O žalostni ptici. (Iz češkega prevedel dr. Fr. Bradač.) ^^&i j4H'hn ~-----S!?^ skoraj kakor resnična ^^sr^^^^^^^^Mti 1 rz^r^- pravljica. Ampak za to ^^^^jk&^^li^ /&L Ju, ne morem Jaz> temveč ^^^^^^^^ \0fet^ k K ptica. Ko je bilo pri nas ^^^^^^^ (^^'Ayfw[{wk + vsepovsod polno snega, 1-CLg^-^— 3^^-T^B™ ^^^^^~Z====:~1-~^^ daljnih krajih, kjer ni ; ~~^0^ ^W' w^^^^ ^\~ b^° niti sledu o snegu. -¦ -s^5 ^^^ ^^^^ ^^— Tam je bilo skoraj tako • *~ č**' ^^P ^^-s?5^^^^ toplo, kakor je pri nas ^^^^ v najbolj vročem« po- ¦"._,., ..t y// 5., •, . letju, in vse je zelenelo. •^ ' - .-jh^^^K^-^l I no, kako ne bi! Saj to je bilo za devetimi reka-mi, za trojnim pasom gora in za širokimi morjem... r Ko pa je pri nas sneg skopnel, je bilo ptici v daljni deželi nekam čudno. Kar na lepem in dozdevno brez vzroka ji je postal krasni in topli kraj zoprn ; — stožilo se ji je in mislila je na gozdove, kjer se je rodila. Nekoliko dni je žalovala, potem pa se je odločila, razpela krila — in odletela... Čez morje, čez devetero rek in eez tri pasove nebotičnih gora, katerih vrhovi so bili pokriti z večnim snegom in ledom. Letela je, letela, letela — dokler ni priletela. Srce ji je v prsih tolklo od veselja, ko je zagledala pod ^l seboj rodni gozd. Hitro je zletela navzdol, sedla na vejo mogočne smreke ^M in, četudi je bilo še hladno — proti koncu aprila — je vendar veselo za- ^m kukala... B* Da, kukavica je bila to. — p In da je priletela k nam iz daljnih toplih krajev, ni bilo tudi nič čudnega. Gotovo ste že opazili, da je pri nas vsako poletje polno najrazličnejših ptieev, a jeseni jih nenadoma večina izgine, ne da bi mogel kdo povedati kam. Ker pa ne ostane na tem svetu nič prikrito, vemo, da se selijo od nas t v tople kraje, kjer preživljajo zimo, spomladi pa se zopet vračajo. Vzrok H- tega preseljevanja pa ni to, da bi jim bilo pri nas pozimi preveč mraz. Je W čisto drug vrok. Takoj vam povem ... IL, Vsi ptiči so zelo požrešni in zato skoraj ves dan iščejo samo hrane. B Zaradi tega bi jim pri nas pozimi slaba predla. Deloma pokriva sneg skoraj K vso njihovo krmo, tako da bi morali dolgo iskati, preden bi našli kak ¦ grižljaj — deloma je tudi pozimi pri nas dan za polovico krajši ko poleti. F tako da bi se še nasititi ne utegnili. Saj vidimo to pri ptičih, ki ostanejo pri nas čez zimo. Vrabci, strnadi in čopasti škrjančki kljujejo po cestah celo konjske fige in iščejo, ali je ostalo v njiti kako zrno, takoj spomladi pa se za iako nesnago niti ne zmenijo. Mnogi gozdni ptički priletijo prav v mesto, kjer zobljejo, kar jim nasujejo dobri ljudje. Saj ste videli pozimi na vrtovih palčke in sinice. In tudi veste, da priletijo v tem času celo oprezne vrane na dvorišče in se sprehajojo med perutnino po gnojišču. Glad jih sili, da niso več plašne ... [ V toplih krajih je ta čas mnogo bolje. Toplo je tam, dovolj hrane ¦— in dan nekako tako dolg kakor pri nas ob pomladnem enakodnevju. In prav toliko časa potrebujejo mnogi ptiči, da se nasitijo. Zato odletijo vsako jesen na jug. Toda tudi v teh toplib. krajih je velik križ z dolgostjo dneva. Tam je namreč pozimi in poleti, spomladi in jeseni dan skoraj enako dolg. Tako dolg dan sicer zadostuje ptičem, da se nasitijo sami, ampak težava je v tem, da imajo vprav proti koncu pomladi ptiči mlade, ki jih morajo veči-noma več tednov pitati ali pa jim vsaj pomagati iskati hrane. Zato potre-bujejo za nekoliko ur daljši dan, kot je dan v toplih krajih. In ker je prav v tem času pri nas dan skoraj za štiri ure daljši, se vračajo k nam, da bi mogli preživljati sebe in mladiče. S kukavico, ki je priletela, je to sicer malo drugače, toda vprav o tem vam hočem pripovedovati... Vsaka stvar na svetu ima neko poslanstvo. Mi ljudje smo preveč krat-kovidni, da bi mogli pravilno pojmovati ta čudoviti red. Vse merimo le po svoji koristi in zato delimo živali v koristne in škodljive. \ resnici pa škodljivih živali ni. Kukavici je torej Bog naložil, da mora zobati kosmate ' gosenice, ki se skoraj vsem drugim ptičem gnusijo. Da bi pa mogla izpolnje-vati svojo nalogo, jo je napravil tako požrešno in lačno, da bi bila še vedno lačna, tudi če bi neprestano jedla. Takale kukavica polovi vse kosmate gosenice na daleč in široko v nekaj dneh — in potem se mora preseliti dalje, da dobi kaj v kljun. Tako se potepa iz kraja v kraj, se zopet vrača, ko nastanejo druge kosmate gosenice, a nikjer ne ostaja dolgo. In v tem je žalost njenega življenja... 1 '¦ ". -..•¦-¦ ¦ ' 91. " '. '¦ : ¦"¦ "• . ! ' i " I Vesela je bila ljuba kukavica, ko je priletela, da je zopet doma. Skak-ljala je po vejah, ujela nekoliko gosenic in zopet zakukala, da se je razlegalo po gozdu. Dolgo vrsto dni je bila vesela, a slednjič je prišel bolesten ^M trenutek. Kukavica je začutila, da mora zuesti jajce. In to je bila huda ^M reč, kajti od začetka sveta si ni še nobena kukavica naredila gnezda. Ni 1 raogla zato, tudi če bi hotela. Njena požrešnost jo je gonila iz kraja v kraj 1 in zato ni mogla ostati v enem kraju več tednov, da bi mogla lzvaliti jajca, I in še nekaj tednov, da bi izpitala in vzgojila mlade kukavice. Strašna ^M lakota, ki jo je neprestano mučila, ji ni pustila, da bi sploh mislila na 9J krmljenje. ^M In začela "se je ozirati po gozdu, kje bi bilo kako tuje gnezdo. Ker so v 9 tem gozdu po manjšem drevju gnezdili dreskači, ga je kmalu našla. Sedla 9 je torej ne daleč na vejo in čakala, da samica odleti. Komaj je odletela, že 9 je sedla kukavica v gnezdo in čez nekaj časa zopet odletela. V gnezdu pa 9J je bilo eno jajce več. Ko je priletela dreskačeva samica, ni nič opazila ter j9J jezadovoljno sedla v gnezdo, da bi grela jajca —r- svoja in kukavično. Ta 9J čas je kukavica veselo zakukala na bližnjem boru, kajii doslej je s strahom 9J opazovala, kaj se bo zgodilo. In kukala je, kukala skoraj celo uro, tako da 9J se je dreskačeva samica čudila, zakaj danes kukavica tako nori... 9 Ni vedela, da je vzela za svoje kukavično dete, ki ji bo dajalo več dela 9 pri pitanju kot vsi njeni otroci... 9 Sedaj je bila kukavica že bolj vesela. Od časa do časa je morala sicer ¦ znesti jajce, a vsakokrat si je poiskala gnezdo kake druge ptice in položila 9 vanj svoje jajce. Večinoma so bili to ptiči, ki so z njo prileteli v rodne 9J kraje, da bi laže preživljali svoje mladiče. Zato je morala tudi kukavica z 9 njimi domov, kajti v toplih krajih bi težko opeharila ptiče, ki žive tam ¦ trajno. To pa zaradi tega, ker jim povzroča v krajših dneh pitanje več ¦ truda — in zato bi kmalu spoznali, da imajo v gnezdu nepovabljenega ¦ gosta, in bi ga brez vsakih ovinkov vrgli ven. ¦ In kukavica je hvalila prijaznost drugih ptičev ter je bila popolnoma ¦ zadbvoljna. M Samo z zadnjim jajcem je imela križ. Iskala je gnezdo, pa ga ni našla; | v poslednjem trenutku je zagledala žolno, ki je zletela s starega bora. Hitro I je zletela tja, toda kako se je razočarala, ko je videla namesto gnezda Ie luknjo, ki je držala v deblo. Sedla je nekoliko vej više, se stisnila med igličje ter čakala, da se žolna vrne. Priletela je, poskočila po deblu — in smuk! — že je bila v luknji. Sedaj šele se je kukavici posvetilo, da ima žolna gnezdo v duplu... Seveda si je znala brž pomagati. Znesla je jajce na bližnjem mahu. Lepo ga je pokrila s telesom, da se ne bi preveč ohladilo, ter je po- 1 trpežljivo čakala, da žolna spet odleti. To je trajalo zelo dolgo, tako dolgo, J da je kukavico že strašno mučil glad. Toda molčala je, trpela in čakala, M kajti prav to, da je ostala žolna tako dolgo v deblu, je bilo znamenje, da sedi 9 na svojih jajcih. Šele ko se je dan nagibal k večeru, je. žolna odletela. fl Komaj pa se je to zgodilo, je kukavica brž pobrala jajce v kljun — in hop! 9 —• na vejo k luknji. In lepo in oprezno ga je spustila v luknjo — pra^; fl tako, kakor novec v hranilniček... Slišala je, kako mehko je padlo, in iz fl tega je sklepala, da se mu ni nič zgodilo. In že je letela s starega bora 9 globoko v gozd, da je ne bi videla žolna blizu svojega gnezda in je imela H na sumu. 9 Tako ji je odleglo, da je ves teden veselo letala po gozdu, ki je ves ta 9 čas odmeval od njenega kukanja. .. 9 Toda čez teden dni jo je zopet obšla skrb. Spomnila se je, da je 9 že prišel čas, da mora biti prvo jajce, ki ga je znesla v dreskačevo gnezdo, 9 92 ¦., ¦ r " 1 že davno ne le izvaljeno, ampak da raora biti tudi že mladič skoraj tako goden, da bi ga lahko izpeljala iz gnezda in učila letati. Vedela je tudi, da so ga dreskavčevi dobro vzgojili, samo ena stvar jo je skrbela. Dreskači ne love in ne jedo kosmatih gosenic, ki bi morale biti odslej hrana njenega mladiča. Zato je morala hitro odleteti tja, da bi pokazala mladi kukavici njeno bodočo hrano in jo naučila spoznavati dolžnost, ki ji je bila dana po naravi... (Dalje.)