Celje - skladišče D-Per 545/1989 COBISS o im» Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 17 Rogaška Slatina marec-april 1989 Ob dnevu OF in Prazniku dela 1. maju čestitamo vsem sodelavcem obeh steklarskih kolektivov, krajanom in našim sodelavcem, ki služijo vojaški rok v JLA. Uredništvo Steklarja in DPO obeh steklarskih kolektivov Preberite! Prvi maj - nič več takšen kot je bil Boljši jutri naše DO 2 II. faza modernizacije 3 »Epur si muove...« 5 Ciril Močnik - vodja službe razvoja 6 Obrat komercialne embalaže - Dekor Kozje? Bolji kvalitet i rezultati rada 8 Maloprodaja Steklarne Boris Kidrič 10 Razpis in prijavnica za letovanje 11 Analize ankete o zasvojenosti (nadaljevanje) 12 Kadrovske zanimivosti 13 Za razvedrilo 16 Prvi maj - nič več takšen kot je bil! Tudi ta praznik delavstva ni več to kar je nekoč bil. Ni več tistega posebnega svečanega vzdušja sredi razcvetele pomladi. Tudi spomini na delovne zmage v socialrealističnem vzdušju tonejo v pozabo. Ni več družabnega življenja, ni več pravega veselja kot včasih, ob misli na lepši, boljši jutri. Tu je le kruta realna stvarnost, negotov vsakdan, do skrajnosti spolitizirani popolnoma vsakdanji pojavi, neobetavna prihodnost. Kot da smo pozabili, da je samo dobro delo ob čistih računih tisto osnovno gibalo. Stran z iluzijami, praznimi frazami in obljubami. Boljše bomo lahko vsi v tej skupnosti živeli le od boljšega dela. Zato naj Prvi maj postane Praznik dela in kot takšen obet za vsaj nekoliko znosnejši jutri. Z. N. Še je prehitro za dokončne sklepe Boljši jutri naše DO! Kljub temu, da je verjetno še prezgodaj, da bi lahko napovedovali, kakšne korenite spremembe v kvaliteti in predvsem uspešnosti poslovanja naše DO, pa so vendarle določena znamenja, ki kažejo na to, da je najhujše za nami. Po čem bi lahko sklepali? Predvsem smo prvič v zgodovini Steklarne presegli magično mejo 2 milj. ZDA dolarjev izvoza v enem mesecu, povečali fizični obseg proizvodnje. Zaenkrat imamo naročil več kot smo jih zmožni izdobaviti, obstojajo realni obeti za realizacijo investicij, ki se bodo hitro odrezale v povečanem obsegu in kvaliteti proizvodnje. To je tisto, kar se je zgodilo in naj bi se še zgodilo v Steklarni in vzbuja upe, da se nam obeta boljši jutri. Še pomembnejši so pa morda ukrepi, ki jih je nakazala nova vloga in za katere kaže, da bodo njena trajna opredelitev. To pa so - aktivna tečajna politika, sprostitev uvoza ter zmanjšanje uvoznih dajatev, ter umikanje vsemogočnega birokratskega aparata iz gospodarstva. A ker je Jugoslavija zadnja leta »dokaj nepredvidljiva dežela« je vendar potrebno ta začetni zagon jemati s precejšnjo mero skepse. Izkoristiti vse dane možnosti! Železo se kuje dokler je vroče, pravi znan slovenski pregovor. In tega se je treba držati. Konjunkturo oz. pozitivne trende v prodaji tovrstnih izdelkov v svetu je potrebno izkoristiti. Tržne deleže si je treba zagotoviti takrat, ko so za to ugodne možnosti. Zaradi tega smo v naša proizvodna prizadevanja vključili nekatere zunanje proizvajalce, bolj smelo bi pa morali razmišljati tudi o brušenju kot o popoldanski obrti, saj so trenutno predvsem brusilni-ške kapacitete s poliranjem naše »ozko grlo«. Temu je sedaj naklonjena tudi splošna družbena klima in nobenih razlogov ni, da bi se hitreje ne obrnili, kajti interesi so vsestranski: mi bi po- večali proizvodnjo in izvoz, zunanjim proizvajalcem, pa naj si gre za družbeni sektor ali samostojno delo, bi omogočili optimalnejše koriščenje kapacitet in dodatni zaslužek. Potreba je le načelna opredelitev in takojšnje organiziranje, kajti nekateri so s tem že začeli. Nove investicije se bodo hitro obrestovale! Paket investicij, ki jih je delavski svet DO na nedavni seji 10. 4. načeloma potrdil in ki so v tej številki Steklarja tudi pobliže predstavljene, so logično nadaljevanje v prejšnjih letih zastavljenega razvoja in v skladu z našim srednjeročnim načrtom. Upati je, da nam jih bo uspelo realizirati v celotnem obsegu. Na dlani pa je, da bodo vse res hitro dale pozitivne učinke v povečanje kvalitete in števila vskla-diščenih kosov. Predvsem to velja za kadno kristalinsko peč in novo lončeno peč, peč za ohlajanje težjih izdelkov ter za kislinsko polirnico. Vse to so objekti, ki jih »krvavo« potrebujemo. Kljub temu, da so bila določena razmišljanja, daje v tem času to prevelik zalogaj za našo DO, pa to nikakor ne drži. Gre za po obsegu v milijardah din (starih) sicer za res velike zneske, če jih pa primerjamo z mesečno realizacijo, gre le za realizacijo dobrega poldrugega meseca, ker je po določenih ekonomskih kriterijih povsem sprejemljivo. Zavedati se moramo, da ni razvoja in napredka brez investiranja predvsem v naši branži, kjer gre zadnja leta tehnološki napredek skokovito naprej. Prej bi lahko trdili, da so naše težave zadnjih nekaj let tudi posledica nekon-tinuiranega investiranja v preteklih letih in morda prevelikega zalogaja po tistem. Z. Novak) j Osnovni cilji poslovanja v 1989 letu — doseči izvoz v znesku 23 milijonov ZDA dolarjev, kar predstavlja povečanje za skoraj 29%, — povečati fizični obseg proizvodnje in število vskladiščenih kosov I. kvalitete v primerjavi s preteklimi leti. — izboljšati gospodarnost in akumulativ-nost poslovanja, povečati delež lastnih obratnih sredstev. — zagotoviti realno rast osebnih dohodkov — realizirati zastavljene investicije (dve peči, hladilnic, kislin, polirnica) Če se torej strinjamo z ugotovitvijo, da ni razvoja brez investiranja in s tem povezanih poslovnih rizikov,' je torej izredno važno, da investiramo ob pravem trenutku, v dele proizvodnega ali poslovnega procesa, ki bodo najhitreje dali rezultate, s kvalitetnimi finančnimi sredstvi, da investicijo izvedemo strokovno in hitro. Ukrepi ekonomske politike nam v prid! Tečaji tujih valut zadnjih nekaj mesecev dokaj dobro sledijo inflaciji. In ta usmeritev je napovedana kot stalnica v bodoče. To in pa dejansko občutno zmanjšanje obremenitev pri uvozu, kaže da nova vlada misli resno. Le upamo lahko, da ji bo novo tržno usmeritev uspelo izpeljati, a če bo temu res tako bo pokazal čas. Skratka več oprijemljivih kazalcev nam kaže, da vendarle imamo vse pogoje izbolj- šanju našega položaja, hitrejši razvoj pa tudi izboljšanje osebnih dohodkov. A največ bo gotovo odvisno od nas samih, tako kot vedno doslej. Gotovo pa bo potrebno več poslovnosti oz. podjetništva kot se temu danes pravi. Da pa bomo morali kar hitro odgovoriti na nekatere izzive ni nobenega dvoma. V mislih imam: - opredeliti bo potrebno samoupravno organiziranost v skladu z novim zakonom o podjetju - izreči se o stimulativnejšem nagrajevanju vseh del v streklarni; predvsem kvaliteti dela, tudi režijskih in vodstvenih ter vodilnih delavcev. Le na ta način bomo lahko občutneje izboljšali poslovne dosežke, tehnološko in delovno disciplino. - temeljito razmisliti o kadrovanju in sistemu napredovanja, ter sploh o zaposlovanju. Ko se vsa Slovenija pogovarja o ekonomskih in tehnoloških viških, mi še kar naprej široko- grudno zaposlujemo. Temeljita analiza na tem področju bo potrebna. . - okrepiti strokovne službe v skoraj vseh delih poslovnega procesa, saj rast le teh ni bila v skladu z razvojem Steklarne zadnjih nekaj let. Kajti tudi v pripravi proizvodnje, razvoju, financah, informatiki, prodaji itd., gre danes iskati t. i. notranje rezerve vsaj v tolikšni meri kot v sami neposredni proizvodnji. Na koncu vedno pridemo do ugotovitve, da je vse v ljudeh in da vse premalo spoštujemo načelo: pravi človek na pravo mesto. Popolnoma drugače se človek v teh žalostnih časih počuti, ko ugotovi, da vendarle ni vse tako črno in da se kažejo lepše perspektive in to v okolju, od katerega je večina nas vendarle življenjsko odvisna - v naši DO. Upati je le. da se ne motim. Z. NOVAK Načrtovani investicijski posegi v 1989. letu II. faza modernizacije Pred leti začeta investicijska vlaganja v razširitev in modernizacijo proizvodnje v Rogaški Slatini, potrjujejo pravilnost odločitve v usmeritvi proizvodnih tokov. Glavni namen in cilj je slej ko prej omogočiti proizvodnjo, s katero se lahko kosamo na zahtevnih trgih. Tako tudi zasledujemo našo prisotnost na svetovnih trgih, v stalno povečanem obsegu izvoza. Logično nadaljevanje Da bi lahko tak koncept še naprej utrjevali, je potrebno pred leti začeta vlaganja tudi nadaljevati in zaokroževati, ter s tem ustvariti pogoje za uspe-O šen start tudi po letu 1992. Obdobje, ki V nas čaka bo prav gotovo še zaostrilo pogoje na zahtevnih tržiščih, ker smo že prisotni. Uspešni bomo le, če se bomo uspeli pripraviti, to pa pomeni proizvajati kvalitetne izdelke po tržnih cenah. To pa je tudi cilj predlaganih vlaganj v modernizacijo proizvodnih naprav, v bistvu pa rešujemo naše obstoječe probleme: - modernizacija nekaterih delovnih sredstev v osnovni proizvodnji, ki obenem omogočajo tudi nadaljnjo povečanje zmogljivosti, - odprava nekaterih ozkih grl v proizvodnji, - dograditev nekaterih infrastrukturnih objektov, predvsem na področju družbenega standarda, - izboljšati delovne pogoje. V tem prikazu bi želel seznaniti vse zainteresirane predvsem o posegih v proizvodnem procesu. Posegi v osnovni proizvodnji! V osnovni proizvodnji je nujno izvršiti še modernizacijo tehnologije taljenja na sektorju »kristalina«. Zastareli talilni peči 1 in 2 sta tako ali drugače potrebni nujnih posegov. Več ali manj je poznano, da se lončene peči uporabljajo na zelo ozk^m področju proizvod- Nova kristalinska kadna peč bo hitro dala nove rezultate, (foto Z. Novak) Delovna odprtina s ščitnikom, ki ga ohlaja voda. (foto Z. Novak) nje stekla v manjših količinah in za specialne namene. Mi potrebujemo eno 5-6 lončeno peč za dopolnjevanje proizvodnega programa barvnega ste- kla. Za masovno proizvodnjo kristalina pa nameravamo zgraditi kontinuirano kadno peč s kapaciteto 141 dnevno. Taka odločitev je prav gotovo upravičena, sgj si s tem zagotavljamo ustrezno količino kvalitetnega stekla. Prednosti take peči so predvsem v naslednjih kazalcih: Terminski plan — čas bo pokazal njegovo realnost Tek. Opis del in aktivnosti št. 198! 1989 n m iv v vi vn vm ix x xi xii 1990 I II III 1. Izdelava informacije 2. Izdelava investicijskega programa 3. Zbiranje ponudb dobaviteljev opreme in izvajalcev del 4. Pregled in kontrola investicijskega programa 5. Potrditev investicijskega programa od samoupravnih organov 6. Izdelava projektov PGD in PZI 7. Zbiranje dovoljenj in soglasij 8. Finančna konstrukcija 9. Razpisi in izbor dobaviteljev opreme in izvEualcevdel 10. Sklepanje pogodb 11. Lokacijsko dovoljenje 12. Gradbeno dovoljenje 13. Prijava investicije pri SDK 14. Plačilo avansov dobaviteljem in izvajalcem del 15. Gradbena dela 16. Rušenje in izgradnja peči 2 17. Montaža - hladilne peči polimice računalniške opreme opreme brusnih mest opreme družbene prehrane 18. Rušenje in izgradnja peči 1 19. Poskusna proizvodnja - kadna peč - lončna peč - kislinska polimica hladilnica 20. Redna proizvodnja - kadna peč lončna peč - kislinska polimica - hladilnica 1. Z izboljšanjem kvalitete nataljenega stekla in ob enaki fizični angažiranosti steklarjev so zagotovljeni boljši proizvodni rezultati, predvsem pri proizvodnji namenjeni za izvoz. 2. Omogoča večjo proizvodno fleksibilnost in možnost izdelave težjih izdelkov, za katere je povpraševanje na trgu vedno izrazitejše. 3. Zmanjševanje specifične porabe energije in repromaterialov Ob vsem tem pa je najbolj važno omogočiti kvalitetno proizvodnjo, več izdelkov za trg in s tem tudi več dohodka. Pogosto imamo dosti težav z ohlajevanjem težjih izdelkov, saj obstoječe statične hladilnice ne zadostujejo. Da bi tudi ta problem lahko uspešno reševali bomo zamenjali obstoječo tračno hladilnico, z novo - dvotračno, v kateri bomo ohlajevali izdelke do bruto teže 7 kg na počasnem traku, paralelno na hitrejšem traku pa lažje izdelke. V osnovni proizvodnji bomo nabavili »vakuumski nabiralec stekla« za pomoč pri težkem delu nabiranja stekla za težje izdelke. Take naprave uporabljajo tudi v drugih podobnih tovarnah in so z delovanjem istih zelo zadovoljni. Nova kislinska polirnica Zelo akutno in problematično je že sedaj sprotno poliranje kristalnega stekla. Ta del našega zaokroženega tehn. postopka je danes ozko grlo, ki nas ovira. Zato je nujna postavitev še tretje polirne Unije, saj nameravamo povečati tudi proizvodnjo Pb-kristala. Iz občinske konference SZDL »Epur si muove...« »Pa se le premika.,.«, bi človek lahko dejal ob številnih razpravah in dogajanjih v slovenski družbi v zadnjih mesecih in tednih. Mislim na dokumente in razprave o političnem združenju, o političnem pluralizmu, na prenavljanje družbenopolitičnih organizacij, v prvi vrsti zveze komunistov in zveze sindikatov, pa tudi SZDL (in ne nazadnje v mladinski organizaciji, kjer pa povsem poenotenih pogledov na prenovo ZSMS ni). CK ZKS je objavil dokument »Demokratična oblika integriranja razhč-nih interesov«* (predlog stahšč Predsedstva CK ZKS o poUtičnem pluralizmu). RS ZSS »Teze o prenovi sindikata« (Sindikalni poročevalec 17. 2.1989) RK SZDL Slovenije pa gradivo za razpravo v SZDL z naslovom »Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in pohtični pluralizem«. Razprave o pluralizmu političnih interesov Razprave torej poteklo (ah naj bi potekale) v različnih sredinah (v osnovnih organizacijah ZKS, v osnovnih organizacijah ZSS, v krajevnih konferencah SZDL) ter seveda v razUčnih občinskih, regijskih in repubUških organih, vrstijo se seminarji (npr. 'seminar RK SZDL Slovenije v Portorožu 6. in 7. aprila), razprave pa se odpirajo tudi v drugih sredinah v Jugoslaviji (predvsem v SR Hrvaški, v SR Bosni in Hercegovini, tudi v Črni gori), seveda z razhčnimi in tudi drugačnimi (od slovenskih) pogledi na pluralizem EJ v samoupravnem socializmu. Kot de-Q lavca v SZDL me seveda v prvi vrsti zanimajo razprave okrog vloge same SZDL, njene prenove in odpiranje oziroma preraščanje v zvezo, v kateri bo mogoče tekmovati z najrazličnejšimi programi, interesi, idejami... V tem trenutku obstaja nebroj razUčnih dilem, tako o oblikah in metodah dela v SZDL kot o njeni bodoči organiziranosti, o kateri je prisotnih niz variant. Po mnenju nekaterih bi SZDL morala biti samostojna poUtič-na organizacija z lastnim članstvom in programom, drugi spet trdijo, da naj bo SZDL »dežnik« oziroma »pokrov« za vse poUtične organizacije, zveze, gibanja, društva..., in to brez lastne identitete, skrajneži zagotavljajo, da SZDL sploh ni več potrebna, še najbolj realna in nedvomno tudi pravilna pa so prav gotovo razmišljanja o SZDL, ki bi bila avtonomna, moderna, plurahstična organizacija z dvojno identiteto (družbenopoUtična organizacija članstva-individualnega in zveza zvez, gibanj, organizacij hkrati). Prenova SZDL je torej potrebna, tako formalna (misUm na spremembe Statuta SZDL Slovenije, kakor tudi na spremembe pjenega ustavnega položaja, pri čemer je prva nujnost, da ZK Z uvedbo tretje proizvodne Unije bomo omogočUi tudi soUdnejšo vzdrževanje obstoječih pohrnih naprav in dokončanje ureditvenih del s področja ekologije. Za realizacijo vseh programsko začrtanih nalog bodo potrebna dokajšnja finančna sredstva. Investicijska vrednost celotne zasnove je pribhžno 30 milijard po veljavnih cenah za mesec februar, od tega 2,850.000 DM za uvozni del opreme. Izračuni in realno ocenjeni efekti po izvršenih investicijskih vlaganjih prikazujejo sUko dobre efikasnosti in rentabilnosti. S to naložbo bomo zaokrožili v osnovi začrtane proizvodne programe in postavili solidne temelje za uspešno delo in nastopanje na zahtevnih tržiščih v prihodnjem obdobju. MAKS MRCINA ni ne v ustavi ne v statutu vnaprej opredeljena kot vodilna idejnopolitična sila, organizacija), kakor vsebinska (kot že rečeno, mora omogočati soočanje, tekmovanje razUčnih idej in programov in hkrati zagotavljati, da pride do izraza tako posameznik kot njegova organizacija, ob nujnem sodelovanju, medsebojnem spoštovanju). SZDL bo morala izdelati lasten program, ki ne bo zgolj kopija programa Zveze komunistov, res pa je, da prav gotovo ne bo nekaj napsrotnega. Poglavje zaseje seveda tudi kadrovska prenova v SZDL, oziroma z drugimi besedami rečeno, kako omogočiti novirn zvezam, organizacijam, združenjem, da se vključijo v volilni in skupščinski sistem s svojimi predstavniki, kandidati. Tudi zato je nujna sprememba v ustavni oprede-Utvi SZDL, kajti cilj vsake nove organizacije, zveze ... je, da sodeluje v od-ločarju, torej mora imeti možnost evidentiranja, kandidiranja, sodelovanja v voUlnem postopku in v skupščinah, kar pa je mogoče samo skozi SZDL, ki je nosilka predvoUlnih postopkov. Nedavne neposredne volitve — korak naprej Rek »Epur si muove« velja torej za odpiranje poUtičnega prostora za plu-rahzem idej in programov, pa tudi za spremembe vohlnih postopkov in zakonodaje, do katerih bo po sprejemu amandrpajev k Ustavi SR Slovenije prav gotovo prišlo. Že dolgo je namreč prisotna zahteva po neposrednih splošnih in tajnih volitvah (z odprtimi kandidatnimi Ustami) za vse pomembnejše funkcije od občine do federacije. Glede na to, da smo v zadryem letu in pol izvedli vrsto volitev (t. im. »vmesne vohtve«) funkcionarjev v skupščinskem sistemu, voUtve predsednika Predsedstva SR Slovenije, voUtve čla- Vse več je izletnikov in turistov, ki si žele ogledati proizvodnjo Steklarne, (foto Z. Novak) na Predsedstva SR Slovenije in pred nedavnim še »volitve« člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije z neposrednim izjavljanjem o dveh kandidatih in s potrditvijo v Skupščini SR Slovenije, ko je dr. Janez Drnovšek kot zmagovalec kandidacijskega »boja« tudi uradno in skladno z amandmajem k zvezni ustavi postal član Predsedstva SFRJ), so se nekajkrat pojavili dvomi v »čistost« kandidacijskih postopkov, ki jih je izvajala SZDL Slovenije. Zlasti je bilo veliko negodovanja ob volitvah člana Predsedstva SR Slovenije, ko je po opravljenih temeljnih in občinskih kandidacijskih konferencah »vodil« Igor Bavčar, izvoljen pa je bil (in na seji republiške kandidacijske konference izglasovan kot edini kandidat) dr. Ivan Ribnikar. Neposredno izjavljanje vseh volilnih upravičencev, izvedeno 2. aprila letos, je bil nedvomno korak k neposrednim, splošnim in tajnim volitvam. Udeležba članov na glasovanju (v občini Šmarje pri Jelšah 89,97%. v celjski regiji 90.85% in v SR Sloveniji 87,49%) je potrdila pravilnost odločitve Pred-srestva RK SZDL Slovenije in republiške kandidacijske konference, da v Sloveniji (v SZDL Slovenije) določimo kandidata za člana zveznega predsedstva z neposrednim izjavljanjem volilcev o dveh kandidatih (marsikdo misli, da bi moral biti na listi še Gojko Stanič, kandidat, ki je na seji RKK dobil sicer več kot 1/3 glasov, vendar manj kot kandidata Marko Bulc in Janez Drnovšek). Mnogi postavljajo vprašanje, zakaj nismo enostavno izvedli volitev na tak način, kot smo izvedli odločitev o kandidatu. Dejstvo je, da 41. amandma k zvezni ustavi izrecno določa, da kandidacijski postopek v volitvah člana predsedstva Jugoslavije iz posamezne republike oz. pokrajine sicer vodi SZDL te republike oz. pokrajine, da pa člana zveznega predsedstva izvoli skupščina republike oz. pokrajine. Tako je torej ostalo na SZDL, da najde način, s katerim bi se čim bolj izrazila neposredna volja prebivalcev Slovenije. Kot že rečeno, je udeležba na glasovanju potrdila pravilnost načina določanja kandidata, pokazala pa je še dvoje: da že prihodnje volitve (spomladi 1990) morajo biti neposredne, splošne in tajne (poti nazaj ni, treba pa je takoj ustrezno spremeniti slovensko ustavo in najkasneje do oktobra letos pripraviti in sprejeti nov volilni zakon in pravilnik) in da prebivalci Slovenije podpirajo slovensko uradno politiko in njene predstavnike. Mislim, daje marsikdo prišel glasovat tudi zato, da izrazi svoje strinjanje s tem, na čemer v Sloveniji vztrajamo in gradimo pot v boljši socializem, v socializem po meri človeka. Ob koncu izkoriščam priložnost in se v imenu OK SZDL Šmarje pri Jelšah iskreno zahvaljujem vsem, ki ste kakor koli prispevali k uspešni izvedbi glasovanja 2. aprila, kakor tudi vsem delovnim ljudem in občanom, ki ste se vabilu k izvajanju odzvali! RUDI FILEJ Predstavljamo vam našega novega sodelavca... Ciril Močnik - vodja službe razvoja Razvoj je gibalo napredka. V tej stari in splošno veljavni resnici je skrit ves pomen razvoja. Na tem področju smo v steklarni pred kratkim zaposlili novega strokovnega delavca, kar je bil vzrok za tale kratek pogovor. Tovariš Močnik, večina sodelavcev vas še ne pozna, zato za začetek povejte nekaj o sebi. Po rodu sem iz Idrije, tam sem se rodil in tudi dokončal osnovno šolo. Srednjo šolo in fakullteto za strojništvo sem končal v Ljubljani. To je moja tretja »resna« služba, doslej sem bil 6 let zaposlen v Iskri Idrija kot vodja tozd, nato pa 8 let v železarni Štore kot vodja tozd Mehanska obde- lava. Stanujem v Celju, v Rogaško Slatino se vozim. Za delo v steklarni sem se odločil predvsem zato, ker želim strokovno delati in vidim možnost kreativnega dela. Napomembno pa ni niti to, da je žena doma iz teh krajev. Z ozirom na moje dosedanje izkušnje in znanje smatram, da se bosta interes steklarne in moj osebni interes združila v skupen interes v obojestransko zadovoljstvo. Prepričan sem, da bo steklarna v prihodnosti dobila tisto vsebino, ki je danes namenjena industriji, saj se, razen po posebnostih ne loči od proizvodnje v ostalih branžah. Vemo, da med steklarji še niste preživeli prav veliko časa, vendar se je nekaj vtisov zagotovo že nabralo. Kakšni so? Glede na moje dosedanje izkušnje lahko rečem, da sem prišel v dobro okolje. Delovna vnema in disciplina 6 sta na visokem nivoju. Steklarno posebej spoštujem zaradi uspeha, da je osvojila tako kakovosten izvoz na zahtevna zahodna tržišča brez tega, da bi izvažala z izgubo. Slednje je značilno za mnogo tovarn v ostalih industrijah. Nihče ne dvomi o pomenu razvojne funkcije v vsaki delovni organizaciji. Organiziranost le te je med drugim odvisna tudi od značilnosti okolja, v kateri deluje. Kakšna je vaša zamisel o tej službi, njenem delovanju in pomenu za steklarno? Razvojna funkcija je v steklarni prisotna že dolgo, je od samega začetka, ne glede na to, kdo jo je opravljal, ali steklar, ali delovodja, ali direktor. Moja ocena je, da v steklarni z 2000 in več delavci k razvojnim nalogam lahko pristopimo le s sestavljenim timskim delom, kjer bo sodelovalo več ljudi. Ti ljudje morajo seveda s svojim strokovnim znanjem pokrivati posamezna specifična področja. Da bi podal v tem trenutku kompleten pregled dejavnosti službe, je sed^j še prezgodaj. Upo- Ciril Močnik števati moram obstoječi koncept. Mislim pa, da bo koncept dela te službe možno podati v bližnji prihodnosti. Tak koncept bo odražal sintezo pogledov in mnenj vodstva steklarne, strokovnih sodelavcev in mene osebno. Za izdelavo takšnega koncepta se moramo vprašati po ciljih ali z drugimi besedami povedano, moramo si izdelati vizijo, kakšna naj bo steklarna Roga- ška čez 10, 15 ali 20 let. Naj povem še to, da je razvoj predvsem strokovna služba, ki mora biti tovarni na razpolago za iskanje strokovnih rešitev in s tem tudi opravičuje svoj obstoj gledano skozi stroške, bodisi z nujno potrebnim delom, ali pa za neposredno zmanjšanje stroškov proizvodnje ali te službe, ali pa z neposrednim vplivom na zmanjšanje odliva denaija zaradi dela te službe. Razvojna služba ima tako delo, da so rezultati merljivi samo skozi daljše časovno obdobje. Kakšne so vaše trenutne aktivnosti? Naša trenutno prva in najvažnejša naloga je uresničitev investicije. Naša stalna naloga pa bo iskanje ustreznih rešitev za izboljšanje pogojev dela, povečanje produktivnosti itd. Za konec naj še povem, da bi čim-prej želel vse strokovne sodelavce iz razvojne službe lokacijsko zbližati, ker to omogoča lažje timsko delo, pa tudi rezultati so boljši. DARKO BORSIČ Načrtovana investicija Obrat komercialne embalaže - Dekor Kozje Snovanja in aktivnosti, ki so dobile določeno publiciteto v dnevnem časopisju prej kot pa v tovarniškem glasilu, so posledica nujne dinamike današnjega časa. Da delamo v »Dekorju« darilno embalažo za unikate v obratu Podsreda, pozna večji del kolektiva. Načrtovanje, ki pa je preraslo sedanji obseg pa je manj znano. V nekaj vrsticah želim bralcem in kolektivu predstaviti vsebino načrtovanega. Ožje Kozjansko in tako prostor Spominskega parka, doživlja v zadnjem času stagnacijo in nazadovanje na področju možnega zaposlovanja. Takšna ugotovitev je konstatirana v vseh dokumentih, tako ožje kakor širše DPS. Kakšen program postaviti v ta prostor in omogočiti zaposlovanje, pa čeravno v prvi fazi le nekaj desetim ljudem, mladim, ki naj ostajajo na kozjanskih »bregačah«? Prilagodljivost proizvodnega programa! Iniciativa, ki je bila podana, je takšna, da neu bi razvijali program, ki ga je možno v največji meri vključiti v gospodarstvo v občini, ki bo imel določene strokovne kadrovske osnove, ki ga je možno integrirati v poslovno tehnični oz. reproverigi ipd. V odgovorih na ta vprašanja smo želeli odgovoriti in prišli do naslednjih zaključkov: - Steklarna »Boris Kidrič« po neiravi svojega proizvoda potrebuje dobro ko-mercicilno embalažo, ki jo ima sedaj le delno rešeno. - Tovarna celuloze, papirja in papirnih izdelkov »Djuro Salaj« Krško je po lastnem razvoju in tako lokaciji možen poslovni partner ob predpostavki razvoja komercialne embalaže, - Dosedanji razvoj darilne embalaže »Dekor« je v sodelovanju z višjo grafično šolo v Zagrebu, pogodbenim delavcem grafičnim inženiijem in usposabljanjem (prekvalifikacijami) svojih delavcev v embalažni delavnici, prinesel precej strokovnih izkušenj, - Dosedanja raziskava tržišča je pokazala, da je deficitarna ponudba maloserijske in srednjeserijske in tako prilagodljive proizvodnje komercialne embalaže. Tako smo zasnovali mali obrat komercialne embalaže, ki bo opremljen sicer sodobno, ampak s kapitalno manjvrednimi stroji, ki bodo prilagodljivi za prej ocenjeni program, ki bo v prvi vrsti omogočal takojšnja pokrivanja potreb »Rogaške« za tisti del programa, ki je za Istragrafiko, zaradi njenih kapacitet in oddaljenosti, prete-žaven. Preostali del kapacitet bomo namenili potrošnikom izven OZD, oziroma skladno z razvojem potreb »Rogaške«. Predvidena delavnica bo merila cca 740 m in bo opremljena s sledečimi osnovnimi stroji: rezalnica, 2 zaklopne Stance s tiskom, kaširko in lepilko. V končni fazi bo zaposlenih 25 do 30 ljudi. Na leto bodo izdelali cca 3,5 milijona komercialnih škatel v ocenjeni vrednosti cca 2,3 mio $ (am. dolaijev). Pridobljeni sovlagatelji! Tu je potrebno omeniti, da v tem obratu ne bomo delali transportnih škatel, kot se sedaj delgjo v tozdu Dodelava, obstaja pa možnost za prevzem kompletne ponudbe v določenem času oz. v drugi fazi. Morda nekaj besed o financiranju. Glede na to, da je obseg predvidenega investiranja v matični tovarni vsekakor prednosten, zraven tega pa zelo obsežen, smo akcijo za finančno konstrukcijo ob soglasju kolegija, vodili v tozdu ob pomoči IS skupščine občine in določenih republiških institucij. Z obvezo, da bomo del načrtovanega objekta namenih za potrebe blagovnih rezerv za dobo 6 let, smo tako pridobili del sredstev s tega naslova. Z aktivnostjo za sovlaganje smo pridobili devet sovlagateljev, ki bodo oz. so združili 5,16 milijard investicijskih sredstev, ki za OZD ne bodo predstavljale finančnih obremenitev, vezana pa so na poslovni interes s sovlagatelji (oprema, repromateriali, skupni nastopi itd). Tako smo tej fazi pokrili gradbeni del, medtem ko so pred nami prizadevanja za financiranje strojne opreme. Z izgradnjo načrtovanega objekta, ki bo postavljen vzhodno od »Dekorja« bomo pridobili površine, ki nas bodo perspektivno motivirale za nadaljnji razvoj, saj bo v času, ko bo objekt dejansko v funkciji (del za skladišča) tudi ekonomsko pokrit. Objekt je tako načrtovan, da ga bo po 6 letih ali celo prej možno uporabiti za našo osnovno dejavnost, ali možne programe drobnega gospodarstva ipd. Prepričani smo, da bomo »naredili« kvalitetno proizvodnjo, ki mora biti maksimalno usmerjena do potrošnika oz. trga. Računamo na to, da bo naš trud v korist večje prilagodljivosti, lažje proizvodne koordinacije v celokupni organizaciji Steklarne. Močno se zavedamo, da pomeni le konkurenčnost obstoj, zato so naše aktivnosti vseskozi usmerjene v jačanje kadrovske osnove in zaenkrat lahko trdimo, da imamo dokaj srečno roko. Kot mnogi novinarji ugotovijo, naj to tudi tukaj izrazim, da je na Kozjanskem dovolj pridnih rok in volje, to pa je eden od temeljev uspeha. JOŽE BOŽIČEK Dalmacijakristal Vrgorac Bolji kvalitet i rezultati rada Stvarno nakon dužeg vremena ponovo se nalazimo u našem »Steklarn«. Ovoga puta želimo da sačinimo jedan blic presjek rada za poslednje dvije godine i što nam je činiti dalje. Nije nam namjera da ulazimo u dublje analize i velike brojke več da se svi skupa upoznamo o onome što je najbitnije i što je učinjeno. Povečanje produktivnosti Osnovna organizacija trenutno zapo-šfjava 114 radnika. U JNA se nalaze dva radnika. Tokom 1989 planira se zaposliti još 20-25 radnika koji se trenutno nalaze na tečaju od 6 mjeseci. Sa planiranom radnom snagom za 1989 godinu bez fluktuacije radnika doči čemo do punog iskorištepja strojnog kapaciteta sa radom u dvije smjene. Smanjenjem fluktuacije radnika došlo je do povečane produktivnosti po rad-niku (1987 - 80%), 1988 - 87% a I—III. 1989 — 95%. Ovaj postotak se ne može očekivati upošljavanjem novih radnika koji se nalaze na tečaju. Početkom 1987 godine povečana je društvena briga o proizvodima što je imalo za rezultat smanjenje ukupnog loma, koji je više nego prepolovljen i bio je ispod normativa 3 ih 6%. Ovaj trend se nastavio u 1988 i 1989 godini. Što se tiče kvaliteta u odnosu na prve godine integracije učinjen je bi-tan zaokret tako da je »B« kvaliteta u poslednjoj i tekučoj godini na graniti 10%. Svi navedeni pokazatelji nisu slučajni več su rezultat veče prisutnosti na radu, smanjenje bolovanja (5%), smanjenje drugih vidova izostanaka i to kroz povečanje čistog osobnog dohodka po radniku. Sve navedeno i kroz maksimalnu štednju na materijalima i energiji re-zultiralo je dobrim poslovanjem u 1988 godini (ukupna izdvajanja iz čistog dohodka za akumulacij u - 235,102.604 dinara). Smatramo da bi produktivnost te odnos I. i »B« kvahtete bili još povolj-niji kada bi bila veča zastupljenost di-jamantnih brusnih Strojeva od 12% pa i drugi uvjeti društvenog standarda. A kako dalje? OOUR-a »Dalmacijakristal« Vrgorac nalazi se u fazi izrade projektne dokumentacije da bi se izvršila sanacija po-stoječeg stanja, stvorih bolji uvjeti pri-vredjivanja i poboljšanja društvenog standarda radnika. Naime, od 1976 godine od kada je počela proizvodnja, pa do danas nije bilo dodatnog investiranja tako da su se uvjeti rada, stanje strojnog parka i stanje objekta znatno pogoršah. I po-red prisutnih problema, neiskustva i nedovoljne tradicije postignuti su Proizvodna hala Dalmacijakris tal a iz Vrgarca. u poslednje vrijeme kvalitativnem i kvantitativnom smislu za vidni rezultati. Programom sanacije predvidja se poboljšanje tehnično-tehnoloških aspekta, što je: - sanacija i automatizacija kiselin-ske polirnice, - stavljanje u funkcij u neutralizaci-je i apsorpcije kiselina i kiselih para (sada nije u funkciji), - poboljšanje strojnog parka - brusnih vretena (nabava diamantnih i drugih Strojeva), - dogradnju gradjevinskog objekta za uskladištenje kiselina, kreča i neu-tralizacije (bazen), - sanacija krovne konstrukcije bru-sione, - izgradnja restorana za podjelu hrane (25 m2), — uredjenje kancilarijskog prostora, vanjskog kruga, pano firme in dr., — obuka - tečaj 25 brusača. Projektno-tehničku dokumentaciju po ovim zadacima radi Centar za malu privredu u Splitu i prema predhodnim informacijama ukupna vrijednost investicije sa predvidjenom inflacijom iznositi če cca 500 miljardi starih dina-ra sa početkom izvodjenja radova 1. 5. 1989. Izvozi financiranja predvidjenog programa bit če dosta povoljni, a u os-novnoj organizaciji razmišljanja su takva da u obzir ne dolazi angažiranje komercialnih bankarskih kredita. Od ukupne investicije 50% če se financirati iz Fonda za razvoj nedovolj-no raz vij enih krijeva SR Hrvatske. Fond male privrede SR Hrvatske 35%, te 15% vlastito učešče kroz obuku - tečgj novih brusača. Kamate na ova sredstva iznose najviše 16% uz rok vračanja od 12 godina sa dvije godine moratorija. Direktor: MIRKO BOBANAC OOUR Dalmacijakristal Vrgorac Izvještaj o poslovanju po obračunu 1-121988. g. 1. Analiza ukupnog prihoda 1987. 1988. Indeks a) prihod od prodaje vi. robe i usluga 44,496.930,00 128,757.789,00 289,37 b) prihod iz zajednič kog prihoda 533,339.745,00 1.929,013.605,00 361,69 c) ostali prihodi 3,705.623,00 17,290.604,00 466,61 Ukupno 581,542.298,00 2.075,061.998,00 356,82 2. Analiza utrošenih sredstava a) materijalni troškovi 159,215.356,60 499,382.709,00 313,66 b) troškovi amortizacije rev. 5,755.494,00 22,685.950,00 394,17 c) amort. po prop. stopama 9,135.707,00 23,663.150,00 259,02 d) drugi troškovi posl. 52,358.527,45 131,664.972,00 251,47 Ukupno 226,465.085,05 677,396.781,00 299,12 - revalorizacijski rash. 44,881.341,00 132,547.450,00 295,33 3. Udio troškova u ukupnom prihodu 38,95 32,65 83,83 a) materijalni troškovi 27,38 24,07 87,91 b) amortizacija 2,56 2,24 87,50 c) drugi troškovi 9,01 6,34 70,37 Vrijednost proizvodnje i got. proizv. na početku god. = 38,636.626,00 Vrijednost proizvodnje i got. proizv. na kraju god. = 90,154.988,00 Raspored troškova, dohotka i čistog dohotka 1. Ukupan prihod 581,542.298,00 2.075,061.998,00 356,82 2. Utrošena sredstva 204,356.897,15 625,878.427,00 306,26 3. Dohodak 377,185.400,85 1.449,183.571,00 384,20 Izdvajanja iz dohotka - dio doh. za RZ 21,238.608,95 58,127.638,00 273,69 - dio doh. za kam. 5,608.453,00 163,596.160,002916,96 - dio doh. za prem. osig. 805.386,00 2,206.280,00 273,94 - dio doh. za ONO i DSZ 2,229.005,00 8,255.000,00 370,35 - ostale obveze 281.550,00 154.500,00 54,88 Obveze kojima je osnovica dohodak - obveze prema društvenim djelatn. - obveze za soc. si- 31,168.670,00 110,708.604,00 355,20 gumost radnika 36,605.001,00 130,565.275,00 356,69 - dio dohotka za porez - članarine udruž. i ko- 5,105.242,00 6,593.250,00 129,15 morama 731.564,00 3,117.926,00 426,2 - obv. oprema SIZ-a dr. djel. 3,855.587,00 31,476.836,00 816,40 - ostale obveze 340.400,00 100.000,00 29,38 Ukupne obveze iz dohotka 107,969.466,95 514,910.469,00 476,90 4. Čist dohodak - dio čistog doh. za 269,215.933,90 934,282.102,00 347,03 OD - dio ČD za stam. 248,123.852,30 647,558.009,00 260,99 izgr. 6,004.665,60 51,621.489,00 859,69 Dio čistog dohotka za ostale namjene (fondove) - za poslovni fond - 177,135.264,00 - - za rezervni fond 15,087.416,00 57,967.340,00 384,20 Ukupna akumulacija 15,087.416,00 235,102.604,001558,26 Ukupno za proš. re- prod. 24,223.123,00 258,765.754,001068,26 5. Akumulativna i reproduktivna sposobnost Ukupna akumulativna sposobnost u 1988. g. u usporedbi s ostvareryem u prethodnoj godini ima dosta velik porast, mada gled^juči što se može sa tim sredstvima investirati ne predstavlja veliku vrijednost. Na osnovu prikazanih podataka dobivamo pokazatelje akumulativnosti odnosno akumulativne sposobnosti OOUR-a koja je prikazana u slijedečoj tabeli: Red. Elementi broj 1987. 1988. In- deks 1 2 3 4 5 1. Akumulacija prema dohotku 4,00 16,23 405,75 2. Akumulacija prema ČD 5,61 25,17 448,67 3. Akumulacija prema prosječno 7,00 30,99 442,72 korištenim poslovnim sred. 6. Osnovni pokazatelji po radniku - dohodak po radniku 14,069.743,00 - čist dohodak po radniku 9,070.700,00 - osobni dohodak po radniku 6,286.970,00 - stambena izgradnja po radniku 501.180,00 — akumulacija po radniku 2,282.550,00 - čisti osobni dohodak po radniku 372.922,00 Ruk. računovodstva Vse pomembnejši kanal prodaje Maloprodaja Steklarne »Boris Kidrič« Po izgradnji nove kristalinske peči se bo povečal izplen izdelkov I. vrste, (foto Z. Novak) V petih prodajalnah je zaposleno 24 delavcev. V Beogradu se prodajalna NAŠE STAKLO nahaja v najstrožjem centru mesta v Knez Mihajlovi ulici. Ta prodajalna zaposluje 12 delavcev ter ustvarja promet, s katerim se uvršča na 3. mesto na lestvici odjemalcev naših izdelkov v Jugoslaviji. Prodajalna pa je žal zaradi nefunkcionalne opreme, ki je stara že več kot 20 let, le deloma izkoriščena. S predvideno adaptacijo prodajalne bo promet še bistveno višji. V Rogaški Slatini imamo kar dve prodajalni in sicer prodajalno II. v steklarni ter prodajalno I. v Rogaški Slatini. V industrijski prodajalni je zaposleno 5 prodajalk, ki ustvarjajo promet v višini 7. mesta po prometu odjemalcev na domačem tržišču. V tej prodajalni se v glavnem prodajajo izdelki »B« kvalitete, za katere nudimo 40% popust. Za prodajalno v Rogaški Slatini, v kateri so zaposlene 3 prodajalke, je značilno, da oprema ne dovoljuje dovolj prostora za razlaganje izdelkov. Glede na izjemno pestro ponudbo steklenih izdelkov v Rogaški Slatini (5 specializiranih prodajaln ter še 5 ne-specializiranih) je promet prodajalne, v kateri prodajamo u 10% popustom, dokaj visok. Tudi tukaj bi z minimalnim vlaganjem v izložbene police lahko promet še povišali. V prodajalni LINEA v Mariboru so zaposlene 3 prodajalke. Ta lokal je po mnenju večine prebivalcev med najlepšimi v branži v Jugoslaviji. Žal pa zaradi lokacije (nekoliko odmaknjena od centra) še ne dosegamo želj enih prodajnih rezultatov. Z ustreznimi ak- tivnostmi na področju propagande, bomo v bodoče pritegnili več kupcev tudi v to prelepo prodajalno. Prodajalna v Kozjem pa zaposluje 2 delavki. Lokal je bil pred 3 leti adaptiran ter dokazuje, da se lahko z minimalnim vlaganjem uredi simpatična prodajalna naših izdelkov. Promet v tej prodajalni je glede na lokacijo kraja Kozje dokaj visok. Skupaj v vseh petih prodajalnah do- segamo promet, ki predstavlja kar dobrih 15% napram vsej prodaji na domačem trgu. Z drugimi besedami lastna maloprodaja skupaj predstavlja drugega najvažnejšega odjemalca naših izdelkov na domačem trgu. Poleg tako visokega deleža prodaje lastnih prodajaln v strukturi prodaje, pa je prednost lastne maloprodaje predvsem v tem, da prejemamo dnevne prilive gotovine od prodaje blaga. Povprečno prejemamo dnevno več kot 70,000.000 din na naš ŽR. Prodajalne pa služijo tudi za testiranje posameznih artiklov, za pridobivanje informacij o prodaji posameznih izdelkov o tržnih možnostih, o cenah ipd. Prednost pa je tudi v tem, da se naši izdelki ustrezno prezentirajo kupcu ter da je prodajno osebje primerno strokovno usposobljeno. O perspektivi želimo s širjenjem lastne maloprodaje še večji delež prodaje na domačem trgu realizirali preko svojih specializiranih prodajaln. MIRAN GAJŠEK Po ukrepih nove vlade že nekaj časa ne plačujemo več 12% takse za uvoz surovin in repromaterialov, ki so se plačevale za vsako tovrstno plačilo v tujino. Tudi 16% taksa za plačilo storitev v tujino je odpadla. Znižane so tudi carinske dajatve za uvoz, če so surovine namenjene izvozu in je izvoz za 30% večji od uvoza. In sicer znaša to znižanje 15,8%. Po grobih izračunih bi samo za uvoz surovin in repromaterialov v letošnjem letu prihranili okrog 7 milijard din po zdajšnjem tečaju tujih valut. Več o znižanju uvoznih dajatev boste zvedeli v naslednji številki Steklarja, saj so medtem bili sprejeti še dodatni ukrepi, za katere še pa ni vseh izvedbenih predpisov. Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, Konferenca OO ZSS objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o razdeljevanju in koriščenju počitniških zmogljivosti RAZPIS STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« SKUPAJ ŠT. TOČK ROGAŠKA SLATINA KOMISIJA ZA LETOVANJE PRIJAVNICA i. Podpisani"(priimek in ime)-—.------------------------------------- zaposlen v tozd, DSSS--------------------------- ■■--------------- dela in naloge, kijih opravljam---------------—------------------- letovati želim v (na): Pelegrinu, Dajli, Novigradu, Cresu za letovanje v lastnih počitniških hišicah v letu 1989. Na razpis se laho prijavijo vsi delavci, ki združujejo delo v katerikoli tozd ali DSSS, združeni v steklarno »Boris Kidrič«. Za koriščenje bo na razpolago 17 stanovanjskih enot, letna sezona pa se prične 20. 6. in traja do 8. 9. 1989. V času sezone je čas koriščenja počitniških hišic omejen na 10 dni. Počitniške hišice se lahko koristijo tudi izven letne sezone, kjer čas uporabe ni omejen. Menjava izmen bo naslednja: 20. 6. do 30. 6. 30. 6. do 10. 7. 10. 7. do 20. 7. 20. 7. do 30. 7. 30. 7. do 9. 8. 9. 8. do 19. 8. 19. 8. do 29. 8. 29. 8. do 8. 9. Cena koriščenja počitniških hišic v sezoni je 450.000 din za 10 dni, v to ceno pa ni vključena turistična taksa. Kandidati, ki so zainteresirani za letovanje, morajo vložiti vlogo v roku 14 dni oziroma najkasneje do 10. 5. 1989 na »prijavnici«. Prepozno prispele vloge se ne bodo upoštevale. Rogaška Slatina, 20. 4. 1989 Konferenca OO ZSS Steklarne »Boris Kidrič« v času od I. do 20. 6. do 30. 6. II. 30. 6. do 10. 7. III. 10. 7. do 20. 7. IV. 20. 7. do 30. 7. V. 30 7. do 9. 8. VI. 9. 8. do 19. 8. VII. 19. 8. do 29. 8. VIII. 29. 8. do 8. 9. Z mano bodo letovali Priimek in ime leto rojstva sorodstvo 1_______________________________________________________ 2_______________________________________________________ 3 _______________________________________________:------ 4 ______________________________________________________ 5 ___________________________:-------------------------- n. 1. V počitniških zmogljivostih steklarne nisem letoval-a: a) preteklo leto b) zadnji dve leti c) zadnja tri ali več let 2. V steklarni delam_____let 3. Izven steklarne sem delal(a)____ 4. Število družin, članov a) dvočlanska družina b) tričlanska družina c) štiri ali veččlanska družina 5. Imam_______šoloobveznih otrok 6. Imam kritične socialne razmere DA NE zaposlen pri št. točk 7. Invalidnost in zdravstveno stanje delavca, ki se prijavlja: a) invalidnost 3. kategorije b) invalidnost 2. kategorije c) trajnejše poslabšanje zdrav, stanja 8. Invalidnost in zdravstveno stanje ožjih družinskih članov a) invalidnost b) trajnejše poslabšanje zdravstvenega stanja 9. Udeležba v NOB DA 10. Skupno nastopanje več delavcev NE a) zakoncev b) delavcev DA NE - dveh DA NE - treh ali več SKUPAJ ŠTEVILO TOČK DA NE III. V kolikor ne morem dobiti odobreno letovanje v navedenih terminih ali krajih, se strinjam, da komisija izbere drug kraj in termin. DA NE Za točnost podatkov odgovarja prijavijenec s podpisom. Rogaška Slatina, dne____________1989 Podpis prijavi)enca: Opomba: Za stanovanjsko enoto na Pagu predvidevamo, da bo usposobljena do 10. 7. 1989, kar pomeni, da bomo sprejemali prijave za letovanje od tega datuma naprej. Med učenci Steklarske šole (2) Analiza ankete o zasvojenosti Naslednjih pet vprašanj v anketi se nanaša na zasvojenost z narkotičnimi sredstvi, ali enostavnejše povedano z drogami. Nadaljevanje iz prejšnje številke V kratkem vam bom povedala nekgj o drogah in njihovem delovanju. Zasvojenost z drogami je prekomerno redno uživanje drog, zaradi česar se razvija zasvojenost bolnika. Uporaba drog po določenem času pripelje do težkih okvar psihičnega in fizičnega zdravja. Človek je lahko zasvojen z različnimi drogami in fermacevtskimi preparati kot so: morfij, hašiš, marihuana, heroin, kokain, opij itd. Tudi navadni mešani praški in sredstva za spanje lahko pripeljejo do zasvojenosti (tabletomanija). Značilnost bolezni je postopno navajanje na sredstva, tako da bolniki včasih jemljejo velike količine drog, ki bi za normalnega človeka bile smrtno nevarne. V večini primerov zasvojenci ne morejo prenehati z jemanjem drog, če pa to naredijo, pride do težke klinične slike oz. abstinenčne krize. Jemanju drog velikokrat podlegajo psihopatske osebe. Zasvojenec je sposoben prevarati, krasti in početi druga kriminalna dejanja, da bi prišel do drog. Povejmo nek^j besed o nekaterih vrstah droge. HAŠIŠ - pridobivajo ga iz rastline CANNABIS INDICA. Uporablja se kot sredstvo zasvojenosti predvsem v tropskih krajih. HEROIN - je derivat morfija in je zelo močna droga KOKAIN - je alkaloid, ki ga pridobivajo iz listja perujske rastline koke. Zasvojenci ga jemljejo kot prašek za »snifanje« ali intervenozno. MORFIJ - je eden od najvažnejših derivatov opija. Ima pomiijevalno delovanje in pripelje do euforičnega stanja. Ta vrsta droge je predvsem nevarna za zdravstveno osebje, ker do nje najlaže pridejo OPIJ - je droga, ki jo pridobivajo iz maka. Vsebuje več različnih vrst alkaloidov od katerih je najvažnejši morfij. Upam, da sem vas uspela vsaj delno seznaniti z delovanjem in značilnostmi drog. Anketirani učenci so nam na dana vprašanja o narkotičnih sredstvih dah naslednje odgovore: Tabela 9 Ali si že kdaj poskusil mamila 1. a l.b 1. C 2. a 2. b 3. a 3. b DA NE 100 100 5,3 94,7 100 100 100 100 Tabela 10 Ah poznaš kakšno osebo, ki uživa mamila 1. a l.b 1. C 2. a 2. b 3. a 3. b DA 5,3 11,2 11,8 NE 100 100 94,7 100 100 88,8 88,2 Vidmo, da je zelo majhen procent učencev,, ki so poskusih mamila in prav tako je majhen procent tistih, ki pozneje osebo, katera uživa mamila. Na vprašanje, zakaj mladi ljudje segajo po mamilih, so prvi letniki odgovorih, da je razlog predvsem v problemih, okolici, razočaranju, osamljenosti in družbi. Drugi in tretji letniki so k temu dodali še nesrečno ljubezen. Vse to so razlogi, ki mladega psihično labilnega človeka potisnejo v vir mamil iz katerega se težje vrnejo. Vsi anketirani učenci so mnenja, da so trde droge najnevarnejše za človekovo duševno in telesno zdravje. V trde droge spadajo droge kot so kokain, heroin, morfij, opij itd. Odgovor na vprašanje v čem je največja nevarnost uživanja mehkih drog, je dalo zelo malo učencev. Tisti najmanjši procent je mnenja, daje to prehod iz mehkih na trde droge. To nas pripelje na ugotovitve, da učenci vedo zelo malo o delovanju in nevarnosti drog na človekov organizem. V prvih letnikih je število tistih, ki bi skušah prijatelja, ki jemlje mamila poslati na zdravljenje ah bi mu skušah preprečiti veliko. Nekateri učenci bi nehali biti njegovi prijatelji. Približno enak procent odgovorov je v drugih in tretjih letnikih.. Tabela 11 - nam prikazuje procent delnih ah popolnih odgovorov učencev na pojma tabletomanija in TV manija. TABLETOMANIJA TV MANIJA 1. a l.b 1. C 2. a 2. b 3. a 3. b % 35,3 35,3 52,6 93,3 80,0 66,7 64,7 Omejena anketa nam je pokazala, da je informiranost mladih resnično pomanjkljiva, zato jim bomo v šoli pomagali v okviru naših možnosti. Z raziskavo bomo še nadaljevali - spremljali podatke v daljšem časovnem obdobju. O rezultatih vas bomo tudi obveščali. DIANA STORJAK, soc. delavka- Steklarska šola Samoupravljalska praksa Vsako leto imamo na Steklarski šoli pri predmetu samoupravljanje s temelji marksizma, katerega nas poučuje profesor Miroslav Bra-dič, poleg rednega teoretičnega pouka tudi samoupravljalsko prakso. Cilj tega je, da znajo učenci pridobljeno znanje tudi praktično uporabiti. V program samoupravljalske prakse ter učenci 2. letnika skrajšanega proso vključeni vsi učenci 2. in 3. letnika grama. srednjega izobraževalnega programa V šolskem letu 1988/89 so učenci pri samoupravljalski praksi utrdili svoje znanje na področju D PO. Učence je tema zelo zanimala. Da bi svoj interes zadovoljili so izvcgali intervjuje z borci krgjevne borčevske organizacije, vodili razgovore o delovanju OO ZSMS na Steklarski šoh, o delu OO ZK Steklarske šole ter o delu sveta šole Steklarske šole. V uvodu sta učenki Nevenka Šumečki in Jožica Pavič pojasnile bistvo Marxove in Engelsove zgodovinske analize družbe; temeljne teze o vlogi komunistične organizacije in mestu komunistov v boju delavskega razreda in podobno. Jasenka Guntner in Sandra Tkalčič sta iz odgovorov na vprašanja, ki sta jih zastavili podpredsedniku OO ZSM Steklarske šole Tomislavu Papežu, skušali izvedeti, kako deluje OO ZSM na svojem področju in katere probleme obravnava. Zanimalo pa ju je tudi, kako je z udeležbami učencev na delovnih akcijah. Tomislav Papeš jima je povedal, da je zelo malo učencev prisotnih na delovnih akcijah in da zani-manje za to vedno bolj upada. Nekateri posamezniki so sicer izrazili željo in voljo, ampak jima starši tega niso dovolili. Iz razgovora, ki ga je imela Mirjana Varjačič z sekretarjem OO ZK Jankom Februar in marec 1989 Stapje, dne 28. 2. 1989 po TOZD tozd Osnovna izdelava 585 tozd Dodelava 188 tozd Kristal 690 tozd Dekor Kozje 231 tozd Servisne dejavnosti 96 tozd Delavska restavracija 35 tozd Dalmacijakristal 111 tozd Tehnokristal 102 Delovna skupnost skupnih služb 232 Skupzj Steklarna »BK« 2270 Prišli so: V TOZD Osnovna izdelava za določen čas 1 leta: Josip Dunaj - odnaša-lec, Stanko Lgjh - odnašalec, Jože Žučko - odnašalec, Peter Petauer - odnašalec, Damir Beber - odnašalec, Darko Podolšak - odnašalec, Franc Cep - odnašalec, Pero Pevec - odnašalec, Miroslav Petrak - odnašalec, Miroslav Čavužič - odnašalec; iz JLA so se vrnili: Franc Pažon - krogličar, Jože Drofenik - krogličar, Zvonko Kolarec - nabiralec dna, Midhad Garibovič - odnašalec. V TOZD Kristal: za določen čas 1 leta: Jožica Javorič - čistilka; iz JLA so se vrnili: Viljem Jugovar- brusilec II., Alojz Gajšek - brusilec I. V TOZD Dekor Kozje: Silva Švajger - skladiščna delavka. V DSSS: za določen čas 1 leta: Robert Špiljak - skladiščni delavec. Štefančičem, smo izvedeli, s čim se trenutno ukvarja OO ZK Steklarske šole. Njeni člani so se lotih izvedbe 3 reform: gospodarske, politične in sistemske. Največ pozornosti pa je vzbudila učenka Božica Peretič s svojim intervjujem, ki ga je imela s predsednikom sveta šole. Učenka je pokazala izredno zanimanje za to obliko dela. Iz njenega razgovora lahko sklepamo, da je Steklarska šola zelo uspešna, vendar pa bi se dalo narediti še marsikaj, kot misli predsednik sveta: »Za vsakega delavca je zelo pomembno, da je dobro informiran o vsem, kar se dogaja v delovni organizaciji, kajti na ta način je lahko naša proizvodnja še uspešnejša.« Pozanimali smo se tudi o izobrazbeni strukturi delavcev in ugotovili, da večina nima srednje izobrazbe, nekateri pa nimajo zaključene niti osnovne Odšli so: Iz TOZD Osnovna izdelava: samovoljno prenehanje: Ranko Manjič - odnašalec. šole, kar seveda močno vpliva na produktivnost dela. Zato takšne delavce dodatno izobražujejo. Tisti, ki si izobrazbe ne želijo, so na delovnem mestu prikrajšani, saj opravljajo najenostavnejše faze dela, ki odgovarjajo njihovi usposobljenosti. Iz poročil učencev je razvidno, da teorijo zelo dobro obvladajo. Nova skupina učencev, ki seje že lotila dela, bo tudi v kratkem pokazala svoje sposobnosti. Teme, ki so se jih lotili, so s področja OZD, in sicer pridobivanje in razporejanje dohodka, upravljanje delavcev v OZD ter statuti in pravilniki OZD. S tem se bodo učenci srečali že v bližpji prihodnosti, ko bodo sklepali delovna razmerja. Te teme naj bi učenci dobro obvladali, saj bodo postale sestavni del njihovega vsakdanjega življenja. JOŽICA PAVIČ, II. a \ Iz TOZD Dodelava: predčasna upokojitev: Ema Žerak - brisalka stekla. Iz TOZD Kristal: invalid, upokojena: Terezija Boršič - označevalka stekla II. Umrl: Ivan Plavčak - pomočnik I. Odpoved: Brigita Gajšek - brisalka stekla Iz TOZD Dekor Kozje: potek del. raz. za dol. čas.: Petrija Iseinovski - čistilka stekla. Odpoved: Adolf Romih Kontrolor bolniške - In kako se počutite po enem mesecu poskusnega dela? - No... ja, hm ...še kar, samo na vetmik pa živ ne več! Kadrovske zanimivosti - brusilec IV. d. k. V JLA: Franc Mazej - brusilec I. d. k. Iz TOZD Servisne dejavnosti: potek delovnega razmerja za določen čas: Roman Struna - pripravnik II. st., Vladek Vnučec - pripravnik II. st.. Stanje, dne 31. 3. 1989 po TOZD TOZD Osnovna izdelava 575 TOZD Dodelava 187 TOZD Kristal 689 TOZD Dekor Kozje 230 TOZD Servisne dejavnosti 95 TOZD Delavska restavracija 35 TOZD Dalmacijakristal 111 TOZD Tehnokristal 101 Delovna skup. skup. služb 32 Skupaj Steklarna »BK« 2.255 Prišli so: V TOZD Osnovna izdelava za določen čas 4 mesecev: Danijel Jurak - od-našalec, za določen čas 1 leta: Henrik Srbotnjak - odnašalec, Miljenko Bo-smar - odnašalec; iz JLA so se vrnili: Anton Juraja - krogličar, Franci Tepeš - krogličar, Marijan Zagvozda - krogličar, Vladimir Dravinski - krogličar, Bojan Svaljek - odnašalec. V TOZD Dodelava za določen čas 1 leta: Zdrako Krizmanič - izdelovalec karoton. embalaže. V TOZD Kristal za določen čas 6 mesecev: Barbara Bračun - brisalka stekla, Svetlana Podhraški - brisalka stekla, Snježana Bergbaus - brisalka Čiščenje steklenih izdelkov »na suho« seje izkazalo kot neprimerno, (foto Z. Novak) KRATKE ZANIMIVOSTI * V mesecu marcu je steklarna dosegla rekordni mesečni izvoz v znesku 2,243.671 ZDA dolarjev, kar je bilo 42,5% več kot v enakem mesecu preteklega leta. * Skupaj smo v prvih treh mesecih izvozili za 5,521.311 ZDA dolarjev, kar je 26,2% več kot v enakem obdobju preteklega leta in 24% letnega načrta 23 milj. ZDA dolarjev. * Na 21. seji delavskega sveta DO so delegati sprejeli sklep o novih zneskih povračil stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju določenih del in nalog kot sledi: a) stroški za prehrano in prenočišče - cela dnevnica (nad 12 ur) 59.720 - polovična dnevnica (od 8-12 ur) 30.462 - znižana dnevnica (od 6-8 ur) 22.100 - stroški za prenočišče po predloženem računu razen za hotel luksuzne kat. - za prenočišče v luksuznem hotelu 52.263 - za prenočišče brez računa 22.398 b) kilometrina - za prevozna službenem potovanju - super 1.116 - diesel 897 - navadni 1.056 - mešanica 1.083 - za prevoz na delo 390 Sklep velja za kilometrino od 1. 4. 1989 dalje, za ostale stroške pa od 7. 4. 1989 dalje. * Prav tako so sprejeli nove cene malic, ki so se podražile v povprečju za 50% MALICA 8.200 - lastna udeležba 1.200 - regres 7.000 - dnevni blok 2.400 - za zunanje 11.000 KOSILO 15.000 - abonenti 12.000 - dnevni blok 15.000 - za zunanje 20.000 Sklep velja za regres od 1. 3. 1989 dalje, za ostale cene pa od 7. 4. 1989 dalje. stekla, Lidija Ljuljdjuraj - brisalka stekla; iz JLA so se vrnili: Stanko Mlinarič - brusilec I., Darko Mikša - brusilec I. Odšli so: Iz TOZD Osnovna izdelava v JLA: Milan Flegar - krogličar, Željko Vr-banc - krogličar, Ivan Mikša - krogličar, Miljenko Leskovar - krogličar, Stjepan Pondeljak - krogličar, Dano Gorišek - krogličar, Tomiča Burič - odnašalec, Josip Draškovič - krogličar, Božidar Fiket - krogličar, Danilo Stuhne - krogličar, Andelko Glu-hak - krogličar, Božidar Drenški - odnašalec; odpoved: Vlado Češnjaj - pomočnik; invalidsko upokojena: Miran Lesnika - odnašalec, Šime Pr-gin - izpraznjevalec stekla; potek delovnega razmerja za določen čas: Tomislav Krošlin - pripravnik IV. st.; samovoljno prenehanje: Ivan Posilo-vič - odnašalec. Iz TOZD Dodelava upokojen: Janez Šprah - izdelovalec kartonske embalaže. Iz TOZD Kristal v JLA: Milan Ferlež - brusilec I., Ivan Kamenščak - brusilec I, Stevo Kamenščak - brusilec I., Mladen Boršič - brusilec II.; potek delovnega razmerja za določen čas: Pera Močnik - označevalka stekla, Anica Krizmanič - brisalka stekla, Dragica Mlinar - označevalka stekla. Iz TOZD Dekor Kozje v JLA: Damjan Božiček - brusilec III. d. k. Iz TOZD Servisne dejavnosti potek delovnega razmerja za določen čas: Stanislav Podhraški - pripravnik IV., st. Iz DSSS odpoved: Edita Leskovšek - prevzemni kontrolor. Poročile so se: Martina Kamenšek poročena Cerov-ski, Marija Šket poročena Gotlin, Bla-ženka Čoh poročena Števinovič, Nadica Ovčarič poročena Kontrec, Alojzija Humski poročena Halužan Rodili so se: Denis Drofenik sin Rafka, Tomislav Jutriša sin Ivana, Mitja Mramor sin Ane, Jernej Pešič sin Bojana, Anja Debeljak hči Stjepana, Krunoslav Gajšek sin Josipa, Bojana Krizmanič hči Zdravka, Anamarija Podhraški hči Josipa, Hinko Hribar sin Grahovar Marije, Andrej Levstik sin Vladimirja, Vesna Hustič hči Josipe, Robert Debeljak sin Branka, Suzana Kobale hči Ide, Jožica Posl hči Antona, Tjaša Kužnar hči Marije, Tomislav Mlinar sin Branka, Denis Cerovski sin Zdravka, Matej Bračun sin Frančiške, Nino Podhraški sin Jožeta, Predrag Jug sin Bariče Sestavila: METKA STIPLOVŠEK Upokojil se je Lesnika Miran Lesnika Miran se je rodil v Rjaviti leta 1959, kot sin delavske družine. Njegov oče je bil rudar v zasavskih premogovnikih. Še kot otrok, imel je komaj 12 let, je doživel težko prometno nesrečo s hudimi poškodbami. Delno se je po nesreči pozdravil, vendar so mu ostale trajne posledice. Ko je napolnil 18 let se je zaposlil v steklarni kot odnašalec in je to delo opravljal do premestitve v zmešamo. Leta 1985 mu je invalidska komisija določila lažje delo, zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja. Od takrat pa do upokojitve je delal dnevno po 4 ure. Z 20. 2. 1989 je invalidska komisija spoznala da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in so ga invalidsko upokojili. Bil je vesten delavec in s sodelavci se je dobro razumel. Na njegovo željo smo se zbrali na poslovilni večerji in se kot sodelavci od njega poslovili. Želimo si da bi nas še prišel kdaj obiskat! Sodelavci iz zmesarne Unikatni izdelek iz Kozjega. Naša šola Zraven Ločnice potoka, naša šola tam stoji. Vsako jutro na vse zgodaj, že pred šolo razgrajamo mi. Ko nas šolski zvonec kliče, vsak po svoje že hiti. Teče Urška, teče Miha, da copate še zgubi. Ko pa vrste naredimo, hitro v razred pohitimo, tu nas čaka tovarišica, petka, štirka in enica. BARBARA PELKO, 4. a osnovna šola Boris Kidrič Rogaška Slatina Obrestne mere za dinarske vloge občanov Na podlagi mesečne rasti cen na drobno, smo v mesecu marcu 1989 povečali glavnice depozitov, vezanih na 3 in več mesecev, po mesečni indeksacijski stopnji 18,5%. Na indeksirano glavnico se pripisujejo obresti po naslednjih realnih letnih obrestnih merah: - depoziti, vezani nad 3 mesece 5% - depoziti, vezani nad 6 mesecev 6% - vloge, vezane nad 12 mesecev 7% - vloge, vezane nad 24 mesecev 8% - vloge, vezane nad 36 mesecev 9% V mesecu aprilu se obračunava revalorizacija: - za vloge na vpogled po mesečni stopnji 13,0% - za enomesečne depozite po mesečni sotpnji 18,5 % Dovoljeno negativno stanje na tekočem računu banka revalorizira po vsakokratni veljavni revalorizacijski stopnji. Na revalorizirano glavnico zaračunava obresti po 12% letni obrestni meri. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame ALOJZIJE ULČNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem - prijateljem iz TOZD »DEKOR« Koye in ODDELKA EMBALAŽE v Podsredi za podarjeno cvetje in venec ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za denarno pomoč in pisno ter ustno izraženo sožalje. Žalujoči sin Drago Podsreda, 12. marca 1989 Novo poslopje LB v Rogaški Slatini, (foto Z. Novak) Za razvedrilo Nagradna križanka št. 153 Med reševalce nagradne križanke št. 153 bomo razdelili za 15.000 dinaijev nagrad, in sicer prvo nagrado 6.000 dinarjev, drugo nagrado 5.000 dinarjev in tretjo nagrado 4.000 dinarjev. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva Steklar, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis Steklar pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ST. 153. Rok za oddajo rešitve je 15. maj 1989. Žreb je razdelil nagrade med reševalce nagradne križanke št. 152 takole: prvo nagrado 6.000 dinarjev prejme VERA FERCEC, drugo nagrado 5.000 dinarjev prejme MLADEN JUTRIŠA in tretjo nagrado 4.000 dinarjev preime DARINKA PLEMENITAŠ. Nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 152. - vodoravno: šopek, sveto, za osmi marec, zasedenost, apetit, tao, obrt, nn, NV, Brioni, gašenje, sekretar, čukec, TN, verizem, kat, Evald, lat, naris, flos, ura, Elektra, lišček, kontakt, Ernest UREDNIŠTVO t Ročam \ DIJA- KINJA BARVA IGRALNIH KART PRIZORIŠČE V GLEDALIŠČU PISANA ŽOLNA KOSOVE VELIKOSTI NOVI SAD TRENER LJUBU. KOŠARKARJEV (VINKO) HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA OBRAT ZA PRIDOBIVANJE SLADA ENAKA SAMO- GLASNIKA BERILO OPERNA PEVKA OTTA VIRTU-0ZINJA NA VIOLINI OKLEŠČEN KOS VEJE, 0KLEŠCEK S LATI U/ 'U D> ČLOVEK, STAR TRIDESET LET V TENIŠKI LOPAR IGRALKA MASSARI KOSMATA ODEJA MALIK ŽARKO DANČU0 NAJVIŠJI DOSEŽEK KMEČKO ORODJE KREPKA RAZVITOST FR. MODNI KREATOR PALEC, COLA LOVLJE- NJE MAJHEN PLUG LEPMLA-DENIČV GR. MIT. PANČEVO GOSPOD V PRIMORJU OTOK PRED NEAPLJEM STAR SLOVAN POTUJOČI PASTIR PRVINA (ZNAK Na) PODOČNIK PRI PRAŠIČU JAP. FOTOAPARAT ILJA ERENBURG MIT. BIVAL UMRLIH TROPSKA OVIJALKA VEČJE VOJAŠKE ENOTE FRNIKOLA LUKA OB ARALSKEM JEZERU V ZSSR \ TUREK, OSMAN DELEC Z EL NABOJEM MAKEDON. NARODNI PLES ZGODOVIN. MESTO PRI ZADRU PUBLI- CIST VIDMAR ALUMINIJ ILOVICA LETALO IGOR OZIM KRAJ PRI KRŠKEM MILANO SPOJINA PRVINE S KISIKOM, 0KIS ZLOČIN, HUDO- DELSTVO SEVERNOATLANTSKI PAKT AVTOR VINKO KOflENT DOMOVINA A0NCEV RISBA TONE KR0VNIK Z Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek in Franc Zupanič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Vida Juhart - Tehnično urejanje Igor Glavan - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2500 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, TOZD Tisk časopisov in revij, Ljubljana.