GLAS
LETO XXIII. ŠT. 46 (1108) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 13. DECEMBRA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
V Peterlinovi dvorani v Trstu
Literarni kritik
Marijan Dović je
na Prešernov
rojstni dan
predstavil svojo
knjigo Prešeren
po Prešernu. 10
Foto dd 
  bhajamo stoletnico smrti pisatelja Ivana
Cankarja. Ker je za nami teden Karitas, bi
rad povezal Cankarjeve misli o socialni
pravičnosti s karitativnim delovanjem. Nova vlada
v Sloveniji je sklenila sporazum s sindikati za iz-
boljšave v plačnem sistemu. Delodajalci opozar-
jajo na nujnost zmanjševanja stroškov države in
ureditev javne uprave. Čudno je, če kandidat za
ministra za kohezijo meni, da se ne spozna na to
področje. Še bolj pa, da naj bi bili po pisanju me-
dijev njegovi dosedanji uradniški posli nepregled-
ni. Kako torej pričakovati poštenost in pravičen
pristop do državljana, če je visoki uradnik v držav-
ni službi že zlorabljal položaj. Kaj je torej s Šarčevo
predvolilno obljubo o racionalizaciji stroškov in
postopkov ter približevanju potrebam ljudi ter pri-
lagoditvijo uprave zahtevam gospodarstva in
evropskih standardov. Očitno bo reforma ostala
pri cenzuri medijev in kritičnih stališč ter krepitvi
nadzora nad opozicijo v nasprotju z evropskimi
standardi, kjer opozicija nadzira oblast.
Če so vladajoči pokvarjeni, je treba biti plat zvona,
so poudarjali stari misleci. Kakšno protislovje: pre-
mier skuša utišati kritična stališča, namesto da bi
jih sam spodbujal ter zatiral sovražni govor, ki ga
širijo v vrstah njegovih koalicijskih sodelavcev.
Stopnjevanje medijske nasilnosti posebno pri vla-
dajočih spominja na totalitarne razmere iz pol-
preteklosti, ki zaostrujejo napetosti v družbi. Žalo-
stno, da premier, ki je zagotavljal, da se bo zavzel
za državljana in spodbujal kulturo dialoga v
družbi, zdaj izključuje in skuša utišati kritične gla-
sove. Gibljemo se torej v kaotičnih razmerah, v
katerih je težko pričakovati pregledno, pravično
in za vse enakopravno poslovanje služb ter celot-
nega uradniškega aparata države.
O
www.noviglas.eu
Mala Cecilijanka, praznik malih pevcev
Papež Frančišek
Priprava na Božič
  vero obhajati Božič je povabilo papeža
Frančiška v homiliji med sveto mašo v
Domu sv. Marte, ko je razlagal dogodek iz
evangelija, ko Luka pripoveduje o ozdravitvi
hromega.
Božiča ne obhajamo posvetno, je zatrdil sveti
oče: “Jezus je občudoval vero ljudi, kakor v
primeru stotnika, ki je prosil za ozdravitev
svojega služabnika, Sirofeničanke, ki je prosila
za hčer, obsedeno s hudim duhom, ali tiste
žene, ki je bila samo z dotikom roba Jezusovega
plašča ozdravljena krvotoka, ki jo je mučil.
Jezus pa je nasprotno grajal ljudi z malo vere,
kakor na primer Petra, ki je podvomil. Z vero je
vse mogoče”. In še: “Danes v tem drugem
adventnem tednu smo prosili za milost, da bi
se z vero pripravili na obhajanje Božiča. Res je,
da Božič, to vemo vsi, večkrat praznujemo z
malo vere, praznujemo tudi posvetno in
pogansko. Toda Gospod od nas zahteva, da ga
obhajamo z vero, in zato moramo mi ta teden
prositi za milost, da bi ga obhajali z vero. Ni
lahko ohraniti vere, ni lahko braniti vere. Ni
lahko... Bogu izročimo torej svojo vero, da jo
bo branil pred skušnjavami sveta”!
Z
Seja izvršnega odbora SSO
Walter Bandelj
spet predsednik
  ovoizvoljeni izvršni odbor Sveta slovenskih
organizacij se je sestal 5. decembra v Gorici
in izvolil vodstvo. Za predsednika je bil po-
trjen Walter Bandelj. Za pokrajinske podpredsednike
pa so bile izvoljene tri ženske,
za Tržaško Maja Lapornik, za
Goriško Franca Padovan in za
Videmsko Anna Wedam.
Blagajniške posle bo še naprej
opravljal Ivo Corva. Za odno-
se z mladimi je izvršni odbor
SSO dodelil pristojnost Luciji
Tavčar.
Zasedanje je vodil najstarejši
član izvršnega odbora SSO
Marij Maver, ki je po volitvah
prepustil vodenje seje presedniku Walterju Bandlju.
Deželni predsednik SSO-ja se je članom zahvalil za zau-
panje in nanizal nekaj osnovnih točk za novo triletje.
Istočasno se je sestal tudi nadzorni odbor Sveta slo-
venskih organizacij in izvolil za predsednika Matjaža
Rustjo.
N
Foto dd
Karitas je nujna le tam, kjer je
država izčrpala svoje možno-
sti. Bolj kot socialna pomoč, ki
ljudi vzdržuje v odvisnosti, je
nujno zagotavljanje enako-
pravnih pogojev, da so
državljani vključeni v družbe-
ne, delovne in tudi medijske
procese in se ne počutijo kjerkoli odrinjene. Ne-
kateri enosmerni procesi v javnih medijih razo-
devajo tudi, kako nas imajo vladajoči za debile, ki
naj ne bi znali šteti do pet. A le poštena in odkrita
javna beseda lahko krepi dialog v družbi ter utrjuje
samopodobo in samozavest državljana ter vzgaja
osveščene in kritične demokrate. Očitno pa ta vla-
da - kot v bivšem sistemu – želi le odvisnike in po-
dložnike. Ne le pri nas, tudi po svetu je to pro-
blem. Med drugim se kaže v naivnih pristopih k
migrantom, v površnih kritikah demokracije na
Madžarskem in Poljskem. Koliko širokoustnežev,
ki se besedno zavzemajo za migrante, je že imelo
pod svojo streho tako ali drugače vsaj kakega po-
trebnega našega državljana, kaj šele tujca! Proti-
slovje naše družbe je tudi siliti starejše, da delajo
čim dlje, ko mladi nimajo dostojno plačanega de-
la. Pravičnost se uresničuje le v dialoško organizi-
rani vključevalni družbi. Sedanja politika pa iz-
ključuje ter spodbuja selitev sposobnih in izo-
braženih ter ustvarja pogoje za odvisnike. To je tu-
di spremljevalna okoliščina marakeške izjave in
sploh leporečnih propagand za migracije. Politika
naj podpira družbeno prizadete bolj z ustvarjan-
jem pogojev za vključevanje v delovne procese do-
ma kot pa s socialno pomočjo. Ta naj bo izjema
ne vodilo družbenega življenja, čeprav imate
“uboge vedno med seboj …”, kot pravi Jezus (Jn
12,8). Za Karitas ostaja dovolj dela, četudi oblast
odpravlja in ne spodbuja pogojev za širjenje odvi-
snikov.
Vrnimo se k Cankarju in njegovi tenkočutni vesti,
ki je bila kot božje rezilo za krivice in tenkočutno
merilo vsake pravičnosti.
/ str. 2
Janez Juhant
Od Cankarja k večji
pravičnosti v tranziciji
Obvestilo
Prihodnja številka bo praznična,
izšla bo bogatejša, dvojna, 
obsežnejša. 
Cenjene sodelavce naprošamo,
naj pošljejo dopise do  
ponedeljka, 17. decembra.
Hvala!
Svet okrog nas13. decembra 20182
Povejmo na glas
Sočutje kot dar in blagor
Slovenski programi na Deželnem sedežu RAI 
Promocijski program
RAstl
  lovenski programi na
Deželnem sedežu RAI za
FJK začenjajo promocijsko
kampanjo RAstI s slovenskimi
programi. Specifičen segment
radijske in televizijske ponudbe
namreč že dolgo namenjajo
otrokom in mladim. Otroške
radijske in televizijske oddaje so
vključene v različne časovne
pasove tedenskih sporedov, za-
to otrokom, mladim, njihovim
staršem in vzgojiteljem ni ved-
no lahko poslušati te vsebine.
V ta namen so na spletnem me-
stu www. sedezfjk.rai.it ustvarili
okence s prepoznavno sliko
projekta RAstI, s seznamom od-
daj, namenjenih različnim sta-
S rostnim skupinam. Sezname soopremili z urniki, pa tudi s po-vezavami na spletne arhive. Da
bi s ponudbo seznanili čim širši
krog gledalcev in poslušalcev,
bodo na vse stopnje slovenskih
šol v Italiji in druge lokacije po-
nesli plakate. Že zdaj pa prepoz-
navni videospot spremlja tudi
otroške televizijske oddaje.
Želijo si, da bi njihovo otroško
in mladinsko ponudbo podrob-
neje spoznali starši, pa tudi
učitelji in profesorji šol s slo-
venskim učnim jezikom. Odda-
je, ki so danes na voljo tudi v
spletnem arhivu (podcast na
www. sedezfjk.rai.it), bi lahko
bile dobra osnova za kako učno
uro ali pa bi za učence lahko
predstavljale stik s knjižno slo-
venščino izven šolskih ur. Od-
daje namreč vsebinsko odra -
žajo naš prostor, saj so ustvarje-
ne za otroke, ki odraščajo v Ita-
liji, in pomenijo zanje stik z ra-
zličnimi rabami slovenskega je-
zika: knjižnega v zborni izreki,
pogovornega, obarvanega z na-
rečjem ali žargonom.
Poslušanje in gledanje sloven-
skih oddaj od otroštva dalje sta
pomembni tako za razvoj jezi-
kovnih spretnosti kot za grajen-
je občutka pripadnosti naši na-
rodni manjšini v Italiji.
Odgovorni za otroške progra-
me so dosegljivi na elektron-
skem naslovu kocka@rai.it ali
otroci@rai.it. Veseli bodo
mnenj, opomb ali nasvetov.
Radio Trst A lahko v živo po-
slušamo tudi preko online pre-
nosa (streaming) na spletišču
www.sedezfjk.rai.it. Med sezo-
no bodo seznam otroških in
mladinskih oddaj redno poso-
dabljali, saj se v spletnem arhi-
vu postopoma nabira vse več
mladinskih vsebin, v kratkem
pa napovedujejo tudi vsebin-
ske spremembe nekaterih od-
daj.
Poseg deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca
Deželni zakon o zdravstvenih
storitvah in slovenščini v zvezi s tem
  eželni svet FJK je te dni
zaposlen z uvajanjem
popravkov k zdravstveni
reformi, ki jo je levosredinska
večina uzakonila leta 2014. “Ta-
krat je deželni svet na moj pre-
dlog sprejel vrsto popravkov, ki so
izrecno potrjevali načelo, da je v
nudenju zdravstvenih storitev na
slovenskem naselitvenem prosto-
ru zagotovljena raba tudi sloven-
skega jezika. Gre za pravico, ki je
zapisana že v 8. členu zaščitnega
zakona 38/2001, ki jamči rabo
slovenskega jezika v odnosih z
javno upravo in s ponudniki jav-
nih storitev. Ko gre za nudenje
zdravstvenih storitev, pa je to še
toliko bolj pomembno, saj gre za
pravice, ki jih moramo zagota-
vljati ljudem, ki rabijo pomoč,
zdravstveno oskrbo in svetovanje.
Pomislimo le na delo z otroki ali
tudi starostniki, ki trpijo zaradi
D živčno degenerativnih bolezni.Tu je možnost neposrednega spo-razumevanja z bolnikovim naj-
bližjim, recimo kar srčnim jezi-
kom bistvenega pomena za hitro
in učinkovito vzpostavitev odno-
sa z zdravstvenim osebjem. To
pravico moramo zato potrditi tu-
di v novi formulaciji poglavja o
organizaciji zdravstvenih služb”,
je izpostavil deželni svetnik SSk
Igor Gabrovec v svojem uvod-
nem posegu.
V pogodbi med javnim zdravstve-
nim podjetjem in deželno upravo
iz leta 2017 sta izrecno zabe-
ležena tudi pomen in vloga Slo-
venske sociopsihopedagoške
službe, ki ji je zagotovljen status
samostojne službe s širšim zem-
ljepisnim obsegom. Povezava
med tržaško in goriško zdravstve-
no enoto lahko v tem okviru pri-
speva, da SSPPS, ki deluje v pove-
zavi s slovenskimi šolami in je na-
menjena prvenstveno družinam
in otrokom s posebnimi težava-
mi, razširi svojo prisotnost tudi
na Goriško in po možnosti do vi-
demske pokrajine, kjer je naša
skupnost prav tako prisotna in
zaščitena”, pravi predstavnik SSk
v deželnem svetu. V pogovoru z
deželnim odbornikom Riccar-
dom Riccardijem je Gabrovec
prejel potrditev, da namerava
deželna uprava primerno vred-
notiti SSPPS z imenovanjem sa-
mostojnega poslovodje, ki ga
služba že vrsto let pogreša. “Nato
bo potrebno službo tudi kadrov-
sko okrepiti, zato da bo kos potre-
bam slovenskih šol, otrok in nji-
hovih družin. Kot tudi je potreb-
no, da predvidene jezikovne pra-
vice udejanjimo povsod, kjer je
potrebno”, zatrjuje deželni svet-
nik SSk Igor Gabrovec.
  na najlepših zmožnosti, ki je dana člove-
ku, je brez sence dvoma sočutje. To je
istočasno dar in blagor, s katerima je mo-
goče uresničiti srečno sobivanje vseh, brez nji-
ju tega ne moremo doseči. Dar v smislu, da
smo sposobni zares začutiti svojega bližnjega,
njegovo veselje in srečo in tudi njegovo ne-
srečo in stisko. Blagor pa v luči resnice, da nam
sočutje odpira pot v smeri tiste željene prihod-
nosti, ko bomo vsi bratje in sestre, sestre in
bratje, v vsakem trenutku čuteči drug do dru-
gega, v vsakem trenutku pripravljeni pomagati
vsem, ki jih prekomerno prizadeva teža življe -
nja. V osnovi pomeni sočutje sposobnost
vživeti se v drugega, in to predvsem tedaj, ka-
dar je ta drugi v težavah, kadar ga npr. muči
bolezen, kadar je užaloščen zaradi izgube drage
osebe, kadar je doživel neuspeh na delovnem
mestu, delo izgubil ali pa ga sploh ne more do-
biti in je na cesti, kadar je potrt zaradi ljubezni,
ki jo čuti, a mu ni povrnjena, kadar se je razdrlo
prijateljstvo, ki mu je bilo v veliko oporo in mu
je dajalo moči. Kadar se torej znajdemo v na-
vedenem stanju in smo porinjeni na rob obu-
pa, tedaj nam lahko podeli prav sočutje oseb
okrog nas odrešilno pomoč - dovolj je iskreno
sočustvujoča beseda, dovolj je iskreno zani-
manje za nas, ko se nas kdo spomni večkrat, se
oglasi ali nas obišče. Res, sočutje je izvir, je
počelo in pogoj za solidarnost do drugega člo-
veka, je izvir solidarnosti med vsemi ljudmi,
solidarnosti brez sočutja ni in ne more biti.
Brez sočutja bi bili dobesedno obsojeni na kru-
to sobivanje, ko se nihče ne briga za druge, ko
se tudi nihče ne briga zame, ko hočeta vsem
zavladati brezbrižnost in namesto sočutnosti
brezčutnost. Sočutje pa je tudi izvir in pogoj
za usmiljenje, ki lahko zaživi v človeku, v vsa-
kem od nas, ali pa ne zaživi. Besedna razlaga
namreč pojasnjuje, da sočutje ni nujno že de-
janje, do osebe in ljudi v stiski smo ne nazadnje
sočutni, vendar ostane pri tem, ne storimo de-
janja pomoči, ne obrnemo se na trpeče nepo-
sredno, ne izrečemo jim lepe besede, ne po-
magamo jim na še izrazitejši način. In dejanju
pomoči je ime usmiljenje, usmiljenje je dejanje
in dejanje je šele srečen iztek iskrenega sočutja
in zagotovo želja sočutja samega. Dejanje, ki
so dobra dela, ko za sočloveka res nekaj stori-
mo in je temu sočloveku pomagano, istočasno
pa je pomagano tudi nam, saj nas dobro delo
nagradi s posebnim zadoščenjem. Poleg tega
pa nam odpre pogled v srečen prostor sveta do-
brote, tiste razsežnosti, v kateri je doma blagor
notranjega miru, v kateri, se pravi v dobroti,
naš siceršnji svet postaja svetlejši in prijetnejši
in nas vse glasneje nagovarja, naj se v dobro
vseh in samih sebe te poti vanj držimo in jo
utrjujemo. Res nepopisno bogato smo obdar-
jeni, ker sta nam dana sočutje in usmiljenje, to
pa je že dovolj, da premagamo temo v sebi in
okrog nas, da bi v vseh nas, v vseh ljudeh, vse
bolj žarel sij srečnih medsebojnih odnosov,
mogočni sij srečnega sobivanja v nebesih že
tukaj na zemlji.
Janez Povše
E
Krovni organizaciji SSO in SKGZ bosta tudi letos podelili
priznanja ob dnevu slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 10.
februarja 2019, v Čedadu. Nagrajence bo izbrala pristojna komisija
na podlagi pravilnika. Kandidature lahko predlagajo
organizacije, društva in posamezniki, ki delujejo v sklopu
slovenske narodne skupnosti v FJK.
Predlogi morajo prispeti do spodaj navedenega roka na deželni
sedež ene izmed krovnih organizacij v Trstu. Predloge je mogoče
oddati ročno ali po redni pošti (velja žig na kuverti) na naslova:
- Svet slovenskih organizacij - ul. del Coroneo 19 - 34133 Trst
- Slovensko kulturno-gospodarska zveza - ul. San Francesco 3
34133 Trst
ali na elektronsko pošto: odbor@ssorg.eu oziroma skgz-
ts@skgz.org.
Rok za predložitev kandidatur je petek, 11. januarja 2019.
Razpis za priznanja SSO in SKGZ
  rtice, kot sta Mater je zatajil in Skodelica
kave, povest Hlapec Jernej in njegova
pravica in ostala dela, še danes obtožuje-
jo osebno in socialno vest. Pisatelj v Očenašu
Hlapca Jerneja naslavlja zahtevo po Božji pra-
vičnosti na svetu, a ko Jerneja zapro v ječo, Can-
kar žalosten ugotavlja: “Takrat se je zgodila kri-
vica, ki je svet še ni doživel”. Kaj bi dejal šele
ob krivicah tranzicijskih levičarjev danes?
Cankar posebno oblastnikom sprašuje vest. Da-
nes, ko se zdi, kakor da bi bila vest otopela, in
smo slabo občutljivi za majhne in velike krivi-
ce, ki se dogajajo med nami, kliče človeku, naj
bo dostojanstven, pravičen in občutljiv za člo-
veškost. V veri v Boga človeka spodbuja k bolj
pravičnemu svetu. V tem sta si edina z Janezom
Evangelistom Krekom. Z njim se je srečal že kot
šolar v mladinskem krožku v stolnem župnišču,
nato se navdušil za socialni program, ki ga je
Krek razvil v Črnih bukvah kmečkega stanu.
Knjigo je našel pri kočijažu med Ljubljano in
Vrhniko, seveda pa je občudoval tudi Krekovo
neizmerno zavzetost za človeka in njegovo pri-
pravljenost dati narodu vse, kar je imel, svoje
življenje, kot je zapisal ob Krekovi smrti. Po Kre-
ku smo v rojstnem Sv. Gregorju poimenovali
prvo šolo na Slovenskem. Naj lik teh dveh ve-
likih kristjanov, Cankarja in Kreka, navdihuje
osebna in družbena prizadevanja v državi in
Cerkvi, da se bosta tudi med nami krepila pra-
vičnost in človekoljubje.
Č
SLS v polni Unionski dvorani
Proslavila je svojo 30-letnico z
odkritjem spominskega obeležja
  lovenska ljudska stranka
(SLS) je v torek, 4. decem-
bra, na slavnostni akademi-
ji obeležila 30. obletnico svoje
ustanovitve, tedaj imenovane
Slovenske kmečke zveze (SKZ).
Slavnostne prireditve, ki je pote-
kala v znameniti Unionski dvora-
ni Grand Hotela Union, v isti dvo-
rani, kjer je bila stranka kot prva
povojna slovenska demokratična
stranka tudi ustanovljena (12.
maja 1998), se je udeležilo okrog
800 gostov, med njimi tudi veliko
ustanovnih članov SLS, novo iz-
voljenih strankinih županov in
članov SLS ter mnogo uglednih
gostov iz širšega družbenega in
političnega prostora.
“Kot pred 30 leti danes v polni
Unionski dvorani ponovno
pišemo zgodovino, tokrat s pre-
seganjem zgodovinskih delitev
na partizane in domobrance, s
spoštljivim odnosom do vseh, ki
so se borili proti nacizmu, fašiz-
mu in komunizmu, s prisotnostjo
največjih živečih Slovencev, go-
spoda Ivana Omana in gospoda
Borisa Pahorja, ter njuno podpo-
ro spravi z resnico”, je poudaril
predsednik SLS Marjan Podob-
nik, ki je v svojem nagovoru iz-
postavil, da je SLS po novo-
meškem kongresu enotnejša kot
kdajkoli in pripravljena na pono-
ven vzpon. Med strankinimi pro-
gramskimi prioritetami je nave-
del vztrajanje SLS, da se obrtniki,
podjetniki in kmetje razbremeni-
jo administriranja z možnostjo
pavšalne obdavčitve, da se s spod-
bujanjem lokalnih prehranskih
verig zagotovi višja samooskrba s
hrano, z regijskimi lesnimi veri-
gami in s tem z vzpostavljanjem
novih delovnih mest pa boljše iz-
koriščanje lesa kot najpomem-
bnejše slovenske surovine.
Zaradi izjemnega pomena usta-
novitve Slovenske kmečke zveze
za razvoj slovenske demokracije
je ob koncu predlagal preimeno-
vanje Nazorjeve ulice v Ulico slo-
venske demokracije.
S Ivan Oman, prvi predsednik Slo-venske kmečke zveze, se je v svo-jem govoru z veseljem spominjal
začetkov ustanovitve stranke.
Njegovo ključno sporočilo je po-
ziv k medsebojnemu sodelovanju
na slovenskih političnih tleh,
brez sovraštva in v duhu zdrave
konkurence: “Šele takrat, ko bo
možno normalno sodelovanje
demokratičnih desnih in levih
strank, bomo prava demokraci-
ja”. Častni gost velike tridesetlet-
nice pa je bil tudi znameniti slo-
venski pisatelj iz Trsta in velik do-
moljub Boris Pahor, ki je prisotne
s svojo udeležbo navdihnil in
vrnil SLS h koreninam Janeza
Evangelista Kreka. Podobnik je
napovedal ustanovitev zveze
Krščanskih socialcev pri SLS, ka-
terih častni predsednik bo prav
pisatelj Boris Pahor. Polna Union-
ska dvorana je tako Ivana Omana
kot pisatelja Borisa Pahorja po-
spremila s stoječimi ovacijami.
SLS je na akademiji predstavila
tudi nov Klub županov SLS v
mandatu 2018-2022, v katerem je
za zdaj štirideset županov. V pri-
hodnosti se pričakuje povečanje
kluba tudi z dodatnimi župani, ki
niso člani SLS, vendar podpirajo
osnovno vsebino in način delo-
vanja Kluba županov SLS.
Nagovor udeležencem slavno-
stne akademije SLS je prek videa
iz zibelke demokracije Grčije po-
dal predsednik Republike Slove-
nije Borut Pahor, ki je čestital k
jubileju in izrazil spoštovanje
ustanoviteljem Slovenske kmečke
zveze.
Predsednik Politične skupine
Evropske ljudske stranke (EPP) v
Evropskem parlamentu in kandi-
dat EPP za prihodnjega predsed-
nika Evropske komisije Manfred
Weber je v svoji motivacijski po-
slanici ob čestitkah izrazil tudi
prepričanje v ponovni vzpon SLS,
ene od treh slovenskih članic EPP.
Z video nagovorom je prisotne
pozdravil tudi predsednik SKZ pri
SLS Rok Sedminek. Predsednik
NSI mag. Matej Tonin pa je v svo-
jem nastopu poudaril pomen do-
brega sodelovanja med SLS in
NSi, ki je dober obet za prihod-
nost.
Predsednik Marjan Podobnik in
podpredsedniki Suzana Lara
Krause, Franc Bogovič in Modest
Motaln, predsednik Mestnega od-
bora SLS Ljubljana Janez Žagar in
Marija Markeš so skupaj z Ivanom
Omanom odkrili spominsko obe-
leženje, ki je v podhodu v Union-
sko dvorano, v kateri je bila 12.
maja 1988 ustanovljena SKZ.
S 1. strani
Od Cankarja ...
Aktualno 13. decembra 2018 3
Srečanje pod lipami / Gosta Rado Pezdir in Igor Omerza 
O prepletanju teritorialne
obrambe in NLB
  rečanje pod lipami sta tokrat organizi-
rala KC Lojze Bratuž in Krožek Anton
Gregorčič v sodelovanju z Društvom
slovenskih izobražencev, prvič v četrtek, 6.
decembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž
in drugič v ponedeljek, 10., v Peterlinovi dvo-
rani v Trstu. Predstavili so knjigo Kriminalni
temelji teritorialne obrambe in NLB. Avtorja
knjige mag. Rado Pezdir in mag. Igor Omerza
sta se v Gorici pogovarjala s časnikarjem An-
drejem Černicem. Gosta sta raziskovalca pol-
pretekle zgodovine naše matične države. Eko-
nomist, politik in publicist Igor Omerza je bil
v osemdesetih letih v vodstvu odbora za člo-
vekove pravice, med letoma 1992 in 1996 je
bil slovenski parlamentarec in kasneje tudi
ljubljanski podžupan. Ekonomist in razisko-
valec Rado Pezdir pa je predavatelj na treh fa-
kultetah in zadnja leta član dveh preiskoval-
nih komisij, in sicer za bančne zadeve in jav-
no zdravstvo. Tema večera, kot je povedal Čer-
nic, ima skupni imenovalec v letu 1968, ko
sta nastali bodisi teritorialna obramba kot
predhodnica NLB.
Igor Omerza je prisotnim najprej razložil, ka-
ko je nastala teritorialna obramba. Tistega le-
ta je Sovjetska zveza zasedla Češkoslovaško in
jugoslovansko vodstvo se je balo, da jih čaka
enaka usoda. Pod to pretvezo so poleg vojske
ustanovili teritorialno obrambo po republi-
kah, šlo pa je v resnici za boljšo ohranitev ko-
munističnega režima v Jugoslaviji. Potem je
gost predstavil nekaj pomembnih akterjev na
takratni sceni in njihove vloge oz. dejavnosti
na političnem in gospodarskem področju, to-
rej ljudi, ki so sestavljali ekipe v Jugoslaviji,
zamejstvu in v podjetjih v tujini. Prej so poli-
tiki marsikaj spornega in nezakonitega delali
z blagoslovom države, potem pa, ko so se
umaknili v podjetja, so v svoje posle iz navade
vpletali državno upravo in zaradi tega so bili
nekateri tudi strogo kaznovani, predvsem ti-
sti, ki niso bili močno politično zaščiteni.
Rado Pezdir se je pa osredotočil na finančno
plat zgodbe. V knjigi imajo pomembno vlogo
Tržaška in Goriška, saj je ostalo po drugi sve-
tovni vojni na tem območju več podjetij brez
kapitala, ki pa so ga kmalu začeli črpati iz Beo-
grada in Ljubljane, da bi ustvarili mrežo pod-
jetij, ki bi
podpirala
komuni-
stično ide-
jo tudi v
zamejstvu.
Tukaj stopi
na dan lik
Nika
Kavčiča, ki
je imel dve
glavni na-
logi, in si-
cer, da sta-
bilizira in
utrdi
mrežo
podjetij,
da kopiči
kapital za
ta podjetja
in da se pri tem izmika italijanski zakonodaji
in omejitvam. To so “rešili” s slamnatimi la-
stniki in se izognili regulatorju tako, da so
ustanovili podjetje v Švici in ga prenesli v Lie-
chtenstein. Denar tako beži iz Trsta v Lie-
chtenstein in nihče tega ne opazi. Leta 1968
je Kavčič prišel na mesto direktorja Ljubljan-
ske banke in z ljudmi s tržaške scene ustanovil
vzporedno bančništvo. Gost je obrazložil, ka-
ko se je denar prenašal, katere posle so opra-
vljali (npr. kupovanje obveznic, vrednostnih
papirjev, špekulacija z valutami, črni skladi),
in med drugim, kako so se zbirala sredstva na
banki v Švici, sredstva, ki so bila namenjena
tudi oboroževanju teritorialne obrambe štaba
socialistične republike Slovenije.
Raziskovalca sta v bistvu s knjigo, preko do-
kumentacij iz arhivov, prvič v celoti razkrila
slovenski javnosti, kaj se je takrat dogajalo,
kako sta se prepletali teritorialna obramba in
NLB, ter razkrinkala nekaj trdovratnih mitov,
ki jih bodo sicer nekateri še vedno gojili.
MČ
S
  Obeležitev dveh pomembnih  jubilejev
Velik koncert za mir
TRST 
  oncert za mir je naslov
pomenljivega dogodka,
ki je bil v soboto, 1. de-
cembra, ob 100-letnici konca
prve svetovne vojne in 150-let-
nici rojstva poslanca Josipa Pan-
gerca iz Doline pri Trstu.
Svečanost sta organizirala Sred-
njeevropski inštitut za zgodovi-
no in kulturo Josip Pangerc ter
poštni in telegrafski muzej Sred-
njeevrope - Poste Italiane, v so-
delovanju z italijanskim mini-
strstvom za kulturo, deželnim
direktoratom za arhive, Deželo
FJK, državnim konservatorijem
Tartini, Večstopenjsko šolo Josip
Pangerc, slovenskim general-
nim konzulatom v Trstu in z av-
strijskim častnim konzulatom
za FJK. Poleg občine Trst je do-
godku dalo pokroviteljstvo tudi
predsedstvo vlade italijanske re-
publike.
Svečani dogodek je bil na nena-
vadni lokaciji za koncerte, in si-
cer v poštni palači na Trgu Vit-
torio Veneto v Trstu. Notranjost
velike dvorane je bila za dogo-
K dek praznično okrašena s cvet-jem in obarvana s svetlobnimiefekti.
Koncert je izvajal Simfonični or-
kester državnega glasbenega
konservatorija Giuseppe Tartini
iz Trsta pod taktirko dirigenta
Romola Gessija.
Po prihodu visokega gosta iz
Slovenije, mag. Dejana Židana,
je uvodoma prisotne pozdravila
direktorica italijanskih pošt za
Severno Italijo Maria Letizia Fu-
magalli. “Nocojšnji gala koncert
ob 100-letnici konca prve sve-
tovne vojne in ob 150-letnici
rojstva Josipa Pangerca želi lju-
dem sporočiti poslanstvo miru.
Na nocojšnjem koncertu bomo
tudi prvič slišali Pangerčevo
himno miru, ki jo je napisal leta
1920 po koncu prve vojne. Naj
bo ta dogodek prispevek k sožit-
ju narodov, ki živijo na tej zem-
lji”, je dejala.
V imenu župana Roberta Di-
piazze je spregovoril predsednik
občinskega sveta mesta Trst
Marco Gabrielli in v imenu
predsednika Massimiliana Fe-
drige je pozdravil deželni od-
bornik za okolje in energijo Fa-
bio Scocimarro. Oba sta se zau-
stavila pri tematiki miru. Od-
bornik Scocimarro je v govoru
povedal, da: “je v prvi svetovni
vojni umrlo veliko Tržačanov
italijanske, slovenske, hrvaške
in drugih narodnosti, ki so se
ponosno bojevali za svojo zasta-
vo, ki ni bila italijanska. Zato me
je veselilo, da se je letos pred-
sednik Mattarella med obiskom
v Trstu spomnil vseh vojakov,
padlih v prvi svetovni vojni.
Sem mnenja, da je treba te zgo-
dovinske trenutke preučiti; pre-
pričan sem, da so taki dogodki,
kot je nocojšnji koncert, za Trst
izredno pomembni, saj krepijo
kulturo miru med narodi in
nam pomagajo premostiti tra-
gične trenutke prejšnjega stolet-
ja”.
Zadnji je častni pozdrav izrekel
predsednik državnega zbora Re-
publike Slovenija mag. Dejan
Židan, ki se je v duhu globokega
prijateljstva in sodelovanja
spomnil na konec prve svetov-
ne vojne in na jubilej rojstva slo-
venskega narodnega buditelja
Josipa Pangerca (v nadaljevanju
objavljamo njegov govor).
Po protokolarnih govorih je šte-
vilna publika z bučnim aplav-
zom sprejela sedemdeset glasbe-
nikov, ki sestavljajo Simfonični
orkester Tartini. Med njimi je bi-
lo tudi nekaj slovenskih glasbe-
nikov. Po italijanski in slovenski
državni himni se je pričel kon-
cert.
Orkester je najprej izvedel uver-
turo Pepelke Gioacchina Rossi-
nija, čigar letos poteka 150-let-
nica smrti. Sledila je Debussyje-
va Petite Suite, sestavljena iz šti-
rih delov: En bateau, Corte'ge,
Menuet, Ballet. Dramatične do-
godke trpljenja, ki so vezani na
prvo svetovno vojno, so glasbe-
niki predstavili z občuteno iz-
vedbo skladbe Asejeva smrt iz
opere Peer Gynt skladatelja Ed-
varda Griega.
/ str. 10
MAN
Foto damj@n
  45 minut za našo zgodovino
Domiselna “lekcija” za boljše
poznavanje naše preteklosti
ZCPZ Gorica 
  Kulturnem centru Lojze
Bratuž je bila v petek, 7. de-
cembra 2018, “goriška pre-
miera” interaktivne multimedijske
predstave, ki so si jo zamislili pri
ZCPZ (koordinator vsega je bil Al-
bert Devetak) in k sodelovanju po-
vabili vrsto partnerjev, da bi ure-
sničili svojo nenavadno, a učinko-
vito idejo v dobri urici prika-
zati našo zgodovino od na-
selitve Slovencev v naših
krajih do današnjih dni. Pri
tem pa v strnjeni obliki osve-
tliti osebnosti, ki so zazna-
movale naš prostor in pusti-
le vidne sledi na literarnem,
likovnem, glasbenem, cer-
kvenem in narodnostnem
področju. Zamisel je res iz-
virna in privlačna predvsem
za mlajši rod, v katerega za-
vesti počasi bledi zgodovin-
ski spomin, ki so ga živo
pred seboj vselej imele prejšnje ge-
neracije. Ta nenavadna predstava bo
zaradi svoje multimedijske zasnove,
tako ljube mladim, nagovarjala
predvsem dijake in šolarje, saj bo
krožila povsod, tudi po šolah. V zelo
privlačni obliki in v nekakšnem
kviz ključu, za katerega je treba upo-
rabljati oseben, pameten, telefon,
sta scenarij domiselno napisali Ta-
mara Peteani in Jasmin Kovic, ki je
kot vselej dinamično prijela tudi za
režijske vajeti in jih prožno vodila
skozi vso “predstavo”. Ob tem je
imela veliko oporo pri povezovalcih
in spodbujevalcih sodelovanja pu-
blike, spretnem televizijskem in
odrskem profesionalcu Evgenu Ba-
nu in že na prvi pogled simpatični
in posebno privlačni Ilarii Ber-
gnach, ki jo na Goriškem dobro
poznamo kot zelo delavno članico
Dramske družine, zdaj pa še pred-
sednico SKPD F. B. Sedej. Oba sta
odlično opravila svojo vlogo, tudi s
kančkom hudomušnosti in šegavo-
sti. Prav nič ju ni zmedlo, niti, ko je
vražja spletna tehnologija mestoma
popustila. Razen tega pa je vse teklo
kot po maslu in gledalci - žal je bilo
njihovo število bolj skromno - so
pozorno sledili njunim navodilom,
ko so morali ugotavljati s pomočjo
petih indicev, kdo je skrivnostna
oseba, ki se je pojavila kot projekci-
ja-senca na platnu, in z glasovanjem
na svojem telefončku izbirati enega
izmed predstavljenih parov. Prav za-
radi tega interaktivnega sodelovanja
z gledalci je predstava oz. ta sprehod
po naši primorski zgodovini zmeraj
drugačen. Tehtno, strnjeno besedilo
ob opisu različnih zgodovinskih ob-
dobij in izbranih osebnosti, ki so jih
označevale, je doprinos prof. dr. Sta-
neta Grande, prof. Petra Černica in
prof. Alda Rupla. Za primerno ob-
delavo vseh teh podatkov sta po-
skrbela mlada prim. fil. Tadej Pahor
in dipl. inž. Peter Grudina. Primer-
na osvetlitev, ton in montaža video-
posnetkov je bila v rokah Daniela
Peteanija. Za projiciranje je bil za-
dolžen Janez Terpin, ki ima že kar
nekaj izkušenj pri tem. Katja Dorni
in Ilaria Bergnach sta nudili teh-
nično asistenco. Alessio Martinelli
je opravil delo odrskega mojstra.
Snežica Černic, že dolga leta pozna-
na v ljubiteljskih gledaliških krogih
kot pikolovska kostumografinja s
prefinjenim okusom, je “statiste”,
ki so se prikazovali kot sence na pro-
jekcijah, oblekla v tako premišljeno
izbrane kostume, da so se povsem
normalno in prepričljivo ujemali z
obravnavano zgodovinsko osebo.
Sceno, sestavljeno iz privzdignjene
“pedane” in štirih platen za projek-
cije, je izdelal Mario Leopoli. Neža
Kravos pa se je podpisala pod izvir-
no grafično oblikovanje. Predstava
je pregledno razdeljena na deset de-
lov, v katerih nastopajo liki, ki so
pomenljivo za slovenski narod zaz-
namovali obravnavani čas. Teh ve-
likih osebnosti je sedemnajst. Naj
jih naštejemo: Primož Trubar (1508-
1586), Janez Svetokriški (Tobia Lio-
nelli, 1647-1714), Romuald Štan-
dreški (Lovrenc Marušič, 1676–
1748), Valentin Stanič (1774-1847),
Franc Kavčič (1755-1828), Jožef To-
minc (1790-1866), Simon Gregorčič
(1844-1906), Ivan Trin-
ko (1863-1954), Edvard
Rusjan (1886-1911),
Marica Nadlišek Bartol
(1867-1940), Vladimir
Bartol (1903-1967),
Emil Komel (1875-
1960), Vinko Vodopi-
vec (1878-1952), Lojze
Bratuž (1902-1937),
Ljubka Šorli (1910-
1993), Jakob Ukmar
(1878-1971), Darko
Bratina (1942-1997).
Vse te za nas izredno
pomembne osebe so kot sence
hrbtno ponazorili statisti Niko
Klanjšček, Zvonko Simčič, Jakob
Leopoli, Nikolaj Pintar, Miha Kovic,
Alessandro Pasi, Mario Leopoli,
Branko Terčič, Stefania Beretta, Jan
Leopoli in še kdo. Gledalci v KCLB -
imetniki pametnih telefonov so do-
bili posebno kodo, ki so jo vpisali
vanj, da bi lahko sodelovali pri pred-
stavi - so z glasovanjem (rezultati so
se kot grafikon pojavljali na platnu),
poleg že odbranih osebnosti, izbrali
Romualda Štandreškega, avtorja
Škofjeloškega pasijona, Valentina
Staniča, gornika in ustanovitelja
gluhonemnice v Gorici, Simona
Gregorčiča, goriškega slavčka, ten-
kočutnega pesnika z Vrsnega,
tržaško pisateljico Marico Nadlišek
Bartol, priljubljenega skladatelja
Vinka Vodopivca, avtorja legendar-
nih Žab, zaslužnega duhovnika Ja-
koba Ukmarja, prvega slovenskega
letalca Edvarda Rusjana in Lojzeta
Bratuža ter Ljubko Šorli, zakonca,
predana glasbi, literaturi in sloven-
skemu narodu, zaradi katerega je on
umrl mučeniške smrti po zločinski
fašistični roki, ki je strašno mučila
tudi ženo Ljubko.
/ str. 14
Iva Koršič
V
Foto DP
Foto damj@n
Kristjani in družba13. decembra 20184
  red kratkim je izšla v izdaji
Župnije Vipava drobna
knjižica Duhovniki iz Vipa-
ve, posvečeni v letih 1891-2018, s
kratkim opisom njihovega dela in
življenja, ki ga je zbrala in uredila
vipavska rojakinja Magda Rod-
man. Predstavitev zajema nasled-
nje duhovnike: Frančišek Ksaverij
Pavlin (1861-1938), Anton
Puščavnik Poljšak (1867-1936),
Alojzij Pavlin (1868-1930), msgr.
Franc Krhne (1882-1964), prof. p.
Anton Bukovič DJ (1884-1964),
Edko (Edvard) Ferjančič (1898-
1957), prof. dr. Rafko Premrl
(1906-1983), msgr. Stanko Premrl
(1915-1992), dr. Stanko-Stanislav
Živic (1920-2007) in še živeči
Aleksander Skapin (roj. 1961),
mag. Jože Koren (roj. 1971) in
Gašper Naglost (roj. 1993).
Knjižica, opremljena s številnimi
slikami, opisuje življenjsko pot
duhovnikov, od domačega
ognjišča naprej prek let študija ter
njihove službene poti po Primor-
ski, Sloveniji in tujini, s poudar-
kom na nekaterih njihovih po-
sebnih dosežkih in usodah ter
bridkih izkušnjah v preteklem vi-
harnem stoletju, ki so vredne
omembe in spomina.
Msgr. Franc Krhne je npr. izšel iz
časnikarske šole Janeza Evangeli-
sta Kreka in bil glavni urednik
dnevnika Slovenec. V Postojni je
vodil posojilnico od leta 1922 do
njene ukinitve po letu 1945. Ker
ni bil naklonjen povojnemu
družbenemu redu, je brez sleher-
ne obtožnice končal nekaj let v
zaporu in prestal mučna za-
sliševanja ponoči in podnevi, ki
so mu resno načela duševno
zdravje.
Prof. p. Anton Bukovič (jezuit) je
ob teologiji končal še študij filo-
zofije ter postal profesor v Travni-
ku v Bosni v šolskem letu
1912/13. Med prvo svetovno voj-
no je opravljal duhovno poslan-
stvo v velikem vojaškem taborišču
v Spodnji Avstriji in nato kot vo-
jaški kurat v Sarajevu. Po vojni je
deloval med albanskimi in make-
donskimi katoličani v različnih
mestih, zaporih in bolnišnicah,
kjer je hkrati pomagal spraviti v
življenje verski list Blagovijest. Le-
P ta 1935 mu je v Gradišču na Vi-pavskem umrl oče, a italijanskeoblasti ga niso pustile čez mejo na
očetov pogreb, ker naj bi v Skopju
prenapetemu italijanskemu kon-
zulu zabrusil v obraz nekaj brid-
kih besed o Mussoliniju in kralju
Vittoriu Emanueleju III. Leta 1942
je v Ljubljani na prošnjo italijan-
skih oblasti opravil posebno
mašo za zaprte talce, ki so “z obu-
pom, črno žalostjo in zbeganimi
očmi na obrazu” čakali na odstrel
v Gramozni jami. Po vojni je bil s
sobrati jezuiti za več časa pregnan
v “politično karanteno” v požga-
ni grad Bogenšperk, da bi nato
končal v Mariboru in tam tudi
umrl.
Edko (Edvard) Ferjančič je sode-
loval s partizanskim gibanjem,
spovedoval in obhajal partizane,
a hkrati zagovarjal sobrate duhov-
nike ter nadškofa Margottija pred
napadi s strani vodstva NOB. Po
vojni se je pridružil duhovniške-
mu Ciril-Metodijskemu društvu
in prevzel mesto tajnika. Ker pa je
društvo nastalo brez privolitve
cerkvenih oblasti in je hotelo za-
stopati vse slovenske duhovnike,
je prišel v spor s Cerkvijo ter mu
je bilo prepovedano nadaljnje so-
delovanje s povojnimi komuni-
stičnimi oblastmi. Deloval je tudi
v povojni razmejitveni komisiji;
pripisujejo mu pomembne zaslu-
ge za to, da je pretežni del Brd pri-
padel matični domovini. Borci in
aktivisti so mu po smrti postavili
spominsko obeležje na
pročelju Zdravstvenega
doma na Kojskem.
Prof. dr. Rafko Premrl je
na svoji službeni poti
prebil več let v Žabni-
cah v času, ko je v
bližnji Ovčji vesi
preživljal svoj pokoj prijatelj dr.
Julius Kugy, pravnik, alpinist,
častnik in humanist ter nestor slo-
venskega alpinizma v Julijskih Al-
pah. Tu so nemškutarji Premrla
zaradi narodnostnega delovanja
preganjali in pregnali iz vasi, pri
čemer pa mu je bil v oporo Lam-
bert Erlich, slovenski teolog, et-
nolog in politik, rojen v Žabni-
cah. Iz Žabnic se je Premrl umak-
nil v Poljane nad Opatijo, a dolga
nemškutarska roka ga je med voj-
no zasledila ter je končal v Dacha-
uu, kjer je preživljal muke tabo-
riščnika skupaj z okrog 3000 so-
brati duhovniki. Po vrnitvi iz ta-
borišča ga je čakala doma hladna
prha, saj je bila večina preživelih
iz Dachaua sprejeta sumničavo,
kot kaki izdajalci, ki so krivi, da
niso umrli.
Dr. Stanko-Stanislav Živic je prejel
mašniško posvečenje l. 1948 v Pa-
dovi, kjer je tudi doktoriral, a mu
naše povojne oblasti niso dovolile
vrnitve v domovino; svojo
življenjsko pot kot duhovnik in
profesor je začel in končal v ra-
zličnih krajih FJK ter jo končal v
Trstu. Ob pogrebnem slovesu ga
je nadškof msgr. Evgen Ravignani
pospremil med ostalim tudi s te-
mi besedami: “Salezijanski bratje
in njihove župnije izročajo v
Božje naročje pokojnika, ki bo
ostal v trajnem spominu zaradi
njegove obzirne in dobrohotne
prijaznosti ter njegovega veliko-
dušnega pastoralnega delovanja
… Bil je tu med nami v svoji pre-
prostosti in dobroti, ki sta izžare-
vali z njegovega obličja”.
Od zadnjih treh, še živečih du-
hovnikov je Aleksander Skapin v
letih 1999-2008 opravljal delo mi-
sijonarja na Slonokoščeni obali v
Afriki, od leta 2008 pa je v Sežani.
Mag. Jožef Koren pa je ob duhov-
nem pastirstvu opravljal od leta
1998 tudi različne druge službe,
med ostalim tudi kot sodnik za-
sliševalec ter preiskovalni sodnik
v primeru spolnih zlorab v lju-
bljanski metropoliji. Mladi
Gašper Naglost, posvečen 29. 10.
2017 na Sv. Gori, pa ima svojo
življenjsko pot še skoraj vso pred
seboj.
Milan Gregorič
Ostaja Pot, Resnica in Življenje
Poti do Boga
  red leti me je iznenadila
misel, ki pa mi danes ni tu-
ja: k Bogu vodi več poti,
ena je tudi “skozi Cerkev”. Misel,
ki sicer ni nova, je pa prav, da se
ob njej zaustavimo.
Kdor količkaj pozna sodobno
teologijo, bo z veseljem pritrdil,
da nobena religija noče več zah-
tevati monopola nad Resnico. Če
bi zahtevala monopol, bi pome-
nilo, da ima edino ona v posesti
vso resnico, da je druge nimajo.
Tega po drugem vatikanskem
koncilu ne učimo več, vsaj smelo
bi se ne. Ob tem vidimo tri ra-
zlične razsežnosti.
a. Kristjan
Kristjan – vernik je prepričan o
krščanskem oznanilu. Zanj je re-
snična religija krščanska vera in
Jezus Kristus ali, kot pravi Janez
v evangeliju: pot, resnica in
življenje. Te tri poti se ne spreme-
nijo niti tedaj, ko se pogovarjamo
s pripadniki drugih religij.
b. Pot
Če bi juda vprašal: “Kaj je za vas
P pot, resnica inživljenje”? bi na krat-ko odgovoril: “Tora
(Postava) ”, musli-
man pa bi dal odgo-
vor: “Koran”. Budist
bi rekel: “Budova pot
'osmih stopenj'”.
Čeprav ne moremo mimo dej-
stva, da imajo Jezusove besede
čisto drugačno težo od sporočila,
ki ga prinašajo Koran ali budi-
stične stopnje. Spoznanje pri člo-
veku šele pride iz življenja po teh
naukih. Zato je Jezus rekel: “Jaz
sem pot … ni pa rekel, da so to
svete knjige ali ustno izročilo.
c. Resnica
Iz tega spoznavamo, da ima vsa-
ka religija svojo lastno resnico, ki
ni samo teoretična, ampak je tu-
di praktična. V to spoznanje ni
vključeno samo resnično spoz-
nanje, ampak tudi versko delo-
vanje ali celo verski (religiozni)
etos.
d. Dialog
V medverskem pogovoru je po-
membno, da smo pripravljeni na
medsebojno spoštovanje. Spošto-
vati moramo, da je drugoverec
drugačen in da tudi drugače mi-
sli. K temu pridamo razumevan-
je, ko ga skušamo razumeti. Če
jaz drugega skušam bolje razu-
meti, bo on enako skušal mene,
vsaj tako bi moralo biti, ni pa to
nujno! Ob tem pa odkrijemo ve-
liko skupnega. Kristjan se v po-
govoru ne more mimogrede po-
sloviti od judovske tore (posta-
ve), kajti iz nje izhaja tudi krščan-
stvo. Isto je z islamom. To je reli-
gija, ki je prišla po krščanstvu in
je zavestno navezana na judov-
stvo in krščanstvo. Islam kot reli-
gija priznava stare preroke in celo
Jezusa sprejme kot preroka.
Jezus je Sin človekov in Božji Sin
V novozaveznih spisih se poleg nazivov Kristus
in Gospod omenja tudi Sin človekov in Božji
Sin. Ti nazivi in še drugi, Gospod, Beseda, Trpeči
služabnik, želijo vsak na svoj način izraziti skriv-
nost Jezusove osebe in njegovega poslanstva. Na-
ziv Sin človekov najdemo najpogosteje na Jezu-
sovih ustih. Z njim je izražal svojo človeškost,
preprostost in krhkost, pa tudi božanskost, ki jo
je nosil v sebi. Na ta naziv moremo gledati v luči
Danijelove knjige, kjer je napovedan prihod
skrivnostne osebe na oblakih neba in ki je preje-
la od Staroletnega oblast, ki ne bo minila.  (Dan
7,13-14) Sin človekov lahko predstavlja izvoljeno
ljudstvo, ki je poklicano, da razširi Božje gospo-
stvo po svetu.  (Dan 7,27) Predvsem pa je pou-
darjen pomen sodbe, sin človekov bo sodil v
imenu Boga.
Nova zaveza govori, da je Oče prepustil sodbo Si-
nu,  (Mr 8,38; LK 18,8) vendar bo ta sodba v luči
njegove človeškosti in bližine ljudem.  (Mr 8,2;
Lk 17,22.26) Sin človekov deluje med ljudstvom,
odpušča grehe, izganja hudobne duhove, zdravi,
oznanja prihod Božjega kraljevanja. V tej smeri
je tudi napovedal, da bo trpel in dal svoje
življenje za mnoge, kar bo njegova sodba za
rešitev in zveličanje. Tako se je z nazivom Sin
človekov približal nazivu Trpečega služabnika.
Jezus je kot Sin človekov blizu skupnosti ljudi,
zlasti tistim, ki so na robu, ubogi, trpeči.  (Mt
25,31-56) Svojim poslušalcem je povedal, da Sin
človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak, da bi
stregel in dal svoje življenje v odkupnino za
mnoge.  (Mt 20,28) Šele križ bo razkril polno
vrednost povezave med Božjim in človeškim v
njegovi osebi. Obenem pa je to tudi jasen na-
mig, da človeka ni mogoče sprejeti kot partnerja
in sodelavca Boga, kot ga je predstavil svetopi-
semski pisatelj pri stvarjenju.  (1 Mz 1, 26) V Je-
zusu se je razodelo najvišje uresničenje človeka,
ki je zedinjen z Bogom in živi na zemlji. Zato je
tudi sodba zaupana Sinu človekovemu, ki je ure-
sničil to povezavo v pokorščini Očetu in ne-
skončnem daru za ljudi. Jezus bo sodil s sodbo
ljubezni, da bi ohranil življenje in ljubezen na
vseh porah človeškega bivanja.
Evangeliji prinašajo še drug naziv za Jezusa,
Božji Sin ali preprosto Sin. V religijah tedanjega
Vzhoda so zlasti kralje imenovali s tem nazivom.
Tudi v Rimu so bili cesarji sinovi božanstva. Po-
jem je bil tudi širši, z njim so označevali vse, ki
so imeli posebno moč in so jih imenovali ljudje
božjega roda. Vendar pa vsebina teh imen in na-
zivov ni stopila v judovsko in krščansko vsebino
verovanja, ker je bil svetopisemski pogled na Bo-
ga povsem drugačen.
V Stari zavezi so z nazivom Božji sin imenovali
angele, kralje in Izrael kot izvoljeno ljudstvo, ki
je deležno sinovskega odnosa do Boga. Tedaj se
še ni razodela Sveta Trojica, vendar je bila
močno napovedana. Svetopisemsko razodetje je
ločilo med Bogom in njegovo Besedo, ki je ime-
la moč stvarjenja, ter Duhom, ki je plaval nad
vodami in vsemu prinašal življenje ter podobo.
Jezus Kristus je v odnosu z Bogom na poseben,
edinstven in presežen način, da ga je kasnejši
teološki razmislek predstavil kot Sina v odnosu
do Boga Očeta. Njegovo sinovstvo se razlikuje od
človeškega odnosa do Boga, kar je tudi sam po-
vedal: “Odhajam gor k svojemu Očetu in
vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bo-
gu”.  (Jn 20, 17) Učenci so postopoma stopali v
skrivnost tega odnosa, ki se je razodel pri krstu,
ko se je zaslišal Očetov glas: “Ti si moj ljubljeni
Sin, nad teboj imam veselje”.  (Mr 1,11) Hudič je
v puščavi skušal Jezusa glede njegovega Božjega
sinovstva, on pa je pokazal moč svoje sinovske
zvestobe in način, da jo želi živeti po poti ljubez-
ni, ponižnosti in križa. Sveti Pavel pravi, da je
Sin povsem spolnil Očetov načrt in da moremo
v njem postati sinovi.  (Rim 8,14-15) Pri svetem
Janezu je zelo jasno predstavljen Jezusov sinov-
ski odnos do Očeta.  (Jn 10,10.38) Tako so ga ra-
zumeli tudi Judje, ki so mu očitali, da se dela
enakega z Bogom.  (Jn 10,33) Sicer pa je vse nje-
govo odrešenjsko delovanje razodevalo Očeta in
njegovo kraljevanje v svetu. Nekatera mesta še
posebno izrecno govorijo o Jezusovem sinov-
skem odnosu do Boga. Peter, ki ga je tolikokrat
opazoval, je rekel o njem: “Ti si Mesija, Sin žive-
ga Boga”. (Mt 16,6) Jezus mu je povedal, da je
prišel do tega uvida po Božjem navdihu. Sveti
Pavel je po spreobrnjenju šel v shodnice v Da-
masku in tam oznanjal, da je Jezus Kristus Božji
Sin. Dva stebra krščanske vere, Peter in Pavel, sta
potrdila, da je Jezus Božji Sin, da bi njegovi
učenci postali sinovi in bratje med seboj. Mnogi
so to svojo vero zapečatili z mučeništvom.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (49) PRIMOŽ KREČIČ
Ob takšnem skup-
nem iskanju skupne
verske poti je nujno,
da je kristjan pre-
pričan o svoji veri,
še več, o resnici svo-
je krščanske vere,
istočasno pa odprt
do drugih religij, pa
tudi do kritike dru-
gih.
e. Dogajanje
Krščanska vera ni sa-
mo teologija. Če bi
bila samo to, bi bil to neki suho-
paren nauk. Krščanska vera je tu-
di dogajanje človekovega osvoba-
janja. Teologija je veda ali nauk
o Bogu in o stvareh v odnosu do
Njega, ne pa vera kot taka, ki zah-
teva svoje razumevanje. Vera pa
je pred teologijo in teolog je
predvsem vernik, ki razmišlja o
svoji veri, da bi jo najprej sam (!)
sprejel razumsko in tako lahko
posredoval (oznanjeval) drugim.
Ob tem se teolog izraža kot Božja
moč in Božja modrost ali kot be-
seda in sporočilo.
f. Vera prerodi vernega človeka
Vera je nekaj, kar je pred raz-
mišljanjem ali posredovanjem
drugim. Vera najprej prerodi ti-
stega, ki jo ima, in šele potem (iz
njega) lahko nastane razmišljan-
je o tem dogajanju v človeku. Za-
to ni krščanskega teologa, ki ni
najprej sam prerojen z Božjim
sporočilom. To velikokrat za-
pažamo danes, ko poslušamo
razna teološka predavanja, še zla-
sti če jih imajo laiki, kako se iz
njih velikokrat pretaka neka “pa-
pirnata” teologija, ki je čisto ne-
kaj drugega od predavanja, ki ga
ima npr. menih.
Mnogovrstnosti poti do Boga
lahko primerjamo s hribom in
vzpenjanjem po njem. Poti do
vrha je veliko, vrh pa je en sam
in vsi, ki se trudijo priti nanj, pri-
dejo na vrh skupaj in se zberejo
na isti točki. Vsi mi živimo ra-
zlično življenje v različnih oko-
liščinah in kulturah, imamo ra-
zlična izhodišča in dediščine, še
zlasti iz svojih družin, župnij in
domovin, naše poti duhovnega
iskanja pa nas na koncu pripelje-
jo skupaj in v tem je veličina ti-
ste, ki je Pot, Resnica in Življen-
je.
Ambrož Kodelja
Drobna knjižica, ki jo je izdala Župnija Vipava
Vipavski duhovniki (1891-
2018) in njihove usode
Cerkveni in družbeni antislovar (51c)
Z kot ZABAVA 3
  ako naj torej ubežimo so-
dobnim prodajalcem ni-
hilizma? Roberto Marche-
sini nam pravi, da se moramo
najprej zavedati, da je življenje
narejeno za to, da ga živimo za
nekaj, kar je višje od življenja sa-
mega, če tu govorimo le o zemel-
jskem življenju. Evangelij nam-
reč, ko govori o življenju, razen v
kakem redkem primeru, vselej
govori o celostnem življenju, ki
ni le naše zemeljsko bivanje, torej
biološki obstoj. Vsekakor nam v
tej smeri tudi katoliški psihotera-
pevt pravi, da je prava sreča, pač
kolikor je je možno doseči na tem
svetu, v tem, da sami sebe daru-
jemo. Do te paradoksalne sreče
pa pridemo tako, da gojimo vrli-
ne, kot recimo pogum, previd-
nost, zmernost in pravičnost. Po-
K gosto slišimo, kako se je treba ure-sničiti, se izpolniti, a ravno tu jetreba paziti, saj to ni statična za-
deva, kot bi mnogi mislili, temveč
proces, ki pa zahteva podvig, kar
pomeni grški izraz askeza. Človek
se uresniči tako, da se spremeni
iz moškega v moža in iz ženske v
ženo, kot nam pravi Sveto pismo
in kot so dejali v antiki. Vrlina se
imenuje v latinščini virtus, kar
lahko prevedemo kot
““možatost”, zato dela moškega
možatega, podobno pa seveda
velja tudi za žensko, da jo vrline
delajo “ženstveno”. Skratka, tu ne
gre le za biološko dejstvo (četudi
se tudi to dandanes hoče posta-
vljati pod vprašaj!). Ko se kdo rodi
kot moški ali ženska, ima to, da
postane mož ali žena v možnosti,
mora pa seveda zadeva še udejan-
jiti. Podobno velja tudi, ko se rodi
otrok, saj imajo njegovi “roditel-
ji” tudi dolžnost vzgojiti tega
otroka. Zato je primarni cilj zako-
na roditev in vzgoja otrok, kjer je
roditev podrejena vzgoji. Vrlina
je kot obleka (“habitus” ne pome-
ni le navada, temveč tudi obleka),
ki jo je pa treba nositi, se zanjo
truditi, jo živeti. Aristotel je dejal,
da postanemo pogumni, če se po-
gumno obnašamo. Tudi v kato-
liški veri poznamo vrline ali kre-
posti, in sicer najprej tri božanske:
vero, upanje in ljubezen; nato pa
tudi še štiri srčne: pogum (ali
moč), previdnost, zmernost in
pravičnost. Vendar sveta Cerkev
uči, da do tega pridemo kot do sa-
dov, če uporabljamo duhovne da-
rove, darove Svetega Duha, saj kot
“habitus” označuje prav to. Uči
nas torej, da, če človek nosi oble-
ko človeških kreposti, na vrh pa
dene duhovno obleko, potem za-
res lahko živi v polnosti.
Andrej Vončina
Kristjani in družba 13. decembra 2018 5
Poslanica papeža Frančiška za 2. svetovni dan ubogih
“Ta nesrečnik je klical in
Gospod je slišal” (3)
  ri služenju ubogim ne gre
za to, da bi se postavljali
na prvo mesto, temveč
moramo s ponižnostjo priznati,
da je Sveti Duh v nas tisti, ki v
nas zbuja željo po delovanju, ki
je znamenje Božjega odgovora in
bližine. Ko nam je dano, da naj-
demo pot k ubogim, spoznamo,
da nam je on prvi odprl oči in
srca za spreobrnjenje. Ubogi ne
potrebujejo protagonistov, am-
pak ljubezen, ki zna zamolčati in
pozabiti dobro, ki ga je storila.
Pravi protagonisti so Gospod in
ubogi. Tisti, ki želi služiti, je
orodje v Božjih rokah, da bi po-
kazal njegovo navzočnost in
odrešenje. Sveti Pavel spominja
na to, ko piše kristjanom v Ko-
rintu, ki so tekmovali med seboj,
kdo ima največji dar: “Ne more
oko reči roki: 'Ne potrebujem
te', tudi ne glava nogam: 'Ne po-
trebujem vas'.  (1 Kor 12,21).
Apostol poudari nekaj pomem-
bnega, ko omeni, da je pomem-
bnejši del telesa tisti, ki se zdi šib-
kejši,  (prim v. 22). In tistim, “ki
se nam zdijo manj vredni časti,
izkazujemo še večje spoštovanje
in z manj uglednimi še lepše rav-
namo, medtem ko ugledni tega
ne potrebujejo” (v. 23-24). Med-
tem ko torej Pavel občestvu po-
sreduje temeljni nauk o darovih,
jih poučuje tudi glede evangel-
jskega odnosa do šibkejših čla-
nov in tistih, ki so v stiski. Kri-
P stusovi učenci še zdaleč niso doubogih smeli gojiti zaničevanjaali jih pomilovati. Prav nasprot-
no, poklicani so jih bili spošto-
vati in jim dajati prednost zaradi
prepričanja, da je bil v njih re-
snično navzoč Jezus v naši sredi-
ni. “Karkoli ste storili enemu od
teh mojih najmanjših bratov, ste
meni storili” (Mt 25,40).
8. Tukaj lahko vidimo, kako da-
leč je naše življenje od življenja
preostalega sveta, ki poje hvalo-
speve tistim, ki imajo moč in bo-
gastvo, jim sledi in jih posnema,
hkrati pa uboge potiska na rob,
jih ima za izmečke in vir sramo-
te. Besede apostola Pavla so va-
bilo, da damo evangeljsko pol-
nost solidarnosti s šibkejšimi in
manj obdarjenimi člani Kristu-
sovega telesa: “Če en del trpi,
trpijo z njim vsi deli, če je en del
v časti, se z njim veselijo vsi” (1
Kor 12,26). Podobno nas v pi-
smu Rimljanom spodbuja: “Ve-
selite se s tistimi, ki se veselijo,
in jokajte s tistimi, ki jočejo.
Drug o drugem imejte isto
mišljenje, ne razmišljajte o viso-
kih stvareh, marveč se prilagajaj-
te skromnim” (Rim 12,15-16). To
je poklicanost Kristusovega
učenca; ideal za katerega se mo-
ramo nenehno prizadevati, da bi
v sebi vse bolj uresničili tisto”,
kar je tudi v Kristusu Jezusu” (Flp
2,5).
9. Besede upanja so naravni epi-
log, v katerega vodi vera. Pogo-
sto prav ubogi spodkopljejo našo
brezbrižnost, ki je posledica po-
gleda na življenje, ki je preveč
neposredno in vezano na sedan-
jost. Klic ubogega je tudi klic
upanja, po katerem se uresničuje
osvobajanje. To upanje temelji
na Božji ljubezni, ki ne zapusti
tistih, ki vanjo zaupajo (prim.
Rim 8,31-39). Kot je sveta Tere-
zija Avilska zapisala v Poti popol-
nosti: “Uboštvo sestavljajo mno-
ge kreposti. To je zelo prostrano
področje. Uboštvo podeljuje naj-
višjo oblast, kajti prezirati vse
zemske dobrine, pomeni gospo-
dovati jim” (2,5). Toliko, kolikor
smo sposobni razločevati pri-
stno dobro, postajamo bogati
pred Bogom ter modri v svojih
očeh in v očeh drugih. Prav v to-
likšni meri, kolikor uspevamo
dajati bogastvu njegov pravi in
resnični smisel, rastemo v člo-
večnosti in se učimo deliti.
10. Brate škofe, še zlasti diakone,
v roke katerih je bilo položeno
služenje ubogim (Apd 6,1-7), ter
hkrati redovnike in laike – može
in žene –, ki v župnijah, društvih
in cerkvenih gibanjih konkretno
uresničujejo cerkveni odziv na
klic ubogih, vabim k praznovan-
ju tega svetovnega dne kot po-
sebnega trenutka nove evange-
lizacije. Ubogi evangelizirajo nas
in nam vsak dan pomagajo od-
krivati lepoto evangelija. Ne za-
mudimo te milostne priložnosti.
Naj na ta dan vsi začutimo, da
smo dolžniki ubogih. Iztegnimo
roke drug proti drugemu, doživi-
mo odrešujoče srečanje, ki bo
krepilo našo vero, oživljalo našo
dobrodelnost in nam dajalo
upanje, da bomo korakali po po-
ti, po kateri nam naproti prihaja
Gospod.
/ konec
Dan odprtih vrat Škofijske gimnazije Vipava
Vabimo vas na Dan odprtih vrat Škofijske gimnazije Vipava v soboto,
15. decembra, ob 9. uri.
Dan odprtih vrat je namenjen učencem višjih razredov osnovnih
šol, njihovim staršem in vsem drugim, ki bi radi pobliže spoznali
našo šolo, obiskali pouk, se srečali z dijaki in profesorji ter izvedeli,
kaj vse se pri nas dogaja. Po koncu programa v šoli bo tudi možnost
obiska in ogleda dijaškega doma. Na šolski spletni strani www.sgv.si
si lahko ogledate kratek predstavitveni film. Film je dostopen tudi
na You Tube-u na naslovu: https: //www.youtube.com/watch?
v=vxKLuNiljoo&t
Na šolski fb strani pa sproti objavljamo vse tisto, kar se na šoli
dogaja izven pouka: https: //www.facebook.com/skofijskavipava/
Veselimo se srečanja./ Alojz Grahor, pomočnik ravnatelja za šolo
Vabilo na blagoslov fresk v Bovcu
Blagoslov novih fresk na stropu prezbiterija župnijske cerkve sv.
Urha v Bovcu, ki so delo akademske slikarke Maše Bersan Mašuk,
bo v soboto, 5. januarja 2019, med sv. mašo, ki se bo začela ob
18. uri. Freske bo blagoslovil koprski škof dr. Jurij Bizjak. Po sv.
maši bo božični koncert bovških pevskih zborov. Lepo vabljeni!
Akademska slikarka Maša Bersan Mašuk je bila rojena l. 1961 v
Moskvi. Leta 1994 je s soprogom Nikolajem Mašukovim prišla v
Slovenijo. Poleg tega, da Maša slika na platno in je poslikala že
veliko kapelic in napravila v cerkvah veliko stenskih slik, se glede
na naročila loteva tudi stropnih poslikav, kar je zanjo velik izziv in
jo še posebej veseli. S soprogom Nikolajem je poslikala strop v
cerkvi sv. Ilja v Šentilju (2008); sama je napravila kar nekaj stropnih
poslikav v raznih cerkvah. Leta 2012 je v Bovcu poslikala strop
ladje, ki je bil zelo poškodovan po potresu 2004 in pri obnovi
odstranjen in nadomeščen z novim. Osrednji motiv ladijskega stropa
v bovški cerkvi so Binkošti. Sredi oktobra 2018 je Maša ponovno
prispela v Bovec in začela poslikavo stropa prezbiterija, ki meri
okoli 80 kvadratnih metrov. Delo je končala v torek, 4. 12. 2018.
Kratke
Naši cenjeni sodelavki Jožici Ličen
izrekamo ob smrti moža
CIRILA
občuteno sožalje!
UREDNIŠTVO NOVEGA GLASA
Objavljamo govor, ki ga je imel dr. Janez
Juhant na slovesnosti poimenovanja prve
šole v Sloveniji po Janezu Evangelistu Kre-
ku. Slovesnost je bila na Krekov rojstni
dan (pred 153 leti - 27. 11. 1865)!, v nje-
govem rojstnem kraju Sv. Gregor nad Ve-
likimi Laščami.
Spoštovani. Čestitam k odločitvi, da ste
šolo pri Sv. Gregorju, rojstnem kraju Ja-
neza Evangelista Kreka, poimenovali po
Vašem rojaku in slovenskem velikanu. Sto
let po njegovi smrti ima ta prijatelj in vod-
nik mladih ter vseh Slovencev in ljudi do-
bre volje v rodnem kraju na Slemenih
nad velikolaško pokrajino, ob cerkvici sv.
Gregorja, šolo, ki nosi njegovo ime. Štiri
leta je rasel na prostranosti in odprtosti
slemenske občine in njenih prebivalcev.
Še bolj so ga oblikovale šegavost So-
draščanke, njemu tako ljube matere Ma-
rije, in gorenjska treznost in preudarnost
očeta Valentina, ki sta polagala prve te-
melje bodočemu voditelju našega naro-
da.
Krek je svoj socialni program leta 1892 na
prvem katoliškem shodu v Ljubljani začel
z življenjskim geslom: “Delavcem ne de-
limo milosti, pač pa pravico”. Enako je
opozoril na težak položaj kmetov, ko je v
Črnih bukvah kmečkega stanu zapisal:
“Kmetu se slabo godi”. Dobro je poznal
krivične razmere in nakazoval rešitve, ka-
ko popraviti krivice družbeno prizadetim.
Ta naloga je še vedno aktualna tudi v so-
dobni družbi. Ob stoletnici smrti Ivana
Cankarja je dobro spomniti, kako je Krek
tudi Ivanu Cankarju s Črnimi bukvami
pomagal bolje razumeti razsežnosti
družbenih neurejenosti. Občutljivi in ve-
stni Ivan Cankar je po hlapcu Jerneju v
Očenašu naslovil na Boga zahtevo po
Božji pravičnosti na svetu. Ko so Jerneja
zaprli v ječo, Cankar žalosten ugotavlja:
“Takrat se je zgodila krivica, ki je svet še
ni doživel”.
Delavcem in vsem tistim, ki iščejo delo
in hodijo s trebuhom za kruhom, se še
danes godijo v nebo vpijoče krivice. Šte-
vilni celo umirajo od lakote in bolezni.
Že v Krekovem času se je začel križev pot
modernih nomadov, ki so morali in mo-
rajo zdoma v tuje kraje. Žrtve križevega
pota begunstva, trgovcev z ljudmi, predv-
sem pa velike požrešnosti bogatih so ljud-
je v vojnah, lakoti in množični smrti, do-
ma ali na poti v obljubljeni svet. Tudi pri
nas v širši družbi ali celo v družinah otroci
in mladi niso vedno deležni dovolj člo-
veške pozornosti. Mladi upravičeno
pričakujete, da bo svet bolj pošten in pri-
jazen. To je klic po dobroti in hrepenenje
po ljubezni in človeški izpolnitvi doma,
v šoli in širši družbi.
Spoštovanje in upoštevanje vsakega člo-
veka je bilo Krekovo
vodilo. Za to je treba
ljudi usposabljati in
izobraževati.
Odločilen je živi
življenjski zgled:
zgled dobrega člove-
ka, dobrega strokov-
njaka, vzgojitelja,
učitelja in tudi poli-
tičnega voditelja. Ob
takih zgledih se boste
tudi mladi lahko
usposabljali za samo-
stojno pot v življenje.
Poleg osebne in po-
klicne usposobljeno-
sti, zrelosti in samo-
stojnosti pa je naloga
države ustvarjati in zagotavljati tudi ena-
kopravne pogoje za vse. Obenem je stalno
treba spodbujati solidarnost in sodelo-
vanje, ki premagujeta človeško sebičnost
in usmerjenost le v lastne interese. Hrane
je na svetu dovolj za vse, če smo bolj pri-
pravljeni deliti med seboj. Upoštevanje
drugih je pot do blaginje vseh skupaj.
Človek je tekmovalno bitje. Kot trdi Dar-
win, hoče premagati in nadvladati dru-
gega, mu vzeti stvari in si jih sam prilasti-
ti. Otroci imate izkušnjo, da vsak izbira ti-
sto igračo, s katero se
igra bratec ali sestrica,
sošolka ali sošolec. Da-
nes nas potrošniška
miselnost spodbuja, da
hočemo imeti vse več igrač, od telefonov
do računalnikov, avtomobilov in stvari,
ki lahko celo niso nujne za življenje. Zato
pa imajo eni veliko in preveč, drugi pa
premalo in ne dovolj za preživetje. Krek
spodbuja k vzajemni ljubezni do človeka,
k sodelovanju in povezovanju. Vzgajati
človeka zadružno, za povezanost in deli-
tev, pomeni učiti se premagovati se-
bičnost in deliti duhovno in tvarno bo-
gastvo.
Človek je sposoben sodelovanja, saj nas
k temu sili narava sama, krščanstvo pa nas
še bolj spodbuja k delovanju za druge, je
poudarjal Krek. Poslanstvo vsakega kri-
stjana, posebej duhovnika, je živeti in de-
lati za drugega. Jezus Kristus nam je pred-
stavil Boga kot očeta
vseh ljudi, zato smo med
seboj sestre in bratje. Psi-
hologi danes ugotavlja-
jo, da le nista pri človeku
glavna sebičnost in izri-
vanje, kot so učili Darwi-
novi nasledniki in radi
poudarjajo ekonomsko-
politični teoretiki. Že
naša genska zasnova nas
sili k sodelovanju. Člo-
vek dolgoročno bolje
živi, če sodeluje z drugi-
mi. Ko mati otroka, ki
pride na svet, vzame v
naročje in ga stisne k se-
bi, mu omogoči življenje
in preživetje. Njegovo
nadaljnje življenje si težko predstavljamo
brez sodelovanja in medsebojne delitve.
Kako bi mogel otrok preživeti brez dru-
gih: staršev, vzgojiteljev in učiteljev, du-
hovnikov, ki mu omogočajo vstop v
življenje. Le skupaj z drugimi lahko
rešujemo probleme in zahteve življenja.
Skupaj smo močnejši, bolj zadovoljni in
predvsem prek sodelovanja postajamo
srečnejši ljudje. Sreča je namreč v srečan-
ju. Srečanje pa vključuje pripravljenost
sprejemati drugega, deliti z njim življenje
in si izmenjavati izkušnje. Kdo še ni okusil
topline trenutkov, ko sogovorniki po do-
brem pogovoru v tišini začutijo moč du-
ha, ki povezuje in osrečuje.
Vzgoja in izobraževanje mladih
Krek se je zavedal, da se oblikovanje člo-
veka začne v rani mladosti. Na Dunaju se
je družil s slovenskimi študenti ter jih
navduševal za družbeno dejavnost. Takoj
po prihodu v Ljubljano je spet začel zbi-
rati okrog sebe mlade. Njegova soba je po-
stala mladinski krožek, kamor so hodili
kasnejši književniki, duhovniki in
družbeni delavci, med njimi pesnik
Župančič, pisatelj Cankar in drugi. V nje-
govem stanovanju v stolnem župnišču so
mladostne izkušnje dopolnjevali v znanju
jezikov, književnosti in v družbenopoli-
tičnem usposabljanju. Krepili so umet-
niški čut, se poglabljali v veri in sodelo-
vanju ter utrjevali ljubezen do svojega na-
roda. Cankar je zapisal, da je bila to boga-
ta šola življenja. Kreka je označil za člove-
ka, ki dobro pozna družbeni položaj in
zna pokazati pota njegovega razreševanja.
Na poti iz Ljubljane na Vrhniko je v kočiji
odkril Krekove Črne bukve kmečkega sta-
nu, ki so mu potrdile Krekovo izjemno
poznavanje socialnega položaja pri nas.
Bil je mentor in vodnik mladih. Bogoslov-
ce je navduševal za narodnostno socialno
in politično delo in v njih je kasneje do-
bival mlade duhovnike, ki so po Sloveniji
pod njegovim vodstvom odpirali krščan-
sko-socialne izobraževalne ustanove, vo-
dili delavska društva in organizirali
kmečke zadruge. V vsem svojem delovan-
ju je poudarjal pomen izobrazbe in urjen-
ja socialnih veščin, kot bi rekli danes, kar
je podlaga za človekovo uresničevanje v
družbi. Ljudi je znal nagovoriti, dvigniti,
opozoriti na njihove sposobnosti in jim
v stiskah pomagati, da odločneje stopijo
na pot življenja. Vsestranska vzgoja in izo-
braževanje vodita k blaginji posameznika
in naroda. Krek je bil šolnik v najširšem
smislu te besede: izobraževalec, vzgojitelj
in mentor in opora ljudem na njihovi po-
ti v življenje.
Delo za narod
Nekoč je dejal: “To noč se mi je sanjalo,
da sem bil v Nemčiji obsojen na smrt. Pre-
den so me obglavili, sem hotel imeti še –
nagovor za ljudstvo”. Krek je bil človek za
ljudi, srce v sredini svojega ljudstva, ved-
no pripravljen deliti z njimi življenje. Ho-
tel je postati časnikar, a je začutil, da bo
kot duhovnik še bolj uspešno dvigal in
usmerjal svoj narod. “Želi bomo mi na
Jugu samo to, kar si bomo sami pridelali”.
Danes ni nič drugače. Kadar tožimo, da
nam politiki ali duhovniki ali drugi ne
naredijo dovolj, zavihajmo rokave po Kre-
kovem zgledu, se povežimo in začnimo
sami skupaj orati ledino. In brazde bodo
pognale semena, zemlja bo obudila novo
življenje.
Spoštovani! Naj v tej šoli Krekovega ime-
na poganjajo kreposti, naj vlečejo njegovi
zgledi nesebičnega dela za človeka in za
ljubi mu slovenski narod. Pokončna de-
kleta in fantje, žene in možje naj se kre-
pijo iz njegovih korenin: iz dolenjske
šegavosti in gorenjske odločnosti, predv-
sem pa nesebične ljubezni do vsakega člo-
veka in celega naroda. Naj nas vse bodrita
in združujeta njegova bogata osebnost in
njegova oporoka Slovencem. Vera je go-
nilna sila človekove moči in delovanja,
ljubezen do človeka krepi izmenjavo do-
brin ter zagotavlja blaginjo vseh ljudi, je
zatrjeval Krek. Ljudje so ob njegovi oseb-
nosti postajali bolj povezani in so z večjim
upanjem zrli v prihodnost. Naj po njego-
vem zgledu mladi in mi vsi postajamo tu-
di danes vzpodbujevalci in sprožilci
življenjskih energij, da bo še bolj cvetelo
življenje naroda in naše samostojne
države, za katero smo se odločili pred tri-
desetimi leti! Tudi danes, kot v njegovem
času, naj sodelovanje, povezanost in
združevanje moči prinašajo blagoslov
naši domovini in vsem ljudem dobre vol-
je. Naj med nami tudi danes vstajajo ljud-
je, kot so bili Krek, Cankar, Maister, Ko-
rošec, Ehrlich, Terčelj in drugi, ki so delo-
vali in umirali za svoj narod. Le začeti je
treba, pravi Krek. S poimenovanjem šole
pri Sv. Gregorju po Kreku ste počastili svo-
jega rojaka in se zavezali, da v njegovem
duhu nadaljujete to delo. Po njegovem
zgledu in priprošnji naj Vaša prizadevanja
v vzgoji in izobraževanju ter pri vsem dru-
gem delu obrodijo bogate sadove za Vas,
Vaš kraj, občino in celotno našo domovi-
no!
Govor dr. J. Juhanta ob poimenovanju prve šole po J. Ev. Kreku 
Nesebična ljubezen in sodelovanje
Goriška13. decembra 20186
Vrsta predbožičnih nastopov učencev
SCGV Emil Komel
Učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel
se v predbožičnem času, po že ustaljeni navadi, predstavijo
staršem in širši publiki na raznih razrednih in javnih nastopih
na goriškem sedežu in podružnicah. Tudi letos se v zadnjih
tednih intenzivno pripravljajo z dodatnimi vajami, da bi se
čim bolje odrezali na odrih. Osrednji predbožični oz. adventni
nastop Dete prihaja bo v soboto, 15. decembra, ob 19. uri v
goriški stolni cerkvi. Večer bodo oblikovali solisti (violina,
flavta, harfa, kitara, solopetje) in komorne skupine s
sakralnimi melodijami, pridružil se jim bo otroški zbor
učencev nauka o glasbi, večji učenci pa bodo glasbo
povezovali z branjem adventnih misli.
Naslednji dan, v nedeljo, 16. decembra, ob 15.30 bodo člani
šolskega pihalnega orkestra nastopili v mestnem središču
na Korzu Verdi na povabilo Goriške občinske uprave v okviru
prireditev Goriški december.
Učenci, ki obiskujejo glasbeni pouk na podružnici v Dober-
dobu, se bodo pridružili skupnemu božičnemu nastopu z
osnovno šolo v cerkvi sv. Martina v Doberdobu v četrtek, 20.
decembra, ob 18.30.
Sklop božičnih nastopov se bo sklenil v soboto, 22. decembra,
ob 17. uri v cerkvi Kristusa Kralja na Subidi (Krmin), v kateri
bodo božične melodije pričarali učenci tamkajšnje
podružnice in plešivski otroški zbor, ki ga vodi prof.
Alessandra Schettino.
Božična noč, skrivnostna noč
V petek, 21. , in soboto, 22. decembra, ob 20.30 bo v
Kulturnem centru Lojze Bratuž že tradicionalni božični
koncert v okviru koncertne sezone Kulturnega centra Lojze
Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov.
Koncert z naslovom Božična noč, skrivnostna noč bodo
oblikovale mlade pevke Dekliške vokalne skupine Bodeča
Neža (zborovodja Mateja Černic) in Dekliškega pevskega
zbora Igo Gruden (zborovodja Mirko Ferlan) ob spremljavi
orkestra ArsAtelier. Organizatorji so tudi tokrat zaupali
vodstvo mlademu dirigentu Mirku Ferlanu, ki je koncert
oblikoval v tri sklope. V prvem delu bodo poslušalci
prisluhnili Correllijevemu koncertu za božično noč, v drugem
delu pa trem Elgarjevim skladbam za ženski zbor, za katere
je orkestracijo napisal Aljoša Tavčar. V tretjem delu pa bo
spored slovenskih božičnih skladb za ženski zbor in orkester
razgibal solist bas-baritonist Miha Bole. V tem sklopu je za
orkestracijo poskrbel goriški skladatelj Patrick Quaggiato,
ki je za to priložnost spisal še glasbeno noviteto. Informacije
in nakup vstopnic 0481/531445 ali info@centerbratuz. org.
Javni razpis / 15. Priznanje Kazimir
Humar
Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze
Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica
podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali
posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po
presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za
priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na
podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za
ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju
ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za
izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem
področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v
goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do
31. decembra 2018 na naslov: Zveza slovenske katoliške
prosvete – 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra,
85, s pripisom na ovojnico: “Predlog za priznanje”.
Kratke   Miklavževanje
“Ali ste pisali svetemu Miklavžu?”
DUHOVNIJA SV. IVANA 
   ruga svečka zagorela
…” Drugo adventno
nedeljo, 10. decem-
bra, je s svojim obiskom razveselil
- bolj in manj stare - otroke v Slo-
venskem pastoralnem središču sv.
Ivana v Gorici nebeški dobrotnik
sv. Miklavž. Kot je že ustaljena tra-
dicija, je v polno dvorano Močni-
kovega doma vstopil po jutranji
maši, potem ko so zbrane že “se-
greli” člani mladinske gledališke
skupine O’Klapica, ki deluje v sklo-
pu Skupnosti družin Sončnica. Tu-
di tokrat so otroke - med njimi je
bil tudi marsikdo, ki se je prvič
preizkusil na odru - skrbno pripra-
vila tri dekleta, ki na več ravneh
nabirajo znanje in izkušnje ter se
rada preizkušajo s takimi in po-
dobnimi uprizoritvami: Sanja Vo-
grič, Katja Terčič in Kea Vogrič. Igri-
co Ali ste pisali svetemu Miklavžu?
“D
, primerno za miklavževanje, je
našla mentorica O’Klape Katerina
Ferletič; izbrala je besedilo Jerneja
Mlinariča, ki so ga sicer delno pri-
lagodili, marsikaj na predlog sa-
mih malih igralcev. V prvem pri-
zoru so se otroci (Maja Corsi, Karol
Devetak, Manuel Leonzini in Be-
nedetta Sabadin) pridno igrali, ko
pa so se spomnili, da morajo še na-
pisati pismo sv. Miklavžu. Trije na-
vihani hudički (Amadej Bandelj,
Matej Corsi in Nikolaj Iacono) so
medtem razmišljali, kako bi “pok-
varili” pridne otroke in podaljšali
spisek porednih. Zato so zasnovali
zloben načrt, da bi jih z zvijačo pri-
dobili na svojo stran. Medtem ko
so malčki pisali Miklavžu, so jim
parkeljčki namignili, naj vprašajo
najnovejšo računalniško igrico na-
mesto žoge, revije, “kjer piše, kako
postati figon”, namesto zvezka in
poučne knjige, najboljši telefon
vseh časov namesto kart enka. Čez
noč so postali ošabni, sebični, lju-
bosumni in jezni, niso se več zme-
nili drug za drugega, niso imeli
časa “za take neumnosti, kot je pri-
jateljstvo”. Posegli so angeli varuhi
(Lucija Bandelj, Jasmine Brondani,
Noemi Iacono in Matej Onesti) in
jih pregovorili, da so dobri, zane-
sljivi in zabavni prijatelji boljši od
telefona, računalniških igric, ne-
koristnih revij o pohlepu, slavi in
bogastvu. Prijetno igrico z globoko
vsebino so malčki odigrali vživeto
in tekoče ter si prislužili topel
aplavz.
Miklavž je s svečanimi koraki sto-
pil v dvorano in s pastirsko palico
v roki najprej nagovoril zbrane.
Otroke je pozval, naj se v šoli radi
učijo in se med sabo pogovarjajo;
odrasle pa, naj se zavedajo, iz kate-
rega debla so zrasli, in naj bodo
zgled mlajšim. Nato je obdaril na-
stopajoče in druge otroke po sta-
rostnih skupinah. Bili so res pridni,
saj so mu radi kaj zapeli, zmolili in
celo zaigrali na flavto. Obdaril je
tudi katehistinje Ano, Ani, Eriko in
Mirjam, organista Davida, strežni-
ke in druge župnijske sodelavce; v
imenu teh je koš mandarin prejel
Niko Klanjšček. Tega je bradati do-
brotnik sicer posvaril: “Ne mislite,
da ste vi Miklavž! Jaz sem Mi-
klavž”! / D
Dramska družina SKPD F. B. Sedej / Gledališče na ocvrtem
Epilog z Goldonijevim humorjem
  ponedeljek, 26. novembra
2018, je bilo v dvorani žup-
nijskega doma F. B. Sedej v
Števerjanu zadnje srečanje z Gleda-
liščem na ocvrtem, abonmajskim
nizom petih gledaliških predstav ra-
zličnih žanrov – letos je sicer en
večer pripadel briljantnemu kome-
dijantu in kantavtorju Iztoku Mla-
karju. Gledališka ponudba odstira
pogled na kakovostno ljubiteljsko
dejavnost in tudi poklicno gleda-
liško produkcijo. Že tretje leto zapo-
red so Gledališče na ocvrtem z veli-
kim navdušenjem pripravili priza-
devni člani Dramske družine SKPD
V F. B. Sedej, ki si vselej zamišljajo kajnovega. Pokroviteljstvo je tudi to-krat dala Zveza slovenske katoliške
prosvete, pri uresničitvi gledaliških
dogodkov pa so sodelovali Javni
sklad za kulturne dejavnosti Repu-
blike Slovenije, novoustanovljena
Zlata gledališka mreža, Svet sloven-
skih organizacij ter Vinoteka Štever-
janski griči. Kot je napovedal novi
odgovorni organizacijski vodja
Dramske družine, Jakob Leopoli (tu-
di SKPD ima novega predsednika
oz. predsednico: Ilario Bergnach),
bo prihodnje leto Gledališče na oc-
vrtem spet v vročih avgustovskih
dneh – letos je bilo v jesenskem času
zaradi popravil na odru -, ko bo ob
luninem svitu še lepše srebati žlaht-
no kapljico in okušati ocvrte posla-
stice iz ponve na razgledni točki
prav blizu dvorane.
Zadnji večer letošnjega niza je imel
okus po poklicni gledališki umet-
nosti. Nastopilo je namreč Sloven-
sko stalno gledališče – že dolgo ga
ni bilo na briških tleh, če je sploh
kdaj bilo... V svojevrstni režiji Igorja
Pisona, do lanskega leta umetniške-
ga koordinatorja SSG, je uprizorilo
delo slovitega italijanskega kome-
diografa Carla Goldonija (1707-
1793), Sluga dveh gospodov. Avtor
iz Benetk je s svojim obsežnim
dramskim opusom požlahtnil gle-
dališko umetnost in jo iz že “obra-
bljene” in izrabljene commedie del-
l’arte popeljal v neki nov razsve-
tljenskim idejam bližji način pisanja
te literarne zvrsti. Komediji je s svo-
jimi deli dal trdnejšo strukturo in
opustil tipizirane “maske” in name-
sto njih uvedel žive like, vzete iz
življenja, in jih seveda umestil v
družbeno resničnost tedanjega časa
in jim dal še socialni poudarek. Vse-
mu je seveda pridal humoren okvir.
Komedijskim likom, katerih hibe in
slabosti označujejo tudi sodobnega
človeka, se smejimo zdaj, kot so se
nekoč.
/ str. 12
IK
  upnijska dvorana Anton Gre-
gorčič v Štandrežu se je v nedel-
jo, 18. novembra 2018, spet na-
polnila z gledalci, ki imajo radi gleda-
liške predstave v izvedbi ljubiteljskih
gledaliških skupin, ker so večkrat bolj
pristne od tistih, ki se porodijo na po-
klicnih odrih in pogosto bolj s srcem
nagovarjajo širšo publiko. Tokrat so
bili gostje Abonmaja ljubiteljskih gle-
daliških skupin, ki ga devetnajsto leto
zapored prireja Prosvetno društvo
Štandrež pod pokroviteljstvom Zveze
slovenske katoliške prosvete, igralci
Amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja
pri Žalcu, ki je lani praznovalo 40 let
neprekinjenega delovanja in ima že
dolgo vrsto let prijateljske vezi, z med-
sebojnimi gostovanji, z dramskim od-
sekom PD Štandrež. Tokrat so se
občinstvu v štandreški dvorani pred-
stavili s komedijo Ščuke pa ni, ki jo je
Tone Partljič (1940), pisatelj, drama-
tik, scenarist in politik, predvsem pa
komediograf, napisal leta 1973. V njej,
kot v vseh svojih komedijskih delih,
za katera snov črpa iz slovenskega
okolja, ki je zanj neizčrpen vir navdi-
ha, prerešetava slovenske družbene
hibe in slabosti posameznikov. Kome-
dijske jedke puščice so naperjene proti
nevoščljivcem in tistim, ki se radi pre-
rekajo za vsako stvar. Pri tem seveda
hoče vsak imeti svoj prav. Odrska
zgodba se suče okrog radijskega ko-
lektiva zakotne, podeželske podružni-
ce radia Center, ki je prejel nagrado
za najbolj homogen kolektiv. A kaj
kmalu, še posebno, ko je na obzorju
nagrada za najboljšega izmed njih, se
razkrije vsa njihova “lažna” homoge-
nost. Nevoščljivi so drug drugemu,
vsak bi rad prednjačil in meče polena
pod noge drugemu in skuša na vse
načine pridobiti zase čim več glasov.
K sreči nagrada se ne uresniči, tako si
kolektiv spet nadene masko kolegial-
nosti in življenje teče naprej po starih
smernicah. Komedija vsebuje vse ele-
mente, ki označujejo Partljičevo ko-
mediografsko pisanje, polno je hu-
morja, a tudi ironije in sarkazma.
Igralci iz Vrbja so pod taktirko Jerneja
Kobala, sina znanega Borisa Kobala,
komedijsko nit razvijali jasno in te-
koče, osvetlju-
joč humorne
poudarke, tako
da je vse steklo
bolj lahkotno,
čeprav je
trpkost vsesko-
zi čutiti. Sploh
pa so se oni,
nasprotno od
komedijskih li-
kov, res izkaza-
li kot uigrana
skupina, ki
stremi po čim
boljši skupin-
ski igri. Vsak je seveda skrbno izobli-
koval dodeljeno vlogo in čim boljše
orisal značajske poteze lika, ne da bi
pri tem pa želel stopati v ospredje. An-
drej Čehovin (Kremžar, direktor po-
družnice radia Center), Ingrid Smrkolj
(Kremžerjeva, njegova žena in tajnica
redakcije), Milan Vogrinc (Klander, te-
ritorialec, borec za osamosvojitev),
Breda Šip (Klandrova, njegova žena,
gospodinja), Frenk Železnik (Kadivec,
novinar), Anita Križanec (Helena, no-
vinarka) Leonora Meh (Matilda, na-
povedovalka), Boštjan Regulj (Peter,
študent) so se, oblečeni v sodobne ko-
stume, sproščeno gibali na prizorišču,
radijskem studiu oz. “sejni” sobi (sce-
nografijo si je zamislil režiser Jernej
Kobal), in prepričljivo zlezli v kožo
protagonistov. Publika se je zabavala
ob dobro podanem Partljičevem hu-
morju, a gotovo se je tudi zamislila
nad šibkostmi protagonistov, ki žal
označujejo tudi nas same. Vsak bi rad
bil v ospredju, čeprav morda ne bo
nikdar priznal, da je tako. Vsak je po
svoje egoist in misli najprej nase. Vsi
smo malo “krapi”, med katerimi ni
ščuke!
Da so gledalci predstavo zelo dobro
sprejeli, je potrjevalo
prisrčno ploskanje,
namenjeno vsem na-
stopajočim, pa tudi
vsem ostalim, ki so
pripomogli, da je
uprizoritev dobro ste-
kla.
Ker je v zraku še zme-
raj lebdelo Martinovo
vzdušje, so prireditelji
– v imenu le-teh je
občinstvo pozdravil
Marko Brajnik - po
ustaljeni novembrski
navadi po predstavi
povabili gledalce na kozarček novega
vina in pečen kostanj. Te zmeraj do-
brodošle dobrote so tudi letos prispe-
vali Agraria Zavadlav ter vinogradnik
in vinar Silvan Primožič z Oslavja.
Iva Koršič
Ž
  Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Nevoščljivost in prerekanje,
slovenski “šport”
PD ŠTANDREŽ 
Foto DP
foto dd
Goriška 13. decembra 2018 7
Mala Cecilijanka / Revija otroških in mladinskih zborov
Naj živijo mladi pevci in
prizadevne zborovodkinje!
  a, zborovodkinje. Ker se je
oder velike dvorane Kultur-
nega centra Lojze Bratuž tudi
na letošnji reviji otroških in
mladinskih zborov, Mali Cecili-
janki, povsem
obarval v rožnato
barvo. Na odru so
se zvrstili zbori s
svojimi zavzetimi,
zagnanimi, tempe-
ramentnimi, zelo
sposobnimi, a go-
tovo tudi po-
trpežljivimi in ma-
terinsko toplimi
zborovodkinjami.
Med njimi so neka-
tere prav mlade, saj
so bile še pred ne-
kaj leti same člani-
ce katerega izmed
nastopajočih
otroških zborov.
Kot je že ustaljena
navada, se je tudi letos revija vila
v dveh delih, na praznik Brezma-
dežne, v soboto, 8. decembra
2018. Obakrat je bila dvorana
polna. Nastopi otrok in njihovi
nežni glasovi vselej prikličejo širši
krog poslušalcev in raznežijo še
tako mrko dušo. Ploskanje v dvo-
rani je bilo spontano in prisrčno,
petje otrok pa kakovostno pre-
poznavno raste iz leta v leto. To
pa moramo gotovo pripisati prav
pevovodkinjam, ki so vse glasbe-
no izobražene in stremijo po tem,
da bi tudi najmlajši čim lepše za-
peli (nekateri so, bolj ali manj pri-
merno in posrečeno, pesmice po-
pestrili z animacijo oz. gibi). Kra-
tek uvodni nagovor je imela Da-
J mijana Čevdek Jug, nova pred-sednica Združenja cerkvenih pev-skih zborov Gorica, prireditelja
Male Cecilijanke, ki se uresničuje
tudi v sodelovanju Zveze sloven-
ske katoliške prosvete, Sveta slo-
venskih organizacij in Dežele FJK.
Predsednica ZSKP Franka Pado-
van in predsednik SSO Walter
Bandelj sta bila prisotna v dvora-
ni. Na reviji so letos uvedli no-
vost: nastope zborov je poslušala
strokovna spremljevalka Maja Ci-
lenšek, priznana zborovodkinja
otroških in mladinskih zborov iz
Kopra. Z njo so se zborovodje lah-
ko po nastopu pogovorile in po-
svetovale. Malo Cecilijanko sta
spremljali tudi predsednica Zveze
cerkvenih pevskih zborov Trst
Rossana Paliaga in Marilka
Koršič, svetnica SSk na goriški
občini. Damijana Čedvek Jug je
po izrečeni dobrodošlici v imenu
organizatorjev poudarila, kako
pomembno vlogo ima zborovsko
petje pri vzgoji otroka in najstni-
ka, “marsikdaj predstavlja le-to
prvi njegov stik z glasbo, dotakne
se njegove čustvenosti, spodbuja
stike z vrstniki, razvija intelek-
tualne sposobnosti, koncentraci-
jo, izoblikuje glasbeni okus, 'iz-
klaplja' mobilni telefon. Pesmice,
ki jih otroci pojejo v zboru, osta-
nejo vedno v spominu”. Da je to
res, je dobila potrditev pred krat-
kim v Arezzu, kjer so ji njene nek-
danje pevke zaupale, da so po na-
stopu na tekmovanju zapele vse
otroške pesmice, ki so se jih
naučile z njo v zboru. Svoje misli
je sklenila z besedami: “Dragi
starši, spodbujajte otroke k zbo-
rovskemu petju, zaupajte v nas
zborovodje in nam dovolite, da
vaše otroke zasvojimo z zborov-
skim petjem”.
Za njo je ob zelo prikupnem, igri-
vem, sproščenem, tako do-
mačem, prav nič “togo formal-
nem” povezovanju Ilarie Ber-
gnach prvi na oder stopil številni
OPZ OŠ Josip Abram iz Pevme, ki
je, kot vsi zbori, zapel tri pesmi z
zborovodkinjo Marto Ferletič, ob
klavirski spremljavi Martine Hle-
de. Med pesmicami je bila tudi
Iščemo hišico Tomaža Habeta.
Prvič z novim imenom Etko
Mužetko, po istoimenskem pra-
vljičnem vrhovskem “poseb-
nežu”, se je predstavil OPZ Vrh
Sv. Mihaela pod vodstvom Karen
Ulian in ob klavirski spremljavi
Mateje Černic. V program je
uvrstil tudi “himno” Etko Mužet-
ko Lucije Lavrenčič in pri tem po-
daril še “bliskovit komični utri-
nek”. Ljudsko Jaz sem muzikant
in pesmici Metuljček Cekinček in
Tika-Taka J. Bitenca je zapel OPZ
Mali Veseljaki iz Doberdoba pod
vodstvom Mateje Jarc in ob kla-
virski spremljavi Elisabette Cava-
leri. OPZ Štmaver je tokrat na re-
viji prvič vodila mlada Petra Feri.
Otroci so ob klavirski spremljavi
Martine Valentinčič odpeli tri
ljudske Dekle je po vodo šlo, Le
sekaj sekaj smrečico in Jes b‘rad
c’hajnar biu. Prvič je na Mali Ce-
cilijanki nastopila pred nedav-
nim ustanovljena Mladinska vo-
kalna skupina (MLVS) Vihar z
Vrha Sv. Mihaela. Pod taktirko
Mateje Černic in s klavirsko
spremljavo Eve Dolinšek je zapela
tudi Rock my
soul in z njo še
posebno osvoji-
la občinstvo.
Dve znani ljud-
ski, Čuk se je
oženil in Biba
leze, ter še
Sneženi mož je
Valentina Na-
nut izbrala za
mlade pevce
OPZ KD Sovod-
nje. Vida Gallo
jih je spremljala
na klavir. Pod
odločno taktir-
ko Nede Sancin
je z dvema an-
gleškima sklad-
bama in slovensko Božično drevo
(Aleksander Mežek) nastopil šte-
vilni MlPZ Srednješole Ivan Trin-
ko iz Gorice ob klavirski sprem-
ljavi Eve Dolinšek. Doživel je to-
plo ploskanje. Drugi del letošnje
Male Cecilijanke je uvedel solidni
OPZ OŠ Ljubka Šorli iz Romjana
s pevovodjo Lucijo Lavrenčič. Ob
klavirju je bila Veronika Grassi.
Tudi oni so dokazali, da prav radi
pojejo. Za svoje male pevce OPZ
F. B. Sedej Števerjan je Martina
Hlede (klavirska spremljava Mar-
tina Valentinčič) izbrala tri šegave
pesmice, Mravlja in polž, Raca
Maca, obe je spisal Janez Bitenc,
ter še Pevka Žabica Tomaža Habe-
ta. V Števerjanu poleg otroškega
zbora poje tudi MlPZ F. B. Sedej
pod isto taktirko, tokrat pa še ob
spremljavi Martine Valentinčič
(klavir) in Elije Muzica (kitara).
Martina Hlede je zanje, ki verjet-
no že poznajo to drhteče čustvo,
izbrala Dan ljubezni Tadeja
Hrušovarja, pa še kongolsko ljud-
sko Banaha in Moja bela cesta Ra-
dovana Gobca. OPZ Plešivo pod
vodstvom Alessandre Schettino je
Brezmadežni v čast – kot edini
zborček! - zapel Marija, zapojem
ti Lenčke Kupper, pa še dve bolj
hudomušni, Šla je botrica lisica
in Petelinček je na goro šel, ob
spremljavi Elisabette Cavaleri
(klavir), Athene Picech (violina)
in Giulie Calligaris (agogo). OPZ
Veseljaki iz Doberdoba z zboro-
vodkinjo Lucijo Lavrenčič in ob
klavirski spremljavi Eve Dolinšek,
ki je bila prav pogosto na odru,
so v svoj program uvrstili tudi pe-
sem Januar Patricka Quaggiata, ki
je tako doživela krstno izvedbo.
Zanimivo je zazvenela tudi inter-
pretacija pesmi Burja (Tadeja
Vulc). Kot češnjica na tortici sta
ob koncu zapela še OPZ Emil Ko-
mel in MlPZ Emil Komel, Gorica,
pod natančnim vodstvom Dami-
jane Čevdek Jug. Oba spadata v t.
i. pevsko piramido SCGV Emil
Komel. Eno pesem, Kakor reka,
sta zapela skupaj. Zelo ubrani, le-
po zveneči glasovi mladih pevcev
so se v skladbah Gloria Lea Debe-
lisa in Benedictus, qui venit
oglašali res kot angelsko petje. V
Glorii sta poslušalce popolnoma
prevzeli in očarali solistki Ivana
Jug in Rada Vizintin z izbrušenim
nastopom. Čestitke naj grejo
vsem, ki so izoblikovali ta razve-
seljujoči praznik otroškega in
mladinskega petja (vseh pevcev
je bilo 360!), ki nam na Goriškem
riše svetlo zborovsko prihodnost.
Iva Koršič
Obvestila
Večstopenjska šola v Gorici vabi starše
na predstavitev nižje šole. Srečanje
bo na sedežu Večstopenjske šole
v ul. dei Grabizio 38 v Gorici v
petek, 14. decembra 2018, ob 17.
uri. Toplo vabljeni!
AŠZ Olympia vabi v ponedeljek, 17.
decembra 2018, ob 17. uri v
telovadnico AŠZ Olympia (Drevored
20. septembra 85, Gorica) na
božičnico. Nastopajo: predšolska
skupine“Gymplay”, deklice športne
ritmične gimnastike, dečki - orodni
telovadci, športno plesne skupine
Olympia (Star Girls & Best Girls).
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v petek, 28.
decembra, tradicionalno silve -
strovanje z družabnim srečanjem
v restavraciji Belvedere v Tricesimu
(Videm). Vpisujejo do 20.
decembra po tel. 0481-884156
(Andrej F.), 346-1206031 (Sonja
K.), 0481-882183 (Dragica V.),
0481-78138 (Sonja Š.). Prvi
avtobus bo odpeljal ob 16.30 uri
iz Gorice s trga Medaglie
d'oro/Goriščka z običajnimi
postanki pri vagi blizu Pevmskega
mosta, v Podgori pri telovadnici, v
Štandrežu pri lekarni in na Pilošču.
Drugi avtobus bo odpeljal ob 16.30
uri iz Doberdoba s postanki na
Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in
lekarni do Pilošča, od koder bosta
nadaljevala pot v Tricesimo.
ZSKP, KCLB in ZCPZ Gorica razpisujejo
15. Priznanje Kazimir Humar.
Predloge je treba oddati do 31.
decembra 2018 na naslov: Zveza
slovenske katoliške prosvete –
34170 Gorica, Drevored 20.
septembra 85, s pripisom na
ovojnico: “Predlog za priznanje”.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Darovi
Ob 7. obletnici smrti mame Marije
Murovec daruje hčerka Ivica za
cerkev sv. Ivana v Gorici 100 evrov
in za Sv. Goro 100 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 14. 12. 2018 do 20. 12. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 14. decembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 15. decembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 16. decembra: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 17. decembra (v studiu
Stefania Beretta): Pravljica za
lahko noč.
Torek, 18. decembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 19. decembra (v studiu
Danilo Čotar): Samotni pastir:
Pričakovanje Odrešenika - Izbor
melodij.
Četrtek, 20. decembra (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
PD ŠTANDREŽ
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
KD Domovina Osp
Miro Gavran - priredba Edita Frančeškin
LJUBEZEN NA PREDZADNJI POGLED
Nedelja, 16. decembra 2018, ob 17. uri
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO
“EMIL KOMEL”
vljudno vabi na predbožični nastop
DETE PRIHAJA
Goriška stolna cerkev
sobota, 15. decembra 2018, ob 19. uri
Foto dd
Kultura13. decembra 20188
  lasbena šola Nova Gorica
je svoja vrata uradno od-
prla leta 1948. Po sedmih
desetletjih nadaljuje svoje poslan-
stvo z istim žarom, vedno večjim
številom učencev in kolektivom, ki
se pomlajuje, prihaja s študija v tu-
jini in tako kot predhodniki, po -
žrtvovalno dela z mladimi obetav-
nimi glasbeniki, pa z novimi pro-
stori.
Ob tem jubileju je novogoriška
Glasbena šola pripravila vrsto ak-
tivnosti, ki so
počastile to
okroglo obletni-
co; od izdaje
zbornika V tem-
pu in odločno
do zbirke poezij
S poezijo in z
glasbo od jutra -
njih do nočnih
zvezd (mentori-
ca literarne de-
lavnice je bila
pesnica Vida
Mokrin Pauer),
ki vključuje tudi
zgoščenko z iz-
vedbami ude-
ležencev na de-
lavnici. V l. 2019
načrtuje še izda-
jo dveh zgoščenk avtorsko mladega
Eneja Ljubiča Šinigoja ter nadstan-
dardnega, jazz programa. S poseb-
nim občutkom je oblikovala tudi
koncertni cikel Zvoki mladosti, ki
ga prireja na šoli in je v tem letu
namenjen nekdanjim učencem
šole, ki so zdaj že uveljavljeni gla-
sbeniki. Sedem desetletij pa je šola
okronala s koncertom - Slavnostno
akademijo, ki je konec novembra
potekala v Kulturnem domu Nova
Gorica.
Na Slavnostni akademiji je nastopil
Simfonični orkester Glasbene šole
Nova Gorica pod vodstvom učitelja
in dirigenta Marka Kodelje. Vrste
orkestra so dopolnjevali tudi neka-
teri učitelji z glasbene šole in nek-
danji učenci, ki zdaj študij nadalju-
jejo bodisi na konservatoriju bodisi
na akademski stopnji. Z orkestrom
so se predstavili tudi številni solisti,
učenci šole, ki so se v zadnjih letih
redno izkazovali z najvišjimi oce-
nami in priznanji na različnih gla-
sbenih tekmovanjih. Kot solisti so
se predstavili flavtistka Eva Faga-
nelj (mentor: Armando Mariutti),
oboistka Anamarija Vuga (mento-
rica: Andreja Konjedic Lenardič),
kitarista Matija Skrt
in Neža Marussi
(mentorica: Barbara
Gorkič), pianistka
Erika Šavli (mentor:
Miha Štokelj) ter
klavir štiriročno Vid
Mladovan in Kaja
Fornazarič (mento-
rica: Barbara Mač -
kić). Pri Mozartovi
skladbi je poslušal-
ce v zasanjani svet
baleta popeljal še nastop brhke ba-
letke Giulie Babucci (mentor: Ser-
gej Semenjuk). Zazvenela so dela
Johanna Stamitza, Johanna Seba-
stiana Bacha, Antonia Vivaldija,
Wolfganga Amadeusa Mozarta in
Leopolda Koželucha ter Aleksandra
Borodina.
Govore so prispevali ravnatelj San-
di Vrabec,  (nekdanji) župan
Mestne občine Nova Gorica,
Matej Arčon, kot slavnostni go-
vornik pa je spregovoril pred-
sednik Republike Slovenije, Bo-
rut Pahor. Vsi so si bili enotni,
da Glasbena šola Nova Gorica
skozi desetletja neumorno in
prizadevno brani svoje poslan-
stvo ter da je
glasbena šola,
čeprav je zah-
tevna, ena na-
jlepših stvari
v življenju.
Predsednik
Pahor je dejal,
da bo za ved-
no obžaloval
izpis iz glas -
bene šole,
obenem pa
izrazil veliko
hvaležnost ta-
ko glasbenim
pedagogom
kot slovenske-
mu glasbenemu šolstvu, ki skrbi,
da se ljubezen do glasbe širi med
mlajše generacije in s tem gradi
boljše pogoje za kvalitetnejšo pri-
hodnost naše družbe. Vsi so se
strinjali, da je življenje brez glasbe
prazno.
Dogodek je režiral dramski igralec
SNG Nova Gorica, Radoš Bolčina,
ki je celoten tekst, na igriv in hu-
domušen način oblikoval v rimah.
To je odlično interpretiral mladi
perspektivni igralec Jakob Šfiligoj,
tudi nekdanji učenec glasbene
šole. Inscenacija teksta je bila se-
veda zabavna, šaljiva pa tudi
poučna. Nastopi učencev so bili
navdušujoči in na trenutke tudi
ganljivo lepi. Tako da bo dogodek
ostal zagotovo v nepozabnem spo-
minu, in to tako mladim glasbeni-
kom kot številnim obiskovalcem,
ki so do zadnjega sedeža napolnili
veliko dvorano Kulturnega doma
Nova Gorica.
Metka Sulič
G
Slovenski literarni prostor bo bogatejši
za Cankarjevo nagrado
Predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti
(SAZU), Slovenskega centra PEN, Univerze v Ljubljani in
Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU so 3. decembra v
Cankarjevem domu podpisali pismo o nameri, v katerem
so se zavezali k ustanovitvi Cankarjeve nagrade. To bodo
od leta 2020 podeljevali za pripovedništvo, dramatiko,
liriko in esejistiko.
Pismo o nameri so podpisali podpredsednik SAZU Peter
Štih, predsednica Slovenskega centra PEN Ifigenija
Simonović, prorektor Univerze v Ljubljani profesor Boštjan
Botas Kenda in direktor Znanstvenoraziskovalnega centra
(ZRC) SAZU Oto Luthar.
Nagrada bo sestavljena iz treh delov: diplome, pisne
obrazložitve in denarnega dela, za katerega sredstva še
iščejo. Izbrani avtor bo nagrado prejel za določeno literarno
področje, ki ga je Cankar mojstrsko obvladoval, le enkrat.
Če pa se bo izkazal na drugem, lahko teoretično v svojem
življenju dobi štiri, je na predstavitvi nagrade povedala
članica upravnega odbora za nagrado Alojzija Zupan Sosič.
V upravnem odboru so poleg predstavnice Univerze v
Ljubljani še Niko Grafenauer (SAZU), Marko Golja
(Slovenski center PEN) in Marijan Dović (ZRC SAZU).
Razpis za nagrado organizatorji napovedujejo za prihodnje
leto oziroma za Cankarjev rojstni dan - 10. maj, nagrado
pa naj bi prvič podelili točno leto dni pozneje. Dela bo
ocenjevala petčlanska žirija, ki bo nekaj dni pred
razglasitvijo nagrajenca sporočila imena treh od desetih
nominirancev.
Po besedah Ifigenije Simonović bo nagrada podprla
kakovostne slovenske avtorje in raven literature dvignila
vsaj “do Cankarjevih gležnjev”.
Štih si želi, da bi nagrada ob podpori mecenov zaživela kot
ena osrednjih nagrad na področju literature, Luthar pa je
izpostavil njeno posebnost oziroma ustanovitelje - štiri
osrednje akademske in kulturne ustanove.
Ustanovitelji iščejo še petega partnerja, ki bo poskrbel za
finančni del nagrade.
Nova Cankarjeva nagrada
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (44)
Rodbina Codelli (5)
In res smo čvrsti Slovenci dali svoj doprinos
in potolkli zemljelačne Lahe na kopnem
(Custozza) in na morju (Vis), tako kot je na-
povedovala pesem Jovana Vesela Koseskega,
ki jo je citiral domoljubni kranjski deželni
glavar baron Anton IV. Codelli!
Vnuk Antona III.  (nečak Antona IV.) - Karel
Jožef (1846-1878) - je kot mornariški častnik
služboval v Pulju. Bil je poročen z nemško
pesnico in dobrotnico baronico Rozalijo
Eleonoro Marijo Filomeno Taufferer pl. Wei-
chselbach iz Višnje Gore, predstavnico ple-
miške družine, iz katere je izšlo veliko
graščakov, častnikov in duhovnikov (med te-
mi tudi dva slovenska nabožna pisca). Roko-
pise Rozalije Codelli danes hrani Narodna in
univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Karel
Jožef in Rozalija sta imela sina Antona V.
(1875-1954), ki je zaslovel kot izumitelj. Co-
dellijevo posestvo v Višnji Gori je bilo
uničeno v drugi svetovni vojni. Na njegovem
mestu danes stoji naselje, imenovano Baro-
nov hrib.
Anton V. Codelli plemeniti Fahnen-
feld je obiskoval gimnazijo na Du-
naju. Po maturi je stopil v vojno
mornarico in veliko potoval, celo do Japon-
ske in Kitajske. Leta 1897 je zaradi bolezni
izstopil iz vojske in se je za kratek čas vpisal
na pravo. Kot samouk se je raje ukvarjal z
elektrotehniko in strojništvom, opravil je tu-
di tečaj pri podjetju Telefunken v Berlinu,
kjer je sodeloval s samim soustanoviteljem
tega podjetja, grofom Georgom von Arco, ki
je na znanstveni in industrijski ravni (pod-
jetja AEG, Siemens, Telebraun) pisal zgodo-
vino stroke v tesnem sodelovanju z največji-
mi velikani tistega časa, od nobelovca za fi-
ziko Karla Ferdinanda Brauna do Heinricha
Rudolfa Hertza, ki je dokazal obstoj elektro-
magnetskih valov. Kot predstavnik velepose-
stnikov je bil Anton V. Codelli izvoljen v
kranjski deželni zbor. S tovarnarjem in izu-
miteljem Janezom Puhom ga imamo za
začetnika avtomobilizma na Slovenskem. Ja-
nez Puh je prvi na svetu izdelal bicikel z ena-
ko velikima kolesoma in več vrst avtomobi-
lov, medtem ko Anton V. Codelli je bil prvi
slovenski lastnik in uporabnik avtomobila
(1895). Kupil ga je na Dunaju. Na ulicah Lju-
bljane so ga prvič
videli 15. novem-
bra 1898. O dejstvu, da je zadeva pov-
zročala tudi precej preplaha, priča članek
Slovenskega naroda z dne 23. maja 1899:
“Barona Codellija avtomobil je predmet
mnogim pritožbam iz občinstva. Lju-
bljančani sicer niso tako malomestni fili-
stri, kakor se navadno misli, ali vsaka stvar
ima svojo mejo, in tako tudi naglost, s ka-
tero se podi ta avtomobil po najožjih uli-
cah. Nesreča se sicer, kolikor je nam zna-
no, ni pripetila še nobena, strahu pa je ta
avtomobil provzročil že dosti. Za torej bi
bilo želeti, da se lastnik tega voza ozira tudi
malo na občinstvo, saj to vender ni vstvar-
jeno, da mladi gospodje ž njim šale zbijajo.
Ko bi naši izvoščeki le na pol tako naglo
kakor baron Codelli podili svoje vozove po
mestu, bi sploh prenehala vsa vožnja, ker
bi vsi izvoščeki sedeli pod ključem”! S svo-
jim avtom se je leta 1899 odpravil v
Nico in v igralnici zaigral avtomobil.
Že naslednje leto je kupil novega, še
hitrejšega. Zaslovel je kot prvi kran-
jski dirkač in se udeležil dirke med
Salzburgom in Dunajem. Bil je tudi
med prvimi motoristi.
Anton V. Codelli velja za pionirja
avtomobilizma na Slovenskem.
Anton V. Codelli, plemič, politik,
veleposestnik in izumitelj
Codellijev grad na Ceglem v Goriških Brdih, poznan tudi kot “Gradič”
oz. “Gredič”Codellijev grb na monumentalni grobnici v Štepanji vasi pri Ljubljani
Grad Codelli v Višnji Gori. Veliki izumitelj Anton V. Codelli je
bil sin nemške pesnice in dobrotnice baronice Rozalije
Taufferer pl. Weichselbach iz Višnje Gore, predstavnice
plemiške družine, iz katere je izšlo veliko graščakov, častnikov
in duhovnikov (med temi tudi dva slovenska nabožna pisca).
Rokopise Rozalije Codelli danes hrani Narodna in
univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Dimitri Tabaj
Foto Mateja Pelikan
Foto Mateja Pelikan
70-letnica Glasbene šole Nova Gorica
Slovesna akademija ob
prisotnosti Boruta Pahorja
Kultura 13. decembra 2018 9
Prihaja mračni Macbeth
V četrtek, 13. decembra 2018, ob 20. uri bo na velikem odru
Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica doživela premierno
uprizoritev predstava Macbeth v novem prevodu Srečka Fišerja in
režiji imenitnega Janusza Kice, ki je v SNG Nova Gorica ustvaril že
kar nekaj zelo odmevnih in zaradi značilne poetike razpoznavnih
predstav. Spomnimo naj le na Ondino, Sen kresne noči, ki tudi
obravnavata krutost v medčloveških odnosih sicer v svetu
fantastičnega, domišljijskega. Ob tokratni odločitvi za eno najbolj
radikalnih upodobitev zla v zahodni literaturi je ključno zavedanje,
da je Macbeth izvrstno izpisana drama intimnega soočanja z grozo
lastnih dejanj. Zakonca Macbeth se podata na krvavo pot zločinov,
da bi zavzela kraljevi prestol, intimno pa ju zaradi njunih grozljivih
dejanj kmalu začne razjedati in razdvajati občutek krivde.
Poleg omenjenih, režiserja Janusza Kice in prevajalca ter lektorja
Srečka Fišerja, predstavo sooblikujejo dramaturginja Martina
Mrhar, scenografinja Karin Fritz, kostumografinja Bjanka Adžić
Ursulov, avtor glasbe Arturo Annecchino, oblikovalec svetlobe
Samo Oblokar, oblikovalec zvoka Stojan Nemec, asistentka
režiserja Maša Pelko. Na odru bodo gledalci v glavnih vlogah videli
Nejca Cijana Garlattija in Arno Hadžialjević. Ostale like igrajo
Gorazd Jakomini, Žiga Udir, Gregor Prah k. g., Žan Perko k. g., Jure
Kopušar, Peter Harl, Jože Hrovat, Lovro Zafred k. g., Miha Nemec,
Ana Facchini, Patrizia Jurinčič Finžgar, Medea Novak, Dušanka
Ristić.
SNG Nova Gorica / Nova premiera Gorica / Prodajna razstava Umetniki za karitas 
Polno prgišče lepote in
dobrote v Galeriji Ars
  dprtje razstave
Umetniki za Kari-
tas v Gorici se je le-
tos začelo z mislijo na tokrat
odsotno gospo Jožico Ličen,
dušo prireditve, ki ji je le
dva dni prej umrl mož Ciril.
“Tisti, ki smo ga poznali,
lahko povemo, da je bil pre-
prost in dober človek,
kakršne danes pogrešamo.
Takim na Vipavskem pravi-
mo, da so sol zemlje”, je
uvodoma povedal predsed-
nik društva Ars Jurij Paljk.
V galeriji na Travniku, kjer
se v predbožičnem času že
20 let srečujeta lepo in do-
bro, je 4. decembra bila nav-
zoča druga duša likovne ko-
lonije, umetnostna kritičar-
ka Anamarija Stibilj Šajn, ki
kolonijo spremlja od same-
ga nastanka. To je hkrati karita-
tivna dejavnost in prvovrsten
umetniški dogodek, je še pouda-
ril Paljk. “Ponosni smo, da smo
tudi sami majhen del tega” in da
lahko podpiramo Karitas, ki na-
menja sredstva od prodanih del
ljudem v stiski, potrebnim
družinam, otrokom in materam
samohranilkam. “Tega je na Slo-
venskem veliko več, kot se nam
zdi”. Paljk se je zahvalil umetni-
kom, ki na poletni likovni kolo-
niji na Sinjem vrhu nad Aj-
dovščino ustvarjajo in svoja dela
nesebično poklanjajo za Karitas.
V Cankarjevem letu je letošnje av-
gustovsko srečanje, štiriindvajseto
po vrsti, nosilo naslov Polno
prgišče lepote … V pogovoru s
Paljkom je Anamarija Stibilj Šajn
povedala, da kolonija z leti zori.
Vsako leto umetniki ustvarjajo na
O
Sinjem vrhu pod drugačnim ge-
slom. “Cankar je imel čut za
sočloveka, za domovino, za vse
najbolj žlahtne vrednote”. Razsta-
va nam “resnično na široko od-
pira dlan z likovno lepoto, s spo-
ročilnostjo in dobroto”. Omo-
gočilo jo je deset odličnih likov-
nih ustvarjalcev, ki prihajajo iz ra-
zličnih okolij, se izražajo na ra-
zlične načine. Tudi s to razstavo
lahko doživljamo raznolikost, ki
jo prinaša tudi sodobna umet-
nost. Kolonija živi posebno
življenje: na stežaj odprta vrata
pušča tudi drugim ustvarjalcem,
t. i. darovalcem, ki prihajajo na
Sinji vrh, darujejo svoja dela in tu-
di tako postajajo delček gibanja.
Razstave so potem na nenehnem
potovanju: do nekaj dni prej je bi-
la sedanja goriška (ki bo na ogled
do 6. januarja 2019) v Celju, po
nekaj dneh so podobno postavili
na Ministrstvu za obrambo v Lju-
bljani. Prgišče lepote vselej nago-
varja gledalce in trka na srca veli-
kodušnih ljudi, ki lahko postane-
jo del čarobnega dobrodelnega
kroga. Razstava je namreč prodaj-
na. Je edinstvena tudi zato, je do-
dal Paljk, ker združuje vrhunske
umetnike, “slovenski slikarski ka-
non”, z že uveljavljenimi ter manj
znanimi in uveljavljenimi. V ko-
loniji so vsi enakopravni. Srečan-
je umetnikom omogoča, da
ustvarjajo s kolegi; dela tam pu-
stijo, v zameno prinašajo med lju-
di svoje slike, svojo podobo, je
poudarila umetnostna kritičarka.
Tako jih tudi spoznavamo, ude-
ležba na koloniji je zanje tudi pro-
mocija.
Razstava v goriški galeriji torej
vključuje dela udeležencev polet-
nega srečanja, članov strokovne-
ga sveta in darovalcev. Deset je bi-
lo teh, ki so med 13. in 17. avgu-
stom ustvarjali na Sinjem vrhu in
o katerih je Anamarija Stibilj Šajn
sintetično spregovorila. To so bili:
akad. slikarka Marina Bahovec iz
Ljubljane, ki je svoje slike s cve-
tlično motiviko poimenovala 'va-
je v slogu', Damijana Bi-
jek, ustvarjalka, ki pove-
zuje simboliko geome-
trijskih likov in pogledov
v krajinsko stvarstvo, Se-
ad Emrič, vrhunski slikar
in izjemno dober človek,
Vivijana Kljun, ustvarjal-
ka, ki prisega predvsem
na modernistično figura-
liko, Mirjana Matić, ki se
je osredotočila na frag-
ment stavbne dediščine
in iskala simbolno igro
med svetlobo in senco,
Vinko Prislan, slikar, ki
zre v kozmična prostran-
stva, Milan Razboršek, ki
nagovarja prek aktualizi-
rane krščanske ikonogra-
fije, Pija Zavrtanik, ki je
prgišče lepote začutila v
domovini, upodobljeni v
obliki metulja, Tadej
Žugman, odličen portretist in sli-
kar precizne poteze, ki ustvarja v
duhu hiperrealizma, Klavdij Tut-
ta, mediteranski popotnik, ki je
svojemu inspirativnemu svetu to-
krat dodal delček ikonografije,
povezane z Leonardom, in ikono-
grafije, ki se navezuje na krščan-
stvo. V Gorici razstavljajo še Mi-
lena Gregorčič, Janez Štros, Luci-
jan Bratuš, Silva Karim, Mira
Ličen Krmpotič, Tone Seifert,
Bogdan Soban, Maša Bersan
Mašuk, naš rojak Andrej Kosič in
še kar nekaj drugih. Praznično
odprtje je bilo še lepše, ker so bili
na odprtju navzoči tudi nekateri
umetniki, s katerimi se je v
sproščenem vzdušju lahko vsak-
do pogovoril.
Razstava v Gorici je torej odprta:
pridite, poglejte in privoščite si
nekaj lepega! / DD
  onec novembra je Javni
sklad Republike Slovenije
za kulturne dejavnosti na
gradu Dobrovo priredil tradicio-
nalni koncert Sozvočenja. Soz-
vočanja so regijski tematsko obli-
kovani koncerti, netekmovalne
narave, na katerih so prisotni
strokovni spremljevalci. Pobuda
spodbuja zbore k iskanju novih
idej, odkrivanju različnih reper-
toarjev in avtorjev. Nagrada za
najboljši sestav je uvrstitev na
sklepni koncert, ki poteka na sve-
tovni dan zborovskega petja v
Slovenski filharmoniji v Ljubljani
in nastaja v sodelovanju z Med-
narodno zvezo za zborovsko pet-
je. Letos bo ta koncert 18. decem-
bra.
Strokovni svetovalec primorskih
Sozvočenj je bil Sebastjan Vrhov-
nik, ki je imel zahtevno nalogo,
saj je izbiral med šestimi odlični-
mi primorskimi in zamejskimi
zbori. Nastopili so Vokalna sku-
pina Karina Kozina, Mešani pev-
ski zbor Postojna, Vokalna skupi-
na Glasbene matice Vikra Trst,
Vokalna skupina Elu'm Postojna,
Goriški komorni zbor in Vokalna
skupina Vinika. Glavna nagrada
je šla v roke Vokalni skupini Gla-
sbene matice Vikra iz Trsta, ki jo
vodi zborovodkinja Petra Grassi.
Vikra je nagrado prejela za poglo-
bljeno sestavljen program, ki je
predstavil sodobno uprizoritev
redko izvajane liturgije teme po
srednjeveškem obredu z naslo-
vom Nad temo bo zavladala luč.
Zazveneli so korali, srednjeveške
žalostinke in responzoriji rene-
sančne polifonije velikega tedna,
skladbe, pa dela Guillaumea Du-
fayja in Tomasa Luisa de Victorie.
V črna pregrinjala odeta Vikra je
ob spremljavi lutnjista in vihue-
lista Federica Rossignolija v soju
K sveč dovršeno odpela zahtevenprogram in prepričala tako s svojotehniko petja kot tudi z doživeto
interpretacijo, melodičnostjo in
profesionalnostjo.
Eno izmed posebnih nagrad sta
prejela tudi zborovodkinja Mateja
Černic in njen Goriški komorni
zbor, ki je zapel zanimive skladbe
Mortena Lauridsena, Johannesa
Brahmsa, Claudia Monteverdija
in Radovana Gobca (nastop o te-
mi Moč noči je vključeval še reci-
tacije Nine Žbone Kuštrin in kla-
virsko spremljavo Mihe Štoklja).
Denarno nagrado za nakup not-
nih edicij in druge strokovne li-
terature sta osvojili zborovodkin-
ja Franka Žgavec in Vokalna sku-
pina Vinika iz Medane, ki je na-
stopila z deli primorskih sklada-
teljev, vključujoč dve noviteti (Hi-
larij Lavrenčič in Patrick
Quaggiato). Predstavitev teme
Arabeska ljubezni sta obogatila še
nastopa harmonikarja Dejana Vi-
doviča in pianistke Ingrid Mačus.
Denarno nagrado za perspektiv-
no zasedbo, ki je vsebovala inten-
zivne vaje s strokovnjakom za vo-
kalno tehniko, so dodelili Vokal-
ni skupini Karina in zborovod-
kinji Andreji Tomažič Hrvatin.
Prav vsi nastopi so bili edinstveni,
navdahnjeni in zanimivi ter gla-
sbeno tehtno oblikovani, tudi na-
stopa Mešanega pevskega zbora
Postojna, ki ga vodi Matjaž Šček,
in skupine Elu'm z zborovodkin-
jo Karolino Repar. Bistvo Soz-
vočenj ni nagrada, ampak stro-
kovna rast tako zborovodje kot
pevcev, ki se ljubiteljsko ukvarjajo
s petjem. Sozvočenja jim dajo pri-
ložnost širiti obzorja tako v smi-
slu interpretacije kot tudi poglo-
bljenega poznavanja glasbene li-
terature.
Metka Sulič
Dobrovo / Sozvočenja
Tehtno oblikovani
zborovski nastopi
Foto Jernej Skrt
Pričakovanje I.
Zdaj je čas, ko radost
nas obdaja, ko pozabimo
na žalost, razprtije,
čas, ko svojim dragim
damo sladke drobnarije.
Zdaj je čas, ko zjutraj nas
pozdravi slana, ko podoba
dneva s soncem je obdana,
čas, ko si želimo prvi sneg.
Zdaj je čas, ko čakamo
nestrpno na Miklavže in
Božičke, Dedke Mraze, čas,
ko praznično veselje nas navdaja.
Naj bo zdravo in veselo,
naj bo srečno in debelo
tole novo leto, ki nasproti
nam prihaja, naj nas vedno
in povsod razvaja!
Jožica Štimac Glavina
Praznični čas je čas toplih otroških spomi-
nov, pričakovanj in voščil, je čas poezije. Zato
je najlepše, če se od letošnjega leta poslovimo
in zajadramo v novo s pesniškim pozdra-
vom. Pesem, ki se je izlila na papir izpod pe-
resa Jožice Štimac Glavina, nas nagovarja s
svojo neposrednostjo in preprostostjo. O to-
vrstni naravnanosti govori tudi naslov zbirke
Srečno srce je srce polno ljubezni (Mladika
2016) , povzet po zadnjem verzu prve pesmi
Ljubezen večna muza. Neminljiva muza je
ljubezen v širšem smislu, pojmovana kot to-
plo čustvo v odnosu do ljubljene osebe, otrok
in prijateljev, do sočloveka in sveta sploh.
Pesem se že z naslovom umešča v adventni
čas. V tem obdobju se zdi, da “pozabimo/ na
žalost, razprtije”, naša srca se raznežijo ob
nostalgičnih mislih na otroštvo ter znova in
znova vzbrstijo v željah in upanjih ob novem
letu. Res je, da “zjutraj nas/ pozdravi slana”,
a podnevi vidimo sonce in
obenem pričakujemo prvi
sneg. Vse v vatirani predstavi
zasanjanosti ali idile, ki jo v
nas z leti čedalje bolj sprošča
spomin na otroška leta.
Sicer enokitično pesniško iz-
poved členijo ritmične zare-
ze ponavljanj. Oblikovno je
zanimiva zaradi stilnih
značilnosti, ki delujejo har-
monično, kot denimo, po-
navljanje Zdaj je čas, anafora
Naj bo... / naj bo …, ali rima,
ki nastopa ne samo na koncu
verzov, temveč tudi kot no-
tranja rima. Pojavlja se, ko se verz razveže v
miselni prestop ali enjambement – tako z ene
strani čutimo harmonični pol, na drugi pa
disharmoničnega. Gre za preplet obojega,
kot npr. v spodnjih verzih.
Zdaj je čas, ko zjutraj nas
pozdravi slana, ko podoba
dneva s soncem je obdana,
čas, ko si želimo prvi sneg.
Notranjo rimo najdemo tudi v sklepnih ver-
zih:
… tole novo leto, ki nasproti
nam prihaja, naj nas vedno
in povsod razvaja!
Pričakovanje obdarovanja je poudarjeno z
uporabo množinske oblike namesto ednine.
Posebno otroci pričakujejo Miklavže in/
Božičke, Dedke Mraze, saj radi verjamejo v
kateregakoli decembrskega dobrotnika. Za
konec pa še poosebitev novega leta, ki naj bo
debelo, torej radodarno, bogato, širokogrud-
no. Kakšna paleta želja majhnih in (tudi
večjih!) otrok! V vsakem izmed nas utripa
otroška duša, ki prihaja na dan v prazničnem
decembru.
Doživite ga čim bolj mirno v krogu na-
jljubših prijateljev in sorodnikov. Potrudimo
se, da bo okrog nas več topline in veselja v
medsebojnih odnosih, pa bo novo leto vese-
lo in srečno. Če bo zdravo in debelo, pa nas
bo še bolj razveselilo!
Kulturna delavka Jožica Štimac (1946 – 2013)
je bila zelo aktivna na verskem in kulturnem
področju. Plesala je v folklorni skupini Stu
ledi in petintrideset let učila v vrtcu. Najprej
je pela v cerkvenem zboru v Mostah in v
otroškem zboru RTV Slovenija, nato v cer-
kvenem zboru pri Sv. Ani. Rodila se je v Lju-
bljani, živela pa je v Žavljah pri Trstu. Marija
Cenda je v spremni besedi k pesniški zbirki
o ustvarjalki napisala: “Branje njenih pesmi
je mogoče primerjati z nabiranjem trav-
niških cvetic. Čeprav to ni drago cvetje iz to-
plih gred, mu blagi vonj in orošenost podel-
jujeta neko edinstveno žlahtnost. Iz njih se-
stavimo šopek in ga povežemo s travno bil-
ko. Take šopke stisnemo v dlan svojim naj-
dražjim”.
Namesto adventnega venčka torej adventni
poetični šopek!
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
B. Soban, I. Zimic, A. Stibilj Šajn, J. Paljk, B. Jazbar in J. Štros (foto dd)
Tržaška13. decembra 201810
Pohod po Cankarjevem Trstu
Pred nekaj tedni so na tiskovni konferenci napovedali, da bo v okviru
Cankarjevega leta ponovno sprehod po Cankarjevem Trstu. Vodeni
ogled po mestnih ulicah so organizatorji priredili že v letošnjem maju.
Pohoda, ki so ga ponovili v torek, 4. decembra, se je udeležilo lepo
število radovednih poslušalcev. Dogodek, ki je potekal pod okriljem
svetovnih Cankarjevih dnevov in Cankarjevega leta v Trstu, se je pričel
ob 16. uri pred nekdanjo Ciril Metodovo šolo pri Svetem Jakobu na
ulici dei Montecchi, kjer je danes sedež Primorskega dnevnika. Sprehod
po “Cankarjevem delavskem Trstu” je vodila Cankarjeva poznavalka
profesorica Marta Ivašič. Med sprehodom je Ivašičeva izpostavila
predvsem to, da je bila zadnja Cankarjeva zaročenka Milena Norman
zaposlena kot učiteljica na Ciril Metodovi šoli pri Svetem Jakobu.
Sprehod se je vil po krajih, ki jih je pisatelj Ivan Cankar obiskoval med
postanki v Trstu. Cankar je rad zahajal v Trst in od leta 1907 do leta
1918 je bil stalni gost primorskega mesta. Vrhniški pisatelj je v Trstu
imel zelo odmevna predavanja, ki so se zapisala v zgodovinopisje
slovenske zgodovine. Sprehoda so se udeležili tudi gostje z Vrhnike, ki
delujejo kot kustosi v Cankarjevi spominski hiši. Na njem so sodelovali
tudi študentje, ki so ob postojankah prebirali odlomke Cankarjevih del;
le-te so prevedli v italijanščino in so v 22 jezikih zbrani v Antologiji
literature Ivana Cankarja. Vodeni obisk po Trstu se je sklenil pred stavbo
Kulturnega doma v Trstu.
Marijin dom pri Sv. Ivanu / Zavrtel se je
decembrski Gledališki vrtiljak
Zvesti obiskovalci Gledališkega vrtiljaka so bili v nedeljo, 2. decembra,
deležni dvojnega dogodka. Poleg gledališke predstave je bil v Marijinem
domu pri Svetem Ivanu na vrsti še obisk sv. Miklavža. Otrokom v veselje
je svetnik, dolgoletni sodelavec ekipe Radijskega odra, v sklopu tudi
tokratne decembrske ponudbe Vrtiljaka obdaril posamezne gledalce.
Obdaril je še posebno junakinjo tokratne predstave, Piko Nogavičko.
Pika je namreč junakinja predstave, ki sta jo uprizorila člana kolektiva
Gledališča Enostavno prijatelji iz Ljubljane, Veronika Tepež in Uroš
Čepon. Zgodba je preprosta, a se dodobra prikupi gledalcem.
Ker se Pika ne zna odločiti, kaj bo v pismo sv. Miklavžu napisala, sklene
vstaviti vseh tristopetinpetdeset tisoč želja. Zatakne pa se ji že pri
dostavi pisma, saj škrat pomagač tako dolgega seznama noče oddati.
V razpletu pripovedi pa naša junakinja spozna, da se sreča skriva v
majhnih, preprostih stvareh. Tako se odloči, da bo tudi sama pomagala
svetniku pri njegovem pomembnem opravilu. Igro Pika piše svetemu
Miklavžu sta sestavila ustanovitelja Zavoda Enostavno prijatelji,
zakonca Uroš in Senta Lavrič. Postavitev je doživela številne uprizoritve,
odziv otrok je vedno izreden.
Srednjeevropska pobuda
Srednjeevropska pobuda je bila ustanovljena leta 1989 in njen namen
je krepitev sodelovanja med državami članicami Evropske unije,
predvsem v smislu evropske integracije, krepitev procesa
gospodarskega preoblikovanja držav v prehodu, preprečitev nastanka
novih pregrad in delitev v Evropi ter pomagati najmanj razvitim državam
Srednjeevropske pobude in tistim, ki najbolj potrebujejo pospešen
gospodarski razvoj ali obnovo. Dolgoletnega generalnega tajnika SEP,
veleposlanika Giovannija Caracciola Di Vietri, je zamenjal Tržačan
Roberto Antonione. Izvoljen je bil na zadnji skupščini v Zagrebu, njegovo
imenovanje je uradno sporočil predsednik hrvaške vlade Andrej
Plenković. Antonione je že opravljal funkcijo parlamentarca, vladnega
sekretarja, predsednika Dežele FJK in državnega koordinatorja stranke
Forza Italia. S Caracciolom Di Vietrijem je veliko let opravljala funkcijo
generalne tajnice veleposlanica Marghit Weastfelt, ki se je tudi pred
kratkim upokojila. Zdajšnje članice so Albanija, Belorusija, Bosna in
Hercegovina, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Makedonija,
Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija in Črna gora, Slovenija
in Ukrajina. Pred enim letom je ustanovna članica Avstrija izstopila iz
zveze, Slovenija pa je njena polnopravna članica od 18. junija 1992.
Organizacija si s strategijo kohezije in solidarnosti prizadeva
preprečevati nastajanje in poglabljanje novih delitev v Evropi po širitvi
EU ter pospeševati zmogljivosti najmanj razvitih članic oziroma članic,
ki potrebujejo gospodarski zagon. Sektor za mednarodno sodelovanje
v kulturi skupaj s sektorjem za promocijo in mednarodno sodelovanje
na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije predstavlja Slovenijo v
delovni skupini za kulturo SEP. Generalni sedež Srednjeevropske
pobude je od njene ustanovitve v ulici Genova v Trstu. / MAN
Kratke
  duhu sodelovanja Slavističnega
društva, Slovenskega kluba in
Društva slovenskih izobražencev je li-
terarni kritik in teoretik Marijan Dović na
Prešernov rojstni dan, 3. decembra, v Peter-
linovi dvorani predstavil svojo knjigo
Prešeren po Prešernu. Kanonizacija sloven-
skega nacionalnega pesnika in kult svetnika.
To je prva študija o pesnikovem po-
smrtnem življenju.
Marijan Dović, višji znanstveni sode-
lavec in izredni profesor na Inštitutu
za slovensko literaturo in literarne ve-
de ZRC SAZU, je leta 2008 prejel sre-
brni znak ZRC SAZU in Trdinovo na-
grado. V Društvu slovenskih izo-
bražencev je obrazložil kult Prešerno-
vega lika. Eden izmed ključnih dogod-
kov je bilo odkritje ljubljanskega spo-
menika, ki je eden izmed osrednjih
simbolov slovenstva nasploh.
Prešeren je pristal v srcu Slovencev,
Dovića pa je zanimalo, kako je do tega
sploh prišlo. Pojem kulturni svetnik
je novejši koncept, ki ga je razvil sku-
paj s kolegi iz drugih držav. Pojem ka-
nonizacije je v krščanstvu zadnja stopnja for-
malnega procesa razglasitve svetnika, priso-
ten pa je tudi v kulturi, glasbi in literaturi, le
da je v tem kontekstu kot abstraktno merilo
oziroma zbirka vzornih tekstov in avtorjev.
V novem veku poznamo kanon svetovne in
nacionalne literature, to je korpus refe-
renčnih besedil, ki veljajo za najboljše.
Kulti umetnikov imajo dolge korenine, do-
kumentirani so grški herojski kulti, od Ho-
merja in Hezioda dalje. Do koncepta literar-
nega kanona pa pride v dobi helenizma in v
Rimu. V novoveški Evropi je najstarejši Pe-
trarcov kult, v Angliji sta Chaucher in Sha-
kespeare, v Franciji Voltaire in sekularizirani
pariški Panteon. Kot množični socialni pojav
se komemorativni kulti pisateljev, skladatel-
jev in drugih umetnikov pojavijo od druge
tretjine 19. stol. in dobijo množično raz-
sežnost z izrazito ritualizacijo, evforičnim po-
stavljanjem spominskih obeležij ob obletni-
cah in stoletnicah. To se dogaja po vsej Evro-
pi in je pri manjših narodih povezano s kul-
turno identiteto. Pojav nacionalnega pesnika
se razvije od Islandije do Gruzije, od Rusije
do Portugalske. Tako odkritje kipa Puškinu
poteka z množično evforijo, ko se ljudje one-
sveščajo... Zanimivo je, da se skoraj pri vsa-
kem nacionalnem pesniku pojavi na do-
ločeni točki prekopavanje posmrtnih ostan-
kov. Tudi Prešerna so tri leta po smrti preko-
pali v centralno pokopališče.
Kulturni svetniki prenašajo koncept svet-
ništva na področje kulture. Delovna hipoteza
Marijana Dovića je torej ta, da imajo kulturni
svetniki v nastajajoči civilni religiji raciona-
lizma strukturno podobno vlogo kot verski
svetniki.
V drugi polovici večera je predavatelj prikazal
vse faze kanonizacije kulturnega pesnika pre-
ko konkretnih primerov Prešerna, in sicer od
potencialov za kanonizacijo oziroma poudar-
jenih svetlih plati (čeprav negativne plati ni-
so škodovale kanonizaciji, ampak so bile v
ozadju) do pridiha skrivnosti ali “aenigma”,
pri kateri se sprašujemo, ali je Prešeren res
imel rad Julijo, do njegovega opusa, ki je zelo
kvaliteten (izjemna paleta pesniških vrst, ki
jih prej nismo poznali). Prešeren je bil prvi
avtor, ki se je lahko postavil v galerijo velikih
evropskih avtorjev. Naslednja kategorija ka-
nonizacije se sklicuje na “acto” in je pomem-
bna za narodno prebujo. Čeprav Prešeren ni
ustanavljal založb ali revij in ni bil tipičen
narodni aktivist, se je zavzemal za svoje pre-
dhodnike. Izdal je Vodnikova in Linhartova
dela in se zavzemal proti ilirizmu. Kar se tiče
relikvij in kultov, so pesnika leta 1852 pre-
kopali, meščani pa so pod Bleiwei-
sovim vodstvom financirali na-
grobnik. Rituali se razvijajo v 60. le-
tih, vrh pa dosežejo 10. septembra
1905 z evforičnim odkritjem
Prešernovega spomenika v Ljublja-
ni. Takrat se je zbralo dvajset tisoč
ljudi, zelo močna je bila tržaška de-
legacija; prisotni so bili tudi pred-
stavniki drugih slovanskih naro-
dov. Sprevod z zastavami se je začel
pri Narodnem domu, mimo Vod-
nikovega spomenika preko
ključnih kulturnih točk v Ljublja-
ni.
Ostale stopnje na poti do kanoni-
zacije so še prisvajanje - najpomem-
bnejši poznavalci Prešernovega
opusa so Kidrič, Prijatelj, Žigon in Pintar –
skriptura ali zapisi, sposobnost kanoničnih
del, da stalno generirajo nova besedila, kon-
firmacija (leta 1944 je datum smrti proglašen
kot državni kulturni praznik, poleg tega je
bil upodobljen tako na tolarjih kot evrskih
kovancih), indoktrinacija – o njem učijo že
otroke v vrtcu - in pa prostorsko označevanje
(največ obeležij, kar 126, ima Prešeren, ki je
pred Cankarjem). Ob koncu zanimivega pre-
davanja je Marijan Dović poudaril, da je Štef-
ka Bulovec leta 1975 napisala Prešernovo bi-
bliografijo, ki šteje 6.500 enot, v zadnjih de-
setih letih pa ni bilo o njem objavljenega nič
novega v knjižni obliki.
Metka Šinigoj
V
  atem je sledila v poklon
pozabljenim habsburškim
vojakom iz naše dežele Leharjeva
Piave marsch. Med izvajanjem so z
velikega stopnišča vkorakali na desni
strani habsburški vojaki, na levi pa
italijanski kraljevi vojaki. Koncert je
okronala prvotna izvedba izvirne
kompozicije Josipa Pangerca, ki nosi
pomenljiv naslov Himna za mir.
Pangerc je skladbo napisal leta 1920 po
koncu prve svetovne vojne v znak
sožitja in miru med narodi. Prvotna
izvedba v simfonični obliki je doživela
velik aplavz.
Koncert je sklenila
Beethovnova evropska himna
Oda radosti, med katero sta s
stopnišča prikorakala še
deklica in fant z evropsko
zastavo, ki je simbolično ponazarjala,
da je iz krute prve svetovne vojne
nastala zveza evropskih narodov.
Koncerta se je poleg omenjenih
predstavnikov udeležilo še veliko
drugih gostov. Naj omenimo
slovenskega generalnega konzula
Vojka Volka, predsednika SSO Walterja
Bandlja, deželnega
svetnika Igorja
Gabrovca,
predstavnika ministra
Česnika Roberta Kojca,
direktorja deželnega
sedeža RAI Guida
Corsa, direktorico
italijanskih programov
RAI Gioio Meloni,
predsednika in
direktorja
konservatorija Tartini,
Lorenza Capalda in
Roberta Turrina.
Navzoči so bili tudi
predstavniki tržaških
verskih skupnosti ter
diplomatski in
konzularni
predstavniki, med temi
so bili veleposlanica N.
E. Margit Wästfelt in
častni konzuli Avstrije,
Francije, Češke,
Danske, Norveške,
Ogrske in Grčije.
Celoten program je bil
tudi posnet in bo na
sporedu na državnih
programih RAI z naslednjim vrstnim
redom: slovenska različica: 16.
decembra ob 20.55 na RAI 3 bis, 20.
decembra ob 20.55 na RAI 3 bis;
italijanska različica 23. decembra ob
10.05 na RAI 3 in 25. decembra ob
21.20 na RAI 3 bis.
Z
Govor mag. Dejana Židana,
predsednika DZ RS
Spoštovane
gos pe, spo što -
vani gospodje,
dragi visoki
gostje in vsi
zbrani. V duhu
globokega pri -
ja teljstva med
našima skup -
nostima se s
ponosom ude -
ležujem današ -
njega spomin -
skega koncerta
za mir, s kate -
rim obeležujemo tudi stoletnico konca prve
svetovne vojne, ki je zarezala v generacije družin
in življenje posameznikov. Nova evropska zavest
nam je omogočila, da smo stopili na pot
združevanja skupnih vrednot. Povezuje nas več
kot le sosedstvo in pripadnost evropski družini,
še posebej obe naši narodni skupnosti, namreč
tudi medsebojno razumevanje in spoštovanje.
Zato imamo danes dolžnost, da na nov način
prispevamo k večji blaginji in napredku. To je
tudi nauk življenja in principa Josipa Pangerca,
čigar ime častitljivo nosi današnja prireditev. Mir
je neprecenljiva vrednota, ki terja nenehen trud
in prizadevanja vseh nas, tako posameznikov
kot tudi držav. Terja dosledno spoštovanje
človekovih pravic, zavračanje kakršnih koli
predsodkov in nestrpnosti ter odločen upor
sovraštvu.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje,
dovolite mi, da se na tem mestu zahvalim tudi
številnim posameznikom in ustanovam, ki v
skupnem stremljenju po miru ves čas dra -
goceno prispevajo k opominjanju in prenašanju
izročila naslednjim rodovom.
Spominjati se ni vedno lahko, vendar so spomini
dragocena dediščina in neprecenljivo zgo do -
vinsko sporočilo, ki nas potrjuje v prepričanju o
krhkosti in tudi dragocenosti miru. Ključno je,
da bomo na nesmiselnost trpljenja vseh vojn
opominjali ne le na slovesnosti, kot je današnja,
ampak tudi v naših dejanjih, ki bodo v resnici
sprispevala k izboljšanju tega sveta.
Hvala za Vašo pozornost.
S 3. strani
Velik koncert ...
Foto damj@n
Foto damj@n
Foto damj@n
V Peterlinovi dvorani ob Prešernovem rojstnem dnevu 
Marijan Dović o našem
največjem pesniku
Foto damj@n
Foto damj@n
Tržaška 13. decembra 2018 11
Obvestila
V soboto, 15. decembra, ob 20.30, bo
v luteranski cerkvi v Trstu božični
koncert, ki ga prireja GM v
sodelovanju s slovenskimi sporedi
deželnega sedeža Rai. Koncert
bodo oblikovali orkester GM,
kitarist Marko Feri in Mešani pevski
zbor Jacobus Gallus, ki ga vodi
Marko Sancin. Umetniški vodja
projekta je dirigent Igor Zobin. Na
sporedu bodo skladbe Benjamina
Ipavca, Aleksandra Borodina,
Gustava Holsta, Edvarda Griega,
Jana Van der Roosta, Barbare
Grahor, Ubalda Vrabca, Aleksandra
Vodopivca in Wolfganga Amadeusa
Mozarta. Toplo vabljeni vsi! Vstop
je prost.
Založbi Mladika in ZTT ter Tržaško
knjižno središče TS360 vabijo na kavo
s knjigo Bruna Volpija Lisjaka Tuni
in Slovenci povezani skozi stoletja.
O delu, ki je pravkar izšlo pri založbi
Mladika, bodo spregovorili avtor
spremne besede prof. Jože
Pirjevec, Ivana Suhadolc, Franko
Košuta in Bruno Volpi Lisjak. V
petek, 14. decembra, ob 10. uri v
Tržaškem knjižnem središču na
Oberdankovem trgu 7.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
Za slovenske misijonarje: K. B. 20,
Radovan Legiša 150 evrov.
Za s. Bogdano Kavčič – Burundi:
U. M. M. 50 evrov.
Za s. Vesno Hiti – Ruanda: U. M.
M. 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  petek, 7. decembra, je
v župnijski cerkvi na
Opčinah v sklopu
projekta Pesem našo pojem
zazvenel koncert treh
odličnih primorskih zborov:
MePZ Frančišek Borgia Sedej
iz Števerjana, MePZ Obalca iz
Kopra in MePZ Jacobus
Gallus iz Trsta.
Sodelovanje treh zborov se je
začelo v letu 2017 z
namenom, da bi s skladbami
slovenskih zamejskih
avtorjev iz Tržaške in Goriške
povezali slovensko pesem na
obeh straneh meje in skupaj
ohranjali slovensko kulturno
dediščino. Pobudnik in
organizator projekta je bil
koprski zbor Obalca.
Letošnji program se navezuje
na težko obdobje primorskih
Slovencev med vojnama:
takrat je nastalo veliko
sakralnih pesmi, saj je bilo
cerkveno petje eden od
načinov za ohranjanje
slovenskega jezika, ki je bil v
javnosti prepovedan. V
cerkveni glasbi iz tega
obdobja je čutiti
narodnobuditeljski naboj:
Kristus predstavlja tolažnika,
odrešitelja, up za slovenski
narod. Projektu je bilo
dodanih še nekaj
sodobnejših pesmi
slovenskih zamejskih
skladateljev, ki lahko danes
po zaslugi svojih prednikov
brez težav delujejo in pišejo v
V slovenskem jeziku.V petek so se prvi predstavilipevci zbora Jacobus Gallus, ki
so se pod vodstvom dirigenta
Marka Sancina predstavili s
Kogojevo Večerni zvon,
Merkujevo Jezus in ajdovska
deklica, Vodopivčevo Ave
Maria in Quaggiatovo Tiho
sonce plava.
Naslednji je bil na vrsti zbor
iz Kopra. Pod vodstvom Sonje
Mezgec je najprej zapel dve
Vodopivčevi skladbi, Biser in
Tisoč slavospevov krasnih,
nato Berač Adija Daneva in še
Božič na kraškem robu Marka
Sancina.
Zadnji pa se je predstavil
števerjanski zbor F. B. Sedej,
ki je nastopil pod vodstvom
Patricka Quaggiata in ob
orgelski spremljavi Martine
Hlede. Zapeli so Fajgljevo Ave
Mario, K nebu povzdignimo
solzne oči Brede Šček,
rezijansko Ore' ti trije krajaue
po zapisu Pavleta Merkuja in
Kaj se vam zdi v priredbi
Hilarija Lavrenčiča.
Po pozdravu openskega
župnika, g. Franca Pohajača,
ki je izrazil veliko
zadovoljstvo ob tako lepi
pobudi, se je koncert končal s
Tretjo mašo Ubalda Vrabca,
ki so jo pod vodstvom
Patricka Quaggiata ob
orgelski spremljavi Sonje
Mezgec slovesno zapeli vsi
trije zbori skupaj.
Mojca Petaros
  Podelitev štipendij ZKB
Trud je poplačan!
OPČINE 
  petek, 30. novembra, so
v dvorani Zadružne
kraške banke na
Opčinah nagradili člane in
otroke članov bančnega zavoda,
ki so v lanskem letu uspešno
končali višješolsko ali
univerzitetno izobrazbo.
Nagrajencev je bilo res veliko.
Prisotne je nagovoril
podpredsednik ZKB Gabrijel
Ferfoglia. Govoril je tudi
koordinator upravnega odbora
Marko Pertot, ki je dejal tudi, da
je opravljena matura oziroma
univerzitetna diploma dokaz
vztrajnosti in zrelosti.
Člana ZKB iz vrst mlajše
generacije, Lea in Robert, sta
publiki predstavila goste večera,
ki so izvrsten vzor mladih, ki
lahko izpolnijo marsikaj. Prva
na vrsti je bila Erika Košuta, ki
se ukvarja z arhitekturo in se
posveča obnavljanju starih
kraških hiš ter je dejavna tudi
pri nekaterih projektih na
Trbižu. Predstavil se je tudi
domačin z Opčin, Matej
Malalan, ki je študij dokončal v
Veliki Britaniji in je zdaj
V zaposlen v družinskem podjetjuOptika Malalan kot optometrist.Malalan je ugotavljal, da je ta
poklic, katerega glavna naloga
je nuditi prvo pomoč osebam,
ki imajo probleme z vidom, v
Italiji in Sloveniji še malo
poznan.
Na večeru so bili prisotni tudi
mladi, ki se uspešno ukvarjajo z
glasbo. Spregovorila je mlada
harfistka Tadeja Kralj iz Trsta, ki
sodeluje pri ljubljanski Operi in
poučuje harfo na glasbeni šoli v
Kopru. Publiki je razkrila, da si
je v otroških letih želela igrati
violino, a vzljubila je harfo.
Mlada glasbenica stremi k
načelu, da mora vsakdo početi
to, kar mu ugaja.
Umetniško področje je
zastopala tudi fotografinja
Dominique Pozzo s Poljan pri
Doberdobu, ki se ukvarja s
profesionalnim
fotografiranjem. Poslovna pot
jo je popeljala v Španijo, Italijo,
Slovenijo in celo do Miamija.
Predstavil se je tudi upravitelj
lokalov Bunker in Bunker Wine
v Nabrežini, Danijel Lovrečič, ki
se s to panogo ukvarja že 19 let.
Lovrečič je povedal, da je
ponosen na članek v časopisu
Corriere della Sera, v katerem
so Bunker uvrstili na prvo
mesto najboljših pivnic na
Tržaškem.
Predstavitvi je sledila
pričakovana podelitev štipendij.
Za uspešno opravljeno maturo
je 11 višješolcev prejelo po 500
evrov, za dokončano
univerzitetno diplomo pa je 10
študentov prejelo po 750 evrov.
Sedmerica članov ZKB je prejela
po 1000 evrov za dokončano
univerzitetno diplomo druge
stopnje. Štipendije za uspešno
opravljeno maturo so prejeli:
Tina Busan, Simon Cotič, Rudy
Skerk, Martin Coretti, Martina
Soban, Erika Kosic, Veronika
Skerlavaj, Dejan Bacicchi,
Mojca Marušič, Igor Terčon,
Martin Juren.
Za uspešno opravljeno diplomo
prve stopnje: Sara Malalan,
Peter Radovič, Sara Gergolet,
Petra Carli, Antea Marchesan,
Niki Hrovatin, Jaš Bensa, Giulia
Rauber, Dean Ghira, Karin Čok.
Za uspešno opravljeno
magistrsko diplomo pa so bili
nagrajeni: Enrico Leghissa,
Ester Camilla Peric, Alen Čok,
Majla Košuta, Nika Cotič, Jakob
Sossi, Tina Paljk.
Za promoviranje našega jezika in kulture
Sanje za Mirjam
  ponedeljek, 19. novem-
bra, so v svetoivanski
knjižnici Fabio Saffi, na
dvojezičnem srečanju z naslovom
Sanje za Mirjam, trem učenkam
državne nižje srednje šole Mario
Codermatz poklonili dvojezični
italijansko-slovenski in sloven-
sko-italijanski slovar. Namen or-
ganizatorjev je, da bi učence
spodbujali k učenju slovenskega
jezika in zanimanju za slovensko
kulturo. Delavnico slovenskega
jezika in kulture na šoli Mario Co-
dermatz vodi profesorica Nadia
Milievich. Pri pobudi Sanje za
Mirjam sodelujejo KD Marij Ko-
goj, športno združenje Bor, Itali-
janski ženski center - Centro Ita-
liano Femminile in svetoivanska
knjižnica Fabio Saffi. Organiza-
torji želijo promovirati in širiti za-
nimanje za slovenski jezik in slo-
vensko kulturo na tržaškem ob-
močju, še posebno na italijanskih
šolah vseh vrst in stopenj, kjer še
ni slovenščine kot učnega pred-
meta. S pobudo Sanje za Mirjam
želijo organizatorji počastiti spo-
min na slavistko prof. Mirjam
Brajkovič, intelektualko, ki je z
izredno občutljivostjo in suvere-
no pedagoško-didaktično kompe-
tenco spodbujala dijake k razvi-
janju lastnih potencialov in talen-
tov v duhu spoštovanja in sode-
lovanja, medsebojnega soočanja
in medkulturnosti. Srečanje, ki ga
je v slovenščini in italijanščini vo-
dila Elena Cerkvenič, so soobli-
kovali predsednik in podpredsed-
nica KD Marij Kogoj, prof. Franc
Biancuzzi in prof. Maja Brajkovič,
dr. Maria Trebiciani iz omenjene-
ga italijanskega ženskega centra,
prof. Nadia Milievich in prof. Lui-
V gi Pulvirenti, ki je s profesoricamaMario Bidovec in Sanjo Pirc ure-dil dvojezični slovar. V imenu KD
Marij Kogoj je prof. Franc Bian-
cuzzi pozdravil prisotne ter izrazil
vso podporo društva temu pro-
jektu. Povabil je učence, ki obi-
skujejo popoldanski tečaj slo-
venščine na šoli Codermatz, naj
se udeležijo predstav, koncertov
in delavnic, ki jih društvo Marij
Kogoj prireja med sezono. V ok-
viru dobrodelne pobude Sanje za
Mirjam si je v ponedeljek, 3. de-
cembra, enajst učencev šole Ma-
rio Codermatz, v spremstvu prof.
Nadie Milievich, ogledalo športni
center ŠZ Bor - Stadion 1. maj.
Obisk je priredil in vodil Igor Ko-
cijančič, ki je učencem predstavil
v glavnih obrisih zgodovino in
sedanjost slovenskega zamejskega
športa in jim orisal dejavnosti, ki
potekajo v Borovem športnem
centru. Organizatorji pobude
Sanje za Mirjam zbirajo prispev-
ke, da bi italijanskim šolam, v ka-
terih še nimajo slovenščine kot
učnega predmeta, poklonili dvo-
jezičen slovar z željo, da bi le-ta
spodbujal učence ali dijake k za-
nimanju za slovenski jezik in slo-
vensko kulturo in k učenju slo-
venskega jezika. K sodelovanju
pri dobrodelni pobudi so vabljeni
naša kulturna in športna društva,
kulturni klubi, posamezniki s
predlogom, zamislijo, prispev-
kom, željami. Naj se javijo na
spletni naslov športnega združen-
ja Bor urad.bor@gmail.com, pri
KD Marij Kogoj, na spletni naslov
svetoivanske knjižnice Fabio Saffi
bibliosangiovanni@gmail.com
ali na tel. štev. 3290224074 (Ele-
na).
Foto damj@n
Praznik Brezmadežne v župniji 
pri Sv. Ani v Trstu
V cerkvi Žalostne Matere Božje pri Sv. Ani je praznik Brezmadežne
v soboto, 8. decembra, izzvenel v vsej svoji slovesnosti, saj smo k
slovenski službi božji povabili Moško vokalno skupino Fone' Megale
iz Senice pri Medvodah, ki je s svojim ubranim petjem obogatila
slovensko sv. mašo. Vokalna skupina, ki jo vodi Dominik Jurca, deluje
v okviru KUD Fran Saleški Finžgar iz Senice, pogostoma nastopa v
domačem in šir -
šem okolju, tako v
našem zamejstvu
kot na Koroškem. Z
ekspresivnim pe -
tjem so pevci obli -
kovali sv. mašo z
ljudskimi napevi in
umetnimi sklad -
bami, ob koncu sv.
maše pa so vernike
razveselil i  še s
krajšim izborom slovenskih in latinskih napevov. Svoj obisk je
vokalna skupina končala s skupnim druženjem z verniki in domačimi
pevci v župnijskih prostorih, kjer smo se zadržali ob prijetnem petju
in klepetu. / (mc)
Božični sejem v Nabrežini
V Kulturnem domu v Nabrežini prireja SKD Igo Gruden vsakoletni
Božični sejem, ki se je začel v sredo, 12., in bo trajal do sobote, 15.
decembra, z urnikom od 16. do 20. ure. Petindvajset razstavljavcev
ponuja svoje izdelke v veliki dvorani, v Radovičevi sobi pa razstavlja
svoje raznolike izdelke Skupina Gmajna. Medtem se bodo na odru
vrstili kulturni dogodki. V sredo so se predstavili mladi godbeniki iz
Nabrežine, nato je nastopil šolski zbor OŠ Virgil Šček pod vodstvom
Barbare Corbatto, potem pa še Skupina Gmajna ob glasbenih
utrinkih ansambla Ano ur'co al' pej dvej. V četrtek bo ob 17.30
predstavitev nabrežinskega koledarja, ki je letos posvečen Igu
Grudnu, ob 18.00 pa bo kratek nastop baletnih skupin Releve' pod
mentorstvom Marjetke Kosovac. V petek ob 17.00 bodo nastopili
učenci Glasbene matice, v soboto pa bodo od 19.00 dalje zapele
vse tri pevske skupine društva Igo Gruden, otroški, mladinski in
dekliški pevski zbor pod vodstvom Mirka Ferlana.
Kratke
V župnijski cerkvi na Opčinah 
Pesem našo pojem
sodelujejo:
Župnija sv. Jerneja, SOMPD Vesela pomlad,
ZSKD, Usci Trst
Aktualno13. decembra 201812
TAKI SMO (63)Katja Ferletič
Najbogatejši You Tuber je star komaj 8 let
Mali Ryan je 8-letni otrok, ki seveda obožuje svo-
je igrače, od ostalih pa ga razlikuje dejstvo, da je
prava zvezda spletnega portala You Tube s 17 mi-
lijoni spremljevalcev in je najbogatejši “You Tu-
ber” na svetu, z letnim dohodkom v višini 22
milijonov dolarjev. Podatki so bili objavljeni v
reviji Forbes, ki je Ryana uvrstila na vrh lestvice
desetih najbogatejših zvezd s spletnih družbenih
omrežij za leto 2018. Malček na svojem kanalu
You Tube “RyanToysReview” pregleduje in ocen-
juje igrače, a le 1 milijon dolarjev njegovih za-
služkov prihaja od sponzorstev proizvajalcev
igrač, več kot 90 % vseh dohodkov prihaja od re-
klamnih spotov, ki jih na svojem računalniškem
ekranu vidijo gledalci pred začetkom Rayanovih
posnetkov. V primerjavi z lanskim letom so se
njegovi prihodki podvojili, igrače, ki jih je on te-
stiral in pregledoval v svojih filmih, so razpro-
dane. Ryanov denar upravljajo njegovi starši, le
15 % njegovih zaslužkov dajo na bančni račun,
do katerega bo imel dostop šele, ko bo dopolnil
osemnajst let, poleg tega še vse testirane igrače
dajo v dobro-
delne namene
- ubogi
malček!
Novih likov, ta-
kih spletnih ju-
nakov, je v zad-
njih letih ved-
no več. Pomi-
slimo najprej,
da imajo od
nekdaj najstni-
ki svoje idole,
pogosto so to
pevci, mladi
igralci ali špor-
tniki, med te-
mi kategorijami pa so danes najbolj popularne
You Tube zvezde - “You Tuberji”, ki so s svojim
svežim, spontanim, neposrednim in prijaznim
slogom povsem prevzeli mlajše generacije upo-
rabnikov spleta. Spletna platforma You Tube je
nastala 14. februarja 2005 in je v zelo kratkem
času požela izreden uspeh in postala primeren
virtualen prostor za rojstvo in rast nove, mlade
generacije slavnih posameznikov. Postal je naj-
bolj priljubljen kanal za skupno delitev video po-
snetkov in tisti spletni portal, ki je v zadnjih de-
setih letih imel največji razvoj, saj je po številu
uporabnikov solidno na drugem mestu, tik za
brskalnikom Google. You Tube je danes platfor-
ma z 1,5 milijarde vpisanih uporabnikov, z več
kot milijardo ogledov vsak dan in stalnim večan-
jem oglaševalskih prihodkov - po mnenju neka-
terih analitikov naj bi skupni prihodki leta 2018
znašali od 13 do 15 milijard dolarjev. To je ena
izmed najpomembnejših spletnih inovacij in ze-
lo vplivno komunikacijsko sredstvo, saj z video
kampanjami lahko potencialno dosežemo
ogromno število uporabnikov interneta: video
si zapomnimo in zaradi prepleta vizualnih in
slušnih dražljajev je to eden najboljših načinov
nagovarjanja drugih uporabnikov. V začetku je
bil You Tube le prikupna novost, spletna stran,
na kateri je lahko kdorkoli odprl svoj profil - ka-
nal in na njem delil skoraj vse vrste filma. Gotovo
tedaj ni bil tako pomembno spletno sredstvo, kot
je danes, in še zdaleč ni prinašal svojim uporab-
nikom tako visokih zaslužkov: dovolj je bilo ime-
ti nekaj tisoč “naročnikov” in že si postal spletna
“zvezda”, “You Tuber”, o katerem so poročali po-
membni dnevniki in televizija, danes pa si s tako
skromnimi številkami na spletni platformi lahko
samo povsem anonimen uporabnik. You Tube
se je v zelo kratkem času zelo razvil in povečalo
se je število uporabnikov. Portal je postal vedno
bolj učinkovito komunikacijsko sredstvo, na ka-
terem lahko vsakdo objavlja videoposnetke, ki
se zelo hitro širijo po internetu in postanejo “vi-
ralni”, za svetovni splet pa velja pravilo: kjer so
uporabniki, so tudi rodovitna tla za učinkovito
reklamo in zaslužek, zato se je veliko iznajdljivih
mladih odločilo, da bo z You Tubom služilo.
Vsak dan ustvarjajo različne videoposnetke o fit-
nesu, video igricah, receptih, modi, ličenju in
drugih najrazličnejših temah ter jih delijo na svo-
jem kanalu, kjer si jih ogleda na tisoče (tudi mi-
lijone) spletnih obiskovalcev. Osnovna misel je
zelo preprosta: You Tuber, ki ustvarja in objavlja
izvirne in za veliko število uporabnikov zelo za-
nimive video-
posnetke, lah-
ko podpiše po-
godbo s pod-
jetji, ki vsta-
vljajo svoje re-
klame pred
njegovimi vi-
deoposnetki in
mu za uslugo
seveda dobro
plačajo. Na-
tančno do-
ločiti zaslužek,
ki ga pri tem
ima, je zelo
težko, saj je ta
odvisen od vrste oglaševanja (če je pasica ali vi-
deo), položaja le-tega na spletni strani, države, v
kateri je bil video narejen, in od prodajne cene
za celotno oglaševalsko akcijo. Vsekakor je da-
nes“You Tuberjev”, ki so “zrasli” izven nadzora
pomembnih medijskih velikanov in so bili spo-
sobni si sami ustvariti milijonske zaslužke, že na
tisoče. Te spletne zvezde imajo milijone
oboževalcev, s katerimi vzdržujejo tesen, nepo-
sreden odnos, in to jim daje seveda veliko moč
in obenem neodvisnost.
Nekoč je lahko navaden smrtnik prišel do hitre
slave samo, če se je pojavil v kakem filmu, na te-
leviziji ali v časopisih, danes pa ima vsak od nas
možnost, da postane spletna zvezda. You Tube,
ki ga je leta 2006 odkupilo podjetje Google, je
edina družbena platforma, ki predstavlja poten-
cialen vir dohodka za vse svoje uporabnike. Mor-
da se zdi, da lahko prav vsakdo ustvari zanimiv
videoposnetek, v resnici pa je to vedno bolj zah-
tevno delo: dejansko za 10-minutni video je po-
gosto potrebnih več ur snemanja in urejanja. You
Tube ponuja možnost dialoga med uporabniki
in avtorji videoposnetka, izmenjavo mnenj. Pro-
stranost obravnavanih tem pomeni, da lahko
kdorkoli na platformi najde kaj zanimivega, You
Tuberji pa so uspešni zaradi svojih sposobnosti
in ker so s svojimi okusi, strastmi, problemi in
čustvi taki kot vsi drugi najstniki, le da imajo
pred sabo na mizi kamero.
  avni, kulturni delavec, špor-
tni novinar in nekdanji do-
pisnik ter odgovorni ured-
nik slovenskih informativ-
nih oddaj javne radiotelevizijske
hiše RAI FJK, Saša Rudolf, se v
jeseni življenja rad posveča pi-
sanju in predaja tudi raziskovan-
ju zgodovine svojega slavnega
očeta Ivana Rudolfa. Pred nekaj
tedni so v Knjižnem središču v
Trstu predstavili zbornik, po-
svečen Ivanu Rudolfu. Minuli
petek, 7. decembra, pa je bilo
knjižno središče prizorišče nove
publikacije Saše Rudolfa, ki je
posvečena njegovi službeni poti
na italijanski državni radiotele-
vizijski hiši RAI v Trstu.
Knjiga ima dvosmiselni naslov
Moj Rai in lahko tako ponazarja
RAI kot državno medijsko hišo,
pa tudi kot Rai v smislu raja na
J zemlji.Tokratno Rudolfovo publikacijobogatijo spomini, ki so sad
večletnih življenjskih in delov-
nih izkušenj na deželnem se-
dežu RAI za Furlanijo Julijsko
krajino.
Saša Rudolf pravi, da rad piše
vsak dan. Med predstavitvijo je
priznal, da je bil zanj velik pri-
vilegij, da je lahko služboval v
pomembni radiotelevizijski hiši
ustanove RAI.
Moderatorka večera, novinarka
Ivana Suhadolc, je med predsta-
vitvijo dejala, da je avtorjev zor-
ni kot pri pisanju zelo poseben
in izreden. “Večkrat gre za do-
godke, ki smo jih vsi slišali, in
tudi za nepoznane epizode, ki
mečejo novo luč na zadeve”, je
povedala.
Rudolf je pri novinarskem od-
delku Radia Trst A
začel sodelovati leta
1966, leta 1969 pa je
bil sprejet v službo kot
stalni novinar. Uvelja-
vil se je kot športni no-
vinar in poročevalec
velikih športnih do-
godkov.
Po mnenju Suhadol -
čeve lahko Rudolfova
knjiga vsakemu bralcu,
ki ima določeno sta-
rost, vzbudi spomine.
“Mene je posebno ganilo, ko
sem brala o oddaji Pisani ba-
lončki, v kateri je Rudolf sode-
loval kot igralec”.
Saša Rudolf je povedal, da je bil
v mladih študentskih letih stra-
sten politik, zanimalo pa ga je
delo novinarja. “Začel sem pri
Radijskem odru, ko sem bil star
12 let. Kasneje pa mi je RAI
omogočila potovanja po vsem
svetu. Od leta 1972 do leta 1992
sem se udeležil res veliko do-
godkov, kot so bile na primer
olimpijade”.
Spominja pa se tudi tragičnih
trenutkov, kot na primer potresa
v Banji Luki. “Dobro se spomin-
jam potresa, ki smo ga posneli
v živo z našo ekipo. Naši posnet-
ki so se potem
znašli po vseh
medijih”, je poja-
snil avtor. V knjigi
je tudi nekaj pri-
spevkov o jugo-
slovanskem in
slovenskem doga-
janju. Sam avtor
je že izdal knjigo
o slovenskem sa-
moosvajanju.
Avtorju je bila tu-
di ponujena mož -
nost, da bi inter-
vjuval Titovega
zdravnika v ob-
dobju, ko je bil Ti-
to že v slabem
zdravstvenem
stanju. Rudolf je publiki razkril,
da bi lahko bila to zanimiva in
edinstvena priložnost, ki pa se
nazadnje zaradi določenih oko-
liščin ni uresničila.
Med prijetnim večerom je bil tu-
di govor o ustanovitvi slovenske
televizije na Deželnem sedežu
RAI. “Spominjam se nekaterih
trenutkov, ko smo si v devetde-
setih letih prejšnjega stoletja pri-
zadevali za ustanovitev sloven-
ske televizije. Niso bili to lahki
trenutki. Upam, da bo vsaj zdaj
programski odsek lahko dobil
avtonomijo, ki mu pripada. Jaz
apeliram na obe krovni organi-
zaciji in na slovenske stranke,
naj si prizadevajo za avtonomijo
programov deželnega sedeža
RAI”, je poudaril Saša Rudolf.
Ob robu prireditve je Saša Ru-
dolf podal še nekaj globokih mi-
sli, ki se vežejo na aktualnost.
“Evropa je tisto, o čemer smo
sanjali vsi. Vsi smo si želeli, da
bi lahko kdaj prečkali mejo brez
dokumentov. Menim, da neka
koordinacija med temi narodi,
ki so različni, mora biti. Neki or-
ganizem, ki ustvarja enotnost,
je zelo pomemben. Naj ne po-
zabimo, da se mi imamo relativ-
no zelo dobro, če primerjamo s
tem, kar se dogaja drugim po
svetu”.
Rudolfova knjiga, v kateri se
zgodbe iz poklicnega življenja
spajajo z zanimivimi spomini iz
zasebnega vsakdana, je izšla v
samozaložbi.
MAN
V Tržaškem knjižnem središču predstavitev nove publikacije
Saša Rudolf - Moj Rai
S 6. strani
Epilog z Goldonijevim ...
  na izmed njegovih najbolj
igranih komedij je Sluga
dveh gospodov iz l. 1745,
ki je bila prvič prevedena v slo-
venščino že l. 1934. Režiserji ra-
di segajo po njej, saj je
neizčrpen vir navdiha in osebne
interpretacije. Prav to Goldoni-
jevo delo je Slovensko stalno
gledališče uvrstilo v letošnjo se-
zono kot izvenabonmajsko po-
nudbo. Premiera je bila konec
septembra na
Tržaškem. Pred-
stava je zamišlje-
na kot potujoča,
ki naj obrede čim
več podeželskih
dvoran, tako da se
gledališče približa
tudi tistim gledal-
cem, ki ne zahaja-
jo v osrednje slo-
venske kulturne
hrame. Nekdaj je
SSG večkrat imelo
na programu take
predstave, s kate-
rimi je nastopalo
po manjših dvora-
nah in razveseljevalo z njimi
širši krog gledalcev. Komedija
Sluga dveh gospodov je v prired-
bi in zamisli režiserja Igorja Pi-
sona, pod naslovom Sluga dveh
gospodarjev, dobila sodoben,
domač zven tudi zaradi upora-
bljenega pogovornega jezika, a
ohranila lahkotnost, ki ni nikoli
banalna. Ostala je pristno gol-
donijevska, čeprav je v njej zaz-
nati malce grotesknega nadiha
in karikiranja. V njej komedijske
niti zamotava Truffaldino, zme-
E raj lačni sluga, ki ob misli na do-daten zaslužek ne premišlja otem, kako bo služiti dvema go-
spodarjema, saj je vse skupaj ze-
lo tvegano, še posebno ker sta
gospodarja “tujca”, ki sta oba
prišla v Benetke iz Turina (pri
Moravčah!!) pod tujim ime-
nom. Prikrivanja lastne identi-
tete, ljubezenske niti dveh zalju-
bljencev, ki se iščeta, in meščan-
ski ljudje, ki sklepajo zakonske
zveze iz koristi, so začimbe te ko-
medije. Izvirna je Pisonova za-
misel, da je “nevestico” iz teh
krogov prikazal z napihnjenim
balonom. Saj so bila takrat v pa-
triarhalni družbi dekleta pre-
možnih nekakšno blago za ba-
rantanje, lutke v rokah svojih
staršev in “zaročencev iz kori-
sti”. Še za njeno pravo ime nihče
ne ve! Poroke so bile v tistih
časih predvsem kupčije in v Be-
netkah je kar mrgolelo trgov-
cev! Kot v vseh dobrih komedi-
jah se sicer vsa zapletena štrena
srečno razplete in še Truffaldino
dobi svojo nevestico.
Vse različne nastopajoče like so
zelo živahno v sodobni, tu-
kajšnji, primorski preobleki, a v
duhu “baročnih potujočih ko-
medijantov” odigrali štirje igral-
ci, Nikla Petruška Panizon, Tadej
Pišek, Andrej Rismondo, ki je bil
premeteni, iznajdljivi sem ter tja
skakljajoči Truffaldino (Harle-
kin iz commedie dell‘arte) ter
Nejc Kravos. Iz enega lika v dru-
gega so prehajali z menjavan-
jem lasulj, ki so kot “stražarji”
stale na podstavkih in bile sko-
raj edini scenski
elementi, poleg
nekakšnega televi-
zijskega ekrana, ki
so se ga morda
malce le preveč
“vsiljeno” po-
služevali protago-
nisti, ko so kaj še
posebej poudarja-
li. Predstava je vse-
skozi razigrana in
tekoča. Pestrijo jo
narečna, tudi iz-
mišljena govorica
(smeh je najbolj
vzbujala beseda
“mretev”, po-
srečena pa je tudi izgovarjava
besed, iz katere je zaznati, od
kod prihaja komedijska oseba)
ter drugi detajli, ki jih Pison iz
sodobnega sveta vnaša v Goldo-
nijev tekst. Tudi glasba Ilije Ote
se poigrava s tem. Med “ba-
ročne” melodije se vrivajo raper-
ski zvoki. Vse je pač začinjeno z
duhovitostjo in “burleskno-
stjo”. Publika v Števerjanu jo je
lepo sprejela in se za več kot uri-
co sprostitvene zabave zahvalila
izvajalcem s toplim ploskanjem.
Beneški časnikar, zgodovinar in javni ter
kulturni delavec Giorgio Banchig bo 22.
decembra v Špetru prejel 31. Nagrado
Dušana Černeta.
Nagrado vsako leto podeljuje poseben
odbor pri Knjižnici Dušana Černeta v
Trstu kot priznanje Slovencu oz. Slovenki
ali slovenski organizaciji v Italiji, ki si
prizadeva za ideale, za katere se je
zavzemal časnikar in politik Dušan Černe
(1916–1975): za slovenstvo, demokracijo in
krščanstvo.
Zanimivo je, da je 1. Nagrado Dušana Černeta leta
1976 prejel beneški list Dom. Pri Domu pa je
Banchig leta 1980 postal poklicni glavni urednik.
To službo je opravljal 30 let. Bil je tudi pobudnik
ustanovitve založniške zadruge Most (1998) in
biltena v italijanščini Slovit (1999). Od leta 2017 je
član državnega sveta italijanske Časnikarske
zbornice.
V letih 1996–2015 je bil nagrajenec
podpredsednik Sveta slovenskih
organizacij za vidensko pokrajino. Bil je
predsednik Zavoda za slovensko
izobraževanje, od leta 2016 pa je
predsednik Inštituta za slovensko kulturo
v Čedadu.
Njegova velika ljubezen je raziskovanje
beneške zgodovine in kulture, o čemer
redno piše za Dom in druge publikacije, uredil ali
napisal pa je tudi več pomembnih zgodovinskih
knjig, od dnevnika Antona Cuffola (1985) do študije
o plebiscitu in priključitvi Benečije in Rezije kraljevini
Italiji leta 1866 Ob zvoku remonike (2016).
Podelitev nagrade Giorgiu Banchigu bo v soboto,
22. decembra, v župnijski dvorani v Špetru po maši
v slovenskem jeziku, ki se bo v tamkajšnji cerkvi
začela ob 19.15.
Giorgio Banchig prejme 31. Nagrado Dušana Černeta
Foto Jan Leopoli
Foto damj@n
Slovenija 13. decembra 2018 13
Trinajsta plača samo za zaposlene v uspešnih gospodarskih družbah
Nova spoznanja o umetniški
veličini Ivana Cankarja!
  Sloveniji tudi z bleščečim
okrasjem, v Ljubljani in
Kopru morda celo preveč
razkošnim, zaznamujejo bližnje
božično-novoletne praznike. Gre
za običajni prikaz vzdušja, ki se
odraža tudi z gnečo in nakupi v
trgovinah in s potovanji pre-
možnih ljudi v tujino. Skupek
vsega omenjenega mnogi poime-
nujejo “veseli december”. Vendar
pa razmere v Sloveniji niso idi-
lične, še manj pa pravljične, kar
pa politiki, z redkimi izjemami,
neradi omenjajo. V slabih gmot-
nih razmerah naj bi živelo kar
okoli 600 tisoč ljudi. Očitno je tu-
di, da se sedanja oblast in država
z vsem svojim ustrojem usmerja-
ta v nepravo smer, ki se oddaljuje
od tradicije in izkušenj tradicio-
nalnih demokracij v zahodni
Evropi. Zmeraj več je groženj s
sankcijami zoper tiste, ki dom-
nevno uporabljajo in širijo t. i. so-
vražni govor, čeprav je ta zgolj iz-
mišljotina vladajoče politične op-
cije. Smo med redkimi državami
na svetu, kjer je oblast strpna do
vpadov nezakonitih migrantov iz
afriških in azijskih držav. Tudi za-
radi tega Slovenija vzbuja
pridržke in nezaupanje v EU in
zvezi Nato. Premier Marjan Šarec
je po nedavnem obisku v Avstriji
povedal, da nam ta država ne zau-
pa.
V ženski reviji ONAPLUS je bil ob-
javljen pogovor s predsednikom
V vlade, Marjanom Šarcem. Časni-karka Nika Vistoropski ga nivprašala ničesar o njegovi zelo
odmevni in kritizirani izjavi, naj
državna in poldržavna podjetja
prenehajo oglaševati v tistih me-
dijih, ki da izvajajo sovražni go-
vor. Tudi premier se je izognil te
teme, pravzaprav grožnje z disci-
pliniranjem slovenskih medijev.
Pač pa se je Marjan Šarec oprede-
lil o veri in Kristusu. Po njegovem
Kristus, če bi se danes pojavil sre-
di belega dne, ne bi bil zadovol-
jen s spoznanjem, kaj je nastalo
iz krščanstva. “Eno je ideja, nekaj
drugega pa njeno uresničevanje.
Podobno je bilo s socializmom. V
resnici, če dobro pomislim, je bil
prvi socialist Jezus”. Svojevrstno
ogledalo razmer, razkola in spo-
rov v Sloveniji pomeni zatrjevan-
je Milene Miklavčič, pisateljice in
publicistke. V komentarju, obja-
vljenem v tedenskem magazinu
Reporter, je zapisala, “da bi bil že
čas, da se Slovenci nehamo slepi-
ti. Ne znamo se pogovarjati, pa
vsi razumemo slovensko! Ne zna-
mo pometati pred lastnim pra-
gom, pa bi v razmetano stano-
vanje, pred katerim leži polno
smeti, vabili druge! Si kdo, ki
je še kolikor toliko pri zdravi
pameti, sploh lahko predsta-
vlja čudež, da bi se levi in desni
usedli za skupno mizo in se
strpno lotili načrtovanja naše
prihodnosti? Prej bo tekla Sava
v Severno morje, kot se bo to
zgodilo”.
V letu, ki mineva, smo v Slove-
niji zaznamovali stoto obletni-
co konca prve svetovne vojne,
stoto obletnico delovanja in
ukrepanja generala Rudolfa
Maistra za osvoboditev Mari-
bora in vključitve tega mesta v
novo državo, zdaj Slovenijo, ter
stoto obletnico smrti pisatelja
Ivana Cankarja. Poznavalci so
prepričani, da je od omenjenih
obletnic oziroma zgodovinskih
tem najbolj raziskana in spozna-
na osebnost Ivana Cankarja. Ob
stoti obletnici smrti so bila nam-
reč ponatisnjena mnoga njegova
literarna dela, gledališke stvaritve,
opravljene raziskave, napisane
študije in drugačna pričevanja, s
katerimi so dokazali, da je bil
Ivan Cankar večplastna osebnost,
dejansko tudi genij. O vsem tem
je zelo aktualna in prepričljiva
nova knjiga z naslovom Ivan
Cankar, portret genija. Pri založbi
Beletrina jo je izdal prof. dr. Igor
Grdina, zgodovinar, literarni zgo-
dovinar in publicist. Ljubljanski
nadškof Stanislav Zore je v pridigi
na Vrhniki, Cankarjevem roj-
stnem kraju in fari, dejal, da je bil
Ivan Cankar “mož resnice. Prav
to ga je na koncu življenja pripel-
jalo do besed mati, domovina,
Bog. Vedel je, da je to troje člove-
ku potrebno za preživetje. Brez
Boga je človek brez smisla. Brez
Boga človek pred seboj nima več
prihodnosti”.
Med dogodki v kroniki zelo pe-
strega in bogatega dogajanja v
Sloveniji, v doživljanju adventa in
pričakovanju božično-novoletnih
praznikov, je tudi napoved, da bo-
do podjetja in razni zavodi, ki do-
bro poslujejo, svojim zaposlenim
tudi letos delili trinajsto plačo ali
božičnico. Takšni dodatki bodo
znašali od nekako 300 do več kot
tisoč evrov. Večina slovenskih za-
poslenih, ki dobro in uspešno de-
lajo, pa bo ostala brez denarnega
priboljška ob koncu leta, ker se
gospodarske družbe, v katerih so
zaposleni, nahajajo v težavah.
Pri Celjski Mohorjevi družbi je
izšel Leksikon filozofije, ki ga je
napisal teolog prof. dr. Anton
Stres. Gre za prvi pravi veliki filo-
zofski leksikon, ki ga je napisal
slovenski avtor in ustvarjalec. Na
več kot tisoč straneh omenjenega
dela je napisanih več kot 2400 ge-
sel. Leksikon je zasnovan tako za
najširši krog uporabnikov kot tu-
di za poglobljeno filozofsko razi-
skovanje. Gre za delo, na katerega
smo Slovenci lahko upravičeno
Nekaj pojasnil o politični aktivnosti Alberta Rejca
Paberkovanja o TIGR-u (3)
  a zahtevo italijanske vla-
de se je moral Rejec po
enem letu umakniti iz
Ljubljane v Beograd, ker jim je bil
preblizu meje. V Beogradu mu je
nudil prvo zatočišče dr. Ivan Ma-
rija Čok, predsednik legalne Zve-
ze jugoslovanskih emigrantov iz
Julijske krajine. Dr. Čoka in nje-
govo Zvezo je finančno vzdrževa-
lo ministrstvo za zunanje zadeve.
Rejec je bil tedaj občasno pod svo-
jim ilegalnim imenom Anton
Mladen tajnik Zveze. Posebej mi
je poudaril, da se je dejansko uk-
varjal samo s svojo ilegalno orga-
nizacijo. Z Zvezo samo na kratko
pred redkimi kongresi. Ker Čok
takrat še ni znal angleško, ga je ob
stikih z Angleži spremljal Rejec.
Med vojno se je trudil, da bi se mu
Rejec pridružil v Ameriki, saj je bil
že leta 1941 razočaran, da se je Re-
jec zavestno odločil, da bo ostal v
Jugoslaviji.
Rejec je bil tudi finančno neodvi-
sen od dr. Čoka. Iz svojih skritih
fondov ga je financirala neka slo-
venska primorska denarna usta-
nova, čeprav ni mogla več javno
poslovati. Domnevam, da je to
N delovalo do leta 1941. Rejec mi jenavedel točno vsoto v lirah, ki joje dobival mesečno iz Italije, a se
je jaz nisem zapomnila.
Rada bi tudi razčistila nekaj ne-
točnosti, ki jih berem na strani
256 v že omenjeni knjigi Primor-
ski upor fašizmu 1920–1941 dr.
Kacinove, kjer omenja smrti ti-
grovcev Maksa Rejca, Ferda Kra-
vanje in Antona Majnika. Tako
postavlja Maksovo smrt v partiza-
nih v spomlad 1944, čeprav so ga
partizani ustrelili že poleti 1943.
Kot vir opisa Maksove smrti in
obeh drugih tigrovcev, Kravanje
in Majnika, navaja moj spis O po-
vezavah TIGR-a z Angleži, čeprav
ta nima nobene zveze z njim. De-
jansko govorim o smrti vseh treh
(obširno o Maksu, manj obširno
o Kravanji in Majniku) v svoji
knjigi o medvojni in povojni uso-
di nekaterih vodilnih tigrovcev, ki
je izšla leta 2006 pri Slovenski ma-
tici, pod naslovom Partija in ti-
grovci, ki jo dr. Kacinova sicer na-
vaja med uporabljeno literaturo,
a je vsebinsko ni upoštevala in jo
je zamolčala.
Dr. Kacinova se (na strani 211 svo-
jega “upora fašizmu 1920–1941”)
čudi, da je Rudolf Milost, ki so ga
Italijani aretirali in prisilili v kon-
fidenstvo, Rejca zamolčal Italija-
nom. Ne ve, da Rejec, v času so-
delovanja med Milostom in Ivom
Višnjevcem,  (Višnjevec je bil v le-
tih 1930/31 ožji sodelavec neka-
terih vodilnih tigrovcev) ni več
sodeloval z Višnjevcem prav zara-
di njegove intrigantske narave.
Just Godnič mi je povedal, da je
hotel Višnjevec Rejca izpodriniti
iz vodstva TIGR-a – kar je omenil
tudi Rejec v svojih zaslišanjih Ud-
bi – in je v tem smislu intrigiral
tudi pri Godniču. Zato Milost Rej-
ca ni mogel omeniti Italijanom,
saj sploh ni vedel zanj, kaj šele
poznal. Rejec torej nikakor ni po-
vezan z dejstvom, da je Milost
končno pristal pri Italijanih kot
njihov dvojni agent.
V Novem glasu 4. oktobra 2018 v
članku Zamolčana organizacija
TIGR Ambrož Kodelja trdi, da sem
priznala, da so bili vsi vodilni ti-
grovci – razen mojega moža Al-
berta Rejca – člani Zveze komuni-
stov. Tega nisem nikdar izjavila,
ker tudi ni res.
Organizacija TIGR je delovala v
času fašistične Italije od nekako
srede dvajsetih let do maja 1941,
ko je vojaški vodja TIGR-a Zelen
padel v boju z italijansko okupa-
torsko oblastjo v gozdovih v oko-
lici Ribnice na Dolenjskem; idejni
in politični vodja Albert Rejec pa
je bil v globoki ilegali v Srbiji.
Zbornik Domovina, kje si? , ki je
izšel ob stoletnici rojstva Alberta
Rejca (1899–1976) pri Mohorjevi
družbi v Gorici, obravnava to do-
bo.
Organizacije TIGR po propadu
kraljevine Jugoslavije ni bilo več.
Seveda so še obstajali tigrovci, ki
pa niso imeli več svoje organiza-
cije. Velika večina mladih tigrov-
cev je bila mobilizirana v italijan-
sko vojsko, nekaj vodilnih pa se je
rešilo v partizane, ki jih je vodila
slovenska KP. Intelektualni del
njih, Antona Majnika, Ferda Kra-
vanjo in dr. Maksa Rejca, so parti-
zani med vojno likvidirali iz stra-
hu, da bi se povezali z Angleži in
jim tako preprečili prevzem obla-
sti leta 1945. Moja omenjena knji-
ga Partija in tigrovci (izšla je leta
2006 pri Slovenski matici) obrav-
nava ta čas in njihovo usodo.
/ dalje
Tatjana Rejec
Lepotica
Ko sem jo tistega jutra v stolnici uzrl, sem obstal
z odprtimi usti. Krasotice v cerkvi ni bilo dolga
tri leta. Zdaj pa me je z lepoto očarala, saj je ta-
ko lepe sploh nisem poznal.
Pravzaprav ni bila samo ena. Bile so tri. Skladne
in dopolnjujoče se. Kot tri sestre z istim priim-
kom. A v resnici nimajo istega očeta, ampak dva
različna, z istim priimkom.
Carpathius
Pol tisočletja je že minilo od njihovega rojstva.
Velikanske slikarske mojstrovine sta ustvarila
oče in sin, Vittore in Benedetto Carpaccio. Tri
leta jih je, velikanke, obnavljala ekipa šestih re-
stavratork. V novih barvah, slikovitih, živih in
kontrastnih, so slike navdušile tudi škofa.
Beneška slikarja, ki sta živela tudi v Ko-
pru in katerih potomci (Vittore je
imel najmanj enajst pravnukov) so
priimek ohranili v mestu vse do
srede 19. stoletja, predstavljata
umetniški presežek. Vittore ima
svetovno slavo, njegov poseben in
značilen odtenek rdeče barve pa je
dal ime tudi znani jedi, carpaccio.
Čeprav danes uporabljamo njuni
italijanski različici imen, pa jih v
starih knjigah najdemo kot Victor
Carpathius in Benedetto Carpatio.
Najdragocenejša slika v Sloveniji
Ko sem pred leti prebiral tujo knji-
go o krščanski umetnosti, v pregle-
du najboljših slikarskih umetnin nisem našel
nobene slovenske. To pa je bilo, preden je sve-
tovno slavo dosegel pater Marko Ivan Rupnik.
Pred Rupnikom, po mojem skromnem in
laičnem mnenju naboljši slovenski slikar v zgo-
dovini, na svetovnem zemljevidu slikarstva Slo-
vencev praktično ni bilo. Vsaj v knjigi britanske
založbe Lion, ki jo imam doma, ni nobenega. Je
pa notri Vittore Carpaccio. Edini omenjeni av-
tor, čigar umetniško delo imamo tudi v Sloveni-
ji in ga kot koprskega meščana lahko imamo
upravičeno za svojega. Potemtakem lahko
rečemo, da je njegova umetniška mojstrovina
Marije na prestolu, oltarna pala v koprski stolni-
ci, najbolj dragocena umetniška slika v Sloveni-
ji. Čeprav vemo, da imajo vsake oči svojega
“malarja”, in to mogoče še v večji meri velja za
umetnostne kritike.
Koprska katedrala ima tri slike renesančnega
mojstra Vittoreja Carpaccia. Oltarno sliko Mari-
ja na prestolu s svetniki ter dve orgelski krili, ki
so ju ob restavriranju dali v ličen črn okvir: po-
kol nedolžnih otrok in darovanje v templju.
Med obema kriloma je slika Benedetta Carpac-
cia Marija na prestolu s svetnikoma, v adventu
in Božiču posebej češčenih sv. Miklavžem in sv.
Janezom Krstnikom.
Ponos
Blagoslov iz restavratorske delavnice vrnjenih
slik med nedeljsko mašo je bil zato nekaj poseb-
nega. Občutek ponosa, da imamo na Primor-
skem, v materi vseh primorskih cerkva, take iz-
jemne mojstrovine. Med poslušanjem beri-
la v italijanščini pa tudi občutek pono-
sa, da živijo med nami italijanski
sodržavljani, katerih krvni in du-
hovni predniki so ustvarili te moj-
strovine in ki imajo kljub neznat-
nemu številu pravice, o katerih
lahko vse druge manjšine našega
planeta samo sanjajo.
Zaradi zgodovinske resnice je
prav omeniti še dvoje. Dejstvo, da
so štiri omenjene slike ostale v
Kopru tudi v nevarnih časih dru-
ge svetovne vojne, ko so bile dru-
ge umetnine odpeljane na varno
v notranjost Italije (in jih še da-
nes niso vrnili). Zakaj le? Če gre
za najboljša dela? Odgovor je preprosto bana-
len. Bile so prevelike za transport. Kaj pomeni
štiri metre višine, pove tudi naslednje. Oltarno
palo, ki jo bodo tudi v naslednjih mesecih
začeli obnavljati, bodo v restavratorski atelje po-
stavili kar skozi streho, ki jo bo treba prej odkri-
ti.
Drugo pomembno zgodovinsko dejstvo pa je
geografsko. Slovenija je ob dokončni razmejitvi
leta 1954 na račun Italije izgubila velik del svo-
jega ozemlja. Več kot tretjino Primorske. Je pa
na ta račun dobila, geografsko in strateško gle-
dano, zelo pomembno položno obalo s kultur-
no povsem italijanskimi mesti. Če spregledamo
in odmislimo politično propagandni vrednosti
parol, lahko rečemo, da smo geslo “Trst je naš”
nadomestili s “Koper je naš”.
DALMATINOTino Mamić 11
zelo ponosni. Njegov pomen in
učinki bodo v naši prihodnosti
neizmerljivi in neprecenljivi.
Ocenjevalec dr. Robert Petkovšek
poudarja, da bo Leksikon
“kažipot filozofiji in podpora du-
hovnemu in političnemu dozo-
revanju duha v našem prostoru
in času”. Dr. Bojan pa je pre-
pričan, “da gre za delo ogromne-
ga nacionalnega pomena, s kate-
rim se njegov avtor, dvojni doktor
Anton Stres, nedvoumno z zlati-
mi črkami zapisuje v zgodovino
slovenske filozofije, s tem pa tudi
humanistike, znanosti in kulture
na splošno”.
Pa še paberek z lokalnih volitev v
Sloveniji. Župan občine Gorica v
Italiji, Rodolfo Ziberna, je bil med
velikimi podporniki kandidature
Mateja Arčona za njegovo ponov-
no izvolitev za župana mestne
občine Nova Gorica. Dejal je, “da
si sodelovanja z Novo Gorico brez
Mateja Arčona sploh ne predsta-
vlja”. Za župana mestne občine
Nova Gorica je bil izvoljen
Arčonov protikandidat, dr. Kle-
men Miklavič, in upati je, da bo z
njim sodeloval tudi njegov kole-
ga, župan Gorice, Rodolfo Ziber-
na.
Marijan Drobež
Ob pretipkavanju zanimivega
članka Tatjane Rejec
Paberkovanja o TIGR-u nam je
tiskarski škrat pomagal, da smo
zagrešili napako. Stavek sredi
tretje kolone 1. dela, ki je bil
objavljen 29. novembra 2018,
na 13. strani, se pravilno glasi:
“V letih 1928-1930 do njihove
aretacije sta se redno sestajala
s tržaško mladinsko odporniško
skupino... ” Avtorici Tatjani Rejec
in bralcem se opravičujemo.
Popravek
CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA 
v sodelovanju  z GORIŠKO MOHORJEVO DRUŽBO
vabi na predstavitev
KNJIŽNEGA DARU 
GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
Koledar 2019
Andrej Arko: Odkrušek
Ivan Vogrič: Viktor in Elisa
Ivo Bric: Vojaški dnevnik 1915-1919
ponedeljek, 17. decembra 2018, ob 11. uri
knjigarna Celjske Mohorjeve, Nazorjeva 1, Ljubljana
ŽUPNIJA DORNBERK in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
vabita v petek, 14. decembra, ob 19.30 
v avlo osnovne šole Dornberk
na predstavitev knjige
IVO BRIC: VOJAŠKI DNEVNIK 1915-1919
Z urednikoma prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem
se bo pogovarjal zgodovinar dr. Jože Možina
Ob 18.30 bo v župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica
Aktualno13. decembra 201814
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 11. decembra 2018, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (225)Erika Brajnik
Vinska rutica
Nobilis est ruta
quia lumina reddit acuta.
Plemenita je vinska rutica, saj nam izostri po-
gled!
Vinsko rutico (Ruta graveolens L.) danes upo-
rabljamo kot aromatično sredstvo za izostritev
vonja likerjev in nekaterih jedi. Ta rastlina raste
čez celo leto; visoka je lahko en meter, njeni
cvetovi so rumeni.
Osebno jo uporabljam samo za zunanje kopeli
in kot obkladek.
Veliko je uporablje-
na v homeopatiji
in tinkturah proti
bolečini v sklepih,
proti krčem in ne-
vralgijam.
Stari slovenski pre-
govor pravi: če v
vrtu vinska rutica
raste, gad vanj go-
tovo ne bo zašel!
Torej odganja kače!
Po ljudskem
izročilu so vinsko
rutico uporabljali kot tinkturo proti bolečinam
v sklepih. Čaj pa so priporočali pri živčnem na-
padu, bolečih menstruacijah in za spodbujanje
prebave. Verjeli so, da vinska rutica odganja
strah in negativnosti.
Danes uporabljamo celo rastlino. Lahko jo upo-
rabimo za izostritev okusa olja, mesa, kisa. V
hišo lahko postavimo sveže vejice vinske rutice,
če želimo odstraniti miši, komarje, v vrtu pa tu-
di kače.
V Evropi vinske rutice ne uporabljajo več za no-
tranjo uporabo - pitje, ker so nekatere njene
učinkovine strupene. Tudi sama jo imam le za
zunanjo uporabo, predvsem za sedečo kopel ob
nespečnosti, živčnosti, razdražljivosti, živčnem
zlomu in vseh boleznih živcev.
Vinska rutica je povezana z magijo in zgodovi-
no ženske figure v grški mitologiji. Tako pove-
zujemo rutico z zelo ljubosumno Medeo, ki je
začarala morje, da je smrdelo po rutici; zaradi
tega so ženske, ki so se v njem kopale, smrdele
in moški jih niso več marali. Medea je upora-
bljala rutico za pomoč vsem boleznim, predv-
sem pri kačjem piku in za odpravljanje strupov
iz telesa.
Njeno ime graveo-
lens kaže na njen
ostri vonj, ki ni
preveč dober, kot
niso bile dobre
ženske z Limnosa,
iz druge mitološke
zgodbe. Te so iz
ljubosumja ponoči
pobile svoje za-
ročence, ker so
sprejemali v svoje
postelje ženske iz
tujine. Pozabile so
tudi častiti boginjo Afrodito, ki jih je obsodila.
Skupaj so bile umorjene. To je povzročilo nez-
nosen smrad, ki se je širil z otoka Limnosa.
Ti dve mitološki zgodbi nam govorita o vinski
rutici z erotičnega zornega kota in v zvezi z
močmi povezovanja ali ločitve. Vinska rutica
naj bi imela namreč moč deliti ali razdvajati in
povezovati, predvsem v čutnem in občutnem
svetu. Tako naj bi žensko privedla do potrebne-
ga čutnega očiščenja in seveda potrebnega vi-
denja!
/ dalje
www.saeka.si
Vegani, vege-
tarijanci in
borci za pravi-
ce živali naj
ne preberejo
tokratne ru-
brike! Govori-
la vam bom
namreč o
klanju prašičev, kolinah, in predelovanju
svežega mesa.
Mnogi ljudje so prepričani, da klobase, sa-
lame, “špeh” in ocvirke pridelajo kar v trgo-
vinah, gotovo pa ni tako, še posebno nekoč
ni bilo tako! Včasih so skoraj pri vsaki kme-
tiji na vasi gojili prašiče, saj je bilo nekoč
to meso zelo pomembno za preživetje
družine. Trudili so se, da so jih zredili čim
večje in kar se da dobro rejene za zakol, vse-
kakor pa so bili manjši kot danes; tehtali so
največ do 120-150 kilogramov. Tako so se
nekoč na vaseh pozimi najbolj veselili ko-
lin, ki so včasih trajale tudi več dni; bile so
pravi praznik, pri katerem so kmetom pri-
skočili na pomoč vsi sosedje, saj je bilo to
delo zelo naporno. Vsak kos prašičjega me-
sa je bil namenjen določenemu kmečkemu
opravilu ali
prazniku.
“Od prašiča
se ni vrglo
proč nič” - iz
svežega mesa
so naredili
krvavice, klo-
base, “krode-
gine”, pečen-
ke in sušili so
pršute in sala-
me, vse to pa
so po navadi
delali decem-
bra, ko se je
ohladilo. Pri-
pravili so tudi
nekaj masti
in scvrli ocvirke, le-te pa so dodali v svež,
doma pečen kruh. Danes ljudje doma sicer
še koljejo, vendar ne na tak način kot ne-
koč, obstajajo namreč novi stroji za mletje
in mešalniki, ki so mesarjem in gospodar-
jem v veliko pomoč pri delu.
Koline so se nekoč začenjale zgodaj zjutraj,
ko se je zbrala dobra skupina krepkih
moških, saj je za to opravilo potrebno pre-
cej fizične moči. Otrokom je bilo v veliko
čast, če so jih starejši povabili, naj pridejo
zraven in prašiča držijo za rep, in z veseljem
so prisostvovali celotnemu postopku. Zaba-
vali so se, ko jim je mesar dal svinjski me-
hur, ki so ga oprali, s pomočjo trsa napol-
nili z zrakom, nato zavezali in se igrali z
njim kot z žogo. A pojdimo po vrsti! Prašiča
so najprej izvlekli iz hleva: če sta bila pri
hiši dva, navadno prvi sploh ni tulil, ker ni
vedel, kaj ga čaka, kričanje naslednjega pa
je donelo po celi vasi. Zaklali so ga z
nožem, gospodinja je držala posodo, v ka-
teri je zbrala svežo kri; iz nje je naredila
“mulce”. Nato so žival oparili v leseni
“vjntuli” ali “trugi” z vročo vodo, ki je vrela
v kotlu. Ponekod so dlake očistili s smolo
ali zažgali, drugje pa so žival potresli s ko-
lofonijo (kristale so najprej na kameni mizi
zdrobili s pomočjo steklenice) in z nožem
odstranili ščetine. Ko je bil prašič očiščen,
so ga razparali in mu odstranili črevesje in
druge notranje organe. Takoj so ocenili, ko-
liko je masten, masti pa je moralo biti do-
volj, saj je bila zelo pomembna “obela” za
pripravo jedi čez celo leto. Potem je bilo na
vrsti pranje črevesja. Najprej so ga obrnili
in očistili iz njega vse ostanke hrane in ga
dobro večkrat sprali - da bi si olajšali delo,
dva dni pred kolinami prašiču sploh niso
dajali več krme. Kjer so imeli reko v bližini,
so črevesje prali kar v strugi, večkrat je bilo
tako mraz, da so morali najprej razbiti led
na vodni gladini. Čreva so nato namakali v
vodi s kislo repo, belim vinom, žganjem ali
čebulo, dokler niso izgubila neprijetnega
vonja, in jih nato uporabili za klobase in
salame. Meso so skrbno odrezali, kar je bilo
mastnega, je bilo za “špeh”, meso pa so
zmleli za klobase in salame, večje kose so
pustili za pečenke, pancete, “šokole” in se-
veda za pršute, ki so jih posolili in dali za
nekaj časa pod “prešo”. Klobase, kosti in re-
brca so shranjevali v vazi pod mastjo in jih
počasi, čez celo leto uporabljali tudi za pri-
pravo juhe -
“župe od pra-
sca”. Kožo so
uporabljali za
pripravo “kro-
deginov” oz.
“kožarc”.
Koline so bile
vedno zelo za-
nimive, praz-
nične in seve-
da dobre, pri-
ložnost za pri-
jetno druženje
in veseljačenje,
marsikje ob
zvokih harmo-
nike in vese-
lem petju. Go-
spodinja je navadno za večerjo pripravila
sveže pohane prašičje zrezke in okusno jed
iz jetrc in čebule, zraven pa krompir ali po-
lento. Meso so pražili na čebuli, polivali z
vinom: bil je zelo lep družinski in vaški
praznik.
PRAŽENA JETRCA S ČEBULO
Sestavine:
750 g svežih prašičjih jetrc, dve veliki čebu-
li, 50 ml paradižnikove mezge, 2 žlici moke,
sol, poper, olje, pol kozarca belega vina, po-
lovico čajne žličke koromača (posušeno in
zmleto cvetje rastline).
Priprava:
Na drobno sesekljamo čebulo, jetrca pa
zrežemo na tanke lističe. Čebulo pocvremo
na olju, tako da “postekleni”, in pri tem pa-
zimo, da se ne zažge, nato ji dodamo polo-
vico količine vina. Dodamo jetrca in jih po-
pražimo (10 minut na nizkem ognju). Soli-
mo in popramo, dodamo še ostalo vino in,
ko izhlapi alkohol, vlijemo paradižnikovo
mezgo. Na meso potresemo moko in koro-
mač, nato dobro premešamo in dodamo
malo juhe ali vroče vode. Kuhamo še do-
brih 15 minut, da se zgosti. Jetrca servira-
mo vroča s kruhom ali polento. Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (20) Veselo predpraznično vzdušje
V Benečiji že diši
po Božiču
  ožič je že čutiti povsod,
prva praznovanja že pote-
kajo, čeprav je zgodaj, že
lep čas povsod gorijo pisane
lučke. V Benečiji je sejem
božičnih izdelkov ob Mariji-
nem brezmadežnem spočetju
že prešel v tradicijo. Vsako le-
to ga v Špietru prireja Pro Lo-
co Nediške doline-Valli del
Natisone v sodelovanju z mul-
timedialnim muzejem SMO,
z obrtniki iz Nediških dolin,
Furlanije in Slovenije ter s šte-
vilnimi kulturnimi in turi-
stičnimi organizacijami, šola-
mi in dobrodelnimi organiza-
cijami.
Tudi letos je bil sejem, ude-
ležilo se ga je več kot 90 umet-
nikov in obrtnikov, na ogled
v soboto in nedeljo, ob tej pri-
ložnosti pa so potekale še neka-
tere vzporedne prireditve, kot
predstavitev publikacije Agenda
Friuli (Agenda Furlanije), ki izha-
ja nepretrgoma od leta 1976, ko
je našo deželo prizadel uničujoč
potres. Letni koledar se je rodil z
namenom, da bi porušeni Furla-
niji vrnil upanje in vero v pri-
hodnost, vsako leto pa prinaša
bralcem novice o kulturi, umet-
B nosti, navadah, zgodovini, okol-ju in znanih osebnostih našedežele. V prostorih SMO je bil po
predstavitvi publikacije o Furla-
niji koncert orkestra Manzuttini
Giovani. V nedeljo je božično
prodajno prireditev popestril la-
boratorij za otroke o temi Nata-
le/Božič: po sledeh starih
običajev v Nediških dolinah. Vo-
dila ga je umetnica Luisa Toma-
setig, namenjen pa je bil osnov-
nošolskim otrokom.
Obrtniški sejem Stara dela za da-
našnji Božič (Gesti Antichi per
un nuovo Natale) je tudi letos
privabil res veliko število obisko-
valcev iz celotne dežele ter iz
bližnjega Posočja. Na njem so bi-
li prisotni umetniki, obrtniki in
kmetijski delavci iz celotne Be-
nečije, kupiti pa se je dalo čisto
vse: od žafrana, ki mu nekateri
pravijo tudi “zlato Benečije” in
ga prodajajo po vrtoglavo viso-
kih cenah, do okrasnih izdelkov,
pletenja, domačih likerjev, knjig
in raznih kulinaričnih dobrot.
Veliko je bilo izvirnih idej, izdel-
ki pa so vsekakor odražali delo,
spretnost in trud amaterskih
oblikovalcev.
Praznično božično vzdušje v Be-
nečiji se nadaljuje, in sicer z De-
veticama, ki bosta potekali v
lješki in dreški fari do božičnega
predvečera, ter s koncerti boži -
čnih pesmi, ki bodo 15., 16. in
22. decembra na sporedu v Sa-
vodnjah, pri Svetem Lenartu in
v Topolovem.
Suzi Pertot
S 3. strani
Domiselna “lekcija” ...
  vojevrstna predstava bo
gotovo povsod doživela
dober odziv, saj jedrnato
in jasno prikazuje na domi-
seln, sodoben način zgodovi-
no teh krajev in osebnosti, ki
so jo krojile. Ob koncu pred-
stave sta povezovalca izrazila
upanje, “da sta posredovala
S vpogled v življenje osebnosti,ki so bile zgled sobivanja natem ozemlju od Milj do
Trbiža, ki je bilo od nekdaj
bogato stičišče kultur. Da bi
se od zgodovine naučili, da je
nestrpnost v naših krajih v
preteklosti privedla do kata-
strofalnih rezultatov: prve
svetovne vojne, totalitariz-
mov, etničnega izsiljevanja in
medsebojne nestrpnosti.
Upava, da sva posredovala
zgled moralne višine osebno-
sti, ki so znale zgraditi skupno
sožitje z znanjem, vedoželno-
stjo in medsebojnim spozna-
vanjem, in da nam bodo te
osebnosti v zgled za mental-
no odprtost in etično ravnan-
je, da bomo postali vestni, za-
vedni in strpni državljani no-
ve Evrope.
Aktualno 13. decembra 2018 15
Pohod po Vertovčevih poteh
Kdor ne hodi, ni Slovenec (2)
  let in veselje sta za nami,
spet smo na mrazu, gremo
med burjo in vinograde.
Kako lepo so obdelani ti vipavski
griči, poleg trt še sadovnjaki, vrto-
vi, njive. Menda je ta dolina kot
ustvarjena za življenje. Za člove-
ka, ki ima pridne roke in veselo,
radoživo srce. Vipavska dolina je
širokogrudna, že kot otroka me je
močno očarala. Sem sem priha-
jala na počitnice, poleti, v Podna-
nos. In sem, kot mestno dekletce,
prvič občutila utrip kmečkega
sveta, ki me je popolnoma zasvo-
jil. Ne tisto ubogo, težko prebijan-
je skozi vsakdan. Ampak kmeto-
vanje na veliko. V Vipavski dolini
je menda mogoče kar dostojno
živeti od kmetijstva. Podnebje,
zemlja, pokrajina so kot ustvarje-
ni za to. Za trte in vinograde,
predvsem. In ni slučaj, da je rav-
no tu nastajala prva strokovna
kmetijska in vinogradniška litera-
tura v slovenskem jeziku.
Široka, mogočna dolina se na eni
strani počasi izliva v Kras, na dru-
gi pa se kot mogočna trdnjava
dvigujeta Nanoška in Trnovska
planota. Mogočni kot gorovje,
ampak še vedno po duši kamniti
in kraški. Suhi in vetrovni kot cela
dolina, ošabna in bujno zelena,
tam daleč spodaj...
Pot je zdaj precej položna, gore
zakrivajo vinogradi, pogled se od-
pira proti jugu in zahodu. Nekje
daleč se dolga kolona pohodni-
kov v pisanih vetrovkah že vije po
ulicah Šmarij. Sama vasica Šmar-
je, sicer spadajo h krajevni skup-
nosti Šmarje tudi zaselek Potok,
kjer smo se maloprej zadržali v
vinski kleti, in Jakuline, je pravi
arhitekturni spomenik, saj je zna-
na po ozkih poteh, ki jim do-
mačini pravijo “gase”, po značil-
nih obokih, lesenih gankih,
“prtonih”, poslikanih planetkah
in tipičnih kraških elementih. Po-
hodniki smo se lahko sprehodili
čez vas pod značinimi podhodi,
nekakimi kamnitimi, starimi mo-
stovi med zgradbami. Center vasi
je spomeniško zaščiten, vredna
ogleda pa je tudi cerkev Marijine-
ga imena z mogočnim stop-
niščem. Notranjost prezbiterija
K krasijo freske Simona Ogrina izleta 1883, cerkev sama je bilazgrajena leta 1425, razširjena in
dokončana, kot jo vidimo danes,
pa leta 1620. Vas je nastala v kro-
gih okoli baročnega svetišča. O
vasi lahko preberemo veliko za-
nimivega, denimo to, da ime iz-
vira iz nemščine, do leta 1621 se
je namreč imenovala Bainštegen,
najverjetneje iz besed Wein in
Stiege, Vinske stopnice. Stopnišče
namreč vodi do cerkve nad vasjo
samo, vino pa je bilo od nekdaj
glavni vir dohodka za tukajšnje
prebivalstvo. Ljudje so bili močno
vezani na Trst, kamor so nosili
prodajat svoje pridelke, naj-
večkrat je bilo to ravno vino ter
meso.
V Šmarjah je bil za pohodnike
urejen prostor za glavni postanek
in okrepčitev, druženju je letos
nekoliko zagodla neizprosna bur-
ja. Ta nam je na glavnem priredit-
venem prostoru preprečila, da bi
nas jota res dodobra segrela, mo-
tila je veselje in druženje ter nas
silila, da smo se poskrili med ozke
gase, kjer je bilo seveda toplo in
zavetno, da bi človek kar ostal.
Naši predniki so vedeli, kje in ka-
ko graditi, ne da bi obiskovali fa-
kultete za arhitekturo. Res zavi-
dam tem stoletnim kamnitim
zgradbam, predvsem ko pomi-
slim na svoj dom, hišo, zgrajeno
v začetku sedemdesetih let
prejšnjega stoletja,
ki je tako izposta-
vljena burji, da po-
zimi niti za kratek
čas ne moreš odpre-
ti oken, ponoči pa
zaradi butanja in
ropota človek kar
težko zaspi. Kljub
temu da smo v
Šmarje prispeli, ko
je bilo tamburaške-
ga koncerta in vse-
ga veselja že konec,
hrane in pijače ni še
zmanjkalo. Bogata,
lepo grajena vas po-
nuja čisto vse. Od
vina in dobrot iz ka-
kijev, do ovčjega si-
ra in, kar je še naj-
bolj zanimivo, do-
ma varjenega piva.
Z možem vstopiva v
klet, da pokusiva in
kupiva ovčji sir. To-
plo je v objemu kamnitih zidov,
sir je odličen. Ko vidim, s kakšno
ljubeznijo nam ga gospodar reže,
me ima, da bi kupila celo kolo...
Tako rada imam preprostost ljudi,
ki prodajajo to, kar so ustvarili z
lastnim delom. A ponudbe je ve-
liko, celo preveč, in moje načelo
je, da nikoli ne kupujem tega,
česar dejansko ne potrebujem.
Ko zapuščamo Šmarje, nas poto-
lažijo, da je najhujši del poti že za
nami. Še kratek vzpon, potem pa
se bomo ob razgledih spuščali do
Ustja. In res hitimo po asfaltu,
zdaj nam je pot že nekoliko na-
porna in vsi si želimo cilja. Čisto
pod vasjo se ustavimo ob vod-
nem zbiralniku in starem koritu.
Izdelana sta iz klesanega kamna,
nekaj je tudi betona. Menda sta
tu “šele” od leta 1903, ko so ju po-
stavili za potrebe železniške proge
Prvačina - Dornberk- Štanjel. Vo-
da prihaja iz potoka Pralo, že sa-
mo ime priča o vaških pericah, ki
so tudi tu, kot drugod po Krasu in
Sloveniji, v mrazu in na žgočem
soncu, prale perilo, plenice in
obleko. Zanimivo je, da je voda
kljub okolici, ki je skoraj vsepov-
sod obdelana in naseljena, še ved-
no pitna. Nad izvirom ni objek-
tov ali kmetijskih zemljišč, ki bi
studenčnico onesnaževali, tla so
iz trdih kamnin in voda se narav-
no čisti v špranjah.
Nekateri se prijetno osvežijo, mi
gremo naprej, začenja se zadnji
vzpon ob glavni cesti, kateri se,
zahvaljujoč se stezi, ki reže ovin-
ke, za lep čas izognemo. In že
smo na vrhu, veselo zadihamo in
gremo mimo Lisjakov do Vrtoč.
Tudi tu nas pričakajo glasba, pi-
jača in hrana, ker smo ravno
prečkali mejo med dolino Brani-
ce in Vipavsko dolino, se razgledi
spet odpirajo na mogočno plano-
to Čavna in Nanosa. Vipavska do-
lina se odpira pod nami v vsej le-
poti hladnega jesenskega dne, ki
se bliža zatonu. Menda je bil ta
naravni prehod med dvema doli-
nama priljubljena pot tihotapcev
in trgovcev, saj je povezovala in
še povezuje Trnovsko planoto s
Krasom in morjem. Tod so tudi
med vojno kurirji prenašali par-
tizansko pošto in tod se še danes
vozijo turisti in ljubitelji roman-
tičnih poti med vinogradi in vi-
notoči.
Končno se začnemo spuščati. Za
nami je vzpetina Tibota s cerkvi-
co sv. Teobalda. Vrh je bil od nek-
daj tudi razgledišče in obrambna
točka vasi Vrtoče. Pod njim so šte-
vilne terase, ki jih ponekod že za-
rašča grmovje, vinogradi, gozd in
gmajna. Vipavska se bohoti v vsej
svoji radodarni lepoti in kaže svo-
ja rodovitna lica, ki se zrcalijo v
mogočnih skalah in previsih vi-
soke Trnovske planote. Burja neu-
smiljeno narašča, sonce se tam za
Krasom približuje morju. Zdaj, ko
se spuščamo, postaja mraz in diši
po večeru. Pohiteti moramo, pre-
den nas popolnoma prepiha.
Med potjo se vseeno tu pa tam za-
mudim, božam konje, ki so vaje-
ni mimoidočih in se družabno
ozirajo za našimi žepi in na-
hrbtniki, radostim se pogleda na
Vipavski Križ, samostan in cerkev,
kot biser kraljujeta sredi zelenja.
Ena izmed zadnjih vasi na poho-
du so Tevče, naselje, ki leži 170
metrov nad morjem in se ponaša
s prelepim razgledom na dolino
in gore. Zanjo je značilno, da je
bila v preteklosti, zaradi poman-
jkanja vodnega vira, večkrat žrtev
suše; ko so presahnili vodnjaki, so
morali namreč ljudje dvajset mi-
nut daleč s škafi po vodo. Kljub
temu je bila od nekdaj živahna,
med vojnama sta bili tu kar dve
gostilni, danes le-teh ni več, šte-
vilo prebivalcev v vasi pa kljub te-
mu hitro narašča. Staremu sliko-
vitemu vaškemu jedru se pri-
družujejo novogradnje, ki pričajo,
da od tod ljudje ne odhajajo in da
se vas ne prazni, kot se prazni
večina podeželskih naselij.
Mi hitimo naprej v dolino, mrak
se spušča, od zadnjih hiš v Uhan-
ju do Ustja piha kot za stavo. Ho-
dimo sklonjeni, burja nam jemlje
dih; ko sem že na cilju, gre mimo
nas rešilec. Upam, da ni komu sla-
bo, pomislim, saj je bilo na po-
hodu veliko priletnih navdušen-
cev. Končno smo pri hrastu, mraz
je, stojnice zapirajo, glasba je že
utihnila. Z občutkom, da je za na-
mi lep dan, se prepustiva prijetni
utrujenosti in se odpeljeva proti
domu. Ni kaj, hoditi je lepo in mi
Slovenci nadvse radi hodimo. Za-
radi narave, razgledov, družbe. In
zaradi tistega prijetnega občutka,
ki ga imaš, ko si na poti in sanjaš
o cilju.
Suzi Pertot
Po jesenskem delu odbojkarskih prvenstev
Vsi v deželnih ligah, 
a v samem vrhu
  esenski del odbojkarskih pr -
venstev pri nas ponuja kar ne-
kaj zanimivih ugotovitev. Že
v začetku sezone smo poudar-
jali, da smo po dolgih letih ostali
brez ekipe na državni ravni, tako
da je slovenska članska odbojka v
Italiji pri moških in ženskah zdaj
zastopana le v de želnih in pokra-
jinskih prvenst vih. Spregovorili
bomo o deželnih, ki imajo več vi-
dljivosti in so odraz ekip, ki redno
trenirajo in naskakujejo otipljive
tekmovalne cilje.
Najlepše presenečenje je zagotovo
reprezentančna ženska postava
Zaleta Telesorveglianza, ki igra v
C ligi kot novinec (oziroma po-
vratnik po enem letu v vicah
četrtoligaškega tekmovanja) vid-
no vlogo v prvenstvu. Po devetih
krogih so dekleta trenerja Edija
Bosicha na tretjem mestu, izgubi-
le so samo enkrat. Odigrale so šest
tie breakov in vsakič potegnile
daljši konec, poraz so morale priz-
nati samo v prvem krogu v
tržaškem derbiju proti Virtusu
slovenskega trenerja Marka Kalca,
J ki je neporažen na vrhu lestvicein je doslej predal en sam niz. Za-letovke delijo z Buio odlično, pred
začetkom prvenstva zagotovo ne-
nadejano tretje mesto, drugi pa je
videmski Rizzi, ki je izgubil samo
proti Virtusu v dvoboju za primat.
Za združeno slovensko šesterko je
bilo pred startom veliko vpra -
šanje, ali bo konkurenčna v naj-
višji deželni ligi, potem ko je lani
gospodarila v spodnjem nad-
stropju. Govorilo se je o boju za
obstanek, rezultati pa kažejo, da
so bile okrepitve na pravem me-
stu, predvsem pa da so mlade do-
mače punce zelo napredovale in
dozorele. Letos se bodo težko po-
tegovale za napredovanje, ker sta
tekmeca z vrha najbrž nedoseglji-
va. Vendar trener Bosich stalno
drži visoko napetost in kvaliteten
režim dela na treningih. Cilj mo-
ra biti pristati čim više, v prihod-
njih letih pa, kdove…
Vzvod za pisanje tega članka je bil
sicer derbi moške C lige, ko je v
Repnu v soboto drugouvrščena
Olympia zadala prvi poraz vodil-
ni Slogi Tabor Televita. Šlo je za
spektakularen, izjemno izenačen
slovenski obračun, v katerem so
Goričani v nabito polni dvorani
pokazali svoje najlepše lice, gosti-
telji pa so morda igrali malce pod
svojim standardom. Olympia je
prevladala po petih nizih, potem
ko je v setih že vodila z 2:0. Kot se
večkrat zgodi v tovrstnih spopa-
dih pri nas, je favorit potegnil
krajše, zmagali sta mladost in sve -
žina moštva trenerja Makuca na
račun izkušenj domačih predstav-
nikov trenerja Jerončiča. Obo ji so
vsekakor v tej C ligi absolutni pro-
tagonisti, skupaj s Cordenonsom,
s katerim so svojčas merili moči
tudi v višji ligi, se bodo potegovali
za preboj med dr žavne drugoli-
gaše. Doslej je Sloga Tabor vedno
osvojila vse tri točke in ima po de-
vetih krogih 25 pik, Olympia in
Futura pa delita drugo mesto pri
23 točkah.
Na deželni ravni nastopa od slo-
venskih klubov še Val Bensa, ki
igra v moški D ligi pod taktirko
tre nerja Davida Corve opazno
vlogo. Na tretjem mestu ima 21
točk in je dejansko v polnem boju
za napredovanje. V moški C in D
ligi se je že končal prvi del prven-
stva, ker je v skupini po 10 ekip, v
ženski C ligi pa sodeluje 14
šesterk.
HC
OBROBNOSTI
Vstopili smo v božični čas. Verniki to vemo, ker
smo vstopili v adventni čas, vsi pa se tega zave-
damo zato, ker nas predvsem trgovci na to opo-
zarjajo z lučkami, okrasitvami izložb in trgovin,
predvsem pa z raznovrstnimi ponudbami, pa
tudi mesta in vasi dobivajo okrašeno podobo,
ki govori o božičnem in novoletnem času.
Nobenega smisla nima polemizirati, zakaj so
ponekod prižgali božične luči že konec oktobra,
novembra, živimo pač v družbi, v kateri ima
osrednjo vlogo trgovina. Papež Frančišek ima
prav, ko nas vernike opozarja, naj bodimo po-
zorni na to, da nas ne zapelje denar, ker nam
bo sicer Jezus tudi tokrat ob Božiču ušel, “šel
mimo nas”, kot pravi.
V Sloveniji se je uveljavil izraz “veseli december”
za prednovoletna praznovanja, predvsem za zu-
nanji blišč, ki s samim Božičem nima veliko
skupnega, kot se je tudi uveljavil izraz “dobri
možje” za sv. Miklavža, dedka Mraza in Božička.
Priznam, da mi je nelagodno, ko poslušam to
izrazoslovje, ki je daleč od mojega sveta, tudi
pojmovanja božičnih praznikov in Novega leta.
Pa to seveda nič ne pomeni, vsaj za organiza-
torje prireditev z “dobrimi možmi”. Še vedno
mi lahko rečejo, da je pač moja stvar, če pridem
zraven ali ne. In imajo tudi prav. Ne hodim na
te zadeve, daleč so mi.
Da sem za današnjo družbo star in nezanimiv,
govori že dejstvo, da mi je blizu spomin na skro-
men krožnik, ki smo ga otroci nekoč zvečer “na-
stavili svetemu Miklavžu” v upanju, da nam bo
kaj prinesel. Zjutraj smo se veselili kakega bom-
bona, orehov, morda koščka dragocenega
“mandulata”, za katerega mi je šele prijatelj Aleš
Berger pred nekaj leti povedal, da se mu po slo-
vensko reče turški med. Če je na krožniku zasi-
jala kaka pomaranča, mogoče “mandarinček”,
je bilo veselje neizmerno. Drugi časi. Drugačne
navade, drugačni ljudje. Prvi sem, ki rad pove,
da je vesel, ker danes v večini naših družin ni
pomanjkanja, vsaj takega ne, kot smo ga neka-
teri imeli v drugih časih v otroštvu. A sem tudi
človek, ki pove, da so med nami še ljudje, ki v
tišini živijo revščino. Pa ne mislim samo na
prišleke, migrante, ampak na naše ostarele ljudi
z nedostojno, človeka nevredno nizko penzijo,
ki ni dovolj niti za plačevanje vode, elektrike in
ogrevanja. Misel gre tudi vsem tistim, ki so osta-
li v srednjih letih oropani vsakega dostojanstva,
ker so jih iz službe vrgli na cesto in nimajo no-
bene možnosti več, da bi našli ustrezno zapo-
slitev.
Pred kratkim sem bil na okrogli mizi organiza-
cije Karitas, govorili smo, “kaj in kje je moj
dom”. Najbolj me je presunil podatek, ki ga je
dal generalni tajnik organizacije Karitas Cveto
Uršič, da je namreč tudi v Sloveniji veliko število
slovenskih ljudi pod pragom revščine in da so
največji problem za Karitas prav tisti nemi, ne-
vidni slovenski ljudje na robu, ki svoje revščine
nočejo razkazovati in zato sami ne pridejo iskat
pomoči. Ker jih je sram. V zameno pa so seveda
tudi taki, ki hodijo iskat pomoč, čeprav je ne
potrebujejo. Ti revni ljudje, katerim je v naši sre-
dini odvzeta vsaka javna beseda, bodo seveda
božični čas doživljali drugače, vse to razkošje
luči in okraskov je njim v posmeh. Danes velja
še bolj, da sita vrana lačni ne verjame. Pa vendar
si upam zapisati, da so problem današnje
družbe presite vrane, ki sestradanih niti ne vi-
dijo, kaj šele, da bi jim pustile kaj za preživetje.
Božični čas je za vernike tudi obveza, saj je vera
resnična vera le v primeru, če je dejavna. Za vse
bi pa moralo veljati, da se moramo vsak dan
spomniti, kakšno srečo imamo, da živimo na
toplem, v udobju, siti in na varnem. In srečo,
dobro in lepo, je treba deliti!
Kako malo je danes posluha za drugega, vem,
ker sem sam revščino okusil na lastni koži, in
niti ne zamerim kolegom, ki tega nimajo, ker
vem, da jim je bilo v otroštvu in mladosti vse
dano in zato ne morejo razumeti.
Spominjam se obiska sv. Milavža, prišel je vedno
na skrivaj, v noči, ko je v sosednji sobi pri nas
doma umrl naš stari oče. Pa je sveti Miklavž
vseeno nekaj malega prinesel in smo bili otroci
iskreno veseli, pa čeprav smo izgubili starega
očeta Alojza.
Na to se vedno spomnim, ko me znanci neje-
verno sprašujejo, zakaj ne greva z ženo sem in
zakaj ne tja, zakaj ne gremo na počitnice. Po-
vem, da skrbimo za ženino mamo, ki ima več
kot 93 let. Pa v zameno največkrat dobim kak
nasvet, kam je treba stare ljudi dati na stara leta,
še to po navadi dodajo, da je življenje le eno, da
ne moreš zaradi drugih svojega življenja zavreči.
Kot da bi bila skrb za starejše in bolne manjvred-
na stvar, ne?
Odraščal sem v skromni kmečki družini, kjer je
bilo dovolj prostora za otroke, starše, stare starše
in še kakšno teto, strica. Takih družin ni več in
tudi tistih časov ne. Res je, najtežje je v da-
našnjih časih ohraniti dostojanstvo, ki se kaže
tudi v odklonu od ustaljenih navad, tudi te, da
je treba stare ljudi dati v domove za starejše, v
osamo, v domove, ki so za ostarele večkrat na
rob odrinjene hiralnice.
Zato imam rad tiste duhovnike, ki v tišini skrbi-
jo za starejše, hodijo obiskovat bolne in osam-
ljene, v bolnišnice in na domove. Malo jih je,
pravijo, a so sol življenja in tihi pričevalci No-
vorojenega v betlehemskem hlevčku.
Te dni sem po Twitterju, družbenem omrežju,
izvedel za novico, ki ni imela velikega odmeva
v dnevnem tisku, še manj pa po kričavi televiziji,
namreč to, da so v Veliki Britaniji uvedli mini-
strsko službo, ki se bo ukvarjala z osamljenostjo,
le-ta je namreč postala velik družbeni problem.
Veliko skupnega ima z nami, osamljenost nam-
reč. Tudi in predvsem sredi kričavih in bleščečih
božičnih lučk. Samo videti jo je treba. Bolni,
starejši, osamljeni ljudje ne potrebujejo veliko,
a potrebujejo naš človeški, topli odnos. In to
vam piše človek, ki ima strašno rad božične
lučke!
Letos sem bil najbolj vesel, da se mi je za naše
lučke doma na oljkah zahvalil sosed, prišlek z
Juga, ki je iz sosednjega stanovanjskega bloka
stopil do mene in se mi zahvalil zanje.
“Vsaj nekaj lepega v tej samoti”, je rekel v dežev-
nem, meglenem večeru in po pozdravu odšel.
JURIJ PALJK 11
...............................
p r i m o r s k i  
t e d n i k
Celoletna naročnina
NOVI GLAS
www.noviglas.eu
na
je lepo božično 
darilo prijatelju!