Ivan Albreht: Lukec v Ameriki. Dan je topel, nebo jasno in pašnik kakor zelena prepTOga razgrnjen po položnem pobočju. Tu in. tam ždi gnn ali se dviga osamljeno drevo. Spredaj po ravnini so razprostrta polja, zadaj više v bregu pošumeva gozd. V gabrovi senci kraj gozda sedi pastir Lukec in prešteva eredo: belka, sivka, cika, plavec in šek, vse je lepo skupaj in se mimo pase. V gmiičjii se včasih veselo oglasi ptičok. Više v vejevju mu prijazno odpeva brezskrbni drug. Po zraku švigajo metulji. Tedaj pa tedaj pribrenči čebela ali se okorno priziblje godrnjavi čmrlj. Lukec se ozre zdaj za tem, zdaj za onim, vzame pišealiko, narejeno iz skorje sladikega lesa, in začne piskati. Kmalu se naveliča in se spomni knjige, ki jo je vzel s seboj. Brž pomaši piščalko v žep in izvleče iz platneme torbe iknjigo. Lukec namreč ni samo pastir, ampak tudi šolar. Ker drugače nima časa, se uči na paši, vsaj namen ima vselej. ko žene past. da se bo tudi nčil. Včasih je seveda fežko. KaJco naj gleda t 'knjigo, če se mu teJto rekoč kar samo ponudi omrljevo gneizdo in je satovje polno medu! Tudi živina je dostikrat vsa na bezljaj. Kakor bi se zmenila, zarvihajo goveda repe ki hajdi, Lukec pa za njimi! Vse dopoldne leta in pride potlej v šolo kakor razbeljen. Po celo uro traja, rpredno se -neha znojiti. Nato ga obide melika utrujemost. Glava mu kaikor svmčena omahne in Lukec zaspi. Zadnjič se ga je bila prijela takinaJe smola. Učdli so se o odkritju Amerike. Izpočeika je vse žwelo pred njim. Indijance, visoke pabne, široke reke, opice in raznotere zveri je kar videl pred seboj, tako pozorno je poelušal učiteljevo pripovedOTanje. Naenkrat je potem vse nekam izginilo in Lukca je prebudil šele bučen smeli. Plaho je šinil pokonci. 155 »Ali ne znaš dama spati?« je bil gospod učitelj malo hud. »Ne utegnem,« se je v zadregi smehljal Lukec. »I, kaj pa imaš toliko opraviti?« »Krave bezljajo, pa morain letati za njimi, da ne gredo v škodo!« »Ponoči vendar ne pase.š?« Tovariši so se spet zasmejali, a Lukec je skomignil z rameni. Kaj hoče, ko mu je pa noč zmeraj prekratka. Zdi se mti, da je bil komaj z-večer legel, pa že zasliši gospodinjin glas: »Lukec! Lukec! Ura je že pet! Ali se še ne misliš nič zmajati?« Ko bi rad še najslajše zadremal, mora vstati. Potem seveda ne pomaga niti samo odkriije Amerike. Oči se zapro in Lukec zaspi. Za danes mora znati vse o odkritju Amerike. Še enikrat pogleda po živiiii. Hvala Bogu, govedo je danes kakor nalašč mirno in hlastno muli travo. Lukec odpre knjigo in začne prebirati/S Kolumbom in njegovimi Španci je že v Ameriki in divjaki začudeno gledajo belopohe ljudi. Tudi beli 6tnne, ko zagledajo rdeče divjake. Lukec sam že ni več pastir in ne šolar, ampak Kolumbov mornar. Pogumno stopi iz ladje na suho in se skuša sporazumeti z damačini. Kmalu je že sam kakor domač med njimi. Po ¦visokih palmah plezajo opice, vri&če, se preganjajo in mečejo neznane sadeže na tla. Živo-pisane ptice se izpreleta"vajo po zraku. Veasih se mu spaoi kričava paipiga: »Lukec —« On se niti ne zmeni za to; kajti prijazni domaičdni mu tako strežejo in hite nositi darila, da se nikakor ne more uagledati tega obilnega bogastva. Zlato in drago kamenje se kopiči pred njim, da ga že skrbi, kako bo vse to prepeljal po morju, a domačLni le še prinašajo. MedJo se spomni, da je nekoč služil za pastirja. Zdaj mu tega ne bo več tretba. Za tobiko zlata si bo lahko kupil kmtijo, mnogo lepšo mimo gospodarjeve, pa mu bo še vedno dosti ostalo. V tem se sporani Kolumba in tovarišev. Ozre se in joj, nikjer ni več nobenega! »Kaj bo zdaj?« se prestraši Lukec in divjaki takoj spoznajo njegovo bojazen. Začno se mu pačiti in hudobno režati. Nekateri že spet odnašajo darila in zlati kup se bolj in bolj niža. Liikcu zdaj sploh ni nič več mar vsegabogastva; kajti grdogledi rdečekožci že vihte suHce, kije in raznotero orožje. »Zdaj je po meni!« se splaši Lukec, ko ga največji orjak zgrabi za ušesa. Dva druga že neseta debele vrvi. »Saj ne maram vašega zlata!« kriči in trepeče Lukec, ko trda roka le noče odjenjati. »Kar sami vzemite zlato, eamo —« »Ti bom pokazal zlato!« ga trda roka potegAli ne vidiš, zaspane, da je vsa živina v detelji?!^' Lukec odpre oči, gospodar rokni, knjiga leži na tldh, indijauskih čude6 pa nikjer. Kaj bi tedaj z Ameriko? Kakor zajec plane po pobočju in zavrača: »Cika, sivka, belka, hej, hej! Ali boste šle iz detelje, poži-ešiiice!« — •------ V šoli potlej ni zaspal in gospod učitelj se je čudil, kako da se je tako gladko naučil. Lukec se je malo obotavljal, pa jo je le privlekel na dan: »Veste, gospod učitelj, sem bil dopoldne sam v Ameriki.« >Ti?« Lukec je povedal, kako se je zgodilo. Da ste mogli tedaj v razred. Naik, bolje, da ne! Še zboleli bi bili od samega smeha... 156 ¦ ;.¦*¦"'•.'