GLASILO INSTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ZRC SAZU ISSN 0354-0448 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 7 • 2001 • 1-2 ZflL§Zßfi Z R C JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 7-2001 • 1-2 Uredniški odbor Metka Furlan, Janez Keber, France Novak, Vera Smole Urednik Janez Keber Prevod angleških izvlečkov in povzetkov Nanika Holz Prelom Brane Vidmar Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Tisk Littera picta, d.o.o., Ljubljana Nas lovu redn ištva Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU Gosposka 13, 1000 Ljubljana Slovenija Telefon: 01 4706160 Faks: 01 4257796 http: //www. zre- s azu. si/i sj fr/j eziko s 1. htm E-pošta: isj@zrc-sazu.si Naročila Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana Telefon: 01 470 64 64 Faks: 01 425 77 94 E-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Cena posamezne številke: 1500 SIT Cena dvojne številke: 2800 SIT Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodno bazo podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York. ©2001, ZRC S AZU Tiskano s podporo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 7» 1-2 2001 Ljubljana 2001 Znanstvenoraziskovalni center SAZU OB 80-LETNICI AKADEMIKA FRANCA JAKOPINA JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 7 • 2001 • 1-2 V Jezikoslovnih zapiskih 7 (2001) 1-2 sodeluje 23 avtorjev z 29 prispevki. Ti so razvrščeni v tri razdelke: I. IZ ZGODOVINE INŠTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA (dva prispevka), II. RAZPRAVE IN ČLANKI (15 prispevkov), III. GRADIVO, OCENE, POROČILA (12 prispevkov). Tokratna -dvojna - številka Jezikoslovnih zapiskov je posvečena 80-letnici akademika Franca Jakopina, kije bil upravnik Inštituta od 1982 do 1989. Voščilu iz uvodnega članka se ob sodelujočih avtorjih in avtoricah pridružuje tudi uredništvo. Avtorji in avtorice so: I. prof. dr. Varja Cvetko Orešnik (predstojnica ISJ), Milena Hajnšek Holz (ISJ); II. Janez Keber (ISJ), dr. Majda Merše (ISJ), Jakob Müller (ISJ), dr. Andreja Žele (ISJ), dr. Irena Stramljič Breznik (Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru), mag. Polona Gantar (ISJ), Nataša Jakop (ISJ), Helena Jazbec (ISJ), dr. Jožica Narat (ISJ), dr. Jožica Skofic (ISJ), Katja Šuštar (Filozofska fakulteta Ljubljana), dr. Peter Weiss (ISJ), mag. Melita Zemljak (Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru), mag. Tjaša Jakop (ISJ), dr. Mihaela Koletnik (Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru); III. dr. Vladimir NTarInik (ISJ), Silvo Torkar (ISJ, dva prispevka), dr. Primož Jakopin (Filozofska fakulteta Ljubljana, ISJ), dr. Peter Weiss (ISJ, dva prispevka), mag. Alenka Gložančev (ISJ), Janez Keber (ISJ), dr. Irena Orel (Filozofska fakulteta Ljubljana), dr. Jurij Rojs (Maribor), dr. Jožica Skofic (ISJ), dr. Andreja Žele (ISJ). VSEBINA I. IZ ZGODOVINE INŠTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Varja Cvetko Orešnik, Voščilo akademiku Francu Jakopinu ob osemdesetletnici.........................................................................................11 Milena Hajnšek - Holz, Sedemdesetletnici Zvonke Leder-Mancini in Marte Silvester............................................................................................15 II. RAZPRAVE IN ČLANKI Janez Keber, O strukturi rojstnih imen v Sloveniji.........................................21 Majda Merše, Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih......................................113 Jakob Müller, Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah......................................................................................................129 Andreja Žele, Tipologija pridevniške vezljivosti..........................................163 Irena Stramljič Breznik, Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju.............................................................................197 Polona Gantar, Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na aktualna slovaropisna načela........................................................207 Nataša Jakop, Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo................................................................................225 Helena Jazbec, O besedi foksar....................................................................243 Jožica Narat, Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev....................................................................................251 Jožica Skofic, Besede za semenj, žegnanje (farnipraznik) in blagoslov v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA) ..............................267 Katja Šuštar, Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem ..............299 Peter Weiss, Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314)..........321 Melita Zemljak, Fonološki opis posavskega govora v Stržišču...................349 Tjaša Jakop, Fonološki opis govora Ložnicepri Žalcu................................365 Mihaela Koletnik, Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah.....................................................................................381 III. GRADIVO, OCENE, POROČILA Vladimir Nartnik, K osnovnim mehanizmom glagolsko-imenskega pregibanja v italijanščini in slovenščini.......................................................395 Silvo Torkar, Nekatera aktualna vprašanja poknjizevanja in razknjiževanja zemljepisnih lastnih imen.................................................403 Primož Jakopin, Slovenski nacionalni korpus - idejni osnutek projekta.....411 Peter Weiss, Slovenski nacionalni korpus Maks na Inštitutu za slovenski jezik ZRC S AZU: utemeljitev.........................................................419 Alenka Gložančev, Joint International Meeting on Geographical Names (Združena mednarodna konferenca o zemljepisnih imenih).............429 Janez Keber, Alenka Gložančev, Imena podjetij kot j ezikovnokulturno vprašanje.......................................................................................................435 Irena Orel, Dr. Nikolai Mikhailov, Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine - rokopisna doba slovenskega jezika (odXIV. stol. do leta 1550) .... 443 Jurij Rojs, Razlagalni slovarji ruskega jezika..............................................447 Jožica Skofic, L. Olivovä-Nezbedovä, J. Malenihska, Slovnik pomistnich j men v Cechäch..........................................................................451 Peter Weiss, Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine.....................455 Andreja Žele, Pomemben prispevek k slovenski leksikologiji......................463 Silvo Torkar, Vasilij Abajev 1900-2001.......................................................469 I. IZ ZGODOVINE INSTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Voščilo akademiku Francu Jakopinu ob osemdesetletnici Varja Cvetko Orešnik Akademik dr. Franc Jakopin, znanstveni svetnik SAZU, seje rodil 29. septembra 1921 v Dramljah pri Celju. Zaradi vojnih razmer seje šele jeseni 1945 lahko vpisal na slavistični oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani in leta 1949 diplomiral iz ruskega in slovenskega jezika s pomožnimi predmeti: indoevropsko primerjalno jezikoslovje, francoščina, nemščina, srbohrvaščina in narodna zgodovina. Strokovno seje izpopolnjeval na univerzah v Göttingenu, Krakovu, Varšavi in Moskvi. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je promoviral z disertacijo Poglavja iz slovenske antroponimije. Tu je tudi v letih 1949-1982 predaval ruski jezik, bil predstojnik katedre za ruski jezik in predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Leta 1982 je kot znanstveni svetnik postal upravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in ga vodil do upokojitve leta 1989. Leta 1985 je postal dopisni, leta 1989 redni član SAZU. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je še nadalje imel predavanja iz ustroja beloruskega in ukrajinskega jezika ter predaval slovansko filologijo na univerzah v Celovcu (1981) in Trstu (1982-1986). Imel je številna vabljena predavanja na tujih univerzah, tako v Ann Arboru in State Collegeu (ZDA), v Parizu, Minsku, Münstru, Komu, Mannheimu, Marburgu, Giessenu, Regensbur-gu in drugod. Bilje oz. je dolgoletni sopredsednik Lingvističnega krožka Filozofske fakultete v Ljubljani, urednik za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije, član uredniškega odbora mednarodne revije Russian Linguistics (Dordrecht) in član upravnega in knjižnega odbora Slovenske matice. Med drugim je bil član treh me-dakademijskih odborov: za onomastiko, za leksikografijo in za nacionalne manjšine; glavni in odgovorni urednik Jezika in slovstva ter sourednik Slavistične revije. Akademik Franc Jakopin je sodeloval pri izdelavi koncepta za Slovar slovenskega knjižnega jezika, v letih 1972 do 1974 je bil član glavnega uredniškega odbora, tako nadalje pri 4. in 5. knjigi, pri 5. knjigi tudi njegov predsednik (obravnava naglasa, pravopisa, pravorečja in oblikoslovja; izbor gesel za dodatke A-Š), ter član komisije za pravopis, pravorečje, oblikoslovje in intonacijo. Prav tako je bil član in predsednik komisije za obravnavo pripomb javne razprave k Načrtu pravil za novi slovenski pravopis, kjer je sodeloval pri končni redakciji dela Slovenski pravopis 1 - Pravila (SAZU, Lj. 1990) in pri sledečih ponatisih. Sodeloval je v komisiji SAZU za izdelavo slovarskega dela slovenskega pravopisa in v odboru za pripravo nove izdaje Brižinskih spomenikov, kot urednik pri ureditvi in natisu Nah-tigalovega zbornika (1977), Logarjevega zbornika (1989) ter kot sourednik pri ureditvi in natisu simpozij skega gradiva za Miklošičev zbornik (1992). Izbral in uredil je zbornik J. Riglerja, Razprave o slovenskem jeziku (1986), ter kot urednik sodelo- Varja Cvetko Orešnik: Voščilo akademiku Francu Jakopinu ob osemdesetletnici val pri natisu monografije L. V. Kurkine, Narečna strukturapraslovanskega jezika v luči južno slovanske leksike (1992). Uredil je več zbornikov simpozijev Obdobja Filozofske fakultete v Ljubljani ter predavanj in referatov Filozofske fakultete in S AZU (1977, 1981). Bil je tudi soavtor in sourednik znanstvenih publikacij Slovenska krajevna imena. (1985) in Besedišča slovenskega jezika I—II (1987) ter znanstveno kritične izdaje Brižinski spomeniki (1992). Strokovna in znanstvena bibliografija akademika Franca Jakopina je bogata. V izboril je treba omeniti izvrsten in obsežen Rusko-slovenski slovar (1965), izdelan po principu frekventnosti v živem govoru najbolj uporabljenih besed, ki seje v dolgoletni rabi pokazal kot tudi semantično zanesljiv in uporaben. Isto velja za njegovo Slovnico ruskega knjižnega jezika (1968) in delo Sodobni ruski teksti - z jezikovnim komentarjem (1964). Njegova bibliografija s področja rusistike obsega med drugim nekaj temeljnih razprav, ki kažejo avtorjevo temeljito poznavanje problematike ruskega in beloruskega knjižnega jezika (gl. Vprašanje beloruskega jezika in jezikoslovja (1969), Vprašanje norme in kulture ruskega knjižnega jezika (1975), Ruski pravopis na razpotju (1964)). Se številnejše so njegove kontrastivne sloveni-stično-rusistične razprave (npr.: K tipologiji slovenskega in ruskega glagola (1969), O deležu ruskih elementov v razvoju slovenskega knjižnega jezika (1968), Primerjava adaptacije tujega besedja v ruščini in slovenščini (1971/72)). Avtorjev pristop izkazuje suvereno poznavanje problematike in strukture tako slovenskega kakor tudi ruskega knjižnega jezika. Razen s kontrastivno seje akademik Franc Jakopin ukvarjal s čisto sloveni-stično problematiko (gl. O v in u v slovenski knjižni izreki (1955/56), Raba pogojnih veznikov (1960), O glagolskih naglasnih dubletah (1963), K razvrstitvi moških samostalnikov na -r (1964), Slovenska dvojina in jezikovne plasti (1966), K vprašanju substantivizacije pridevniških besed v slovanskih jezikih (1973), Pogled na starejše in novejše obravnave slovenskega jezika (197'4), Vprašanje naglas evanj a priimkov v slovenščini (1976), Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov (soavtor, 1992, 1996)). Že zgodaj (1962) je izdal učbenik slovenščine za tujce, kije izšel v francoski, angleški, španski in nemški verziji. Sredi sedemdesetih let seje njegovo znanstveno zanimanje razširilo na preučevanje zgodovine slovenskega jezikoslovja in filologije ter na onomastiko, še posebej na preučevanje slovenskih priimkov, od najstarejših zabeležb do danes. Iz zgodovine slovenskega jezikoslovja je napisal vrsto razprav in prikazov in v tem okviru odmevno sodeloval na številnih mednarodnih simpozijih in kongresih. V svojih študijah o slovenskih priimkih je prikazal nekatere značilnosti slovenskih priimkov, njihovo naglaševanje, obravnaval priimke z določenimi sufiksi, prikazal strukturo slovenskih priimkov v statistični osvetlitvi, obravnaval osebna imena na Slovenskem ob prehodu v 16. stol. idr. Nadalje je na slovenskih in mednarodnih simpozijih in znanstvenih posvetovanjih govoril o aktualnih vprašanjih slovenskega in slovanskega jezikoslovja (kot: slovensko in slovansko narodopisje, stilne oznake v slovenskem in drugih slovanskih slovarjih knjižnih jezikov, naloge slovenske sociolingvistike, starejša slovenska lek-sikografija, usoda slavizmov v slovenskem knjižnem jeziku 30. in 40. let, slovenska toponimija, pokrajinski tipi slovenskih priimkov, jezikovna podoba priimkov na Slovenskem, SSKJ in slovenska leksikografija in drugo). Varja Cvetko Orešnik: Voščilo akademiku Francu Jakopinu ob osemdesetletnici Iz navedenega sklopa jezikoslovne problematike kaže poleg navedenih omeniti še razprave, kot: Pomen Jana Baudouina de Courtenaya za slovenistiko (1973/ 74), Slovenski priimek Sovre (1975/76), Priimek Škerlj v sestavi današnjih slovenskih priimkov (1975), Kopitarjevo izročilo v Miklošičevem delu (1980), Kopitar in slovanska filologija (1981), O nalogah slovenske sociolingvistike (1985), Vprašanje dvojezičnosti v zgodovini slovenskih imen (1985), Najpogostejši ruski priimki in vzhodno krščanstvo (1990), Iz spominov Rajka Nahtigala in Frana Ramovša (1991), Slovenski knjižni jezik in njegov slovar (SSKJ 1-5) (1991), Miklošič - utemeljitelj slovanskega imenoslovja (1992), Slovanske izposojenke v slovenskem knjižnem jeziku (1992), Jezikovna podoba priimkov na Slovenskem (1992), Tipologija nove leksike (ob Slovarju slovenskega knjižnega jezika) (1993), Maks Pleteršnik-mojster slovenskega slovaropisja (1994), Slovensko knjižno besedišče v stiku z drugimi slovanskimi jeziki (1996), Prevajanje aorista in imperfekta v Brižinskih jezikih (1996), Skrb za znanstvena in strokovna besedila (1997,), Pleteršnikovo mesto v sočasnem slovaropisju (1997), Ženskost v slovanskih priimkih (1997), Slavistična vrstnika Miklošič in Sreznevski v Jagičevi osvetlitvi (1997), Vatroslav Oblak kot kritik v Jagičevem Archivu (1998), Sledi jezikovnih stikov v slovenski antroponimiji (1999). Akad. Franc Jakopin je s svojim znanstvenim delom pomembno razširil poznavanje ključnih problemov starejših slovanskih besedil in jezikovnih fenomenov, pogosto dosegljivih le s primerjalno metodo, kakor tudi jezikovne problematike modernih slovanskih jezikov v najširšem smislu. Njegovo izjemno obsežno in natančno poznavanje slavistike z vseh njenih vidikov je razvidno in širokemu krogu bralcev dostopno tudi v strnjenih in izredno zanesljivih enciklopedičnih prispevkih, kijih objavlja še danes. Znanstveno in strokovno delo akademika Franca Jakopina, znanstvenega svetnika S AZU in dolgoletnega upravnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU, na področju rusistike, slovenistike in slovanskega jezikoslovja sploh, obravnavano s sinhronega in diahronega vidika, njegovo vodstveno delo pri inšti-tutskih projektih, na čelu z dokončanjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika I-V, njegovo mentorsko delo pri oblikovanju mladih raziskovalcev, še do danes aktivno delo v znanstvenem svetu inštituta, vključujoč pisanje recenzijskih poročil, ocen ob izvolitvah v nazive ter strokovnih poročil o magistrskih nalogah in doktorskih disertacijah, kakor tudi navezava in ohranitev širokih mednarodnih stikov v strokovnih krogih, so bistveno prispevali k delu in ugledu Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in s tem tudi celotnega ZRC SAZU. S svojim znanstvenim, strokovnim in pedagoškim delom je akademik Franc Jakopin - morda še bolj v tujini kakor doma - zarisal vidno in trajno sled v slovenistiki, rusistiki ter slavistiki sploh. Spoštovani gospod akademik, dragi gospod profesor, naj Vam bo ob tej priložnosti z voščili izrečena tudi iskrena zahvala za Vašo nenehno vitalno strokovno sodelovanje, človeško vzpodbudne in poživljajoče stike, iskrivo misel in globoko znanje in da bi jih bili - mi in mlajše generacije - še dolgo deležni. Bog Vam daj zdravje, seje vedno reklo. Sedemdesetletnici Zvonke Leder - Mancini in Marte Silvester Milena Hajnšek - Holz Poleg osemdesetletnice rojstva akademika dr. Franca Jakopina, nekdanjega predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, letos praznujemo še sedemdesetletnici dveh slovarskih sodelavk: Zvonke Leder - Mancini in Marte Silvester This year the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language celebrates not only the 80th birthday of its former head, i.e. the academician Franc Jakopin, PhD, but also the 70th birthdays of two dictionary compilers: Zvonka Leder - Mancini and Marta Silvester. Zvonka Leder - Mancini Rodila se je 12. februarja 1931 v Vrnjački Banji v Srbiji. Po 2. svetovni vojni je prišla s starši v Ljubljano, kjer je obiskovala gimnazijo in se po maturi 1950 vpisala na slavistiko univerze v Ljubljani. Po diplomi 1958 je krajši čas poučevala slovenski jezik na Srednji tehniški šoli, nato pa je do konca leta 1963 delala v Narodni banki v Ljubljani. Od januarja 1964 do upokojitve avgusta 1994 je delala v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Do leta 1985 je bila članica Leksikološke sekcije, potem pa je prevzela vodenje Sekcije za terminološke slovarje in bila pomočnica predsednika Terminološke komisije. V letih 1982 do 1985 je bila pomočnica upravnika Inštituta. Po upokojitvi sodeluje kot zunanja sodelavka pri terminoloških slovarjih. V Leksikološko sekcijo je prišla Zvonka Leder - Mancini v času pospešenih priprav za izdelavo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, v letu 1964, ko je izšel Poskusni snopič Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ko sta potekala seminarja za obdelavo in redakcijo gesel in so bili narejeni prvi slovarski sestavki, hkrati pa se je zbiralo in urejalo slovarsko gradivo, tako leposlovno kot strokovno. Od sodelavke Jože Meze je prevzela delo v zvezi s strokovnim izrazjem, namenjenim za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Sprva je pri tem delu prevladovala organizacijska stran. Pri terminologiji v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je sodelovalo več kot sto strokovnjakov za različna področja. Najti je bilo treba ustrezne sodelavce za posamezna področja, ki so predlagali strokovne izraze in jih razložili v pisni obliki, ali pa pomagali z nasveti oz. odgovori na pisna ali ustna poizvedovanja. Ker vsa področja niso bila enakomerno zastopana in obdelana, je bilo potrebno manjkajoče nadomestiti tudi z izpisovanjem strokovnih del. Pri izboru terminov je bilo potreb- Milena Hajnšek - Holz: Sedemdesetletnici Zvonke Leder-Mancini in Marte Silvester no upoštevati načela za sprejem strokovnih izrazov v splošni slovar knjižnega jezika, pri obdelavi pa poskrbeti za ustrezne razlage ter jih razmejiti od enciklopedičnih razlag oz. definicij v strokovnih slovarjih. Posebna pozornost je bila posvečena izdelavi sistemskih razlag strokovnih pojmov. Delo v zvezi s strokovnim izrazjem v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je Zvonka Leder - Mancini opravljala od prve do četrte knjige; pri četrti in peti knjigi je bila članica glavnega uredniškega odbora za terminologijo. Pri delu za Slovar slovenskega knjižnega jezika sije Zvonka Leder - Mancini pridobila bogate izkušnje in razširila leksikološko znanje, kar je kot jezikovna in leksikografska sodelavka uveljavljala pri nastajajočih strokovnih slovarjih, v letih od 1985 do 1994 pa tudi kot vodja Sekcije za terminološke slovarje, kjer je organizirala in usmerjala delo na posameznih strokovnih področjih. Kot leksikografska svetovalka ali sourednica je sodelovala pri Urbanističnem terminološkem slovarju (1975), Statističnem terminološkem slovarju (1993), Meteorološkem terminološkem slovarju (1990), nadalje pri delu za Pravni terminološki slovar (1999), Bibliotekarski slovar (Alfabetarij bibliotekarskih terminov, 1997, Bibliotekarsko terminološko gradivo, 1998) in Geološkem terminološkem slovarju (v pripravi). Zvonka Leder - Mancini je v letih 1980 in 1981 sodelovala pri pripravi internega priročnika za redaktorje s prispevkom Terminologija v SSKJ. Z referati o vprašanjih strokovnega izrazja je sodelovala na domačih in tujih posvetovanjih, tako o sprejemanju terminov v slovar knjižnega jezika, o medicinski, šolski in prometni terminologiji ter o terminologiji v znanosti. Posebej moramo poudariti njen članek Terminološka prizadevanja na Slovenskem (Jezikoslovni zapiski I, 1991), v katerem popisuje slovensko strokovno izrazje v delih od Trubarja do Erjavca in Tuška ter v novejših terminoloških slovarjih. S tematiko o strokovnem izrazju je sodelovala tudi v radijskih oddajah. V okviru strokovnih izmenjav je leta 1969 obiskala inštitut v Pragi, kjer seje seznanila z delom čeških leksikografov na področju terminologije. Zvonka Leder - Mancini je lektorirala številna, zlasti strokovna dela in odgovarjala na jezikovna vprašanja. Poleg vodenja Sekcije za terminološke slovarje in pomočništva upravniku Inštituta je zlasti v času ustanavljanja Znanstvenoraziskovalnega centra S AZU opravljala tudi druga strokovna in organizacijska dela. Posebej je treba omeniti njeno intenzivno sodelovanje s prevajalsko službo pri Zveznem izvršnem svetu v Beogradu za verifikacijo slovenske terminologije v 80. letih. Za svoje delo je bila leta 1983 odlikovana z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Delo za Slovar slovenskega knjižnega jezika in terminološke slovarje, druženje in sodelovanje s strokovnjaki za najrazličnejša področja je bilo v središču njenega življenja. S svojo široko razgledanostjo, s svojimi strokovnimi in organizacijskimi izkušnjami je pomagala mnogim, s svojo neposrednostjo, vednostjo in posluhom za težave drugih je širila krog kolegov in prijateljev, z močno voljo in trdnim značajem je premagala veliko hudega. Ob življenjskem jubileju ji kolegi in prijatelji želimo vse dobro, pri slovarskem delu pa še veliko uspehov in zadovoljstva. Milena Hajnšek - Holz: Sedemdesetletnici Zvonke Leder-Mancini in Marte Silvester Marta Silvester Rodila se je 4. julija 1931 v Ljubljani, kjer je obiskovala gimnazijo in se po maturi leta 1951 vpisala na ljubljansko slavistiko. Po diplomi leta 1957 je šest let poučevala slovenski jezik na osnovni šoli v Tržiču. Septembra 1. 1963 je prišla v Leksikološko sekcijo Inštituta za slovenski jezik, kjer je delala do upokojitve junija 1986. Marta Silvester spada v prvo generacijo urednikov Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Najprej je urejala slovarsko gradivo, ki se je v tistem času iz različnih kartotek združevalo v enotno kartoteko za slovar sodobnega knjižnega jezika. Pri urejanju kartoteke izpisanih besedil je bilo poleg abecednega razvrščanja treba paziti na besednovrstnost, enakopisnice, pisne dvojnice, neknjižne oziroma napačne oblike. Pri urejanju gradiva seje naslanjala predvsem na Slovenski pravopis 1962, glede pisave -alec, -ilec na Slovenski pravopis 1950, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, Bunčev Slovar tujk in Slovensko slovnico 1956. V dvomnih primerih seje posvetovala z uredniškim odborom. V Letu 1964 seje udeležila seminarjev za obdelavo in redakcijo gesel. Osnovno redakcijo gesel je opravljala pri štirih knjigah slovarja, pomemben pa je tudi njen redaktorski prispevek v peti knjigi. Osnovni redakciji je pri vsaki knjigi sledil vsebinski in tehnični usklajevalni pregled, ki je prispeval k poenotenju slovarskih sestavkov in enovitosti celotnega slovarja. Marta Silvester je že v prvi knjigi slovarja opravljala tehnični usklajevalni pregled. Pri tem delu staji bili v pomoč koordinacijski kartoteki: kartoteka sinonimov oziroma označenih besed in besednih zvez ter kartoteka razlag oziroma nadpo-menk. Ob redakciji gesel in tehničnem usklajevanju pridobljene izkušnje je strnila v Priročnik za tehnično stran redakcije gesel, ki je leta 1978 izšel kot interna publikacija Inštituta na 109 straneh. Priročnik je vsebinsko usklajen z Uvodom v Slovar slovenskega knjižnega jezika; razdeljen je na dvanajst poglavij z napotki za zapis gesla (glave in zaglavja), vrstni red homonimov, obravnavo sestavljenk in zloženk, kazalk in vodilk, prikazan je odnos med gesli in podgesli, shematično so prikazane razlage glede na vrsto (polna, posredna oz. sklicevalna razlaga), posebej je prikazano frazeološko in terminološko gnezdo ter ponazarjalno gradivo, ki ga izjemoma lahko nadomeščajo citati, podani so primeri kvalifikatorjev in kvalifika-torskih pojasnil ter opozorila za rabo ločil v slovarskem sestavku. Ob delu za tretjo in četrto knjigo Slovarja je svoja opažanja še razširila in poglobila, zlasti glede poenotenja tipskih razlag. Marta Silvester je v letih 1980 in 1981 sodelovala pri izdelavi internih priročnikov za redaktorje. V tehnično-usklajevalno delo je uvedla mlajše sodelavke. Poleg redakcijskega in tehnično-usklajevalnega dela je vodila delo zunanjih sodelavcev, ki so tipkali za slovar izbrana (podčrtana) besedila in jih opremljali z gesli. Za pisanje gesel je sestavila ustrezna navodila. Marta Silvester je s člankom Tehnična stran slovarja sodelovala pri predstavitvi 1. knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika v Naših razgledih. Posebej se je posvečala sistematičnemu reševanju rastlinskih imen; članek Prikaz rastlinskih imen v SSKJ7 je objavila v Jeziku in slovstvu. O vrstah razlag je za Naše razglede Milena Hajnšek - Holz, Sedemdesetletnici Zvonke Leder-Mancini in Marte Silvester napisala članek Posredne ali sklicevalne razlage v Slovarju slovenskega knjižnega jezika III. Ko govorimo o dolgoletni sodelavki Slovarja slovenskega knjižnega jezika Marti Silvester, ne smemo pozabiti na njeno popolno in odgovorno predanost delu, njeno požrtvovalnost, njen tovariški in prijateljski odnos do sodelavcev in ne nazadnje na njeno nesebično delo za sočloveka. Martine plemenite lastnosti - razdajati se drugim, storiti vsak dan komu kaj dobrega, trpeti s trpečimi - so se še posebej pokazale po njeni upokojitvi. Ostala je zvesta slovenski besedi, le da je pisanje slovarskih sestavkov in razglabljanje o pomenih besed zamenjala s prevajanjem in pisanjem leposlovnih del ter razmišljanjem o človeku in življenju. Izšle so tri njene knjige: Skupaj napoti, Pot k veselju, Tema in luč trpljenja, ki so marsikomu pokazale novo pot in mu prinesle svetel žarek v sivino vsakdana. Kolegi in prijatelji ji ob življenjskem jubileju čestitamo in ji želimo, da bi jo še naprej spremljala optimizem in vedrina. II. RAZPRAVE IN ČLANKI O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Janez Keber IZVLEČEK: Razprava o strukturi rojstnih imen v Sloveniji, ki temelji na statističnih podatkih iz leta 1994, je sestavljena iz dveh delov. V prvem so po splošnem uvodu obravnavana zložena moška in ženska imena po abecednem redu njihovih sestavin. Pri tem so upoštevane tudi tuje imenske podstave, ki jim je dodana slovenska sestavina (npr. morfema -mir in -slav), a tudi nekatera druga, predvsem germanska zložena imena, ki so skupaj s tvorjenkami pri nas najbolj v rabi. V drugem delu so po uvodu, v katerem je govor o oblikovanju glasovne podobe rojstnih imen, obdelana moška in ženska imena glede na kon-čaje oziroma priponska obrazila. S slovenskimi sestavinami, morfe-mi in priponskimi obrazili so se izvorno tuja imena preoblikovala in se vključila v slovenski jezikovni in kulturni prostor. ABSTRACT: The discussion on the structure of first names in Slovenia is based on the statistical data from the year 1994 and consists of two parts. The first part brings a general introduction and discusses compound masculine and feminine names according to the alphabetical order of their component parts. An account of the foreign bases to which a Slovenian component was added (e.g. the morphemes -mir and -slav) is given, but also some other compound names were taken into consideration - especially those Germanic compound names which are, together with their derivations, frequently used in Slovenia. After general introduction on formation of the phonetic realization of first names the second part discusses masculine and feminine names according to their suffixes. Slovenian component parts, i.e. the morphemes and the suffixes transformed the originally foreign names so that they became part of the Slovenian linguistic and cultural systems. OUVOD V letu 1996 je izšla druga dopolnjena izdaja mojega Leksikona imen. Izbor dodatnih imenskih gesel je temeljil na statističnih podatkih o vseh uradno zapisanih imenih v Sloveniji z dne 31. 12. 1994. Po izidu dopolnjene izdaje Leksikona imen Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji so na Mohorjevi družbi Celje omenjena uradno zapisana imena uredili po končajih kot nekakšen obrnjeni slovar. Pri tem so iz tehničnih razlogov izpustili dvojna imena, saj besedotvorno ne prinašajo nič novega.1 Njihova želja je bila, da bi te podatke uporabil za kako zanimivo objavo. S tem prispevkom izpolnjujem njihovo željo, obenem pa jo posvečam 80-letnici svojega univerzitetnega profesorja akad. Franca Jakopina, kije že napisal razpravo o strukturi priimkov.2 Za ponazoritev produktivnosti posameznih imenskih podstav in priponskih obrazil bom navajal njihovo pogostnost oziroma frekvenco. Iz frekvenc posameznih imen znotraj skupin, ki jih tvorijo imenske podstave ali priponska obrazila, pa je mogoče ugotoviti stopnjo zakoreninjenosti imen, ki so v rabi v Sloveniji.3 Da bi si bolje predstavljali številčne podatke o imenih, naj navedem nekaj osnovnih podatkov. Dne 31. 12. 1994 je bilo v Sloveniji skupno 34707 uradno zapisanih imen, od tega 16199 moških in 18508 ženskih. Za našo obravnavo je bistven tudi podatek, daje bilo v Sloveniji 18348 (8454 moških in 9894 ženskih) dvojnih imen4 (npr. Ana Marija, Ana-Marija; Anamarija je zloženo ime5) in celo 31 (17 moških in 14 ženskih) trojnih imen (npr. Daniel Peter Martin, Rudi Rok Anton, Feliks-Sreč-ko-Anton, Ana Marija Reza, Jelka Marija Pavla, Lea Ada Jožefa). Ker dvojnih imen zaradi že omenjenega razloga ne bom upošteval, bo v moji obravnavi upoštevano preostalih 16.359 imen. Moje obravnavanje strukture imen v Sloveniji je po uvodu sestavljeno iz dveh delov. V prvem bom razporedil, obdelal in komentiral moška in ženska zlože- 1 Tu jih navajam samo v primerih, ko kako za obravnavo zanimivo ime nastopa samo kot dvojno ime. 2 Gl. Franc Jakopin, Struktura slovenskih priimkov v statistični osvetlitvi, Slavistična revija 25 (1977), kongresna, 5-25. 3 O d celotnega rojstnoimenskega fonda v Sloveniji imata namreč skoraj dve tretjini frekvenco 1 (leta 1994 natančno 22676 ali 65,3 %, tj. 10496 moških in 12180 ženskih imen). Med temi je večina tujejezičnih imenskih tvorb, med katerimi so opazna imena priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Zaradi varstva osebnih podatkov že v Leksikona imen 1996 nisem smel navajati frekvenc 1, 2, 3 (opisno sem jih poimenoval unikatna, skoraj unikatna, skorajda unikatna), prav tako ne v dodatnem Seznamu vseh uradno zapisanih imen s frekvencami v Sloveniji z dne 31. 12. 1994. Tudi tokrat se bom tega držal. V spiskih in tabelah, kjer navajam frekvence, bodo torej imena s frekvencami 1, 2, 3 brez številk. 4 Izraz dvojno ime pomeni 'ime, ki ga tvorita dve narazen ali z vezajem pisani imeni'. V veliko modo so prišla v novejšem času, sicer pa jih je možno najti že v starejših matičnih knjigah. Večimenskost je bila v zgodovini v glavnem privilegij vladarskih in plemiških oseb, a tudi posebnost menihov, redovnic itd. Iz koledarskih vzrokov so dvojna imena nastala zato, ker so nesvetniškim dodajali svetniška imena, npr. Alojz Slavko, Branko Franc, Milena Emilija. Opazna je skupina dvojnih imen, kijih tvorijo polne in skrajšane oblike imen ali tvorjenke, npr. Aleksander Sašo, Žane Janez, Žan-Jan, Janez Janko, Jernej Nejc, AnaNuša, Danijela Danica, Natalija Nataša. Zanimivo je, daje dvojnih imen le malo manj kot vseh ženskih imen skupaj. 5 Izraz zloženo ime uporabljam za 'ime, zloženo iz dveh ali več imen, pisanih skupaj'. Običajna zložena imena, imenovana tudi dvočlenska, ker so zložena iz dveh sestavin ali členov, so imeli že stari Grki, Germani in Slovani, a tudi Arabci. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji na imena glede na njihovo prvo in drugo sestavino. Pri tem bom upošteval predvsem imena slovanskega izvora, a tudi hibridne tvorbe, tj. ko se tuji imenski podsta-vi doda slovenska sestavina, npr. -mir, -slav s funkcijo morfema, ki ji omogoči lažjo vključitev v slovenski jezikovni sistem. Nadalje bom prikazal nekatere tuje imenske podstave in imena, ki so sestavine zloženih imen in podstave za tvorjenke s priponskimi obrazili, ki so na voljo v slovenskem jeziku. Vzorčna primera za to sta imeni Ana in Marija, ki se pojavljata skupaj ali vsaka zase v številnih zloženkah, tvorjenkah in sprejetih tujih oblikah (gl. tabeli v nadaljevanju). Kot primer dolgega imena, ki je bilo krajšano na različne dele, iz katerih so potem nastajale tvorjenke, navajam ime Elizabeta.6 V drugem delu bom razporedil, obdelal in komentiral moška in ženska imena glede na njihove končaje ali priponska obrazila. Tudi v tem delu bom upošteval predvsem slovenska priponska obrazila, s pomočjo katerih so se izvorno tuja imena organsko vključila v slovensko okolje. Iz končaj ev so prepoznavna tudi nekatera tuja priponska obrazila in drugi deli zloženih imen, od katerih so nekateri obdelani že pri zloženih imenih. 1 ZLOŽENA IMENA Zložena imena so značilna za staro grščino, hebrejščino, za germanske in slovanske jezike in celo za arabščino. Za mojo obravnavo pridejo v poštev ob slovanskih še germanska oziroma nemška, delno še starogrška in starohebrejska - odvisno od tega, katera imena pri nas izhajajo iz njih. Na stranska vrata prihajajo v slovenski prostor s priseljenci iz nekdanjih jugoslovanskih republik tudi muslimanska imena arabskega in turškega izvora. Pri teh sem moral upoštevati njihov izvor, da bi jih ločil od drugih, kadar je prišlo do sovpadanj nekaterih sestavin oziroma končaj e v. Sicer pa v tokratni razpravi teh imen, ki jih je kar precej, a so večinoma unikatna, zaradi nepoznavanja arabščine in turščine nisem upošteval. Stari Grki so imeli imena večinoma iz vzdevkov in metafor. Po indoevrop-skem vzorcu so mnoga starogrška (tako tudi staroslovanska in starogermanska) imena zložena iz dveh sestavin, členov ali morfemov. Od 5. stol. pred n. št. so bila pogosta zložena imena z metaforičnim ali simboličnim pomenom, npr.: Agesilaos 'voditelj množice' (prim. hebr. Abraham 'oče množice'), Alexandros 'mož, ki brani (pred sovražnikom)', Demosthenes 'moč ljudstva', Perikles 'zelo slaven', Nikosträtos 6 Ime Elizabeta je hebrejsko, kjer se glasi EliŠeba s prvotnim pomenom 'moj bog je polnost, moj bog je prisega'. Ime je zloženo iz sestavin El(i)- 'bog' in šeba 'sveto število sedem', na katerega so prisegali. Tako dolgo ime seje že v svoji osnovni obliki precej spreminjalo, kar dokazujejo različice Alžbeta, Ažbeta, Elisabeth, Elisabetta, Elisave-ta, Elizabet, Elizabete, Elizabeth, Elizbeta, Elžbieta, Erszebet, Erzsebet, Eržebet. Po krajšanju posameznih delov tega imena pa se pri nas pojavljajo naslednje skrajšane oblike in tvorjenke: Beta, Beti, Betika, Betina, Betka, Betti, Bettina, Ela, Eli, Elica, Elis, Elisa, Eliza, Elka, Elza, Elzana, Elzi, Elzina, Iza, Izabeta, Jalža, Jelica, Jelisava, Lešpeta (Josip Jurčič, Klošterski žolnir), Lili, Liza, Lizabeta, Lizelota, Lizika, Lizoga (Prežihov Vbranc, Požganica), Ošpeta (Janko Kersnik, Postna premišljevanja), Špela, Špelica, Špelka. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji 'vojska zmagovalca', Philippos 'ki ima rad konje', Theödöros 'božji dar' (prim, še Apolodor, Artemidor, Izidor, tj. 'dar Apolona, Artemide, Izide'). Vrstni red nekaterih grških sestavin se je dal obrniti, npr. theös 'bog' in doron 'dar' v imenih Theödöros, Dörötheos, slovensko Teodor in Dorotej z bolj znano žensko obliko Doroteja (gl. tabelo Dor-). V slovenski etnični prostor so grška imena prišla večinoma prek latinščine, deloma tudi prek ruščine ter srbščine ali hrvaščine. Hebrejska, natančneje starohebrejska imena, ki so prek grščine in latinščine prišla tudi k nam, se zaradi omenjanja v Svetem pismu imenujejo tudi svetopisemska ali biblijska. Ta imena so glede na svojo zgradbo večinoma skladenjske zveze, tj. misli, stavki z versko vsebino. Povezanost z božjim imenom je značilna za mnoga hebrejska imena. Sestavino El-/-el, kije skupno ime za Boga, imajo npr. imena: Elizabeta, hebr. Elišeba v pomenu 'moj Bog je prisega'; Emanuel 'Bog je z nami'; Danijel 'Bog je moj sodnik', Gabrijel 'božji mož; božji junak'; Lazar, hebr. Eleazar 'Bog je moj rešitelj'; Elija, hebr. Elijjähu 'Jahve moj Bog' itd. V imenu Elija se kot druga sestavina pojavi Jahve, ime Boga v stari zavezi. Iz strahu pred tretjo božjo zapovedjo si ga Judje niso upali izgovarjati. V zloženih imenih se zato kot kot prva sestavina uporablja skrajšana oblika, npr. v imenih z začetnim Jo-: Johanan, starejše Jehohanan, v pomenu 'Bog je milostljiv', gr. Johannes, lat. Joannes, sle. Janez; Jožef, hebr. Josef 'Bog lahko pomnoži'; Jonatan 'Bog je dal' (podobno Natanael in gr. Theödöros, sle. Božidar). Kot druga sestavina se Jahve pojavi (tudi skrajšano) v imenih. Jeremija, hebr. Jirmejähu 'naj Jahve dvigne'; Matija, hebr. Mattitjähu 'moj dar je Bog'; Tobija, hebr. Töbijah 'Jahve je dober'; Zaharija, hebr. Zaharjah 'Bog (Jahve) se spominja'. Božje je tudi ime Jezus, hebr. Ješua, skrajšano iz Jehošua 'Jahve je rešitelj'. Svetopisemska imena so prišla v slovenski prostor večinoma prek latinskega, v manjši meri iz grškega z ruskim ali srbskim posredovanjem. Germanska, tj. predvsem nemška imena so se na slovenskem etničnem ozemlju uveljavljala v dolgih stoletjih nemške nadvlade in so močno zaznamovala slovenski imenski fond. Velika večina germanskih imen je nastala iz zloženih samostalnikov. Te zloženke so imele čustven ali simboličen pomen, večinoma pa so simboli ali metafore, ki izražajo moč, slavo, boj, božje varstvo. To velja tudi za ženska imena, čeprav se razlikujejo po drugi sestavini. Značilne za položaj in značaj žensk so sestavine gard 'bivališče', lind 'kača', trud 'zvestoba', npr. Berelinde 'medved kača', Brunhilde 'oklep vojaški', Ermengarde 'Arminovo bivališče', Gertrude 'kopje zvesto', sle. Jedrt, Jera. Sestavine, ki so tvorile nekdanja germanska imena, niso posebno številne. Po Förstemannu se 464 germanskih osebnih imen končuje na wulfo 'volk', 372 na hari 'vojska; sovražnik; ljudstvo', 389 na berhto/beraht 'bleščeč, svetel, jasen', 347 na waldo 'vladar, vodja', 254 na riko 'vladar; mogočen, silen', 199 na baldo 'pogumen'. V nadaljevanju navajam še nekaj bolj znanih germanskih sestavin v imenih, ki so uveljavljena tudi pri nas: got 'bog': Gotfrid; arn 'orel': Arnwald, sle. Arnold; bern 'medved': Bernhart, sle. Bernard; hiltja 'boj': Hiltigart, sle. Hildegarda, skrajšano Hilda; Mathilt, sle. Matilda; wig 'boj': Hlutwig, sle. Ludvik; sigu/sigi 'zmaga': Sigifrid, sle. skrajšano Žiga; hart 'močen': Leonhart, sle. Lenart; Rikhart, sle. Rihard; kuoni 'drzen, pogumen': Kuo-nrat, sle. Konrad; öd/ed 'lastnina, imetje, bogastvo': Otmar, Edmund, Edwart, sle. Edvard; fridu 'mir': Fridrik, sle. Friderik; rlchi/rik 'vladar; močen, silen': Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Erik; hröd/hruod 'sloves, slava, slaven': Hrodberht, sle. Robert; munt 'obramba': Edmunt, sle. Edmund. Nekdanji pomen germanskih zloženih imen seje sčasoma pozabljal, nekateri deli imen so se bolj ali manj skrajšali, zato so nastale številne različice. Del tega procesa se je odrazil tudi v našem imenskem fondu, kamor so prišla tudi nekatere nemške različice krščanskih imen, ki so sicer v Nemčiji pomenila osvežitev v izboru imen. Protestanti so ohranili spoštljiv odnos do starih nemških imen. Te so še naprej uporabljali tudi vladarji in plemstvo. Katoličani so bolj dosledno in hitro uveljavili krščanska imena, ki so se kmalu prilagodila nemškemu jeziku. Ko govorimo o slovenskih zloženih imenih oziroma o zloženih imenih v slovenskem prostoru, bi lahko izpostavili dve obdobji. Prvo je obdobje od naselitve do pokristjanjenja Slovencev, po katerem so bila slovenska imena tja do 16. stoletja polagoma izpodrinjena s krščanskimi. Drugo obdobje je po večstoletnem zatonu slovenskih imen slovanskega izvora, ki so bila kot poganska uradno prepovedana na tridentskem koncilu, nastopilo ob koncu 19. stoletja, začenši s čitalniško dobo ter v odporu proti germanizaciji in v političnih bojih med liberalci in klerikalci. Naprednjaki so se tedaj zavedeli majhnega izbora in tujosti svojih imen, zato so začeli sprejemati slovanska imena od drugih slovanskih narodov, zlasti od najbližjih južnih. V tem oziru so nam po prvi, še posebno pa po drugi svetovni vojni "pomagali" tudi priseljenci iz drugih jugoslovanskih republik, kar je dobro razvidno iz prikazov v nadaljevanju. Današnji delež imen slovanskega izvora je torej glede na stanje pred tisoč leti precej podobno, obnovljeno, morda je nekoliko več neslovensko slovanskega, kajti v teh stoletjih so se tudi slovanski jeziki razvijali vsak po svoje in se bolj razlikujejo med seboj kot npr. pred 1000 leti. Prvo obdobje je glede imen razmeroma dobro raziskano, tako daje verjetno evindentirana večina slovanskih, torej staroslovenskih imen, ki so bila v rabi na slovenskem etničnem ozemlju. Zgodovinar France Kos v razpravi Ob osebnih imenih pri starih Slovencih našteva iz listin 367 imen. Johann Scheinigg v razpravi Slovenska osebna imena v listinah omenja 190 imen. Avstrijski imenoslovec Otto Kronsteiner pa v knjigi Die alpenslawischen Personennamen obravnava 260 slovanskih imen. France Kos je veliko pozornost slovenskim osebnim imenom posvetil tudi v delu Gradivo za zgodovino Slovencev v petih knjigah, ki so izhajale od 1902-1928. Lušči jih iz včasih zelo popačenih zapisov v latinskih ali nemških listinah in jih razlaga v opombah. Navaja jih tudi v seznamih na koncu vsake knjige, kar je za raziskovalca zelo prikladno. Otto Kronsteiner je Gradivo za zgodovino Slovencev kritično upošteval, pri čemer seje na nekaterih mestih odločil za drugačno branje in prebral tudi kakšno ime več, kot je navedeno v Kosovih seznamih. Za to je našel potrdila tudi v drugih virih, ki so mu bili na voljo v avstrijskih arhivih. V obravnavi imen po abecedi je iz zapisov v listinah rekonstruiral izhodiščno slovansko imensko obliko in imensko podstavo oziroma sestavine zloženih imen. Za zapisi v listinah je dodal komentar dotlej raziskanega in analiziral primerjalno tudi pri-ponska obrazila. Prispevek k raziskovanju slovenskih dvočlenskih osebnih imen pomeni članek Maje Košmrlj z naslovom Dvočlenska antroponima v slovenskih krajevnih imenih. Sicer pa je temelje tvorbi slovanskih osebnih imen postavil Fran Miklošič v delu Die Bildung der slavischen Personennamen, Dunaj 1860, pri čemer je upošteval tudi slovensko gradivo. Ker pa je po tej objavi izšlo še več del s Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji slovenskim imenskim gradivom (gl. zgoraj), je ta glede slovenskega imenskega fonda nepopolna. Kosovo gradivo je mnogo kasneje (tj. leta 1964) primerjalno slovansko v poglavju o zloženih imenih upošteval npr. tudi Jan Svoboda v delu Staro-česka o sobni j mena a našeprijmeni. O zloženkah, tudi o imenskih in priimkovnih, pa je pisal Anton Breznik v razpravah O zloženkah v slovenščini, Razprave AZUII, 1944, 55-76, in Zloženke v slovenščini, Jezikoslovne razprave, 1982, 315-333, ur. Jože Toporišič. V slednji v prvem odstavku zapiše o osebnih imenih tele besede: "Slovenščina nima toliko zloženk kakor drugi slovanski jeziki, npr. ruščina in srbohrvaščina, vendar pa njih število ni neznatno; zlasti številne so zloženke v krajevnih in osebnih imenih." Da to velja tudi za rojstna imena, dokazujem v nadaljevanju. Pomen zloženih slovanskih imen se da ugotoviti iz sestavin, vendar ta ni vedno običajna vsota njihovih pomenov. Upoštevati je treba mišljenje, predstave in čustvovanja naših prednikov, o katerih lahko dandanes samo ugibamo. Ob znanih sestavinah lahko torej domnevamo poimenovalne predstave, motivacije npr. za imena: Vladimir 'kdor obvladuje mir', Branimir 'kdor brani ali se bori za mir', Bra-nislav 'kdor je slaven po hranjenju ali brani slavo', Vladislav 'kdor je slaven po vladanju, obvlada slavo, je slaven', Borislav 'kdor se bori za slavo', Stanislav 'postani slaven', Gojmir 'kdor goji, se zavzema za mir', Motimir, Kazimir 'kdor moti, kazi mir', Miroslav 'kdor je (naj bi bil) slaven v miru, po miru'. Najbolj pogosti sestavini (morfema) -mir in -slav v slovanskih zloženih imenih sta se zaradi pogoste rabe pomensko izpraznili in se v funkciji sufiksa začela dodajati tudi sestavinam, s katerimi ju ni vedno mogoče povezati v logično, smiselno celoto, npr. Bojmir, Zmagomir, Vojnomir (gl. tabelo Mir-/-mir). Morfem -slavje bil produktiven še več stoletij po pokristjanjenju Slovencev. Dodajal seje tudi tujim krščanskim imenom, kar potrjujeta v 13. stoletju izpričani imeni Juroslav, skrajšano Jurko, obstajajo pa tudi Danislav, Daniloslav, Francislav, Janeslav, Jani-slav (gl. tabelo Slav-/-slav). Podobno velja za morfem -mir, npr. v imenih Dani-mir, Hugomir, Pavlimir. Leta 1994 je bilo v Sloveniji 119 različnih moških imen na -mir in 129 na -slav ter 50 ženskih imen na -mira in 95 na -slava. Med njimi je precej imen priseljencev s hrvaškega in srbskega jezikovnega področja in njihovih potomcev, ki so po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 dobili slovensko državljanstvo in bili tako vpisani v Centralni register prebivalstva. To velja tudi za mnoga druga imena slovanskega izvora v Sloveniji. Med značilnimi sestavinami slovanskih imen v Sloveniji so še bor, npr. Borislav, skrajšano Boris, Borko, Borut, bran, npr. Branimir, Branislav, skrajšano Branko z žensko obliko Branka, drag, npr. Dragoljub, Dragomil, Ljubodrag, Predrag, skrajšano Drago z ženskimi oblikami Draga, Dragica itd., ljub, npr. Ljubomir, Slavoljub, skrajšano Ljubo, Mirko, Slavko, mil, npr. Miloslav, Ljubomil, Dragomil, Ljudmila, izpeljanke Milan, Milica, Milka, Milko, rad, npr. Radomir, Radoslav, skrajšano Rado z ženskimi oblikami Rada, Radojka itd. 1.1 PRIKAZI S KOMENTARJI V naslednjih prikazih so večinoma v tabelah (izjeme so podstave z majhnim številom imen) podane imenske podstave, ki nastopajo kot prvi deli zloženih imen. Skupaj z zloženimi moškimi in ženskimi imeni so navedena skrajšana imena in Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji tvorjenke iz zloženih imen oziroma imena in tvorjenke iz podstave v tabeli. Razen tega so v tabeli navedena imena iste podstave, kadar je ta uporabljena kot drugi del zloženih imen. V prikazih so navedena tudi imena, ki se začenjajo z nikalnico Nein predponami O(b)-, Pre- in Pro-. Za imeni so v prikazih razen frekvenc 1, 2, 3 navedene tudi frekvence imen, ki kažejo njihovo rabo konec leta 1994. Te so namreč najbolj zanesljiv pokazatelj vraščenosti v slovenski jezikovni prostor. Unikatne ali nizke frekvence sicer veliko število različnih imen znatno reducirajo, tako da je vtis o velikem številu različnih neslovenskih oblik imen praviloma zelo varljiv. Kljub temu pa to veliko število imen in njihovih oblik kaže na veliko prožnost, prilagodljivost in odprtost slovenskega jezikovnega in kulturnega prostora. Te značilnosti so namreč odločilno vplivale na glasovno podobo rojstnih imen v Sloveniji, o čemer pa podrobneje v drugem poglavju. Adal-/Adel-(16): ADALBERT 75 ADEL 20 ADELBERT ADELINO ADELKO ADELMAR ADELMO ADI60 ADO 24 ADOLF 1488 ADOLFO ALBERT 1163 Starovisokonemška sestavina adal pomeni 'plemenit' in je npr. v imenu Adalbert, v kateri druga sestavina -bert izhaja iz stvn. beraht 'bleščeč, slaven'. Sestavina adal seje v imenu Albert skrajšala v Al-, v imenu Adolf pa v Ad-. Slednji je nastal iz starejšega Adalwolf in je torej prvotno pomenil 'plemeniti volk'. Sestavina wolf 'volk' spada med najbolj produktivne nemške imenske podstave, saj se nanjo po Förstemannu končuje 464 germanskih imen. An(n)-a(-e/-i) (85): ANA 33755 ANABRITA ANALIDIJA ANALOT ANAMARIJA 572 ANČA5 ANE 16 ANELIJA ANELKA ANEMARIJA21 ANETA 38 ANETTE ANIKA 41 ANINA 19 ANJA 5362 ANJUŠA ANKA 1045 ANNA 80 ANABEL ANAELA ANALIJA ANAMARI 23 ANAMARINA ANČI4 ANEKA ANELISE ANEMARI 49 ANEMARY ANETE ANI 55 ANIKO ANINJA ANJES ANJUŠKA 6 ANKICA315 ANNABEL KRISTINA ANABELA 8 ANAIA ANALINA ANAMARIA 12 ANAMARY ANČICA ANELA 106 ANELIZA ANEMARIA ANESA 5 ANETT ANICA 7904 ANIMARIJA ANITA 3872 ANJETA ANJUTA 4 ANKUŠA ANNABELLE ANABELLE ANAJDA ANALIZA ANAMARIE 4 ANCA ANČKA ANELI ANELIZE ANEMARIE ANET11 ANETTA ANIČKA ANIMIRA ANITKA ANJEZA ANJUTKA ANMARI ANNALISA Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji ANNAMARIA ANNAMARIJA ANNEGRET ANNELI ANNEMARIE 18 ANNEMARY ANNEMIT ANNET ANNETTE 4 ANNIE ANNMARIE ANNY ANOKA Drugo najpogostejše žensko ime Anaje zaradi svoje kratkosti izredno primerno za zlaganje z drugimi imeni. Imenske zloženke so se v primerjavi z drugimi pri nas uveljavile v novejšem času, in to predvsem zaradi vpliva tujih imenskih oblik, čeprav jih najdemo sem in tja zapisane že v 19. stoletju. Zloženka z najpogostejšim imenom Marijo - Anamarija - ima največjo frekvenco med zloženimi imeni. To dokazujeta tudi dvojni imeni Ana Marija, ki je še številnejša (1117) in Ana-Mari-ja (94). Kot drugi del imenskih zloženk je ime Ana možno domnevati v imenu Marijana, Marjana (prim. Marija Ana 529, Marija-Ana 32), pri drugih številnih imenih na -ana pa je zelo težko prepoznavna. Kratkost imena Anaje bila tudi zelo ugodna za nastajanje tvorjenk s številnimi priponskimi obrazili, med katerimi po pogostnosti izstopajo -ica (Anica), -ja (Anja), -ita (Anita), -ka (Anka). Zaradi velike pogostnosti omenjena obrazila izgubljajo svoj prvotno manjšalno-ljubkoval-ni pomen, kar bom ugotavljal tudi pri drugih imenskih podstavah.. Bald-: BALDOMIR 22; ž: BALDOMIRA 3; WILIBALD, TEOBALD 8, UBALD 4.7 ■bald: VIDIBALD, VILIBALD 261, Ber(i)-: BERISLAV 22, BERKO; ž: BERISLAVA, BERKA.8 Bern-/Bero-(12): BERN BERNARDIN 6 BERNI -björn AMBJÖRN Bern-ž (19): BERN AD A 19 BERNADETTE 4 BERNARDA 3325 BERNADIKA 46 BERNARDKA 836 BERNAD 6 BERNARDO 21 BERNIE BERNARD 916 BERND 5 BERNO BERNADET BERNADICA BERNARDETA BERNARDINA 64 BERNARTKA 5 BERNADETT BERNADIKA BERNARDETTE BERNARDIS BERNATKA 6 BERNARDI BERNHARD 5 BERO BERNADETTA BERNADKA 36 BERNARDICA 29 BERNARDIT BERNHILDA Sestavina bald izhaja iz stvn. baldo 'pogumen, drzen'. V imenu Baldomir naj bi -mir zamenjal nem. -mar, ki izhaja iz stvn. mari 'slaven'. Različica imena Ubald je nemško Hugbald, v katerem sestavina hug izhaja iz stvn. hugu 'misel, zamisel'. O zloženem imenu Vilibald gl. tabelo Vili-. Sestavina beri- izhaja iz velelnika beri glag. brati, berem. V hr. jeziku je bolj produktivna, saj tvori zloženke na -goj, -mir, -sav, -slav, -voj, ki imajo ustrezne ženske oblike, npr. Berigoj, Berigoja. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji BERNICA BERNISA BERNITA Sestavina bern/bero izhaja iz stvn. bern, bero 'medved'. Sestavina björn je nordijska različica stvn. bern, bero. Drugi del imena Bernhard, ki je izhodiščna oblika za vsa imena v tabeli, je -hard, ki izhaja iz stvn. hart 'močen, trd'. Ta se kot prva sestavina nahaja v nem. imenu Hartmann, kije pri nas priimek. Ime Bernard je fr. in angl. različica imena Bernhard. Ženska oblika Bernarda je precej pogostejša od moške, v rabi pa je tudi več tvorjenk. V nekaterih oblikah je drugi -r- zaradi lažje izgovarjave izpadel: Bernada, Bernadka. Zanimiva zloženka z medvedom in volkom kot sestavinami je nem. ime Bernulf. Bert- (8): BERT 5 BERTO 34 -bert (24): EDBERT LIBERT ADELBERT ŽILBERT HUMBERT 16 HERBERT 103 BERTHOLD BERTOL EGBERT HERIBERT 10 ANGELBERT LAMBERT 13 DAGOBERT NORBERT 55 BERTI 7 BERTOLD 6 SIEGBERT VOLKBERT ENGELBERT 98 REMBERT NOBERT HUBERT 158 BERTL BERTRAM ZIGBERT ALBERT 1163 GILBERT 6 UMBERT 23 ROBERT 10849 RUPERT 127 Bert- ž: BERTA918 -berta(13): ALBERTA 128 ETELBERTA ROBERTA 71 RUPERTA BERTEIDA AD ALBERTA 15 GILBERTA HERBERTA BERTICA ADELBERTA ŽILBERTA NORBERTA BERTKA ENGELBERTA \ UMBERTA HUBERTA Sestavina bert izhaja iz stvn. beruht 'bleščeč, slaven'. Po Föstemannu se tako končuje 389 germanskih imen. Tudi pri nas se precej več imen končuje na -bert. Med njimi po pogostnosti bolj izstopajo Albert, Herbert, Hubert, Rupert, Robert. Zadnji je bil v 80-ih letih med modnimi imeni. Nastal je iz starejšega Rodebert, to pa iz Hruodperaht, v kateri je prvi del stvn. hruod 'slava'. Gornjenemška oblika imena Rodebert je Ruprecht, sle. Rupert. Blag-(13): BLAGOJ 23 BLAGOJE 67 BLAGOTA 4 Blag- ž (9): BLAGA 13 BLAGORODKA BLAGUŠA BLAGOJA 23 BLAGOMIR 5 BLAGUN BLAGICA 32 BLAGORODNA 7 BLAGE BLAGOJČE BLAGON BLAGUTIN BLAGOJKA BLAGUNA BLAGO 6 BLAGOJČO 4 BLAGOSLAV BLAGOMIRKA BLAGUNJA Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Pridevnik blag ima po Skoku (ER I 168) vlogo tudi v onomastiki, toda videti je, da ta tip ni star, ker se ga ne da potrditi. Verjetno je krščanskega porekla (proti gr. euharistös). S to ugotovitvijo bi se morda dalo tudi pojasniti, zakaj blag ne nastopa kot druga sestavina zloženih imen. F. Bezlaj (ES I, 23) ima blag za imensko podstavo krajevnih imen Blagovica, Blagovec, priimkov Blagajna, Blagajne, Blagšič, Blagovšek, Blagovič, Blagotinšek, po Ramovšu (Kratka zgodovina, 32) pa omenja tudi zlož. ime iz 11. stol.: 1070 Blagozont (< *blagosQdT>). O. Kronsteiner (Die alpenslawischen Personennamen, 25) navaja imeni Blagoča (990 Blagadsa) in Bla-gojb (1259 Pilgrimus cognomine Vlagoy). Stari zapisi dokazujejo, da so imena z začetnim Blag- na slovenskem ozemlju obstajala že od 10. stoletja naprej. Blaž- (9): BLAŠKO 9 BLAŽEJ 3 BLAŽ0 21 Blaž- ž (7): BLAŠKA 12 BLAŽI BLAŽ 4463 BLAŽEK BLAŽA 10 BLAŽICA 4 BLAZAN 4 BLAŽIMIR BLAŽENA 20 BLAŽKA 143 BLAZE 12 BLAŽKO BLAZENKA236 Imena v tabeli je nedvomno večinoma lahko povezati z imenom Blaž, lat. Blasius, vendar je možno domnevati tudi povezavo z že omenjeno slov. imensko podstavo Blag, Blažk (gl. F. Bezlaj, ES I, 25). To velja za imeni Blažena, Blaženka, medtem ko je ime Blažimir prek velelnika blaži možno povezovati z glagolom blažiti (gl. M. Šimundič, 37). Bodi-: *BODIGOJ, BODIN.9 Imenska podstava Bodi- izhaja iz velelnika bodi glag. biti. Ime Bodin je lahko tvorjenka na -in iz te podstave. Možna pa je tudi izpeljava iz skrajšane oblike imena Bodigoj, kije izpričano v listinah: 1075-1090 Bodigoj (Bondigoiz), svoboden posestnik v Zasipu na Gorenjskem; Bodigoj (Bodigoy), neki podložnik, kije okoli 1070. leta živel v Sirnici na Koroškem (gl. GZS III, št. 312, 231), Bodigoj (Fondegoi), neka moška oseba (12. stol.; gl. GZS IV, št. 927). Ime Bodigoj, tj. Bo_digojb omenja tudi O. Kronsteiner, 26) in ga razlaga iz velelnika bytUbqdi "sei" in -goj. Za zapise *<> z o/on primerja tudi Semibodb (945 Zemibond). Slednji se kot lužiškosrbski z enakim zapisom pojavlja v drugih nem. srednjeveških virih, npr. SemibQd, 945 Zemibond MG DO I 67, razen tega pa še Vir-šebQd, 1354 herrn Virseband CDB A 19 S. 142, in Žegobo_d, 1300 Segebandus de Berg-he (famulus) CDB A 12 S. 284 itd. (gl. G. Schlimpert, 43). G. Schlimpert, prav tam, 76, ugotavlja, da se med sestavinami slov. imen v srednjeveških nem. virih, ki nastopajo samo kot drugi del, pojavlja tudi -bQd k bodi (Imperativ 2. P. Sg.). J. Svoboda, 72, pa piše, da so v polab. in pol. jeziku imena, ki kažejo na podstavo BQd-: polab. Bandegast (Rost 184), *Bandemer (ibid.), pol. *B^dziemysl (Karaš, Onomastica II/2, 263), pol Bandeslaw, pol B^dzieciech, Zdzieb^d, Wszebj|d. Hrvaško Bodin razlaga M. Šimundič, 37, iz imena Balduin, stvn. Baldwin. Zaradi sovpada biti/budi in buditi/budi, bi pričakovali Budin, ki za podstavo buditi tudi obstaja kot skrajšana oblika iz Budimir. Zanimivo pa je, da v hr. ni zlož. imena Budigoj, ki bi lahko Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Bog- (14): BOGDAN 2597 BOGOMIL 281 BOGUMIL 13 BOHUN *-bog: DA(J)BOG Bog-ž (12): BOGA BOGICA BOGOSAVA BOGUSLAVA BOGO 44 BOGOJA BOGOMIR 1761 BOGOSAV 8 BOGUMIR BOGUSLAV BOHUSLAV DAZ(D)BOG BOGDANA 354 BOGOLJUBA 4 BOGOSLAVA 6 STRIBOG BOGDANKA 30 BOGOMILA 246 BOGOVOLJKA BOGOLJUB 97 BOGOSLAV 40 BOHUMIL BOGI ZIVANA BOGOMIRA 256 BOGUMILA Glede na sestavini bog in dan sle. Bogdan ustreza gr. Teodoros, sle. Teodor, rus. Fedor. Podobno je možno povezovati Bogoljub z gr. Teofilos in Bogoslav z gr. Teokles. V grščini se vrstni red sestavin obrne v imenu Doroteos, medtem ko danes obstajajo v slov. jezikih samo imena bogov Da(j)bog, Daž(d)bog, Stribog. Glede na to, da se v starih zapisih pojavlja priimek Dajbog (npr. Bertold Daybog, 1337, IMK 1895, 16, gl. A. Breznik, Zloženke v slovenščini10), je mogoče domnevati, da je obstajal tudi vzdevek Dajbog. Imeni Bogo, Boga tako pomensko ustrezata po izvoru gr. Teo, Tea. Glede na pomen je imenu Bogdan zelo blizu Božidar (gl. v nadaljevanju). Boj-(11): BOJ BOJAN 11028 BOJC BOJČE BOJČI BOJESLAV BOJIN BOJKAN BOJKO 6 BOJMIR BOJO -boj: VLADIBOJ MILIBOJ SANIBOJ Boj-ž (10): BOJA 54 BOJANA 2879 BOJANCA 13 BOJANKA 87 BOJCA BOJČENKA BOJISLAVA BOJKA BOJKICA BOJMIRA Imena z imensko podstavo Boj-/-boj, ki je povezana z glag. bojevati se, so danes sorazmerno redka. Po pogostnosti ob večini zelo redkih zloženkah in tvorjenkah izstopata ime Bojan in njegova ženska oblika Bojana. Ime Bojan je tvorjeno s prip. obr. -an, ki naj bi imelo izboljševalni pomen (gl. R Skok, ER I, 30, geslo -an2), izhajal iz obeh podstav. V sle. obe obliki obstajata in se tudi razlikujeta. Sicer pa pri drugih slovanskih narodih obstaja ime Budigoj, npr. luž. srb. Budigoj, 945 in loco Butis-dorf ... Butigoj MG DO I 67 (gl. G. Schlimpert, Slawische Personennamen, 13), ki ga razlagajo iz glag. buditi. 10 Gl. Anton Breznik, Jezikoslovne razprave, izbral in uredil Jože Toporišič, Ljubljana 1982, 316. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji ":- kot pri imenih Milan (iz Miloslav), Stoj an (iz Stojislav). Skoraj unikatni Boje : : nadomešča skoraj 100-krat številnejši priimek Boje. Nekdanji pomen zlož. imen ^ * Bojeslav in Bojislava je dobro razviden, ker se povezuje s slavo v boju. Težje je pri imenih Boj mir in Boj mira, saj je pomensko nasprotni sestavini nemogoče poveza-: ti z neko predstavo. Zato je mogoče domnevati, daje zloženka novejša oziroma iz časa, ko se je sestavina -mir pomensko že izpraznila in se je dodajala prvim delom -s zloženih imen ne glede na smiselnost skupnega pomena ali predstave. Bor(i)- (28): BOR 149 BORCI BORU BORISLAV 370 BORJA 8 BORNI BOROT -bor (8): - SVEBOR : : DANIBOR Bor-ž (16): BORA 16 BORICA 12 BORISLAVA 83 BORJANA 7 -bora: DALIBORA Glede na število imen je imenska podstava Bor-/-bor, ki izhaja iz glag. boriti se, precej produktivnejša od podstave boj. V imenu Borivoj je združena s tretjo podstavo voj (prim, vojak, vojna, vojska, vojščak, vojevati se). Prvi del imen Borislav, Borivoj je velelnik bori glag. boriti se. Ime Borislav je bilo uporabljano na slovenskem ozemlju, saj je krajevno ime Borislavci izpričano že v začetku 13. stol: 1207 Brizlausdorf(g\. F. Bezlaj, ES I, 34). Iz imen Borislav, Borivoj je po krajšanju s prip. obr. -ut tvorjeno danes pogosto ime Borut. To je po O. Kronsteinerju, 26, izpričano v 9. stol. (IXBoruth, Boruch, dux Carantanorum im VIII. Jh., Conversio 7, 15, GZS 1263). O. Kronsteiner, 25, navaja še imena Borarn*, Borigojb, Borim> iz 9., 12. in 13. stol.: IX Poran (vir religiosus; Salzburg/S; XIIPorgoy (Bergknappe; Leoben/St); 1120Porm(liberus), 1160 Pom cum uxore sua Perlauch. Po krajšanju iz imena Borislav je nastalo ime Boris, ki smo ga sprejeli od Rusov približno na prelomu 19. v 20. stoletje. V 70. in 80. letih je bilo celo modno in je še danes najpogostejše ime s podstavo bor. Iz ženskih oblik Borislava in Borivoj a sta izpeljanki na -ka Borislavka, Borivoj ka. BORA 14 BORČO BORIN BORISA 4 BORJAN 6 BORO 185 BOROVT BORAN 6 BORE 18 BORIS 9091 BORIVOJ 68 BORKO 49 BOROSAV BORUŠ BORCE 5 BORIGOJ BORIS AV 13 BORIVOJE 50 BORNA 7 BOROSLAV BORUT 4442 DALIBOR538 DARIBOR VELIBOR 60 ZLATIBOR 9 MILIBOR RATIBOR 4 BORENA BORI BORIANA BORINA BORINKA 4 BORISA BORISLAVKA 16 BORIVOJKA BORJA BORKA 203 BORKICA BORUTA Bož(ji)-(15): BOŽA BOŽAN BOŽE BOŽEK Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji BOŽEN BOŽENKO BOŽIČ 6 BOŽIDAR 2076 BOŽIMIR BOŽIN BOŽINA BOŽISLAV 7 BOŽKO BOŽO 753 BOŽOSLAV Bož(ja)-ž(13): BOŽA 535 BOŽANA 132 BOŽANKA 8 BOŽENA 800 BOŽENKA 54 BOŽESLAVA BOŽIČA 466 BOŽIDARA 223 BOŽIDARJA BOŽIDARKA 24 BOŽIJANA BOŽINKA BOŽISLAVA 66 Imenska postava božji tvori zlož. imena Božimir, Božislav, Božoslav in Božidar. Slednje je najpogostejše in je, kot sem že omenil, pomensko blizu imenu Bogdan. Zelo pogosti sta tudi skrajšani obliki Božo in Boža ter tvorjenki na -ica in -ena Božiča in Božena. Bran(i)-/Bron(i)-(ll): BRANČE BRANE 150 BRANISLAV 636 BRANIVOJ 22 BRANKEC BRANKO 12190 BRONISLAV 26 -bran: SRBOBRAN DRAGOBRAN Bran-/Bron-ž (17): BRANA 15 BRANIBORKA BRANIMIRKA BRANISLAVA179 BRANKICA 152 BRONA BRONIJA BRONIMIRA BRONKA 13 -brana: MIROBRANA Imenska podstava Bran- (Bron-)/-bran (prim. bran 'obramba' in braniti) je dobro zastopana, pri čemer imajo moške oblike večje frekvence, ženskih oblik pa je več. Različica Bron-je delno zahodnoslovanska (luž.srb., pol.) in je zastopana z zlož. imeni na -mir, -slav, -mira, -slava, ter s tvorjenkami Brona, Bronca, Broni, Bron-ka. Pri ženskih oblikah je opazna še tvorjenka Branislavka, najpogostejša pa je Branka, pri moških oblikah pa je najpogostejše ime Branko. Zaradi velikih frekvenc se je pri imenih Branko in Branka izgubil prvotni manjšalno-ljubkovami pomen prip. obr. -ko in -ka. Ime Branimir se pojavlja v listinah, npr. kot ime romarja v Štivanu pri Devinu na Primorskem v 9.-10. stol. (gl. GZS II, št. 328). V približno istem času so pri nas izpričana tudi imena Branislav in Branka. Pri Hrvatih je ime Branimir izpričano v 9. stol., ime Branislav pa v 13. stol. (gl. P. Skok, ER I, 190). BRANIMIR 563 BRANISAV BRANIVOJE 4 BRANJO BRANO 7 BRONIMIR VIOBRAN SIMOBRAN BRANICA BRANISLAVKA 11 BRONCA BRONISLAVA 304 BRANIMIRA41 BRANKA 3452 BRONI BRONJA 25 Brat- (6): BRATIMIR 4 BRATISLAV 33 BRATKO 7 BRATOLJUB Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji BRATOMIL JOSIP BRACO Brat- ž: BRATICA BRATISLAVA ANA BRATOSLAVA Pri nas je zelo malo imen z imensko podstavo brat, čeprav so pri moških oblikah uporabljene najbolj znane druge sestavine: -mir, -slav, -ljub, -mil. V starih zapisih se po O. Kronsteinerju, 26, v 11. in 12. stol. pojavljata Bratrejb (XII Bratrei, lai-cus) in Bratrica (1030 Bratreza, mancipium, UbSt I 56, GZS III 15). Brun-: BRUNO 1014, BRUNON, BRUNOSLAV 7; ž: BRUNA 245, BRUNICA, BRUNETA, BRUNHILD A, BRUNILDA, BRUNISLAVA 5, BRUNOSLAVA 6." Bud-: BUDE, BUDIMIR 56, BUDISLAV, BUDO, BUDOMIR; ž: BUDIMIRKA, BUDIMKA, BUDINKA.12 Burg-: BURGHARD Burg- ž: BURGA -burga/-purga: FRIDBURGA INGEBURGA VALBURGA 138 NATBURGA NOTBURGA 7 VALPURGA Imenska podstava burg izhaja iz stvn. burg 'zaščita, varstvo, obramba'. Pogostejša je v ženskih imenih, zlasti kot druga sestavina. Burghard, ki ima v nemščini različice Burgard, Burkart, Burkert, Burkhart, ima kot drugo sestavino stvn. hart 'trden, močen'. Ime naj bi torej prvotno pomenilo 'trdna, močna zaščita, obramba'. Z Burg- se npr. začenjata nemški ženski imeni Burghild, Burgunde. Med imeni, ki se končujejo na -burga, je pri nas najbolj znana Valburga z različico Valpurga, ki jo poznamo tudi v izrazu Valpurgina noč 'pri Nemcih noč čarovnic pred 1. majem'. Po cerkvi sv. Valburge je poimenovan kraj (Sv.) Valburga, ljudsko Šentomprga pri Smledniku. 11 Imenska podstava brun izhaja iz stvn. brunja, brunna 'oklep', npr. v imenu Brunhild, ali iz stvn. brun 'rjav', npr. v imenu Brunolf. 12 Imenska podstava Budi- izhaja iz velelnika budi glag. buditi. Ime Budimir naj bi torej pomenilo 'vzpodbujaj mir, mirobljubnost', Budislav 'obujaj slavo, prizadevaj si za slavo'. V hr. se z Budi- povezujeta še sestavini -mil in -voj, tj. Budmil, Budivoj. Obstajajo tudi slov. zlož. imena, v katerih je -bud drugi del zlož. imena, npr. hr. Radobud, stč. Bohobud, Čabud, Čiebud, Dobrobud, Drahobud, Chotebud, Milobud, Nezabud, Po-nebud, Sdebud, Zabud (gl. Svoboda, 72). Imena z imensko podstavo Budi- so pri nas zapisana že v 10. stoletju, npr. Budigoj, Budislav, Budislava, Budiš (gl. Leksikon imen, 1996, 149). Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Cvet- (8): CVETAN 12 C VETIN CVETKO 912 CVETO 13 3 CVETOGOJ CVETOMIR CVETOSLAV CVETOZAR Cvet-ž (17): CVETA 169 CVETANA54 CVETANKA 8 CVETINA CVETISLAVA CVETKA 4214 CVETNA C VETOSLAVA 8 C VIJ A 40 C VIJ ANKA CVIJETA 149 CVIJETANA 2 CVIJETE CVIJETKA C VITA CVJETA12 CVJETKA Imenska podstava Cvet- izhaja iz samostalnika cvet oziroma glag. cveteti. Zložena imena na -goj, -mir, -slav, -zar so bolj v rabi na hr. ali srb. jezikovnem področju, prav tako tvorjenke na -an in -ana. Pri nas sta ob oblikah Cveta, Cveto najbolj pogosti tvorjenki na -ka in -ko, tj. Cvetka in Cvetko. Prvotno manjšalni pomen suf. -ka, -ko se je zaradi pogoste rabe izgubil. Cvetko je v Sloveniji pogost priimek, celo nekoliko pogostejši kot ime (1997: 986 oseb). Ča-: ČASLAV 17.13 Čast/Čest-: ČASTISLAV, ČESLAV, ČESTIMIR.14 Čedo-: ČEDO 97, ČEDOMIL 7, ČEDOMIR 139; ž ČEDOMILA 4, ČEDOMIRA, ČEDOMIRKA.15 Črt-: ČRT 149, ČRTO, ČRTOMIR 211; ž: ČRTOMIRA.16 Da(j/š)- (7): DAJMIR DAMIL DAMIR1537 DAMIRJAN DAŠMIR DAŠO 4 Da-ž: DAMIRA 22 13 Imenska podstava Ča-je iz glag. čajati 'čakati'. 14 Imenska podstava Čast-/Čest- izhaja iz glag. Častiti. Prvotni pomen imen Častislav, Če-slav in Častimir je bil torej 'časti slavo, mir'. 15 Imenska podstava čedo izhaja iz hr. ali srb. čedo 'otrok'. 16 Črt je imenska podstava, ki lahko izhaja iz sam. črt starinsko 'sovraštvo, mržnja' (prim. črtiti, črteti 'sovražiti') in mitološko 'zli duh'. Črtomir je glavna oseba Prešernove pesnitve Krst pri Savici. Kot izvirno slovensko ime se je uveljavilo v novejšem času, prav tako skrajšana oblika Črt. DAMIRE *DAJBOG Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Imenska postava Da- izhaja iz glag. dati. Domnevni vzdevek Dajbog je izpričan v že izumrlem priimku Dajbog (gl. komentar k tabeli Bog-). Velelnik glag. dati je tudi v imenu slov. boga Daž(d)bog. Dal- (8): DAL DALČI DALIBOR 538 DALIBORČO DALIBORKO DALIMIR DALIVOJ DALJO Dal- ž: DALI DALIBORA DALIBORKA 155 Dal- je imenska podstava, ki jo najdemo v besedah dalj, daljava, daleč. Prvotni pomen imen Dalibor (to je najpogostejše) in Dalivoj naj bi bil 'kdor se od daleč bori, vojuje'. Ta imena so prišla k nam s priseljenci s hrvaškega ali srbskega jezikovnega področja. Dan(il)-(18): DAN 25 DANČO DANI 118 DANILO 2338 DANJEL 156 -dan: BOGDAN 2597 Dan-ž (16): DANA 119 DANIJELA 3173 DANILKA DANKA 55 -dana: BOGDANA 354 DANCE DANE 128 DANIBOR DANIMIR 22 DANKO 59 PRODAN DANI 4 DANIJELKA DANIMIRA DANUŠA 6 PRODANA DANCEK DANEJ 6 DANIEL 1661 DANISLAV 4 DANICA 6817 DANIKA DANJA 7 DANUŠKA 15 DANCI DANEK DANIJEL 3776 DANILOSLAV DANIELA 1006 DANILA 305 DANJEL A 158 DANUTA Imenska podstava Dan-je lahko nastala po krajšanju imen Danibor, Bogdan in se lahko iz nje tvorijo vse naštete moške in ženske tvorjenke. Enaka podstava pa lahko nastane po krajšanju imena Danijel, zato se naštete tvorjenke in zlož. imena lahko povezujejo tudi s tem imenom. Izjema so imena Danila, Danilo, Danijelka, Danil-ka ter zloženo ime Daniloslav, ki so nedvomno povezani z imenom Danijel(a). Danimir je zapisan v listinah v 10. stol.: Dannamir (Danimir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju (gl. GZS II, 428). Dar-(13): DARC DARIBOR DARČ DARIN 15 DARE 21 DARINKO 50 DARI DARISLAV DARKO 6310 DARJOSLAV DARO DAROMIR DAROSLAV 7 Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji -dar: TIVADAR 5 MIRODAR Dar-ž (17): DARA 53 D ARI J A 657 DARIVOJKA DARJENKA DAROSLAVA -dara: BOŽIDARA 223 BOŽIDAR 2076 MILODAR DARI DARIJANA DARJA 6340 DARKA 218 MILODARA D ARI A 18 DARINA21 DARJANA 7 DARKICA KRASNODAR D ARICA 17 DARINKA 5060 DARJANKA DAROMIRA Imenska podstava Dar-/-dar izhaja iz besede dar 'darilo'. Med zlož. imeni po pogostnosti izstopata Božidar in Božidara, med tvorjenkami pa Darko, Darinka, Darja, Darka. Nekatere od naštetih tvorjenkje možno povezovati tudi z Dar-, kije nastal po krajšanju tujih imen, kot sta Darij, Darijan, Darjan. Ded-: DEDA, DEDO 9, DEDOMIR.17 Deli-: DELIBORKA, DELICA, DELJA 5, DELJKA, DELJKA.18 Des(i)-: DESAN 4 Des(i)- ž (9): DESA 65 DESICA DESMIRA DESIMIR 47 DESANA DESIMIRA DESMIR DESOMIR DESANKA 253 DESI DESIMIRKA 5 DESISLAVA Sestavina Desi- v imenu Desimir izhaja iz velelnika hr. ali srb. glag. desiti 'naleteti na, srečati', desiti se 'pripetiti se itd.'. Med tvorjenkami je najpogostejša Desanka, sledi pa ji Desa. V hr. je izbor skrajšanih in tvorjenih oblik iz podstave Des(i)-večji, med zlož. imeni npr. Desivoj, ni pa npr. različic Desmir, Desmira, Desomir. V bolg. jeziku je razen zlož. imen Desimir, Desislav tudi Desirad. 17 Imenska podstava Ded- izhaja iz sorodstvenega naziva ded (gl. zgoraj Brat-). Na hr. ali srb. jezikovnem področju so razen zlož. imena Dedomir še Dedisav, Dedoljub, Dedo-mil, Dedoslav in tvorjenke Deda, Dedan, Dediša, Dedo, Dedoje, Dedoš, Dedun, De-dunko (gl. Prosvjetin imenoslov, 230). Imena s podstavo Ded- najdemo zapisana v listinah, npr. Dedovitk - 1147 Tediwit (Grundbesitzer; Oblarn/GB Gröbming/St), UbSt I 281; Deslavb (*Dedoslavi.) - 1065-75 Diezla (rusticus; Lurnfeld/GB Spittal an der Drau/ K), MC III 143, Tb Brixen 78 (gl. O. Kronsteiner, 31). 18 Sestavino Deli- v imenu Delibor povezujejo s tur. deli 'junak, silak' (gl. M. Šimundič, 71). Ta je tudi v hr. imenu Delija. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Dobr-(16): DOBRAČ DOBRICA 10 DOBRISAV DOBRO Dobr-ž (14): DOBRANA 4 DOBRINA 8 DOBROMILA DOBRUŠA DOBRAN 5 DOBRILO DOBRISLAV DOBROMIR4 DOBRENKA DOBRINKA 40 DOBROSAVA DOBRUŠKA 6 DOBRE 5 DOBRIN DOBRIVOJ15 DOBROSAV16 DOBRICA 12 DOBRISLAVA DOBROSLAVA 3 DOBRI DOBRINKO 7 DOBRIVOJA DOBROSLAV 7 DOBRILA 112 DOBROJKA DOBRUNKA Imenska podstava Dobr- izhaja iz prid. dober in je precej produktivna, a v imenih z majhno pogostnostjo. Najdemo jih že v naših najstarejših virih, npr. po GZS II, 429 v 10. stol.: Dobrablaste (Dobrovlasta), neka romarica, omenjena v Cedadskem evangeliju; Dobresit (Dobrožit), omenjen v solnograški bratovščinski knjigi; Dobrodei (Dobrodej), neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju; Dobronega (Tako sta se zvala dva nesvobodna človeka, ki sta leta 945 živela na Koroškem); Dobrosisne (Dobrožizna), neka romarica, omenjena v Cedadskem evangeliju. Precej teh imen za obdobje od 8. do 12. stol. omenja O. Kronsteiner, 32-37: Dobrelbka, Dobreni>, Dobrejb, Dobrica, Dobrik1, Dobrina, Dobrogodi*, Dobrogojb, Dobromyslb, Dobronega, Dobronegi>, Dobroslavi>, Dobrostb, Dobrošica, Dobrovlastt, Dobro-žiti», Dobrucha, Dobruta, Dobn>, Dodragi>, Dolfubi>. Doma-: DOMAGOJ 14.19 Dor-(18): DORAN 4 DORČI 4 DORE7 DOREJ DORI DORIAN DORIANO DORIČ DORIJAN 22 DORIN DORIS DOR J AN 32 DORJANO 8 DORKO 6 DORO DORON DOROTEJ 15 DOROTEO -dor (9): FEDOR ISIDOR 5 IZIDOR 1050 FEODOR 4 THEODOR 5 TEODOR 362 HELIODOR 8 FJODOR TODOR 54 38 19 Prvi del imena Doma- izhaja iz besede dom oziroma njegove sklonske oblike na vprašanje kje?, ki je v prislovu doma. V hr. jeziku obstajata še zlož. imeni na -mir in -slav z ženskima oblikama. Imena z začetnim Doma- se pojavljajo v listinah v 12. stol.: Doma-gojb, Domanega, Domaslavi», Domomyslb (gl. O. Kronsteiner, 35-36). Po GZS II, 429, je zapisan Domamir (Domomir), neki romar, omenjen v Cedadskem evangeliju, po GZS III, 264 pa Domoslav (Domozla), neki romar, kije živel okoli 1080. leta, in Domo-slav (Domeszlau), svoboden posestnik na Poljanah pri Vintgarju, okoli 1090. leta. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Dor-ž (14): DORA 386 DORI4 DORIJANA 10 DORINA 34 DORJANA 38 DORKA DOROTEJA 1382 DOROTHEA 6 -dora (9): ISADORA IZADORA IZIDORA 109 FEODORA TODORA 5 DORIANA 5 DORIS 473 DOROSLAVA FEDORA TEODORA 260 DORIC A 159 DORJA DOROTEA 30 ISIDORA 4 HELIODORA Imenska podstava Dor-/-dor izhaja iz grškega down 'dar, darilo' in se pojavlja s sestavino theös 'bog' kot prvi ali drugi del zlož. imen, npr. v imenih Dorotej (a) : Teodor(a). Oblike Fedor itd. so rus. različice imena Teodor, namesto sestavine theös (tj. Teo-/-tej) pa v zlož. imenih nastopata še bog Helios (Heliodor) in boginja Izida (Izidor). Drag-/Draž- (39): DRAGAN 1765 DRAGEC 9 DRAGISLAV DRAGOBRAN DRAGOLJE DRAGOMIL 27 DRAGOSAV DRAGOVAN 7 DRAŽAN 11 DRAŽESLAV DRAGANCO DRAGI 42 DRAGIŠ DRAGO JA 21 DRAGOLJUB251 DRAGOMIR383 DRAGOSLAV 182 DRAGUN DRAŽE DRAŽIGOST DRAGAS DRAGIC DRAGIŠ A 132 DRAGO JE 11 DRAGOMAN DRAGON DRAGOŠ 4 DRAGUTIN816 DRAŽEN 186 DRAŽO DRAGE DRAGIC 16 DRAGO 6833 DRAGOJLO DRAGOMER DRAGORAD 7 DRAGOTIN 360 DRAŽA DRAŽENKO 28 -drag (16): LJUBDRAG ŽELIDRAG VIDODRAG MIJODRAG 16 PREDRAG 348 LJUBIDRAG MILIDRAG ZVEZDODRAG VUKODRAG ROK MILDRAG TEGODRAG MILODRAG 8 VESELKO TIHIDRAG LJUBODRAG 10 MIODRAG311 VITODRAG 19 Drag- ž (25): DRAGA 840 DRAGICA 7346 DRAGMILA DRAGOLJUBA DRAGOMIRKA DRAGOTIN A 114 DRAGUTINA -draga: MILODRAGA DRAGANA 569 DRAGINA DRAGOJILA DRAGOMANA DRAGOSAVA 7 DRAGOTINKA VITODRAGA DRAGE DRAGI 8 DRAGINJA 111 DRAGISLAVA 4 DRAGOJKA DRAGOJLA 27 DRAGOMILA 10 DRAGOMIRA 107 DRAGOSLAVA 64 DRAGOSLAVKA DRAGUNA DRAGUŠKA10 39 Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Drag-/-drag izhaja iz prid. drag in spada med najbolj produktivne slovanske imenske podstave, kar je razvidno tudi iz popolnega seznama imen v tabeli. Pri moških imenih je močno zastopan tudi kot drugi del zlož. imen. Glede pogostnosti izstopajo imena Drago, Dragan, Dragutin ter Draga, Dragana, Dragica. Slednja je tvor-jena z manjšalno-ljubkovalnim prip. obr. -ica, vendar se je prvotni pomen zaradi pogoste rabe izgubil (Draga : Dragica - ljuba : ljubica). Imenska podstava Draž-izhaja iz primernika prid. drag: draž-ji: Dražen, Dražimir, Dražigost. Imena s podstavo drag so zapisana v listinah od 8. do 12. stol., npr.: Dragi> - IX Trago (Salzburg), LCv 33; Dragoča - XII Tragotsa (Seckau/GB Knittelfeld/St), N Seckau393/119, GZS IV 473), DragojbCb - XII Tragaiz (zwei Personen; Leoben), LC Seckau 402/139, GZS IV 475; Dragomin> - 1050-65 Dragmer (rusticus; Long-holz/GB Spittal/K), MC III 117, GZS III 104), Dragovam* - IX Dragabon (Salzburg), LCv 36/90, GZS II257; Dragožirt - 990 Dragosid (mancipium; St. Andräi. L./GB Wolfsberg/K), MC III 71, GZS III 100; Dražica - XII Drasizze (Bergknappe; Leoben/St), LC Seckau 401/137, GZS IV 474; itd. (gl. O. Kronsteiner, 36-37). Duš-(a): DUŠAN 9199, DUŠKO 339, DUŠOMIR; ž: DUŠA 46, DUŠANA 34, DUŠANKA 1343, DUŠI, DUŠICA 429, DUŠKA 127, DUŠKICA.20 Fran(ci)- (40): FRAN 22 FRANC FRENK FRANCEL FRANCISLAV FRANCOIS FRANČIŠEK FRANC FRANCKO FRANJO 1824 FRANO 50 FRANZ 12 FRANC 43976 FRANC FRENKI FRANCELJ 29 FRANCK FRANČEK 77 FRANČIŠEK FRANJO FRANE 33 FRANK 34 FRANTA FRENK 38 FRANC FRANČIŠEK FRANCE 531 FRANCI 2011 FRANCL FRANCI FRANČIŠEK FRANKO FRANEK15 FRANKI FRANTIŠEK FRENKI 5 FRANC FRANJO FRANCEK 6 FRANCIJA FRANCO 17 FRANČIŠEK 4140 FRANČIŠKO FRANJA 4 FRANKO 422 FRANUSH FRENKO Ime Franci se povezuje s -slav v zlož. ime Francislav. Zanimiva so še dvojna imena Franc Frančišek, Franc Franjo, Franc Frenk, Franc Frenki ter Frančišek Franc, Frančišek Franjo, Frančišek Franko. Sicer pa ima najpogostejše slovensko moško ime veliko različic oziroma tvorjenk z različnimi priponskimi obrazili. 1 Imenska podstava duš-a izhaja iz besede duša s prvotnim pomenom 'dihanje, življenjska sila' in se izpeljuje iz besede duh ter je sorodna z besedo dih. Slovensko duša pomeni tudi 'oseba, človek' (npr. zlata duša; tam ni bilo žive duše, tj. nikogar). Poimenovalna predstava za ime Dušan je torej več kot očitna. Poimenovanemu so z njim dali življenjsko silo, oznanili drugim, da seje rodil nov človek. Zanimivo je, da pri Hrvatih ni zloženega imena Dušomir, so pa Duševlad, Dušovlad, Duševlada, Dušovlada, Dušimir, Du-šimira (gl. M. Šimundič, 91). Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Goj- (7): GOJAN GOJC GOJČO GOJIMIR GOJISLAV 4 GOJK0 212 GO JMIR 45 -goj (9): DOMAGOJ 14 RADIGOJ 5 MILIGOJ BORIGOJ VITIGOJ MILOGOJ CVETOGOJ VITOGOJ ŽITOGOJ Goj- ž: GOJA 20 GOJISLAVA GOJKA7 GOJMIRA -goja: Imenska podstava Goj-/-goj izhaja iz glag. gojiti (prim, gojenec, vzgoja, vzgajati). Pogosteje se pojavlja kot druga sestavina, tudi pri primkih, pri katerih je pogosto edina razumljiva sestavina. Imena z obravnavano podstavo so zapisana v listinah od 9. stol. dalje, npr.: Gojica- 1030 Gohza; Gojiirb- 1002-18 Goin; Gojbmin>-IX Comiz; Gojbslavb - 1130 Goizla; XII Goizlau; XII Goyzla (gl. O. Kronsteiner, 40-41). Gor-(10): GORAN 2603 GORIJAN GOROLJUB Gor- ž (7): GORA GORJANA 4 GORANČE GORISLAV GOROSLAV GORANA41 GORJANKA GORANCO GORJAN GORANKA 26 GORKA5 GORANKO GORJANČO GORISLAVA Imenska podstava Gor- je povezana z besedo gora. Imena s to podstavo so k nam prišla s priseljenci s hr. ali srb. jezikovnega področja. Glede na pogostnost v primerjavi z drugimi izstopa ime Goran, medtem ko sta ženski obliki Gorana, Go-ranka precej redki. Gost-: GOSTIMIR 22, GOSTO 8; -gost: DRAŽIGOST.21 Imenska podstava Gost-/-gost se povezuje z glag. gostiti oziroma sam. gost. V hr. jeziku je razen imena Gostimir še Gostislav z ženskima oblikama Gostimira, Gostislava. Zanimivo je, da imena Dražigost ni v hrvaščini. V stč. so imena Hostibor, Hostimil, Host-mil (sch Gostumil), Hostirad (pol), *Hostivar (sch, MJ), v ostalih slovanskih jezikih: seh Gostidrag, pol Gosciwuj, pol. Gošcimiar SO 16/87 (gl. J. Svoboda, 76). Za -gost navaja J. Svoboda, 76, stč. imena Blizhost, Bolehost, Budihost, *Čahost, Častohost, Črnhost, Dobr(o)host, Domahost, L'ubohost, L'utohost, Malohost, Mil(o)host, Rad(o)host itd. Obstajajo tudi krajevna in vodna imena na -gost, npr. v pol. Bydgosc (gl. V. Šmilauer, ZMKII, 243-244, III, 265). Imena s podstavo gost so zapisana v listinah od 11. stol. dalje, npr.: Gostejb - XII Gostev; XII Gotsteu; Gostibyh, - 957-993 Gostibil; Gostičajb - 957-993 Goztizai; Gostim, - Gostin (gl. O. Kronsteiner, 41-42). Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Grad(i)-: GRADIMIR20, GRADISLAV, GRATKO; ž: GRADIMIRKA, GRADISLAVA.22 Grozd-: GROZDAN 37, GROZDE, GROZDENČO, GROZDIMIR, GROZDO; ž: GROZDA 39, GROZDANA 103, GROZD ANKA, GROZDENA.23 Her-(12): HERBERT 103 HERI HERMAN 876 HERMANGON HERMINIJ HEROLIND Her-ž (11): HERA HERBERTA HERMINA 1298 HERMINCA HERMINIA HERMINIJA 7 HERIBERT 10 HERMANN HERVIK HERIZANDA HERMINE HERMINJA HERKO HERMIN HERVIN HERLANDA HERMINE- GILDA -har(i)/her(i) LOTAR RAJNER WALTHER GÜNTHER WALTHER WARNER VALTER1108 GINTER RAINER VERNER 28 WALTER 32 GUNTER REINER WERNER 9 GÜNTER 6 Nemška imenska podstava Her- izhaja iz stvn. heri 'vojska'. Po pogostnosti izstopajo v primerjavi z drugimi precej redkimi imeni Herbert, Herman in Her min a. Kot druga sestavina se -heri skrajša v -er, npr. v imenu Walter z različicama Walt-hari, Walther, sle. Valter. Ta je zložen iz stvn. waltan 'delovati, opravljati (funkcijo), ukazovati' in stvn. heri, hari 'vojska'. Hild-: HILDERIH HILDO Hild-/Hilt- ž (6): HILDEBRANDA HILDETRAUT HILDEGARD 20 HILTRAUT HILDA 969 HILDEGARDA142 HILDE HILDEGARDE 4 : Imenska podstava Grad(i)- izhaja iz glag. graditi. V hr. jeziku obstajajo razen zlož. imen Gradimir, Gradislav še Gradibor, Gradomir, Gradimira, Gradomira, Gradisav(a), Gradoslav(a), Gradivoj, Gradivoje in tvorjenke Gradimirka, Gradomirka, Grado-je, Gradojka (gl. M. Šimundič, 132-133), v rus. Gorodislav (12. stol., Seliščev, 143), pol Grodzislaw, v stč. samo skrajšano *Hradeš (MJ Hradešice, Pf), kot druga sestavina stč. Nahrad,, Nehrad, Podhrad, *Senhrad (gl. J. Svoboda, 76). Imenska podstava Grozd- izhaja iz besede grozd. V hr. jeziku je zlož. imen in tvorjenk s to podstavo precej več, npr. Grozdimir, Grozdomir, Grozdimira, Grozdomira, Groz-dislav, Grozdoslav, Grozdislava, Grozdoslava, Grozdoljub, Grozdoljuba. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji -(h)ild (20): IRMHILDA GUNHILDA ERMILDA BRUNILDA KLOTILDA 62 KLODHILDA REINHILDA BRUNHILDA RENILDA EVERILDA TRUDHILDA BRONHILDA GERHILDA LEONILDA MATILDA 3620 KRIMHILDA BERNHILDA ROMILDA 12 BRONILDA MEHTILDA 8 Nemška imenska podstava Hild-/-hild izhaja iz stvn. hiltja 'boj'. V sle. moških imen s to podstavo skoraj ni, v nem. pa jih je več, npr. Hildibert, Hildibrand, Hildifrid, Hildigar, Hildiman, Hildowald, Hildiwin, Hildulf. Med ženskimi imeni s to podstavo sta najbolj pogosti Hilda in Matilda. Ho ti-: HOTIMIR 16, KAJTIMAR 5.24 Hrabr-: HRABRO, HRABROSLAV ll.25 Hrani-: HRANIMIR, HRANISLAV 16.26 Ing-: INGEBORG Ing-ž (15): INGA 38 INGEBORGA INGENUIN INGMAR INGBRITT VERA INGE 134 INGEBURG INGEBURGA INGO 10 INGEBORG 71 INGI 24 Sestavina Hoti- v imenu Hotimir izhaja iz glag. hoteti. Označuje torej osebo, ki naj bi hotela, se zavzemala za mir. Ime s prvotno nasprotnim pomenom je Kazimir (gl. v nadaljevanju). Ime Hotimir je zapisano v listinah: po GZS II, št. 142 Hotimir (Chotemir), navzoč leta 850. v Blatogradu. Pri Prešernu (Krst pri Savici) je ime Hotimir spremenjeno v Kajtimar, ki je lahko rezultat besedne igre (Kaj ti mar). Vsekakor pa je -mar nem. imenska sestavina, kije pomensko soodnosna s slovanskim -mer 'slava', ki seje zaradi omejenosti rabe samo v imenih v večini imen (ljudskoetimološko) zamenjal z splošnej-šim in razumljivejšim -mir. Na stari -mer kaže npr. krajevno ime Dragomer, hr. Črnome-rec. Tudi v hr. so imena s sestavino Hoti-: Hotimir, Hotimira, Hotislav, Hotislava (gl. M. Šimundič, 142), v drugih slov. jezikih še Chotebor, 1238 Chotebor de Copitz; Chotemer, 1285 Chotemar (dictus Dargaz), Chotemir, 1285 Chotemir Dargaz (dominus), Chotimer, 1227 Gotimerus (gl. G. Schlimpert, 24), Chotebor (pol. RKJWIII, 11), Chotibor (pol) - Cotebud, Chotibud, *Ch(o)cebud (luž. MJ Khočebuz, pol. MJ Ko-cobedz, Chociebqdz (Slow. IV 235, Onomastica II/2, 263) itd. (gl. J. Svoboda, 76). 25 Imenska podstava Hrabr-je iz prid. hraber. Bolj produktivna je na Hrvaškem: Hrabar, Hrabra, Hrabren, Hrabrena, Hrabri, Hrabrimir, Hrabromir, Hrabrimira, Hrabro-mira, Hrabrislav, Hrabroslav, Hrabrislava, Hrabroslava. 26 Imenska podstava Hrani- izhaja iz velelnika hrani glag. hraniti 'prizadevati si, da se kaj ohrani'. Več imen s to podstavo je na Hrvaškem: Hranimir, Hranimira, Hranimirka, Hranisav, Hranisava, Hranislav, Hranislava, Hranislavka, Hranivoj, Hranivoje. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji INGILIN INGRIT INGREED INGRITA INGRID 774 INGVALD INGRIDA Nem. imenska podstava Ing(e)- izhaja iz stvn. Ingi, Ingwio 'germanski plemenski bog'. Med imeni s to sestavino je najpogostejše Ingrid z unikatnimi različicami Ingreed, Ingrida, Ingrit, Ingrita, dalje Ingeborg, med skrajšanimi imeni pa Inge in Inga. Drugi del imena Ingrid izhaja iz stvn. fridr 'lep' ali rid 'jahalka'. In-: INOSLAV.27 Ir-: IRISLAV 28 Jan- (45): JAN 2364 JAN JANEZ JANČA JANČE JANČEK JANČI 7 JANEJ JANEK 8 JANESLAV JANEZ 32656 JANEZ IVAN 19 JANEZ JANI 8 JANEZ JANKO 10 iJANEZŽAN JANEZ-ANŽE JANEZ-JAN JANEZ-JANI JANEZEK JANI 774 JANI JANEZ JANIJ JANIK 7 JANIN 5 JANIS JANISLAV 30 JANKO 5058 JANKO IVAN 4 JANKO JANEZ JANN JANNE JANNI JANNICK JANO 16 JANOS 42 JANOSCH JANOŠ 69 JANUS JANUŠ 46 JANUZ JANVID JANVIT JANŽ8 JANŽA JANŽE 14 JANŽEJ Jan- ž (31): JANA 3382 JANA IVANA JANCA JANČI JANDA 5 JANDICA JANE 4 JANET 7 JANETA 11 JANETE JANETTA JANETTE 7 JANI 12 JANICA 47 JANICITA JANIDA JANIJA 4 J ANIKA 16 JANINA 57 JANINE 11 JANIS JANISLAVA 23 JANITA 17 JANKA 125 JANKI JANKICA 6 JANNET JANUŠA 44 JANUŠKA 17 JANY JANŽA 6 27 Imenska podstava v imenu Inoslav lahko izhaja iz prid. in 'alius, drugačen' (gl. Maretič, 120) ali iz skrajsanhyw^o >jino > ino 'mlado, junior, novum' ali iz nino (gl. Ninoslav, pol. Ninogniew) 'nov, mlad; hiter, ognjevit' itd. (gl. J. Svoboda, 82; M. Šimundič 149, 255). V hr. obstajajo še Inosav, Inosava, Inoslava, ki jih razlagajo iz Ninoslav (gl. M. Šimundič, 149). 28 Imensko podstavo Ir- za hr. imena Irislav, Iroslav, Irislava, Iroslava povezuje M. Šimundič, 150, z lat. ira 'jeza', kar ni preveč prepričljivo. Morda bi prišlo v poštev sle. ir 'tolmun' oziroma iriti =jeriti =jariti 'poditi, vzvaloviti'. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Imenska podstava Jan- izhaja po krajšanju iz imena Janez, za ženske iz imena Jana. Ime Janis je skrajšano iz Janislav, kot npr. Boris iz Borislav. Imeni Jani-slav, Janislava sta tudi na Hrvaškem. Jar- (6): JARE JAR0 22 JAROMIL JAROMIR 5 JAROSLAV 80 JAROŠ 19 Jar- ž (8): JARA JARINKA JARMILA 24 JARMINA JAROMILA JAROMIRA JAROSLAVA 11 JARUŠKA Imenska podstava Jar- izhaja iz prid. jar 'mlad nov' ali 'jezen, razdražen'. Zadnji pomen je tudi v izrazu j ara kača. Misliti je mogoče tudi na zastar. jaren 'hiter, uren'. Nekoliko pogostejši od drugih je samo Jaroslav. Ime na Jar- najdemo zapisano v 12. stol.: Jaronega - XII Iarenega (GZS IV 474; O. Kronsteiner, 42). Jek-: JEKA 19, JEKICA, JEKOSLAVA.29 Jel-: JELISLAV JELKO 61 Jel-ž (17): JELA306 JELCA JELENA 1197 JELENCA JELENKA26 JELICA 307 JELIKA JELINA JELISAVA 47 JELISAVETA 26 JELISAVICA JELISAVKA 48 JELISLAVA 48 JELISLAVKA JELKA 2883 JELKICA JELUŠKA Imenska podstava Jel- je nastala po krajšanju imen ki se začenjajo na Jel-, npr. Jelen, Jelena, Jelisaveta. Ob zloženih imenih Jelislav, Jelislava z različico Jelisa-va in tvorjenkami Jelisavica, Jelisavka, Jelislavka po pogostnosti izstopajo tvorjenka na -ka Jelka in Jelena, redkejša je tvorjenka na -ica Jelica. Ime Jelisaveta je tako kot Elisabeta, Elisaveta, Elizaveta, Elizabeta, Jalžabeta, Jelizaveta hr. ali srb. različica imena Elizabeta. Razen imena Jelka in Jelko imajo vsa tu obravnavana imena v glavnem priseljenci s hr. ali srb. jezikovnega področja ali njihovi potomci. Jer- (7): JEROLIM4 JEROLIN JEROMAN JEROME JERON JERONIM 16 JEROSLAV Jer-ž (14): JERA282 JERCA125 JERČKA JERENA 9 Zelo redka imenska podstava Jek- izhaja iz besede jek 'odmev; kratek, oster, bolečino izražajoč glas'. Imeni Jekoslav, Jekoslava sta tudi na Hrvaškem. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji JERENCA JERISLAVA JEROSLAVA JERENKA JERKA5 JERUSLAVA JERICA 1033 JERKICA JERINA 8 JEROMILA Imenska podstava Jer- je lahko različica podstave Jar- (gl. zgoraj) ali pa je nastala po krajšanju imena Jeronim. Ta ima različico Jerolim, obe pa izhajata iz imena Hieronim. Jer- pri ženskih imenih bi lahko izhajal tudi iz Jera, ki je nastala iz Gera. Ta je skrajšana oblika iz nem. imena Gertrud, v katerem prva sestavina izhaja iz stvn. ger 'kopje', druga iz stvn. trud 'moč, sila'. Izpeljavo imena Jerosla-va/Jeroslavi> iz jeri> /jarh 'močen' dokazuje O. Kronsteiner, 44, z zapisi iz 12. stol.: XII Ierazlawa (drei Personen; Leoben/St); XII Gerozla (Seckau/GB Knittel-feld/St); XII Ierazla (Leoben/St). Jug-: JUG, JUGAN, JUGOMIR, JUGOSLAV 28; ž: JUGOSLAVA 4, JUGOSLAVIJA, JUGOSLAVKA.30 Jur-(13): JUR 5 JURČEK139 JURICA 30 JUROSLAV Jur- ž (8): JURICA 5 JURISLAVA JURA 9 JURE 4868 JURIJ 3057 JURIJA JURKA41 JURA J 168 JUREJ JURKO 27 JURIJANA JURKICA 8 JURČE 6 JURI 12 JURO 81 JURINA JURUŠA Imenska podstava Jur- je nastala po krajšanju iz imena Jurij. Imeni Jurislav in njegova skrajšana oblika Jurko sta zapisani v listinah: Jurislavb - 1280-1315 Ju-rislaw (Steiermark); Jurbko - 1216 Jurko (Admonter Zeuge; Steiermark). Jurislav je kot zloženka krščanskega imena in -slavt dokaz za obstoj in tvornost imenske sestavine -slavi> po uveljavitvi krščanstva (gl. O. Kronsteiner, 44). Kazi-: KAZIMIERZ, KAZIMIR 256, KAZIMIRA 34.31 KAZIMIR; ž: KAZIMIERA TERESA, ' Imenska podstava Jug- izhaja iz besedeywg. Ta je služila tudi za priimkovno podstavo, ki je pri nas dosti bolj pogosta (gl. priimke Jug, Jugovec, Jugovic). Sestavina Kazi- imena Kazimir je iz velelnika glag. haziti. Miklošič je mislil najprej na glag. kaza-ti 'docere' in kaz-iti 'uničiti, (s)kaziti'. Na prvo možnost bi kazala oblika Kazimir, če ni to vpliv poljskega izgovora imena Kazimierz. Druga sestavina pol. imena -mierz je rezultat novejšega razvoja / ob r-u. in ne iz -mer. Ime je še v hr. ali srb. ter polab. in rus. Po J. Svobodi, 77, obstaja tudi ime Kazislav. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Kras-(a): KRASIMIRKA, KRASNA, KRASNAJA, KRASOMILA.32 Krist-(13): KRIST KRISTI KRISTIN KRISTO 5 KRISTAN 10 KRISTIAN 228 KRISTIVOJ KRISTEFOR KRISTIFOR KRISTJAN 1193 KRISTEL KRISTIJAN 1014 KRISTL 13 Krst- (8): KRSTA 16 KRSTIVOJ KRSTAN 16 KRSTIVOJE KRSTE 10 KRSTO 36 KRSTEN KRSTOMIR Krist-ž (14): KRISTA 126 KRISTIKA KRISTINKA 5 KRISTJANE KRISTI 10 KRISTIN KRISTJA KRISZTINA KRISTIJAN KRISTINA 7783 KRISTJAN KRISTIJANA 9 KRISTINCA KRISTJANA Krst- ž (6): KRSTA 5 KRSTINA18 KRSTANA 9 KRSTINJA 4 KRSTANKA KRSTINJA Krist je skrajšana oblika za Kristus, lat. Christus, gr. Hristos v pomenu 'mazilje-ni'. Sestavina Krst- izhaja iz besede krst, možna pa je (za hrvaščino) tudi izpeljava iz Krist po izgubi z-ja v sklopu ri (prim. nem. Christ in sle. krst v zvezi noben (živ) krst 'nihče'). Zamenjavanje obeh podstav dokazujeta imeni Kristivoj, Krstivoj(e). Iz podstave Krst je tvorjeno še ime Krstomir, iz podstave Krist- pa sta unikatna Kristefor, Kristifor. Pravilna gr. oblika je Hristoforos s pomenom 'Kristusa noseč', lat. Christophorus, sle. skrajšano Krištof. Med imeni s podstavo Krist sta najpogostejša Kristijan in Kristjan, ki izhajata iz lat. imena Christianus. To povezujejo z gr. hristianos 'kristjan, pravzaprav Kristusov'. Med ženskimi imeni iz iste podstave je najpogostejša Kristina. Krun-: KRUNE , KRUNISLAV 4, KRUNO 10, KRUNOSLAV 53; ž: KRUNA 4, KRUNČICA, KRUNICA, KRUNISLAVA, KRUNOSLAVA 4.33 Sestavina Kras- v zlož. imenu Krasomila izhaja iz slov. krasa 'lepota', iz katere je sle. prid. krasen. Imeni Krasa in Krasam* sta zapisani v listinah: 957-993 Krazza (manci-pium; Lurnfeld/GB Spittal/K); 1128 Grazan (Zeuge; Friesach) (gl. O. Kronsteiner, 45). O imenu Krasan Kronsteiner pravi, daje to tvorjenka na -ani iz glag. krasiti in primerja imena Borain», Velam», Vitani». Imeni Krasna in Krasnaja sta nastali iz prid. krasna, ime Krasimirka pa je tvorjenka na -ka iz Krasimira. Tuje prvi del imena iz velelnika krasi glag. krasiti. Podstava Krun-a v imenih Krunislav, Krunoslav je iz hr. kruna 'venec, krona', lat. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Lad(i)- (8): gl. Vlad(i)-: LADI 6 LADKO 22 Lad- ž (7): LADA 23 LADISLAVA 320 LADIMIR 7 LADO 225 LADI 8 LADKA 8 LADISLAV 1879 LADOMIR 5 LADICA 10 LADOJKA LADIVOJ LADOSLAV LADIMIRA Lav-: LAV, LAVOSLAV, LEV 23, LEVKO 5; ž: LAVOSLAVA 8. Lep- (9): LEPA 17, LEPOSAVA 51, LEPOSLAVA, LEPŠA, LJEPA, LJEPOJKA 4, LJEPOSAVA 45, LJEPOSAVKA, LJEPOSLAVA 5.34 Ljub- (25): LJUB AN 44 LJUBEN 6 LJUBINKO 40 LJUBIŠKO LJUBO 580 LJUBOMIL 7 LJUBOŠ -ljub (18): TALJUB SREDOLJUB DRAGOLJUB251 VEROLJUB 7 SVETOLJUB LJUBCO LJUBENKO LJUBISAV21 LJUBIVOJ 6 LJUBODRAG 10 LJUBOMIR 659 SRBOLJUB 17 VIDOLJUB BOGOLJUB 97 MIROLJUB 54 SLAVOLJUB 68 LJUBDRAG LJUBIDRAG LJUBISLAV 6 LJUBIVOJE 6 LJUBOJA LJUBOSAV SLADOLJUB RODOLJUB 18 MIOLJUB GOROLJUB LJUBE 5 LJUBIMIR LJUBIŠ A 196 LJUBKO 12 LJUBOJE LJUBOSLAVA RADOLJUB 13 PRAVDOLJUB MILOLJUB BRATOLJUB Ljub- ž (23): LJUBA 533 LJUBENKA 41 LJUBIMCA 11 LJUBKA 14 LJUBOMIRA 132 LUBICA 4 -ljuba: DRAGOLJUBA LJUBANA LJUBICA 1997 LJUBINKA164 LJUBOČICA LJUBOMIRKA 5 LUBINKA LJUB ANKA LJUBIMKA 4 LJUBISAVA LJUBOJKA LJUBOSLAVA 35 LUBISLAVA LJUBE LJUBINA LJUBISLAVA 46 LJUBOMILA LJUBOSLAVICA BOGOLJUBA 4 MIROLJUBA SLAVOLJUBA corona. V hr. so še imena Krunimir, Krunomir, Krunimira, Krunomira, Krunisav, Krunosav, Krunisava, Krunosava. 34 Imenska podstava Lep-a izhaja iz prid. lepa in je uporabljena samo za ženska imena. Leposlava bi torej nastala na osnovi želje, da bi bila njena nosilka slavna po lepoti oziroma lepa sploh, kot ime Lepa. To je zapisano že od 9. stol. naprej: IX Lepa (zwei Personen; Salzburg), LCv 15/36; GZS II 256 itd. (gl. O. Kronsteiner, 47). Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Ljub-/-ljub je ena od priljubljenih slovanskih imenskih podstav in izhaja iz prid. ljub. Po pogostnosti izstopajo imena Ljubomir, Ljubo, Dragoljub, med ženskimi Ljubica, Ljuba, Ljubomira. Ljubkovalno-manjšalni pomen prip. obr. -ica v imenu Ljubica se je v nasprotju z besedo ljubica zaradi pogostnosti izgubil. V pisanih virih najdemo imena s podstavo Ljub-/-ljub že od 9. stol. naprej. Tako O. Kronstei-ner, 47-50, navaja naslednja imena: L'uba-957-993 Liupa; XllLiuba; itd.; L'ubi-dragt - XII Liubidrago; L'ubika - XII Livbicha; L'ubina - 1298 Lubinä; L'ubinega/ L'ubinegT> - XII Liubnega itd.; L'ubim> - 827 Liupin; L'ubisemb -XII Luzem; L'ubisb - IX Luuisinus; L'ubisb - 827 Liupisco; L'ubisina - IX Lupi-sina; L'ubita - XIILubitte; L'ubosta - XIILiubozta; L'ubota - IXLiupota; L'ubo-tum> - IX Liupotun; L'ubkcbCb - IX Liubzez; L'ufrbLb - XIV Lewblinus; L'ubbnikb - 827 Liupnic; L'ubbrejb - 1293 Lubrej. Ljud-: LJUDEVIT 51, LJUDMIL 5, LJUDOMIL; ž: LJUDEVITA, LJUDIMILA, LJUDITA, LJUDMILA 7964, L JUDOSLAVA, LUDMILA 166.35 Ljut-: LJUTOMIR; ž: LJUTOMIRA.36 Maks-(13): MAKS 1268 MAKSE MAKSI 21 MAKSIM 55 MAKSIMILJAN 1580 MAKSIMIR4 MAKSO Maks- ž (7): MAKSA 24 MAKSI MAKSEL MAKSIMILIAN 12 MAKSMILI JAN MAKSIMA 22 MAKSENCIJ MAKSIMILIJAN 554 MAKSMILJAN MAKSIMILENA MAKSIMILIJANA 8 MAKSIMILJANA 151 MAKSIMIRA Sestavina Maks(i)- je nastala po krajšanju imen Maksim, Maksimiljan itd. in pomeni 'velik'. Glede na pogostnost v primerjavi z drugimi izstopajo Maksimiljan, Maksimilijan ter Maks, pri ženskih imenih Maksimiljana. Mar-(18): MARE6 MARIJ 114 MARIJO 226 MARIO 1164 MARJANKO MARI MARIJAN 4033 MARIN 102 MARISLAV MARJO 123 MARIAN 15 MARIJ ANČEK 1 MARINKO 198 MARJAN 15193 MARIANO MARIJANO MARINO 379 MARJANČO 3 Imenska podstava Ljud- izhaja iz besede ljud v pomenu 'ljudstvo, narod'. Ta je še v besedah ljudje, ljudstvo (podrobneje gl. Leksikon imen 1996, str. 308, pri Ljudmila). Ljut- izhaja iz prid. ljut zastar. 'divji; hud; zelo jezen, besen'. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Sestavina Mar(i)- v zloženem imenu Marislav je nastala po krajšanju iz imen Marij, Marijan, Marin. Njen pomen izhaja iz pomena teh imen. Mar-ija(77): MARA 858 MARIANA 20 MARICA 1930 MARIEKE MARIELOUISE BIBA MARIJAGRA- CIJA MARIJOLA MARIKA38 MARILINA MARIONKA MARISTELLA MARIZA 82 MARJALIS MARLENA36 MARLENKA19 MARLIS MARUŠA 1082 MARYANA MASCHA MARIA MAŠENKA 8 MARE 29 MARIANNA 5 MARICA MARIEL MARIENA MARIJELA 10 MARIJONKA MARIKE MARIOLA MARISA41 MARIŠA17 MARIZELA 6 MARJELA 13 MARLENCA MARLIES MARLISA MARUŠKA236 MARYLENE MASHA MACA9 MARI 20 MARIANNE 8 MARIČKA15 MARIELA 4 MARIENKA MARIJICA 9 MARIJUČA MARILEN MARION 7 MARISOL MARIŠKA 4 MARIŽAN MARJEN MARLENE MARLIN MARUSIJA MARY 9 MARZENKA MAŠA 1388 MACA MARIJA MARIA 250 MARIBEL MARIE 4 MARIELLA 12 MARIJA 97495 MARIJKA MARIJUČI MARILENA MARIONETA MARISTELA MARITA 6 MARJA 163 MARLEN 16 MARLENINA MARLINA MARUSJA MARYAM MARZENKA MAŠENJKA -mari(j)a/ -mari(e) ANAMARIJA 572 SARITAMARIJA HAJDEMARIJA ROZEMARIJA 5 ROSEMARIE 12 ANEMARI 49 (23): TINAMARIJA EVAMARIJA ANEMARIA ANIMARIJA ROSEMARI ANAMARY ANNAMARIA 7 ROZAMARIJA 6 ANEMARI JA 21 ANEMARIE ROSEMARY ANEMARY ANNAMARIJA ROZAMARIJA 16 AVEMARIJA ROSEMARIA ROZEMARI Število zloženih in tvorjenih imen s sestavino Marija v različnih (tujih) oblikah je zelo veliko. Najpogostejša so prav zložena imena z imenom Ana, čeprav se z Marijo povezujejo še druga znana ženska imena. To velja tudi za dvojna imena, v katerih nastopa Marija kot prvo (512-krat) ali drugo ime (620-krat). To je za najpogostejše ime v Sloveniji tudi pričakovano. Mil-/Mio- (79): MIJODRAG 16 MILAN 14389 MILAŠIN MIJOSLAV MILANČE MILČE MILADIN 120 MILANČO MILČEK MILAK MILANKO 60 MILČI Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji MILCO MILENTIJE MILI 4 MILIC 25 MILIDRAG MILIJANKO MILISAV 49 MILIVOJA MILJEN MILJOJKO MILO 22 MILOICA MILOJKO 40 MILORAD 602 MILOŠ 1633 MILOVUK MIODRAG311 MILE 392 MILETA 27 MILIGOJ MILIJO MILISENKO MILIVOJE118 MILJENKO 73 MILJUTIN 7 MILODAR MILOJA MILOLJUB MILOSAV 46 MILOT MILUN 10 MIOLJUB MILEN 5 MILETIJA MILIBOJ MILIJA 20 MILIKA MILISLAV MILIVOJKO MILJKO 5 MILKAN MILODRAG 8 MILO JE 36 MILOMIR 78 MILOSIJE MILOTIN 4 MILUTIN151 MIOMIR 32 MILENKO 522 MILETIJE MILIBOR MILU AN 16 MILINKO 24 MILIVOJ 323 MILJ AN 31 MILJO MILKO 240 MILOGOJ MILOJICA 6 MILONJA MILOSLAV 12 MILO VAN 294 MIO -mil (22): DAMIL VLADIMIL RADOMIL DRAGOMIL 27 JAROMIL BOGUMIL 13 RADMIL 6 VOJMIL ČEDOMIL 7 BOGOMIL 281 ŽAROMIL BOHUMIL LJUDMIL 5 LJUBOMIL 7 VIDOMIL TUGOMIL BRATOMIL PREMIL VLADOMIL LJUDOMIL TIHOMIL 8 VITOMIL 6 Mil-ž (71): MILANCA MIL ANKA 271 MILENCA 65 MILETA MILI 8 MILU ANKA 7 MILISAVA MILIVOJKA 15 MILJENA MILJKICA MILKICA 12 MILODARKA MILOMIRKA 22 MILOŠAVA 56 MILOSLAVKA MILOVANKA 6 MILUNKA 23 MIOMIRKA MILANDA MILAŠA MILENICA MILEVA 206 MILICA 1510 MILIKA 12 MILISAVKA MILJA 69 MIL JENKA 19 MILJUTINA MILOČKA MILODRAGA MILONKA MILOSAVKA 1 i MILOŠA 7 MILOVINA MILUŠA 5 MILA 119 MILANIJA 4 MILAVA MILENIJA11 MILEVICA MILIJA 27 MILINA 7 MILISLAVA15 MIL J AN A 138 MILJEVA 8 MILKA 1821 MILODANKA MILOJA MILORADA MILOSIJA 4 MILOŠKA 9 MILOVINKA MILUŠKA 7 MILANA 75 MILANJA 6 MILENA 9002 MILENKA456 MILEVKA 7 MILIJANA 87 MILISA MILIVOJA MILJ ANKA 7 MILJKA 29 MILKANA MILODARA MILOJKA 640 MILORANKA MILOSLAVA 7 MILOVANA 5 MILUNIKA MIOMIRA 5 Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji -mila (27): ROZAMILA 8 LUDMILA 166 RADIMILA RADOMILA TUGOMILA JEROMILA JARMILA 24 RADMILA 535 SVEMILA LJUDIMILA ČEDOMILA 4 TIHOMILA 5 PETROMILA JERMILA VIDMILA DRAGMILA VLASTIMILA 4 DRAGOMILA 10 JAROMILA KRASOMILA BOGUMILA LJUDMILA 7964 VLADIMILA LJUBOMILA BOGOMILA 246 DOBROMILA VITOMILA Imenska podstava Mil-/Mio-/-mil, ki izhaja iz prid. mil (hr. ali srb. mio), spada med najpogostejše v slovanskih jezikih. Podobno je s pomensko sorodnimi Drag-/-drag in Ljub-/-ljub. Glede na pogostnost je daleč spredaj tvorjenka Milan, sledi mu Miloš, med zlož. imeni Milorad ter Bogomil. Pri ženskih imenih je najpogostejša tvorjenka Milena, sledijo ji Milica, Milojka, Milenka, Milanka ter Ljudmila, Bogomila. Tudi tu pogostnost vpliva na izgubo ljubko valno-manjšalnega pomena priponskih obrazil -ica, -ka v imenih Milica, Milojka, Milenka, Milanka, Milka. Imena s podstavo Mil- so zapisana v listinah od 9. stol. dalje: 9.-10. stol. Milei (Milej), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju; Millas (Milaš), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju; Millena (Milena), neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju; Milo (Mil), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju; 925 Milo, neka priča, ki se večkrat omenja v listinah solnograškega nadškofa Adal-berta (GZS II, št. 328, 328, 328, 363, 364, 365; gl. tudi O. Kronsteiner, 51). Mir-(15): MIRAN 5807 MIRANKO MIRAŠ MIRČA MIRČE 8 MIRČETA MIRE 7 MIRISLAV 6 MIRIVOJ MIRKO 5295 MIRO 780 MIRODAR MIROLJUB 54 MIROSAV MIROSLAV 5160 -mir (119): DAMIR1537 BENJAMIR VELEMIR 26 LJUBIMIR LADIMIR 7 VLADIMIR 5856 ZNADIMIR RADIMIR GRADIMIR 20 BUDIMIR 56 JEZDIMIR 8 GROZDIMIR ŽELJIMIR GOJIMIR STOJIMIR VOJIMIR 6 DALIMIR CELIMIR SELIMIR VELIMIR 190 ZELIMIR ŽELIMIR 45 PAVLIMIR DANIMIR 22 BRANIMIR 563 HRANIMIR SANIMIR STANIMIR 52 VOJNIMIR BRONIMIR ZVONIMIR 809 STOIMIR TRPIMIR ŽARIMIR HORIMIR SPASIMIR DESIMIR 47 MAKSIMIR 4 NAŠIMIR KREŠIMIR 72 ZLATIMIR 4 RATIMIR21 BRATIMIR 4 KAJTIMIR 5 HOTIMIR VLASTIMIR 50 RASTIMIR ČESTIMIR GOSTIMIR 22 GUSTIMIR SLAVIMIR 8 KAZIMIR 256 KAZIMIR BLAŽIMIR STRAŽIMIR BOŽIMIR DAJMIR BOJMIR GOJMIR 45 MOJMIR 129 Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji VOJMIR 76 LJUBOMIR 659 LADOMIR 5 MLADOMIR VLADOMIR RADOMIR253 ČEDOMIR 139 ČEDOMIR DEDOMIR VIDOMIR 6 ALDOMIR BALDOMIR 22 VALDOMIR RODOMIR BUDOMIR VEOMIR BLAGOMIR 5 ZMAGOMIR13 DRAGOMIR383 BOGOMIR 1761 HUGOMIR JUGOMIR TUGOMIR37 TIHOMIR163 MIOMIR32 MIJOMIR 4 TIJOMIR ŽELJOMIR VOJOMIR VOJKOMIR VELKOMIR VUKOMIR 6 MILOMIR 78 MOMIR 96 STANOMIR VOJNOMIR DAROMIR JAROMIR 5 DOBROMIR 4 DESOMIR DUŠOMIR ZLATOMIR 19 RATOMIR38 TATOMIR 7 SRETOMIR CVETOMIR SVETOMIR16 VITOMIR310 SVITOMIR ČRTOMIR 211 KRSTOMIR LJUTOMIR SLAVOMIR18 ZDRAVOMIR ŽIVOMIR 6 DESMIR VESMIR DAŠMIR BOGUMIR Mir-ž (21): MIRA 2962 MIRANA 12 MIRE 4 MIRI MIRICA 270 MIRI JANA 41 MIRISLAVA MIRISLAVKA MIRIŠA MIRITA MIRJA 26 MIRKA 158 MIRNA 59 MIROBRANA MIROLJUBA MIROLJUBKA MIROSAVA MIROSINKA MIROSLADA MIROSLAVA 1454 MIROSLAVKA13 -mira (50): DAMIRA 22 NAMIRA 6 BEGMIRA LADIMIRA VLADIMIRA 496 RADIMIRA LEDIMIRA VALDIMIRA VOJIMIRA VELIMIRA ŽELIMIRA DANIMIRA BRANIMIRA41 STANIMIRA BRONIMIRA ZVONIMIRA 103 CASIMIRA DESIMIRA MAKSIMIRA RATIMIRA VLASTIMIRA SLAVIMIRA KAZIMIRA 34 BOJMIRA GOJMIRA MOJMIRA VOJMIRA 7 LJUBOMIRA 132 RADOMIRA15 ČEDOMIRA BALDOMIRA DRAGOMIRA 107 BOGOMIRA 256 TUGOMIRA 8 DIOMIRA 7 MIOMIRA 5 MOMIRA DAROMIRA JAROMIRA TOMIRA ZLATOMIRA TRATOMIRA SVETOMIRA VITOMIRA 15 ČRTOMIRA LJUTOMIRA DESMIRA RATMIRA Imenska podstava Mir-/-mir, ki izhaja iz besede mir, spada zlasti kot druga sestavina med najbolj produktivne, saj je takoj za podstavo -slav. Zaradi tolikšne pogostnosti se je sestavina pomensko izpraznila, saj je mnoga zložena imena na -mir težko razložiti s smiselno povezavo glede na prvi del. Prav pomenska izpraznitev in pridobivanje funkcije morfema, sufiksa pa je sestavini -mir omogočilo povezovanje tudi z neslovanskimi imenskimi podstavami. Glede na pogostnost sta pri moških imenih najbolj opazna Miran in Miroslav, pri ženskih imenih Mira in Miroslava, med moškimi imeni z -mir kot drugo sestavino Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Vladimir, Bogomir, Zvonimir, Branimir, Ljubomir, med ženskimi imeni pa Vladimira, Bogomira, Zvonimira, Dragomira. Imena s podstavo Mir- so zapisana v listinah od 9. stol. naprej: 784-907 Mirica (Miriza), omenjena v solnograški bratovščinski knjigi; Mirogoi (Mirogoj), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju (9.-10. stol.) (gl. GZS II, št. 329, 328); Miroslav (Mirzlav), neka moška oseba (12. stol.) (GZS IV, št. 927); Mirogojb -1239 rusticus nomine Myrugoy (Suetschach/GB Ferlach); Mironegi> - XII Miren-gen (Bergknappe; Leoben/St); Mirovlastb- 1030 Mirlaz (mancipium; Scheifling/ GB Neumarkt/St) (gl. O. Kronsteiner, 51). Mlad-(10): MLADAN 5 MLADIMOR MLADJO 4 Mlad/Mlad- ž (9): MLADENA 11 MLADŽANA MLADENKA 6 ML ADEN 1115 MLADINKO MLADOMIR MLADENKA 59 MLADA MLADENČE MLAD JAN 4 MLADJA MLADANA MLADENKO 17 MLAD JEN 17 MLAD JENKA 10 MLADENIJA Imenska podstava Mlad- izhaja iz prid. mlad (hr. ali srb. mladan). V 9.-10. stol. je v Čedadskem evangeliju zapisana Mlada, neka romarka, kije obiskala štivansko božjo pot (gl. GZS II, št. 328). Modr-: MODROSLAV; ž: MODRA 13.37 Moj- (6): MOJMIR 129 MOMKO Moj- ž (8): MOICA MOJKA4 MOJSLAV JANEZ MOMIR 96 MOMO MOJCA 11089 MOJMIRA MOJCEJ MOMIRA MOME MOJICEJA MOMIRKA21 Imenska podstava Moj- izhaja iz zaimka moj, ki se tudi sicer lahko uporablja v funkciji samostalnika, npr. moja 'moja žena'. Sicer pa je najbolj znano ime iz te podstave Mojca, ki jo prek Maca razlagajo tudi iz imena Marija. Pri moških imenih je najbolj pogosto Mojmir z različico Momir. Imena s podstavo Moj- so zapisana v listinah od 9. stol.: okrog 1155 Mojca (Moyza), neka vdova; 1190 Moj go j (Mogoy de Gestnich), priča v Mariboru; (GZS IV, št. 362, 779); 925 Mojmir (Moy-mir), grof slovenskega rodu kot priča v Baumburgu na Gor. Bavarskem; 925 Mojmir (Moimir), grof kot priča v Solnogradu (GZS II, št. 362, 363). 37 Zelo redka imenska podstava, ki izhaja iz prid. moder 'preudaren, pameten', se je bolj uveljavila v priimkih Moder, Modre, Modrec, Modrej, Modri, Modric, Modrijan, Modrijančič, Modrinjak. O. Kronsteiner, 52, navaja iz podstave modrb 'moder (barva)' ime Modrik'b - 1170 Mo/v/drich (laicus; St. Lambrecht/GB Neumarkt/St). Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Moli-: MOLISLAV.38 Mor-: MORAN; -mor: MLADIMOR; ž: MORANA, MORANKA 39 Nad(i)- (6): NADAN 8 NADE NADI NADIJ NADIN NADISLAV 4 -nad: NENAD 778 Nad(i)-až(15): NADA 7171 NADEŽDA 76 NADI 5 NADIA 37 NADICA 279 NADIJA 80 NADIKA NADIN 5 NADINA 18 NADINE 11 NADISLAVA 4 NADJA 1433 NADJEŽDA NADJUŠA NADKA -nada: NENADA Imenska podstava Nad- izhaja iz besede nada 'upanje', rus. nadezda. Najpogostejše ime iz te podstave je Nada, opazna je rus. Nadežda, zelo modna in pogosta pa njena skrajšana oblika Nadja s tujo različico Nadia. Ime Nadija, ki je lahko različica imena Nadia, je možno razlagati tudi iz tur. Nädiye, kar izhaja iz arab. nädiyyä 'nežna, tankočutna'. Kot druga sestavina je -nad v imenih Nenad, Nenada. Neg-a: NEGOS, NEGOSLAV 4, NEGOVAN 18, NJEGOSLAV, NJEGOŠ; ž: NEGA, NEGICA 4, NEGOJA, NEGOSAVA, NEGOSLAVA, NJEGICA, NJEGOSAVA, NJEGOSLAVA 40 Ne- (6): NEBOJA NEVEN 66 NEBOJIŠA 6 NEVENKO 22 NEBOJSA 210 NENAD 778 ! Imenska podstava Moli-je najverjetneje iz velelnika moli glag. moliti, možna pa je izpeljava iz hr. imena Mola, ki naj bi bila skrajšana oblika imena Milovan. ' Imenska podstava Mor- izhaja iz glag. moriti. Pomen zlož. imena Mladimor je nejasen. Ime Mor an je tvorjenka na -an in mu ustreza žensko ime Morana, obe pa se pojavljata tudi na Hrvaškem. Povezujeta se s slovansko boginjo zime in smrti Morano. Jan Svoboda, 95, navaja MORI- pol Morzyslaw (morzyc, zabijač). 1 Imenska podstava Neg-a/Njeg-a izhaja iz besede nega, hr. ali srb. njega. Ime Negovan je nastalo iz glag. negovati prek deležnika negovan. V listinah so zapisana tudi stsle. imena z -neg(a) kot drugo sestavino zloženih imen, npr. 945 Dobroneg (GZS II št. 392), 1150 Dobronega, Domnega (12. stol.), Jaronega (12. stol), Ljubdrag (12. stol), Lju-boneg (12. stol.), Ljubonega (12. stol.), Stinega (12. stol.), Zemineg (12. stol.), Zveri-nega (12. stol.) (gl. GZS IV, 603-604) Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Ne- ž (6): NEVA 452 NEVEN NE VEN A 60 NEVENKA 3837 NE VIČA 39 NEVKA Nikalnica Ne- se kot imenska sestavina pojavlja v redkih imenih, in sicer pri glagol-skih podstavah: bati se, nadejati se, veneti. A. Breznik (Zloženke v slovenščini, 318) navaja med sklopi priimek Nebojse, Nebojs Mathia Newoiffe, u. Štanga 1595, vd. a. I, 63; Nebuisse, trikrat, u. Pleterje 1683; Vrban Neboise, Stari trg pri SI. Gradcu 1754, kap. a. v Ljubljani 118/4. Obstoj priimka Nebojs(e), dokazuje, daje pri nas obstajalo tudi ime. Ime Nebojša s sufiksom -saje verjetno nastal po analogiji z drugimi imeni na -ša, ker seje zavest o delih zloženega imena izgubila. Nin-: NINA, NINKO 12, NINO 358, NINOSLAV 17; ž: NINA 6656, NINETA 5, NINETTA, NINETTE, NINKA, NINOČKA, NINOSLAVA.41 Nov-: NOVAK 81, NOVICA, NOVKO, NOVO 24; ž: NOVINKA, NOVKA 30, NOVOSLAVKA.42 O(b)-: OBRAD 56, OBREN 13, OBRENKO, OSTOJ 4, OSTOJA 82, OSTOJE.43 Ogn(j)-: OGNEN, OGNJAN, OGNJEN 19, OGNJENKO, OGNJESLAV 9; ž: OGNJEN- KA.44 Or(i)-: OROSLAV 7, OROŠ; ž: ORICA, ORINA, ORISLAVA JURICA, OROSLAVA.45 Sestavina Nin- v zloženem imenu Ninoslav (a) lahko izhaja iz imena Nino oziroma Nina. Slednja je zelo pogosto žensko ime. Imensko podstavo Nin- pa je morda umestneje povezovati s praslovanskim nym> v pomenu 'nov mlad' (prim, imensko podstavo Nov-). Ime Novoslavka je tvorjenka na -ka iz imena Novoslava, ki pa pri nas in na Hrvaškem ni več v rabi. Na Hrvaškem pa obstajajo še imena Novimir, Novomir, Novimira, Novomi-ra. Med imeni z imensko podstavo Nov-je najpogostejše ime Novak. To je tudi najpogostejši priimek v Sloveniji. Našteta imena s predpono O(b)- se izvorno povezujejo v glagoli obradovati, obresti, ostati (prim, tabele Rad-/-rad, Sret-, Stoj-). Imenska podstava Ognj- v imenu Ognjeslav izhaja iz ognje-, ki je v besedah ogenj in ognjen in v zloženki ognjevaren. Iz imenske podstave Ognj- so na Hrvaškem še imena Ognjemir, Ognjemira, Ognjesav, Ognjesava, Ognjeslava. Imenska podstava Or(i)- je velelnik glag. oriti zastar. 'razlegati se, odmevati; glasiti se, oglašati se'. Imena Orislav, Oroslav, Orislava, Oroslava obstajajo tudi na Hrvaškem. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Ostr-: OSTROVID.46 Petr-a ž (20): PETRA 8397 PETRANA PETRANKA PETRCA PETRI PETRICA6 PETRI JA 6 PETRINA 61 PETRINJA PETRINKA PETRISA PETRIŠA PETROJKA PETROMILA PETRONELA 15 PETRONILA 7 PETROVKA PETRUNA PETRUŠA PETRUŠKA V zloženem imenu Petromila izhaja prvi del iz imena Petra, kije tudi najpogostejše ime v gornji tabeli. Na Hrvaškem obstaja tudi moško ime Petromil, a tudi Petri-slav, Petroslav, Petrislava, Petroslava. Pomen sestavin -mir in -slavje tu že izpraznjen, sestavini imata funkcijo prip.obrazil. Ime Petromila je verjetno nastalo po naslonitvi na ime Petronila, Petronela. Pravd-a: PRAVDOLJUB.47 Pre-: PREDRAG 348, PREMIL, PREVISLAV, PREVKO.48 Pro-: PRODAN; Ž: PRODANA, PROSLAVA.49 Prv(i)-: PRVAN, PRVANKO, PRVIN, PRVOSLAV 5; ž: PRVENKA.50 Prvi del imena Ostrovid izhaja iz prid. oster, ime pa je prvotno označevalo ostrovidnega oziroma nekoga z dobrim vidom. Možna je tudi direktna izpeljava iz pridevniške zloženke ostrovid(en) tj. 'ki ostro, tj. zelo dobro vidi'. V hr. jeziku je ostar sestavina imena Ostrivoj/Ostrivoje. J. Svoboda, 82, navaja OSTRO- Miki 84/298: Ostrolov (ŠmilS 557), - Ostromir (rus Ostromir), pol Ostrovod, Ostrobodo, SO 16, 102. Prvi del zloženega imena Pravdoljub izhaja iz besede pravda v pomenu 'resnica'. V hr. imajo to sestavino še zlož. imena Pravdoljuba ter Pravdimir, Pravdomir, Pravdimira, Pravdomira in skrajšana oblika Pravda, tvorjenka Pravdan itd. Imenska sestavina Pre- izhaja iz predpone pre- v pomenu 'preveč, zelo', npr. v prid. predrag, premil, prerad itd. Na Hrvaškem je več imen s sestavino Pre-: Predrag, Predraga, Premil, Premila, Premislav, Premislava, Preslav, Preslava, Previslav, Previ-slava. Ime Prodan se povezuje z glag. prodati in je tudi priimek z različico Predan, na katero bi lahko kazalo tudi skoraj unikatno ime Predo. Ime Proslava je možno razlagati tudi kot skrajšano prek Pros-slava iz Prosislava, v katerem bi bila prva sestavina iz velelnika prosi glag. prositi. Imena Prosimir, Prosmir, Prosivoj navaja že Miklošič, Die Bildung, 88/392, obstaja pa še pol. Prosimir, češ. Proslav (gl. J. Svoboda, 96, 102). Imenska podstava Prv(i)- izhaja iz vrstilnega števnika prvi in spominja na lat. ime Primus, sle. Primož. Tako so prvotno poimenovali prvorojence, kar danes ni več pravilo. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Rad- (46): RADA RAD AN 14 RADE 330 RADEN RADENKO 139 RADETA 4 RADEVOJ RADIČ RADIGOJ 5 RADIKA RADIMIR RADINKO RADISAV 24 RADISLAV112 RADIŠA 32 RADIVOJ 320 RADIVOJA 4 RADI VO JE 125 RADKO 153 RADMIL 6 RADMILKO RADMILO 16 RADO 1130 RADOGOST IVAN RADOICA 7 RADOJ RADOJA RADOJCA RADO JE 32 RADOJICA 25 RADOJKO 19 RADOJLE RADOLJUB 13 RADOMAN RADOMIL RADOMIR 253 RADON RADONJA RADOSAV 40 RADOSLAV 371 RADOŠ 98 RADOVAN 864 RADOVID RADUL RADULE 6 RADUN -rad: OBRAD 56 DRAGORAD 6 MILORAD 602 ŽIVORAD 68 Rad-ž (38): RADA 271 RAD AN A 39 RADANKA RADENA RADENKA 39 RADICA 62 RADIKA RADIMILA RADIMIRA RADINA RADINKA36 RADISAVA RADISLAVA 47 RADISLAVKA 5 RADIVOJA RADIVOJKA13 RADJA RADKA8 RADMILA 535 RADMILKA 4 RADOJA RADOJKA 375 RADOJLA RADOMILA RADOMIRA15 RADOMIRKA 9 RADOSAVA 35 RADOSAVKA 7 RADOSLAVA 52 RADOSLAVKA 11 RADOŠA1 RADOŠKA 9 RADOVANA 5 RADOVANKA 8 RADOVINKA 1 RADUNKA 5 RADUŠA 4 RADIJSKA -rada MILORADA ŽIVORADA Imenska podstava Rad-/-rad spada med značilne in pogoste sestavine slovanskih imen, kar dokazujejo tudi naši statistični podatki. Med zlož. moškimi imeni je najpogostejši Milorad, sledijo mu Radoslav, Radivoj, Radomir. Najpogostejša med vsemi je skrajšana oblika Rado, ki mu sledi tvorjenka Radovan. Med ženskimi imeni je najpogostejše zloženo ime Radmila, sledita ji Radojka in Rada. Imena z začetnim Rad- so pri nas zapisana v listinah od 10. stol. naprej. Po GZS II, 482, so zapisana imena Radagozt (Radogost), ime nekega nesvobodnega človeka, ki je okoli leta 975 živel v Belanski dolini na Koroškem; Radasta (Radosta), neka romanca, omenjena v Cedadskem evangeliju; Radovin (Radouuin, Radouuinus, Raduu-uin). Tri osebe tega imena so omenjene v solnograški bratovščinski knjigi; Ra- Na Hrvaškem so naslednja imena s podstavo Prv(i)-: Prvimir, Prvomir, Prvimira, Pr-vomira, Prvislav, Prvoslav, Prvislava, Prvoslava, Prvoljub, Prvoljuba, Prvosav, Pr-vosava. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji dozlau (Radoslav), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju; Ratgoi (Radi-goj), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju, po GZS III, 304, pa imena Radoch, neka priča okoli 1065. leta v Kranjski gori na Gorenjskem; Radogoj (Ra-degoi), osvobojen posestnik okoli 1080. leta v vasi, "Peccaz" imenovani; Radogoj (Ratigoi), freisinški podložnik okoli 1030. leta v Lindu na Štajerskem; Radonja (Radonga), freisinška podložnica okoli 1030. leta v Scheiflingu na Štajerskem; Ra-doš (Radoz), freisinški podložnik okoli 1030. leta na Štajerskem. Podoben spisek imen iz starih listin omenja tudi O. Kronsteiner, 58-59. Rani-: RANI, RANIŠ, RANISAV, RANISLAV 6, RANKO 244; ž: RANJA, RANKA 98, RANKICA.51 Rasti- (7): RASTI RASTIMIR RASTISAV RASTISLAV 46 RASTKO 61 RASTO 42 RASTOSLAV Rasti- ž: RASTA5 RASTICA RASTISLAVA 8 RASTJA Imenska podstava Rasti- v imenih Rastimir, Rastislav izhaja iz velelnika rasti glag. rasti. Imena s podstavo Rasti- so zapisana v listinah od 9. stol. naprej: Rasti-goj - XII Raztegoy (Bergknappe; Leoben/St); Rastimysla - 864 Razemuzza (Gurk-tal/GB Gurk/K) (gl. O. Kronsteiner, 59-60). Rat-: RATIBOR4 RATIMIR21 RATK0 212 RATOMIR38 -rat: DRAGORAT Rat- ž (6): RATIBORKA RATIMIRA RATISLAVA RATKA 19 RATMIRA RATOMIRKA 4 Imenska podstava Rat- izhaja iz hr. ali srb. rat 'vojna'. V hr. je več imen s to podstavo: Ratibor, Ratobor, Ratibora, Ratobora, Ratimil, Ratomil, Ratimila, Ra-tomila, Ratimir, Ratomir, Ratimira, Ratomira, Ratislav, Ratoslav, Ratislava, Ratoslava, Rativoj, Ratovoj, Ratoljub. Rod-: RODOLJUB 18, RODOMIR, RODOSLAV; ž: ROD ANA, RODICA, RODNA 5, RODNAJA.52 __________________ 51 Imenska podstava Rani- v imenu Ranislav se razlaga z velelnikom hrani glag. hraniti, z izpadom začetnega h-, kar je običajno za hr. ali srb. jezik. Za druga imena, kot npr. Ran-ko, bi bilo možno misliti tudi na pridevnik ran 'zgoden' (gl. M. Šimundič, 286). 52 Imenska podstava Rod- izhaja iz besede rod. Ime Rodoljub ima tudi ustrezno zloženko rodoljub. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Rom-an/-i: ROMAN 6034, ROMANO 48, ROMEO 114, ROMI 13, ROMIO, ROMISLAV; ž: ROMANA 3003, ROMANCA 140, ROMANKA, ROMANOSLAVA.53 Rosa- (28): ROSA 131 ROSANA 259 ROSANNA 4 ROSEMARIA ROSINA 8 ROSMARIE ROSSEMARIE Roža- (29): ROŽA 1547 ROZALJA ROZAMUNDA 4 ROŽE ROZETKA ROZINKA 12 ROZMERI RUZMARINKA Roža-/Ruža-(16): ROŽA 172 ROŽI 4 ROŽKA 1 RUŽE ROSALBA ROSANDA 163 ROSE 5 ROSEMARIE 12 ROSITA 41 ROSSALIN ROSSINKA ROZALA 4 ROZALKA 11 ROZANA 64 ROZEMARI ROZI 47 ROZITA 6 RUZA ROSALIA ROSANJA ROSELA ROSEMARY ROSITKA ROSSANA 8 ROSSITA ROZALIA 62 ROZAMARIJA 6 ROZANDA ROZEMARIJA 5 ROZIKA 177 ROZKA 17 RUZARIJA ROSALIJA ROSANKA 5 ROSEMARI ROSETTA ROSMARI ROSSELLA ROSSMARY ROZALIJA 5288 ROZAMILA 8 ROZARIJA ROZETA 6 ROZINA 660 ROZMARINKA RUZARKA ROZAMARIJA 16 ROZANA 31 ROZCA 1 ROŽICA 60 ROŽIKA 15 ROZINA 5 RUŽA 505 RUŽANA RUŽARIJA RUŽENA 5 RUŽICA 496 RUŽKA V tabeli je prikazano ime Roža z različicami Rosa, Roža, Ruža itd. kot prve sestavine zlož. imen, v katerih so druge sestavine večinoma prav tako ženska imena, zlasti različice imena Marija. Izjemi sta Rozamila, Rozamunda. V imenu Roza-munda sestavino Roža- razlagajo kot naslonitev na latinsko ime Rosa, sicer pa je zloženo iz stvn. hros 'konj' in mund 'obramba'. Rudi-: RUDI 820, RUDISLAV, RUDKO, RUDO 5, RUDOLF 5096; ž: RUDA 4, RUDENKA, RUDICA, RUDINA 7, RUDINKA, RUDOLFA 14, RUDOLFINA 22.54 53 Imenska podstava Rom-an/-i izhaja iz imena Roman oziroma njegove skrajšane oblike Romi. 54 Imenska podstava Rudi- v imenu Rudislav je verjetno iz velelnika glag. ruditi 'rdečiti'. Ni pa mogoče, zlasti zaradi unikatnosti, popolnoma zavreči možnosti, daje prva sestavina ime Rudi kot skrajšana oblika imena Rudolf. Vse naštete tvorjenke z Rudijem vred pa je mogoče izpeljati iz imena Rudislav ali Rudolf. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Sim-: SIMO 123, SIMOBRAN, SIMON 6265.55 Slad- (iti) (7): SLADIC SLADŽAN 4 Slad-ž (14): SLADA SLADJANKA SLADŽENA SLADENA -slada: MIROSLADA SLADJAN 21 SLADAN 79 SLADE SLADJENA SLADA SLADICA SLADOJE SLADENKO SLADICA SLADŽANA 22 SLADANA 336 SLADOLJUB SLADJANA 95 SLADŽANKA SLADANKA 4 Imenska podstava Slad- izhaja iz glag. sladiti. Imena Sladjan, Sladan, Sladjana, Sladana itd. so imena priseljencev s hr. ali srb. jezikovnega področja in njihovih potomcev. Tvorjena so iz glag. slad-iti s sufiksom -jan(a). Tuja pomenska ustrez-nica imenu Sladjana je španska Dulcinea, tj. 'sladka'. Slav-(21): SLAVC SLAVCI SLAVEK 6 SLAVIMIR 8 SLAVO 26 SLAVOMIR18 SLAVCA SLAVČO 9 SLAVEN 28 SLAVISLAV SLAVCE SLAVE SLAVENKO SLAVIŠ A 163 SLAVOD ARA 11 SLAVO J 9 SLAVCEK 4 SLAVEJKO SLAVI SLAVKO 5191 SLAVOLJUB 68 -slav (129): ČASLAV 17 VENCESLAV319 VENČESLAV512 OGNJESLAV 9 JANESLAV LJUBISLAV 6 VLADISLAV 425 BUDISLAV VOJISLAV 197 VILISLAV ROMISLAV RANISLAV 6 ZDENISLAV VOISLAV 8 BERISLAV 22 BRASLAV ČESLAV VEČESLAV 4 BOJESLAV VIŠESLAV FRANCISLAV NADISLAV 4 RUDISLAV JELISLAV MOLISLAV TOMISLAV 1557 BRANISLAV 636 BRONISLAV 26 DARISLAV VERISLAV VASLAV VEČESLAV 4 ZDESLAV VOJESLAV 10 DRAŽESLAV VENCISLAV RADISLAV 112 DRAGISLAV VELISLAV MISLAV 4 DANISLAV 4 HRANISLAV 16 ZVONISLAV MARISLAV IRISLAV VJENCESLAV VJENČESLAV ZEMLJESLAV BOLESLAV 24 SRBISLAV 7 LADISLAV 1879 GRADISLAV GOJISLAV 4 MILISLAV DEMISLAV JANISLAV 30 STANISLAV 15962 KRUNISLAV 4 DOBRISLAV MIRISLAV 6 Sestavina Sim- v imenu Simobran je verjetno skrajšana oblika imena Simon. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji BORISLAV 370 BRATISLAV 33 ČASTISLAV PREVISLAV LJUBOSLAV18 VIDOSLAV 7 DRAGOSLAV 182 JUGOSLAV 28 VJEKOSLAV 209 MILOSLAV 12 NINOSLAV 17 JAROSLAV 80 JEROSLAV BOROSLAV JUROSLAV VITOSLAV21 ŽIVOSLAV BOHUSLAV GORISLAV VRATISLAV RASTISLAV 46 BOŽISLAV 7 SREČOSLAV RODOSLAV NJEGOSLAV MIJOSLAV VEKOSLAV 362 DANILOSLAV BRUNOSLAV 7 HRABROSLAV11 VEROSLAV GOROSLAV CVETOSLAV SVITOSLAV PRVOSLAV 5 ZORISLAV 22 SVETISLAV 87 VISLAV VOJSLAV LADOSLAV BLAGOSLAV NEGOSLAV 4 DARJOSLAV VOJKOSLAV VAZMOSLAV KRUNOSLAV 53 DOBROSLAV 7 MIROSLAV 5160 ZOROSLAV SVETOSLAV RASTOSLAV BOŽOSLAV JURISLAV VENTISLAV SLAVISLAV SRBOSLAV RADOSLAV371 ZMAGOSLAV 180 BOGOSLAV 40 VIDKOSLAV VUKOSLAV INOSLAV DAROSLAV 7 MODROSLAV OROSLAV 7 VATROSLAV 5 TITOSLAV LAVOSLAV BOGUSLAV -sav (24): LJUBIŠAV 21 VELISAV STANISAV LJUBOSAV BOGOSAV 8 MILOSAV 46 VLADISAV MILISAV 49 DOBRISAV RADOSAV 40 TIOSAV DOBROSAV 16 RADISAV 24 RANISAV BORIS AV 13 VIDOSAV 13 MIKOSAV MIROSAV VOJISAV BRANISAV RASTISAV DRAGOSAV VUKOSAV 8 BOROSAV Slav-ž (17): SLAVA 564 SLAVICA 3742 SLAVIMIRA SLAVKA 1534 SLAVOLJUBA SLAVENA SLAVIJA 4 SLAVINA SLAVNA SLAVENKA 4 SLAVIJANKA SLAVINKA 5 SLAVOJA SLAVI 15 SLAVIKA SLAVJA SLAVOJKA 93 -slava (95): VENCESLAVA 44 BOŽESLAVA VENCISLAVA RADISLAVA 47 DRAGISLAVA 4 VOJISLAVA 23 TOMISLAVA 33 STANISLAVA 5686 BRUNISLAVA 5 MIRISLAVA VENCESLAVA 52 SRBISLAVA LADISLAVA 320 GRADISLAVA BOJISLAVA JELISLAVA 48 JANISLAVA 23 ZDENISLAVA KRUNISLAVA BORISLAVA 83 VOJESLAVA LJUBISLAVA 46 VLADISLAVA 120 VIDISLAVA GOJISLAVA VELISLAVA ZNANISLAVA BRONISLAVA 304 BERISLAVA DORISLAVA BOLESLAVA 4 LUBISLAVA 46 NADISLAVA 4 ZDISLAVA STOJISLAVA MILISLAVA15 BRANISLAVA 179 ZVONISLAVA 7 JERISLAVA GORISLAVA Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji ZORISLAVA 147 RATISLAVA VLASTISLAVA 4 BOŽISLAVA 66 VIDOSLAVA NJEGOSLAVA JEKOSLAVA VOJKOSLAVA BRUNOSLAVA 6 DAROSLAVA MIROSLAVA 1454 PROSLAVA KVETOSLAVA JERUSLAVA JURISLAVA BRATISLAVA RASTISLAVA 8 VOJSLAVA 6 LJUDOSLAVA NEGOSLAVA VJEKOSLAVA 66 MILOSLAVA 7 KRUNOSLAVA 4 DOBROSLAVA OROSLAVA ZLATOSLAVA VITOSLAVA 37 DESISLAVA CVETISLAVA VISLAVA 28 LJUBOSLAVA35 ZMAGOSLAVA 63 BOGOSLAVA 6 VEKOSLAVA 244 ROMANOSLAVA LJEPOSLAVA JEROSLAVA DOROSLAVA SRETOSLAVA LAVOSLAVA 8 ZLATISLAVA SVETISLAVA BIŽISLAVA RADOSLAVA 52 DRAGOSLAVA 64 JUGOSLAVA 4 NIKOSLAVA NINOSLAVA LEPOSLAVA VEROSLAVA ZOROSLAVA CVETOSLAVA 8 BOGUSLAVA -sava (22): LJUBISAVA MILISAVA NJEGOSAVA DIKOSAVA MILOŠAVA 56 MIROSAVA RADISAVA RADOSAVA 35 NEGOSAVA NIKOSAVA LJEPOSAVA 45 VITOSAVA VOJISAVA VIDOSAVA 99 BOGOSAVA TANKOSAVA 6 LEPOSAVA51 JELISAVA 47 DRAGOSAVA 7 TIOSAVA VUKOSAVA 54 DOBROSAVA Imenska podstava Slav-/-slav je posebno kot drugi del imen najpogostejša v slovenskem imenskem fondu. Tudi ženske oblike na -slava ne zaostajajo dosti za moškimi. Skoraj izenačeno pa je število srbske različice sestavine -slav/-slava, tj. -sav, -sava. Glede na pogostnost v primerjavi z drugimi izstopajo moška imena Slavko ter Stanislav, Miroslav, Ladislav, Branislav, Vladislav, med ženskimi imeni pa Slavka, Slavka, Slava ter Stanislava, Miroslava. Imena s podstavo Slav- so zapisana v listinah, npr. v GZS II, 255: Slavka (Sclauca), romarica omenjena v Cedadskem evangeliju; GZS III, 312: Slavko (Zlauco), neki osvobojeni posestnik v Gomilah okoli 1070. leta; GZS IV, 603: Slav (Zlau), neka moška oseba (12. stol); Slava (Zlawa), soproga plemenitega Trdoslava (1187); Sla-vuš (Sclavuz), dobrotnik Stolne cerkve v Čedadu (1191). O. Kronsteiner, 63-64, razen omenjenih navaja še naslednja imena: Slavejb - 1065-75 a quodam Slauui (Grundbesitzer; Nussdorf/GB); Slaventct - Slevnz (laicus) und Chraft Slvnz (Ad-mont/GB Liezen/St); Slavo - 1244 Leonardus Sclafo (Kärnten); Slavocht - XIV Haynricus Slawch (familiaris; Rein/GB Graz/St); SlavbCb - XIV Slauze (familia-ris; Rein/GB Graz/St). Prvotni pomen sestavine -slav, ki nastopa kot drugi del zloženih imen, seje zaradi povezovanja z najrazličnejšimi podstavami izgublja, saj ga z njihovim pomenom pogosto ni mogoče smiselno združiti. Tako npr. ime Miroslav lahko razložimo kot 'kdor slovi po miru', ime Bogoslav kot 'kdor slavi boga'. O imenu Branislav pa meni M. Snoj: Degradacijo v sufiks izpričuje j slov. Branislavb po Branimirb. (F. Bezlaj, ES III, 257). Sprememba -slav(a) v sufiks je očitna tudi v zloženih imenih, Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji v katerih je prvi del krščansko ime oziroma njegova (skrajšana) različica ali tvor-jenka, npr. Janeslav, Janislav, Marislav, Jurislav, Juroslav, Darjoslav, Danilo-slav, Demislav, Romislav, Rudislav, Vidkoslav, Doroslava, Janislava, Nikosla-va, Romanoslava, Vidislava, Vidoslava. Srb- (8): SRBA, SRBISLAV 7, SRBIVOJ, SRBKO, SRBO, SRBOBRAN, SRBOLJUB 17,SRBOSLAV; ž: SRBI JANKA 10, SRBISLAVA (prim. SLOVEN, SLOVENKO 12, SLOVKO).56 Sreč-a/-en: SREČKO 5324, SREČO 49, SREČOSLAV; ž: SREČKA 52, SREČKA.57 Sred-: SRED AN, SREDO 21, SREDO JE 7, SREDOLJUB.58 Sret-an/-en (9): SRETA SRETENIJE SRETOMIR Sret-an/-en ž: SRETANA SRETOSLAVA SRETAN 12 SRETENKO SRETANKA SRETEN 63 SRETKO 52 SRETENA SRETENIJA SRETO 27 SRETENKA 8 Imenska podstava Sret-an/-en izhaja iz hr. ali srb. sretan, sreten 'srečen' (gl. še imensko postavo Sreč-a/-en). Stan(i)-(19): STANČA STANČO STANE 686 STANIMIR 52 STANISAV STANISLAJ STANISLAO STANISLAUS STANISLAV 15962 STANISLAVKO STANIŠA 26 STANKO 4628 STANO STANOJ STANOJA 7 STANOJE 30 STANOJKO STANOJLE STANOMIR 56 Imenska podstava Srb- izhaja iz Srb(in) 'pripadnik srbskega naroda'. Na hr. ali srb. jezikovnem področju je imen s to podstavo še več: Srbijana, Srbijanka, Srbimir, Srbo-mir, Srbimira, Srbomira, Srbin, Srbina, Srbinka, Srbinko, Srbislav, Srboslav, Srbi-slava, Srboslava, Srbobran, Srbobranka, Srboljub, Srboljuba, Srboljupka, Srbo-mil, Srbomila, Srbosav (gl. M. Šimundič, 315-316). Na Slovence bi se lahko nanašalo le ime Slovenko. 57 Imenska podstava Sreč- izhaja iz besede sreča ali srečen. Srečoslav bi tako lahko prvotno pomenil 'kdor je slaven po sreči, ima srečo'. To bi lahko rekli tudi za najpogostejše ime iz te podstave Srečko (prim, besede: šaljivo srečko, ekspresivno srečnež, srečnica, knjižno srečnih 'srečen človek'. 58 Gl. imensko podstavo Sret-an/-en. S to podstavo povezuje imeni Sredoje, Sredojko itd. M. Šimundič, 317. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Stan(i)- ž (14): STANA 400 STANIMIRA STANISLAVKA 4 STANOMIRKA STANIČA 23 STANIMIRKA 11 STANKA 1290 STANUŠA STANI JA 18 STANINA STANKICA STANIKA 7 STANISLAVA 5686 STANOJKA38 Imenska podstava Stan(i)- izhaja iz velelnika stani glag. stati v pomenu 'postati'. Kot drugi del zloženih imen to podstavo najdemo v češ. imenih Nestan, Prestan, medtem ko se ime Dostana razlaga iz hr. imenske podstave dosta (tako še v imenih Dostija, Dostina, Dostinja; gl. M. Šimundič, 83). Glede na pogostnost izstopajo imena Stanislav in Stanko ter Stanislava, Stanka, Stana. Imena s podstavo Stan(i)- so zapisana v listinah v 11. in 12. stol.: 1042 Stano, neki podložnik v Göstingu na Štajerskem; 1085-1095 Stanogoj (Ztanogoi), sin svobodnega Azilija, posestnika v Bukovju na Koroškem (gl. GZS III, št. 123, 379); 1181 Stane, kolon v Beanu na Furlanskem; Stane (Ztene), ime dveh rudarjev v Ljubnu v 12. stol.; Stanila (Ztanila) iz Ljubna (12. stol.); Stanislav (Stanizla) iz Ljubna (12. stol.); 1181 Stanislav (Stanizlau), kolon v Beanu na Furlanskem; 1181 Stanislav (Stanizlau), kolon v Pantianiccu na Furlanskem (gl. GZS IV, št. 650, 927, 650). Stoj©-(14): STOIMIR STOJANČO STOJIMIR STOJO -stoj: OSTOJ 4 Stoj(i>ž(8): STOJA 141 STOJICA 8 STOJADIN 18 STOJČA STOJIŠA STOJŠA OSTOJA 82 STOJADINKA STOJISLAVA STO JAN 1630 STOJČE 5 STOJKO 17 OSTOJE STOJANA 53 STOJKA21 STOJANČE STOJČO STOJNE STO JANKA 195 STOJNA 8 Imenska podstava Stoj(i)-/-stoj izhaja iz velelnika stoj glag. stati, stojim. Kot prva sestavina je v imenih Stojimir, Stojislava. Kot druga sestavina je v imenu Ostoj, precej bolj pogosta pa je tvorjenka na -e Ostoje. Več imen s -stoj kot drugo sestavino je v češčini: Dobestoj, Dobrostoj, Ostoj, Postoj, Sestoj, Sobestoj, Ustoj. Najpogostejše ime s to podstavo je tvorjenka na -an Stoj an z ženskima oblikama Sto-jana, Stojanka. Imena s podstavo Stoj- so v listinah zapisana od 9. stol. naprej: 1002-1018 Stoj-drag (Stoidrag), neki podložnik grofmje Wichpurge v Projernu; 1050-1065 Stoj-drag (Stoidrahc), neki podložnik svobodnega Karlinga v Motnici; 1075 Stojina (Stoina), neki podložnik cerkve pri sv. Martinu na Koroškem (GZS III, št. 11, 156, 294); 1150 Stojan (Ztoian) iz Edlinga; 1181 Stojan (Stogian) iz Števerjana; Stoja-na (Stoiana), konverza v Milštatu (12. stol.); 1190 Stojče (Ztoizse), brat Stojinov; Stojgoj (Stoigei), neka moška oseba (12. stol.); 1190 Stojin (Ztoyn), brat Stojčev (GZS IV, št. 280, 650, 930, 779, 927). Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Straži-: STRAŽIMIR.59 Sunč-an: SUNČANA, SUNČICA, SUNČOLJUBKA.60 Sve-: SVEBOR 61 Svet-(13): SVETA 5 SVETIN SVETISLAV 87 SVETKO 22 SVETO 35 S VETO J A SVETOLIK 5 SVETOLJUB SVETOMIR16 SVETOPOLK SVETOSLAV S VETO VIT SVETOZAR 109 Svet- ž (8): SVETA SVETINA SVETISLAVA SVETISLAVKA SVETJANA SVETKA 9 SVETOMIRA SVETOSLAVA ANA SVETOZARA 10 SVANTEVITA Imenska podstava Svet- izhaja iz prid. svet, lat. sanctus. Med zloženimi imeni, ki jih tvori, sta najpogostejša Svetozar, kije hrvaško ali srbsko, in Svetislav. Imena iz te podstave so zapisana v listinah od 9. stol. naprej: Svetec (Zwantiz), konverz v Vetrinjah (12. stol.); 1183 Svetin (Zwantin), admontski svobodni kolon; Svetodra-ga (Zwetodraga), lajika (12. stol); 1150 Svetogoj (Cwetugoi), neki kmet blizu Vrb-skega jezera; Svetomir (Zwetemer), dobrotnik Sekovskega samostana (12. stol.); 1162 Svetomir (Zwetmer), svobodnik iz Št. Vida; 1183 Svetoslav (Zwanzlawe), admontski podložnik; Svetoslava (Zwiteslawa) iz Ljubna (12. stol.) (GZS IV, št. 927, 922, 671, 930, 281, 441, Svetopolk (Zwetboch), plemenit posestnik na Krki okoli 898. leta, vazal mejnega grofa Liutpolda; Szuentezizna (Svetožizna), neka romarica, omenjena v Čedadskem evangeliju (9.-10. stol.) (GZS II, št. 99, 159, 328). Svit-: SVIT 21, SVITAN 9, SVITOMIR , SVITOSLAV 62 59 Imenska podstava Straži- izhaja iz velelnika straži glag. stražiti. V hr. jeziku obstaja tudi ženska oblika Stražimira. 60 Imenske oblike so hr. ali srb. in izhajajo iz besed sunce in sunčan. Iz besed sonce, sončen so zelo redka slovenska imena: Sonca, Sonca, Sončka, Sončika Katarina. Pomensko ustrezno muslimansko ime arabskega izvora je Semsa. 61 Svebor je edino ime s hr. ali srb. sestavino sve 'vse'. Sestavina Vse-je samo v imenu Vsevolod, ki je rusko. V sle. bi se glasilo *Vsevlad, v hr. pa po M. Simundiču, 330, obstajata Svevlad, Svevlada. V listinah je zapisanih več imen s podstavo Sve-: Svegoj (Zegoy), rudar v Ljubnu (12. stol.); 1150 Sveljub (Cweliub), neki kmet blizu Vrbskega jezera; 1181 Svemir (Svimir), kolon v Alturu (GZS IV, št. 927, 281, 650). 62 Imenska podstava Svit- izhaja iz besede svit. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Tanko-: TANKOSAVA 6.63 Tih- (8): TIHI, TIHO, TIHOMIL 8, TIHOMIR 163, TIHON, TIJOMIR; ž: TIHOMILA 5, TIOSAVA.64 Tit-: TIT 45, TITAN, TITO, TITOSLAV; ž: TITA 29, TITINA 5, TITKA, TITO-MIRKA.65 Tom(i)- (7): TOMČO, TOME 10, TOMEK, TOMI 356, TOMICA 18, TOMISLAV 1557, TOMO 579; ž: TOMICA 5, TOMISLAVA 33, TOMISLAVKA 6, TOMKA 13.66 Tug-: TUGO, TUGOMER 5, TUGOMIL, TUGOMIR 37; ž: TUGA, TUGOMERA, TUGOMILA, TUGOMIRA 8.67 Trato-: TRATOMIRA.68 63 Imenska podstava Tank- izhaja iz prid. tanka. Sestavina -sava kaže, da gre za srb. ime. Po M. Šimundiču, 334, obstajajo na Hrvaškem razen Tankosava še Tankosav, Tanko-slava in skrajšana oblika Tankosa. 64 Imenska podstava Tih- izhaja iz prid. tih. V srbskem imenu Tiosava je -h- onemel, v imenu Tijomir pa je bil onemeli -h- nadomeščen z -j-. Na Hrvaškem je takih imen precej več, npr. Tijan, Tijana, Tijanka, Tijomil, Tijomila, Tijomir, Tijomira, Tijosav, Tijo-sava, Tijoslav, Tijoslava. Obstajata tudi imeni Tikomir, Tikomira, v katerih je onemeli -h- zamenjal -k- (gl. M. Šimundič, 339-340). Imena s to podstavo so zapisana v listinah od 9. stol naprej: Tichodrag (Tihodrag), neki nesvobodni človek, ki je okoli leta 975 živel na Lurnskem polju; 784-907 Tichomira (Tihomira), omenjena v solnograški bra-tovščinski knjigi; 864 Tiecosit (Tihožit), neki Slovenec, kije bival poleg Krke na Koroškem; Tihca (Tihica), ime neke nesvobodne osebe, ki je okoli leta 975 živela na Lurnskem polju; Tihmar (Tihomir), neki nesvobodni človek, kije okoli leta 975 živel v Be-lanski dolini na Koroškem (GZS II, št. 452, 329, 191, 452, 452). 65 Tit- izhaja iz imena Tit, lat. Titus, it. Tito. 66 Imenska podstava Tom(i)- izhaja iz velelnika tomi glag. tomiti z domnevnim pomenom 'miriti, krotiti; mučiti'. Glede na pomen gaje mogoče primerjati z imenom Miroslav. Podstavo Tomi- imajo še hr. imena Tomidrag, Tomidrug, Tomimir, skrajšano Tomir. Skrajšane oblike in tvorjenke lahko izhajajo tudi iz imena Tomaž. 67 Imenska podstava Tug- izhaja iz psi. tQgi> 'močen, krepek', iz cesarje sle. tog, ki ima poleg ostalih tudi pomen 'močen, krepek' (gl. Plet. II, 673). Ime bi se torej moralo sle. glasiti *Togomir. Oblika z u je hr., kjer obstaja tudi Tugoslav z žensko obliko Tugosla-va. 68 Imenska podstava Trat- izhaja iz besede trata. V hr. sta iz te podstave imeni Tratina in Tratinčica (gl. Prosvjetin imenoslov, 165). Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Traud-/ Traut- /Trud-/: TRAUDA 9 TRAUDE TRAUDI 10 TRAUDICA TRAUTA TRAUTE TRAVDA TRAVDI TRUDA 36 TRUDE TRUDHILDA TRUDI -traud/-traut/ -trud(a)(17): GERTRAUDA HILTRAUT ELTRUDA ERNTRUDA VALTRAUDA HILDETRAUT IRMENTRAUT EDELTRUDA GERTRUDA 80 EDELTRAUDA VALTRAUT GERTRAUT EDILTRUDA ERENTRAUDA EDELTRAUT VALTRUDA ERENTRUDA Nemška imenska podstava Traud-/Traut-/Trud-/-traud/-traut/-trut izhaja iz stvn. trud 'moč, sila'. Pri nas imamo iz te podstave samo ženska imena, v Nemčiji pa obstajajo tudi moška, npr. Trauthelm, Trauthold, Trautmann, Trautmar, Trautmund, Trautwald, Trautwein, Trudpert, Trutbald. Val-ž (11): VALFRIDA VALKA VALTRAUDA VALI 9 VALMIRA VALTRAUT VALIKA 8 VALPURGA VALTRUDA 7 VALJA VALTRAUD 4 Nemška imenska podstava Val- izhaja iz stvn. wal 'bojišče, bojno polje'. V nem. tvori tudi moška imena, npr. Walarich. Zaradi krajšanja iz Walt- Wald- podstava Val- lahko izhaja tudi iz stvn. waltan 'delovati, opravljati (funkcijo); ukazovati'. Tak primer je ime Valfrida, ki je ženska oblika imena Waldfried (gl naslednjo tabelo). Ime Valmira je hibridna tvorba iz Val- + -mira. Vald-/Valt-(14): VALDEMAR 7 VALDI 35 VALDOMIR WALTER 32 Vald- ž (6): VALDA 12 VALDINA VALDEN VALDIJ VALDON WALTHER VALDETA WALDA VALDES VALDIN VALTER1108 VALDIKA VALDET 8 VALDO WALDEMAR VALDIMIRA Nemška imenska podstava Vald-/Valt- izhaja iz stvn. waltan 'delovati, opravljati (funkcijo); ukazovati'. Na stiku z drugo sestavino končni -dl-t večkrat izpade, zato pride do sovpada s podstavo Val- (gl. zgoraj). Ime Valdemar se primerja z ustreznim pol. Wlodzimierz in rus. Vladimir, z drugo sestavino -mir(a) pa se slednjemu približujeta imeni Valdomir, Valdimira. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Vatr-a: VATROSLAV 5.69 Vazm-: VAZMENKO, VAZMOSLAV.70 Veče-: VEČESLAV 4.71 Vek-: VEKO, VEKOSLAV 362, VJEKO, VJEKOSLAV 209; ž: VEKOSLAVA 244, VJEKA, VJEKOSLAVA 66.72 Vel(e)-/Vel(i/ik)-VELE VELIČKO 5 VELISLAV VELJKO 194 VEOMIR Vel(i)-/Vel(i/ik)-VELA VELIKA 14 VELINKA 82 VELKA 4 (17): VELEMIR 26 VELIKONJA VELIŠA 6 VELJO ž (13): VELEBITA VELIMIRA VELISLAVA VELI 5 VELIMIR 190 VELJA 4 VELK0 21 VELI VELIMIRKA VELJA 4 VELIBOR 60 VELISAV VELJAN VELKOMIR VELIBORKA 7 VELINA 6 VELJKA Imenska podstava Vel(e)-/Vel(i/ik)- izhaja iz prid. vel(ik). Velikonja je bolj znan kot priimek, sufiks -onj a pa je imel prvotno večalni in slabšalni pomen. Vene- (8): VENCEL 20, VENCELJ 26, VENCESLAV 319, VENCI, VENCISLAV, VENCL 7, VENCO 6, VJENCESLAV; ž: VENCESLAVA 44, VENCISLAVA.73 69 Imenska podstava Vatr- izhaja iz hr. vatra 'ogenj' (prim. Ognj-). Na Hrvaškem obstajajo še imena Vatrica, Vatromir, Vatromira, Vatroslava (gl. M. Šimundič, 353). 70 Imenska podstava Vazm- izhaja iz hrvaškega Vazam, sle. nar. vuzem 'velika noč', kar izhaja iz glag. vbzemati, tj. meso po 40-dnevnem postu, ki se začne z mesopustom, tj. pustom (gl. P. Skok, ER III, 569). 71 Imenska podstava Več- izhaja iz primernika več prislova veliko. Gl. še Vence-. 72 Imenska podstava Vek- izhaja iz besede vek 'moč, sila'. Vekoslav, hr. Vjekoslav, je novejša slovanska imenska zloženka, ki naj bi glede na sestavine pomensko približno ustrezala imenu Alojz. Ta naj bi po eni razlagi tako kot Ludvik izhajal iz german. imena Hlodwig, Klodwig v pomenu 'slavni boj' (gl. Leksikon imen, 1996, 478). Kot drugi del je -vek v stč. imenu Otevek s prvotnim pomenom 'odvzel, otel življenjsko moč'. 73 Imenska podstava Venc(e/i)- izhaja tako kot Več(e)- in Venč(e)- iz stcsl. primernika v%če, vqtje 'več, bolje, zelo' prislova veliko (gl. tudi Vel(e/i)-). Pri Venc(e)- gre za latinizirano obliko Venceslaus, ki naj bi nastala iz stč. V^ceslav. Oblike s c-jem so še v poljščini, s č- Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Vence- (9): VENCE, VENČEK, VENČESLAV 512, VENE, VENKO 5, VENO 12, VJENČESLAV; ž: VENČESLAVA 52, VENČKA 6.74 Ver-(a/iti): VERISLAV Ver- ž (9): VERA 3760 VERINA VERUŠKA 9 VERO VERI VERISLAVKA VEROLJUB 7 VERICA 878 VERKA43 VEROSLAV VERIKA VEROSLAVA Imenska podstava Ver(i)- izhaja iz imena Vera ali pa je velelnik veri glag. veriti 'verovati'. Povezavo z glagolom potrjuje zapis iz 12. stol.: Verinega - XII Veringe (Bergknappe; Leoben/St) (gl. O. Kronsteiner, 81). Vid-(19): VID 988 VIDI VIDO 81 VIDOLJUB VIDOSAV 13 -vid: JANVID Vid-ž (13): VIDA 6706 VIDISLAVA VIDOJKA 44 VIDOSLAVKA VIDAK 4 VIDIBALD VIDODRAG VIDOMIL VIDOSLAV 7 RADOVID VID ANA VIDKA 12 VIDOSAVA 99 VID AN 6 VIDK0 41 VIDOJA VIDOMIR 6 VIDOŠ OSTROVID VID ANKA 6 VIDMILA VIDOSAVKA VIDE 13 VIDKOSLAV VIDOJE 20 VIDON VIDICA 19 VIDNA VIDOSLAVA Imenska podstava Vid- izhaja iz besede vid (prim, glagol videti), pri nekaterih oblikah pa je treba upoštevati tudi krščansko ime Vid in žensko obliko Vida. Ti dve imeni glede pogostnosti zelo odstopata od vseh ostalih, zato je njun vpliv na tvorbo izpeljank nedvomen. Vil- (30): VILČI VILHEM 3 VILFRID 4 VILI 582 VILHAN VILIAM 4 VILHELM 22 VILIAN jem pa v ruščini in srbščini: Wi^ceslaw, Waclaw, Vjačeslav, Večeslav. Imena z obravnavanimi podstavami so zapisana v listinah od 9. stol.naprej: Vfceslav - XII Wenceslaus (Mönch aus St. Paul im Lavanttal/K) itd.; V§kb - 827 Uento (slawischer Zeuge; Puche-nau/GB Urfahr/O); 993 sclavuus nomine Wenco (slawischer Grundbesitzer bei Kremsmünster/O); V^k'egojb - 1030 Ecegoi (mancipium; Scheifling/GB Neumarkt/ St); 1185 Wescego (Zeuge; Hüttenberg/GB Eberstein/K) (O. Kronsteiner, 81). 74 Gl. predhodno opombo! Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji VILIBAD VILIJAM 6 VILISLAV VILJEM 2262 VILKO 463 VILMO S 4 VILIBALD 261 VILIBALT VILIJAN 6 VILIVALD VILJEN VILLI VILMOŠ 4 VILIJEM 42 VIL J AM 10 VILJENKO VILMA VILIJ VILIM VIL J AN 30 VILJKO 5 VILMEN Vil- ž (27): VILA VILHELMINA 24 VILIEMINA VILJA VILJELMINA 4 VILJEMNINA VILKA 17 VILENKA VILHEMINA VILIJ ANA 4 VILJANA15 VILJEMA 9 VILJENA VILMA 1163 VILFRIDA VILIBALDA 3 VILIJEMINA VILJANKA VILJEMINA 92 VILJENKA31 VILTRAUD VILHELMA VILICA VILINKA VILJELMA VILJEMKA 17 VILJKA 2 Nemška podstava Vil- izhaja iz stvn. willo 'volja'. Glede pogostnosti izstopajo imena Viljem, Vilko, Vilibald ter Vilma. Vit-(13): VIT 4 VIT J AN 16 VITOGOJ VITOŠ -vit: LJUDEVIT51 Vit- ž (9): VITA 166 VITOMILA VITOSLAVA 37 -vita: LJUDEVITA VITAN 10 VITKO 63 VITOMIL 6 JANVIT VITJA VITOMIRA 15 SVANTEVITA VITIGOJ VITO 316 VITOMIR310 SVETOVIT VITKA 9 VITOMIRKA VLADEVITA VITJA 23 VITODRAG19 VITOSLAV21 VITODRAGA VITOSAVA Imenska podstava Vi t-/-vit izhaja iz praslovanskega vit v pomenu 'gospod, vladar; mogočen' (o drugih razlagah gl. Leksikon imen 1996, 493). V listinah so imena s to podstavo zapisana od 9. stol. naprej: 827 Vitan (Uuittan), priča slovanskega rodu v Chestinpercu na Gorenjem Avstrijskem; Vitina, ime nekega nesvobodnega človeka, kije okoli leta 975 živel v Belanski dolini na Koroškem; Vitogoj (Uuitagauo), neki menih, ki je omenjen v solnograški bratovščinski knjigi; Vitomir (Witemir), navzoč leta 850. v Blatogradu; itd. (GZS II, št. 83, 452, 329, 142); Vitobrater (Witobrater), freisinški podložnik v Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta; Vitoslav (Uitislau), neka priča slovenske narodnosti med 1002. in 1018. letom; Žitivit (Siti-uuit), freisinški podložnik v Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta (GZS III, št. 19, 11,19). Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Vlad-/Lad- (23): VLADA 6 VLADENKO VLADICA 8 VLADIMIRO VLADO 1335 VLADOVOJ VLAD AN 42 VLADETA VLADIMER VLADISAV VLADOJ VLAJKO 14 VLADE 27 VLADI VLADIMIL VLADISLAV 425 VLADOMIL VLATKO 39 VLADEK VLADIBOJ VLADIMIR 5856 VLADKO 166 VLADOMIR Vlad-/Lad-ž (17): VLADA 12 VLADICA 15 VLADIMIRKA 6 VLADKICA VLADUŠKA VLADANA 6 VLADANKA 11 VLADENKA VLADIKA VLADIMILA VLADIMIRA 496 VLADINKA VLADISLAVA 120VLADKA 168 VLADOJKA VLADOŠA13 VLADOVITA 4 Imenska podstava Vlad-/Lad- izhaja iz glag. vlad-ati. Glede pogostnosti je daleč spredaj Vladimir, sledijo mu Vlado, Vladislav ter Vladimira, Vladka, Vladisla-va. Imena s podstavo Viad-/Lad- so zapisana v listinah od 9. stol. naprej: 864 Vlado (Wolato), podložnik v Krki na severnem Koroškem; Vladimir (Ladimar), priča okoli leta 1000 v Kamnu (GZS II, št. 191, 408). O. Kronsteiner, 84-85, omenja po listinah naslednja imena: Vladana, Vladejb, Vladimiri*, Vlado, Vladocln> Vladuta, Vladi>kT>. Sestavina -mir v imenu Vladimir izhaja iz prvotnega -mer v pomenu 'slava, slaven' in je bila sopomenska sestavini -slav v imenu Vladislav in prasorodna stvn. rnari 'slaven', gr. moros. Sestavina vlad lahko v nekaterih slovanskih jezikih nastopa tudi kot drugi del zloženih imen, npr. hr. Duševlad, Dušovlad, Duševlada, Dušovlada, stč. Bohovlad, Rohovlad, rus. Rogovolod (gl. M. Šimun-dič, 91, J. Svoboda, 92). Vlast-: VLASTIMIL RAFAEL Vlast- ž (8): VLASTA2103 VLASTIMILA 4 VLASTIMIR 50 VLASTO 20 VLASTI VLASTIMIRA VLASTICA VLASTIKA VLASTISLAVA4 VLASTJA Imenska podstava Vlast- izhaja iz stcsl. besed vlasth 'moč, oblast'oziroma vlasti, vladati. V listinah so imena s to podstavo zapisana od 10. stol.: Vlastejb - XII Liubosta sclava, uxor Laztei de Sippach; Laztey sclavus (Grundbesitzer in Sipbach/ GB Neuhofen an der Krems/O); Vlastimirb - 957-993 Lazdimir (mancipium; Lurn-feld/GB Spittal/K); Vlastina - XII Laztina (Melk/N); Vlastuša - XII Laztussa (con-versus; Seckau/GB Knittelfeld/St) (gl. O. Kronsteiner, 85). Voj- (24): VOISLAV 8 VOJA 12 VOJAN 10 VOJC VOJČ VOJČO VOJESLAV 10 VO JIMIR 6 Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji VOJIN 54 VOJKOMIR VOJNIMIR VOJSLAV -voj (16): RADEVOJ LADIVOJ BRANIVOJ 22 ASTRIVOJ Voj-ž (16): VOJA VOJINA VOJISLAVKA VOJKOSLAVA -voj a: RADIVOJA VOJISAV VOJKOSLAV VOJNOMIR VOJTA SRBIVOJ RADIVOJ 320 DOBRIVOJ15 KRISTIVOJ VOJANKA VOJINKA VOJKA 349 VOJMIRA 7 MILIVOJA VOJISLAV 197 VOJMIL VOJO 34 VOJTEH117 LJUBIVOJ DALIVOJ MIRIVOJ KRSTIVOJ VOJESLAVA VOJISAVA VOJKANA VOJNA 8 VOJKO 2169 VOJMIR 76 VOJOMIR VO JTEK 4 LUBIVOJ MILIVOJ 323 BORIVOJ 68 VLADOVOJ VOJIMIRA VOJISLAVA 23 VOJKICA VOJSLAVA 6 Imenska podstava Voj-/-voj izhaja iz stcsl. vojb v pomenu 'vojak', v rus. 'vojska' z izpeljankami vojin, vojnik, vojak 'vojak', vojska, vojna, vojevati se 'bojevati se' (prim. Bor-/-bor). Vrati-: VRATISLAV75 Vse-: VSEVOLOD76 Vuk-(17): VUK6 VUKAŠIN 52 VUKODRAG VUKOMAN 6 VUKOTA -vuk: LUDVUK Vuk- ž: VUKA9 VUKOSAVA 54 VUKADIN 10 VUKIČ VUKOJE 6 VUKOMIR 6 MILOVUK VUKADINKA VUKAJLO VUKMAN VUKOJICA VUKOSAV i VUKANA 5 VUKAN4 VUKO VUKOLA VUKOSLAV VUKICA 29 75 Imenska podstava Vrati- je nastala iz velelnika vrati hr. glag. vratiti. Ime Vratislav je zapisano v listinah: Vratislavi, - 1075 Frazlau, Urazlau, 1091 Frazlau (Zeuge im Kärnten); XII Frazlau (laicus; Salzburg) (gl. O. Kronsteiner, 86). Ime Vratislav je omenjeno tudi v GZS III, 180, in GZS IV, 470. 76 Gl. Sve-. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Imenska podstava Vuk-/-vuk izhaja iz hr. ali srb. vuk 'volk'. Podstava je bolj v rabi kot priimek, sle. volk pa je zastopan v pogostih priimkih Volk, Vouk, Vovk. Večino zloženih in tvorjenih imen iz te podstave imajo priseljenci s hrvaškega ali srbskega jezikovnega področja in njihovi potomci. Zar-: ŽARE, ZARIJA, ZARIJE 4, ZARJAN, ZARJO 4; -zar: CVJETOZAR, CVETOZAR, SVETOZAR; ž: ZARIJA, ZARIJE, ZARIKA, ZARINA, ZARJA 63, ŽARKA 6.77 Zde(n)- (7): ZDENE ZDENEK ZDENISLAV ZDENJEK ZDENKO 1367 ZDENO ZDESLAV Zde(n)-/Zdi- ž: ZDENA ZDENISLAVA ZDENKA 6107 ZDENKICA 5 ZDINKA ZDISLAVA Imenska podstava Zde(n)- izhaja iz glag. zdeti 'skupaj dati, zbrati zgraditi'. V imenu Zdislava je opazen češki vpliv, nasploh pa je v češčini veliko imen s podstavo Zde-/Zdi-. Imena s podstavo Zde- so pri nas izpričana v 9. stol: Zdemir (Sede-mir), neki romar v Stivanu pri Devinu na Primorskem (F. Kos, LMS 1886, 148). Stare zapise po GZS gl. v Leksikonu imen 1996, 500. Zdrav-: ZDRAVKO 2883, ZDRAVO, ZDRAVOMIR; ž: ZDRAVA, ZDRAVICA 5, ZDRAVKA 248.78 Zlat-(10): ZLATAN113 ZLATE ZLATEN ZLATIBOR 9 ZLATIMIR4 ZLATJAN ZLATKO 2505 ZLATO 28 ZLATO JE ZL ATOMIR 19 Zlat-ž (13): ZLATA 858 ZLATANA 8 ZLATE 15 ZLATI ZLATIBORKA ZLATICA 255 ZLATI JA 13 ZLATINKA ZLATISLAVA ZLATKA 1263 ZLATOMIRA ZLATOMIRKA ZLATOSLAVA Imenska podstava Zar-/-zar izhaja iz korena zar-, ki je v besedi zarja in hr. glag. zariti 'svetiti se' ter je prevojna stopnja korena zor- v besedah zor, zora (gl. Zor-). Sestavino -zar v imenu Svetozar povezujejo mdi z naslonitvijo na gr. Velizar, ki seje pojmovalo kot zlož. ime po tipu Velimir, Velislav (gl. Maretic, 81, 129). Imenska podstava Zdrav- izhaja iz prid. zdrav. Ustrezna nem. podstava je heil 'zdrav' in je v imenih Heilmar, Heilmut, Heilwig. Glede na pomen ime Zdravko ustreza lat. Valens oziroma Valentinus. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Imenska podstava Zlat- izhaja iz prid. zlat in se navezuje na samostalnik zlato. Imenu Zlata je ustrezno lat. Aurea, moška oblika Aureus, izpeljanke pa Aurelius, Aurelianus, Aurelia. Poimenovanja po kovinah imajo magični in varovalni pomen. Zmag-(a/ati): ZMAGO 327, ZMAGOMIR 13, ZMAGOSLAV 180; ž: ZMAGA 123, ZMAGICA 15, ZMAGOSLAVA 63.79 Zor-(10): ZORAN 3307 ZORANČE ZORANČO 4 ZORE 4 ZORIN ZORISLAV22 ZORJAN ZORKO 159 ZORO 12 ZOROSLAV Zor- ž (8): ZORA 1421 ZORANA 83 ZORANKA 6 ZORICA 690 ZORIKA ZORINA ZORISLAVA 147 ZORKA 738 Imenska podstava Zor- izhaja iz besede zor, zora in je sorodna s podstavo Zar-. Znan(i)-: ZNANISLAVA.80 Zvon(i)-(7): ZVONCE ZVONE 126 ZVONIMIR 809 ZVONIMIRO ZVONISLAV ZVONK0 2931 ZVONO Zvon(i)- ž (6): ZVONA ZVONIMIRA103 ZVONIMIRKA ZVONISLAVA 7 ZVONKA 1164 ZVONKIC A Imenska podstava Zvon(i)- izhaja iz velelnika zvoni glag. zvoniti. Žar- (9): ŽAR , ŽARE, ŽARIMIR, ŽARKO 630, ŽARO 5, ŽAROMIL; ž: ŽARA MARIJA, ŽARICA, ŽARKA ll.81 Žel(i)-(10): ŽELEMIRKO ŽELIDRAG ŽELIMIR45 ŽELJAN 5 79 Imenska podstava Zmag- izhaja iz besede zmaga oziroma glag. zmagati. Ime Zmago-slav s skrajšano obliko Zmago je novejša slovenska ustreznica imen Viktor in Vincenc. 80 Imenska podstava Znan(i)- izhaja iz velelnika glag. znaniti 'naznanjati, oznanjati'. Morda bi sem spadalo tudi ime Znadimir. Na Hrvaškem obstajajo imena Poznan, Poznana, Znaja, Znajo, ki se povezujejo z glagolomapo-zna-ti, zna-ti, na Poljskem Nieznamir, Nieznawuj, krajevno ime Znamirowice itd. (gl. M. Šimundič, 274, 383, in J. Svoboda, 98). 81 Imenska podstava Žar- izhaja iz besede žar in se obenem navezuje na glagol žareti in deležnik žareč. Ime Žarko pomensko ustreza lat. Candidus, sle. Kandid. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji ZELJEN ŽELJOMIR Žel(i)- ž (8): ŽELIMIRA ŽELJANKA ZELJIMIR ŽELKO 29 ŽELIMIRKA ŽELJKA 296 ZELJKO 1545 ZELJA ŽELJKICA ZELJO ZELJANA 24 ŽELKA Imenska podstava Žel(i)- izhaja iz velelnika želi glag. želeti. Žit-: ŽITKO, ŽITOGOJ.82 Ziv-(13): ŽIVA ŽIVKO 282 ŽIVOMIR 6 ŽIVOTIJE Živ- ž (7): ŽIVA 654 ŽIVODARKA ZIVADIN 14 ŽIVO ŽIVORAD 68 ZIVICA 3 ŽIVOJKA ZIVAN 45 ŽIVOJ ŽIVOSLAV ZIVKA 116 ŽIVORADA ZIVANKO ŽIVOJIN 93 ŽIVOTA 32 ZIVKICA Imenska podstava Živ- izhaja iz prid. živ. V hrvaškem jeziku so zložena imena s to podstavo številnejša: Živislav, Živoslav, Živislava, Živoslava, Živodanka, Živo-dar, Živodarka, Živodrag, Živoljub, Živomir, Živomira, Živomirka, Živorad, Živoratka, Živoratko, Živosav, Živosava. Imena s podstavo Živ- najdemo v listinah od 10. stol.: Živina - 957-993 Siuina (mancipium; Oberwellach/K) (O. Kron-steiner, 91). 2 OBLIKOVANJE GLASOVNE PODOBE ROJSTNIH IMEN Zamisel o raziskavi slovenskih priponskih obrazil v rojstnih imenih se mi je porodila ob pisanju uvodnega poglavja v Leksikonu imen (1988, 1996) z naslovom Glasovna podoba imen. Z raziskavo, ki ustreza gornjemu naslovu, pa bom skušal pokazati, kako in s kakšnimi sredstvi so imena v Sloveniji pridobila svojo današnjo glasovno podobo. Raziskava je mogoča šele z upoštevanjem vseh uradno zapisanih imen v Sloveniji. To poglavje se tesno navezuje na poglavje 1.1, v katerem so razen imenskih podstav in zloženih imen podane tudi vse tvorjenke iz posamezne imenske podstave s podatki o pogostnosti. Tam so bile izhodišče imenske podstave, tu so 82 Imenska podstava Žit- izhaja iz prasl. žiti 'živeti', žitb 'življenje'. Imena s to podstavo so v listinah zapisana od 9. stol.: Žitivit (Sitiuuit), freisinški podložnik v Lindu na Štajerskem okoli 1030. leta (GZS III, št. 19); 1194 Žitigoj (Sitigoi), konverz v Vetrinjah; Žito-mir (Sitmer), lajik v Kraubatu (12. stol.) (GZS IV, št. 866, 927); Zitil'ubi, - 1125 Sitilieb (Priester, Grundbesitzer im Aigern/G Aigen/GB Irdning/St); Žitimysh> - 888 Sitimuzil (mancipium; Karnburg/G Maria Saal/GB Klagenfurt/K; Zitivlastb - 975 Sitilaz (Spittal an der Drau/K); Žitoradt - 1190 Situvradus (Kärnten) (gl. O. Kronsteiner, 90-91). Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji končaj i vseh imen, iz katerih sem izluščil slovenska priponska obrazila, ki so imela glavno in odločilno vlogo pri prilagajanju po izvoru tujih krščanskih imen slovenskemu jeziku. Iz obeh prikazov je razvidno, da je bila preoblikovalna in tvorna sposobnost slovenskega jezika zelo velika, da pa je bil in je tudi vse bolj slovenski kulturni prostor na stežaj odprt za vse tuje. To sicer v načelu ni nič slabega, vendar pa je v tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, treba imeti pravo mero in sposobnost ločevanja dobrega od slabega. V določanju te mere pa nam manjka predvsem večja jezikovna, kulturna in splošna razgledanost. Ko govorim o oblikovanju glasovne podobe rojstnih imen v Sloveniji, mislim predvsem na tuja krščanska imena, ki so se po uvedbi krščanske vere začela pojavljati na našem ozemlju. V procesu prilagajanja so ta krščanska imena vse bolj izgubljala svojo tujost in postajala sestavni del slovenskega jezika. V tem bi jih lahko primerjali s starimi kulturnimi izposojenkami. Ali si sploh lahko predstavljamo, da so tako vsakdanje besede kot cerkev, fant, hišaješprenj od drugod sprejete besede? Podobno bi lahko rekli tudi za mnoga imena, kot so npr. Andraž, Jera, Jernej, Majda, Matevž, Meta, Miklavž, Špela. Prilagoditev tuje glasovne podobe krščanskih imen slovenskemu jeziku je bila osnovni pogoj, da smo jih sprejeli za svoja. Pri tem ne smemo pozabiti, da so naša tudi z njimi izpodrinjena slovanska oziroma staroslovenska imena. Ta imena smo začeli spet uporabljati šele proti koncu 19. stoletja, obnovitev nekdanjega zaklada slovanskih in obenem slovenskih imen pa je trajala do najnovejšega časa. Kako smo pri tem uspeli, kažejo prikazi v poglavju 1.1. Slovenski jezik je imel podobno kot drugi slovanski jeziki svoj izdelan imenski ustroj s svojimi načini krajšanja, s svojimi manjšalnimi, večalnimi, ljubkovalnimi in drugimi priponskimi obrazili. Ta so posebej za moška in ženska imena prikazana v poglavjih 2.1 in 2.2. Preoblikovalna sposobnost slovenskega jezika se pri posameznih imenih izkazuje zelo različno, kar je odvisno predvsem od tujega imena. Če je bilo to po obliki blizu slovenskim imenom, se ni dosti ali včasih nič spremenilo. To bi lahko rekli posebno za nekatera ženska imena na -a, kot so Ana, Barbara, Irena, Katarina, Lidija, Marija, Marta. Zelo malo so se spremenila tudi nakatera moška imena, sprejeta iz latinščine ali prek nje, npr. lat. Andreas - sle. Andrej, Andraž; Amadeus - Ama-dej; Joannes - Janž, Janez; Lucas - Luka, Lukež; Mathias - Matjaž; Matheus - Matevž, Matej; Nicolaus -Nikolaj, Miklavž; Primus - Primož; Thomas - Tomaž. V teh imenih seje končni latinski -s nadomestil s slovenskim -ž, ki se izgovarja -š. Kadar končni lat. -(a)s, -(u)s odpade, nastanejo imena s končnim -j, npr. Andrej, Amadej, Matej, Nikolaj, ali na samoglasnik, kot npr. Luka. Težje je pojasniti začetni M- v imenu Miklavž. Nekateri (etimolog P. Skok) ga pojasnjujejo z disi-milacijo v zvezi šentNicoalus, drugi (etimolog M. Vasmer) začetni M- v rus. Miku-la in pol. Mikolaj razlagajo z naslonitvijo na ime Mihael. O zgodnjem prehodu N-vM-v imenu Miklavž pri nas pričajo priimki Miklavžina, Miklošič, Miklavčič. Po dve obliki imajo npr. v slovenščini naslednja latinska imena: Aloysius -Alojzij, Alojz; Eugenius - Evgenij, Evgen, Gregorius - Gregorij, Gregor; Ignatius - Ignacij, Ignac itd. Daljše oblike, kot so Alojzij, Vincencij, Evgenij, izhajajo predvsem iz pisave v matičnih knjigah in iz cerkvene rabe, zlasti imen svetnikov, Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji krajše oblike pa so se govorile in se še naprej krajšale, npr. Lojze, Lojz, Cene, Evgen, Gene itd. ^ Nekatera imena pa so se glede na izhodiščni ali posredovalni jezik v svoji glasovni podobi spremenila do neprepoznavnosti. Tako ime je npr. ime Jernej proti latinskemu Bartolomaeus. Slednjemu je glasovno zelo blizu slovensko Bartolo-mej po vzorcu Mathaeus proti Matej. Ime Jernej pa naj bi nastalo iz latinskega Bartolomaeus prek zveze *sanctus Bartolomaeus. To preoblikovanje naj bi bilo končano vsaj v 14. stoletju. Obliki Jarne in Jarnej s končnim naglasom najdemo npr. že v primorskih in freisinških urbarjih od 14. stoletja naprej. Poleg njiju se npr. ,,< v primorskih urbarjih v 15. stoletju pojavljajo skrajšane oblike imena Bartolomej, > > kot Bartole, Bartolme, Bartol. Te so se do danes ohranile skoraj samo v priimkih Bartel, Bartelj, Bartole, Bartolj. Pri večjem preoblikovanju glasovne podobe tujih imen je bilo razen glasov- » ' nega preoblikovanja zelo pomembno tudi krajšanje. Končni današnji rezultat takega krajšanja so pri imenu Jernej oblike Nejc, Nejče, Nejko in ženske oblike Neca, Nejka. Te so danes že samostojna imena in jih uporabniki ne povezujejo več niti z imenom Jernej, toliko manj z imenom Bartolomej. Precejšnje glasovne spremembe so doživela tudi nekatera po izvoru nemška zložena imena. Ta so se sicer precej l \ krajšala že v nemščini. Tako se npr. nemško ime Wolfgang pojavlja kot Bolfenk in Volbenk (v SNP Sveti Voljbenk). Obstajajo tudi štiri cerkve sv. Volbenka in pet cerkva sv. Bolfenka. Po eni od slednjih se imenuje kraj Sv. Bolfenk na Kogu. V Italiji je blizu naše meje kraj San Volfgango, ki se v slovenščini glasi Štoblank (tj. po cerkvi sv. Volbenka). Nemško ime Valburga je v (po cerkvi poimenovanem r kraju) (Sv.) Valburga, ljudsko Šentomprga, pri Smledniku v občini Ljubljana Šiška. Kot primera za krajšanje tujih krščanskih imen bi tu navedel še nemško ime Ger-truda, iz katerega so pri nas po krajšanju in glasovnih spremembah nastala imena ^ Jedrt, Gera, Gerika, Jera, Jerica, Truda, Trauda (gl. tabelo v 1.1), in svetopisemsko ime Magdalena, iz katerega so po krajšanju prve ali druge polovice nastala imena Magda, Majda (gl. Majdalena v SNP) ter Alena, Alenka, Lena, Lenka, ki pa jih je mogoče izpeljati tudi iz imena Helena. Krajšanje imen je, kot je razvidno iz navedenih primerov, torej eden od najpomembnejših procesov pri oblikovanju glasovne podobe imen v Sloveniji. S skrajšanimi imeni in njihovimi izpeljankami se srečamo skoraj pri vsakem imenu. Pri-ponska obrazila, ki so uporabljena pri tej izpeljavi oziroma tvorbi, dajejo novim oblikam, novim imenom - tvorjenkam čustvenost, domačnost, manjšalnost, večal-nost, osebno obarvan ton. Prvotno so se krajšala predvsem daljša, tj. po izvoru zložena domača - slovanska in tuja imena. Zložena imena so bila namreč za vsakdanjo raba precej nepri-kladna in tudi predolga, še daljše pa so bile njihove izpeljanke z manjšalnimi, ljubkovalnimi in drugimi priponskimi obrazili. Zato so se taka imena krajšala. Tako so iz imena Branimir nastali imeni Brane, Branko, iz imena Stanislav imena Stane, Stanči, Stani, Stanko, iz imena Borislav imena Boro, Borci, Boris itd. Pri krajšanju slovanskih imen je bila najbolj običajna tvorba podstave skrajšanega imena iz prvega dela zloženega imena, podobno je bilo tudi v staroindijšči-70 ni, germanščini in keltščini. Primeri krajšanja v slovanskih jezikih: bolg. Rad iz Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji Radomir, Rastic iz Rastislav, Bora iz Borislava, hr. ali srb. Ber iz Berisav, Beri-voj, Hval iz Hvalimir, Stan iz Stanimir, Vlad iz Vladimir, pol. Bliz iz Blizbor, Mir iz Mirogniew itd. Tvorbo skrajšane oblike iz drugega dela zloženega imena kažejo npr. hr. ali srb. Drug iz Pribidrug, Boljedrug, češ. Host iz Dobrohost. V teh primerih odpade prvi del zloženega imena. Včasih ne vemo, ali gre za krajšanje prvega ali drugega dela, npr. češ. Boheš, ki je lahko nastal iz imena Bohdal ali iz Modliboh, Sveboh, Mir iz Miroslav ali iz Bohumir, Vlast iz Vlastibor ali Bohu-vlast. V nekaterih primerih se od odpadlega dela ohrani samo soglasnik, npr. bolg. Budim iz Budimir, pol. Bronisl iz Bronislaw, Myslim iz Myslimir, sle. Radom iz Radomir (prim. kraj. ime Radomlje) V slovenščini se pri krajšanju zloženih imen bolj običajno izpušča drugi del, npr. v imenih Vladimir, Vladislav - Vlado, Miroslav - Miro, Mirko, Branimir, Branislav - Branko, Ljubomir - Ljubo. Izpušča pa se lahko tudi prvi del, npr. Božidar - Darko, Ljudmila - Milka, Venceslava -Slavka. S sprejetjem krščanskih imen tujega izvora smo Slovenci včasih prevzeli tudi njihove skrajšane oblike. Večino pa smo preoblikovali in poslovenili sami s slovenskimi priponskimi obrazili. Iz nekaterih zlasti daljših krščanskih imen so pri nas in v drugih jezikih nastale številne skrajšane oblik in tvorjenke. Tipičen tak primer je ime Elizabeta. Z odvzemanjem enega ali več zlogov, s prepolovitvijo in preoblikovanjem ter dodajanjem priponskih obrazil so v slovenščini nastale številne in danes tudi samostojne oblike imen (gl. 0 Uvod, op. 6). Določena skrajšana oblika lahko izhaja iz dveh ali več krščanskih imen. Tako npr. oblike Tine, Tinej, Tinček lahko izhajajo iz imena Martin ali Valentin, enako Tina, Tinka, Tinkica, Tinkara iz Martina in Valentina. Ime Tina pa lahko izhaja še iz imen, ki se končujejo na -tina, npr. Celestina, Justina, Kristina, Klementina, Ernestina, Fav-stina. Z izjemo Klementine pa lahko iz teh imen izhaja tudi ime Stina, ki pa je pri nas v nasprotju z nekaterimi drugimi narodi skoraj ne poznamo. Skrajšane oblike imen in tvorjenke se lahko razlikujejo od jezika do jezika, odvisno od ustaljenosti posameznih krajšav, pogostnosti, a tudi od možnosti tvorb s posameznimi obrazili. Dandanes se lahko krajšajo pravzaprav vsa imena ali deli imen, ki imajo vsaj dva zloga. Tudi pri nas je znana težnja - vsaj v pogovornem jeziku - po enozložnih imenih, moških in ženskih. Taka imena so npr. Tjaž iz Matjaž (ženska oblika Tja-ša), Lenč iz Alenka, Helena, Magdalena, Al, Ale, Lekš iz Aleš, Aleksander, Bes, Bet, Liz iz Elizabeta, Draš, Drejc iz Andraž, Andrej, Nejc iz Jernej, Juš, Pep, Žef iz Jožef. Ta imena so vse pogosteje tudi uradno zapisana. Skrajšane oblike imen so značilne za otroški govor, kajti majhni otroci daljša imena težko izgovarjajo. Predvsem v domačem okolju se jih poslužujejo tudi odrasli. Posameznik ima lahko poleg uradnega imena še več skrajšanih ali ljubkovalnih imen, s katerimi ga kličejo doma ali pa samo določene osebe. Raziskovanje glasovne podobe imen je zelo pomembno v sklopu prizadevanj za boljše poznavanje imen. Poleg mnogih zakonitosti, ki so splošno jezikovne, glasovna podoba imen namreč skriva še precej nejasnosti in posebnosti, ki so pogojene z izvorom imen in njihovo posebno vlogo v življenju našega naroda. Pri oblikovanju glasovne podobe rojstnih imen so med najbolj pomembnimi sredstvi pravpriponska obrazila, ki bodo prikazana v poglavjih 2.1, 2.2, 2.3. Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji 2.1 PRIKAZI KONČAJEV IN PRIPONSKIH OBRAZIL V ROJSTNIH IMENIH V prikazih so v poglavju 2.2 za moška, v poglavju 2.3 pa za ženska imena večinoma v tabelah zbirno statistično prikazana imena s končaji, tj. po zadnji črki za moška in po zadnjih dveh črkah za ženska imena na -a, v okviru teh pa podrobneje imena z večinoma slovenskimi priponskimi obrazili, ki so tudi prešteta. Ponazoritve posameznih končajev in priponskih obrazil so zaradi varčevanja s prostorom podane večinoma v zelo skrčenem izboru. Frekvenc posameznih imen tu ne navajam, ker so bile večinoma navedene v poglavju 1.1 in bi se tu ponavljale. Za vsako tabelo sledi komentar v tabeli navedenih končaj ev ali priponskih obrazil. Literaturo, ki sem jo pri tem uporabljal, je navedena sproti, navedena pa bo tudi v poglavju Viri in literatura na koncu razprave. 2.2 KONČAJI IN PRIPONSKA OBRAZILA MOŠKIH ROJSTNIH IMEN -a m (551, izbor): -ica m (37): RADOJICA VUKOJICA MILOJICA MARKICA LUKICA DOBRICA PERICA JURICA SAVICA STEVICA IVICA JOVICA NOVICA Precejšnje število moških imen na -a je nekako v skladu z občnim besedjem, v katerem obstajajo moški samostalniki na -a. Ti imajo posebno sklanjatev, kije uporabna tudi za imena. Gre za rodilnik ednine, ki se lahko končuje na -e ali -a. Prva skupina imen na -ica je večinoma hrvaškega ali srbskega izvora. Zaradi pogoste rabe so svojo prvotno manjšalnost ali ljubkovalnost večinoma izgubila. Sem bi verjetno spadalo tudi sle. -ca v nar. Šmonca kot vzdevek mladega Simona Jenka, ki je nastal iz *Simonica in je imel ljubkovalni ali slabšalni pomen. Slednje bi lahko rekli za Jenkovega književnega naslovnega "junaka" z imenom Tilka, ki je tvorje-no s tipičnim ženskim prip. obr. Poimenovanje moških z ženskimi imeni ali vzdevki je bilo nekdaj verjetno vsaj v govorni rabi in je imelo slabšalni ali zmerjalni pomen (prim, psovko Ti si baba). -ča m (12): MIČA PEJČA STOJČA NIKOLČA JANČA STANČA VANČA PRENČA TONČA KOČA MIRČA SLAVCA Sufiks -čaje očitno različica srbskega -ča in pri nas pogostejšega ljubkoval-no-manjsamega -če (gl. v nadaljevanju). Ime Miča (skrajšano iz Mi-hael, Mi-haj-lo) je npr. unikatno, različica Miča ima frekvenco 9, skoraj unikaten je Miče, unikaten Micko, številnejša pa Mičo 12, Mičo 82. Bolj slovenski je npr. Janča z ljub- Janez Keber: O strukturi rojstnih imen v Sloveniji kovalno-manjšalnimi različicami Janče, Janček, Janči 7, Jane 17, Janej, Janek 8, Jani 774, Janik 7, Janko 5058, Jano 16 (gl. zgoraj tabelo Jan-). Za prvotni pomen sufiksa -ko v imenu Janko lahko rečemo, da seje izgubil prav zaradi pogoste rabe. Podobno velja za ustrezni ženski -ka. -(a/e/i)c (54, izbor): DRAGAC PONGRAC 4 MIHEC 84 BRANKEC MAVRIC DREJC 30 VOJC VINC8 AHAC 10 PANKRAC 6 JAKEC 22 MARKEC MATIC 2389 ANDREJC VORANC SLAVC NAC 5 DRAGEC 9 KEKEC LUKEC 7 NEJC 2589 BOJC IGNAC 1498 GREGEC MIKEC PATRIC 6 ANEJC GOJC VINCENC 2574 LOVRENC 388 V razmeroma majhni skupini moških imen, ki se končujejo na -c so najprej imena, ki so končni -c dobila po krajšanju iz daljših oblik, npr. Ahac izbral in uredil Jože Toporišič, Ljubljana 1982, 315-333. BURKART, Walter, Neues Lexikon der Vornamen, Köln 1987. DAUZAT, Albert, Dictionnaire etimologique des noms de families et prenoms de France, Paris 1951. )> DAUZAT, Albert, Les noms depersonnes, origine et evolution, Prenoms - Noms de O famille - Surnomes - Pseudonymes, Paris 1950. w; GLONAR, Joža, Poučni slovar, Ljubljana 1931-1938. m GLONAR, Joža, Slovar slovenskega jezika, Ljubljana 1936. ^ HUMAR, Marjeta, Lastna imena v starejših slovenskih besedilih in slovarjih kot kulturološka prvina, Simpozij slovenska lastnoimenskost, Pišece 1999, zbornik, ur. Jože Toporišič, Novo mesto 2001, 111-128. ^ JAKOPIN, Franc, Jezikovna in pisna adaptacija imen v besedilih 16. stoletja, Zbornik Družbena in kulturna podoba slovenbske reformacije, Ljubljana 1986, 69-75. JAKOPIN, Franc, Struktura slovenskih priimkov v statistični osvetlitvi, Slavistična revija 25 (1977), kongresna, 5-25. KEBER, Janez, Leksikon imen, druga dopolnjena izdaja, Celje 1996. KEBER, Janez, Leksikon imen, Seznam vseh uradno zapisanih imen s frekvencami v Sloveniji z dne 31. 12. 1994. KEBER, Janez, Osebna imena v Sloveniji kot dokazila slovenske identitete, Tradi-tiones 26 (1997), 101-108. KEBER, Janez, Osebna imena v ljudskih pesmih, Traditiones 28/1 (1999), 269-280. KEBER, Janez, Ženska imena v Sloveniji, XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj, Ljubljana 1997, 33-43. KOS, France, Ob osebnih imenih pri starih Slovencih, LMS 1886, Ljubljana, 107-151. KOS, France, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Prva knjiga, Ljubljana 1902, Druga knjiga, Ljubljana 1906; Tretja knjiga, Ljubljana 1911, Četrta knjiga, Ljubljana 1915, Peta knjiga, Ljubljana 1928. 109 : pomensko spremenjenem glagolu je redko segel (prim. L, 3. in 5. zgled), navadno pa takrat, kadar gaje k temu usmeril Lutrov prevodni zgled (prim. 1. in 5. zgled). - : Nekajkrat si stojita nasproti prehodna in celo vezljivostno približana glagola, ki pa C: sta pomensko nasprotna (npr. dati, ki odpira mesta za levi in dva desna delovalnika: m za vršilca, prejemnika in prizadetega oz. za osebek ter dajalniški in tožilniški predmet, in vzeti 'sprejeti', ki odpira mesti za prvi in drugi delovalnik ter za prislovno določilo vršilca dejanja; prim. 14. zgled). Večje razlike med primerjanima prevodoma nastajajo ob uporabi vidsko nasprotnega glagola (prim. 6. zgled) in v primerih, kjer ni pretvorbeno upravičene istovetnosti osebka trpnega in predmeta tvornega stavka (npr. 7. in 8. zgled). Neujemalnost stopnjuje tudi nasprotje med prehodnim glagolom pri Trubarju in neprehodnim pri Dalmatinu ali obratno (prim. 12. zgled). : Z vidsko neujemalnim nasprotjem med trpnikom in tvornikom v šestem zgledu je posredovano tudi nasprotje med stanjem, ki sledi izvršitvi dejanja, in še ne konča-v , nim procesom, ki ima za cilj doseženje enakega stanja. Ker je nastop pričakovanega " stanja v obeh primerih vezan na prihodnost, je vsebinska razlika, ki jo ustvarja nasprotje (dovršni) trpnik - (nedovršni) tvornik, manjša od pričakovane. Tudi Dalmatinove zamenjave Trubarjevega trpnika, izraženega s se, so praviloma uresničene z istim glagolom. Čeprav se več zamenjav nanaša na nedovršne glagole, nedovršnost trpniške oblike s se nikakor ni pravilo, saj nekaj zamenjav tvornik nedovršnega glagola * (10. zgled).11 Pri Trubarjevih nedo vršnih trpniških oblikah in pri Dalmatinovih isto-t:v vidskih tvorniških nadomestilih je vzporedno ugotovljivih več možnih delnih vid-~" skih pomenov nedovršnega vida. Najpogostejši so konkretno-procesni, neomejeno-kratni in posplošeno-faktični.n Odkrivati jih pomaga sobesedilo. V devetem zgledu ,r uporabljeni glagol ofrati dopušča nešteto možnih ponovitev, za kar obstaja več so-besedilnih potrdil: raba v sedanjiku s pomenom splošne veljavnosti, osebek glavnega stavka v množini, možnost naslovitve sporočila na dva naslova (kozhetu oli materi), pri Dalmatinu pa še dodatno raba v časovnem odvisniku, ki ga uvaja kadar. Pri zamenjavi trpnika dovršnega glagola s tvornikom nedovršnega gre najpogosteje za premik od dovršenega konkretnega dejanja k razvijajočemu se konkretnemu dejanju. Če je bil uresničevani delni vidski pomen glagola v trpniku težko prepoznaven, ker sta obvestilno odpovedovala tudi neusmerjevalna sobesedilo in situacij ski okvir, je Dalmatin z nadomestilom trpnika s tvornikom uporabniku prihranil potrebo po taki ali drugačni aktualizaciji. Enajsti zgled je vzorec za povedi, v katerih je trpna zgradba in z njo posredovano dejanje, ki prizadeva predmet, vpeta v tvorniški okvir, ki ga zagotavlja osebkova dopustitev13 tuje akcije, usmerjene bodisi nanj kot na objekt14 ali na koga drugega. 11 K nedovršnim in do vršnim trpniškim oblikam so prištete tudi ustrezne uresničitve dvo-vidskih glagolov (pr. glagolov ofrati in krstiti). 12 Pupynin (1995: 163-164) ugotavlja, da ima pri nedovršnih trpnih zgradbah, tvorjenih s se, zaradi pogoste rabe izredno veliko vlogo neomejenokratni pomen. 13 Toporišič (2000: 587) pomožni glagol pustiti uvršča v skupino dovoljevalnih glagolov. 14 V tem primeru se osebek v isti povedi pojavlja v vlogi vršilca dejanja oz. nosilca stanja in i^ v vlogi prizadetega. Prim. Orešnik 1992: 35-36. Majda Merše: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih... Zgledi: 1. Letu iepag vfefturienu, de bode dopolnenu tu, kar ie gouorienu od Gofpudi skufi tiga preroka, kir pravi (TT 1557, 2) - Letu fe je pak vfe sgodilu, de bi fe tu dopolnilu, kar je GOSPVD fkusi Preroka govuril, kateri pravi (DB 1584, III,3b); DAS ist aber alles geschehen I Auff das erfüllet würde / das der HERR durch den Propheten gesagt hat I der da spricht (LB 1545, 1968). 2. Inu kadar fe Ioshef is fna obudi, fturi on, koker ie nemu bilu fapouedanu od angela tiga Gofpudi (TT 1557, 2) - Kadar fe je pak Ioseph is fna bil obudil, je fturil, kakör je njemu GOSPODNI Angel bil sapovedal (DB 1584, III,3b). 3. Iefus pag fdaici faslishi to beffedo, kir ie bila govoriena (TT 1557, 110)-Iesus pak je sdajci vflifhal to befsedo, katero fo ony pravili (DB 1584, III,22a). 4. Kadar iepag tafad napreiperneffen, taku on sdaici ta ferp kiakai poshle, fakai ta shetou ie tukai (TT 1557, 106) - Kadar pak fad pernefse, taku on sdajci Serp tjakaj pofhle, sakaj shetou je tu (DB 1584,111,2 la). 5. Koker ie on nekadai gouuril.. De mi bomo ohranjeni pred nashimi fouu-rashniki (TT 1557, 160) - Kakör je on nekadaj govuril... De nas bo on odreßiil od nafhih Sovrashnikou (DB 1584, III,30b); ALS ER VORZEITEN GEREDT HAT ... DAS ER VNS ERRETTET VON VNSERN FEINDEN (LB 1545, 2072). 6. ty slepci uidio, ty hromi hodio, ty gobouci bodo ozhiszheni ... ty mertui gori uftaieio (TT 1557, 183) - Slepci vidio, Hromci hodio, Gobouci zhiftipoftajejo ... Mertvici gori vftajejo (DB 1584, III,34b). 7. fe on lozhi od nih, inu ie bil nejfen gori unebu (TT 1557, 254) - fe je od nyh lozhil, inu je gorifhäl v'Nebu (DB 1584, III,46b). 8. inu taku ie bilpouernen [pogled], inu ie uidil ufe zhiftu (TT 1557, 121) -Inu on je sup et pogled prejel, de je vfe mogel biftru viditi (DB 1584, III,23b). 9. Vi pag prauite, kateri rezhe kozhetu oli materi, Ta dar kir od menefe offra, ta ifti tebi knuzu pride (TT 1557, 44) - Kateri kuli pravi k'Ozhetu inu k'Materi {Kadar je offram, taku je tebi tu veliku pridnifhe) ta dobru ftury (DB 1584, III, 10b). 10. letaner perua Shacinga/e iefturila, kadar ie Cyrenius vti Syrij Defshelfki Flegar bil (TT 1557, 161) - letu fhazovanje je bilu tu nar pervu, inu fe je godilu v'tem zhafsu, kadar je Cyrenius Deshelfki flegar bil v'Syrij (DB 1584, III,30b). 11. kadar/o/e ufi ludie kerfzhouali, inu de ie Iefus kerzhen bil... fe ie odper-lu tu nebu (TT 1557, 167) - kadar feje vus Folkpuftil kärftiti, inu je Iesus tudi bil kärfzhen ... feje Nebu odperlu (DB 1584, III,32a). 12. Kateru ie pag umei tu Terne palu, fo lety, kir ... bode fadushenu, inu obeniga fadu ne perneffo (TT 1557, 187) - Kateru je pak mej ternje padlu, fo ty, kir ... sadahneo, de obeniga fadu nepernefsö (DB 1584,111,35a). 13. nekatere Shene tudi, kir/b bile ofdraulene od tih hudih duhou (TT 1557, 185) - ene Shene, katere je on bil osdravil, od hudih duhou (DB 1584, III,35a). 14. Proffite, taku uom bode danu (TT 1557, 201) - Profsite, taku bote vseli (DB 1584, III,37a). 1.2 Ob primerih, kjer je na Boga kot neposrednega ali posrednega vršilca dejanja izrecno opozorjeno, obstajajo tudi številni primeri t. i. teološkega trpnika, pri katerem so se pisci omembe Boga kot osebka, ki dejanje povzroča ali dopušča, Majda Merše: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih... zavestno ogibali.15 Prav zaradi obvestilne okrnjenosti tovrstnih primerov obstaja nevarnost neprepoznavanja trpniške zgradbe in istovetenja oz. zamenjevanja le-te s primeri brezosebne rabe. 1.3 K zmanjševanju rabe trpnika pri Dalmatinu v primerjavi s Trubarjem je pripomogla tudi aktivnejša uporaba drugih načinov izražanja stanja, npr. opisno, s stanjskimi glagoli in s predpreteklikom. Izmed 125 primerov neujemalnosti je tovrstnih primerov 12, trije obratni pa kažejo, da postopek ni tekel enosmerno. 1.4 Zamenjava ene trpniške zgradbe z drugo Zamenjavi tečeta v obeh smereh: od trpniške zgradbe s se k zgradbi biti + deležnik -n in obratno.16 Obe tvorbeni različici sta pri obeh piscih pogosto uporabljani,17 prednost pa je Dalmatin vendarle dajal obliki s trpnim deležnikom -n.n Običajno Dalmatinovo ujemanje z Lutrom omogoča sklep, daje spremembo lahko motivirala zgolj zvestoba njegovemu prevodnemu zgledu, verjetnejša pa je misel, daje k izboru variantne zgradbe navadno pripomogla tudi različna možnost izražanja delnih vidskih pomenov, povezana s potrebo po poudarjanju dovršitve dejanja ali po izražanju stanja, ki sledi dovršitvi dejanja (prim. 1. zgled). Uresničevani delni vidski pomeni so tudi v teh primerih praviloma širše sobesedilno usklajeni in zato po sobesedilnih znakih tudi prepoznavni. Pri nobeni od obeh uporabljanih izraznih oblik trpnosti ni mogoče zaznati izrazite vezanosti na en sam vid. Zdi se, da tudi pravilo, ki v današnjem knjižnem jeziku odloča o obsegu rabe trpnika, tvorjenega s se, - to je, daje predmet, ki ga dejanje prizadeva, neživ (Toporišič 2000: 359) - ni izraziteje odločalo o izboru oblik, čeprav je redko kršeno. Ker je stanje posledica predhodno izvršenega dejanja, gre pri izboru trpniške oblike, tvorjene z deležnikom -n, tudi za preskok ene od dogajalnih faz in za posledično ne vzporednost prikaza dogajalnega zaporedja. Aktualizirana je druga, kasnejša faza dogajalnega zaporedja, kar je neredko poudarjeno tudi z izborom časovnih oblik. V prvem zgleduje trpniška zgradba, s katero je mogoče izraziti stanje, uporabljena v prihodnjiku. V drugem primeru je Trubarjev trpnik dovr-šnega glagola (fe isloshi), ki izraža časovno nevezano dejanje z možnostjo nešte- 15 Prim. Sveto pismo 1996: 1876. 16 Zamenjave tipa defe dopolni ufe tu kar ie piffanu (TT 1557, 238) > de bo dopolnjenu vfe kar je pifsanu (DB 1584, III,44a) so upoštevane kot brezosebne tvorniške, čeprav bi nekatere izmed njih zaradi izenačenosti s trpniškimi zgradbami in ob ustreznih sobesedilnih namigih bilo mogoče razumeti tudi kot primere teološkega trpnika. Povsem jasen je npr. trpnik v naslednjem sorodnem primeru: Od tiga Gofpudi ie tufturienu (TT 1557, 136) - Od GOSPVDA fe je letu sgudilu (DB 1584, III,26a). Tip vidi se, stori se je ob upoštevanju dotedanjih jezikoslovnih ugotovitev kot brezosebni tvornik opredelila tudi M. Orožen (1971: 283-284). Potrditve zanj je našla pri Kuzmiču in Japlju. 17 M. Orožen ugotavlja, daje bil v 16. stoletju trpnik s se najmočneje uveljavljen pri Krelju, kar pojasnjuje z vplivom glagoljaških predlog (1987: 34). 18 S primerjavo Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda prvih treh evangelijev je bilo zajetih 11 zamenjav trpnika s se z deležnikom -n in osem zamenjav, izpeljanih v obratni smeri. Majda Merše: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih... tih ponovitev,19 V Dalmatinovi Bibliji smiselno zamenjan z deležniško različico izražanja trpnosti, tvorbeno oprto na drug dovršnik (Jeftolmazhenu), ki izraža stanje po izvršitvi dejanja. Pri tretjem primeru bi bila vidska korekcija, vezana na zamenjavo zgradbe, smiselna le v primeru, če bi bila izpeljana z glagolom nositi s ponavljalnim delnim vidskim pomenom in ne z izrazito enosmernim glagolom, kakršen je nesti.20 Če je Dalmatin s kalkirano zvezo naprej nesen hotel označiti enkratno dovršeno dejanje, je zamenjava neupravičena.21 Primer se uvršča v skupino, ki jo sestavljajo glagoli, rabljeni z neprvotnim in tvorbeno neupravičenim vidskim pomenom. Pojav, ki je za začetno obdobje razvoja slovenskega knjižnega jezika pričakovan, dokazuje, da seje glagolska kategorija vida kljub visoki sistemski trdnosti oblikovno in pomensko še ustaljevala. Z izborom različnih trpnih zgradb, uporabljenih usklajeno z drugimi glagol-skimi kategorijami, so na vzporednih mestih v primerjanih prevodih aktualizirani različni vsebinski poudarki. Če bi dejanje, kije v Trubarjevem prevodu posredovano s se izraženim trpnikom do vršnega glagola razbiti (4. zgled), presojali zunaj sobesedila, bi zveza käme ... kirfe ne resbye ob podpori sedanjika in prilastkovega odvisnika kazala na časovno nevezani lastnostni pomen. Upoštevanje širšega sobesedila in Dalmatinovega izbora deležniške trpne zgradbe pa kaže, da se na trpnik s se v tem primeru veže zanj netipični stanj ski pomen, kije sicer značilnost deležniš-kega trpnika do vršnih glagolov. Z delovanjem analogije so razložljivi tudi do vršni pomeni deležniškega trpnika nedovršnih glagolov (prim. 8. zgled), ki so se v knjižnem jeziku ohranili do danes.22 Razlike se še stopnjujejo ob izboru vidsko različnih glagolov. V 7. zgleduje ob enaki trpniški zgradbi različen vsebinski poudarek dosežen z izborom vidsko različnih glagolov in ustreznih sobesedilnih sredstev (prislovnega določila načina, prislovnega določila časa). Pri Trubarju je poudarek na tem, da mora biti dejanje, ki bo trajalo tri dni, dobro opravljeno, pri Dalmatinu pa je zanimanje usmerjeno na trajanje dejanja, ki se po doseženju zunanje časovne meje tudi konča, na kakovost njegove izvedbe pa ni opozorjeno. Na potrebo po popolni usklajenosti rabe glagol-skih kategorij vida, časa, naklona in načina posebej jasno kaže 9. zgled, kjer je 19 Ta (delni vidski) pomen dovršnega glagola ustvarja pogoje za tekmovalnost z istopo-menskim nedovršnikom (Bondarko 1967: 59-60). Na primere vidske tekmovalnosti v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, nastale z realizacijo delnih vidskih pomenov dovršnega in nedovršnega vida, je opozorila Plotnikova 1975: 13-14 (npr. Sem že malical - Sem že pomalical in Mislim, da smo mu prinesli tudi vedno sonca - Mislim, da smo mu prinašali tudi vedno malo sonca). 20 Nesti spada v skupino determiniranih (Jakopin 1972: 4-5) oz. določnih glagolov (Toporišič 2000: 351), ki označujejo enosmerna trajna dejanja, nasproti nedeterminiranemu oz. neenosmernemu glagolu nositi, ki praviloma izraža ponavljalnost. 21 K takemu razumevanju usmerjata tudi Lutrov prevodni zgled ter najnovejši slovenski prevod (VND wo jr in eine Stad kompt / vnd sie euch auffnemen / da esset was euch wird furgetragen (LB 1545, 1098); V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jej te s čimer vam postrežejo (S? 1996, 1578)). 22 O tem tipu govori Orešnik (1994: 36). Ponazarja ga z zgledoma sinje bil tepen in krompir bo pečen v desetih minutah. Majda Merše: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih... vidska neusklajenost dveh trpniško posredovanih istovrstnih, zaporedno naštetih dejanj v Trubarjevem prevodu jasen znak, da je v enem od primerov izbran napačen vid. Uporabo dovršnika v trpniku s se, rabljenem v sedanjiku (fefa vas da), je Trubarju morda "narekovala" soseščina glagola rekanja in odprta možnost izvršitve dejanja hkrati z izrekom. Razhajanje prevodov pogosto povečuje časovna neuje-malnost, ki je v primerih, kadar je dejanje z različnimi časovnimi oblikami umeščeno na isto časovno ravnino, le navidezna. Zgledi tudi kažejo (peti in šesti zgled), da sta zgradbi lahko uporabljeni sopomensko. Zgledi: 1. Gofpud de/e naiu ozhi odpro (TT 1557, 60) - GOSPVD, de bodo naju ozhy odperte (DB 1584, III, 13a). 2. ena Dezhla bode ... rodyla eniga Synu inu nega ime bode imenouanu Emanuel, katerufe isloshi, Bug fnami (TT 1557, 2) - ena Dezhla bo ... eniga Synu rodila, inu bodo njegovu ime, Emmanuel, imenovali, kateru je ftolmazhenu, Bug s'nami (DB 1584, III,3b) - EINE JUNGFRAW WIRD SCHWANGER SEIN / VND EINEN SON GEBEREN / VND SIE WERDEN SEINEN NAMEN EMANUEL HEISSEN / DAS IST VERDOLMETSCHET/ GOTT MIT VNS (LB 1545, 1968). 3. ukakershne Meiftu ui pridete, inu uas gori ufameio, tukai ui ieite kar/e uom napreipoloshi (TT 1557, 197) - ker kuli v'enu Meftu pridete, inu ony vas gori vsameo, ondi jete, kar vam bo naprej nefsenu (DB 1584, III,37a). 4. En käme na tim drugim nekar ne oftane, kirfe ne resbye (TT 1557, 139) -En kamen nebo na drugim oftal, kateri bi resbyen nebil (DB 1584, III,26b). 5. sledni offer bode follen fto folio (TT 1557, 127) - iledni offer fe sfoljo foly (DB 1584, III,24b). 6. Shnim fta bila pelana tudi dua druga huda lotra, de bife vmurila (TT 1557, 248) - SHnym pak fta bila pelana tudi dva druga pregrefhnika, de bi vmorjena bila (DB 1584, III,45b). 7. fapuui, de/e ta grob dobru obaruie (TT 1557, 91) - Satu porozhi, de/e Grob varuie do tretjiga dne (DB 1584, III, 18b). 8. leta ie ta kir ie poleg tiga potu ufeian (TT 1557, 37) - Inu tuje ta, kateri je fejan raven pota (DB 1584, III,9b). 9. Inu on vfame ta kruh, fahuali, reslomi, inu nim da, rekozh, Letu ie muie tellu, kateru fe fa vas da, Glih taku ta kelih ... inu praui, Leta kelih, ie ta noui Teftament vti mui kriy, katera fefa vas prelyua (TT 1557, 241) - INu on je vsel Kruh, je sahvalil inu reslomil, inu je nym dal inu je rekäl: Letuje moje tellu, kateru bo sa vas danu ... Raunu taku tudi Kelih ... inu je djal: Letuje ... ta Novi Teftament v'moji krij, katera bo sa vas prelita (DB 1584, III,44b). 1.5 Zamenjave tvornika s trpnikom Daje različno izraženi trpnik udomačen tako pri Trubarju kot pri Dalmatinu dokazujejo tudi zamenjave, ki tečejo v smeri tvornik > trpnik. Dalmatin gaje uvajal iz podobnih razlogov, kot se mu je odpovedoval. Izrabljal gaje za doseganje želene obvestilnosti stavka ali celo daljših povedi, zlasti za poudarjanje stanja, ki nastopi z dovršitvijo dejanja, in za odmik od ponavljajočega se dejanja, kot ga predstavlja Majda Merše: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih... Trubarjev prevod (1. zgled). V Dalmatinovi Bibliji predstavlja dejanje, izraženo z deležniškim trpnikom nedovršnega glagola, zadnjo fazo dogajalnega zaporedja, ki je situacij sko gledano že končana in prepuščena preteklosti. Ponekod je tak izbor tudi v korist večje stilne učinkovitosti odlomka, zlasti če se v njem z zamenjavo vzpostavi strukturna enovitost in če je ta tudi ritmično učinkovita (prim. 1. zgled). Dalmatin se je za trpni način odločal tudi takrat, kadar je hotel izpostaviti prizadetega, na obrobje postaviti ali celo zamolčati pa povzročitelja dejanja oz. vzrok določenega stanja (2. zgled). Zamenjava tvornika s trpnikom je lahko opravljena tudi iz potrebe po izpostavitvi drugega vršilca dejanja oz. nosilca stanja (3. zgled). Tudi tovrstne zamenjave nedvoumno kažejo na pogostejšo rabo in večjo priljubljenost trpniške zgradbe z deležnikom -n. Zgledi: 1. Inu kadar fo ga sketinami fuefali, inu ute pote faklenili, taku ie ufe fuefe reftergal, inu ta Hudizh ga iepoialpopufzhauah. Inu Iefus nega uprasha (TT 1557, 188) - Inu on je bil s'ketinami svesan, inu vTpringarje vklenjen, inu je reftergal te svese, inu je bil odHudizha gnan v'pufzhavo. Inu Iesus je njega vprafhäl (DB 1584, 111,35b); Vnd er war mit Ketten gebunden / vnd mit Fesseln gefangen / vnd zureis die Bande / vnd ward getrieben von dem Teufel in die wüsten (LB 1545, 2092). 2. Inu kadar fo zhes nega ty Vifshifary ... toshyli, nishter nei odguuoril (TT 1557, 87) - Inu kadar/e on bilsatoshen od Vifhihfarjeu ... nej on nifhter odguvoril (DB 1584, III, 17b). 3. aku fe ui ne poprauite, ufi taku poginete (TT 1557, 211) - aku fe vy nepopravite, taku bote tudi vy taku konzhani (DB 1584, III,39b). K manjši prisotnosti trpnika v Dalmatinovem jeziku so pripomogli tudi primeri ubeseditve stanja z opisom ali stanjskim glagolom, k čemur ga je navadno usmerila Lutrova predloga. Primerjava Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda kaže, da zamenjavo rada spremlja nevzporednost ubesedenih faz dogajalnega niza. 1. ie poloshi ven grob ... v kateri she nifzhe nei bilpoloshen (TT 1557, 250) -je tuiftu polushil v'en ifsekan Grob, v'katerim fhe nej nikuli nihzhe leshal (DB 1584, III,46a); vnd leget jn in ein gehawen Grab / darinnen niemand je gelegen war (LB 1545,2133). 2. Tedai fe ukupe sbero ... uta Duor tiga Vifshiga farye, kir ie bil imenouan Caifas (TT 1557, 80) - Tedaj fo fe vkup sbrali... v'dvor tiga Vifhiga farja, katerimu je bilu ime Kajfas (DB 1584, III, 16b). 2 Soodvisnost vida in naklona 2.1 S primerjavo Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda prvih treh evangelijev je bilo odkritih 260 primerov neujemalnosti glede izbranega naklona oz. glede načinov izražanja posameznega naklona. Preverjanje vplivanjskih odnosov med kategorijama vida in naklona je potekalo na njihovi osnovi. Majda Merše: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih... 2.2 Najopaznejša je razlika med Trubarjevo rabo povednega naklona in Dalmatinovo nadomestno rabo pogojnika. Tovrstno neujemalnost izkazuje kar dobra tretjina vseh primerov (98). Ugotoviti je mogoče, da se je pogojnik v razmerju do povednega naklona v Dalmatinovem jeziku uveljavil z veliko večjim deležem kot tvornik v razmerju do trpnika. Pogojnost je Dalmatin izražal s specializiranimi, še danes uveljavljenimi oblikami, Trubar pa pogosto s skladenjskimi in leksikalnimi nadomestili, kakršna predstavljajo pogojni odvisnik in naklonski glagoli. 2.2.1 Izstopajo trije tipi pomensko različnih razmerij povednega in pogojnega naklona. Največjo pomensko razliko ustvarja zamenjava povednega naklona s pogojnikom v njunih osnovnih funkcijah (1. zgled). Pri povednem naklonu je to ugotavljalna funkcija, pri pogojnem pa podajanje umišljenega dejanja glede na možnost in pogoje njegove uresničitve (Toporišič 2000: 329). Zamenjava je praviloma uresničena v istem skladenjskem okolju, navadno v različnih tipih odvisnikov, redkeje v glavnem stavku in še redkeje v (vezalnem) priredju. Razlika med prevodoma se povečuje, če zamenjavo naklona spremlja tudi izbor druge vrste odvisnika (2. zgled). Gostota zamenjav, uresničenih v pogojnih odvisnikih, kaže, daje Dalmatin rabo pogojnika v tem tipu odvisnika razumel kot posebej logično (3. zgled). Pogosteje kot Trubar ga je uporabljal v vprašalnih stavkih, k čemur ga je nedvomno usmerjala tudi negotovost (npr. glede uresničitve dejanja), ki je pogosta motivacijska osnova uporabe vprašalnega naklona ali celo prepoznavna pomenska sestavina njegovih izraznih oblik (4. zgled). Zamenjave kažejo, daje Dalmatinovo uvajanje pogojnika v teh in podobnih primerih večkrat tesno povezano s ponavljalnostjo dejanja. V petem zgleduje nanjo opozorjeno z glagolom izvprašovati, ki nastopa v vlogi napovedi (v posebnem stavku navedene) vsebinske konkretizacije vprašanja. Zamenjave so navadno izpeljane z istim, redkeje s sopomenskim ali z vidsko nasprotnim glagolom. Pomenska razlika, ustvarjena s protistavo povednega in pogojnega naklona, je nekoliko omiljena v primerih, ki kažejo, da sta uresničitev dejanja ali nastop stanja predvidena v (negotovi) prihodnosti (3. in 6. zgled). 2.2.2 Nasprotje med Trubarjevim izborom povednega naklona in Dalmatinovo rabo pogojnika je skorajda pravilo v predmetnih odvisnikih, ki ponazarjajo vsebino predhodno izrečene zapovedi, prepovedi, prošnje, želje ipd. (7. zgled). Dejanjem, predstavljenim v predmetnih odvisnikih, je skupna neuresničenost. Naklonski obliki sta uporabljeni sopomensko. Če je pri Trubarju v glavnem stavku uporabljen preteklik, mu v odvisniku praviloma sledi povedni sedanjik s pomenom splošne veljavnosti (7. zgled). Z njim je opozorjeno tudi na zadobnost dejanja. Raba preteklika je v takih primerih redka in zato posebej opazna (8. zgled). 2.2.3 Primerjava izbranega vzorca Trubarjevega in Dalmatinovega jezika je odkrila povečano razhajanje glede načinov izražanja namere. V tej vlogi se izmenjujejo naslednje oblike: namerni odvisnik s povednim naklonom, nedoločnik in namerni odvisnik s pogojnikom, po katerem je Dalmatin segal pogosteje kot Trubar (9., 10, 11. in 12. zgled). Neujemalnost glede izraznega načina pogosteje kot pri Majda Merše: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih... drugih funkcijah pogojnika spremlja izbor vidsko nasprotnih glagolov. V enajstem zgleduje Dalmatinov izbor nedovršnikov s ponavljalnim pomenom oprt na možnost izvrševanja dejanja na posameznikih, ki sestavljajo množico, pri Trubarju pa je z izbranima dovršnikoma23 poudarjena ciljna dovršenost dejanja. Dvanajsti zgled kaže na vidsko tekmovalnost, saj sta glagola dati (Trubar) in dajati (Dalmatin) uporabljena z istim delnim vidskim pomenom. Oba označujeta dejanje, ki omogoča veliko število ponovitev. Na ponavljalni pomen je v sobesedilu opozorjeno s pri-slovnim določilom časa {per pranim zhafu / ob pravim zhafsu). Zgledi: 1. ffliffom is nih ifupraha ta zhas, vkaterim fe ie ta fueisda prikafala (TT 1557, 3) -je fkerbnu is nyh isvprafhoval, kadaj bife ta Svesda bilaperkasala (DB 1584, III,3b). 2. Oli kadar on fa eno rybo profil, aku nemu eno kazhopodal (TT 1557, 17) - Ali kadar ga profsi sa eno Ribo, de bi mu eno Kazho podali (DB 1584, III,6a). 3. fakai ona ie farna febo diala, Defe ieft le nega guanta dotagnem taku bom ieftfdraua (TT 1557, 24) - ona je farna fabo djala: De bifeje/t mogla le njegoviga Gvanta dotekniti, taku bi j eft s dava p oftala (DB 1584, III,7a). 4. Kakou tedai nuz ima ta zhlouik, aku on uusfueit dobi, inu fam febefgubi? oli fafebifturi kako shkodo? (TT 1557, 193) - Inu kakou prid bi imel zhlovik, de bi vus Svejt dobil, inu bi fam febe sgubil, ali bi fam febi fhkodo fturil? (DB 1584, 111,3 6b). 5. te ie on vprashal, kei Criftus ima biti royen (TT 1557, 3) - inu je nje isvprafhoval: Kej bi imel Criftus rojen biti? (DB 1584, III,3b). 6. Letu ie pag vfe fturienu, de bode dopolnenu tu, kar ie gouorienu od Gofpudi skufi tiga preroka (TT 1557, 2) - Letu fe je pak vfe sgudilu, de bife tu dopolnilu, kar je GOSPVD fkusi Preroka govuril (DB 1584, III,3b). 7. Inu on ie nim ter dnu fapouedal, de nifzhe tiga nefuei, inu rezhe, defe ni ieifti da (TT 1557, 111) - on je nym tärdnu prepove dal, de bi nihzhe tiga neimel vej diu, inuje rekäl, de bi imeli njej j efti dati (DB 1584, III,22a). 8. Vifshifary ... fo te ludi preguuorili, de fo oni proffili fa Barrabafa (TT 1557, 87) - Vifhifarji... fo preguvorili ta Folk, de bi imeli sa Barrabaproffiti (DB 1585,111,18a). 9. ie poslal vunkai fuie hlapce, de te pouablene poklizho na to Ohzat (TT 1557, 65) -je fvoje Hlapce vunkaj poflal, de bi tepovablene k'Ohzetipoklizali (DB 1584, III, 14a). 10. Potle kadar ie ta kral noter shal gledati te gofti, ie fagledal ... zhloueka (TT 1557, 66) - Kraji pak je notar fhal, de bi te Gofty ogledal (DB 1584, III, 14a). 11. nim da oblaft zhes te nezhifte duhe, de te ifte oni ifgonio, inu ofdrauio ... sledno bolefan (TT 1557, 25) - je ... nym oblaft dal zhes nezhifte Duhuve, de bi teifte isganjali, inu vfe shlaht... Bolesni, osdraulali (DB 1584, III,7b). 12. hlapez, kateriga ie ta Gofpud poftauil zhes fuio drushino, de on teiper Prim. Merše 1995: 97. Majda Merše: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih... prauim zhafu da nee fpisho (TT 1557, 75) - Hlapez, kateriga je Gofpud poftavil zhes fvojo Drushino, de bi nym ob pravim zhafsu fhpisho dajal (DB 1584, III,5b). 2.2.4 Primerjava je odkrila tudi 14 primerov obratno usmerjenih zamenjav (pogojni naklon pri Trubarju > povedni naklon pri Dalmatinu), ki tako kot vse podobne neosrednje zamenjevalne tendence dokazujejo, da so bile piscema dobro znane različne možnosti izražanja pogojnosti in da sta se dobro zavedala tudi funkcionalnega obsega posameznih oblik in izraznih načinov. 2.3 Izmed naklonskih kategorij se je glede odvisnostne povezave z vidom kot najbolj zapleten pokazal velelni naklon. Vidoslovci ugotavljajo, da zlasti pri zanikanih velelnikih, to je pri izražanju prepovedi, v nekaterih slovanskih jezikih prihaja do prevlade naklona nad vidom.24 2.3.1 Primerjalno posebej izstopa oblikovna polariziranost izražanja velel-nega naklona, saj ustaljeno tvorjenemu velelniku, ki ga je uporabljal Trubar, v Dalmatinovem jeziku pogosto stojijo nasproti sopomensko rabljene zveze pomožnega glagola imeti in nedoločnika (1. in 2. zgled). Zgradba je kalkirana, kar je povsem jasno pokazala tudi primerjava z Lutrovim prevodnim zgledom. Dalmatinov izbor se v vseh osemnajstih tovrstnih primerih ujema z Lutrovim (prim. 1. zgled). Kot neslovenska skladenjska izrazna različica velelnega naklona je bila opisna zgradba kasneje opuščena. Zamenjava je bila simetrično izpeljana pri 2. osebi ednine ter pri 1. in 2. osebi dvojine in množine (prim. 1. in 2. zgled). Poziv, namenjen tretji osebi vseh števil, je pri Trubarju izražen opisno s členkom naj in z obliko povednega sedanjika za 3. osebo, pri Dalmatinu pa z velelniško obliko za 2. osebo vseh treh števil (3. zgled).25 Trubarjeva in Dalmatinova knjižnojezikovna praksa kaže, daje bilo pri izražanju prepovedi že v 16. stoletju upoštevano še danes veljavno pravilo, da se namesto zanikanega velelnika dovršnega (in določnega) glagola navadno rabi velelnik nedovršnih (in nedoločnih) glagolov (Toporišič 1992: 348). Občasne Trubarjeve in Dalmatinove oddaljitve (4. in 5. zgled) od izkazane norme so dokaz, da pravilo ni bilo jasno uzaveščeno. Dalmatinovi popravki tovrstnih Trubarjevih prekrškov ter Trubarjevo lastno usklajevalno prizadevanje (4. in 5. zgled) pa kažejo, daje bilo pri izbiri vida v zanikanem velelniku kot zavezujoče pravilo upoštevana raba nedovr-šnika,26 zanemarjena pa je bila obveznost pretvorbe nezanikani velelnik dovršnega glagola > zanikani velelnik nedovršnega glagola. K rabi nedovršnikov s splošno veljavnim, trajnim ali ponavljalnim pomenom je usmerjala trajna veljava večine prepovedi, zlasti pa zapovedi, ki jih je določil Bog (prim. 2. zgled). Nanašalnost prepovedi na konkretno dejanje je lahko bila vzrok za izbor dovršnega glagola namesto pričakovanega nedovršnika (6. zgled). 24 Prim. Hrakovskij 1990: 27. 25 Dalmatinova raba se ujema z določilom v Bohoričevi slovnici, kjer je v vzorcu za velelniško pregibanje navedena tudi oblika za 3. osebo ednine, dvojine in množine, ki se ujema z oblikami za 2. osebo (npr. Sekaj on, Sekajta ... ona, Sekajte oni; BH 1584, 110). 26 Vzrok je v pogostosti njegove rabe. Majda Merše: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih... Do večjih pomenskih razlik med prevodoma prihaja tudi takrat, kadar si nasproti stojita povedni in velelni naklon, ali če sta v primerjanih delih uporabljena vidsko nasprotna glagola, ki označujeta dogajamo nevzporedni fazi (prim. 7. zgled, kjer si stojita naproti boš videl m poglej). Namesto nedo vršno rabljenega zaznaval-nega glagola videti, ki v Trubarjevem prevodu stoji v povednem naklonu in izraža stanje po izvršitvi dejanja, je Dalmatin uporabil velelnik do vršnega glagola pogledati in z njim izrazil priporočeno, še ne uresničeno dejanje, ki bo imelo za posledico stanje, izraženo z glagolom videti. Primerjalno so bile odkrite tudi številne prevodne razlike, ki jih je povzročila bodisi aktualizacija različnih razmerij govorečega do glagolskega dejanja ali izbor različnih načinov njihovega izražanja. Dodatno vsebinsko razliko med prevodoma je lahko povzročila že aktualizacija različnih delnih vidskih pomenov, v še večji meri pa Dalmatinov izbor vidsko nasprotnega glagola. Zgledi: 1. Leta ie mui lubi syn ... Tiga ui poslushaite (TT 1557, 50) - Leta je moj lubesnivi Syn ... letiga imate vy poflufhati (DB 1584, III, 11 a); DIS IST MEIN LIEBER SON ... DEN SOLT JRHÖREN(LB 1545, 2000). 2. Nepreshuftuai, Ne vbyai, Ne kradi Neprizhui kriuu, Poshtui tuiga ozheta inu tuio mater (TT 1557, 227)27 - Ti nemafh prefliußitvati: Ti nemafh vbyati: ti nemafh krafti: Ti nemafh falßi prizhovanja govoriti: Ti imafh tvojga Ozheta inu tvojo Materpofhtovati (DB 1584, III,42a). 3. ie li mogozhe, nai gre leta kelih od mene (TT 1557, 82) - je li mogozhe, taku pojdi leta Kelih od mene (DB 1584,111,43 a). 4. Ne iemlite nishter febo na pot (TT 1557, 191) - Vy nemate nifhter fabo vseti na pot (DB 1584, III,36a). 5. Inu kateri bode na ftrehi, ta ne hodi doli uto hisho, inu noter nepuidi, de bi on kai hotel ufeti is fuie hishe. Inu kateri bode na puli, ta/e nafai ne pourazhai htimu kar ie on fa febo puftil, fui plashz prozh odnefti (TT 1557, 141) - Inu kateri je na ftrehi, ta nehodi doli v'hifho, inu nepojdi noter, de bi kejkaj is fvoje hifhe nefsel: Inu kateri je na puli, ta/e nasaj nevarni, de bi fvoj gvant vsel (DB 1584, III,27a). 6. Letu Videne nikomer nepoueite (TT 1557, 50) - Vy nemate lete prikasni mkomkx povedati (DB 1584, III, lib). 7. ifmi poprei tu brunu is tuiga oka, potle bosh dobru vidil koku to byl is tuiga brata oka ifmesh (TT 1557, 16) - ismi poprej Brunu is tvojga oka, inu potle pogledaj, koku Troho is tvojga Brata oka vunkaj vsamefh (DB 1584, III,6a) . 2.4 K osvetlitvi součinkovalnega razmerja med vidom in naklonom bi nedvomno pripomogla obsežnejša analiza zamenjav povednega naklona z naklonskimi modifikacijami, izraženimi z zvezami naklonskih glagolov in nedoločnikov, saj prav Različica božjih zapovedi iz Markovega evangelija je vidsko manj poenotena: Ne /turi preshuftua, ne Vbyai, ne kradi, ne gouori Falsh Prizhouane, nikokar [!] ne Preuezhai, poshtui tuiga Ozheta inu Mater (TT 1557, 129) - Ti nemafh prefhufhtvati: Ti nemafh vbyati: Ti nemafh krafti: Ti nemafh falfh prizhovanja govoriti: Ti nemafh nikogar golu-fati: Pofhtuj tvojga Ozheta inu Mater (DB 1584, III,25a). Majda Merše: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih... raba naklonskih glagolov povzroča zelo subtilne razlike vidskopomenskega značaja. K istemu tipu je pogojno mogoče prištevati tudi nasprotje med opisnim prihod-njikom in zvezo naklonskega glagola imeti/hoteti + nedoločnih, to je med dvema osnovnima načinoma izražanja prihodnosti, če skladenjska zgradba imeti/hoteti + nedoločnih hkrati uresničuje tudi naklonski pomen. Pregled bi bilo treba razširiti tudi na primere prevodnega razhajanja, ki nastajajo zaradi aktualizacije različnih naklonskih modifikacij. ,r 3 Z rezultati analize, opravljene na primerjalno izločenih, izbranih primerih vidsko-načinovne in vidsko-naklonske neujemalnosti Trubarjevega in Dalmatinovega prevoda evangelijev, je mogoče določiti in pojasniti le del razlik med Trubarjevim in Dalmatinovim knjižnim jezikom, za seznanitev z detajli njune ubesedoval- * * ne in prevajalske prakse pa tako zasnovana analiza ne zadošča. Za ugotovitev splošnih zakonitosti součinkovalnih razmerij glagolskih kategorij in za določitev razvr-stitvenega zaporedja posameznih tipov in zgradb znotraj kategorij bi bila potrebna obsežnejša raziskava, osredinjena na jezik posameznega pisca. Viri in literatura V BH 1584 = BOHORIČ, Adam, 1584, Arcticae horulaefuccifivae, Wittenberg. j^ * BIDEM, Kr., 1988, Vidovoe značenie kostrukcii "bit' + stradatel'noe pričastie". Vo- prosy jazykoznanija, 1988, št. 6, 63-68. - BONDARKO, A. V. - BULANIN, L. L., 1967, Russkij glagol, Leningrad. BREZNIK, Anton, 1917, Literarna tradicija v evangelijih in listih, Dom in svet 30, V 170-174, 225-230, 279-284, 333-347. DB 1584 = DALMATIN, Jurij, 1584, BIBLIA, Wittenberg. GAVRILOVA, V L, 1998, Kratkoe pričastie na -n/-t kak forma statal'nogo vida stradatel'nogo zaloga, Tipologija vida. Problemy, poiski, rešenija, Moskov-skij gosudarstvennyj universitet im. M. B. Lomonosova, Filologičeskij fakultet, Moskva, 99-114. HRAKOVSKIJ, V. S., 1990, Vzaimodejstvie grammatičeskih kategorij glagola, Vo-prosy jazykoznanija, 1990, št. 6, 18-36. JAKOPIN, Franc, 1971, Glagoli premikanja v slovenščini in ruščini, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 7 (1971), Ljubljana, 1-12. LB 1545 = LUTHER, Martin, 1545, Biblia, Das ist die gantze Heilige Schrifft Deudsch auffs new zugericht, Wittenberg, Deutscher Taschenbuch Verlag, München, 1974. MERŠE, Majda, 1995, Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Aspect and aktionsart in the 16th century slovene, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Dela 44, Ljubljana. JL26 — 2000, Vid in čas v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih. Seminar Majda Merše: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih... slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj 36 (2000), Ljubljana, 21-34. OREŠNIK, Janez, 1992, Udeleženske vloge v slovenščini, Semantic roles in Slovene, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Dela 37, Ljubljana. — 1994, Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica. Slovene verbal aspect and universal grammar, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Dela 40, Ljubljana. OROŽEN, Martina, 1971, Oblike z deležnikom na n/t in s se v tekstih 18. in 19. stoletja, Slavistična revija 19 (1971), 273-292. — 1977, Prisotnost dialektizmov v jeziku Jurija Dalmatina, Krško skozi čas, Krš- ko, 87-98. — 1984, Slovnična in besediščna preobrazba Dalmatinovega knjižnega jezika ob Japljevem prevodu Biblije (1584-1784-1802), Protestantismus bei den Slowenen /Protestantizem pri Slovencih, Wiener Slawistischer Almanach, Sonderband 13, Wien, 153-177. — 1986a, Stilni problemi Trubarjevega jezika, Seminars lo venskega jezika, litera- ture in kulture, zbornik predavanj 22 (1986), Ljubljana. — 1986b, Vprašanja sintaktične interference v Dalmatinovem prevodu Biblije 1584, Slovenci v evropski reformaciji, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana, 105-123. — 1987, Kreljev jezikovni koncept, Seminar slovenskega jezika, literature in kul- ture, zbornik predavanj 23 (1987), Ljubljana, 19-40. — 1996 (1987), Trubarjev jezikovni nazor in njegov knjižni sistem v obrednih besedilih, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (od Brižin-skih spomenikov do Kopitarja), Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 114-129. PLOTNIKOVA, O. S., 1975, GlagoVnoe vidoobrazovanie i nekotorye osobennosti funkcionirovanija vidov v slovens kom literaturnomjazyke, Avtoreferat, Moskva. RAMOVŠ, Fran, 1952, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana, Univerzitetna študijska komisija. SP 1996 = Sveto pismo stare in nove zaveze, Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana, 1996. TOPORIŠIČ, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Cankarjeva založba v Ljubljani. — - 2000, Slovenska slovnica, Četrta, prenovljena in razširjena izdaja, Maribor, Za- ložba Obzorja Maribor. TT 1557 = TRUBAR, Primož, 1557, TA PERVIDEIL TIGÄ NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen. ZALIZNJAK, Anna A., ŠMELEV, Aleksej D., 1997, Lekciipo russkoj aspektolo- gii, Slavistische Beiträge 353, Verlag Otto Sagner, München. Majda Merše: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih... Verbal Aspect in Relation to Voice and Mood in Trubar's and Dalmatin's Translations of the Bible Summary The analysis of the interrelation between the verbal categories of aspect and voice on the one hand, and aspect and mood on the other, in the 16th century standard language was performed on the basis of aspect-voice and aspect-mood disagreement which can be deducted from the comparison of Trubar s (1557) and Dalmatin's (1584) translations of the gospels. The most frequent change regarding aspect and voice is Dalmatin s substitution of the passive with the active. The majority of cases where the passive constructions are replaced contain the participle of a perfective verb, which was used by Dalmatin in the active as well. The frequent use of this passive construction to express the state after the accomplishment of an action led to a shift from the state, resulting from the accomplishment of an action, to the accomplishment of a concrete action, course of action, or process, which finally resulted in nonparallel phases of sequence of events. Dalmatin 's decreased use of the passive resulted also from the increased employment of other means for expressing a state. Dalmatin s substitution of the passive construction with the reflexive morpheme se with the passive participial -n/-t construction (e.g.fta bilapelana ... de bi fe vmurila (TT 1557, 248) -fta bilapelana ... de bi vmorjena bila (DB 1584, III, 45b)) draws attention to the changed ratio of passive constructions used by both writers. None of these constructions indicates any limitation to a single of the aspect. The choice of the variant construction was usually governed by different possibilities of expressing partial aspectual meanings. The unfixedness, which is typical of the initial development period of the standard Slovenian, can be seen in atypical usage of passive constructions, for example, in order to express a state the passive construction with the reflexive morpheme se is used, or the participial passive of the imperfective verbs is used to express perfectiveness. Typical features of the relationship between the aspect and the mood can be observed in several types of substitution. The tendency the indicative (Trubar) > the conditional (Dalmatin) is shown in the following two types: a) the substitution of the indicative with the conditional (both perform their primary roles), usually realized in the same syntactic environment and by the same verb; b) the substitution of synonymously used modal forms - both indicating a condition - is usually combined with object clauses which illustrate the content of the previously expressed commandment, forbiddance, plea, etc. The comparison has shown a contradiction between Trubar s (Ne kradi) and Dalmatin s (ti nemafh krafti) way of expressing the imperativeness. In the negated form of the imperative the use of the imperfective verb prevailed, although this usage was not necessarily caused by the following type of transformation: non-negated imperative of the perfective verb > negated imperative of the imperfective verb. Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah Jakob Müller IZVLEČEK: V članku so številčno obdelane vse Trubarjeve besede z odrazi glasov o/o/o/o in e, navedene v Riglerjevih Začetkih 1968 in njegovi Problematiki 1977, dodani pa so podatki za primere, pri katerih Rigler navaja lepo 1 ali dva zgleda ali pa primer samo omenja. ABSTRACT: The article presents a numerical analysis of all Trubar's words with the reflexes for ö/6/ö/o and e quoted in Rigler's works Začetki slovenskega knjižnega jezika (1968) and Problematika glasoslovnih in oblikoslovnih variant v Trubarjevi Cerkovni ordningi (1977). Added is the data for those cases where Rigler gives only one or two examples, or the occurrence is merely mentioned. Rigler je v svoji monografiji Začetki slovenskega knjižnega jezika (1968) prišel do zaključka, daje glasoslovna osnova Trubarjevega knjižnega jezika govor Ljubljane 16. stoletja, ki je samo v nekaterih posameznostih sooblikovan z govorom Raščice. Njegova trditev temelji na obsežnih raziskavah jezikovnega gradiva 28, tj. vseh Trubarjevih slovensko pisanih knjig (razen Postile 1595, ker jo je jezikovno priredila druga roka, in Ordninge 1564, ker je bila izgubljena in jo je lahko citiral samo po Kidriču in Ramovšu) in na krajevni umestitvi odrazov dveh glasov: o-ja, tj. dolgonaglašenega cirkumflektiranega o, s katerim se odrazno enači tudi o1, tj. zgodaj podaljšani novoakutirani o, ter dolgonaglašenega e (in nenaglašenega e, katerega odrazi so e-jevski/ej-jevski, ne i-jevski). Ker se v Trubarjevem jeziku za omenjena glasova pojavljata po dva odraza, namreč u ali o < o/o = o, in e ali ei < e, je do Riglerjevih Začetkov veljala teza, daje Trubarjev knjižni jezik mešanica raš-čiške dolenjščine (katero izpričujeta odraza u in ei) ter zlasti ljubljanske gorenj seine (katero izpričujeta odraza o in e). V monografiji pa je Rigler prišel do ugotovitve, da so teze oziroma sklepi predhodnih raziskovalcev netočni, kar pa ni presenetljivo, saj temeljijo na raziskavah fragmentarnega, ne integralnega jezikovnega gradivu, pa še slabše: »Včasih ima človek vtis, da so prav iskali primere, ki so si jih želeli, ali sijih celo izmišljali.« (Začetki 1968: 13). Rigler je v Začetkih navedene odraze dveh zgodovinskih glasov obdelal s treh stališč: glasoslovnega, časovnega in krajevnega. Sistemski odraz dolgonaglašenega ozkega o je u (krotkust; tvuj), sistemski odraz nenaglašenega o ali pozneje podaljšanega novoakutiranega o pa je glas o Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah C::- (milost; pokoren). Večina za sodobni slovenski knjižni jezik nenavadnih odrazov L ' teh dveh glasov se po Riglerju da razložiti z zgodovinskimi naglasnimi zakonitost-^ mi (hudoba, poj ti), naglasnim izenačevanjem paradigme (v mladusti), vplivi glasovnega okolja (razbojnik) ali vplivi narečnega (raščiškega? ljubljanskega?) govora (A: moj mu). Normalni odraz e je e (beseda, bolezen), izjemni odraz ei pa je Trubar za--- vestno in sistematično uporabljal v treh primerih: (1) Zaradi ločevanja homonimov (sueit 'mundus': suet 'sanctus). ;\. (2) Zaradi paradigmatskih analogij: (a) Pravilo ei ~: Glagol, katerega 3. os. ed. se je končevala na -ei (npr. iei 'je'), je dobil isti odraz navadno tudi v drugih oblikah sedanjika (npr. ieim) pa tudi v drugih paradigmah (nedoločniku, deležniku -1) in v izpeljankah (npr. ieid ž). (b) Pravilo ei ~: Zaradi nekaterih besed z glasovnim zaporedjem e+i (npr. > * feiern) je Trubar tudi v pomensko sorodnih besedah po analogiji zapisoval ei (feiuez). : (3) Pred glasovno skupino -s/z(C): meiftu, sveisda ; leif. Glede Trubarjevega jezika v času je Rigler ugotovil, da za odraze e do leta 1567 veljajo opisana sistemska načela, v besedilih, objavljenih leta 1574 ali pozneje, pa se nekoliko pogosteje pojavlja odraz ei. Rigler povezuje slabljenje Trubarjevega glasoslovnega koncepta z dejstvi iz Trubarjevega osebnega življenja. Zaradi velike sistemskosti pojavljanja odrazov u/o < ö in e/ei < e je postavil Rigler tezo, daje glasovna dvojica u : e odraz živega, narečnega jezika, in sicer Trubarju sodobne Ijubljanščine. Krajevno umestitev utemeljuje s tremi razlogi, in • - sicer: ; (1) glasoslovnimi: z analizo 8 del oz. prevajalcev/avtorjev, doma iz Ljublja- ne: Enih duhovnih pesmi 1563, Znojilška 1595, Obvestila 1611, Priseg sred. 17. stol., Schönlebna 1672, Rogerija 1731, 1743, Pohlina 1768 in Kopitarja 1808; {t (2) funkcijsko-integracijskim: ljubljanščina je v glasovni dvojici u : e zdru- ževala glasoslovni potezi dveh osrednjih (kranjskih) narečij: dolenjščine in gorenjš-čine, kar potrjujejo tudi sodobni (našedobni) govori južnega in vzhodnega obrobja Ljubljane: Vnanjih Goric, Kozarij; Rudnika, Studenca, Polja, Kašlja, Zadobrove -ki imajo glasovni par u < ö in e < e; (3) družbeno-upravnim: ljubljanščina je bila jezik sorazmerno velikega mesta in središče protestantizma na Kranjskem. Riglerjeve ugotovitve in razlage o ljubljanščini kot glasoslovni osnovi Trubarjevega knjižnega jezika je večji del slo venistične javnosti sprejel, pojavili pa so se tudi ugovori, in sicer: (1) na biografski ravni: Trubar 1557 sam je zapisal, da piše tako, kot govorijo v njegovi rojstni Raščici; (2) na glasoslovni ravni: odrazi samo dveh glasov ne morejo biti odločevalni za trditev, daje osnova Trubarjevega knjižnega jezika ljubljanščina; (3) na metodološki ravni: Riglerjevi izpisi niso sistemski oz. popolni; (4) na interpretacij ski ravni: umestitev glasoslovja Trubarjevega jezika v Ljubljano (z raščiškimi modifikacijami) ni dokazljiva; (5) na besedoslovni ravni: Trubarjevo besedje kaže na različna narečna po-130 dročja; Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah (6) na skladenjski ravni: gradnja Trubarjevih povedi presega tako značilnosti raščiškega kot tudi ljubljanskega govora; (7) na osebnostni ravni: (a) Trubar ni sistemski shematik, ampak genialni ustvarjalec; (b) Rigler ni verodostojen: njegove trditve o »izmišljanju primerov« niso mogli dokazati niti njegovi branilci. Navedeni ugovori so fundamentalistični (1), aprioristični (4, 7a) in devtero-topični oziroma glasoslovno nerelevantni (5, 6, 7b), odgovora pa sta vredna (2) in (3). Anomalijo odrazov ö-ja in e-ja je ugotovil že Oblak 1887, obravnavali pa sojo tudi vsi poznejši raziskovalci glasoslovja Trubarjevega knjižnega jezika: F. Ramovš, M. Mole in M. Rupel - in prav na osnovi te anomalije so utemeljevali svoje teze o neurejeni narečni mešanici Trubarjevega jezika. Za jezikoslovje ima anomalija očitno odločevalno vrednost. Riglerjev vtis, da so si raziskovalci primere celo izmišljali, pa potrjujejo naslednja dejstva: Ramovš je v Kratki zgodovini (1936: 187) zapisal, da je na 26 straneh Katekizma 1575 »zapisan 82-krat ei in 153-krat e < e, v njegovih prvih knjigah je obratno razmerje: ei prevladuje.« Trditev sem preveril v Katekizmu 1550: odraz e je zapisan 728-krat, odraz ei pa 263-krat. Besede z odrazom ei torej številčno vsaj v prvi od Trubarjevih zgodnejših knjig ne prevladujejo. Če pa bi se izkazalo, daje razmerje v Trubarjevih »prvih knjigah obratno«, bi bil tak izračun glede na Katekizem 1550 samo dokaz več, kako je poljubno primerjalno štetje pojavov metodološko problematično, saj se primerjajo različna besedila, ne pa različne redakcije istega besedila. Morda so nekoliko zanesljivejši indikator podatki o številu odraznih besed: v Katekizmu 1550 je razmerje 45 e : 25 ei. S stališča Riglerjevih ugotovitev je tako razmerje pričakovano: normalni odraza e je v Trubarjevem knjižnem jeziku namreč e, odraz ei se pojavlja samo v posebnih primerih. M. Mole je v članku Z historii (1948: 27) zapisal: »I dlatego w swych dzielach pözniejszych, w ktörych poza tym ilošč przykladöw z -ei maleje, mögt Trubar pisač greih czy veizhen, czego w pierwszym swym katechizmie nigdy nie uczynil«. (Prim. tudi Začetki 1968: 83, op.1). Vendar beseda večen ni v nobenem delu, izdanem po Katekizmu 1550, niti 1-krat zapisana z ei. M. Rupel je v monografiji Trubar (1962: 232) zapisal, daje avtor prve slovenske knjige sprva pisal meistu, leitu, veideti, pozneje pa da je v številnih primerih sprejel gorenjski e (mestu, letu, vedeti), tako daje pisanje ei: e skoraj v razmerju 1 : 2. (Prim. Začetki 1968: 13 in 71). Dejansko je »pozneje« Trubar zapisal mesto z odrazom ei več kot 200-krat, z odrazom e pa 3-krat, leto z odrazom ei več kot 130-krat, z e pa 5-krat in vedeti z ei več kot 100-krat, z odrazom e pa 2-krat. Navidez tehtnejši so pomisleki kritikov v zvezi z Riglerjevo metodologijo, namreč, da ni izpisal vseh pojavitev raziskovanih pojavov in da ni pojasnil načel, po katerih je primere izbiral. Vendar je iz Začetkov na mnogih mestih jasno, daje Rigler za odraze ö-ja izpisal problematične, s stališča sistemskosti nenavadne ali nepričakovane oblike, zlasti še tiste, glede katerih so že predhodniki opazili nedoslednosti in jih komentirali. Zato je obdelal naglasoslovje obrazila -ost, predložno/ predponske naglasne vplive in besede z novoakutiranim o-jem, ki imajo lahko odraz u (če je bilo podaljšanje zgodnejše) ali odraz o (če je bilo podaljšanje poznejše). Najbolj tipičnih, najpogostejših, problemsko pa povsem neproblematičnih besed z Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah u < o pa ne navaja (edino za besedo Bog je na str. 22 navedel, da je v Katekizmu 1550 v različnih oblikah zapisana 449-krat), tudi v tej kategoriji pa opozarja na izjeme in nepravilnosti. V zvezi z zapisovanjem odrazov e -ja je Rigler izčrpnejši, saj je zajel in obdelal tako rekoč vse besede, vendar je bil tudi tu racionalen: zlasti zelo številnih pravilnih, sistemskih pojavitev ni izčrpal, zelo skrbno pa navaja izjemne, posebne ali nepravilne primere, ki niso v skladu z večinskimi, temeljnimi značilnostmi. Ker je Rigler izčrpen pri pojavih, ki njegovim sistemskim ugotovitvam nasprotujejo, je metodološko verodostojen. Sam sem zbral, uredil in številčno obdelal vse zglede Trubarjevega jezika v zvezi z odrazi ö/o-ja in e -ja , navedene v Začetkih 1968, jih razširil s sorazmerno številnimi podatki iz Ordninge 1564, kijih navaja Rigler v Problematiki 1977, ter dodal nekaj številk za primere, pri katerih Rigler navaja minimalno število primerov ali jih samo omenja, zaradi regularnosti pa jih besedilno ne lokalizira niti zanje ne navaja konkretnih številčnih podatkov. Namen članka je pokazati številčno in sorazmernostno prepričljivost Riglerjeve ugotovitve o strukturnem razmerju odrazov u/o in e/ei v Trubarjevem knjižnem jeziku. Skupina 0 I. 0 1. U<0 a. Naglas na istem zlogu osnove Iztočnica u 0 Opombe bridkost 3 0 celost 1 0 dopolnost 0 P l2 grenkost 4 0 krotkost r2/2/ o2 mehkost 1 0 močnost 22 0 u* močost l2 0 mrzlost 1 1 o in f (?) skrivnost t/40/ 1 rima slabost rili 0 slobost r2/4/ 0 svetlost 1 0 svetost r/93/ 0 /*/ šibkost 4 4 o : i težkost r/5/ /1/ rima tihost 2 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah trdnost 2 trdost 2 večnost 32 visokost gl. l1 str. l1 vrednost 34 vročost gi- 52 str. 122 vsegamogočost l3 Prva skupina u < o, ki ima naglas na istem zlogu osnove, je formalno enotna: sestavljajo 24 besed na -ost. Iz Začetkov 1968: 18 ni jasno razvidno, da sta slabust in slobust dve pomensko različni besedi. (Morda slobosti v Besednem kazalu zato niti ne navaja). Skupno število pojavitev obeh odrazov je 271, nepričakovani odraz o pa se pojavlja 9-krat, in sicer v 6 besedah. Pri šibkosti, mogoče pa tudi pri mrzlosti gre za dva naglasna vzorca: o-jevski je nenaglašeni (primeri spadajo v skupino V). Vse ostale glasovne izjeme so omejene na 4 besede s po 1-kratno nepričakovano pojavitvijo: v dveh primerih je o zapisan zaradi rime, v ostalih dveh primerih pa gre za napako. Vseh 9 nepričakovanih pojavitev je 3,3 %, 2 napačni pojavitvi pa predstavljata 0,7 % navedenih zgledov. b. Naglas na različnih zlogih osnove Iztočnica u o mladost gl 121- rili str. 16 0 str. (predi, pred) 3- 10 M 0 2 modrost gi- 22- 562 str. 812 22- norost gl- 0 121 str. 22 4'-2- širokost 0 l2 gost, m 1/2/ 0 hod 1 0 Drugo ö skupino, v kateri so naglasi na različnih zlogih osnove ali na osnovi in obrazilu, sestavlja 6 besed, kar je sorazmerno malo za odkrivanje oziroma potrje- Opombe r v gradivu n? predi ?. Plo Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah vanje splošnih zakonitosti, vendar se pri vseh 3 najmočnejših besedah kažejo podobna glasovna odstopanja. Skupno število pojavitev je 197, od teh jih je nepričakovanih 13. (V razpredelnici so označene z znakom -.) To je sicer sorazmerno veliko (6,6 %), vendar ne gre za napake, pač pa za oblike naglasnega vzorca, pri katerem se posplošujejo u-jevske oblike iz stranskih sklonov. Daje bilo izenačevanje po glasovni analogiji v Trubarjevem jeziku že močno, potrjujejo tudi druge besede, npr. vročost, visokost, ki zgodovinsko sicer spadajo v 2. o skupino, vendar so dejansko že prešle v skupino z naglasom na istem zlogu besede. (Gl. nižje.) c. Naglasni premik zaradi predloga/predpone Iztočnica u * 0 blago 0 pred 1/3/- 1/3/ bog nagi. na osn. r/86/ V- nagi. na obr. 0 r'/265/ dom na svojem domovi 41- 0 duh 0 pred l2- r O med 221'2 0 koren 0 v2l l1- oko gi- r32 0 predi. r3» 0 izgovoriti -1 l'r 0 nakloniti -1 3 0 naložiti -1 r/15/ 1- odgovoriti -1 7'r/33V 0 pokloniti -1 4 0 pooblastiti -1 22r 0 pregovoriti -1 91 r p_ 0 zgovoriti -1 21 r 0 Opombe ~/6? /u*/ Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah zložiti -1 r/10/ 1- u* Naglasni premik zaradi predloga neposredno pred odnosnico ali zaradi predpone ponazarja Rigler s 6 samostalniki ter 9 glagoli, skupaj torej s 15 besedami. Vseh citiranih pojavitev je 486, od teh je nepričakovanih 15, in sicer pri 8 besedah: Rigler je problematične pojavitve očitno iskal. Pri skupaj 8 ponovitvah 2 besed {blago, dom) gre verjetno za paradigmatsko analogijo, pri ostalih 4 besedah {bog, koren, naložiti m zložiti), ki imajo 5 pojavitev, pa gre ali za slabljenje predložnega oz. predponskega naglasnega vzorca ali pa, še verjetneje, za napake. Vseh 15 nepričakovanih pojavitev predstavlja 3,1 %, 5 verjetnih napak pa 1 % zajetih primerov. č. Mešana skupina Iztočnica u 0 Opon govoriti -1 82 l2 u** izpoved r/62/ 1 odgovor r2/36/ 22 pokora r2/436/ /l/2 (ne)pokorni 542 162 u* lju nespodoba 22 0 spodoba 0 l2 poslednji r/43/ 1 predgovor /47V l1 rod mn. r/6/ 2/1/ -OV- zapoved r/166/ 1 ll* M V skupino je uvrščenih 12 besed. Citiranih pojavitev je 888, od teh je nepričakovanih vseh 28 o-jevskih oblik. Kar 16 o-jevskih pojavitev besed (ne)pokorni pripada ali drugemu narečnemu govoru, morda Ijubljanščini, ali pa so tvorjene po nedoločni obliki. Pri obeh o-jevskih pojavitvah besede rod v množini {rodovi, rodove) gre za vpliv skupine -ov, pri spodobi gre za akutirano varianto. Nepričakovanih pojavitev je 3,2 %. II. Skupina ou / oi a. ov//oi < ov/ol//oi Iztočnica u* o Opombe grmovje 0 1 kos Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah O mn. 0 1 skalovje špelovje 0 0 3 1 vdova R mn 1 1 razbojnik razbojnikov ubojnik 19 0 0 46 5 17 u: nar/~ o: ~ -ov V skupino, ki ima 8 besed s skupaj 95 pojavitvami, so zajete besede, v katerih je o sestavina dvoglasnika. V Trubarjevem času seje 1 sicer še govoril velarno, ne dvoustnično, vendar se glede vpliva na izgovor predhodnega o ni razlikoval od dvoglasniških zvočnikov. Zaradi težavnosti izgovora seje dolgonaglašeni cirkumf-lektirani o v položaju pred dvoglasniškim zvočnikom ali ohranil kot o ali pa se premenil z u (glej naslednji oddelek). Nepričakovanih, izjemnih zapisov (u) je 20, od tega 19 zapisov razbujnika. Narejeni so po zakonitosti prve, osnovne skupine (u < o), 1 u-jevska oblika vduu pa verjetno zaradi izenačevanja z drugimi u-jevskimi oblikami stranskih sklonov. Nepričakovanih pojavitev je 21,1 %. b. u < ov Iztočnice u o Opombe grozdovje 1 0 vdovstvo 2 0 Druga podskupina se od prve položajne razlikuje po tem, da izkazuje odraz u. Ima samo dve besedi s skupaj tremi pojavitvami, nepričakovanih odrazov ni. III. 6 L u<61 Iztočnica u 0 Opombe moj I/T m ed. r/31/ 0 /u**/ Ded. 23 26 rašč.?ljublj.? ne I m ed. ne D ed. 5 4 rašč.? ljublj.? ne volj en 8 0 otročji 2 1 o:o Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah sed. 10 0 svoj tvoj vesoljni r/800/ r/2000/ 1 0 0 0 gora Rmn 4 0 noga Rmn 3 0 otrok Rmn 7 0 sirota Rmn 1 0 serota Rmn 0 1 sorota Rmn 0 1 voda Rmn 1 1 Skupina o1, ki jo sestavlja 12 besed, ima dve opaznejši podskupini, in sicer (a) svojilne zaimke ter (b) samostalnike z ničto končnico v R mn. Vseh pojavitev skupaj je 2930, od teh je nepričakovanih 34, in sicer 30 oblik zaimka moj, kar seveda ne more biti pomota, ampak je, po Riglerjevi razlagi, odraz raščiškega ali ljubljanskega govora. Ostale 4 nepričakovane pojavitve pripadajo drugačnim nagla-snim paradigmam (otročji), postopku dehomonimizacije (voda) ali pa glasovnemu izenačevanju paradigme (serota/sorota). Vseh nepričakovanih (o-jevskih) oblik je 1,2%. 2. o < o2 Iztočnica u 0 Op >on (ne)pokoren 22 142 o : 0 (ne)pokornik 7 11 9 : 0 (ne)pokornost 0 r/8/ (ne)pokorščina 0 r(317) nevolja 2 4 oblat 0 1 zastopnost 0 r1 /139/ polnost 0 r1 /44/ V skupini ö2 je 12 besed, od katerih jih je 8 iz iste besedne družine, vseh ponovitev skupaj pa je 549. Tri besede so 13-krat (2,4 %) zapisane z za skupino nepričakovanim odrazom u. Pri 9 primerih je vzrok analogija po drugi naglasni Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah paradigmi, za 2 u-jevska zapisa nevolje pa Rigler ne vidi jasne sistemske naglasne podlage. Pleteršnik 1894 pri nevolji res navaja samo akut, Rigler sam pa v SSKJ navaja tako akut kot cirkumfleks. IV. o < ö Iztočnica u 0 Opombe dolgota 0 22 globokota 0 43 hudoba 6 3 T ed, I mn, krotkota l2 72 ostroba 0 42 skopota 0 l2 skrunoba 0 1 šibkota 0 11 širokost 0 l1 širokota 0 32 tihota 0 2 visokota 0 32 Skupina obsega 12 besed z 49 pojavitvami. Nepričakovanih odrazov u je 7 (14,3 %). Vsi se dajo utemeljiti s paradigmo cirkumflektirane variante. V o ei e —> ei beg 3 0 4 1 bežati -ti 8 2 2 3 sed. 12 3 2 3 -1 13 2 5 8 vel. 1 0 4 pobegnik 0 0 0 pobegniti 11 0 1 1 pribega 0 0 0 pribežati sed. 0 0 0 -1 0 0 0 ubežati -ti 2 0 0 sed. 0 0 2 -1 1 0 0 bel 10 4 18 17 obeliti 0 0 0 1 pobeliti 3 0 1 0 Opombe e?# beseda 352 78 /700/ 0/2/ 139 T CD CD =tfc CD (N -hO ^t O ON O O O O m o -hO -hO ON Ö 1) N +3 «D CD CD W> ,__ u > > \£ CD 1 C/3 x> x> .O O o O o O >o (D > O JEZIK O S L O V I ZAPISKI 7 * (N -hO CNCNOOOOOOOO r^ m o© C« J2 o O «D T3 jü "ca ^3 T3 O (D > 3 > 'S > elanj e ven > CD (D $-1 $-H > CD k3 d) 3 2 -o 5 ^O J3 J3 ^ t3 ^ o (_i CD CD (D o >o >o *Ö T3 HJ -o T3 T3 T3 T3 Oh X3 -o -d T3 o.-a T3 2 0 0 1 . 1, -2 o Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah devati 7 0 2 1 odetal 1 0 1 0 odetel 1 0 1 0 pridevek 6 0 2 0 razdevati 2 0 0 0 razodeti 3 sed 4 0 1 0 -ti 18 0 4 3 -1 8 0 1 0 razodevati 25 0 17 0 zadevati 1 0 0 0 Dolenjec 1 0 1 0 dolenji 2 0 0 0 dolenjski 0 0 1 0 dremati dreti 1 0 0 0 izdreti 4 2 1 0 odreti 0 0 1 0 podreti 0 0 0 1 razdreti 8 0 4 0 zdreti 0 0 1 0 drevo 7 0 0 0 drevje 11 0 6 0 gnezdo 8 0 2 3 gnezditi 3 0 1 0 goleno 3 0 3 1 golen prid. 1 0 0 0 rima gorenji goreti zgoreti 10 1 15 6 4 1 gosenica greh 523/607 0/3/ 77 24 grešen 0(26) 0 4 0 grešiti 2 0 4 2 grešnica 0 0 1 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah grešnik 5(65) 0 23 2 pregreha 1/11/ 0 3 1 e* pregrešen 0(2) 0 1 0 pregresenje 0 0 1 0 pregrešiti /6/ 0 0 0 grevati 14 0 5 1 greva 1 0 0 0 grevinga 23 0 8 0 zgrevati 4 0 1 0 grmeti 1 0 1 0 hiteti 2 0 0 1 hoteti 63 0 37 4 e* ne imeti e** prp sed. 98 ps lps 16 pn 2 ps 1 ps 38 pn izpleti izpremiti -1 2 2 0 0 -n 1 0 0 1 kamela 5 0 2 2 kamelski 0 0 1 0 kapela kapelica 5 2 0 0 8 0 0 0 keden 4 0 0 0 keha 23 0 2 12 kehov 2 0 2 0 koleno 12 0 13 0 kopel 5 0 1 0 krdelo 28 0 10 0 krdelce 1 0 0 0 : teden Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah kregati kreg kreganje skregati 31 65 1 1 0 2 0 0 10 21 0 1 6 13 1 0 e* ledik 8 0 2 0 len 3 0 3 0 lep 68 14 22 13 = lesti -1 0 1 0 0 leščerba 9 1 9 1 leteti -ti -1 obleteti -1 1 1 1 0 3 0 1 1 0 0 2 0 «letati lev levski 13 0 0 0 10 1 0 0 levi 3 0 4 0 medved 4 0 5 0 meh 1 1 0 0 meniti menjenje mneti pomeniti pomenjenje 8 0 1 12 0 10 1 0 1 2 15 0 0 73 0 15 0 0 21 1 menjati -1 menjavec premeniti 0 1 2 1 0 0 1 0 2 0 0 0 prp (n) prp(n) mesec mesečen 31 3 1 0 13 2 3 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah "' * mešati 2 0 r- primešati 1 0 - * zmešati 11 1 zmešanje 1 0 C mleko 8 0 c# mlečen 0 0 0 mleti 4 0 mreža 33 0 nedelja 76 0 ; s nedeljski 8 0 1 ponedeljek 3 0 0 0 nedrje 4 *.* nekaj 2 Nemec 6 ^1 nemški 25 is> nemščina 2 '™ znetiti 0 T' obedovati 1 Iv 0 0 0 0 6 1 0 0 9 0 1 0 0 2 2 11 55 1 1 0 3 0 0 0 1 0 6 0 19 0 0 0 0 1 o odobedovati 10 10 obesiti 18 0 11 2 obešati 3 0 4 0 obetati 10 0 0 obleči 51 6 8 13 izleči 7 0 2 0 sleči 1 0 0 0 obrest 3 0 12 odpreti 7 13 5 zapreti 114 0 odvetnik 7 0 8 0 144 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah omesiti opresen 3 opresnik 1 osobenjik 5 otrpneti obtrpneti 1 2 0 0 0 0 0 1 ozreti 1 0 0 0 pena 2 0 5 0 pestovati pestinjica 1 1 0 0 1 1 0 0 kazen pešec 1 0 petje 27 0 naprejpetje 19 0 pevec 4 0 plena 0 0 pleve 4 0 popleniti 2 0 potreba 5 potreben 1 požreti 2 0 požrešen 3 0 požreščina 1 0 požreh 3 0 prednji 1 0 odspred 2 0 odspreda 16 1 spreda 0 0 sprednji 0 0 6 11 0 0 1 0 0 2 5 0 0 1 47 preprost 0 3 2 2 1 3 1 2 0 0 0 0 0 37 1 1 0 3 0 1 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah popretiti 0 1 0 0 prevečati 1 0 0 0 procesija 3 0 1 0 reč 40 2 11 33 e** redek 0 0 1 0 reka 12 0 10 0 repen 1 0 0 0 repa rešiti 67 1 23 0 e* odrešiti 85 0 51 1 reva 4 0 0 0 e**+reven85 reven 8 0 0 0 rezati 12 1 6 2 = izrezati 0 2 0 0 neobreza 11 0 0 1 neobrezan 2 0 1 0 obreza 33 1 9 1 obrezanje 1 0 0 0 obrezati 40 1 6 7 obrezovanje 2 0 0 0 obrezovati 5 0 0 0 e* odrezati 2 0 1 0 razrezani e 1 0 1 0 sedeti 25 0 11 1 sesti -ti 2 2 2 3 -1 1 6 1 5 posesti -ti 2 0 1 1 -1 10 0 6 5 sekati 7 0 3 0 izsekati 7 0 3 0 obsekati 1 0 0 0 odsekati 19 0 11 0 posekati 12 0 3 1 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah razsekati 4 0 2 0 usekati 2 0 0 0 sečan 1 0 0 0 senca 22 0 20 0 obsenčiti 4 0 2 0 obsenčevati 1 0 1 0 skleda 13 0 2 5 skledica 0 0 1 0 škudela 0 0 3 0 skrbeti 10 0 4 3 oskrbeti 4 0 0 1 slednji 11 slep 22 slepec 53 oslepiti 4 Slovenec 23 Sloven 3 slovenski 46 slovenščina 2 smrdeti 0 smreka 1 sneg 6 snežen 1 sosed 24 soseden 3 soseščina 1 sreda 42 srednji 4 srednik 5 stena 6 stleči 1 0 12 6 1 21 2 0 3 0 0 0 le* 0 11 0 0 24 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 3 1 0 0 0 0 10 0 0 1 0 0 1 3 14 21 7 =? 0 1 0 0 2 0 0 4 2 0 0 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah stre či streha trebuh 29 16 špegel 2 šumeti 1 tekati 1 trebiti 1 iztrebiti 5 potrebiti 1 12 0 0 streljati 4 1 strel 1 0 strela 11 0 ustreliti 0 1 sveča 8 1 svečnica 2 1 svečničen 1 0 svečnik 4 1 treskati 2 0 tresk 0 1 treskanje 0 0 treti 3 0 potreti 2 0 streti 9 0 zatreti 24 1 17 1 3 5 1 0 0 0 2 0 0 0 8 1 1 1 0 0 12 2 2 0 0 1 1 1 1 0 0 0 0 0 11 2 e* 2 0 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 14 1 rima treziv/trezev 22 0 16 0 trezivost 3 0 4 0 trpeti 87 0 51 7 pretrpeti 13 0 32 0 strpeti 2 0 7 0 umreti 58 1 6 16 vcepiti 4 0 4 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah vedro vehati večen vek vekoma veleti velnica veroh 1 0 1 0 r/50/ 7 r/30/ 0 1 0 0 0 1 0 2 2 0 o 77 1 56 0 0 2 1 0 0 1 0 1 o o prevzeto ves str. 161 190 10 vleči izvleči odvleči povleči privleči zavleči vreči odvreči podvreči zavreči vreden nevreden nevrednost zleg zrel želeti železo železen živeti oživeti 57 7 15 1 2 1 7 1 4 18 87 2 9 42 1 28 6 28 0 0 0 o o o o o o o o o o o o o o o 1 2 o 24 7 1 0 6 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 1 2 1 51 3 1 0 0 0 36 3 1 0 5 7 3 0 8 0 12 13 1 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah žleza 4 1 1 žrebski 0 0 1 -ejši 67 /22/ 14/10/ 17 M mn. o/i 99 10 58 0 o 14 ei --eje 11 e*~ed. Skupina e, kije od vseh največja, zajema 306 besed in 2 oblikoslovni kategoriji, skupaj 308 enot, ki imajo pred 1574. letom 5663 pojavitev, od teh 206 ei. Nepričakovanih pojavitev je torej 3,6 %. V obdobju od 1574 dalje je 3569 pojavitev, od teh je nepričakovanih 606, tj. 17 %. Razmerje med pojavitvami ei v obeh obdobjih je 206 : 606, kar pomeni, da seje število ei-jev v drugem obdobju povečalo za skoraj trikrat, glede na manjše število pravilnih oblik pa celo še večkrat. Na izjemne pojavitve odraza ei so vplivala zlasti tri druga načela Trubarjevega koncepta knjižnega jezika: Odpravljanje homonimije (načelo ei =): lep (14) - z lepim : s slepimi; sreda (14) - 'dan' : 'sredina'; 5 besed družine meniti (14) : meni, zaim.; -1 glagola sesti (6) : sedlo; 4 besede iz družine rezati (5) : režati; bel (4) : beliti; glagol streljati (2) : strela, ž in morda tudi znetiti (1). K tem bi mogli prišteti še 15 pojavitev besede delo in 7 ponovitev oblik delati, pri katerih je bilo zaradi kompliciranega trojnega razlikovanja (del, m : delo, s : dela, sed.) težje ohraniti sistemsko urejenost. Z načelom ei = se da pojasniti 82 nepričakovanih pojavitev odraza ei. Analogija (ei ~ ali ei ~) se uveljavlja zlasti v oblikoslovnih kategorijah (34), razen tega pa še pri leteti (3) ~ letati in ustreliti 1 ~ streljati. Analogija pojasnjuje 37 nepričakovanih odraznih pojavitev. Glasovno okolje ( ei #) je vplivalo na 22 pojavitev odraza ei: pri človeški (10), cesti (7), sesti (2), pri mescu, cvesti in lesti pa po 1-krat. Pravopisni razlogi so vplivali na zapise z ei pri glagolu ne imeti (16 zapisov sedanjika tipa ne imam in 1 neimam) in podobno - zaradi zapisovanja glasu n - tudi pri menjati (1), medtem ko je pri obeh glagolih (u)bežati (10) vplival izgovor z glasom j, ki se sicer pojavlja tudi v govorih, ki ne pripadajo področju ei < e. Pri cvesti (1) gre za refleks o, pri zatreti (1) je razlog rima, pri prevzeti besedi veroh pa morda nemška glasovna oblika. Večje število pojavitev odraza ei ima Trubar še pri obleči (6), ves (6), slednji (4), med nekaj več kot 1000 upoštevanimi pojavitvami besede greh so tudi 3 zapisi greih, med tudi pogostimi zapisi besede reč sta tudi 2 zapisa z ei ipd., kar so seveda samo napake. Pri pojavitvah odraza ei v manj frekventnih besedah pa je morda vplivala prav redkost pojavitve oziroma slabša uzaveščenost sistema. V obdobju pred 1574 je skupaj 173 nepričakovanih, a razložljivih pojavitev besed z ei. Povzročile so jih kolizije Trubarjevih sistemskih načel in pravopisno-izgovorne posebnosti. Tako ostaja sistemsko nepojasnjenih samo 33 oblik z ei, tj. 0,6 % vseh odrazov e. II. ei < e 150 Lei: Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah Iztočnica —» ei —» e ei —> e —► Opombe leto leten letina letošnji letovati poleti 98 r 1 2 0 1 0 2/2/ 0 1 4 0 0 40 0 6 0 0 1 1 0 1 0 0 0 ei * : le-ta letati 1 0 1 0 le-ta svet m posveten 219(150) 3 2(5) 0/2/ 87 0 3 0 ei** svet a o svet svetovati svetovanje 10 4 0 9 22 2 3 3 0 0 4 0 svet 1,2 ~ svet svetiti osvetiti razsvetiti svetel svetilen 18 2 6 0 1 9 0 9 0 0 18 0 7 1 1 0 0 4 0 0 : svet 1, 2 del deliti obdeliti podeliti razdeliti 78 2 1 4 7 3 0 7 1 5 39 0 0 0 4 0 0 3 3 3 ei**:del/o/ati dete 56/40/ 3/1/ 22 0 : dete? peča ž 2 0 0 1 : peči: peč ž peniti 1 0 0 1 : pena ž 1, 2 peti, pojem zapeti, -ojem 65 3 0 0 22 1 0 0 : peti : zapeti -nem pometati pometanje 2 0 2 0 3 1 0 0 : pometati pred 0 0 3 0 : pred veža 1 1 0 0 : veža Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah V skupini ei =, nastali zaradi hotenja razlikovati homonime, je Rigler zbral 7 besednih družin s skupaj 25 besedami ter še 6 drugih, »osamljenih« besed. V obdobju pred 1574 je skupaj zapisanih 870 pojavitev, od teh je nepričakovanih 92, tj. 10,6 %. V osnovnih, dejansko homonimnih oblikah se nepričakovani odraz e pojavi samo 39-krat, kar pomeni, daje napak 4,5 %, vse ostale pojavitve pa nastopajo v izpeljankah, kjer je pravilo odpravljanja homonimov lahko delovalo samo po sistemski analogiji in zato nedosledno. Takih analognih pojavitev je 53, tj. 6,1 %. V obdobju od leta 1574 dalje je besednih oblik z nepričakovanim e 24 od skupaj 287 odraznih pojavitev. Nepričakovanih pojavitev je torej 8,4 %, ob dejanski homoni-miji pa se e pojavi le 6-krat: napak je torej 2,1 %. Razlog je razumljiv: odpravljanje homonimije je bilo močno pri osnovnih homonimnih oblikah, pri njihovih izpeljankah in sestavljenkah pa to ni bilo več tako potrebno. Kadar seje odraz ei pojavil tudi pri le-teh, je delovalo načelo analogije. Največ omahovanja je vidno pri družini svet, kjer je šlo za komplicirano dife-renciranje od dveh homonimov: tako samostalnika svet kot pridevnika svet, ter pri družini glagola svetiti. Posebej je vredno opozoriti na besedo dete, pri kateri se pojavi oblika z odrazom e samo kot napaka, pa vendar Rigler za tako rekoč dosledno pisanje odraza ei ni našel potrditve v kakem izpričanem oziroma arhivsko dokumentiranem homonimu. 2. Analogija- a. ei ~ Iztočnica "> deti 3. sed. 30 ne 3. sed. 17 izdeti -ti 0 -1 0 odeti -1 2 prideti 3. sed. 2 razdeti 3. sed. 5 razodeti 3. sed. 4 -ti 0 -1 0 zadeti -ti 0 -1 0 ei —► e ei —► e —» Opombe 0 4 0 ei* 1 2 0 ei** 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 18 3 4 8 0 1 1 1 0 4 0 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah imeti -ti 102/71/ 1/4/ 62 3 ei* -1 lr/32/ 15 4 7 jesti 3. sed. 15 0 2 0 ne 3 sed. 18 2 5 0 -ti. 36 7 r 4 ei* (<200 ei) -1 14 1 12 2 izjedati 2 0 1 0 jed 11 3 7 2 l-kratkyedi snesti 3. sed. 0 0 1 0 ne 3 sed. 0 1 0 0 -ti 0 1 1 0 -1 1 2 1 1 -n 1 2 0 2 ujedati 0 1 0 0 ne biti 3. sed/(-l) 119 1 0 0 ei** ne 3.sed. 37 31 1 7 povedati 3. sed. r/4/ 0 r 0 ne 3. sed. 50 0 17 2 -ti 21 14 2 8 v CO -ti in -1 skupaj -1 11 8 2 5 29 ei, 2 e -n 1 5 1 1 dopovedati -ti 1 0 0 0 izpovedati -vem ne 3. sed. 2/3/ 0 0 0 -ti 1 0 0 0 izpovedati se -amse 3. sed. 0 1/3/ 0 0 odpovedati -vem ne 3 sed. 0/3/ 0 1 0 -ti 2 0 0 0 prepovedati -ti 1 0 0 0 -dam, sed. 0 0/1/ 2 0 spovedati -dam, sed. 3 8 2 3 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah spovedati, -vem 3. sed. 2 0 0 0 zapovedati, -dam sed. 0 lr/8/ 0 40 zapovedati, -vem 3. sed. r4 0 r 1 0 ne 3. sed. 3 0 2 1 -1 (-em/-am) 0 56 3 46 prekleti 3. sed. 2 0 0 0 smeti 3. sed. 5 0 2 0 ne 3. sed. 4 8 2 2 -1 2 3 0 0 strohneti 3. sed. 2 0 0 0 -ti. 0 0 0 1 umeti 3. sed. 5 0 1 0 ne 3. sed. 0 0 1 0 -ti 4 0 3 0 -1 4 0 0 0 razumeti ne 3. sed. 0 3 2 0 -ti 1 4 0 0 -1 1 6 1 0 vedeti 3. sed. 7 0 0 0 ne 3. sed. 28 0 4 0 -ti 81 1 52 1 -1 r/20/ 1 r/20/ 0 vedeče 4 0 2 0 nevedeče 0 0 2 0 vedeoč 0 1 0 1 vedenje 4 0 1 0 zvedeti 3. sed. 3 0 0 0 ne 3. sed. 2 0 0 0 -1 5 0 2 0 /e*/ Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah verdeti 3. sed. vel. dva I ne I oba I ne I 16 14 0 0 0 0 0 0 20 0 10 0 5 0 1 1 er ta 258 109 84 potehmal dosehmal odsehmal 0 0 0 5 0 1 kje 14 0 venovrej 1 0 vmej 4 0 vmes 0 0 M sam./prid. ne M sam -eimi prid./štev. 135 2 4 0 0 7 0 6 0 1 0 1 10 0 0 0 7 0 2 0 37 0 2 0 6 0 ei** eim : em = 95 :28 eimi: emi= 14 : 65 : teh er er Skupina ei ~ obsega besede, ki se v 3. os. sed. (iei) ali sploh (kei) končujejo na -ei, po zakonu analogije pa so prevzele odraz ei tudi ostale oblike iste besede. Skupina je sestavljena iz 4 podskupin: glagolske, zaimenske, oblikoslovne in mešane. Glagolsko sestavlja 5 družin s skupaj 27 glagoli, razen tega pa še 6 »osamljenih« glagolov. Zaimensko podskupino sestavljajo oblike zaimka ta ter 3 prišlo vni sklopi, tvorjeni z zaimkom. Oblikoslovno skupino sestavljajo 3 oblikoslovne kategorije, v mešani podskupini pa so samostalniki, števniki, predlogi in ostali prislovi. Vseh besed skupaj je 43 + 3 oblikoslovne kategorije. V obdobju pred 1574 je 1522 pojavitev, od teh je 253-krat zapisan nepričakovani odraz e, v obdobju od 1574 dalje pa je 685 pojavitev, od teh je 237 nepričakovanih odrazov e. V prvem obdobju, ki nas posebej zanima, je nepričakovanih pojavitev 16,6 %, notranjo strukturo navedenih odstotkov pa se da prikazati natančneje. V skupini besed in kategorij z izglasnim -ei (3. os. sed. gl. na -em, 5 drugih besed in 2 oblikoslovni kategoriji) je 399 pojavitev, od teh sta nepričakovani 2 e, tj. Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah 0,5 %. Tako nizko število napak je razumljivo, saj je izglasni -ei merilo za uvrstitev besede oz. kategorije v obravnavano skupino. Drugo skupino sestavljajo oblike sedanjika, ki niso zajete v prejšnji skupini, ei pa so dobile po vzoru 3. osebe sedanjika- skupaj 240 pojavitev, od teh je nepričakovanih 68 e, tj. 28,3 %. Ostalih glagolskih oblik (-ti, -1, -n, -č) je skupaj 587, od teh 164 e, tj. 27,9%. Zaradi zelo visokega števila pojavitev je smiselno v posebno skupino uvrstiti oblike zaimka ta: vseh zapisanih pojavitev je 261, od teh 3 nepričakovane pojavitve, tj. 1,1 %. Vse ostale besede z ei znotraj besede imajo 35 pojavitev, od teh 16 e, tj. 45,7 % nepričakovanih. b. ei ~ Iztočnica —> ei —» e ei —» e greti -1 1 0 1 0 segreti se vel. mn. 0 0 1 0 šteti -ti 2 9 0 0 -1 2 2 0 0 prešteti -ti 0 4 3 5 zdeti se -ti 1 0 0 0 -1 4 7 2 1 umetal 2 0 2 0 umetel 1 0 0 0 umetolost 0 0 2 0 umetalen 3 2 1 umetelen 0 1 1 neumetelen 0 1 0 0 sevec I 3 1 2 ne I 0 2 0 seme I 76 6 21 0 ne I 6 54 10 1 smeh 3 1 0 Opombe Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah veter 43 10 21 1 teden 2 0 0 0 Drugo na analogiji temelječo skupino ei ~ sestavljajo besede, v katerih je odraz ei zapisan po kaki sorodni besedi, v kateri glasu e etimološko upravičeno sledi glas j oz. i. Skupino sestavlja 16 besed, med katerimi ima največjo družino umetal. Vseh obravnavanih pojavitev pred 1574 je skupaj 249, od teh je 149-krat zapisan ei, 100-krat pa nepričakovani e, od 1574. leta dalje pa je 89 pojavitev, in sicer 67 ei : 22 e. V prvem obdobju je torej 40,2 % nepričakovanih pojavitev, v drugem pa 24,8 %, kar je razumljivo, saj je odraz ei v drugem obdobju nasploh pogostejši. Oblike z e prevladujejo pri treh besedah, v dveh pa sta odraza bolj ali manj izenačena. Pri besedi seme je v glavnih sklonih praviloma zapisano ei, v stranskih pa e: Trubar sije torej izoblikoval paradigmatsko ureditev gl. ski. ei: str. skl. e. 3. Položajna skupina ei # Iztočnica —» ei —> e ei —> e jezditi jezdec 4 0 0 0 9 4 1 3 les 2 2 2 0 mesto mesten namestnik 208 0 0 2 0 0 98 1 1 0 0 0 nevesta 4 5 25 1 pesek 5 2 6 0 pesem 69 0 12 2 res 4 0 0 0 špes 1 0 0 0 vest svest 68 2 0/2/ 0 10 0 0 0 zvest, prid. nezvest zvest ž 37 0 /4 1/4/ 1/1/ 0 26 0 0 2 0 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah nezveščina 5 2 2 1 zveščina 15 0 5 1 zvezda 32 0 22 0 cesta 7 22 0 15 človeški 10 85 36 13 človeštvo 0 28 18 1 V skupini ei #, v kateri se e realizira kot ei, kadar stoji pred soglasniško skupino -s/zC ali pred končnim sičnikom, je Rigler zajel 22 besed. V obdobju pred 1574 je skupaj 634 pojavitev, od teh je nepričakovanih 157, tj. 24,8 %. V obdobju od 1574 naprej je skupaj 317 pojavitev, od teh je 40 (16,6 %) nepričakovanih. V drugem obdobju je nepričakovanih pojavitev manj, saj se je pojavljanje odraza ei zvišalo nasploh. Vzrok za visok odstotek neuveljavitve analogije so tri na koncu razpredelnice navedene besede, v katerih prevladujejo nepričakovani odrazi: 15 ei: 35 e. Pri človeški in človeštvo je oblike z odrazom e verjetno generirala beseda človek iz skupine e, pri cesta pa se sistemskega vzroka ne da določiti. Skupina O zajema 132 besed, ki imajo skupaj 6120 pojavitev. Od 165 (2,7 %) nepričakovanih odraznih pojavitev je samo 9 (0,1 %) pojavitev napačnih, tj. akcentsko kakorkoli neutemeljenih. V skupini E je zajetih 418 besed + 5 oblikoslovnih oblik. V prvem obdobju (do 1574) je 8938 pojavitev, in sicer je v skupini e 5663 pojavitev z 206 (3,6 %) nepričakovanimi, ki vključujejo 33 (0,6 %) v vsakem pogledu napačnih odrazov. V skupini ei = je vseh pojavitev 870, in sicer 92 nepričakovanih (10,6 %), od teh je povsem napačnih 39 pojavitev (4,5 %). V skupini ei -je skupaj 1522 pojavitev, od teh je 253 e, tj. 16,6 % nepričakovanih, povsem napačni pa sta samo 2 pojavitvi (0,1 %) iz izglasnega dela skupine. Analogija se v ostalih glagolskih oblikah, ki imajo 827 pojavitev, ni uveljavila v 232 primerih, tj. 28,1 %. V 35 oblikah z odrazom znotraj besede se analogija ni uveljavila v 16 primerih, tj. v 84,2 %. V zelo visokem številu se je uveljavila v oblikah zaimka ta: od 261 pojavitev so samo 3 neanalogne (1,1 %). V skupini ei ~ je od skupaj 249 pojavitev nepričakovanih 100 (40,2 %). V skupini ei # je v prvem obdobju 634 pojavitev, od katerih je 157 e, nepričakovanih pojavitev je torej 24,8 %. Iz navedenih podatkov je razvidna velika razlika med osnovno skupino, v kateri je pričakovan odraz e, in 4 ostalimi skupinami, v katerih je pričakovan odraz ei. Ta odraz je Rigler poimenoval izjemni odraz. Osnovni odraz se ni realiziral v 3,6 %, izjemni izraz pa se ni realiziral v povprečno 23,1 %. V obdobju po 1574 je v E skupini 4947 pojavitev. V članku obravnavana skupina E ima v obeh obdobjih skupaj 13 885 pojavitev, skupaj z vsemi pojavitvami iz skupine O pa se število pojavitev povzpne na 20 005. Če odštejemo 7300 naših dopolnitev in dopolnitev iz Problematike 1977, je v Začetkih 1968 skupaj 12 700 pojavitev odrazov ö/6/o in e. V Začetkih pa je Rigler Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah obdelal tudi druge glasoslovne, oblikoslovne, pravopisne in deloma tudi besedo-slovne značilnosti tako Trubarjevega jezika kot jezika vseh drugih protestantov 16. stol., ki so pisali slovensko, povrhu pa še EiL 1613. Če za merilo vzamemo 12 700 pojavitev na 70 straneh Začetkov, je gradiv-skih besed za druge jezikovne značilnosti na 110 straneh Začetkov še 20 000. Številčna obdelava (nekoliko izpopolnjenega) gradiva o odrazih u < o/o in e/ei < e v Trubarjevih delih prepričljivo kaže zavestno sistemsko strukturiranost njegovega knjižnega jezika. Znamenja in krajšave - sistemsko nepričakovano # položaj pred -s/z(C) * še veliko zgledov (Rigler) ** še zelo veliko zgledov (Rigler) / ali // moj dodatek ? vprašljivo ~ analogija-ei < v = homonimija > iz « analogija -j —> e/ei e/ei do leta 1574 e/ei —> e/ei od leta 1574 1 1,2,3 opisovani glas je prvi, drugi, tretji od enakih v besedi C soglasnik CO Cerkovna ordninga 1564 D dajalnik ed. ednina EiL Evangelia inu Lystuvi, Nemfhki Gradez 1613 gl- glavna sklona I imenovalnik -1 opisni deležnik ljublj. ljubljansko LMS Letopis Matice slovenske LZ Ljubljanski zvon M mestnik m samostalnik moškega spola med med predlogom in odnosnico je beseda mn. množina -n trpni deležnik nagi. naglas nar. narečno Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah '" i 0 orodnik ri obr. obrazilo K Pl Pleteršnik KW pn pisano narazen X' pred predlog neposredno pred odnosnico C predi. predlog v/. prid. pridevnik ^ ' prp pravopis C.) ps pisano skupaj ■<' r redno (Rigler) R rodilnik J«.^ rašč. raščiško s samostalnik srednjega spola V" sam. samostalnik ;* sed. sedanj ik »3 Seminar Zbornik predavanj, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture -< SR Slavistična revija Ci^' SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika ^N str. stranski skloni JK««J štev. števnik T tožilnik «-4 -ti nedoločnik W vel. velelnik *,** ž samostalnik ženskega spola l'v* Navedenke ENE DVHOVNE PEISNI, vTIBINGI 1563. EVANGELIA INV LYSTVVI, prevedel J. Čandek, redigiral T. Hren, v'Nemfhkim Gradzu 1613. Kidrič, F., Die protestantische Kirchenordnung der Slovenen im XVI. Jahrhundert, Heidelberg 1919. Kopitar, J., Grammatik der Slaviš chen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark, Laibach 1808. Logar, T., Glasoslovne in oblikoslovne variante v jeziku Trubarjeve Cerkovne ord- ninge, Seminar 12 (1976), 17-25. Mole, M., Z historii praslowianskiego e w slowenskim, Rocznik Slawistyczny 16 (1948), 24-27. Oblak, V, Trije slovenski rokopisi iz prve polovice XVII. stoletja, LMS 1887,259- 315. Obvestilo 1611:1. Vrhovec, Slovenski listič iz leta 1611, LZ 6 (1886), 253-254. Pleteršnik, M., Slovensko-nemški slovar I, II, Ljubljana 1894, 1895. Pohlin, M., Kraynska Grammatika, Laybach 1768. 160 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah Postila 1595: HISHNA POSTILLA, prevedel P. Trubar, redigirala F. Trubar in A. Savinec, v'TIBINGI 1595. Ramovš, R, Kratka zgodovina slovenskega jezika, Ljubljana 1936. Rigler, J., Problematika glasoslovnih in oblikoslovnih variant v Trubarjevi Cerkov- ni ordningi, SR 25 (1977), 466-490. Rigler, J., Začetki slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1968. Rogerij, Palmarium empyreum I, Clagenfurti 1731, //Labaci 1743. Rupel, M., Primož Trubar, Ljubljana 1962. Schönleben, J. L., EVANGELIA INV LYSTVVI, v'Nemfhkim Gradzu 1672. Slovar slovenskega knjižnega jezika I -V, Ljubljana 1970-1991. Trubar, P., Cerkovna ordninga: Tübingen 1564, München 1973 . Trubar, P., Catechifmus In der Windifchenn Sprach, (Tübingen 1550). Trubar, P., CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA, V TIBINGI 1575. Znojilšek, J., KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra, v TIBINGI 1595. Za gradivo iz Trubarjevih del sem uporabljal kartoteko Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rigler's Thesis on the Origins of the Standard Slovenian Language in Numbers Summary Rigler's thesis on the origins of the standard Slovenian language in the 16th century has two stages. From the analysis of 12,700 occurrences of the reflexes for ö/6/o and e he established the structural arrangement of phonemes in Trubar's language, and on the basis of phonological comparisons with later texts and writers from Ljubljana, as well as with contemporary dialectal development in the southern and eastern surroundings of Ljubljana, Rigler developed his thesis that the local speech of Ljubljana had been the basis of Trubar s standard language (with the differential u < ö and o < ej. In our somewhat enlarged discussion (as compared to Rigler's corpus) the group of o-reflexes comprises 91 words with 5,419 occurrences; 132 (2.4%) of these occurrences could not be expected from the system. The group of 6/o-reflexes consists of 41 words with 701 occurrences from which 33 (4.7%) are unexpected. The group ofs-reflexes comprises 418 words and 5 morphological categories with a total of 8,938 occurrences. In the period before the year 1574, when Trubar s phonological system was the most consistent, the e-group has 5,663 occurrences, from which 206 (3.6%) appear unexpectedly as ei, whereas 4 different groups ofci occur 3,275 times - with 602 (18.4%) ^-reflexes being unexpected. The e-group is the basic group, covering 2/3 of all cases and is regular in 94.4% instances. The ei-groups represent exceptions and comprise 1/3 of all occurrences - but even in this group 18.4% were realized as an e-reflex. Besides the reflexes for ö/6/o and e, in his Začetki slovenskega knjižnega jezika Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah (1968) Rigler also analyzed other phonological, morphological, syntactic and orthographic features on the basis of 20,000 occurrences of words in Trubar s works, as well as in the works of other Protestant authors who wrote in Slovenian, and, on the top ofthat, he even analyzed Evangelia inu listuvi (1613). The book Začetki slovenskega knjižnega jezika comprises a corpus of more than 30,000 occurrences of individual words for which, as a rule, the exact citation and its source are given. Compared to that the writing on the use of the Slovenian language at the Vienna court during the reign of Maximilian I and at the court of the bishop of Trieste Bonomo is just a footnote. Tipologija pridevniške vezljivosti Andreja Žele T w IZVLEČEK: Prispevek predstavlja /ne/izglagolske pridevnike z vidi- M ka njihovih vezljivostnih lastnosti v povedku in s tem hkrati tudi nji- pu hovo večjo ali manjšo stopnjo povedkovniškosti. Vezljivostno merilo ^ torej lahko tudi med pridevniškimi besedami izloči prave povedkov- ^ nike (z nekaj tipičnimi pridevniškimi lastnostmi, zato jih lahko poimenujemo kot pridevniške povedkovnike). V vsakem primeru je vez- ^ Ijivost tudi pri pridevniških iztočnicah pomembno pomenskoskladenj- ^ sko merilo pri izbiri razlagalnega gradiva. > m ABSTRACT: The article presents (non-)verbal adjectives, focusing on their valency properties within the predicate and at the same time on a higher or lower degree of their »predicativeness«. The criterion ^. of valency thus makes it possible to distinguish between true ^ predicatives (on the grounds of some typical adjectival features they ^ may be called adjectival predicatives) and other adjectives. ^ Nevertheless, valency is an important semantic-syntactic criterion for choosing explanatory material even for adjectival entries. Pri pridevniški vezljivosti so obravnavani pridevniki v povedkovi rabi, eni s popolnoma ohranjenim prvotnim pomenjem in drugi z metonimičnimi ali celo metaforičnimi pomeni glede na prvotno leksemsko pomenje posameznih pridevnikov. Govorimo lahko o zloženem povedku in o povedkovi vezljivosti. Vse to je t. i. desna vezljivost, medtem ko je ujemalna (v spolu, sklonu, številu) leva vezljivost povedkovodoločilnega pridevnika obravnavana zgolj kot stavkotvorni pogoj. Obseg prispevka opravičujem s tem, daje njegova vrednost ravno v pregled-no-problemski obravnavi celotnega gradiva - le zaokroženi fond primerov iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika namreč omogoča dejansko predstavitev uporabe pridevnikov v (zloženem) povedku in možno vezljivostno delitev pridevnikov. Obravnavani so predvsem neizglagolski pridevniki, ker pri izglagolskih pridevnikih - popridevljenih deležnikih stanja glede na glagolsko vezljivost ni bistvenih odstopanj (z vidika določanja (stopnje) pridevniškosti so pomembni deležniki stanja iz do vršnih neprehodnih glagolov). Neizglagolski pridevniki so izčrpneje obdelani ravno zaradi neglagolskih stanj sko-lastnostnih pomenskih sestavin, ki lahko uvajajo vezljivost. Oboji (neizglagolski in izglagolski) imajo v povedkovodoločilni -*6-, Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti vlogi specialne skladenjske pomene, ki določajo njihovo pomenskoskladenjsko vezljivost. Pri izglagolskih pridevnikih je vezljivost posledica izhodiščnega glagolske-ga pomena, pri neizglagolskih pridevnikih pa je vezljivost posledica dinamičnega pomena pomensko sorodnih glagolov. Prvotna povedkovodoločilna vloga navadno z brisanjem oz. izgubo določenih kategorij (npr. pri samostalniku in pridevniku spola in sklona, pri glagolu časa in naklona) ali s pridobivanjem določenih kategorij (npr. spreganja) in izoblikovanjem nove kombinacije pomensko-slovničnih kategorij omogoča obstoj povedkovnika kot samostojne besedne vrste.1 Tudi za po-vedkovnik je torej bistven specifični skladenjski pomen, ki opredeljuje določeno dejansko/prisotno lastnostno stanje2 - z vidika nove besedne vrste lahko govorimo o t. i. 'leksikalni osamosvojitvi' (Mluvnice češtinv 1986: 76); besedna oblika (pre-gibna/nepregibna, kratka/dolga ipd.) ni relevantna3 oz. povedkovnik za specializirane skladenjske pomene pretežno nima specializiranih oblik. Povedkovnik je torej označen s položajskostjo - ne nanaša se na osebke ali predmete oz. jih ne označuje ali pojasnjuje. Čeprav je tipični povedkovniški stavčni položaj ob brezosebnih okoliščinah, jez vidika leve vezljivosti relevantna delitev povedkovnikov na t. i. osebne in neosebne.4 Skladenjskopomenski dokaz za povedkovnik pa je smiselna nadomestitev z glagolsko obliko.5 Tipični skladenjski pomen stanjskosti in posledične lastnostnosti povedkovnikov potrjujejo tudi drugotne izpeljave v samostalnike na -ost.6 1 A. Vidovič Muha (2000b: 31) govori o »spremembi kategorialnih lastnosti /.../, ki povzroči prehod ene besedne vrste v drugo /.../ ». Ista avtorica (gl. A. Vidovič Muha 2000b: 125) npr. za leksem človek ugotavlja, da v povedkovodoločilni vlogi s pomenom 'human, človeški' lahko vedno tvori lastnostne stavke - iz tega posledično potrdi upravičenost kategorialne pomenskosestavinske oznake povedkovnik za tovrstne lekseme tudi v slovarjih. Osnovne splošne značilnosti povedkovnikov, ne samo pridevniških, so bile predstavljene tudi v zadnji številki Jezikoslovnih zapiskov (Žele 2000: 57-58). 2 Po A. V. Isačenku (1954: 255) t. i. »kačestvennoe sostojanie«, pri Čehih (Mluvnice češtinv 1986: 195) pa t. i. »kategorie stavu«. 3 Kot določevalno merilo za povedkovnike A. V. Isačenko (1954: 250) navaja tudi skladenjsko vlogo povedkovega prilastka, kije z izražanjem 'spremstvenega stanja' pomenskoskladenjsko soroden povedkovemu določilu. To dokazuje s pretvorbenim razmerjem med Sin seje vrnil bolan - Sin seje vrnil. Bilje bolan ipd. 4 Glede na to, ali povedkovniki razlikujejo osebo ali ne, jih J. Toporišič (1982: 116; 2000: 596-597) deli na osebne {sem/si/je tiho/v skrbeh) in neosebne {je treba /je mraz) povedkovnike; z vidika desne vezljivosti pa na prehodne (biti v skrbeh za kaj, Treba nam je miru) in neprehodne {biti tiho, biti mraz) povedkovnike. 5 Skladenjskopomensko posebne so redke deležniške oblike, vzlično rabljene v zvezah tipa Živel predsednik, Pozdravljen prijatelj, slovarsko (po SSKJ) je prva označena kot medmet, druga pa kot deležniško podgeslo pri glagolski iztočnici pozdraviti. Vendar tu bi težko govorili o povedkovniku - prej gre za izvenjezikovnosistemsko govorno uresničitev, ki vključuje še druge izvenjezikovne okoliščine, ki jo hkrati omogočajo. Tovrstno rabo v jeziku pa omogoča nadpovedna besedilna skladnja, v okviru povedi pa ni samozadostna. 6 Po A. V. Isačenku (1960: 567-568) pa so samostalniške tvorjenke na -ost dodatna potrditev prevlade lastnosti v povedkovniški rabi. Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti Vezljivost kot pomensko- in strukturnoskladenjska kategorija pridevnikov Vezljivostni (skladenjskopomenski) vidik je lahko eno izmed vodilnih meril za določanje povedkovniškosti oz. za določanje povedkovih skladenjskih pomenov. Stopnja skladenjskopomenske utrjenosti v stavčnem položaju za vezjo je hkrati pokazatelj stopnje povedkovniškosti določenih pridevniških besed. Z vidika leve vezljivosti je skupna slovnična oz. strukturnoskladenjska kategorija glagolov in pridevnikov ujemalnost (prim. Morfolögia slovenskeho j azyka 1966: 209). Za potrditev pomensko- in strukturno skladenjske pridevniške vezljivosti pa je pomemben tudi primerjalnoslovanski vidik.7 Pri slovenski pridevniški vezljivosti velja izpostaviti Dajnkovo in Metelkovo slovnico, obe pisani po zgledu slovnice J. Dobrovskega. Obe v okviru struktur-noskladenjske (sklonske) vezljivosti naštejeta tudi vezljive pridevniške besede. Dajn-ko in Metelko opozarjata, kako /ne/izglagolski pridevniški pomeni tudi usmerjajo udeležence oz. določajo rabo sklonov. Metelko (1825: 226) še posebej, tudi s skla-denjskopomenskega vidika, obravnava rabo pridevnikov v povedku. V slovensko pisanih slovnicah A. Breznik opozarja na pridevniško vezljivost tako s strukturnos-kladenjskegakotspomenskoskladenjskegavidika(1916: 248-251; 1921: 218-221; 1924: 217-219; 1934: 224-226). Nova slovenska skladnja (J. Toporišič 1982) v okviru obravnave pridevniške besedne zveze našteva pridevniške besede, ki vežejo rodilniška, dajalniška in predložna določila. S predložnimi določili se izpostavijo tudi vezavni predložni morfemi ob pridevniških besedah. Povedkovi pomožnopomenski (naklonski) pridevniki so obdelani v okviru glagolske zveze z glagolom (NSS: 101-102). Pomožnopomenski pridevniški deležniki stanja v povedku uvajajo obvezno pridevniško desno vezljivost. Vezljivost pridevniških besed je omenjana še pri upovedovalnih naklonskih (hotenjske, možnostne, gotovostne, čustvenostne in zanikanja) določitvah (NSS: 226-295). 7 Zgodaj je tudi na pridevniško intenco opozoril V. V. Vinogradov (1947: 402-405). Posebej, z zgledi, obravnava vezljivost pridevnikov vesel, zmožen, dolžen, neprijeten, namenjen, prepričan, očiten in ugotavlja skladenjskopomenski prevzem povedkovih lastnosti. V sorodnih slovanskih jezikih, npr. v hrvaščini (Katičič 1986: 125-127) so našteti pridevniki, ki v povedku lahko smiselno nadomeščajo glagolske oblike: - z rodilnikom: pun, sit, gladan, žedan, željan, dostojan, vrijedan; - z dajalnikom: v j ešt, ravan, drag, mio; - z orodnikom: zadovoljan, izobilan, bogat, stromas an; v slovaščini (Morfolögia slovenskeho jazyka 1966: 209-210) se govori o intenci pridevnika: - z rodilnikom: željen, zmožen, udeležen, poln, sit, lačen, zaveden, /ne/vreden; - s predložnim tožilnikom: lakomen na premoženje, dovzeten za vraže, izveden za vse; - z dajalnikom: zvest, potreben, znan, primeren, oddan, poslušen, naklonjen, soroden, podoben, tuj, oddaljen, pristopen; - z orodnikom: zaseden z; - primernik in presežnik sta zaradi primerjave vedno vezavna: najlepši med vrstniki ipd. Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezij ivosti Pregled zgledov pridevniške vezij ivosti po nekaj skladenjsko odločilnejših slovnicah. Primeri za mestnik in orodnik izkazujejo prostomorfemski predlog: Dajnko (1824: 277-285): C - z rodilnikom: doveden, gladen, lačen, nevreden, potreben, nepotreben, poln, ^ sit, žeden, želčen, vreden, veden; r* - z dajalnikom: podoben, povolen, priličen, pokoren, primeren, poročen. < Metelko (1825: 238-240): w - z rodilnikom: skrben, maren, marljiv, boječ, plašen, poln, sit, pijan, vajen, prazen, potreben, lačen, žejen, pozabljiv, pomij i v, zvest, željan, lakomen, N varčen, vesel, deležen, vreden, kriv; s predložnim rodilnikom: primerniki tipa večji od, mlajši od; z dajalnikom: enak, podoben, koristen, lasten, ljub, priljuden, priličen, prile- žen, pokoren, podložen, podveržen, postrežen, prijeten, dopadljiv, zvest, mil, milostljiv, škodljiv, nevoščljiv, dober, znan, gorek; s predložnim tožilnikom: jezen na, zaljubljen v; z orodnikom: bogat z, reven z. *> !N> 166 Breznik (1934: 224-226): - z rodilnikom: željen, lakomen, skrben, potreben, poln, vreden, kriv, deležen; - z dajalnikom: koristen, škodljiv, primeren, prikladen, enak, pristojen, vdan, všeč, blag, mil, dober, drag, ugoden, potreben; - z orodnikom: bogat z; - s predložnim tožilnikom: lakomen na, mrtev na. Toporišič: (NSS: 57-61): - z rodilnikom: lačen, sit; dolžen, željan, vesel, boječ, sramujoče se, želeči se, držeči se, veseleči se, varujoči se, čakajoči, stradajoči, dolžeči; - z dajalnikom: enak, naklonjen, podoben, koristen, lasten, ljub, priljuden, priličen, primerjen, pokoren, podložen, podvržen, postrežen, prijeten, dopadljiv, zvest, mil, milostljiv, škodljiv, tečen, nevoščljiv, dober, znan, gorek, vdan, obljubljen/obljubujoč; - s predložnim tožilnikom: jezen na, naslonjen na, nor na, bolan na; - z mestnikom: misleč o, pridelan na; - z orodnikom: posut s, najlepša med; (SS 2000: 327-328): - z rodilnikom: poln, sit, pijan, vajen, potreben, lačen; žejen, s vest si, željen, Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti vesel, deležen, vreden, kriv, bogat, prijazen do; - z dajalnikom: enak, podoben, koristen, lasten, primeren, pokoren, podložen, podvržen, prijeten, dopadljiv, uslužen, zvest, milostljiv, škodljiv, nevoščljiv, dober, znan, gorak, težeč k; - s tožilnikom: potreben za, požrešen na, nor na, jezen na, zaljubljen v, zavzet za, vpleten v; - z mestnikom: pohlepen po, hrepeneč po; - z orodnikom: bogat z, varčen z, reven z, začuden nad. Besedotvorje in vezijivost Z besedotvornega vidika pridevniški sklopi z nikalnico ne- in pridevniške sestavljenke s pre- ('preveč') nakazujejo izhodiščno podstavo v povedku. Poleg tega pridevniške sestavljenke s predponskim obrazilom odpirajo desno vezljivost. 1) Pri sklopih z nikalnico ne- je pomenski poudarek na zanikanju stanja/ lastnosti v povedku - sklopi so s povedkom v pretvorbenem razmerju. Nekateri odkrivajo široko pomensko polje, nemogoč, neumen, nepomemben, od čiste nikal-nice do drugih pomenskih premikov oz. prenosov, ki so slovarsko navadno označeni z ekspr(esivno): nemogoč 'ki ni mogoč': Tu je dvom nemogoč, V tistih krajih je življenje skoraj nemogoče; nemogoč (ekspr.) 'ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor': Ta človek je nemogoč; nemogoč (ekspr., s širokim pomenskim obsegom) 'slab, neprimeren': Ima nemogoč plašč, Njegovi prevodi so nemogoči; neumen 'ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo': Mladje še in neumen; neumen 'ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti': Preveč je neumen; neumen (ekspr.) 'neprimeren, neustrezen': Te pentlje na obleki so prav neumne; nepomemben (ekspr.) 'ki ni pomemben': Pri tem delu se jim je zdel nepotreben in nepomemben; nepomemben (knjiž., ekspr.) 'majhen, neznaten': Količina se jim je zdela nepomembna. Zgornje sklope z nikalnico v pomensko-skladenjskih podstavah pa glede na tipe slovarskih pomenskih razlag, ki izhajajo iz leksemskega pomenja, lahko skupinimo: - pretvorbeno razmerje z zanikanim istokorenskim pridevnikom v povedku: nelogičen 'ki ni logičen': Njegova želja je nelogična; neopazen 'ki ni opažen': Neopazen je odšel od doma; neugoden 'ki ni ugoden': Čas je bil zelo neugoden; Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti - z zanikanim povedkom v podstavi: nesmiseln 'ki nima možnosti za uspeh': Njegovo prizadevanje je nesmiselno; nerazumljiv (ekspr.) 'ki se ne da odobravati': Njegova izjava je res nerazumljiva; nevzdržen (nav. ekspr.) 's katerim se ne da soglašati, strinjati': Njegovo stališče je nevzdržno; nespameten (ekspr.) 'ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom': S tem se ne bo strinjal, saj ni nespameten; - z opisno ali besedno sinonimijo: nedotaknjen 'ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki': Postelja je ostala nedotaknjena; nepotreben (ekspr.) 'ki je nastal brez pravega vzroka ali podlage': Te napake so čisto nepotrebne; netakten (ekspr.) 'ki mu manjka takta, olike': Fantje nekoliko netakten; neučakan 'ki težko čaka, pričakuje': Ne bodi tako neučakan; neverjeten (ekspr.) 'ki vzbuja začudenje, presenečenje': Ta človek je neverjeten; nevšečen 'ki povzroča neprijetnosti, težave': Že ves dan je nevšečen; nepobiten (knjiž.) 'neovrgljiv, neizpodbiten': Dokaz je nepobiten; nevzdržen (ekspr.) 'neprimeren, slab': Njegov pložaj je nevzdržen. 2) Prislovni pomen predponskega obrazila pre- = 'preveč' s primerjalnorazmernim odnosom med udeleženci odpira možnost neobvezne vezljivosti; največkrat s predložnotožilniškim (Tza) udeležencem. Našteto bo samo nekaj primerov z različnimi pomenskimi razlagami: predebela 'ki je preveč debela': Ta knjiga/ženska je predebela; predebela (ekspr.) 'kije zelo pretirana, neverjetna': Novica je predebela; prepičel (nav ekspr.) 'kije preveč pičel': Hrana je prepičla'; presamoten (ekspr.) 'preveč samoten': Človek je presamoten; preuranjen (publ.) 'prezgodnji': Revolucij a je preuranjena; preuranjen 'prenagljen, nepremišljen': Odločitev je preuranjena. Slovarske oznake in pojasnila v okviru povedkovodoločilne vloge pridevniških besed Najpogostejši oznaki pri pridevnikih v povedkovi rabi, ki opozarjata na prednostno povedkovodoločilno vlogo pridevniških besed, sta knjiž(no) in ekspr(esiv-no)8. Širitev osnovnega pomenja oz. širša skladenjskopomenska raba ima pogosto tudi dvojo oznako knjiž(no) ekspr(esivno). Na pomenske premike opozarjajo tudi kronološke oznake star(insko) in zastar(elo), s slednjo so označene besede, ki so že izpadle iz leksikalnega sistema knjižnega jezika. V okvir oznake knjiž(no) je potrebno vključiti tako prvotno leksikalnofor-malno oz. inherentno knjižnost kot drugotno besedilno oz. adherentno knjižnost.9 8 V zvezi z razmerjem pomen : ekspresija je v Uvodu prve knjige SSKJ (1970: XXI) pomembna opomba, da je ekpresivnost večkrat povezana z delnim pomenskim premikom. 9 Pri nas je knjižna leksika z vzporedno predstavitvijo slovanskih teoretičnih smernic ana- Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti Obe vrsti knjižnosti sta upoštevani pri povedkovodoločilnih vlogah pridevnikov, rj: tako da opredeljujeta povedkovodoločilne lastnosti teh pridevnikov. Pri povedko- " vodoločilni rabi pridevnikov gre za prevlado t. i. adherentne knjižne ekspresije. Pri prenesenih pomenih pa metaforični pomeni izstopajo iz izhodiščnih po- :: menov in njihovih pomenskih sestavin. Z metaforičnimi pomeni so nanovo dodane * < razločevalne pomenske sestavine (RPS), ki se opomenijo na skladenjskofunkcijski * ravni v novi denotat - povedkovnik. Lahko pa ostanejo samo na skladenjskofunkcijski (konotativni) ravni in se ne leksikalizirajo.10 Nove (metaforične) razločeval- ^ ne pomenske sestavine oz. lastnosti se posplošijo na motiviraj oče/izhodiščne po- ^ ; mene in tako omogočijo nastanek novih metaforičnih pomenov. Npr. nečloveške ry, lastnosti se posplošijo na človeka: Bolnik je ves trhel, Ta človek je votel, in obratno: ^ Vreme je spodobno/prijazno. Primerjalno so zanimivi še metaforični premiki kot Že u. čez nekaj dni je postal domač, Predsednik je preprost in ljudski, Zlasti nižja inteli- -,; gencaje bila ljudska. Na pomensko širjenje izhodiščnega pomena opozarjajo tudi ^ prostomorfemski pridevniki, npr. Ves divji je nanj, Ves mrtev je na klobase, Je volčji na denar, Ta človek je odprt za vsakogar, Vsi so sladki z njim ipd. Oslabljeni in široki slovarski pomeni so skladenjskopomenski namig na kar :"< navadno povedkovo rabo. > Med slovničnimi in pomenskimi kategorijami, ki poudarjajo povedkovniškost, c,: so: nesklonskost (=> neujemalnost in netipična prilastkovna raba), naklonskost in ^ skladenjska pomenskost (=> drugotni, oslabljeni ali široki pomeni pridevnikov). :- 1 Vezljivost povedkovodoločilnih (neizglagolskih) pridevnikov \ Pri neizglagolskih pridevnikih, ki so potencialno desno vezij i vi, gre predvsem za stanj ske pridevnike - povedkovnike, so podskupina kakovostnih pridevnikov, ki izražajo stanje." Vendar to stanje, nasproti izglagolskim pridevnikom, ni posledica glagolskega dejanja.12 Pri povedkovniških pridevnikih je v okviru povedkovodoločilne rabe prvotni (razmerno)stanj ski pomen in drugotni lastnostni pomen13 , ki izpostavlja nosilca, pri katerem stanj ska lastnost ostaja ali pa se razmerno lizirana v članku A. Vidovič Muhe Kategorizacija in stilna opredelitev ozko knjižne lek-sike (1972: 35-52). 10 O metaforah v leksikalni semantiki gl. v članku A. Vidovič Muha Čas v besedi - Tipologija leksikalne večpomenskosti (2000a: 85-109). 11 S skladenjskopomenskega vidika je zanje značilna okrnjenost skladenjske vloge, tj. vezanost na povedkovo rabo (Vidovič Muha 1978: 262). 12 Sicer pa o izvornosti pridevnikov oz. predvsem o »izgubi prvotnega participialnega pomena« in o »pridobitvi pridevniškega« piše A. Bajec (1952: 29, 36, 42, 48). Ugotavlja, da »/so/ deležniki cesto postali pridevniki in to je jezik tudi na zunaj izrazil s tem, da jim je dodal ekspletivni formant -dn«. 13 A. Vidovič Muha (1978: 259-260) ugotavlja, da lastnostne pridevnike pomensko povezuje dejstvo, da poimenujejo lastnosti relativne ocene, tj. vrednotijo. Za duševnolastnostne in telesnolastnostne ugotavlja možnost desne pomenske usmerjenosti, izražene z desnimi določili, za atmosferske pridevnike pa možnost sinonimnosti v predikativu stanja. Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezij ivosti razširi še na druge potencialne udeležence. Glede na pomensko usmerjenost tovrstnih pridevnikov oz. glede na njihovo skladenjsko pomenskost ločujemo absolutno ali relativno vezijive in nevezljive pridevnike.14 Osnovne lastnosti tovrstnih neizglagolskih pridevnikov so: - Manjša pomenska odvisnost od samostalnika - nasproti prilastkovi rabi, ki pomensko opredeljuje določen samostalnik, povedkovodoločilna raba določeni osebi/ stvari samo prisoja lastnost ali stanje (gre za neimanentno/nenotranjo stanjsko lastnost s pretvorbeno možnostjo v glagolskem dejanju).15 Z vidika osebkovega samostalnika gre torej za prisojevano priložnostnorazmerno stanje (manjkrat lastnost). V primeru desne vezij ivosti pa neizglagolski pridevnik izraža lastnost/stanje osebe v razmerju do druge osebe, stvari. - Dinamična/statična (splošna ali specifična) razmernost, ki označuje nov (skladenjski) pomen, slabi prvotne pomene pridevnikov, tj. specifični pomeni pridevnikov se oslabijo na raven razmernih skladenjskih pomenov. Spreminjanje sin-tagmatskih lastnosti pa lahko sproži tudi spremembo paradigmatskih lastnosti -npr. z ukinjanjem določenih slovničnih in pomenskih kategorij v povedkovodolo-čilni vlogi nastane nova besedna vrsta povedkovnik.16 - Potencialna desna vezljivost določenih neizglagolskih pridevnikov in oslabitev pridevniškega pomena oz. njihovega stanjskorazmernega skladenjskega pomena sta lahko merili za navadno povedkovodoločilno rabo tovrstnih pridevnikov in hkrati potrditev njihove povedkovniškosti. Tako se z desno vezljivostjo poved-kovodoločilnim neizglagolskim pridevnikom odpre možnost prehoda v drugo besedno kategorijo - v povedkovnik. Zanesljivo merilo desne vezij ivosti je prosti pridevniški morfem, ki daje prostomorfemskim pridevnikom samo možnost poved-kovodoločilne - pridevniške rabe. 14 Za slovenščino je najnovejša vezljivostna delitev pridevnikov predstavljena v NSS (1982: 57-61) pri obravnavi pridevniške besedne zveze. Na povedkovodoločilno rabo slovenskih pridevnikov pa opozarjata že F. Metelko (1825: 223-226, 233, 238-239), ki skla-denjskopomensko opredeli, da 'se pridevnik lahko uporablja kot prilastek ali povedek, npr. Gospodar je zdrav, Gospodar je bil hud na svoje lene služabnike; sem obložen : obloženi mož; Rad sem pri vas; Kratka sprava je boljša kakor dolga pravda, Kdo pozna koga, da bi mu bil enak, Živino imate res lepo, in P. Dajnko (1824: 277-285), npr. Spanje je smrti podobno. Tako Metelko kot Dajnko povzemata primere iz slovnice Dobrovskega (1809-1819). Približno stoletje pozneje je pridevniško vezljivost vzporedno z glagolsko obravnaval A. Breznik (1916: 245-251; 1921: 215-221; 1924: 214-219; 1934: 221-226). 15 To ugotavlja že I. Kozlevčar (1969/70: 215) v članku O pridevniku v povedni rabi, kjer povzema, da pridevnik v prilastkovni rabi predvsem pomensko opredeljuje samostalnike, pridevnik v povedni rabi pa navadno pomensko določenemu pojmu prisoja kako lastnost. 16 Sintagmatsko-paradigmatske potrditve za povedkovnike kot samostojne besedne vrste moramo iskati tudi v drugih slovanskih slovnicah. Primerjalno so upoštevane, po kronološki razvrstitvi, Morfolögia slovenskeho jazyka (1966: 200-201, 205-210), Muvnice češtiny 2 - Tvaroslovi (1986: 20-21, 67-68, 75-77, 172-174, 194-202, 253-254, 384-387) in Sintaksa hrvatskoga književnog jezika - Načrt za gramatiku (1986: 35-41, 98, 125-127, 474). Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti - Najpomembnejši je razmernostanjski vidik. Tvorcev vidik stanjskih razmerij izraža a) razmerje meritve/mere, b) primerjalno razmerje in c) naklonsko razmerje vrednotenja lastnosti/stanja. V nadaljevanju so pod 1.1 zbrani in obravnavani vsi potencialni (prvotni in drugotni) povedkovniki, iz teh so v 1.2 izbrani samo oz. tipično poved(kov)no rabljeni pridevniki - pravi povedkovniki z že izrazitim kategorialnim pomenom. 1.1 Povedkovodoločilna raba Pri povedkovodoločilnih pridevniških pomenih je v SSKJ v pomenski razlagi ob kvalifikatorskem pojasnilu v povedni rabi poudarjen 'odnos' oz. izraženo 'določeno razmerje'. Pridevniška predložnomorfemska raba uvaja možne (neleksi-kalizirane) prostomorfemske predloge in s tem neobvezno vezavo. Prevladujoči razmernostanjski skladenjski pomen potrjujeta najpogosteje uporabljana IMETI (razmerje) in BITI (stanje). Razmernostanjski skladenjski pomen (isti leksem ima različne skladenjske pomene različno vezij ivostno zaznamovane). Vse slovarske oznake in pojasnila (po SSKJ) so v okroglih oklepajih. V nevezavni skupini so poleg drugotnih (premaknjenih ali prenesenih) pomenov še primeri široke in oslabljene rabe. Tako pomensko premaknjena/prenesena kot široka in oslabljena raba izražajo večjo navezanost na poved(kov)no rabo in hkrati tudi višjo stopnjo povedkovniškosti tako označenih pridevniških besed: čuden 'ki se v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih': Po nesreči je postala nekam čudna, Čudenje, ne morem ga razumeti, (ekspr.) Ne bodi no čuden, daj si dopovedati; divji (ekspr.) 'zelo jezen': Kmalu se vrni, sicer bo oče divji; dober 'ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje': Pritisk imate dober; dober 'veljaven, uporaben': Voz ni več dober; dober 'ugodno vpliva, koristi': Počitek je dober; dober (pog., s širokim pomenskim obsegom): Ta bo dober; domač 'ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi': Že čez nekaj dni je postal domač; edin (dv. in mn.) 'kije enakih misli, istega mnenja': Bili so (si) edini; godov (nar.) 'ki ima, praznuje god': Čez nekaj dni boš godov; hudičev (ekspr.) 'ki se mu posreči izpeljati tudi kaj navidez nerešljivega': Ta baba je vsa hudičeva; imeniten (ekspr.) 'ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve': Krojač je imeniten; isti (pog.) 'ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene; enak': Nič se ni spremenil, vedno isti je; izvrsten 'ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve': Fantje izvrsten; jasen (nav. ekspr.) 'ki se lahko popolnoma pričakuje, predvideva': Vsi ti pomisleki so v teh okoliščinah jasni; Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti kasen 'ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen': Bilje kasen; kisel (ekspr.) 'ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo': Že ves popoldan je kisel; lahek / lahkoten (nav. ekspr.) 'ki se duševno in telesno dobro počuti': Odšel je poto-lažen in lahek/lahkoten; (pren.) tudi: Ta ženska je lahka; leden (nav. ekspr.) 'ki ima zelo nizko temperaturo': Voda je ledena, Njene roke so ledene; leden (nav. ekspr.) 'ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza': Pozimi je njegova soba ledena; pren. tudi: Ta človek je leden; ljudski 'prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva': Predsednik je preprost in ljudski; logičen 'ki se glede na stanje, položaj pričakuje': Ta čustven izbruh je v tem primeru logičen; nelogičen 'ki ni logičen': Njegova želja je nelogična; meglen (ekspr.) 'vsebinsko neopredeljen, neizdelan; nejasen': Politični položaj je meglen, Njegovi odgovori so bili megleni, Besedilo je na nekaterih mestih megleno; mehek (ekspr.) 'obziren, popustljiv, prizanesljiv': Predstojnik je bil sumljivo mehek; merodajen 'bistven, odločilen': Volja staršev je merodajna; mesečen (ekspr.) 'ki ponoči v trdnem stanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal': Taval je po sobi, kot bi bil mesečen, Ah, on je večkrat mesečen; mežav (knjiž.) 'oblačen, mračen': Vreme je bilo mežavo, (pren.) Prevzelo gaje mežavo čustvo; miren 'ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti': Opozarjali so ljudi, naj bodo mirni; močen 'ki ima take značilnosti, da more uveljavljati svojo voljo, vpliv': Stranka je bila tedaj že tako močna, daje lahko prevzela oblast; moderen 'kije v skladu z modo svojega časa': Rada je moderna; mogoč 'ki se lahko uresniči, nastopi': Nastop službe je mogoč takoj; iluzoren (ekspr.) 'nemogoč': Takšni načrti so popolnoma iluzorni; nemogoč (ekspr.) 'ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor': Ta človek je nemogoč; nemogoč (ekspr., s širokim pomenskim obsegom) 'slab, neprimeren': Ima nemogoč plašč, Njegovi prevodi so nemogoči; nemogoč 'ki ni mogoč': Tuje dvom nemogoč, V tistih krajih je življenje skoraj nemogoče; možen 'ki se lahko uresniči, nastopi': Nastop službe je možen takoj; možen 'ki glede na objektivne okoliščine lahko je, obstaja': Na to vprašanje je možen samo en odgovor; mrakoten (ekspr.) 'negativno, neugodno razpoložen': Zakaj si tako mrakoten? mrtev (ekspr.) 'kije umrl': Bilje takoj mrtev; mučen 'ki zaradi neprimernosti povzroča veliko zadrego, napetost': Prepir je bil za nevtralnega opazovalca zelo mučen; nabrit (ekspr.) 'ki zna z iznajdljivostjo, duhovitostjo presenetiti, prevarati': Fantje preveč nabrit; Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti naraven 'ki v svojem bistvu ne podleže vplivom okolja': Vedno je naraven; naraven 'preprost, neprisiljen, neizumetničen': Njegov govor je naraven; naturen (knjiž.) 'naraven': Zelo naturen človek je; naroden 'narodno zaveden': Zlasti nižja inteligenca je bila narodna; navzoč (z oslabljenim pomenom): Inšpektorje bil navzoč pri pouku matematike, Na sestanku so bili navzoči skoraj vsi člani; nedotaknjen 'kije ostal v nespremenjenem položaju ali obliki': Postelja je ostala nedotaknjena; neopazen 'ki ni opažen': Neopazen je odšel od doma; nepobiten (knjiž.) 'neovrgljiv, neizpodbiten': Dokaz je nepobiten; nepomemben (ekspr.) 'ki ni pomemben': Pri tem delu se jim je zdel nepotreben in nepomemben; nepomemben (knjiž., ekspr.) 'majhen, neznaten': Količina se jim je zdela nepomembna; nepotreben (ekspr.) 'ki je nastal brez pravega vzroka ali podlage': Te napake so čisto nepotrebne; neroden (nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom) 'ki povzroča neprijetnosti, težave; slab': Pot je strma in nerodna; nesmiseln 'ki nima možnosti za uspeh': Njegovo prizadevanje je nesmiselno; nespameten (ekspr.) 'ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom': S tem se ne bo strinjal, saj ni nespameten; netakten (ekspr.) 'ki mu manjka takta, olike': Fantje nekoliko netakten; neučakan 'ki težko čaka, pričakuje': Ne bodi tako neučakan; neugoden 'ki ni ugoden': Čas je bil zelo neugoden; neumen 'ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti': Preveč je neumen; neumen 'ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo': Mladje še in neumen; neumen (ekspr.) 'neprimeren, neustrezen': Te pentlje na obleki so prav neumne; nevaren 'ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh': Ta plin je nevaren; neroden 'ki pri opravilih ne ravna tako, kot se pričakuje': Pri telovadbi je zelo neroden; neverjeten (ekspr.) 'ki vzbuja začudenje, presenečenje': Ta človek je neverjeten; nevšečen 'ki povzroča neprijetnosti, težave': Že ves dan je nevšečen; nevzdržen (ekspr.) 'neprimeren, slab': Njegov pložaj je nevzdržen; nevzdržen (nav. ekspr.) 's katerim se ne da soglašati, strinjati': Njegovo stališče je nevzdržno; normalen 'ki je v skladu z določenimi danimi, splošno veljavnimi zakonitostmi; naraven, pravilen': Utrip srca in telesna temperatura sta normalna; normalen 'ki ravna, se vede v skladu z določenimi uveljavljenimi, sprejetimi pravili, navadami': Trudil se je, da bi bil normalen kot drugi; nujen 'ki se mu glede na objektivne okoliščine, zakonitosti ni mogoče izogniti': V takih razmerah je poraz nujen; obupen 'grd, neprikupen': V tej obleki je obupna; obvezen 'ki se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti': Osnovno šolanje je obvezno; Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti ohol (knjiž.) 'kije ošaben, prevzeten': Do njega je bil ohol; okrogel (ekspr.) 'ki ima na telesu precej tolšče, mesa': Bila je precej okrogla; okrogel (ekspr.) 'kije pijan, vinjen': Bilje okrogel; otročji 'po govorjenju, miselnosti in ravnanju podoben otroku': Otrok je za svoja leta še otročji; pasji (ekspr.) 'ki povzroča velike težave, neprijetnosti': To delo je prav pasje; pičel (nav. ekspr.) 'kije po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv': Dohodek/Pridelek je pičel; plah 'ki kaže zadržanost, neodločnost': V družbi je plah; podel 'ki ima zelo negativne lastnosti v moralnem pogledu': Ta človek je podel; pokojen (knjiž.) 'ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja; miren': Danes je pokojen; poljuden (zastar.) 'priljubljen, popularen': Kljub ostrim ukrepom je ostal med ljudmi poljuden; potraten (nav. ekspr.) 'ki po nepotrebnem porablja dobrine': V mladosti je bil bogat in potraten; premrzel 'kije od mraza otrpla': Žival je premrzla; prikladen 'primeren': Ta izrazje prikladen; puhel (ekspr.) 'ki ni dovolj gost, trdno sprijet': Sneg je puhel; radoveden 'ki bi rad vedel, kar izraža dopolnilo': Radoveden je, kako se bo končalo; rahel (nav. ekspr.) 'kije občutljiv, neodporen': Ti otroci so rahli; razumljiv 'ki se da razumeti': Zgodba je razumljiva; resen 'ki se ne šali, smeje': Zakaj si tako resen; samostojen 'kije sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev': Trije otroci so že samostojni; samoten 'kije brez družbe, brez povezave z drugimi': Počutil seje samotnega, Bila je samotna in bolna; samoumeven 'ki je razumljiv, umeven sam po sebi': Te stvari so preproste in samoumevne; siten (ekspr.) 'ki z vztrajnimi, prošnjami, zahtevami skuša priti do česa': Siten moraš biti, pa dosežeš; slab 'ki ne vpliva ugodno, ne koristi': Daljša prekinitev dela je slaba; slab 'kije brez moči, onemogel zlasti zaradi bolezni': Bolnik je še slab; slaboten 'kije brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni': Po gripi je še ves slaboten; smel (knjiž.) 'ki je pogumen, hraber': Postajal je smel; spodoben 'ki se vede v skladu z moralnimi, družabnimi pravili': Deklica je spodobna, Kopalna obleka ni spodobna; spodoben (ekspr.) 'primeren, ustrezen': Vreme je bilo kolikor toliko spodobno; spokojen (knjiž.) 'miren': Ostati mora spokojen; spremenljiv 'ki se spremeni, spreminja': Hitrost je zelo spremenljiva; srečen (ekspr.) '(zelo) vesel, zadovoljen': Najbolj srečen je, če ga pustijo pri miru; suh (ekspr.) 'brez denarja': Ostal je suh; sumljiv 'ki vzbuja sum': Njegovo ravnanje se zdi sumljivo; Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti svetel (ekspr.) 'ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje': Njen obraz je bil svetel in miren; svetel (nav. ekspr.) 'kije zelo pozitiven, posnemanja vreden': Ta lik je za njih svetel; svež (ekspr.) 'kije duševno in telesno zdrav in se dobro počuti': Kljub naporom je ostal svež in veder; špasen (nižje pog.) 'smešen': Kako si špasen; takten 'ki primerno ravna, se vede pri občevanju z ljudmi': Bilje prijazen in takten; težek (pog.) 'siten, nadležen': Kadar je pil, je postal težek; tih 'ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa': Družba je postala tiha; tih 'ki ne govori dosti': Danes je tih; topel (ekspr.) 'ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost': Ta človek je topel; trčen (pog.) 'omejen, neumen': Zdel se jim je trčen; trd (ekspr.) 'pijan, vinjen': Gostje že trd; trhel (ekspr.) 'onemogel, slab': Bolnik je ves trhel; trhel (ekspr.) 'slabo utemeljene': Te zahteve so trhle; udarjen (ekspr.) 'čudaški, neumen': Malo je udarjen; umesten 'ki ustreza danemu položaju, danim okoliščinam': Ta medklic in bil umesten, Jeza je bila umestna; uraden (ekspr.) 'kije zadržan': Ne bodi tako uraden; nasproti: uradni predstavnik/ naziv/ postopek; važen (žarg.) 'bahav, postavljaški': Postal je važen; večen (ekspr.) 'ki nepričakovano dolgo ohranjajo svoje lastnosti, uporabnost': Ti čevlji so večni; vesel 'kije v stanju veselja': Veselje bil, da bi zavriskal; visokorasel 'kije visoko raščen': Fantje visokorasel; votel (ekspr.) 'kije notranje, vsebinsko prazen': Ta človek je votel; votel (ekspr.) 'kije neutemeljen, nedoločen': Ta strah je votel; zdrav 'ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma': Ostal je zdrav; zlodejev (ekspr.) 'ki se mu posreči izpeljati tudi kaj navidez nerešljivega': Ves zlo-dejevje; žalosten 'kije v stanju žalosti': Žalosten je zaradi smrti očeta; živ (ekspr.) 'ki se zaradi velike prožnosti težko oblikuje, uredi': Po umivanju so lasje zelo živi; življenjski 'ki izhaja iz resničnosti, iz življenja': Ta človek je zelo življenjski, Pouk je življenjski; neskl fair (prid. neskl.) 'kije v skladu z določenimi normami': To ni fair; flegma (prid. neskl., pog.) 'flegmatičen': On je zelo flegma; fuč (prid. neskl., pog., ekspr.) 'uničen, propadel': Čevlji so že fuč; fuč (prid. neskl, pog., ekspr.) 'kije minil, prešel': Njena mladost je za zmeraj fuč; kaput (prid. neskl., nižje pog.) 'mrtev, ubit': Če ne bežite, boste kaput; kaput (prid. neskl., nižje pog.) 'uničen, razbit': Avto je kaput; Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti kontent (prid. neskl., nižje pog.) 'zadovoljen': Takoj je bila kontent; kvit (prid, neskl., nižje pog.) 'končan': Ona je kvit; marod (prid. neskl, nižje pog.) 'bolan': Danes sem nekam marod, Dva sta marod 'odsotna zaradi bolezni'; napak (z nikalnico) 'izraža primernost, koristnost česa': Ta misel ni napak; nobel (prid. neskl., pog., ekspr.) 'imeniten, gosposki, odličen': V mestu je marsikaj bolj nobel; portabel: (prid. neskl., žarg., adm.) Stroj je portabel 'kije prenosen'; prezanič (prid. neskl., ekspr.) 'preslab': Pot je prezanič; prida (prid. neskl., nav. ekspr., navadno z nikalnico): Fant ni prida; tešč (prid. neskl.) 'ki tega dne še ni jedel': Danes sem še tešč; R deležen (z rodilnikom) 'ki kaj dobi, doživi': biti deležen pozornosti, sreče, sovraštva; gotov 'prepričan, trden': Bilje gotov zmage; kriv 'kije povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega': Te nesreče je on kriv, Je kriv smrti prijatelja; navajen 'izraža lastnost, ki postane zaradi ponavljanja': Navajen je dela; nevreden (nav. ekspr., z rodilnikom) 'ki ni vreden, ne zasluži česa': Je nevreden ljubezni, občudovanja, zaupanja; potreben 'kije v stanju, ko mora kaj dobiti glede na pomanjkanje česa, okoliščine': Je potreben denarja, pomoči; vesel (nav. z rodilnikom) 'ki občuti veselje, zadovoljstvo ob čem': Veselje bil darila/gostov; vreden 'ki zaradi svojih lastnosti, navadno dobrih, pozitivnih, zasluži kaj': Je vreden ljubezni/spoštovanja; želen (z rodilnikom) 'ki ima (veliko) željo po čem': Bilje želen dela/dobrih jedi; od/do nesvoj 'nesamozavesten, neodločen': Od skrbi in dvomov je ves nesvoj; trapast 'zmeden': Kar trapast je od skrbi; premrzel (ekspr.) 'kije preveč neprijazen, sovražen': Do staršev je premrzel; D dorasel (z dajalnikom) 'kije kos čemu': Mladina je dorasla delu/nalogam; drag (z dajalnikom) 'do katerega ima kdo pozitiven čustven odnos': Ta človek mu je zelo drag; enak (z dajalnikom) 'ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic': Njegov uspeh je enak ničli, Lira je enaka dvema tolarjema; gorek (ekspr., z dajalnikom) 'nenaklonjen, sovražen': Gorek mu je; jasen (navadno z dajalnikom) 'ki se popolnoma razume, dojame, spozna': Po teh dogodkih so mu nekatere stvari jasne; lasten (knjiž., z dajalnikom) 'značilen, tipičen': Z naglico, ki je lastna trmastim ljudem, je odšla; Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti ljub (z dajalnikom) 'do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos': Ta spomin je vsem ljub, Domača hiša mu je bila ljuba; neljub (z dajalnikom) 'ki (komu) ni ljub': Ta človek mu je iz več razlogov neljub; mil (knjiž., z dajalnikom) 'drag, ljub': Vedno mu je bil zelo mil; naklonjen (z dajalnikom) 'ki ima, kaže pozitiven odnos do koga': Predstojnik mu je naklonjen, Naklonjeni so naši ureditvi; nenaklonjen (z dajalnikom) 'ki ni naklonjen': Čutili so, da jim je nenaklonjen, Komisija je postajala tej zamisli vedno bolj nenaklonjena; nasproten 'kije, nastopa proti delu, mnenju, naziranju drugega': Kdo mi je nasproten, Izjave prič so si nasprotne, To je nasprotno vsem našim prizadevanjem; neprijeten 'ki ni prijeten': Te besede so mu neprijetne; neprijeten (z dajalnikom) 'ki ne ugaja, ni všeč': Njegovo izražanje mu je bilo neprijetno; nerazumljiv (z dajalnikom) 'ki se ne da razumeti, dojeti': Razlaga je bila učencem nerazumljiva; nevšečen (star.) 'ki (komu) ni všeč, ne ugaja': Že na prvi pogled jim je bil nevšečen, To delo mu je nevšečno; neznan (z dajalnikom) 'ki ni znan': Po imenu mu je neznan, (ekspr.) Skrbi so mu neznane; odgovoren 'kije v takem odnosu do koga, da mu mora dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje': Izvršilni organi so odgovorni skupščini; podložen (z dajalnikom) 'podrejen': Naše dežele so bile podložne Avstro-Ogrski, Kmetje bil podložen graščaku; podvržen (z dajalnikom) 'izraža hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti': Zelo je podvržen branju; podvržen (z dajalnikom) 'izraža možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja': Povr-žen je pljučnici; prijazen (knjiž., z dajalnikom) 'naklonjen': Čas mu ni bil prijazen, Sile so bile človeku prijazne; privržen (z dajalnikom) 'ki ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov': Bilje zelo privržen voditelju in idejam revolucije; sovražen (z dajalnikom) 'usmerjen, delujoč proti temu, kar izraža dopolnilo': Ta človek je sovražen napredku; umeven 'ki se da razumeti, dojeti': Navodila morajo biti vsem umevna; umljiv (knjiž.) 'razumljiv, jasen': Vse besede so mu umljive; veren (zastar.) 'zvest, vdan': Ostal je veren zemlji; všeč (z dajalnikom) 'izraža, da kaj ustreza okusu, željam, zahtevam koga': Darilo jim je všeč; znan 'katerega lastnosti, značinosti kdo osebno pozna iz izkustva, študija': Vsebina knjige mu je bila le deloma znana; zvest (z dajalnikom) 'ki kaj vztrajno dela; ki česa ne opusti, ne preneha upoštevati': Je zvest načelom/ navadi; D + T dolžen 'ki je obvezan komu kaj izkazovati, storiti': Dolžen sem mu hvaležnost; Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti na/za v hud 'imeti z okoljem odklonilen odnos': Seje hud nanj; imun (med.) 'odporen proti določeni okužbi': Po ozdravitvi ostane za vse življenje imun; karakterističen 'ki osebo, stvar, pojav pomembno opredeljuje, določa; značilen, tipičen': Za to fazo kapitalizma je karakteristično vmešavanje države v gospodarstvo; nevaren (ekspr.) 'ljubezensko, spolno zelo privlačen': Je nevaren za žensko srce; obupen 'ki ne vzbuja upanja': Ta negotovost je zanj obupna; pretrapast (pog.) 'preveč neumen, nespameten': Pretrapasta je, da bi to razumela, To so pretrapaste izjave za tako resnega človeka; prezrel 'kije preveč zrel': Fantje prezrel za kaj takega; sončen (ekspr.) 'za človeka zelo prijeten': Ta dan je bil zanj sončen; vreden 'izraža značilnost česa glede na zadovoljevanje določenih potreb': Ta prstan je zame veliko vreden;17 vroč (ekspr.) 'navdušen, vnet': Bilje vroč za pravično stvar; M ... pn/v/na Nepotreben 'ki ni potreben': Pri tem delu si nepotreben; prenagel (nav. ekspr.) 'ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno': V sodbah je prenagel'; znan 'ki obstaja na kakem prostoru, v kakem času': Ti običaji so znani na kmetih; Ne voljen (z nedoločnikom) 'ki ima voljo, je pripravljen za kaj': Je voljen delati/pomagati. 1.1.1 Neobvezna vezava z neleksikaliziranimi predložnimi morfemi Neobvezna prostomorfemska raba oz. neobvezna desna vezij ivost v istem skladenjskem pomenu še dodatno potrjuje pogosto uporabo določenih pridevniških besed v specifičnih povedkovodoločilnih vlogah. (Poševnice // so oznaka za neob-veznovezavnega udeleženca v določenem sklonu): - razmemostanjski/-tvorni pomen z /namenskostjo/ciljnostjo/ /Ta/za/ - razmernostanjski duševnostni pomen: divji / divji na (ekspr.) 'zelo jezen': Ves je divji / Nanj je ves divji; dober / dober za 'ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, koristi': biti dober / biti dober za koga/kaj/kam/za koliko časa; lušten / lušten za 'prijeten, zabaven': Razpoloženje je bilo luštno, Bil je lušten za družbo; moderen / moderen za 'ki upošteva najnovejše norme svojega časa': Pisatelj jim ni dovolj moderen, Njegova glasba je za mnoge premalo moderna; 17 Beseda je npr. besednovrstno že opredeljena kot povedkovnik (Vidovič Muha 1988: 130). Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti nared / nared za (prid. neskl., knjiž.) 'pripravljen': Vedno so nared, Sani so nared za ff vožnjo; "7 ugoden / ugoden za 'ki zaradi skladnosti svojih lastnosti, značilnosti s hotenjem, željami koga omogoča uspešno uresničitev določenega dejanja': Trenutek je *~ ugoden, Vreme je ugodno za košnjo; *" hladen / hladen do 'ki vsebuje, izraža nenaklonjenost, odklanjanje': Ta člo- C - vek je hladen, Bil je hladen do gostov; »**- hudičev / hudičev od (ekspr.) 'ki se mu posreči izpeljati tudi kaj navidez nerešljivega': Ta baba je vsa hudičeva, Bolj hudičev je od samega hudiča; C; korekten / korekten do 'ki je v skladu z določenimi normami, pravili; spodoben, .r« obziren': Njegov nastop je bil korekten, Bil je zelo korekten do nje; *~j lojalen / lojalen do 'ki izpolnjuje državljanske obveznosti, zakone zaradi dolžno-w sti': Bilje lojalen državljan, Bilje lojalen do države; mlačen / mlačen do 'ki ne izraža, kaže posebne čustvenosti, čustev': V pesmih je *" zelo mlačen, Do nje je postal mlačen in nevljuden; prijazen / prijazen do / prijazen z/s 'ki ima, kaže do ljudi blag, prijateljski odnos': Sosedje so prijazni, Učiteljica je bila prijazna do vseh učencev, Z vsemi sorodniki je bila prijazna; rr neumen / neumen od (ekspr.) 'zaradi močnega čustva zelo razburjen': Zaradi tekme >" je čisto neumen, Ves neumen je od veselja; ^ slaboten / slaboten od 'ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni': Je ves slaboten, Slaboten je od starosti; težek / težek od (nav. ekspr.) 'ki se duševno in telesno slabo počuti': Po kosilu je 10 postal težek, Je težek od skrbi; - raznternostanjski prostorsko-časovni pomen: moker / moker do / moker od 'polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino': (ev-^ fem.) Otrok je moker, Bilje moker do kolen, (ekspr.) 'znoj en': Od napora je postal moker; obraten / obraten od 'glede na potek dejanja': Časovno zaporedje je lahko obratno, Časovno zaporedje je lahko obratno od navedenega; /D roti/ - raznternostanj ski dusevnostni pomen: imun / imun proti (med.) 'odporen proti določeni okužbi': Po ozdravitvi ostane za vse življenje imun, Za vse življenje je imun proti škrlatinki; M. , J v/na/pn - okoliščinskost (prostorsko-časovna/dusevnostna): običajen / običajen v / običajen na 'ki se pogosto pojavlja na istem mestu, v enaki obliki, na enak način': Ti zastoji v prometu so običajni, Te stvari so na deželi/v mestu že čisto običajne; odličen / odličen na 'ki v zelo veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve': Na treningu je bil odličen; priden / priden pri / priden v 'ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve': Sinje zelo priden, Pri deluje priden, V šoli je priden; jgQ lahek / lahek pri (nav. ekspr.) 'ki se duševno in telesno dobro počuti': Bil je lahek, Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti Pri plesu je bila lahka; nagel / nagel v (nav. ekspr.) 'ki reagira hitro, navadno nepremišljeno': Je trmast in nagel, Je nagel v sodbi; prenagel / prenagel v (nav. ekspr.) 'ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno': Je prenagel, V sodbah je prenagel; - lastnost (telesna/duševna): lep / lep v 'ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti': Mnogo lepši je od nje, Bila je lepa v telo, v glavo pa ne; slab / slab v 'ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ne ustreza, ne zadovoljuje': Naloga je slaba, Učenka je v matematiki slaba; trden / trden v 'ki ne omahuje': Kljub prepričanju je ostal trden, Bilje trden v svojih sklepih; /Oz/s/ - razmernostanjski duševnostni pomen: domač / domač z/s / domač pri 'ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi': biti domač / biti z njim čisto domača / biti domač pri kom; mehek / mehek z/s (ekspr.) 'obziren, popustljiv, prizanesljiv': Predstojnik je bil sumljivo mehek, Upravnik je bil mehek s kaznjenci; sladek / sladek z/s (ekspr.) 'zelo, pretirano prijazen': Je ves sladek, Na videz so bili sladki z njim; soglasen / soglasen z/s 'ki ima enako mnenje o čem, stališče do česa': Udeleženci konference so bili soglasni glede glavnih vprašanj, Niso bili soglasni z njegovim pravopisnim načrtom; tečen / tečen z/s (ekspr.) 'ki z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo': Je tečen, Je tečen s svojimi vprašanji; /O red/ - razmernostanjski duševnostni pomen: varen / varen pred 'ki je v takem stanju, položaju, da mu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega': Doma je varen, Varen je pred radovednimi pogledi/pred ognjem; ITJOz/J - razmernostanjski prostorsko-časovni pomen: kasen / kasen za / kasen z/s 'ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen': Bilje kasen, Kasen je za v gledališče, Kasen je z opravičilom; pozen / pozen za / pozen z/s 'ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa': Zaspal je, zato je pozen, Pozni ste za gledališče, Pozen si z opravičilom; zgoden / zgoden za /zgoden z/s 'ki ima do določenega časa, roka dovolj, veliko časa': Danes je zgoden, Zgoden je za gledališče; Danes je zgodna s kavo; /Mo/v/Oz/s/ - razmernostanjski duševnostni pomen: edin / edin o / edin v / edin z/s (dv. in mn.) 'ki je enakih misli, istega mnenja': Bili so (si) edini, Niso edini o tem/v tem, Edini so z njim. Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti 1.1.2 Obvezna vezava z leksikaliziranim predložnim morfemom Obvezna raba prostega predložnega morfema prisoja pridevniškim besedam obvezno prostomorfemsko rabo in s tem specifični glagolski skladenjski pomen, ki dopušča samo povedkovodoločilno rabo. Tna/za/v - razmemotvorni/stanjski pomen: divji na (ekspr.) 'zelo jezen': Ves divji je nanj; jezen na 'ki ima negativen, odklonilen odnos do koga/česa': Jezen je na starše/ stripe; lakomen na 'ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi': Polhi so lakomni na hruške; ljubosumen na 'ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga': Možje bil ljubosumen na soseda, Ljubosumen je na njihove uspehe; mrtev na (pog., ekspr.) 'zelo rad imeti': (Ves) mrtev je na klobase; ponosen na 'zelo zadovoljen zaradi pozitivnih lastnosti sebe ali drugega': Ponosen je na svojo modrost, uspehe; udarjen na (pog., ekspr.) 'ki čuti, ima veliko željo po tem, kar izraža določilo': Udarjen je na denar; volčji na (ekspr.) 'ki čuti, ima strastno željo po čem': Je volčji na denar/gobe; dovzeten za 'kije sposoben dojemati, občutiti': Je dovzeten za glasbo; gluh za (ekspr.) 'ki noče dojeti, upoštevati česa': Bilje gluh za vsak nasvet/za vse; interesanten za (publ.) 'od katerega se glede na kak kriterij pričakuje uspeh, korist, primeren': Ti kraji so interesantni za turizem zaradi ugodne klime; koristen za 'ki daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice': Sadje je koristno za prebavo; len za 'ki nima želje, volje za kako opravilo': On je len za hojo; merodajen za 'pristojen, pooblaščen': Za to stvar je merodajno sodišče; nujen za 'brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati': Za to delo je nujna čelada; obvezen za 'ki se po določenih normah, predpisih mora narediti, storiti, opraviti': Udeležba na predavanjih je za študente obvezna; odgovoren za 'dolžen sprejeti sankcije, dati opravičilo': Ne more biti odgovoren za dejanja; poklican za (nav. ekspr.) 'obvezan komu kaj izkazovati, storiti; dolžen': Odbor je poklican za ureditev; poklican za (nav. ekspr.) 'izbran, določen': Človek je poklican za velike stvari; pomemben za 'ki je sam po sebi ali v odnosu do drugega tak, da lahko vpliva na določena dejstva': Ta slikarje pomemben za razvoj umetnosti, Ta tekma je pomembna za uvrstitev v finale; pooblaščen za 'ki ima uradno veljavno pravico opravljati kako (pravno) dejanje namesto koga ali v imenu koga': Je pooblaščen za to opravilo; poskrbljen za 'biti uspešen za v prizadevanju priti do česa': Za izobrazbo otrok je poskrbljeno, V taki stavbi je poskrbljeno za prepih; potreben za 'brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati': Za to je potreben določen čas; Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti t> presvoj za (knjiž., redko) 'preveč samostojen, preveč neupogljiv': Za tako vlogo je c)1 presvoj; priden za 'ki ima željo, voljo za kako opravilo': Je priden za učenje; prikladen za 'primeren': Bil je prikladen za družabnika; ^ primeren za 'ki ima zaželene lastnosti, se sklada s pričakovanim': Je primeren za n voznika tovornjaka; pripraven za 'primeren, ustrezen za kak namen sploh': Je pripravna za delo; pristojen za 'ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem': Je pristojen za reševanje teh vprašanj; < ; rojen za (ekspr.) 'ki ima veliko mero sposobnosti, lastnosti za kaj': On je rojen za pilota; Ni bil rojen za meščansko življenje, Bil je kakor rojen za to vlogo; slep za (ekspr.) 'ki ne opazi, dojame česa': Bil je slep za lepote narave; sposoben za 'ki ima lastnosti, značilnosti, potrebne za dobro opravljanje kake de- javnosti': Ni sposoben za to delo; sprejemljiv za 'kije sposoben sprejemati; dovzeten': Možje sprejemljiv za novosti; tipičen za 'ki ima take lastnosti, značilnosti, da osebo, stvar, pojav uvršča v posebno skupino iste vrste': Znaki so tipični za bolezen; 7w' usoden za (ekspr.) 'ki ima velik, odločilen pomen za nadaljnji potek česa': Dogodki so bili usodni za ljudi; C) voljen za 'pripraven sposoben': Bilje voljen za vse; ^ zanimiv za (publ.) 'primeren, sprejemljiv': Ta predlog za nas ni zanimiv; ^ značilen za 'ki ima izrazite bistvene lastnosti istovrstnih stvari, pojavov': Stavba je q značilna za secesijo; M zoprn za 'ki ima, kaže v odnosu do ljudi zelo negativne, neprijetne lastnosti': Bil zoprn za družbo; ^ zrel za 'glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj': Otrok je zrel za šolo. tV, primoran v 'prisiljen': V to dejanje je bil primoran; prisiljen v 'ki ne kaže resničnega razpoloženja': Prisiljenje bil v akcijo; uklet v (ekspr.) 'ujet v kaj, iz česar se ne da rešiti': Je uklet v molk/nasilje/trpljenje; Rod/do- raztnernostanjski duševnostnostni pomen: blazen od (ekspr.) 'zaradi močnega čustva zelo razburjen': biti blazen od obupa, veselja, žalosti; bolan od (ekspr.) 'zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen': Kar bolan je od sreče; neumen od (ekspr.) 'zaradi močnega čustva zelo razburjen': Ves neumen je od veselja; odvisen od 'ki je v takem odnosu do koga, da ta skrbi za njegove potrebe': Mladič je dolgo odvisen od svoje matere; svetel od (ekspr.) 'pozitivno, ugodno razpoložen': Bilje ves svetel od nje; mlačen do 'ki nima, ne kaže zavzetosti za kaj': Do družbenih dogajanj ostajajo mlačni; mrzel do (ekspr.) 'ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje; neprijazen, sovražen': Do njega je bila zmerja mrzla; pošten do 'ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli': Predstojnik je bil do vseh pošten; ^«^ Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti upravičen do 'ki ima pravico do česa': Je upravičen do otroškega dodatka; M , .. . - okoliščinskost (prostorsko-časovna/duševnostna): v/pri/na/po y* / izveden v 'ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada': Je izveden v državniških zadevah; navzoč pri/na (z oslabljenim pomenom) 'ki je v določenem času na določenem mestu': Inšpektorje bil navzoč pri pouku matematike, Na sestanku so bili navzoči vsi člani; znan po 'ki vzbudi v osebku občutek identičnosti s tem, kar pozna, ve': Znan mi je le po obrazu; Oz/s - razmernostanjski dusevnostni pomen: identičen z/s 'ki se v lastnostih, značilnostih ujema z drugim': S takšnimi trditvami postaja identičen s svojimi kritiki; ljubezniv z/s (ekspr.) 'ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost': Dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim; prehud z/s 'preveč hud': Ne bodi prehud z njo; skladen z/s 'ki ima prav take lastnosti, značilnosti, kot so določene, se pričakujejo glede na izbrano merilo urejenosti, pravilnosti': Njegova dejanja so skladna z govorjenjem; skop z/s (ekspr., z orodnikom) 'ki daje, porablja zelo malo tega, kar izraža dopolnilo': Je skop z denarjem / s plačilom; solidaren z/s 'ki podpira, odobrava ravnanje, mnenje koga': Rudarji so solidarni s stavkajočimi; sorazmeren z/s 'ki ima glede na dejstvo, s katerim se primerja, ustrezno mero, količino': Fantova glava ni bila sorazmerna z njegovo veliko postavo, Presežek je bil sorazmeren z deležem zaposlenih; udarjen z/s (pog., ekspr.) 'ki označuje stanje, ki ga izraža določilo': Udarjen je s slepoto; ubran z/s 'ki s čim sestavlja urejeno, prijetno celoto': Nakit mora biti ubran z obleko; zadovoljen z/s 'ki ima pozitiven, odobravajoč odnos do koga, česa': Gospodarje zadovoljen z najetimi delavci, Bilje z malim zadovoljen; združen z/s 'ki vključuje to, kar izraža dopolnilo': S tem je združen neprijeten občutek; znan z/s 's katerim se kdo pozna in ima z njim osebne stike': Bil je znan z vsemi veljaki v kraju. Sopomenske predloznosklonske različice izražajo razmernostanjski dmevnostni pomen: T /R, za do imun za / imun do (knjiž.) 'neobčuljiv, odporen': Imun je za vse negativne vplive, Imen je do dogajanja na trgu; Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti T /R , od na od v nor na / nor od 'zaradi močnega čustva zelo razburjen': Cisto nor je na konje; Ves nor je od obupa/veselja; R /O, od z/s pogojen od / pogojen z/s 'ki je v takem odnosu do česa, da to mogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti; odvisen': Sporazum je pogojen od raznih momentov, Njegovo delovanje je pogojeno z družbeno usmerjenostjo; R./O, do z/s ljubezniv do / ljubezniv z/s (ekspr.) 'ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos': Prodajalka je bila ljubezniva do kupcev, Zdravnik je ljubezniv z bolniki; premrzel do / premrzel z/s (ekspr.) 'preveč mrzel': Je premrzel do njega; Je premrzel z njim; T /M /O /O , za po pred z/s enak za / enak po / enak pred / enak z/s 'ki je v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic': Zakon je za vse enak, Po zabavnosti mu je enak, Pred zakonom so vsi enaki, Je enak z drugimi. 1.2 Pridevniški obvezno- in neobveznovezavni povedkovniki Pri prvotni pomenskoskadenjsko opravičljivi povedkovodoločilni vlogi, ki je pogosto potrjena še s prostopredložnomorfemsko rabo povedkovodoločilni (stavč-nopoložajni razmernotvorni/razmernostanjski) pomen preide v povedkovniški (ka-tegorialni) pomen. Med slovničnimi in pomenskimi kategorijami, ki poudarjajo po-vedkovniškost, so: nesklonskost (=> neujemalnost in netipična prilastkovna raba), naklonskost in skladenjska oz. povedkovodoločilna pomenskost (=> drugotni, oslabljeni ali široki pomeni pridevnikov). O pravih povedkovnikih lahko govorimo pri pridevniških besedah s prevladujočimi razmernotvornimi ali razmernostanjskimi pomeni: 1) Vezavni: R deležen ( z rodilnikom) 'ki kaj dobi, doživi': biti deležen pozornosti, sreče, sovraštva; gotov 'prepričan, trden': Ni bil gotov, kaj bo z njim, Bilje gotov zmage; kriv 'kije povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega': Te nesreče je on kriv, Je kriv smrti prijatelja; navajen 'izraža lastnost, ki postane zaradi ponavljanja': Navajen je dela; nevreden (nav. ekspr., z rodilnikom) 'ki ni vreden, ne zasluži česa': Je nevreden ljubezni, občudovanja, zaupanja; potreben 'kije v stanju, ko mora kaj dobiti glede na pomanjkanje česa, okoliščine': Je potreben denarja, pomoči; Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti ^ želen (z rodilnikom) 'ki ima (veliko) željo po čem': Bil je želen dela/dobrih jedi; ^' D dorasel (z dajalnikom) 'kije kos čemu': Mladina je dorasla delu/nalogam; ;'" drag (z dajalnikom) 'do katerega ima kdo pozitiven čustven odnos': Ta človek mu C je zelo drag; ^ gorek (ekspr., z dajalnikom) 'nenaklonjen, sovražen': Gorek mu je; r- lasten (knjiž., z dajalnikom) 'značilen, tipičen': Z naglico, ki je lastna trmastim O ljudem, je odšla; ^ ljub (z dajalnikom) 'do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos': Ta spomin je vsem ljub, Domača hiša mu je bila ljuba; neljub (z dajalnikom) 'ki (komu) ni ljub': Ta človek mu je iz več razlogov neljub; mil (knjiž., z dajalnikom) 'drag, ljub': Vedno mu je bil zelo mil; ^^ < naklonjen (z dajalnikom) 'ki ima, kaže pozitiven odnos do koga': Predstojnik mu je > naklonjen, Naklonjeni so naši ureditvi; *-* nenaklonjen (z dajalnikom) 'ki ni naklonjen': Čutili so, da jim je nenaklonjen, Komisija je postajala tej zamisli vedno bolj nenaklonjena; rjr~ nasproten 'ki je, nastopa proti delu, mnenju, naziranju drugega': Kdo mi je naspro-Pn ten, Izjave prič so si nasprotne, To je nasprotno vsem našim prizadevanjem; ^ podvržen (z dajalnikom) 'izraža hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti': Zelo je podvržen branju; podvržen (z dajalnikom) 'izraža možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja': Povr-sn* žen je pljučnici; 2 privržen (z dajalnikom) 'ki ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih w idej, nazorov': Bil je zelo privržen voditelju in idejam revolucije; * sovražen (z dajalnikom) 'usmerjen, delujoč proti temu, kar izraža dopolnilo': Ta '{A človek j e sovražen napredku; veren (zastar.) 'zvest, vdan': Ostal je veren zemlji; D + T (za) dolžen 'kije obvezan komu kaj izkazovati, storiti': Dolžen sem mu hvaležnost; dolžen / dolžen za 'ki je obvezan komu kaj izkazovati, storiti': Na vse strani je dolžen, Družbe je dolžen za vzgojo, Dolžni ste (mi) najemnino za pol leta. 2) Nevezavni: godov (nar.) 'ki ima, praznuje god': Čez nekaj dni boš godov; isti (pog.) 'ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene; enak': Nič se ni spremenil, vedno isti je; kisel (ekspr.) 'ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo': Že ves popoldan je kisel; leden (nav. ekspr.) 'ki ima zelo nizko temperaturo': Voda je ledena, Njene roke so ledene; leden (nav. ekspr.) 'ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza': Pozimi je njegova soba ledena; 186 Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti ljudski 'prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva': Predsednik je preprost in ljudski; mehek (ekspr.) 'obziren, popustljiv, prizanesljiv': Predstojnik je bil sumljivo mehek; mogoč 'ki se lahko uresniči, nastopi': Nastop službe je mogoč takoj; nemogoč (ekspr.) 'ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor': Ta človek je nemogoč; nemogoč 'ki ni mogoč': Tu je dvom nemogoč, V tistih krajih je življenje skoraj nemogoče; nemogoč (ekspr., s širokim pomenskim obsegom) 'slab, neprimeren': Njegovi prevodi so nemogoči (nasproti: Ima nemogoč plašč); možen 'ki se lahko uresniči, nastopi': Nastop službe je možen takoj; naraven 'ki v svojem bistvu ne podleže vplivom okolja': Vedno je naraven; naraven 'preprost, neprisiljen, neizumetničen': Njegov govor je naraven; naturen (knjiž.) 'naraven': Zelo naturen človek je; naroden 'narodno zaveden': Zlasti nižja inteligenca je bila narodna; okrogel (ekspr.) 'kije pijan, vinjen': Bilje okrogel; topel (ekspr.) 'ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost': Ta človek je topel; udarjen (ekspr.) 'čudaški, neumen': Malo je udarjen; življenjski 'ki izhaja iz resničnosti, iz življenja': Ta človek je zelo življenjski, Pouk je življenjski. 2.1)Nesklonski: fuč (prid. neskl., pog., ekspr.) 'uničen, propadel': Čevlji so že fuč; fuč (prid. neskl., pog., ekspr.) 'kije minil, prešel': Njena mladost je za zmeraj fuč; kaput (prid. neskl., nižje pog.) 'mrtev, ubit': Če ne bežite, boste kaput; kaput (prid. neskl., nižje pog.) 'uničen, razbit': Avto je kaput; kontent (prid. neskl., nižje pog.) 'zadovoljen': Takoj je bila kontent; kontent (prid.neskl., nižje pog.) 'zadovoljen': Takoj je bila kontent; kvit (prid, neskl., nižje pog.) 'končan': Ona je kvit; portabel: (prid. neskl., žarg., adm.) Stroj je portabel 'kije prenosen'; prida (prid. neskl., nav. ekspr., navadno z nikalnico): Fant ni prida. 3) Nevezavni/vezavni: 0/T na divji / divji na (ekspr.) 'zelo jezen': Ves je divji / Nanj je ves divji; 0/T za karakterističen / karakterističen za 'ki osebo, stvar, pojav pomembno opredeljuje, določa; značilen, tipičen': Za to fazo kapitalizma je karakteristično vmešavanje države v gospodarstvo; živ (ekspr.) 'ki se zaradi velike prožnosti težko oblikuje, uredi': Po umivanju so lasje zelo živi; Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti živ / živ za (ekspr.) 'ki kaže veliko nagnjenje do spolnosti': Preveč je živa, Premalo je živ zanjo; dober (pog., s širokim pomenskim obsegom): Ta bo dober; dober / dober za 'ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, koristi': biti dober / biti dober za koga/kaj/kam/za koliko časa; 0/M ., pn/na lahek / lahkoten (nav. ekspr.) 'ki se duševno in telesno dobro počuti': Odšel je poto- lažen in lahek/lahkoten; lahek / lahek pri (nav. ekspr.) 'ki se duševno in telesno dobro počuti': Bilje lahek, Pri plesu je bila lahka; navzoč (z oslabljenim pomenom): Inšpektorje bil navzoč pri pouku matematike, Na sestanku so bili navzoči skoraj vsi člani; 0/M ...10. pn/o/v z/s domač / domač pri / domač z/s 'ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi': biti domač / biti domač pri kom / biti z njim čisto domača; edin / edin o / edin v / edin z/s (dv. in mn.) 'kije enakih misli, istega mnenja': Bili so (si) edini, Niso edini o tem/v tem, Edini so z njim. Primeri, ki jasneje razkrivajo razlike med pridevniškostjo in povedkovniš-kostjo v istem leksemu: - uraden (ekspr.) 'kije zadržan': Ne bodi tako uraden] - v povedkovi rabi je pridevnik sinonimen z deležnikom zadržan, s prevladujočim duševno- ali telesno-stanjskim pomenom, npr. Do njega je bil zadržan : V službi bo zadržan; nasproti: uradni predstavnik/naziv/postopek (izražena pomenska določnost oz. tudi obliko-slovno izražena vrstnost); -podložen (z dajalnikom) 'podrejen': Naše dežele so bile podložne Avstro-Ogrski, Kmetje bil podložen graščaku; - povedkova raba sicer pridevniške iztočnice podložen izsili sinonimijo z deležnikom podrejen, npr. To mesto je podrejeno vladarju. 2 Vezljivost povedkovodoločilnih (izglagolskih) pridevniških deležnikov stanja Vezljivost pri izglagolskih deležnikih stanja je, tako kot njihov pomen, izpeljana iz njihovih izhodiščnih glagolov, zato v primerjavi z glagolsko vezljivostjo ni posebnosti. Zanje je namreč prvotna in tipična povedkovna raba, tako da samo s prisojanjem stanja/lastnosti osebku ohranjajo isto vezljivost kot nezloženi povedki. Posebna skupina so povedkovodoločilni deležniki stanja iz dovršnih (zelo redko nedo vršnih) neprehodnih in pretežno povratnih glagolov (osebkov udeleženec je Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti hkrati povzročitelj in nositelj stanja) - zaradi dovršnosti in neprehodnosti/povrat-nosti izhodiščnega glagola (posledica slednjega je samo osebkov udeleženec) so pretvorbe v stanjskost in naprej v popridevljenje najbolj jasne.18 - Deležniki stanja so skladenjska kategorija, tipična za povedje, in izražajo lastnost stanja po dokončanem dejanju/procesu. Z vmesno skladenjsko vlogo last-nostnostanjskega deležnika predstavljajo prehod med povedkovimi tvornimi deležniki in prilastkovimi popridevljenimi lastnostnimi deležniki. - Povedkovodoločilni lastnostnostanjski deležnik nima kategorije glagolskega vida. Izguba oz. zabrisanje kategorije glagolskega vida pri deležnikih stanja (kot tudi časa in naklona kot kategorij pomenskopodstavnega povedja) je posredni dokaz, da glagolski vid za vezij ivost ni relevanten. 2.1 Izglagolskost stanjskih deležnikov omogoča kar kratek vezljivostni pregled po glagolskih pomenskih skupinah (glede na stanje osebka ali na osebkovo tvorno/netvorno delovanje): stanj ski glagoli: *Ozemlje je pripadno državi (> pripadno ozemlje državi), Gozd je obsežen (> obsežen gozd), Steber je pogreznjen v zemljo, Olje je razlito naokrog; netvorni glagoli: Te oblike so samo pojavne, Počitek je še kako želen, Zelo je čutna; tvorni glagoli: 'omogočanja': Avto/Človek je napravljen/pripravljen, Načrti so uresničeni; 'ravnanja': Otrok je prizadeven pri hrani, Poseg je učinkovit za okolico; 'upravljanja/ustvarjanja': Vaza je postavljena v kot, Zemlja je zrahljana brez orodij, Besedilo je predelano od znanih strokovnjakov; 'govorjenja': Ljudje so seznanjeni z dogodki; 'spremembe': Teren je spremenjen zaradi poplav; 'premikanja': Naprava je premična v osi. 2.2 Možni skladenjskopomenski prehodi iz tvornega dejanja v povedkov-niško stanjskost in nato v prilastek so najbolj jasno izraženi pri deležnikih na -1.19 V okviru homonimije tvornega deležnika na -1, deležnika stanja na -1 in iz njega spre-vržnega (drugotnega) lastnostnega pridevnika na -1 se lahko stavčnopoložajsko in skladenjskopomensko izločijo potencialni povedkovniki na -1, vezavni ali nevezav-ni. Vezavnost skladenjskopomensko utrjuje in potrjuje njihovo povedkovniškost. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika so to geselske iztočnice s slovničnim kvalifikatorjem (prid)evnikm geselske podiztočnice v okviru glagolskih gesel. 18 A. Bajec (1952: 29) ugotavlja, »da /je/ cela vrsta deležnikov na -n izgubila prvotni parti-cipialni pomen in dobila pridevniškega, dosti pa jih je v prehodnem stanju«. 19 A. Bajec (1952: 48-49) za deležnike na -1 trdi, da »/se/ cela vrsta deležnikov že čuti za pridevniške ali pa so na meji med obojim pomenom«. S tem avtor posredno potrjuje povedkovniškost deležnkov na -1, npr. dorasel, izbokel, narasel obledel, odebelel, otrpel, ozebel, trhel, vrel, zamolkel ipd. Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti 2.2.1 Pridevniške iztočnice kotpovedkovniki (prehod iz tvornosti v stanj-skost še ni povsem zabrisan, hkrati pa stanjskost z lastnostjo omogoča smiselno popridevljanje): crkel: (pog., ekspr.) Kljuse je napol crklo 'onemoglo, zanemarjeno', nasproti: (pog.) Kljuse je crklo 'poginulo'. Podobno še: dobrodošel: Vedno je *v: dobrodošel 'ki so ga veseli'; nedobrodošel: (ekspr.) Iz pozdrava je razbral, da ni C ravno nedobrodošel 'je dobrodošel'; dorasel: (z dajalnikom) Nobeden mu v mate-:f- matiki ni bil dorasel 'kije kos čemu'; gnil: Ta jabolka so gnila 'že zgnila'; izbokel: Oči so izbokle 'izbuljene'; nabrekel: Žile so nabrekle 'ki imajo večji obseg zaradi r; pritiska'; nabuhel: Obraz je nabuhel 'zabuhel'; nagnil: (knjiž.) Jabolka so nagnila 'nagnita'; nakipel: (knjiž., ekspr., redko) Meso ob rani je bilo nakiplo 'nabreklo, ^ oteklo'; nedogorel: Poleno je ostalo nedogorelo 'ki ni popolnoma zgorelo'; nedorasel: (ekspr.) Za svoja leta je precej nedorasel 'ki ni dorasel'; nedozorel: Ta človek je nedozorel 'ki ni dozorel, zrel'; neobrasel: Površina je neobrasla 'ki ni obrasla'; neodrasel: Fantje neodrasel 'ki ni odrasel'; neolesenel: Steblo je neolesenelo 'ki ni olesenelo'; neporasel: Pobočje je neporaslo 'ki ni poraslo'; neskopnel: Sneg je ne-skopnel 'ki še ni skopnel'; nestrohnel: Trske so nestrohnele 'ki niso strohnele'; 1 * neugaseh Ognjenik je neugasel 'ki ni ugasel'; neusahel: Cvetje je neusahlo; neus-^ pel: Poskus je neuspel 'ki ni uspel'; nevesel: (knjiž., ekspr.) Postajal je nevesel 'ki ^ ni vesel'; nezamrzel: Reke so nezamrzle 'ki niso zamrzle'; nezgorel: Plin je nezgo-rel 'ki ni zgorel'; nezrel: Ta plod/čovek je nezrel 'ki ni zrel'; novonastal: (knjiž.) Položaj je /na/novonastal 'kije nedavno nastal, nov'; novozapadel (knjiž.) Sneg je /na/novozapadel 'kije nedavno zapadel, nov'; obmolkel: (knjiž.) Možje obmolkel : ^ 'ki je obmolknil'; obrasel: Hrib je obrasel z drevesi 'ki je pokrit z drevesi'; odbe-:Z gel: (knjiž., ekspr.) Ta dan je odbegel 'kije potekel, minul'; odmrzeh Zemlja je odmrzla 'kije otajana'; odrasel: Fantje odrasel 'kije odrastel, odraščen'; omrzel: (star.) Bilje omrzel 'kije otrpel, premrl'; opolzeh (star.) Pot je opozla 'kije spolz-^ ka, drsna'; oprhel: Slama je postala oprhla 'kije plesniva'; osahel: Trava je osahla 'kije usahla'; osupel: (nav. ekspr.) Bilje osupel 'kije zelo začuden'; otrpel: (ekspr.) Bila je vsa otrpla 'ki je negiben, tog, manj občutljiv'; oveh Šopek je ovel 'ki je nekoliko uvel'; podmolkel: (ekspr.) Ta človek je podmolkel 'ki je neodkrit, neiskren' \podraseh Steblo je podraslo 'kije zraslo pod čim drugim'; poginul: Žival je poginula 'ki je poginila'; poldoraseh Dekle podrasel: Drevo je poldoraslo 'ki ni popolnoma doraščen, zraščen'; polodrasel: Fant je polodrasel 'ki ni popolnoma odrasel'; polpretekel: Ta dogodek je polpretekel 'kije razmeroma še blizu sedanjosti, sodobnosti'; polrazpadeh (knjiž.) Grad je polrazpadel 'ki je napol razpadel' nasproti: polrazpal: (knjiž.) Bajta je polrazpala 'ki je napol razpadla'; polugaseh (knjiž.) Ogenj je polugasel 'ki je skoraj ugasel'; pomrzel: Sneg je pomrzel 'ki je zmrznjen po površini'; ponikel: Voda je ponikla 'ki je poniknila'; porasel: Hrib je porasel 'kije pokrit s čim rastočim' \potihel: (knjiž., redko) Glasovi so potihli 'ki so postali tihi, tišji''; prebegel: Vojak je prebegel 'kije prebegnil'; predozoreh (knjiž.) Sadje je predozorelo 'kije prezrelo'; premolkel: (knjiž.) Sogovornik je premolkel 'kije premolkniV; prerasel: Poti so prerasle 'ki so prekrite s čim rastočim' \presa-hel: Studenec je presahel 'ki je navadno krajši čas brez vode'; presahel: (pren., ekspr.) Njegova vnema je presahla 'ki ni več navdušen za kaj/koga' \pribegeh (knjiž.) jog On je pribegel 'ki je pribežal''; primrzeh (knjiž.) Poleno je primrzlo 'ki je primrz- Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti njeno' \ prirasel: Goba je prirasla 'ki seje prirasla'; radoznal: (knjiž.) Otrok je ra-doznal 'kije radoveden'; rasel: Njegovi zobje so dobro rasli 'kije rastel, kot izraža določilo'; ravnorasel: (knjiž.) Les mora biti ravnorasel 'kije ravne rasti'; razbegel: (knjiž.) čred je razbegla 'ki seje razbegla'; razmokel: (knjiž.) Tla so razmokla od dežja 'ki so razmočena'; razpokel: (knjiž.) Koža je razpokla 'kije razpokana'; razrasel: Drevo je razraslo 'ki ima več poganjkov, vej'; sahel: (star.) Kruh je sahel 'ki je izsušen'; samonikel: Pesem/Pesnica je samonikla 'kije izvirna, originalna'; samonikel: (knjiž.) On je samonikel 'kije samostojen, neodvisen'; samorasel: Ta kultura je samorasla 'ki se oblikuje sama, brez pomoči in vpliva drugega'; sesahel: (knjiž.) Studenec je sesahel 'kije usahel'; slaborasel: (redko) Otrok/Bor je slabora-sel 'kije slabo razvit, zakrnel'; stekel: Žival je stekla 'ki ima steklino'; strdel: (knjiž.) Blato je strdelo 'kije strjeno, otrdelo'; strhel: (nar.) Les je strhel 'kije trhel'; ube-gel: (star.) Ujetnik je ubegel 'kije pobegel'; ugasel: (knjiž.) Ljubezen je ugasla 'ki je prenehal biti, obstajati' nasproti: ugasel: (knjiž.) Pogled je ugasel 'ki ne izraža, kaže čustev, volje do udejstvovanja'; usahel: Mlaka je usahla 'kije suha, brez vode'; nasproti: usahel: (pren. ekspr.) Delovna vnema je usahla 'ki ni več navdušen'; uti-hel: (knjiž.) Ljudje so utihli 'ki so postali tihi, tišji'; uvel: (ekspr.) Lepota je uvela 'kije (v veliki meri) prenehala obstajati'; vbokel: Ploskev je vbokla 'ki ima navzdol, navznoter ukrivljeno obliko'; vrasel: (ekspr.) Pisatelj je vrasel v domačo pokrajino 'ki se vraste v kaj'; vrel: (ekspr.) Strast je vrela 'ki vre'; vseznal (knjiž.) Ta je vseznal 'ki vse zna'; vzbokel: Hrbet kamele je vzbokel 'ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko'; vzbuhel (knjiž., redko) Del zemljišča je vzbuhel 'kije izbočen, izbuhnjen'; zablodel (knjiž.) Človek je zablodel 'ki živi v nasprotju z družbenimi normami'; zabrekel: Žile so zabrekle 'ki imajo povečan obseg zaradi pritiska tekočine'; zabuhel: Bilje zabuhel od pijače 'ki ima povečan obseg navadno zaradi bolezenskega nabiranja tekočine'; zadahel: Kruh je zadahel 'ki ima zadah'; zahripel: (redko) Je zahripel 'kije hripav'; zaletel: (knjiž.) Je zeletel 'kije zaletav'; zamolkel: (ekspr.) Bolečina je zamolkla 'ki se ne pojavlja v izraziti obliki'; zamrkel: (knjiž.) Pogled je zamrkel 'kije potemnel, temen'; zamrzel: Zemlja je zamrzla 'kije prekrita z ledom'; zamrzel: (ekon.) Denarje zamrzel 'kije neizplačjiv'; zapoznel: Razvoj je zapoznel 'ki se začne, nastopi pozneje'; zarasel: Poti so zarasle 'ki so prekrite, zapolnjene z rastlinjem'; zaripel: Je ves zaripel od jeze 'ki ima zaradi razburjenja rdeč in napet obraz'; zategel: Govorica je zategla 'ki ima posebno zadnje glasove daljše kot normalno'; zatohel: (redko) Moka je zatohla 'kije zadahla'; zmrzel: Zemlja je še zmrzla 'kije zmrznjena' nasproti: zmrzel: (ekspr.) Je preveč zmrzla 'ki jo rado pogosto zebe'; zrel: Pšenica/Deklica je že zrela 'ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje' nasproti: zrel: Fantje zrel 'kije telesno in duševno polno razvit' nasproti: zrel: Otrok je zrel za šolo 'ki je sposoben za kaj' nasproti: zrel: Žival je zrela za zakol 'kije primeren za kaj' nasproti: zrel: 'ki ima ustrezne pozitivne in negativne lastnosti za kaj': Knjiga je zrela za tisk; (ekspr.) Fantje zrel za zapor, Stolp je zrel za rušenje. 2.2.2 Pridevniškepodiztočnice pri glagolskih geslih kotpovedkovniki (Upoštevani so popridevljeni deležniki stanja na -el samo iz dovršnih neprehodnih glagolov, primerjalno so dodani sopomenski popridevljeni deležniki stanja na -n/-t): Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti ohripel: Glas mu je ohripel; ohromel: (pren.) Njegova volja je polagoma ohromela; - ' okamnel: Pred poveljnikom je stal kot okamnel; okorel: Sklepi so okoreli; okrepe-^ : nel: Bilje kakor okrepenel od strahu; okrnel: Popki so okrneli; oledenel: Vrh/Pogled je oledenel; olesenel: Obstal je kot olesenel; omedlel: Našli sojo omedlelo; **: omeglel: Okna so omeglela; omesenel: Listi so omeseneli; omrtvel: Deli telesa so C omrtveli; onemel: Onemel je obstal pred očetom; onemogel: Postal je onemogel, ^ Onemogel je od dela; opustel: Gledal sem ga vsega opustelega; orumenel: Listi so r ' orumeneli; osamel: Hiša je bila osamela, Čutil se je osamelega; osirotel: osirotel ^ otrok; osivel: Lasje so osiveli; oslabel: Je oslabel od bolezni; oslepel: Ženska je napol oslepela; ostarel: Starši so ostareli; ostebreh Figura je ostebrela; osteklenel/ osteklel: Pogled je osteklenel/osteklel; osupel: Bilje osupel nad njihovo neobčutlji-^ vostjo, nasproti: osupnjen: (knjiž.) Bil je osupnjen nad njihovo neobčutljivostjo; otemnel: Srebro je otemnelo od starosti; otopel: Ostali so otopeli; otrdel: Koža je ' < otrdela; otrpel: Roke so otrple od mraza, nasproti: otrpnjen: (star.) Roke so otrpnje-ne od mraza; ozebel: Noge so ozeble; ozelenel: Breza je ozelenela; pordečel: Koža *s je pordečela; gorate/: Oči so pordele; poblaznel: Človek je poblaznel \pob ledel: Obraz >~* je pobledel; počrnel: Roke so počrnele; podrasel: Gozd je podrasel, nasproti: po-r"j draščen: Gozd je zelo podraščen; pogorel: Les je pogorel; pokrnel: Ostanki kril so T* pokmeli; pomodrel: Ustnice so pomodrele; ponorel: Vpila je kot ponorela; poogle-nel: Skorja je pooglenela; pordečel: Koža je pordečela; pordel: Večerno nebo je pordelo; porjavel: Trava je že porjavela; porumenel: Prsti so porumeneli od nikoti-# na; posivel: Njegov obraz je bil posivel; posteklenel: Čebula je posteklenela; pos-^ tvarel: Človekovo bistvo je postvarelo; posurovel: Človek je posurovel; pozelenel: V; Medeninasta posoda je pozelenela; preperel: Zavese na oknih so že preperele; up-lahnel: Telo je uplahnelo; začrnel: Dimnik je začrnel; zagorel: Koža je zagorela od sonca; zagrenel: Moka je zagrenela; zahripel: Govornik je zahripel; zakasnel: zaka-} snel razvoj; zakostenel: Hrustanec je zakostenel; zakrnel: Krila so zakrnela; zalede-nel: Ceste so zaledenele; zapoznel: Cvetje zapoznel; zarumenel: Skorja je zarume-nela; zasedel: Noga je zasedela, nasproti: zaseden: Sedeži so zasedeni, (pog.) Ta teden je zaseden; zasopel: Preveč je zasopel, Vsa zasopela hiti dalje, nasproti: zasopen: Preveč je zasopen; zastarel: Stroj je zastarel; zatemnel: Slike so zatemnele od starosti; zbesnel: Vpije kot zbesnel; zdrevenel: (ekspr.) Ob pogledu nanj so vsi onemeli in zdreveneli; zledenel: Cesta je zledenela; zmedlel: Postal je shujšan in zmed-lel. Zgornji primeri povedkovniške rabe izločijo določene deležnike in s tem izpostavijo razmerje med slovarskim (denotativnim) in samo skladenjskim (kate-gorialnim) pomenom - Pomeni nekaterim deležnikom na -1 ne dopuščajo stanjske povedkovniške rabe - v povedku ohranjajo tvornost in šele v prilastkovni rabi izražajo stanjskost, npr. ponarodel: ponarodele pesmi; uspel: uspela uprizoritev; vstal: vstali otrok, vstala jeza; vzkipel: vzkipela strast; vznikel: vznikel plevel; zamrl: zamrlo življenje; zgorel: zgorela hiša/vas; znorel: znorel človek, znorela žival, zblaznel: Je zblaznel od bolečine. Iz tega tudi sledi, da imajo nekateri glagolski pomeni za izražanje stanjih skosti deležnike na -n/-t, npr. predan: Muzej je predan javnosti; zadržan: Ne bo Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti prišel, ker je zadržan; zbran: Pri učenju je zelo zbran; zaklet: Zaklet je v molk. Na **? razlikovanje tvornosti in stanjskosti v povedku kažejo tudi primeri kot oživel: Nara- ^ vaje oživela, nasproti: oživljen: Obraz je oživljen v pričakovanju. - Za isti pomen se za povedkovniško in prilastkovno rabo izoblikujejo spe- m cializirane oblike, hkrati pa se pri različnih deležniških oblikah v isti skladenjski vlogi izoblikuje sinonimija kategorialnih pomenov, npr. prepadel/prepaden: Pre-padli/Prepadeni so strmeli drug v drugega, nasproti: prepal: prepal človek. Možne različice so še: uvel: uvelo cvetje, nasproti: uvenel: uvenelo cvetje; zastrmel: zastr- ^ meli ljudje, nasproti: zastrmen: zastrmeni obrazi. ^ Nejasno oz. prehodno razmerje med povedkovniškostjo in pridevniškostjo obravnavanih tvorjenk na -en lahko razberemo že iz Slovarja slovenskega knjižne- < ga j ezika. Razmerj e med pridevniškimi iztočnicami (PI) in pridevniškimi podiztoč- ^ nicami (PPI) znotraj glagolskih gesel lahko označimo kot delno popolno sinonimi- jo (imata vsaj en isti pomen; v celoti pa je v pomenju pridevniške iztočnice navadno *""* poudarjena lastnost, pri še močno izglagolsko motivirani pridevniški podiztočnici ^ oz. deležniku pa stanjskost).20 Prevladujoča stanjskost ali lastnost je posledica ka- > tegorialne pomenskosti. O Povedkovodoločilna raba s povedkovniškostjo in prilastkovna raba s po- & pridevljenjem hkrati napovedujeta možnost desne oz. leve vezljivosti: q - z neobvezno rodilnisko vezavo (Rod): ^ opöjen (PI) - (nav. ekspr.) 'ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja': Zvok ^ njenih besed je bil opojen (> poudarjena 'lastnost'); ^ opojen (PPI) - (nav. ekspr.) 'stanje čutnega in duševnega ugodja': Ves opojen je od sreče (> poudarjena 'stanjskost'); - nevezavno (zato poudarjena 'stanjskost'): osamljen (PI) - 'ki je brez družbe, brez povezave z drugimi': Zelo je osamljen in žalosten; osamljen/osamljen (PPI) - 'pretrgan stik, povezava z drugimi': Vsi ti bolniki so že osamljeni. Prevladujoča povedkovodoločilna raba in z njo povedkovniškost pomen-skoskladenjsko izpostavi stanjskost s posledično lastnostjo: znän/znän (PI) - 'ki obstaja': Afera je že splošno znana; še eno- ali dvovezavni primeri, ki iz obstajanja izpeljujejo tudi lastnost (> izraženo je z obvezno predmetno vezavo ali z neobvezno prislovnodoločilno vezavo): Ti običaji so znani na kmetih, Kraj je znan po marmorju, Znan mi je le po obrazu, Bil je znan z vsemi veljaki; 3 Tu se omejujem na sinonimijo v ožjem smislu oz. na leksikalno sinonimijo. Največkrat gre za delno popolno sinonimijo kot jo opredeljuje v Uvodu SSKJ (1970: XV) in jo kasneje definira še M. Zorman (2000: 68), pri J. Lyonsu (1995: 60) pa kot »partial synonymy«. fe 193 Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti *" poznän/poznän (PI) - 'za katerega obstajanje, lastnosti se ve': Nikomur poznan :"' človek, Ti problemi so mi poznani; ^' potreben (PI) - 'ki je v stanju pomanjkanja': Za to je potreben določen čas, Potreben j e denarj a, Zelo mu j e potreben; > ' pozitiven/pozitiven (PI) - 'ki obstaja in ima celo veliko vrednost': Izid preiskave je C pozitiven; c# pravilen (PI) - 'ki je v skladu z resničnostjo, dejstvi': Odgovor je pravilen. Ir* Naklonskost povedkovnikov uvaja tudi vezavnost (npr. neobveznovezavni O rodilnik(Rdo)): ,<< pozoren (PI) - 'izraža skrb, zavzetost za koga': Vedno je pozorna do njega; ,-„ pravičen (PI) - 'ki ravna v skladu z določenimi normami, načeli': Je pravičen do sosedov. Viri in literatura B AJEC, A., 1952, Besedotvorje slovenskega jezika. II Izpeljava slovenskih pridev-fJ"' nikov, IIIZloženke, Ljubljana. V BREZNIK, A., 1916, Slovenska slovnica za srednje šole, 4. pomnožena izd., Celje 1934. DAJNKO, R, 1824, Lehrbuch der Windi?chen Sprache II del: Von der Wortfügung. "° Gratz, 269-296. s> DOBROVSKY, J., 1940, Podrobna mluvnicejazyka českeho. (V redakcich z roku ;?: 1809 a 1819), Praha. GREPL, M. idr., 1986, Mluvnice cestiny (2 - Tvaroslovi). Praha. ISAČENKO, A. V, 1954, 1960, Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v soposta-^ vlenii s slovackim. Morfologija 1, 2. Bratislava. KATIČIČ, R., 1986, Sintaksa hrvatskoga književno g jezika. Zagreb. KOZLEVČAR, L, 1969/70, O pridevniku v povedni rab/, JiSXV/l, 210-215. LYONS, J., 1995, Linguistics semantics (An introduction), Great Britain. METELKO, F., 1825, Lehrgebäude der Sloweni?chen Sprache im Königreiche III-yrien und in den benachbarten Provinzen, Laibach, 236-264. Morfolögia slovenskeho jazyka, 1966, Bratislava. Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, 1970, 1975, 1979, 1985, 1991, Ljubljana. TOPORIŠIČ, J., 1982, Nova slovenska skladnja, Ljubljana. — 2000: Slovenska slovnica, Četrta prenovljena in razširjena izdaja, Maribor. VIDOVIČ MUHA, A., 1972, Kategorizacija in stilna opredelitev ozko knjižne leksi- ke, VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 35-52. — 1978, Merila pomenske delitve nezaimenske pridevniške besede, SR XXVI/3, 255-275. — 1988, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana. — 2000a, Čas v besedi (Tipologija leksikalne večpomenskosti), XXXVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 85-109. — 2000b, Slovensko leksikalno pomenoslovje, Govorica slovarja, Ljubljana. 194 Andreja Žele: Tipologija pridevniške vezljivosti O' VINOGRADOV, V V, 1947, Russkijjazyk (grammatičeskoe učenie o slove), Moskva, Leningrad. ZORMAN, M., 2000, O sinonimiji, Ljubljana. ŽELE, A., 2000, Tipologija poved(kov)ne rabe v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Jezikoslovni zapiski 6, 57-65. «ni Typology of Adjectival Valency Summary & 06- Adjectives in predicative use - both those with the original semantic spectre completely preserved, as well as those with metonymic or even metaphoric meanings - are discussed within the framework of adjectival valency. Therefore we may ^ introduce the notion of a composite predicate and its valency. ^ Valency (or the syntactic-semantic perspective) can serve as one of the most important criteria for determining »predicativeness« or syntactic meanings of the predicates. ^ The degree of syntactic-semantic fixedness in the sentence (after the copula) at the same time indicates the degree of »predicativeness« for given adjectives. The selected set of examples from the Dictionary of Standard Slovenian (Slovar w slovenskega knjižnega jezika) enables a factual presentation of the principles on "* which the adjectives are used in a (composite) predicate and brings a possible rjrj classification of the adjectives according to their valency: a) valency of (non-verbal) O adjectives with optional valency with nonlexicalized prepositional morphemes and ) i with obligatory valency with lexicalized prepositional morphemes, and b) valency ^ of (verbal) adjectival participles indicating a state used as subject or object ^ complements. PI 195 Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju Irena Stramljič Breznik IZVLEČEK: Predlog in veznih sta kot podstavi za nove tvorjenke sicer zelo omejena, vendar ne v celoti zanemarljiva pri prikazu besednih družin. Za predloge je mogoče ugotoviti, da imajo to sposobnost v primerjavi s prvotnimi le drugotni, iz cesarje mogoče sklepati, da motivacijsko moč črpajo iz svojih izvornih prislovnih, pridevniških ali samostalniškihpodstav, ki so na sinhroni ravni z uveljavitvijo predložnega pomena zakrite. Vezniki so podstavno omejeni le na tvorbo novih veznikov, in to s sklapljanjem. ABSTRACT: Prepositions and conjunctions are only rarely used as bases in word-formation processes, but they should not be completely neglected in the presentation of word families. The primary prepositions do not appear in the word-formation processes, but the secondary ones do. This indicates that their motivational ability originates their original adverbial, adjectival or nominal bases, which are no longer evident from the synchronic level, since they are substituted with the prepositional meaning. The conjunctions can only form new conjunctions - and only by means of concatenation. 0 Predlogi in vezniki so nepregibna besedna vrsta, ki nimajo predmetnega pomena, ampak le slovničnega. To pomeni, da obe besedni vrsti izražata slovnična razmerja: in sicer predlogi izražajo podredna skladenjska razmerja med besedami oz. besednimi zvezami, tj., zahtevajo njihovo določeno sklonsko obliko; vezniki pa izražajo pod- in priredno razmerje med besedami in besednimi zvezami ter tudi med stavki. 1.0 Po svoji naravi so lahko tako predlogi kot vezniki prvotni ali pa drugotni, tj., tvorbeno nastali iz drugih besednih vrst. Slednje je bilo v slovenskem bese-dotvorju najsistematičneje obdelano pri J. Toporišiču;1 na podlagi tega je mogoče predstaviti v nadaljevanju prikazane bistvene tvorbene lastnosti obeh besednih vrst. 1.1 Predlogi najpogosteje nastajajo s konverzijo (sprevržno2 izpeljavo) in J. Toporišič, Slovenski jezik in sporočanje 2, Maribor 2000, 134-135 J Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana 1992, 301-302. Irena Stramljič Breznik: Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju sklapljanjem. Najpogostejša je konverzija iz prislova tako, da se izgubi naglasnost: (hodi) blizu > blizu (mesta); (šelje) mimo > mimo (reda); (bilje) zunaj > zunaj (hiše); (stopi) čez > čez (cesto). Sklopi nastajajo s sklapljanjem več predlogov: iz med > izmed; iz pod > izpod, iz nad > iznad; ali iz sklopljene predložne zveze: na mesto > namesto. 1.2 Tudi vezniki nastajajo s sprevrženjem, kot sklopne tvorjenke in le izjemoma kot modifikacij ske tvorjenke. Za konverzne izpeljanke gre v primerih: zakaj (delaš) > (odšel je,) zakaj (ni mogel več delati); zato (nepridem) > (padel je), zato (ga boli). Dovolj običajni so sklopi iz veznikov in členkov: če prav > čeprav, ako ravno > akoravno, medtem ko so pri tvorbi veznikov modifikacije prej izjema kot pravilo. Za modificiran poudarjalni pomen gre npr. pri paru zato : zato-rej < posebej zato. 2.0 Drugo zanimivo vprašanje, ki pa še ni bilo posebej obdelano, pa je vprašanje, v kolikšni meri sta lahko omenjeni besedni vrsti sami podstavi za nove tvorjenke in katerih besednih vrst so. Predpostaviti je mogoče, da je tovrstna tvorba sicer redka in lastna le omejenemu številu predlogov in veznikov, vendar spet ne tako obrobna, da bi jo lahko v celoti zanemarili. Še zlasti ne v primeru, če razmišljamo o besednodružinskem slovarju, ki bi vseboval podatke o tvorbeni sposobnosti sleherne netvorjenke vseh devetih besednih vrst, ki ima ob sebi vsaj eno tvorjenko. V ta namen je bilo treba pregledati in preveriti obstoj potencialnih besednih družin predlogov in veznikov - četudi le z enim členom - po elektronski izdaji SSKJ. 3.0 Besedna družina Po definiciji je besedna družina večji ali manjši sestav besed, ki jih druži skupni koren.3 Sestavine besedne družine so medsebojno odvisno povezane, to povezavo pa je mogoče določiti na podlagi poznavanja njihovih besedotvornih lastnosti, ki jih je nato treba še razvrstiti na podlagi določenih formalnih pravil.4 3.1 Razvrstitev tvorjenk ureja torej več formalnih načel, ki so v naslednjem hierarhičnem odnosu: a) besednovrstno merilo, b) besedotvornovrstno merilo, 3 Op. 1, 89, in op. 2,7. 4 I. Stramljič Breznik, Prikaz besedne družine v besedotvornem slovarju, Studia Slavica Savariensia (2001), št. 1-2, 18-31. I. Stramljič Breznik, Besedna družina besede, Jezikoslovni zapiski 6 (2000), 45-55. Tu naj samo dodam še dva popravka (kar je glede na zahteven tehnični zapis s številnimi pomiki pravzaprav malo) k napakam, ki so se pojavili pri zapisu besedne družine kljub vestnemu avtoričinemu in urednikovem pregledu: tvorjenke brez-besed-je, brez-besed-en in do-besed-en so dejansko prvo- in ne drugostopenjske; tvorjenka ubesed-en je tret-jestopenjska, njuni tvorjenki ubeseden-ost in ne-ubeseden pa četrto- in ne petostopenj-ski, kot kaže zapis. Irena Stramljič Breznik: Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju Zapisi v SSKJ in BS J (zgledi iz njega so označeni z zvezdico*) so potrdili, da imajo svoje besedne družine le pravi predlog kljub, hkrati pa št proti in zoper, ki imata v slovenščini predložni in prislovni pomen.Tvorjenke s prek najverjetneje pripadajo le prislovnemu pomenu, npr. iti prek> prečkati 'iti na drugo stran/drugam' in izprečka-ti izhajajo tvorjenke različnih stopenj:prečka,prečkanje,prečkašt, preprečkati. Kljub je po SSKJ pravi predlog, ki je s sinhronega stališča netvorjenka oz. se je občutek tvorjenosti popolnoma izgubil. Bezlaj in Snoj ga namreč razlagata kot sklop iz k + ljubo in je starinski kalk zu Liebe5 oz. zuliebe 'na ljubo',6 vendar ima danes ravno nasprotni pomen. Zoper je drugotni predlog, nastal iz prislova, za katerega Snoj domneva, daje po vsej verjetnosti poprislovljen samostalnik s prvotnim pomenom *'nasprotnik'.7 Tudi proti je po Snoju8 prvotno predlog in na drugem mestu tudi prislov, podobno kot pri Bezlaju.9 Prav zoper in proti kažeta, da ni vselej lahko določiti, ali je prvotni pomen predložni ali prislovni in kateri izmed njiju je motivirajoči za besedno družino, še zlasti, ker etimologija izhaja iz diahronega raziskovalnega načela - ustrezno motivacijo skuša poiskati postopno, s potrditvami iz zgodovine jezika in s primerjavami sorodnih jezikov. To pa je v primerjavi z besedotvorjem nasprotni postopek, saj besedotvorje izhaja iz sinhronega načela - kar pomeni, da za netvorjenko velja vsaka beseda, ki ji na sinhroni ravni ni mogoče določiti besede, iz katere je tvorje-na. Prav razmejevanje med obema pristopoma in odločitev, v koliki meri še upoštevati etimološki vidik, predstavljata eno najtežjih dilem besedotvornih raziskovanj. Prav iz omenjenega razloga je v nadaljevanju na prvem mestu prikazana besedna družina predloga kljub, ki v slovenščini prislovnega pomena sploh nima, nato pa jima sledita še zoper in proti, ki imata v iztočnici označen predložni in prislovni pomen, saj ju s sinhronega vidika ni mogoče razmejiti, čeprav velja splošno načelo, da so se predlogi navadno razvili iz prislovov.10 Slednjič pa je potrebno omeniti, da najdemo takšno kompromisno odločitev označevanja obeh besednih vrst pri podobnih primerih tudi v ruskem besedotvornem slovarju.11 12 3 4 5 kljub predi, z dajalnikom naxkljüb prisl.12 nakljub predi. 5 F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 2: K-O, Ljubljana 1982, 43. 6 M. Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana 1997, 238, in A. Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika 4, Ljubljana 1959, 141. 7 Op. 6, 752. 8 Op. 6, 509. 9 F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 3: P-S, Ljubljana 1995, 128. 10 A. Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika 4, Ljubljana 1959, 9. 11 Prim. Tihonov, Slovoobrazovatel'nyj slovar' russkogo jazyka, Moskva 1985, 833. 12 Znak x pomeni sklopno obrazilo. V nadaljnjem prikazu se predpostavlja, da je prvotnej-ši sklopljen prislov iz na + kljub in iz njega konverzno izpeljan predlog, enako pri navkljub in vkljub. Irena Stramljič Breznik: Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju Prid. I(n, m, k, P) « Tpz »in « Se » Z(m.-p) » in « Z (m.) » Skl Prisl. I(n, m, k, P) « Tpz »in « Se » Z(m.-p) »in « Z (m.) » Skl itd. Kotnika v levo pomenita, da se tvorjenke razvrščajo po odzadnji abecedi, kotnika v desno, da pri razvrščanju tvorjenk velja običajno abecedno zaporedje prvih sestavin. Kotniki v levo in desno pa pomenijo, daje po navajanem zaporedju treba upoštevati obe razvrstitvi. 4.1 Besedne družine predlogov Po slovarskem zapisu obstaja 121 predlogov. S kvalifikatorjem predlog je zajetih več skupin: (1) kot predlogi so označeni: brez, glasom, h, iz, izmed, iznad, izpod, izpred, izven, izza, kljub, koncem, koncu, na, nad, nalik, namesto, napram, niže, o, ob, od, po, početkom, pod, pokaj, posred, potem, potom, povodom, pred, pri, raz, s, sköncem, sred, tekom, v, vis-a-vis, vrh, vsled, vzlic, z, za, zadelj, zaräd, zaradi, zavolj, zavoljo, zbog, zdolz, (2) predlogi z možno enakovredno naglasnostjo oz. breznaglasnostjo: j^r/čo/^nco, radi/radi, spričo/spričo, vzpričo/vzpričo mzasträn/ zastran; (3) breznaglasna varianta je predlog, naglasna prislov: blizu, čez, prek, preko, proti, spod, spred, tik, vštric, (4) predlog ali prislov, v obeh primerih je beseda naglašena: glede, križem, kröginkrög, mimo, nakljüb, nasproti, navkljub, nav-prek, navrh, navzlic, obakraj, oköli, önikraj, onkraj, önokraj, önostran,podolž,poleg, povrh,povrhu,preblizu, skönca, sköncema, skozi, skraja, sredi, sirom, täkraj, tikoma, tikraj, töstran, vkljüb, vprek, vpričo, vrhu, vzdolž, vzoči, začetkom, znotraj, zoper, zraven, zunaj', (5) predlog je, navadno nenaglašena, enakopisnica še h kakemu samostalniku, pridevniku ali prislovu: konec, krog, med, mesto, niz, okrog, razen. Tu nas seveda ne bo zanimala tvorba besed iz predložnih besednih zvez, kjer predlog nastopa le kot sestavina podstave, iz česar po ustaljenem in pogostem tvor-benem vzorcu nastajajo najrazličnejše tvorjenke iz predložnih zvez. To lahko ponazorimo z naslednjimi petimi besednimi vrstami tvorjenk, kot so: samostalnik (brez-glav-eč), pridevnik (brez-glav-0), prislov (po-vrh-oma), glagol (ob-glav-i-ti), medtem ko so povedkovniki tega tipa lahko le konverzni (...je zelo brez-glav-0). Zanimal nas bo namreč predlog kot samostojna podstava za nove tvorjenke. Irena Stramljič Breznik: Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju 12 3 4 5 pri-kljubovati* za-kljubovati zoper [por] predi, s tožilnikom15 in zoper prisl. zopr-stvo* (zöpr-ski) zoprčc-ina* zopr-n zoprn-ija zoprn-ela* zoprn-ik zoprnič-tvo zoprnič-ki* zoprnik-ov* zöprn-ost zoprn-ež zöprn-ica zoprn-kast* ne-zoprn* pre-zöprn* zoprn-o-svež* prijetn-o-zoprn* zoprn-oväti* zöpr-vati zoprv-älec* zöprv-anje zoprv-älen* proti predi, z dajalnikom in proti prisl. naxpröti prisl. sxpröti prisl. naxspröti prisl. nasproti predi. prot-iti prot-iven* proti vn-ik** proti vn-ica** proti vn-ost protiv-iti se** (protivlj-enje) ne-protivljenje* 15 J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 2000, 204: pridevnik zoprn z bogato besedno družino {zoprnež, zoprnica, zoprnost, zoprnija ...) je izpeljan iz prislova zoper. Irena Stramljič Breznik: Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju 12 3 4 5 naxvxkljüb navkljub-en* navkljub predi. vxkljüb vkljüb predi. kljüb-ati* kljüb-ica kljübic-en* naxkljübico* (kljüb-öta)13 kljuböt-en kljüb-ec* kljub-ezen* kljub-et**14 kljubet-en** kljubetn-ik** kljubetn-ica** kljubetn-ost* kljubetn-o* klj übet-o vati** kljub-est kljubest-en kljubestn-ik** kljüb-ost* kljub-även* kljüb-oven* kljub-äv* kljub-ljiv* s-kljubati* kljub-oväti kljubov-älec kljubov-änje kljubov-älen kljuboväln-ica* kljuboväln-ost kljuboväln-o iz-kljubovati po-kljuboväti* pre-kljuboväti* 13 Tvorjenka v oklepaju predstavlja manjkajoči, a predvidljivi člen besedne družine, ki ni slovarsko potrjen. 14 Tvorjenka z dvema zvezdicama (**) pomeni, daje beseda potrjena le v Pleteršnikovem slovarju in je ne vsebujeta SSKJ oz. BSJ. Irena Stramljič Breznik: Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju Če poskušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj se besedne družine pojavljajo ravno pri teh predlogih, potem nam posredni odgovor daje njihova etimologija, ki predpostavlja njihov nastanek iz pridevniške predložne zveze {kljub), iz pridevniške edninske tožilniške oblike ženskega spola (proti) oz. iz poprislovljenega samostalnika (zoper). To pa pomeni, da svojo motivacijsko moč črpajo ravno iz svojih izvornih besednovrst-nih podstav, ki so v sodobnem jeziku še kako bogate (pomislimo le na obsežno izsamo-stalniško, izpridevniško in izprislovno tvorbo v slovenščini), vendar v sinhronem pogledu z uveljavitvijo predložnega pomena dejansko zakrite. S pregledom tvorbenih sposobnosti predlogov in veznikov smo se tako dotaknili dveh za izdelavo slovenskega besedotvornega slovarja zelo pomembnih vprašanj, in sicer: (1) še tako omejena tvorba nekaterih besednovrstnih podstav ne more biti tako obrobna, da bi jo lahko tak slovar zanemaril, še zlasti, ker se zdi, da se prav v takih drobcih kaže izjemna tvorbena gibkost slovenščine; (2) omenjeni zgledi pa odpirajo nadvse važno vprašanje meje med sinhronim in diahronim pri določanju besednih družin: zamišljen besedotvorni slovar slovenskega jezika izhaja iz sinhronem pogleda na jezik, ta pa predpostavlja enako sinhrono etimološko kompetenco tako avtorja kot uporabnikov slovarja, ki bi jo bilo nujno definirati. Viri in literatura BAJEC, Anton, Besedotvorje slovenskega jezika, IV Predlogi in predpone, Ljubljana 1959. BEZLAJ, France, Etimološki slovar slovenskega jezika 2: K-O, Ljubljana 1982. — Etimološki slovar slovenskega jezika 3: P-S, Ljubljana 1995. PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar I, II, Ljubljana 1894-1895. Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z obliko^lovnimi podatki: Elektronska izdaja na plošči CD-ROM. Ljubljana 1998. SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar, Ljubjana 1997. STRAMLJIČ BREZNIK, Irena, Elementi besedotvornega slovarja v strukturi sa-mostalniških gesel Murkovega slovensko-nemškega slovarja, Murkov zbornik, Maribor 1998, 249-258. — Raziskovalne perspektive slovenskega besedotvorj a. Zbornik Slavističnega druš- tva Slovenije 10: Slovensko jezikoslovje danes in jutri - Slovenski slavistični kongres, Celje 1999, 112-118. — Prispevki iz slovenskega besedoslovja, Maribor 1999. — Besedna družina besede, Jezikoslovni zapiski 6 (2000), 45-55. — Od poljubnega do urejenega prikaza besedne družine, Slovenščina v šoli 6 (2001), št. 3, 19-22. TOPORIŠIČ, Jože, Slovenska slovnica, Četrta, prenovljena in razširjena izdaja, Maribor 2000. — Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana 1992. — Slovenski jezik in sporočanje 2, Maribor 1996. TIHONOV, A. N., Slovoobrazovatel'nyj slovar' russkogojazyka, Moskva 1985. Irena Stramljič Breznik: Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju 4.2 Besedne družine veznikov Za predloge je mogoče ugotoviti, da zelo redko nastopajo kot podstava drugim tvorjenkam. Včasih je o tovrstni sposobnosti treba celo zelo previdno sklepati, ker imajo mnogi predlogi ob sebi istoizrazne prislove. Še bolj omejeno tvorbeno sposobnost imajo vezniki, med katerimi imajo vsaj trije sicer skromno, a omembe vredno besedno družino. To so vezniki: priredni ampak s po eno prvo- in drugostopenjsko izpeljanko ter podredna dasi in če, katerih tvorjenke so le drugi vezniki, nastali s sklaplajanjem. ampak in ampak vez. v protivnem priredju 1 2 ampak-oväti* ampakov-änje däsi in dasi vez. v dopustnih odvisnih stavkih 1 dasixpräv dasixrävno dasixtüdi dasixvendar* če vez. 1 cexpräv cexrävno cextüdi Sklep Redki predlogi in vezniki, ki veljajo za slovničnopomenski besedni vrsti, imajo besedno družino, če pa le-ta obstaja, ima le izjemoma večje število členov. To še posebej velja za veznike. Pri predlogu je sicer možnost besedne družine pogostejša, vendar je, kot je mogoče sklepati na podlagi preverjenega gradiva, pri pravih prvotnih predlogih tipa k, za, pri ... ta izključena. To pomeni, da jih imajo le napravi oz. drugotni predlogi, tj. taki, ki so najpogosteje nastali s prehodom iz prislovne v predložno besedno vrsto. Taka primera sta zlasti zoper m proti, pri katerih je težko razmejiti, ali gre za izpredložno ali izprislovno tvorbo. Da je pri njunih besednih družinah dejansko mogoče misliti tudi na izpredložno tvorbo, sklepamo po analogiji s predlogom kljub, ki je v tem pogledu nekaj posebnega, saj mu sinhrono jezikovno stanje pripisuje le še predložni pomen, ne pa tudi prislovnega. Drugo potrditev, da sta besedni družini zoper m proti lahko tudi izpredložni, imamo v njuni podobni struk-turiranosti kot pri kljub, tj. na prvi stopnji le prislov in glagol, pri čemer šele slednji po ustaljenih vzorcih odpira možnost za nastajanje višjestopenjskih samo-stalniških in pridevniških tvorjenk. Irena Stramljič Breznik: Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju c) abecedna razvrstitev obrazil, in sicer: odzadnja razvrstitev desnih obrazil, običajna abecedna razvrstitev levih obrazil, • običajna abecedna razvrstitev korenskih morfemov pri zloženkah in sklopih. Merila od a) do c) pa veljajo znotraj vsake, tj. prve, druge, tretje ... stopnje tvorjenosti. 3.1.1 Besednovrstno merilo. Vsaka iztočnica katere koli besedne vrste (sa-mostalniške, glagolske, pridevniške ...) ima naslednje ustaljeno besednovrstno zaporedje tvorjenk: • samostalniške, • pridevniške, • prislovne, • povedkovniške, • glagolske, • predložne, • vezniške, • členkovne, • medmetne tvorjenke. Takšna je splošna shema, ki velja v okviru vsake istostopenjske razporeditve tvorjenk. Vendar pri obdelanih besednih družinah za črko B še ni bilo iztočnice, ki bi imela potrjeno celotno besednovrstno kategorijo tvorjenk. Najpogosteje se pojavlja zaporedje z izpolnjenimi prvimi petimi besednimi vrstami. Pri tem velja omeniti, da povedkovnik ni posebej označen v primerih, kadar gre za konverzne (izpri-devniške, izprislovne, izsamostalniške primere). Tu je označevanje te kategorije nepotrebno glede na to, da ni eksplicitno označena nobena besedna vrsta tvorjenk. Dovolj je morda omemba v splošnem teoretičnem besedotvornem delu slovarja, da je večina povedkovnikov sprevržnih in daje potencialno vsaka samostalniška, pridevniška ali prislovna tvorjenka lahko povedkovnik. Ta podatek je zlasti relevanten za skladenjski vidik, ne pa morda za besedotvornega, saj tako nastajanje povedkovnikov predstavlja manj pomemben tvorbeni postopek, t. i. konverzijsko izpeljavo, pri kateri gre za spremembo oblikoslovne kategorije. 3.1.2 V okviru vsake besedne vrste pa velja trdno zaporedje navajanja besedotvornih vrst tvorjenk, kijih razvrščamo po abecedi od leve (») oz. od desne («) ali po obeh smereh. To lahko ponazorimo: IZTOČNICA -e z 1. stopnja Sam. I(n, m, k, p) « Tpz »in « Se » Z(m.-p) »in « Z (m.) » Skl Irena Stramljič Breznik: Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju VIDOVIC MUHA, Ada, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana 1988. — Slovensko leksikalno pomenoslovje, Govorica slovarja, Ljubljana 2001. Word Families of Prepositions and Conjunctions in a Word-formational Dictionary Summary Prepositions and conjunctions have little orno lexical meaning, and only rarely they have a word family. If the word family exists, a larger amount of units is exceptional, especially for conjunctions. Word families exist more frequently in case of prepositions, but the analysis of the corpus material has shown that there are no word families for the primary prepositions, such as k 'to, towards', za 'behind, for', pri 'in, at, with', etc. This means that only the secondary prepositions, i.e. the converse prepositions from adverbs, may have word families. Examples of such converse prepositions are especially zoper and proti 'against 'for which it is difficult to determine whether they are deprepositional or deadverbial. The idea of deprepositional formation of word families for the above examples can be deduced from the analogy with the preposition kljub 'in spite of. This preposition is special because in the synchronic language it carries only the prepositional meaning, whereas the adverbial meaning was lost. A second confirmation for a possible deprepositional character of the zoper and proti word families can be found in their structure, which is similar to kljub, i.e. only an adverb and a verb on the first level, from which only the latter enables the development of higher-level nominal and adjectival formations according to standard patterns. If we try and answer the question why do the wordfamilies exist exactly for this prepositions, then an indirect answer may be found in their etymology. Their supposed origin lies in the adjectival prepositional phrase (kljub), in the adjectival form of the accusative singular, of feminine gender (proti), or in the adverbialized noun (zoper). This means that their motivational ability is drawn directly from their word-formational bases, which are, indeed, very productive in the modern language (consider only the large amount of denominal, deadjectival and deadverbial formations in Slovenian), yet in the synchronic perspective these bases are actually hidden behind the prepositional meaning. Two important questions for compilation of a Slovenian word-formational dictionary were tackled in this overview of formational abilities of prepositions and conjunctions, and these are: (1) no matter how limited the word-formational ability of individual bases is, it is still not so marginal that it could be ignored in this type of dictionary - especially because it seems that exactly such details show the extraordinary word-formational flexibility of Slovenian; (2) the quoted examples open a very important question of the border between the synchronic and the diachronic perspective in determining of word families: the concept of the Slovenian word-formational dictionary is based on the synchronic view, which presupposes the same level of the synchronic etymological competence on the side of both the author and the user, and this competence urgently needs defining. Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na aktualna slovaropisna načela* Polona Gantar O- ^^ IZVLEČEK: V članku je podan strnjen pregled slovarjev, ki vsebujejo slovenščino, in hkrati prinašajo opazen delež slovarsko obdelane frazeologije, ter ugotavljana uporabnost sprejetega frazeološkega gra- <* diva in slovaropisnih načel pri izdelavi sodobnega frazeološkega slo- ^ varja slovenščine. Skladno s stopnjo jezikoslovnega (in frazeograf-skega) vedenja so kritično vrednotena slovaropisna načela v dvo- oz. w večjezičnih frazeoloških slovarjih, medtem ko je aktualnost sprejete- *£ ga frazeološkega gradiva ocenjena v nekaterih starejših splošnih slo- *> v ar jih in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). ABSTRACT: The article brings a concise overview of dictionaries containing a notable share of lexicographically treated phraseological units with Slovenian as either one of the languages or the only language. It also discusses how the phraseological units and the lexicographic principles used could be applied in compilation of a modern Slovenian phraseological dictionary. A critical evaluation of lexicographic principles in bilingual and multilingual phraseological dictionaries has been made to correspond the level of linguistic (and phr as eo graphic) knowledge, whereas for some older general-purpose dictionaries and the Dictionary of Standard Slovenian (SSKJ) the topicality of the phraseological material has been evaluated. 0 Pobuda za pričujočo razpravo temelji na domnevi, da se frazeologiji kot sestavnem delu slovenske leksike ni mogel izogniti noben slovaropisec, ki je v slovarsko predstavitev pritegnil slovenščino. Pri tem so načini slovarske predstavitve v marsičem specifične frazeološke leksike v posameznih slovarjih po pričakovanju različni, predvsem pa v različni meri zadoščajo celovitosti slovarskega opisa. Zato je namen pričujočega prispevka - tudi zato, ker se v slovenskem prostoru že nekaj časa pripravlja zasnova frazeološkega slovarja slovenščine1 - ugotoviti, v katere * Članek je predelano in dopolnjeno uvodno poglavje magistrske naloge Teoretični vidiki zasnove frazeološkega slovarja slovenščine, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 2001, mentorica prof. dr. Ada Vidovič Muha. 1 Zlasti Keber (2000); Kržišnik (2001) in Gantar (2001). 207 Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... namene je mogoče uporabiti v dosedanje slovarje sprejeto slovensko frazeološko gradivo ter kateri segmenti slovarske obdelave ponujajo koristne informacije slova-ropiscu danes. 0.1 Kljub samoumevnosti sprejetja frazeološke leksike v slovarski fond, je specifičnost frazeologije znotraj jezikovnega oz. leksikalnega sistema vseskozi narekovala njen posebni status, ki seje v slovarski praksi izražal v podrejeni in glede na preostalo leksiko neenakovredni predstavitvi. S tega vidika in zlasti zaradi prevladujočega tujejezičnega geselskega izhodišča je prezrtost ali majhna zastopanost frazeologije v prvih slovarskih poskusih razumljiva, obenem pa je vseskozi navzoča tudi potreba po ločeni predstavitvi frazeološkega besedišča. Tako Stabej (1977) poroča o Megiserjevi objavi nekaj slovenskih in hrvaških pregovorov že leta 1592 v delu Paroemologia Polyglottus,2 ki je v dopolnjeni izdaji izšlo tudi leta 1605. Samostojno zbirko pregovornih frazemov je mogoče najti v Gutsmannovem slovarju iz leta 1789,3 nekaj pregovorov je objavil Jarnik (1814), omeniti pa je treba tudi številne druge samostojne (zlasti paremiološke) zbirke4 slovenskih frazemov.5 V nadaljnjem pregledu poleg paremioloških gradivnih zbirk, npr. slovenskih frazemov v Metelkovi slovnici (1825),6 tudi niso upoštevani slovarski deli slovenskih pravopisov.7 Slovarji, ki prinašajo opazen delež slovenske frazeologije, so izbrani glede na formalna in vsebinska merila, in sicer glede na tipološko opredelitev frazeološki : nefrazeološki. Nefrazeološki so slovarji splošnega tipa ter narečni.8 Izbor je nadalje določen glede na obseg sprejetega frazeološkega gradiva,9 znotraj tega pa še 2 O tem prim. Radics (1882: 332-334) in Levstik (1882: 640; 562-564). 3 Velik del frazeološkega gradiva iz Gutsmannovega slovarja in slovnice je zbral Grafena-uer(1935). 4 Suhadolnik (1960/61: 200) poroča o Jnežičevi napovedi Jožefa Vuka Polyglott -Paremiophraseologie v Slovenskem glasniku 1865 kot o »bogati zbirki prislovic in rekov v nemškem, laškem, slovenskem, francoskem, angleškem, latinskem in grškem jeziku«. 5 Seznam samostojnih ali v posameznih revijah objavljenih zbirk pregovorov in rekov (43 bibliografskih enot od leta 1844 do 1972) je mogoče najti v Boje (19802: 17-21), sicer pa vse do danes v COBISS-u. Obsežen seznam (po COBISS-u) je v Keber (2000: 97-113). 6 Otem prim. Matešič, Petermann (1991). 7 Kržišnik (1996: 135) opozarja na normativno vlogo, ki so jo glede knjižnojezikovne pravilnosti (manj ustaljenosti) imeli slovarski deli pravopisov. Ker so »le-ti s frazeologi-jo do SP 50 zelo skopi, [lahko] o normativni vlogi slovenskega pravopisa v frazeologiji govorimo šele ob SP 50 in 62«. 8 Frazeologija v narečnih slovarjih, zlasti pri ugotavljanju narečnih variant pa tudi pomenskih odtenkov geografsko širše prepoznavnih frazemov, bi zahtevala samostojno raziskavo. Izdelano zasnovo obsežnega frazeološkega gradiva (1218 frazeoloških enot) prinaša poskusni zvezek Slovarja govorov Zadrečke doline (Weiss: 1998; zlasti Uvod: 16/ 17); s frazeološkega vidika pa bi bila zanimiva vsaj še narečna slovarja L. Karničarja (1990) in F. Novaka, zlasti druga popravljena in dopolnjena izdaja (1996). 9 Zanašam se na lastno oceno pregledanih slovarjev in na nekatere splošne ocene, prim. zlasti Breznik (1926; 1938) Humar (1998), Suhadolnik (1960/61; 1984), Kržišnik (1999). Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... glede na enojezične ter dvo- in večjezične. Zadnji so obravnavani še glede na slovensko oz. tujejezično geselsko izhodišče. Rokopisni slovarji niso upoštevani.10 Izbor slovarjev slovenskega jezika, ki vsebujejo frazeološko gradivo, glede na formalna in vsebinska merila frazeološki nefrazeološki dvo-/večjezični enojezični narečni sin. izh. tujej. izh. enojezični Pavlica: 1960 Menac, Rojs: 1992 Glonar: 1936 Fabjan Baje: 1995 Mukič: 1993 SSKJI-V: Jenko: 1994 1970-199 sin. izh. Murko: 1832 Pleteršnik: 1894-1895 splošni dvo-/večjezični 7 tujej. izh. Megiser: 1592,1603 Gutsmann: 1789 Cigale: 1860 1 Frazeološko gradivo v splošnih eno- in večjezičnih slovarjih slovenskega jezika 1.0 V času oblikovanja slovenskega knjižnega jezika, tj. v času zavestnega vzpostavljanja njegovih temeljnih razpoznavnih lastnosti, je bila poglavitna vloga slovarja skupaj s slovnico njegova normativna ustalitev (Vidovič Muha 1996: 19), do neke mere pa tudi izraz narodnopredstavitvene vloge jezika, zlasti v smislu so-postavitve slovenščine ob bok ne samo številčno močnejšim, vplivnejšim (latinščina), pač pa tudi polnofunkcionalnim državnim jezikom, kot sta bila nemščina in italijanščina. Pomembno vlogo v tem smislu imata Megiserjeva slovarja s konca 16. in začetka 17. stoletja, pa tudi domnevno Kastelčev Slovensko-latinski slovar, kot prvi slovar s slovenskim geselskim izhodiščem (Stabej: 1997: 564). Čeprav delež frazeologije v prvih slovarskih delih ni neopazen, je zaradi poudarjanja »enakosti« jezikovnih zmožnosti slovenščine nasproti drugim evropskim jezikom, manj pa posebnosti, drugačnosti, v primerjavi s kasnejšimi slovarji11 manj pomemben. 1.1 Posebno mesto med dvojezičnimi slovarji - tudi z vidika obsega frazeo-loškega gradiva - ima Gutsmannov Nemško-slovenski slovar (1789). Ob njem je bilo izraženo spoznanje, daje na zgodovino razvoja in oblikovanja besedišča neke jezikovne skupnosti potrebno gledati kot na neposredni odraz njenega duhovnega 10 Za celovit pregled zgodovinske frazeologije bi bila zanimiva zlasti Vodnikov (1806-1817) in Hipolitov (1711-1712) rokopisni slovar, prim. Stabej (1966: 44; 1997: 565). 11 Zlasti obdobje romantike, ki ga v slovarskem smislu zaokrožata Gutsmannov (1789) in Murkov slovar (1832; 1833), pomembno pa se kaže tudi v Pleteršnikovem slovarju (1894/ 95), je obdobje, ki je »vjezikoslovju na široko odprlo vrata zbiranju frazeoloških enot (resda predvsem pregovornega tipa, a ne samo) in njihovemu uvrščanju v slovarje in zbirke« (Kržišnik 1999: 317). Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... osvajanja sveta (Prune 1979: 210). Tako je tudi za vrednotenje frazeološkega gradiva v posameznem slovarju nujno upoštevati dejstvo, da je bil slovarski dosežek vedno rezultat leksikografove osebne recepcij ske sposobnosti, pri izboru gesel pa tudi njegove domneve o poimenovalnih in izraznih potrebah naslovnika. 1.2 Z vidika sprejetega frazeološkega gradiva je v smislu naslonitve na pristno in živo slovenščino (Stabej 1966: 42) pomembna Vodnikova slovarska zamisel na začetku 19. stol., ki je izhajala iz aktualnih evropskih zgledov tistega časa. Nastalo je obsežno gradivo takratne žive slovenščine, uresničeno v rokopisnem slovarju, ki pa je bilo kasneje izročeno Pleteršniku, v veliki meri pa gaje uporabljal že Cigale.12 Slovarje pomemben tudi zaradi tega, ker prvič navaja slovenske ustrezni-ke nemškim pregovorom (Stabej 1966: 44), npr. du hast mir Ursache dazu gegeben - ti si me k timu napelal; der Jungend Fleis ist der Alter Ehre - mladost stari častito starost; mit der heissen Nadeln nähen - tje v en dan delati; Hopfen und Malz verlieren -prazno slamo mlatim ali bob v steno metam; hob ich ist besser als hat ich -bolj je derzi ga ko lovi ga itd. 1.3 Popoln izpis frazeologije iz Murkovega slovarja (1832) je mogoče najti v Kržišnik (1999: 318-345), pri čemer je zavrnjena Breznikova ugotovitev o tesni navezavi na Gutsmannov slovar. Avtorica ugotavlja, da je v Murkovem slovarju glede na Gutsmanna dvakrat toliko frazeoloških enot. Zlasti bogat je slovar z variantami, kijih pri Gutsmannu ni mogoče najti. Različnost virov frazeološkega gradiva potrjuje tudi ugotovitev nekaterih variant pri Gutsmannu, ki jih Murko ne izkazuje. V smislu upoštevanega gradiva je za preverjanje variant- tudi z današnjega vidika - pomembna sicer že Breznikova (1938: 22) ugotovitev, daje zbral »vse, kar se nahaja v literaturi«. 1.4 Pomembnost Cigaletovega Nemško-slovenskega slovarja (1860), Glo-narjevega Slovarja slovenskega jezika (1936) in Pleteršnikovega Slovensko-nemš-kega slovarja (1894) se kaže v možnosti preučevanja pomenskega, sestavinskega, variantnega ipd. razmerja z nemškimi frazemi, v Cigaletovem slovarju pa so pogosto izkazane tudi vzporednice in izposojenke iz drugih slovanskih jezikov (Keber 2000: 84), še pomembnejši se zdijo pomenski premiki, ki so jih nekateri frazemi pridobili s časovnim odmikom. Za ponazoritev navajam nekaj primerjav med slovenskimi frazemi in nemškimi (1) frazemskimi ustrezniki ali (2) nefrazemskimi opisi v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju: (1) Kačo v žepu imeti - Kein Geld im Sack haben;12 kesne glave biti - ungelehrig, ein langsamer Kopf sein; noga mi melje; noga v mlin gre - der Fuß ist mir eingeschlafen; na mojo mošnjo - auf meine Rechnung; kačja zalega - (fig.) das Rattergezücht (2) izpod kape gledati - einen unaufrichtigen Blick haben Uvrstitev frazeološke leksike pod posamezne pomene in zlasti v ponazarjal- 12 Stabej (1966: 43) navaja, daje Cigale v svoj slovar (1860) prevzel več kot 95 odstotkov Vodnikovega gradiva, posebej omenja tudi velik del od Vodnika sprejetega nemškega frazeološkega gradiva. 13 Razlaga karg sein ('biti skop; skopariti') kaže na pomenski premik. Po SSKJ frazem imeti kačo v žepu - pomeni 'biti brez denarja'. Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... no gradivo14 je odraz Pleteršnikove zavesti o pomembnosti in posebnosti frazeolo-gije znotraj celovitega izraznega potenciala narodovega jezika. Frazeološko besedišče je namreč pri izražanju razmerja do upovedenega glede na druga ekspresivna jezikovna sredstva posebno v tem, da glede na nastanek izraža subjektivno razmerje, ki pa je hkrati rezultat kolektivnega (narodovega) doživljanja pojavnosti (Krži-šnik Kolšek 1991: 90). Z bogatim frazeološkim gradivom, ki gaje sprejel v slovar, je Pleteršnik potrdil večkrat izpostavljeno misel, da so frazemi, zlasti znotraj pare-miologije, tista ekspresivna jezikovna sredstva, ki bolj kot katerakoli druga odražajo duha jezika in naroda, ki ta jezik govori. Pleteršnikov slovarje tako tudi prvo leksikografsko delo, kije evidenten prikaz frazeološke rabe tistega časa s posebnim ozirom na normativne težnje, ki so se ob njem oblikovale. 1.5 Vlogo najobsežnejše in najrelevantnejše zbirke frazeološkega gradiva, kije bila do sedaj pripisovana frazeološkemu gradivu v SSKJ,15 danes prevzemajo elektronski besedilni korpusi.16 Z vidika nadaljnje uporabnosti frazeološkega gradiva v SSKJ so pomembne naslednje ugotovitve: - SSKJ z vidika splošne leksike17 relativno objektivno zajema aktualno poi-menovalno gradivo slovenščine v dveh tretjinah 20. stol. do druge polovice 80. let (Vidovič Muha 1999: 9), kar pomeni, daje glede na korenite družbeno-politične spremembe v 90. letih, nagel razvoj medijev (radio, TV, internet) in vezanost fra-zeoloških izpisov pretežno na leposlovje (glej v nadaljevanju) z vidika današnjega uporabnika v določeni meri zastarelo, predvsem pa pomanjkljivo; - frazeološko gradivo v SSKJ je do neke mere že slovarsko obdelano; opravljene so analize sprejetega frazeološkega gradiva (Kržišnik Kolšek 1988: 28^42) tudi z aktualizacijo frazeografskih spoznanj (Petermann 1988; Gantar 2001: 127-142). 1.5.1 Za ugotovitev dejanske uporabnosti za sodobni frazeološki slovarje ob tem nujno upoštevati še (a) načela zbiranja in izpisovanja virov, določenih za izpis gradiva, ter načela, ki so določala zajetje izpisanega gradiva v slovar in (b) pojem knjižnojezikovne informativne normativnosti. 1.5.1.1 Zbiranje gradiva je bilo v najzgodnejši zasnovi SSKJ podrejeno zamisli o predstavitvi celotnega slovenskega besednega zaklada, v nadaljevanju pa se 14Humar (1998: 89) opozarja na značilno vlogo ponazarjalnega gradiva v slovarjih 19. stol, namreč pokazati predvsem tisto, kar je v jeziku posebno, zanimivo. 15 Zlasti Kržišnik Kolšek (1988: 23); Kržišnik 1996: 137), Petermann (1988: 307), Vidovič Muha (1999: 10), Keber (2000: 84). 16 V slovenskem prostoru sta izpostavljena predvsem dva: FIDA, tj. splošni referenčni korpus kot uravnotežena reprezentativna elektronske besedilna zbirka, ter Nova BESEDA -elektronska zbirka slovenskih, zlasti starejših leposlovnih in publicističnih besedil. 17 Oblikovanje gradivne baze za splošne slovarje se od gradivne baze, namenjene izdelavi frazeološkega slovarja, ne razlikuje samo v izboru virov, pač pa predvsem v številu informacij, ki jih "frazeološki" izpis zahteva. Zaradi opazne (so)besedilne, pogosto tudi zunajezikovne (situacijske) navezave, ustrezne zapolnitve vezljivostnih mest, ugotavljanja skladenjske vloge, leksikalizacije paradigmatskega vzorca, vrste ekspresije ipd. je potrebno izpisati širše besedilno okolje frazema in natančno določiti vzorec izpisa, ki mora predvideti podatke o pretvorbenih možnosti frazema, kategorialnih lastnostih delo-valnikov, tipični besedilni realizaciji ipd. Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... je podrejalo spreminjajočim se slovarskim načrtom, kot so se oblikovali glede na nacionalne in znanstvene interese. Skladno z načrtom obnovitve Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja seje izpisovala izvirna in prevodna literatura ter publicistika prve polovice 20. stol., za izdajo velikega akademskega slovarja pa gradivo iz vseh tiskanih in rokopisnih del ter živega govora18 (Hanjšek-Holz 1997: 106). Na podlagi zbranega gradiva je bil leta 1951 napravljen poskus redakcije nekaj gesel, kije med drugim pokazal, da gradivo presega Pleteršnikov slovar v frazeolo-giji sodobnega knjižnega jezika. Ob ustanovitvi leksikološke sekcije leta 1954 je bilo zbiranje gradiva na novo organizirano: izpisovalo seje pomembnejše sodobno leposlovje od 16. stol. dalje in bilo organizirano paberkovalno izpisovanje slovenskih slovarjev 19. stol. Izpolnila seje metoda izpisovanja: besede so se izpisovale v daljših zvezah, vpeljani so bili popolni izpisi posameznih del. Oblikovanje temeljnih izhodišč zasnove SSKJ v začetku 60. let, ki so izhajala iz spoznanj evropskega jezikovnozvrstnega funkcionalizma, so v smislu izbora gradiva zahtevala uravnoteženo zajetje vseh funkcijskih zvrsti, vezanih na pisni prenosnik. Za frazeologijo, ki je pretežno vezana na nestrokovna besedila in neformalne govorne položaje, prvenstveno na govorni prenosnik, torej manj relevantna. Besedilno gledano gre v SSKJ pretežno za frazeologijo, kot jo izkazuje leposlovje in publicistika, deloma praktičnosporazumevalna besedila prve polovice 20. stol. Pomemben je podatek, da so se ob ustaljeni zasnovi pospešeno izpisovali zlasti slovenski klasiki 19. stol.; metoda gostih izpisov je zajela v prvi vrsti frazeologijo (SSKJ 1970: XII: § 12). Med načeli, ki so določala izbor gradiva v slovar, je izpostavljena pogostnost, in sicer najmanj štirje zapisi različnih avtorjev, zapis v SP 62, v Pleteršnikovem slovarju in drugih virih; pri manj pogostih besedah pa vedenje redaktorjev in zapisi pomembnih avtorjev (Hajnšek-Holz 1997: 107, op. 16). 1.5.1.2 Glede na težnje slovarja, ki so se zapisale v oznako knjižnojezikovno normativno informativni, je pojem knjižnosti mogoče razumeti v zajetju leksike vseh funkcijskih zvrsti, vezanih na pisni prenosnik, normirane s stališča knjižnega jezika (Vidovič Muha 1999: 10). Pregled s kvalifikatorjem knjižno označenih frazemov (Krži-šnik 1998: 58/59) je v smislu funkcijskozvrstne vezanosti pokazal njihovo prepoznavnost glede na nastanek (metatonije in metafore iz leposlovja, frazemi, ki vsebujejo oz-koknjižno sestavino, frazemi iz grške in rimske književne in mitološke tradicije, biblijski frazemi in frazemi iz drugih, zlasti evropskih literatur), redkeje je oznaka uporabljena socialnozvrstno, torej glede na rabo.19 Opozoriti je treba tudi na nedoslednost SSKJ-jevega vrednotenja, kerne ločuje stilne zaznamovanosti, vezane najezikovno enoto, od zaznamovanosti, kije dana z realizacijo frazema v določeni zvrsti besedila20 (prim, tudi 18 Pritegnitev govornega vira je z vidika relevantnosti frazeološkega gradiva pomembna informacija, žal pa nisem zasledila podatkov o načinu tovrstnega zbiranja gradiva, niti nisem opazila, da bi bilo v listkovnem gradivu za SSKJ, ki ga hrani Inštitut za slovenski jezik F. R., v zvezi s frazeologijo kdaj na govorni vir posebej opozorjeno. 19 Kržišnik (1998: 59) opozarja, da na socialnozvrstno vlogo oznake knjiž. navaja tudi dejstvo, da so zgoraj omenjene skupine frazemov lahko tudi brez te oznake v skladu z drugačno rabo. 20 Prim. pubL za sedeti na sodu smodnika pod izt. sedeti in samo ekspr. pod iztočnicama smodnik in sod. Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... Kržišnik 1998: 63). V zvezi s tem je upravičen očitek splošni rabi oznake ekspresivno **? za vse frazeme namesto podatka o vrsti ekspresije. ^ Glede uporabnosti frazeološkega gradiva za sodobni frazeološki slovar slo- -« venščine je torej mogoče povzeti, daje SSKJ lahko dopolnilni vir informacij tako v ;2 smislu obsega gradiva kot posameznih slovarskih podatkov, zadnje zlasti v smislu -i upoštevanja slovničnih in pomenskih kvalifikatorskih pojasnil (Gantar 2001: 134- ä 142), manj pa v smislu nastavitve ustreznih slovarskih oblik, določitve skladenjske vloge in pretvorbenih možnosti. Nujno potrebna je korektura in prevrednotenje pomenskih razlag, tako glede aktualnih pomenskih premikov kot tudi dopolnitev s ^ pojasnili sobesedila in leksikaliziranih zunaj jezikovnih okoliščin rabe. Povsem na rJ, novo bi bilo potrebno določiti stilno- in funkcij skozvrstno opredelitev frazemov, tj. ^ skladno z rabo današnjega govorca. & 2 Frazeološko gradivo v dvo-/večjezičnih frazeoloških slovarjih s slovenskim geselskim izhodiščem ^ 2.1 O Pavličevem petjezičnem frazeološkem slovarju (1960) je bilo v slo- > venski literaturi že kar nekaj povedanega.21 Za temeljne prvine zasnove njegovega Q slovarja in s tem tudi za nadaljnjo slovarsko uporabnost se zdi pomembno dejstvo, ^ daje izbor frazeološkega gradiva narekovala izpostavitev mednarodne razsežnosti ^ slovarja. Izbor iztočnic je namreč določalo merilo enakosti t. i. vodilne besede v q vseh upoštevanih jezikih, kar naj bi omogočilo prevajanje v obeh smereh, s tem pa K/. je avtor izbor slovenskih frazemov podredil tujemu pojmovnemu svetu. Nerodnost pri izboru gesel, ki bodisi niso izpričana v tedanji literaturi, bodisi so že zastarela, je Pavlici očital že Suhadolnik (1960/61: 202), kar je vsekakor pomemben podatek pri presojanju frazeološkega gradiva z današnjega vidika. Posebno pozornost zahteva Pavličevo pojmovanje frazeološke enote in izrazje, ki ga uporablja. Za nadaljnjo uporabnost je pomembno vedeti, daje frazeologija upoštevana v širšem smislu, saj slovar vključuje poleg pravih fraz, ki so muprego-vori, stalna rekla in rečenice, še t. i. jezikovne hlišeje ter konverzacijske in kores-pondenčne besedne obrazce ter prispodobe. Med temi natančneje pojasnjuje le jezikovne kliseje, ki bi jih z vidike današnje terminologije lahko opredelili kot negla-golske frazeme, med katerimi izpostavlja predložne in prislovne zveze (na vrat na nos; zlepa alizgrda) ter samostalniške besedne zveze (besednefigure). Skupni imenovalec, kijih uvršča med/raze, je poleg formalne večbesedne zgradbe še stalnost, dobesedna neprevedljivost, deloma tudi skladenjska včlenitev. Opis frazemskega pomena - v oklepajih za slovensko iztočnico22 -je po grobem pregledu vezan na slabo tretjino iztočnic, pri čemer ni mogoče ugotoviti ključa, po katerem je avtor razlage, navadno vezane samo na pomensko spremenjeno sestavino, pripisal nekaterim frazemom, npr. Leži v agoniji (bori se smrtjo); Dokazal je svoj N 1 Prim, zlasti Suhadolnik (1960/61), Kržišnik (1988: 22/23), Petermann (1988: 302). 2 Vendar so v oklepajih tudi variante, npr. Poslal ga je po april (po ptičje mleko, po žabje dlake). 21^ Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... alibi (da ni bil na kraju dejanja ob določenem času); Ima kolesce premalo (v njegovi glavi ni vse v redu); Ni hotel biti molzna krava (predmet izkoriščanja). Razlage so pogosto frazemski sinonimi, npr. Trdega srca je (ima srce kot kamen); To niti ne koristi niti ne škodi (To je »Blažev žegen«). V primerjavi s SSKJ je zanimivo, da Pavlica ponekod izkazuje večpomenskost ali drugačen pomen, npr. Pavlica: Barvo je spremenil (prebledel je, spremenil je svoje prepričanje); SSKJ: od jeze spreminja barve 'bledi in rdi hkrati'; Pavlica: Zgrabil je bika za rogove (lotil seje stvari od najtežje strani); SSKJ: zgrabiti bika za roge 'odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela'. Ugotovitev stalnega jedra frazema in določitev slovarske oblike ostajata najtežji nalogi frazeografije še danes, zato je na neki način razumljiva, s praktičnostjo in uporabnostjo utemeljena odločitev avtorja, da postavi »glagol v določno obliko, ki jo vsakdo, ki razpolaga s primernim slovničnim znanjem, lahko prikroji za dani primer«. Da taka odločitev vendarle ni vedno v prid uporabniku, kaže dejstvo, da se s tem zabrisujejo meje frazema in njegovega potencialnega besedilnega okolja, npr. Afera je dvignila mnogo prahu pod afera, ki ni stalna (leksikalizirana) sestavina frazema. Tako še: Beži (dirja) na vsepretege, na vrat na nos pod bežati. Uporabnejši je slovar pri frazemih, kjer je realizacij ska oblika v celoti prekrivna s slovarsko, npr. To drži kot amen v očenašul Na dan z besedo! Niti besedice več! Hvala bogu! ipd. V zvezi z variantami bi bil za današnjo rabo koristen podatek o virih, saj posamezne iztočnice izkazujejo veliko število variant, obenem pa odpirajo vprašanje razmejitve variant in variantnih oblik od sopomenskih frazemov. Nekaj primerov: On je med batom in nakovalom (v kleščah); Na boben (na kant) je prišel; Ni črhnil, zinil, žugnil niti besede; Tega se boji ko ognja, ko kuge, ko smrti, ko hudič križa; Bilje bled ko mrlič, ko smrt, ko zid, ko prt, kot bi iz groba vstal; Dolg čas mu je; Dolg čas prodaja; od dolgega časa ga bo konec; Ima zidan čas; Ima časa na pretek; Zmeraj tiči, buda v knjige; knjižni molj je. Mogoče je reči, da je Pavličev slovar koristen vir variant in možnosti za potencialne pomenske diferenciacije, seveda ob pritegnitvi sodbe rojenih govorcev in nujni kritični presoji, ki mora upoštevati dejstvo, daje zaradi številnih individualnih posegov avtorja sprejeto frazeološko gradivo v marsičem oporečno. 2.2 Verjetno ni naključje, daje avtorica 35 let mlajšega slovensko-italijan-skega frazeološkega slovarja (1995) s slovenskim geselskim izhodiščem zamejska Slovenka, saj se zdi, da soji kot prevajalki zunaj matične domovine še toliko bolj blizu problemi, ki izhajajo še vedno tudi iz nesamoumevnosti rabe slovenščine v vseh govornih položajih. Frazeološke enote so, kot se zaveda, zaradi svoje zgradbe in pomenskih lastnosti še toliko bolj prikladne za tuje, v konkretnem primeru italijanske jezikovne vdore. Za nadaljnjo uporabnost bistvena prvina zasnove - postavitev slovenščine v izhodišče - tudi v tem slovarju ne dosega svojega namena: sprejem frazema je poleg pogostnosti narekoval obstoj italijanskega ustreznika, čeprav avtorica ugotavlja, da so na ta način iz slovarja izločeni frazemi, specifični za slovenski pojmovni svet, hkrati pa se tudi pri prevedljivih frazemih zaveda strukturnih, stilnih, zvrstnih, pragmatičnih in nenazadnje pogostnostnih odstopanj italijanskih ustreznikov. Ob odsotnosti pomenskih razlag je torej razumevanje in raba slovenskega frazema povsem podrejena italijanskemu (bolj ali manj ustreznemu) frazemskemu ustrezniku. Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... Poglavitni gradivni vir je SSKJ, dopolnilni pa avtoričini izpisi in prevodi italijanskih predlog. Pojmovanje frazeološke enote se navezuje na teorijo, ki jo v slovenskem jezikoslovnem prostoru zagovarja Toporišič (1973/74: 273-279). Skladna s tem je tudi pritegnitev strokovnih besednih zvez, sicer pa so v slovar sprejeti tudi pregovorni frazemi in izreki. Zlasti izbor strokovnih poimenovanj, npr. besedna analiza; varovalna barva; dimna bomba; prednostna cesta; prosta carinska cona; porod s kleščami ipd. bi od dejstvu, da pomeni niso navedeni, zahteval terminološko oznako, sicer je pogosto nemogoče ugotoviti, ali gre za zvezo s konkretnim denotatom, npr, pri iti v bunker, ali za ekspresivni idiomatični izraz tipa iti rakom žvižgat ali zgolj za stalno besedno zvezo (kolokacijo), kar predvidevam daje zveza vživeti se v novo okolico. Stanje dodatno zapleta dejstvo, da stojita znotraj enega gesla primera kot poslovilna in zadnja večerja, nikjer pa ni nakazano, da gre v prvem primeru za sestavo ('večerja ob slovesu'), v drugem pa za religiozni izraz, ki označuje biblijski dogodek (v SSKJ v terminološkem gnezdu). Navajanje frazemov v slovarski obliki načeloma ustreza slovarski praksi, odstopanja so predvsem v sledečem. (a) Nepopolna slovarska oblika, zlasti pri povedkovniških frazemih, npr. naš človek (SSKJ: to je naš človek 'privrženec somišljenik', ne pa tudi 'pripadnik istega naroda glede na govorečega'); bela vrana (SSKJ: ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana 'redkost'). (b) Neustrezna slovarska oblika, npr. kislo nategovati obraz (SSKJ: kaj bi delal kisel obraz 'kazal nejevoljo'). Zavajajoče so tudi slovarske oblike z glagolsko sestavino v nedoločniku, ko gre bodisi za samostojni pomen besede, npr. biti babi-lonščina,23 ali ko gre za frazem s strukturo stavka in besedilno zapomljivim desnim določilom, npr. boleti glava zaradi česa (glava boli koga zaradi koga/česa); kri zastati v žilah (kri zastane v žilah komu). (c) Navajanje (običajnega) besedilnega okolja v slovarski obliki, npr. uiti komu vlak pred nosom (SSKJ: avtobus ji je odpeljal izpred nosa, pred nosom 'ko je bila že zelo blizu'; trgovino ima pred nosom 'zelo blizu'; zavojček mu je pred nosom pofulil ['v njegovi neposredni navzočnosti']; vrata mu je pred nosom zaprla 'očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti').24 (č) Nedosledno navajanje vezijivostnih mest v slovarski obliki, npr. pasti mrena z oči (mrena pade z oči komu); dati popra/vetra (dati popra/vetra komu); nobene ne ostati dolžan (nobene ne ostati dolžan komu). (d) Neustrezna sestavina ali oblika sestavine frazema, npr. Roka roko umiva (SSKJ: roka roko umije); Sad ne pade daleč od drevesa (SSKJ: Jabolko ne pade daleč od drevesa; Boje (19822: 309) Jabolko ne pade daleč od debla (- od drevesa, -jablane), lepotoči se (včasih); Kocbek, Šašelj (1934: 62j Jabolko ne pade daleč od debla, lepotoči se. Jabolko ne pade daleč od drevesa.). Neustrezna je tudi zapolnitev levega delovalnika z lastnostjo živo+, na kar napeljuje nedoločnik. Po SSKJ je mogoče sklepati na na tri samostojne frazeme oz. njihove variante, in sicer na (a) prišlo vni frazem z različno sklonsko realizacijo: izpred nosa; pred nosom ter (b) na glagolska frazema: imeti kaj pred nosom in zapreti komu vrata pred nosom. Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... Razvrstitev frazemov sledi določitvi gesla, kije »najvažnejša ali najbolj eks-presivna beseda.« Posamezna gesla in pripadajoči frazemi so nato razvrščeni v 16 tematskih poglavij. Vendar pa se taka razvrstitev ne zdi najbolj posrečena, zlasti v primerih, ko je težko določiti najbolj ekspresivno besedo in jo uvrstiti v ustrezno tematsko poglavje. Če npr. za metati k-u polena pod noge določimo polena kot najbolj ekspresivno besedo, bomo težko našli poglavje, v katerem se nahaja, namreč Rastline. Težava je tudi, kadar je kak plod, rastlino mogoče pojesti, pa potem ne vemo, ali iskati frazem biti poln kot lešnik pod Rastline (kjer ga ni) ali pod Hrana in pijača, kjer najdemo tudi primere kot biti kot konjska figa, za vsako / najmanjšo/ prazno figo, kar seveda odpira problem enakoizraznosti. Avtorica seje očitno zavedala, daje na ta način skoraj nemogoče poiskati frazem v enem samem poizkusu, zato je na koncu dodala abecedni seznam vseh gesel in frazemov, ki jim pripadajo. Slabo pri tem je, da so prislovne geselne besede navedene pod pridevniki, npr. bajno zaslužiti pod bajen; debelo gledati pod debel; biti dobro zapisan pri k-m pod dober, medtem ko se zdi, vsaj z uporabniškega vidika, sprejemljivejše uvrščanje posamostaljenih pridevniških sestavin pod pridevnike, npr. ne črhniti ne bele ne črne pod bel; spraviti na hladno pod hladen; treščiti z jasnega pod jasen. 3 Frazeološko gradivo v dvo-/večjezičnih frazeoloških slovarjih s tujim geselskim izhodiščem 3.1 Podrobno oceno Hrvatsko-slovenskega frazeološkega slovarja (1992), zlasti glede na upoštevanje načela enakovrednosti in v uvodu izpostavljenega razmerja aktivno - pasivno, je mogoče najti v Kržišnik (1995/96), zato se mu tu ne bom posebej posvečala, pač pa bom nekoliko podrobneje ovrednotila frazeološko gradivo v obeh preostalih »zamejskih« frazeoloških slovarjih. 3.2 Glede na čas izida prvi je Francka Mukiča Madžarsko-slovenski fra-zeološki slovar (1993), ki hkrati ponuja najmanj za nadaljnjo slovarsko delo uporabnega gradiva, ki ob vsem tudi ni slovarsko obdelano. Bistvena prvina slovarske zasnove je opozoriti na skladenjske in pomenske različnosti, kot se kažejo v stalnih besednih zvezah (idiomatskih in neidiomatskih), v vezljivostnih vzorcih in tudi širše v podrednih skladenjskih zvezah v obeh obravnavanih jezikih. Avtor kot frazeološke enote pojmuje (a) prehodne glagolske zveze, in sicer zgolj tiste, katerih sklonska realizacija desnega določila je v obeh jezikih različna; (b) zveze pridevnika in desnega določila z izkazano različno sklonsko realizacijo; (c) samostalniške besede/zveze, in sicer glede na nasprotje beseda (zloženka) - besedna zveza in glede na drugačno razvrstitev prilastkov (levi - desni) ob samostalniški odnosnici v obeh jezikih. Merilo izbora omenjenih zvez je izključno skladenjsko; pomenske lastnosti so upoštevane samo z vidika pomenske prekrivno-sti v obeh jezikih, ne pa tudi v smislu frazemskega pomena, tj. spremembe pomena sestavin frazema glede na pomen zveze kot celote. Zveze, ki ustrezajo omenjenemu merilu, so v skladu z »različnostno« zasnovo sprejete samo, če se izhodiščni (slovarski) pomen sestavine frazema v obeh obravnavanih jezikih ne pokriva, npr. sin. zelena - madž. rumena zavist; sin. zdrava - madž. trezna pamet. Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... Med »pravo« frazeološko gradivo je mogoče šteti pregovore, vendar tudi tu v mejah različne sestavinske zapolnitve. Avtor med pregovorne šteje tudi stavčnoč-lenske frazeme kot delati iz muhe slona; kaj ni ne tič ne miš, čeprav skladenjsko sorodne, npr. počutiti se v devetih nebesih; metati kaj v isti koš; pije kot žolna ipd. imenuje reke in rekla. Samostojna skupina frazeoloških enot so mu tudi »pogosti jezikovni klišeji iz vsakdanjega življenja«. Ker pa posamezni tipi frazeoloških enot v slovarju niso označeni, je domala nemogoče razlikovati denimo med jezikovnimi klišeji in besednimi zvezami tipa: za kakšno boleznijo je umrl?; oni dan gaje srečal; odkleniti psa; imeti ovijalko v sobi; točiti med; zalivati cvetice; imel je čistokrvnega psa ipd. Dvom v uporabnost slovarskega gradiva poleg odsotnosti kakršnihkoli pojasnil o virih in načinu zbiranja zbujajo tudi nedoslednosti, ki so posledica bodisi individualne bodisi ožje pokrajinske ali narečne rabe, npr. še sam ni vedel, v kaj se je zavozlal (SSKJ: zaplesti se v kaj); spraviti spanec iz koga, bodisi neizdelane slovarske zasnove. Tu so neustrezne zlasti slovarske oblike, npr. ustrezno biti fer do koga; imeti jeklene živce; pljuniti v roke; lahka ženska, vendar neustrezno: ni vreden počenega groša; adamovo jabolko se mu je videlo; v službi seje visoko povzpel; plesati do belega dne ipd. Pri nekaterih (izhodiščnih madžarskih) frazemih odsotnost pojasnila, ali gre za prosti prevod ali za dejansko tudi v slovenskem jeziku živ frazem, onemogoča izločitev frazemov oz. njihovih (morda pokrajinskih ali narečnih) variant, npr. osel v levji koži;25 goska v bolnici (steklenica za seč); neumen je tisti ptič;26 vsak človek enkrat znori;21 ti je mačka kvas pojedla? (kaj se cmeriš?); tudi iz vodne pipe že to teče; narediti železo iz lesa ipd. 3.3 Nemško-slovenski frazeološki slovar Elizabete M. Jenko (1994) je še eden v skupini slovarjev, kije nastal z namenom (ne brez naključja na dvojezičnem jezikovnem področju) zapolniti vrzel v slovenski frazeologiji. Slovar se od obeh obravnavanih dvojezičnih s tujim geselskim izhodiščem razlikuje v slovarsko obdelanem frazeološkem gradivu, ki sledi v uvodu predstavljeni slovarski zasnovi, ki ji je dodana primerjalna frazeološka študija. Avtorica je izbrala najpogostejše nemške frazeme na podlagi Herzogovega nemškega frazeološkega priročnika za tujce (1974) in jih dopolnila z obsežnim Frie-drichovim enojezičnim nemškim frazeološkim slovarjem (1976). Merilo pogostnosti ni posebej pojasnjeno, kot tudi ne, kako so označeni frazemi, ki niso enako pogosti v izhodiščnem in ciljnem jeziku, npr. čas presti za Däumchen drehen. Sicer pa se zdi, daje, kadar je navedenih več ustreznikov, na prvem mestu najpogostejši: ločiti zrno od plevela;2* ločiti ljulko od pšenice; vrniti milo za drago; vrniti šilo za ognjilo, oziroma knjižni pred pogovornim in nižjepogovornim: imeti denarja kot Omenja ga Keber (1996: 281, op. 19) v družbi z nemškim ein Esel im Löwenhaut, angleškim an ass in a lions skin s pomenom 'neumnež, ki si hoče nadeti pomemben videz; strahopetec, ki hoče vzbuditi strah'. Boje (19802: 160) Neumen je tisti tič, ki se sramuje svojega gnezda. Boje (19802: 66) Slednjega človeka jeza obnori. SSKJ: ločiti zrno od plev. Podrobneje o tem Kržišnik Kolšek (1989/90: 138) in Kržišnik (1996: 136/137). Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... toče/pečka/dreka; biti počasne pameti; biti trd. Sicer se zdi sprejeto frazeološko gradivo, zanašajoč se na lastno poznavanje, dovolj aktualno tudi s slovenskega vidika. Sprejeti so denimo tudi frazemi kot ne imeti zicledra (označen z ljudsko); iti okrog rit' v varžat, ki ju SSKJ ne prinaša, domnevam pa, da sta prepoznavna širšemu krogu slovenskih govorcev. Med manj pogostimi je mogoče omeniti iti po riti k maši; spustiti kozla v zelnik oz. je sprejet manj prepoznaven frazem, npr. za ein doppeltes Spiel spielen - igrati na dve karti (neizkazana sedeti na dveh stolih; imeti dve železi v ognju). Pri iskanju čim večje frazeološke ustreznosti avtorica omenja informacije rojenih govorcev, vendar na različne stopnje frazeološke prekrivnosti posebej ne opozarja. Tako ni mogoče ločiti prevodov od frazemskih ustreznikov, npr. za nem. sich ins eigene Fleisch schneiden navaja sam sebi zasekati sekiro v koleno (neizka-zan npr. pljuvati v lastno skledo). Predstavljenemu slovenskemu frazeološkemu gradivu je mogoče očitati sledeče. (a) Neustreznost slovarske oblike, npr. za nem. das liegt mir auf der Zunge sin. na jeziku imam 'poznam stvar, vem zanjo, vendar se je trenutno ne morem spomniti'. SSKJ, po katerem je povzeta razlaga, izkazuje kar nekaj sestavinsko podobnih frazemov, npr. ekspr. na jeziku imam, pa ne morem povedati; ekspr. na koncu jezika imam, pa ne morem povedati; to imam že dolgo na jeziku; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku. Njihova pomenska diferenciacija je odvisna od stalne v nasprotju z zgolj s slovničnimi kategorijami omejene zapolnitve vezljivost-nih mest. Ustrezna slovarska oblika z glagolom v nedoločniku in besedilno zapomljivim desnim vezljivostnim mestom, npr. imeti to/kaj na jeziku/na koncu jezika, je toliko bolj pomembna, ker omogoča razlikovanje strukturno podobnih, vendar pomensko neprekrivnih frazemov, npr. imeti besedo že na jeziku 'hoteti spregovoriti, vendar ostati tiho', imeti že dušo na jeziku 'biti v zelo slabem stanju, tik pred smrtjo'; imeti srce na jeziku 'hitro zaupati svoja čustva'; imeti kaj že dolgo na jeziku 'že dolgo, zdavnaj hoteti povedati kaj'; imeti kaj neprestano na jeziku 'neprestano omenjati, izgovarjati se, sklicevati se na kaj'. (al) Glagolski frazemi z možnostjo realizacije glagolske sestavine v osebni glagolski obliki imajo v večini primerov glagol v nedoločniku, zato ni jasno, zakaj v nekaterih primerih vendarle ne, npr. ima več sreče kot pameti. Ponekod se zdi odsotnost nedoločnika glagolske sestavine pogojena z lastnostjo živo- levega delo-valnika, npr. prišlo mi je na ušesa, oz. z leksikalizacijo osebkovega mesta v sesta-vinski zgradbi frazema, npr. voda mu teče v grlo {voda teče v grlo komu); sline se mi cedijo (sline se cedijo komu). (a2) Pri nekaterih prislovnih frazemih slovarska oblika izkazuje (običajno) zunaj frazemsko sestavino kot stalno sestavino frazema, npr. iti po liniji najmanjšega odpora. Problem označevanja relativno spremenljive glagolske sestavine ob prislovnih frazemih je evidenten v večini frazeoloških slovarjev. Rešitev z navedbo glagola kot nadomestka za glagole sorodnega pomenskega polja, v danem primeru (narediti kaj)po liniji... se mi zdi v takih primerih najustreznejša slovarska rešitev. (a3) Ponekod slovarska oblika skladenjsko ne ustreza zahtevam slovenskega jezika, npr. za nem.y'-w in die Quere kommen sin. priti komu navzkriž. Po SSKJ Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... je mogoče nastaviti slovarski obliki: kaj/vse hodi/gre navzkriž/narobe (komu) in kdo/kaj sije/pride navzkriž. (b) Neustreznost pomenske razlage je navadno povezana z napačno izbiro frazemskega ustreznika, npr. za nem. nach wie vor sin. slej ko prej, ki je navedenemu pomenu 'kot doslej' blizu samo v nefrazeološkem pomenu: 'izraža nepretrganost, časovno neomejenost dejanja'. Pomen 'izraža prepričanost, gotovost, da se bo dejanje zgodilo' izkazuje SSKJ kot nefrazeološki pomen, vendar za pisavo skupaj. V frazeološkem gnezdu z razlago 'nekoč gotovo' navaja SSKJ variantno obliko prej ali slej. Za pomenske nedoslednosti gre tudi v primerih: nem. blau machen, sin. ponedeljkovati; delatiplavega 'brez resnega vzroka ne iti na delo' (po SSKJ: 'neupravičeno izostati z dela'); nem. alle Brücke hinter sich abbrechen, sin. podreti vse mostove za seboj 'pretrgati vse vezi z dotedanjim življenjem' (SSKJ: 'onemogočiti si zbližanje, vrnitev'). (c) Navajanje nefrazemskega (enobesednega) ustreznika namesto frazemskega, npr. za nem. zugrunde gehen 'propasti//propadati' (po SSKJ: navzdol gre s kom/s čim)\ nem. mit der Zeit gehen 'prilagoditi//prilagajati se razmeram, biti napreden' (po SSKJ: iti/hoditi (v korak) s časom); nem. Schritt für Schritt 'postopoma ' (SSKJ: korak za korakom); nem. den Mund voll nehmen 'ustiti se' (po SSKJ: polna usta česa so koga; imeti polna usta česa); nem. glatt über die Bühne gehen 'gladko potekati' (po SSKJ: kaj/v se gre/poteka (gladko) kakor namazano/po maslu/ redko /o/w/redko olju/nižje pog. žnori.). 4 Frazeološko gradivo v dosedanjih slovarjih slovenskega jezika, vključno z dvo- in večjezičnimi frazeološkimi, je za izdelavo sodobnega frazeološkega slovarja lahko le dopolnilni primerjalni vir, ki slovaropisca opozori na možnost obstoja časovno pogojenega pomenskega premika, večpomenskost in na variante, med katerimi je treba z vidika sodobnega uporabnika izločiti zlasti zastarele in narečne. Ker večina slovarjev frazeološkega gradiva ne obdeluje sistematično, zlasti v smislu ustreznih slovarskih oblik, ki bi ločevale frazemsko besedilno okolje od njegove tipične realizacije na eni strani in frazemskega jedra na drugi, so slovarski postopki z današnjega vidika manj uporabni. Znotraj tega tudi SSKJ, sicer še vedno najobsežnejša zbirka deloma slovarsko obdelane frazeologije, ne more biti temeljno gradivo za izdajo sodobnega frazeološkega slovarja slovenščine. Tako se zdi, da je frazeološko gradivo v starejših slovarskih priročnikih in zbirkah kot edini dokumentirani vir slovenske zgodovinske frazeologije primerno predvsem za diahrone frazeološke raziskave. Bistvenega pomena pri tem je poleg izpisa frazeološkega gradiva z vsemi podatki, ki jih predvideva slovar, upoštevanje okoliščin nastanka slovarja, pojasnitev slovarske zasnove in namena, v gradivnem smislu pa izpostavitev deleža živega (govorjenega) jezika, upoštevanje tujejezičnih predlog, predvsem pa preverjanje rabe v besedilih posameznih obdobij. Zdi se, da se ob vprašanju uporabnosti frazeološkega gradiva tako v smislu aktualnosti kot ustreznega slovarskega opisa vrtimo v začaranem krogu: frazeo-grafske slabosti obravnavanih slovarjev izhajajo predvsem iz dejstva, da Slovenci nimamo splošnega razlagalnega enojezičnega frazeološkega slovarja. Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... Navedenke BREZNIK, Anton, 1926, Slovenski slovarji, Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede III, Ljubljana, 110-114, 116-126, 143, 247, 249. ----1938, Iz zgodovine novejših slovenskih slovarjev, Časopis za zgodovino in narodopisje 33, 17-32, 87-98, 147-165. GANTAR, Polona, 2001, Teoretični vidiki zasnove frazeološkega slovarja slovenščine, Magistrska naloga. HAJNŠEK-HOLZ Milena, 1997, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar kot vir za Slovar slovenskega knjižnega jezika, Jezikoslovni zapiski 3, Ljubljana, Inštitut za slovenski jeziki Frana Ramovša ZRC S AZU, 105-112. HUM AR, Marjeta, 1998: Frazeologija kot ponazarjamo gradivo v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, Zbornik s simpozija '96 v Pišecah, ur. Jože Toporišič. 87-96. KEBER, Janez, 1996, Živali v prispodobah 1, Celje, Mohorjeva družba. — 2000: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova frazeo- loškega slovarja, Jezikoslovni zapiski 6, Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 81-116. ----2001, Razlaganje izvora slovenskih frazemov, Skripta 5, zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika, Ljubljana, str. 35-50. KRŽIŠNIK KOLŠEK, Erika, 1988, Frazeologija v moderni, Magistrska naloga. — 1989/90, Frazeologija v osnovni in srednji šoli, Jezik in slovstvo 35, 134-141. — 1991, Frazeologija v slovenskem časopisju 1991, 27. seminar slovenskega jezi- ka, literature in kulture, Zbornik predavanj, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 89-98. KRŽIŠNIK, Erika, 1995/96, Mali frazeološki rječnici in Hrvatsko-slovenski frazeološki rječnik, Jezik in slovstvo 41/3, 157-166. — 1996, Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih, Slavistična revija 44/ 2, 133-154. — 1998: Socialna zvrstnost in frazeologija. 34. Seminar slovenskega jezika, litera- ture in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 53-69. — 1999, Frazeologija v Murkovem slovarju, Murkov zbornik, ur. Marko Jesenšek, Maribor. 312-347. — 2001, Vsebina (slovenskega) frazeološkega slovarja za tujce - določitev in preiz- kus meril, Skripta 5, zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika, Ljubljana, 7-32. LEVSTIK, Fran, 1882, Zbirka slovenskih pregovorov iz leta 1592, Ljubljanski zvon 11/1882, Ljubljana, 562-564, 640. MATEŠIC, Josip, PETERMANN, Jürgen, 1991, Über die Redensarten in Franc Metelkos »Lehregebäude der slovenischen Sprache«. Obdobja 11,151-159. PETERMANN, Jürgen, 1988, Frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (I-IV); Nekaj osnovnih vprašanj o vlogi frazeologije v slovarju, Obdobja 5,301-310. PRUNČ, Erik, 1979, Prispevek k poznavanju virov za Gutsmannov slovar. (Gut-smannova jezikovnoinovacijska dejavnost) Obdobja 1, 209-265. Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... RADICS, Peter, 1882, Zbirka slovenskih pregovorov iz leta 1592, Kres 11/1882. Celovec. 332-334. STABEJ, Jože, 1966, Nekaj ugotovitev ob popolnem izpisu Vodnikovega rokopisnega nemško-slovenskega slovarja, Jezik in slovstvo 1/2, 42-44. — 1977, Hieronimus Megiser, Thesaurus Polyglottus, Slovensko besedje z latin- skimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinsko-nemški slovar izpisal in uredil Jože Stabej, Razred za filološke in literarne vede, Dela 32, Ljubljana, SAZU. — 1997, O Kastelec-Vorenčevem slovarju, Slovensko-latinski slovar, Po Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarivm latino-carniolicvm (1680-1710), Ljubljana, ZRC SAZU, 563-575. SUHADOLNIK, Stanislav, 1960/61, Josip Pavlica: Frazeološki slovar v petih jezikih, Jezik in slovstvo 6/6, 200-205. — 1984, Glonarjev slovar slovenskega jezika, Obdobja 5, 505-517. TOPORIŠIČ, Jože, 1973/74, K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije, Jezik in slovstvo 8, 273-279. VIDOVIČ MUHA, Ada, 1996, Razvojne prvine normativnosti slovenskega knjižnega jezika, Jezik in čas, Ur. A. Vidovič Muha, Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 15-40. — 1999, Čas in prostor, ujeta v slovenski slovar 20. stoletja (Poudarek na komuni- kacijskem vidiku Slovarja slovenskega knjižnega jezika), 35. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Zbornik predavanj, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 7-26. Slovarji in zbirke BOJC, Etbin, 19802, Pregovori in reki na Slovenskem, Ljubljana. CIGALE, Matej, 1860, Deutsch-slovenisches Wörterbuch, A-L; M-Z, Laibach. FABJAN BAJC, Diomira, 1995, Slovensko-italijanski frazeološki slovar, Dve muhi na en mah / duepiccioni con unafava, Gorica, Mohorjeva družba. FRIEDRICH, Wolf, 1976, Moderne deutsche Idiomatik, München. GLONAR, Joža, 1936, Slovar slovenskega jezika, Ljubljana. GRAFENAUER, Ivan, 1935, Gutsmannov besednjak in njegova zbirka pregovorov, rekov in prilik, Časopis za zgodovino in narodopisje 30, 1-29. GUTSMANN, Ožbolt, 1789', Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschen windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichem abstammenden Wörter, Celovec. HERZOG, Annelies, MICHEL, Arthur, RIEDEL, Herbert, 1974, Deutsche idiomatische Redewendungen für Ausländer, Leipzig. JARNIK, Urban, 1814, Sber lepih ukov sa Slovensko mladino: is Nemshkiga ino Latinskiga prest avlenih, is Staro-Slav enskiga ino Pemskiga preravnanih, ni-koterihpa novo sloshenih, Celovec. JENKO, M., Elizabeta, 1994, Sich auf die Socken machen / vzeti pot pod noge. Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... Deutsch-sloweinisches Wörterbuch der Redewendungen, Klagenfurt/Celo- L~ vec. " < KARNIČAR, Ludwig, 1990, Der Obir-Dialekt in Kärnten, Wien 1990. KOCBEK, Fran, ŠAŠELJ, Ivan, 1934, Slovenski pregovori, reki in prilike, Celje. MENAC, Antica, ROJS, Jurij, 1992, Hrvatsko-slovenski frazeološki rječnik, Mali w frazeološki rječnici, Zagreb. m MUKIČ, Francek, 1993, Madžarsko-slovenski slovar, Magyar-szlovenfrazeolögiai r' szötar. Szombathely. O MURKO, Anton, 1832, 1833, Slovenfko-Nemfhki in Nemfhko-Slovenfki Rözhni .:; befednik, Graz. NOVAK, Franc, 1996, Slovar beltinskegaprekmurskega govora, Drugo popravljeno in dopolnjeno izdajo priredil in uredil Vilko Novak, Murska Sobota, Pomurska založba. > : PAVLICA, Josip, 1960, Frazeološki slovar v petih jezikih, Rječnik slov enačkih, hr- V* vatskosrpskih, latinskih, njemačkih, francuskih i engleskih fraza, Ljubljana. »;; PLETERŠNIK, Maks, 1894, 1895, Slovensko-nemški slovar I, II, Ljubljana. * « Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970, 1975, 1985, 1991, Ljubljana, Državna '-- založba Slovenije. >1 WEISS, Peter, 1998, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Na-zarjami, poskusni zvezek A-H. Ljubljana, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Slovenian Phraseology in Existing Dictionaries with Regard to Modern Lexicographic Principles w* Summary Phraseology is a rather specific part of the lexical and linguistic systems and this is reflected in the Slovenian lexicographic practice from the very beginning - the phraseology is subordinate to other lexis and is unequally presented. The first lexicographic attempts started with foreign-language main entries. Later on, the Slovenian phraseological corpus had been subordinated to foreign notional concepts (Menac, Rojs; Jenko). Even when the main entry was in Slovenian (Mukič; Fabjan Baje) it was accepted only because of the existence of its foreign equivalent. None of this groups provides relevant phraseological corpus material for modern use. Pleteršnik s Slovenian-German Dictionary (Slovensko-nemški slovar, 1894) can be regarded as a step forward, because it introduced genuine Slovenian phraseology and drew from actual usage. Similarly, Murko s Slovenian-German Dictionary (Slovensko-nemški slovar, 1833) is valuable for its account on phraseology in written sources and in literature ofthat time. These two dictionaries serve as the main source for diachronic phraseological studies, especially in research of time-related semantic shifts, variants and stylistic evaluation. In relation to the Dictionary of Standard Slovenian (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1970-1991) Pavlica s Phraseological Dictionary of Five Languages (Frazeološki slovar v petih jezikih, 222 Polona Gantar: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na ... 1960) is a useful source ofphrasemic variants and possibilities for potential semantic differentiation. Although the Dictionary of Standard Slovenian still remains the largest collection of phraseological units with at least partial lexicographical treatment, its phraseology reflects mainly literature and, to a limited extent, journalistic texts from the 19th and the first half of the 20th century. However, this collection contains neither a sufficient amount of currently used phraseological units nor enough information on their syntactic role, transformational possibilities and their leftward or rightward valency The semantic explanations need corrections in the presentation of the current semantic shifts, as well as in the supplementation of contextual explanations and information on lexicalized extralinguistic circumstances of usage. Lexicographic treatment, especially in bilingual phraseological dictionaries, does not meet the requirements of a full dictionary description: the deficiencies concerning the correct usage and understanding of a phraseme mostly appear when: the form of the main entry is incomplete or inappropriate, the context is quoted as lexicalized component of the phraseme, e.g. * afera je dvignila veliko prahu 'the affair caused a lot of excitement'** (correct: kaj dvigne veliko prahu 'something causes a lot of excitement'), the valency is presented inconsistently in the dictionary form, e.g. *pasti mrena z oči 'to begin to see clearly' (correct: mrena pade z oči komu 'somebody begins to see clearly'), the less appropriate Slovenian phrasemes or descriptions are given instead of an idiomatic rendering, e.g. for German sich ins eigene Fleisch schneiden, Slovenian sam sebi zasekati sekiro v koleno 'to cut one s own knee with an axe' (not shown: pljuvati v lastno skledo 'to harm oneself). ** The quoted phrasemes are furnished only with rough, unidiomatic translations. Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo Nataša Jakop IZVLEČEK: V prispevku1 sem obravnavala pozivna pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki opredeljujejo rabo leksemov v okoliščinah, v katerih hoče govorec z jezikom vplivati na naslovnika, da bi ta opravil kako dejanje. Podrobneje sem analizirala pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki izražajo grožnjo in/ali svarilo in jih primerjala s podobnimi stranskimi razlagami v frazeološkem gnezdu Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Pomenska kvalifikatorska pojasnila so jezikoslovno orodje slovaropisja za opredeljevanje in natančnejše pojasnjevanje pomena leksemov v slovarju in njihove rabe pri sporazumevanju. S prispevkom želim prispevati k posodobitvi pomenskih kva-lifikatorskih pojasnil za sodobni slovar slovenskega knjižnega jezika. ABSTRACT: The article discusses semantic notes with the directive role. These notes define the use of lexemes under the circumstances where the speaker conveys his wish for the addressee to perform a certain action by means of language. The author scrutinized the semantic notes expressing a threat or a warning and compared them to similar explanations in phraseological nests in the Dictionary of Standard Slovenian (Slovar slovenskega knjižnega jezika). In lexicography semantic notes serve as a linguistic tool for defining and explaining lexemes in a dictionary. At the same time these notes indicate how lexemes are used in communication under given circumstances. The article presents an attempt to show how updated semantic notes might be used in a modern dictionary of standard Slovenian. 1 Tipi kvalifikatorskih pojasnil v SSKJ in njihova vloga v slovarju V Uvodu (SSKJ I 1970, XXII, § 158) je kvalifikatorsko pojasnilo, kljub natančnejši opredelitvi kvalifikatorjev,2 slabo opredeljeno: »kvalifikatorjem podobno, 1 Zahvaljujem se dr. Andreji Žele za strokovno pomoč in usmerjanje pri pripravi prispevka. 2 »Za opredeljevanje besed, pomenov ali zvez uporablja slovar kvalifikatorje. To so pojasnila, ki poučujejo, v katero slovnično kategorijo spada beseda, jo opredeljujejo časovno oziroma krajevno, govorijo o njeni stilni uvrstitvi, razširjenosti in vrednosti ter nakazuje- Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo v daljši enoti izraženo opozorilo«. V slovarskem delu SSKJ je pojem kvalifikator-sko pojasnilo označeno kot strokovni (jezikoslovni) izraz, vendar opredelitev vključuje le njihovo pomensko vlogo v slovarju: kvalifikatorski lingv, navadno zvezi kvalifikatorsko pojasnilo (dogovorjena) besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen. Tipologije kvalifikatorskih pojasnil v SSKJ ni, so pa določene nekatere njihove vloge v slovarju (prav tam, XXII, § 159—§ 160): - dopolnjujejo pomensko razlago: • pojasnjuje rabo leksema v določenem okolju, npr. v carski Rusiji; na Hrvatskem; na Poljskem; v poljskem okolju; pri Beneških Slovencih; pri Feni-čanih, starih Judih; pri starih Grkih; v angleškem okolju; v ameriškem okolju; v budističnem okolju; v nekaterih zahodnih deželah; v nekaterih državah, zlasti v plemiškem okolju; • pojasnjuje rabo leksema v določenem času, npr. do 1848; med narodno-oosvobodilnim bojem in prva leta po 1945; nekdaj; ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja; od 1947 do 1954;pred drugo svetovno vojno;prva letapo 1945; zlasti v 16. stoletju; • pojasnjuje način, po katerem je treba razumeti razlago, npr. po ljudskem verovanju; po Sartru;po arabski pravljici; po Izidorju Cankarju; - nadomeščajo pomensko razlago, npr. kot psovka nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja; klic manjši živali, navadno mački; kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi;3 - omejuje rabo na določene zveze, npr. navadno v zvezi briti norce, burke; v zvezi s predlogom; v zvezi z določenimi glagoli; z izrazom mere, količine; - pri slovničnih besedah dopolnjuje kvalifikatorje ali razlage, npr. v pogojnih odvisnih stavkih; s pogojnim naklonom; navadno kot nedoločnik in deležnik na -l; navadno z dajalnikom; - nadomešča kvalifikator ali razlago, npr. prvi del zloženk, kakor; tudi sklon-Ijivo, zlasti v izgovoru; prihodnji čas od. A. Vidovič Muha (1999: 14) glede na vlogo kvalifikatorskih pojasnil v SSKJ loči slovnična kvalifikatorska pojasnila,4 ki natančneje pojasnjujejo sintaktične zna- jo preneseno ali posebno rabo. S tem kažejo na normo knjižnega jezika ali opozarjajo na razmerje do nje.« Glede na to slovar loči sedem vrst kvalifikatorjev: slovnični, pomenski, terminološki, stilno-plastni, ekspresivni, časovno-frekvenčni in posebni normativni kvalifikatorji (prav tam, XIX, §93, §104). Zdi se, da spadajo sem pomenska kvalifikatorska pojasnila z vlogo govornega dejanja. Ta tip oziroma še ožje, pozivno vlogo, izraženo s pomenskimi kvalifikatorskimi pojasnili, bom podrobneje obravnavala v prispevku. Slovnična kvalifikatorska pojasnila v SSKJ je natančneje obravnavala A. Vidovič Muha v prispevku Slovnična obvestilnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika (1993: 35-51). Glede na njihovo vlogo v slovarju jih je ločila na dve skupini: normativna slovnična kvalifikatorska pojasnila (npr. piše se narazen) in slovnična kvalifikatorska pojasnila, ki »načeloma vzpostavljajo vzročno povezavo med pomenom besede in tipično slovnično Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo čilnosti leksikalne enote, in pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki natančneje pojasnjujejo pomen leksemov v slovarju in vsebujejo okoliščinske (pragmatične) podatke o rabi leksemov.5 V tem prispevku je A. Vidovič Muha obravnavala vloge pomenskih kvalifikatorskih pojasnil v slovarju s primeri iz SSKJ: 1. izražanje zunajjezikovnih okoliščin - krajevna opredelitev rabe leksema: »/k/rajevne okoliščine /.../ zaznamujejo slovenski pojmovni svet s prisotnostjo tujega pojmovnega sveta v njem« (prav tam, 15): raba v določeni državi, npr. v Franciji raba v okolju določene države ali duhovno povezanega prostora, npr. v ameriškem okolju6 raba pri prebivalcih določene skupnosti (tudi socialno, kulturno, ideološko povezane), npr. pri starih Grkih; pri muslimanih; pri primitivnih ljudstvih raba na določenem ozemlju: na ameriškem severu - časovna opredelitev rabe leksema:7 do kdaj, npr. do odprave tlačanstva kdaj, npr. med narodnoosvobodilnim bojem; nekdaj od kdaj do kdaj, npr. od 12. do 14. stoletja - izražanje okoliščin, ki so vezane na prepoznavanje družbenega in političnega vzdušja časa nastajanja slovarja, npr. v kapitalistični ekonomik? 2. izražanje znotraj jezikovnih okoliščin: - pomenska kvalifikatorska pojasnila opozarjajo na nekatere znotrajjezikovne posebnosti leksemov, npr. po Aristotelu; v behaviorizmu; pri cerkveni poroki; - pomensko kvalifikatorsko pojasnilo izraža razmerje med tvorcem besedila in naslovnikom: kot nagovor, kot psovka, kot pozdrav; - pomensko kvalifikatorsko pojasnilo je modifikacija besedila glede na pomensko podstavo povedi: kot opozorilo, kot grožnja9 okoliščino njegove realizacije; gre za vezanost pomena na lastnost katere izmed (pomenskih) ravnin jezikovne zgradbe, se pravi predvsem na katero izmed lastnosti skladnje - tu tudi besedotvorja - in oblikoslovja« (npr. vpovedkovi rabi). 5 Tako tudi A. Vidovič Muha (2000: 85) z opombo, daje tako delitev uporabljal tudi slovarski kolektiv med nastajanjem SSKJ. 6 Ločevanje družbenih, političnih in družbenoureditvenih lastnosti (v Franciji) od kulturnih lastnosti določenega okolja (v francoskem okolju) v pomenskih kvalifikatorskih pojasnilih je ustrezno. O tem A. Vidovič Muha (1999: 16). 7 A. Vidovič Muha (1999: 17) je ugotovila, da »so časovne okoliščine rabe katerega izmed leksemov kar natančno določene.« 8 Ta pomenska kvalifikatorska pojasnila so za pripravo sodobnega slovarja slovenskega jezika nujna kritične obravnave v celoti, ker so z današnjega stališča zaradi drugačnih družbenih okoliščin neveljavna ali odveč, medtem ko bo treba nekatera na novo oblikovati. 9 Pravzaprav tudi ta skupina pomenskih kvalifikatorskih poj asnil izraža razmerj e med tvorcem besedila in naslovnikom. Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo 2 Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 1-410 2.1 Pozivna govorna dejanja Govorno dejanje je enota sporazumevanja, ki vključuje tako dejavnost govorca (sporočanje) kot dejavnost naslovnika (razumevanje).11 Pod vplivom teorije govornih dejanj12 so se začeli jezikoslovci zanimati za jezikovno sporazumevanje -v središču pozornosti torej ni več iz okoliščin izolirani stavek, temveč besedilo, razmerje med govorcem besedila in naslovnikom ter okoliščine rabe tega besedila. V pragmatični literaturi se govori o vplivanjski vlogi jezika: jezik je dejavnost, s katero želi govorec nekaj doseči, je sredstvo vplivanja na naslovnika (bralca ali poslušalca). Pozivna govorna dejanja13 so način sporazumevanja,14 pri katerem govorec hoče oziroma skuša pripraviti naslovnika k temu, da bi ta opravil kako dejanje. Pri tem tako govorec kot naslovnik vesta, da naslovnik želenega dejanja ne bi opravil sam od sebe, iz lastne potrebe.15 Govorna dejanja s temi značilnostmi so: opozorilo, prošnja, ukaz, vabilo, grožnja, poziv, spodbuda, svarilo. 2.2 Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ 1-4 Pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki imajo izraženo16 pozivno vlogo, in gesla oziroma podgesla, pri katerih se pojavljajo,17 ter vzorčni primeri iz SSKJ: - kot grožnja: tiho, poskusiti, upati si, upiliti: pridi gor, če si upaš; - kot grožnja otrokom: krvav, stegno, jemati, vzeti: če ne boš priden, te bo vzel bavbav; - kot opozorilo: kaditi, kasen, letol, lokali, mladina, neprimeren, nezaposlen, pes, plačnik, plakatiranje, pljuvati, počakati, poskrbljen, povrsti, pozen, po- 10 Za peto knjigo SSKJ (T-Ž) kvalifikatorska pojasnila še niso bila izpisana. V leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravljamo seznam vseh kvalifikatorskih pojasnil, ki so v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. 11 Pojem sporazumevanje je pri R. Zadravec-Pešec (1994: 61, 63), M. Križaj Ortar (1991: 4) in M. Bester (1994: 48) širši od pojma sporočanje. 12 Avtor teorije govornih dejanj je filozof J. L. Austin, ki je teorijo izoblikoval v okviru predavanj študentom na harvardski univerzi leta 1955. Njegova teorija je izšla v knjigi How to do things with words leta 1962, prevod v sloveščino Kako napravimo kaj z besedami pa leta 1990. 13 V literaturi tudi »ilokucije usmerjanja« (Zadravec-Pešec 1994), »direktivi« (prevod po Searlu 1976), »govorna dejanja z usmerjevalno sporočilno vlogo« (Kunst Gnamuš 1984). 14 Govorna dejanja so v pragmatičnem jezikoslovju opredeljena kot (najmanjša) enota sporazumevanja. Prim. Bester (1994), Renata Zadravec-Pešec (1994). 15 Poimenovanje in pojmovanje povzemam po M. Bester (1994). 16 Z analizo vseh primerov bo treba ugotoviti, ali gre res v vseh primerih za pozivno vlogo leksemov, in spremeniti tista pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki z izraženo poziv-nostjo zavajajo, npr. tip kot pojasnilo, opozorilo. 17 Iskanje po elektronski izdaji SSKJ (1998) omogoča iskanje pomenskih kvalifikatorskih pojasnil pri leksemih iz vseh petih knjig SSKJ. Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo žar, prepovedan, prešteti, priložen, reklamacija, sobota, stranka, sveže, šestnajsti, taksi, trava, vračilo 1, vstop, zaprt kaditi prepovedano) - kot opozorilo na vratih: riniti, vleči: rini; - kot opozorilo mladini:18 letol, mladina, šestnajsti: mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan; - kot opozorilo na živilskih izdelkih: rok, trajanje: rok trajanja; - kot opozorilo v tekstu:19 primerjati, slika: primerjaj [prim.] sliko št. 8; - kot opozorilo za konec vsebinske enote: stop: pridemo jutri stop; - kot opozorilo, svarilo: pamet: ljudje, pamet; - kot pojasnilo, opozorilo na koncu filma, romana: konecl: konec;20 - kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja: zastor: zastor;21 - kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta: nadaljevanje, nadaljevati, prihodnjič, slediti: nadaljevanje sledi;22 - pojasnilo, opozorilo v časopisu, reviji: rokopis, vračati: rokopisov ne vračamo; - kot povelje: bok, čelo, desna, juriš, korak, krilol, krog, leval, mirno, napad, noga, noter, nož, par, polkrog, položaj, pozdrav, prešteti, priključiti,prsi, puška, skupaj, sovražnik, strelec, trebuh, ven, voljno, zbor: mirno; - kot poziv: boj, les prisl. pridenl, složen, svoj, trčiti: na boj!; - kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji: kvišku, roka: roke kvišku - kot poziv pri pitju: dati, dno: do dna!; - kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač): piti: fantje, pijmo; - kot poziv straže: kdo, tam: stoj, kdo tam; - kot pretnja, svarilo: enkrat, samkrat: kaj sipa naredil, samo še enkrat; - kot spodbuda, poziv: okorajžiti: kar okorajži se pa začni; - kot svarilo, grožnja: položiti, prst: samo prst položi name, pa boš videl; - kot ukaz: aport, izginiti, izgubiti se, molčati, odtod, ogenj, pobrati se: da se mi pri priči izgubiš; - kot ukaz psu: glas, lečil, noga, pazi, pokazati, poleg, prostor, sem, sedi, tačka: daj tačko; - poziv pri pitju: eks: pijmo, eks; - pri opozarjanju na določeni pomen povedanega: pomota: da ne bo pomote, govorim v starih dinarjih;22, Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo lahko združimo v vsaj tri skupine pozivnih govornih dejanj: grožnja, opozorilo in ukaz.24 18 To pomensko kvalifikatorsko pojasnilo manjka v Seznamu kvalifikatorskihpojasnil (1980). 19 V peti knjigi SSKJ (1991) še kot opozorilo v trgovini: zamenjati. 20 Leksem nima pozivne vloge. 21 Leksem nima pozivne vloge. 22 Leksem nima pozivne vloge. 23 Leksem nima pozivne vloge. 24 Upravičena skupina pozivnih govornih dejanj za rabo v pomenskih kvalifikatorskih pojasnilih bi bila še spodbuda, vendar v SSKJ ni pomenskih kvalifikatorskih pojasnil, ki bi spadale v to skupino, zato je tu nisem obravnavala. Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo 2.2.1 Grožnja Grožnja je pozivno govorno dejanje, s katerim govorec napoveduje, da se bo zgodilo za naslovnika neprijetno dejanje, če ta ne bo storil dejanja, ki ga od njega pričakuje oziroma zahteva govorec. V SSKJ je grožnja izražena v dveh pomenskih kvalifikatorskih pojasnilih: kot grožnja; kot grožnja otrokom. Formulacija pomenskega kvalifikatorskega pojasnila za slovarsko rabo bi lahko bila grožnja (komu). pri čemer je v oklepaju možnostni udeleženec naslovnik, kije lahko v pomenskem kvalifikatorskem pojasnilu: - neizražen, npr. samo poskusi, pa boš videl grožnja - izražen, npr. odneslo te bo krvavo stegno grožnja otrokom; če me še enkrat razočaraš, bom zahtevala ločitev grožnja zakonskemu partnerju; to grem pa šefu povedat grožnja sodelavcu; zatožil te bomprfoksu grožnja sošolcu ipd.25 2.2.2 Opozorilo Opozorilo je pozivno govorno dejanje, s katerim govorec sporoča naslovniku, da se bo zgodilo dejanje, ki naslovniku ni v interesu ali mu lahko celo škodi, npr. pazi, ledene sveče. Tej opredelitvi ustreza šest pomenskih kvalifikatorskih pojasnil v SSKJ, kijih lahko združimo v dve skupini:26 - v pomenskem kvalifikatorskem pojasnilu je izraženo oziroma neizraženo mesto rabe govornega dejanja: kot opozorilo na vratih; kot opozorilo na živilskih izdelkih; kot opozorilo v tekstu; kot pojasnilo, opozorilo v časopisu, reviji — kot opozorilo; - pomenska kvalifikatorska pojasnila, ki izražajo tudi svarilo:27 kot opozorilo, svarilo; Formulaciji pomenskega kvalifikatorskega pojasnila za slovarsko rabo bi lahko bili: opozorilo (+ mesto rabe) in svarilo. 2.2.3 Ukaz Ukaz je pozivno govorno dejanje, s katerim govorec sporoča naslovniku, da mora ta storiti kako dejanje. V SSKJ je ukaz izražen z desetimi pomenskimi kvali-fikatorskimi pojasnili, kijih lahko združimo v tri skupine: - pomensko kvalifikatorsko pojasnilo z izraženim ali neizraženim možnost- 25 Zadnjih treh primerov pomenskih kvalifikatorskih pojasnil ni v SSKJ. S primeri sem želela ponazoriti, daje naslovnik lahko kdor koli (ne samo otrok), odvisno od udeležencev govornega dejanja in okoliščin sporazumevanja. 26 Primeri s pomenskimi kvalifikatorskimi pojasnili kot opozorilo za konec vsebinske eno-te, kot pojasnilo, opozorilo na koncu filma, romana, kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja, kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta in pri opozarjanju na določeni pomen povedanega ne ustrezajo definiciji opozorila in spadajo v drugo govorno dejanje (predstavitveno ali prikazovalno), s katerim govorec sporoča naslovniku svoje vedenje o čem. To so pojasnila, obvestila, ne opozorila. 27 Tu ne gre za kombinirano pomensko kvalifikatorsko pojasnilo tipa kot grožnja, svarilo. ker spada svarilo med opozorila. Svarilo je opozorilo na možne negativne posledice, če naslovnik ne bo opravil zaželenega dejanja. Več o tem v poglavju 3.2. Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo nim udeležencem naslovnikom: kot ukaz psu; kot poziv; kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji; kot poziv straže - kot ukaz; - pomensko kvalifikatorsko pojasnilo, ki se nanaša na točno določene okoliščine rabe leksema: kot poziv pri pitju (alkoholnih) pijač;2* kot povelje. Formulacija pomenskih kvalifikatorskih pojasnil, ki izražajo ukaz, bi lahko bila za slovar: ukaz (komu), poziv (koga, pri), povelje. 2.2.4 Kombinirana pomenska kvalifikatorska pojasnila Nekatera pomenska kvalifikatorska pojasnila v SSKJ se nanašajo na več govornih dejanj. To so kombinirana pomenska kvalifikatorska pojasnila. V SSKJ imajo pozivno vlogo tri taka pomenska kvalifikatorska pojasnila: kot grožnja, svarilo; kot svarilo, grožnja; kot spodbuda, poziv.29 3 Govorni dejanji grožnja in svarilo v pomenskih kvalifikatorskih pojasnilih za slovarsko rabo 3.1 Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot grožnja 3.1.1 Gesla v SSKJ, pri katerih se pojavlja pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot grožnja, s primeri V SSKJ ima pomensko kvalifikatorsko pojasnilo z možnostnim udeležencem naslovnikom, kije glede na podkategorijo starost izražen ali neizražen, osem leksemov. V štirih geslih (krvav, stegno, jemati, vzeti) je možnostni udeleženec naslovnik izražen. Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo je kot grožnja otrokom. V dveh geslih (poskusiti, upiliti) in dveh podgeslih (tiho, upati si) pa je v pomenskem kva-lifikatorskem pojasnilu možnostni udeleženec naslovnik neizražen, čeprav je ude-leženska vloga tudi tu obvezna. Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo izraža samo vrsto govornega dejanja: kot grožnja. Gesla in podgesla s primeri, ki imajo v SSKJ pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot grožnja (otrokom)'?0 - krvav: ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno - stegno: ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno^ - jemati: poredne otroke jemljejo cigani - vzeti: če ne boš priden, te bo vzel bavbav 28 V SSKJ so po nepotrebnem tri pomenska kvalifikatorska pojasnila: kot poziv pri pitju, kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač), poziv pri pitju. Ne da bi okrnili sporočilnost, jih lahko združimo v eno pomensko kvalifikatorsko pojasnilo. 29 V peti knjigi SSKJ (1991) še kot opozorilo, grožnja. 30 Gesla in podgesla, pri katerih se v SSKJ pojavi obravnavano pomensko kvalifikatorsko pojasnilo, so navedena okrepljeno, primeri s tem pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom pa ležeče. 31 Ker v SSKJ ni kazalk, je v slovarju precej ponovitev, predvsem v frazeološkem gnezdu. J. Petermann (1988) je prvi kritiziral, da so frazemi v SSKJ navedeni na več mestih z enako razlago (včasih pri vseh geslih, ki so sestavine frazema), in predlagal, da bi uporabili kazalke, ki bi usmerjale na mesto, kjer je frazem slovarsko obdelan. Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo - poskusiti: samo poskusi, pa boš videl - upiliti: če ne boš tiho, te bom upilil - tih - tiho: ali boš tiho - upati - upati si: pridi gor, če si upaš 3.1.2 Analiza primerov s pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom kot grožnja {otrokom) a) ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno Učinek (strah pri otroku) doseže govoreči (odrasli), če uporabi celo besedno zvezo {krvavo stegno). To dokazujejo naslednji primeri, ki tudi izražajo grožnjo: {okoliščina: mama se pred otrokom, ki jo jezi, pretvarja, da nekoga kliče) Krvavo stegno! Krvavo stegno, pridi po Maj o! V slovarju bi moral biti ta primer obravnavan v frazeološkem gnezdu gesla stegno s slovničnim kvalifikatorskim pojasnilom v zvezi s krvavo?1 terminološkim kvalifikatorjem (etn.)33 in pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom grožnja otrokom. To, kar je zdaj v SSKJ označeno s tem pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom, je ponazarjalni primer te etnološke stalne besedne zveze. b) poredne otroke jemljejo cigani; če ne boš priden, te bo vzel bavbav Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo pri glagolih jemati, vzeti je odveč. Učinka (strahu) ne dosežemo z rabo glagola jemati/vzeti, pač pa z rabo samostalnika ciga-ni/bavbav. Grožnjo namreč izražajo tudi primeri kot: Cigani bodo prišli pote (, če ne boš pridna).34 Bavbav bo prišel pote (,če ne boš pridna). Bom poklicala cigane (,če ne boš pridna). Bom poklicala bavbava (,če ne boš pridna). Cigani te bodo odpeljali (,če ne boš pridna). Bavbav te bo odpeljal (,če ne boš pridna). c) samo poskusi, pa boš videl Grožnjo (tudi svarilo) izražamo z zvezo členka samo in glagola poskusiti. Če členek samo zamenjamo s členkom le, kar ali ga izpustimo, ima lahko poved tudi vlogo spodbude. Razlika med grožnjo in spodbudo s stališča teorije govornih dejanj je skladnost oziroma neskladnost govorčevega in naslovnikovega interesa za 32 Ali v samostojnem geslu (v tem primeru slovnično kvalifikatorsko pojasnilo seveda ni potrebno); leksemi so v sodobnem jezikoslovju tudi stalne besedne zveze. (Prim. A.Vi-dovič Muha 2000.) 33 Ta terminološki kvalifikator leksem že ima v SSKJ. 34 Odvisni stavek je le ponazorilo (okoliščina), da gre res za grožnjo. Vlogo grožnje imajo že glavni stavki v določenih okoliščinah izrekanja, npr. otrok ne uboga, govoreči: mama, naslovnik: otrok. Navadno se te povedi rabijo še z nejezikovnimi znaki (žuganje s prstom, nagrbančeno čelo ipd.), kar le še okrepi grožnjo in pri naslovniku zmanjšuje možnost napačnega razumevanja govorčevega namena. Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo uresničitev dejanja. Grožnja je govorno dejanje, pri katerem govorčevi interesi niso skladni z naslovnikovimi. Spodbuda pa je vrsta govornega dejanja, pri katerem so govorčevi in naslovnikovi interesi usklajeni, bodisi da si oba želita, da se neko dejanje uresniči, ali pa si nobeden od njiju ne želi uresničitve dejanja! Z zvezo členka samo in glagola poskusiti ne izražamo spodbude. Tabela 1: Primerjava vloge povedi z velelnikom glagola poskusiti ter zveze velelnika glagola poskusiti in členkov samo, le, kar GROŽNJA SPODBUDA Samo poskusi (, pa boš videl). - Le poskusi (, pa boš videl). Le poskusi, (, boš videl, da bo šlo) Kar poskusi (, pa boš videl). Kar poskusi (, boš videl, da bo šlo) Poskusi (, pa boš videl). Poskusi (, boš videl, da bo šlo)25 Deloma je to razvidno tudi iz SSKJ. Pri členku samo je zveza z velelnikom pomensko določena: »I. /.../ 2. ekspr., z velelnikom izraža spodbudo, poziv: samo ne izgubite živcev; samo nič ne jokaj; samo poglejte, kako je lepo /.../ // izraža grožnjo, svarilo: samo počakaj, te bom že ujel; samo poskusi, pa boš videl« (podč. N. J.). Členek samo ob nekaterih glagolih izraža spodbudo, ob nekaterih pa grožnjo. Primeri v tabeli kažejo, da zveza členka samo in velelnika glagola poskusiti navadno ne izraža spodbude. Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo pri glagolu poskusiti je torej v SSKJ ustrezno, manjka pa slovnično kvalifikatorsko pojasnilo, da izraža grožnjo v zvezi s členkom samo. V zvezi s členkom samo dobi namreč glagol poskusiti dodatni, pragmatični pomen (izraža grožnjo). č) če ne boš tiho, te bom upilil Glagol upiliti dobi v določenih okoliščinah pragmatični pomen (izraža grožnjo), zato je tu pomensko kvalifikatorsko pojasnilo potrebno in ustrezno. Ker pa je izražanje grožnje s tem glagolom slovnično omejeno, bi moralo v slovarju pisati, v katerih pogojih govoreči z glagolom upiliti izreka grožnjo: glagol mora biti v 1. osebi ednine ali množine in v prihodnjiku, ima kategorijo +človeško. Če uporabljamo v slovarju pomenska kvalifikatorska pojasnila, jih moramo dosledno. V SSKJ raba pomenskih kvalifikatorskih pojasnil ni dosledna. Funkcijsko in pomensko enak primer pri glagolu speči (če ne boš tiho, te bom spekel), ki je napačno obravnavan v frazeološkem gnezdu, nima nobenega pomenskega kvalifikatorskega pojasnila. Primeri s kvalifikatorskim pojasnilom kot grožnja bi morali biti vsaj še pri glagolih udariti, suniti in usekati, butniti, pritegniti, rukniti, speči, počiti, saj vsi primeri lahko izražajo grožnjo oziroma napovedujejo, da bo govoreči naslovniku storil nekaj neprijetnega, hudega. Prim, pomenske razlage v SSKJ pri glagolih: udariti: »1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino /.../« * O tem O. Kunst Gnamuš (1984) 35 Spet sta odvisna stavka v oklepaju le potrditev, da gre za grožnjo oziroma spodbudo. Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo suniti: »1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib /.../ // preh. s takim gibom udariti. zadeti /.../« usekati: »4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito /.../« butniti: »5. ekspr., pog. suniti, dregniti /.../« pritegniti: »9. pog. udariti /.../« rukniti: »1. nižje pog. suniti /.../« speči: v frazeološkem gnezdu je primer če ne boš tiho, te bom spekel razložen z udaril počiti: »3. ekspr. udaril /,../«36 (Podč. N. J.) V slovarju bi moralo biti pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot grožnja pri vseh teh ali vsaj pri nadpomenskih glagolih (v tem primeru udariti, suniti). a) ali boš tiho Zdi se, daje pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot grožnja v tem primeru napačno. Členek ali je skladenjskonaklonski členek37 - z njim običajno tvorimo vprašalne povedi. Poved s členkom ali je lahko tudi velelna: Ali boš tiho! Poved ima pozivno vlogo, kar potrjuje tudi dejstvo, dajo lahko pretvorimo v neposredno izrečeni ukaz: Ali boš tiho! > Utihni!. Vendar ne izraža grožnje, ker govoreči naslovniku ne napoveduje neprijetnih, hudih posledic, če dejanje ne bo uresničeno, kar je definicijska značilnost grožnje. Tu bi bilo ustrezno pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot ukaz, in sicer pri členku ali, ne pri prislovu tiho.38 3.1.3 Prekrivnost pomenskih kvalifikatorskih pojasnil in »stranske razlage« Tudi nekatere »stranske razlage« v slovarskem frazeološkem gnezdu, s katerimi »se pojasnjujejo fraze ter zveze in pomenski odtenki, ki so potrebni razlage« (SSKJ I, XVI, § 59), imajo vlogo grožnje:39 - izraža svarilo, grožnjo - izraža grožnjo - izraža grožnjo, svarilo 3.1.3.1 Analiza primerov, ki imajo v SSKJ stransko razlago izraža grožnjo Stransko razlago izraža grožnjo imajo primeri v devetih geslih: V pogovornem jeziku se v tem pomenu rabi tudi dovršna oblika glagola: pokniti (Poknil te bom, če ne boš tiho.), v SSKJ pa tega pomena pri glagolu pokniti ni. V pogovornem jeziku izražajo grožnjo tudi deležniki dovršnih glagolov usloniti, zaladati, žvajzniti, zaš-vasati, vendar teh v SSKJ ni: Uslonil/zaladal/žvajznil/zašvasal te bom, če ne boš tiho. Skladenjskonaklonski členki so členki, ki določajo skladenjski naklon povedi. O tem N. Jakop (1999). Pri členku ali je v SSKJ naveden napačen primer za pomen 'izraža ukaz': ali te ni sram! Tu namreč izraža ogorčenje xda te ni sram\ Pri geslih ne in sram je v frazeološkem gnezdu primer da te ni sram razložen kot izraža začudenje, ogorčenje. Upoštevane so stranske razlage v frazeološkem gnezdu iz vseh petih knjig Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo - čakaj medm.: le čakaj, bova že poračunala', no, čakaj, mrcina; vam že **f pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo - kaj prisl: v medmetni rabi kaj, še ne bo miru - počakaj medm.: počakajte, še žal vam bo i: - pripraviti: ekspr. pritožil se bom, le pripravi se csi - rompompom: le čakaj, rompompom * - skalpirati: ekspr. če ne boš šel z nami, te bom skalpiral - vrat, zaviti: ekspr. če prideš prepozno, ti zavijem vrat ^ Primerjava pomenskega kvalifikatorskega pojasnila v geslu poskusiti (kot ^ grožnjah in stranske razlage v geslu pripraviti se (izraža grožnjo), kaže na dva slovarska pristopa: ^ - znotrajjezikovni: pomenska razlaga leksemov s pomenskimi kvalifikator- . ; skimi pojasnili in *; - zunajjezikovni: pragmatična razlaga leksemov s stranskimi razlagami. Glagol poskusiti oziroma ponazarj alni primer samo poskusi, pa boš videl j e obravnavan le pomensko, glagol pripraviti se oziroma ponazarj alni primer s tem > glagolom pritožil se bom, le pripravi se pa le pragmatično. Slovarska obravnava f; leksemov naj bi zajela znotrajjezikovni in zunajjezikovni vidik, sploh pa naj bi bila ^ enotna pri vseh leksemih. Kadar se pomenska razlaga in pragmatična (funkcijska) &. razlaga prekrivata, kot npr. v zgornj em primeru, j e pomensko kvalifikatorsko poj a- q snilo odveč. Ustreznejša obravnava v slovarju bi bila: ^ poskusiti /.../ samo poskusi, pa boš videl v zvezi s členkom samo, le, kar ^ izraža grožnjo ^ pripraviti se /.. J pritožil se bom, le pripravi se v zvezi s členkom le, kar40 ?v, izraža grožnjo 3.2 Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kotpretnja, svarilo-, kot svarilo, grožnja Leksema pretnja in grožnja sta sinonimna, kar je razvidno tudi iz razlag v SSKJ. Oba leksema imata namreč popolnoma enako razlago: »obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega /.../«. V slovarju moramo uporabljati enotno terminologijo, zato je uporaba sinonimnih dvojnic moteča. Ker se v slovarju večkrat pojavi izraz grožnja v pomenskih kvalifikatorskih pojasnilih in ker je leksempretnj a manj frekventen41 je za slovarsko rabo ustreznejši izraz grožnja. V obeh primerih pa sta v pomenskem kvalifikatorskem pojasnilu dva leksema (grožnja, svarilo), ki ju moramo za slovarsko uporabo opredeliti in utemeljiti 40 Zdi se, da se zveza členka samo in glagola pripraviti se (samo pripravi se) ne uporablja za izražanje grožnje. 41 Frekventnost leksemov v sodobnem slovenskem jezikoslovju preverjamo v elektronskih korpusih, tj. zbirkah besedil v elektronski obliki. V korpusu Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Nova beseda je za grožnj* 175-krat več zadetkov (konkordanc) kot za pretni* (2216 : 13). 235 Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo njuno rabo. Vprašanje je torej, ali sta v pomenskem kvalifikatorskem pojasnilu res potrebna oba leksema. Z utemeljitvijo razlik med govornim dejanjem grožnje in svarila in analizo primerov s temi kombiniranimi pomenskimi kvalifikatorskimi pojasnili v SSKJ sem skušala utemeljiti ustreznost pomenskega kvalifikatorskega pojasnila kot svarilo, grožnja. Slovarska nadpomenka glagola groziti je obljubiti, glagola svariti pa opozoriti,42 torej imata glagola vsak svojo pomensko piramido.43 Glagola imata enake udeleženske vloge kot njuni nadpomenki: groziti komu s čim - obljubiti komu kaj svariti koga pred Čim - opozoriti koga na kaj Glagola groziti in svariti imata različni nadpomenki, a podobne razločevalne pomenske sestavine, kar je v slovarju dobro izraženo: - grožnja: »obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega« - svarilo: »kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega. neugodnega« (Podč. N. J.) Graf 1 : Slovarski pomen glagolov groziti in svariti UPS obljubiti opozoriti groziti [ svariti | ^v + živo / ^^ +-človeško / KP S komu\^ / koga RPS neprijetno dejanje kot posledica UPS - uvrščevalna pomenska sestavina KPS - kategorialna pomenska sestavina44 RPS - razločevalne pomenske sestavine Glagol groziti se ne rabi kot performativni glagol, svariti se lahko: *Grozim ti: Ubil te bom. Svarim te: Ubil te bom. 42 Samostalnika grožnja in svarilo sta izpeljana iz glagolov groziti in svariti. 43 Pomensko piramido je uporabila A. Vidovič Muha (1988: 26, 27) za (grafični) prikaz razmerja med slovarskimi in besedotvornimi uvrščevalnimi pomenskimi sestavinami, tj. za ugotavljanje (ne)prekrivnosti slovarskega in besedotvornega pomena. Pomenska piramida je zelo uporabna za ugotavljanje in določanje nadpomenk leksemov (uvrščevalnih pomenskih sestavin). 44 Pojem kategorialni slovarski pomen je prva opredelila A. Vidovič Muha (2000: 30): »S pojmom kategorialna pomenska sestavina razumemo kategorialno slovarsko (jezikovno-sistemsko) lastnost leksema /.../ /P/repoznavnost kategorialnih pomenskih sestavin neposredno ali posredno izhaja iz skladenjske vloge - v ožjem smislu stavčnočlenske vloge besede; lahko rečemo, da je z njo v dialektičnem razmerju: prepoznavnost določene skladenjske vloge je pogojena z določenimi kategorialnimi lastnostmi in obratno - o kategorialnih lastnostih brez določene skladenjske vloge ne moremo govoriti.« Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo 3.2.1 Analiza primerov s pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom kot pretnja, svarilo Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot pretnja, svarilo se pojavi v dveh geslih: enkrat, samkrat. a) enkrat: kaj si pa naredil, samo še enkrat Zdi se, da gre za besedno zvezo samo še enkrat, ki je frazeološka.45 Ker ima pomene vezane le na okoliščine rabe (grožnja, svarilo - prošnja), je to pragmatični frazem:46 - Samo še enkrat me udari, pa bom poklical policijo, (grožnja, svarilo)47 — Daj no, mama, samo še enkrat me zaguncaj na nogi. (prošnja) Slovnično sta ta primera enaka (frazem samo še enkrat + glagol v velelniku), imata pa različni funkciji v besedilu. b) samkrat: enkrat samkrat reci še kaj takega, pa boš videl Primer je mogoče razložiti kot primer a). Gre torej za pragmatični frazem enkrat samkrat še, ki lahko izraža grožnjo, svarilo ali prošnjo, odvisno od okoliščin rabe. 3.2.2 Analiza primerov s pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom kot svarilo, grožnja48 V geslih položiti in prst je v SSKJ enak primer označen s pomenskim kvalifikatorskim pojasnilom kot svarilo, grožnja: samo prst položi name, pa boš videl. Tu gre verjetno za združitev dveh frazemov in novim pomenom nastalega frazema: položiti roko na koga 'udariti koga' ^^ ^^ypoložiti prst na koga 'dotakniti se koga' položiti prst na usta 'utihniti, umolkniti Podoben primer (spet si vse polil. Samo še enkrat) je pri geslu Še v frazeološkem gnezdu razložen kot izraža grožnjo, svarilo. Pojem pragmatični frazem v slovenskem jezikoslovju še ni definiran. Prva gaje uporabila E. Kržišnik (1994: 163), ko je pri obravnavanju frazemov govorjenja ugotovila, da »/ o/bstaja /.../ velika skupina frazemov, pri katerih o denotativnem pomenu skoraj ali sploh ni mogoče govoriti«. V tuji literaturi je pojem prvi uporabil nemški frazeolog H. Burger leta 1973 v delu Idiomatik des Deutschen. Osnovna pomenska značilnost in hkrati posebnost pragmatičnih frazemov je, da imajo namesto denotativnih pomenskih sestavin konotativne oziroma pragmatične pomenske sestavine. Zato pri njih ne govorimo o pomenu, pač pa o (pragmatični) funkciji. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pragmatična funkcija delno izražena s pomenskimi kvalifikatorskimi pojasnili, pri čemer raba in razvrstitev nista vedno ustrezni. Zato bo treba za slovarsko rabo zbrati, ovrednotiti uporabljena pomenska kvalifikatorska pojasnila v SSKJ in izdelati njihovo tipologijo. Ta primer kaže, da nekateri leksemi izražajo grožnjo in svarilo hkrati oziroma je težko opredeliti, ali izražajo grožnjo ali svarilo. To utemeljuje potrebo po uporabi kombiniranega pomenskega kvalifikatorskega pojasnila, z dvema govornima dejanjema: kot grožnja, svarilo. Tega pomenskega kvalifikatorskega pojasnila v Seznamu kvaliflkatorskihpojasnil (1980), interni izdaji kvaliflkatorskih pojasnil iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika I-III, ni, čeprav se pojavi v geslu položiti iz 3. knjige SSKJ. To dokazuje, da bi bilo treba za Nataša Jakop: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: grožnja, svarilo Zdi se, da raba pomenskega kvalifikatorskega pojasnila pri glagolu položiti in samostalniku/?r.st ni ustrezna. Samo raba glagola/?o/ozzYz in samostalnika prst ne izraža svarila ali grožnje. V zgornjem primeru izraža grožnjo odvisni stavek pa boš videl*9 svarilo pa izraža zveza frazema položiti prst na koga s členkom samo, le.50 V tej zvezi postane frazem pragmatični frazem s pozivno vlogo. Pomensko kvalifikatorsko pojasnilo kot svarilo, grožnja s slovničnim kvalifikatorskim pojasnilom v zvezi s členkom samo, le. kar51 bi torej moralo biti v slovarju v frazeološkem gnezdu, kjer bi bil obravnavan frazem položiti prst na koga. 3.2.3 Primeri, ki imajo v SSKJ stransko razlago izraža grožnjo, svarilo Stranske razlage izraža pretnjo, svarilo v SSKJ ni, v sedmih geslih pa so primeri s stransko razlago izraža grožnjo, svarilo:52 - gorje: gorje, če ne boš molčal; gorje mu, ki me ne bo poslušal - paziti se: fant, pazi se; pazi se, močnejši sem od tebe; pazi se, ne veš, s kom imaš opravka - pomniti: le pomni, še žal ti bo - samo: samo počakaj, te bom že ujel; samo poskusi, pa boš videl I elipt. spet si vse polil. Samo še enkrat^ - še: ekspr. spet si vse polil. Samo še enkrat - varovati: fant, varuj se; varujte se ga - zapomniti si: zapomni si, če bo nesreča, boš ti kriv; zapomni si, da tu jaz ukazu- jem Vsi primeri razen primerov iz gesla samo in še imajo ob sebi še slovnično kvalifikatorsko pojasnilo v medmetni rabi. Primera pri geslu varovati ne izražata grožnje, pač pa le svarilo, zato ne sodita sem. Primer pri pomniti pa ne izraža svarila, pač pa le grožnjo. Pri drugih primerih je od okoliščin sporazumevanja odvisno, ali izražajo grožnjo ali svarilo, zato je razlaga z dvema govornima dejanjema ustrezna. 3.2.4 Primeri, ki imajo v SSKJ stransko razlago izraža svarilo, grožnjo Stranska razlaga izraža svarilo, grožnjo je v SSKJ v dveh geslih (počasi, zadosti) z enakim primerom in s kvalifikatorjem ekspresivno:54/?oc 1.2 Milena Hajnšek - Holz pozna z osrednje Štajerske besedo föksne (f. pl.), *: gen. föksen 'šale' v zvezi föksne pokati 'šaliti se'. 1.3 Dr. Janezu Dularju je iz Vavte vasi znana beseda fökslar (m.), gen. -ja 'Ji 'človek, ki razveseljuje družbo in je zato v njej zaželen; priložnostni zabavljač'. V ^ gradivu za SSKJ najdemo tudi besedo föksler (m.), gen. -ja 'tisti, ki zbija šale', ki jo *~4 je zapisala Joža Meze iz Ljubljane. 1.4 Janez Keber pozna z vzhodne Dolenjske besedo föksnar (m.), gen. -ja 'šaljivec'. Izr. prof. dr. Vera Smole in Carmen Kenda - Jež poznata obliko föksnar tv> 'šaljivec' iz Sentruperta oziroma Dolenjskih Toplic. Izr. prof. dr. Majdi Merše je iz ^* Vodic pri Ljubljani znano föksner (m.), gen. -ja 'šaljivec', Mileni Hajnšek - Holz pa iz osrednje Štajerske föksner 'šaljivec'. Poizvedovanje je pokazalo, da se posamezni členi besedne družine fökselj ^ 'šala, šaljivec', föksne 'šale', föksler 'šaljivec', föksner 'isto', fökslar, föksnar govorijo na Dolenjskem, Štajerskem, na Krasu in v Ljubljani z okolico. 2. Nem. gradivo kot izhodišče za analizo Vse zgoraj prikazane slovenske pogovorne besede so prevzete iz nemščine, saj je v nemščini izpričana besedna družina, v katero spada Faxe (f.) 'šala',2 ki se 2 Nekateri viri pišejo tudi Fachse-Grimm( 1991:111, 1225) in Schmeller (1985: 1/1,686) - kar je v nemščini bolj pogosto kot zapisovanje istega soglasniškega sklopa [ks] z -x-. V nemških slovarjih je beseda predstavljena z naslednjimi pomenskimi odtenki: »1. possenhafte, spaßige Grimassen, Bewegungen, die belustigen sollen; 2. dumme, einsinnige Spaße, alberne Ideen; dummes Zeug, Unsinn« (Drosdowski (1993: 1048); »1. Grimasse, Verzehrung des Gesichts, possenhafte Bewegung, die belustigen soll; 2. Unsinn, dummer, alberner, unsinniger Spaß; 3. Ausflüchte, Umstände« (Wahrig 1981: 683); »Possen, Albernheiten; Umstände; Ausflüchte« (Küpper 1983: 822); »sich zieren, Schwierigkeiten, Umstände machen« za Faxen machen (Benedikt 1979: 170); »Narrheiten, Umschweife« (Wehle 1980: 119); »1. Grimasse; 2. Possen, Scherze, Narrheiten, dumme Spässe, in Worten und Geberden; 3. Mach' mir keine Faxen = Arbeite mir nicht entgegen!« Fischer Helena Jazbec: O besedi foksar običajno pogovorno uporablja v množini die Faxen in pogosto v zvezi z glagolom machen: Faxen machen. V to besedno družino spadajo tudi Faxer (m.), gen. -s 'cirkuški klovn' (Küpper 1983: 822), koroško nemško fax (m.), gen. -es 'šaljivec' (Lexer, 1862: 87) ter švabsko nemški glagol faxen 'uganjati norčije' (Fischer 1908: 994). V nemščini je ta besedna družina mlada, saj je beseda Faxe izpričana šele v 17. stoletju (Kluge 1999: 253).3 Tudi zato so izposojenke fökselj, föksne, föksler, föksner, fökslar, föksnar mlade. Posrednik med nemščino in slovenščino je v teh primerih gotovo bavarska nemščina kot geografsko omejeni del visoke nemščine, v kateri se je nemški a od začetka 13. stoletja dalje labiliziral v o. Nemški a je v mnogih izposojenkah v slovenščino torej samo navidezno "zamenjan" s sin. o\ montel možicelj:, je bolj verjetno, daje bilo sin. fökselj v celoti prevzeto iz bavarsko nemške labializira- (1908: 994); »kurzweilige Possen« (Adelung 1808: 63); »spaßhafte Einfälle; Possen« (Schmeller 1985: 1/1, 686); »Possen, Spässe, Einfälle« (Grimm 1991: III, 1225); »Spass, Scherz in Worten, Handlungen oder Geberden; Posse (bair.)« (Lexer 1862: 87). 3 Etimologija nemške besede Faxe ni jasna. Kluge jo povezuje s Fickfack (m.), gen. -(e)s »izgovor, izmikanje, trik« (Kluge 1999: 253), Pfeifer pa sfatzen »norčevati se iz nekoga« (Pfeifer 1989: 416-417). Helena Jazbec: O besedi foksar ne predloge nemškega *Fachsel 'šala'. Obstoj take nemške oblike namreč potrjuje madž. množinska oblikafaxlik 'Faxen', ki jo Benkö tako kot madž. sinonim fakszni izvaja iz nem. Faxe, Faxen, pri alternaciji -ni ~ -li pa meni, daje *faxli (sg.) iz fakszni nastalo po analogiji s cetli 'listek papirja' iz nem. Zettel (Benkö 1992: 352, 157, 164). Ker se 'alternacija' -n-----/- pojavlja tako v slovenskih kot v madžarskih prevzetih besedah, je bolj verjetno, daje bilo madž. *faxli - tako kot bicikli 'dvoko-lo' iz nem. bizykel 'isto' (Benkö 1992: 104), cetli 'listek papirja' iz nem. Zettel (m.), gen. -s 'isto' (Benkö 1992: 164) in vurstli 'zabaviščni park' iz nem. Wur-stel(prater) (m.), gen. -s 'zabaviščni park v dunajskem Pratru' (Benkö 1992: 1654) - prevzeto iz nem. *Fachsel 'šala'. Madž. faxlik torej kaže na obstoj nem. *Fach-sel, sin. fökselj pa na obstoj bavnem. labializirane predloge te nemške besede. 3.1.1 Nem. Faxe 'šala' in *Fachsel 'isto' Slovenščina in madžarščina kažeta, daje v nemščini verjetno obstajala beseda *Fachsel in da je sodeč po slovenskih in madžarskih izposojenkah pomenila 'šala'. Ker je rekonstruirano *Fachsel 'šala' gotovo v besedotvornem razmerju z nem. Faxe (f.) 'šala', se postavlja vprašanje, v kakšnem besedotvornem razmerju sta ti dve nemški besedi in zakaj imata kljub besedotvornemu razmerju Faxe : *Fachs-el enak pomen. Ker ima nem. sufiks -el zelo pogosto manjšalni pomen, ki se lahko tudi de-gramatikalizira, tako da se prvotna pomenska razlika v besedotvornem paru izgubi, se v nem. paru Faxe 'šala' : * Fachs e l 'isto' verjetno kaže prav to besedotvorno razmerje. Podobno razmerje najdemo med nem. Krume (f.) 'drobtina' in Krümel (m.) 'isto', med nem. Bund(n.) 'šop, sveženj' in Bündel (n.) 'isto', prvotno razmerje nevtralna beseda : deminutiv pa se lepo ohranja npr. med Roß (n.) 'konj' in Rössel (n.) 'konjiček' (Erben 1993: 83-84). Tudi večina drugih izposojenk z nemškim deminutivnim sufiksom -el v slovenščini nima pomena manj samice, vendar je pogosto težko ugotoviti, ali seje de-minutivni pomen izgubil že na nemški ali šele na slovenski strani. Tako je npr. sin. tošelj (m.), gen. -na 'denarnica' (Domen Smole, ustno, Tacen) zaradi -o- iz bavarsko nemške predloge *(Geld-)toschel 'denarnica', deminu-tivne tvorbe k nem. Geldtasche 'isto', ki se ohranja v kornem. tdsch-l 'torbica' (Lexer 1862: 52). Podobni primeri so še npr. gartelj, -na 'vrt' iz bavavstr. narečnega gart-1 'vrtiček' (Striedter - Temps 1963: 127), krägelj, -na 'ovratnik' iz bavavstr. narečnega kragel 'ovratniček' (Striedter - Temps 1963: 156), lädelj, -na 'predal' iz bavavstr. narečnega lad-l 'predalček' (Striedter - Temps 1963: 164), žakelj, -kija 'vreča' iz bavavstr. narečnega sack-l 'vrečka' (Striedter - Temps 1963: 248). 3.2 Sin. fökselj 'šaljivec' V nemščini obstajajo deverbativni vršilci dejanja na -el, npr. nvn. Büttel 'bi-rič', stvn. butil 'isto' iz glagola stvn. biotan (> nvn. bieten) 'ponujati'. Danes so redki, ker so jih izpodrinili vršilci dejanja na -er, npr. stvn. tregil 'nosilec', toda nvn. Träger 'isto', stvn. tribil 'gonjač', toda nvn. Treiber 'isto', srvn. kempel 'borec', toda nvn. Kämpfer 'isto' (Fleischer-Barz 1995: 150-151). Med starejše tovrstne vršilce dejanja spada tudi (Feldjwebel 'narednik', srvn. weibel 'sodni kurir', stvn. weibil 'isto', ki je izpeljan iz stvn. weibön 'premikati se sem in tja' (Drosdow- Helena Jazbec: O besedi foksar ski 1989: 495; Kluge 1999: 257, 880) in izposojen v s\n. feldvebel 'narednik' (Stried-ter-Temps 1963: 116). Tudi nem. Trottel (m.) 'bedak', ki se je v prvi polovici 19. stoletja v bavarski avstrijščini uporabljal v pomenu 'kreten (medicinsko)' in je kot trötelj (m.), gen. -na 'omejen, neumen človek' (SSKJ 1991: V., 191) izposojen v slovenščino, je verjetno vršilec dejanja na -el iz glagola trotten 'neokretno, štorasto, nerodno, lahko tudi zibajoč se, opotekajoč se hoditi' (Grimm 1991: XXII, 1076-77). Zakreteni-zem je namreč hoja, ki jo izraža ta glagol, značilna. Glagol trotteln 'počasi in neokretno, štorasto, nerodno hoditi' je zaradi pomena bolj verjetno izglagolski deminutiv iz trotten tipa hüsteln 'pokašljevati' iz husten 'kašljati' (Krahe-Meid 1967: III, 263), kot pa denominativ iz Trottel 'bedak, kreten'. 4. Sin. fiksne (f. pl.) 'šale' BQSQdaföksne (f. pl.) 'šale' je bila prevzeta iz bavnem. labializirane predloge * F ochsen za nem. Faxen, množine k Faxe (f.) 'šala'. Nemški ženski spol se v slovenščini lepo ohranja, prim. gen. pl. fiksen. V pluralni obliki je bilo nem. Faxe 'šala' prevzeto tudi v gemersko slovaško narečje kot fiksne (f. pl.), gen. -/ 'nesmisli, neumnosti, bedarije' (Orlovsky 1982: 79), v pogovorno hrvaščino kot fäksni (m. pl.), gen. fiksna 'norčije' m fiksne ali fiksni (f. pl.), gen. fiksna 'isto' (Juran-čič 1986: 234) in kot je bilo že omenjeno, v madžarščino kot fakszni 'šala' (Benkö 1992: 352). Oblikotvorno enaka izposojenka je sin. narečno zökne (f. pl.), gen. zöken 'nogavice' (Domen Smole, ustno, Tacen), v popisu slovenskega besedišča pa najdemo tudi edninsko obliko zöken (m.), gen. -kna.4 Množinski samostalnik zökne (f. pl.) je bil prevzet iz nvn. množinske oblike Socken k Socke (f.) 'kratka nogavica'. 5. Sin. fiksnarAer 'šaljivec' in fikslerAar 'isto' V koroški nemščini je znan vršilec dejanja/ax (m.), gen. -es 'šaljivec' (Lexer, 1862: 87), v pogovorni nemščini paFaxer (m.), gen. -s 'cirkuški klovn' (Küpper 1983: 822). Nemških besedotvornih variant vršilcev dejanja, na katere kažejo sin. fiksnarAer 'šaljivec' m fikslerAar 'isto', mi ni uspelo najti. Nemška imena vršilca dejanja se najpogosteje tvorijo z -er, -ler ali -ner: Fahr-er 'voznik', Liebhab-er 'ljubimec', Nachfolg-er 'naslednik'; Tisch-ler 'mi- 4 V listkovnem gradivu za SSKJ je naveden vir: »Dokler ne bomo imeli prikladnih domačih izrazov, bodo naši ljudje pač uporabljali tujke in spačenke, to velja tako za stare kakor za nove besede. Dokler nimamo primerne besede za kratke nogavice, bodo ljudje pač govorili 'zokni', ipd.« (Gradišnik 1967: 47). Oblika zöken (m. sg.), gen. -kna, pl. zokni (naglas po Šircelj - Žnidaršič 1998: 983) je lahko izposojena iz nvn. predloge Socken (m. sg.), gen. -s, kije sinonimna z nvn. Socke (f. sg.) 'kratka nogavica', govori pa se le v južni Nemčiji, Avstriji in Švici (Drosdowski 1989: 1412). Helena Jazbec: O besedi foksar zar', Bett-ler 'berač', Sport-ler 'športnik'; Bühnenbild-ner 'scenograf, Wag-ner 'kolar', Red-ner 'govornik'. Sufiksa -ler in -ner sta nastala tako, da seje sufiks -er pripel na nominalne osnove na -/ oziroma na -n, npr srvn. betel-er 'berač' iz betel 'prosjačenje' oz. wagen-er 'kolar' iz wagen 'voz'. Po onemitvi srvn. nepoudarje-nega -e- v srednjem zlogu in premiku zlogovne meje se je iz srvn. betel-er oz. wagen-er razvilo nvn. Bett-ler, Wag-ner (Stepanowa-Fleischer 1985: 119). Podobno kot Bettler je nastalo tudi nvn. Einsiedler 'puščavnik, samotar', le daje bil ta izpeljan iz imena vršilca dejanja na -el Einsiedel 'isto'. Slovenski različici z -e-föksner m föksler kažeta na obstoj bavarsko nemških vršilcev dejanja *Fochsner in *Fochsler, od katerih je prvi lahko nastal s sufiksom -ner iz Faxe po vzorcu Bühnenbild 'scena' —» Bühnenbild-ner 'scenograf: Faxe 'šala' —> bavnem. *Fochs-ner 'šaljivec', pri drugem pa obstaja več možnosti. Predpostavljeno bavnem. *Fochsler je s sufiksom -ler lahko nastalo iz Faxe po vzorcu Tisch —> Tisch-ler: Faxe 'šala' —> bavnem. *Fochs-ler 'šaljivec'. Lahko pa je nastalo tudi s sufiksom -er ali iz predpostavljenega bavnem. *Fochsel 'šala' po vzorcu Bettel 'prosjačenje' —>Bettl-er 'berač': bavnem. *Fochsel 'šala' —> *Fochsl-er 'šaljivec', ali pa iz predpostavljenega bavnem. *Fochsel 'šaljivec' po vzorcu Einsiedel 'puščavnik, samotar' -> Einsiedl-er 'isto': bavnem.*Fochsel 'šaljivec' —> *Fochsl-er 'isto'. Ker so to v slovenščini mlade izposojenke, so različice z -a- föksnar in fökslar gotovo nastale v slovenščini iz izposojenkföksner oz. föksler po ljudski standardizaciji pod vplivom slovenskega sufiksa za imena vršilcev dejanja na -ar <— stvn. -äri.5 Po podobni ljudski standardizaciji je gotovo nastalo tudi sin. tislar (m.) 'mizar' iz tišler 'isto', izposojenke iz nem. Tischler. Viri in literatura Adelung, J. C, 1808, Grammatisch-kritisches Wörterbuch der hochdeutschen Mundart, Wien. Bajec, A., 1950, Besedotvorje slovenskega jezika I, Izpeljava samostalnikov, Ljubljana. Benedikt, E., Hornung, M., Pacolt, E., 1979, Österreichisches Wörterbuch, Wien. Benkö, L., 1992, Etymologisches Wörterbuch des Ungarischen, Budimpešta. Bezlaj, F., 1964, Nemške izposojenke v slovenščini, Dopisniklll/ 10, 5. Debenjak, D., 1993, Veliki nemško-slovenski slovar, Ljubljana. 5 Nemški sufiks -er seje fonetično razvil iz stvn -äri (ta pa je iz latinskega -ärius): stvn. zol{l)anäri > nvn. Zöllner, stvn. learäri > nvn. Lehrer, stvn. iagäri > nvn. Jäger (Bajec 1950: 25; Erben 1993: 136-137). Besede, ki so bile iz nemščine v slovenščino prevzete še v času stare visoke nemščine, so prevzele različico na -ar. Torej so jih naši predniki prevzemali, preden seje -ä- v stvn. -är(i) začel razvijati v smeri proti prednjemu samoglasniku. Tuje obrazilo -är(i) so sprejeli hkrati s tujo besedo (hlevar), toda kmalu gaje začel jezik pripenjati na domače korene (drvar, glavar, klobučar, rudar, vratar, zobar). (Striedter - Temps 1963: 73-74; Bajec 1950: 25). Helena Jazbec: O besedi foksar Drews, G., 1991, Das Bayerische Schimpfwörterbuch, Nidderau. Drosdowski, G., 1993, Duden, Das große Wörterbuch der deutschen Sprache in 8 Bänden (2., völlig neu bearbeitete Auflage), Mannheim-Leipzig-Wien-Zürich. Drosdowski, G., 1989, Duden, Deutsches Universalwörterbuch (2., völlig neu bearbeitete und stark erweiterte Auflage), Mannheim-Leipzig-Wien-Zürich. Erben, J., 1993, Einführung in die deutsche Wortbildungslehre, 3., neubearbeitete Auflage, Berlin. Fischer, H., 1908, Schwäbisches Wörterbuch, Tübingen. Fleischer, W., Barz, I., 1995, Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache, Tübingen. Gradišnik, J., 1967, Slovenščina za Slovence, Maribor. Grimm, J. und W., 1991, Deutsches Wörterbuch I-XXXIII, Nachdruck der Erstausgabe 1854-1984, München. Jurančič, J., 1986, Srbskohrvatsko-slovenski slovar, tretja, znatno razširjena izdaja, Ljubljana. Kermauner, T., Družbena razveza, Problemi - Literatura XV (1977), št. 8, 29-37. Kluge, F., 1999, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache. 23., erweiterte Auflage, bearbeitet von Elmar Seebold, Berlin. Krähe, H., Meid, W., 1967, Germanische Sprachwissenschaft. III. Wortbildungslehre, Berlin. Küpper, H., 1983, Illustriertes Lexikon der deutschen Umgangssprache, Stuttgart. Lexer, M., 1862, Kärntisches Wörterbuch, Leipzig. Orlovsky, J., 1982, Gemersky närecovy slovnik, Rimavskä Sobota. Pfeifer, W, 1989, Etymologisches Wörterbuch des Deutschen, Berlin. Pleteršnik, M., 1894-1895, Slovensko-nemški slovar I-II, Ljubljana. Ramovš, F., 1924, Historična gramatika slovenskega jezika II. Konsonantizem. Ljubljana. Schmeller, J. A., 1985, Bayerisches Wörterbuch, Sonderausgabe der von G. Karl Frommann bearbeiteten 2. Ausgabe, München 1872-1877, München. Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, 1970-1991, Ljubljana. Stepanowa, M. D., Fleischer, W., 1985, Grundzüge der deutschen Wortbildung, Leipzig. Striedter - Temps, H., 1963, Deutsche Lehnwörter im Slowenischen, Berlin. Sircelj - Znidaršič, L, 1998, Besedišče slovenskega jezika z obliko slovnimi podatki, Ljubljana. Wahrig, G., Krämer, H., Zimmermann, H., 1981, Brockhaus Wahrig-Deutsches Wörterbuch in 6 Bänden, Wiesbaden. Wehle, P., 1980, Sprechen Sie Wienerisch?, Wien - Heidelberg. Seznam okrajšav bavavstr. = bavarsko avstrijsko bavnem. = bavarsko nemško f. = femininum (ženski spol) gen. = genitiv (rodilnik) Helena Jazbec: O besedi foksar kornem. = koroško nemško m. = masculinum (moški spol) n. = neutrum (srednji spol) nem. = nemško nvn. = novovisokonemško pl. = plural (množina) prim. = primerjaj sg. = singular (ednina) sin. = slovensko srvn. = srednjevisokonemško str. = stran stvn. = starovisokonemško Slowenisch fökselj (m.), Gen. -na und verwandte Wörter (Zusammenfassung) Fökselj, föksner, föksler und foksne sind bayerisch-deutsche Lehnwörter im Slowenischen. Die echten Vorlagen dieser Lehnwörter im Deutschen wurden leider nicht gefunden. Die deutschen Substantiven die Faxe(n), der Faxer, der Fax und das Verb faxen sind den nicht gefundenen Etyma am nächsten verwandt. Um diese zwei Wortfamilien, nämlich die slowenische und die deutsche, in eine Entlehnungsbeziehung zu bringen, wurden die vorhandenen deutschen Wortbildungsmuster in Betracht gezogen. Dazu kommen ähnliche Entlehnungsbeispiele aus dem Deutschen ins Slowenische. Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev Jožica Narat Geschichte, Character, Sitten und Gebräuche der nord=amerikanischen Indien Theils aus zuverlässigen Quellen, theils aus eigener Erfahrung gesammelt und herausgegeben von Friedrich Baraga, Missionär der Otschipive=Indier am See Superior, im Innern von Nord=Amerika, Laibach 1837. Popis naväd in sadershanja Indijanov Polnozhne Amerike. §pijal v' nemjhkim jesiku Friderik Baraga, mijijonar per Ozhipve - Indijanih na otoku Gorenjiga Jesera, v' Jredi Polnozhne Amerike, Ljubljana 1837. Obe knjigi - nemško in slovensko -je založil in prodajal Janez Klemens, natisnil pa Jožef Blaznik. V Slovenskem biografskem leksikonu I (dalje SBL) je v članku o Jožefu Keku (str. 441) govor o poslovenitvi, in to brez vrednostnega komentarja, v članku o Frideriku Baragu, prav tako v SBL I (str. 24), pa je omenjen »J. Kekov slov. prevod te knjige«. Novak omenja slovenski prevod, ki gaje priredil Jožef Kek (Novak 1970, 8), za Šmitka pa sta besedili nemška in slovenska verzija (Šmitek 1994, 165). »Im gleichen Winter arbeitete er auch an dem Werckchen Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche der nordamerikanischen Indianer, das in Laibach in deutscher Sprache gedruckt und von Herrn Ziegler ins Slowenische übersetzt wurde« - navedek je iz nove izdaje te Vončinove knjige, ki jo je pripravil Karel Ceglar in je izšla leta 2000 pri Mohorjevi družbi (gl. str. 182). «si w «Sj CÄ IZVLEČEK: V članku je predstavljeno značilno besedje prvega slovenskega prevoda Baragove knjige o Indijancih, dilema, kdo je ^ prevajalec, pa je razrešena na osnovi jezikovnih dejstev. ^ N ABSTRACT: The article presents the typical vocabulary of the first Slovenian translation of Baraga's book on American Indians *""* (Geschichte, Character, Sitte und Gebräuche der nordamerikanischer Z Indier, 1837). The dilemma on the authorship of the translation was > solved on the basis of linguistic facts. Q 1 Baragova knjiga o Indijancihje izšla istega leta (tj. 1837) kar v treh jezikih: q nemški original1 in slovenski prevod oz. priredba2 sta bila natisnjena v Ljubljani, ^ francoski prevod pa j e izšel v Parizu. V literaturi se omenj ata imeni dveh potencialnih ^ prevajalcev: Janeza Ciglerja in Jožefa Keka. Ciglerja omenja prvi leta 1854 Vončina ^ v svoji nemško pisani biografiji Friderika Baraga,3 vendar dokazov za svojo trditev ^ ne navaj a, 15 let kasnej e pa se isti avtor v slovensko pisani biografij i imenu prevaj alca ^ izogne (Vončina 1869, 104-105). Kekovo ime navaja prvi v tej zvezi Marn v 251 Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev osemdesetih letih 19. stoletja,4 avtorstvo prevoda pa pripisujejo Keku tudi Glaser 1894, Lesar in Ehrlich (oba v SBL), dalje Novak 1970, leta 1986 tudi Šmitek.5 Kasneje omenja Šmitek imeni obeh avtorjev kot možni (Šmitek 1994,165). Vončino in Glaserja kot nasprotujoča si vira o prevajalcu je vzporejal leta 1991 v zbirki Baragiana Ceglar, pri tem pa se mu zdi Vončina zaradi možnega osebnega znanstva s Ciglerjem verodostojnejši vir.6 Po SBL je Cigler prevedel Baragova pisma - kar je nesporno, saj je zapisano tudi na naslovni strani knjige - in s tem »otvoril novo panogo slov. misij onsko-agitatorične literature«.7 Prevajalec Indijancev ni omenjen npr. še v tretji, izpopolnjeni izdaji Jaklič-Šolarjeve biografske knjige Friderik Baraga, kjer zvemo poleg podatkov o številu strani nemške (200 strani in 2000 izvodov) in slovenske izdaje (165 strani in 4000 izvodov) še za podatke o francoski izdaji (296 strani) (Jaklič-Šolar 1968, 78). Po Novaku je Kekovo krajšanje izvirnega besedila samovoljno; zlasti daje suhoparno krajšal Baragove daljše, slogovno popolnejše stavke oz. da jih je družil (Novak 1970, 8). Novak je svojo kritiko Kekovega prevoda konkretiziral le s 4 GL Marn 1885, str. 40 in Marn 1886, str. 27. 5 Šmitek 1986, 312: »Še pred odhodom v Evropo pa je Baraga poslal svoj tekst prijatelju Jožefu Keku v Ljubljano. Ta ga je prevedel in nekoliko skrajšal.« Iz Baragove korespondence to ni razvidno (prim, obe izdaji Baragovih misijonskih pisem v slovenščini, Ciglerjevo in Gregoričevo), kakor tudi iz njegove druge pisne zapuščine ne. France Baraga, ki nadaljuje Ceglarjevo izdajanje dokumentov in pisem Friderika Baraga - pravkar je izšla tretja knjiga iz zbirke Baragiana z naslovom Pisma in dokumenti L (1797-1830), ki stajo uredila oba omenjena baragoslovca - mi je poleg dragocenih opozoril na literaturo omogočil vpogled tudi v računalniško obliko vseh treh knjig iz te zbirke in mi s tem skrajšal pot do iskanih dokumentov, vendar tudi med njimi nisem odkrila vira za Šmitkovo izjavo. Žal nista ohranjeni Kekova in Ciglerjeva zapuščina - vsaj v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani in v NUK-u ju nisem izsledila. 6 »The translation from German in the Slovenian language was prepared, according to Dr. Karol Glaser's Zgodovina slovenskega slovstva, I, 1894, Ljubljana, by J. Kek and published in Ljubljana ... Dr. Leo Vončina, on the contrary, attributes the translation to Ziegler, which is more likely because Vončina wrote Bishop Baraga's biography, where this information is taken from, only sixteen years after its publication (1837-1853); Vončina must have known Ziegler personally; Glaser's Zgodovina was printed 57 years after the publication of Popis navad.« (Ceglar 1991, 203 in 283). 7 Izšla so v Ljubljani v dveh delih, prvi leta 1833, drugi pa 1837, z naslovom Bratovščina sv. Leopolda. Prim, članek Cigler Janez v SBL I, str. 79-80, avtorje F. Kidrič. M. Kmecl govori v spremni besedi k Ciglerjevi Sreči v nesreči, v izdaji iz leta 1984, pomotoma o Ciglerjevem prevodu Baragovih pesmi o misijonarskem delu med Indijanci v Severni Ameriki (Kmecl 1984, 221). V oklepaju navaja letnici 1833 in 1937; druga je napačna. Na pravilnost podatkov v SBL meje prvi ustno opozoril France Baraga. B. Dolenc nas o tem tako informira: »...višenjski župnik, pisatelj Janez Cigler, je leta 1833 izdal nekaj Baragovih pisem v knjižici na 72 straneh, leta 1837 pa je izšla druga knjižica na 88 straneh. Cigler je prevedel in priredil Baragova pisma, pri tem pa marsikaj izpustil.« (B. Dolenc 2000, 25). Gre torej za nekaj podobnega kakor pri prevodu knjige o Indijancih (op. J. N.). J. Gregorič 1983 na strani 14 v uvodu k svojemu popolnejšemu prevodu omenjenih pisem pravi, daje Cigler izpustil cele stavke in odstavke, ki so veljali bolj za duhovnike kot za preproste bralce. Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev krajšanji, ki spadajo po njem predvidoma le v območje stila in ne vsebine. Šmitek 1994,165 omenja v slovenskem prevodu manjkajoče posvetilo Leopoldinini družbi, ki ga prav tako ni v 133 let mlajšem Fajdigovem prevodu,8 in za 30 strani krajše slovensko besedilo v primerjavi z nemškim, vendar krajšanja ne konkretizira. 2 Pričujoči sestavek se ne namerava ukvarjati z vsebino Baragove knjige, ampak z jezikom slovenskega prevoda, točneje z njegovim besedjem. Na osnovi jezikovnih dejstev bo skušal odgovoriti na vprašanje o prevajalcu. V ta namen bosta pritegnjeni po dve besedili obeh potencialnih prevajalcev: Jožefa Keka9 in Janeza Ciglerja.10 2.1 Ker gre za prvo besedilo o Indijancih v slovenskem jeziku, je zanimivo zlasti reševanje prevodnih zadreg, ki so se pojavljale pri upovedovanju našim ljudem tujih vsebin. Tako je npr. za današnj o pipo miru izpričana mirna fajfa (po Baragovi nemški Friedenspfeife), za skalp je glavna koža,11 za vtetovirano podobo je podkožna podoba,12 za tek skozi šibe pa so jezikovno zelo posrečene, z nemščino le delno motivirane žive ulice.13 8 Prevod Vlada Fajdiga, ki je izšel leta 1970 pri celjski Mohorjevi družbi, je po Novakovi spremni besedi prvi popolni prevod Baragove knjige v slovenščino in »naš stari dolg, ki nam ni bil v čast« (Novak 1970, 12). Ko sem prof. Novaku letos maja omenila ta prevod, je označil prevajalčevo delo kot slabo opravljeno ter pripomnil, daje Fajdigov prevod on sam primerjal z originalom in slabosti odpravil. 9 Zanimivo je, daje tudi Kekov Mali Besednjak iz 1. 1834 brez navedbe avtorja, enako tudi Duhovni tovariš, njegova druga tu upoštevana knjiga iz 1. 1838. Del te knjige je katekizem, ki je bil istega leta posebej natisnjen, uveden v ljudske šole in bil tiskan v različnih prirejenih izdajah vse do leta 1894. Podatki so iz SBL I, str. 441. 10 Obe tu upoštevani Ciglerjevi knjigi - Bratovščina s. Leopolda iz 1. 1833 in Sreča v nesreči iz 1. 1836 - sta opremljeni z imenom prevajalca oz. avtorja. 11 V nemškem originalu ne najdemo dobesednega vzorca za slovenski prevedek glavna koža. Navedeni so le opisi dejanja, npr. na strani 152: »die Haut von der Hirnschale ihrer besiegten Feinde abzuziehen«, medtem ko so rezultati tovrstnega dejanja poimenovani kar kot (diese) Häute oz. Siegeszeichen; zadnje poimenovanje je pogojeno z odnosom indijanske družbe do teh predmetov. Besedotvorno še prim, živalna koža. 12 Za nemški glagol tattuiren sta v slovenskem prevodu dva daljša skladenjska opisa s predstavitvijo te tehnike oz. njenih posledic: »(po vfi koshi fvojiga shivota) namalati, in te podobe s'fhivankami v'kosho vtifniti« (str. 53) in »fi take podobe po koshi delati, ktere fe ne dajo vezh izbrifati« (str. 52). Baragovo glagolniško izražanje (die Tattuirung) je v prevodu sicer ohranjeno, vendar je zaradi odsotnosti ustreznega glagola v slovenščini izraženo po zgornjem modelu opisno: »per narejenji takih podob«. Tudi zveza podkožne podobe (»Kadar fi hozhe kakofhen imeniten vojvoda ali oblaftnik take podkoshne podobe narediti dati, pofhlje vzhafi v'daljne kraje po takiga zhloveka, kijih sna lepo delati.« -str. 53) nima neposredne motivacije v nemški predlogi (str. 64): »Es gibt einige Tattuir=Meister unter den Indiern, die oft von weitem gehöhlt werden, um einen berühmten Krieger oder Anführer zu tattuiren.« 13 Baraga je npr. zapisal: »zwischen den zwei Reihen zu laufen« (str. 161), v slovenskem prevodu pa se to mesto glasi »de naj po shivih ulizah tezhe« (str. 136); dalje je Baragovo mesto »Auf dieser peinvollen Reisen musste er dreizehn Mahl Gassen laufen« (str. 161) v slovenščino prevedeno »Trinajftkrat je mogel po shivih ulizah tezhi« (str. 136); spet Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev 2.2 Jezik prevoda je z današnjega vidika v veliki meri besedotvorno zastarel, npr.: bojevavski za bojni, detroitiški za detroitski, dovoljen za zadovoljen, izpaziti za opaziti, iztrpeti za strpeti 'zdržati', napačnost za napaka, nasledek za posledica, nastopnik za naslednik, nazajhod za vrnitev/vračanje, neprestrašnost za neustrašnost, obduhati za zavohati, obeda za obed, obslediti za zaslediti, očesati za počesati, ogovor za govor, plošnat za ploščat, počutek za čut, pomrzniti za zmrzniti, popustiti za zapustiti, popustiti (ga) za spustiti (ga), poslanik za poslanec, potrdenje za potrditev, prebrisnost za prebrisanost, premaga za zmaga, primrzniti za zmrzniti, raztepsti za pretepsti, sklenitev za sklep, sploh za splošen, sužnik za suženj, udarek za udarec, umaza za umazanija, vkuriti za zakuriti, voditev za vodstvo, vožnjak za voznik, zadostenje za zadoščenje, zamorejo za zmorejo, zanesti (komu) zaprizanesti (komu), zaslišba za zaslišanje. 2.3 V prevodu zasledimo posamezne danes zastarane pomene, tudi pri nekaterih osrednjih besedah. Tako se npr. pojavljajo mlajši 'potomec', zadnjič 'končno', nasproten (zvestoba) 'obojestranski', popolnoma pomreti 'izumreti', zadržanje 'obnašanje', obstati 'priznati', smuči 'krplje',/?zYz (tobak) 'kaditi', zelo zanimiva pa so tudi stara poimenovanja za strani neba: jutro 'vzhod',poldne 'jug', večer 'zahod', polnoč 'sever'.14 Izpričanih je nekaj besed, ki veljajo danes za že izpadle iz knjižnega jezika oz. sploh nikoli niso bile vanj včlenjene, npr.: nastopnik 'naslednik', veden 'večen', 'neprestan', spričljej 'dokaz'. 2.4 Pri prebiranju Baragove slovenske knjige o Indijancih iz leta 1837 sem bila posebej pozorna na besedne oz. besednozvezne pare, katerih členi so povezani z veznikom ali oz. je drugi člen dodan v oklepaju. Tovrstnih parov (v enem samem primeru gre za trojico) je v celotni knjigi odkritih 138. Največje primerov z enkratno pojavitvijo (109), ostali so izkazani večkrat (do sedemkrat oz. celo osemkrat).15 drugje ima Baraga das Gassenlaufen (str. 158), vendar to mesto v slovenskem prevodu nima paralelne ustreznice. 14 V nemškem originalu je Baraga za strani neba dosledno uporabljal der Ost, der Süd, der West, der Nord. Iz Grimmovega nemškega slovarja je razvidno, da imajo tudi v nemščini besede, ki poimenujejo dele dneva, večpomensko zgradbo in da se prva izpeljana pomenska enota pri vseh štirih besedah nanaša na strani neba, druga pa na veter, ki piha iz določene smeri. Ta način poimenovanja strani neba naj bi se v nemščini po analogiji z latinščino pojavil v 15. stoletju, širše pa se je uveljavil z Lutrovo Biblijo (za Abend in Morgen gl. npr. Duden 7, str. 8; za Morgen gl. Grimm 1885). Tako se npr. 1 Mz 13,14 v Lutrovem prevodu glasi: »... vnd sihe von der stet an da du wonest / gegen Mitternacht / gegen dem Mittag / gegen dem Morgen / vnd gegen dem Abend.« To mesto je Dalmatin prevedel: »... pogledaj od tiga mejfta, ker prebivam pruti pulnozhi, inu pruti puldnevi, pruti jutru, inu pruti vezheru.« Ta način poimenovanja se je potem ohranil v slovenščini še globoko v 19. stoletje - to je razvidno tudi iz obravnavane knjige - pri tem pa so se frekvenčna razmerja med temi oblikovno-pomenskimi kalki in splošnoslovanskimi vzhod/ izhod, jug, zahod, sever spreminjala, kar je lepo razvidno iz pregleda slovarjev. V 40-ih letih 19. stoletja (tako Murko 1833 in Kek 1834) se stanje ravno uravnoteža, potem pa se vedno bolj nagiba proti današnjemu stanju. Kot živa ostalina je pravzaprav samo še Jutrova dežela oz. Jutrovo, vse drugo je preživelo, kar je razvidno tudi iz SSKJ. 15 Prim. op. 29. Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev 1 -kratna poj avitev 109 primerov 2-kratna poj avite v 14 primerov 3-kratna pojavitev 8 primerov 4-kratna pojavitev 3 primeri 5-kratna pojavitev 2 primera 6-kratna pojavitev 1 primer 7-kratna pojavitev 1 primer V nadaljevanju bodo po frekvenčnih skupinah, znotraj njih pa po abecednem redu navedeni vsi zabeleženi pari oz. trojice tega tipa in vsaj v grobem predstavljene njihove značilnosti. Primerjava s Kekovim dvojezičnim slovarjem16 iz leta 1834 naj bi pokazala, ali lahko Keku na osnovi jezikovnih dejstev pripisujemo avtorstvo prevoda. Zlasti meje zanimalo, katere besede so izpričane že tri leta pred tem prevodom v njegovem slovarju in na katerem mestu v zvezi so v besedilu. Besedje, po katerem se prevod in slovar razlikujeta, bom poskusila tudi zvrstno, izvorno in besedotvorno opredeliti. Nakazana bo tudi tipološka slika besedja iz prevedene knjige o Indijancih, ki je v Kekovem slovarju samo v posredni obliki (izpričan je kak drug člen besedne družine). Zavedam se omejene vrednosti teh rezultatov, kajti znano je, da Kek slovarja ni sestavil sam, ampak z Metelkovo in Šlakerjevo pomočjo.17 Zaradi tega je verodostojnejši predmet primerjave njegova nabožna knjiga iz leta 1838, ki jo bom upoštevala v nadaljevanju. 1-kratna pojavitev - 109 primerov: Izpričanost v Kek 1834:18 - amerikanski ali anglijanski /milja/ [- / -] - amerikanski jež ali ježast presič [- +/ jež +] - armada ali vojščaki [- / +] - barusa ali mustačica [- / mustača] - majhena bavta ali sekirica [++ / sekira] - beli ljudje (ali Evropejci) [++ / +] 16 Kekov Besednjak obsega 230 strani: slovensko-nemški del 125 strani, nemško-slovenski pa preostalih 105 strani. Slovarski članki so po obsegu skromni - gre za primer šolskega slovarja- vendar je iz različnih nemških ustreznic, ločenih s podpičji (kdaj tudi z vejico), večkrat razvidna vsaj groba pomenska členitev slovenskih iztočnic; če pa slovenska iztočnica ni ena sama, pač pa je razširjena v niz, oz. če je v nemško-slovenskem delu navedenih več slovenskih ustreznic, ustrezno ločenih z vejico, lahko opažamo nastavke sinonimnega slovarja. 17 Na to dejstvo meje opozoril Jakob Müller; o tem gl. tudi Mara 1886, str. 27, SBL I, str. 441 in SBL III, str. 652. Slaker je oskrbel še dve naslednji izdaji tega slovarja. Metelkova vloga pri njem je bila predvidoma manj pomembna, saj v članku o Metelku v SBL slovar niti omenjen ni. Prav tako ne najdemo niti notice o njem v Marnovem 143 strani dolgem besedilu o Metelku in njegovem delu (gl. Marn 1874). 18 Oznaka + pomeni prisotnost posameznih besed v Kekovem Besednjaku, oznaka - pa odsotnost celih besednih družin v njem. Navedba druge besede iz aktualne besedne družine opozarja, da iskana beseda v slovarju sicer ni izpričana, je pa zabeležen vsaj navedeni člen iz te družine. Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev - bled ali belikast /lasje/ [+ / belkast] - bog ali malik [+/+] - bojevavski ali vojskini /ples/ [boj /vojska] - borusa ali mustača [-/+] - bosti ali natikati /ribe/ [+/+] - brodnar ali brodnik [+/+] - cerkev ali darovavska hiša19 [+ / darovati +] - cinober (lepa rudeča farba) [-/+++] - coprnik ali vedež [+/+] - čevlji ali škornjice20 [+/+] - čevlji (ali solni) [+/+] - veliki čoln (Noetova barka)21 [++ / -+] - črnkast ali zamolkel /človek/ [+/-] - čuvaj ali stražnik [+ / straža] - daritev ali ofer /opravljati/ [+/+] - deska ali dilja [+/+] - deskica ali obod [deska / +] - do dna ali do tal /se vdreti/ [+/+] - drog ali ranta [+/+] - drog ali štanga [+/-] - Veliki Duh ali Gospod življenja [++ / ++] - grampa ali zacelina [grampov / zaceliti] - hiša ali familija [+/-] - jadreno drevo (ali jambora) [jadro + /-] - jetikaali sušica22 [+ / sušiti] - Kanadjan (to je: Evropejec dežele Kanade) t- /++-] - klepetec ali klopotec [+/+] - klinci ali paličice [+ / palica] - klopotati ali ropotati [+/+] - klopotna ali ropotavna kača [klopotati / ropotati +] - koča ali bajta [+/+] - kol ali bit [+/+] 19 Cerkev tu dodatno pojasnjuje in domačemu bralcu približa v prevodu splošno rabljeno darovavsko hišo, ki opomenja indijanski sakralni objekt, namenjen za njihovo domače bogoslužje. V nemškem originalu je na tem mestu in na drugih rabljen samostalnik Opferhütte (prim. str. 126), vzorec za slovensko kalkiranje. Beseda cerkev je v vseh drugih primerih vezana na krščanstvo. 20 V nasprotju s sopomenskimi čevlji in solni so čevlji in škornjice v sorednem pomenskem razmerju ali pa morda v razmerju splošnega in posebnega, torej rodu in vrste. 21 Tu je v vlogi pojasnila stalna zveza Noetova barka, ki nam indijansko legendo o t. i. velikem čolnu kulturno približa. 22 V Keku 1834 je v slovensko-nemškem delu iztočnica jetika z nemško ustreznico die Lungensucht, iztočnice sušica pa ni. V nemško-slovenskem delu pa sta pri iztočnici die Lungensucht navedeni dve slovenski ustreznici: jetika in pljučna bolezen, druga s splošnejšim, širšim pomenom, sušice pa tudi tu ni. Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev - kol ali gorjača [+/-] - majhen kotel ali pisker [++ / +] - kotlovina ali kufer [+/+] - kraj ali rob [+/+] - Krivo drevo (Arbre croche) [++/] - krokar ali orel23 [+/+] - kufer (ali baker) [+/+] - kumrati ali hujšati kumern / -] - ljut ali neusmiljen [-/+] - locanj ali obroč [+/+] - Ion ali plačilo [+/+] - lopa ali hiša [+/+] - lovec ali jager [+/+] - malati ali mazati si /obraz/ [+/+] - medalja ali svetinja [-/+] - mesto Montreal (poglavitno mesto Kanade) [+- / ++-] - morastni ali močvirni /kraj/ [-/+] - možnar ali stopa [+/+] - okrogla mrežica ali vrša "+ mreža / -] - mučiti ali martrati [+/+] - naramnice ali oprte [+/-] - oblast ali mogočnost [+/+] - odeja ali plahta [+/+] - oder ali grušt [+/-] - /od sonca/ ogorel ali očrnjen /človek/ ogoreti / črniti] - /detroitiški/ opravilnik ali agent opravilo / -] - Otava-Indijani (Otavani) [-/-] - palec (ali cola) [+ / col] - paličice ali klinčki palica / kline] - piti (ali kaditi) /tabak/ r+ / ++] - piti ali puhati /tobak/ [+ / ++] - plot ali stena /iz debelih brun/ '+ / +++] - poglavar ali vojvoda :+/+] - pogodba ali glihenga "+ / glihati] - pokus ali žmah :+/+] - poslanik ali poslani deželski služabnik jposlati / poslati ++] - postelj išče (ali špampet) j)ostelja/+] - posvetovanje ali zbor "posvetovati se / +] - pot,m ali gaz,m :+/+] - pravica ali sodba :+/+] - prekuc ali strma skala prekucniti / ++] Nemško der Rabe iz prevodne predloge je nedvoumna ustreznica slovenske krokar, zato se postavlja upravičeno vprašanje, zakaj se je zdelo prevajalcu potrebno uporabiti še pomensko neustrezen dopolnilni člen. Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev prid ali korist,m [+/+] prot ali prekla [+/+] puša ali mušketa [+/-] rabelj ali trinog24 [+/+] rabiti ali nucati [+/.] ročica ali klin ■+/+] rod ali žlahta25 :+/+] selišče ali kolonija (Colonie) :-/-] skedenj ali žitna s-hramba "+ / žito +] skleniti ali združiti se :+/+] sok ali mezga /cukrenega javorja/ :+/-] steklenica ali flaša :+/-] studiti ali gnjusiti se :+/+] španga ali klin :-/+] štraklja ali majhena sulica :-/++] teči ali /v okrogljeji/ dirjati :+/+] tolovaj ali ravbar :+/-] trata ali planjava :+/+] trska ali deskica '+1 deska] uta ali hišica '- / hiša] veden ali stanoviten26 /postava/ :+/+] Veliki potok (Grand River) :++/] vojvoda ali oblastnik :+/+] vreča ali žakelj :+/+] vrzel ali luknja +/+] zaklad ali šac .+/-] zapestnica ali oklepnica -/-] zrak ali luft +/+] zrcalo ali špegel +/+] žlambor ali votlina /drevesa/ -/+] V originalu je na tem mestu samostalnik der Peiniger, kar je po Keku 1834 ustreznica k trinog. V istem slovarju ima rabelj ustreznico der Scharfrichter. Enako tudi Cigale 1860, le da so pri Peiniger poleg trinog navedene še številne sopomenke: mučivec, mučitelj, trapivec, pestivec, grozovitnež. Rod in žlahta v osebkovi ali predmetni stavčni vlogi nista sopomenki - sta pa žlahta in rodovina; beseda rod {Indijani polnočnih rodov, indijanski rodovi) namreč označuje 'skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben j ezik, običaj i'. Tako j e v S SKJ razložena prva pomenska enota besede pleme, kije današnja ustreznica tedanjega rodu. V tu izpričani vlogi povedkovega določila {biti v rodu ali žlahta) gre nasprotno za popolno sopomenskost. Pridevnik stanoviten se danes uporablja zlasti za označevanje človeške lastnosti; pomen 'nespremenljiv, stalen' v zvezi nekateri predmeti imajo stanovitno vrednost pa je v SSKJ označen kot starinski. Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev 2-kratna pojavitev - 14 primerov: - anglijanski ali angleški t-/-] - bodilo ali iglica [- / igla] - cukrenica (ali sirup)27 "cuker / -] -jutranji ali azijaški /Indija/ :+/-] - log ali gojzd :+/+] - plahta ali koc :-/+] - pogrebi ali pokop :+/+] - puška ali flinta; flinta ali puška :+/-] - /brezova/ skorja ali štorija28 :+/+] - smuči (ali snežni čevlji)29 "- / sneg +] - šega ali ceremonija :+/-] - štraklja ali ost :-/-] - uhani ali ušesni ringeljni30 "+ / uho -] - zanka ali stava31 :+/+] 3-kratna pojavitev - 8 primerov: - biber ali kastor :-/-] - los ali debeli jelen32 ;-/++] - puša ali flinta :+/-] - sedlon ali severni jelen33 '- / sever +] - smuči ali karpe; karpe ali smuči :-/-] - smuči (karpe ali snežni čevlji)34 *- / - / sneg +] - vojska ali boj :+/+] - divji vol ali tur; tur ali divji vol ++/+] ' Govorno razgibana varianta tega para je cukrenica {ki seji tudi sirup pravi). ! Vrstni red členov je v drugem primeru zamenjan: štorija ali /drevesna/ skorja, neobvezni prilastek brezov pa je zamenjan s prav tako neobveznim drevesen. ' V skupini s trikratnimi pojavitvami so izpričane še druge kombinacije poimenovanj za indijanske krplje; poimenovalne dvojnične (oz. trojnične) variante so izpričane v celotni knjigi osemkrat, tj. največkrat. ' Druga pojavitev je brez prilastka ušesni. V drugi pojavitvi zveze je njen prvi del natančneje podan in hkrati omejen s prilastkom: zanka iz trdnih vrvi {ali stava). '■ Poimenovalni varianti sta še: veliki los ali veliki amerikanski debeli jelen; amerikanski los ali veliki jelen. Te tri pojavitve se medsebojno razlikujejo samo v razvrstitvi prilastkov, ki se nanašajo na tipično lastnost živali (velikost oz. debelost) in na področje njene razširjenosti (Amerika). Priredna dvočlenskost zveze sicer ni pogojena z nemško predlogo {das grosse amerikanische Elendthier), drugače pa je s pridevnikoma velik in amerikanski. Tudi druga poimenovanja manj znanih živali odražajo poimenovalne zadrege. Prva varianta tega zapisa je zgolj grafična: sedlon {ali severni jelen), za drugo pa je značilna zamenjava vrstnega reda členov, torej: severni jelen ali sedlon. Prvi variantni zapis je smuči {to je: karpe ali snežni čevlji) in v njem je eksplicitno izražena pojasnjevalna vloga obeh členov v oklepaju; morda pa gre za poimenovalno kolebanje. Edina tričlenska zveza je izkazana enkrat še preprosteje: smuči, karpe ali snežni čevlji, vendar glede razmerij med členi manj jasno. Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev 4-kratna pojavitev - 3 primeri: - v zemljo zabiti koli ali palisade35 [+ zabiti +/ -] - poglavar ali kralj36 [+ / +] -/brezova/skorja ali koža37 [+/+] 5-kratna pojavitev - 2 primera: - družina ali familija, familija ali družina [ +/ -] - divji bivol ali kodrasti vol38 [++ / -+] 6-kratna pojavitev - 1 primer: - vseljenci ali kolonisti39 [- / -] 7-kratna pojavitev - 1 primer: - lov ali jaga; lov Gaga); jaga ali lov [+ / +] 2.4.1 V 65 zabeleženih parih, tj. domala polovica, ima vsaj en člen prevzeto osnovo. Največje primerov s prevzeto osnovo na drugem mestu v zvezi (34), sledijo primeri s prevzeto osnovo na prvem mestu (18), medtem ko sta v osmih parih oba člena prevzeta. V naslednjih petih primerih je prevzet spet en člen, vendar je vrstni red v teh parih dvosmeren (pojavljata se namreč vsaj dvakrat). Vrstni red v zvezah na splošno ni normativen. 2.4.2 Oklepaji so uporabljeni v 24 primerih. Njihova vloga je v posameznih primerih 1) identifikacijska: Veliki P otok {Grand River), Kriv o Drevo {Arbre croche); Trikrat se pojavlja navedena zveza, enkrat pa variirana palisade ali v zemljo zabiti koli. Prosti skladenjski opis je očitno po prevajalčevem predvidevanju bralcu bližji kakor z nemščino motivirane prevzete palisade {Palisaden). Dvakrat je prvi člen iz navedene zveze pomensko določen oz. okrepljen s prilastkom, prvič z indijanski, drugič z veliki, v zadnjem (tj. četrtem) primeru pa gre za zamenjavo členskega vrstnega reda, torej: kralj ali poglavar. Dvočlenskost je dvakrat pogojena s predlogo: veliki poglavar ali kralj za Hauptanführer oder König ter poglavar ali kralj za einen König oder ersten Oberhäuptling, dvakrat pa v predlogi dvočlenskosti ni. Variantna zapisa sta: /brezova/ skorja {ali koža)', /brezova/ koža ali skorja. Koža kot sopomenka /drevesne/ skorje]^ izpričana v Cigaletu 1860 (gl. iztočnico die Rinde), medtem ko je v Keku 1834 zabeležena samo v izhodiščnem pomenu. Na neobstojnost te pomenske enote kaže tudi njena odsotnost v Pleteršnikovem slovarju 60 let kasneje. Pet pojavitev zveze pomeni hkrati tudi pet njenih različnih uresničitev. Poleg navedene so tu še preostale štiri: bivol ali kodrasti vol, bivol {ali kodrasti vol)', bivol {ali divji kodrasti vol); divji kodrasti vol ali bivol. Za njih je zlasti značilna različna razporeditev prilastkov, katerih raba sploh ni pogojena z nemško ustreznico Büffelochsen, imajo pa zaradi malo znanega denotata očitno vlogo dodatnega pojasnila; zlasti velja to za prilastek kodrast, divji vol se pojavlja namreč tudi kot del dvočlenske zveze divji vol ali tur, to pa je že drugo poimenovanje z novim denotatom - prim, zgoraj. Za vse pojavitve te zveze je značilen enak členski vrstni red, v enem primeru pa je uporabljen še oklepaj: vseljenci {ali kolonisti), ki družno z ločnim veznikom ali postavlja desni člen izrazito na obrobje. Samostojno se v besedilu pojavljajo vseljenci (tudi glagol vseliti se), še pogosteje pa preseljenci (tudi glagol preseliti se). Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev 2) pojasnjevalna: Kanadjan (to je: Evropejec dežele Kanade), mesto Montreal f<\ (poglavitno mesto Kanade), veliki čoln (Noetova barka), cinober (lepa rudečafarba), ^ smuči (to je: karpe ali snežni čevlji); 3) pri manj znanih denotatih poimenovalno ^ iščoča: bivol (ali kodrasti vol), piti (ali kaditi), sedlon (ali severni jelen); 4) največkrat ™ pa zlasti in predvsem sopomenska: palec (ali cola), lov (jaga), kufer (ali baker), e*i postelj išče (ali špampet). * Zadnje tri skupine (prva minimalno) so značilne za večino obravnavanih dvočlenskih zvez z veznikom ali: 1) pojasnjevalna: v zemljo zabiti koli ali palisade; ^ 2) poimenovalno iščoča: amerikanski jež ali ježast presič, amerikanska ali ^ anglijanska milja; 3) zlasti in predvsem sopomenska: lov ali jaga, puška aliflinta, ^ jetika ali sušica, čuvaj ali stražnik, majhena bavta ali sekirica, zrak ali luft, zrcalo ali špegel; zasledimo pa še 4) skupino z enim pomensko nekoliko modificiranim ;', členom: barusa ali mustačica, štraklja ali majhena sulica, puša ali mušketa; in 5) < skupino, ki jo zaznamuj e večja medčlenska pomenska razlika: a) včasih dopolnjujoča: >, * rabelj ali trinog, coprnik ali vedež, čevlji ali škornjice, šega ali ceremonija; b) kdaj pa tudi nepojasnljiva: krokar ali orel. 2.4.3 Če pojavitve pomnožimo s številom primerov, dobimo rezultat 196, '"-< kolikor znaša skupno število dvojničnih oz. parnih pojavitev. V sodobnem > slovenskem prevodu je na ustreznih mestih dvojničnih pojavitev le 11 (to je rezultat O popolne primerjave zgoraj navedenih primerov), kar je prekrivno z originalom, s ^ prvim prevodom pa le delno. Niti v teh 11 primerih namreč prvi slovenski prevajalec & ni v celoti upošteval originala, saj je dvakrat zamenjal nemški und s slovenskim ali: q Gaukler und Orakelsprecher - coprnik ali vedež; Authorität und Macht - oblast ali mogočnost. Dvojnično izražanje z ločnim veznikom ali kakor tudi velik del ^ uporabljenih oklepajev vsekakor nista rezultat prevajalčevega upoštevanja originala. 2.4.4 Z vidika bralca in njegovega razumevanja besedila je upravičena raba le omejenega števila predstavljenih besednih oz. besednozveznih parov. Takšna so npr. še neustaljena poimenovanja manj znanih živali (klopotna ali ropotavna kača, divji bivol ali kodrasti vol); poimenovalna zadrega v zvezi z njimi je razvidna tudi iz večkratne uporabe variiranega dvoj ničnega izražanja, ki zadeva poleg zamenjave vrstnega reda členov tudi razlike v prilastkih. Podobno je upravičen ta poimenovalni način, ko je govor o življenju v Novem svetu, ne le indijanskem, ampak tudi vseljencev ali kolonistov, kakor jih prevajalec tipajoče imenuje, oz. preseljencev, kar je njihovo najpogostejše enočlensko poimenovanje; prim, tudi selišče ali kolonija (colonie) z motivirajočo tujejezično ustreznico v oklepaju. Tako je npr. pri Kanadjanu potrebna razlaga v oklepaju, daje to Evropejec dežele Kanade, s čimer je poimenovanje ustrezno zoženo; prim, še beli ljudje (ali Evropejci). Zanimiva sta tudi poskusa slovenjenja zemljepisnih lastnih imen, ki imata zaradi potrebe po identifikaciji v oklepaju oba dodano še ime iz Amerike: Krivo drevo (Arbre croche) in Veliki potok (Grand River), iz primera Otava-Indijani (Otavani) pa so razvidna še danes aktualna besedotvorna iskanja. Iz življenja Indijancev so razumljiva nihanja v poimenovanjih njihovih voditeljev: poglavar ali vojvoda, vojvoda ali oblastnik, poglavar ali kralj, ki so delno pogojena tudi s prevodno predlogo; dalje izrazna tipanja v zvezi z njihovo 261 Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev kulturo v ožjem in širšem smislu: cerkev ali darovavska hiša, veliki čoln {Noetova barka), Veliki Duh ali Gospod življenja, daritev ali ofer /opravljati/, coprnik ali vedež, malati ali mazati si /obraz/, šega ali ceremonija; sok ali mezga Icukrenega javorja/, cukrenica {ali sirup). 2.4.5 Iz oznak v oglatih oklepajih je razvidna izpričanost vseh elementov (in ne členov kot celot, ko gre za besedne zveze) obravnavanih besednih zvez v Kekovem slovarju. 59 parov iz besedila se v celoti prekriva s slovarjem, devet parov pa ni v slovarju izpričanih niti z enim členom. Približno polovica dvojničnih primerov iz prevoda je torej z enim členom prekrivna s slovarjem, z drugim pa neprekrivna. Od skupno 57 besed z gornjega seznama, ki izkazujejo v Keku 1834 odsotnost cele besedne družine, je kar 46 samostalnikov ter devet pridevnikov in dva glagola. Poleg redkih kulturno {selišče, kolonija, vseljenec, kolonist, palisada) in bivanjsko oddaljenih besed (poimenovanja tipično ameriških živali), katerih odsotnost je razumljiva, manjkajo v slovarju nekatere splošnokultume besede {armada, cinober, familija, medalja, agent, ceremonija), ki naj bi skupno z besedami, ki nimajo lokalno omejenega nanosnika {morasten, oprta, vrša, grušt, kodrast, ravbar, uta, štraklja, flaša, zapestnica), ne spadale ravno na sistemsko obrobje. Ali pa tudi, saj so za te iste nanosnike v slovarju izpričana druga poimenovanja, tj. sopomenke ali blizupomenke teh neizpričanih besed oz. besednih zvez. Pomensko torej Kekov slovar ni bistveno siromašnejši od obravnavanega prevoda, je pa izrazno skromnejši. Načelno Kek prevzetih besed ni ravno izločal (ima npr. coprnik, ofer, kufer, Ion, lopajagerjaga, martrati, žlahta), se je pa pri opaznem delu obstoječih sopomenskih parov očitno odločil prav za njihov izpust. Opazno je tudi število primerov, ko pri vsaj enem od členov ni izpričana prekrivnost med obravnavanim besedilom in slovarjem, je pa v slovarju zastopan kak drug člen besedne družine. Tako npr. Kekov slovar nima kar 13 pridevniških izpeljank na -en, -ski, -in in -ast iz prevoda; dalje nima 21 samostalniških tvorjenk, zlasti izpeljank z besedotvornimi pomeni 'vršilec dejanja', 'rezultat dejanja/ dogajanja', 'dejanje', 'stanje', 'mesto dejanja/dogajanja', od tega deset manjšalnic, in enega glagola. Ima pa samostalnike, glagole oz. pridevnike, iz katerih so tvorjenke izpeljane. Besedotvorna siromašnost slovarja je razumljiva, saj gre za kratek dvosmerni slovar za šolsko rabo. Zaradi majhnega obsega slovarja v njem seveda ne moremo pričakovati redkih, kulturno in zemljepisno oddaljenih besed, ki jih je zahtevala Baragova predloga; nekaterih ne najdemo niti v precej obsežnejših slovarjih iz preteklosti in sodobnosti. 2.5 Pritegnitev še enega Kekovega besedila in dveh Ciglerjevih v primerjavo s slovenskim prevodom Baragovih Indijancev naj bi dala konkretnejše rezultate. V prevodu Baraga 1837 (dalje Prevod 1837)inKeku 1838 prevladujejo glasovno polno uresničene tvorjenke tipa: sramovati, obvarovati, spovedovati se, zapovedoval, zaničeval, svetoval {Kek);posvetovajo, zalazoval (Prevod 1837) proti redkim glasovno reduciranim pojavitvam: s prešeštvanjem, nadlegvajo (Kek); poškodvani (Prevod 1837). V Ciglerjevem prevodu Bratovščine s. Leopolda iz 1833 (dalje Cigler 1833) in v Ciglerju 1836 nasprotno prevladujejo reducirane oblike tvorjenk: mašval, spovedval, opominvala, zdihvati, medtem ko so polne oblike redke: mašoval. Sicer so pa še druge glasovne oz. Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev pisne uresničitve izpričane v vseh štirih knjigah, npr. ničemurnosti: ničemernosti (Kek ^f 1838); zmirej : zmiraj, tobak : tobak (Prevod 1837); okoli izera : po jezer ah, tukej : *7 tukaj; bratovšine: bratovšne, baratovci: baratavci, starček: starčik, katehizm: katekizmi, ^ misjonar: misijonar, prot: proti, uroč: vročina, katoliški: katoljške : katolške (Cigler ^ 1833); znamnje : znamenje, hišco : hišico, jigrač : igrača (Cigler 1836). Že na prvi ponozhni zhas.« Nasprotno so v Ciglerju 1833 izpričani prislovi tipa: spomladi, v jesen, O po zimi. Sodobnejši kakor Prevod 1837 je Cigler tudi v poimenovanjih strani neba:proti j južni strani, prot severju; v Prevodu 1837 namreč močno prevladujejo starejše oblike, ^ vezane na dele dneva: proti večerni strani, proti jutru. ^ V knjigi o Indijancih je natančno opisana pridelava javorjevega sladkorja. St4 Prevajalec uporablja v tej zvezi naslednje besede oz. besedne zveze: cukreni javorji, ^ mezga cukrenih javorjev, cukrena mezga, cukreniea (ki se ji tudi sirup pravi I ali sirup), sok ali mezga cukrenega javorja, javorjev cuker, cukrova hiša. Štiri leta prej (1833) so v Ciglerjevem prevodu misijonskih pisem izpričane v krajši omembi te predelave naslednje zveze: cukrena muzga, sladka muzga ali sok, cukrena/cukr as ta drevesa. Primerjava pokaže, daje verjetnejši prevajalec Baragovih Indijancev Jožef Kek, saj to potrjujejo tako glasovno-pisna kakor tudi leksikalna dejstva. Kekov jezik je pravopisno veliko bolj urejen kakor Ciglerjev, na kar je mogoče vplivalo tudi delo pri slovarju, ki zahteva veliko sistematike. 3 Pri besedju Baragovih slovenskih Indijancev je opazna zlasti besedotvorna zastarelost prevoda, ugotovljena pa je bila tudi preživelost posameznih pomenskih enot. Zanimive so nekatere prevodne rešitve kulturno oddaljenih upovedanih vsebin. Primerjava z nemškim originalom pokaže, daje bilo dvojnično izražanje - v prevodu je bilo odkritih 138 besednih oz. besednozveznih parov, ki imajo člene povezane z veznikom ali oz. je drugi člen dodan v oklepaju - le redko spodbujeno s predlogo. Gre torej za širitev prevedenega besedila v primerjavi z originalom. V V Baraga 1837 (str. 1) so Amerikani pomensko širše poimenovanje: »Sgodbe Amerikanov fploh fe sazhnejo od 12. dneva mefza kosoperfka leta 1492.« 263 Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev primerih sopomenskosti, ki so prevladujoči, je ta širitev formalna in ne vsebinska, v *** primerih manj znanih nanosnikov ali manj znanih besed oz. besednih zvez pa je ^ njena vloga poleg stilnega barvanja zlasti pojasnjevalna, poimenovalno iščoča, pri v ; uporabi oklepajev pa tudi identifikacijska. Eden od členov je kdaj tudi pomensko ^ nekoliko modificiran, redko je izpričano medsebojno pomensko dopolnjevanje, C vzorčno pa se pojavlja tudi nepojasnljiv primer. Z vidika razumevanja besedila je s# upravičena raba zgolj omejenega števila teh parov. Pri tem naj izpostavim še neustaljena poimenovanja manj znanih ameriških živali, posebnosti življenja v O Novem svetu - tako indij anskega kakor kolonialnega - ter pre vaj alče vo neodločnost .« pri iskanju ustreznega poimenovanja med večjim številom možnosti. Kek je bil kot domnevni prevajalec Baragove knjige o Indijancih preizkušan na obravnavanih besednih oz. besednozveznih parih s pomočjo njegovega šolskega dvojezičnega Besednjaka. V skladu s pričakovanji je slovar besedotvorno ^ siromašnejši od prevoda, drugo manjkajoče besedje pa pomeni le redko tudi primanjkljaj v njegovem pomenskem sestavu - izjema so seveda manj znani in kulturno oddaljeni nanosniki. Glede na to da Kekov slovar ni v celoti samostojno delo, je bila pritegnjena še ena njegova knjiga (Duhovni tovariš), zaradi omemb v: Ciglerja kot možnega prevajalca pa so bile izvedene tudi poskusne primerjave z pl dvema njegovima knjigama. Zlasti na osnovi pisne podobe primerjanih knjig in posameznih izrazitih leksikalnih značilnosti lahko rečemo, daje prevajalec Baragovih Indijancev Jožef Kek. Viri in literatura BARAGA, Friedrich, 1837, Geschichte, Character, Sitten und Gebräuche der nor'd=amerikanischen Indier, Laibach. BARAGA, Friderik, 1837, POPI§ naväd in sadershanja INDIJANOVPolnozhne Amerike, V LJUBLJANI. BARAGA, Friderik, 1970, Zgodovina, značaj, nravi in šege severnoameriških Indijancev, Celje. Baragova misijonska pisma, 1983, Zbral in prevedel, uvod in opombe napisal Jože Gregorič, Ljubljana. BRATOVSHINA S. LEOPOLDA, k'pomozhi mifijonarjam, 1833, Is nemfhkigafpifal JANES ZIEGLER, V Ljubljani. CEGLAR, Charles A., 1991, The Works of Bishop Frederic Baraga. Hamilton, Ontario. [CIGALE, Matej], 1860. Deutsch=slovenisches Wörterbuch I-II, Laibach. CIGLER gl. ZIEGLER DALMATIN, Jurij, 1584, BIBLIA, TV IE, VSE SVETV PISMV, STARIGA inuNoviga Teftamenta, Wittenberg, Faksimile, Ljubljana 1968. DOLENC, Bogdan, 2000, Misijonska zavest na Slovenskem v Baragovem času, Baragov simpozij v Rimu, Celje, 21-34. Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev DRNOVŠEK, Marjan, 2000, Baragov odnos do staroselske civilizacije in kulture v Ameriki, Baragov simpozij v Rimu, Celje, 157-170. DUDEN 7. 1963, Etymologie. Herkunftswörterbuch der deutschen Sprache, Mannheim/Wi en/Zürich. EHRLICH, Lambert, 1925. Baraga Friderik Irenej, Slovenski biografski leksikon I, Ljubljana, 23-24. GLASER, Karol, 1894, Zgodovina slovenskega slovstva, I. zvezek, V Ljubljani. GRIMM = Deutsches Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm, 1885, 1899, 1935, Leipzig. JAKLIČ, Fran - ŠOLAR, Jakob, 1968, Friderik Baraga, 3. izpopolnjena izdaja ob 100-letnici Baragove smrti, Celje. [KEK, Jožef], 1834, Mali Befednjäk flovenfkiga in nemßkigajesika, V Ljubljani. [KEK, Jožef], 1838, Duhovni TOVAR§Hpoböshniga kriftjana, V Ljubljani. KIDRIČ, France, 1925, Cigler Janez, Slovenski biografski leksikon I, Ljubljana, 79-80. KMECL, Matjaž, 1984,0 Janezu Ciglerju, v: Janez Cigler, Sreča v nesreči, Ljubljana, 219-224. KOLARIČ, Rudolf, 1933, Metelko Franc Seraf., Slovenski biografski leksikon II, Ljubljana, 106-109. LESAR, Josip, 1928, Kek Jožef, Slovenski biografski leksikon L, Ljubljana, 441. LUTHER, Martin, 1974, Biblia, das ist die gantze Heilige Schrifft Deudsch auff new zuger i cht. I-III, München. MARN, Josip, 1874, Franc Metelko v slovenskem slovstvu, Jezičnik IX-XI, V Ljubljani, 1-143. MARN, Josip, 1885, Friderik Baraga, JezičnikXXIII, V Ljubljani, 39-41. MARN, Josip, 1885, Janez Ziegler, JezičnikXXIII, V Ljubljani, 54-58. MARN, Josip, 1886, Jožef Kek, JezičnikXXIV, V Ljubljani, 26-28. MIKLAVČIČ, Maks, 1971, Šlaker (Šlakar) Janez Nep., Slovenski biografski leksikon III, Ljubljana, 652. MURKO, Anton Janes, 1833, §lovenjko-Nemfhki in Nemfhko-§lovenJki ROZHNI BESEDNIK, V GRÄDZI. NOVAK, Vilko, 1970, O pisatelju in knjigi, Friderik Baraga, Zgodovina, značaj, nravi in šege severnoameriških Indijancev. Celje, 5-12. PLETERŠNIK, Maks, 1894-95, Slovensko-nemški slovar I-II, V Ljubljani. Slovenska književnost, (Leksikoni CZ), 1996, Ljubljana. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, 1970-1991, Ljubljana. ŠMITEK, Zmago, 1994, Friderik Baraga, Dvanajst velikih Slovencev, Ljubljana, 149-174. ŠMITEK, Zmago, 1986, Klic daljnih svetov, Slovenci in neevropske kulture, Ljubljana. VONČINA, Leopold, 1869, Friderik Baraga, pervi kranjski apostoljski misijonar in škof med Indij ani v Ameriki, Ljubljana. VONČINA, Leopold, 2000, Friedrich Baraga, Eine Biographie des hochwürdigen Missionars und ersten Bischofs von Ober-Michigan, Herausgegeben von Karel Ceglar sdb, Klagenfurt - Ljubljana - Wien. Jožica Narat: Kdo je avtor prvega slovenskega prevoda Baragovih Indijancev VRHOVNIK, Ivan, 1892, Janez Cigler, slovenski pisatelj, V Ljubljani. ZIEGLER, Janez, 1836, §rezha v' Nefrezhi, ali POPIVANJE zhudne sgodbe dveh dvojzhikov, Spifal in na fvitlobo dal JANES ZIEGLER, V Ljubljani. Who is the Author of the First Slovenian Translation of Baraga's Book on American Indians Summary The first Slovenian translation of Baraga's book on American Indians (Geschichte, Character, Sitte und Gebräuche der nordamerikanischer Indier, 1837) was published in the same year as the German original, but it is 35 pages shorter. On the other hand, textual lengthening, which is only rarely motivated with the German original, occurs. There are 138 pairs of words or phrases where the components are linked either with a conjunction or the second component is added in parentheses. The article presents these words and phrases in the form of alphabetical lists, including the number of occurrences, and compares them to Kek's Slovenian-German dictionary from the year 1834. In almost a half of these pairs (65) at least one of the components has a foreign stem; in 34 instances these components come second in the pair, but, in general, the word order is not normative in these pairs. These pairs perform various roles, especially that ofsynonymy (lov alijaga 'hunting', puška ali flinta 'gun'), explanation (v zemljo zabiti koli ali palisade 'palisades'), for little-known denotations they suggest a possible, new term (amerikanska ali anglijanska milja 'American or British mile', sedlon (ali severni jelen) 'moose'). In some instances the second component is slightly semantically modified (puša ali mušketa 'gun or musket'), the semantic T difference may also provide supplementary information frabelj ali trinog 'executioner or tyrant'), but sometimes it cannot be explained (krokar ali orel 'raven or eagle'). The parentheses may also perform an identifying role: Veliki Potok (Grand River). The use of doublets is therefore not only a matter of style but sometimes also of meaning. Yet, from the perspective of the reader and his understanding of a text only the use of a limited corpus of pairs of words or phrases is justified (e.g. little-known animals, characteristics of American life, proper nouns). The discussed translation andKek's dictionary have several common features, since they differ completely only in nine word pairs. The orthographic differences need to be mentioned as well, although these could result from Slaker's and Metelko 's contributions to the dictionary. For that reason the author also included a comparison ofKek's Duhovni tovariš (1838). The size of the above dictionary influenced a rather poor treatment of individual word families, some rare culture- and existence-related unfamiliar words were left out; but omitted were also some common and general culture-related words which are certainly not marginal in the system. In connection with the discussed translation of Baraga's book two names of possible translators appear in literature: Jožef Kek and Janez Cigler. On the basis of linguistic facts (especially phonological, orthographic, morphological and lexical peculiarities, as well as the normative (un)fixedness) it is proved that Kek was the translator. Besede za semenj, žegnanje (farni praznik) in blagoslov v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA) Jožica Škofic 1. Uvod (etnologija o tej temi) V članku so predstavljena poimenovanja za tri pojme, po katerih se sprašuje v Vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas1: vprašanje št. 182, tj. semenj, vprašanje št. 210, tj. žegnanje (farni praznik), in vprašanje Št. 234, tj. blagoslov. Poimenovanja so v gradivu močno prepletena, zato se je zdelo primerno vsa tri prikazati skupaj, s čimer je omogočeno tudi lažje primerjanje med poimenovanji in iskanje motivacije zanje. Obravnavana tema je bila že večkrat predmet etnološkega raziskovanja (npr. Vilfan 1945, Möderndorfer 1946, Kuret 1989/11), tokrat pa jo želim predstaviti še po jezikoslovni, predvsem dialektološki plati; v članku je prikazana motivacija poimenovanj, s preglednico in kartami pa tudi njihova pogostost in prostorska razširjenost. Žegnanje je v slovenskem knjižnem jeziku ustaljeni izraz za farni praznik (nem. Kirchtag), ki v slovenski pravni zgodovini pomeni dvoje: praznovanje CÄ IZVLEČEK: V članku so predstavljena poimenovanja za pojme semenj (SLA 182), žegnanje - farni praznik (SLA 210) in blagoslov ^ (SLA 234) v govorih, zajetih v mrežo za Slovenski lingvistični atlas. ^ Ta poimenovanja so močno prepletena, skupna obravnava (z gradi- ^ vom v preglednici) zato omogoča lažje primerjanje med njimi, z metodo lingvistične geografije pa je predstavljena razširjenost teh poi- ** menovanj v slovenskih narečjih. ^ ABSTRACT: The article presents various expressions for the notions Q of semenj fair' (SLA 182), žegnanje 'saint s day' - a parochial feast ^ (SLA 210) and blagoslov 'blessing' (SLA 234) in the speeches cove- ^ red by the Slovenian Linguistic Atlas. These expressions are tightly q interwoven and therefore they are discussed together (with the cor- ^ pus material presented in a table) for easier comparison. The method of linguistic geography is used to show the distribution of the above ^ expressions in Slovenian dialects. ^ Vprašalnica, mreža krajev in drugi podatki o SLA (v pripravi) so objavljeni v Benedik 1999. 267 Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih obletnice posvečenja cerkve, tj. dedikacije (prvotni pomen), ali praznovanje godu farnega patrona, svete osebe ali skrivnosti (drugotno, predvsem potem, ko je Jožef II. preložil praznovanja vseh dedikacij na tretjo nedeljo v oktobru). V slovenskem prostoru so s tem praznikom povezani tudi različni običaji. V nekaterih farah imajo tako med letom celo več žegnanj, kijih praznujejo na različne načine. Tako npr. v fari Povišanja svetega križa na Srednji Dobravi na Gorenjskem praznujejo žegnanje dvakrat: prvič 16. avgusta, na god sv. Roka, ki mu je posvečen eden od stranskih oltarjev farne cerkve, ko prihajajo na Dobravo tudi romarji iz okoliških krajev »prosit za zdravje«, kramarji postavijo stojnice, ponavadi pa je ob koncu tega tedna v kraju tudi veselica ali kaka druga slovesnost (žegnanja samega pa ne prestavijo na bližnjo nedeljo); drugič, mnogo manj slovesno, pa na prvo nedeljo po prazniku Povišanja svetega križa, ki se praznuje 14. septembra (mnogi farani za to »glavno žegnanje« sploh ne vedo). Tudi v Kropi na Gorenjskem imajo žegnanje dvakrat, in sicer 6. novembra na god svetega Lenarta, ki mu je posvečena farna cerkev, in prvo soboto po sveti Marjeti, ki goduje 2. julija, ko praznujejo obletnico posvetitve Kapelice, tj. podružnične cerkve Device Marije, imenujejo ga kapeliški semenj, starejši tudi ta lepi semenj oz. ta nageljnov semenj; tudi v Kropi je prav to drugo žegnanje bolj bogato kot glavni farni praznik, v zadnjem času pa je popestreno tudi z različnimi kulturnimi in športnimi prireditvami s skupnim imenom kovaški šmaren. Zapisovalci krajevnih govorov po Vprašalnici za SLA ne sprašujejo vedno tako, da bi dobili več različnih odgovorov na posamezno vprašanje, saj vprašalnica sama tega pravzaprav niti ne omogoča (ali pa več odgovorov na eno vprašanje navadno vsaj ni predvideno), zato so odgovori večkrat pomanjkljivi, včasih celo napačni.2 Zdi se tudi, da so nekateri informatorji (ali izpraševalci) pojem žegnanje (prvotno spomin na žegen/blagoslov cerkve) in žegen kot pogost izraz zanj zamenjali z blagoslovom, ki pa ima tudi več podpomenov (npr. prošnja za božjo naklonjenost, blagoslovljena velikonočna jedila oz. blagoslov jedil ali cvetnonedeljskega zelenja, tudi popoldansko cerkveno opravilo/večernice), najpogostejši izraz zanj pa je prav tako žegen. Ker pa so bila s farnimi žegnanji povezana tudi različna slavja in shodi, seje nanje v zgodovini navezalo tudi podeželsko in mestno trgovanje - semnji, ki so postali del žegnanj in tako še dodatno pripomogli tudi k mešanju poimenovanj za farni praznik. V tej razpravi so prav zaradi takih prepletanj predstavljeni vsi trije pojmi (žegnanje, blagoslov in semenj) - z željo, pojasniti vzroke prepletanj, ugotoviti izvor in motivacijo narečnih poimenovanj ter prikazati njihovo razširjenost. 2 Taki so na primer naslednji odgovori, zapisani v preglednici: prvi odgovor na vpr. 210 v točki 202 (Kropa), kjer je namesto splošnega izraza za žegnanje, kije tu s'msn, zapisan natančni izraz za enega od dveh žegnanj, ki se praznujeta v fari, tj. kapelškssman; odgovori na vpr. 234, kjer v točkah 4, 6 (bešpšr), 88 (mulitva), 100 (molitva) in 117 (masa) ter 376 (večernice), 377 (večernice) in 382 (večernice) namesto izraza, za blagoslov dobimo izraz za večernice kot 'popoldansko cerkveno opravilo'. Jožica Škofic: Besede za semenj, zegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih 2. Gradivo V preglednici je prikazano gradivo, kakor je zapisano v zvezkovnem in listkovnem arhivu Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.3 V prvem stolpcu je zapisana številka točke iz mreže krajev za SLA, v drugem odgovori na vprašanje št. 182 semenj, v tretjem odgovori na vprašanje št. 210 zegnanje - farni praznik in v četrtem odgovori na vprašanje št. 234 blagoslov. Ker nekatere točke še niso zapisane, je namesto gradiva znak -(minus), kjer pa je ob številki kraja poševnica, zapisovalec zaradi različnih vzrokov ni dobil odgovora na posamezno vprašanje. Ob besedah, po katerih seje spraševalo v vprašalnici, je v gradivu včasih zapisan tudi komentar, dodatno pojasnilo ipd. - v preglednici je to zapisano v oklepaju in v zmanjšanem tisku ob narečni besedi. Če je zapisovalec zapisal več različnih besed kot odgovor na posamezno vprašanje, so te navedene ena ob drugi in med seboj ločene z vejico. Nekatere točke iz SLA so zapisane večkrat - taki različni zapisi so v preglednici zapisani vsak v svoji vrstici, a v skupnem okencu in ločeni s podpičjem. Kjer je bil kot odgovor na vprašanje št. 182 zapisan poleg imenovalnika tudi mestnik, je v preglednici za vejico zapisan tudi ta, drugi skloni pa so v oklepaju. V oglatem oklepaju [ ] so zapisani nerelevantni odgovori, tj. besede, ki ne označujejo pojma, po katerem se vprašuje v Vprašalnici za SLA, ampak katerega drugega, zapisanega npr. zaradi nerazumevanja vprašanja. Odgovori na vprašanja po Vprašalnici za SLA:4 št. točke 182 semenj 210 žegn an je - farn i prazn ik 234 blagoslov 1 i§armak; taršče earmak (v šmohoru) žegn žegn 2 j^rmak žegsn žegn 3 iärmak, na iarmace. (kramarski in živinski) žegan, žegn žegsn, žegn 4 järmak žegsn žegSn [bešpsr = večernice] 5 järmak žegsn, žegan žegsn 6 iärmak žegsn žegn [bešpsr] 7 iärmak (kupčevalski sejem < Jahrmarkt) žegan žegsn 8 smeh, u smsnä smen žeyn 9 smSn', na smsn'o žegan žegsn 10 / sa'msn / 11 iärmark samsni žehsn 3 O načinu in tudi pomanjkljivostih zapisov glej v: Benedik 1999, Smole 1988. 4 Gradivo je zapisano v različnih transkripcijah, in sicer natanko tako, kakor je zapisano v listkovni kartoteki oz. zvezkoteki - o tem glej Benedik 1999: 20-22. Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih št. točke 182 semenj 210 žegn an je — farn i prazn ik 234 blagoslov 12 ssmsnj, na ssmnje ssnsm; ssmsnj Žegsn (blagoslov v cerkvi, tudi popoldanska služba božja), žehsn 13 järmark, järmärk senan, senam žehsn 14 - - - 15 semen ('žegnanje'); jarmarq semen žehsn 16 jarmarq samem žehn 17 jarmaq ssmin žehsn 18 jarmarq semin ž§hn 19 larmaq, na larmacs žehine, ssmen žehsn 20 / se'mej[ / 21 / senjam / 22 - - - 23 - - - 24 järmarq, žehnali žehnali žehn 25 - - - 26 järmaq snom žehsn 27 järmak žehnaje žegsn 28 järmaq ž^hnaie žehn / žeyn 29 jäirmaq žehnaje žehan 30 - - - 31 - - - 32 järmarq senem žahsn 33 sen^m (Jahrmarkt, Kirchtag) senjim žehn 34 - - - 35 - - - 36 / (ni besede) žegnaie žegn 37 JQrmaq žegnaie žegn 38 JQrmark žegnaie žegn 39 JQrmark žegnaie žegn 40 seim žegnaje, liapa nedela žegn 41 seim; JQrmak žegnaie žegn 42 järmak žegn žegsn 43 sejm; järmak lepa ndela; žegn žegn 44 seim lispa nedela, sxQt žegn 45 seism (prostor za prodajo živine in drugih stvari) žegnaie žegsn 46 seim ta Hepa nedela žegn 47 sejm, säim žegnaje žegn, žegnaje Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih št. točke 182 semenj 210 Žegnanje - farni praznik 234 blagoslov 48 s aim leipa nedela; ta liepa nedela žegn 49 - - - 50 seim; 'si:m kirfet; 'li:opa 'nede:la /; 'že:gn 51 seim zegnaie, zegn ž?gn 52 seim, na seimu lSpa nedeäla, kiff^t žegn 53 / seim / 54 seim SXät, SXQt / 55 seim kirfet, kirfaje. žegn 56 mart'ät; järmerk segra, šent iüri, nove leto; sent plrii; SČgra (praznik cvetja) benedicjön; benedicijön 57 iärmark fiešta binidiciiüm 58 ärmsrk; ärmark seyra / 59 järmerk s|ra banadet, ženet (inf. - Jš) 60 - - - 61 marc^ät segra /; už§na (3. sg.) 62 marcät segra bedenciiön 63 - - - 64 tärx / ž?yn 65 tärx senän ž$yan 66 seim; s&m seh^m; seim zieyän 67 senem; se^m, na säime / (ime svetnika); se^m zieyän; z'eyn 68 seim senem ž! r) pruščehe, blagüslöf 395 sämsn; säje pruščieje zagen 396 Stirnen; S§1C, (na) S§11 pruščele, blagüslöf, blagüslöf 397 'se:n'e, 'bu:ča (semenj ob praznikih) Ta:rne s've:itek zeg'n'aivan'e 398 sehe, na sehe. buča blägoslof 399 sen'e (živinsko), drQuno sen'e (kramarsko) ž§gnan'e blägoslof 400 sehe, na seh? / / 401 - - - o CA- S3 281 Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih št. 182 210 234 točke semenj žegnanje — farni praznik blagoslov 402 'sä:ne (prostor, kjer se prodaja, tudi živina) 'ža: gnane b'la:goslof 403 sena proščeha blägoslof 404 S ene (kjer prodajajo posodo, obleko, živino) buča blagoslof Podatek je iz gradiva za Kostclski slovar, ki ga hrani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Ljubljana. Beseda se tu rabi v pomenu 'praznovanje godu zavetnika cerkve' in je v gradivu ponazorjena s primerom: »Na ja:köl'c je proš'čc:n'c va 'Ba:nökö.« 3. Razširjenost poimenovanj in njihova motivacija 3.1. Semenj6 Vprašanje št. 182 semenj ima v Vprašalnici za SLA v oklepaju napotek, da je treba besedi določiti pomen - večina zapisovalcev pa je samo zapisala narečno besedo, ne da bi natančneje določila še njen pomen. Iz gradiva je razvidno, da so zapisovalci in informatorji besedo semenj razumeli predvsem v pomenu, ki ga SSKJ ob geslu sejem razlaga kot 'prireditev na določenem mestu in ob določenem 6 SSKJ lekseme, ki so zapisani kot odgovor na vpr. 182, pojasnjuje takole: semenj -mnjä in semenj -mnja [som] m (o ä; s) 1. sejem: v trgu je semenj; iti na semenj, nar. v semenj; kupiti vola na semnju; spomladanski semenj / prodajati po semnjih / živinski semenj • ekspr. pred hišo je cel semenj velik hrup, trušč; star. zbralo seje ljudi za dober semenj veliko; če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj 2. star. darilo, spominek s sejma: prinesel ji je semenj / vprašala gaje, kaj ji je kupil za semenj sejem -jma m (e) prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago: v mestu bo sejem; sejmi so bili tam ob sredah; iti na sejem; kupiti na sejmu; letni, tedenski sejem; novoletni sejem; v razredu je bilo živahno kot na sejmu / suho robo je prodajal po sejmih / avtomobilski, smučarski, živinski sejem • ekspr. kakšen sejem pa imate tu zakaj delate tak hrup, trušč; ekspr. babji sejem hrupen ženski klepet; prireditev, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji: prirediti sejem; na sejmu razstavljajo domača in tuja podjetja; mednarodni sejem / graški, kranjski sejem; knjižni sejem je bil dobro obiskan; tradicionalni vinski sejem; sejem elektronike sejmišče -a s (i) kraj, prostor, kjer je, poteka sejem: sejmišče je bilo pred cerkvijo; hodil je po sejmišču in iskal dobro blago / živinsko sejmišče; sejmišče rabljenih avtomobilov; pren., ekspr. literarno sejmišče trg -am(fr) 1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: trg je dobro založen; iti po solato na trg; na trgu prodajati sadje, zelenjavo; stojnice na trgu / bolšji trg na katerem se prodajajo navadno rabljenje stvari; zelenjavni, živilski trg / ribji trg ribja tržnica; odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg seje začel polniti; na trgu seje zbralo več tisoč ljudi; ulice in trgi / hiše na trgu; Trg revolucije plač plača m (ä ä) nižje pog. 1. prostor, kraj: poznal je plač, kjer raste veliko gob / daj mi malo plača 2. trg, zlasti živilski: kupiti na placu Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago'7, vendar pa nekateri zapisani odgovori dajejo slutiti, daje izpraševalec z narobe zastavljenim vprašanjem morda vplival na informatorja ali pa se v krajevnem govoru ob narečni besedi pod vplivom knjižnega jezika uveljavlja tudi ena od obeh knjižnih različic leksema semenj/ sejem (v nekaterih točkah, ki so po vprašalnici za SLA zapisane večkrat, pa so različni zapisovalci zapisali različne odgovore, npr. za točke 170, 333, 334, 393, 395, 396). Da imata različici sejem in semenj lahko različen pomen, kaže le zapis za točko 230 (smon 'kjer prodajajo živino', sepm 'prireditev'), a tudi nekateri gorenjski informatorji (Gorica pri Radovljici) so avtorici članka zagotovili, da imata besedi različen pomen: semenj pomeni izključno 'žegnanje (farni praznik)', sejem pa 'prireditev, kjer se trguje'. Ker pa gre etimološko za isti leksem, so vse narečne različice leksema (semenj, sejem, senjam, semi, sem, semel, srni ...) kartogarfirane z istim znakom, le različici senje, seje, ki se tudi oblikoslovno razlikujeta od drugih (sta srednjega, ne moškega spola), sta kartografirani z drugim podznakom. Leksemi sejmišče, trg in plač (iz nem. der Platz 'trg') v narečjih poimenujejo tako 'prireditev' kot 'odprt prostor, kjer se trguje'. Loksemov j armark, sejmica, markat SSKJ ne navaja. Beseda sejmica je pomanjševalnica, ki ima v podstavi besedo sejem. J armark in markat sta leksema, ki imata v podstavi besedo market, ki je v slovenščino prevzeta iz latinščine in pomeni 'trg, nakupovanje'. Prav leksem j arm ark (iz nem. Jahrmarkt 'letni sejem') pa morda kaže tudi na zvezo med tržnim sejmom in žegnanjem, ki se v posameznih farah običajno praznuje enkrat letno kot praznik dedikacije ali patrocinija, saj je bilo v preteklosti to predvsem na podeželju najprimernejša priložnost ne le za sodne in upravne zbore, ampak predvsem za trgovsko menjavo in tudi z zabavo povezano druženje ljudi (kar je nenazadnje značilnost tudi sodobnih velikih sejmov, npr. Gorenjskega sejma v Kranju, Šuštarske nedelje na angelsko nedeljo, tj. prvo nedeljo v septembru, v Tržiču na Gorenjskem). Komentarji zapisovalcev v oklepajih opozarjajo na to, da se je na semnjih prodajala (se prodaja) predvsem živina, pa tudi pridelki, orodje, obrtni izdelki in različno kramarsko blago. Komentar ob točki 85 opozarja, daje semenj ne le tržni dan, ampak je z njim povezana tudi veselica s plesom, opozarja pa še na povezavo s cerkvenim praznikom. Tudi komentar ob točkah 178, 182, 184, 189, 198, 204, 206 (vseh sedem točk je na Gorenjskem) in 397 poudarja povezanost (živinskega) semnja s farnim praznikom, čeprav so živinski sejmi posebno v večjih krajih lahko 7 Etimološko tu ne gre za dva različna leksema (Kuret: 1989/11: 569, navaja Šašla: »Po njegovem izvira ime iz semnja, rodbina, ne pa - v nasprotju z mnenjem slavistov - iz sanam, sestanem se. /.../ Šašel domneva tudi neko skupnost med semnjem in srbsko (bolje: južnoslovansko) ,krstno slavo' /.../«), ampak za enega. Snoj 1997: 558 razlaga, da beseda sejem -jma m /.../ tudi semenj /.../ izhaja iz psi. *ST>ntmb 'zbiranje, shod', to pa iz *stn- 'skupaj' in *(j)eti 'vzeti'. »Slovenska različica semenj je po premetu nastala iz *senjem; različica sejem, star. sejem pa /.../ ali pod vplivom refleksov primerov tipa *zaJBnrB ali po disimilaciji n - m > j - m /.../« Glej tudi Bezlaj 1995: 224 in Ramovš 1924: 92. Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih tudi večkrat letno (npr. točka 267: sam§i - nekajkrat na leto, vsako tretjo soboto ^ za goveda, vsak prvi četrtek za prašiče; točka 378: 's§:je - s'vi:nsko 's§:je, vsaka 1. "^ sreda v mesecu, ko se prodajajo prašiči na Ptuju). Nekateri zapisovalci so zapisali tudi besedno zvezo, v katere levem pridevniškem prilastku ob jedrnem leksemu ^' sejem je osebno lastno ime svetnika, na katerega god se prireja semenj (seiim -- Krlžof, Andrašuf (339), Kafre :no 'se:je (378)). ^ Zanimiv je tudi pomenski prenos s prvotnega pomena leksema sejem oz. semenj na pomen 'nemir, nered', na kar so opozorili nekateri zapisovalci (npr. točke 258, 260, 266, 324). V etnološki literaturi (npr. Vilfan 1945) je mogoče ^- najti podatke o tem, da so bila žegnanja in z njimi združeno trgovanje in plesi s točenjem alkohola tudi povod različnih nemirov in je bila zato naloga deželske ^ gosposke ob letnih sejmih v mestih zagotoviti praznični oz. tržni mir, tj. strožjo kazenskopravno zaščito življenja udeležencev in z njim povezano varovanje in ^ straženje. > Semenj ima v slovenskih narečjih torej vsaj tri pomene: 1. sejem, živinski *3 sejem (oba lahko vezana na žegnanje), 2. odprt prostor za trgovanje in 3. nemir. ^ Za pojem semenj kot 'prireditev na določenem mestu in ob določenem & času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago' je v osrednjeslovenskih Pn narečjih najpogostejši leksem semenj oz. njegove različice ter izpeljanke in besedne >~* zveze s tem leksemom v besedotvorni podstavi ali jedru. V severnih, predvsem koroških narečjih je običajen teksem j armark, na zahodu (Rezija, Ter) iz romanskih r jezikov prevzeti leksem markat, ki je v slovenščino prevzeta preko sodobnih u» evropskih jezikov (npr. nem. der Markt, ital. mercato) iz latinščine, kjer pomeni 1; 'trg, nakupovanje' in v večini severnoprimorskih govorov slovanski leksem trg. Redko se ob slovenskem leksemu rabi še kak prevzeti izraz, npr. plač (točka 101) (iz nem. der Platz ctrg'), fjera (točka 78) (iz ital. fiera 'sejem'), buča (iz madž. ^ bucsu 'žegnanje, proščenje') za praznični semenj v prekmurskem narečju (točka 397). 3.2. Žegnanje (farni praznik)8 Za pojem žegnanje so v slovenskih narečjih v rabi različni izrazi - o velikem 8 SSKJ lekseme, ki so zapisani kot odgovor na vpr. 210, pojasnjuje takole: žegnanje -a s (e) v krščanskem okolju praznovanje godu zavetnika cerkve: v nedeljo bo žegnanje / iti na žegnanje žegnanjski -a -o prid. (e) nanašajoč se na žegnanje: žegnanjske jedi / žegnanjski semenj * rel. Žegnanjska nedelja tretja nedelja v oktobru, na katero se praznuje spomin na posvetitev cerkva; nedelja, ko se slovesno praznuje god zavetnika cerkve nedelja -e ž (e) sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu: jutri bo nedelja /.../ • nar. lepa nedelja žegnanje, proščenje', šagra -e ž (ä) nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo šagra • nar. zahodno prirediti šagro zabavno prireditev, veselico shod shoda in shoda m (o 6, 6) 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod fešta -e ž (e) nar. zahodno praznik: na fešto je trgovina zaprta; praznovanje: udeležiti se 284 fešte Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih bogastvu tega izrazja priča skoraj 40 različnih leksemov (enobesednih in izpeljank rf iz njih ter besednih zvez), ki jih je mogoče razvrstiti v več pomenskih sklopov: ^ - praznik v najširšem pomenu (do leta 1642 je bilo žegnanje kot obletnica posvečenja cerkva uvrščeno med zapovedane praznike, verniki pa se tovrstnim ~ praznovanjem niso odrekli niti po preložitvi Jožefa II. vseh dedikacij na skupen dan en meseca oktobra in so začeli slovesneje obhajati patrocinije,9 a tudi praznovanja s dedikacije svoje farne cerkve niso vedno opustili, iz različnih etnoloških raziskav pa je mogoče ugotoviti, da žegnanje med verniki še vedno pomeni enega največjih domačih praznikov): praznik, domači praznik, naš praznik, ta izvoljeni praznik in :^ fešta (iz ital. festa 'praznik, slavnost, god'); ^ - praznik blagoslova/posvetitve farne cerkve (dedikacije): žegen, sveti žegen, >M žegnanje, zegnavanje (vse z izposojenko žegen iz nem. der Segen 'blagoslov' v ;*-podstavi) in kirfet, kirfaje (iz nem. Kirchtag 'dan cerkve' oz. bavarsko-avstrijskega -: Kirchweihe 'praznik posvečenja cerkve') ter buča (izposojenka iz madž. bucsu - \ 'žegnanje, proščenje') in šagra10 z različicama segra, sera (iz ital. sagra 'obletnica posvetitve cerkve'); - god svetnika, ki j e farni zavetnik (patrocinij): svetek, farni svetek in svetki, *>-< ki imajo v besedotvorni podstavi izraz svet 'posvečen, svetniški', psi. *sve_tb 'svet',11 > ter posamostaljeni pridevnik iz svetniškega imena (npr. Jernejevo, Rokovo), svetniško O ime (npr. sveti Terezij, Šežnica ...) in občno imepatroncil, prevzeto iz latinščine; „ ^ ____________________ m svetek -tka m (e) 1. star. praznik: nedelje in svetke preživlja doma; vsaj ob svetkih jim O kruha ni manjkalo / ljudski svetek ^ počaščenje -a s (e) knjiž., redko počastitev: biti vreden počaščenja; proslava v počaščenje ^ pmZvnika. v, . N (počastiti -im dov., počastil (i i) 2. rel. izkazati čast z molitvami, obredi: počastiti Marijo) opasilo -a s (i) nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo opasilo • nar. zahodno opasilo *""* sveč okoli stebra pas patrocinij -a m (i) rel. žegnanje, proščenje: obhajati patrocinij IIposvečenost cerkve kakemu svetniku: patrocinij sv. Martina proščenje -a s (e) v krščanskem okolju praznovanje godu zavetnika cerkve: v nedeljo bo pri podružnični cerkvi proščenje / iti na proščenje prošnji -a -e prid. (6) knjiž. nanašajoč se na prošnjo: narediti več prošnjih poti po uradih * rel. prošnji dnevi trije dnevi pred vnebohodom', prošnja procesija/?roce.y//'ö, navadno za dobro letino, 25. aprila in na prošnje dneve maša -e ž (ä) 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo Opravil Župnik /.../• pog. dati Za maŠO dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu, nar. mala maša praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren', nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra', ekspr. Šiba nOVO maŠO poje s strogo vzgojo se veliko doseže', mala maša za Suknjo Vpraša s septembrom se začenja hladno vreme 9 Vilfan 1945: 23. 10 Kuret 1989/11 izraz šagra omenja na str. 151: »V Vipavi je šagra na nedeljo po vnebohodu; ker so ta čas zrele češnje, pravijo prazniku tudi ,praznik češenj'. Ljudje kaj boljšega prigriznejo: klobase, pršut, štruklje; vina je na pretek.« in ga na str. 569 pojasnjuje takole: »Pač po it. iz lat. sacer, ž. sacra (dominica?) = svet, sveta (nedelja?).« 11 Snoj 1997: 623. 285 Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih -nedelja, ko se praznuje žegnanje (navadno je to prva nedelj a po godu določenega svetnika oz. temu dnevu najbližja nedelja - patrocinij ali prva nedelja po datumu posvetitve farne cerkve - dedikacija): žegnanjska nedelja, posamostaljeni pridevnik žegnanjska, pridevnik iz svetniškega imena + nedelja, lepa nedelja, široka nedelja (pridevnik širok morda spominja na bogate pojedine, ki so običajne ob žegnanjih);12 - cerkveno obredje, povezano z žegnanjem: velika maša (prim. Benedik 1992), počeščenje (izpeljanka iz glagola počastiti, v katere korenu je psi. *čbstt 'spoštovanje, čaščenje'13), proščenje (izpeljanka iz prositi), proška (prav tako izpeljanka izprositi', besedo proška 'procesija' (pkm.) navaja tudi Bezlaj 1995:127, Novak 1985: 87 pa besedo prouška 'proščenje'), andoxt;14 - običaji v zvezi z žegnanjem (ob žegnanju so ponekod farno cerkev, nekatere osebe ali predmete opasali s svečami ali konopom, kar naj bi imelo magičen pomen ali pa naj bi šlo za ukrep povsem svetnega značaja za zagotovitev nemotenega poteka slavnosti):15 opasilo; - bogata pojedina oz. tipična obredna jed, s katero se postreže ob farnem prazniku16 - na to opozarjajo leksemi bob (vrsta okroglega peciva, podobnega krofom,17 psi. bobt 'vrsta sočivja' oz. 'vsaka okrogla majhna stvar'),18 štruklji19 in 12 Möderndorferl946: 52-56 piše o bogatih pojedinah, značilnih za žegnanja ponekod na Slovenskem. »Kosilo na žegen je tako izdatno in mnogovrstno, da prekaša še poročne gostije, jedi na božič, veliko noč in druge praznike se niti od daleč ne dajo primerjati z njimi.« (str. 52). 13 Snoj 1997:67. 14 Izraz andoht je prevzet iz/prek nemščine, kjer die Andacht pomeni 'pobožnost kot opravilo'. Vilfan 1945: 20, navaja iz članka Nekdanji velesejmi na Blokah (Ponedeljsko Jutro, 7. 6. 1943) neko poročilo iz leta 1821 o žegnanjskem semnju med drugim naslednje: »Pa jutro, ki je nedela, ne smej nobeden prodajati ne sjutraj, kadar bo masha in Pridiga, ne ob desetih med Andohtjo, ne popoldne per kershanskim navuku; kdor bo takrat kaj prodajal, bo na shivotu shtrafan.« 15Kuret 1989/11: 152. 16 Möderndorfer 1946: 43-56 in Kuret 1989/11: 150-152 in 157-158 pišeta o žegnanjskih pojedinah in obrednih jedeh ob žegnanju. 17 SSKJ besedo bob pojasnjuje tudi takole: bob boba m (o 6) 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih I...12. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof. nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom /.../ 18 Snoj 1997:38. 19 Möderndorfer 1946: 45, piše: »V ljubljanski okolici in na Dolenjskem rečejo, kadar gredo v kraj, kjer je tega dne semula, da gredo: /.../ v Ribnico na štruklje, /.../. Po brkinskih vaseh, po vaseh košanske in vremske župnije so shodi /.../. Ko gredo na shod, pravijo, da gredo na štruklje. /.../« Kuret 1989/11: 150-151 o štrukljih v zvezi z žegnanjem piše: »Po štrukljih kot ,obredni' žegnanjski jedi se imenuje žegnanje v Lancovem pri Radovljici ,štrukljeva nedelja' in v Žireh ,štrukljevec'. /.../ Tudi v stari Ljubljani in v njeni okolici so žegnanje praznovali kar se da slovesno. /.../ ,Na tisoče ljudij obiskovalo je ves dan sv. Petra cerkev, po opravilu v cerkvi pa so se polnile gostilne, kjer so se poleg dobre kapljice dobivali ta dan običajni štruklji.' /.../ Tudi na Notranjskem so bili ponekod štruklji žegnanjska praznična jed. Po njih seje žegnanje tudi v Idriji imenovalo , štruklje vec'.« Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih štrukljevec (zadnji dve besedi imata v podstavi iz narečne avstrijske nemščine prevzeto besedo štrukelj 'zavitek');20 - zbiranje, shajanje ljudi ob farnem prazniku in tudi sicer v romarskih cerkvah: shod (s skladenjsko podstavo hoditi/priti skupaj), cerkveni shod; - dan, ko se prodaja in kupuje raznovrstno blago (ti leksemi seveda potrjujejo, daje bilo žegnanje zaradi zbiranja ljudi iz vse fare in okolice, v romarskih cerkvah tudi od drugod, priložnost tudi za trgovanje): semenj oz. sejem, pridevnik (kapeliški, veliki, mali) + semenj, fjera (iz ital. fiera 'sejem'). Najbolj je razširjen leksem žegnanje, ki je v rabi skoraj v vsem slovenskem jezikovnem prostoru; leksem žegen je v tem pomenu znan predvsem v koroškem ziljskem narečju (točke 1-7, 9), izjemoma tudi še kje drugje (točke 42, 43, 51, 187, 308, 313, 353, 386), ostale izpeljanke in besedne zveze s tem leksemom v jedru so redkejše: sveti žegen (točka 111), požegnanje (točka 102), žegnavanje (točki 368, 386), žegnanjska, kije posamostaljeni pridevnik iz besedne zveze žegnanjska nedelja (300). Leksema kirfet in kirfaje sta zelo redka in znana le ponekod na Štajerskem (točke 50, 52, 55 -kirfet m 55, 357, 370, Yi'6 -kirfaje). Leksem buča pa je znan na Goričkem in v Porabju (točki 398, 404). Leksem semenj v pomenu 'farni praznik' je znan v severozahodnem delu slovenskega jezikovnega prostora- predvsem v gorenjskem narečju, v večini govorov koroškega rožanskega narečja ter na zahodu v nekaterih govorih primorske narečne skupine. Besedna zveza pridevnika in leksema semenj je zapisana redkeje (npr. točka 202 kapeliški semenj, točka 213 ta glavni semenj 'dedikacija' in ta mali semenj/ ta malo opravilo 'patrocinij'). Mnogo redkejši je leksem - različica sejem (točke 26, 53, 66, 69, 70, 168, 180, 182, 183) in leksem semanja (točka 218), ki pa je posamostaljeni pridevnik s skladenjsko podstavo semanja nedelja. Besedne zveze z leksemom nedelja v jedru so običajne predvsem v nekaterih govorih koroških severnopohorsko-remšniškega in mežiškega narečja ter v nekaterih štajerskih govorih (najpogostejši tak izraz je lepa nedelja), drugje so zelo redke (npr. točka 172: široka nedelja). V besedni zvezi z leksemom nedelja v jedru je v podstavi prilastka navadno ime svetnika, katerega god se praznuje, oz. kraja, kjer je žegnanje (npr. točke 326 šentlenartska, šentjernejska nedelja, 344 antonova nedelja, 2>A1 mihuleva nedelja, 363 ulgova nedelja ter 362 kungoška nedelja). Na zahodnem robu slovenskega jezikovnega prostora je za žegnanje mogoče slišati tudi izraz praznik (točki 86, 137) in besedne zveze s tem leksemom v jedru, npr. domači praznik (točka 72), naš praznik (točka 97), izvoljeni praznik (točka 108). Zelo redek je tudi leksem svetek oz. svetki, ki sta ob prosčenju in žegnanju znana le za točko 382, ter farni svetek v točki 397. Leksemi šagra, segra, sera, fjera, fešta so v rabi na zahodu - na stiku med slovenskim in romanskim jezikovnim prostorom; šagra v Vipavski dolini, na Krasu in redkeje na Obali, sera in segra v Reziji in v Teru. Zelo redka sta leksema fjera (točki 121, 122) m fešta (točka 57). Leksemproščenje je v rabi predvsem v Beli krajini in Prekmurju ter izjemoma v Prlekiji (točke 375, 377, 382) in v Mostecu pri Brežicah (točka 351), leksem Snoj 1997: 648-649. Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih proška21 je zapisan za točko 388, leksempočeščenje za točko 85 Kozana v Brdih, velika maša za točko 282 v Kostelu, leksem andohtpa za točko 69 Kred pri Kobaridu. Leksem opasilo je znan predvsem v jugozahodnih slovenskih narečjih, tj. v slovenski Istri in delu Notranjske, od tod proti severu, tj. v Brkinih, na Krasu, v Brdih, na Banjšicah sledita leksema shod oz. cerkveni shod, shod tudi v točki 54 Lovrenc na Pohorju. Le posamično se pojavljajo leksemi bob (točka 176, 224), štruklji (točka 234) in štrukljevec (točka 169). Tudi poimenovanje farnega praznika (patrocinija) po svetniku, ki je farni patron, ni redko. Izpričana so taka poimenovanja za točke 56 (šent juri, sentpirii), 67 (ime svetnika), 83(svet Terezij), 113 (svwdya Mortina), 338 (jernejovo), 339 (Rüökovo) in 363 (ülgovo, ülgova nedela, šntulska nediela), 364 (šežni:ca - v Zgornji Velki je cerkev Marije Snežne). Za točko 144 Matenja vas je izpričano iz latinščine prevzeto poimenovanje praznika farnega patrona (= patrocinija), in sicerpatrancil. Leksema z nerazjasnjeno motivacijo sta: kamärjeva22 (točka 240), mäjnc (točka 94). 3.3. Blagoslov23 Vprašanje št. 234 blagoslov je drugače kot vprašanji za semenj in žegnanje 21 Novak: 1985: 87, piše prouška -ez 'proščenje'. 22 Kuret 1989/11: 150: »Slavno je bilo svoje dni v Ljubljani žegnanje v Šiški na Jernejevo, ,komarjevo nedeljo'.« Motivacija imena iz besede komarje verjetna, ker so tudi za sosednje fare oz. cerkve znana tovrstna (nekoliko šaljiva) poimenovanja: Koseze - mušja, Dravlje - žabja, Dolnice - bokova 'kozlova' nedelja (ustni podatek etnologinje Helene Ložar-Podlogar). 23 SSKJ lekseme, ki so zapisani kot odgovor na vpr. 234, pojasnjuje takole: blagoslov -öva m (ö ö) 1. rcl. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev, v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu I blagoslov oljk blagoslovitev 2. vzncs. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar) • vznes. zakonski blagoslov otroci 3. nav. iron, privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj; Kar se je dotlej godilo več ali manj prikrito, je dobilo najvišji blagoslov (B. Zihcrl) * etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom žegen -gna m (e) 1. pog. blagoslov: dati, dobiti žegen / nesti k žegnu nesti k blagoslovu velikonočnih jedil I dekle je pravi žegen za našo hišo / dobiti žegen za uvoz surovin soglasje • pog. poročila sta se brez žegna civilno 2. v krščanskem okolju blagoslovljena velikonočna jedila: jesti žegen / velikonočni žegen 3. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti žegen v cerkev 4. nar. koroško žegnanje, proščenje: žegni v fari so se začeli prvo nedeljo v juliju 5. nar. zahodno pokopališče: vaški žegen s kamnitim obzidjem 6. pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: cepljenje je bilo blažev žegen 7. v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen večernica -e ž (e) 4. mn., nar. popoldansko cerkveno opravilo: iti k večernicam / zvoniti k večernicam Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih (farni praznik), ki sta v Vprašalnici za SLA uvrščeni v poglavje Vas, uvrščeno v poglavje Prazniki, in sicer med vprašanja za verne duše (2. nov.), advent, šmarnice, mašo, pridigo in procesijo, romarja (božjepotnika), božjo pot, božji grob, cvetno nedeljo. Ker izpraševalec - zapisovalec krajevnega govora ne sme (ne bi smel) vprašati informatorja - narečnega govorca neposredno za »prevod knjižne besede v narečje«, ampak se mora potruditi z opisom pojma, je pri nekaterih vprašanjih mogoče dobiti različne odgovore. Tako lahko pri vprašanju št. 234 dobi narečno besedo za 'prošnjo za božjo naklonjenost' ali 'krščanski obred z znamenjem križa/posvetitev/ blagoslovitev' ali ožje za 'blagoslov velikonočnih jedil ali cvetnonedeljskega zelenja' ali za 'popoldansko cerkveno opravilo/večernice'. Glede na uvrstitev vprašanja v Vprašalnici za SLA med krščanske religiozne termine, povezane s cerkvenim obredjem, je mogoče sklepati, da se vprašuje predvsem po izrazu za krščanski obred z znamenjem križa, vendar so ga nekateri zapisovalci (ali njihovi informatorji) očitno razumeli tudi drugače. V gradivu za SLA zapisane narečne lekseme za pojem blagoslov lahko torej glede na besedotvorno podstavo razdelimo v nekaj skupin: 1. žegen (sveti žegen, žegnanje, žegnavanje, žegnati), kije razširjen v večjem delu slovenskega jezikovnega prostora, ima pa v slovenskem jeziku ob tem lahko tudi še druge pomene, npr. 'žegnanje (farni praznik)', 'pokopališče', 'blagoslovljena velikonočna jedila' ali 'cvetnonedeljsko zelenje'; 2. blagoslov24, kije najpogostejši v prekmurskem narečju, kot dvojnica ali pa že kot edini leksem pa se pod vplivom knjižnega jezika pojavlja posamično v večini narečij znotraj meja Slovenije; 3. na skrajnem zahodu, v Reziji in Teru, je v rabi leksem benedicijon (bedencijon, benedicijum, benedet),25 prevzet iz latinščine.26 4. Konec Žegnanje kot farni in tudi pomemben domači/hišni praznik, ki ima svoj izvor predvsem v praznovanju obletnice posvetitve farne cerkve, je v zavesti govorcev slovenskih narečij močno povezano z žegnom - blagoslovom kot cerkvenim/verskim obredom na eni strani in žegnanjskim semnjem, torej trgovanjem (predvsem z živino), na drugi - kar je mogoče opaziti tudi v izrazju za te pojme v slovenskih narečjih. Zanimiva se zdi primerjava med razširjenostjo posameznih leksemov v narečjih in besedami, ki so se uveljavile kot knjižne, torej vseslovenske. Ugotovljeno Snoj 1997: 35, pojasnjuje, da gre za staro izposojenko iz stcsl, kjer je prevod iz lat. fdobro govoriti'. Vilfan 1945: 18: »Kakor so v Komendi razvrščena žegnanja, so bile morebiti z njimi združene lepe nedelje. Drugod pa predvidevajo matrikule posebne ,benedictiones campi'.« V nekaterih koroških govorih (točki 4, 6) je za pomen 'večernice' zapisan leksem bešper (morda iz nem. Abendstern 'večernica'). Za pomen 'blagoslov kot popoldansko cerkveno opravilo' je v nekaterih govorih primorske narečne skupine znan tudi izraz maša (točka 117) ali molitva (točki 88, 100), za nekaj točk prleškega narečja (točke 376, 377, 378, 382) pa je naveden leksem večernice. Ti leksemi niso kartografirani. Jožica Škofic: Besede za semenj, šegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih : ^: je, da so v knjižnem jeziku uveljavljeni večinoma leksemi, ki so kot najbolj razširjeni r1 oz. pogosti izpričani tudi v gradivu, zbranem za vprašanji št. 182 in 210 Vprašalnice ^'' za Slovenski lingvistični atlas. Za pojem semenj 'prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na * " kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago', je najpogostejši leksem semenj oz. w sejem in druge narečne različice tega leksema, ostali leksemi so manj razširjeni. c# Med zapisanimi izrazi za žegnanje so v SSKJ kot knjižni oz. socialnozvrstno r1 nezaznamovani označeni žegnanje (ki v pomenskem razdelku kaže le na praznovanje C patrocinija, ne tudi dedikacije) - ta leksem je tudi v narečjih najbolj razširjen - in ,,* proščenje (z enakim pomenom), ki pa je mnogo manj razširjen ter patrocinij (s pomenom žegnanje, proščenje, posvečenost cerkve kakemu svetniku) z f „ označevalnikom religiozno, ki je v narečnem gradivu zapisan le enkrat, je pa uveljavljen termin v cerkvenopravni literaturi. Kot narečni so v SSKJ označeni izrazi (s pomenom i>- žegnanje, proščenje): šagra (nar. zahodno), shod(nar.), fešta (nar. zahodno), opasilo (nar. zahodno), žegen (nar. koroško) in cerkvanje (nar.), ki ga v gradivu za SLA ni. s ^ Označevalnik starinsko ima beseda svetek. Za pojem blagoslov (vprašanje št. 234) 'prošnja za božjo naklonjenost, včasih — z obredno kretnjo' sta v SSKJ zapisana izraza blagoslov z označevalnikom religiozno Ti in žegen z označevalnikom pogovorno, čeprav je izraz žegen v slovenskih narečjih mnogo bolj razširjen kot blagoslov. V knjižnem jeziku je bila pri normiranju knjižne besede za blagoslov dana prednost izrazu slovenskega/slovanskega izvora pred t prevzetim iz nemščine, pri leksemu žegnanje pa so pri normiranju veljali drugačni t*i kriteriji (razširjenost leksema). Literatura in viri T Arhiv = Listkovno in zvezkovno gradivo za Slovenski lingvistični atlas, vprašanja št. 182, 210 in 234. Arhiv Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana. Benedik 1992 = Francka BENEDIK, Veliki Šmaren. Traditiones 21, Ljubljana, SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, 1992, str. 233-240. Benedik 1999 = Francka BENEDIK, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas. Ljubljana, ZRC SAZU, 1999. Bezlaj 1977-1995 = France BEZLAJ, Etimološki slovar slovenskega jezika I—III. Ljubljana, SAZU, Inštitut za slovenski jezik (ZRC SAZU), 1977-1995. Kuret 1989/11 = Niko KURET, Praznično leto Slovencev, 2. knjiga. Ljubljana, Družina, 1989 (2. knjiga, str. 143-167). Möderndorfer 1946 = Vinko MÖDERNDORFER, Verovanja, uvere in običaji Slovencev, 5. knjiga. Celje, Družba sv. Mohorja, 1946, št. 19, str. 43-56. Novak 1985 = Franc NOVAK, Slovar beltinskega prekmurskega govora. Murska Sobota, Pomurska založba, 1985. Pleteršnik 1894-1895 = Maks PLETERŠNIK, Slovensko-nemškislovar. Ljubljana, Knezoškofijstvo, 1894-1895. qq Ramovš 1924 = Fran RAMOVŠ, Historična gramatika slovenskega jezika II, Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih Konzonantizem. Ljubljana, Učiteljska tiskarna, 1924. *"? SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, (ZRC) SAZU, Inštitut za ^ slovenski jezik Frana Ramovša, DZS, 1970-1991. ^ Smole 1988 = Vera SMOLE, Poimenovanja za cvetnonedeljsko butaro. Traditiones z, 17, Ljubljana, SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, 1988, str. 327-335. <*i Snoj 1997 = Marko SNOJ, Slovenski etimološki slovar. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1997. r" Vilfan 1945 = Sergij VILFAN, Žegnanja v slovenski pravni zgodovini. Etnolog 17 ^ (1944), Ljubljana, Etnografski muzej, 1945, str. 16-25. ^ Karte za semenj (SLA 182), žegnanje - farni praznik (SLA 210) &. in blagoslov (SLA 234) < i* * V tem prispevku objavljene karte so prve objavljene karte za Slovenski lingvistični atlas, ki niso izdelane ročno, ampak računalniško. Izdelane so s pomočjo različnih računalniških orodij: ^' - v Prostorsko-informacijskem centru ZRC SAZU je bila že pred nekaj leti po > predlogi karte za SLA iz dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana O Ramovša ZRC SAZU izdelana poskusna digitalizirana karta za SLA (prazna karta z ^ vpisanimi številkami točk - krajev za SLA in njihovimi koordinatami), njena avtorja & sta Zoran Stančič in Tomaž Podobnikar; rs - Dialektološka sekcija že ima izdelanih nekaj osnovnih znakov za kartiranje ^ fonetičnih kart (pripravilo jih je podjetje Syncomp v sodelovanju s Karmen Kenda- ^ Jež); ti znaki so uporabljeni tudi pri kartografiranju tu objavljenih leksičnih kart; ^ - ker v dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC rv, SAZU še nimamo dovolj zmogljive strojne računalniške opreme, niti kakega ^ programskega orodja za kartografiranje, pa tudi računalniško urejeno podatkovno bazo narečnega gradiva smo šele začeli snovati, mi je pri kartografiranju gradiva za ta članek priskočil na pomoč mož, Peter Škofic, kije napisal (poskusni) računalniški program, ki ob ustrezno pripravljeni podatkovni bazi v Wordovi datoteki omogoča dokaj enostavno kartografiranje - tj. vnos znakov v pripravljeno karto SLA in oblikovanje legende. Izkazalo seje, da so ta programska orodja sicer primerna za sodobno izdelovanje kart za SLA, saj tako delo omogoča tudi različne delne prikaze kartografiranega gradiva ter različne analize, a jih bo vsekakor potrebno še izpopolniti ali jih nadomestiti z drugimi, ki bodo omogočala lažje in natančnejše izpisovanje gradiva in oblikovanje podatkovne baze, kartografiranje (npr. prikazovanje več leksemov -znakov za eno točko in njihova natančnejša razporeditev, prekrivanje/neprekrivanje znakov zaradi gostote mreže krajev v SLA, oblikovanje izoglosnih in napisnih kart idr.) in analizo narečnega gradiva ter nenazadnje omogočala sodelovanje tudi z drugimi uporabniki geografskih informacijskih sistemov. 291 Jožica Škofic: Besede za semenj, žegnanje in blagoslov v slovenskih narečjih Words for semenj 'fair5, žegnanje 'parochial feast on saints day' and blagoslov 'blessing5 in the SLA Summary By employing the methods of linguistic geography the article presents the corpus material gathered according to the Questionnaire for the Slovenian Linguistic Atlas (Slovenski lingvistični atlas) for the notions o/semenj fair' (SLA 182), žegnanje 'saint's day' - a parochial feast (SLA 210) and blagoslov 'blessing' (SLA 234). These notions and the lexemes used to express them are tightly interwoven in Slovenian dialects and for that reason they are presented in a table which enables a direct comparison. With the use of etymological literature and (partially) etymology itself the motivation for the formation of these lexemes is shown as well. The research has shown which are the most frequently used lexemes for individual notions and where they occur. For the notion semenj the lexemes semenj and sejem, together with their derivatives and collocations (the lexeme occurs either as a word formational component or as the core part of a phrase) are the most frequent in central Slovenian dialects. In northern, especially in Koroško dialects the lexeme j arm ark is commonly used, in western dialects (the Resia and the Torre valleys) the lexeme markat, borrowed from the Romance languages, and in the majority of northern Primorsko speeches the Slovenian/Slavic lexeme trg appears. Only rarely a loanword is used besides the Slovenian lexeme, e.g. plač, fjera, buča. The most widely spread lexeme for the notion blagoslov is žegen, the lexeme blagoslov appears especially in Prekmurje dialect, but under the influence of the standard language it appears either as a doublet or as the only lexeme for this notion in the majority of dialects within the Slovenian borders. In the westernmost part, i.e. in the Resia and the Torre valleys, the lexeme benedikcjon and its variants are used. In Slovenian dialects different expressions are used for the notion žegnanje. The most frequent are: žegnanje, which is used in almost all parts of Slovenia and has become a standard-language word despite its foreign root; semenj is most frequently used in Gorenjsko; in dialects having contact with a foreign language some loanwords occur (e.g. the lexemes šagra, fešta, fjera, kirfet, kirfaje, buča); besides the previously mentioned romance borrowings the lexemes shod and opasilo occur frequently in Primorsko dialects; in Prekmurje and Bela Krajina the lexeme proščenje is used. Other lexemes appear only rarely and can be found in different areas where Slovenian is spoken. -' SLA 182: semenj □•: o ©404 ©338 V^ ©oo »1 37 O 53 O □ 13 14 □ 3q 4 □ 6D? □ 5 10 4|12 □ 11 «15 □ □ 17 □ % 21 25 □ 27 □16 □ 37 • 41 IAO • % 5jr% "50 O » «8 ^ ^ UBu c-3—I mi m •* ^ •5 w □28 31 30 ♦205 •i (»3, #P0 #,€. PfeUife. 7 <£^S5 i • 7*£\ <^7? <& • m ^•s*«%£* ^^ ^ r^%Bt*J©02 #60 "it8flitel2 «21 W6 ^m 98 •166 •183 «•»ST •215 W71 •218 88 ^78 9179 ©177 €fc21 •Rt t i mn m •109 \ i ^00 <^99 •<^1(B *%|^gÄ31 107 •^ «11 •iio*33*I33 \ "•»12 ^ •^ •113 ^35 W4i •»* --•136 •5 #W»^ miomnmn ^ mm •224 19 •253 •240 * ei] "•^ •319# a »2^317 /— >oo2 *323 1354 »26 325 O • 336 © 33^ 338 QS7 *369 V O % 39^3 • 370 £f^j£^ O 373 ^•g# ^öjeb-- ?- 5f^m .v P 379^ X""§M*^' »382 •385'#: '■^¥' J4 -7 «bi. ° 330 3% 33i >34Cft S-' ^5 300 C #303 •& >34't 305 ►342 >343 t LEGENDA >346f J*/ !^ö •140 •14|fcB2Ä233 241 6 •^268 r •^4 / •48 «Jt|1 "•4LÄ138 —%^t% "* ' •r139 ^MN16«17 S*%9fc** •146 ^X •W7 •150 \ •151 •e, 154V 16 5 •^ •2 •*r •257 246 •247 •248 SB260 349 •-, 3 2f€ 2F2 »27 275 1271 o □ tu ►279 >., ■■■&;;. % •^ M57 122 .512*: '%rf \ semenj/sejem pridevnik + semenj/sejem senje priievnik + senje sejmica sejmišče frg jaimark pridevnik+jarmark markat plač fjera buča nereievatiten odgovor (zevanje) SLA 210: žegnanje (farni praznik) 406 405 \ N 403 33 \ □399 402 4GG □ 401 34 r*~a Q|2 H3 14 k360 Xpf a3a4 as Q|6Q|7 Ste HO ^12 »11 Ä15 ► 17 »21 23 25 27 ►16 095 m mm □19 □28 n3t3g39n4^ noca □37 a c D^r C£L50 Q044rQ^ Z" * A. ÖES5 54 S238 TOES 389 E3 «1 a. 361 ö a3ST □ 369 OB370 CR^vsaSi -* *****—» .-_ .. r-^fr—* _____. K'in CN? «a □ 24 □29 31 :vä'i-,i,.,.-'-\ Ž a42 Q'g **^ ^ ^"w #' 37 ••81 7f 11 Pot #. k!62 ^1 boi T4 ( #«(£#-<£> 193 -j^ #217- j-^^j—Hg—y^4^: h «—i j ^ #183 rülWf ©j #166 •!80 #18trr^#2£ r "* *t Af/"^ "^#168 d;B US 077 014 K ■ • yl ^/#71 °7£^s' ozi8 «g Os Q^2 7 / □ ^□^ □ 338 36 tj ^3 ^o^ism^ ■ -..I-.-..IV..I-.-.1-. '"" '**:-''- "'lWi-alWhjW. g Q- 4.P a 64 Ä ^^V 71 •e9»v1 •65 H ■6 l___JL»33*f .____» ^ 0335 □ 30338 ■"C5I------1 S IZI379S y*^g§ß 4g Ol9 S3 ÄiPSft«)^ ^^ -or» 251 HP5 rv%2 Q323 ,__, „ i ]3lC~l520 x ~? j—i«q ,_ >7 _ f V4552 340| ,CM ^CQ303 n341 ^ 1 >. 0302 29Ö3f1 fešge«^ 4-^="^"^ *^ za 34 rim LJ ^3 DS4„ /□225 _«-* FXJt ^140 r^X / 107 ^f~1 QUI A110^30: ^143 Ali ob O01 a4tfö2p233 f~%ö4 □ O263 *240 (354 Q241 tlß55 0?S6 Ä2 >*• □ ^4 268 SfcüfiT .■„.„.„■i,, I I J V^t"i ^ □»b f ■■-s» ^" žegen pide^niik -f žegen ^J žegnanje požegnanje ivanje □» □276 Ö12 V0136 l A4 ▲146 □236 ^5 R3, CM t=p260 (T* " f r%^%^ Z3M4 r~tem Op t - -.Jfctv jim«. Mm» Cbi7 Cfe48 f □2/ CKff /—lA, I ^ ft; m^" 275 □271 272 □279 30 f asi ■ t Ti 122 . •^5i2^12^ \ □^3 a2^ *«%« ;?-.-? D *.. ■ %. *** 7 f~^ 1 jam ob? 23^0 Q29> ^ semenj # ptictevnik + semenj ^ semanja semanja nedelja žegnanjska nedelja Q široka nedelja lepa nedelja ime + nedelja ^ proščenje ^ nroslca ^ opasilo / bob @ aruklji 0 štrukljevec ^šagra v segra <ž> sem "" fešta h— gera "B kirfaje 23 kirfet \ buča X svetnico ime Opraznik " svetek V pridevnik + svetek A shod ■^ cerkveni shod JEJ počeščenje - ostelo #^ ""s**^.^*»?' ^J^J SLA 234: blagoslov ®3b 9 O 4)4 <0 403 " 34 M a ►380 K3 3. 10 »11 •195 117 • 18 m ni 21 26 i3IPä 41- r vC^fe • 37 • brv 67 /S 388 W O 3" <£>390 54 »357 124 31 •68. / "'-u' •« Ofjboi lV.: '?% ^ m m% 300 mm 379S 3ro •/a • 3^ O ^3 ^•&t^g5&3 376 377 j* •i * 203/ ^M~Jr F/y t '• '8081 /7 ►72 •^•s^%# 160 •"-*-*- *7^*B%^0&2 m "v, •aust ►192 • t« •183 ^-' •184, •^ r#SfLL . •* 1 ►JOŽ O >• 38%381 S*»*":.,?,,»f3' ►21' Ifel6 •?• /^•322 ►323 rs «f»^ >328 iöj K»7l ►31 • •fi1Ä03 •63 •l '•B8 <^78 O^ •*? •$9 l isa|bi2 •215 <« ä8 1220 •^223 24 d^ •2' •O' ^^V^»l *.....* LfX •^•i2€ •70 •«72 ►173 •5 ^8223 •74 /""" "•213 ••28, •227 ►225 325 ►328 ■wfc'SSW'W^L 4k»w««^" »S3 .„«^ O >33^338 3 34 27 33^^a^J^ %A«s« ,^£ n Osi <^^2 tel 3 33 >34S »342 1 ►341 ^343 I ►344 »3040^ 1 ►263 •240 ^254 1 *?>130^41 > / *%** 107 »%*> •»40 •t4Jpe32«233 O11 •io*30133 €te4<> -^ • • *H42 f^V O112 ^ Ä44 •13 -•35 W144 O^ •4<> o ^'^•^•17 •161 •SS W^ v J18 A152Ä154V • 119 120 V oJ 23 te« •241 O ►242^ *<>• " na *^* >3^ö LEGENDA "iJäsM*" ►5 <>276 1258 /v^ <>235 •244 •5 '280 ►2 Oif2^ 7$2^ > •247 •248 a 275 O 272 271 v37 •279 m »3 d blagoslov žegen sveti žegen žegnanje ^gnavanje žegnati ben^iicijon bedencijon binidicijum benedet 157 11 •21 H21 CP122 •25^,^27 i lm e 0^> %,. J2 Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem1 Katja Šuštar IZVLEČEK: Vsa, v slovarčku2 zbrana narečna poimenovanja predvsem za sodarske izdelke in njihove sestavne dele, za orodje in neka- fe tere pripomočke ter za posamezne faze v nastajanju sodarskih izdel- *a* kov, so v večini enobesedna, neprevzeta oz. slovanskega izvora, be- ^ sednovrstno pa samostalniki ali glagoli in glagolske ali samostalniš-ke besedne zveze. *"* Z ABSTRA CT: All dialectal expressions, especially for cooper s products > and their parts, listed in the vocabulary, but also for tools and Q implements, as well as for individual phases in barrel making, mainly ^ consist of one word. The expressions are chiefly of Slovenian or Slavic ^ origin, with nouns or verbs and verbal or nominal phrases prevailing. /*s kA 0 UVOD N Govor vasi Zagradec j e eden od osrednj ih govorov dolenj skega narečj a. Na- %$ men njegovega kratkega glasoslovnega in oblikoslovnega orisa je izpostaviti tako ^ osrednjedolenjsko tipiko kot specifiko, hkrati pa (posredno) olajšati seznanjanje z narečnimi sodarskimi poimenovanji tega suhokranjskega področja, kjer je sodars-tvo vedno živelo le kot dopolnilna dejavnost. Sklepni namen terminološke obravnave je bil v slovarčku zbrana sodarska poimenovanja analizirati s stališča njihove izrazne podobe (enobesednost, več kot enobesednost), ugotoviti, v kolikšni meri in iz katerih (tujih) jezikovnih sistemov so prevzeta, in jih besednovrstno opredeliti. 1 KRATEK ORIS GOVORA 1.1 GLASOSLOVJE 1.1.1 Naglas Govor pozna dolge in kratke naglašene samoglasnike (kvantitetne opozicije). Naglas dolgih samoglasnikov je lahko rastoč ali padajoč, tj. intonacijski (to-nemski), naglas kratkih samoglasnikov, ki so možni samo v zadnjih ali edinih be- 1 Prispevek je skrajšano in nekoliko prirejeno diplomsko delo z istim naslovom, Ljubljana, Filozofska fakulteta, februar 2001, mentorica doc. dr. Vera Smole. 2 Glej opombo 9. 200 Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem sednih zlogih, pa je le dinamični (jakostni). To je akustičen, melodičen tonemski govor, tonski poteki so izraziti, ritem je pojoč. Tretji naglasni umik oz. umik na prednaglasni polglasnik še ni izvršen; oksi-toni tipa megla, ce'ber, ste'ber so ohranjeni. 1.1.2 Samoglasniki l.l.l.lDolgi naglašeni samoglasniki Sistem dolgih samoglasnikov je monoftongično-diftongičen. i: u: ie uo e:i o:u ea: o: + o:r a: Za /e:i/ ima govor ob zvočnikih lahko položajni različici [e:] {tre:bux, de:lat\ feirtik, fleiksarce) ali [e:] (ye:m, ce:u). Deloma položajne, deloma pa proste so različice fonemov /ea:/ in /o:/, in sicer namesto /ea:/ se govori v vzglasju [e:] ali [a:] {e:na, a:don), namesto /o:/ pa včasih ožji [o:] ali [o:], za /p/ pa najpogosteje [uo:] (po:su, ko:stej; šrp:ka, p:gi;puo:l, atspuo:dej, spuo:dej). Sporadično, predvsem ob ustničnikih, ima različico [ä:] tudi /a:/ {atpa:da, ba:na, zama:kjen). Primeri za posamezne samoglasnike in njihov izvor: i: < dolgega P {čorni:na, kil:ne); < v izposojenkah {šti:fte, di:le, riigol) u: < cirkumflektiranega o {akü:l, lü:j, lepü:, ku:mej); < dolgega u (klü:ke, pabru:šen, nabu:xaš, kü:xam, dru:gd)\ < v izposojenkah (u:bolče, zu:bla) ie < dolgega e in q (uplet, patiegne); < v izposojenkah (sriega, kletna, čiešple) uo < novoakutiranega o in dolgega q (süot, pasüpda, prekruožoš); < v izposojenkah (štupkat, cüola) e:i < dolgega e {le:is, se:ika, le:itence, isse:ikama, ve:ixa) ea: < umično naglašenega e (cvea:ke, tea:klu, aptea:sat, uzea:me, padrea:ma) o: < umično naglašenega o (do:st, ro:čne)\ < v izposojenkah {šablo:na, špd:rxeta, ko:nus, triko:t) a: < dolgega a in dolgega polglasnika (kla:dvam, uda:rt, usa:k da:n); < v izposojenkah (axa:cije, za:tlaxa, pašra:jai) o:r < dolgega f(vq:rx, sdgo:rt, do:rgneš, mo:rzla, ab6:rjene, zato:rgd) o:u < dolgega / {sto:učema, do:uga, zato:uče, to:učeš, po:un) 3 Zaradi zgodnjih podaljšav skrajšanih staroakutiranih psi. dolgih in novoakutiranih kratkih samoglasnikov v nezadnjem besednem zlogu in njihovem razvojnem sovpadu - z izjemo pri o -jih v obravnavi ne ločujem. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem l.l.l.lKratki samoglasniki ^f 1.1.2.2.1 Kratki naglašeni samoglasniki "7 -i u Š e 9 o a/g < 'a (kat, 'tam, an'ga, pais'kat; zatog'vgt, sfrgn, 'ngsje'mgt, s'tgt, sftgr); O < včasih 'o (s'rak, u'tar, s'ma) ^ m 1.1.2.2.2 Kratki nenaglašeni samoglasniki q e M 3 S3 a/a ° Ä Primeri za posamezne samoglasnike in njihov izvor: i e, ä za funkcijsko mehkimi sogla-sniki (predvsem za č,j, š): di:le/di:lä, go:rča, plenkä:cä, ot krä:jä, mä:sä, niexajä, axä:cije, lü:kje. Ukanja govor ne pozna, le izglasni -o > -u (tri:stu li:tru, nu:jnu, šti:xnu, za:ganu, advv.snu). Druge slabitve in onemitve so naslednje: Kratki naglašeni izglasni / le deloma oslabi (-/): žgi, pors'li, v zaprtem zlogu pa se tako kot 'e in 'u reducira v /o/ (mo'lot; Kr ox, 'kop; 'mos, 'tec). V /a/ slabi tudi 'a v zaprtem zlogu (s'tar). Slabijo tudi nenaglašeni samoglasniki, zlasti vogelni. Tako i, e, uma prehajajo v polglasnike različnih barv: -i > -i (ne:iti, te: im j), v notranjih zlogih v hI ali [e] (prekrupžoš, pašpi:čes), e najpogosteje v [e] (števidke, lesa:), u v hI (kopid, šoši:ma, pašo'sen, nabrosida) ma\ a (patkla:dat, mar" de, tak1 le). hI < o ter /e/ iz e in e so večinoma ohranjeni. Onemitve so redke, omejene na izrazito šibke položaje. Tako onemi lahko izglasni -/ (do:st, drii:k), i v priponi -ica, e v priponi -ega ter posamezni samoglasniki ob zvočnikih, ko izgovor novonastale soglasniške skupine ni otežen; sicer pride do nastanka o pred zvočnikom: pri- > pro- > (pf) > por-(porpela:ja, porule:ičeja, porpra:uli); dru- > dro- > (df) > dor- (dorga:č). 1.1.3 Soglasniki ptkcčfsšxvmnrlj b d g (3) - - z ž - [u] - - - l\l - Za« ima govor/ (pamä:kjena, lu:kja, nazr:dje, zameja:l, abo:rjene, sti:sjen); pred soglasniki zgubi palatalnost (ta:nša, ko:nski), v besedi 'njiva' pa se /j/ < n asimilira z /i:/ ni: >ji: >i: (i:u R mn.). - Za / ima govor / (pastä:ulen, rezlädu, vela: 'velja', pu:ijkol), srednji / ohranja funkcijsko palatalnost, saj povzroča preglas a-ja (di:le/di:lä, vuölä I ed.). -L pred zadnjimi samoglasniki je ponovno velaren (šesti:lu, blü:, de:lam). - Pri deležnikih na -/ glagolov na -sti/-em sta se skupini ti in dl asimilirali v / (ple:la;je:la 'pletla; jedla', zato tudiple:u, 'ju). — Skupina šč je ohranjena (napu:ščat, pai:ščeš). - Pogosta je prekozložna asimilacija: s-š > š-š (paso'sot, sti:šneš), z-š > ž-š (žbi.ješ), s-č > š-č (svhnčnikam), š-s > š-š (šošti:lu). 1.2 OBLIKOSLOVJE Pogosta, vendar še ne popolnoma dosledna, je maskulinizacija neuter, ki je razvidna iz pridevnikov in deležnikov ob samostalniku: tä:le porü:, s'tar arüodje, toda: damä: narjeä:nu arüodje, 'uon abo:rjenu li:ce (sr. spol), nabru:šen rezi:lu, bre:iskoupierje, ti:st ušiesa, da vi:n na ski:sa, toda: za vi:nu za nama:kat (sr. spol). - Dvojina je ohranjena samo pri moškem spolu (s'ma nabrosi:la, s'ma de:lala). - Pri samostalniku vratica zasledimo spremembo števila (množina —> ednina) in sklanja- Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem tve (7. srednja skl —> L ženska ski): uraitca se buo napiela; uräitca ra:dapuoč, ne:i še ura:tcapugčla; zapri ura:to. 2 SODARSKA TERMINOLOGIJA V ZAGRADCU 2.1 O SODARSTVU V ZAGRADCU IN BLIŽNJI OKOLICI Odsotnost oz. manjše število vinogradov na tem suhokranjskem območju je vzrok dejstva, daje sodarstvo tu vedno živelo le kot dopolnilna dejavnost, nikoli pa kot obrt. Z njim so se ukvarjali sodarji samouki, po stroki predvsem mizarji in tesarji, ki so posode in druge izdelke izdelovali za lastne potrebe in tudi za prodajo. Skozi 20. stoletje naj bi bilo v Zagradcu in bližnji okolici okoli trinajst (13) sodar-jev, dandanes pa je na širšem območju med Ivančno Gorico in Žužemberkom Miha Kular ml.4 edini, ki se še aktivno ukvarja s sodarjenjem, kar pomeni, da izdeluje in popravlja sodarske izdelke (predvsem za prodajo). Ostali sodarji so že ali umrli ali pa so dejavnost zaradi različnih razlogov opustili (bolezen, starost ipd.). 2.2 INFORMATORJEV OPIS IZDELAVE SODA5 • Z'dej büoma pasta:uli dve:istu piedeset li:tru süot. Tu: psrblkžnu grie nüoter düok oku:l tri:des£t. Tap3:ru, at krä:ja pasta:uma tri:, ta šruoke, 'ne, parcvkrjgama. • Z'dej se pa pasta:ula e:na uoska, e:na šr£:ka. Za'rat te:iga, de. je süot, de ne:ma, de ne:i ja:jčast, pa de je enakomiernu napiet. • Duoge sa narjea:ne u'se pa šablo:n, i:stu, sam ne:isa u'se gli:x šrQ:ke, za'rat te:iga, ks di:lä na da: 'ipn tü:k. Kü:ksr di:lä da:, tu:k sa duoge šrQ:ke. • U'se je pa at te:iga advksnu, ku:jšsn tre:bux buoj'mu, ka buo pasta:ulen, ot te:ixle küotu, ko sa ume:is. • 'No, takü:le. Z'dej büoma pa še ta zä:dja duöga nuotsr dja:l ... • 'Ne, süot je z'dej pastä:ulen. Z'dej büoma abruoče go:r dja:l, 'sam tu: sa 'sam za mu:star. Rodil seje leta 1966 v Ljubljani. Po poklicu je ključavničar, sodarskih spretnosti pa seje naučil od svojega očeta. Le-ta je svoje sodarsko znanje prinesel na Dolenjsko iz Prek-murja, natančneje z Goričkega, in tu do nedavnega izdeloval različne posode in druge izdelke za potrebe tukajšnjih ljudi. Zdaj njegovo delo in hkrati tudi družinsko tradicijo sodarjenja (že 4. rod) nadaljuje njegov sin Miha. Ta se je vseh postopkov in načinov izdelave naučil od svojega očeta, ni pa prevzel njegove terminologije, ker mu je bila nerazumljiva in tuja. Vseh potrebnih sodarskih poimenovanj se je naučil od tukajšnjih sodarjev in ostalih ljudi, s katerimi seje pri svojem delu srečeval. - Pri svojem delu, kije v večini še vedno ročno, uporablja orodje, ki ga izdela sam ali pa kupi in za svoje potrebe predela. Občasno, predvsem pa pri nekaterih zahtevnejših in dolgotrajnejših fazah izdelave posameznih izdelkov, si pomaga tudi z električnim orodjem oz. z drugimi sodobnimi stroji in pripomočki. Besedilo je informatorjev komentar prikaza izdelave soda, posnetega na videokaseto. (V diplomskem delu je fonetično transkribirano informatorjevo pripovedovanje, ki je bilo posneto na avdio- in videokaseto.) Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem • 'No, z'dej büoma dja:l tie abruoče gö:r. Tu: sa na:š, puö:l nagli:xat, čkmbal müorma na sredi:na 'part, de se na büoda duöge palami:le ... • Ma:u je preme :jxan ... • Takü:le. • Z'dej gaje tre:ba pa zgli:xat, de. buo rava:n, dg na buo vi:su 'kam. • 'Na, tak'le nej bi z'dej bi:u. Z'dej buo 'šu pa na Q:gi. Tu: sti:snema, puo:l pa še tie duoge nara:unast pagli:xama. • Takü:le. Z'dej je tre:ba pa duoge nagli:xat. Müorja bat ra:une. In tu: je t'le, ka pri:de ura:tea. • 'No, z'dej büoma süot na Q:gi dja:l. Parbli:žnu pietnä:jst minü:t se müora, de se buo sag'ru, puö:l ga büoma zmači:l, puö:l büoma začiel pa kar'vat ga. Pietnä:jst minü:t pa tra:ja, de. se pa, ka le:is sla'bu preva:ja toplo:ta, de sewu sag'ru. • Z'dej ga müorma zmuöxat. Tü:k müora bat garä:k, de se zü:nej ta uö:da pašši:. Pa nüotar dvä:kat. Dvä: - e:na se muöc, de je ... nüotar dvä:kat se muöc, zü:nej e:nkat. Pa ka uö:da pašši:, puö:l büoma pa začiel - sawu ü:r feirtik. • Ta pa:rač büoma iz abrüocam, de buo 'šu abrüoc da tä:u. Puö: büoma pawis kietna. Tu:k cä:jt, de buo 'šu iz ü:ne strani: tä: abrüoc gö:r. • 'Š^enkat zmuöxat ume: is. • In tä: büo 'šu čies, buo puö:l tä: parjieu. • 'Na, z'dej büoma pa spiet piet minü:t pača:kal. 'Swenkat zmači:l, puö:l pawis kietna. • Z'dej büoma pawis kietna začiel. Tä:le parü: at kietne müora bat t'le, ka je tä: duöga, ka buo lü:kjä gö:r zva:rtana, pa ka büodo u'si ne:iti gö:r pars'li, tak'le • Ka dvä:kat sti:snema, je tre:ba zmuöxat spiet. • Pa 'š^enkat abruoče sti:sant. • 'Sej tie dvä: ta zgüorna samü: s'kap ule:iče, ka griesta, z'dej na va:rx nä:razan spö:na, t'le gö:r ne:i tre:ba 'nač. 'Sam ta sre:idni sa va:žni. • O, tä: je pa preveä:lak žie, se je žie. • Kietna müora bat skü:s na süoda. • Je tre:ba 'šwenkat zmuöxat. • Tä: je z'dej prevea:lak, te:iga büoma dö:l uziel. Z'dej je tre:ba pa sti:sant xmä:l. • Semä:unaö:gi d'jet. • Z'dej büoma pa 'tlele sti:sanli tä:, puä: büoma pa vi:dla, če buo 'šu ü:n abrüoc iz ü:ne strani: žie gö:r, ta pa:ru. 'En tü:san, ka je tä:. • 'Šwenkat sti:sant. Če buo žie 'šu. De nawu pyö:l tre:ba obräxat. • Na buo 'šu. Drü:ge. Büo. • Büo. • Kietna dö:l. • 'Swenkat zmuöxat, puö:l pa sä:m dä:u. • Spiet zmuöxat. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem • 'No, z'dej je süot fe:rtik. Skü:rjen. Z'dej ga büoma pa napre:j abde:lal. Tapo:m ga büoma pa še zakä:llo iz uö:da, de büoda duoge s'kop apsta:le, takü:, kü:kor s'majixkorvi:l. • Z'dej je pa tä: uö:da, pü: je wt tani:na, pü: je pawt di:ma. Ko je nüot asta:lu. • Z'dej büoma porgli:xal ta zgüorna st'ran, t'le, ko urä:tca pri:de. Puö:l pa ta spuodna pa na miera. Müorma mä:u kil:j a napre:j uda:rt. • Z'dej büoma pa drü:k u:bolč uziel. Mä:u namä:zat. Z'dej tre:ba pa nar'dot i:sti, gli:x tä:k küot, kü:kor je süot napiet, müora bot t'le pa duögax. • Z'dej iz röxnom utüornikam de:lam u'tor. De:la je porbli:žnu za pü: ü:re -ea:na st'ran. Stier centime:tre müora bot at vo:rxa dö:l, de puödon nüot pri:de. Globi:na je pa porblkžnu 'en centime:tor. • Odvi:snu je pa tü:t ot debelime di:l, kü:k glo'bok buo tä:le u'tar. Če bi blü: is plö:xu, bi biu centime:tor pa pü:, čewp blü: pa is cüolarc, bj biu pa siedom milime:tru. • Utö:re sma nariedli, t'le je puödon z'dele. Je zbi:t iz mä:u 'več küosu, de se tü:k na korvi:. Z'dej je tre:ba pa is ci:rkolnam dö:l nab'ret, de büoma dü:bli miera. Grie pa, müora 'part šieskat akü:l na tä:le cä:xon. • Takü:le, z'dej je šieskat akü:l. Z'dej büoma paca:xnal gö:r. • Takü:le, z'dej 'š^enkat previert, če se ne:i 'kej premakni:lu. • Tü:le buo 'kar duö:bru. • Z'dej büoma pa^is lacä:jka krüok nariedli. Je tre:ba mä:u namä:zat, de na sti:ska. • Z'dej je puödon akruogu, pa mier nar'jen, z'dej müorma pa še tä:le küot nar'dot, u kö:nus 'dat. • Takü:le. Tu: je z'dej tü:k našti:man, kü:kor je de:bou u'tor, de se buo pa te:imu zä:galu. • Z'dej drü:ga lacä:jka. • Is tä: büoma pa nariedli kö:nus, tä: küot, kü:kor müora "bot. Ko u glä:unom ga tä: küot dorži:, de buo nüot zapo:rlu. Ko puödon müora trkkat do:ržat. Tä: rüop, če je p'rou zmierjen, tä: küot in nüotor. • 'No, z'dej je puödon nar'j en, z'dele ga büoma pa nüotor djä:l. • Müora bot pa li:ce zmierej 'uon abo:rjenu, pa tä: rauni:na puödna na te:j duök, ko buo pors'la lü:kja zvo:rtana za ve:ixa. • Se mä:u abrüoce adniexat. • Se moxkon. • 'No, z'dej je puödon nüotor, s'ma sti:sonli, z'dej büoma süot oborni:l. Je tre:ba tapo:ru tie abrüoce sti:sont, de buo zagra:blu. • Z'dej 'šwenga gö:r. • Duoge je tre:ba pa skü:s zdrä:von tö:uct, de pyö:l ü:n na buo, ta zgüoron abrüoc na pri:de preveä:lok. • Takö:, z'dej je pa puodon nüotor, z'dej šwe:nga, puö:l pa abrüoce pa zbrü:sot, paje fe:rtik. • Z'dej büoma abrüoce nariedli. Tapo:ru büoma t'le mä:u spixe pase:ikal. • Puö:l pa lü:kje začiel prebi:jat. • 'No, eä:na je žie, z'dej Šwe:na. Z'dej abrüoc s'ma porprä:uli za de:lat, z'dej buo Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem pa tre:ba zmiert, ku:jŠ9n je na süodi. Tu: mierma is špa:ga. Mier se pa is ta drü:ge lu:kje naza:j. "Na, z'dej t'le pri:de ta dru:ga lu:kna za ne:it nüoter. Tie buo psr'su pwatse:ikan. Z'dej büoma pa taps:ru is ma:jzlam atse:ikal ... Takü:le. Zane:ital žie. Z'dej büoma še ne:it nüoter dja:l. Takü:le. Z'dej ga buo tre:ba pa pašra:jat. Ta: je ta triet abruoč is vä:rxsnga kuö:nca dö:l, spixe büoma u'se kje ab3rni:l, de büoda u_e:na st'ran, z'dej buo tre:ba ta sfran šra:jat. 'No, z'dej je pašra:jan abruoč, z'dej ga büoma pa nabi:l gp:r. 'Na, z'dej je tä: nabi:t, z'dej pa u's3x šiest i:stu pri:de, puo:l pa sam zbru:sst, pa je fe:rtik. • 'No, abruoči sa z'dej fe:rtik, pret te:ims s'ma tie štier, tie dvä:, zgö:rej dvä: pa spö:dej dvä: dö:l zbi:l, zbr9si:l, pa preddsn je biu tä: puödsn nüotor, s'ma ga še nüoter zbr9si:l, urä:tca nüoter upä:sal, ri:gsl nariedli, srä:uf nüoter djä:l. Puö:l s'ma t'le lü:kna zvs:rtal za ve:ixa, za 'čep, t'le je za pi:pa, spuö:dej, cep'rou je pravi:lnu na urä:tci za pi:pa, sa'mu urä:tca rä:da püoc, ks sa dve:i lü:kne, pa at šra:ufapa ot pi:pe; je bü:l, d§ je takü:. Namä:zanje s fiern^žsm, de ga zašči:t, de, fierneš na grie pre'cej dö:st u le:is, nüotsr, sa:m povsrši:nsku zašči:t. Z'dej müorma pa, z'dej se müora pa še Č9rni:na 'uan u'zet, is kruopam, puö:l nazä:dje pa ana dvä: li:tra vi:na skü:xat, pa de se preplä:jxa, de buo, dü:x dabi:, ta prä:u, pa vi:na na'bt nüot, pa je fe:rtik. 2.3 ABECEDNI SLOVARČEK SODARSKIH POIMENOVANJ6 * NEKAJ POJASNIL za lažje branje slovarčka: !!! Vsako slovarsko geslo je sestavljeno iz glave, razlage pomena in zgleda iz informatorjevega pripovedovanja.7 0 Glava sestoji iz poknjiženc iztočnice, ki ji za znakom D sledi zapis v fonetični transkripciji. Kadar je beseda samostalnik, sledijo končnice za im. in rod. cd. ter za im. in rod. mn. in oznaka za spol samostalnika (m, ž, s), pridevniku sledita še obliki za ženski in srednji spol, glagolu pa nedoločniška, sedanjiška prvoosebna edninska oblika in oznaka za glagolski vid (dov., nedov). 0 Pomenska razlaga8 se vedno nahaja v poševnem oklepaju in ji načeloma sledi ponazarjalni zgled iz informatorjevega pripovedovanja. Kadar glavi in pomenski razlagi ne sledi ponazarjalni zgled, to pomeni, da tennin prvotno ni bil posnet in zapisan, pač pa seje pojavil šele v informatorje vem dodatnem pojasnjevanju. Zaradi prostorskih omejitev pričujoči slovarček obsega samo 132 iztočnic od prvotno skupno 265 v diplomskem delu. Znotraj 132 iztočnic je (i)zbranih 107 enobesednih in 67 več kot enobesednih najreprezentativnejših sodarskih poimenovanj predvsem za sodar-ske izdelke in njihove sestavne dele, za orodje in nekatere pripomočke ter za posamezne faze v nastajanju posod in ostalih izdelkov. Pomenske razlage sem oblikovala po informatorje vem pripovedovanju, posnetem na av-dio- in videokaseti, po njegovih dodatnih pojasnjevanjih, pomagala pa sem si tudi s Slovarjem SKJ in Snojevim Slovenskim etimološkim slovarjem (SSKJ 1995; Snoj 1997). Ponazarjalni zgledi so vzeti iz fonetično transkribiranega informatorjevega pripovedovanja, ki je v diplomskem delu obsežnejše (33 strani). Težišče pomenskih razlag je na zunanjosti, materialu, obliki in funkciji posamezne pred-metnosti. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem Kadar ima leksem več pomenov, so ti znotraj slovarskega gesla razvrščeni pod zaporednimi številkami (1. / ^ .../; 2./.../; 3./.../). ^ !!! Za črno piko (•) je frazeološko gnezdo. V primeru, daje slovarska iztočnica jedrni del več različnih stalnih • besednih zvez, ki so znotraj gesla razvrščene v frazeoloških gnezdih, si le-ta sledijo po abecednem vrstnem redu. ^ !!! Z enačajem (=) je označeno sinonimno poimenovanje, s kazalko => je označena pomenska sorodnost oz. JZ posredna pomenska povezava med leksemoma, => pa pomeni tudi glej (tudi) oz. primerjaj. ^ !!! Če je termin prevzet iz tujega jezikovnega sistema, je na koncu geselskega članka v oglatem oklepaju > zapisano, od kod je prevzet. Če je v oglatem oklepaju tudi puščica («-), to pomeni, daje termin slovenska tvorjen- r^ ka iz prevzetega/tujega korena. Kadar geselskemu članku ne sledi oglati oklepaj, je termin slovanskega izvora. ampas D a:mpas -a m -i a:mpasu /kovinskipodstavek, na katerem se obdeluje obro- * Če; nakovalo/ Ti:st, ka se iššra:ja guo:r, 'jest ti:smu pra:um a:mpas. [nem. r Ambos] bana D ba:na -e ž -e ba:n /velika, zgoraj širša, na obeh straneh zaprta lesena poso- ^ da, v kateri se namaka sadje ali hrani vino/ Bä:na je pa 'kat zautüorjena, da mä: dvä: puodna. [srvnem. wanne ali vlat. balnea] = zautorjena kad bela D be:la -e ž IN biela -e ž /svetlejši les na obodu debla, v sodarstvu neuporaben/ Tu: ne:i rsčgamu, kü:kar mä: bielc. Ti:st, ko je zdrä:von pad lü:bjem, kü:kar mä: be:le. biček D bixak bi:čka m bi:čki bi:čku /močvirska ali vodna rastlina z dolgimi, ozkimi listi in rjavim, valju podobnim socvetjem; rogoz; lahko se vstavlja med stične ploskve dog ali desk v dnu posode zaradi boljšega tesnjenja izdelkov/ Njku:l. Pa sre:t, edi:n če, če, če, le:is, č§s le:is, 'ne, de, zata:rga 'yon, puö:l dä:m tä: bi:čak ^ nüotor, bi:čok. ^ biti D 'bot 'som nedov. • čez les v prisl. rabi /ne skladati se s potekom oz. smerjo letnic & V lesu/ Puoč pa takü:, ka sam tj rieku. Ka je 'tam, sam ka, kawp bi:u lč:is taprä:u, 'ne, na 'bj. O Ka je č§s le:is. • na noter v prisl. rabi /po izenačenju dolžine dog na zgornjem in ^ spodnjem koncu soda mora biti rob soda tako na enem kot na drugem koncu ^ nagnjen pod določenim kotom, odvisnim od prostornine soda, proti notra- s^ njosti soda/ Tä: küot müora bat na nüotar. = viseti na noter • na ven v prisl. rabi / ^ izraža odmik oz. odklon od sredine/ Tie je pa na 'uan, ja:. • spoti v prisl. rabi / »^ izraža odmaknjenost, oddaljenost od česal 'Ne, urä:tca müora bat spüot at ü:nga, müora bat stier ce:nti, müora bot admä:kjena at usä:3ga kuö:nca. brenta D brienta -e ž -e -0 /visoka ovalna lesena posoda za grozdje, ki se nosi na hrbtu/ 'Tam je ... brienta je, brienta je pa tak'le, ko pri:dc na va:rx ova:lna, 'ne, s'kor rä:una in tu: je, tu: je pa prc'cej komplixiranu dc:hi. [ben. it. brenta; furl, brčnte] bušiti D bu:šot bu:Š9m dov. • čez /predvsem pri popravilu, tudi izdelavi kadi zaradi boljšega tesnjenja namestiti t. i. biček med nekatere doge na zgornji, odprti, Širši strani posode/ Zü:ncj ja pasti:š, d§ zija:, tu: kar od ö:ka 'lax bu:šaš čies, 'ne. Sa'mu ukü:rt je trč:ba, pa je. cirkelj D ci:rksl -na m -ni ckrkslnu /šestih, ki ima na obeh krakih oz. letvah kovinski konici in se uporablja pri izdelavi vratc in dna oz. podna/ Zari:šeš, pu6:l pa uosamind'vejst cüol, rcci:mo, takle pri:de, puo:l ci:rkol uzca:m9Š, ci:rkal ... [nem. r Zirkel] cirkenga D ciirksrjga -e ž -e ciirksrjk /podolgovat košček kovine, s katerim se (z)drgne zunanjost sodarskih izdelkov do sijaja/ Tri:kat, ta pa:ru z grüobam ü:balcem, puo:l is fi:nmu u:balčcm, puo:l pa še - jest prä:um ti:stma ci:rkarjga. [nem. e Zirkung] čeber D cs'bsr cab'ra m csb'ri cob'ru /običajno petintrideset (lahko tudi štirideset) centimetrov visoka lesena posoda z dvema ušesoma, debelejšim dnom in do- ™y Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem gami, v kateri se tlači kuhano korenje, krompir in koleraba za prašiče/ Razli:ka je pa sa:m tu., ti:st, ks je za štuokat, 'ne, ca'bar, ko je za štuokat, dsbieli pri:de, de. se na sto:učc. =$ uhač (1. pomen) • ali čebriček za rože /lesenaposoda, navadno okrogle oblike in različnih velikosti, s kovinskimi ročaji, pritrjenimi na zgornji, prvi obroč, za okrasne rastline/ Ja:, edi:n za tie cab'rc, ks mä:y pag9lfä:m, za tie pri:de dvaindve:ist düok, za može. - Dsrgäx pa če čsbrkčok de:lam za može, ma:š pa puo:l spiet is ti:stmu po:sla, pa tic moče kovknske de:lat. čebriček D cabrixok csbrixka m -i -u • za rože /lesenaposoda, navadno okrogle oblike in različnih velikosti, s kovinskimi ročaji, pritrjenimi na zgornji, prvi obroč, za okrasne rastline/ Darga:č pa če čsbrkčsk de:lam za može, ma:š pa puo:l spiet is ti:stmu po:sla, pa tic moče kovi:nskc dč:lat. = Čeber za rože čep D 'čep če:pa m -i če:pu /ožji valj as t predmet iz lesa, s katerim je zamašena odprtina, V katero se namesti pipa/ Puo:l s'ma t'lc lü:kna zvs:rtal za vc:ixa, za 'čep, fle je za pi:pa, spuö:dej, ccp'roy je pravi:lnu na urä: te j za pi:pa. — zamašek; => veha (3. pomen) črna D č6:rna -e ž /temnejši les v sredini debla, primeren za obdelavo v sodarstvul črnina D čorni:na -e ž -e čorni:n /organska snov trpkega okusa, ki se lahko pred prvo uporabo sodarskega izdelka po posebnem postopku izloči iz lesa/ Jä:,tü: je pa advi:snu, če, 'kak čsrni:na 'usn uze:meš. = tanin daviti D da:ut da:um nedov. I pri upogibanju dogs pomočjo ognja postopoma zatezati verigo/ 'Š^enkat zmuo:Č3t, puo:l pa sa:m da:u. => Stisniti (skup) dihtati D di:xtat di:xtam nedov. • sod /zaradi tesnegaprileganja neprodušno zapirati/ In sam tü:le süot darži:, tä:le, tä:le küot, 'lcj. Tu:le 'nsč, ks pri:de u'tor, sam tä:lc küot, 'lej. Kü:ksr t'lc nardi:š, tu:lc dsrži:. Tu: süot di:xta, nabe:na drü:ga stva:r. [nem. dichten] => držati sod dno D d'nu d'na m dnü:ji -ju /pri odprtih posodah spodnji, pri zaprtih spodnji in zgornji del posode/ Ja:, 'tam, ks je d'nu. = poden doga D duoga -e ž -e düok /obdelana deska za sestavljanje lesenih posod/ Ja:, di:le dabi:ma al iz ža:ge al dc-jjx duöge nakuolema, če jjx nakuolema, je do:st 'več dč:la, je trč:ba u'sc aptcä:sat iz ža:tlaxa pa is tä: plenkäxä, 'ne, da 'usn dabi:ma duöga, dsrgäx ... držati D ds:ržat dsrži:m ncdov. • sod /zaradi tesnega prileganj a neprodušno zapirati/ In sam tu:le süot dsrži:, tä:le, tä:le küot, 'lcj. Tü:le 'nsč, ka pri:dc u'tor, sam tä:le küot, 'lej. Kü:kor t'le nardi:š, tü:le darži:. Tu: süot di:xta, nabč:na drü:ga stva:r. ^> dihtati sod durgelj D du:rg9l -na m -i du:rg9lnu /manjša ročna vrtalna priprava s pomično matico na spiralastem gonilu, s katero se izvrta luknjo v dno ali v dogo posode/ [srvnem. dürkel, dürchel, dürhel] folcati D fo:lcat fo:lcam nedov. /delati Utor/ Puo:l ma:m tie za štuosat, 'ne, tü:t, pa za fo:lcat ... pa ... [<—nem. r Falz] gurtna D gu:rtna -e ž -e gu:rton /platnena naramnica pri brenti/ 'Ne, 'ne, ti:st je za gu:rtne. [nem. r Gurt] => kavelj hlapec D xlä:psc xla:pca m -i -u /lesena naprava, ki se uporablja kot opora, pod- stava pri posameznih fazah izdelave sodarskih izdelkov/ = vajenec imeti D 'mat ma:m ncdov. • od vrha dol = • od skonca dol /izraža vertikalno smer od zgornjega roba doge proti srednjemu, širšemu delu doge oz. proti trebuhu soda/ Ad va:rxa dp:l jest ma:m, ad va:rxa do:l, ot skuo:nca do:l, 'jest ma:m štier centime:trc. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem iti D jat griem nedov. in dov. • po letnicah /cepiti doge in deske za dno posodja v vzdolžni smeri debelnih vlaken/ Pa'bat. Tu: ma:š skiera, takle srö:knastä:yk, skiera is bs'tam tasienmu go:r to:učeš pa va:rx, de dabi:š tä:ke küose 'usn di:le. Sam 'tam grič spiet u'se pa le:it9ncax, vč:iš. • okoli Iz enako dolgimi šestimi koraki izmeriti obseg posode na mestu utora in tako ugotoviti polmer dna/ Šieskat grieš akü:l, ks u'tor nardi:š, grieš šieskat, t'le ri:s nardi:š, pa grieš šieskat - en, dva:, tri:, štičr, piet, šiest in muoraš s'ksp p9:rttlč:lc. => nabrati dol izsekati D isse:ikat isse:ikam dov. • ven /zaradi lažjega upogibanja stanjšati dogo na sredini/ Zu:blaš, puo:l 'ysn isse:ikama, 'ne, is skiera, puo:tlcj se paštuosa, de se tic kuote nardi:, de reci:mo za trkstu li:tru je dva:insienset širi:nc, 'ne. = StolČi ven izšrajati D iššra:jat iššra:jam dov. Iz udarjanjem s kladivom po notranji strani obroča doseči, da se obseg obroča ujame z obsegom sodal Ti:st, ka se iššra:ja gyo:r, jest tksmu prä:um a:mpas. [nem. schreinern] => pošrajati jemati D je'mat je:mlem nedov. • ven I po posebnem postopku izločati kaj iz česal Sredi:ka muoraš pa 'uan je'mat, 'ne, pyo:l pa na te:j st'ran, ku:ksr tj da:, na tč:j st'ran pa ku:ksr tj na tč:j st'ran da:. kad D 'katkadi: ž kadi: -i: /velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda, ki se uporablja za kisanje, lahko tudi za namakanje/ 'Kat sc rä:p za ziele, za gruojzdjc ms'bt. = kadica • zautorjena /velika, zgoraj širša, na obeh straneh zaprta lesena posoda, v kateri se namaka sadje ali hrani vino/ Ba:na je pa 'kat zautüorjena, da mä: dvä: puodna. = bana kadica D kadi:ca -e ž -e -0 /velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda, ki se uporablja za kisanje, lahko tudi za namakanje/ Ja:, bres moč je kadi:ca, rcci:mo za ziele, 'ne. = kad kanal D kana:l -a m -i -u /ozek žleb v dogah, navadno štiri centimetre od roba posode, kamor se namesti dno posode/ Ja:, za tä: kanä:l nar'dst, ks puodsn pri:dc nüotsr. [nem. r Kanal] = utor kavelj D ka:usl ka:iplna m -i ka:u9lnu /navadno kovinska priprava z ukrivljenim koncem za začasno zapenjanje oz. pričvrščanje naramnice pri brentil Štierje, pyo:l pa še za ruoča, 'ne, ti:st dvč:i klu:kc pri:dcja za ruoče, vč:iš, ko je ... Ja:, de sa zwabč:isst, paspuö:dej dvä: käiuolna, 'ne. [možnost izposoje iz it. caviglio] => gurtna ketna D kietna -e ž -e kietsn /kovinska priprava iz več med seboj sklenjenih obročkastih elementov in z dvema zaponama, ki se uporablja za zatezanje dog/ Puö:l muoraš pa še zmierej tri: abruoče pais'kat za u:na st'ran, ks se uku:r. Ka ta ps:ru pri:dc s kietna puo:l. [nem. e Kette] => šponarica klin D k'tan klima m -i -u • lesen /lesen valjast predmet za povezovanje desk v dnu posode/ Lax'ku dä:ma bsiene kli:ne al pa cvea:ke. => klinec; => Štift klinec D kli:nc -a m -i -u /lesen valjast predmet za povezovanje desk v dnu posode/ Če sa pa di:lc zbi:tc, puo:l pa jest zmierej, 'kadsrko:! puodsn dč:lam, c'vek nuotsr zabi:jem na sra:da puodna, c'vek da palavi:cc pa is kli:ncam zabi:jcm. => lesen klin; => Štift kljuka D klu:ka -e ž -e klu:k 1. /lesena priprava srpaste oblike, s katero se preverja izbočenost doge, njena širina v sredini in na obeh koncih ter kot ob vzdolžnih robovih doge/ Nč:i tü:k s'tar, samü: z'dej damä: dč:lama arüodje, kä:r ga nü:cama -u:b9lče, štuosnjke, tie klü:ke, tu: u'se damä: nardi:ma, utüornjkc. => Šablona; => Stih 2. /navadno kovinska priprava z ukrivljenima koncema, na katero je pritrjena Cft 309 Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem naramnica pri brentil Štierje, pyo:l pa še za ruoča, 'ne, ti:st dve:i klu:ke pri:dcja za moče, vč:iš, ks je ... Ja:, de sa zwabe:is3t, pa spuo:dej dva: ka:u9lna, 'ne. = roča kobila D kabi:la -e ž -e kabi:l /lesenapriprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje/ Ja:, ta pä:ru je tre:ba dve:i kabi:le par'nest, pa di:le go:r dienema konec D kuo:nc -a m -i kuo:ncu • ta ozki /ožji del posode, navadno v njenem spodnjem delu, pri t. i. posodi zajesih in pri pinji pa izjemoma v zgornjem delu/ Ta üoskj kuö:nc je guo:rej, 'ne, ta šruok je spuö:dej, puo:l pa na sre:t za jiessx ižža:gaš 'usn, 'ne. • ta široki /širši del posode, navadno v njenem zgornjem delu, pri t. i. posodi zajesih in pri pinji pa izjemoma v spodnjem delu/ Edi:n tu: je razli:ka, de je ta s'rok kuö:nc spuo:dej. ličkanje D lkčkaje -a m /navadno suhi krovni listi, odstranjeni s koruznega storža, ki se lahko vstavljajo med stične ploskve posod zaradi boljšega tesnjenja izdelkov/ Al pa aku:l uto:ra se da:je, aku:l te:ix uto:ru se da:je li:čkaje, 'ne. locajka D laca:jka -e ž -e -0 /ročna žaga z vrvico, napeto z zatikalom in z različnimi listi, ki se uporablja za žaganje vratc in dna/ Z'dcj büoma pajs lacä:jka krüok nariedlj. Je trc:ba mä:u namä:zat, de na sti:ska. loviti D la'vst lavi:m nedov. • kote Ipri postavljanju dog za ovalni sod in brento sproti prilagajati kot vzdolžnega roba doge kotu predhodne doge/ In t'le muoraš tie kuote muoraš u'se la'vat, če tj ... luknja D lu:kje IN lu:kna -e ž -e lüikij IN lu:kon 1. /kar nastane v dnu soda, ko se prevrta in odstrani les, in kamor se namesti pipa/ =$ veha (1. pomen) 2. / odprtina v dogi t. i. zautorjene kadi ali banje, lahko tudi posode za kis, kamor se namesti pipa/ => veha (2. pomen) 3. /odprtina v dnu čebrov za rože/ Ja:, lü:kne mä:ja ti:st, ks sa za ruože. Ti:st ma:ja spy9:dej prcvs:rtane lu:kne, 'ne, d§ uo:da ... [možno iz nem. e Lücke] majzelj D maijzal ma:jzla m -i ma:jzlu /dletupodobno orodje, s katerim se obdela konec obroča/ Z'dej büoma pa tapa:ru is ma:jzlam atse:ikal ... [nem. r Meissel] = sekač malarin D malerr.n -a m -j -u /enoročna sekira s simetričnim kovinskim rezilom in krajšim ročajem, ki se uporablja za tesanje dog/ = plankača malen D ma:l9n -na m ma:lni mailnu • za grozdje /lesena naprava za ročno mletje grozdja/ • za jabolka /lesena naprava za ročno mletje jabolk/ Priese, bricntc, mä:bn za ja:buka, pi:je, ška:fc, uxa:če. • za krompir /lesena naprava za ročno mletje krompirja/ [nem. r Mühle; nem. mahlen]; [kor. nem. gruntpirn, grum-per, krumpir; staj. nem. grundbir] močiti D muöxst muočsm nedov. /medtem ko se doge upogibajo s pomočjo ognja, vlažiti notranjo in zunanjo površino soda v razmerju 2 : II Re:čma, ks ta:lc mi:za, da vs:rxa müora bat plä:men. De sa duögc i:stu, gli:x takü: garkic spuo:dej al pa na vs:rx. Da vs:rxa, puo:l pa muočsš. Sa:m ... mušter D muištsr mu:štra m -i mu:štru /model oz. začasni nadomestek/ Z'dej büoma abruoče go:r dja:l, 'sam tu: sa 'sam za mü:star. [nem. S Muster] => domaČi obroč nabiti D na'bst nabi:jem do v. • gor Iz udarjanjem s kladivom spraviti obroče na posodo/ 'No, z'dej je pašra:jan abrüoc, z'dej ga büoma pa nabi:l go:r. => Stisniti (1. pomen); => udariti s kladivom nabrati D nab'ret nabea:rem dov. • dol /s pomočjo šestila ugotoviti polmer dna, ki Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem v«^ predstavlja 1/6 obsega soda na mestu utoral Z'dej je tre:ba pa is ciirkslnam do:l nab'ret, de büoma dü:bli miera. => iti okoli; => priti okoli nabuhati D nabu:xat nabu:xam dov. • gor /pred ukrivljanjem dog na silo in s silo namestiti obroče na zgornji del nastajajočega soda/ In ka pastaivaš, 'jest na ve:m, t'le guö:r abrüoee puö:l na te:j st'ran nabu:xaš guö:r, puö:l muoraš pa še zmicrej tri: abrüoee ^ pais'kat za ü:na st'ran, ks sc ukü:r. s napuščati D napu:ščat napu:ščam nedov. /pri postavljanju puščati približno milime- ^ trski presledek med dogami na bodoči zunanji strani posode/ 'Je pa še tu: ^ zanimi:u, de muoraš na zu:ncj napu:ščat, ka süot pasta:v3Š. Tak'le müora zijet, zü:nej müora zijet, ko puö:l g:gi s'ksp patiegne. narejen D nar'jen narjeä:na -u • po letnicah /izdelan iz dog in desk, ki so (bile) cepljene v vzdolžni smeri debelnih vlaken/ Tä: je pa rč:is za viečnu. Ks je pa le:itancax narjen. nastavek D nastaiuk -a m -i -u 1. /kladivu podobno orodje, po katerem se tolče (s ^ kladivom)/ Kla:du, ja:, pa ti:st, 'jest pra:um nasta:v9k, te:imj. Na vč:m, kak sa fle pre:it k * rca:kb te:imj, sam jest pra:um nastnvsk pa kla:du ... 2. /kleščam podobno orodje, S katerim se prime razbeljen žig črke ali številke/ 'Jest ma:m tak nasta:uk. Pri:meš >w čs:rka»o« ... našpičen D našpkčen -a -u /tak, kije na obeh koncih za približno 1 cm ožji kot na sredini/ Sa'mu t'le pri:dc duoga, na pri:de 'noč našpi:čena, ks par suods, 'ne, duoga pri:de fle w na vs:rx, če je uxa:č, ajt, piedeset ce:nti pri:de na vo:rx, spuo:dej u spüodnamu ... [<— nem. *"* e Spitze] m net D ne:it -a m -i -u Ipolokrogla kovica, s katero se spoji obroč/ Zne:itat, müorja bat O nč:itj, z'dej sam jjx ma:u začieu šva:sat, ka na müpram nč:itu da'bst. [srvnem. niet] b& oblic D u:bolč -a m -i -u /orodje za obdelovanje: izravnavanje, glajenje in krasenje ^ lesa/ Ne:i tü:k s'tar, samü: z'dej damä: de:lama arüodjc, kä:r ga nü:cama -ü:bslce, stüosnjke, SS3 tic klü:ke, tu: u'se damä: nardi:ma, utüornjke. [nem. r Hobel] • električni /električno &3 orodje za izravnavanje in glajenje lesa/ Ja:, z'dej je žie mä:u na tu: psršlu:, 'ne, iz *"* elč:ktričncm u:b9lčem, pre:it pa u'se na rüpke, prč:it u'se iz ža:ga. [nem. Elektrik, elektrisch] • fini /orodje z ravnim rezilom za fino obdelovanje, glajenje lesenih površin/ Trkkat, ta ps:ru z grüobsm u:b9lčem, puo:l is fi:nmu u:b3lčem, puo:l pa še - jest pra:um ti:stm9 ckrksrjga. [ben. it. ali furl, fin] • grobi /orodje spolokroglim rezilom za grobo obdelovanje, izravnavanje lesenih površin/ Tri:kat, ta ps:ru z gruobsm u:bslčem, puo:l is fi:nmu u:b3lčcm, pyö:l pa še - jest pra:um tkstms ci:rksrjga. • mušter- / ročno orodje, s katerim se izdelujejo okrasni krogi na dnu soda in tanjša rob dna posode/ 'Jestpra:um fo:tr9: »Dej mu:št3ru:b9lč.« [nem. S Muster] • okrogli / ročno orodje za krožno izravnavanje notranjosti vseh sodarskih izdelkov, predvsem mesta, kamor se namesti dno posode/ 'Ma, jest z'dej tak pra:um, ks f6:tsr pa prekmu:rsku gavari:, 'jest, ta akrüogbga büom uzieu ... • polokrogli /ročno orodje za vzdolžno izravnavanje notranjosti soda/ • ravni /ročno orodje za vzdolžno izravnavanje notranjosti kadi in t. i. uhačevl obrnjen D abs:rjen -a -u • ven /obraten potek letnic v dogah glede na potek naravne rasti lesa/ Tu: je nüotsr, sa'mu je tre:ba pa tu: gliedat, de sa pa lc:it9nce, müorja bat pausüot 'uan ab9:rjene in par duögax, tu: sam tj pre:it paza:bu pave:idat. obroč D abruoč -a m -i -u /ozka ploščata kovinska priprava v obliki kroga ali elipse, 311 Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem S katero se Stiskajo OZ. povezujejo posode/ Abruočc u'se damä:. 'Je pa trč:ba za en süot, rcci:ma tri:stu li:tru, je trč:ba uda:rt is kla:dvam dvč:iki:lsk3m aku:l siedsmtksočkat, de je süot fčrrtik. • domači /nadomestni, sodarjevi obroči, ki se zamenjajo z novimi šele potem, ko je posoda že izdelana/ Ja:, ks se abdč:laja, puo:l pa tic damäxc abruočc uzea:meš ... => milšter odnehati D adniexat adniexam dov. /popustiti, razrahljati obroče zaradi lažjega vstavljanja dna v posodo/ Še ma:u abruoče adniexat. perje D pierje -am« breskovo /listi breskve, ki se prekuhajo v vodi, s katero se splahne sodarski izdelek po postopku izločitve t. i. črnine ali tanina iz lesa/ Pyo:l naza:dje pa bre:iskou pierje jest da:m nüotar, bre:iskou pierje. pero D paru: psriesa m -a -0 • od ketne Izapona kot sestavni del verige, s katero se pri zatezanju dogprepenja verigo/ Tä:le paru: at kietne müorabat t'le, ks je tä: duoga, ks buo lü:kjä go:r zv6:rtana, pa ks büodo u'sj nc:itj go:r psrs'li, tak'le ... [nem. e Kette] pinja D pi:ja -e ž -e -0 /manjša lesena posoda, spodaj nekoliko širša, navadno s prostornino pet litrov, ki se uporablja za izdelovanje masla/ Priese, briente, ma:bn za jä:buka, pi:jc, ška:fc, uxäxc. [furl, pigne aH Star. it. pigna] pipa D pi:pa -e ž -e -0 /lesena priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin, pritrjena na dno soda oz. na dogo t. i. zautorjene kadi ali banje, lahko tudi posode za kis/ Pyo:l pa advi:snu at aldi:, a:n cc-i'mst na ura:tcj pi:pa, 'ne, 'tam, ko pri:de ura:tca, č:n če mat na urä:tcj, 'sam ti:st je slabü:, zatü: ko sa dve:i lü:kje, t'lc je rč:čma za pi:pa, t'le je za šra:uf in ura:tca do:st prč:j puoč. plankača D plenkäxä -e ž -e plenkäx lenoročna sekira s simetričnim kovinskim rezilom in krajšim ročajem, ki se uporablja za tesanje dog/ Ja:, di:le dabi:ma al iz ža:gc al dc-jjx duogc nakuolcma, če jjx nakuolema, je do:st 'več de:la, je tre:ba u'se aptcä:sat iz ža:tlaxa pa is tä: plcnkäxä, 'ne, da 'uan dabi:ma duöga, dsrga:č ... [<— nem. e Planke] = malarin pobirati D pabierat pabieram nedov. /pri upogibanju dog zmanjševati načrtno puš- čeni milimetrski presledek med s op o stavljenimi dogami na bodoči zunanji Strani posode/ Ja:, pa še tu: muoraš gru:ntat, d§ tj g:gi, ks uku:raš süot, Q:gi ti tri: stapi:nc pabi:ra. poden D puodsn puodna m -i püodnu /pri odprtih posodah spodnji, pri zaprtih spodnji in Zgornji del posode/ Ja:, za tä: kanä:l nar'dat, ks puodsn pri: de nüotsr. [nem. r Boden] = dno podkladati D patklä:dat patkla:dam nedov. /pri popravilu sodarskih izdelkov polagati leseno deščico pod rezilo utornika, da se ujame ustrezno razdaljo med robom popravljane posode in njenim utoroml Puo:l pa starkna psrpeläja papra:ut, 'ne, ma:m pa ti:stc ro:čnc utüornjke, puö:l pa iz ro:čna, puo:l je trč:ba patkla:dat, "pat ... podstavek D patsta:uk -a m -i -u /stolu podobna lesena priprava okrogle oblike, ki se uporablja pri izdelavi t. i. uhačev oz. posod z ušesi/ Ja:, pasta:vsš, mä:m tak patsta:uk nar'jen, pasicbej, s'tou p'rou za tic uxäxc dč:lat pa za csb're in ga go:r pasta:v9Š, ko ma:š zarč:izan tak'le, dvč:i zarc:izc na usä:k sfran, ks tü:lc in t'lc do:l tirst ušiesa staji:ja, i:stu. => stol poglihalnik D paglixa:unik -a m -i -u /majhno, obličupodobno ročno orodje domače izdelave za izravnavanje zunanje površine soda, lahko pa tudi drugih sodarskih izdelkov/ [<— nem. gleichen, glich, h. geglichen] pokrov D pak'rou pakrö:va m -i pakro:uu /zgornji del pinje z dvema ročajema, ki Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem služi za pokrivanje oz. zapiranje le-tel Ta:k s'tsl pa še en pak'rou guö:r na vs:rx ^f pri:de, tü:k, de. 'usn na špri:ca, 'ne, ti:st, ka se tla:č ... posoda D pasüoda -e ž -e -0 • ki se krivi /posoda, pri kateri so doge upognjene s pomočjo Ognja/ Li:stayc müora bat za tä: pasüoda, ks se ksrvi:. • kovinska /posoda, ^ v kateri se zakuri ogenj za upogibanje dog/ Mä:ma pasüoda, kavi:nska, spuö:dej. • obroča doseči, da se obseg obroča ujame z obsegom soda/ In po:l je tre:ba, q usä:3ga je trč:ba pašra:jat. [nem. schreinern] =» izšrajati >< poštosan D paštuosan paštuosana -u • naravnost Itak, ki ima izravnane stike desk, w ki sestavljajo dno posode/ Ja:, ne:i trč:ba, va:žnu de je paštuosan narä:unast, sä:m tu: je ^ va:žnu, de di:xta na sre:it. D§ je zadu:škan pa srč:it. [<— nem. stoßen, Stößt, gestoßen] => štosnik poštosati D paštuosat paštuosam dov. /oblikovati vzdolžni rob doge pod kotom tako, daje doga na bodoči zunanji strani širša kot na notranji/ Zu:blaš, puo:l 'usn isse:ikama, 'ne, is skiera, puo:tlej se paštuosa, de se tic kuotc nardi:, de rcci:mo za tri:stu li:tru **" je dva:insiens§t širi:nc, 'ne. [nem. stoßen, gestoßen] => Štosnik ""* potegniti D patiegsnt patiegnem dov. • skup /v fazi upogibanja s pomočjo ognja povsem približati doge eno k drugi/ 'Je pa še tu: zanimi:u, de muoraš na zu:nej napu:ščat, ks süot pasta:vsš. Tak'le müora zi'jet, zü:nej müora zi'jet, ka puö:l Q:gi s'ksp patiegne. • ven/noter / v fazi upogibanja s pomočjo ognja povsem približati doge eno k drugi, vendar navadno ne v isti ravnini, temveč z zamikom/ Dabičle? Ne:isa. Vč:iš kuä:, Q:gi e:na 'usn patiegne, e:na nüotar, 'ne. prekrožiti D prekruožst prekruožsm dov. • na koncu /izenačiti dolžino dog na zgornjem in spodnjem koncu soda in drugih posod/ Vč:iš, kuä: 'je, ks po:l na ko:nc, reci:mo, če b\ člo:uk 'rat i'mu tri:stu li:tru süot, ti: ga po:l prekruožsš na kuo:nc, pa ga tü:k ni:žiga nardi:š, ve:iš. => priglihati na vrhu preša D prieša -e ž -e prieš /naprava za ročno stiskanje grozdja in drugega sadja/ Prieše, briente, ma:bn za jä:buka, pirje, ška:fc, uxa:čc. [stvnem. p(f)ressa, srvnem. presse] pribijač D psrbijax -a m -i parbijaxu /orodje, s katerim se pred t. i. netanjem preluknja obroč/ Psrbijäx pa seka:č nu:caš. prievingati D psrcvkrjgat psrcvkrjgam dov. /pri izdelovanju soda in drugih posod s 313 Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem t. i. cvingami, tj. kovinskimi sponami pritrditi prve doge na nadomestni obroči Ja:, parcvkrjgam, 'ne, is cvi:nga, is ... [<— nem. e Zwinge] = pripeti priglihati D psrglkxat porgli:xam dov. • na vrhu /izenačiti dolžino dog na zgornjem in spodnjem koncu soda in drugih posodi Pa še pyo:l pača:kat, de duoge m9:rzle ra:taja, 'ne, puo:l pa spiet naprej, na va:rx psrgli:xat ga ... [nem. gleichen, glich, h. geglichen] => prekrožiti na koncu pripeti D por'pet psr'pnem dov. I pri izdelovanju soda in drugih posod s t. i. cvingami, tj. kovinskimi sponami pritrditi prve doge na nadomestni obroči Ja:, de se parp'ne. 'Jest pra:um cvi:rjga al pa mizä:rska spüorjka, 'ne. = pricvingati priti D 'part pri idem dov. • okoli Iz enako dolgimi šestimi koraki izmeriti obseg posode na mestu utora in tako ugotoviti polmer dnal Šieskat muoraš p6:rt akü:l, de dabi:š pö:umicr, pö:umier krüoga, 'ne. => nabrati dol • skup Ipo opravljenih enako dolgih šestih korakih vrniti se v začetno točko merjenja obsega posode! Šieskat grieš akü:l, ko u'tor nardi:š, grieš šieskat, t'le ri:s nardi:š, pa grieš šieskat - en, dva:, tri:, štier, piet, šiest in muoraš s'ksp ps:rt tlč:le. • upet po /tesno se prilegati/ De pri:de upiet pa suoda, 'ne. Rcci:mo, 'tak ks tu:le glicdaš, de pri:de upiet pa suoda. radius D ra:dius -a m -i ra:diusu lobseg obroča, ki se mora ujemati z obsegom sodal De ti:st ra:dius dabi:š 'usn. Pa suoda, 'ne. Šriega ti:sta, de dabi:š, 'ne, kü:ksr je süot napict. [lat. radius] => šrega rezilnik D srzkunik -a m -i -u /orodje z rezilom in dvema ročajema za obdelovanje lesal 9rzi:unjkj? Ja:, tü:t ti:st mä:ma, sä:m is skicra 'usn stö:uccma tu:. • okrogli Itakšno orodje s polokroglim reziloml Za 'kat al pa za süot sc pa ti:st (okrogli) nu:ca, r9ci:mo, ks duoga zijä:, duoga tak'lc zijä: in puo:l iz u:nmu srzkuniksm paticgneš, ko je tak'le uvi:t. • ravni Itakšno orodje z ravnim reziloml srzkunjk - č:dsn je rava:n, e:dsn je za tu:, ks, r9:čma, ko mla:jčkc bč:lma t'le, 'ne, ka se mla:jčki pasta:ulaja - tu: je ti:st, ks je rava:n, 'ne. rigelj D rf:gsl -na m -ni ri:golnu Ikos lesa, ki je pritrjen na vratca soda in služi za zapiranje le-teh; zapahi Po:l či:st naza:dje, ko je žic süot pabru:šen, kuä: 'jest vč:m, lü:kje zvsTtane, ri:g9l nar'jen go:r na vs:rx, 'ne, po:l pa navic abrüoec zae'nem de:tat, 'ne. [nem. r Riegel] roča D moča -e ž -e moč 1. Inavadno kovinska priprava z ukrivljenima koncema, na katero je pritrjena naramnica pri brentil Štierjc, puo:l pa še za ruoča, 'ne, ti:st dve:i klu:kc pri:dcja za ruoče, vc:iš, ko je ... Ja:, de sa zwabe:is9t, pa spuö:dcj dvä: kä:uslna, 'ne. = kljuka (2. pomen) 2.1 ročaj i pri t. i. uhačih, navadno iz dveh daljših, polkrožno obdelanih dog z luknjo v sredinil Ja:, sej ma:ta - abä: (uhač in škaf) ma:ta pa dve:i moče. => ušesa • kovinska Inavadno kovinska priprava v obliki črke »u«, pritrjena na zgornji, prvi obroč t. i. čebrov oz. čebričkov za rože/ Dargäx pa če čsbrkčsk de:lam za može, ma:š pa puo:l spiet is tkstmu po:sla, pa tic ruočc kovimske dč:lat. => čeber ali čebriček za rože sekač D seka:č -a m -i seka:ču /dletu podobno orodje, s katerim se obdela konec obroča/ Psrbijäx pa scka:č nu:caš. = majzelj sekati D se:ikat se:ikam dov. • med mašami /podirati drevesa v obdobju med malo in veliko mašo, tj. med petnajstim avgustom in osmim septembrom/ Le:is se sč:ika takü:, 'ne, mat ma:šam, mat ma:la ma:ša pa mat viclka mä:sä; at pietnä:jzga augü:sta da 6:sm3ga septembra, ka sa tic mä:se. • pozimi /podirati drevesa v jesenskem in zimskem času oz. v mesecih, katerih imena se končujejo na črko »r«/ Dsrgäx se laxkü: pa pazi:m, na ti:ste me:isce, ks se na »rs« nicxajä. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem X skuriti D skü:rt skü:r9m dov. Is segrevanjem na ognju povzročiti, da se iz lesa delno **? izloči tanin in da izdelek dobi končno obliko/ Zarat čsrnime pa zarat, zarat Č9rni:nc s - tani:na. 'Jest ga sku:r9m, usa:3ga in djsiet le:it, ve:m, de ... ^ sod D süot süoda m -i -u /navadno trebušasta, lahko tudi valjasta posoda različnih o velikosti z dnom na obeh koncih/ Za süot nüxama xrä:stave di:le al če:išjeve, at čiešple, ^ ko:stej pa axa:cija, 'ne, samü:, nä:jbü:l je xrä:stou le:is, axäxije, ko:stej se pa ksr'vst ne da:, « 'ne. • jajčast = • ovalen Itak, ki ima ovalno obliko dna/ Ja:, še ti:st, jarjčast. - t> Ovärlsn süot je - tu: je sp'lox, 'fant. 'Tam ma:š tü:t, ve:iš, kua: je, 'tam ma:š 'več kuotu - 'sej ne:i proble:ma ganafdst, 'tam ma:š kuotu ... • okrogel /tak, ki ima okroglo obliko dna/ ** Suodj sa u gla:un3m akruoglj. ***■ sredika D sredi:ka -e ž -e sredi:k /notranji, osrednji del debla oz. mehka, gobasta ^ vlakna, neprimerna za obdelavo/ Sredi:ka muoraš pa 'usn je'mat, 'ne, puo:l pa na tč:j st'ran, kü:ksr tj da:, na te:j sfran pa kü:ksr tj na te:j sfran da:. fmd- stiskati D sti:skat sti:skam nedov. • skup /pri izdelavi soda in drugih izdelkov po- < stavljati doge tako, da med njimi ni presledka/ Puo:l pa duoge skla:daš in usa:ka S3 tak'le pri:meš pa drü:ga zdrä:vsn pasta:v9Š, pa tä: pri:meš pa sa:m sti:skaš s'kap, 'ne. stisniti D stirsant stksnem dov. 1. Is trdno namestitvijo obročev obdati in tesno povezati doge odprtih in zaprtih posodi 'Jest s'kaf sti:snem, 'ne, pasta:um, sti:snem da kuo:nca. Preža:gam, zgli:xam, puo:l pa na g:gi. In tü:k se ussši: še zmierej, pa ži:xsr je su:x ^> le:is, d§ grieda abruočj še tü:kle naprej. => nabiti gor 2. (skup) /v določeni fazi q izdelave soda z zatezanjem verige tesno povezati dogel Ks dva:kat sti:snema, je ^ trč:ba zmuo:Č9t spiet. — Ka ta ps:ru pri:de s kietna puo:l. De s'ksp sti:snema. => daviti ^ stol D s'tou stö:la m -i sto:lu I stolu podobna priprava okrogle oblike, ki se uporablja pri izdelavi t. i. uhačev oz. posod z ušesil Ja:, pasta:vaš, ma:m tak patstä:uk nar'jen, pasiebej, s'tou p'rou za tie uxa:če de:lat pa za csb're in ga go:r pasta:vsš, ks ma:š zare:izan tak'le, dve:i zare:ize na usä:k st'ran, ks tü:le in t'le do:l ti:st ušiesa staji:ja, i:stu. => podstavek stolči D sto:učt sto:učem dov. • ven Izaradi lažjega upogibanja stanjšati dogo na sredini/ 9rzi:unjkj? Ja:, tü:t ti:st mä:ma, sä:m is skiera 'usn stö:ucema tu:. = izsekati ven "^ šablona D šablo:na -e ž -e -0 /lesena priprava srpaste oblike, s katero se preverja izbočenost doge, njena širina v sredini in na obeh koncih ter kot ob vzdolžnih robovih doge/Duoge sa narjeä:ne u'se pa šablo:n, i:stu, sam ne:isa u'se gli:x šrQ:ke, za'rat tč:iga, ks di:lä na da: 'usn tü:k. [nem. e Schablone] => kljuka (1. pomen); => stih škaf D s'kaf ška:fa m -i ška:fu /navadno štirideset centimetrov visoka lesena posoda z dvema ušesoma, v kateri se hrani oz. pripravlja meso za poznejše prekaje-vanje/Priese, briente, mä:bn za jä:buka, pi:je, ška:fe, uxa:če. [srvnem. schaf, Stvnem. sca(p)f] = uhač (2. pomen); => uhač (1. pomen) šponarica D špomarca -e ž -e -0 /kovinska priprava iz več med seboj sklenjenih obročkastih elementov in z dvema zaponama, ki se uporablja za zatezanje dog/[ ketna šrajati D šra:jat -am nedov. /udarjati s kladivom po notranji strani obroča toliko časa, da se obseg obroča ujame z obsegom soda/Pssti.š da:li in ga znč:itaš, puo:l gaje trč:bapašra:jat. [nem. schreinern] šrega D šriega -e ž -e šriek /obseg obroča, ki se mora ujemati z obsegom soda/ De 315 Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem """** ti:st ra:dius dabi:š 'uan. Pa suods, 'ne. Šriega ti:sta, de dabi:š, 'ne, kü:ksr je süot napiet. [nem. '"' e Schräge] => radius ^ štift D s'teft štirfta m -i šti:ftu /lesen valjast predmet za povezovanje desk v dnu posode/ 'Sam panavä:t, gdü:r z'dele parpelä: nazä:j, 'ne, paprä:ubt, te:j, ks sa pre:j de:lal, »*^ sa'mu sa te:j šti:fti nüotsr. [nem. r Stift] => lesen klin; => klinec C; stih D s'tsx šti:xa m -i šti:xu 1. /lesena priprava srpaste oblike, s katero se preverja c# izbočenost doge, njena širina v sredini in na obeh koncih ter kot ob vzdolž- nih robovih doge/ [nem. r Stich] =$ kljuka (1. pomen); => šablona 2. /ročno ^ orodje, s katerim se na obodu dna oz. podna pred njegovim stanjšanjem označi širina utora nastajajoče posode z namenom, da se debelina roba dna , s ujame s širino utora/ [nem. r Stich] stil D š'tol šti:la m -i štklu /del t. i. štokavnika, namenjen za držanje z rokami; držalo/ Tä:k s'tsl pa še en pak'rou guö:r na vs:rx pri:de, tü:k, de 'usn na šprkca, 'ne, ti:st, ks N se tla:č ... [nem. r Stiel] ;> stokavnik D štuokounik -a m -i -u /sestavni delpinje, s katerim se stepa smetana, *% da se iz nje izloči maslo/ 'Jest prä:v3m štuokounjk. Ja:, Ti:st, ka je za nüotar, ka je za tla:č3t, 'ne. [<— nem. stochern] rjrk štosnik D štuosnik -a m -i -u /zelo velik oblic s širokim rezilom za oblikovanje • 1 vzdolžnega roba doge pod kotom tako, daje doga na bodoči zunanji strani širša kot na notranji in za izravnavanje stikov oz. daljših stranskih ploskev desk, ki sestavljajo dno posode; spehalnik/Nc:i tü:k s'tar, samü: z'dej damä: dč:lama " arüodje, kä:r ga nüxama - ü:b9lce, stüosnjke, tie klü:ke, tu: u'se damä: nardi:ma, utüornike. K> [ nabiti gor uhač D uxa:č -a m -i uxäxu 1. /vsaka manjša, navadno štirideset centimetrov visoka lesena posoda z dvema ušesoma: čeber, škaf in uhač/Uxa:č je, uxa:čje šts:rdesct u'sak, tä:k narmä:bn, 'ne, za štuokat al pa za u salamuorjä, tu:, ks nü:caja, šts:rdeset je u'sak pa pietinšiezdeset širi:ne. => čeber; => škaf; => uhač (2. pomen) 2. /navadno štirideset centimetrov visoka lesena posoda z dvema ušesoma, v kateri se hrani oz. pripravlja meso za poznejše prekajevanje/ Uxäx pa de je či:m la:ži, 'ne, ks je za salamuorjapazamssü:, ja:. = Škaf; => uhač (1. pomen) ukuriti D uku:rt ukuirsm dov. /začeti z upogibanjem dog s pomočjo ognja/ Z'dej buoš psrs'la pagliedat, ko büomo ukri:l. usušiti se D uss'sst se se us9Ši:m dov. /zmanjšati svojo prostornino zaradi izgube vode OZ. vlage/ 'Jest š'kaf sti:snem, 'ne, pastä:um, sti:snem dakuo:nca. Preža:gam, zgli:xam, pu6:l pa na Q:gi. In tu:k se ussši: še zmicrej, pa ži:xar je su:x le:is, de grieda abrüoq še tü:kle naprc:j. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem ušesa D ušiesa ušies m Iročaji pri t. i. uhačih, navadno iz dveh daljših, polkrožno obdelanih dog z luknjo v sredini/ Ja:, pasti:v9š, ma:m tak patstä:uk nar'jen, pasiebej, s'tou p'rou za tic uxa:če de:lat pa za csb're in ga go:r pasta:v9Š, ka ma:š zare:izan tak'le, dve:i zarc:ize na usä:k st'ran, ks tü:le in t'le do:l ti:st ušiesa stajkja, i:stu. => roča (2. pomen) utor D u'tor utö:ra m -i -u lozek žleb v dogah, navadno štiri centimetre od roba posode, kamor se namesti dno posode/ 'Ne, duoga je na vs:rx, 'tam, ks pri:de u'tar nüotsr, 'tam je tri: centime:tre müora bat dsbicla, na sre:it müora bat pa devietnajst da dvaind'vejst milime:tru, na srč:it, 'tam, ks se ksrvi:, 'ne. = kanal utornik D utüornik -a m -i -u /orodje za ročno vrezovanje utorovl Nč:i tü:k s'tar, samü: z'dej damä: dč:lama arüodje, kä:r ga nü:cama - ü:b9lce, stüosnjke, tie klü:ke, tu: u'se damä: nardi:ma, utüornjke. vajenec D vä:jenc -a m -i -u /lesena naprava, ki se uporablja kot opora, podstava pri posameznih fazah izdelave sodarskih izdelkov/ - hlapec veha D ve:ixa -e ž -e ve:ix 1. /odprtina na vrhu soda, skozi katero se sod napolni; navadno je zamašenal Ks je süot či:st fč:rtik, se pa lü:kjc zva:rtaja. Na vä:rx süoda je vč:ixa. 2. /odprtina v dnu t. i. zautorjene kadi ali banje, kije lahko zamašena Z zamaškoml 3. /lesen valjast, na zgornjem koncu navadno nekoliko širši predmet, s katerim se zamaši odprtina na vrhu soda in odprtina v dnu t. i. zautorjene kadi ali banje/ verštat D vierštat -a m -i vierštatu /miza, v katero se pritrdi predmet, ki se obdeluje; skobeljnikl Ja:, tu: pa puodan - u vierštat se up'ne, 'ne, nuotsr, u vierštat se up'ne. [nem. e Werkstatt] viseti D vi:s9t visi:m nedov. • na noter Ipo izenačenju dolžine dog na zgornjem in spodnjem koncu soda mora biti rob soda tako na enem kot na drugem koncu nagnjen pod določenim kotom, odvisnim od prostornine soda, proti notranjosti soda/ Ks süot müora bat psrgli:xan in na nüotsr müora vi:sst, kü:ksr mä: tic šrč:ge na va:rx, 'ne, müora tü:t nüotsr vi:sst. Spuö.dej i:stu. = biti na noter vpet D Upiet -a -U Itak, ki ima (določen) obsegi In pu6:l jx da:š, ražža:gaš, zu:blaš, ti:st spuöt dicnema, kä:r je za'nsc, 'ne, puo:l jx pašpkčcš, de 'tam, ks se špi:č, 'tam se dabi: trč:bux, kü:ksr je süot upiet. vratca D ura: tea -e ž -e ura: te Ipolkrožna lesena priprava, ki zapira odprtino v dnu soda ali bane OZ. t. i. zautorjene kadil Puo:l pa advksnu at aldi:, ä:n cc-i'mst na ura:tcj pi.pa, 'ne, 'tam, ks pri:de ura:tca, č:n Č9 mat na ura:tcj, 'sam ti:st je slabü:, zatü: ka sa dvč:i lü:kje, t'le je rč:čma za pi:pa, t'le je za šra:uf in ura:tca do:st pre:j puoč. vzeti D u'zet uze:mem dov. • ven Ipo posebnem postopku izločiti kaj iz česal Ja:, tu: je pa advi:snu, če, 'kak čsrni:na 'uan uze:m9Š. => zapariti zabiti D za'bst zabi:jem dov. • sod /med eno in drugo uporabo neprodušno zamašiti vse odprtine/k\ pa ka se vi:nu spije is süoda, bü:l, de se süot zabkje, pa pi:pa zap're, pa pasti:. Da drü:3ga. zakaliti D zaka'bt zakaliim dov. • z mrzlo vodo Ipo končanem zatezanju dog politi sod z mrzlo vodo, da obdrži (pridobljeno obliko kot dokončno/ Pu6:l pa, ks je fč:rtik, ks se uxladi:, zapä:rt ga, 'š^enkat, iz uo:da, iz ms:rzla, tu: je gli:x 'tak, ks bj želč:is kali:u, iz ma:rzla uo:da ga muoraš zaka'bt ... zamašek D zama:Š9k -a m -i -u /ožji valjast predmet iz lesa, s katerim je zamašena odprtina, v katero se namesti pipa/ Ja:, srna žic prüobal de:lat pa je nč:i, na pri:dema s'k9p, 'ne. Bü:l zama:ške de:lat. = Čep; => veha (3. pomen) zapariti D zapä:rt zapä:rsm dov. Is pomočjo pare povzročiti, da se pred prvo upora- Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem *""* bo posode po posebnem postopku iz nje izloči črnina ali taninl Ka ga buoš, če ^ ga pamkvaš pa tu:, pa če ga zapa:rsš, ks vi:nu nüot nali:ješ, ta buo papuokalu. =$ vzeti ven ^ zmočiti D zmuoičst zmuočsm dov. /medtem ko se doge upogibajo s pomočjo ognja, H"i navlažiti notranjo in zunanjo površino soda v razmerju 2 : 11 Pu6:l pa zü:nej ^n zmuočsš, pa ks zu:nej uo:da pašaši:, puo:l je pa z'ru za s'ksp u'tact. Q znetati D zneritat zne:itam dov. /spojiti oba konca obroča s kovicami/ Znč:itat, müorja r#i bat ne:itj, z'dej sam j jx ma:u začieu šva:sat, ka na müoram ne:itu da'bst. [<— srvnem. Niet] *»< => net r\ zrel D z'ru zre:la -u • za vleči skup l stanje pri izdelavi soda, ko je mogoče začeti z ^ zatezanjem in upogibanjem dog/ Pyö:l pa zu:nej zmuočsš, pa ka zü:nej uo:da pašsši:, puo:l je pa z'ru za s'ksp u'tact. žatlaha D ža:tlaxa -e ž -e ža:tlax Idvoročna sekira z nesimetričnim rezilom in krajšim ročajem, ki se uporablja za klanje dog iz hloda/ Ja:, di:le dabi:ma al iz ža:ge al de-jjx duoge nakuölcma, če jjx nakuolema, je do:st 'več dč:la, je tre:ba u'se aptgä:sat iz ža:tla-xa pa is tä: plenkäxä, 'ne, da 'uan dabi:ma duoga, dsrga:č ... [bav.-avstr. Schatlhacke] •z N 3 SKLEP9 Slovarček narečnih sodarskih poimenovanj, ki se uporabljajo v Zagradcu, sestavlja 265 iztočnic oz. slovarskih gesel. Znotraj le-teh je 225 enobesednih in 117 več kot enobesednih sodarskih poimenovanj oz. stalnih besednih zvez. Med enobesedni-mi termini je 159 neprevzetih oz. slovanskega izvora10 in 66 prevzetih iz tujih jezikovnih sistemov. 59 je germanskega, 7 pa romanskega izvora. Med več kot enobesed-nimi sodarskimi poimenovanji je največ takih, ki imajo glede na prevzetost oz. ne-prevzetost jedra in/ali določila domače jedro in domače določilo (92) oz. so slovanskega izvora, sledijo tista s prevzetim jedrom in domačim določilom (12), domačim jedrom in prevzetim določilom (8), najmanj pa je v celoti prevzetih, tj. tistih, ki imajo prevzeto tako jedro kot tudi določilo (5).11 Vse prevzete besede tako med enobesedni-mi kot med več kot enobesednimi termini so izposojenke (SP 1994: 31). V okviru enobesednih sodarskih poimenovanj je največ samostalnikov (134), sledijo glagoli (72), pridevniki (17) in tudi dva (2) prislova. Med več kot enobesednimi poimenovanji pa je največ glagolskih besednih zvez (63), sledijo samostalniške besedne zveze (47), pridevniške besedne zveze (6) in ena (1) priredna prislovna zveza. Če torej povzamemo povedano: 1. vseh zbranih narečnih sodarskih poimenovanj je 342, 2. med njimi je največ enobesednih (225 od skupno 342 oz. 65,8 %), 9 Tukaj navedene ugotovitve so rezultat analize vseh 265 slovarskih gesel iz diplomskega dela. Termini so namreč samo kot neka zaključena celota (slovarček) lahko verodostojna odslikava dejanskega trenutnega stanja v (sodarski) terminologiji določenega področja. 10 Slovenskih tvorjenk iz prevzetih besed ali njihovih delov nimamo za prevzete (Toporišič 1992: 218), zato sem jih uvrstila v kategorijo naprevzetih besed oz. k besedam slovanskega izvora (npr. pricvingati, folcati). Isto velja tudi za več kot enobesedne sodarske termine oz. za stalne besedne zveze (npr. poštosan naravnost). 11 Vsa prevzeta jedra in/ali določila so germanskega izvora, razen enega primera, ko je 318 prevzeto jedro germanskega, prevzeto določilo pa romanskega izvora (fini oblic). Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem 3. v veliki večini so termini slovanskega izvora (251 od skupno 342 oz. 73,4 %), med prevzetimi pa jih je največ germanskega izvora, 4. med prevzetimi enobesednimi termini je največ samostalnikov, med prevzetimi besednimi zvezami pa največ samostalniških besednih zvez,12 5. skupno je največ terminov samostalnikov in samostalniških besednih zvez (181 ali 53 %), sledijo glagoli in glagolske besedne zveze (135 ali 39,5 %), pridevniki in pridevniške besedne zveze (23 ali 6,7 %) in prislovi in prislovne zveze (3 ali 0,8 %). Viri in literatura BEZLAJ, France, 1976, Etimološki slovar slovenskega jezika L, A-J, Ljubljana, S AZU, Inštitut za slovenski jezik. BOGATAJ, Janez, Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji, Ljubljana 1993. DEBENJAK, Doris, 1996, Slovar, nemško-slovenski, slovensko-nemški, Celovec. DONZELLI et al., Rinaldo, Delajmo z lesom, Ljubljana 1983. KULAR mL, Miha (r. 1966), Informator, stanujoč v Zagradcu 26. LOGAR, Tine, Dialektološke injezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda Jež, Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center S AZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996. LOGAR, Tine, Slovenska narečja, besedila, Ljubljana 1975. MIHELIČ, Darja, Zgodovina sodarske obrti na Slovenskem. Vilfanov zbornik, Pravo - zgodovina - narod (Recht - Geschichte - Nation), ur. Vincenc Rajšp, Ernst Bruckmüller, Ljubljana, Založba ZRC (ZRC SAZU), 1999, 659-79. Slovar slovenskega knjižnega jezika, v eni knjigi, Ljubljana 1995. Slovenski pravopis 1, Pravila, Ljubljana 1994, 31. SNOJ, Marko, 1997, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. TOPORIŠIČ, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana, 218. VALANT, Milan, Zgodovina Žužemberka in Krajine, Ljubljana 1970. VERBINC, France, 1976, Slovar tujk, Ljubljana. VIDMAR et al., Marjan, Sodarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1966. Okrajšave Vse okrajšave so iz Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja in iz Bez-lajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika. bav. srvnem. bavarskosrednjevisokonemško ben. it. beneškoitalijansko furl. furlansko 12 Med prevzete več kot enobesedne termine oz. stalne besedne zveze sem štela tudi vse tiste zveze, ki imajo prevzeto samo eno sestavino. Katja Šuštar: Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem it. kor. nem. italijansko koroškonemško lat. latinsko nar. avstr. nem. nem. narečno avstrijskonemško nemško srvnem. srednje visokonemško star. it. stvnem. starejšeitalijansko starovisokonemško staj. nem. vlat. staj erskonemško vulgarnolatinsko Barrel Making Terminology from Zagradec in Dolenjsko Summary The local speech of the village of Zagradec belongs to the central Dolenjsko dialect and - with a few exceptions - it reflects typical central Dolenjsko phonemic and morphological features. Suha krajina differs from other parts of Dolenjsko since it is not known as a wine growing area. This is the reason that in this area barrel making never had the status of craftsmanship and people considered it a supplemental activity or a hobby. Self-taught coopers, especially joiners and carpenters, made containers mainly for their own needs, but also for sale. It is supposed that about thirteen coopers had lived in Zagradec throughout the 20lh century, and nowadays there is only one left. In her graduation thesis the author compiled a vocabulary of dialectal cooperage --related expressions used in Zagradec. The vocabulary lists with 265 entries, which include expressions for cooper s products and their parts, tools and other implements, and for individual phases in making of containers and other products. Of the 265 dictionary entries there are 225 single-word terms and more than 117 multi-word terms or fixed expressions. Among the single-word terms there are 159 entries of Slovenian or Slavic origin and 66 borrowings: 59 are of Germanic and 7 of Romance origin. The majority of multi-word terms is represented by those with a Slovenian headword and a Slovenian modifier (92), then come the terms with a foreign headword and a Slovenian modifier (12), then those with a Slovenian headword and a foreign modifier (8), and as the least frequent there are the terms with a foreign headword and a foreign modifier (5). Among the single-word cooperage-related terms the nouns prevail (134) instances, then follow the verbs (72), the adjectives (17) and even two adverbs; among the multi-word terms the majority is represented by verbal phrases (63), followed by nominal phrases (47), adjectival phrases (6) and one co-ordinate adverbial phrase. Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) Peter Weiss IZVLEČEK: V članku je v obliki fonološkega opisa predstavljeno glasoslovje govora vasi Spodnje Kraše, kije točka 314 v mreži za Slovenski lingvistični atlas. Govor spada med govore zgornjesavinjske-ga narečja v štajerski narečni skupini. ABSTRACT: The article brings a phonological description of the local speech of the village of Spodnje Kraše (Slovenian Linguistic Atlas, point 314). As one of the speeches from the Upper Savinja Valley dialect it belongs to the Štajersko dialect group. Vas Spodnje Kraše (täko je uradno ime kraja, ki ga domačini in okoličani imenujejo Kraše) v Zgornji Savinjski dolini se nahaja približno na sredini poti po dolini reke Drete (Zadrečki dolini) med Gornjim Gradom in Nazarjami. * 1 INVENTAR 1.1 SAMOGLASNIKI 1.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki e: e: [e:] ie: uo: ä: a: 1.1.1.1 /a:/ (tudi v a:r) ni izrazito dolg. 1.1.2 Kratki samoglasniki Prispevek je dopolnjeno in popravljeno poglavje magistrske naloge z naslovom Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: Glasoslovje, oblikoslovje in sklad-nja (Ljubljana, 1990, tipkopis), kije nastala pri mentorici prof. dr. Zinki Zorko. - Sodelavki doc. dr. Veri Smole se zahvaljujem za natančno branje rokopisa in za številne pripombe in izboljšave besedila. Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) ^ 1.1.2.1 Naglašeni iti] u 1.1.2.1.1 /i/ in /u/ nista izrazito kratka. Dolžine /a:/, /i/ in /u/ se zelo izenačujejo. 1.1.2.2 Nenaglašeni i ffl u e 9 e a 1.1.2.2.1 Silabemi r, 1, m, n so položajne različice zvočnikov /1 m n r/; pojavljajo se predvsem v hitrem govorjenju. N > 1.2 1.2.1 SOGLASNIKI Zvočniki v v[u] m[nj] >~4 v' m' C« 1 1 r n[rj] n' J 1.2.1.1 V položaju pred sprednjimi samoglasniki palataliziranost zvočnikov ni slišna, zato v zapisih ni označena (prim. Rigler 1981: 94). 1.2.2 Nezvočniki p b f p' b' f t d t' d' c [3] s z c' s' z' č [3] š ž k g x [y] (k' g') 1.2.2.1 V položaju pred sprednjimi samoglasniki palataliziranost nezvočnikov ni slišna, zato v zapisih ni označena (prim. Rigler 1981: 94). 1.3 PROZODIJA 1.3.1 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah. 1.3.2 V naglašenih zlogih poznajo govori kvantitetno nasprotje, ne poznajo tonemskega naglase vanj a ter imajo dva naglasa ('V/, 'V) in nenaglašeno kračino (V). 322 Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) t> 2 DISTRIBUCIJA 2.2.2.1 V besedi in besedni zvezi nezveneči nezvočnik ni mogoč pred zvenečim O in zveneči ne pred nezvenečim - s'väidba 'svatba', s'la:tka 'sladka', b'ra:d ^ ga 'bo: 'brat ga bo', 'nuoiž be mo u'ze:u 'nož bi mu vzel', 'puklaz'd'ga (~ ^ 'puklas'tegd) 'grbastega'. q 2.2.2.2 Na koncu besede pred premorom so mogoči samo nezveneči nezvočniki ^ -'ta:rt 'trd', g'ro:p 'velik', b'ra:st 'brazd'. ^ 2.2.2.3 Nezvočniki (razen /č ž š/) so palatalizirani: ^ - pred 0 <— i - 'md:t' 'mati' - pri reduciranih dvojnicah k vel. za 2. os. ed. ter pred končnicami pri vel. za 1. in 2. os. mn. ter za 1. os. dv. (ne pa tudi za 2. os. dv.) pred končnicami - 'nieis' (~'nie:se) 'nesi', 'nie:s 'te 'nesite' (toda 'nie:sta 'nesi-ta'; nezvočnika /b/ in /p/ na koncu osnove v velelniku za 1. in 2. os. mn./ dv. nista palatalizirana -po'zd'bmo 'pozabimo \po'za:pte 'pozabite', 'kupmo 'kupimo') -pred-w <— -iu-'va:z'u 'vozil (3. os. ed. m. sp.)', ndre:d'u 'naredil',grä:b u 'grabil' -pred-o <— -eu, -el-'jom 'o 'imel','vait'o 'hotel','fa:c'o (fdciede) 'ruta', 'zib 'o (zibele) 'zibel', 'na:z 'b 'ok 'darilo porodnici' - /d/ in /t/ se palatalizirata v stranskih sklonih pridevnika pred 0 <— e -'rižas 't'mo (~ 'rizas 'temo) 'črtastemu, progastemu', 'puz'd'ga (~ 'pus 'tega) 'pustega' - v stranskih sklonih samostalnika pred 0 <— e/o - (posek) 'pos 'ka 'psiček', (z've:zek) z've:s 'ka 'zvezek' 2.2.2.4 /k7 je palataliziran le v primeru 'ne:k' (~ 'ne:ke ~ 'ne:k) 'nekje'. 2.2.2.5 V besedi nepalatalizirani nezvočnik ni mogoč pred palataliziranim, v izglasju pa ni mogoč nepalatalizirani nezvočnik za palataliziranim (izjema so seveda nezvočniki /č ž š/, ki ne morejo biti palatalizirani) - 'tumaz 'd 'ga 325 & Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) 'neumnega', 'tumas't'ma 'neumnemu', dvaijsY 'dvajset', 'kuo:sY (~ 'kuo:set ~ k&sjt) 'kositi'. 2.2.2.6 Samo nezveneči nezvočniki so mogoči tudi na koncu besede pred samoglasnikom ali zvočnikom naslednje besede - m'Ia:t'mo:š, s'laip u'kus 'slab okus'. (Pri redkih govorcih je glede na hitrost govorjenja in čustveno razvnetost v takem položaju mogoč tudi zveneči nezvočnik.) Zveneči nezvočniki na koncu besede se ohranjajo v pravih predlogih pred besedami, ki se začenjajo na samoglasnik, zvočnik ali zveneči nezvočnik -ud'nega 'od njega', spod'ngik 'izpod nog', braz u'če:ta 'brez očeta'. 2.2.2.7 Pred zvenečimi nezvočniki ima 1x1 različico [y] -p'ruy ga 'maitra (toda p'rux 'kila') -, /c/ različico [3] - stri^ bo 'pairsu 'stric bo prišel' -, ki je po redukciji sprednjega samoglasnika za njim lahko tudi palatalizirana-'Pu3' 'Sa: (proti 'puce 'ga: kot ukaz psu 'napadi ga') -, /č/ pa različico [3] -p'r 110:3 bo 'so (toda p'ruo:č). 2.2.2.8 Podvojeni soglasniki, ki nastopijo zaradi samoglasniške redukcije in na morfemski meji, se izgovarjajo podaljšano, vendar pa se predvsem v hitrem govorjenju komajda ločijo od enojnih - 'zje:le 'z zeljem', 'sjie:stro 's sestro',p'rit:e (~ p'rite) 'pridite'. 2.2.2.9 V nekaterih medmetih se govorita tudi [h] in [?] - q'Hq 'aha', 'na:? ~ 'na/?a: 'nak, ne'. 2.3 PROZODIJA 2.3.1 Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom. 2.3.2 Naglas ne nastopa na prvotno kratkem zadnj em zlogu večzložnic - 'za:s 'pe 'zaspi (vel.)', 'tie:mQn 'temen', 'puo:{t)piat 'podplat', 'cegsn 'cigan', k9'po:vo(~'k9pvo) 'kupoval', mfrQnce 'France','pa:r^nas 'pri nas','na:J'le 'na tla', *x!ra:vat 'Hrvat'. 3 IZVOR 3.1 Samoglasniki 3.1.1 Dolgi samoglasniki e: <— nanaglašenega e v nezadnjem besednem zlogu - 'ne:su, 'ze:le 'zelje', 'pe:ku 'pekel (del. na -1)', 'le:t 'led', 'pe:rp 'perje; listje', 'že:nen ~ 'že:nin (toda 'žemska 'že:ns'ke) <— £/ -'pe:tek, s've:t prid. 'svet', g'le:ddm, fre:sem, g're:, u'ze:mem 'vzamem', de've:t, 'pe:st, i'me: (~ star, 'jome) i'mema 'ime' <— naglašenega q v nezadnjem besednem zlogu -'de:tele (I/R ed.), te'le:ta <— naglašenega e v nezadnjem besednem zlogu - sm're:ka, 'le:tQ 'leto; poletje', ko'le:nd, 're:pa, pd'le:m, stre:xa <— e;, /: pred r - z've:rk 'izvir', 'me:ra 'mera; mir (R ed.)', 've:ra, se'ke:ra <— u: pred r (izjemoma) - me'xe:r (~ me'xur) 'mehur' Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) <— / pred istozložnim /v/ za ustničnikoma p in b - 'be:u 'bil (del. **f na -1)', do'be:u 'dobil', 'pe:u (~ 'pju) 'pil (del. na -1)' (tudi v ~ sestavljenkah -po'pe'M (~ po'pju) 'popil'), po'pe:unat 'popiv- ^ nati' 2 <— o: - bo'lem 'bolan', 'dem 'dan', 've:s 'vas', 'me:x 'mah', 'le:n <— v prevzetih besedah - 'göirta 'trak' (n. Gurt), 'köirblet 'poganjati Imotorl' (n. kurbeln) e: [e:] <— e:-pe'pe:u 'pepel', 'pe:č, če'be:la,je'se:n <— e: - m'le:ko, s'vexa, z've:zda, b'reik, 'meix 'meh', freibox, 'leite 'leta (I mn.)', 'meisonc 'mesec', 'be:u, 'beita, 'belle, s "le:p, s "leipe, ^ s "veitet, 'leip, 'leipe ^ <— e, ki je prišel pod naglas po premiku kratkega naglasa za zlog ^ proti začetku besede - zg're:šot, 'le:po (~ 'lepo) prisl. iepo' <— qj - 'kei' kaj' (toda 'kal' kaj'), 'sei' s aj', 'de:' daj', 'de:te ' daj te', ^ 'de:ta 'dajta', 'de: ~ z'de: 'zdaj', 'de:le ~ z'de:le 'zdajle' <— a:j - te 're:ne 'pokojni', ta 're:na 'pokojna', 'me:xne 'majhni (I mn. m. sp.)', 'me:xon 'majhen' <----e:j - debe'le: 'debelej(š)e', drob'ne:, giobo'ce: 'globlje', xitre:, xtadne:, le got ne: 'lažje', močne: 'močneje', pocas'ne:, s'vet le:, sv ax1 ne: 'šibkeje', tem'ne:, p're: 'prej', nap're: 'naprej', zatre: (star.) 'zato(rej)' 'mone) 'meni', 'tet' ~ 'tete (~ 'tot' ~ 'tote) 'ta (I ed. m. sp.)' (po »$ samoglasniški harmoniji) ^ <— i v prevzetih besedah - Špel spile 'igra Is kartamiP (n. Spiel) ^ a <— kratkega naglašenega o - 'pos, 'vos 'ves' P% <— x. -ew-, -xvi-, -ol- pred pripono -ca, -oc - 'leistuca (~ 'leistvonca) m 'lestev', 'kuoizuc ko'zgica 'kozolec' fc izglasnega -e pri sam. s. sp. za c, 7, n (ki ne podaljšujejo osno- «m* ve) - 'sgmce, 'sairce 'srce', 'pgile 'polje', zndmieme, 'zairne ^ 'zrnje' izglasnih o, q, u, q za prvotno palatalnim s oglasnikom -'čeiule (D/M/O ed.), 'vaigne 'ognju (D/M ed.), ognjem (O ed.)' 'lukne 'luknjo (T ed.)' > izglasnega -je - droge 'drugje', 'lede 'ljudje' (če tu ni iz -/) O o v priponi -ok ne za /č ž s r j b f/ - 'deidek -a 'možiček', 'lulek ^ -a 'moški spolni ud', 'mucek -c'ka 'mucek', pon'deilek -Ika, ^ 'mieisek -a (otr.) 'meso', 'zizek -a 'dojka, sesek', jeizek -a 'manj- q šalnicaodjez' M / v priponi -ika, razen za /č ž š r j b m v/ - mormdläideka (otr.) ^ 'manjšalnica od marmelada', žvaideka 'majhna žival' (<— ži- ^ vad), 'vaideka 'vodica', 'žileka 'žilica', 'luleka 'žensko spolovilo', 'lizeka (« 'lizika), 'mizeka 'mizica', 'sgizeka 'solzica', 'kuoizeka 'manjšalnica od koza' nenaglašenega, tudi izglasnega / ne za /č ž š r j/ - te'si 'tišči', 'žemen 'ženin', ze'däir (~zfdair), jaizek 'jezik', g'räibet, 'xöidem, 'mize, p'ride (« p'rit') 'pridi' prednaglasnega o, u zap -pe'leij 'polaj', *pe'la:nc 'Poljanec |prebivaleč Poljan (pri Rečici ob Savinji)* prebivalec Polj, tj. Spodnje Savinjske doline]', mpes'tuo:ta 'Pustota lledinsko ime v Rovtu pod MeninoP, pes'tjla (~ pos'tjta) 'pustila', pelo'n 'ä:k 'polovnjak IsodP, pe'noica (~ po'noica) (slabs.) 'posoda' prednaglasnega u za/, l-kle(n)'ča:unca ~ kle(n)'ča:unca 'ključavnica', le'beizon 'ljubezen', le'bemske 'ljubenski k Ljubno ob Savinjil', mle'bija 'Ljubija Ikr. imel', le'di 'ljudi (R/Tmn.)', *le'cija 'Lucija', le'sjna ~ le'šine (~ to'sina « to'šine) '(jajčna, orehova) lupina' 331 Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) <— prednaglasnega e, e -me'xeir 'mehur', me'no:j 'menoj', se'bo:j (~ so'bö:j) 'seboj', te'bö:j (~ to'bo:j) 'teboj' <-----oj v 1. ženski sklanjatvi - s kra:ve 's kravo' (in analogno tudi v 2. ženski sklanjatvi-z'nite 'z nitjo'; prim. Rigler 1980: 30) <— v prevzetih besedah -'feirtek-----prid. 'gotov','le:dek-----prid. 'neporočen, samski', se'gurno (~ si'gurno) 'gotovo' s <— o v priponah -oc, -or ipd. -x'M:poc, 'sudor 'gramoz' <— o v skupini kot- - ko'do: (~ g'do:), ko'dp:r (~ g'dp:r) 'kdor', ko'da:j (~g'da:j) 'kdaj' <— o v priponi -ok, -ik za /č ž š r j b ft/ - 'zsfoA: ~ 'zp:bok 'zobek', 'niči:čok 'maček', ko'nuo:fok ~ knuo:fok 'gumbek', s'tp:lčok, 'tuo:rok, 'nuo:žok, 'pe:tok, če'ta:rtok ~ ča'ta:rtok <— / v priponi -ika za /č ž š r j b m v/ - 'luboka 'ljubica', 'rjboka ''ribica','kö:rboka 'kurbica', 'ja:moka 'jamica', 'ma:moka 'mamica, mamka', 'suo:voka 'sovica', 'pužoka 'punčka |lutka|' (<— puža) <— o, Q - zo'bo: (~ 'zobp) 'zob (R mn.)', vog'io: 'vogalov', sto'lica 'stolica Ipripraval', 'tie:iok ~ 'tie:iox 'teloh', so'bö:j (~ se'bö:j) 'seboj', to'bö:j (~ te'bö:j) 'teboj' <— nenaglašenega u-io'šjna~io'šine (~ le'sina ~ le'šine) '(jajčna, orehova) lupina', so'sit (~ 'sušot) 'sušiti', fre:box, b'ra:to, 'vino 'vino (I/T ed.)', po'šuo:ba 'puščoba', (in)štro'mie:nt 'glasbilo' <— prednaglasnega o - so'sit ~ so'sot 'sešiti', so'sit prid. 'sešit' <— izglasnega -i za /č ž š r j/ - 'tp:čo 'toči (D ed.); tolci', 'nuo:žo 'noži', 'tiso 'tišči (vel.)', 'pie:ro (~'pie:r) 'peri', 'vie:rjo 'verjemi' <— izglasnih o, q, u ne za palatalnim soglasnikom - 'žito (I/D/T/ M/O ed.), m'M:ko 'mlako (T ed.)' <— a-so'mo:težon (~ sämatezon) 'samotežen', *fron'ce:ta 'Franceta (R ed.)', 'cegon (ce'gäma) 'cigan', Križon -a -o 'križan' <-o,av končnicah -om in -am samostalniških sklanjatev - sJtuo:i om 's stoli', s 'kra:vom 's kravami' <— nenaglašenega/* (skupaj z r) - ko f tine ~ koftjna, 'kö:kor 'kolikor', dor'vpjo 'drva (skupno ime)' (<— drvovje), stor'zaj 'ste-žaj' <— prednaglasnega a (skupaj z r) - nofkp:za (~ nar'kp.'za), mormd-M:da 'marmelada', kor'bjt (~ kar'bit) -a 'karbid', por'tija (~ partija) 'delovna skupina', xor'puna (~ xar'puna), gabor'dem 'gabarden', mor'käx 'ja ~ mor'käxija, 'kp:kors 'ke (~ 'kp:kars 'ke) 'kokarski k Kokarjel', sofdina (~ sardina) 'sardina' <— prednaglasnega ali nenaglašenega reduciranega / (skupaj z r) (<— ri, tudi v predponi 'pri-') -por 'pri', por'ne.'su 'prinesel', mkors'tina (~ mkris'tina), or1 tine (~ ro'tine) 'ritina Idel deblal', por'vp^ot 'privoščiti' <— prednaglasnega u (skupaj z r) (<— ru) -dro'ga:č 'drugače', dro'gp:t 'drugod' Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) Š> <----qj v 1. ženski sklanjatvi - s 'xiso 's hišo' (in analogno tudi v 2. ^ ženski sklanjatvi - z 'mišo 'z mišjo') <— ponaglasnegaa zanj-krade 'kralja(R/T ed., I/Tdv.)','kuome O 'konja (R/T ed., I/T dv.)', 'zjeimle 'zemlja (I/R ed.)', b//me j (~ koftjna) 'krtina (I/R ed.)' (<— krtinja), 'sairne 'srna (I/R ed.)' ^ (<— srnja), 'piedet 'peljati' q <— istozložnega aj — u'če:re 'včeraj', 'dele(te) 'delaj(te)', 'dedeta ^ 'delajta', 'duoime 'doma', *me'da:č (~ *maj'da:č) 'Majdač |gos- ^ podar v Spodnjih Krašah|' ^ <----(e)je -'vairčne 'varčneje', u'biune 'obilneje', 'vairne 'varneje', 'niže 'nižje, niže', 'iušne ~ 'lušne 'bolj prijetno', s'näizne 'bolje' <-3v pridevniški in samostalniški priponi -dk - 'lieixek ~ 'lieigek iahek', g'läidek (~ g'iäidok), 'tiemek 'tenek', s'fa:dek (~ s'taiddk), kraitek (~ Kraitek), 'lis'tek, z'veizek, m'to:nček -a 'Tonček', mfra:nček -a 'Franček', 'aitek -a <— / v samostalniški priponi -(n)ik - 'koitnek 'kočnik', 'koičnek 'zajčnik', 'zaijčnek 'zajčnik', 'fičnek 'novec majhne vrednosti', 'aijdnek 'ajdov kruh' <— pred- ali ponaglasnega o - te'bäik 'tobak', 'pö:ved'ne 'povo-denj (I/R ed.)' (<— povodnja), 'poivej 'povoj', 'veisek (~ ve'suoik) 'visok', mpe'lo:na 'Polona', gel'fju (~ gal'fju) 'goljufiv' <— pred- ali ponaglasnega a - make'däim (~ makddaim) 'maka-dam', 'godeš 'golaž', (*)tel'ja:nka 'Italijanka; italijanka Ipasma kokoši; puškal' <— i-e'ne:kcija 'injekcija', vare'kjna 'vavikinzi, be'tunten 'bitumen', de'reiktor 'direktor', z de'reiktne 'hitro, brez obotavljanja, naravnost liti, priti!', ube'raiunek 'obiralnik', res"ke:rat 'riskirati' o <— istozložnih öw, ol, aw, «/(lahko tudi pred priponami, v katerih 333 &i Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) prihaja do redukcije) - brdnica 'borovnica', gtdnjk 'glavnik', g'leido 'gledal', 'la: stoka 'lastovka', 'kukoca 'kukavica', s'mairkpc 'smrkavec\fošdrjt 'nevoščljiv', fdleirat (~farfle:rat) 6 fa.w\iraiV, fo'le:ncat (~ fadleincai) 'lenariti', zvon (~ zraund) predi.'zraven\fp'šija 'nevoščljivost; drobnocvetnirogovilček', kdruzona 'koruzna slama', 'žaigona 'žagovina', 'deilon 'delaven', de'žo:n 'deževen', mrdlišo (~ mradlišd) 'mravljišče', rdnina (~ radnind) 'ravnina', zdrdnjko 'zdravnikov (Rmn.; prid.)', b'räito 'bratov (R mn.; prid.)' (prim. op. 4) (toda bolniška 'bolniški dopust') <— el- čeb 'dnaik 'čebelnjak' <— ponaglasnega o pred raznozložnim /v/ - mdceisnova 'mace-snova', 'jaitpva, m'tinčkova 'Tinčkova'5 <— prednaglasnega ezar- ubrpilina (~ ubraz!ljna) 'obrezlina', rdšoivat se 'reševati se; godovati' <— prednaglasnega ve - zop'leujka (~ žaplerjkd) 'žveplenka' <— o v novejših besedah, kjer ni prešel v q - prog'räim, voddvoit 'vodovod' a <— a - mar'tinCQk, g'leidafa, idpux 'lapuh' <— e,q,e\ položaju za /č ž š r j/ - črdpine (~ cre'pine) 'črepinja (I/R ed., I mn.)', 'toiča 'toče, toča', 'gpisa 'gozd (I/R ed., I mn.)' («— gošč-), 'va:rax 'oreh', 'roiza 'roža', 'maiča s 'mucka', 'peša 'pišče', *'jo:ža 'Jože', m'jp:ža ž 'Joža (I/R ed., I mn.)', *'inža 'Inže |os. ime|' (<— Janez), ša 'še', 'jaimšak -a 'jamski les', 'kairšan 'krščen' <— ponaglasnega o pred raznozložnim /v/ (pri redkih govorcih -običajni refleks je /o/) - mdceisnava 'macesnova', *'be:ndava 'Bendova' (prim. op. 5) <— o v posameznih primerih disimilatoričnega akanja in akanja za r, i -'vaitrak 'otrok', p'räiprat 'praprot', kidbuk 'klobuk', idpäir iopar', 'M:par 'lapor', ddmo: 'domov', kdruza 'koruza', gidbuč 'plešast' (<— golobuč), k(Q)idriža 'kolesnica' (<— koloriža), pdtöirjka (~ pdtoirjka) 'potonika' <— e v posameznih primerih, predvsem za m - mpndlaida 'marmelada', mafceides -za 'mercedes', cdpjn 'cepin', 'cjmat 'cimet', 'ža:mat 'žamet', (*)mar(^)'kä:ijka ~ (*)mari'ka:r)ka (~ (^(ajmer'käirjka ~ (m)(a)meri'kä:r)ka) 'Američanka; amerikanka |izseljenka, riba, žaga|', adnaijst 'enajst' <— prednaglasnega ve-žap'le:rjka (~ zpp'leirjkd) 'žveplenka' <— e v nikalnici 'ne' - na 5 Pri nekaterih govorcih v Spodnjih Krašah je fakultativna različica z /a/, ki je v Bočni splošno rabljena - mdceisnava 'macesnova', m'be:ndava 'Bendova'. Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) 3.1.2.3 Zlogotvorni zvočniki r <— pred- ali ponaglasnega or (<— ri, ra, ro, ru, or, ur, r, tudi v predponi pri-) - *kfs'tjna (~ ^kris'tjna), ftine (~ ro'tine) 'ritina Idel deblal',pfvoišot 'privoščiti','eirjkft, 'xitfprisl. 'hitro', dfbjt (~ dro'bjt ~ druoibet) 'drobiti', dfgaič 'drugače', dfgo:t 'dru- m god', bfc"la:n 'porcelan', kfbe'rija 'kurbarija', kfjaiva 'kurja- * va', 'šudf 'gramoz', dfvoijo 'drva (skupno ime)', stßaj 'ste-žaj' ^ <— prednaglasnega or (<— ar) - mftna'M:da 'marmelada', kfbjt (~ ^ kar'bii) -a 'karbid' (druge primere gl. pri hI) ^ <— or iz o - tpndči se 'mrači se' ^ 1 <— el iz li, elza t, d-'muo:d'lte 'molite (vel.)', m'rud'l 'Rudelj' fc <— ol \z el - *'miklne 'Mikeljni Ihišno ime v Spodnjih Krašahl', ^ pe'cikl 'kolo' ^ <— / za istozložnim [u] - m'pa:ul (~ m'pa:ul) 'Pavel(j)', 'maiul (~ 'ma:ul) 'gobec prežvekovalcev' ^": m <— nenaglašenih om, om, am-'nisrp 'nisem', sip 'sem (1. os. ed.)', ^ bm 'bom', imeirrp 'zmerom', tip 'tam' > <— ponaglasnega em - 'koilm 'premog' O n <— on yl pred- ali ponaglasnega ni - r/kö:l (~ no'köil ~ ne'köil) ^ 'nikoli', po'me:knfa 'pomaknila', po've:znta 'poveznila', 'bainca ^ (~ 'boilnica) 'bolnica', s'tieikn' (~ s'tieikne) 'stakni', 'somčnca 'sončnicaVc/c/zV (otr.) 'sesti' ^ <— on iz kratkega % (morda) - 'meisnc 'mesec' <— ponaglasnih ali breznaglasnih on, om, em - 'nairadn 'pripravljen', 'nisn 'nisem','vaign' 'ogenj','žaiiastn 'žalosten', ka'ruzn 'koruzen', 'šodn 'čevelj', sn 'sem' ^ <— prednaglasnega ali breznaglasnega no (<— no) - rfbieidn 'nobeden', n 'in' <— breznaglasnega om (<— am) - ta 'tam' 3.2 SOGLASNIKI 3.2.1 Zvočniki Zvočniki so nastali iz enakih glasov v izhodiščnem sistemu (Logar 1981), poleg tega pa: v <— iz proteze pred prvotnimi o, q -va:ča 'oče', 'vaipft 'odpreti', 'va:gon' 'ogenj', 'va:gfc 'ogrc'.'vaijstor 'oster', 'vaikno 'okno', 'va:ko 'oko', 'vomaton 'omotičen', 'vam (star., poud. ~ 'un') 'on', 'vairat 'orati', 'va:rax 'oreh', 'vaisa 'osa', 'vaisc 'osat', 'vaisu 'osel', 'vosom 'osem', ub 'va:s*mex 'ob osmih', 'vaistat (~ us'tait) 'ostati', +'va:tok 'Otok|zaselekBočne|',V n' bela 12 mm', 'jorpšne 'dediščina (I/R ed.)', dvaijšak 'moški, O rojen leta 1920' (<— *dvajsetščak), 'Mmšak 'lanski otrok' (<— j *lanščak), 'ggiša 'gozd', grdšjna (~ graščina), kleiša 'kleš- ^ če', ko'sjca 'koščica', 'kairšan 'krščen', 'kušar 'kuščar', 'to:š q 'emaj 1', Igšaiunek' luščilnik', 'iušst (~ 'lušt)'luščiti', mdšuoiba ^ 'maščoba', (za)'nie:leš '(za)nalašč', 'p§ša p§'še:ta ~ 'pišata s ^ 'pišče', ptašnait 'ploščat', p'to:ša (~ p'lo:šča ~ p'iuo:šča ~ ^ p'la:ta), 'puša 'pust, neobdelan svet', s'ro:šne 'siromaštvo (I/ Red.)', treišot, 've:ša 'nočni metulj', 'vg:ŠQt, *'ša:unce ž mn. 'Šavnice lledinsko ime na Meninil' <— s pred k, t v posameznih primerih - škoirja (~ nov. s'köirja) 'skorja', škrine (~ nov. skrine) 'skrinja (I/R ed.)', skor'iup (~ nov. škof tup) 'prhljaj', štaiponca ~ štaipa (~ stopnica) 'stopnica' <— sr - 'naijšonca 'najstnica', droitpeiršna 'žična krtača' (n. Drahtbürste) <— ksv izposojenki - 'poijšpon ~ (posam.) 'poijšmon 'pušpan, zele-nika' (n. Buchsbaum) t <— k - 'pöiltna (= 'pöilkna) '(na)oknica' <— pt- 'teč'tiča 'ptič', 'tica 'zvita ženska' <— t (v zvezi ši)-društne (~ drušne) 'druščina, družba (I/R ed.)', 'kdišta 'kašča' ž <— z -p'räizonCQn 'prazničen', u'jozan (del. na -n k u'jozgt ~ uje'zjt 'ujeziti') 'jezen' <— z, š v izposojenkah iz nemščine - 'žaiga 'žaga' (n. Säge), g'lais g'iäiza 'kozarec' (n. Glas), 'župa 'juha' (n. Suppe), 'riža 'drča' (n. Riese), 'raijš -za 'riž' (n. Reis), 'žaijfa 'milo' (n. Seife), 3™ K Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) 'žonft 'sok |iz stisnjenega jagodicevja|' (n. Sanft), 'že:sel 'lesen stol z naslonjalom' (n. Sessel), zn'ura 'vrvica' (n. Schnur), zflie:xt-----prid. 'hudoben' (n. schlecht), žnaMa 'ustnica' (n. Schnabel), žnider 'krojač' (n. Schneider), žta:k 'kraj, mesto Idel zemeljske površinel' (n. Schlag) 3.3 PROZODIJA 3.3.1 Naglasno mesto je kot v izhodiščnem sistemu s temile razlikami: 3.3.1.1 Naglašeni so zlogi, ki so bili pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi -'vaitrak 'otrok'. 3.3.1.2 Naglašeni so nezadnji zlogi, ki so bili za naglašenimi kratkimi zlogi -p'göida 'jagoda'. 3.3.1.3 Naglašeni so zlogi, ki so bili pred dolgim cirkumflektiranim izglasnim samoglasnikom ~'le:pQ (~ 'lepo) prisl. 'lepo'. 3.3.2 Kolikost je kot v izhodiščnem sistemu s temile razlikami: 3.3.2.1 Dolgi so samoglasniki, ki so bili naglašeni kratki v predzadnjih ali sploh v nezadnjih zlogih (z izjemo /i/, /u/, /e/, /a/) - 'le:to 'leto; poletje' Jo'gö:da 'jagoda'. 3.3.2.2 Dolgi so e-jevski in o-jevski samoglasniki, ki so bili naglašeni kratki v edinem besednem zlogu -rtriem 'hren'. 3.3.2.3 Dolgi so samoglasniki (z izjemo /e/, /s/), ki so postali naglašeni po premiku naglasa s kratkega zadnjega zloga - 'mieigia 'megla'. 3.3.2.4 Dolgi so e-jevski in o-jevski samoglasniki (z izjemo /e/, /s/), ki so postali naglašeni po premiku izglasnega cirkumfleksa - 'nieibo 'nebo', 'leipo (~ 'lepo) prisl. 'lepo'. 4 IZGUBA GLASOV 4.1 SAMOGLASNIKI i -> 0 - pri glagolu v priponi (v nedol. fakultativno) - 'kurt (~ 'kurot), 'kurla, 'nuo:sf (~ 'nuoiset) 'nositi', u'žie:nY (~ u'žie:net) 'ože-niti', 'bellt (~'bedet) - v glagolskih končnicah (v mn./dv. sed.) - 'kurmo, 'kurte, 'kurjo, 'kurma, 'kurta; 'vič (~ 'videš) 'vidiš', 'vičte (posam.; = 'vit':e) 'vidite'8 - pri glagolu kot velelniška pripona (v ed. fakultativno) - p'rim' (~ p'rime) 'primi', p'rim 'te 'primite',//r/mfa 'primita', p'rjmio 'primimo' - pri pomožniku (fakultativno) - b' (~ be) 'bi', s' (~ se) 'si', 'na:^p' (~ 'naijbe) 'ne bi', 'nis' (~ 'niše) 'nisi' - pri pridevniku se v O mn. izgublja drugi / v končnici -imi (kar Če bi zaradi izpada nastala težko izgovorljiva soglasniška skupina, se zvočnik v njej silabemizira-'mis'Jte 'mislite'. Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) je posplošite v po D mn.) - m'ia:dem - oz. prvi / - rrtlaid'me (star.) - pri kazalnem zaimku - 'tot' «'teV («'tote « 'tete) 'ta', 'tis Y (« 'tis'te) 'tisti' - pri osebnem zaimku, in sicer pri posameznih stranskosklon-skih oblikah (fakultativno) - 'mm' (~ 'mone), m' (~ me), 'tieip' (~ 'tieibe), t' (= te), 'sie:p' (~ 'sieibe), s' (~ se) 'si' - in pri obliki 'un' (~'une) 'on(i) (3. os. ed. m. sp.)' ('nomitd. v or. mn./dv. je posplošitev po daj.) - -/ v nekaterih prislovih - 'ča:s' (~ 'ča:se) 'včasih', (za)'duo:s't' (~ {za)'duo:s'te),p'rocy (~p'roce) 'precej, veliko\'ko:t' (~'ko:t) prisl. 'kod', 'guoir 'gori', 'duoil 'doli', 'tut' (~ 'tude) 'tudi', 'kod (~ rjkö: ~ no'kö:(l) ~ ne'köil) 'nikoli' - v prvotnih priponah -ica, -ika, -ina, -inja, -ija v nekaterih samostalnikih -'kukoca 'kukavica', g'}a:uca, sm'reikca, 'buc'ka, *'mic'ka 'Micka', 'möit'ka, s'roiVka 'manjšalnica od sirota', ka'ruzpna ' koruzo vina', sddaišne 'vojaščina (I/R ed.)', drust-ne ~ drusne 'druščina, družba (I/R ed.)', 'južna 'južina, kosilo', s'ro:sne 'revščina, siromaštvo', 'kuxne 'kuhinja (I/R ed.)', ko'meid ja ž mn. 'neprijetnosti, težave', kidfomja (~ kidfomija) 'kolofonija'9 - v posameznih besedah - 'ma:t' 'mati', žva:t z'vaide ž 'domače živali |skupno ime|', s'roita 'sirota', s'väirjka (~ šo'va:r)ka ~ ši'va:rjka ~'šivarjka) 'igla', {^(ajme^kairjka (~ (m)mar(Q)'ka:rjka ~ {m)mari'kä:rjka ~ (m)(a)meri'ka:r)ka) 'Američanka; amerikan-ka |izseljenka, riba, žaga|', 'poäve'nil (~ 'poileve'nil ~ 'palive'nil) 'polivinil' a —> 0 - (*)mer(i)'kä:r)ka « (*)mar(9)'kä:ijka ~ {*)mari'ka:r)ka (~ (^(ajme^kairjka ~(*)(a)meri'ka:r)ka) 'Američanka; amerikanka |izseljenka, riba, žaga|', *'mie:rka (~ *a'mie:r(i)ka ~ +jdmie:rka) 'Amerika', s'meitna 'smetana' e -> 0 - '&p;/ (~'Z?p//e) 'bolje', varfge:li ~ varjgeilem (~ evan'geili) 'evangelij', batrija 'žepna svetilka; baterijski vložek' - v izposojenkah iz nemščine v predponi Ge-lge- - g'rsst ~ g'rust 'leseno ostrešje' (<— Gerüst), g'vinet 'zmagati' (<— gewinnen), g'vie:r~g've:r 'puška' (<— Gewehr), ksjxt 'obraz' (<— Gesicht), kšajt ~ Kšajten (~ kd'sajt ~ kdšajtori) 'pameten' («— gescheit), kšeift 'posel' (<- Geschäft) - v pridevniških končnicah - s'täirga 'starega', s'täirmo 'staremu' e —> 0 - s "ja:t ~ s "ja:t 'sejati Isemel' 9 V nekaterih besedah pride po izpadu / v prvotnih priponah -ika, -ija do palatalizacije -'päx'ka 'packa', 'go:s'ka {~'go:ska) 'goska', prdceis ja 'procesija'. Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) $ —> 0 - 'paijk (~ 'päijak ~ 'päijek) 'pajek', dvaijsY '20', t rides Y '30' 9 -> 0 - pri samostalnikih v končnici -oc za zvočniki in za s - 'za:jc, 'paiuc 'palec','säimc, Kläinc,'nuoirc,'baiuc 'bavbav', Krjuc 'južni veter', p'raise, mor'jäisc - pri samostalnikih v končnici -ok (večinoma) - 'seirk 'sirek' (toda 'seirok -a 'sirček'), 'curk, dpairjk 'opanek', 'daiuk 'davek' u -> 0 - s'rgiu (~ s'rgi) s'rgiva -o 'surov' - v nenaglašeni glagolski priponi -uje(-) - i!yeirvat) 'veirjam 'verujem' 0 -> 0 - 'le:c 'letos', 'leične 'letošnji', zatrei (star.; ~ zdtgi) 'zato(rej)', krjto (~ ko'rjto) 'korito', - (v zvezi z j) - štjm (~ sto'jm ~ stQ'jjm) 'stojim', 'bjm se (~ bo'jm se ~ bo'jjm se) 'bojim se' - k (~ ko) 'ko', zrprc (~ zrauno) predi, 'zraven' (<— *zravno), kol (~ w&o/) 'okoli' - v nenaglašeni glagolski priponi -ova- - 'väirvat 'väirjam 'pe-stovati' - g'igip (~ go'igip) -ba 'golob', kidriia (~ koldriia) 'kolesnica', kidbäir 'kolobar', 'kiaivos kid voza 'kolovoz', kldfuoixter 'ša-ljivec', kldfgm(i)ja 'kolofonija', krdbaič 'korobač' } —> ®-'jaipka 'jablana; jabolko' 4.2 SOGLASNIKI 4.2.1 Zvočniki j ->0 - '/?e: 0 - rfköi (« rfköil) 'nikoli', 'duoi (« 'duoil) 'dol(i)', 'puoi (« 'puoil) 'potem', u'täir(~ ul'täir) 'oltar' \ —> 0 - za u na koncu besede - w'frw 'obul', so'zu 'sezul', 'čobu (co'bufa) m 'čebula' Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) m —> 0 - spornet' spomniti', sednaijst (~ sedom'naijst) '17', vos'naijst (~ vosom'na:j si) '18' n —► 0 - u'dein 'ondan, zadnjič', ma'seita ~ ma'še:t(n)a (~ man'še:t(n)a) 'manšeta', mene'gites (~ (nov.) menerjgites) 'meningitis' r -> 0 - 'gi/o: (~ 'guo:r) 'gor(i)', 'ka: (~ 'ter) 'kar', s'kuo: (~ s'kuoir) 'skoraj', 'žjx (~ 'zjxor) (v zvezi 'z/y 'c&o 'smeš dati'), konipeir (~ krom'peir) 'krompir', 'maitrat (~ 'mairtrat) 'mučiti' - v skupinah čre-, zre- je r večinoma ohranjen - 'čeiul 'čevelj', 'če:s (~ čreis) prisl. 'čez', čaz (~ craz) predi, 'čez' v —» 0 - '.so:/ ' s voj', 'to:j ' tvoj', 'do:jčok ' dvoj ček', u'be:zat' obveza- ti', le'djca (~ ledvica) 'ledvica', 'sa:/ (~ w'sa:/) 'vsaj', 'ča:rston 'čvrst' 4.2.2 Nezvočniki b —> %-po'do:ja ž mn. 'podboj', m (~ bm ~ fora) 'bom', 'na:jdo (~ 'na:Jbdo ~ 'na:jip) 'ne bodo', u'da:ržat (~ ub'da:ržat) 'obdržati', ude'lo:vat (~ ubde'io:vai) 'obdelovati' č —* 0 - primere gl. pri izvoru /š/ (toda šča:unca 'scanina', čaš'čie:ne ~ češčieme 'češčenje',xras'cjna 'hrastov les', x'ruo:šč, ig'risco, koscem, 'ne:mščina, pešcem, voščem 'voščen') d —> 0 - 'puo:piatpop'ta:ta (~ 'puo:tptatpotp'la:td) 'podplat', 'va:port (~ utp're:t ~ 'vofnaf) 'odpreti' g —> 0 - m'po:dfšak 'Podršek Igospodar v Vologul' (<— ^Podgoršek) k —> 0 - 7/e:* (~ 'lie:xko) prisl. 'lahko', 'rce:^ -ga 'nekdo', šfbine 'škrbina', e'le:torka (~ e'le:ktorka) 'elektrika', up'M:dok(~ w/?^/ fl:d2&) 'obkladek' p —* %-'teč'tiča 'ptič', 7/ca 'zvita ženska' s —► 0 - (stst —► st) '.fe/.sto '600' š —> 0 - sldčjca (~ slaščica) 'slaščica' (če ni iz sladčica) t -> 0 - šes'na:jst ~ šašnajst '16', 'še:sndva:js 't' (~ 'še:stndva:js Y')'26', žlex'nuo:ba (~ žlext'nuo:bd) 'hudoba', fajx'nuo:ba (« fajxfnuo:ba) 'vlaga', ('ma:ston) 'ma:sna -o (~'ma:stna -o) 'masten', mos'njca 'mostnica', *mos'njk 'Mosnik Igospodar v Boč-ni|', 'mos'njkoc 'Mosnikec Igospodar v Bočni|', *x!ra:snike (~ *x!ra:stnike) 'Hrastniki Ihišno ime v Spodnjih Krašah in Šmart-nu ob Dretil', 'ča:sna (~ 'ča:stna) 'častna beseda, (za)obljuba', 'zämaxonca 'zanohtnica', dva:jšak 'moški, rojen leta 1920' (<— *dvajsetščak),/rd:irto 'zajtrkovati', (fw:štek)fw:ška 'zajtrk', drušne (~ društne) ž 'družba (I/R ed.)', 'lušon (~ 'luštori) 'iuš-na -o (~ 'lu-) 'ljubek, prijeten, zabaven', 're:rjgen (~ 'remdgen) 'rentgen', kom'puo:s (~ kom'puo:si) 'kompost', 'rp:sfra:j (~ 'rp:stfra:j)-----prid. 'nerjaveč' (n. rostfrei) Peter Weiss: Fonološki opis govora kraja Spodnje Kraše (SLA 314) - 'ke:r 'kateri' - 'peides't' '50' - (stst —» st) 'še:sto 'šeststo' z -> 0 - 'de: 'zdaj' - v zvezi 'jaz bom' v hitrem govoru - 'ja: m pa 'šo: 'jaz bom pa šel' 5 DRUGI POJAVI 5.1 DISIMILACIJA j-n «— u~n-'ra:jfnik 'dimnik' (n. Rauchfang) 1-1 <— r-r - p'iäiiiöir (~ p'rä:frö:r) 'pečica |v štedilniku]' (n. Brat-rohr) 1-m <— n-m v nekaterih prevzetih besedah - 'a:ugQl'ma:s 'mera na oko' (n. Augenmaß), 're:g9l'mä:nt'l 'dežni plašč' (n. Regenmantel) 1-n <— r-n -p'M:ffo:n (~ p'ra:ffp:n) 'pekač |posoda|' (n. Bratpfanne) 1-r <— r-r - mos f le: rat ~ mest le: rat (~ mostre:rat ~ mesfre:rat) 'mi-nistrirati', upe'le:rat (posam.; ~ upe're:rat) 'operirati', 'le:grat (posam.; ~ 're:grat) -da 'regrat', 'Iö:r (~ 'ro:f) 'cev; pečica |v štedilniku|' (n. Rohr), p'iä:fiö:r (~ p1rä:frö:r) 'pečica |v štedil-nikul' (n. Bratrohr), seksldrist (zastar.) 'zavarovalniški agent, pobiralec zavarovalnine' (<— asekurarist), 'ga:utrpža 'vrtnica' 1-v <— v-v - le've:rca (~ i've:rcd) 'veverica' n-1 <— /-/ - arjko'xod (posam.; ~ alko'xo:l) 'alkohol' n-r <— r-r - bomb an'de: rat 'bombardirati' r-n <— j-n - (*)'fo:jštner iogar; Fojštner Igospodar v Vologul' (n. Forstner; prim. m'fo:ršt 'Foršt lledinsko ime v Vologul' (n. Forst)) r-n <— l-n -fßämcdk (posam.) 'skodelica za kavo' (sr.-hr. fildžan(čič)) 5.2 METATEZA čeb- <— beč- - bečdn'a:k (~ čeb'o'n'a:k) 'čebelnjak' četv- <— cvet— čve'tie:rdn (~ četvie:rQn) 'četver(en)', čve'tie:rčke (~ četvie:rčke ~ četvo:rčke) 'četverčki' 1-r <— r-l - Idvorber (star.) 'revolver', 'le:bura (posam.; ~ rdbuia ~ re'buld) 'rebula', }p're:ta (~ ro'le:ta ~ ro'le:tnd) 'roleta', le'mä :ra (~ u'ma:ra) 'omara' (<— almara), m'to:rfi 'Lorfi lime psal' (<- Rolf) m-n <— n-m-'co:mQn 'vzdevek' (n. Zuname) n-1 um'leitna (~ um'leita ~paidčjrjka) 'palačinka', ma(n)'šeitna (~ O ma(n)'seita) 'manšeta', 'ceiltna 'plahta, šotorsko krilo' (n. Zelt ^ 'šotor'), 'täicna (~ 'täica)'pladenj' (n. Tasse), droit'peirsna 'žič- *& na krtača' (n. Drahtbürste), štreikna 'železniška proga' (n. q Strecke), 'jäikna 'jakna' (n. Jacke), p'luzna '(delovna) bluza' ^ (n. Bluse); feilna 'platišče |pri (motornem) kolesu, avtomobi- lu|' (n. Felge), 'fällton (~ faiut -da) 'zavihek Ipri oblekil', ^ s'neironc (~ s'neirpc) 'vezalka', 'gäintner iega Itram, hlodi' (n. ^ Ganter, Ganter, Gantner)10 ^ r <— 0 po analogiji -'nexcar 'nihče' (Ramovš 1924: 294) t <— 0 - *'buois'tne (posam.; ~ m'buois 'ne ~ m'buoisna ~ m'boisna) 'Bo- sna' v <— 0 - po'söidva (~ po'söida) 'posoda' u 4- 0 - 'aim'fällt (~ anfällt ~ 'a:s'fällt) 'asfalt' 5.4 RAZNO j g RIGLER 1981 = Jakob Rigler, Luče (OLA 10), Fonološki opisi srpskohrvatskih/ ^ hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslo- m venskim lingvističkim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bo- fc sne i Hercegovine), 1981 (Posebna izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka ^ 9), str. 93-101. (Ponatis: Jakob Rigler, Zbrani spisi 1, Jezikovnozgodovinske ^ in dialektološke razprave, Ljubljana, Založba ZRC, 2001, str. 243-251.) WEISS 1998 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom *"* in Nazarjami, Poskusni zvezek (A-H), Ljubljana, ZRC S AZU, 1998 (Slovar- ^ ji). j> Phonological Description of the Local Speech xr< of Spodnje Kraše SLA 314 O Summary ki The article brings a phonological description of the local speech of the village of N Spodnje Kraše - listed as point No. 314 in the Slovenian Linguistic Atlas (Slovenski ^ lingvistični atlas) grid. As one of the speeches from the Upper Savinja Valley dialect *™* it belongs to the Štajersko dialect group. The system of the long vowels is monophthongal and diphthongal, alongside /a:/ the vowel /a:/ is spoken: 'maim (gen. pi. 'mothers') as opposed to 'maim (7 have'). Among the short vowels there are two types of schwa, i.e. a dark one (hi - ma '(to) him ', S3 'they are') and a bright one (Ve/ - me '(to) me ', se. - 2nd pers. sg. 'you are'). The unstressed vowels are short. - The vowels carry only dynamic stress. The consonants are - with a few exceptions - nonpalatalized (e.g. 'žiein - gen. pi. 'wives ', 'pust - the noun 'carnival' and the adjective (describing a person) 'plain') and palatalized phonemes (e.g. 'žiein' - the imperative form for the 2nd pers. sg. 'drive', 'pus't- the imperative form for the 2nd pers. sg. 'leave'). Vowel reduction is not heavy; in some cases the consonants may also become mute. 347 Fonološki opis posavskega govora v Stržišču1 Melita Zemljak IZVLEČEK: Štajersko posavsko narečje je eno izmed manj raziskanih slovenskih narečij. Je prehodno narečje, saj se v njem prepletajo starejše dolenjske in mlajše štajerske narečne značilnosti. V tem prispevku sta v obliki fonološkega opisa predstavljena glasoslovje in naglas govora vasi Stržišče z okolico, ki spada v posavski sevniško-krški govor. Zaradi obrobne lege in dnevnih migracij izkazuje stržiški govor celo nekaj značilnosti t. i. mešanih govorov. Stržiškemu govoru najbližja točka v mreži za SLA je Sevnica (Slovenski lingvistični atlas, točka 304), kipa danes že kaže značilnosti mestne govorice. ABSTRACT: The Štajersko dialect in Posavje is one of the least researched Slovenian dialects. It is considered as a transitional dialect because it combines older Dolenjsko and newer Štajersko dialectal features. In the form of a phonological description this article presents the phonology and the stress patterns of the local speech of the village of Stržišče and its surrounding area. This speech is a part of the Sevnica-Krško speech and because of its far-off position and daily migrations it even shows some features of the so-called mixed speeches. The nearest SLA point is Sevnica (Slovenian Linguistic Atlas, point 304), but this speech is already showing features of an urban speech. 0 Uvod Štajersko posavsko narečje2 spada med dialektološko manj raziskana narečja v Sloveniji. Ta prispevek bo skušal osvetliti glasoslovno in naglasno podobo govora vasi Stržišče (pri Sevnici), ki spada v njegov govor oz. podnarečje. Stržišče leži v severovzhodnem delu občine Sevnica, kije ena srednje velikih občin v Sloveniji. V hribovskih predelih občine so naselja razložena ali pa jih Članek kot poskus fonološkega opisa temelji na zbranem gradivu za diplomsko nalogo (mentorica red. prof. dr. Zinka Zorko) in na ugotovitvah, nastalih na osnovi nadaljnjega zbiranja gradiva za magistrsko delo (mentorica doc. dr. Vera Smole) tudi na okoliškem območju. KARTA SLOVENSKIH NAREČIJ (1993: zemljevid). Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje) ^ sestavljajo številni, navadno gručasti zaselki. Vasi, kijih vežejo skupno cerkveno in ^ upravno življenje in posledično skupne govorne značilnosti, so: Čanje, Čanjska ^ Gora, Lončarjev Dol, Podvrh, Vranje, Trnovec in Stržišče, ki obsega Spodnje in M Zgornje Stržišče ter zaselke Breg, Komorivec in Loke. Za predstavitev govora sem ^ izbrala glavnega informatorja iz zaselka Loke.3 Govor je še posebej zanimiv zato, C ker se v njem prepletajo v glasoslovju prevladujoče dolenjske, v naglasu pa štajer- v# ske narečne značilnosti. «* 1 Inventar 'Z „ 1.1 SAMOGLASNIKI 1.1.1 Dolgi samoglasniki N p> i:/M u:/wu ** e: o: & ih uo # 1.1.1.1 /i:/ in /u:/ imata prosti dvoglasniški različici /id/ in /una/.4 ts> 1.1.1.2 /i:/ ima na koncu besede in pred l\l redko položajno različico [j:]. 2 1.1.1.3 /u:/ in /u?u/ imata pred mehkonebniki pogosto položajno različico [ü:] oz. »-1 [U:U]> redko celo [iü:] ob mehkonebnikih, največ v notranjih zlogih. * 1.1.1.4 [ä:] je neobvezna položajna različica dvoglasnika /ed/ pred IM. Je zelo (^ širok samoglasnik e-jevske barve, zamolkel, proti koncu glasu izgovor- no oslabljen. 1.1.1.5 far/ v dolgih zlogih j e enofonemski dvoglasnik. 1.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki 1.1.3 Nenaglašeni samoglasniki i u o e (o) 3 Glavni informatorje bil Ivan Kozmus, rojen leta 1936 na Lokah. 4 Pri starejših govorcih sta dvoglasnika /id/ ter /uoi/ še močno zastopana, pri mlajših pa se 350 Poc* vPuvom knjižnega jezika vse bolj nadomeščata z enoglasniškima /i:/ ter /u:/. Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje) 1.1.3.1 Zlogotvorni zvočniki so: /1/, /j/, /m/, /n/, [rj]. 1.2 SOGLASNIKI 1.2.1 Zvočniki [u] m v l r n j 1.2.2 Nezvočniki P b f t d c s z č š ž k g x > 1.3 PROZODIJA 1.3.1 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah. 1.3.1.1 Naglašeni samoglasniki so lahko dolgi ali kratki (kvantitetna opozicija). Kratek je lahko le h/, ostali so podlegli štajerski tendenci podaljševanja. Nenaglašeni samoglasniki so lahko le kratki. 1.3.2 Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. 1.3.3 Iz povedanega sledi, da ima govor naglašeno dolžino in naglašeno krači-no ('V:, 'V) ter nenaglašeno kračino (V). 2 Distribucija 2.1 SAMOGLASNIKI 2.1.1 Dolgi samoglasniki 2.1.1.1 Pred /j/ je možna le prosta različica /i:/ {gsspüdi:ja/guspüdi:ja, loži:j a, s 'vi:je, t 'ri:js/tri:je). 2.1.1.2 Pred l\l sredi in na koncu besede se pojavlja redka položajna različica [\\] {döbj:la, nor'di:}, psrvu'lj.fa, tdpi'A, 'žj:}a). 2.1.1.3 Manj pogosti različici fonemov /u:/ ali /mi/ sta [ü:] in [ü?u], posamično pa celo [ii*]. Pojavljajo se predvsem v notranjih zlogih (drwuk, 'lüusn, por'sü:nl, pla'čikujem, 'pivustu, pu'nivujama, s'libuzu, tiüie, 'tHut, u'dilusu, zfnüycu). 2.IAA Dvoglasnik /W se ne pojavlja v položaju pred /r/ - na tem mestu je izključno /i:/ {'mi:ra, 'vi:ra, z'vi:r\ več'i:r\ fpi:rje). 2.1.1.5 Fonemi /ve/, /e:/, /ie:/, /eä/ imajo redko prosto različico [e:], /u:p/, /o:/, /uo=/ pa [o:] v besedah, prevzetih iz slovenskega knjižnega ali tujega jezika Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje) (de're:ktor, 'e:kstra, 'ge:pl, 'xe:cal, kjer, 'metra (Red.),pre'cadnik,putrebn, ras'te.gni, met 'te:m (M ed.) na tčreini (M ed.), 'te:di, 'te:ga, tre:ba, ude'le:nja (R ed.), ure:čka; u 'Boki 'Kotarski (M ed.), 'bolnica, ce'lo<; dolžnost, g'dor, xafmonika, 'jovo na'novo, 'iox(k) 'lahko', 'potpu'ko:unik, pre'no:si, pre'roiki (I mn.), s pri'ko: lici (O ed.), 'ro:dna, 'ro.jstne (T mn.), sp'lo.x, spu'sabn, s f raju (Rmn.), s'vo.je, s'tapal, tele'fo:n, zvodo'vo.dni (O ed.)). 2.1.1.6 Iz prvotne položajne različice dvoglasnika /ed/ pred /j/, /1/ in [u] je /e:/ postal fonem (ce:nti'me:tru (R mn.), 'ce:u, 'če:ulu (R mn.), 'de:j te, 'fe.jst, fre.j, x!te:u, je:mu 'imel', 'ke:j, 'me:l, 'me:u 'imel', nop're:j, p're:muk, pug'le.j, 'se:det, 'se:j (členek), za'me:ju, z'de:i, 'ze:j). 2.1.1.7 Iz prvotne položajne različice je v govoru zelo redki /o:/ po novejših podaljšavah, naglasnih premikih in s prevzemanjem novih besed postal fonem (do:ns, udd'vo.jcku (Rmn.), 'go:r, 'jo:, 'io:xk 'lahko', 'no:, 'o:'je:j, 'po: 'potem', s'ko:ču, u'so:bi (M ed.), s'vo.ja, 'šo:u). 2.1.1.8 /ie:/ na začetku besede neposredno za /j/ ni možen. Tu se /j/ in /i/ zlijeta v /j/ (Je:sk 'jezik'). 2.1.1.9 /uo:/ v položaju za /v/ ni možen. Tu se z njim zlije i^uoda 'voda', 'uoie 'vole' (T mn.), pu 'suoji (M ed.), za 'uogiam (O ed.), 'uozu 'vozil'). 2.1.1.10 /ea/ pred IV ima neobvezno položajno različico [ä:] {^cä:ia, 'dä:i3t, 'mä:ia 'imela', porle'tä:Ia, por'zvä'Aa 'preživela', z!dä'A 'zdelo'). 2.1.1.11 /or/ je možen samo v položaju med soglasnikoma (pu 'čomi, pu 'dom (T mn.) 'po drva', 'kormca, 'psrstan, ta 'poru, 'poršu 'prišel', 'torta, umoru, 'Zvigorsk'Vorx 'Žigarski Vrh'). 2.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki 2.1.2.1 Kratki naglašeni samoglasniki so zaradi (štajerske) težnje po podaljševanju kratkih zadnjih ali edinih besednih zlogov zelo redki. Še najpogostejši je /s/, možen tudi v nezadnjih besednih zlogih, drugi se pojavljajo večinoma kot redke proste različice dolgih samoglasnikov (ona 'ena', 'mix, orjkrot, jo 'ja', jos/jost 'jaz', jot 'iti', 'kor, 'košn 'kakšen', 'monde 'menda', 'moslom 'mislim', m'lot 'mladi', 'noč, 'nos 'nas', p'roc, sdvode, tokrot, 'tost 'tisto', 'volk 'veliki', 'zočneš 'začneš', 'zde 'sedajle', 'zorot 'zaradi', 'zp'že'). 2.1.3 Nenaglašeni samoglasniki 2.1.3.1 Vzglasni /i/ se lahko premenjuje z /j/ (i'mve/j'mre). 2.1.3.2 V vzglasju se /u/ lahko premenjuje z /u/ (u Uma:r 'v omari', u'dibusu/ üdü-usu 'udušil', u'morla/ümorla, ürrixtu, us'hvuge (T mn.)). 2.1.3.3 V vzglasju se /e/ rad reducira v polglasnik (orfkriet/erjkrief 'enkrat'). 2.1.3 A Glede distribucije /o/, pa tudi /u/ in /a/, je potrebno poudariti, daje obravnavani govor ne samo prehoden, ampak mešan.5 Prisotni so tako pojavi 5 Prim. npr. Smole (1997: 283): »Mešani govor tudi nastane na/ob meji dveh narečij, vendar pri njem ne moremo govoriti o sistemski trdnosti. V njem se mešajo prvine obeh sosednjih narečij v tem smislu, da imamo za istovrstne jezikovne pojave nepredvidljive dvojnice. So posledica novejše narečne interference oz. trenutnega mešanja prebivalstva sosednjih narečnih območij.« Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje) vzhodnodolenjskega položajnega akanja in ukanja6 (da'ma:, z b'ra:tam, x u'ja:kam; bu'la:n, xu'dM, ma'le:rjkust) kot štajerskega pretežnega ukanja ne glede na soglasniško soseščino7 {deveta, u'ku-d, gldbuokd) z vmesno, bolj knjižno stopnjo, tj. odsotnostjo obeh pojavov oz. z ohranjenim /o/ (pu o'cpeti (M ed.), o'ku:l 'okoli', otruoc, gos'pu:di (I mn.), mdleirjkost, sp'ra.'ulsmo). 2.1.3.5 /a/ se pogosteje rahlo reducira v [a] (ddma:, ndpvjsu; 'a:mpak, 'nuitar; 'ca:j ta, prdšMčd). 2.1.3.6 h/ v razmerju do drugih samoglasnikov ne izkazuje sistemske trdnosti, saj se lahko pojavlja tudi kot fakultativna različica katerega koli nena-glašenega samoglasnika - zlasti ob zvočnikih in zobnikih (orjkrjet 'enkrat'; cgmp'ro:uje 'ostrešje', ddma:, d&žime (I mn.), g9fmo:uje, xokta:rju 'hektarjev', laxfku-u, mdnu:t\ 'dä:tä, drwugsm, 'duobsr, 'xidtsr 'hitro', 'ku:ksr 'kakor'; kme'ti:jQ(\ ed.)). 2.1.3.7 /1/, /}/, /m/, /n/, [n] ne nastopajo ob samoglasnikih. Primerov za zlogo-tvorni /f/ ni najti, obstaja samo zveza /s/ + Irl. 2.2 SOGLASNIKI 2.2.1 Zvočniki 2.2.1 A IV se izgovarja pred nesprednjimi samoglasniki, najpogosteje pred /a/, /a:/ in v besednem izglasju po onemitvi zadnjega samoglasnika. Zelo pogosto je rabljen le še pri starejših govorcih (m 'ma:iab'de:iane, abde'Ia:une, b'iu: 'bilö', dofža:!, 'dä:}st 'delati', g'io: w'glav', 'ia:zi 'lažje', 'ma:ia 'imela', ta m'ia:t, pre'ma:i, ru'na:} 'ravnali', zos'pa:i, na ža'Ia:st). 2.2.2 Nezvočniki 2.2.2.1 Za zveneče nezvočnike8 velja prilikovanje po zvenečnosti kot v knjižnem jeziku: pred premorom in pred nezvenečimi nezvočniki izgubijo zven ilpwopc 'pobec'; 'tu:t 'tudi'; 'do:uk 'dolg'; s'kwus 'skozi'; z!luošte 'zložite'). 2.2.2.2 Nezveneči nezvočniki so mestoma pridobili zvenečnost pred zvenečimi nezvočniki sledeče besede ali redko pred samoglasnikom iste besede.9 2.2.2.3 V primarnih in sekundarnih skupinah /ti/, /dl/je prišlo do redukcije /l/-ja (buoia 'bodla', 'je:ia 'jedla', kri:l 'kx\\o\pa:la 'padla'). 2.2.2.4 V predložnih zvezah oz. v besedah z dvema enakima10 zaporednima so-glasnikoma se v izgovoru največkrat podvajata (drwugga 'drugega', 'ta:gga 'takega', u s 'sa:bi 's seboj'), mestoma je čutiti tudi zlitje v en sam podaljšani glas. 6 F. Novak (1981: 139-145), V. Smole (1997: 281-288). 7 J. Toporišič (1981: 147-156), M. Orožen (1981: 157-163). 8 Sem so všteti tudi vsi zveneči nezvočniki, ki so prišli v tak položaj po moderni vokalni redukciji. 9 Primere glej pri 3.2.2. 10 Tudi izenačenima po vokalni redukciji in posledični asimilaciji. Melita Zemljak: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje) 2.3 PROZODIJA 2.3.1 Prevladujejo dolgi naglašeni samoglasniki. 2.3.2 Kratki naglašeni samoglasniki kažejo močno (štajersko) tendenco dalj-šanja. 2.3.2.1 Kratki naglašeni samoglasnik se pojavlja večinoma v zadnjem ali edinem besednem zlogu, po naglasnem umiku mestoma še v nezadnjem. 2.3.3 Več naglasov imajo lahko zložene in sestavljene besede ter sklopi. 3 Izvor 3.1 SAMOGLASNIKI 3.1.1 Dolgi samoglasniki i:/id <— stalno dolgega i ('lids t, s'vi:j a, 'z pitna, 'zi:t/zidt); <— staroakutiranega i v nezadnjem besednem zlogu (xi:ša/'xidša, 'Hipa, p 'ti: či/p 'tuči, 'riba, 'židla); <— kratkega naglašenega / ^mm, 'ni:t/nidt, p'tide, 'sidt); <— dolgih in staroakutiranih e ter dolgih e pred r (mi:ra, 'vi.ra, fvi:r, ve'či:r)\ 'to: učem, 'vo: uk, 'žo: una); O <— staroakutiranega/(do:uga 'dolga' (pridevnik), 'po:uxi (I mn.), ^ 'po: una, 'vo: una); ^ <— / skupaj z /u/ pod kratkim naglasom (do:uk 'dolg' (pridev- q nik), 'mo:ust, 'po:ux, 'po:un, 'to: uči); ^ <— umičnonaglašenega/ (do:uzn 'dolžan', 'so: uze); ^ <— oina različnega izvora v položaju pred istozložnim /u/ (< u, I) ^ (camp'ro: uje, Č'lo: uk, du'mo: u, 'no: u, 'po: u, s'po: unem; čepro: u, v, gio: u (R mn.), p'ro: u). ^ je- <— e, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga (čjei, 'nečem, 'rjekla, s'p jekla, 'tjeia, 'žjena); <— e, ki je prišel pod naglas po poznem umiku naglasa s končnega kratkega zloga (g'rjeda,14 k!Uecu,15 'mjeccka, 'pjeta, 'tješka); <— e, ki je prišel pod naglas po poznem umiku naglasa s končnega kratkega zloga (b'rjeme, 'vježa, Vrjeme, žrjei); <— novoakutiranega ein^v zadnjem besednem zlogu (kmieta 'niest, p'liest, žrjem; 'pies, 'tješ(č), 'vies); <— kratko naglašenih e in e v zadnjem besednem zlogu (vječ, 'zjet, 'sjem); <— o, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga (čjebar, 'mjegia, 'pjeku, s'tjebsr); < včasih iz kratko naglašenega a v položaju za r (b'rjet 'brat', orjkrjei 'enkrat'). 355 Melita Zemljak: Fonoloski opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje) uo: <— o, ki je prišel pod naglas s končnega kratkega zloga (atruoka (T ed.), 'guora, 'kuopat, 'nuoga, pu'nuoc, 'puol, 'uokn, 'uotrok, za 'uogiam (O ed.), 'kuotu, 'kuo-za, 'kuonc, 'luonc, 'uosd)\ <— Q po poznem umiku naglasa s končnega kratkega zloga (muoški, 'muotn, 'vuogu, 'ruoka,17 'tuožba, 'suodba); <— novoakutiranega o v zadnjem besednem zlogu (čuok, Kruop, 'kuoš, 'kuoj, 'puot, s'kuof, štruok). en shows both older Dolenjsko and newer Štajersko features. Because of its unpredictable doublets for linguistic phenomena of the same kind, resulting from *"* the present-day mixing of population from the neighbouring dialectal areas, this ^ speech might be considered as a mixed one. The quantitative opposition is still preserved but is gradually disappearing under the influence of the Štajersko dialects where the short stressed vowels are being lengthened. The influence of the Štajersko dialects caused the loss of the tonemic stress. Besides the general Slovenian stres s-shifts, the shift-back to the pre-stress vowels e and o ('kuo:sa, 'sie:stra), and to the pre-stress schwa ('čie:bsr) occurred as well in ^ the local speech of Stržišče. This resulted in the loss of the stress pattern where the J" ending is stressed. Stress is also typical of all vowels before the primarily short stressed syllables ('die:kle). In combination with a preposition or a prefix the long w circumflex was shifted back for one syllable (met 's:abi; na'ri:edl) and in some words ^ the primarily mobile stress became fixed on the analogy with the nominative case w ('žie:lut'žie:luda). O The vowel system consists of: the long stressed vowels: i:/i:i (with the positional ^ variant [\:]), u:/u:u (with the positional variants [ü], [ü:u], [iti:]), i:e, u:o, e:, o:, ie:, *•* uo:, e:i (with the free positional variant [ä:]j, a:, or; the short stressed vowel 9 and Ni the short unstressed vowels: i, u, e, (o), a, a The syllabic sonorants are: j, J, m, n. W There is no syllabic r in this speech. -n Quite frequently the vowels i, e, o, 9 become silent when in combination with a sonorant and in word-final position. The consonant system consists of: the sonorants: u, v, j, 1, 1, r, m, n, [rj], and the voiced and voiceless consonants: p, t, c, č, k, b, d, g, f, s, š, x, z, ž. Peculiarities in their development are: 1 > 1; n > j/n; in individual cases v > u; the primary groups -tl-, -dl- and the -I participle of the masculine and feminine genders > 1; 1 > 1 before back vowels and in word-final position; the groups -dn- and -dl- > -gn- and -gl-; -tl-> -kl-; -ti- > -k-; -šč- > -Š-; after the assimilation also -s- > -Š-; the preposition z 'with' becomes ž in the instrumental case of the pronoun on 'he'; there are only individual instances where the groups -čre- and -žre- are preserved; a voiceless consonant before a vowel within a word may even become voiced, although this happens only rarely. 363 v Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu (SLA 324) Tj asa Jakop IZVLEČEK: Krajevni govor Ložnice pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 324) spada v štajersko narečno skupino, natančneje v srednjesavinjsko narečje. Živahna preteklost kraja in njegova lega ob glavni prometnici Celje-Ljubljanaje vplivala (in še vedno vpliva) na precej hiter razvoj govora in medsebojna jezikovna prepletanja, zato prihaja do raznih nepredvidljivih dvojnic za istovrstne jezikovne pojave. Tudi dolgi samoglasniški sistem je zaradi številnih položaj-nih in prostih različic precej zapleten. ABSTRACT: The local speech of Ložnica pri Žalcu (Slovenian Linguistic Atlas, point 324) belongs to the Štajersko dialect group, or, more exactly, to the dialect of the Middle Savinja Valley. The vivid past of this settlement as well as its position near the major road connection between Celje and Ljubljana has influenced the relatively fast development of this speech as well as linguistic interaction resulting in various unpredictable doublets for linguistic phenomena i of the same kind. Because of the numerous positional and free variants the system of long vowels is rather complicated as well. OUVOD 0.1 Naselje Ložnica leži kilometer in pol severno od Žalca. Ime je dobila po potoku, ki teče skozi vas. Sami prebivalci izgovarjajo ime vasi na več načinov {Lož'nicalLž'nicalL'žical'Žica in na Loz'niclna L'zici), sami sebe pa imenujejo Ložn'ča:n (I ed. in mn., oblika za ž. sp. je Ložn'Ča:rjka, prid. pa loz'niski). To je dokaj urbanizirano gručasto naselje v osrčju Spodnje Savinjske doline (na prehodu iz ravnine Spodnje Savinjske doline v Ložniško gričevje). Meri 2,4 km2 in ima 444 prebivalcev. Zaselka Spodnja in Zgornja Ložnica sta na obeh bregovih regulirane rečice Ložnica (omenjene že leta 1262), najnovejši del naselja pa je nastal na vzpetinici Škafarjev hrib (266 m). Spada v lokalno skupnost in upravno enoto Žalec. 0.2 Srednjesavinjski govori so na splošno malo raziskani in o njih ni na razpolago ravno veliko literature.1 Tudi v Slovanskem lingvističnem atlasu (OLA) Tine Logar, Štajerska narečja, JiS 13 (1968), str. 171-175; Zinka Zorko, Štajerska narečja, Enciklopedija Slovenije 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, str. 131-133. Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu srednjesavinjski govor ni predstavljen. Ložniški govor je prvi opisal Viljem Kralj v svoji diplomski nalogi iz leta 1961 in ga naslednje leto zapisal še po vprašalnici za SLA. Primerjava njegovih zapisov s sedanjimi kaže na precejšen razvoj govora v naglasnih paradigmah, v kratkem vokalizmu, kvantitetnih razmerjih in samogla-sniških kvalitetah). Medtem ko ima npr. V. Kralj (1961) vse dolge a-je zapisane kot zaokrožene, danes labializacije a-ja ni ali pa je (le v posameznih primerih) zelo šibka, zato sem jo redko zabeležila. Kralj ima za ozka sredinska samoglasnika zapisana le e: in ö:, sama pa zanju slišim tudi malo manj ozki prosti različici (e:/e: oz. ö:/p:).V primerih kratkega naglašenega i ima Kralj (1962) še polglasnik ('not, 'toč, 'maš, 'rot, 'sot, 'zot), medtem ko sedanje stanje izkazuje kratek i, ki celo teži k podaljšanju {'bik, 'miš, 'nit, 'rit, 'sit, 'tič). Izvorno kratki u je pri Kralju (1962) še kratek (k'rux), sedaj pa zanj slišimo tudi že dolgi u (k'ru:x), saj govor teži k daljšanju zadnjih ali edinih zlogov (npr. 'die:š, k'me:t, 'kuo:š, 'pie:s). Za dolgi cirkumflektirani o in novoakuti-rani o v nezadnjih besednih zlogih ima Kralj (1962) e-jevski refleks ('le:n, 've:s), danes pa (zlasti pri mlajših govorcih) prevladuje a-jevski refleks ('la:n, 'va:s). Kralj (1961) ima zapisanih tudi še nekaj starejših oblik za O ed. ž. sp. (s kost'j o:j, s korv'jö.j, z noč'jo:j), ki se ne uporabljajo več. 1 INVENTAR 1.1 SAMOGLASNIKI 1.1.1 Dolgi naglašeni samoglasniki i: u: e:/e: ö:/o: [e:] [o:] ie: uo: a:/a: 1.1.2 Kratki naglašeni samoglasniki i u e o o a Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu 1.1.3 Kratki nenaglašeni samoglasniki [o] nar'dil; 'de:lat, 'saltan, 'zä:gat; g'lä:va, g'ruska, k'rä:va; »® *— nenaglašena o in e v redkih primerih akanja - da'mu, 've:var-*""i ca; v nikalnici «e - «a 'bg:m, na 'bg: š'lo, na 've:m; & <— o v O ed. sam. m. in sr. sp.-zb'ra:tam, s 'kuo.jam, z 'vö.jzam; Pn 3.2 SOGLASNIKI 2 Soglasniki so nastali iz enakih glasov kot v izhodiščnem sistemu (Logar ^ 1981: 32) ali v prevzetih besedah, poleg tega pa še: ^ 3.2.1 Zvočniki *jz v <— w pred sprednjimi in zadnjimi samoglasniki - 'vin 'vino', 'vo:la; <— v posameznih primerih kot prehodni (drugotni) /j/ - 'fu:jtrat, 'na:jgl, 'vejgi 'ogenj', 'p.jstor, 'pe:jsi 'pasji', 'ujzda, 'vö:js, ^ 'vö:jzek\ m <— včasih kot proteza pred sprednjimi samoglasniki - 'je:dn 'eden', q je:na 'ena', 'je:n 'eni', 'je:nket, je:mu (del. -/), jeisku (del. ^ -/),>*'iti\ <— v posameznih primerih mehčanja /g/ v /j/ - 'ta:jga 'takega'; ^ 1 :, me 'so:, u 'xö:, zla 'to:). Oblike z umaknjenim naglasom so večinoma analogičnega izvora ('gö.senca, 'sorce, 'začneš). 3.3.2 Kolikost je kot v izhodiščnem sistemu z naslednjimi razlikami: 3.3.2.1 /; in u: sta skrajšana ('xiša, 'muxa). 3.3.2.2 Nekdanji kratki naglašeni samoglasniki v zadnjih ali edinih besednih zlogih so se večinoma podaljšali ('dje.t 'ded', 'dje.š, k'me:t, 'kuo:š, 'pje:s); izjema sta i in u, ki sta večinoma ostala kratka ('miš). 3.3.2.3. Umično naglašeni samoglasniki so kratki ('cogan). 4 IZGUBA GLASOV 4.1 SAMOGLASNIKI i - v prednaglasnih zlogih ob zvočnikih (p'ja:ča, s'rö.ta, š'ruo:ka, z'vina, ž'va:t 'žival'); v predponi pri- se / pred r razvije v o (por'de:lki,por'je:u, por 'nie: si, por'j a :tu); - v ponaglasnih zaprtih zlogih ('južna, 'kuxna, p'ridga, t'ra:urjk); v priponah -ica, -ice ('gö.senca, 'pa:lea, 've:varca, 'vilce); pri tem lahko nastaneta tudi zlogotvorna 1, n ('bo:lnca, 'le:tnca, 'so:nčnca, š'ma:rnca, 'ustnea, ve'če:rnce); v glagolski priponi -/*- v sed. ed., mn. in dv. vseh oseb ('xp.dn, 'xp:dma, 'xo.tta, 'xp.dmo, 'xp:tte, 'xp:djo\ 'vidn, 'vitte itd.); v nedoločniški priponi -/- ('kupt, 'mislt, 'nuo.st); v del. -/ ž. sp. ed. (c'vil-la, 'kupla, 'pustla, 'to:zla); - v izglasju v D, M ed. večine sam. in prid. ž. sp. (po 'ce:st,psr gos'tiln, uxme'la:rn, na 'južn, na Loz'njc, na 'mis); v D, M ed. os. zaim. za 1. in 2. os. in povratnoos. zaim. (por 'mie:n, k 'tie:p, k 'sie:p); v O mn. sam. m., ž., sr. sp. (z be'se:dim, zb'ra:tim, s te'le:tim); v prislovih in ostalih nepre-gibnih besedah ('duo:st, o'kp:l,pp'le:t, u'ča:s); v I ed. in mn. prid. m. sp. (tem'la:t 'mladi', ko'ruzn); v vrstil, štev. (te t're:k 'tretji'); v nedoločniku ('de:lat,s'le:jčt 'sleči', usfrišt 'ostrici'); v velelniški priponi -i- ('nje:smo, 'pje.čte,p'rim, uz'dignte); v končnici 3. os. mn. m. sp. del. -/ ('be.jžal, 'de:lal,frp:škal, obra'čo:val, dp'bil, nar'dil, ž've:l); v glagolski priponi -/- v 3. os. ed. sed. (rxp:t); Tj asa Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu u - redko v prednaglasnih zlogih {dor'gac, golfa:t, l'de:, s'tim 'pustim'); ^f - redko v ponaglasnih zaprtih zlogih {'pa:ska 'pazduha'); - v izglasju v M ed. sam. m., sr. sp. {na 'kuo:nc,po 'meist, u fsie:n); v R, ^ T dv. os. zaim. za 1. in 2. os. {'na:j, rva:j); v prislovih (x'ma:l, na 'vorx); ^ e - v prednaglasnih zlogih ob zvočnikih {č'lo:uk, s'ja:t 'sejati'); v pridev- 4.2 SOGLASNIKI O 4.2.1 /j/ (< i, n))Q onemel v vzglasju ali vzglasju pred /i/ {'i:uša 'jelša', 'e:rbas ^ 'jerbas', 'i:spri 'ješprenj', 'iva 'njiva'). c^ 4.2.2 Po redukciji samoglasnika / za v je začetni v onemel v besedi 'np:grat. q 4.2.3 V sklopu/tf- pride včasih tudi do izgovorne olajšave v t- {'tie). ^ 4.2.4 Skupini čre-, žre- sta ohranjeni {č're:s 'čez', č're:da, cre'pije, č're:šje, č're:ve, z'rebe, ž'rebu/ž'rie:bu), v primeru 'če:uli pa ne. ^ 4.2.5 OSTALI PRIMERI ONEMITEV: b <— 0 -one'mo.gu 'obnemogel', d <— 0 -že'lp:c, g <- 0 -'le:j (vel.), m <— 0 -sed'na:jst,os'na:jst, t <— 0 - 'ki:r < kateri (toda nek'ti:r), šes'na:jst, z <- 0 -'de:j 'zdaj'. 4.2.6 Onemitve zaradi asimilacij e: d-m <— n - 'semdeset, r-r <— r —ma'šira,'ma:trat,t'riket,z'ma:tran, td w JAKOP, Tjaša, Oblikoslovje govora Ložnice pri Žalcu: Magistrsko delo, Ljubljana ^ 2001, 197str.+pril. m LOGAR, Tine, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi srp- q skohrvatskihlhrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvače- ^ nih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Akademija nauka i umjetnosti ^ Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1981 (Posebna izdanja LV, Odjeljenje druš- ^ tvenih nauka 9), str. 29-33. w KENDA-JEŽ, Karmen, Fonološki opis govora kraja Cerkno (OLA 6, SLA 166), ^ Jezikoslovni zapiski 5, Inštitut za slovenski j ezik Frana Ramovša ZRC S AZU, Ljubljana 1999, str. 201-234. ŠKOFIC, Jožica, Fonološki opis kraja Lom pod Storžičem (SLA 204), Jezikoslovni zapiski 6, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana 2000, str. 141-153. Phonological Description of the Local Speech of Ložnica pri Žalcu (SLA 324) Summary The local speech of Ložnica pri Žalcu belongs to the dialect of the Middle Savinja Valley. For the time being, the quantitative opposition is still preserved: the vowels can be either long or short (the long ones can only be stressed, whereas the short ones may be stressed or not), but because the short stressed vowels lengthen in the last or the only syllable ('kuo:s) - and the long ones shorten ('miza) - the quantity of the vowels no longer tends to be relevant Another typical feature is that the short 379 Tjaša Jakop: Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu stressed vowels (especially i and u) can be found not only in the last or the only syllable, which is typical of the standard language and central dialects, but in other syllables as well. Besides the general Slovenian stress-shifts this speech also underwent the shift-back to the pre-stress vowels e and o ('kuo:sa, fsie:stra), and to the pre-stress schwa ('mie:gla). The present-day dialect of the Savinja Valley results from contacts between the Gorenjsko and the Štajersko bases and is a relatively new conglomerate formation. While the Štajersko features show on the level of prosody (no tonemic stress), the Gorenjsko features appear mostly on the level of phonology, e.g. in the development of midvowels (there are equal narrow reflexes, i.e. e:/e: and ö'.lq:, for all Proto-Slavic long stressed vowels of the e and o types). It is one of the northeasternmost speeches with an a vocalization of 5 and 6-. The system of long vowels is monophthongal-diphthongal and consists of 7phonemes: i:, e:/e:, ie:, a:/a:, uo:, o:/ o:, u:, and the two systems of short vowels have 6 phonemes each (the stressed i, e, a, o, u and 9, and the unstressed i, e, a, o, u and a). The long i and u have shifted into the short vowel system - with the exception of a few position-dependent instances. The vowel reduction is of a medium degree. Especially the unstressed high vowels i, e and a become silent when in combination with a sonorant and in word-final position. There is no umlaut after the functionally palatal consonants j ( e o S a *** 1.1.2.1 Funkcijo nenaglašenega zložnika opravljajo tudi /or/, /\/, /n/. m 1.2.2 Nezvočniki p b f t d C s z č š ž k g x 1.3 PROZODIJA 1.3.1 Govor nima tonemskih nasprotij. 1.3.2 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedi. 1.3.3 Kolikostnih nasprotij ni; naglašeni samoglasniki so samo dolgi, nenaglašeni samo kratki. i 1.2 SOGLASNIKI 1.2.1 Zvočniki vlu 1 r n j J 382 Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah 1.3.4 Inventar prozodemov ima en dolg naglas ('V:) in nenaglašeno kračino (V). 2 DISTRIBUCIJA 2.1 SAMOGLASNIKI 2.1.1 Dolgi samoglasniki 2.1.1.1 Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom. 2.1.1.2 V skupinah umi:, ubi: se namesto /i:/ pojavlja [u:]: 'mu:jti, 'mu:jen 'umiti', 'bu:jti, 'bu:jen 'ubiti'. 2.1.1.3 /ü:i/, /ü: / v vzglasju ne nastopata; dobita protetični /v/: 'vii:iš, 'vü:ste. 2.1.1.4 Vpoložaju pred-u <-1 se namesto /i:i/govori [i:]: ko'si.u, 'pi:u, vi'či:u. 2.1.1.5 Vpoložajupred/n/,/m/,/r/se namesto/i: e/lahko govori [i:]:x'ri:n, 'si:n 'sem', 'si:men, 'mi:ra, za'mi:rli. 2.1.1.6 V položaju pred /n/, /J/ se namesto /u:o/ govori [u:]: 'gu:nin, 'ku:nec, 'ku:ji. 2.1.1.7 /e:/ se redko izgovarja širše: ve'če:r, ve'če:rja. 2.1.1.8 V položaju pred /r/ se namesto /e:/ govori [i:]: 'ci:rkva. 2.1.1.9 /o:/ je razmeroma redek samoglasnik. Pojavlja se v prevzetih in knjižnih besedah ter imenih: 'fo:lgati, 'ti:rš'to:k; mi'zo:lci, ni'co:j; 'Pp:xorje. 2.1.1.10 /ie:/ se v nekaterih redkih položajih premenjuje z [e:]: 'pe:sji, 'se:Je; 're:ko, t're:tji. 2.1.1.11 V položaju pred /j/ se namesto /e:i/ govori [e:]: 've:ja. 2.1.1.12 V položaju pred /j/, /r/ se namesto /o:u/ govori [u:o]: g'nu:oj, 'lu:oj; 'mu: or je. 2.1.2.13 Fonem /ä:/ je redek; lahko bi ga obravnavali že kot prosto različico /a:/. 2.1.2 N en a g 1 a š e n i s amo g 1 a s n i ki 2.1.2.1 Fonem /u/je redek; govori se v knjižnih in prevzetih besedah: dru'ži:na, xu'di:č; 'a:bux, 'kü:rbus. 2.1.2.2 V breznaglasnicah če, že ima /e/ položajni različici [e], [i]. 2.1.2.3 /ar/, /1/, /n/ ne nastopajo ob samoglasnikih. 2.2 SOGLASNIKI 2.2.1 Zvočniki 2.2.1.1 /v/, ki se premenjuje z nezvočnikom /f/, lahko prištevamo med zvočnike, ker pred njim lahko nastopajo zveneči in nezveneči nezvočniki. 2.2.1.2 /v/ je možen v položaju pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi soglasniki: 'vu:oda, o'ta:va, t'ra:vnik, v 'gü:mlo. 2.2.1.3 /u/ je možen v položaju za samoglasnikom in pred premorom: 'da:u, ka'di:u, o'ra:u, 'pi:u, z'na:u ter v redkih novejših besedah: 'A:ustrija, 'a:uto. 2.2.1.4 Zvočniki ostajajo zveneči v vseh položajih, le /v/ se asimilira sledečemu nezvenečemu nezvočniku in da lil:fsa:ki, op'ra:flä, s'la:fčki, 'ži:ifčna,f 'xi:šo. 2.2.1.5 Zvočnik /v/ ne nastopa v izglasju, ampak se tam menjava s [f]: p'ra:f, zd'ra:f. Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah 2.2.1.6 V izglasju se v večini primerov (redno v končnicah) namesto /m/ govori [n]: 'pi:išen, 'ta:n, s te'lie:ton. 2.2.1.7 V položaju za /m/ se /n/ ne pojavlja; zanj se govori [1]: 'gü:mla. 2.2.1.8 V položaju pred /z/, /s/ se vzglasni /v/ izgublja: 'ze:ti, 'sa:ki. 2.2.1.9 /j/ se v vseh položajih govori kot pravi drsnik. 2.2.2 Nezvočniki 2.2.2.1 V položaju pred /n/ se /d/ ne pojavlja; namesto njega se govori [g]:grna:r, g'nie: s. 2.2.2.2 V položaju pred /1/ se za /t/ govori [k]: k'la:či, za /d/ pa [g]: g'le:itva. 2.2.2.3 V položaju pred /J/ se namesto predloga z govori z: ž Ji:ve, z Jo:u. 22 2 A V položaju pred /č/ se za 1x1 govori [š]: š'če:rka. 2.2.2.5 V položaju pred/u/ (<-ol-) se za /t/ govori [k]: 'ku:učen 'tolčem', 'ku:ukla 'tolklja'. 2.2.2.6 Za /s/ se v skupini sk- govori [š]: šk'ri:ja. 2.2.2.7 V položaju pred /t/ se izgublja vzglasni /p/: 'ti:č, 'ti:či. 2.2.2.8 V položaju pred /p/ se izgublja vzglasni /s/: p're:idna, p'ro:uti. 2.2.2.9 V položaju pred /c/, /n/ se izgublja /t/: m'la:ci, 'korsni. 2.2.2.10 Po zveneČnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku. 2.2.2.11 Zveneči nezvočniki ne nastopajo v izglasju, ampak imajo tam svoje ne-zveneče pare. 2.3 PROZODIJA 2.3.1 Naglas je možen na katerem koli zlogu besede. 2.3.2 Dolgi samoglasniki so le naglašeni. 2.3.3 Distribucija dolgih in kratkih samoglasnikov glede na položaj v besedi ni omejena. 3 IZVOR 3.1 SAMOGLASNIKI 3.1.1 Dolgi samoglasniki i: < staroakutiranega i v nezadnjem besednem zlogu: 'xi:ša, 'li:pa, li 'si:ca, 'ri:ba, 'ži:la; < staroakutiranega i v zadnjem besednem zlogu: 'ni:Č, 'ni:t, 'sit; < stalno dolgega /pred istozložnim -u < -t ko'si:u, 'pi:u, vi'či:u; < staroakutiranega e v položaju pred n, m in r: x'ri:n, 'si:n 'sem', 'siimen, 'mi:ra, 'vi:ra; < v prevzetih besedah:fri:šna, 'ri:xtar, sfa'li:lo, š'vi:cati, 'zi:xer; v imenih: Tro'ji:ca; po mlajšem naglasnem umiku naglašenega i:p'rimas, 'vi:ski 'visok'. staroakutiranega u v nezadnjem besednem zlogu: 'bil:kva, 'kü:ra, 'mü:xa, 'vü:jec, 'vüiste 'usta'; staroakutiranega u v zadnjem besednem zlogu: fkü:p, 'jü:k, < < 72 Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah k'rü:x, 'kü:p, 'tu:; < v prevzetih besedah: 'fü:rtox, g'rü:nt, 'kü:rbos, s'tü:nfe; < po mlaj sem naglasnem umiku naglašenega u: s 'tü:denec, 'vü:xa. u: < staroakutiranega/vnezadnjem besednem zlogu: 'vu:na, 'žu:na; < staroakutiranega / v zadnjem besednem zlogu: 'pu:x, 'pu:n; < prednaglasnega / po umiku naglasa s končnega kratkega zloga nanj: 'bu:xa; < novoakutiranega o v položaju pred nosnim soglasnikom: 'gu:nin za 'ku:nec; < umično naglašenega o v položaju pred nosnim soglasnikom: 'ku:Ji, 'ku:nec; < stalno dolgega / v skupinah umi:, ubiv. 'mu:jti, 'bu:jti; < v prevzetih besedah: 'cu:krati, 'pu:cala, 'šu:xi. i:i < stalno dolgega /: k'ri:iš, 'li:ist, m'li:in, 'pi:išen, 'si:in, 'zi:ima, Vri: i; < v prevzetih besedah: b'ri:itof, g'li:it. u:i < stalno dolgega u: g'rii:iška, k'lii:ič, 'lii:ič, 'lü:rplen,p'lü:ik; < po mlajšem naglasnem umiku naglašenega u: 'lü.idi. u:u < stalno dolgega /: 'du:uk, 'su:unce, 'vu:uk, 'žu:uti. i:e < staroakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: b'ri:eza, 'ci:esta, 'di:elo, 'li:eto, 'mi:esto, ne'di:ela, 'ri.epa, sm'ri:eka, že'li:ezo; < staroakutiranega e v zadnjem besednem zlogu: 'di:et; < v prevzetih besedah: 'ki:etna, 'li:eder. u:o < staroakutiranega q: 'gu:oba, 'ku:oča, 'tu:oča; < Q po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če se naglas ni umaknil, ko je bil q še dolg: 'mu:pški, 'tu:pžba; < novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu: 'bu:ožji, 'cu.ota, 'mu:qlin, 'nu:osin, p'ru:osin, so'bu:ota, š'ku:pda, 'u:osn, 'vu:pzin; < novoakutiranega o v zadnjem besednem zlogu: k'rw.pp, 'ku:pš,'nu:pš, 'pu:pst, 'pu.pt; < prednaglasnega o, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga: 'du:pbra, g'ru:pza, 'ku:ptl, 'ku:psa, 'ku:pza; < stalno dolgega o v položaju predy in r\ g'nu:pj, 'lu:pj; 'mu:prje; < v prevzetih besedah: k'nu:pf, 'ku:prp, 'lu:prfe; < po mlajšem naglasnem umiku naglašenega o: 'bw.pgat, 'pu.ptplat, 'w.ptrok, 'u.ptsebe. e: < stalno dolgega e:je'se:n, 'le:t, 'pe:č, 'še:st; < stalno dolgegae\ de'se:t, de've.t, g'le:dan, Vrne:, 'pe:t, zre'be:; < stalno dolgega q: 'de:jn, 'le:jn, 've:s; < stalno dolgega e v položaju predy: 've:j a; < redko novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu: 'pe:sji, 'seje; Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah < redko novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: 'ne:so, 're.ko, t're:tji; < zgodaj podaljšanega novoakutiranega e: 'se:ster, 'že:n (rod. mn.); < v prevzetih besedah: 've:lbana, 've:lp. o: < v prevzetih besedah: b'lg:nt, 'fp.igati, 'xo:lp'ja:ren, 'ti:rš'to:k; < v redkih knjižnih besedah: mi'zo:lci, ni'cq;j; < v imenih: 'Po:xorje. ie: < staroakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: 'die:tela, s'rie:ča; < staroakutiranega e v zadnjem besednem zlogu: 'vie:č, 'zie:t; < e po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če se naglas ni umaknil, ko je bil e še dolg: g'rie:da, 'jie.čmen, 'jie:zik; < novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: k'lie:plen, 'mie:len, 'sie:dn, 'zie:lje, 'žie:nska; < novoakutiranega e v zadnjem besednem zlogu: k'mie:t; < prednaglasnega e, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga: 'mie:tla, 'nie: se, 'pie: če, 'sie: str a, 'zie:mla; < novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu: fsie:xne, 'gie:nen, 'mie:ša, pre'mie:kne, s'nie:xa; < novoakutiranega o v zadnjem besednem zlogu: 'die:š, 'pie:s; < prednaglasnega o, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga: 'die:ska, 'mie:gla, 'pie:kl, 'tie:ma < v prevzetih besedah: c'vie:k, p'rie:ša; < po mlajšem naglasnem umiku naglašenega e: 'Čie:tertek, p'rie:več. e:i < stalno dolgega e\ be'se:ida, b're:ik, g're:jx, m'le:iko, 'pe:isek, 're:izen, s'me.ix, s've:iča, z've:izda. o:u < stalno dolgega o: 'bo.uk, 'go:ut,'mo:ust, 'no:uč, s'po:uvet, 'vo.usek; < stalno dolgega q: 'go:ubec, go'lo:up, k'ro:uk, 'mo:uš, ob'ro:uč, 'zo:up; < zgodaj podaljšanega novoakutiranega o: 'ko:uža; 'ko:us, 'o:us (rod. mn.); < po mlajšem naglasnem umiku naglašenega o: 'o:uje,p'ro:uso; < v prevzetih besedah: 'fo:uter, pla'fo:un, 'šo:uštar. ä: < staroakutiranega a v posameznih besedah: čor'pa:Ja 'črepa-nja', s 'la:ma, 'ža:ba; < v prevzetih besedah: 'mä.ntJ, z'na:ble. a: < stalno dolgega a: d'va:, g'la:va, k'ra:l, 'la:s, 'ma:čka, 'pa:lec, t'ra:va; < staroakutiranega a v nezadnjem besednem zlogu: d'la:ka, 'ja:goda, k'ra:va, 'ma:ti; Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah < staroakutiranega a v zadnjem besednem zlogu: b'ra:t, 'ka:t, ^f m'ra:s, 'ta:n, va:n; < v prevzetih besedah: 'ca:jt, 'fa:rba, š'pa:jza; ** < v imenih: 'Ma:rjan, 'Ša:vnca; 2 < po mlajšem naglasnem umiku naglašenega a: 'a:dvent, < i: gu'či:imo; 'ja:büke; O < v prevzetih besedah: 'a:bux, 'a:ntux. ^ e < e: be'se:ida, ve'se:la, že'li:ezo; 'mu.orje, 'nie:sen, 'tie:če; ^ < e: me'so:u, pre'di.ivo; fz/e:ne (im. mn.), 'pa:met, 'tie:le; q < e: se'di:eti, se'no.u; č'lu:ovek, 'mie:dvet; ^ < q: fku:psec, 'za:vec; 'pe:isek, 'pe:tek; w < v prevzetih besedah: 'xa:mer, 'li:eder, 'rie:men. ^ 0 < o: do'ma:, ko'li:ena, ko'va:č; 'li:eto, 'mi:esto, m'le:iko; < q: glo'bu:oki, klo'pi:i; 'li:po, 'mi:zo (tož., or. ed.), 'žie:lot; redko u: o'me.tno, opo'ra.bla; 'Je:zos; -U, -el, -al, -dl\ 'mu:olo, 'nu.pso; 'vi:edo, 'vi:so; 'ba:ro, k'lie:po; 'pe.ko, 're.ko; v prevzetih besedah: b'ri:itof, 'fa:rof, 'fü:rtox. a < a: brada'vi:ca, dva'na:jst, ka'za:lec; 'di:elati, 'ja:goda, ne'di:ela; < redko e: 'go.usanca, 'vi:dati, 'vi:edati; < v prevzetih besedah: ma'ši:na, pla'fo:un; 'fa:šank, 'tu:xant, 'ža:jfa. sr < f. 9rde'či:ica, Qrja:va; smor'di:eti, torgo'vi.na; < po onemitvi istozložnega /, e in u\por'ga:Jala, por'nie: sla, por k'ra:ji; 'vie:vorca; dor'go:uč 'drugič'. 1 < po onemitvi samoglasnika ob /: 'ki:slca, 'ku:otl, 'torlce. n < po onemitvi samoglasnika ob n\ p'lu:ižnce, s'vi:ečnca, š'ma:rnce. < < < K 3.2 SOGLASNIKI 3.2.1 Zvočniki 387 Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah Zvočniki /j 1 r m n/ so nastali enako kot izhodiščni splošnoslovenski glasovi, poleg tega pa še: v < w pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi soglasniki: 'vu;gla, ne'vi:esta, mrav'li:Jak, v 'gii:mlo. < redko m: 'vie:nda; < kot proteza: 'vo.ugle, 'vü:is, 'vü:ste; u < -/ za samoglasnikom in v izglasju: 'da:u, ka'di:u, pi:u, z'na:u. < w v redkih posameznih besedah: 'A:ustrija, 'a:uto; j < 0 v položaju pred /d n s š z /: 'xu:jda, 'le:j on, š'ta:jnga, 'u:ojstro, 'na:j so, 'vü:jzda; < redko r: 'fajmošter. 1 < n v položaju za m: 'gü:mla; < 1: 'da:le, k'lu:ič, 'pu.pstela; < redko v: 'la.mp; < primarne skupine ti, dl: 'ši:la, 'vi:le. r < redko d: zmar'le:itka 'spomladi'; n < n v izglasju in v položaju ob soglasniku: 'ku:ostan, 'ku;onski, 'lü:ikna, 'za:dni; < -m v večini primerov (redno v končnicah): g'le:dan, s 'si:inon, 'ta:n; < redko r: 'ma:ntrati, z'ma:ntrani. J < n na začetku besede in v položaju med dvema samoglasniko- ma: 'Ji:va, ž Ji:n; gos'tü:vaje, o'ra:je, še'ti:Je. 3.2.2 Nezvočniki Nezvočniki so se razvili iz enakih psi. glasov kot v izhodiščnem splošno-slovenskem sistemu, poleg tega pa še: f < w pred nezvenečimi nezvočniki in na koncu besede: bez'gafoe, 'ži:ifčna, f 'pe:Č; p 'ra:f, zd'ra:f; < nenaglašenega vzglasnega u nezvenečimi nezvočniki:fsie:xne, ftergan; < začetnega/?/- v starejših izposojenkah: 'fa.jnioštor, 'fa:rof; < v mlajših prevzetih besedah: 'fa:rba, k'nu:of, 'ža:jfa. š < skupine šč: 'i: is en, k'le:iše, 'ni: še; < s v skupini sk-\ sk'ri.ja; < xv položaju pred š: š'če:rka. ž < predloga z v položaju pred/: z 'Ji:ve, ž Jo:u. k lektiranih končnih dolžin in kračin. O 3.3.2.4 Dolgi so samoglasniki, naglašeni po novejših umikih zaradi analogije. j 3.3.3 'V: < vseh prvotno, umično ali po analogiji naglašenih samoglasnikov; & V < nenaglašenih samoglasnikov; q < naglašenih samoglasnikov po umiku naglasa z njih. M 3.4 ONEMITVE GLASOV 3.4.1 Samoglasniki 3.4.1.1 Najpogosteje onemevajo i, e in 5 ob zvočnikih: 'xu:odla, m'la:tli, nap'ra:vli, š'ta:lce;'ve:idla, 'vi:dla; 'tie:dn, 'ku:otl, z'lo:u v redkih primerih onemeva o: 'ka;k, 'ta:k. 3.4.1.2 Pogosto onemi / v nenaglašenem velelniškem obrazilu v mn., &\.za'kü:rte, s'pie:čta. 3.4.1.3 Pri glagolu včasih onemeva prvotni nenaglašeni i v nedoločniškem obrazilu: 'ba:rat, ob'ra:čat. 3 A.2 Soglasniki 3.4.2.1 Vzglasni/v/onemeva v položaju pred/č/,/z/,/s/: 'ča:si, 'ze:ti, 'sa:ki. 3.4.2.2 Vzglasni /s/ onemeva v položaju pred /p/: p're:idna, p'ro:uti. 3.4.2.3 Vzglasni/p/ onemeva pred/t/: 'ti:č, 'ti:či. 3.4.2.4 V položaju ob /c/, /n/ onemeva /t/: m'la:ci, 'korsni. 3.4.2.5 Zaradi oblikoslovnega izenačevanja se odpravlja /j/ v pregibnih oblikah pri samostalnikih na -r, -rja: xek 'ta:ra, 'ro:umara, 'šo:uštara. 3.5 RAZLIČNO 3.5.1 Premet vzglasnega u v položaju pred m in b: 'mu:jti,' mu.jen, 'bu.jti, 'bu:jen. 3.5.2 Disimilacija r-r > j-r: 'fa.jmoštor; r-r > n-r: 'ma:ntrati. N 389 Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah 3.5.3 Disimilacija v-m > l-m: 'la:mp. 3.5.4 Diferenciacijama > ml: 'gü:mla. 3.5.5 Diferenciacija ti, dl > kl, gl: k'la:čin, g'le.itva. C BESEDILI (informatorka Marija Vrečic) r-f- Na 'ji:vax smo 'ti:istok'ra:t 'se:jali ot ko'ru:ze, 'ži:to, pse'nixo, 'jiexmen, r.J 'u:oves, p'ro:uso, 'a:jdo, z'ra:ven še ko'no:uple pa 'le:jn, da smo si 'dixlali do'maxo, O do'maxe 'parte. 'Nixgda še, 'mu:qji, 'mu:oji 'dixdje so še 'nu:osli z do'maxiga p'la:tna ^ x'läxe pa s'ra:jce. 'Le:jn pa smo, g'da: je 'bi:u z'rixl, smo ga s'pi:ipali, 'na:x smo ga rJ 'mu:ogli na 'zie:mlo polo'ži:ti za t'ri:i 'tie:dne, da je 'gu:or 'die:š 'šo:u pa 'su:unce ^ 'si:jalo, da se je sp'le:jxo. 'Na:x smo ga sposp'ra:vli pot st'rixxo, v je'se:n pa smo 'tarli. 'Tie: smo 'pie:lali, se 'rie:klo v le'ni:išnce. 'Ta:n seje s'po:ut, 'gu:ori je b'la: N st'rixxa pa 'ta:ka s'ra:mba, da smo 'nu:oter zlo'ži:ili. Ta:n seje 'nu:ot si'ši:ilo. S'po:ut ; pa je b'la: na're:ta 'pex. F 'ti:isti so 'mu:očno 'kü:rli, da seje 'ti:isto 'fe:jst zag'rixlo, posi'ši:ilo, kije b'lo:u 'tardo. 'Tie: smo pa 'mi:eli 'ta:ke 'tarlce, smo 'rie:kli, da smo s tiristimi 'tie: si 'ta:ke 'ba:šle 'ze:le v 'ro:uke pa 'tarle, kije p'ri:šlo 'vü:n pre'di:ivo. 'No, 'to:u je 'ta:k zg'le:dlo 'ka:k 'la:si, 'ne:i.'Ti:isto 'terdo je fk'ra:j s'ka:palo, ki je os'ta:lo 'sa:mo pre'di:ivo. 'Ti:isto pa smo 'tie: 'na:x do'mo:u, do'ma: še s'puxali, 'tie: smo 'na:x, 'ti:isto pa smo 'na:x po'zi:imi p'rie:le.'Tie: smo 'mi:ele ko'lo:uvrate pa smo p'rie:le. 'Tie: smo 'xu:odle 'so:usedan 'si:n pa 'ta: pa p'rie:li. 'Tie: so še po'ba:ri p'ri:šli, smo se 'xe:icali, 'na:x še 'ma:lo zap'le:sali. In 'ti:isto, 'tie: 'na:x smo na're:dli, j * b'lo:u 'ta:k 'ni:ti, smo 'du:ol z'muxtali pa op'ra:li. 'Tie: smo 'na:x 'pie:lali t'ka:lci, ki CTl je na're:do nan p'la:tno. 'No, 'ti:isto pa smo 'tie: 'na:x 'mi:eli za 'parte ali 'lixnaxle, 'ta:k smo fpa:č 'rie:kli. 'Tie: smo 'mu:ogli še na 'ta:kix 'tardix le'ža:ti. Ko'no:uple, 'ti:iste smo 'i:isto 'ta:k 'dixlali 'ka:k z 'le:jnon. Na 'zie:mlo 'da:li pa 'na:x si'ši:ili pa /J g'li:ix'ta:k'tarli. 'No, 'za:j mo pa 'ni:eke po've:idla. 'Ka:k so 'nixgda 'ma:ti 'dixlali pa 'pie:kli do'ma: f sie:, 'ta:k še 'tü:idi 'ja:s 'za:j za 'Ji:mi 'da:le 'ta:k 'dixlan. K'rü:x 'piexen 'ta:k. 'Parvo si 'mu:oren par'nie:sti 'mie:lo. 'Mie:lo 'ma:mo na 'di:ilax, 'vu:ozimo 'sa:mi s'vu:ojo pse'nixo na m'li:in, da 'ma:mo do'ma: 'mie:lo, pa pos'ta:vin k'va:s. 'Na:x ga za'me:isin, na'va:dno ve'če:r, 'pu:ozno. 'Na:x še, 'tie: gapis'ti:n, ki 'ki:ipne. 'Vü:tro pa sn, na'va:dno 'tie: s'ta:nen že par 'ca:jti pa še 'ie:nkrat za'me:isin, g're:n za'kü:rin, da či d'va:k'ra:t k'rü:x 'me:isin, 'tie: je 'le:ipši, 'ka:k či 'sa:mo 'ie:nkrat. 'Tie: pa ga s'piexen al za'kü:rin pa 'mu:oren, 'po:u 'vü:re 'mir.oren 'kü:rit. S'kü:rin t'ri:i, d'va: do t'ri:i 'ba:šle 'xu:oste. Ta:zit pa 'mu:ore na 'pex, da 'ne:i je 'gu:ori p'rie:več ali s'pu:or, da bi se zaž'ga:u. Ko k'rü:x v 'nixkax s'ki:ipne, ga 'die:nemo f ko'ša:re. 'Na:x še f ko'ša:rax 'ie:nkrat 'ki:ipne. Koje 'pex za'kü:rjena, ga 'die:nen f 'pex. 'Ie:no 'vii:ro se 'mu:ore 'piexti. Koje 'po:u'vü:re f'piexi, gana'va:dno 'gie:nen, ki ga 'si:n pa 'ta: 'ma:lo, kije 'ne:i na 'ie:nen k'ra:ji, o'barnen 'ma:lo. Čes 'po:u 'vü:re pa ga 'vü:n 'zie:men, ga s'puxan, ga ob'ri:išen s 'karpo pa ga 'ma:lo pis'ti:in, da se 'ma:lo oxla'di:i. 'Tie: pa ga 'die:nen v v'rexke, da pos'ta:ne 'mie:xki. G'da: se p'ra:f oxla'di:i, ga pa na polo'vixo v're:ižemo, da s'piexen po š'ti:ri 've:ke ko'läxe. 'Tie: 390 Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah pa ga na 'po:u v're:ižen pa f xla'di:lnik, da 'ta:n z'märzne. 'Tie: pa ga fvü:n 'je:mlemo, *"? g'da: 'nüxamo. Navedenke n Francka BENEDIK, 1999, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas, Ljubljana, ZRC S AZU, 109, 113. ^ Mihaela KOLETNIK, 1996, Kremberški govor, Slavistična revija 46, Ljubljana, št. ^ 2, 165-178. w Mihaela KOLETNIK, 1999, Slovenskogoriško narečje, doktorska disertacija, Ljub- ** ljana, Filozofska fakulteta, računalniški iztis. fc Fran KOVAČIČ, 1928, Zgodovina Lavantinske škofije, Maribor, Lavantinski kn. ^ šk. Ordinariat, 27-28, 64. ^ Matija MURKO, 1962, Izbrano delo, Ljubljana, Slovenska Matica. Literatura IVIČ, Pavle, 1981, (ur.), Fonološki opisi..., Sarajevo, Akademija nauka i umjetno- sti Bosne i Hercegovine. KOLETNIK, Mihaela, Fonološki opis voličinskega (SLA 366) in črešnjevskega (SLA 368) govora, Slavistična revija 47, Ljubljana 1999, št.l, 69-87. KOLETNIK, Mihaela, Fonološki opis govora v Radencih, Jezikoslovni zapiski 6, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU, Ljubljana 2000,155- 165. Phonological Description of the Local Speech of Sv. Ana near Kremberk in the Slovenske gorice Summary The local speech ofSv. Ana belongs to the western Slovenske gorice sub-dialect of the Pannonian dialect group. The quantitative opposition between the long monophthongs or diphthongs as the successors of the permanently long vowels, and the short vowels as the successors of the old and new acute vowels in a non-final and in the final or the only syllable is not preserved. There is no tonemic stress in Slovenske gorice dialect. Both general Slovenian stress-shifts and the shift-back from the short syllable in final position to the pre-stress short vowel occurred: žena > žena; nogä > noga; these newly stressed vowels have been lengthened and diphtongized. The short stress was shifted back to the pre-stress schwa as well: msgla > msgla; the reflex being the long diphtong ie:. The most recent are the stress shift-backs (1) in individual words from the primarily circumflexed long final, especially open syllable: b'largo, 'mie:so, 'o:uje, p'ro:uso, 391 Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah 'sa:mo, 'sie:no, s'rie:bro, 'tie:sto, z'la:to, and (2) from the primarily short circum-flexed syllable: 'a:dvent, 'bu:ogat, p'ri:nas, 'u:otrok.. A tendency to generalize the stress-position for all or at least for the majority of the forms of an individual word can be observed: p'ru:oso, p'ru:osla, p'ru:osli; 'zie:mi, 'zie:mte, 'zieimta (the imperative). The vowel system of the Sv. Ana speech consists of long stressed vowels: i:, ü:, u:, i:i, ii:i, u:u, i:e, u:o, e:, o:, ie:, e:i, o:u, a:, a:, sr, and short unstressed vowels: i, u, e, o, a. There are also the syllabic sr, 1 and n. The vowel reduction is not heavy; in combination with sonorants the unstressed i, e and 9 frequently become silent. The consonant system consists of the sonorants 1, r, m, n, j, J and v with the variant u, and the voiced and voiceless consonants p, t, k, s, š, b, d, g, z, ž, č, f, c and x with the following peculiarities in their development: V > 1; -m > -n; n' > n/J; before voiceless consonants and in word-final position v becomes f; the groups čre- and žre- are preserved; dn > gn; mn > ml; tl, dl > kl, gl; sk > šk; xč > šč; šč > š. The consonants are muted only in some instances; in the word-initial position v is muted before č, z, s; s is muted before p; p before t, and t before c, n. III. GRADIVO, OCENE, POROČILA K osnovnim mehanizmom glagolsko-imenskega pregibanja v italijanščini in slovenščini Vlado Nartnik N I S Č bin sono sem j sem bist sei si j si ist e je je fed IZVLEČEK: Italijanščina in slovenščina kažeta nekatere podobnosti, ki lahko izhajajo iz več ko tisočletne soseščine. Značilno oblikovno fe podobnost predstavlja že oblikovanje p olpret eklika z glagolsko-imen- Kojzca > Kojca), Žabže Silvo Torkar: Nekatera aktualna vprašanja poknjiževanja in razknjiževanja... t> (Zapolže > Zapuže > Zapže > Žabže), Jagršče (Jagodšče > Jagdšče > Jagršče), **f Logaršče (Logišče > Logaršče). ^ Vodna imena na -ica povzročajo pri poknjiževanju nemajhne težave. Kneza ^ nam danes pomeni predvsem krajevno ime, čeprav je bilo prvotno to ime vode ^ (knez-ja voda). Da bi ločili ime vode od imena vasi, so ljudje za vodo pozneje danes govorijo Mangrt (s polglasnikom), je to seveda posledica t. i. moderne vokal- O ne redukcije, ki jo pozna večina slovenskih narečij. Med slovenskimi krajevnimi ^ imeni je pravzaprav le malo takih, ki jih v živem jeziku (v narečju, v pogovornem & jeziku) izgovarjamo prav tako kot jih zapišemo. Poskus popravljanja njihovega za- q pisa v smeri pogovornosti je v nasprotju s stoletnimi prizadevanji po standardizaciji ^ slovenskih zemljepisnih imen in samo še bolj spodbuja težnje po odmikanju od slovenskega knjižnega jezika. Navsezadnje bi v želji po čimvečji avtentičnosti Bov-čani lahko zahtevali, da se namesto Bovec piše Bc ali Bec, Kranj bi po tej logiki spremenili v narečno Kran, Tolmin v Tmin ali celo Kmin, Poljubinj v Palbin, Kobarid v Kober d, Voice v Uče itd. Za ohranitev pisave in izgovarjave gorskega imena Mangart (proti Mangrt) govorijo torej vsaj trije tehtni argumenti: 1. Etimološki: ime izvira iz nemškega osebnega imena Mannhart. 2. Zgodovinski: obliko Mangart najdemo že v najstarejših znanih zapisih, npr. 1740 v slovenskem opisu meja bovškega glavarstva (Beran, 1959: 31) ali celo 1573 v nemškem opisu deželskosodnih meja belopeškega gospostva1. 3. Normativni, ki izhaja iz etimološkega in zgodovinskega načela ter iz pisno ustaljene rabe: izkazan je predvsem v slovenskih pravopisnih in drugih priročnikih: Slovenski pravopis 1962 in Slovenski pravopis 2001, leksikon Slovenska krajevna imena 1985, Atlas Slovenije 1992 (2., popravljena in dopolnjena izdaja), Krajevni leksikon Slovenije 1995, učbeniki za šole vseh stopenj itd.). Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, sestavljena iz geografov, jezikoslovcev in drugih strokovnjakov, večkrat pretresa pisavo tistih zemljepisnih imen, pri katerih se v javni rabi pojavljajo dvojnice. Pri obravnavi dvojnic Mangart N Štajerski deželni arhiv v Gradcu, Sachabteilung der Hofkammer, Karton 91, Heft 24, f. 31: Der Herrschafft Weissenfeltz Landtgerichts Confinen Beschreibung 405 Silvo Torkar: Nekatera aktualna vprašanja poknjiževanja in razknjiževanja... in Mangrt je ugotovila, daje upravičena pisava z a, torej Mangart. Zato je bilo v novih izdajah Atlasa Slovenije to ime popravljeno in geografi ga dosledno uporabljajo v vseh svojih publikacijah,2 enako se ravnajo tudi lektorji (ker jih k temu obvezujejo obstoječi priročniki). Še bolj kot pisava standardiziranega gorskega imena Mangart je obvezujoča pisava krajevnega imena Log pod Mangartom. To ime je vpisano v vseh listinah od osebnih dokumentov domačinov do različnih podatkovnih baz na občinski in državni ravni, ki so danes v pretežni meri računalniško podprte. Zaradi napačno razumljenega domoljubja oz. samobitnosti (»Za Ložane je žaljivo, če Mangrt pišemo z a med g in r«, piše K. Roš v prispevku Zakaj je prav Mangrt v Delu 29. XI. 2000, s. 5) pa tudi zaradi nepoučenosti o načelih poknjiževanja slovenskih krajevnih in drugih zemljepisnih imen so nekateri novinarji ob sklicevanju na domače »ljubitelje izvirnega jezika« pripravljeni iti v boj za nacionalno uveljavitev neknjižnih prvin v krajevnih imenih. O tem, kako (ne)zanesljiv je jezikovni čut domačinov - ljubiteljev, nam med drugim priča primer Učje. Do pred desetimi leti je na Žagi pri Bovcu na kažipotu za mejni prehod pisalo UČeja (prim, dopis inž. D. Cafuta v Delu z dne 1. marca 1990). Očitni italijanizem so nato popravili (režijanska vas in potok Učja z naglasom na zadnjem zlogu), toda med domačini na Bovškem je trdno prevladovalo mnenje, daje pravilna pisava in izreka z [e] in da so jim s popravkom storili krivico. Takih primerov je na Bovškem še nekaj. Številni ljudje izgovarjajo imeni Predel in Rabelj po tuje, namreč Predli in Rajbelj (narečno bovško sicer Perdol, kar bi navajalo na možnost poknjiženja v Predol), vendar je v teh primerih jezikovna zavest »ljubiteljev izvirnega jezika« in novinarjev zadosti visoka, da ne oporekajo poknjiženima imenoma Predel in Rabelj, saj priznavajo, da so se domačini tuje izgovarjave lahko tudi »navzeli« (K. Roš, Delo, 29.XI.2000). Poknjiževanje zemljepisnih lastnih imen sega tako na pravopisno kot na glasovno, oblikoslovno in besedotvorno ravnino. Naperjeno je še zlasti proti moderni vokalni redukciji kot mlajšemu narečnemu pojavu, kije povzročil še vrsto drugih glasovnih sprememb in se ji zagovorniki narečnih oblik le s težavo odpovejo. Poglejmo si najbolj značilne primere poknjiženj, ki pa v praksi niso vsa izpeljana. Pravopisna ravnina 1. izpuščanje e-ja pred neobsamoglasniškim r-om (MajdiČ, 1996, 154): Gabr- je, vendar tudi še Gaberje. Glasovna ravnina 1. odprava akanja: Grahaua > Grahovo; 2. etimološka rekonstrukcija soglasniških sklopov nj in Ij iz narečnih jn m jI (ponekod, zlasti v gorenjščini n in /), refleksih za praslovanska n oz. /' : Konjsko, Kranj, Poljubinj; 3. etimološka rekonstrukcija o iz narečnega u, refleksa nekdanjega o: Vujsko > Vojsko, Dule > Dole; 2 Med redkimi izjemami je J. Kimaver, gl. njegov članek Obrobje in »obrobje« v geografski podobi Slovenije, na izbranih primerih, Zbornik predavanj 37. Seminarja SJLK, Ljubljana 2001, 222. Silvo Torkar: Nekatera aktualna vprašanja poknjiževanja in razknjiževanja... 4. odprava parazitskega j: Gojzd > Gozd, Pejčine > Pečine, vendar je ostalo **? Ojstrica, Ojstro nam. Ostrica, Ostro. ^ Besedotvorna ravnina ;? a) obnovitev soglasniškega sklopa šč < š pri morfemu -išče: StražišČe < Stra- Belica, Podblica > Podbelica, prim. stan. ime Podbelec m in prid. podbelški, Knešca > Knežica, Lublanca > Ljubljanica, Češence > o* Češnjice, Ras ca > Raščica; ^ d) obnovitev priponskega obrazila {-ov)-ik z izhodiščem v praslovanskem - ^ ikb, pri izpeljankah iz podstave s pomenom drevesne vrste (Šivic - Dular, 1989: 233-237), ki pa spet ni dosledno izpeljana: Višnjevih za narečno Viš- ^ njevk, 1288 Visneuicho in Wisnivich, 1314 Visgniuich (Otorepec, 1995: 36, ^ 39, 78), vendar Brezovk, Drnovk, ki sta obdržala narečno obliko (nam. Bre- ^ zovik in Drnovik), pri Višnjeviku pa so brez potrebe prenesli naglas z drugega na prvi zlog. Ne zdi se mi smiselno poknjiževanje vseh narečnih prvin v tistih zemljepisnih lastnih imenih, ki imajo jasne občnoimenske vzporednice. Pri standardizaciji velja odpravljati predvsem mlajše narečne pojave, ki so večinoma razmeroma do- ^ bro dokumentirani, ne pa starih narečnih posebnosti, ki včasih segajo daleč v prete-klost in so danes dragocen jezikovni relikt. Zato naj nas ne bi motila Dombrava, ki ^ slovi po svojem arhaičnem nosniku za razliko od številnih Dobrav, naj se ve, kje so ^ Črešnjice in kje so Češnjice, kje so Gruškovci in kje Hruškovci (tu so večinoma ^ standardizirane kar žive ljudske oblike). Zato tudi ne bi bilo nič narobe, če bi bili v krajevnih imenih ohranili tudi variantnost vas : ves, ker kaže na zelo staro poselitveno ločnico. Seveda zdaj tega po skoraj sto letih ni več smiselno spreminjati. Po mnenju A. Šivic - Dular v takih primerih »ne bi bilo smiselno na novo uvajati narečnih oblik in krniti z veliko truda doseženo enotnost« (Šivic - Dular, 1988/89: 7). Na težave poknjiževalcev kaže primer Vučje vasi: vas so poknjižili iz narečnega ves, medtem ko so relativno mlajši narečni pojav prehoda ol > u v prvi sestavini pustili nepoknjiženega, pač pa so tolminske Uče kljub temu poknjižili v Voice. Če iz Sedla blizu Kobarida niso naredili Sela, je za to zaslužna ljudskoetimološka naslonitev na občno ime sedlo, obenem pa seje za ljudsko obliko Staro sedlo verjetno zaradi tradicije italijanskih zapisov že zgodaj uveljavila različica Staro selo). Če niso poknjižili številnih Humov v Holme (prim, priimek Humar in enkratni primer poknjiženja v Holmar2), je najbrž prav tudi, da dopustimo in s tem regionalno spe- /*\ Tuje treba povedati, da priimki niso podvrženi takšni standardizaciji glede na knjižni jezik kot zemljepisna imena in prav to je nemalokrat povzročilo cepitev enega priimka na cel kup novih, ki se med seboj neznatno razlikujejo. Niso tako redki primeri, ko ljudje spreminjajo priimke iz estetskih, numeroloških ali kakšnih drugih nejezikoslovnih razlogov. Silvo Torkar: Nekatera aktualna vprašanja poknjiževanja in razknjiževanja... cificiramo, kje je Kovk in kje Kuk, kje je Rovt in kje Rut. Kar zadeva slovenske kraje v Slovenski Benečiji in Reziji, se mi zdi utemeljen sklep z Javnega posveta o zemljepisnih imenih, po katerem se zaradi tamkajšnjega šibkega poznavanja in rabe slovenskega knjižnega jezika navedena imena poknjižuje v zelo omejenem obsegu, ker »jih sicer domačini ne bi več prepoznali« (Šivic - Dular, 1988/89: 7). Posebno poglavje, ki se ga tu samo dotaknem, ker je preveč obsežno in tudi kočljivo, je vprašanje stanovniških (prebivalskih) imen in pridevnikov iz krajevnih imen. Tu se mi zdi precej vprašljivo kabinetno tvorjenje umetnih, mrtvorojenih oblik glede na edino žive, v stoletjih rabe izbrušene laže izgovorljive, da ne rečem celo elegantnejše oblike, npr. Ivanjeseljan namesto Ivanjec, Igavaščan namesto Igo-vec, Stojanskovrščan nam. Stojanec, Višnjegorčan (ko bi bil vsaj Višnjegorec) nam. Višnjan, Marezižan nam. Marežgan in še cela vrsta drugih. Seveda so tudi primeri, ko se z umetno obliko stanovniškega imena olajša razumevanje, za prebivalce katerega od krajev z enakim ali podobnim imenom gre, in v takem primeru se mi zdi umetna oblika za pomožno rabo smiselna. Po drugi strani imamo včasih celo po deset in več enakih ali zelo podobnih krajevnih imen, kjer so domačini razvili enake ali pa tudi različne oblike stanovniških imen (npr. Bukovo, Bukovje, Bukovica, Bukovec ipd., ali Loka, Gorica, Brezje itd.), kjer pa knjižne, umetno ustvarjene oblike stanovniških imen prav nič ne prispevajo k natančnejši identifikaciji, temveč jo prej otežujejo. Med zemljepisnimi imeni, ki so pogosto predmet samovoljnega zapisovanja, so tudi ulična imena. Tako najdemo v Stražišču pri Kranju ulično ime Pot na Jošta, ki je v nasprotju z normo slovenskega jezika, saj je Jošt oz. SV. Jošt gorsko ime, sicer izsvetniško, a vendar gorsko (predstavljajmo si za primerjavo Pot na Everesta). Pred nedavnim pa je občinska uradnica v Novi Gorici dosegla, da so stranki v novo osebno izkaznico zapisali ulično ime Pot na Drage z malo začetnico v obeh neprvih sestavinah in ni pomagalo dokazovanje, da gre pri Dragah za ledin-sko ime. Še več, da bi se uradni zapisi poenotili, so občinski uradniki zamenjali tudi ulične napise, kjer so bile dotlej Drage zapisane z veliko začetnico.4 Literatura BERAN, Jaromir (1959), Doneski k zgodovini prava na Goriškem, Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete 28, Ljubljana 1959, 5-50. ČOP, Dušan (1975), Tri gorska imena: Stenar, Prisank in Mangart, Onomastica Jugoslavica 5, 57-62. ČOP, Dušan (1972), Raba krajevnih imen in Slovenski pravopis 1962, Prostor in čas, 284-287. FURL AN, Metka, GLOŽANČEV, Alenka, ŠIVIC - DULAR, Alenka (2001): Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v Registru zemljepisnih imen in Registru prostorskih enot, Ljubljana. 4 Pravopis solkanskih ulic, 1001 - solkanski časopis, št. 25, leto VII, 22. junij 2000, 3. Silvo Torkar: Nekatera aktualna vprašanja poknjiževanja in razknjiževanja... MAJDIČ, Viktor (1996), Razgledi po krajevnih imenih. Slovenska krajevna imena v luči slovnične obravnave, Ljubljana. 147-155 in 161-179. OTOREPEC, Božo (1995), Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine), Ljubljana, 36, 39, 78. Polskie nazwy wlasne, Encyklopedia (1998), pod redakcjq. Ewy Rzetelskiej - Fe-leszko, Warszawa-Kraköw. ŠIVIC - Dular, Alenka (1988/1989): Temeljna načela pri pisanju slovenskih zemljepisnih imen, Jezik in slovstvo 34, št. 1-2,, 3-14. ŠIVIC - Dular, Alenka (1988): K normiranju slovenskih zemljepisnih imen, XXIV seminar SJLK, Zbornik predavanj, Ljubljana 1988, 55-66. ŠIVIC - Dular, Alenka (1989): Besedotvorne vrste slovenskih zemljepisnih imen. Na gradivu do leta 1500, Obdobja 10, Srednji vek v SJLK, Ljubljana 1989, 229-244. z m@zßn z R c Andreja Žele VEZLJIVOST V SLOVENSKEM JEZIKU (s poudarkom na glagolu) Avtorica v tem strokovnem priročniku s tridelno zgradbo sistematizira slovensko (glagolsko) vezij ivost: v krajšem prvem delu je opredelila osnovne pojme in predstavila teoretična izhodišča razprave; v drugem deluje zbrala in komentirala dosedanje predstavitve in obravnave veziji-vostne teorije v slovenskem in tujem jezikoslovju; v tretjem najobsežnejšem delu pa je s sinhro-no obravnavo vezijivosti v slovenskem knjižnem jeziku izoblikovala vezijivostno tipologijo slovenskih glagolov. Razprava je prvo monografsko delo s to tematiko pri nas. Namenjena je predvsem študentom in profesorjem slovenskega knjižnega jezika, hkrati pa predstavlja znanstveno zasnovo za izdelavo Vezljivostnega slovarja slovenskega knjižnega jezika. 2001, (zbirka Linguistica etphilologica, 4), 303 str, 17x24 cm, broširana, ISBN961-6358-35-9. Cena: 2.980 SIT (cena vključuje 8,5 % DD V, stroški poštnine niso vključeni v ceno). Založba ZRC p. p. 306 1001 Ljubljana tel: 01/470 64 64 fax: 01/427 77 94 e-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Slovenski nacionalni korpus idejni osnutek projekta Primož Jakopin 1. UVOD o 00 (S3 Vsenarodni korpus besedil v slovenskem jeziku je naloga, ki čaka na izved- < bo že skoraj deset let (možna angleška prevoda sta Slovenian National Corpus in ^ Bank of Slovenian). Taki korpusi, ki obsegajo kar najbolj popoln izbor pisanih, pa tudi govorjenih besedil, spadajo že nekaj časa med osnovna izobraževalna in razi- "*" skovalna orodja nekega jezika (npr. Sinclair 1992). Uporabni so ?* pri gradnji slovarjev: osnovnega slovarja jezika, terminoloških slovarjev, fra- > zeološkega slovarja, slovarja sinonimov, lematizacijskega slovarja, dvoje- O žičnih slovarjev ^ za spremlj anj e stanj a v j eziku c€. pri ugotavljanje neologizmov r-, za preverj anj e j ezikoslo vnih hipotez v, pri izdelavi orodij za strojno prevajanje ^ v literarni teoriji pri pouku jezika pri razvedrilu (sestavljanje in reševanje križank, ugibanje besed) za enciklopedično rabo, kot vir podatkov o vseh področjih dejavnosti nekega naroda. Potem ko so bili besedilni korpusi v začetku devetdesetih let zgrajeni v tehnološko naprednejših, predvsem zahodnih okoljih, npr. Britanski nacionalni korpus (100 milijonov besed, od tega 2 milijona s preverjenimi oblikoslovnimi oznakami) so jih v drugi polovici prejšnjega desetletja dobili tudi manjši narodi iz naše jezikovne skupine. Primera sta Češki nacionalni korpus (100 milijonov besed) in Hrvaški nacionalni korpus (30 milijonov besed). 2. SEDANJE STANJE V tem času so pri nas nastale 3 večje spletne besedilne zbirke (Jakopin 2000) od katerih sta dve, Korpus FID A (Gorjanc 1999) in BESEDA (Jakopin 2000a) organizirani na način tujih besedilnih korpusov (začetek delovanja obeh v letu 1999); tretja, Zbirka slovenskih literarnih besedil Mirana Hladnika (Hladnik 1995) pa je bila na splet postavljena že nekaj let prej. 411 Primož Jakopin: Slovenski nacionalni korpus - idejni osnutek projekta 2.1 FIDA Korpus FIDA obsega 100 milijonov besed v glavnem časopisnega jezika zadnjih nekaj let, namenjen je predvsem za interno rabo glavnih ustanoviteljic (priprava slovarjev založbe DZS, koordinatorja projekta, izdelava črkovalnikov podjetja AMEBIS, uporaba pri pouku slovenske slovnice na Filozofski fakulteti v Ljubljani) in ni javno dostopen. Korpus FIDA je bil v celoti financiran s strani obeh komercialnih partnerjev (DZS in AMEBIS). 2.2 BESEDA Korpus BESEDA oziroma Nova BESEDA deluje v okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (1ST), trenutno je v njem 50 milijonov besed časopisnega (DELO) in leposlovnega jezika (48 avtorjev), ki so poleg kon-kordančnika na razpolago tudi v obliki frekvenčnih abecednega in odzadnjega slovarja besednih oblik. Besedila v njem so prečiščena in označena do ravni povedi, pribl. milijon besed pa ima preverjene oblikoslovne oznake, tako da je mogoče iskanje tudi po slovničnih kategorijah in izrazih. Korpus vsebuje med drugim celoten opus Cirila Kosmača, v pripravi pa je razširitev na 75 milijonov besed in dopolnitev z opusom Ivana Cankarja. Korpus ni namenjen samo leksikografskemu delu na Inštitutu ampak tudi za najširšo rabo (npr. Grzybek 2000), je javno dostopen in v slabih dveh letih je doživel preko 18.000 obiskov. BESEDA je bila postavljena z zelo skromnimi davkoplačevalskimi sredstvi predvsem iz rednega dela v okviru ISJ. 2.3 Projekt TRUBAR Slovenska Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) zbira in hrani, kot obvezni izvod, vso tiskano produkcijo v našem jeziku, ki vsebuje tudi publikacije, izdane v elektronski obliki (npr. Slovar slovenskega knjižnega jezika na CD ROM-u). Sredi devetdesetih let je bila v NUKu nekaj časa predmet razprave ideja, na kratko imenovana Projekt TRUBAR, o tem, da bi poleg izvodov publikacij v papirni obliki zbirali in hranili tudi elektronske predloge, iz katerih ta dela nastanejo. Zadeva seje nekako ustavila pri spremembah Zakona o obveznem izvodu, ki bi bile potrebne za dosego tega cilja. 3. PREDLOG IZVEDBE 3.1 Obseg Če je prvi besedilni korpus, Brownov korpus (Kučera 1967) obsegal le milijon besed in je bil sestavljen iz 500 odlomkov besedil po 2000 besed, so korpusi devetdesetih let praviloma stokrat večji, še vedno pa sestavljeni iz odlomkov. Korpusi, ki so trenutno v pripravi, primer je Ameriški nacionalni korpus (Macleod idr. 2000), segajo znatno čez te meje, se pa še vedno ne upajo odločneje približati idealu. Idealen korpus nekega jezika bi namreč najprej moral vsebovati vse publikacije, objavljene v tem jeziku, potem pa še vse ostalo, osebna sporočila, govorjene vire in drugo. Zmožnosti sodobnih računalnikov postajajo tako velike, da bi bilo tehnično že zdaj povsem izvedljivo, elektronske kopije tekoče slovenske tiskane produkcije Primož Jakopin: Slovenski nacionalni korpus - idejni osnutek projekta sproti vključevati v korpus. Letni prirast slovenskih knjižnih del je pribl. 4000 enot *Y (velikostnega reda 50 milijonov besed), periodičnih publikacij, časopisov in revij "7 pa približno za petkrat več (velikostni red 250 milijonov besed, v časopisu DELO je letno npr. objavljenih okoli 20 milijonov besed). Skupaj velikostnega reda 300 mi- i: lijonov besed letno, kar je sicer veliko, a še vedno le desetina diskovne kapacitete ci povprečnega danes prodanega namiznega računalnika (2 GB proti 20 GB). * Tako zastavljen Slovenski nacionalni korpus bi imel izreden splošnoupora-ben enciklopedični pomen, ki ga sedanji svetovni korpusi nimajo. . t 3.2 NUK in ISJ ^ Drugo, predvsem organizacijsko vprašanje je seveda, kako vse to zbrati, ob- rS: delati, shraniti in dati na uporabo za proučevanje in poučevanje slovenskega jezika v obsegu in na način, ki ne bi krnila avtorskih pravic njihovih lastnikov. Kot narav- r-na partnerja v ta kontekst sodita Narodna in univerzitetna knjižnica ter Inštitut za < slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Prva kot matična knjižnica za zbiranje ^; in hranjenje vsega slovenskega besedilnega gradiva, drugi kot osrednja znanstvena ustanova za pripravo slovarskih in drugih jezikovnih virov v slovenskem jeziku, z že delujočim spletnim besedilnim korpusom. Partnerja, tudi če vzamemo ZRC SAZU širše, sta prostorsko v neposredni bližini, raziskovalci obeh se poznajo in srečujejo ob mnogih priložnostih, med obe- O ma hišama, ki sta v zadnjih letih napravili pomembne korake pri uporabi računalnikov in posodobitvi ustrezne opreme, pa je tudi zelo hitra internetna povezava. Si- ^ nergijski učinek podjetja, kakršno je Slovenski nacionalni korpus, bi bil za obe q ustanovi nedvomno velik. 3.3 Postavitev korpusa Organizacijske in vsebinske priprave na postavitev Slovenskega nacional- ^ nega korpusa bi bilo mogoče opraviti v nekaj letih - podrobnejši časovni okvirje podan v posebnem razdelku. Najprej bi bilo potrebno skleniti dogovor o sodelovanju pri projektu med obema partnerjema, NUK in ISJ (oz. ZRC SAZU), ki bi opredelil tudi sodelujoče delavce obeh strani, udeleženo programsko in strojno opremo. V tem obdobju bi začeli z obveščanjem glavnih potencialnih donatorjev besedil o projektu in nadgrajevali obstoječi korpus (ISJ) z besedili, dobljenimi na ta način kot prostovoljni prispevek. V tem času bi se poskusili na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) in Ministrstvu za informacijsko družbo (MID) dogovoriti o načinu vključitve projekta v ustaljene tokove financiranja, ter kako pospešiti sprejem zakona o elektronski kopiji obveznega izvoda. Obenem bi za začetek skušali tudi izposlovati dogovor o obvezni donaciji vseh besedil (npr. učbenikov), sofinanciranih s strani MŠZŠ v korpus. Dograjevali in izpopolnjevali bi programsko opremo za uporabo in delovanje korpusa. Vzporedno bi ustanovili konzorcij sponzorjev in skušali zanj pridobiti najpomembnejše založniške in časopisne hiše ter najpomembnejša podjetja s področja prodaje računalnikov in programske opreme (npr. IBM Slovenija, Microsoft Slovenija) ter izdelave programske opreme (npr. Hermes Softlab). Ko bi bili vsi trije pogoji (financiranje s strani MŠZŠ, Zakon o elektronskem Primož Jakopin: Slovenski nacionalni korpus - idejni osnutek projekta : 4 obveznem izvodu, konzorcij sponzorjev) izpolnjeni, bi ustanovili organizacijsko enoto Slovenski nacionalni korpus in ta bi začel normalno poslovati. 3.4 Naslovne domene Da bi bil zagotovljen kar najenostavnejši dostop do posameznih delov kor- * ' pusa in njihovo kombiniranje, obenem pa omogočeno tudi oblikovanje podkorpu- sov za posebne namene, ki bi se jih dalo pri iskanju obravnavati ločeno, bi bila vsa v korpus vključena dela opremljena s kratkimi govorečimi oznakami. Primeri so npr. oznaka D_99X30, kjer pomeni D časopis DELO, 99X30 pa oznako za izdajo dne 30. oktobra 1999 ali SL_KC_ kjer pomeni SL slovensko leposlovje, KC pa oznako za vsa dela Cirila Kosmača ali I_ kot oznako del v korpusu, namenjenih potrebam sekcij Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU (naprej razčlenjenih v I_L_, I_E_, I_D_, I_T_ in I_H_). 3.5 Drugi udeleženci projekta Že kmalu po začetni fazi projekta bi bilo treba k sodelovanju pritegniti še nekaj drugih ustanov, tako glede uporabe korpusa kot reševanja strokovnih vprašanj. Tuje najprej mišljena osrednja visokošolska izobraževalna ustanova za slovenski jezik in književnost, potem pa, predvsem glede govorjenega dela korpusa in s tem povezanih nalog, nosilci razvoja z govorom povezanih tehnologij. * ' Umestitev korpusa v mednarodni prostor terja navezavo stikov in sodelova- nje s sorodnimi, predvsem evropskimi projekti in jezikovnimi viri, kakršni so Češki nacionalni korpus, Ameriški nacionalni korpus, Projekt vseeevropskih jezikovnih virov (npr. TELRI) in ustrezni raziskovalni arhiv, primer je Tractor. Za uspešno delovanje in širitev korpusa bi bil potreben velik finančni napor, ki bi terjal vključitev konzorcija sponzorjev (zgled je Ameriški nacionalni korpus). Tu so mišljeni tako velike založniške in časopisne hiše, ki bi z zgodnjo vključitvijo v projekt zelo povečale svojo prepoznavnost in vidnost svojih del (šolska primera sta npr. Enciklopedija Slovenije založbe Mladinska knjiga in DELO, osrednji slovenski dnevnik) kot tudi drugi sponzorji zunaj založniškega in časopisnega okolja, ki bi z vključitvijo v projekt utrdili svoje mesto v slovenskem prostoru. 3.6 Vprašanje avtorskih pravic Besedila, shranjena v korpusu, ne bi bila spletno dostopna niti v izvirni obliki niti v celoti. Uporabljena bi bila le za izdelavo kumulativnih statističnih kazalcev jezika, kakršni so recimo seznami besed ali besednih zvez, in v konkordančnih seznamih, a tam le v obliki ožjega citata, se pravi ne več kot treh povedi - tekoče povedi, povedi pred njo in povedi za njo. Korist za lastnika avtorskih pravic danega besedila bi bila v tem, da bi uporabnik v konkordančnem seznamu vsake poizvedbe po korpusu imel, za vsak najdeni primer posebej, kazalec na vir, iz katerega je bil črpana pojavitev iskanega jezikovnega ali informacijskega izraza (npr. pridevnik pridevnik pridevnik samostalnik ali na licu mesta ali sonaravna uporaba gozda) in njegovo ožje sobesedilo. Tako bi bil usmerjen naprej v tiskani izvod publikacije, ga morda tudi kupil, ali pa se, v primeru da bi lastnik avtorskih pravic besedilo ponujal na spletu v elektronski obliki, preko kazalca lahko preselil na njegovo spletno stran s plačljivim celotnim delom. 414 Primož Jakopin: Slovenski nacionalni korpus - idejni osnutek projekta 4. OKVIRNI TERMINSKI NAČRT 1. 2002 • sporazum med ZRC S AZU in NUK o izvedbi projekta • izbor sodelavcev • izbor programske opreme • postavitev zrcalne kopije obstoječega korpusa tudi na strežniku NUK • prizadevanje za financiranje projekta s strani MŠZŠ in MID ter za sprejem ustreznih podpornih aktov na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport 2. 2003 • iskanje sponzorjev • kvalitetna dopolnitev korpusa z oblikoslovno označitvijo 5 milijonov besed s strani IS J • kvantitetna dopolnitev z novimi, na prostovoljni osnovi pridobljenimi besedili • izpopolnjevanje in dopolnjevanje programske opreme • seznanjanje medijev in javnosti o projektu 3. 2004 • sprejem zakonodaje o obveznem elektronskem izvodu z ustreznim zavarovanjem avtorskih pravic • odobritev financiranja s strani MŠZŠ in MID • ustanovitev konzorcija sponzorjev • ustanovitev organizacijske enote Slovenski nacionalni korpus 4. 2005 • preizkus programske opreme z dnevnim dodajanjem vseh novih besedil • postavitev hitrega strežnika s korpusom • domača in mednarodna promocija korpusa • začetek normalnega poslovanja Slovenskega nacionalnega korpusa. 5. SODELAVCI V prvih fazah, na začetku projekta, bi sodelovali predvsem delavci iz vrst IS J in NUK, kasneje pa bi za delovanje in širitev korpusa skrbela manjša, za določen čas (postavljen s strani glavnega fmancerja, praviloma 5 let) angažirana skupina, združena v posebni, s strani ZRC S AZU in NUK ustanovljeni organizacijski enoti: 1. vodja in koordinator, z znanji s področja računalniškega jezikoslovja, skrbi za implementacijo korpusa, sodeluje pri vseh opravilih v zvezi s projektom 2. tajnik in manager, skrbi za promocijo projekta, za stike z uporabniki, dobavitelji besedil, s financerji ter sponzorji, sodeluje pri pripravi besedil 3. oskrbnik podatkovnih zbirk in spletnih strani, z računalniškimi znanji in smislom za jezikoslovje, odlično obvlada angleški jezik 4. redaktorji, uredniki besedil, jezikoslovci slovenisti z znanjem tujih jezikov, z interesom za naravoslovje in računalništvo. Primož Jakopin: Slovenski nacionalni korpus - idejni osnutek projekta Vsi zgoraj navedeni so moškega spola, mišljena pa sta seveda enakovredno oba spola. 6. OPREMA Sem spadata predvsem programska in strojna oprema, pri čemer je prva ključ-nejša in v marsičem pogojuje izbor druge. 6.1 Programska oprema Pri izbiri ustrezne programske opreme za projekt seje potrebno najprej odločiti ali izbrati eno od že obstoječih rešitev ali iti v razvoj nove, lastne. Glede na to, da je za tako nalogo potreben obsežen softver, z velikimi stroški in dolgim časom, ki je potreben za razvoj in izpopolnitev, je očitno primernejša prva možnost, izbira že obstoječe programske opreme. Naslednja odločitev se nanaša na izbor domačega ali tujega softvera; obe plati imata dobre in slabe strani. Tujo tovrstno opremo je v akademske, se pravi izobraževalne in raziskovalne nepridobitne namene mogoče dobiti brezplačno, z upoštevanjem ostalih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni (npr. operacijski sistem strežnika). V naši širši okolici je najbolj uveljavljen sistem Corpus Workbench, vir je Institut für machinelle Sprachverarbeitung iz Stuttgarta, kije bil med drugim uporabljen pri Češkem nacionalnem korpusu in pri sicer majhnem korpusu na Odseku za inteligentne sisteme Inštituta Jožef Stefan; sistem teče na operacijskih sistemih Solaris in Linux. Domači alternativi sta sistem ASP32, uporabljen pri FIDI (avtor podjetje Amebis) in NEVA, uporabljena pri BESEDI oz. Novi BESEDI (avtor pisec teh vrstic); oba sta napisana za operacijski sistem Windows NT oz. Windows 2000. Glede na to, daje tujo rešitev zelo težko (oz. drago) spreminjati ali prilagajati lastnim potrebam in tudi glede na to, da sta oba domača sistema že uveljavljena in preizkušena z nekajletno uporabo, ter da je na obeh sodelujočih ustanovah, IS J in NUK, večje število delavcev, ki poznajo programsko opremo za pripravo ustreznih podatkovnih zbirk, je nedvomno ustreznejša domača rešitev. 6.2 Strojna oprema Strojna oprema, potrebna za izvedbo projekta, je v večji meri že pri obeh partnerjih. Potreben bi bil še en zmogljiv strežnik ter osebni računalniki novih sodelavcev z ustrezno dopolnitvijo mrežnih povezav. 7. ZAKLJUČEK Podanih je bilo nekaj misli, kako postaviti Slovenski nacionalni korpus v obliki, skladni s potrebami širše skupnosti uporabnikov, raziskovalcev in učiteljev našega jezika, s sedanjim trenutkom, sodobnimi tehnološkimi možnostmi, o rešitvi, ki bi močno prispevala k utrditvi in okrepitvi slovenske jezikovne in narodne identitete in ki bi pomenila tudi izviren prispevek k reševanju teh problemov v širšem, svetovnem merilu. Primož Jakopin: Slovenski nacionalni korpus - idejni osnutek projekta Čas je dozorel in več znamenj kaže, da utegne do realizacije projekta, take ali drugačne, priti v letu ali dveh. Viri in literatura GORJANC, V. (1999), Korpusi v jezikoslovju in korpus slovenskega jezika FIDA. Zbornik predavanj / 35. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 47-59. GRZYBEK, P. (2000), Pogostnostna analiza besed iz elektronskega korpusa slovenskih besedil, Slavistična revija 48/2, 141-157. HLADNIK, M. (1995), Elektronski literarnovedni viri in računalniško pisanje, Jezik in slovstvo 40, št. 7, 243-254. JAKOPIN, P. (1999), Slovenian National Corpus from Fiction to Reality, Predavanje na 31. kongresu American Association for the Advancement of Slavic Studies, St. Louis, MO. JAKOPIN, P. (2000), Slovenian texts on the internet, Zapiski, May 2000, 7, 4-7. JAKOPIN, P. (2000a), BESEDA - a text corpus of Slovenian, Digital resources for the humanities, conference abstracts, University of Sheffield, 70-72. KUČERA, H. & Winthrop, F. (1967), Computational Analysis of Present-Day American English, Brown University Press, Providence, RI. MACLEOD, C, Ide, N., Grishman, R. (2000), The American National Corpus, Standardized Resources for American English, Proceedings of the Second Language Resources and Evaluation Conference (LREC), Atene, 831-836. SINCLAIR, J. (1992), Corpus, concordance, collocation, Oxford University Press, Oxford. Z fiL^Zßfi Z R C SLOVAR JEZIKA SLOVENSKIH PROTESTANTSKIH PISCEV 16. STOLETJA Poskusni snopič Sestavila Majda Merše in France Novak s sodelovanjem Francke Premk Sekcija za zgodovino slovenskega jezika pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC sw S AZU pripravlj a Slovar jezika slovenskih prote- J stantskihpiscev 16. stoletja. Gradivo zanj je bilo €* zbrano s popolnim izpisom protestantskih sloven- j? skih tiskanih del, ki so izhajala v letih od 1550 ******** do 1595, in presega tri milijone izpisov na list- **" kih. Namen poskusnega snopiča je predstaviti za- ^ **** misel tega zgodovinskega slovarj a, opozoriti stro- ^ '^;;« ;;;r kovno javnost na bogastvo podatkov, ki jih nudi popolni izpis besedil slovenskih protestantskih piscev, in zbuditi javno razpravo o predlaganih rešitvah. V snopiču predstavljena in uporabljena slovaropisna načela so v kritično presojo ponujena predvsem jezikoslovcem, dragocene pa bodo tudi morebitne pripombe in želje potencialnih uporabnikov drugih strok. 2001, 131 str, 17x24 cm, broširana, ISBN 961-6358-27-8. Cena: 1.440 SIT (cena vključuje 8,5 % DD V, stroški poštnine niso vključeni v ceno). Založba ZRC p. p. 306 1001 Ljubljana tel.: 01/470 64 64 fax: 01/427 77 94 e-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Slovenski nacionalni korpus Maks na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: utemeljitev Peter Weiss I 0.0 Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je nujna vzpo- ^ stavitev korpusa (predvsem zbirke zapisanih besedil, tudi iz prvotno govorjenih bese- &* dil, ki bo služila kot osnova za besedno zbirko, vse to pa za jezikoslovno analizo in <* opis), iz katerega se bo dalo pridobivati veljavne jezikoslovne podatke za različna ^ slovarska dela in za druge jezikovne raziskave na inštitutu in širše.* Pri tem je, pač zaradi trenutno največjih potreb v leksikološki sekciji, na prvi stopnji mišljena zbirka ^ sodobnih besedil v knjižnem jeziku, medtem ko za zdaj puščam ob strani npr. termi- ^ nološke, narečne in jezikovnozgodovinske besedilne in (večinoma iz njih nastale ali > nastajajoče) besedne zbirke, ki se pripravljajo drugače in v ustreznih sekcijah, in tiste, O ki niso niti še začete, kot je npr. zbirka besedil splošnega pogovornega jezika. Vseka- ^ kor bo treba v najkrajšem času v slovenski nacionalni korpus vključiti tudi zbirke iz m drugih sekcij, na tehnično ustrezen način pa v korpusu ali vsaj v zbirki, vzporedni s ^ korpusom, predstaviti tudi starejše gradivo, ki se hrani na inštitutu, npr. vse tisto, ki j e ^ v leksikološki sekciji služilo za izdelavo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ); ^ vse to naj bi bilo splošno dosegljivo na internem. ^ 0.1 Pravzaprav je bistveno povedal že Vojko Gorjanc leta 2000 (Gorjanc ^ 2000: 337): »Kaže [..], da se v slovenskem prostoru pripravlja [Fidi] konkurečni ^ korpusni projekt. Zbirka slovenskih besedil z imenom Cortes seje s spletnih strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani preselila na spletne strani ZRC SAZU in dobila tudi novo ime - Beseda: Besedilni korpus na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Kot lahko beremo na spletnih straneh, >je ena izmed postaj na poti do Slovenskega nacionalnega korpusa, najširši raziskovalni in izobraževalni javnosti namenjene zbirke slovenskih besedil. V njem so na nov način predstavljena leposlovna dela, sicer urejena in obdelana na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU< (http://bos.zrc-sazu.si/beseda.htmn. Lahko torej predpostavljamo, da bomo za slovenščino dobili še en besedilni korpus, ki bo tokrat nastal v okviru eminentne znanstvenoraziskovalne institucije, bo tako v celoti tudi državno financiran in posledično temu popolnoma odprt za strokovno in tudi nestrokovno javnost. Ker nastaja pod okriljem Inštituta za slovenski jezik, predvidevamo, da bo zgradba korpusa prilagojena projektom, ki potekajo v okviru omenjenega inštituta [..], torej predvsem raznovrstnim slovarskim diahronim (kar nekaj * Osnovno različico besedila sem oblikoval na pobudo predstojnice inštituta, prof. dr. Varje Cvetko Orešnik, kot gradivo za (do decembra 2001 edini) sestanek glede slovenskega nacionalnega korpusa, ki je bil 19. julija 2001 na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 419 Peter Weiss: Slovenski nacionalni korpus Maks na Inštitutu za slovenski jezik ... ~ v besedil v Besedi je iz 19. stoletja) in sinhronim opisom slovenskega jezika, v tem *" trenutku predvsem leposlovnega.« 1.0 Za slovenščino j e na razpolago nekaj besedilnih zbirk v elektronski ob-' " liki, ki bi lahko služile za pripravo slovarjev sodobnega jezika in za potek drugih C < jezikovnih raziskav na inštitutu, vendar pa s tega stališča vse kažejo pomanjkljivo--*- sti. r * 1.1 Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, ki jo na Filozofski fakulteti ure- ja Miran Hladnik (http://www.ijs.si/lit/leposl.html), vsebuje večinoma posodobljena starejša besedila; ta niso povezana v enoto, ki bi jo obvladal en sam iskalnik, ali pa so vključena v drugi dve slovenski zbirki besedil. 1.2 Besedilni korpus na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Nova beseda, ki gaje na ZRC SAZU oblikoval Primož Jakopin (http://bos.zrc- ^ * sazu.si/s_beseda.html), zajema večinoma publicistična besedila iz Dela v preteklih : letih in je za delo v leksikološki sekciji zvrstno veliko preozek. Za obvladovanje tega korpusa je zasnovan zmogljiv iskalnik Neva, ki ga avtor Primož Jakopin še » > razvija. Odlika tega korpusa je, daje prosto dostopen prek interneta. 1.3 Korpus slovenskega jezika Fida, ki ga pripravlja skupina ustanov pod t:' vodstvom DZS (http://www.fida.net) (prim. Gorjanc 2000; Vintar 2000, obakrat z ^ * navedeno literaturo) je gradivsko še najbližje inštitutskim potrebam in je po številu besednih oblik fascinanten, vendar pa je le delno primeren za izdelovanje slovarjev. 1.3.1 Tako rekoč nepremostlj iva ovira za rabo korpusa Fida na inštitutu j e, da si ta za plačilo sicer lahko zagotovi dostop do korpusa Fida, ne sme pa odlomkov ;:' iz njega uporabiti v svojih slovarjih. Tudi če te ovire ne bi bilo, bi se ob navezanosti samo na Fido leksikološki sekciji ob marsikdaj pičlem dotoku denarja kaj hitro zgodilo, da bi ostala brez edine osnove, iz katere bi lahko črpala gradivo za svoje 11 slovarje, to pa bi hkrati pomenilo konec katerega od projektov ali vsaj hud zastoj in moteč nemir pri delu. 1.3.2 Korpus Fida je zasnovan ambiciozno in ima zelo privlačen programski vmesnik, jezikoslovna obdelava pa je - po izkušnjah, ki jih imam iz omejenega dostopa - včasih zelo približna (oblika tema ima npr. pripisane iztočnice tema, tema in ta zaim.). 1.3.3 Če bi na Fido vezana skupina (leksikološka sekcija) ugotovila, da kako strokovno področje (terminologija) v Fidi ni zastopano ustrezno in zadostno, bi lahko šla v zbiranje tega gradiva sama (in bi ga potem morda kvečjemu lahko vključila v korpus), malo verjetno pa je, da bi brez večjih finančnih vložkov to naredili pri Fidi po naročilu inštituta ali sami od sebe, saj njihov način zbiranja besedil takega postopka, kolikor je znano, ne predvideva. 1.3.4 Čeprav je cena dostopa do gradiva Fide določena, pa je nedoločljiv znesek, ki bi bil z njo porabljen do konca slovarskega projekta, celo če bi bilo gradivo za slovaropisce pri konkretnem projektu idealno. Slovarskih del niti izkušeni slovaropisci ne znajo načrtovati realno, saj vsaka motnja povzroči poznejši izid slovarja in torej tudi poznejšo povrnitev vloženih sredstev, od nikoder pa ni mogoče vzeti časa, da bi zmanjšali rok, ki je bil na začetku določen za izdelavo 420 slovarja. Tako recimo slovaropisec Ladislav Zgusta ocenjuje običajne zakasnitve Peter Weiss: Slovenski nacionalni korpus Maks na Inštitutu za slovenski jezik ... pri izdelavi slovarjev glede na prvotne načrte na 100-150 odstotkov. Natančnejša ocena časa, ki je potreben za izdelavo slovarja, je po njegovem možna šele približno na polovici opravljenega dela (Zgusta 1991: 325). 1.3.5 Fida vključuje v svojo ponudbo tudi izpis o viru iz Cobissa. Stvar moralne presoje in ne toliko preverljivih in dokazljivih postopkov je, ali je v ceno, po kateri »uredništvo besedilnega korpusa FIDA« pri DZS daje zbirko v uporabo (v drugi polovici leta 2001 za posameznika 8000 tolarjev na mesec), vključen tudi podatek iz Cobissa, ki ga sploh ne bi smeli prodajati. 2.0 V miniaturnih slovenskih razmerah in ob zbirki, kakršna je Fida, je še en korpus res videti razkošje, vendar za slovenski nacionalni korpus, ki bi nastajal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, govorijo tile razlogi. 2.1 Inštitut je po položaju edini dolgoročno primeren za trajno hranjenje, razvijanje, večanje in obdelavo besedilne in predvsem besedne zbirke, tudi zato, ker ima recimo že samo v leksikološki sekciji primerljivo listkovno gradivsko zbirko, iz katere je bil izdelan SSKJ in ki bi jo bilo treba izpopolnjevati in nadgrajevati. Zbiranje gradiva je za delo na inštitutu, če hoče opravljati slovaropisno dejavnost in jezikovne raziskave, ena od temeljnih in trajnih nalog, ne pa kaka stranska in trenutna. 2.2 Inštitut mora biti pri besedilni zbirki neodvisen od zunanjega vira in zunanjih ponudnikov, saj si ne sme privoščiti zastoja pri dostopu do jezikovnih podatkov, na osnovi katerih je njegovo delo sploh možno. 2.3 Inštitut si mora pridobiti pravico do pridobitve čim več raznovrstnih besedil. Prizadevati si mora tudi za zastonjsko pridobitev predvsem elektronskih virov in pretehtati poti, da pride do njih. Načrt, pobudo za zbiranje in materialne osnove zanj in potem tudi za osmislitev tega dela (obdelavo gradiva za jezikoslovne, predvsem slovaropisne potrebe) mora zagotoviti sam, to pa mu bo dajalo možnost izbire in zagotavljalo kakovost, kije pomembnejša od velikega (npr. nekaj sto-milijonskega) števila besednih oblik v korpusu. 2.4 Inštitut mora pridobljeno gradivo oblikovati po svojih merilih in potrebah, in sicer tako na široko, da bo mogoče v oblikovani zbirki dobiti najrazličnejše jezikovne in jezikoslovne podatke. Moral bo določiti količino podatkov, s katerimi bi bila opremljena posamezna besedila in posamezne oblike besed, in sicer tako, da čas, vložen v obdelavo, ne bi šel na škodo kakovosti in količine - uravnoteženo torej. Merila morajo biti zapisana in se bodo sčasoma dopolnjevala in smiselno širila. 2.5 Poleg računalniškega vnosa je treba natisnjene (knjige, časopisje ...) in druge materialne vire (elektronske ter zvočne, video- in fotografske posnetke) arhivirati, saj je elektronsko gradivo v primerjavi z izvirnikom lahko pomanjkljivo in gaje treba preverjati po izvirniku in izpopolnjevati. Bibliografski podatek iz Cobissa v Fidi je za opis določenega članka premalo, iskanje v danes sicer ne preveč oddaljeni Narodni in univerzitetni knjižnici pa zelo zamudno in neudobno. (Nihče ne more zagotoviti, da NUK nekoč ne bo zelo daleč od inštitutske zbirke, saj se lahko kdaj preselita tako NUK kot inštitut.) Delavci inštituta, predvsem tisti pri korpusu, morajo imeti materialne vire za korpus vedno pri roki, zato jih tudi ne bi Peter Weiss: Slovenski nacionalni korpus Maks na Inštitutu za slovenski jezik ... smeli izposojati na dom, ampak bi bili dosegljivi edinole na samem inštitutu, približno tako kot npr. v nekaterih knjižnicah dela, do katerih je mogoče priti samo v čitalnici. 2.6 Na inštitutu so v nastajanju druge zbirke (terminološke, jezikovnozgo-dovinske, narečne ...), ki jih je ob primerno zasnovani programski opremi treba čim prej vključiti v nacionalni korpus ali pa se jih bo (npr. poskenirane listke sedanjih listkovnih kartotek) dalo vsaj priključiti k njemu. To je prednost, kije druge ustanove nimajo. 2.7 Potreba po čim večji popolnosti elektronske zbirke bo spodbudila zbiranje tistih virov, ki zbiralcev in upraviteljev zbirk doslej niso zanimali. Tako so za jezikoslovno delo recimo zelo pomembni ustni viri, ki so vključeni v zbirke knjižnega jezika le priložnostno (Gorjanc 1999: 54). Razlog za to je na dlani: za osnovni zapis ene ure govora je potrebnih približno deset ur dela, natančnejši zapis pa zahteva do 25 ur (Kennedy 1998: 81). Vendar pa je jezikovni opis knjižnega jezika brez teh virov lahko zelo neuravnotežen (prim. Kennedy 1998: 182). To je nujno že kratkoročno. 2.7.1 Na primere, ki izkazujejo potrebo po vključevanju ustnih virov v slovarske gradivske zbirke, sem naletel sam kot narečni slovaropisec in dialektolog, saj delam izključno s prvotno govorjenimi besedili, ki jih moram za objavo šele zapisati. Tale pojav je znan vsaj še v pogovornem jeziku: števniki v datumu pomenijo v nizu vrstilnih števnikov od prvi do dvanajsti mesece od januarja do decembra, in sicer za obveznim vrstilnim števnikom (o&prvi do - glede na število dni v posameznem mesecu- enaintrideseti, trideseti, osemindvajseti ali devetindvajseti), ki pomeni dan v mesecu, in pred neobveznim glavnim števnikom, ki pomeni letnico, ali pred vrstilnim števnikom, ki mu po navadi sledi samostalnik leta. V izgovorjenem »Rojenje bil trinajstega desetega (tisoč devetsto) sedemindevetdeset« (datum je seveda zapisan s številkami, recimo kot 13. 10. 1997) se ve, da desetega pomeni 'oktober': na listkih v listkovni kartoteki leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU tovrstnega podatka ni, najbrž zato, ker se uresničuje v govorjenem jeziku, lahko pa tudi zato, ker na njih niso zapisane številke. Zato v SSKJ-ju v geslu deseti ne najdemo podatka, daje lahko ta vrstilni števnik tudi sopomenka za 'oktober', čeprav njegova raba v tej vlogi v govorjenem jeziku (v pisnem se pač uresničuje s številko) ni ravno redka. (O tem Weiss 2000: 188, 191, op. 2. Slovarsko je to uresničeno v poskusnem zvezku slovarja govorov med Gornjim Gradom in Nazarjami (Weiss 1998) v geslih drugi, četrti, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti.) 2.8 Slovarji, izdelani iz korpusa, bi bili ažurnejši, saj bi se jih na ta način dalo sestavljati hitreje, kar bi pospešilo čas od njihovega zasnovanja do izdaje in torej hitrejše uresničevanje tudi večine spremljevalnih projektov, zastavljenih na inštitutu. 3.1 Vzpostavitev korpusa, iz katerega bi izšla zbirka besed, zahteva dostop do besedil, ki si ga inštitut lahko omogoči s sistemskim dotokom besedil. To bi se dalo uresničiti s pomočjo dveh ministrstev, ki sofinancirata slovensko šolsko učbeniško in znanstveno literaturo ter slovensko leposlovje — to sta ministrstvi za šolsko Peter Weiss: Slovenski nacionalni korpus Maks na Inštitutu za slovenski jezik ... w; «3 in raziskovalno ter kulturno področje. (Najbrž ni prav smiselno, da bi predlagali zakon o obveznem izvodu rokopisa v elektronski obliki, saj je postopek za sprejem zakona zapleten in dolgotrajen, hkrati pa bi zakonska prisila gotovo naletela na občutljivo področje avtorskih pravic.) Drugi vir bi zagotavljal elektronska besedila, ki bi jih dobili zastonj od avtorjev in založnikov, za kar bi morali čim prej začeti sameznih geslih tujih slovarjev in podobnih del, ki jih dobimo na cedejih. Na ta O način - z upoštevanjem govorjenega jezika - izdelani slovarji bi lahko bili oprem- ^ ljeni z napisom iz dejanskega jezika (nekaj podobnega srečamo v drugi izdaji slo- ^ varja Cobuild), kar bi bila ne samo reklamna poteza, ampak tudi dokaz slovaropi- q sne rasti na inštitutu in napredka slovenskega slovaropisja sploh. ^ 5.6 Korpus mora omogočiti dostop ne samo do občnih besed (samo te vse- ^ buje kartoteka za SSKJ), ampak tudi do lastnih imen in drugih jezikovnih sestavin, ^ kot so ločila, posebni znaki, morda tudi slike in fotografije: iz zbirke naj bi se dalo r.T* izvedeti, v katerih vrstah besedil in v katerih sobesedilih se uporablja znak &, prav ^ tako mora biti iz korpusa za morebitne raziskave slovenskega pravopisja razvidno, kako se pišeta vezaj in pomišljaj (v katerih vlogah in ali stično ali nestično), kako je s pisanjem znaka za 'stopinja Celzija' ipd. 5.6.1 Da bo to izvedljivo, bo treba besedila pretvoriti v znakovni nabor Unicode (z vsega nad 65.500 znaki), hkrati pa bo moral inštitut začeti uveljavljati slovenski podstandard v okviru unicoda. Tako bi s posebnimi slovenskimi črkami in znaki zapolnili zdaj prazno neuradno področje s 6400 znaki, na katerem bi se znašli znaki iz bohoričice, metelčice, dajnčice in od drugod (iz ne samo slovenske dialektologije, iz zapisa govorjenega jezika idr.), kijih v standardu Unicode ni. Razmišljanja v to smer za slovenščino so bila že objavljena, vendar se do zdaj niso uresničila (Peterlin-Košir-Erjavec 1998). To je sicer druga, vendar nujna naloga, ki omogoča trajno ureditev in vzpostavitev slovenskega nacionalnega korpusa na inštitutu, hkrati pa bi se s tem uveljavilo in utrdilo mesto te ustanove pri jezikovnih raziskavah. 5.7 Rezultati sedanjega iskanja po zbirkah besedil sicer dajo podatek o viru, vendar pa ne dovolj natančnega in tudi ne neposredno uporabnega podatka o mestu posamezne iskane in najdene besede. V Novi besedi je podatek, da se določena beseda nahaja v npr. 273. povedi v Delu z dne 22. februarja 1999, slabo in le po 425 Peter Weiss: Slovenski nacionalni korpus Maks na Inštitutu za slovenski jezik ... ™* sredno uporaben za dokumentiranje ponazarjalnega primera v slovarju. Fida v ta r namen navaja prav tako malo povedno številko odstavka v določenem delu. V inšti-*%:' tutskem korpusu bo moral biti podatek o mestu določene pojavitve pri natisnjenih delih natančnejši, tak, da bi ga bilo mogoče splošno preveriti v izvirnem, predvsem ' * natisnjenem delu in da bi ga bilo mogoče uporabiti ob navedku v samem slovarju. O 5.8 Na inštitutu bi korpus omogočal preizkušanje lematizacijskega slovarja '.*- (dejansko programa), ki je v delu (prim. Jakopin - Bizjak 1997), hkrati pa bi se z uporabo tega slovarja zmanjševala količina novih besed v nastajajočem korpusu, ki 0 jih samodejna lematizacija še ne zajame. „^ 5.9 Delo posameznikov iz korpusne skupine mora biti izkazano v slovarjih »v kot končnih izdelkih kot njihov prispevek, hkrati pa bi ta skupina lahko pripravljala samostojne besedoslovne in slovaropisne raziskave in dela; slovar neologizmov je le eno od njih. 1 ^ 5.9.1 Vsake toliko časa bi bilo treba za javnost (kljub dostopnosti gradiva ;> na internem) narediti izbor iz celotnega gradiva, ki bi bil objavljen na cedeju ali podobnem nosilcu podatkov; to bo dobro tudi za dokumentiranje stanja v določenem času. Primer za to je Cobuild, ki izdaja cedeje z npr. nekaj milijoni ponazarjal-nih primerov rabe besed, izbranih iz korpusa v obliki konkordance. Možnost takega n izdajanja iztržkov (ne besedil!) v elektronski obliki je treba predvideti v pogodbah o pridobivanju gradiva z darovalci besedil. 5.9.2 Skupina, ki bo skrbela za preurejanje besedil v besedno zbirko, bi J" lahko predvsem za šolsko rabo v knjižni obliki pripravljala delovne zvezke z iz-k» vlečki iz konkordance (primer za izvlečke iz zbirke The Bank of English pri Coir buildu je Thompson 1995). 5.10 Skupini bi svetovali uporabniki iz inštitutskih sekcij in morda tudi zunanji uporabniki, ki bi skupini posredovali izkušnje in zahteve pri raziskavah in ,*0 opravilih v posameznih sekcijah in morda drugod, kar bi omogočalo rast in napredek zbirke. 5.11 Skupina bi morala imeti na inštitutu zagotovljen poseben delovni prostor in prostor za dokumentacijo (arhiv). 6.1 Zbiranje besed na osnovi besedil je za inštitut prestižna zadeva, saj na Slovenskem nobena ustanova ne more prevzeti in osmisliti tako zbranega gradiva. Narodna in univerzitetna knjižnica sicer lahko zbira elektronska besedila, nima pa potem s tem gradivom kaj početi. Novi Zakon o knjižničarstvu, ki ga je 24. oktobra sprejel Državni zbor Republike Slovenije (http://www.dz-rs.si/si/aktualno/sprem-ljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html), ne ureja načrtnega zbiranja elektronskih rokopisov, za kar gre pri obveznem izvodu, ampak le zbiranje elektronskih publikacij (npr. programov na disketah in cedejih). 6.2 Vodilo naj bo kakovost, ne količina: pomembno je, da posamezne delovne skupine na inštitutu (recimo za enozvezkovni slovar) dobijo za delo kakovostno gradivo, ki bo neposredno uporabno, manj bistveno pa je veliko število besednih oblik, saj je npr. za sto milijonov besed, če bi jih pregledovali po osem ur na dan deset mesecev (na mesec računam 22 delovnih dni) na leto (kar je nemogoče) in 426 pri tem porabili za vsako deset sekund (v tem času marsikdaj ni mogoče ugotoviti Peter Weiss: Slovenski nacionalni korpus Maks na Inštitutu za slovenski jezik ... niti besedne vrste), potrebnih več kot 157 delovnih let enega človeka. Z uporabo samodejnega lematiziranja se bo ta čas sicer zmanjšal, vendar bo še vedno veljalo, daje ogromna količina gradiva, ki bi ga bilo treba pregledovati neurejenega (recimo nelematiziranega ali slabo lematiziranega), lahko za delo medvedja usluga. Seveda je na inštitutu dobro imeti tako veliko zbirko, preprosto nujna pa je pri določenih raziskavah, recimo pogostnostnih, ki zahtevajo veliko količino besed oz. besednih oblik. 6.3 Inštitut bi za delno pokritje stroškov, ki bi jih imel s pripravo zbirke, lahko našel dovolj močne sponzorje. 7.0 Januarja leta 1993 sem na inštitutu podrobno predstavil preureditev besedil v konkordance z upoštevanjem takratnega stanja računalniških zmogljivosti, ko si ni bilo mogoče predstavljati, da se bo v drugi polovici leta 2001 dalo kupiti 40-gigabajtni trdi disk za manj kot 40.000 tolarjev; predlog na inštitutu ni bil upoštevan. Tedaj sem predlagal, da bi se besedilna zbirka in iz nje nastala konkordanca po našem odličnem slovaropiscu Maksu Pleteršniku imenovala Maks, kar ob utemeljitvi slovenskega nacionalnega korpusa ponavljam. Čeprav ime samo ni bistveno, pa je vendarle nerodno, če se poimenovanje korpusa prepogosto spreminja ali če se korpus ne imenuje dovolj razločevalno - če se skoraj ravno tako kot priložnostno po slovensko Microsoftov urejevalnik besedil word (njegovo ime se sloveni redkeje, kot se ime operacijskega sistema windows v okna) - ali svetopisemsko besedilo z iskalnikom na cedeju, ki se imenuje Beseda 98. Torej: Slovenski nacionalni korpus Maks. Navedenke Gorjanc 1999 = VOJKO GORJANC, Korpusi v jezikoslovju in korpus slovenskega jezika FID A, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Zbornik predavanj35 (1999), Al'-60. Gorjanc 2000 = VOJKO GORJANC, Nekatere možnosti jezikoslovne izrabe enoje-zikovnih korpusov, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Zbor-nikpredavanj 36 (2000), 335-348. Jakopin - Bizjak 1997 = PRIMOŽ JAKOPIN - ALEKSANDRA BIZJAK, O strojno podprtem oblikoslovnem označevanju slovenskega besedila, Slavistična revija 45 (1997), št. 3-4, 513-532. Kennedy 1998 = GRAEME KENNEDY, An Introduction to Corpus Linguistics, London - New York, Longman, 1998. Peterlin - Košir - Erj avec 1998 = PRIMOŽ PETERLIN - ALEŠ KOŠIR - TOMAŽ ERJAVEC, Digitalni zapis slovenskih znakov, Jezikovne tehnologije za slovenski jezik, Zbornik konference - Language technologies for the Slovene language, Proceedings of the conference, ur. Tomaž Erjavec — Jerneja Gros, Ljubljana, Institut Jožef Stefan, 1998, 128-132. Thompson 1995 = GEOFF THOMPSON, Collins Cobuild - Concordance Samplers 3, Reporting, London, HarperCollins, 1995. Peter Weiss: Slovenski nacionalni korpus Maks na Inštitutu za slovenski jezik ... Stabej - Vitez 2000 - MARKO STABEJ - PRIMOŽ VITEZ, KGB (korpus govorjenih besedil) v slovenščini, Jezikovne tehnologije, Zbornik konference -Language technologies, Proceedings of the conference, ur. Cene Bavec idr., Ljubljana, Institut Jožef Stefan, 2000, 79-81. Weiss 1998 = PETER WEISS, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami, Poskusni zvezek (A-H), Ljubljana, ZRC S AZU, 1998 (Slovarji). Weiss 2000 = PETER WEISS, Slovensko (narečno) slovaropisje leta 1999, Zbornik Slavističnega društva Slovenije 10 = Slovensko jezikoslovje danes in jutri, Slovenski slavistični kongres, Celje, 1999, Ljubljana, Slavistično društvo Slovenije - Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000, 185-194. Zgusta [1971] 1991 = Ladislav Zgusta, Priručnik leksikografije, prev. Danko Sipka, Sarajevo, Svjetlost, 1991. Joint International Meeting on Geographical Names Združena mednarodna konferenca o zemljepisnih imenih Alenka Gložančev ABSTRACT: The Joint International Meeting on Geographical Names of the United Nations Group of Experts on Geographical Names (UNGEGN) working group was held in Ljubljana, Slovenia, from 18th to 20th April 2001. The report presents six conference themes, e.g. a uniform method for compilation of gazetteers suitable for digital processing and issues concerning the standardization of geographical names with special attention paid to exonyms and transliteration methods. An important conclusion made at the conference was to present UNGEGN on a website (to be prepared by the Slovenian team). The website will provide the easiest and the fastest access to various gazetteers and to the standpoints of the interdisciplinary expert groups from UNGEGN member states to the field specialists from all over the world. 1 V Ljubljani je bila od 18. do 20. aprila 2001 konferenca z naslovom Joint International Meeting on Geographical Names. Srečanje, kije potekalo v prostorih Geodetske uprave Republike Slovenije, je v sodelovanju s Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije in z UNGEGN Working Group on Gazetteers and Toponymic Data Files organizirala Geodetska uprava Republike Slovenije. 2 Joint International Meeting on Geographical Names1 je bilo simpozij-sko srečanje na visoko institucionalizirani ravni. Povezalo je namreč dve mednarodni telesi v sklopu krovne institucije, ki deluje v okviru OZN in se ukvarja s problematiko zemljepisnih imen, to je United Nations Group of Experts on Geographical Names2 (= UNGEGN): prvo od obeh teles je Working Group on Gazetteers and Toponymic Data Files of United Nations Group of Experts on Geographical Names3, drugo pa je East Central and South-East Europe Division of the United Nations Group of Experts on Geographical Names4. Slovenija je preko interdisci- 1 Neuradni prevod: Združena mednarodna konferenca o zemljepisnih imenih. 2 Neuradni prevod: Ekspertna skupina za geografska imena pri Združenih narodih. 3 Neuradni prevod: Delovna skupina za imenike in toponimske podatkovne baze Ekspertne skupine Združenih narodov za zemljepisna imena. 4 Neuradni prevod: Sekcija vzhodne srednje in jugovzhodne Evrope za zemljepisna imena pri UNGEGN-u. Alenka Gložančev: Joint International Meeting on Geographical Names ... plinarno zasnovane Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije5 vključena v regijsko skupino East Central and South-East Europe Division of UNGEGN (katere članice so poleg Slovenije še Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Češka, Grčija, Hrvaška, Jugoslavija, Madžarska, Makedonija, Poljska, Slovaška, Turčija in Ukrajina). Na 14. regionalni konferenci UN-GEGN-a v Budimpešti leta 1998 je bila Slovenija izbrana tudi za vodenje te skupine v mandatnem obdobju 1998-2002. Pri nas je vključenost slovenskih strokovnjakov v to strokovno mednarodno povezavo skoraj neznana, zato se mi zdi potrebno ob poročilu o konkretni konferenci vsaj v glavnih obrisih nakazati institucionalno strukturo. 16th Regional Conference of East Central and South-East Europe Division of UNGEGN6 seje na podlagi dogovora na 20. srečanju UNGEGN-a januarja 2000 v New Yorku pridružilo še zasedanje Meeting of the Working Group on Gazetters and Toponymic Data Files;1 tako so se konference udeležili tudi predstavniki iz drugih regijskih sekcij UNGEGN-a (npr. iz Avstrije, Finske, Italija, Kanade, Latvi-je, Litve, Nemčije, Velike Britanije, ZDA), s čimer je le-ta presegla regijske okvire in dobila širši mednarodni značaj. 3 Poročilo o konferenci podajam v šestih tematskih sklopih: (1) gazetirji in toponimske podatkovne baze, (2) eksonimi, (3) standardizacija zemljepisnih imen, (4) možnosti za kontinuirano delovno komunikacijo, (5) medinstitucionalne povezave, (6) bližnje konferenčno srečanje in delovne teme. (1) Gazetirji in toponimske podatkovne baze8 Posamezne komisije so predstavile svoje pristope pri oblikovanju toponim-skih imenskih seznamov; ob tem so bile obravnavane zlasti dileme glede vključevanja različnih parametrov v toponimske podatkovne baze, saj naj bi bile le-te za mednarodno digitalno uporabo izdelane čimbolj enotno. Zanimiva je bila osvetlitev odnosa med uradnimi in t. i. geografskimi imeni z vidika identifikacije bodisi v gazetirjih oz. siceršnjih tiskanih besedilih ali na zemljevidih in problem vključevanja uradnih imen na narodnostno dvo- ali večjezičnih področjih. V okviru tega je posebno pozornost vzbudil referat Jorna Sieversa iz Nemčije, kije predstavil težavnost izdelovanja gazetirja za področje Antarktike (Composite Gazetteer of Antarctica): Antarktiko kot politično eksteritorialno področje namreč raziskujejo razisko- 5 Komisija s tem uradnim imenom je bila potrjena februarja 2001, sicer (z imenom Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen) kontinuirano deluje od leta 1995, njeni začetki pa segajo že v leto 1986; oblikovana je interdisciplinarno, v njenem članstvu so ves čas tudi jezikoslovci (v prvotni komisiji: akad. dr. Franc Jakopin, dr. Breda Pogorelec, dr. Alenka Šivic-Dular; v sedanji komisiji: dr. Metka Furlan, mag. Alenka Gložančev, dr. Alenka Šivic-Dular). 6 Neuradni prevod: 16. regijska konferenca sekcije UNGEGN-a za vzhodno srednjo in jugovzhodno Evropo. 7 Srečanje Delovne skupine za gazetirje in toponimske podatkovne baze. 8 Gazetir = imenik, tiskani imenski seznam v knjižni obliki; toponimska podatkovna baza = imenski seznam v digitalni obliki. Alenka Gložančev: Joint International Meeting on Geographical Names ... valci iz različnih držav, kar posledično pomeni tudi različna imena za posamezne topografske objekte in s tem pogojuje specifičnosti pri oblikovanju toponimskih podatkovnih baz za področje Antarktike. Zaradi večjezičnosti sta Composite Gazetteer of Antarctica in Nordic Database9 še posebej težavni nalogi in kot taki ponujata v premislek številne obdelovalne parametre. Načine in probleme pri izdelave nacionalnih gazetirjev in imenskih podatkovnih baz so v svojih referatih predstavili udeleženci iz Slovenije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Finske, Madžarske, Češke, Slovaške, Poljske, Latvije. Diskusija po t. i. nacionalnih referatih na to temo je nakazala načine, kako bi lahko, tudi upoštevajoč specifične potrebe na določenih področjih, vendarle oblikovali kvalitetne, po enotnih načelih oblikovane gazetirje, saj samo taki omogočajo mednarodno primerljivost topografskih objektov oz. poimenovanj zanje. (2) Eksonimi Na kulturne, zgodovinske in politične vidike eksonimov je opozoril tudi Milan Orožen Adamič (predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije); problematika eksonimov v slovenščini je namreč občutljiva zlasti zaradi neprekrivnosti slovenske etnične in politične meje (od tod različen dejanski status treh »stopenj« eksonimov, npr. Dunaj (Wien): Celovec (Klagenfurt) : Beljak (Villach)). Diskusija o problematiki eksonimov in zlasti njihovi standardizaciji seje nadaljevala tudi naslednji dan, zelo izdelane poglede nanjo je predstavil Pavel Bohač s Češke. (3) Standardizacija zemljepisnih imen Zemljepisna imena so tisto področje jezika in znotraj tega lastnih imen, ki povezuje jezikoslovne in kartografske strokovnjake iz različnih delov sveta, presega formalne državne in celo celinske meje. Zato so v lastnoimenskem fondu tako pomembna in zaradi njihove svetovne komunikacijske vloge tudi predmet standardizacije. Nestandardizirana zemljepisna imena, različno zapisana po raznih publikacijah, na zemljevidih in v atlasih, povzročajo namreč nejasnosti, napačne zapise ali celo napačno identifikacijo geografskega objekta. Standardizacija oz. enotne mednarodne standardizacijske norme pa so zaradi geografskih, upravnih in jezikovnih razlik zapleten problem, ki mu bo treba posvetiti še veliko delovne energije. (4) Možnosti za kontinuirano delovno komunikacijo Eden od pomembnih sklepov je bila odločitev za internetno spletno stran. Konference delovnih teles UNGEGN-a na različnih ravneh so seveda nepogrešljiva priložnost za živo sočasno strokovno izmenjavo mnenj in izkušenj med strokovnjaki, spletna stran pa bo ustvarjala t. i. internetni arhiv UNGEGN-a, kar je velikega pomena za hitro iskanje referenc, za možnost učinkovitega nekonferenčnega delovnega posvetovanja ter povezave z drugimi ustreznimi spletnimi stranmi. Za oblikovanje in vodenje spletne strani je bila zadolžena Slovenija (naslov: http:// www.zrc- 9 Neuradni prevod: Composite Gazetteer of Antarctica = Sestavljeni imenik za Antarktiko; Nordic Database = Nordijska podatkovna baza. Alenka Gložančev: Joint International Meeting on Geographical Names ... sazu.si/ungegn/). Mnenja in pripombe glede osnovne strukture spletne strani naj bi člani poslali do srede maja 2001, obvestilo o odprtju te spletne strani pa bo objavljeno junija 2001 tudi v reviji UNGEGN Newsletter. Oblikovalec spletne strani (Milan Orožen Adamič) bo hkrati kontaktna oseba; člani UNGEGN-a naj na njegov naslov pošiljajo obvestila o aktivnostih, predloge in zlasti delovno gradivo, kar vse bo sproti vključeno v spletno stran. (5) Medinstitucionalne povezave Zaradi interdisciplinarne toponimske tematike (geografske, jezikoslovne, kartografske, geodetske), njene globalnosti in s tem povezane standardizacijske in povsem tehnično izvedbene problematike pri izdelavi toponimskih digitalnih baz in gazetirjev se bo UNGEGN skušal povezati z naslednjimi institucijami: International Organization for Standardization (ISO), zlasti z njegovim delovnim telesom Skupinska slika pred stavbo Geodetske uprave Republike Slovenije; 18. 4. 2001 (na njej žal ni vseh udeležencev): od leve proti desni: Milan Orožen Adamič (Slovenija), Božena Lipej (Slovenija), Bela Pokoly (Madžarska), Radomira Smyckovä (Slovaška), Caroline Burgess (Velika Britanija), Randall E. Flynn (ZDA), Jurij Mlinar (Slovenija); nadalje od leve proti desni: Helen Kerfoot (Kanada), Izabella Krauze-Tomczyk (Poljska), Isolde Hausner (Avstrija), Vita Strautniece (Latvija), Mara Šterna (Latvija), Maria Kovačova (Slovaška), Jörn Sievers (Nemčija), Simona Klasinc (Slovenija), Giovanni Oitu (Italija), Menelaos Christodoulou (Ciper), Prodromos Vasileiou (Ciper), Alenka Gložančev (Slovenija), Pavel Bohač (Češka), Pier-Giorgio Zacchedu (Nemčija), Marjana Duhovnik (Slovenija), Borut Peršolja (Slovenija), Matej Gabrovec (Slovenija), Faruk Seleskovič (Bosna in Hercegovina), Janis Nagelis (Latvija), Temu Leskinen (Finska). Alenka Gložančev: Joint International Meeting on Geographical Names ... Technical Commitee of ISO, v okviru katerega deluje ISO/TC 211 (za geografske informacije); UNICODE (konzorcij za šifriranje standardov); Center for Global Referencing Research (CGRR), ki deluje v okviru University of California; Environmental Systems Research Institute (ESRI); Scientific Commitee on Antartic Research (SCAR); US National Geograpgic Society. (6) Bližnje konferenčno srečanje in delovne teme Avgusta 2002 bo v Berlinu 8. konferenca Združenih narodov za standardizacijo zemljepisnih imen (UNCSGN10). Glavna tema bo torej standardizacija zemljepisnih imen, pri čemer bo posebna pozornost namenjena vprašanjem standardov tekstovnega zapisa. Udeleženci srečanja so ponovno poudarili potrebo po določitvi transliteracijskih načinov za številne jezike z nelatinično pisavo (npr. za arabsko geografsko področje) ter nujnost, da se v latinični pisavi ohranijo posebne črke (ki jih imajo pisave nekaterih jezikov) in diakritična znamenja, ki se pojavljajo v zemljepisnih imenih. Dostikrat obstoječi računalniški programi niso sposobni registrirati teh znakov. Izoblikoval seje sklep, da bi na 8. konferenco povabili razne družbe za softver in digitalno procesiranje. Da bi lahko te čim bolj konstruktivno sodelovale, naj bi jih že pred konferenco seznanili s problemi glede kodiranja; sklicatelj naj oblikuje koncept zapisa, ki naj se vključi v uradno vabilo že omenjenim računalniškim družbam. Na 8. konferenci UNCSGN bo predstavljen tudi dokument z jasnimi načeli in konkretnimi navodili za oblikovanje toponimskih podatkovnih baz in ga-zetirjev. 4 Ker je bila konferenca Joint International Meeting on Geographical Names že zaradi same teme, namreč imen, neodtujljivo povezana z jezikom, naj v tem poročilu napišem še nekaj glede tega: Delovni jezik je bila ves čas le angleščina; morda so tudi zato udeleženci tako z navdušenjem in odobravanjem prisluhnili, ko je po uvodnih pozdravih gostitelja in drugih predsedujočih z rahlim časovnim zamikom Milan Orožen Adamič kot predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije presenetil Še s pozdravom in gostoljubnim ogovorom v slovenščini. Ker pri organizaciji mednarodnih konferenc v Sloveniji slovenščina žal pogosto ostaja prezrta že pri formalnih uvodnih pozdravnih nagovorih, je bil ta, čeprav majhen korak, razveseljiv odsev spoštovanja slovenskega ustavnega določila glede rabe slovenskega jezika. 5 Po dveh delovnih simpozijskih dneh se je tretji dan na izletu proti Krasu in Primorski vse tja do Pirana konstruktivni delovni odnos med udeleženci razvedril še v neformalno prijateljsko razpoloženje. - V kolikšni meri v državi Sloveniji spoštujemo norme glede rabe jezika in pravne formalnosti v zvezi z njim, so se udeleženci lahko prepričali tudi v Kopru in Piranu ob dvojezičnih napisih na uradno dvojezičnem slovensko-italijanskem območju. 6 Delovno in prijateljsko srečanje strokovnjakov različnih strokovnih po- 10 UNCSGN = United Nations Conference on Standardization of Geographical Names. Alenka Gložančev: Joint International Meeting on Geographical Names ... dročij iz različnih dežel ob isti tematiki nedvomno bogati posameznikovo delovno obzorje; s tega vidika je tudi ta mednarodna konferenca nedvomno dosegla svoj namen. - Naj na koncu poročila z veseljem zapišem še, da so udeleženci Sloveniji za vodenje regionalne skupine UNGEGN-a v obdobju od 1998 dalje in še posebej za organizacijo Joint International Meeting on Geographical Names izrazili vsestransko priznanje. Alenka Gložančev, Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje Rokus, Ljubljana 2000, Slavistična knjižnica 3 Janez Keber Devet leti po prvi knjigi Alenke Gložančev Enobesedna imena slovenskih podjetij, ki jo je leta 1991 izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je Slavistično društvo Slovenije kot tretjo knjigo zbirke Slavistična knjižnica izdalo drugo z naslovom Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje. Kot kaže že naslov, je knjiga rezultat nadaljnjega raziskovanja posebnega dela imenoslovja,1 kije v desetletju po osamosvojitvi postalo še posebno aktualno. Poimeno-valni procesi na področju imen podjetij so bili v tem obdobju zelo razgibani in intenzivni. Tedaj je bilo namreč ustanovljenih na stotine novih zasebnih podjetij in in z njimi se je pojavilo prav toliko novih imen. Knjiga Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje je sestavljena iz naslednjih poglavij: VSEBINA, KNJIGI NA POT, UVOD, JEDRO, SKLEP, VIRI IN LITERATURA, SEZNAM OBRAVNAVANIH IMEN SLOVENSKIH PODJETIJ, POVZETEK V SLOVENŠČINI, POVZETEK V ANGLEŠČINI (SUMMARY), O AVTORICI, IZ RECENZIJE, OŽIVLJENI ZBIRKI NA POT. Pri raziskavi imen slovenskih podjetij, kije vsebina predstavljane knjige, se je avtorica omejila na enobesedna imena, analizo pa je opravila za dve obdobji: prvo temeljno, za imena podjetij, registriranih do leta 1989, drugo za imena podjetij, registriranih po letu 1989. Leto 1989 je razmejitveno, ker je za do tedaj družbe- O pomembnosti tega dela imenoslovja najbolje govorijo besede avtorice Alenke Gložančev v prvem odstavku prvega poglavja: »Imena podjetij so področje jezika, ki enakovredno z drugimi odseva jezikovno kulturo naroda v določenem času. Zaradi imenske tipike, poslovne vloge in zlasti propagandnooglaševalske naravnanosti je položaj imen podjetij zelo izpostavljen, zato je razumljivo, da so kljub sorazmerno majhnemu deležu v celotnem besedišču kakega jezika poslovna imena oz. natančneje, imena podjetij deležna precejšnje pozornosti tako splošne kot strokovne marketinške in jezikoslovne javnosti.« Avtorica je leta 1998 opravila magisterij z magistrsko nalogo Enobesedna imena slovenskih podjetij. Se pred tem so kot sprotni rezultat njenega raziskovanja izšli članki, kot Enobesedna imena zasebnih podjetij v naselju Fužine v Ljubljani {Jezikoslovni zapiski 1 (1991), 87-98), Tudi poslovno ime je kot zrcalo {Jezikoslovni zapiski 2 (1995), 49-61), Imena slovenskih podjetij in jezikovnokulturna politika, Jezik in čas, zbornik, Razprave Filozofske fakultete, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, ur. Ada Vidovič Muha, Ljubljana 1996, 93-106; Imena podjetij - tudi leksikografsko vprašanje, Filologija, Zagreb 1998, knj. 30/31, 459-469, Poskus predstavitve odnosa do tujejezičnih imen slovenskih podjetij v luči statistične analize, Jezikoslovni zapiski 4 (1998), 149-164. Janez Keber: Alenka Gložančev, Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje na podjetja veljal Zakon o združenem delu, ki gaje leta 1989 zamenjal Zakon o podjetjih, urejajoč tudi zakonodajo s področja zasebnega podjetništva. Glavne cilji raziskave pa so bili: S popisom in analizo razmer na področju enobesednih imen slovenskih podjetij opraviti začetno stopnjo sistematične strokovne obravnave tega za jezikovno kulturo in sociolingvistiko pomembnega področja. Podati besedotvorno analizo enobesednih imen slovenskih podjetij kot primer tovrstne analize stvarnih lastnih imen z oglaševalsko naravnanostjo. Ugotoviti in podati tipologijo pomenskih izvorov imen podjetij. Podati vzroke za dajanje tujejezičnih imen slovenskim podjetjem. Identificirati funkcijske razloge za odklanjanje tujejezičnih imen slovenskih podjetij. Na podlagi analize razmer zarisati vsaj osnovne poteze primerne j ezikovno-kulturne strategije, ki bi brez ostrega purizma vodila k razvijanju domačega (slovenskega) jezika tudi na tako posebnem imenskem področju, kot so poslovna imena oz. določneje, imena slovenskih podjetij. Osrednji del obravnavane knjige - avtorica ga poimenuje JEDRO - obsega naslednja poglavja: 1. TIPOLOŠKI POPIS IN ANALIZA ENOBESEDNIH IMEN SLOVENSKIH PODJETIJ 2. RAVNI PROBLEMSKOSTI PRI ENOBESEDNIH IMENIH SLOVENSKIH PODJETIJ 3. PREDLOGI ZA JEZIKOVNOKULTURNO USMERJANJE V SMISLU GOJITVE IN RAZVIJANJA DOMAČEGA JEZIKA TUDI V POSLOVNEM IMENOTVORJU - NAČINI IN SREDSTVA. Našteta poglavja so razdeljena na podpoglavja, ta pa naprej na številne s številkami označene vsebinske enote in podenote, kar nam omogoča, da v VSEBINI (v tej je seznam poglavij, podpoglavij ter vsebinskih enot in podenot) najdemo to, kar nas trenutno v zvezi z imeni podjetij zanima. Če pa hočemo najti v knjigi kako konkretno ime podjetja, pogledamo v SEZNAM OBRAVNAVANIH IMEN SLOVENSKIH PODJETIJ, ki je na koncu knjige za poglavjem VIRI IN LITERATURA. Poglavje 1 ima npr. podpoglavji 1.1 ENOBESEDNA IMENA SLOVENSKIH PODJETIJ, REGISTRIRANA DO LETA 1989, in 1.2 ENOBESEDNA IMENA SLOVENSKIH PODJETIJ, REGISTRIRANIH PO LETU 1989. Podpoglavje 1.1 vsebuje 31 oštevilčenih vsebinskih enot, npr. 1.1.1 Prekategorizirana imena podjetij, 1.1.1.1 Imena podjetij, nastala z občnobesedno prekategorizacijo, 1.1.2 Izvirno tvorjena imena podjetij, 1.1.2.1 Izvirno tvor-jena imena podjetij, oblikovana po občnobesednih, tradicionalnih besedotvornih načinih, 1.1.2.1.1 Izvirne izpeljanke, 1.1.2.1.2 Izvirne zloženke, 1.1.2.1.2.1 Izvirne zloženke iz domačih besed, 1.1.2.1.5 Konverzna imena, 1.1.2.1.6 Kra-tična imena, 1.1.2.6.2.3 Pomenska načela itd. V vsebinski podenoti 1.1.2.1.1 Izvirne izpeljanke najdemo npr. naslednja imena podjetij: ljubljanska Industrija izolacijskih materialov Izolirka, ljubljanska Janez Keber: Alenka Gložančev, Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje tovarna kemičnih sredstev Belinka, ljubljansko trgovsko podjetje Metalka, sevniš- ^ ka Industrija otroške konfekcije Jutranjka, ljubljanska Tovarna zaves Velana, ži- "7 rovska Tovarna obutve Alpina. Značilno za te izpeljanke je ženski spol, ki je ute- ^ meljen z navezavo na besede tovarna, trgovina, industrija. Avtorica pa meni, da to ^ ne bi smelo biti ovira za tvorbo izvirnih izpeljanka moškega spola, ki bi lahko pope- «ni strile izbor imen podjetij. * V vsebinski podenoti 1.1.2.1.3 Izvirni sklopi je navedeno ime ljubljanskega gostinskega podjetja Dajdam, v vsebinski podenoti 1.1.2.1.4 Izvirne sestavljenke ** pa ljubljansko podjetje za mednarodno trgovino Intertrade in ljubljansko podjetje ^ Supermarket. Številnejša z imeni podjetij je vsebinska podenota 1.1.2.1.5 Kon- ^ verzna imena: ljubljansko podjetje za izdelavo jeklenih konstrukcij in dvigal Mo-stovna, mariborsko podjetje Metalna, slovenjgraško lesnopredelovalno podjetje rr-Lesna, ljubljanska tovarna Dekorativna, ljubljanska Industrija papirja in embalaže < Kartonažna, tovarna papirja Sladkogorska, ljubljanska prehrambena industrija ^ Kolinska; dalje imena nastala po medjezikovni konverziji: ljubljansko gradbeno podjetje Universal, ljubljansko podjetje za grafično dejavnost in knjigotrštvo Orbital, ljubljanski center za tehnološke inovacije Novum, mariborsko prevozno in *£ turistično podjetje Certus, ljubljanska tovarna tekstilnih potrebščin Utensilia, ljub- > ljansko trgovsko podjetje Sanitaria, ime podjetja Agraria. C V podpoglavju 1.2 sta v vsebinski enoti 1.2.1.1.1 Preprosta imena navede- ^ ni ime trgovine s čevlji Korak, ki z namembnostjo prodajnih artiklov artiklov oz- ^ načuje vrsto prodajalne, in metonimično ime papirnice Pero, ki navaja enega od q prodajnih artiklov. V istem podpoglavju pa so v vsebinski podenoti 1.2.1.1.2 Atrak- M tivna imena2 obravnavana imena: ime trgovine s šolskimi potrebščinami Salamander, trgovina s čevlji, športno obutvijo ter usnjeno galanterijo Gazela, ime podjetja ^ Ameba, s katerim so lastniki hoteli poudariti svojo fleksibilnost, željo prilagoditi fr, se strankam (poimenjenje izraza za žival); trgovina s šolskimi potrebščinami Tinta, ^ trgovina s tekstilno galanterijo Cof, atelje starinskih predmetov Marajna (stilno zaznamovane besede); trgovina z volno, tekstilnimi izdelki in modnimi dodatki Štrenca, trgovina s tekstilnimi izdelki Nitka, trgovina z mešanim blagom Košek, podjetje Mehurček, katerega osnovna dejavnost je pranje (besedotvorna manjšal-nost), podjetje za izdelavo in popravilo industrijske elektronike in avtomatike Watt, trgovina z optičnimi pripomočki Prizma, podjetje Bit (terminološke besede); trgovina z različnimi drobnimi razvedrilnimi predmeti Varianta, trgovina za šport in prosti čas Partner, podjetje Aspekt (prevzete mednarodne besede); prodajalna tekstilnih izdelkov za dojenčke in predšolske otroke Yunior, podjetje za izdelavo nav-tične opreme Nautilus, podjetje za plastifikacijo grafičnih izdelkov Tree, podjetje Seaway (prvi prevzem občne besede iz tujega jezika). V povzetku prvega poglavja (str. 89) je avtorica med drugim o tujejezičnih imenih zapisala: »Po letu 1989 je tujejezičnost, zlasti angleškost, kot eden od treh novih težiščnih poudarkov v tipologiji imen zasebnih podjetij (domačijskost (1), zasebnoimenskost (2), tujejezičnost (3)) res zelo očitna; vendar je treba to do neke Atraktivna imena so razložena takole: Za atraktivna imena štejemo metaforična imena. 437 Janez Keber: Alenka Gložančev, Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje mere pripisati tudi odstotkovno večji, naraščajoči množini zasebnih podjetij. Kljub temu pa je res, da so tujejezična imena slovenskih podjetij zelo pogosta...« V drugem poglavju z naslovom 2 RAVNI PROBLEMSKOSTI PRI ENOBESEDNIH IMENIH SLOVENSKIH PODJETIJ je v uvodnem delu poudarjeno, da so domača imena podjetij nekako zunaj kritiške pozornosti, njihovi oblikovalci, tudi zasebni, pa se po svojih močeh trudijo izoblikovati učinkovito ime za svoje podjetje. Slovenistična stroka po njenem mnenju zamuja pri ustvarjanju teorije poslovnoimenskega besedotvorja, zato tudi še ni meril oziroma načel za poslovno imenotvorje. Življenje (praksa) je torej pred teorijo. Nasprotno domačim imenom podjetij so tujejezična imena slovenskih podjetij že vrsto let pod kritičnim drobnogledom zlasti strokovne in tudi t. i. ljubiteljske javnosti. Načelno odklanjanje tujejezičnih, zlasti angleških imen slovenskih podjetij sicer ni nič novega, nov pa je poudarek: v 70- in 80-ih letih so bila ta imena proglašana le za slovenščino moteč pojav, zdaj pa se jim z jezikovnokulturnega vidika pripisuje usodnejši pomen. V časopisju lahko spremljamo polemike, v katerih je poudarjena ogroženost slovenščine. Uvodni del zaključi z besedami: Tujejezična imena slovenskih podjetij so že dalj časa, sploh pa po letu 1991, zelo izpostavljen problem slovenske jezikovne kulture: prikazovana so kot najbolj moteč, jezikovnokulturno nezaželen segment, ki pa ima vztrajne zagovornike med propagandno oglaševalsko javnostjo. Kljub številnim drugim, celostno jezikovno gledano globjim problemom, so postala nekakšen »preizkusni kamen« učinkovitosti uradne j ezikovnokultur ne politike. V podpoglavju 2.1 ANALITIČNA OBRAVNAVA ODNOSA DO TUJEJEZIČNIH IMEN SLOVENSKIH PODJETIJ skuša avtorica odnos do problematike tujejezičnih imen podjetij nekoliko podrobneje osvetliti, kar napoveduje z naslovi vsebinskih podenot: 2.1.1 Začetek empiričnega raziskovanja, 2.1.2 Potreba po oblikovanju meril za registracijo tujejezičnih imen slovenskih podjetij, 2.1.3 Strokovni model, upoštevajoč konsenz govorcev določenega jezika (v našem primeru slovenščine), 2.1.4 Statistična pilotska raziskava o odnosu do tujejezičnih imen slovenskih podjetij kot začetek širše javnomnenjske statistične analize. V nadaljevanju natančno opiše izvedbo in rezultate statistične pilotske raziskave, v kateri je na izbrana anketna vprašanja o primernosti registracije 11 enobesednih tujejezičnih imen slovenskih podjetij3 odgovarjalo 15 doktorjev znanosti različnih inštitutov ZRC S AZU. Svojo raziskavo končuje z besedami: »Poleg tega je ta pilotska raziskava, čeprav opravljena v »pomanjšanem merilu« širše statistične javnomnenjske raziskave, nakazala verjetnost, da bi bila tudi pri raziskavi na širšem vzorcu tujejezična imena slovenskih podjetij glede primernosti za registracijo ocenjevana sorazmerno strogo.« V tretjem poglavju obravnavane knjige z naslovom 3 PREDLOGI ZA 3 Izbrane enote oziroma tujejezična imena slovenskih podjetij v anketi so: Advoconsult, Bioway, Cometours, Interline, Medex, Seaway, Tectum, Truebar, Tilia, Unitime, Yam-čica. Janez Keber: Alenka Gložančev, Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje *> JEZIKOVNOKULTURNO USMERJANJE V SMISLU GOJITVE IN slovarskega tipa, ki bi s preglednostjo in raznovrstnostjo primerov lahko vzbudili O jezikovnokulturno sprejemljive zamisli za nova imena podjetij. ^ V nadaljevanju sta v podpoglavjih 3.1 JEZIKOVNOKULTURNA m POLITIKA IN KOMUNIKOLOŠKE MARKETINŠKE METODE in 3.2 Q POTREBA PO JEZIKOVNOKULTURNIH PRIROČNIKIH S KONKRETNO POŠLOVNOIMENSKO TEMATIKO zelo natančno in razvejeno, tj. s številnimi vsebinskimi podenotami, prikazani omenjeni dve možnosti. To je razvidno že iz ^ njihovih naslovov, npr. 3.1.1 Prepričevalni model propagande ob jezikovnokul- ,r, turni problematiki tujejezičnih imen slovenskih podjetij, 3.1.1.1 Shema pre- ^ pričevalnega modela propagande, 3.1.1.1.1 Aplikacija prepričevalnega modela propagande na problematiko tujejezičnih imen slovenskih podjetij, I. Informativno komuniciranje. V slednjem se avtorica v 2. koraku, tj. razlagi podatkov in informacij, osredotoči na razlago razlogov za izbiro tujejezičnih imen za slovenska podjetja. Te razloge vidi v naslednjih štirih ravneh: 1. Ker ni noben jezik samozadosten, je treba upoštevati medjezikovno prepletanje, pri katerem se navadno pokaže vpliv vodilnega svetovnega jezika, tj. angleščine. 2. Zavedati seje treba tudi dejstev, o katerih govori teorija jezikov v stiku. Na najbolj preprost način pride do tega že zaradi učenja angleščine v slovenskih šolah. 3. Vzroke za izbiranje tujejezičnih imen za slovenska podjetja je treba iskati predvsem v imenski tipiki. Ime naj bi tem bolj občutili kot ime, čim dlje je od nam znane občne besede. Imenski tipiki se pridružuje še poslovna vloga imen podjetij, zaradi katere je njihova propagandna funkcija stalna. 4. Do neke mere pa je treba vzroke za dajanje tujejezičnih imen slovenskim podjetjem iskati v miselni ležernosti, neustvarjalnosti in obenem želji po ekstra-vagantnosti. Zakon o podjetjih je sprostil tudi 425. člen, ki je bil v Zakonu o zdru- 430 Janez Keber: Alenka Gložančev, Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje ženem delu (»Firma mora biti v jeziku, ki je v uradni rabi v kraju, kjer je sedež organizacije združenega dela.«). Tovrstni člen je bil znova uveden v novem Zakonu o gospodarskih družbah leta 1993, a očitno nima pravega učinka. V 3. koraku je v okviru dodatnega pojasnjevanja razlage z namenom spodbuditi sprejemanje koncepta ugotovljeno, da je treba pojasniti razloge za odklanjanje tujejezičnih imen slovenskih podjetij. Tujejezična imena je mogoče zavrniti a) že z vidika predstavitvene funkcije, tj. da ima uporabnik, prejemnik pravico ime dojeti tudi pomensko, kar v največji možni meri lahko izpolni v domačem jeziku, b) z vidika vplivanjske funkcije, ker gre pri tujejezičnih imenih za vplivanje tujega in s tem za materialno kulturno in jezikovno zapostavljanje domačega, c) z vidika estetske funkcije, tj. zaradi tujih črkovnih sklopov v tujejezičnih imenih, ki povzročajo pisno-bralne težave in si jih je težko zapomniti. Ob navedenih funkcijskih razlogih pa je glavna utemeljitev za odklanjanje tujejezičnih imen slovenskih podjetij potreba po polnejšem uveljavljanju in razvijanju slovenščine tudi v poslovnem imenotvorju. Iz drugega podpoglavja 3.2 POTREBA PO JEZIKOVNOKULTURNIH PRIROČNIKIH S KONKRETNO POSLOVNOIMENSKO TEMATIKO bi tu omenil najpomembnejšo podenoto 3.2.1.5 Slovar imen slovenskih podjetij. Avtorica seje pri predstavitvi predloga za slovar omejila na zasnovo slovarja enobesed-nih imen slovenskih podjetij, katerega osnovni namen je jezikovnokulturno vzgojni. Zajel naj bi okrog 500 enobesednih imen slovenskih podjetij, kar je dovolj obsežen vzorec za prikaz tipologije imen slovenskih podjetij in tudi dovolj velik za ponazoritev različnih tipov in vprašanj v tej veji imenoslovja. Slovar naj bi bil namenjen za splošno in za strokovno rabo. Kot priročnik bi imel pomembno vlogo, ker bi vzpodbujal in usmerjal k rabi slovenskega jezika pri izbiri ali tvorbi imen slovenskih podjetij. Zelo natančno in izčrpno predstavitev zasnove Slovarja enobesednih imen slovenskih podjetij je avtorica ponazorila s 16 primeri konkretnih slovarskih sestavkov: Alko, Adolf Lorant, Alpetour, Certus, Elan, Eta, Kolinska, Labod, LTH, Meblo, Metalka, Metka, Pekatete, Seaway, Šešir, Zlatorog. Glede na ponazoritve, ki imajo trdno izhodišče v predstavljeni zasnovi, bi bil Slovar enobesednih imen slovenskih podjetij zelo zanimiv. Zaželimo avtorici dveh temeljnih knjig s področja imenoslovja slovenskih podjetij dovolj ustvarjalne energije, da s tem slovarjem zaokroži in kompletira svoje raziskovanja tega pomembnega dela slovenskega imenoslovja. To je moja predstavitev ene od redkih imenoslovnih knjig, ki občasno izidejo v slovenskem prostoru. Iz vsebinsko izredno razčlenjenega besedila sem izluščil zanimivejše vsebinske enote ali podenote. Te naj bi nakazale nekaj bistvenih razsežnosti knjige. Ta je plod avtoričinega kontinuiranega raziskovanja posebnega odseka slovenskega imenoslovja, ki ga s svojima knjigama ob številnih člankih dostojno predstavlja tudi v evropskem prostoru. Knjiga je izredno aktualna tudi glede rabe slovenščine v javnosti, saj se suvereno, a brez kakršnega koli purizma sooča z na splošno nepriljubljeno rabo tujejezičnih imen podjetij. Ta se je zlasti razbohotila po osamosvojitvi, ko je nastalo na stotine novih zasebnih podjetij. V knjigi je za izboljšanje stanja ponujenih več možnosti, o čemer je po ugotavljanju Janez Keber: Alenka Gložančev, Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje problemskosti v drugem poglavju govora zlasti v tretjem poglavju. V prvem poglavju so vsestransko analizirana enobesedna imena podjetij v dveh obdobjih, tj. v prvem do leta 1989, v drugem do leta 1998. S tem avtorica pripomore k boljšemu poznavanju nastajanja in ustroja teh imen, kar se navezuje na v tretjem poglavju ponujene možnosti preprečevanja pretirane rabe tujejezičnih imen slovenskih podjetij. Pri tem si avtorica ne obeta uspeha s prepo vedo vanj em rabe tujejezičnih imen podjetij, zakonska regulativa pri registraciji takih imen pa bi morala izhajati iz strokovno izdelanih meril. Zavzema se za prepričevalni dialog z oblikovalci tujejezičnih imen slovenskih podjetij, ki bi jih morali vzpodbujati k rabi slovenskih jezikovnih sredstev in celotnega občnoimenskega besedja, tudi narečnega. Med predvidenimi slovenskimi pripomočki za uspešno rabo slovenskega jezika pri oblikovanju imen podjetij je na najvidnejšem mestu Slovar enobesednih imen slovenskih podjetij, ki ga predstavlja z izčrpno zasnovo, ponazorjeno s konkretnim prikazom slovarskih sestavkov. Knjiga je skrbno sestavljena in oblikovana, pisana zelo racionalno v dogna-nem ter razumljivem jeziku. Naj ostanem pri teh besedah, ker bi težko našel drugačne besede pohvale, kot jih najdemo v recenziji prof. dr. Toma Korošca, kije dodana na koncu za kratko predstavitvijo avtorice. Slavističnemu društvu lahko samo čestitamo, daje delo izbralo kot prvo za oživljeno zbirko Slavistična knjižnica, kateri po tako uspešnem startu želimo še mnogo podobnih pomembnih del. n L z R Zßfl C KRIZA REVIJE »DOM IN SVET« LETA 1937 Zbornik dokumentov Uredil Marjan Dolgan Zbornik prinaša znane in tudi doslej neznane dokumente, povezane s krizo enega najpomembnejših slovenskih literarnokul-turnih glasil prve polovice 20. stoletja. Kriza, kije izbruhnila zaradi objave Kocbekovega članka Premišljevanje o Španiji, je povzročila v takratnem katoliškem taboru usodno razcepitev slovenskih sil in svoj vrhunec dosegla med drugo svetovno vojno. Šele iz objavljenih dokumentov postanejo razvidne razsežnosti nastalega nazorskega razkola, zato knjiga ne bo zanimiva samo ^mm«*««««™!!«« za literarne in politične zgodovinarje, kulturologe ter sociologe, temveč za vsakogar, ki ga privlači novejša slovenska zgodovina. Opombe so delo Ane Koblar Horetzky, spremno študijo je prispeval Matija Ogrin. 2001, 472 str, 15x20,5 cm, broširana, ISBN 961-6358-44-4. Izdajatelj: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRCSAZU. Cena: 3.180 SIT (cena vključuje 8,5 % DDV, stroški poštnine niso vključeni v ceno). Založba ZRC p. p. 306 1001 Ljubljana tel: 01/470 64 64 fax: 01/427 77 94 e-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Dr. Nikolai Mikhailov, Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine - Rokopisna doba slovenskega jezika (od XIV. stol. do leta 1550), Trst, Mladika, 2001 (Ob izidu knjige) » Irena Orel ^ O Pri založbi Mladika v Trstu je spomladi izšel slovenski prevod monografije Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine - Rokopisna doba slovenskega jezika (od fc XIV. stol do leta 1550) mladega ruskega jezikoslovca, preučevalca baltske in slo- ^ vanske mitologije, romanista, klasičnega filologa, slavista in slovenista dr. Niko- ^ laja Mikhailova, ki se tudi poklicno od leta 1998 posebej posveča slovenistiki kot profesor slovenščine in predstojnik katedre za slovenistiko na Univerzi v Vidmu. ** Delo je nastalo po sistematični raziskavi slovenskih pisnih dokumentov izpred več & kot pol tisočletja. Ob tem dragocenem znanstvenem prispevku avtorja k zgodovini > slovenskega jezika ne moremo mimo dejstva, da je v povojnem obdobju prvi zbral, Q pregledal, predstavil in ovrednotil slovensko jezikovno dediščino v času po Brižin- j skih spomenikih in pred začetkom protestantskega knjižnega razcveta. & Verjetno ni naključje, daje knjiga izšla prav med Slovenci v Trstu, saj so q med deseterico daljših srednjeveških besedil kar trije z beneškoslovenskega jezi- ^ kovnega območja, s skrajnega zahodnega roba slovanskega sveta, stičišča z roman- ^ skim in germanskim živijem, kjer se je slovenski jezik gojil, krepil in ohranjal na ^ vsej burni in razburkani zgodovinski poti (Videmski rokopis iz 1. 1458 z imeni ^ števnikov, Starogorski rokopis z zapisi treh molitvenih obrazcev iz Stare Gore (Ca-stelmonte) nad Čedadom (1492-98) ter Černjejski ali beneškoslovenski rokopis z 52 slovenskimi zaznamki ustanovnih maš z Gorenje Černjeje v Terski dolini (od 1497 dalje). Zato je delež tujerodnega znanstvenika, avtorja monografije, kije posvetil svoje sveže ustvarjalne sile in raziskovalno moč prav odstiranju prahu pozabe z našega najbolj oddaljenega in mračnega srednjeveškega pismenstva, toliko večji, saj je zapolnil zevajočo vrzel v kulturno- in jezikovnozgodovinskem preučevanju predknjižnega obdobja. Bera slovenskih pisnih virov je morda skromna le po obsegu, fragmentarnosti, vsekakor pa ne po besedilni raznovrstnosti in večfunkcional-nosti ter jezikovni nadnarečnosti oz. večnarečnosti, ki nas nehote sili k misli, da se je že tedaj izoblikoval pisni jezik za splošnejšo rabo, ki ni izhajal le iz določenega narečja oz. govora, temveč je moral vsebovati povezovalne prvine širšega prostora. Slovenski jezik je že v zadnjih stoletjih srednjega veka dosegel raven, kije omogočila izražanje tako nabožnih, uradovalno-pravnih kot tudi umetnostnih vsebin, in nudil trdno podlago, na kateri je v novem veku lahko v novih družbenih in ob boljših tehničnih pogojih pred 401 letom nastala prva slovenska knjiga, da se je lahko razbohotil kar v 53 protestantskih tiskih. Tisoč let slovenskega jezikovnega obstoja se odraža v svoji prvi predknjižni polovici v 14 doslej evidentiranih rokopisnih zapisih (z eno izjemo, tj. interpolira 443 Irena Orel: Dr. Nikolai Mikhailov, Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine - rokopisna ... "" nimi slovenskimi besedami v nemškem tiskanem protipuntarskem letaku iz 1. 1515). r J Po zadnji znanstvenokritični izdaji naših najstarejših srednjeveških rokopisov, tj. ^ Brižinskih spomenikov, pri S AZU v Ljubljani ter izdaji Stiškega rokopisa s študij a-M mi 1. 1992 pri Državni založbi Slovenije smo Slovenci po zaslugi avtorja dobili ^ celostni prikaz, novo skupno objavo, strokovnoliterarni pregled vseh obravnav in O omemb ter jezikoslovno obdelavo vseh 13 doslej znanih in ohranjenih srednjeveš-c# kih rokopisov in fragmentov, ki so nastali po Brižinskih spomenikih do začetka t* slovenskega knjižnega jezika v drugi polovici 16. stoletja. ,;; Filološko in jezikoslovno znanstveno delo, delno predstavljeno v knjigi, je sad avtorjeve doktorske disertacije, ki jo je pripravljal od junija 1996 do februarja 1998 in istega leta uspešno zagovarjal na Rijksuniversiteit v Leidnu na Nizozemskem pri prof. dr. F. Kortlandtu. Kot je avtor poudaril v uvodu k objavljeni doktorski disertaciji v nemškem jeziku 1. 1998, je bil namen dela »obnovljena objava in ' - zgodovinskojezikovna analiza nekaterih »zgodnjeslovenskih« (izraz uporabi namesto dvoumnega pridevnika »staroslovenskih«) rokopisov 14., 15. in 16. stoletja ; do prve slovenske tiskane knjige 1. 1550«. Predhodno je moral avtor po knjižnicah in arhivih poiskati izvirnike (razen dveh izgubljenih, in sicer Auersperškega in Kranj--- skega rokopisa, je ugotovil, da je izginil tudi Starogorski rokopis iz videmskega •1 nadškofijskega arhiva), jih natančno grafološko pregledati in na novo zapisati. V svoji doktorski disertaciji jih je nato natančno jezikovno razčlenil, kritično objavil in ovrednotil delež do sedaj odkrite slovenske jezikovne zapuščine v predknjižnem 7 obdobju. Raziskovalne rezultate je predstavil kar v treh knjigah, ki so izšle v različ-w nih jezikih: italijanskem (1997), nemškem (1998) in sedaj tudi slovenskem (2001). It To obdobje je po avtorjevem mnenju ostalo neraziskano iz več razlogov: objektivni vzrok je majhno število rokopisov oz. slovstvenih virov v obdobju med prvimi zapisi (Brižinski spomeniki) in prvo knjigo, subjektivni pa osredinjenost na dva naj-^ pomembnejša mejnika (izhodišče zgodovine slovenskega jezika in reformacija). Neravnotežje v preučevanju jezika v obdobju med obema mejnikoma je s to monografijo uravnovešeno, saj je z znanstvenim jezikoslovnim in filološkim opisom 13 zvrstno različnih slovenskih zapisov v drugem tisočletju srednjega veka potrjeno pisno izročilo in večzvrstna raba slovenskega jezika ob latinskem in nemškem: poleg nabožnih (Celovški/Rateški rokopis (1362-1390), Stiski rokopis (1428-1440), Starogorski rokopis (1492-1498), Načrt za pridigo (16. stol.)) so to tudi pravna (Kranjski rokopis iz verjetno prve polovice 16. stoletja), uradovalno-administrativ-na (Černjejski rokopis (od 1497 dalje)), umetnostna - slovenski verzi (Oswald von Wolkenstein (1416/1417), Auersperški rokopis (15. stoletje), velikonočna kitica Stiškega rokopisa (1440), Ain newes lied von den kraynerischen bauren (1515) kot prvi tiskani dokument s slovenskim jezikom) in tematska besedila oz. zapisi (zapis pozdrava koroškega vojvode B. Spanheimskega v pesniškem delu Frauendienst Ulricha von Li(e)chtensteina (1227), Videmski rokopis s števniki (1458), Škofjeloški rokopis z imeni mesecev (1466) ter po 1. 1997 odkrit tribesedni zapis Wiljema Prauns-pergerja iz 1. 1544 v Turnirski knjigi Gašperja Lambergerja (iz knjige D. Kosa). Knjiga, odeta v zimzelene platnice z belimi sledovi zapisanih besed iz Čer- njejskega rokopisa, obsega čez 250 strani. Slovenska izdaja je v primerjavi z objavo 44 celotne disertacije v nemški izdaji manj obsežna in poljudnejša, saj izpušča vse Irena Orel: Dr. Nikolai Mikhailov, Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine - rokopisna ... jezikovne komentarje kot tudi ves kritični aparat pri objavah spomenikov. V predgovoru je avtor poudaril, da slovenska izdaja monografije o zgodnjeslovenskih jezikovnih rokopisih ne pomeni prevoda, temveč skrajšano in dopolnjeno (zlasti bibliografsko) verzijo z objavo vseh doslej znanih besedil. Vsebuje I. razdelek z naslovom Zgodovina preučevanja zgodnjeslovenskih rokopisov, in sicer: 1. splošni seznam, 2. zgodnjeslo venski rokopisi v strokovnih in znanstvenih delih (od Radicsa 1879 do Mikhailova 1997a); 3. objave in raziskave posameznih (13) rokopisov. Prvo poglavje je - kot v obeh prejšnjih knjigah - namenjeno pregledu zgodovine preučevanja zgodnjeslovenskih jezikovnih spomenikov: v prvem razdelku po avtorjih, v drugem po jezikovnih spomenikih, oboje urejeno v kronološkem zapovrst-ju. Prispevek raziskovalcev tega obdobja slovenskih pisnih virov oz. pregled razprav je avtor obdelal v 24. enotah: prvo mesto pripada P. Radicsu, kije skušal sistematično našteti, delno reproducirati in podati nekaj ugotovitev o vlogi slovenskega jezika v srednjem veku (LMS 1879), sledijo še razpravljanja V. Oblaka (1889), J. Glaserja (1894), J. Grudna (1911), L. Lenarda (1913), F. Ramovša (1924), F. Kidriča (1928/32; 1938),M.Kosa(1931),I.Grafenauerja(1931, 1934/35, 1942, 1973), F. Petreta (1955), L. Legiše, F. Tomšiča (1956), J. Pogačnika (1961, 1972, 1990), A. Cracine (1973), B. Pogorelec (1974), E. Stankiewicza (1981), J. Toporišiča (1981, 1991), R. Lenčka (1982), V. Habjana (1988), S. Bonazze (1988), N. Mikhailova (1997). Obravnava jezikovnih spomenikov po avtorjih s splošnega strokovnolite-rarnega stališča je prikazana tudi v preglednici. Avtor ugotavlja, da sta samo dva avtorja (Radics, 1879, in Lenard, 1913) skušala zajeti vse rokopisne dokumente in nekatere tudi reproducirati in kulturno-zgodovinsko ali jezikovno analizirati. Drugi del prvega poglavja zajema predstavitev objav in raziskovanja posameznih (13) zgodnjeslovenskih rokopisov. Na koncu poglavja sta dodani še dve preglednici: tabela z datacijami vseh rokopisov pri posameznih raziskovalcih in »geografija zgodnjeslovenskih jezikovnih spomenikov« s podatki o zapisovalcu, mestu nastanka, kraju odkritja in sedanjem nahajališču rokopisa. Osrednji drugi razdelek {Zgodnjeslovenski rokopisni dokumenti) zajema novo izdajo devetih obsežnejših rokopisov: Celovškega/Rateškega, Stiškega, Kranjskega, Videmskega, Škofjeloškega, Starogorskega, Černjejskega, Auersperškega rokopisa in Načrta za pridigo, vendar brez obsežnih tekstoloških in jezikoslovnih komentarjev, ki jih vsebuje nemška objava celotne disertacije {Frühslowenische Sprachdenkmäler - Die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550), Studies in Slavic and general Linguistics, Rodopi, Amsterdam - Atlanta, GA 1998). Izdaja zajema izvirna besedila v avtorjevem zapisu, sledi »fonetični prepis«, ki je pravzaprav le poknjižen zapis izvirnika, in priredba besedil v sodobni slovenščini. Slabo polovico knjige zajemajo dodatki: seznam literature, dragoceno abecedno urejeno kazalo citatnih oblik z navedbo mesta ter okrajšanim virom (52 strani), nadalje prvič objavljena avtorjeva bibliografija (133 bibliografskih enot), ter 16 reprodukcij spomenikov (Rateškega, Videmskega, Škofjeloškega, Černjejskega (11 strani) in Načrta za pridigo). Knjigo je uredila in besedilo jezikovno redigirala Ivanka Hergold, prevedla Helena Ošlak, oblikoval pa Matej Sušič. Avtorje v tretjem sklepnem poglavju začrtal tudi nadaljnje naloge raziskovanja jezika v rokopisnem obdobju: opis stanja jezika (poskus rekonstrukcije tudi Irena Orel: Dr. Nikolai Mikhailov, Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine - rokopisna ... ^ za nezajeta področja v vzhodnem in južnem delu slovenskega ozemlja) in pravilna ^ zgodovinska uvrstitev jezika in njegovih nosilcev v etnogenetski in jezikovni raz-^ voj Slovencev, prevajalska tradicija (iskanja virov) in sožitja slovenščine z drugimi M jeziki, težnja po oblikovanju knjižnega jezika. Avtor mešani jezik spomenikov z ^ različnimi narečnimi značilnostmi, ki kaže na nedoslednosti in je »znamenje jezi-O kovne neustaljenosti« (Sklep, 137), razlaga tudi kot »prizadevanje za skupni stanem dardni jezik, »težnjo po formiranju slovenskega knjižnega (pisnega in ustnega) je-tr* zika, ki naj bi bil razumljiv za večino ljudi« (137). Odpira pa tudi vprašanje krono-O logije nekaterih glasoslovnih in oblikoslovnih pojavov. Ob koncu izraženo avtorje-** vo upanje, da bodo rezultati »pripomogli k novim pogledom na zgodovino sloven->-? skega jezika in nemara pomenili tudi neke vrste spodbudo ter izhodiščno gradivo za ^ nastanek nove zgodovine slovenskega jezika, kar se je, kot upamo, izkazalo za potrebno« (139), je nedvomno utemeljeno, saj je s svojim strokovnim pregledom in N jezikoslovnim opisom omogočil celosten vpogled v ohranjeno rokopisno zbirko > predknjižnega obdobja. *3 Izčrpna in sistematična monografija o zgodnjeslovenskih jezikovnih spome- ^ nikih dr. Nikolaja Mikhailova je celovit besedilni in literarnozgodovinski prikaz ^ ohranjenih pomnikov v predknjižnem, kulturnem obdobju slovenskega jezika in 7*< neprecenljiv prispevek k jezikovni in kulturni zgodovini slovenskega jezika, ki je ^ tako tuji in sedaj tudi širši slovenski javnosti, učiteljem in študentom, jezikoslovcem in vsem zainteresiranim približala izredno pomembno in nezanemarljivo, a malo poznano in raziskano poznosrednjeveško obdobje slovenskega pismenstva, ki šn£ bo morda z novimi odkritji še nadalje razširjalo in dopolnjevalo vedenje o začetnih 2 razvojnih stopnj ah slovenskega j ezika. •^t 446 Razlagalni slovarji ruskega jezika Jurij Roj s V zapisu sem zaj el prikaz slo varj e v rusko-ruskega j ezika. Leksika sodobne- M ga ruskega knj ižnega j ezika j e podana v Razlagalnem slovarju pod uredništvom D. fe N. Ušakova (1934-1941), v 17-delnem slovarju Akademije znanosti Sovjetske zveze «4* (1950-1965), v enozvezkovnem slovarju S. I. Ožegova in N. Ju. Švedove (1995). ^. V 18. stol. je bil najpomembnejši Slovar Akademije Rossijske v šestih delih (1789-1794). V 19. stol. je dal neizbrisen pečat ruskemu jeziku slovar V. I. Dalja: ^ Tolkovyj slovar' živogo velikorusskogo jazyka (1880-1882) Vladimirj a Ivano viča ^ Dalja, ki je bil sicer po izobrazbi zdravnik. Večkrat je menjal poklic. Bil je mornar, > voj aški zdravnik, služboval j e tudi na več vodilnih mestih v carski Rusij i. Slovar je O delal 47 let. V leksikografiji je ta slovar izjemnega pomena. Dalj je zbral več kot j 200.000 besed. S kamelama je potoval po obširnem ruskem ozemlju in zbiral žive rX. ruske besede. Ko se mu je ena kamela izgubila, je skoraj napravil samomor. q Prav gotovo zasluži pozornost tudi razlagalni slovar ruskega jezika v štirih ^ knjigah, ki ga je izdala ruska Akademija znanosti (1981-1984). Imenuje se Ma-len 'kij akademičeskij slovar' (kratica MAS). ^ V 90-ih letih so začeli v Rusiji izdajati naj obširnejši rusko-ruski slovar v dvajsetih delih, ki se imenuje Slovar'sovremennogo russkogo literaturnogojazyka. Izdaja ga Institut ruskega jezika, glavni urednik je K. S. Gorbačevič. To je druga, predelana in razširjena izdaja BAS-a.1 Izdaja ga založba "Russkij jazyk" v Moskvi od 1991. Doslej so izšli štirje deli: I. 1991, obsega gesla črk A-B (str. 39-281); II. 1991, obsega gesla črke V (str. 7-959) in je najobsežnejši; III. del vsebuje gesla črke G (str. 7-400) in IV 1993, ki obsega gesla črke D (str. 7-573). V I. delu beremo na str. 4: "V slovarje zajetih več kot 120.000 besed in je razlagalno normativen z elementi historizmov. V njem je podan leksikalni fond ruskega jezika od obdobja Puškina do današnjih dni. V drugi izdaji so upoštevane normativne spremembe, ki so se dogodile v besednem zakladu ruskega jezika. Lek-sikalno grafična informacija je približana sodobni ravni znanstvenega vedenja o jeziku. Slovarje namenjen specialistom -jezikoslovcem, predavateljem ruskega jezika in vsem, kijih zanima življenje besed in norma knjižnega jezika." Čeprav so izšli le štirje deli, lahko napišemo oceno oziroma prikaz tega imenitnega dela ruskih jezikoslovcev. Prvi BAS je izšel v letih 1950-1965. Bilo gaje težko kupiti, ker je bila njegova naklada prenizka, če upoštevamo razširjenost ruskega jezika ne le v sami Sovjetski zvezi, ampak tudi drugod po svetu. Po zmagi BAS je kratica za Bol'soj akademičeskij slovar'. 447 Jurij Roj s: O razlagalnih slovarjih ruskega jezika nad nemškim nacizmom in japonskim imperializmom so nastopili za ruski jezik l~] boljši časi, bilo pa je tudi obdobje izstrelitve prvega satelita okrog Zemlje in prvega ^ človeka v vesolje. ^' Pri prvem BAS-u (1) je sodelovalo kar 12 urednikov - znanih ruskih j eziko- "s slovcev. Glavni urednik je bil dopisni član Akademije znanosti ZSSR V. I. Černy-C šev. Tu srečamo še imena, kot S. R Obnorskij, V. V. Vinogradov, E. S. Istrina ... c# Glavni urednik v drugem BAS-u je dr. filoloških znanosti K. S. Gorbačevič, v glav-" * nem uredništvu je še sedem članov, ki še niso sodelovali pri prvi izdaji. Nekateri od 0 tistih so že umrli (S. R Obnorskij, V. V. Vinogradov...). ^ V Uvodu k drugi izdaji beremo: "BAS je dobil široko družbeno priznanje, v uporabljajo ga jezikoslovci, literarni zgodovinarji, zgodovinarji, prevajalci..." (str. ^ 5). Na tem slovarju temelji več nacionalnih slovarjev v nekdanji ZSSR. Od prve do druge izdaje BAS-a so pretekla več kot tri desetletja. V Rusiji se je v tem času znanost zelo razvila. Potrebno je bilo kodificirati mnogo novih leksemov in fraze-mov. Novi slovar bo vseboval več frazemov, kot jih ima frazeološki slovar Molot-kova.2 Škoda je, ker niso v BAS-u II frazemi naglašeni po sestavinah, kar je naredi-^ la npr. zagrebška rusistična frazeološka šola pod vodstvom akademikinje Antice ^ Menac in profesorja Milenka Popoviča.3 Ruski jezikoslovci, uredniki druge izdaje, 5^ pojmujejo frazeologijo v širšem smislu (npr. koncepcija N. M. Šanskega4) v primerjavi s frazeologijo v ožjem pomenu (koncepcija A. I. Molotkova).5 BAS ima 22 paragrafov (Slovar slovenskega knjižnega jezika 228).6 V pr-7 vem obravnava aktualizacijo in dopolnitev sestave slovarja, v četrtem stilno oznako t^ besed z vidika sodobne norme. Navaja kratice in okrajšave, ki jih ne najdemo v 1 *\ drugih slovarjih ruskega jezika, npr. v MAS-u. Veliko besed se v ruščini začenja z latinskimi (vpliv zahodne kulture) in grškimi (vpliv Bizanca) prefiksi, npr. anti- (120 besed): antialkogö'nyj, antinomiče-; skij... in arhi- (27 besed): arhierej, arhiträv... Besede so opremljene s stilnoplast-nimi oznakami, ki upoštevajo preteklo in sedanjo normo - premiki so opazni, vendarle dokaj redki, npr. L: akrostih in akröstih... Nevtralni so izrazi: abhäz-abhäzec - abhazy-abhazcy. Pogovorne so npr. besede: bespämjatnyj, bodrjačok, vjazök. Ljudsko zastareli so izrazi: byt'e, vshödnja, dlinotä... Oznaki niž. in pog. imajo besede: al, äli, baryga, bodjäga, vernjäk, gnedüha, dobyclivostV.. Časovno-frekvenčni kvalifikator in arh. imajo besede: antik, anglickij, granicnyj, granf, datel'; dvoebračie, dobrota, dobytok... Vzporedno z razlaganjem pomena besede so navedene književne ponazoritve, tako npr. ima iztočnica ämvra, ki je zastar., ponazoritev v citatu: ... drug fatu brosaet /Amvru s kudrej otrjasaet (Tjutčev; beseda živi tudi na zah., sev., jugu); biväk, bivuäk: Vstupiv v Rumyniju, nužno spat' uže na bivakah. Segodnja spali na vozduhe v pervyj raz 2 Frazeologičeskij slovar' russkogo jazyka, Moskva 1967. 3 Rusko-horvatskij ili serbskij frazeologičeskij slovar', Zagreb 1979-1980. 4 N. M. Šanskij, Leksikologija sovremennogo russkogo jazyka, Moskva 1972. 5 A. I. Molotkov, Osnovy frazeologii russkogo jazyka, Leningrad 1977. 6 A. Menac i M. 1.11'jaš, Leksika i frazeologija sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka, Zagreb 1971. Slovar slovenskega knjižnega jezika I.-V. 1970-1991. Jurij Rojs: O razlagalnih slovarjih ruskega jezika (Garš. Pis'mo E. S. Garšinoj, 13. maja 18877); voevöda, -y. (Puškin: Pozdno nočiju iz pohoda/Vozvratilsja voevoda). Ponazoritvam besed z navedki iz ruske književnosti so dodani še podatki o tem, v katerem slovarju jih lahko najdemo, npr. gajdük je že registriral Sreznevskij, Polikarpov, 1704; Slovar Akad., 1790, Gejm, 1799; Janovskij, 1803; Sokolov, 1834. Geslo gnjaür ponazori slovar z L. N. Tolstojem: "On govorit: Vy nevernye, gjaury, začem svin'ju edite?" Veliko okazionalizmov srečamo v vseh štirih delih druge izdaje BAS-a (A. Solzenicyn: däby in daby); deklaracija (izpoved ljubezni). Druga izdaja BAS-a ima precejšnje število (več kot prva) pokrajinskih (rus. oblastnyh) besed, npr.: ažno in ažno, azjam; baba (slov. pelikan), bäbka, bäjda, välka, väluh in valüh (kastriran oven), valušok, varök; gaj, gajdä, gajnö, gajtän. Zast. in pokrajinsko (obl.) je däle, dektjär'; detovnik, deža, dežka. BAS II vsebuje veliko besed in besednih zvez - klišejev iz ljudske tvornosti. Iz jezika pravljic je stalna besedna zveza Žili byli ded da baba..., baba - jaga (kostjanaja noga). V slovarju je veliko krilatic, pregovorov in rekov (znanega ali neznanega avtorja), npr. burja v stakane vody - gre za frazem, ki ga označuje tilda). Navajam besedne zveze, rus. slovosočetanija, nem. die Wortverbindung) s podstavo voda: Vodoj ne rozolTeš'; kak dve kapli vody (pohoži); kak, büdto, slövno v vodu gljadet* / smotret'; obdätf, okatit1 (holödnoj) vodöj; oprysnuf, okatit' idr. živo j vodöj; sed'mäja vodä na kisele; bytT / hodit' ipd. kak v vödu opüscennyj; kak slövno, büdto v vödu känul; mnögo, sköTko, nemalo idr. vody uteklo s teh por, s togo vremeni; hotT v vödu brösit'sja... V drugi izdaji BAS-a je tako kot v prvi navedena frazeološka podstava s sestavinami, v besednem gnezdu pa je navodilo, katera beseda nastopa kot podstava ali sestavina: Vilami na vode, po vode pisano (podstava je naglašena, sestavine pa ne). Opisi posameznih gesel se v prvi in drugi izdaji ne ujemajo. Izbral sem le eno geslo, ki potrjuje omenjeno trditev, tj. abonement, -a. V besednem gnezdu so navedene še besede abonementnyj, abonent, abonentka, abonentnyj, aboniro-vat', abonirovat'sja (prva izdaja): abonement. -a, tj. samostojna iztočnica z razlago. V gnezdu omenjene besede so torej obravnavane kot samostojne iztočnice po abecednem redu: abonementnyj, abonent, abonentnyj, abonirovat', aboniro-vatfsja (druga izdaja). Ob glagolu je navedena še oznaka vida in spregatve, navedeni so tudi spol, sklon, število in sklanjatev (samostalniki pluralia tantum so navedeni v imenovalniku), podana sta tudi naglas in stilna oznaka. Naveden je tudi prenesen pomen. V slovarju so označeni tudi homonimi. Samostalniki (v im. ed.) so navedeni najprej, sledijo jim druge besedne vrste, ki so sproti razložene (seveda z navedki iz književnih del različnih ustvarjalcev ruske besede). VII. poglavje obsega rusko frazeologijo (§ 18, 19 in 20). VIII. poglavje ima npr. naslov Obnovitev ponazarjalnega gradiva, v zadnjem IX. pa so obširno navedeni leksikografski pripomočki in slovarsko gradivo: Bol'saja Sovetskaja enciklopedija, Sovetskij enci-klopedičeskij slovar', MAS, S. I. Ožegov in N. Ju. Švedova, Tolkovyj slovar' rus- 7 Isto besedo navaja Skol'nyj slovar' ustarevših slov russkogo jazyka po proizvedenijam russkih pisatelej XVIII-XX vv., Moskva 1996 (R. P. Rogožnikova, T. S. Karskaja). Jurij Rojs: O razlagalnih slovarjih ruskega jezika skogo jazyka, Slovar' russkih narodnyh govorov, Sreznevskij, Materialy, Dal', TSRJA Ušakova, Fasmer-Trubačev, Enciklopedičeskij slovar' russkogo jazyka. BAS II ima natisnjen Uvod iz prve izdaje, prav na koncu pa še seznam kratic in stilno-plastnih kvalifikatorjev. Razveseljivo je spoznanje, da obravnavani slovar navaja poleg ruskih še okrajšave za slovenski, srbski in hrvaški. Uvod konča s seznamom grafičnih znakov (znak kvadratek uporablja v dveh primerih: a) za razlago znotraj citata (pri osebnih zaimkih, psevdonimih in imenih živali) in b) za navodila o rabi imen in priimkov govoreče osebe v dramskih besedilih). Z obravnavanim BAS-om II se bo srečal vsak, ki se resno ukvarja z ruskim jezikom. Vprašanje pa je, kdaj in ali bomo dočakali izid celega slovarja, tj. vseh 20 delov. L. Olivovä-Nezbedovä, J. Maleninskä: Slovnik pomistnich j men v Čechach (Uvodni svazek) Academia (Akademie ved Češke republiky, Üstav pro jazyk cesky), Praga 2000, 169 str. Jožica Škofic ABSTRACT: The article presents the Introductory Volume to the Dictionary ofMicrotoponyms in the Czech Republic (Slovnikpomistnich jmen v Čechach, Uvodni svazek) published in Prague by Academia in the year 2000. The Dictionary ofMicrotoponyms in the Czech Republic will include maps for the most frequent lexical units. It will comprise approximately 45,000 entries dealing with 500,000 microtoponyms collected between 1963 and 1980. Češka onomastika ima z deli A. Profousa, L. Hosäka, R. Šramka, K. Olive, V. Šmilauerja in drugih oz. z njihovimi raziskavami naselbinskih/krajevnih lastnih imen bogato tradicijo, avtorji Slovnika pomistnich jmen v Čechach pa želijo z njim postaviti temelj sistematičnemu raziskovanju jezikoslovnega in imenoslovnega vidika češke mikrotoponimije, saj analiza polnopomenskih leksikalnih enot, ki se pojavljajo v nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imenih po besedah ene od avtoric in piske predgovora Libuše Olivo ve-Nezbedove omogoča tudi globlje poznavanje besednega zaklada (češkega) jezika, občnih besed in njihovih pomenov, razširjenosti posameznih apelativov, besedotvornih načinov ter glasoslovnih sprememb in njihove razširjenosti. Slovar omogoča tudi primerjavo med naselbinskimi in nena-selbinskimi zemljepisnimi lastnimi imeni ter različnimi poimenovalnimi postopki v preteklosti in sedanjosti, na njegovi osnovi pa bo mogoče iskati tudi tuje prvine v teh poimenovanjih. Slovar naj bi postal tudi temelj za interdisciplinarne študije o pretekli naseljenosti in socialni razslojenosti podeželja ter o načinih gospodarjenja 0£- S3 IZVLEČEK: V članku je predstavljen Uvodni zvezek k Slovarju nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen na Češkem (Slovnikpomistnich ^ jmen v Čechach, Uvodni svazek), ki gaje leta 2000 v Pragi izdala Z Academia. Slovar nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen na Češkem bo imel karte najpogostejših leksikalnih enot in bo obsegal okrog 45000 geselskih člankov s pol milijona imen, zbranih na Češkem v letih 1963-1980. k* rJTj S3 451 Jožica Škofic: L. Olivovä-Nezbedovä, J. Maleninska, Slovnik pomistnich jmen ... in izkoriščanju naravnih virov. Slovar nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen na Češkem prinaša imena, ki so bila v rabi na Češkem v drugi polovici 20. stoletja -prinaša torej sinhrono narečno gradivo in je sinhroni topografski slovar, na nekaterih mestih prepleten z elementi zgodovinskega topografskega slovarja. V približno 45000 geselskih člankih je obdelanih pol milijona dokumentiranih imen, zbranih na ozemlju Češke v letih 1963-1980. Knjiga Slovnik pomistnich jmen v Čechach, Uvodni svazek, je sestavljena iz več delov. Uvodnim poglavjem (Predgovor, Seznam krajšav in znakov ter Zemljevid Češke z vrisanimi orientacijskimi točkami, tj. sedeži nekdanjih sodnih okrajev) sledi obširna predstavitev Slovarja in njegovega nastajanja ter zgradbe geselskih člankov (avtorica L. Olivovä-Nezbedovä) ter izbor iz obdelanih geselskih člankov, katerih avtorici sta L. Olivovä-Nezbedovä in Jitka Maleninska. Zadnje poglavje je obširen bibliografsko urejen seznam virov in literature, med katero najdemo tudi štiri slovenska dela: R. Badjura, Ljudska geografija, Terensko izrazoslovje (Ljubljana 1953), F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I—III (Ljubljana 1976, 1982, 1995), F. Bezlaj, Slovenska vodna imena I (Ljubljana 1961), D. Ludvik, Nekaj hidronimov na Slovenskem (Slavistična revija 20, 1972, str. 181-205). Slabost seznama krajšav in znakov je, da so avtorji za nekatere pomene uporabili različne znake (na primer: < in <— 'oblika pred znakom se je razvila iz oblike za njim') oz. so nekatere krajšave (n., p., pol., s., sv.) uporabili v več pomenih (na primer: n. 1. 'nad', 2. 'näsledujici', 3. 'nebo'), kar je kljub možnosti, določiti pravi pomen krajšave s pomočjo sobesedila, gotovo moteče in bi bilo bolje, če bi za vsak izraz uporabili različno krajšavo -posebno, ker avtorji tudi sicer uporabljajo različne tipe krajšanja: kratice iz ene (A 'apelativum') ali več črk (AV ČR 'Akademie ved Češke republiky', SaS 'Slovo a slovesnost', VJ 'vlastni jmeno'), krajšave s piko za eno (č. 'čislo') ali več črkami (atd. 'a tak dale') ali krajšave zloženk in besednih zvez (čes.-mor. 'česko-moravsky', po Kr. 'po Kriristu'). Glede lokalizacije nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen v Slovarju nadaljujejo s tradicijo iz dela A. Profousa Krajevna imena na Češkem - za posameznim nenaselbinskim imenom je navedena krajšava sedeža bivšega sodnega okraja in za poševnico ime katastrske občine ali naselja, v katerega bližini se nenaselbin-sko ime pojavlja (krajšave sedežev bivših sodnih okrajev so povzete iz dela V. Šmi-lauerja Naselitev Češke v luči krajevnih imen). Na straneh 21-58 avtorica L. Olivovä-Nezbedovä predstavlja zgodovino nastajanja Slovarja nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen/mikrotoponimov na Češkem in ovire, ki so jih avtorji Slovarja morali pri tem premagovati, navaja pogoje in temeljna (jezikoslovna, geografska idr.) dela, ki so omogočili nastanek Slovarja, razčlenjuje imensko gradivo v njem, glede na vrsto poimenovanih objektov ter povezanost imena in objekta, starost imen, pogostost pojavljanja v različnih delih Češke, prehajanje iz naselbinskega lastnega imena v nenaselbinsko lastno ime in obratno. Avtorica v tem poglavju na kratko predstavi tudi jezikovno stran teh imen (podrobneje je bila ta razčlenjena v monografiji Pomistni jmena v Čechach (Praga: Acade-mia, 1995), predstavljeni v Jezikoslovnih zapiskih 3, 1997, str. 249-255): njihov izvor in (besedo)tvorni način, spreminjanje njihove podobe v zgodovinskih virih, glasoslovno, oblikoslovno ali leksikalno knjižno/narečno obliko. Jožica Škofic: L. Olivovä-Nezbedovä, J. Maleninska, Slovnik pomistnich jmen ... Za pravilno branje in razumevanje podatkov je posebno pomembno poglavje Zgradba geselskega članka v Slovarju. Geselski članki so sestavljeni takole (vsi razdelki niso nujno zastopani v vsakem geselskem članku): - geselska beseda/iztočnica/ime v imenovalniku ednine (oz. množinski samostalniki v imenovalniku množine) pri samostalnikih in imenovalniku ednine moškega spola pri pridevnikih in posamostaljenih pridevnikih, zapisana v verzalkah; iztočnice s šestimi ali več pojavitvami imajo tu zapisano tudi frekvenco pojavljanja; - slovnična oznaka iztočnice (če gre za dve enakopisni besedni vrsti, sta obravnavani v istem geselskem članku, a vsaka posebej za svojo rimsko številko I ali II); - zapis imena z lokalizacijo: 1 a brezpredložna imena (z razdelki: enobesed-na imena, dvobesedna imena z ujemalnim prilastkom, večbesedna imena z vezni-kom in ali brez njega, množinska imena - razdeljena po Šmilauerjevi semantični klasifikaciji zemljepisnih lastnih imen - itd.), 1 b predložna imena; izpisana so tudi imena iz katastrov, knjig in časopisov, arhivov in muzejev - vse znotraj geselskega članka razvrščeno po abecedi, tudi končaj i različnih (predložnih) oblik; - poimenovani objekti: 2 a poimenovani z brezpredložnimi imeni, 2 b poimenovani s predložnimi imeni (oboje s frekvenco pojavljanja tudi pri imenih, ki imajo do pet pojavitev; največja frekvenca je poudarjena s krepkim tiskom); kadar se lastno ime iz iztočnice geselskega članka pojavlja v različnih oblikah in besednih zvezah, jez nadpisano številko pojasnjeno, na katere vrste objekt se zapis nanaša; - 3 razlaga (izvor - iz lastnega, npr. osebnega, ali občnega imena; tvorje-nost; prevzetost osnove iz tujega jezika; motivacija - tudi z zgodovinskimi podatki o objektu, če ni bilo mogoče najti ustreznega apelativa, s katerim bi bilo mogoče pojasniti pomen; razvoj - npr. različne glasovne spremembe v narečni obliki imena; jezikovna oblika); - 4 enakopisna/enakozvočna krajevna imena (izvorna povezanost s krajevnimi imeni); - 5 kazalka od osnovne besede k tvorjenkam oz. od tvorjenke k osnovni besedi (ta razdelek je osnova za različne besedotvorne študije); nekatere tvorjenke iz obstoječega osnovnega imena (tj. posamostaljeni svojimi pridevniki iz samostal-niškega imena in množinski samostalniki) in glasovne različice so v slovarju predstavljene v podgeslih; - za pomišljajem na koncu geselskega članka je kratica avtorja geselskega članka; - geselski članki besed - imen, ki imajo šest ali več pojavitev (lahko v različnih oblikah in besednih zvezah), imajo tudi karto, na kateri je ob kratici kraja s številko pojavitev imena prikazana tako lokalizacija/razširjenost kot frekventnost/ pogostost posameznih leksikalnih enot - imen; - kazalčna gesla (od neknjižnih različic h knjižnim različicam, če taki zapisi obstajajo, in od tvorjenk k osnovnim, tj. netvorjenim besedam) omogočajo še večjo preglednost slovarja. Zanimiv je tudi zadnji del tega poglavja, v katerem avtorica predstavlja nastajanje slovarja od zbranega in na kartotečnih listkih izpisanega gradiva do raču- Jožica Škofic: L. Olivovä-Nezbedovä, J. Maleninskä, Slovnik pomistnich jmen ... nalniško obdelanega ter strokovno pregledanega in analiziranega zapisa imen v geselskih člankih Slovarja nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen na Češkem. Nemškemu povzetku tega poglavja sledi izbor obdelanih geselskih člankov. Skupaj jih je v Uvodnem zvezku 112, od črke A do Z (od vključno črke L 10 geselskih člankov - skupaj s kazalčnimi gesli), 34 geselskih člankov pa je opremljenih tudi s kartami. Uvodni zvezek slovarja Slovnik pomistnich jmen v CechächJQ zanimivo in obsežno znanstveno delo, ki bo z izidom celotnega slovarja nedvomno pomembno ne le za češko onomastiko, jezikoslovje in druge družboslovne stroke, ampak bo pomemben pripomoček pri izvedbi podobnih (ali manj obsežnih) projektov tudi drugod po svetu. Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine Peter Weiss Rečnih srpskih govora Vojvodine 1: A-B, ur. Dragoljub Petrovič, Novi Sad: Matica srpska - IK Tiski cvet, 2000 (Leksikografska izdanja 3; Dijalekatski rečnici 2), 162 str. IZVLEČEK: V članku je predstavljen prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine (Rečnik srpskih govora Vojvodine, z uvodom in besedami, ki se začnejo s črkama A in B) iz leta 2000. Poudarjeni so osnovni podatki iz slovarskega uvoda, ob zelo dobro izdelanem slovarju pa je govor o posameznih rešitvah. ASTRACT: The article presents the first volume of the Dictionary of Serbian Speeches in Vojvodina (Rečnik srpskih govora Vojvodine, including an introduction and the words beginning in A and B), issued in the year 2000. Special attention is paid to basic information from the introduction and, on the basis of this excellently compiled dictionary, individual lexicographic solutions are discussed. 1.0 Na Filozofski fakulteti v Novem Sadu oz. na Oddelku za književnost in jezik Matice srbske v Novem Sadu od leta 1980 organizirano zbirajo narečno be-sedje. Leksikološke raziskave govorov Vojvodine so se sicer začele že prej, pred dobrimi tridesetimi leti, na Inštitutu za jezikoslovje, ki je bil leta 1979 priključen Inštitutu za južnoslovanske jezike Filozofske fakultete v Novem Sadu. V kartotečno zbirko so vključili posamezna že objavljena tudi lastna dela - monografske izdaje in obsežnejše razprave -, ki so bila primerna za predstavitev besedišča. Dragoljub Petrovič je tedaj pripravil osnovna navodila za zapisovanje narečnega besedja Vojvodine. »Pri zbiranju preostalega gradiva so bili udeleženi sodelavci zelo različnih profilov: od strokovno usposobljenih raziskovalcev slovaropiscev, študentov srbskega jezika, novinarjev in publicistov do amaterjev entuziastov« (str. 9). Prvi zvezek slovarja so od leta 1995 sestavljali Dragoljub Petrovič, ki gaje tudi uredil, ter Svetlana Malin-Duragič, Dejan Miloradov in Kača Sunajko. Vanj je uvrščeno le preverjeno gradivo, kot je zagotovljeno v predgovoru (str. 9-10). 1.1 Kot je zapisano v Uvodu (str. 11-20), naj bi slovar »kar se da popolno predstavil besedni repertoar tega področja srbskega jezikovnega prostora. Zato ni zamišljen kot diferencialni slovar, popoln pa bo toliko, kolikor je — vsaj za zdaj — popolna njegova kartoteka, pri čemer je na tak njegov obseg odločilno vplivalo razumevanje, daje vsaka beseda narečna takrat, ko jo srečamo kot sestavino določenega narečnega besednega sistema, ne glede na to, kakšen je njen odnos do standardnega jezika.« (Str. 11) Gradivo so sistematsko »zbirali v vaseh s prvotno domačim Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine prebivalstvom na prostoru dveh vojvodinskih narečnih kompleksov (šumadijsko- - vojvodinskega in smederevsko-vršaškega)« (str. 11), medtem ko je z drugih dveh področij - mlajšega ikavskega in slavonskega - povsem fragmentarno: tako iz Slavonije niso mogli pridobiti niti enega zanesljivega zbiratelja (»edina zbirka, ki smo jo dobili s tega področja, obsega okoli 2000 listkov, vendar pa je med njimi malo takih besed, ki bi tudi sicer lahko bile uvrščene v slovar, ker niso onaglašene, mnoge niso opremljene z nujnimi slovničnimi podatki, mnoge pa nimajo jasno definiranih niti pomenov«, str. 11). Gradivo iz siceršnjih pisnih virov - iz etnološko-zgodo-vinskih virov in iz umetniških del -je v slovar vključeno v sorazmerno omejenem obsegu (str. 12). Po zagotovilu iz uvoda (str. 12) srečamo lastna imena v slovarju edinole v stalnih frazeoloških zvezah, vendar pa sta npr. besedi Bog in ljubkovalni-ca iz otroškega jezika Boga 'Bog' (izpeljanka iz nje prav tako v otroškem jeziku je Bogin 'Božji') kljub temu predstavljeni v celoti, tudi z bogato frazeologijo, v kateri nastopa beseda Bog (ki je v ednini vedno pisana z veliko, npr. v frazemih idi s milim Bogom, krasti Bogu dane, ko Bog ali Bog i batina). 1.2 V uvodu izvemo vse bistveno o sestavi slovarja in iztočnice, o slovničnih podatkih, o t. i. stilističnih označevalnikih, o pomenu, o ponazarjalnem gradivu in zemljepisni razširjenosti leksema, o frazeoloških zvezah, o različicah in sopomenkah, o posebnih pripombah (ki lahko stojijo povsem na koncu gesla, v njih pa so navedene zanimivosti o etnografskih podrobnostih ali o ljudski duhovni in materialni kulturi), pa tudi o grafičnih simbolih. Sledijo še krajšave virov in literature, seznam darovalcev gradiva in krajšave krajev, iz katerih izvira gradivo, vključeno v slovar (»gradivo za slovarje zbrano [..] iz več kot dvesto vojvodinskih vasi« (str. 18) - bolje bi bilo reči krajev, saj npr. Zrenjanin, Sombor, Pančevo in Vršac pač niso vasi -, deset krajev pa je tudi iz Romunije in Madžarske (str. 27)); ta del dopolnjuje »mreža točk, iz katerih je gradivo, vključeno v slovar« (str. 28), s čimer se tudi končuje uvod. Pri tolikšnem številu okrajšav, ki zlahka postanejo nepregledne, bi bilo poleg sedanje razvrstitve po posameznih zemljepisnih področjih/pokrajinah (Srem, BaČka, Banat ter kraji v Romuniji in na Madžarskem) smiselno navesti še azbučno zaporedje vseh krajev in azbučno zaporedje vseh krajšav za kraje (s pripisanimi ustreznimi podatki, nekako takole v ustrezni grafični preureditvi: Berkasovo — Be - Srem in Be — Berkasovo - Srem). Teh 226 krajev iz Vojvodine ter po pet iz Romunije in Madžarske (skupaj torej 236) bi tako lažje locirali tudi tuji uporabniki slovarja. (Ustrezni seštevki po pokrajinah in po državah bi lahko bili objavljeni že v samem uvodu k slovarju: Srem in Banat po 78, Bačka 70. Vsi ti podatki pričajo o sorazmerno gostem zajemu gradiva, če jih npr. primerjamo z mrežo krajev za Slovenski lingvistični atlas, ki šteje 406 govorov (Benedik 1999: 23).) Iz gradiva v slovarju, kije opremljeno s temi okrajšavami, tj. zemljepisnimi označevalniki, bi se pri vsakem leksemu dalo izdelati zemljevid razširjenosti leksema in določenih oblik ali različic, pa čeprav samo naglasnih. (Toda prim, tule točko 2.15.) - V zapisih za Slovanski lingvistični atlas so od vojvodinskih govorov upoštevane štiri točke iz Vojvodine (Sivac, Jazak, Bašaid in Uljma) in ena iz Madžarske (Lovra - Lörev) (Fonološki opisi 1981:449-457, 491-496). 1.3 Slovar srbskih govorov Vojvodine je v napisan v cirilici in urejen azbučno. Sam zapis narečnega gradiva v njem nima posebnosti, kot smo jih marsikdaj Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine vajeni pri narečjih - glasovnih razlik in različic pač ni veliko, kar se vidi tudi iz Fonoloških opisov iz leta 1981. V uvodu je na str. 19 povedano, da manjši fonetični odtenki, »kot so npr. barva samoglasnikov (njihov bolj odprt ali zaprt izgovor) ali oslabljen izgovor posameznih soglasnikov«, niso označeni, tudi v primerih, ko so v izvirnem besedilu bili zapisani, ne. Tako je »iz čisto praktičnih razlogov - da bi bilo besedilo slovarja bistveno poenostavljeno in da ne bi bilo obremenjeno s takimi podrobnostmi«. - Od posebnih znakov je uporabljen le cirilski s (tj. 3 (dz), npr. v besedah bu$a 'ustnica' ali bronsirati 'bronsirati' - v makedonščini je sestavina knjižnega jezika), ki stoji v azbuki med črkama z 'm j, kar v uvodu k slovarju ni pojasnjeno. 1.4 V geslu sledijo iztočnici morebitne različice, ki po mnenju sestavljal-cev spadajo skupaj. Iztočnica vsebuje naglasni podatek, če je ta v geslu edini; kakor hitro jih je več, je vsakokratni zapisan ali za ustreznim pomenom (npr. v geslu bublija), če jih je več pri istem pomenu, pa pred nizom ustreznih ponazarjalnih primerov (npr. v geslu buva). Iztočnici sledi besedno vrstni podatek in pri nenevtral-nih besedah še označevalnik. Treba je pohvaliti dobro rešitev pri dvovidskih glagolih, ki imajo pripisan podatek (ne)svr 'svršeni i nesvršeni vid'. (Tam, kjer pričakujemo besednovrstni podatek, to seveda pomeni dovršni in nedovršni glagol ipd., tako kot tudi m, ž ali s v geslih ne pomeni moški spol, ženski spol, srednji spol, kot piše v slovarju na str. 21, ampak samostalnik ustreznega spola. To je pogosta napaka tudi v drugih slovarjih in jezikoslovnih delih, npr. v peti izdaji pravil Slovenskega pravopisa iz leta 1997, kjer je krajšava m na str. 8 razložena kot 'moški spol, moškega spola', čeprav je npr. na str. 137 uporabljena ob besedi tati, kjer je besednovrstni podatek, ki seveda pomeni 'samostalnik moškega spola'. Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis 2001 ločita m mm., kot je treba, kar se vidi z vsakokratnega seznama krajšav.) 1.4.1 Pomen je, kadar se ujema s pomenom v enakem geslu v standardnem jeziku, samo nakazan, in sicer z enačajem v krogcu, za svetlo puščico pa stoji sopo-menska narečna različica, pri kateri je navedena ustrezna razlaga. Sledijo ponazar-jalni primeri, ki so vedno opremljeni z zemljepisnim označevalnikom, isti naglasni tip pa lahko ima pripisane še druge točke, kjer je bil zapisan; teh je včasih tudi več deset (npr. v geslih astal in bokal). 1.4.2 Za vodilčno črno puščico so navedene glasovne in oblikovne različice ali pa sopomenke. (Svetla puščica je razlikovalno domiselno uporabljena v ka-zalčnih geslih.) Za kvadratom so navedene »stalne zveze, v katerih besede ohranjajo svoje osnovne pomene«, npr. za čije babe zdravlje 'za čiju Ijubav, kad nešto ne vredi truda' (str. 19), za trikotnikom »frazeološke zveze, katerih pomen se uresničuje šele v celoti izraza«, npv.jager banda 'grupa lovaca' (str. 19). Meja med enim in drugim je zelo nejasna; tako je zveza kad je bal, nekje bal 'kad se trosi neka se trosi, i si.' (v geslu bal) postavljena za trikotnik. Za pravokotnikom so navedeni primeri ali fraze, v katerih »se v ponazorilu iztočnice pojavlja kaka zanimivejša oblikovna posameznost«, kar bomo našli v uvodu na str. 19 v geslu voleti (ki ga v slovarskem delu še ni; primere iz slovarja prepisujem večinoma brez naglasnih znamenj): »Najvolijem kad je tišina dok spavam«. V nekaterih geslih so navedena tudi podgesla. - Uporabljenih je še nekaj vrst puščic, med katerimi je treba omeniti Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine dvosmerno za označevanje protipomenk (str. 20). Nerazložena je ostala vijuga (til-da), ki nadomešča iztočnico npr. v geslih am in baksuz. 1.4.3 V uvodu na str. 12 je rečeno: »Besed, ki so prišle v narečje v novejšem Času kot pridobitev t. i. civilizacijske leksike (kot so frižider, televizija, elektrika ipd.), slovar prav tako [namreč tako kot lastnih imen - P. W.] ne registrira.« Tovrstne omejitve so v narečnih slovarjih pogoste, vendar tudi dovolj nedoločne in izmuzljive (prim. Šojat 1985: 351). Če v slovarju ni besede elektrika (govorim na splošno, ne o primerih iz konkretnega slovarja), v njem ne bi smelo biti tudi nič takega, kar za svoje delovanje potrebuje elektriko (poleg že navedenih besed še radio, zamrzovalnik ipd., sesalnik ipd., vrtalnik ipd....), kar bi bila z jezikoslovnega stališča velika škoda. Nekatere od teh besed namreč izkazujejo zanimive in širše sledljive jezikovne razvoje (narečno alkohol in ankohol npr. v slovenskih in poljskih narečjih - prim, ti dve gesli v Weiss 1998 in v SGP 1), ki pa so seveda lahko tudi v redko rabljenih, starinskih in zastarelih (ne več aktivno rabljenih) besedah, zato tudi merilo pogostnosti ne more biti odločilno (Šojat 1985: 352). (Če je merilo zajetja besedj a v narečni slovar tehnična opremljenost kmetije in če konj in njegova oprema prideta v poštev, traktor in naprave v zvezi z njim pa ne, potem za slovar narečje umre, ko pogine zadnji kmečki konj na obravnavanem področju. Vendar pa stvari - na srečo - niso tako preproste.) Tako v Slovarju srbskih govorov Vojvodine najdemo besede avto z različicami afto, avtomobil in auto, potem avtobus z različicami aftobus, anibus in auftobus, ter asfalt, antena 'pipak' (tj. 'tipalka (pri čebeli)') in abolanta 'ambulanta' z različico abulanta, kar je seveda prav, se pa nikakor ne da reči, da so vse te besede v vojvodinskih govorih starejše kot beseda elektrika. Ker naj bi bil v slovarju poleg jezikovnih dejstev predstavljen tudi materialni in duhovni svet določenega področja, je zelo nevarno postavljati omejitve. S sprejemanjem novosti kaže narečje tudi sposobnost prilagajanja, saj vedno poimenuje, kar mora in kar se v njem uporablja iz potrebe - pa tudi iz larpurlartizma. V njem se torej uresničuje vse nujno - potencialne besede (izraze) si lahko privošči knjižni jezik z jezikovno politiko, predpisovanjem in normiranjem, tega pa v narečju ni. Narečje premore veliko poimenovalno moč in slabo je, če narečni slovar to tvornost zaradi prestrogih pravil prezre. 1.4.4 Tisk v slovarju je zelo lep in skrben računalniški vnos si zasluži veliko pohvalo. 2.0 K nekaterim posameznostim v slovarskem delu (str. 31-161). 2.1 V zaporedju avštok21 aß tok I avštuk I afituk, kjer so vse sestavine pisane polkrepko, je iztočnica vendarle samo prva beseda, kar vidimo po pripisanem indeksu in iz gesla akštok, kjer je avštok zapisan kot vodilka - različice so pripete k iztočnici. 2.2 V geslu brkonja']Q naglas zapisan na kazalčni besedi {brka), kar je spregled. 2.3 Škoda, ker v slovarju niso navedene tudi knjižnojezikovno-narečne kazalke, npr. od ambulanta k abolanta ali od austrijski k avstrinski, saj marsikatere besede s stališča srbskega knjižnega jezika v njem ni mogoče najti. 2.4 Stranskosklonske posebnosti so včasih navedene v polkrepki, drugič pa Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine öoMÖapaep -epa m 8. — ...[nnejia] Ha-jienn miynne h me Kao 6oM6ap,nep, Ha Höre ce wyTH npä (H3 — B111). » 6oM6apaoBaTH -yjeM necBp 8; öÖMÖap-doeaCuu. — He 3HaM j$i cy 6ÖM6ap,noBa-jih... (T). — Hyjia caM m je 6ÖM6apiiOBaH Beörpaxi h ,aa je MHÖro Jbypyi CTpanano (A — Un); 6oM6dpdoeaiüu. — W "bum 60M-öäpflyjeny cejio (H3 — Bm). ÖÖMÖHUa 7K <=*> ŽOMOOV.a. — M h cmo He-Ka# 6ÖM6nue npäßHJiH, MefiajiH uubftBy (Brju). 6oivi6oHa / 6oHÖOHa >k 8; öomöchü. — BhJIH Cy 3ailOBOJbHM Kaü AÖÖMJy ojx ÖHe KyMe HeKOJiHKO öoMÖÖHa (HC). — Y Top-6mmwuy M$Te MäTio öoMÖÖHa (M3). — Hue-Äy m jB^y öoMÖÖHe (J — JI; Kb; HM Bin); öohcöhü. — Hwje 3HaJia urrä je qyKyjiäjia m 6oH6ÖHa (CKm - C) [36,HT 299]. 66h m 8. — M kö he hIih aa öpe 3anpy-tm h .af^KaBH, e Täj-he äööhth ööHOBa, na he Mohn Mäjio na3äpHTM (fle — Kb; Km Bm). 6oH6ÖHMHJa m 'nocjiacTwqap kojh npo-H3BOÄH h npo^aje ÖOMÖOHe' (C). 6ÖHHU1 m pn6 -0 6a6aK 1 (Ur) [CxJIP]. 6ÖHpa >k 1. 'MpuiaBa Kpaßa'; 2. npeH 'Mpuiaßa, norypeHa >KeHa\ — üpäßa ch öcwua (HM). oonKa >k oöhhho mh öönne <**> 606a (Jlo). öonKHua >k n&M öomca, o6mhho mh 6ön-KHue. — KynHJia caM MaTepHJäJi Ha 6ön-KHue (Jlo). 6öp m 6ot cBpcTa neTHHapa, Pinus'. — Taj uejx caM uč^mo oä 66pa (H3 — Eu; C; Biu); öejiu ~ 'Pinus silvestris', upuu ~ 'Pi-nus nigra' (Bu, Cb Cc; O). 66pa »C 1. 8 (Jk; C K Kb Bui); 2. 'Ha-60p (Ha TKaHHHH h CJT.)' (C; Bm); nüme hü ~ *4H3Me ca mckhm capaMa'; 3. 'jihhh-ja' (K); AÖHcm na ~ (K); wen -=> üpcüXen (Hjx) [IIhTB). öopaHHja >k 6ot 'Phaseolus vulgaris'; 60-pämja (CtC; H My T >K6 K Kb Th Mm; HM); öopanüja (M3); -* öypaHuja, 3enen üacyjb, Aacwuna yciüa, üaey/b y 3enen. A CHTHa öopänuja 'HeßaacaH, 6e3Ha4a-jaH HOBen (jbynH)' (C Kb). öopaTH -aM Hecßp 'yrarjaTH' (An). Stolpec iz Slovarja srbskih govorov Vojvodine 1 (str. 125) v navadni pisavi: auto mn autovi m, toda avto / afto -a/-ova Nmn -ovi m; bala2 ž obično mn bale; brk m obično mn brkovi brkova, antena ž pčel obično mn antene, brat m mn brača. Okrajšanja stranskih oblik torej niso enotna. Kot je bilo rečeno že glede iztočnice in različic k njej, bi bilo najprimerneje pisati polkrepko le iztočnice in podiztočnice. - Spregled je agovati agujem (tako še v geslih adutirati in bariti -sedanjiška oblika ne bi smela biti pisana polkrepko). - V geslu arnjevi]Q besedno-vrstno-slovnični podatek mn m (sestavini v njem bi morali biti zamenjani), kar je v nasprotju s podatkom ž pl t ('pluralia tantum') v geslu mrežage. Kot kažejo tukajšnji primeri s prav majhnimi črkami pisanih besednovrstnih in slovničnih podatkov, bi bilo dobro temeljito premisliti zaporedje, v katerem naj si sledijo. 2.5 Iztočnici ajnfah 'jednostruk, jednostavan, prost' (s primerom »Ne volim takvo ajnfah tkanje«) in ajnferbih 'iste boje (u kartanju)' (s primerom »Lako je tako dobiti kad je bio ajnferbih«) nista prislova, kot je zapisano, ampak nesklonlji-va pridevnika. 2.6 Besednovrstni podatek manjka v geslih ajak (tu gre za medmet) ter blatiti in blejati. 2.7 V uvodu na str. 19 piše, da so z enačajem v krogcu označene »tiste besede (ali njihovi pomeni), ki jih je treba šteti za standardizirane in v tem smislu je naš znak zamenjava za opuščen leksični pomen«. To ni dovolj natančno, saj uporabnik ne more vedno vedeti, kolikšen je pomenski obseg določene besede v srbskem knjižnem jeziku, sploh pa bo to večja težava čez čas, ko se bo število pomenov morda povečalo ali zmanjšalo. Glede na pomenske razvrstitve in predstavitve Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine razlag je zelo vprašljivo, ali je prostorski in siceršnji prihranek (zaradi iskanja primerne formulacije) pri pomenih besed, ki se prekrivajo (besede in pomeni) s knjižnimi, tolikšen, da jih je mogoče skrčiti na enačaj v krogcu. Besede namreč sčasoma dobivajo nova pomenska težišča (kot se je v zadnjem poldrugem desetletju zgodilo z besedo miška), ki čez nekaj desetletij ne bodo več iste, kot so danes, tako da bi uporabnik narečnega slovarja moral pri osnovnih pomenih poseči po slovarju srbskega knjižnega jezika. Enačaj v krogcu je zapisan namesto prve razlage v geslu bik, začuda pa v geslu buva najdemo (edino) razlago 'insekt koji živi na telu životi-nja, Pulex' z označevalnikom zool(oško). Ta podatek namesto enačaja v krogcu je treba razumeti takole: (osnovni) pomen vojvodinskega narečnega leksema buva se ne ujema in ne pokriva z (osnovnim) pomenom srbskega knjižnega leksema buva, kar pa se zdi komajda verjetno. Možno je seveda, daje srbska knjižna oblika tega leksema drugačna. (Vendar v razlagi leksema buvaroš beremo: 'koji je pun buva (o psu, mački i si.)', kar priča, daje v razlagalnem jeziku vojvodinskega narečnega slovarja, ki je gotovo srbski knjižni jezik, uporabljen leksem buva.) Druga, zelo neverjetna možnost je seveda, da imajo v Vojvodini bolhe res le živali, ljudje pa ne, neverjetna glede na to, da se v geslu buva v ponazarjalnem gradivu najdejo tudi primeri kot »Buve me pojedoše«, frazem biti pun buva pa pomeni 'biti nemiran, nestašan (o detetu)'. 2.8 Očitno je treba ob pomenu iz srbskega knjižnega jezika, kar je označeno z enačajem v krogcu, upoštevati tudi stilne ipd. označevalnike: tako recimo leksem budala, ki v slovarju nima pripisanega označevalnika, najbrž ni nevtralen ne v enem ne v drugem sistemu. 2.9 Pripisane razlage so večinoma dobre. Pri besedah iz rastlinstva, živalstva in celo medicine so prevečkrat uporabljena latinska poimenovanja, kar glede na druge razlage pomeni manjšo obvestilnost (npr. bosiljak bot 'Ocimum basilicum L.', brukl bruh m med 'Hernia, kila', bedrenica ž med past 'bolest papkara, Antrax' -nejasno je, zakaj bi bilo treba tudi latinske medicinske izraze pisati z veliko začetnico). — Marsikdaj je razlaga zapisana na način vrsta ..., kar kaže na odvisnost od pičlih podatkov v gradivu (npr. borer 'vrsta obučarske igle', medtem ko v geslu bodo-šilo ohlapno razlago 'vrsta šila' močno dopolnjuje ponazarjalni primer). -Včasih je treba razlage kombinirati z označevalnikom, kar je v slovarju dobro rešeno: buvetina je »augm buva«, buvica pa »dem buva« - avgmentativ in deminutiv torej. - Spregled je neujemanje sestavin v razlagi v geslu badnjača: 'pogača (kolač) koji se peče i jede na Badnji dan'. 2.10 V razlagah so pri samostalnikih z nadpomenko 'človek/oseba' različne rešitve, ki bi se jih dalo večinoma poenotiti: 'onaj koji ...' (npr. alavko, aminaš), 'onaj ko ...' (npr. arendar), 'čovekkoji...' (npr. ajleger, alas, ambreldžija), 'osoba koja ...' (npr. aranžer, brlja2), 'koji je ...' (npr. buvaroš) - zadnji način je sicer prihranjen za pridevnike (npr. budalast 'koji je kao budala', alamunjast). 2.11 Pomenska členitev je nasploh izpeljana natančno. Do napake je prišlo nekajkrat, ko naj bi bili posamezni pomeni ločeni s črkami (a, b, v ...), npr. v geslih avcug in baksuz, kjer je s črko a označen le drugi pomen. 2.12 V slovarju ni besede burencad, kije zapisana v ponazarjalnem gradivu v geslu balon. Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine 2.13 Velika začetnica je po nepotrebnem uporabljena prevečkrat: na začetku posameznih razdelkov s stalnimi zvezami je zapisana velika (npr. Jager-banda v geslu banda), le enkrat je mala (v geslu balon, in sicer balon-mantil). Veliko začetnico je priporočljivo ohraniti za lastna imena. Kljub končnemu ločilu (večinoma piki) na koncu posameznih gesel v Slovarju srbskih govorov Vojvodine se iztočnica v novem geslu (ali podiztočnica ali okrajšava slovničnega podatka pred podiztočni-co v podgeslu) vendarle piše z malo začetnico - v starejših slovarjih (recimo v Srbskem slovarju Vuka Stefanoviča Karadžiča iz leta 1818) so zaradi pike na koncu posameznih gesel tudi vse iztočnice pisane z veliko začetnico. 2.14 Zavajajoča je interpunkcija, ki ni izbrana najbolj premišljeno: »bola / bolj a ž => bolest; böla. - Vidi se da ima neku bolu, tako je žut i oči mu upale (J). -[..] ön od öte böle je ümro (Vš); bölja. -... s ötom njegovom böljom (SC). - [..]« Tu besedi böla in bölja uvajata ponazarjalne primere, česar po hierarhiji uporabljenih ločil in po vrstah tiska ne bi mogli soditi. Primernejša rešitev se ponuja kar sama od sebe. 2.15 Pri razlagi istega frazema na različnih mestih je kdaj prišlo do razhajanj: frazem Bog i batinaJQ v geslu batina razložen kot 'neograničena vlast' in naj bi bil zapisan v Futogu, medtem ko mu je v geslu Bog pripisana razlaga 'jedina vlast', frazem pa naj bi bil zapisan v Novem Miloševu in v Vršcu. Frazem ko Božič i Badnji dan je bil, kot izhaja iz gesla badnji, zapisan v Somborju in Vršcu, medtem ko v geslu Božič piše, da le v Vršcu. 2.16 V slovarjih in predvsem v poskusnih snopičih slovarjev pogosto srečamo neskladje, ko se vzorci gesel iz slovarskega uvoda, s katerimi so pojasnjeni pojavi v slovarskem delu, razlikujejo od izvedb v slovarskem delu, čeprav bi morale biti te največkrat preprosto preslikane, to pa tudi pomeni, daje bilo eno izpopolnjeno (po navadi so to slovarski sestavki), drugo pa ne (po navadi slovarski uvod, ki je nastal že prej, ob snovanju slovarja). Tako v vojvodinskem slovarju v slovarskem delu najdemo v geslu adutirati razlago 'igrati adutom', v slovarskem uvodu (str. 13) pa 'igrati najjačim kartama'; v tem geslu v podgeslu adutnuti ni razlage, v slovarskem uvodu pa je 'odigrati najjačom kartom'. Neskladje je še v geslih babica1 (v slovarju 'manji nakovanj za otkivanje kose' in v uvodu na str. 13 'mali...') in alka (v pomenu Ig 'deo na jaslama za koji se privezu krave i konji', v uvodu na str. 17 pa '... se vezuju ...'). Tovrstnih spregledov seveda ne more biti v tistih slovarjih, ki v uvodih navajajo le geselsko iztočnico in s tem uporabnika napotijo na besedilo in utemeljitev povedanega v samem geslu, in v tistih neredkih, ki sploh nimajo dovolj obsežnega (»poštenega«) uvoda, kar pa je zelo slabo. 3.0 Slovar srbskih govorov Vojvodine je s širokim zajetjem in bogastvom predstavljenega besedja ter z večinoma natančno pomensko razčlenitvijo, doslednim ponazarjanjem ter diatopično dokumentiranostjo besed in oblik zelo dober izdelek. Ob prvem zvezku sebi in vsem drugim želim čim prej vse zvezke tega slovarja, vem pa, da brez dobrih želj kolektivu, ki ga izdeluje, ne bo šlo - in samo z njimi gotovo tudi ne. Najbrž bi bilo marsikaj pomenskega v tem slovarju veliko bolj enoumno in enotno, če bi se pisci pri izdelovanju lahko oprli na kak dovolj razširjen (mor- Peter Weiss: Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine da enozvezkovni) razlagalni slovar srbskega jezika. Toda ta želja spada že v kako drugo slovaropisno zgodbo. Morda je za slovaropisno plat Slovarja srbskih govorov Vojvodine dovolj velika pohvala, če rečem, da bo v njem lahko marsikaj koristnega našlo tudi srbsko knjižno slovaropisje. Navedenke Benedik 1999 = FRANCKA BENEDIK, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA), Ljubljana, Založba ZRC, 1999. Fonološki opisi 1981 -Fonoloski opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenač-kih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim HngvistiČkim atlasom, Sarajevo, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981 (Posebna izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka 9). SGP 1 = Slownik gwar polskich l,A-Bqga, ur. MIECZYSLAW KARAŠ - JERZY REICHAN, Wroclaw itd., Wydawnictwo PAN, 1982. Šojat 1985 = ANTUN ŠOJAT, Zasade rječnika hrvatskih kajkavskih govora, Hrvatski dijalektološki zbornik 7 (1985), zv. 1, str. 337-361. Weiss 1998 = PETER WEISS, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami, Poskusni zvezek (A—H), Ljubljana, ZRC S AZU, 1998 (Slovarji). Pomemben prispevek k slovenski leksikologiji Andreja Žele (SI o «SI CO Knjiga Slovensko leksikalnopomenoslovje (Govorica slovarja) redne profe- « sorice slovenskega knjižnega jezika in stilistike na slavističnem oddelku Filozofske fc fakultete dr. Ade Vidovič Muha je med drugim tudi prepotrebno temeljno delo za <• slovensko slovaroslovje in slovaropisje. Doslej je bilo namreč slovensko slovaro- ^ slovje obravnavano samo v posameznih, razmeroma redkih, razpravah, torej fragmentarno. ^ To monografsko delo, ki ga je leta 2000 izdal Znanstveni inštitut Filozofske & fakultete v Ljubljani, obsega pet vsebinskih poglavij, ki se, izvzemši prvega zgodo- 5> vinskorazvojnega, medsebojno dopolnjujejo in nadgrajujejo: I Začetki moderne lek- O sikografije na Slovenskem, II Pojem leksem, III Pomeni leksemov, IV Pomenska ^ razmerja znotraj leksema, V Medleksemska razmerja; v Dodatku so dodane štiri m razprave, ki so s teoretičnimi utemeljitvami /ne/posredno tematsko povezane s prob- q lematiko leksikalnega pomena. Večjo preglednost obravnavane snovi in hkrati zmož- ^ nost celovitejšega dojemanja pomenoslovne problematike omogočajo binarni grafi ^ - obenem so to tudi grafični povzetki predhodno analizirane snovi. ^ Osnovne stalnice skozi celotno delo so: - definicije osnovnih pomenoslov-nih pojmov, - sistematizacija pomenoslovne terminologije v slovenskem jeziko- ^ slovju (izpostavljanje, presojanje ustreznosti in reševanje posameznih strokovnih poimenovanj), - sprotno utemeljevanje povedanega s ponazarjalnim gradivom (zgledi - dobesedni ali prirejeni - so iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika I-V in iz gradiva, zbranega predvsem v diplomskem seminarju pri avtorici na slavističnem oddelku Filozofske fakultete). Potrjevanje povedanega z zgledi iz SSKJ je hkrati nanovo ovrednotilo posamezne slovarske rešitve v SSKJ. Skratka, vzajemnoodvi-snostna razmerja znotraj celotnega jezikovnega sistema so tokrat predstavljena s pomenoslovnega vidika. Hkrati pa delo ravno zaradi tako široko zastavljene večravninske, tudi zu-najjezikovnosistemske, obravnave pomenskosti, omogoča različna problemska branja. V tej predstavitvi se omejujem predvsem na tiste ugotovitve in obravnave, ki lahko neposredno koristijo slovarskemu delu in ga izboljšujejo. Pri avtoričinem ovrednotenju dosedanjega slovarskega dela z vidika moderne leksikologije je izpostavljeno za sredino 19. stoletja izredno pronicljivo Miklošičevo in Levstikovo razmišljanje o slovarju takratne sodobne slovenščine kot naj-razpoznavnejšem izrazu posebnosti in enkratnosti kulturnega in sploh družbenega slovenskega sveta (11-16). V tej zvezi je opozorjeno na Miklošičev rokopisni slovar z opombo, da ni dosegljiv, zato ni možno oceniti dejanj ski Miklošičev delež pri a^ Andreja Žele: Pomemben prispevek k slovenski leksikologiji * Pleteršnikovi uslovaritvi slovenskega jezika. Razvojno, ob Pleteršnikovi sposob-^' nosti uskladiti in uslovariti aktualni jezikovni in jezikoslovni razvoj, avtorica opo- * ' zori na bistvene dosežke nekaj več kot šestdeset let mlajšega petzvezkovnika - Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Izpostavljeni zgoščeno argumenti->' * rani vidiki (15-16), ki so vplivali na zasnovo petzvezkovnika, onemogočajo nadalj-C nje pavšalno kritiziranje ali hvaljenje. Hkrati pa so za slovaropisca dobro orienta-^ cijsko izhodišče za naprej. ; Kot že rečeno, seje avtorici pri definiranju pomenoslovnih pojmov sistema- C * tizirala za slovensko jezikoslovje prepotrebna pomenoslovna terminologija. Ome-^ njena sistematizacija se kaže pri izpostavljanju definicijskih razmerij leksikologija (slovaroslovje) : leksikografija (slovaropisje). sem (pomenska sestavina") : semem ^ (pomen): semantem (pomenje), leksem : jezikovni izraz s sprotnimi opombami, da še nimamo ustreznega oz. z vidika označene pojmovnosti enakovrednega domače-N ga izraza za leksem, da tudi izrazi besedni zaklad, besedi e ali besedišče niso enako-; * vredni mednarodni leksiki. V teh primerih se avtorica največkrat sklicuj e na definier cije v Enciklopediji slovenskega jezika (1992), tudi na definicije v Slovarju sloven-»< skega knjižnega jezika (I, 1970); za pomenko J. Müllerja pa npr. predlaga rešitev v ^ smislu pomenka = verbalizirani pomen, iz česar sledi razmerje pomen : pomenka = £1 lastnost : nosilec lastnosti (46). Izvorno/prvotno neizrazljivi temeljni enoti pome-** - noslovja kot sta pomen in pomenska sestavina avtorica glede na označeno poveže v razmerj a kategorialni slovarski pomen : kategorialne slovarske pomenske sestavine ^ (KPS), denotativni slovarski pomen : uvrščevalne + razločevalne pomenske šesta-^ vine (UPS + RPS). Koristna in širše jezikoslovno potrebna oz. kar nujna, predvsem _" za urejeno jezikovnosistemsko razmišljanje, je izpostavitev ločevanja med slovarskimi kategorialnimi pomenskimi lastnostmi (spol, števnost, oseba, vid, intenčnost), ki so zaradi vključenosti v denotativni pomen hkrati tudi že njegove kategorialne ^ pomenske sestavine, in med skladenjskimi kategorialnimi lastnostmi kot so npr. število, sklon, čas, naklon, način. Na to se navezuje bistvena trditev, da so kategorialne pomenske sestavine s skladenjskimi vlogami v dialektičnem razmerju: "/.../ prepoznavnost določene skladenjske vloge je pogojena z določenimi kategorialnimi lastnostmi in obratno - o kategorialnih lastnostih brez določene skladenjske vloge ne moremo govoriti"(30), in še "Stalnost skladenjskih funkcij je pogoj za stalnost kategorialnih lastnosti in s tem tudi odprto stalnost (dinamičnost) besednih vrst /.../ določena množica besed je prek svojih kategorialnih lastnosti potencialna nosilka določene skladenjske vloge"(31). Tako je osmišljena izhodiščna skladenjsko funkcij ska delitev besednih vrst na stavčnočlenske in nestavčnočlenske, prikazana tudi z binarnim grafom (31). Pri spremembah kategorialnih lastnosti je potrebno izpostaviti argumentirano potrjevanje povedkovnika kot besedne vrste in samostojne (pomenskosestavinske) slovarske enote, ko beseda v povedkovodoločilni vlogi izgubi sposobnost izražanja spola in hkrati pridobi sposobnost izražanja časovno omejenih lastnosti, npr. Alenka je (bila) (dober) človek (31), hkrati povedkovodoločilni samostalnik izgubi vpliv na vezni glagol, npr. Soseda sta copata, Sosedje (bil) lisica (33); s pridobitvijo števnosti lastnost preide v nosil-ca/-ko lastnosti, npr. občudovati naravne lepote (33) ipd. Znotrajleksemsko se možna povedkovniškost do-ASA kazuje z možnostjo dvakratne uporabe istoizraznice v smiselnem stavku, npr. Člo- Andreja Žele: Pomemben prispevek k slovenski leksikologiji vek je človek (125), in da vsi pomeni npr. leksema človek na tak način lahko tvorijo *? smiselne lastnostne stavke. Z vidika prenesenega pomena je tudi opozorjeno, daje ™ takšen metaforični povedkovnik šele prehod k popolni leksikalizaciji metaforične- ^ ga pomena (148). Na nedokončano leksikalizacijo drugotnega (metaforičnega) po- 2 mena avtorica opozarja v SSKJ npr. pri besedi lisica. Ponazarjalni zgled Ne zaupam ravnina z nad- in podpomensko pojmovno ravnino: bazični leksemi (označeni po- O ševno) predstavljajo pričakovano rabo govorečega, npr. žival -pes - bokser, sadje j -jabolko -jonatan (51). Upoštevani so seveda samo leksemi s srednjo (pomensko) &. vrednostjo - tj. občna imena, ki tvorijo t. i. obsegovno jedro slovarja, medtem ko so ,-; lastna imena opredeljena kot leksemi s pomensko vrednostjo blizu 1 (možno je le ^« razmerje s posameznim) in slovarsko določena samo s kategorialnimi pomenskimi sestavinami, iz česar sledi, daje njihova slovarska vrednost prekrivna z besedilnim pomenom. Glede na urejenost uvrščevalnih in razločevalnih pomenskih sestavin zno- ^ traj leksemskih pomenov avtorica ločuje t. i. endogene lekseme z notranjo hierarhično pomenskosestavinsko zgradbo z notranjo (predvidljivo) uvrščevalno sestavino (sem sodijo samostalniki in glagoli) in t. i. eksogene lekseme z zunanjo hierarhično pomenskosestavinsko zgradbo s skupkom razločevalnih pomenskih sestavin, ki so hkrati nekakšne povezovalne pomenske sestavine, ki določajo možno zunanjo uvrščevalno sestavino. Med eksogene lekseme potemtakem sodijo pridevniki, prislovi in povedkovniki. Predlogi in vezniki pa so leksemi s posebnim (slovničnoraz-mernim) denotatom prirednih/podrednih razmerij. Zbir medsebojno hierarhično povezanih UPS izoblikuje pomensko piramido tipa kar > bitje > žival > domača žival > pes > lovski pes > jazbečar (60); ugotavljanje UPS je z vprašalnico kaj, ugotavljanje RPS jez oziralnima zaimkoma ki, kateri (55). Z vidika leksema kot jezikovnega znaka pa so navedena tudi izrazna merila - leksem je lahko beseda, stalna/avtomatizirana besedna zveza in leksikalizirana krajšava (pisna in glasovna tipa Nama in S [es] za 'stavek'), npr. gozd, črni bor, filofaks ipd (22-23). Pri večbesednih leksemih velja opozoriti, da so obdelane tudi skladenjsko-pomenske vloge pridevnikov v levem prilastku (26-28), posebej je opozorjeno na posebnosti: - pri strokovnih besednih zvezah so izločeni lastnostni pridevniki in 46 Andreja Žele: Pomemben prispevek k slovenski leksikologiji *""* svojilni pridevniki z edninsko pretvorbeno možnostjo, npr. lepa rdeča gerbera, so-^ sedove gerbere, zahtevna skladnja ipd.; —netvorjeni lastnostni pridevniki barve/mere ^ ali podobnostni pridevniki so v strokovnih zvezah ob terminološkem jedru lahko *~* konverzni vrstni, npr. beli fosfor, lahki bencin, svileni papir ipd.; - izsvojilni vrstni, ^ izkrajevni/izčasovni vrstni pa kljub neterminološkemu jedru besedno zvezo lahko O leksikalizirajo in hkrati terminologizirajo, npr. belgijski konj, bruseljska čipka, idrij-& ska čipka, baročna ura ipd.; - zveze z nekonverznimi izsamostalniškimi vrstnimi r* pridevniki so zagotovo strokovne, npr. fosforna moka, samostalniška beseda ipd. O Tu se razlaga še dodatno teoretično dopolnjuje z razpravama Merila pomenske de-«* litve nezaimenske pridevniške besede in Pomenske skupine nekakovostnih izpelja-*•# nih pridevnikov v Dodatku. Pri popridevljanju in posamostaljanju je opozorjeno „ tudi na možno homonimno zavajanje z nestrokovnimi zvezami, npr. filoz. volja do moči: močna volja, biol. boj za obstanek : bojevati se za obstanek. N Z vidika pomena imajo leksemi kot slovarske enote obvezne in možne po- > mene. Med obvezne sodita kategorialni in denotativni slovarski pomen, med možne *ö pa konotativni pomen. Kategorialni slovarski (slovnični) pomen je določen s kate-^ gorialnimi (imenskimi in glagolskimi) pomenskimi sestavinami (KPS) in vključuje še besedotvorni pomen, ki izhaja iz pomenske podstave (stavčne) povedi (29). Tako se z vidika pomenoslovja aktualizira avtoričino Slovensko skladenjsko *""•< besedotvorje ob primerih zloženk (SSB 1988). Predstavljena je delitev obrazil glede na pomen oz. izvor (podrobneje v SSB): - obrazila z denotativnim (in hkrati Ä slovničnim) pomenom: (brat)-ec, pra-(ded), (lov)-ec, (pod-streš)-je, (vrv-o-hod)-bj ec; - obrazila s samo slovničnim pomenom: (angor)-a-(volna),pod-(streš-je), (vrv)-2 o-(hod-ec). *•* Tu bi s pomenskoskladenjskega, in deloma tudi s tvorbeno-pretvorbenega, * vidika izpostavila še avtoričino delitev prislovov na propozicijske (stalne - krajev-^ ne/časovne, nestalne - vzročne) in modifikacij ske (vrstne, npr. politično, ambulantno, slovensko, vojaško, in lastnostne - samoobglagolske npr. lepo, dobro, in ob vseh besedah, npr. močno, zelo) (37). V nadaljnje jezikoslovno premišljevanje nam avtorica ponuja možne rešitve v smislu, da v primeru vzročnih prislovov denotat vzročne stavčne/nestavčne (samostalniške) besedne zveze odloča o eventualni pro-pozicijski vrednosti prislova vzroka, in ali gre pri (modifikacijskih) vrstnih prislovih tipa ambulantno pregledati, laboratorijsko preveriti (z možnima smiselnima pretvorbama 'pregledati v ambulanti' in 'preveriti v laboratoriju') samo za posebno vrsto (propozicijskih) okoliščinskih prislovov na drugi ravni. Denotativni pomen navadno odslikuje predmetnost, lahko pa tudi govorno dejanje. Medmet in členek imata za denotat (uslovarjeno) govorno dejanje - medmet je leksem z denotatom celovitega govornega dejanja in členek pa leksem z denotatom kot sestavino/dopolnilom drugega govornega dejanja. O t. i. dvojni pomenski obremenitvi leksema avtorica govori v primerih, ko ima leksem poleg denotativnega še konotativni pomen. Slednji se pojavi, ko tvorec v objektivno razmerje vnese subjektivni vidik. Obravnavana je konotativnost, izra-žana s prvinami čustvenosti, kronološkosti in zvrstne stilnosti. Prvotna konotativnost z inherentnimi konotativnimi prvinami, npr. baba, baraba', bosonog : bosopet, 466 ata ' atek\ cvek : žebelj; smiselna je tudi pripomba, daje drugotna konotativnost z Andreja Žele: Pomemben prispevek k slovenski leksikologiji adherentnimi konotativnimi prvinami mogoča pri leksemih, ki so najmanj dvopo- *"? menski, npr. praskati 'pisati', plesniv 'osivel, star'. Podani so praktični primeri z "7 oznako ozko knjižno (102-110). Opozorjeno je tudi na razvoj konotativnih pome- ^ nov v smislu: beg > beg časa (ekspr.) : baročni (term.) > baročna pisava/ženska x; (ekspr.); pri npr. bajati > premik iz 'prerokovati, čarati' v 'pripovedovati kaj never- em jetnega' ipd. * Pri sporočanj sko-pragmatičnem pomenu imamo popis t. i. ušlo varjenih sporočanj skih (komunikacijskih) in pragmatičnih prvin primerjalno z angleškim slo- ^ varjem Collinsa Cobuilda (4995, 1997), ki temelji na sporočanjski vlogi jezika in ^ je kot primerek novega tipa slovarja nastal na podlagi računalniškega korpusa - ^ korpus je omogočil označitev vseh besedilnih in zunajbesedilnih okoliščin rabe. m Tudi tu je narejeno novo ovrednotenje SSKJ-a z vidika znotraj jezikovnih pu; (nagovor, opozorilo, pozdrav, kletvica/psovka) in zunaj jezikovnih okoliščin: 0,= < opredelitve kraja in časa , 02 = prepoznavanje družbenega in političnega vzdušja ^ časa, 03 = okoliščine, ki opozarjajo na različne znotraj jezikovne posebnosti lekse-ma (izrazi posameznih avtorjev / filozofskih šol ipd.) (86-97). ^ Z vidika pomenskohierarhične zgradbe slovarskega članka je za slovaropis- ^ ca še posebej aktualna predstavitev možnih pomenskih razmerij znotraj leksema. > Obravnavani sta enopomenskost kot bistveno načelo terminološke leksike in več- O pomenskost, ki je tipična lastnost občne leksike in je ne smemo zamenjevati z več- ^ leksemskostjo pri enakoizraznicah. Glede na razmerje leksem : jezikovni znak imajo enopomenski leksemi simetrični (skladni) jezikovni znak, večpomenski leksemi pa imajo asimetrični (neskladni) jezikovni znak. Avtorica je večpomenskost tipizirala kot pomensko vsebovanost in kot pomenske prenose glede na bližino (sinekdoha, metonimija) ali po- ^ dobnost (metafora). Pomenska vsebovanost obsega znotrajleksemsko hierarhično nad-/podpo-mensko ureditev pomenja leksema (zgledi za človek > iz njega še mož, ženska). Predstavljena je implikacija več pomenov v glavnem/izhodiščnem pomenu in hkrati tudi vzporedna podpomenskost. Pri pomenskih prenosih je izhodiščna ugotovitev, da med pomeni ni mogoče vzpostaviti nad- in podpomenskosti. Tako je sinekdoha predvidljivo hierarhično (krožno) preurejanje pomenskih sestavin, tako da se število in vrsta pomenskih sestavin ohranjata, npr. hruška > 1. 'drevo s pečkastim sadežem' <> 2. 'sadež drevesa'; rep > 1. 'del trupa živali <> 2. 'žival z repom'. Pri metonimiji pa gre za zapolnjevanje poimenovalne praznine (t. i. katahreza) z novo predvidljivo uvrščevalno sestavino - gre lahko za hierahično vzporedne metonimične pomene, npr. glina > 1. 'usedlina za lončarstvo' > 2. 'izdelki iz gline'; hrast > 1. 'les hrasta' > 2. 'pohištvo iz hrasta'; banalnost > 1. 'lastnost banalnega' > 2. 'ravnanje glede na to banalnost' ipd. Metonimične terminološke zveze so skupi (spremeni se ena od sestavin): - metonimija v jedru, npr. neopravičena ura 'UPS - izostanek RPS - od ure', parno kladivo 'UPS - stroj RPS - s kladivom'; - metonimija v prilastku, npr. logaritemski papir 'UPS - papir RPS - z mrežo za logaritme', črna maša 'UPS - maša RPS - v črnih oblačilih'. Metafora je vnašanje novih pomenskih sestavin na podlagi medsebojnega vplivanja vsebin dveh denotatov, npr. roka > 'človeška okončina / del stroja'. a^j m Andreja Žele: Pomemben prispevek k slovenski leksikologiji Lastnosti motivirajočega pomena (Pm z UPSm) se posplošijo na celotni pojmovni svet, pri čemer je metaforični pomen obvezno sestavljen tudi iz konotativne-ga dela (ekspresivno, slabšamo ipd. + metaforični pomen Pmt). Metaforičnost v terminih: - vezana na jedrni del, npr. udarna igla 'del orožja kot igla', basovski ključ 'znak kot ključ na začetku črtovja'; - vezana na jedro in prilastek, npr. pasji jezik, pasji zob, mačje uho ipd. Obravnava se za konec razširi še na pomenska in izrazna razmerja med lek-semi (157-185). V okviru medleksemskih pomenskih razmerij avtorica predstavi objektivno (medjezikovno, znotraj jezikovno) sopomenskost in subjektivno (z upoštevanjem čustvenosti ali jezikovne politike) sopomenskost, dopolnjevalno proti-pomenskost (noč ali dan, da ali ne, konkretno ali abstraktno) in nasprotnostno pro-tipomenskost (hladen - mrzel, pameten - neumen ipd.) in še nad-/podpomenskost kot tipični razmerji v slovarskih pomenskih razlagah. Pri medleksemskih izraznih razmerjih sta podrobneje predstavljeni enoizraznost in izrazna podobnost. Sicer pa je Slovensko leksikalno pomenoslovje takšne vrste znanstveno delo, da nam vsako vnovično branje odkriva nova spoznanja, hkrati z njimi pa se vsakič odplasti in odpre tudi nekaj novih problemov - ponuja ugotovitve in daje pobude. Vasilij Abajev 1900-2001 Silvo Torkar o w 0E- Le nekaj mesecev potem, ko so najuglednejši moskovski jezikoslovci pripravili veliko svečanost ob stoletnici rojstva Vasilija Abajeva, enega najpomembnejših primerjalnih indoevropskih jezikoslovcev 20. stoletja, patriarha ruske ira-nistike, enciklopedista osetinskega jezika in folklore, se je (18. marca) njegovo živ- ^ ljenje utrnilo. Zaradi izjemne osebne skromnosti in nevključevanja v vsakršne klane so o V. Abajevu v medijih, celo v strokovnih, razmeroma malo pisali. Šele ob ~* stoletnici je Ruska akademija znanosti (RAN) izdala knjigo o življenju in delu ve- ~< likega učenjaka izpod peresa njegovega učenca in rojaka Mahometa Isajeva, oprem- > ljeno s predgovorom akademika Olega Trubačova in z bibliografijo del slavljenca.' O V resnici gre za ponatis širši j avnosti praktično nedostopnega besedila iz leta 1980, ^ ki je izšlo v skromni knjižici pri založbi Ir2 v Ordžonikidzeju (od leta 1990 spet Vladikavkazu), glavnem mestu Severne Osetije - Alanije. q Polmilijonski osetinski narod, potomec nekdaj mogočnih ljudstev Skitov, M Sarmatov in Alanov, je znan po dveh osebnostih, ki sta ključni za poznavanje in razumevanje njegove jezikovne in kulturne identitete. Prvi je Kosta Hetagurov, pe- ^ snik, utemeljitelj sodobne osetinske literature in vsestranski nacionalni buditelj (1859-1906), drugi je Vasilij Abajev, jezikoslovec in folklorist, avtor impresivnega Istoriko-etimologičeskogo slovarja osetinskogo jazyka v petih debelih knjigah3 in številnih znanstvenih monografij. Vasilij ali tudi Vašo Abajev seje rodil 15. decembra 1900 v visokogorski vasi Kobi ob Vojaški gruzinski cesti. Po končani klasični gimnaziji v Tiflisu (Tbili-siju) leta 1918 je nekaj let poučeval v rojstni vasi, nato pa je študiral iranistiko na univerzi v Leningradu. Na predlog znamenitega jezikoslovca Nikolaja Marra je tam leta 1928 opravil tudi podiplomski študij. Znanstvene naslove je pridobil brez zagovorov, na podlagi izjemnih dosežkov (leta 1935 in 1962). Pred vojno je delal v Leningradu, med vojno pa po srečnem naključju v Severni in Južni Osetiji. Po zna- m Isaev, M.L, Vasilij Ivanovič Abaev, Moskva, »Nauka«, 2000. /rje osetinsko etnično samopoimenovanje. Ime Osetija (dobesedno Oseti) je gruzinsko in je prešlo v vse evropske jezike. Izpeljano je iz etnonima Os in pomeni deželo, kjer Osi živijo (prim, še Rusi - Ruseti). Osetin je rusko poimenovanje za pripadnika obravnavanega naroda, v slovenščini ime ni docela ustaljeno: Osetinec, osetinski, osetinščina, v rabi je tudi Oset, osetski, osetščina (prim, nam najbližjo podobno podaljšavo Dalmati-nec, dalmatinski iz podstave Dalmatia. Abaev, V.l., Istoriko-etimologičeskij slovar' osetinskogo jazyka, T. I (1958), T. II (1970), T. III (1979), T. IV (1989), T. V- Kazalo (1995), Moskva - Leningrad. 469 Silvo Torkar, Vasilij Abajev 1900-2001 ^ nem Stalinovem članku v Voprosih jazykoznanija leta 1950, s katerim je bil končno ^ presekan marristični vozel, so ga najvišje avtoritete v tedanji akademski srenji na ^ čelu z V.V. Vinogradovom obtožile marrizma in čeprav je prepričljivo zavrnil vse M očitke, je že kazalo, da ga bodo zaprli. Kljub temu da ni bil član partije in je zavest-^ no izbral življenje »apolitičnega« znanstvenika, gaje tedaj sam Stalin, kije včasih pokazal spoštovanje do pogumnih osebnosti, premestil iz Leningrada v Moskvo za namestnika V. V. Vinogradova, direktorja akademijskega Inštituta za jezikoslovje. Tuje v sekciji za iranske jezike delal do upokojitve 1. 1970. Seznam znanstvenih del V. Abajeva obsega nad 300 enot, od tega trideset monografij. Področja njegovega dela so bila: jezikoslovje (iranistika, teorija jezika, izvor jezika v zgodnjih stadijih, teorija etimoloških in zgodovinskojezikoslovnih raziskav, indoevropsko in kavkaško jezikoslovje), vprašanja folkloristike, literarne vede, mitologije, religije, kulturne zgodovine in etnologije iranskih narodov. N > Njegova prva znanstvena objava je razprava Ob udarenii v osetinskomjazy-ke (1924). Poleg številnih dialektoloških razprav sta, kar zadeva raziskave na sin-hroni ravni, zelo pomembna njegova Russko-osetinskij slovar' in Osetinsko-russkij slovar' (1950 in 1952) ter Grammatičeskij očerk osetinskogojazyka (1952). Poglavitno mesto v raziskovalnem delu V. Abajeva pa zavzemajo njegove raziskave na diahroni ravni, saj je jezik dojemal kot zgodovinski pojav, kije najtesneje povezan z zgodovino naroda, njegove kulture, filozofskih in verskih nazorov ter vsakdanjega življenja. Program svojih raziskav je najbolj natančno sformuliral v razpravi Proishoždenie i kuVturnoe prošloe osetinpo dannymjazyka (lingvističeskoe vvede-nie v istoriju osetinskogo naroda), ki uvaja njegovo prvo veliko, celih 600 strani obsegajočo knjigo Osetinskij jazyk ifol'klor.4 Večji del svojega življenja je posvetil uresničevanju tega monumentalnega raziskovalnega programa. V. Abajev je dal izjemen prispevek k raziskovanju vprašanja o starodavnih prednikih osetinskega jezika, namreč o bolj oddaljeni skitščini in nekoliko bližji alanščini. Ugotovil in preiskal je kavkaške substratne prvine v osetinščini. V delu Skifo-evropejskie izoglossy5 je V. Abajev prikazal v osetinščini poteze, ki jo zbližujejo s slovanskimi, baltskimi in germanskimi jeziki. Kot jezikoslovec se je posvečal raziskavam vseh ravnin jezika, najbolj pa ga je pritegnila leksika. Največji dosežek njegovega znanstvenega opusa je pač petzvezkovni Zgo-dovinsko-etimološki slovar osetinskega jezika, ki ga je sam pisal celih sedemdeset let in za katerega je izjemoma še pred izidom zadnje knjige prejel leta 1981 najvišje priznanje, Državno nagrado. V slovarje avtor pritegnil gradivo iz 190 jezikov in narečij. Poleg treh temeljnih načel, namreč fonetičnega, morfološkega in semantičnega, je V. Abajev pri pisanju tega dela kot četrti kriterij v veliki meri upošteval tudi 470 Abaev, V. L, Osetinskij jazyk i fol'klor, Leningrad 1949. Abaev, V L, Skifo-evropejskie izoglossy. Na styke Vostoka i Zapada, Moskva 1965. Zelo podroben kritičen pretres te razprave podaja V Cvetko Orešnik v svoji knjigi K metodologiji preučevanja baltoslovansko-indoiranskih jezikovnih odnosov, Ljubljana 1998, na str. 66-81. V svoji študiji avtorica razčlenjuje še štiri krajše razprave V. Abajeva. Silvo Torkar, Vasilij Abajev 1900-2001 Kaloev, B. A., Vengerskie alany (jasy). Istoriko-etnografičeskij očerk, Moskva 1996. Segren, A., Osetinskaja grammatika, Sankt-Peterburg 1844. Miller, Vs., Osetinskie etjudy, I—III, Moskva 1881-1887. Miller, Vs., Osetinsko-russko-nemeckij slovar'. Pod redakciej i s dopolnenijami A.A.Frej- mana, I—III, Moskva 1927-1934. Efimov, V. A., Vasilij Ivanovič Abaev (1900-2001), Voprosy jazykoznanija, 2001, št. 4, 157. »zgodovinski kontekst« oz. realije. Etimolog mora biti po Abajevu bolj kot vsak ^f drug jezikoslovec oborožen s poznavanjem zgodovine, kulture, etnografije, folklo- ^ re, arheologije ipd. Slovarje zato zanimiv tudi za zgodovinarje in etnologe. V njem ^ najdemo prvine petih različnih tipov slovarjev: 1. dvojezičnega (je osetinsko-ru- 2 ski), 2. razlagalnega (dokumentiranje z iztržki iz folklornih in literarnih besedil), 3. šele A. Šegren, avtor znanstvene Osetinske slovnice s priloženim osetinsko-ruskim O in rusko-osetinskim slovarjem.7 Pravi utemeljitelj vede o osetinskem jeziku in kul- ^ turi pa je bil Vsevolod F. Miller, slavist, iranist in kavkazolog, znan po svojih »Ose- r^ tinskih etjudah«8 in še zlasti po Osetinsko-rusko-nemškem slovarju, ki pa je izšel rs šele posmrtno.9 ,, V. Abajev je bil tudi odličen raziskovalec severnokavkaškega ljudskega epa o junakih Nartih, ki se je pri Osetincih ohranil v večji meri kot pri sosednjih naro- ^ dih. O njem pravi, da predstavlja poetizirano in fantastično avtobiografijo alanske- fv, ga ljudstva, v kateri se je odsvitala zgodovina njegovega vsakdanjega življenja in ^ pogleda na svet. Veliki francoski raziskovalec indoevropske mitologije in kavkazolog George Dumezil v svojem delu Mit in ep (1968) med drugim poudarja, da pomembnost Osetincev, tega malega severnokavkaškega ljudstva, za vse oblike primerjalnih študij samo narašča. Ko so delovni in življenjski opus V. Abajeva ocenjevali njegovi mlajši kolegi, je bilo o njem med drugim rečeno:10 »Znanstvenike navadno delimo na dva tipa: eni razpletajo zapleteno, drugi po svojih močeh zapletajo preproste stvari. O Abajevu lahko mirno trdimo, daje občutno prispeval k razpletanju klobčiča izjemno zapletenih temeljnih problemov humanističnih znanosti«. 471 Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so periodično glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU, ki izhaja enkrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke do konca maja v tekočem letu, glasilo pa izide v zadnjih mesecih leta. Razen delavcev Inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi raziskovalci slovenskega jezika. Uredništvo bo za pisanje posebej vzpodbujalo mlade raziskovalce in raziskovalke, kar je tudi priporočilo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Predviden okvirni obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do pet, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del do 10 strani. Tekste, ki morajo biti izvirni in še ne objavljeni, je treba oddati uredništvu na disketi 3,5 in vnesene v oknih v programu Word 6 ali 7 (95) ter v pisavi Times New Roman CE (velikost 10). Če avtor uporablja Word 97 (ta ni kompatibilen s programom za postavljanje knjig), morajo biti vsi posebni in naglašeni znaki vzeti iz Wordovih naborov Brane 1, 12, 3, 4. Pri tabelah, grafih ipd. je treba upoštevati format Jezikoslovnih zapiskov. Pri pisanju naj avtorji ne uporabljajo slogov. Oblikovanje prispevka naj prepustijo Založništvu ZRC, označene so lahko pisave krepko, ležeče, podčrtano. Za številko opombe na dnu strani je treba vstaviti en tabulator. Disketi naj bo priložen iztis na formatu A 4 v dveh izvodih. Razprave in članki morajo imeti na začetku slovenski izvleček. Temu bo sledil angleški prevod izvlečka. Na koncu bo angleški povzetek (avtorji naj slovenski izvleček in povzetek odtisnejo posebej za prevajalko). Pred povzetkom mora biti pri člankih in razpravah seznam virov in literature, ki se nanaša na obravnavano tematiko. Pri tem naj se avtorji ravnajo po zadnji številki Jezikoslovnih zapiskov. Pri navajanju virov in literature je zaželeno, da se ime, ki je zapostavljeno priimku z vejico, (po možnosti) navede neokrajšano. Vse prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo in jih pred oddajo v tisk vnesejo na disketo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju glasila želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce glasila ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino glasila ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v razdelku ODMEVI. Naslov uredniškega odbora Jezikoslovnih zapiskov: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 160, faks: 01425 77 96, e-pošta: ISJ@zrc-sazu.si 472 Glavni urednik: 01 4706 177; e-pošta: keber@zrc-sazu.si. ISSN 0354-0448 770354 " 044012