekaj pa prispevajo tudi sami. Krvodajalcem in vsem, ki s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki pomagate naši in vaši organizaciji RK, se najlepše zahvaljujemo ter Vam želimo vesele bližajoče se praznike.
Odbor KO RK Dornava
Med je hrana in zdravilo
Med je najbolj znan naravni čebelji proizvod. Proizvajajo ga čebele in ne čebelar; že od nekdaj je cenjena hrana in zdravilo. Tako so že nekoč vedeli, da ima med izjemne zdravilne lastnosti, da pomirja in nadomešča sladkor. Čebele ga izdelujejo iz medičine, ki jo prinašajo s cvetlic v panj. Različne vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oziroma sokove. Tako so na našem območju najbolj znane naslednje vrste medu: akacijev, lipov, kostanjev, cvetlični in hojev.
Za naš cvetlični med je značilno, da ga čebele ne naberejo samo na eni cvetlici, pač pa na različnih cvetovih. Spada k svetlejšim vrstam meda, je lažje prebavljiv.
Akacijev med je zelo tekoč, precej redek in nežno rumen. Strdi se nerad ali pa samo delno.
Lipov med je tekoč, rumen z zelenkastim opalnim odsevom, strdi se nerad. Prijetno diši po lipovem cvetju, a nekoliko draži sluznico. Pridelamo bolj malo sortnega lipovega medu, navadno je primešan cvetlični.
Kostanjev med je temne rjavoze-lene barve in je precej gost, strnjen pa sivorjav in nenavadno trd, zelo prijetnega okusa. Diši nekako po pelinu, je pa bolj ali manj grenak, greničina izvira od zmc cvetnega prahu, ki ga je v tem medu veliko. Prav zaradi tega je tudi izredno zdravilen. Vitamini, ki so jih našli v kostanjevem medu, izvirajo iz obnožine. Zato je kostanjev med
eden najbolj zdravilnih. Poznamo še med bele detelje, repični, sončnični med ...
Med je primerna hrana in zdravilo za vse ljudi, in to v vseh življenjskih obdobjih in vseh letnih časih. Običajno uporabljamo med pozimi, ko smo že prehlajeni, vedeti pa moramo, da med ni aspirin, da ga je prepozno uporabljati takrat, ko smo že prehlajeni. Krepi odpornost, poživi in lajša različne bolezenske težave. Žal večina ne ve, da ga ne smemo dati v vroč čaj, ker so snovi v medu občutljive na toploto in jih pri temperaturi nad 40 °C uničimo. Med je naravni koncentrat z več kot sto zelo dragocenimi snovmi. Ugodno vpliva na presnovo in živčevje, je sladilo, ki ga uporabljamo tudi v kuhinjah za
peko medenih peciv ali pa pri izdelavi medenih napitkov. Kupujemo ga kot točenega, dobimo ga pa tudi v satovju. Med, pridobljen v satovju, dobimo tako, da čebelam pustimo, da same zgradijo satje in vanj napolnijo med. V zimskem času se nas lotevajo različni prehladi, zato si pravočasno nabavimo pravi domači med pri naših čebelarjih na domu. Kot hranilo in zdravilo uživajmo med vsakodnevno.
Dragi občani Dornave, ker praznuje Čebelarsko društvo letos 50. obletnico svojega delovanja, Vas že sedaj vabim na proslavo, ki bo 15. decembra v domu krajanov.
Predsednik ČD Dornava Anton Štumberger
JAKOB PIVKO
Maja 2001 je čebelarje Čebelarskega društva Dornava pretresla
novica, da je naše vrste zapustil dolgoletni in ustanovni član društva, g. Jakob Pivko.
Rojen je bil leta 1912 v Borovcih pri Ptuju. Čebelariti je začel z 18-imi leti v svojem rojstnem kraju leta 1930, in sicer s 5-imi dunajčani. Leta 1937 se je poročil in preselil v Dornavo, kjer si je uredil čebelnjak z 20-imi AŽ-panji, s katerimi je čebelaril doma. Prevažal pa jih je tudi na gozdno pašo na Pohorje, v okolico Čakovca na akacijo, na območja Stoperc, Majšperka in Ptujske Gore pa na kostanjevo pašo. Kmalu si je pridobil simpatizerje za čebelarjenje v Dornavi, Mezgovcih in Pacinju. Že pred
drugo svetovno vojno je želel na našem območju ustanoviti društvo, kar pa mu zaradi takratnih razmer ni uspelo.
Na njegovo pobudo je bil ustanovni občni zbor 17. decembra 1951. leta. Takrat je bil tudi izvoljen za prvega predsednika ČD Dornava, ki ga je uspešno vodil nekaj let.
Leta 1975 je na njegovo pobudo začel z delom čebelarski krožek v osnovni šoli dr. Franja Žgeča v Dornavi, ki ga je nekaj let vodil tudi sam.
Vsa leta je bil aktivni član društva, saj je s svojimi pobudami in predlogi kot predsednik nadzornega odb-
ora veliko prispeval k uspešnemu delovanju društva. Bil je tudi njegov častni član. Njegova velika zasluga je, da je spodbujal čebelarje tudi ob slabih letinah in v kriznih obdobjih skrbel, da je društvo neprekinjeno delovalo. Žal pa se mu ni uresničila želja, da bi dočakal 50-letnico društva, ki bo 17. decembra letos.
Za svoje vzorno delo je prejel odličja Antona Janše III., II. in I. stopnje.
Spominjali se ga bomo kot velikega ljubitelja čebel in dobrega prijatelja.
Čebelarsko društvo Dornava Metka Pihlar
Dobro je vedeti in tudi resnično je
Zgodovina organiziranega lovstva na območju Dornave in njene okolice sega daleč nazaj v 16. stoletje. Na to nas spominja lovski dvorec (listine o tem hrani Zgodovinski arhiv Ptuj). Na tem mestu stoji danes baročni grad, biser Evrope. Vsi lastniki gradu so se aktivno ukvarjali z gojitvijo in lovom divjadi. Na tem področju je veliko naredil grof Pongratz, saj je vključil v gojitev in lov divjadi tudi domačine. Spoznal je, da mu lahko pri tem delu veliko pomagajo ljudje iz bližnje okolice. Na tak način je vcepil lovsko tradicijo tudi domačinom. Po drugi svetovni vojni, leta 1945, so ustanovili Lovsko družino Dornava, prvi predsednik pa je bil Franc Zagoršek (Kašekov). Istega leta so ustanovili tudi Lovsko družino Polenšak. Tam je vso zadevo vodil Alojz Gracer. Zaradi političnih interesov nekaterih socialističnih veljakov so leta 1951 ukinili obe lovski družini. Domačim lovcem so preko Ozne pobrali orožje in jih izključili iz LD. Na tak način je tradicija lovstva, stara 5 stoletij, žalostno končala v Dornavi in tudi na Polenšaku. Domači lovci so bili nemočni in zatirani. Takratna oblast je nekatere celo zapirala.
S spremembo režima smo dobili samostojno Slovenijo in svojo občino. Zgodovinsko dejstvo domačinov nas je motiviralo in 14. maja 1995 smo ustanovili Lovsko društvo Doljni breg - Dornava. Naše vodilo je bilo, da pridobimo odvzeto lovišče naših prednikov nazaj. Do danes smo bili žal neuspešni. Kljub temu da živimo v samostojni Sloveniji že enajsto leto, lovskemu lobiju še vedno diktira lovski zakon iz leta 1976. Povedati moram, za tiste, ki še ne vedo, da je te zakon v neskladju s slovensko Ustavo.
LD Dornava-Polenšak šteje 27 članov. V svojih vrstah imamo vso potrebno stroko, ki je potrebna za pridobitev lovišča. Registrirani smo po Zakonu o društvih, kot so tudi vsa ostala društva v občini.
V	LD smo se zbrali lovci, ki imamo skupne interese; izpostaviti želim predvsem gojitev in ohranjanje kulturne dediščine. V ta namen vsako leto posejemo 5 ha krmnih njiv. Rezultati našega dela so zelo vidni. Menim, da lahko za samo populacijo divjadi več naredijo domači lovci kot pa tujci. Delamo razne remize, skrbimo za društveno življenje, navezujemo tesne stike z lastniki zemljišč ter se z njimi pogovarjamo o stroki, npr. tudi o setvi strniščnih posevkov (bela gorjušica). Prosimo jih, da jih čez zimo pustijo v rasti, kjer ima divjad v zimskem obdobju toplo kritje.
Resnično je tudi, da je LD Dornava-Polenšak DALA POBUDO ZA SANACIJO GRAMOZNICE V DORNAVI - DANES RIBIŠKE JAME. S takratnim vodstvom občine smo pripravili program sanacije jame ter s širšo akcijo, ki je potekala pod našim strokovnim vodstvom, posadili približno dva tisoč različnih vrst dreves. Ker so pa nepridipravi sadike porezali, smo lovci v naslednji fazi posadili devetsto večjih smrek, ki rastejo in krasijo jamo še danes. Na to smo tudi ponosni, kljub temu da ob otvoritvi ribiške koče ni bilo omenjeno, da je prišla pobuda in realizacija s strani LD Dornava-Polenšak. Menim, da moramo v občini ceniti in spoštovati delo vsakega društva. Vsako društvo ima namreč tudi svoj delovni status, v katerem se združujejo zainteresirani občani.
V	imenu LD Dornava-Polenšak se vsem občanom občine Dornava zahvaljujem za vsestransko moralno pomoč pri pridobivanju lovišča. Vedeti moramo, da je v slogi moč; v tem duhu moramo graditi našo skupno bodočnost.
Vsem občankam in občanom želim v imenu Lovskega društva blagoslovljen božič in srečno, zdravo ter uspehov polno leto 2002.
Predsednik LD Janko Valenko
GASILSKO ŽIVLJENJE V DORNAVI
Spoštovani gasilci, gasilke, krajani in občani, dovolite mi, da vam v tem članku opišem delo društva v letu 2001.
Verjamem, da se še vsi spomnite leta 2000, ko smo praznovali 100-let-nico delovanja. Verjetno se spomnite tudi velikega gradbišča, orodišča, ko smo pripravljali in delali kot čebele, bi rekli čebelarji. Letošnje leto ni bilo tako zagreto, vendar je bilo prav tako agilno in živahno.
Iz prejšnjega leta so ostala nekatera dela odprta, vendar smo jih uresničili v tem letu.
Naredili smo izolacijo na podstrešju, to je podbetone. Izvedeni sta bili postavitev majskega drevesa in tekmovanje 22-ih ustanoviteljev društva, izvedli smo društveno in občinsko vajo ob mesecu požarne varnosti.
Sodelovali in pomagali smo pri izvedbah raznih prireditev v kraju samem in na občinski ravni.
Prav tako nismo pozabili na operativno delo v društvu, saj se je ženska članska desetina redno udeleževala vaj in tekmovanj, na katerih je bila zelo uspešna. V letošnjem letu je osvojila kar pet pokalov.
Prav gotovo se s tem ne morejo pohvaliti člani, vendar so delovali na izobraževalnem področju, kjer je eden opravil tečaj za gasilskega desetarja.
Gasilci smo se sestajali na vajah vsako prvo nedeljo v mesecu; preverjali smo tehniko ter gasilsko znanje.
Pri tem je bilo ugotovljeno, da nam še manjka določenih znanj, ki jih moramo pridobiti.
Organizirana je bila strokovna ekskurzijana. Ogledali smo si izobraževalni center na Igu, kjer se izobražujejo gasilci.
Ob koncu tega članka, v katerem sem vam v kratkem opisal delo društva, se želim vsem donatorjem, ki so s kakršno koli pomočjo pomagali pri realizaciji razvoja požarne varnosti na našem območju, zahvaliti. Vse krajane in občane vas vabim na naš občni zbor, ki bo 12. januarja 2002.
Za konec pa naj velja voščilo: BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ TER SREČNO NOVO LETO!
PGD DORNAVA Srečko Kondrič
PGD POLENŠAK
V	PGD Polenšak smo tudi v letu 2001 sodelovali na tekmovanjih s tremi ekipami.
Pionirji so dosegli v Novi vasi pri Markovcih 4., na Grajeni pa 2. mesto in srebrne medalje.
Ženska in moška desetina sta tekmovali v medobčinski ligi. Gre za vajo s hidrantom v mokri izvedbi, ki so jo izvedle gasilske zveze Mestne občine Ptuj, Gorišnice in Dornave. Udeležili pa smo se tudi nekaterih tekmovanj izven lige. Skupaj smo osvojili 10 pokalov (enega prehodnega), štiri prva, dve drugi in tri tretja mesta. Našteta so samo boljša mesta, ki smo jih dosegli na tekmovanjih. Čeprav vaje in tekmovanja vzamejo veliko časa, upam, da bomo naslednje leto s takimi rezultati še nadaljevali.
V	OKTOBRU, mesecu požarne varnosti, pa smo izvedli društveno vajo v Polencih (NA GRIČEVEM BREGU). 28. oktobra ob 8.55 je sirena poklicala 21 operativnih članov PGD Polenšak. Najprej je izvozil stari gasilski voz, ki sta nam ga letos obnovila Ruda in Janko Slana, za kar se jima tudi zahvaljujemo. Voz s konjsko vprego in furmanom Janezom je odpeljal motorno brizgalno ILO 6001 iz leta 1939, ki je bila tudi prva v verigi pri Slanovem ribniku. Nato smo razvili B-cevi do motorne brizgalne Rossenbauver 5001; do zadnje v verigi, motorne brizgalne Tomos 3001, pa smo razvili C-cevi. Skupaj je bilo položenih 480 m cevi; čeprav je bila višinska razlika približno 60 m, je bil požar vseeno pogašen.
Na koncu smo se vsi skupaj zbrali pri požarišču, kjer so nas lovci LD Dornava-Polenšak pogostili z malico in pijačo; nadaljevalo se je družabno srečanje. Lepo se jim zahvaljujemo tudi za to.
Poveljnik PGD Polenšak STANKO Rakuša
Bilo je nekoč
Sokolstvo
Sokolstvo je bilo telovadno gibanje slovanskih narodov. Prvo sokolsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1862 v Pragi. Slovenci so že leta 1863 v Ljubljani ustanovili JUŽNI SOKOL.
Sokoli so se ukvarjali s telovadnim delom, prireditvami, izleti, taborjenjem v naravi in športnimi panogami. Za svoje delovanje so gradili sokolske domove, ki so imeli telovadnico, gledališki oder, društvene prostore in letno telovadišče.
Delovanje sokolskih dmštev je doseglo vrh leta 1935, ko je v Sloveniji zdmževalo 316 društev z 20.000 člani in 7.600 članicami.
Največji uspeh so slovenski sokoli dosegli na olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu s 4. mestom ekipe in prvima olimpijskima medaljama Leona Štuklja: zlato v mnogoboju in na drogu. Leta 1928 so v Amsterdamu z ekipo dosegli 3- mesto, Štukelj pa 1. na krogih, 3. v mnogoboju, 2. na bradlji, Drganca pa 3. v preskoku.
V	Dornavi je bilo Sokolsko društvo zelo aktivno. Na “Švajčekovem” (Toplakovem) so nameravali postaviti sokolski dom. Leta 1938 so se v Pragi udeležili vseslovanskega srečanja sokolov ob mednarodnih tekmah. Nastopali so v telovadnem delu.
V	okviru Sokolskega društva je delovala tudi tamburaška skupina. Fotografija je iz arhiva g. Draga Grila iz Dornave 33/a.
Tamburaši sokolske čete Dornava, 29. april 1934
Drago še hrani tudi notne knjižice z imeni nekaterih tamburašev in instrumentov: Anton Zagoršek - brač 2, Franc Toplak - berda, F. Šešerko - brač, Martin Toplak - kontrašica, Karel (Drago) Meško - bisernica, Pavel Golob (stoji drugi z desne - še živi) - bugarija 2
Franc Zagoršak
Športno društvo Polenšak
Športno društvo Polenšak deluje že peto leto. Menimo, da smo v tem obdobju dobro predstavljali naše društvo, v katerem se z veseljem udeležujemo različnih športnih prireditev. V njem delujeta dve sekciji, in sicer nogometna ter smučarska.
Društvo je v letu 2001 organiziralo kar nekaj prireditev, kot sta tekmovanje v namiznem tenisu in turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo največ ekip do sedaj. Tekmovanje je potekalo v pravem športnem duhu, tri najboljše ekipe pa so bile za svoj trud tudi lepo nagrajene.
Nogometna sekcija se je
udeležila kar nekaj turnirjev v malem nogometu. Sodelovala je tudi v ligi malega nogometa v Juršincih in sezono končala zelo uspešno.
Smučarska sekcija to leto ni imela priložnosti organizirati tekem, saj nam je zagodla zima brez snega. Lahko samo upamo, da bo zimska sezona v letu 2001/2002 s snegom obilnejša.
V tem času organiziramo tudi igranje namiznega tenisa ter šaha. Igre se bo odvijale enkrat tedensko v prostorih gasilskega doma na Polenšaku. Hkrati se zahvaljujemo gasilskemu društvu za prostore, ki nam jih odstopijo. Načrt za leto 2002 obsega organi-
zacijo podobnih tekmovanj kot letos. Hkrati upamo, da nam bo uspelo spraviti pod streho tudi kakšno smučarsko tekmovanje. Želimo si, da bi še naprej tako
sodelovali z ostalimi društvi na Polenšaku in seveda tudi v celotni občini Dornava.
ŠD Polenšak

SLIKOPLESKARSTVO
IZDELAVA FASAD [FE O IFH X
Janez Cigula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava
Tel.: 02/755 33 41 GSM: 041/771-915
/St

MIZARSKI
SERVIS
VLADO NEDELJKO, s.p. Polenci 8
Telefon: 02/756 16 11 GSM: 041 378 325
-	IZDELAVA
-	POPRAVILO
-	MONTAŽA VSEH MIZARSKIH IZDELKOV
Srečno 2002
Em l
IZDELAVA IN MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA IZ
Al-u PROFILOV
Anton Janžekovič, s.p. Mezgovci 8, 2252 Dornava
8 02/754 01 70 • okna fax: 02/754 01 71	• vrata
GSM: 041/758-668 * Panoramske
cfpnp
8reč»0 2002 • balkoni o• zimski vrtovi
HIDRAVLIČNI CILINDRI VSEH VRSTrojfc g H?/
Za:
- kmetijsko mehanizacijo - gradbene stroje strojegradnjo
Izdeluje in obnavlja: Jože
PBTERŠIČ, s.p.
x; % Dornava 87/a ^,2252 DORNAVA
m	Tel,:/fu: 02/754-00-18
\£}PETERSIČ, s.p.
KOVAŠTVO IN KLJUČA VNIČARS TVO
2252 Dornava 54 Tel./fax: 02/755 01 9 GSM: 041/699-334
ZA VAS IZDELUJEMO:
kovana vrtna vrata,
-	kovane ograje,
-	kovane okenske križe
-	kandelabre, od 1 m do a-fj
10 m všine,	JeEr
-	ter naj raz ičnejše kovaške in ključavničarske izde ke po naročilu.
Se priporočamo in Vam želimo SREČNO 2002/
ičMZčec
Vzgoja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov...
Prodaja božičnih smrek.
Jožica Kovačec
Tel.: 02/7551711, GSM: 041345 746
MESARSTVO HERCA
W
MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA 802/755 16 91
SE PRIPOROČAMO!
Vsem strankam pa želimo obilo sreče in zadovoljstva v novem letu!
TRGOVINA IN POPRAVILO
MALIH KMETIJSKIH STROJEV
-	kosilnic
-	škropinic
-	motornih žag
-	kultivatorjev
AVTOMEHANIČNE STORITVE IN VULKANIZERSKE STORITVE
§
Davorin Peteršič, s.p. Dornava 76/a bm 2252 Dornava 8 02 755 09 41
V
ORODJARSTVO
ž ŽIČNO KROŽIJO
VAJDA
Branko Vajda,s.p. Polenci 45, 2257 Polenšak Tel.: 02/756-60-00
Severova 8, Ptuj Tel.: 02/771-00 21