2. âtev.
V Novem mestu 16. januarja 1888.
IV. letnik.
olenjske Hovice.
Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. OcDa jiiu je za eelo Kdor želi kako oananilo v „Dolenjske Novice" na-loto 1 gld., za pol leta 60 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvoatopno petit-vrato 8 kr. sa sprejema J. Krajec v Novem mestu.	enkrat, drakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Naš gospodarski položaj.
Leto za letom postajajo kmetijske razmere neugodiiejĚe in nastopili so íasi, ki so čim dalje bolj elabi in neznosni za naa. Gospodarstvo cam dandanes malo iiése. In kako ne! Poljski in Tinski pridelki se manjšajo. Zemlja noče veí tako roditi, kakor je redila v prešnjih časih. Trta in poljski sadeži podvrženi so zmeraj bolj različnim boleznim in škodljivcem. Trtna UŠ preti in žuga v novejSem Času uničiti čim dalje bolj naš vinski pridelek. Vrhu vsega pa nas tepe od leta do leta nesrečno vreme. Hude nevihte s točo pogostoma obiskujejo cele kraje naše Dolenjske in jih obo-Žajo, ker jim uničijo večino cele letine.
Majhni in še negotovi so toraj današnji pridelki, In še te je težko spečati in spraviti v denar. Žitna cena je vedno slabša, pridelovanje postaja pa čim dalje dražje. V takih okolščinah se ni Čuditi, če potoži kmetovalec svoj stan rekoč, da ni moč vež izhajati, ker se pridelovanje ue izplača.
Kupčija s kmetijskimi pridelki postaja zmeraj slabša in enako pada tudi cena živine.
Zelo pičli so toraj prihodki v sedanjih razmerah. Stroški pa se množijo na vse strani. Davki in davščine naraščajo, delalci eo vedno dražji in življenske potrebe so zmeraj večje. V prešnjih Časih so bile potrebe kmetovalca dosti manjše. Njegova noša je bila priprosta in blago za njo se je doma izdelalo. Sploh se je takrat skoraj vse doma pridelalo, kar se je potrebovalo za življenje in v gospodarstvu. Dandanes pa ae skoraj vse že kupuje. Domača in hišna obrtnija je izginila. Lastni pridelki več ne zadostujejo in kupujejo se rajši za drag denar tuji izdelki. Ni Čudno, da se bogatijo tujci, mi pa obóžavamo. Sedanji kmetijski stan polakomnil se je denarnega gospodarstva in v to pritirale so ga časovne razmere, Današnji kmetovalec bi hotel vedno le prodajati in kupovati. Je U pa možno dandanes na ta način vspešno in z dobičkom gospodariti? Gotovo ne? Pridelki so prepičli, cena za nje preveč nizka in kupčija preveč slaba. Unanje
úlnul
Potne èrtice,
Spisnjs Ant. Eocmor.
X. Pismo. — Iz Betlehema v Nazaret.
(Daljo.)
Nekateri tovariši so že sedeli v sedlih in čakali, da odidemo dalje, pa večina bila je zato, da gremo še poslovit se, saj tako skoraj zadnjikrat, od tako priljubljenega svetišča. Krenili smo potem v nižino, kakih 20 min. in bili smo na pastirskem polji, kjer se je mnogo čred nizkih goved paslo po komolec visokem Žitnem strnišči, ljudstvo pak je želo. Ko nam je ravno steze zmanjkalo, jašili smo kar čez Žito, kar ondi nič novega ni. Kavno tako sem videl tudi druge živali večkrat pred ženjci pasti ali še celo valjati se, da so se branili rojem hudih mrčesoT, pa Tendar se za to nihče ni brig,'
Jašili smo kake štiri ure čez gore in dole mimo beduinskih naselbin, ki so bile le iz kakih
vej sostavljene. To ubogo ljudstvo živi tako v samoti, kakor pravi divjaki in se hrani le od bogatih žitnih pridelkov in čred drobnic ali govede. Otroci skoraj nagi skačejo kakor miške okoli meter visokih stanovanj. Malim družbam potnikov hi ne bilo \'anio tu hoditi; večjih družb pa se vendar ne upajo napasti. Na naših straneh so jezdili naši hovasi (spremljači) na iskrih konjičih. Přišedši Trh visokega hriba zagledali smo v daljavi silno ogromno zidovje, jednako mogočnej trdnjavi : samostan sv. Šaha. Takega zidovja se ne vidi povsodi. Přišedši tje potrkali smo na komaj Ibef/v debela železna vratca. Brž so spustili po vrvici raz visoko ridv/.jS " :o košaro in oddali smo noter dovolitev od Jeruzalemskega Grškega patrijarha; kmalu potem začeli so pokati železni zapahi in vratca so se nam odprle. V samostanu živi čez 50 redovnikov nezjedinjenih Grkov, ki BO oblečfc i v črne halje. Bila jih je brž večina okoli nas v dvorani, eden hitel nam je vodo do-našati iz neke kapnice — pa dobra je bila po tako dolgi ježi črez razbeljene hribe. — Sredi
kupčije z domtčimi pridelki Dolenjci čim dalje manj puznamo. Kar prodamo, to prodamo večinoma doma, ua naših sejmovth in tržaih duevih. Vsa naša kupčija s kmetijskimi pridelki postaja zmeraj bolj notranja, ker smo preveč ločeni in oddaljeni od splošnega prometa. Nam manjka dobrih cest, nam manjka osobito železnice, ki so glavna podloga in podpora vapeSne kupčije, NaSe pridelovalne in kupčijske razmere, v kojih moramo gospodariti, BO žalostne!
Ni pa kmalo dežele, ki bi bila po svoji naravni legi in dobroti zemlje tako ugodna za kmetijstvo, kakor je Dolenjsko. Naravni pogoji za Tspešno pridelovanje bo dani v polni mêri, k manjka nam še pravega razuma in vednosti, za doseči gotove, bolj§e in večje pridelke kakor do sedaj. Koliko več bi lahko pridelali na polji, kako velik dobiček bi lahko dajala živinoreja in koliko več bi lahko skupili za naše vino in sadje! Eako lahko bi naša zemlja veS rodila in koliko boljši bi lahko bili naši pridelki in izdelki, če bi umno in s prevdarkom kmetovali! To pot pa moramo najprvo ukreniti, če si hočemo ssboljšati svoje stanje. Čas vedno napreduje in a Časom vred napredujejo vsi Človeški stanovi in tudi kmetijski stan s svojimi skušnjami in vedami. S temi se pa moramo seznaniti, t^h se moramo učiti, če hožemo napredovati v kmetijstva. Lastne okuánje dandanes reč ne zadostujejo in treba je, da jih pomnožimo z skušnjami, ktere so naredili in za najboljše spoznali kmetijski zvedenci. Po-slušajmo jih toraj in delajmo tako, kakor nas oni podnčujejo! Berimo pa tudi poduČne kmetijske knjige in gospodarske novice ! Najlepšo priložnost
priučiti se vsega umnega kmetijstva ponuja nam sedaj naša kmetijska šola na Grmu pri Novomesta. Ta deželna šola obeta mnogo koristi za povzdigo našega kmetijstva. Gospodarji pošiljajmo svoje sinove pridno tja, da jim bo moČ tako kmetovati, kakor to zahteva sedanji Čas ! Pa tudi nam odraslim gospodarjem koristila bo šolska kmetija Še največ z dobrim izgledom.
Naša gospodarstva je treba tako urediti, da bodemo izdali kar le moč malo denarja za delo in za domače potrebe. Kar potrebujemo in kar zamoremo pridelati, to pridelajmo doma in ne kupujmo za drag denar drugod. Naše delalce pa plačujmo po možnosti s hrano in deputatom (t. j. plača v pridelkih). Sploh se moramo skrbno ogibati denarnih stroškov in nepotrebnega kupovanja. Le kar je za gospodarstvo in za življenje neobhodno potrebno kupiti, to naj se kupi. Vse drugo pa naj se doma pridela. Lotimo se zopet domaČe in hišne obrcnije, da nam bo lažje shajati! Saj imamo za taka koristna dela najlepši čas po zimi. Bodimo sploh varčni z denarjem! Račuaajmo z gospodarskem premoženjem in zapisujmo vse, kar smo izdali in prejeli denarja. Naše potrebe za življenje naj postajajo bolj zmérne in ne zapravljaj-mo denar brez potrebe. Upanje na boljše letine iij bogatejše pridelke pa nas naj spodbuja k treznemu in pridnemu delu.
Če se bodemo ravnali po teh vodilih, ae bodejo tudi gotovo in za mnogo zboljšale naše sedanje razmere in stanje naše postalo bode zopet dost lažje, ker se nam bodo na vse strani množili prihodki., Z večjimi prihodki vred pa se bode obrnil ves gospodarski položaj na bolje. —m—.
dvorišča stoji cerkvica, v katerej počivajo ostanki sv. Saba in Janeza Damaščana in stara palma tik cerkvice, katero je še sv. Saba zasadil. Nahajajo Be še štiri druge cerkve v tem ozidjl. V enej je cela skládalnica človeških glav in kostij ; kajti po večkratnem vlomu pomorili so roparji vse redovnike in odšli; te imenujejo zato mučenike. Na spodnjej strani sem gledal skozi okno, kjer je Čez 50?» v nižini suhi potok Cedron.
Ko smo si v eni uri ogledali okolico, ter ai malo odpočili, zasedli smo zopet živali in krenili dalje. Ko se je zvečerilo, vtaborili smo se med nekim gorovjem ne daleč od samostana. Brž ko je odbila prva ura zjutraj, popijemo kavo, potem pa hajd v sedla in naprej po kamnitih robovih gorovja doli in gori, kjer so naša kljuseta šla kakor koze; vendar je trebalo včasi tndi peš pred njimi hoditi zaradi neugodnosti pečinskih potov. Sh smo vedno po vrhu robov na desnej obali mrtvega morja. Meni ne bi bil preje nihče s pisavo v glavo vtepel, da je tako žalosten ta kraj, kakor je v resnici. Od tretje ure zjutraj, ko se
je daniti jelo, pa do 7. ure zj., ko smo prišli v ravan blizu kraja, kjer se izteka Jordánová, kakih 30«- široka struga v morje, nisem zapazil najmanjšega zelenja. Stopili smo z gorkih sedel da Be malo oddihuemo in le nas treh bila je volja, obleko raz sebe vreči in poskušati, kako se v tej grenko-slanej vodi plava; to pa je resnica, da ako človek le nekoliko giblje, stoji ua gladini njenej; skoraj bi se àe potopiti ne mogel ; paziti se mora le na usta in oči, da potem preveč ne bolć. Ta grenko-slana gladina ima kakih GO^lm. daljine io 15 širine in njena največja globočina znaša do 340w. Ako kaka riba zaide iz Jordánové struge notri, kmalu plava mrtva na površji morja. Videl sem tudi trop belih ptičev v daljavi črez morje leteti, pa nevem, so li prišli srečno čez ali jih je morebiti potegnil okuženi zrak v morje. Nek Bavarec zgrudil seje pri morji in klical: „Oh, ali raviîO pri mrtvem morji moram utnreti!" Pozneje imeli smo res nekaj sitnosti ž njim.
Zasedli smo zopet živali in jsšili smo nekaj iasa v bližini Jordana, kjer se je vendar prikazal
Kaj je noTCga po avstrijskem cesarstvu?
Deželni zbori bodo sedaj eklenili svoje đelo-Tanje, ker se 2 5. t. m. zařne državni 2bor na Dimaja.
Staročehi na Českem se močno trudijo, da bi dosegli spravo z Tladeželnimi Nemci. Doslej se ne kaže, da bi dosegli kaj posebnega. Želeti bi pač bilo, da se povrne mir v lepo deželo, katero so tako razbnikaii prenapeti Nemci, čeá, da se jim krivica godi ! t reinici bi pa radi le vladali nad Čehi.
Strah pred voJsko se je precej polegel: opati je, da je ne bede te krvave Šibe ČloveStva. Rusi so poslali nekaj rezervinih vojakov nže domu. To je pai dobro znamenje za mir. — Na Poljskem so vjeli nečega ruskega vojaškega vohuna, pravijo, da je imeniten vojašk gospcd iz Kusije.
Kaj je novega po Širokem svetu?
V Italiji v njenem glavnem meetu Kimn so se godile in se še godé reči, ki katoliku polnijo arce z veseljem in ponosom. Papež so sprejeli ob priliki svoje zlate maëe in ěe sprejemajo poslance od vseh krajev in vseh kraljev sveta. Tako pač vže davnej niso Častili, tako pač se ne poklanjali mogočneži tega sveta kacemu papežu, kakor je to ravno sedaj. Očitno znamenje je to, kako rase moČ naŠe sv. cerkve, kako si dobiva od dne do dne veČe spoštovanje tudi pri drngovercih.
Darov se je poslalo v Rim za veČ milijonov vrednosti in sicer mnogo izdelkov največe umetnosti. Sv. Oče HO napravili velikansko razstavo v vatikann, katero so sami odprli sv. treh kraljev dan.
Ena država je, ki bi imela papežu biti najbolj hvaležna, pa ga najbolj žali — to je Italija! Foropala je papežu deželo, Rim sam, sidaj ima slabo vest in boji se, da bode treba prej ali slej pustiti rop — zato pa pisano gleda njegovega pravega lastnika papeža!
Nemški cesar Viljem je nekako bolehen. Čudno ni, vsaj je star vže čez 90 let.
Nemški kancelar Bismark „mešetari" z Rusijo, ker se boji. Bati se je, da stari leajak ne izda nas, da sebe zakrije. Hlini se nam prijatelja; toda on je že večkrat pokazal, da zna spredaj lizati ali zadaj praskati, Vsaj ruski listi pijejo sedaj prav lepo o Nemčiji, prav sovražno pa o Eašej ljubej Avstriji.
Vojakev ima Evropa toliko na nogah, da čuvajo mir, da bode prišlo kmalu vse na boben, ako se reč ne spremeni — pa vendar bode zahteval Bismark v nemškem državnem zboru še sto milijonov za armadne namene.
V	Bulgarijl je izbruhnila neka ustaja; ali vladi se je posrečilo brž zadušiti jo. Razmere so vendar doli žalostne; misli se sploh, da bode mo-ral knaz Ferdinand Koburg zapustiti nemirno deželo, da pride vanjo kakov vladar, ki bode všeč Rusom.
V	S rbijl imajo zopet nove ministre, ki pa baje ne bodo dolgo ostali na svojih stoleh. Kralj Milan misli pa pomladi potovati po svojem kraljestvu.
Piše se Bani:
Iz St. Jerneja 4. pros. — Vem da boste dobili iz raznih krajev dopise, kako slovesno so tu ali tam praznovali papeževo zlato mašo. Sve-
TČasih kak zelen grmič. Ko se je pot zopet bolj oddaljila od struge, šli smo nekaj ur po ravnini, kakor po pepelu, ki se leskeče od soli. Zopet smo prišh do omenjene reke, vendar že bolj ob-raščene z večjimi drevesi in tu je kraj, kjer se meni, da je Krstnik krstil Gospođa. Bila je enajsta nia, čas je bilo že zavžiti nekoliko predjuŽ-nika; izstopili smo tedaj, dasi izmijemo nekateri trde lase od slane vode mrtvega morja, v bolj derečem in kalnem Jordana, nego je Sava. Za-sedši naše živali podili smo jih Še nekaj časa po ravnini, Žalostnem pepelnatem kr^i, proti Jerihi (Kicha). Hitro jela se je kazati bolj rodovitna zemlja; pred mestom je bilo toliko visokih kopov nažete pšenice ravno na poti, da smo morali pra-cej daleč okoli laziti čez neke tmjeve meje, kjer so namesto nekdaj velikega mesta zdaj le kake tri ,3aj čedne hiše in le nekaj slabih bivališč — ieveda brez gostilne, ki se v Pr'^'itini sploh nahaja le redko. Naš dragoman (guspodar živalij) dobil je v neki visoki hiši dovoljenje, da smo se T njeni senci nekoliko odpočili in imeli zopet mrzlo
južino. Na dvorišči je videti drevo, katero je baje izrastlo iz korenin onega drevesa, na katero je zlezel Cahej; pravijo mn „Cigamôre".
Po počitku podili smo naŠe konjiče po mali ravnini kake pol ure daleč. Dospeli smo do Eli-zejevega studenca, kjer so naši kuharji in nosači razpostavih šotore za prenočišče. Nekateri stopili smo še pred nočjo kake tri četrt ure daleč na hrib Karantanijo in potem kakih 500w po naravnih skahiatih stopnjicah na višino ogledat si še zanimivo skalnato daplino v sredi gore, v katerej se je postil Gospod 40 dni ter bil nagovaijan, da naj naredi iz kamna kruh. S tega kraja je ka* lep razgled Čez Jerihonsko planjavo in čez UtíK^anjo Kananitsko puščavo, kjer je Izraelcem mana iz pod neba padala. Nekateri bili so tegi mnenja, da bi koračiU še višje v hrib kake nre. Od tukaj je kazal hudobec Gospodu kralje-BtTO in bogastvo sveta, katero bi mu dal, ako bi pokleknil pred njega ter ga molil. Toda naše prerado trudne kosti imele so zadosti hoda za dan. Vrnili smo se rajše po istih stopnjicah doU. Ako
Čanost, ki se je TrSila v spomin zlate maše sv. Očeta Leona XIH. v Šent-Jerneji tudi zasluži, da ae zabileži z zlatimi Črkami v povestnico na deželi.
Pokazalo je tukajSuo prebivalstvo posebno očitno svoje pravo pobožno, katoliško lice. — V pražnji obleki, z vsem globokim sočutjem, a tudi s zunajno bliščobo je rarodevalo svoje toplo srce, Bvojo vročo ljubezen do glavarja sv. cerkve. V hudem mrazu, ki je bil že na predvečer, se ui Tidla razsvitljaTa kakor bi bilo želeti, kajti okna so bila vsa z ledenimi cvetlicami zadelana.
Bila je pa toliko bolj lepa slovesnost v cerkvi. — V velikem altarjn bila je podoba sv. očeta papeža Leona XHÍ. med obilnimi svečami. V spomin zlate maše bil je novega leta dan ob 6. ari zjutraj in ob 10. uri slavnostni govor, ki sta ga govorila ^utraj g. župnik, ob 10. uri g. kapelan. Na misel mi je prišel oni rek, ki je pravil neki^ kmetovalec, sedaj pa vem, da vodi gg. duhovne" in sv. cerkev Duh sveti, ker sta oba skoraj enako govorila, in kaiala s krepkimi besedami, prevažno moč papeštva iz zgodovine, ter v jedrnatih potezah dokazavala potrebo jednega vidnega višjega poglavaija sv. cerkve, potrebo rimske stolice itd. Bila je zjutraj ob 6. in ob 10. uri slovesna sv. maëa. Pri sv. maši se je na koru po navadi pelo prazniku ['"iraenio. Kazun druzega tcdi : Zlato-mašuikn svetemu Očetu papežu Leonu Xin., besede zložil J. Krek, vglasbil Anton Foerster; Slavnostna Uimna zlatomašniku svetemu očetu papežu Leonu XIIL zložil Ig. Hladnik. Pelo se je vse jako natančno.
Po prvi sv. maši, pred deseto in še celo po sv. opravilu ob 10. uri pristopilo je mnogo ljudstva obojnega spola k mizi Gospodvi, ki so darovali Bv. obhajilo za papeža zlatomašuika.
je kateri sprožil kak kamen v globočino, čul se je silen odmev po votlini kamenitega dola. V šotore priSedši okrepčali smo se že v noči z juho in posebno pa s počitkom.
Ko je bila ura zjutraj ena, bili smo že vsi na nogah, nekateri pa smo se šli vsled vroče noči okrepčat nekoliko v zanimivi Elizejev studenec, kateri kaj dobro dene v zaduhlem zraku, iu kateri se razliva kaj lepo po svojej strugi. Dalje smo jahali po kamenitih potih pri luninem svitu kakih 7 ur daleč do Betauije in smo prenočili isti večer že v Jeruzalema. Pozneje pa smo odrinili proti Nazaretu, kar bom le nekoliko površno omenil, že zaradi pičlega prostora v Vašem cenjenem listu. Prvo prenočišče imeli smo v Betelnu, drugo v Samariji ali Sihemu. Potem smo šli skozi Najm in lepo ^tno planjavo pod goro Taborsko kake dve in pol ure, slednjič Se nekaj v hrib iu zagledali smo prijazno mestice — že bolj po novej modi vravnauo — Nazaret.	(Caijo sUđi.)
Ob polu dveh do polu treh bilo je izpostavljeno sv. Rešnje Telo, ter so sv. rožne vence na glas molili verniki. Po odmoljenib rožnih vencih ob polu treh bile so pete litanije z dvema blagoslovoma. Pred zadnjim blagoslovom se je pa zapel „Te deum" ali zahvaljna pesem. Tako je bila končana lepa in giuljiva slovesnost.
Tako tudi iz Št. Jerneja čestitamo modremu slavnemu sv. Očetu papežu, zlatomašniku Leonu XIIL Slava!	J. S II.
Jz Sent Jerneja 12. jan. — Ua^ne novice se čitajo po Širnem svetu. Tudi pri nas smo obhajali vesele dni koj začetka novega leta. — Pa tudi razun veselja vžili smo britko žalost v starem letu. Na dan „Nedolžnih otročičev" je nagle smrti izdihnil blago dušo sploh ceujeui in ljubljeni oče: Jožef Audroja, usnjar in posestnik v Št. Jerneju. Kanjki je bil star 53 let. —• Šel je na dan „Nedolžnih otročičev" z bratom svoje žene še v bližnjo vas na Mihovco, pa ga tam kar mrtvo-ud zadene, ter pripeljajo mrtvega domov, na veliko žalost svoji ženi, otrokom in sorodnikom. Naj bode vsem topjo v molitev priporočen. J. II.
Iz Vinice pri ŠmarjetJ. — Dae 14. dec. o polu 4. uri popoludne, je Šmarješki veliki zvon naznanil, da nimamo več svojega dušnega pastirja! Umrii so častiti gospod Janez Volčič, župuik Šmarješki , po 14dnevni bolezni. Čutim se premalo zmožnega, da bi toliko zaslužnemu možu postavil dostojen spominek, ali vendar se drznem o svojem najljubšem duhovnem pastirju spregovoriti nekaj besedi v dragih „Dol. Nov.". Rojeni so bili pokojni gospod Janez Volčič v Škofji Loki na Gorenjskem K 1825 od poštenih kmetskih starišev. Izšolali so se v Loki, Novem Mestu in v Ljub-Uani, ter bili v maSnika posvečeni leta 1849. Čez zimo so bili duhovni pomočnik v Loki, potem so prišli za duh. pom. k nam v Šmarjeto, kjer so bili 11 mesecov. Iz Šmarjete so šli za kaplana v Hoijul na Notranjsko, kjer ao bili štiri leta. Iz Horjula so ŠU v Semič, kjer so bili zopet štiri leta.^ Iz Semiča so bili prestavljeni zopet k nam v^Šmarjeto, kjer so služili za kaplana pet let. Iz Šmarjete so šli za župnika v Draga-tuŠ, kjer so zopet pet let delovali v vinogradu Gospodovem. Iz Dragatuša Šli so za župnika v Podgrad, kjer so bili skozi sedem let, in iz Pod-grada so prišli zopet k nam v Šmarjeto, kjer so bili od leta 1875 naš duhovni pastir.
Koliko so oni storiU teh 12 let in 8 mesecev za našo faro, naj le nekoliko omenim, ker ako bi hotel vse njihove zasluge popisati, moral bi spisati celo knjigo. Posebno so bili uneti za olepšavo cerkve, kjer so vse prenovili, samo zidovje je staro ostalo. Napravili so veliko zakristijo, olepšali veliki oltar ter dali napraviti krasen tabernakel, kakoršen je v cerkvi sv. Pavla v Rimu, Za svoj
denar so kupili lepi kameniti oltar st. Jožefa, za katerega so dali 2300 gld.
Omislili so tudi krasen kriííev pot, kakor-snega nisem videl še nikjer v nobeni cerkvi. Leta 1876. ko BO preskrbeli prvi sv. misijoh, so dali kapelico na strani cerkve lepo okinîati, ter postaviti sv. misijonski križ, kakoršnega se le redko ■vidi. Razširili in okinSali so pokopališče, ter v cerkvi napravili lep tlak iz pisanega cementa.
Kakor za bišo božjo tako so skrbeli tudi za duše svojih ovčic. Oskrbeli so dvakrat sv. misi-jon, enkrat duhovne vaje ter vstanovili veliko lepih bratovščin. Trudili so se tudi vedno v šoli, ter hiteli neumorno k bolniku s sveto popotnico, kadar so bili kam poklicani.
Po pravici je tedaj izguba neprecenljiva ne samo za Šmarješko faro, ampak tudi za celo Kranjsko in za ves Slovenski naroi. Bili 30 do zadnjega izdihljeja izvrsten pisatelj, Še prav mladi so pisali zoper nesrečno žganje, ter dokazovali, da je žgauje strup za dulo iu telo. Spisali so tudi 16. molitvenih bukev. Koso bili pred tremi leti za smrt bolni, bo prosili nebeško kraljico, da naj jim izprosi še toliko Čaga zdravje, do bodo spisali njeno življenje ia življenje njenega Čistega ženina sv. Jožefa — in bili so vslišani.
Dovršili so delo, katero izdaja družba sv. Mo-hora v CjIovcu. Kdo častitih družaikov sv. Mo-hora z veseljem ne prebira teh prelepih bukev, ter bfi ne čudi izvrstnemu pisatelju. Zidoje leto bo začeli spisovati zgodovino Šmarješke fare, pri katerem delu sem jim tudi jaz pomagal, kar se tiče pravljic in popisa krajev.
Bolehali so že od leta 1884, a pri vsem tem so bili vidtto bistrega uaaa ia veseli. Bili so tudi dobri pesnik, ter zložili nekaj pesem Matere Božje, ter bili so vedno veseli; da kjer so bili oai, tam ni bilo dolgočasno.
Tako sena uekako po vrhu popisal nekatere zasluge tega slavnega moža, Lihko si mislite, kako smo se prestrašili, ko so zboleli, a upali smo, da bodo še ozdraveli, ali žali Bog, naše nade se niso spolnile — tužao je zapel zvon ter uain oznanil smert našega gospoda očeta!
Kako je vse ljubilo blaiega gospođa, se je pokazalo posehuo še pri njihovem sloresaem pogrebu. Prišlo je 17 čaatitih gospodov dabovuov, med njimi mil. g, novomeški prošt Peter Urh ter več druzih odličnih mož od hUzo in daleč — iu na tisoče ljudstva. Glasen jok se je zaslišal, ko go možje vzdignili trugo k slovesnemu sprevodu. Še glasnejši jok je pa bil, ko so stopili častiti prošt na prižnico ter spregovorili, kaj da smo imeli in kaj smo izgubili! komaj stno mogli gospoda zastopiti. Po vsej pravici so gospod proŠt TBkliknili: Šmarješka fara, kaj si zgubila! Slovenski narod, žaluj z menoj, ker padel je močni
steber, kateri je Čvrsto podpiral slovensko slovstvo! Po tem govoru bo gosp. prošt darovali bv. maSo za dušo rajnega gospoda in po sv. maši položili so jih v hladno zemljo!
Postavite drage ,DoL Nov." priprosti spominek slavnemu možu. Mi šmarješki farmani jim bomo pa postavili najlepši spominek, ako bomo spolnovali njihove lepe nauke — in ako jih bomo spolnovali, se bomo zopet enkrat združili ž njimi vekomaj tam v svetih nebesih.	A. K.
Iz Lahovič pri Cerkljah. — Veselo novo leto vsem bralcem „Dol. Nov.!" Bog naj ohrani mir in edinost med vladarji sveta ter odvrni vojske, s katerimi nam žugajo! — 2ima, trda zima je nastopila pri nas 22. dec. — odslej je najboljša gorka soba, v kateri premišljujemo, koliko nam je dal ljubi Bog, pa tudi — kako je vse po ^izkej ceni, da je za kmeta res žalostno. Pšenica mernik 1 gld. 90 kr., rž 1 gld. 50 kr., oves 65 do 70 kr., proso 1 gld. 50 kr. laneno seme 2 gld. 20 kr., funt masla 48 kr., špeha 27 kr., mast 25 kr., meso 21 kr., svinjsko 20 kr., telečje 22 kr., deteljno seme stari cent 22—23 gld.
Ravno tako slaba je kupčija s konji in go-vedjo; srednja s prešiČi, slaběji po 15—16 kr., boljši 17— 18 kr. Tako ubogi kmet prodaja, potem naj si pa opomore, ko mora plačevati velike davke, drage posle, in — kar on kupi v štacuui ali kjer koli — pa dobi za drag denar!
Žganje se je nekoliko obdačilo — a to bode malo pomagalo, le smejejo se Šnopsarski bratci; najbolje bi bilo, ko bi ae ta „vragova* voda kar čisto prepovedala. Za novo leto naj velja: Žganje, divja vođa, je strup, proč ž njim! Ne pijte ga, ne stari, ne mladi! Z Bogom.(3»'i. ■'■í-''''	P^a
Iz Zgor. Kašlja. — Ker je bilo zaatonj moje^ ■ pričakovanje, videti tudi v „Dol. Nov." kako poročilo o sijajnem sprejemu našega prečastnega gosp. Župnika Andreja Pavliča 5. dec. m. 1., storim to jaz, ako tuđi malo pozuo. Omenjeni daa pripeljal se je gosp. župnik s poštnim vlakom ob četrt na dve v Zalog, kjer ga je na kolodvoru pozdravil domači gosp. kaplan, Pričakali so ga tudi tovarniški ravnatelj gosp, Englánder in tovarn, kasir g. Stadler, blazniški zdravnik g. Dr, Preinič ia gosp, župan z nekaterimi možmi občinskega odbora. Deklica, belo oblečena, podala mu je cvetlični šopek. Precej iz kolodvora grede stala sta dva slavoloka. Od tod začel se je slavnostni sprevod pomikati proti farni cerkvi.
Pri krasnem slavoloku znadpisom: „Slava, Slava, Bog Vas živi. Častni župnik, Oče mili!" katerega je priredila Vevška tovarna, pričakala je šolska mladina s Šolsko zasiiavo svojega duhovnega Očeta in deklica belo oblečena z vencem na glavi v družbi še nekaterih tovaršic pozdravi ga v imenu šolske mladine.
Pri Thođn v cerker zapeli so nn pevci ua-Tdoěeno pesem: „PozdraYljen bodi novi Žnpnik". Ko je dal potem gospod žnpnik Ěe blagoslov s presv. Kešnjim Telesom, bil» je sloTesnost omenjenega dne končana.
Na praznik brezmadežnega spočetja M. D. bi!o je sloTesno cerkveno imeèienje noTega gosp. žnpnika. Pri tej priliki počastili so bili zcpt t go-•poda gospodje: okrajni glavar Mahkot, Eiîglâiider in Stadler, 0r. Preinič, Strle, postajni naieliik t Zalogn 8 STojo navzočnostjo. SlaTDOstni gOTOr je imel gosp. kanonik Kljun. Tudi trije eosediji župniki BO mnogo pripomogli s STojo asietínco pri »loTesni 8T. maSi k sloTesnosti. Da se pri tej priliki, kakor iudi ob prihodu t pondeljeb mogočnega pokanja topičeT in kratrega zyoneiija ni manjkalo, bilo bi nepotrebno omenjati.
Imeli smo 19. dec. zopet slaTnost, toda bolj žalostno — resnega pomena.
BlagosloTil je preč. g. kanonik in stolni dekan Križnarv navzočnosti mncgoĚttvih fga Ijiidilva tu-kajžno noTo pokopališče, katero vsestrarieko dela čast celi olčini, zlasti pa osebam, ki so se t prvej TTsti za to trudile. Slavnosti primerni govor imel je gosp. katebet Smrekar iz Ljubljene. K. D.
Krems ob Donavi lO. pres. Hladne božične praznike mo imeli tukaj, zima s svojim belim krilom je nastopila na sv. večer. Okolu Sfdme ure je začelo po malem snežiti in tako je snežilo oba praznika, in dasiravno nismo imeli veliko snega, imeli smo vendar prav cbČuUjiv mraz. Šiioka Donava je od obeh strani tako zamrznjena, da je komaj tako široka kot Sava poleg Litije. Ko sem na dan sv. treh kraljev se sprebijal ob bregu Donave, videl sem plavati velikanske ploĚče ledu ki so besno se zaletavali drcga ob drugo.
Veselilo me je, ko sem se sprehajal po donavskemu gozdiču, videl sem na mnozib krajih nastavljene male nalašč za to narejene biSice, v katerih je bilo razno žito, konoplje in drngo ae-menjtí v hrano drobnim gostom, kateri so se veselo žvergolež zbirali v grmovja. — Zopet tu naj bi vam bili tujci v izgled, ker namesto tice preganjati, pokladajo jim hrano na sneg v mrzli zimi.
Sedaj imamo nekoliko milejšo zimo, aneg je že popolnoma zginil.
Z vošČilom za novo leto ne upam si že skoraj na dan, ker marsikdo izmed Č. bralcev se bode nasmehnil pri teh versticah, ter si mislil: „pre-kasen si". Pa vendar izostati ne maram, če tudi ifldnji izmed vseh voŠilcev. VoSim vsem prija-Ipljem in znancem I ter vsim čast. bralcem „Dol. Nov." prav veselo in srečno leto 1888. Krivčev.
Domaie Testi.
(Premembe pri duhovnikih). Č. g. V. AljanČiČ je Ěel v Ljubljano. Na njegovo mesto pride kot kaplan na Krko Č. g. J. Novak iz Toplic. V Toplice pa g. G. Šifre r iz Preserja.
(Premembe pri uradnikih). G. Dr. Smolej je postál sodnijski adjunkt v Trebnjem. Živinozdravnik Kindig v Kočevji gre na Štajersko.
(t Janez Toman), dekan Moravški in Častni kanonik ljubljanskega kspitelna umrl je 7. t. m. po kratki bolezni 81 let star. Bil je blag gosp«d, ljubeznjiv in za vse dobro vnet. Težko ga bo fara pogrešala. Naj v miru počiva!
(Učitelj zmrznil). Učitelj Fr. Kugler na Snrnki nad Žužemberkom vračal se je na bv. treh kraljev dan s Hinj domu, zašel je po noči v snegu, utrudil se, onemogel in zmrznil. Bil je priden mlad učitelj; škoda zanj!
(Přetečeno leto) je umrlo v Novomeatu 36 oseb. Poročenih bilo je 12 parov. Rodilo pa se je 47 otrok. V primeri k predpretečenemu letu 27 oseb manj umrlo, rodil pa se je 1 otrok več.
(„Rudeči križ"), kaj je to? Kdor je bil T vojski, že ve; kdor je bil ranjen, morebiti ge bolj ve. To je prostovoljna diužba, ki je po celem svetu razširjena. Ta družba nabira denarje v miru, da ž njim pomaga ranjencem v vojski. Ona pomaga torej prostovoljno našemu presvetlemu cesarju, ki pošlje v vojsko vojake, za katere tudi skrbi, kolikor le more, če so ranjeni, ta družba še več stori. Ker je po vseh cesarstvih razširjena, dobi naš vojak podporo, ko bi bil tudi ranjen t tuji državi. Ta družba „Rudeči križ" je sicer Že močna, a le še premalo trdna, če vojska nastane. ^Rudeči križ" ima podružnice v velikih in malih mestih, na Dunaji, v Ljubljani in dr. — Blaga goRpôda v krškem okraju snuje zdaj podružnico ^RudeČega križa" tudi v Krškem. V Kostanjevici je pristopilo 35 udov, ki so si za predsednika izvolili g. sodnika Novaka. V Krškem je pristopilo 62 udov (plačujejo 1 gld. na leto) in volili so si za predsednika gosp. grofa Auers-perga, za podpredsednika g. pl. F. Lenka ia za tajnika g. Bezlaja.
(Toplice) dobé trirazredno Šolo.
(Zadnjega leta zvečer) je bilo Novo-mesto kakor tudi Kandij» krasno razsvetljeno v čast sv. očetu papežu. Kakor hitro je počil topič v Kandiji, so jeli ljudje razsvetljevati svoja okna — in sicer sploh brez izjeme. Pokazalo je prebivalstvo, da je res katoliško, in da vé ceniti izvrstne lastnosti sedanjega Papeža. Novega leta dan pa se je opravila slovesna služba božia za sv. očeta ob 8, pri g. o. frančiškanih, ob lo.ari pa v kapiteljnu.
" (Bolnišnica namiljenih bratov) v èt. Vidu na Koroškem, ki tudi po Kranjskem Tsako leto nabirajo mile darove, razpošilja ravnokar izkaz bolnikov, ki so se ondi zdravili v zad-mem ietu. Vseh bolnikov je 1025. Ozdravelo jih je 813, zboljàalo se 68, neozdravljenih izpuščenih 35, v bolnišnici jih je oatalo 45. Iz Kranjskega se je zdravilo pri usmiljenih bratih 43 bolnikov. Sprejemali so bolnike brez razločka vere a)i narodnosti z vso ljubeznijo, zato pai zaslužijo ti usmiljeni Samarijanci, da jim pomagamo, kolikor nam je mogoče.
(„Bralno društvo") v Krškem je volilo si novega predsednika g. dr. Krs nika, novega podpredsednika g. Gab r šek a in g. Jazbeca za blagajnika.
(Za gozdno drevesnico) v Radečah bo deželni odbor dovolil 50 glđ., prošnjo za podporo pri zidanji nove šole na Dobovcu je deželni zbor tudi deželnemu odbora izročil.
(Šolarsko kuhinjo) je napravil v Krškem tudi letos ondotni gosp. naduSitelj s pomočjo šolskih dúbrotnic in dobrotnikov.
(V Krškem) bode dne 2. februarja bralno društvo priredilo veliko veselico na korist učitelj-skemn društvu.
(Občina Gora) v ribniškem okraju je prosila za podporo pri preložitri občinske ceste „Potoke" in pri napravi treh mostov. Ta prošnja 8e je izročila deželnemu odboru od strani deželnega zbora.
(Naklade za ceste.) Deželni zbor je dovolil sledeče naklade cestnim odborom: mokro-noškemu 15 odstotkov, krškemu tudi toliko, kočevskemu 20, žužemberškemu 15, rateškemu 20, velikolaškemu 25, črnomaljskemu 12 procentov. Cestnemu odboru mokronoškemu seje d^ilo 1500 gl. podpore za preložitev ceste med Mokronogom in L&knicami. Občina Trebanjska je prosilo za zgradbo Temeniške ceste. Prošnja se je izročila deželnemu odboru.
(Iz Sodražice) nam sporoča naročnik našega lista, da imajo tamo lepo navado obhajati devetdnevnico Matere Božje, prenašajo podobo porodnice božje vsaki dan k drugej družini. — Lepa, bvale vredna navada, ako se godi vse prav in iz pi"avega namena — so pač graje vredni oni, ki se temu posmehujejo.
(V Št. Peterski fari) imeli smo redek primerljej. 9. t. mes. umrl je v Dolenjim Vrhu 33 let stari posestnik Franc Bojane oh 10. uri predpoludne, zvečer ob 11. uri pa se je porodil njegov otrok, zdrav deřek. Tako smo imeli en dan smrt in porod, en dan krst in pogreb. —
( „Glnhomutec ) in njega izobraževanje" Be imenuje lepa knjižica (cena 35 kr.), ki jo je spisal učitelj Koprivnik v Mariboru. V njej
se govori, kako je treba gluhomutce nčiti, VŠmi-helu pri Novem mestu imamo šolo za gluhoneme deklice, za dečke pa take áole na Kranjskem àe nimamo. Škoda! In vendar kranjska razpolaga z Iťpo glavnico (blizo 292.000 gld.,) koje donesek je namenjen obrazovanju domače glabo-neme dece, in vendar se še obrazujejo dečki v nemških gluhonemnicah, ko se po dokončanem šolanju vrnejo v domovino, ne umejo domaČih, domaM pa nje ne, ker so se nemško obrazovali. Kak nedostatek! Ni li potrebno, da si osnuje Kranjska svoj zavod za glnhomutce s slovenskim učnim jezikom? Niste tudi Vi mojega mnenja? S kapitalom bi se dalo kupiti in za šolo vravnatt lepo poslopje; ostalo pa bi še vedno toliko, da bi se iz doneskov ostalega kapitala lahko naredilo kakih 50 ustanov za odgojence (vsako po 150 gld. na leto) — le plače učiteljskega osobja bi se morale vzeti na državni zaklad. Veliko več ko 50 za uk sposobnih in za šolo godnih gluhonemih otrok pa Kranjska itak nima.
(Somenj na Loškem potoku) bo v petek 3. februarja.
(V Ljubljani) so jeli jako bolehati za kozami. 11. t. m. je šest oseb zbolelo, umrle pa tri osebe.
Razno Testi.
*	(Eapuni ogrce pobirajo) nekje v pntaki Poljski. Na razorano njivo vozijo v posebnem kurníku kapuue, ki celi dan žró ta pobirajo ogrce. Zvečer gredó eami nazaj v kurník., pa jih zopet doma peljejo.
*	(Parižani) 8o jeli podgane, ko so 1. 1870 in 71 atradali, ko jih je Ncmoe oblegal. NekatoH 80 se takrat navadili tega međa, in jim še dandanes didi. Podgan imajo namreč v Pariza na cente in veliko Ijadi ima ondi zaalnJek od tega, da podgano lové.
*	(S pšenico krmijo prasiie) nekateri veliki posestniki — Farmer — v Ameriki. Pravijo, da se jim to izplača, ker prašiči imajo lepo ceno, plenica pa skoro nikakoršae ne. človek te« začne premišljevati, kaj bi počel, Če n. pr. vidi, da cent sena skoro toliko stane kakor cent žita.
V mesecu dec. 1887 v Novomasto vračujoča se pisma i
Goto, Dusec — Mravinz Franz, Wion — Sastar-eič Aloiii, Sissek — Koatevc Anna, Míittling — Justin Joseí, Stenovee Pozek Maria, Zagreb — Seničar Josoí, Oilli — Šerjak Franc, Kremeuca — Jobann Matzelle, Manchester — Banabíč Alois, Qospic — De-reani Josef, Hetzondorf — Ursier Neaka, Ljnbljaní — Bizjak Johann, Ivan Zelena — Mazelle Johann, Manchester — Dnlar Ursnla, St. Margareten — Blatník Joseí, Sehniidtniihlen — Vouk Vine., Celji — Bentz Jože, ámarjeti.
M. Dr«g Qoap, . . hodajii.
Listnica uredništva.
. , * Ameriki. Dolar hyaleíno prejeli , k T Ljubljani. — Dobro, toda ie le pri-
Žitna cena v Novem mestu 9. januarja 1888.
Domače pšenice mernik 1 gld. 90 kr., DebelaťSe (koroze) 1 gld. 30 kr., Soršice 1 gld. 50 kr., Kži 1 gld. 40 kr., Jeimena 1 gld. 20 kr., Ajde 1 gld, 20 kr., Ovaa 70 kr.. Krompirja 70 kr.
Loterijske srečke. Trst 31. decembra 72 74 64 78 20 CradBC 7. jaDuarja_5 55 52 50 54
Za popr&vD hil^e katoliške družba rokodelskih pomočnikov v Rudolfovem so darovali:
Hil. g. knezoStof ljubljaniki ]00 gld,; Og : And. Ka-Un, kàplfiii 5 gîd ; Mat. Kolar, kapJan 10 gld.; Fr Karui), župnik 5 gld ; Duhoven iz Ljubljane, 5 gld.; Josip Laitnik, kapi. 5 gîd.; Martin MalenĚek, 5 gld,; Andr. Drobnii, 10 gld ; IfeimBDOVHna gojipodiiillft, 5 gld ; gg. Ant. HoíeTMr, župnik 4 gld,; N. enft skcijo ,Prvcga Karodrcga doma * 11 ; Franju ťrpar b gld.
Zahval».
Za obile izraze sodatja o bolezci iu smrti naae preljubljeno matere
larije Logar pp omožeBe Dejak,
klera je po daljnej bolezni v 85, leta svoje starosti 19. dec. 1887. v LaŠSab poleg Dvora mirno v Gospodu zaspala, izrekuie y svojem in V imenu svojih sorodnikov najprisrčnejšo zahvalo.
Gotnavas, 26. dec. 1887.
Janez Dejak,
jgj	C. tr. ritniojster v p.
Vabilo-
Posojilnica v Črnomlji, registrovaná za-dmga z neomejeno zavezo, ima svoj redni občni zbor dne 29. januarja 1888 ob 3. uri popoludne.
Dnevni red: 1, Poročilo ravnatelja o delovanji in stanji posojilnice.
2.	Predlaganje račnna za 1887.
3.	Nasveti.
K obilni vdeležitvi vljudno vabi
mi	Naželstvo.
V najem "VQ
Eo dajo takoj dve vllke obokane sobe, obokana veliks klet, in prostorna obokann kiihirja iís itrdllncin ognjiííem in peč]o za kruh pcĚ}, tudi kotel zs perik' žihfsti, ako treba eo da tuđi vrt. Za gostilnlco prav pripravno, tjt>p jo bila tukaj že Soz 50 let gestilnira, tudi se da apf dna miba ib trgovska proda-jalnlco naprnïiti, kjer je ravno > «redi gluvnpga torga, Sprojmó te tudi pri p o dpi« a ne m u en díjak na brano in Htanovanje.
Kari Krištof,
19)	liiida/fora C]Voiwiifs/o_J tin Dolenjtiem A. it. e7.
Jožo Strzelba v Ljubljani
kupuje vedno po najvišji ceni
Éešininjeyo lubje, jeternik
in druge zelišča.
V Novenjinestn sprejema blago iz prijaznosti gospa Marij« Bohrmanii.	[12-11

Javna zahvala.
Podpisani krajni šol. svet izpolnuje jako prijetno dolžnost, da se iz dna srea zahvali visokorodnim gro-finjam Barbo Waxenstein-skim v Kadovljici pri Bučki za blagosrčna božična darila, kakor: oblaíila, šolska orodja Itd , katera so naklonile revnim učencem in ořcnkam Uučenske sole.
_ Bog stotero povrni plemenitim dobrotnicum ta blagi č.n.
Kra]ui solski svét na Buiki, 1. jaii. lř:88.
v Biiđolfovciii,
priporoča ahvcemn mestnemu kot kmečkem« občinstvu svojo veliko zalogo storjenih oblek po na|niž)i cent.
Bavuo tako ae tudi priporoča 'ia vsakovrstna v tej stroki »itadajoča dela.
Za solidno iu izvrstno delo se garantira.
To priporočilo naj Se posebno za belokranjsko Dbfilnstvo, za katero se bode gotovo vgigdar z veseljem potrudil, velja.	[S—2]
Kje se dobivajo
lepi venci i šopki za ženitovanja?
.	war Kje
f fini nagrobni venci s trakovi in napisi?
Podpisani naj uljuđneje priporoča svojo veliko iu lepo zalogo prav po nlzkiceni.
Za obilo naročho se priporoča z odličnim spoštovanjem
Antou Virant,
Rudolfovo.
Odgovorni urednik, izdajatelj in založnik J. Kraleo.
MciTOmosto. — Natiinil J. Krajec.