Leto IX.
V Celju, dne 2. aprila 1914.
St. 8.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List1' v Celju. Reklamacije bo poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
»Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 9 E, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 E 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev.
Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: ,,Narodni List" v Celju.
Občinske volitve v Slov. Bistrici.
Zopet pride za Slovence v Slov. Bistrici tre-notek, da pokažejo svojo številno in gospodarsko moč, ki jo imajo v mestu. Bližajo se namreč volitve v mestni občinski svet, in sicer je treba izvoliti enega odbornika, katerega izvolitev je upravno sodišče na pritožbo Slovencev razveljavilo. Ta razveljavljeni izvoljenec je znani Anton Oratsch, ki je bil izvoljen v 3. razredu. Pri tej volitvi volijo samo tisti volilci 3. razreda, ki so imeli volilno pravico pri zadnjih občinskih voltvah na podlagi tedaj sestavljenega volilnega imenika.
Slovenski volilci moramo pri tej volitvi prodreti s svojim kandidatom. Ker to vendar ne gre, da bi Slovenci v mestni občini slovenjebistriški ne imeli druge pravice, kakor plačevati gorostasne doklade (čez 100%) ne da bi vedeli, kam se daje ta denar, kaj še, da bi soodločevali. Ce dobimo svojega zastopnika, nam bo vsaj lahko poročal o občinskem gospodarstvu, o sklepih občinskega sveta, da se v slučaju škodljivosti takih sklepov proti njih izvršitvi lahko vsaj delno zavarujemo. Potem bo-demo imeli Slovenci prepotrebno kontrolo nad občinskim gospodarstvom, kar je dosedaj nemogoče. Da mestni občinski svet jako čudno pojmuje svojo nalogo, imamo nebroj slučajev. Temo je pa zadel, ko je prikomandiral v naše mesto živinozdravnika Kučero iz Kočevja. Njegove poglavitne lastnosti so: 1. da je hud nemškutar, ki bi rad vtopil Slovence v žlici vode, 2. da ga rad pije, kar je njegova pravica, pa da mora njegova bližnja okolica trpeti na tem in sicer zelo, to pa ni njegova pravica, in 3. da gorostasno računa; zgodi se, da celo več, ko je vreden njegov pacijent. Take ljudi nam daje na razpolago mestno starejšinstvo. Pač po receptu: da je le Turk, vse druge lepe lastnosti mu pa bodo dovoljene. Druga stvar, ki nam Slovencem ne ugaja in kar tudi domačinom Nemcem ne more ugajati, je, da v mestni občini odločujejo posredno in neposredno ljudje privandranci, ki se odlikujejo po brez-vestnosti in nimajo pojma o potrebah mestne občine slovenjbistriške. To je žalostno in tega bi ne smeli dopustiti niti Nemci domačini, ako jim ni pobiranje visokih doklad prvo, procvit mesta in o-kolice pa deveta briga. Ti privandranci so naravnost neznosni. Navesti hočemo en slučaj, ki se sicer ne tiče obč. sveta, pač pa mesta. Pred par dnevi je imelo mestno olepševalno društvo občni zbor. Da bi se delokrog društva kakor tudi število članov povečalo, predlaga davčni upravitelj g. Horžk, da se naj stavek v pravilih o samonemškem poslovnem jeziku črta, da bo omogočeni vstop tudi Slovencem, s katerimi moramo vendar računati. Kakor strela iz jasnega neba vdarijo te besede advokata dr. Janesitscha in t^koj začne govoriti dolg govor o mlačnosti Nemcev in o prodiranju Slovencev. Ko se nam je pravilo o ogorčenosti tega privandranca, smo si mislili: tak-le privandranec si lahko jeziček brusi, ker nima pri tem nič izgubiti, ker za procvit mesta mu je toliko kakor za lanski sneg. Ampak, da dovolijo resni, trezni domačini takšne zbruhe, to je pa vendar preveč.
Naštel sem par krivic, ki so nam jih naprtili slovenjebistriški Nemci in nemškutarji in posebno privandranci, pa z dovoljenjem domačinov. Vse te kriyice so resen opomin, da Slovenci in sploh vsi, ki jim je blagor mesta in okolice pri srcu, takih krivic ne dopustimo. To bi bilo preveliko podcenjevanje nas samih. Da Slovenci ne odobravamo
teh polen, ki so nam jih nametali pod kolena dragi naši »prijatelji« Turki, hočemo pokazati pri teh volitvah. Vsak slovenski volilec mora na volišče, ker Slovenjebistričani bodo nagnali gotovo vse v boj, kar leze in gre brez razlike ali nosi hlače ali kiklo. Zato pa bodimo čuječi, da nam satan, ko bodemo spali, ne naseje ljulike, iz katere bi vzrasle nove krivice. Med Slovenci mora nehati vsaka osebna razprtija; brez ozira na pripadanje tej ali oni politični stranki moramo v boj za vzvišeno narodno stvar.
H koncu opomnim še enkrat: Bodimo čuječi, da nas nasprotniki ne prehitijo.
Slovenjebistriški davkoplačevalec.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe za Štajerko.
V Gradcu, 29. marca.
Včeraj in predvčerajšnjim se je vršil tu 91. občni zbor največje in najvažnejše štajerske kmetijske organizacije, c. kr. kmetijske družbe. Ker so bile letos na dnevnem redu volitve v družbin osrednji odbor, je bil občni zbor izvanredno močno o-biskan. Od obstoječih 141 podružnic jih je bilo zastopanih 127 po 356 delegatih; od 55 spodnještajer-skih podružnic jih je bilo zastopanih 51 po 112 delegatih, od katerih je pa bilo kaka četrtina Nemcev. Odbori nekaterih naših slovenskih podružnic premalo skrbe za nabiranje članov, zato »je bilo tudi manj slovenskih delegatov Ivakor bi jih bilo po številu podružnic pričakovati. V tem oziru bo treba poboljšanja. Poboljšanja tudi zato, ker so se letos silili med slovenskimi delegati v ospredje nekateri klerikalni politični hujskači, ki za družbo nič ne store, ji celo nasprotujejo, a jo hočejo vseeno v svoje namene izrabljati.
Iz obširnega družbinega letnega poročila omenjamo, da je na Zg. Štajerju 30, na Sr. štajerju 53 in na Sp. Štajerju 55 podružnic; odobrila se je nanovo na tem občnem zboru ustanovitev podružnic v Škofji vasi in pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Vseh članov šteje družba 17.950. Po blagajniškem poročilu se je izdalo lani za družbino pisarno 37.634 K, za družbina časopisa (slovenski in nemški) 66.924 K, 373.000 K pa za pospeševanje vseh panog kmetijstva. Mnogo tega denarja je šlo na Sp. Štajersko in šlo bi ga pri večjem zanimanju za družbo še več. Proračun za 1. 1913 izkazuje 576.352 K izdatkov in 571.212 K dohodkov, torej mali primanjkljaj. V odbor računskih preglednikov je izvolil občni zbor od Slovencev kmeta Franca Kuharja iz ptujske okolice kot člana in odvetnika dr. Toneta Gosaka v Ptuju kot namestnika.
Precej v začetku zborovanja so se zravsali Nemci Pantzeve in Hohenblumove struje med seboj; zmagali so slednji in dosegli tudi pri volitvah poraz Pantzevih pristašev. Pokazalo se je na tem občnem zboru, da Pantzevo pristaštvo ni bogve-kako veliko in da tudi pri deželnozborskih volitvah najbrž ne bo delal škode nemškim nacijonalcem in klerikalcem. Sklenilo se je, naj osrednji odbor pravila tako spremeni, da bo vsakočasni ravnatelj šentjurske kmetijske šole član osrednjega odbora. Ta vsem Slovencem zelo simpatični predlog je utemeljeval g. dr. Gosak.
Nato se je razpravljalo o mnogoštevilnih predlogih in nasvetih, ki so prišli iz podružnic. Reči
moramo, da So dale spodnještajerske slovenske podružnice marsikatero dobro misel za razpravo. Tako je predlagala podružnica v Ivanjkovcih, naj se nabavijo praktične knjižice za nabiranje članarine; podružnica Vučja vas, Ptujska okolica, Št. Ilj v 31. gor., Polenšak, Sv. Jurij v Slov. gor., Ljutomer, Št. Peter—Mestinje so stavile koristne nasvete za prodajo domačega vina (prirejanje vinskih sejmov v deželah, kjer vina ni), za gnojenje vinogradov, za znižanje železniških tarifov za prevoz vina. kolja in sadja; Št. Jur ob juž. žel. je predlagal, naj bi se dale pri železnica^ olajšave za prevoz mleka; Ptuj-okolica, da naj se upelje v ptujskem okraju zopet samo marijadvorsko goveje pleme; Sv. Jurij ob Šč. bi rad imel preuredbo krajnih in okrajnih šolskih svetov, kar pa je bilo odklonjeno; Žalec Je predlagal skorajšnjo uvedbo obrtnih olajšav; Bi-zeljsko in Ivanjkovci dobavo cenejše galice. Sprejelo se je še dosti drugih predlogov in nasvetov. Ako se bo izvršilo le nekaj, bo to zopet korak našega kmetijstva naprej. Natančnejše pa se bo bralo o vseh teh predlogih in nasvetih v »Gospodarskem Glasniku«.
Pri volitvah je bil za predsednika družbe zopet izvoljen deželni glavar grof Edmund Attems; tudi za oba podpredsednika sta bila izvoljena Nemca. Po naših mislih bi bilo pravično, ako bi bil jeden podpredsednik Slovenec. V odboru pa imamo sedaj tri odbornike več, torej 6 mož. Izvoljeni so v odbor Franc Roblek iz Žalca, Lovro Petovar iz lvanjko-vec, župnik JožefOzmec, župan Thaler iz Št. Ilja, dež. odbornik Verstovšek in neki Majcen iz Maribora. (»Nadrevizor« Pušenjak je pri volitvah pogorel.) Slednja dva so slovenski delegati na pritisk klerikalcev izvolili, dasi sta oba le klerikalna politika ne pa tudi pridna delavca v družbi. Ce se je Ze moralo zaradi ljube sloge klerikalce voliti, naj bi se vsaj volilo take, ki kaj delajo v podružnicah! Sicer pa sedaj klerikalci naprednjake zasmehujejo, da so se jim udali; iz tega sledi, da bodemo pri prihodnjih volitvah drugače postopali. Za norca se kmetje od — Verstovškov ne bodemo dali imeti.
Izmed Slovencev so bili odlikovani z zlato zaslužno kolajno ravnatelj šentjurske kmetijske šole Ivan Belle, s srebrno kolajno potov, učitelj Goričan in nadučitelj Franc Praprotnik, z bronasto kolajno oskrbnik Kovačič iz Sv. Petra pod Mariborom in deželni vinarski inštruktor v Šmarju Franc Štam-berger.
Lep slovenski uspeh na Goriškem.
V nedeljo, dne 29. marca je bil zgodovinski dan za Slovence v mestu Gorici (šteje 29.000 prebivalcev in je torej tako veliko mesto kakor Maribor). Nastopili so prvič pri občinskih volitvah. Volil je 3. razred. Slovenski kandidati so dobili 338— 340 glasov, laški 510—512. Zmagali r-a so Lahi edinole s pomočjo nemških uradnikov in drugih nemških naseljencev. Torej prav klaverna zmaga s tujo pomočjo! Od 987 volilcev jih je volilo 850; Slovenci so razun 11 vsi volili; od teh 11 so bili trije odsotni, trije pa bolni. In kar je še več vredno: volili so razun dveh popolnoma enotno. Štajerski Slovenci, vzgledujmo se ob delavnosti in možatosti Goriča-nov, pokažimo jim pri občinskih volitvah v naših nemškutarskih trgih in mestih, da imamo tudi ml kaj ponosa in odločnosti v sebi!

E?Ss
m
m
nii
občinstva za
iS, avsti% drž, razredne loterijo
im m
Podpisani želi kupiti:
m	celih srečk a K 200 ] .. . .
lil četrtink srečk „ „ 50 "•avstr razredne
............... osmink srečk ,. „ 25 j loterlJe
in zahteva, da se mu iste svoječasno pošljejo.
Ime in točen naslov :
je že sedaj ogromno in je pričakovati, da se ne bode moglo niti iz daleka vsem ugoditi, zaradi tega priporočamo, da se nam že sedaj da naročilo s tem, da se nam vpošlje priloženi izrezek	es -«
Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju
Bpp«ppa«ppap**p*ppppppa»pspp*pppi
13
Sila
li=
ais
li
Štajerske novice.
Inserati za velikonočno številko »Narodnega Lista« se nam naj pošljejo najkasneje do velikega torka, drugače jih ne moremo več natisniti.
Koncert glasbene šole v Celju. Na cvetno nedeljo se vrši v veliki dvorani celjskega Narodnega doma koncert celjske glasbene šole, ki je podružnica ljubljanske Glasbene Matice. Sodelujejo Narodna godba in otroški zbor glasbene šole pod vodstvom g. V. Engererja in iz posebne prijaznosti Celjsko pevsko društvo pod vodstvom skladatelja dr. A. Schwaba. Pomnoženi orhester^arodne godbe izvaja uvodoma koračnico iz opere »Carmen« in Cermakov »Sen Cechie«. Celjsko fl^vsko društvo poje Brahmsovo »Cigansko pesem št. 1« in novi dr. Schwabov koncertni valček »Solnček moj«. Otroški zbor glasbene šole poje dr. A. Schwabovo »Kanglico« in narodno pesem »Lunico« v Gerbi-čevl harmonizaciji. Na glasovirju izvaja gospode. Marta Hrašovec Mendelsohnov »Glasovirski koncert št. 2 v D-molu«, gospdč. Zdenka Vrečko C. M. Weberjev »Glasovirski koncert v C-duru«. Posebej omenjamo pa tu Smetanovo »Vltavo«. simfonično pesnitev za 4 glasovirje in 2 harmonija, ki je kot zadnja točka na bogatem vsporedu nedeljskega koncerta. Pri glasovirju bodo gospodične Zdenka Vrečko, Marta Hrašovec, Danica in Berta Smole, pri harmonijih gdč. Ema Lilek in g. Juro Detiček ml. »Vltava« sestaja iz sledečih delov: 1. Prvi vir Vltave. 2. Kmečka svatba. 3. Luna, ples vil. 4. Sva-tojanske brzine. 5. Široki tok Vltave. V duhu se pojavi poslušalcu sledeča slika: Dva studenca izvirata v senci hladnega šumavskega pogorja. Prvi Je topel in bister, drugi hladen in miren. Valovi, v eno bistrico se izlivajoči, jasno šume v bliščečih solnčndh žarkih. V hitrem teku naraste ta bistrica v rečico Vltavo, ki se vije daleč po češki zemlji. Teče po temnih gozdovih, iz katerih se oglašajo rogovi. Vije se med rodovitnimi njivami in med veselimi vasmi, iz katerih oznanja godba ženitovanj-sko radost. Ponoči, ob luninem svitu plešejo ob rečnih bregovih vile. V Svatojanskih brzinah tvori Vltava šumeče slape. In naprej postaja reka svobodna in široka; majestetično se vali tje proti Pragi, kjer jo pozdravlja staroslavni Vyšehrad. Tu izginja Vltava v svoji največji sili in slavi skladateljevemu očesu... Začetek koncerta točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice zvečer pri blagajni in poprej pri tvrdki Goričar In Leskovšek. Ker se obeta zelo velik obisk, priporočamo Celjanom in pa gostom od drugod, da si že vnaprej oskrbe sedeže.
Otroški pevski zbor »Glasbene šole« v Celju (podružnice »Glasb. Matice« v Ljubljani) nastopi prvič 5. aprila pod vodstvom učitelja »Glasb, šole« samega. S tem je storjen principijelno važen korak: razširila se je »Glasbena šola« tudi na pevsko polje. Mnogo lepih glasov imamo neizvežbanlh, ker niso imeli prilike izvežbati se solistiško (ali vsaj temeljiteje v petju) in na Spodnjem štajerskem nobeno pevsko društvo ne uspeva enakomerno in stalno, ker naraščaja ni. Tem nedostatkom pridemo v okom, ako dobimo v vsakem šolskem okolišu (izven šole), v prvi vrsti pa pri »Glasbeni šoli« v Celju stalen poduk v otroškem petju. Merodajne faktorje prosimo, da se za to idejo pobrigajo z vso vnemo — hvala naroda jim je gotova. — Dr. A. Schwat>.
Dr. Ant. Schwabovo »Dobro jutro« dobilo je brata: »Solnček moj!«. Posvečen je slavnemu občinstvu v celjskem okolišu v zahvalo za ogromen obisk dne 8. jun. 1914 in se poje v znak dedikacije tri leta samo tukaj. Skladba je obširna in obstoja iz 6 delov: iz uvoda, sklepa in štirih valčkov ter slika pomladansko razpoloženje. Napevi so kakor pri »Dobrem jutru« melodljozni ter slone deloma na narodnih motivih, izpeljava glasov pa je še zani-miveja, fugirana in kanonična. — To je torej drugi samostojni koncertni pevski valček za mešan zbor slovenske literature sploh; proizvaja se prvokrat 5. aprila pri koncertu Glasbene Matice v Celju. V.
Iz Celja. Dr. Ant. Schwab vglasbil je na prošnjo Zveze dramatičnih društev pevski del Aškerčevega »Kneza Volkuna«. Proizvaja se prvokrat 13. aprila ti. v Mariboru. V.
Iz Celja. Vsled odloka c. kr. ministrstva za pouk in bogočastje se vrši pod vodstvom gosp. Josipa Žagarja, absolv. um. ob. šol. avstrijskega muzeja na Dunaju na deški okoliški šoli v Celju od 1. aprila do L avgusta ti. ob nedeljah od 8. do 12. dopoldne kurz za risanje po modernih načelih za učiteljstvo občih ljudskih in meščanskih šol. Pri-Četek je v nedeljo, dne 5. aprila ob 8. dopoldne.
Sestanek celjskih slovenskih trgovcev vrši se danes v četrtek v gostilni »pri Ploju« na Bregu pri Celju.
Iz Celja. 26 let stari trgovski uslužbenec Anton NiefergalI, ki je znan uzmovič jn je bil že ope-tovano radi tega pod ključem, se je zadnji čas potikal več mesecev brez dela okoli in je dne 25. svečana izmaknil v neki gostilni na Brečto pri Celju' iz zaprte omare 80 K. Okrožno sodišče pa ga je zopet za nekoliko časa odvrnilo od njegovega »poklica«, ker ga je dalo v težko poostreno ječo za dobo 15 niesecev.
Iz Celja. (Razpisani službi.) Pri c. kr. cinkarni v Gaberju sta razpisani dve poduradniški službi. Prošnje do dne 18. aprila.
V	Trbovljah se vrši v nedeljo dne 5. aprila občni zbor moške in ženske podružnice, na katerem predava g. dr. Lev Brunčko iz Celja o vsenemškem gibanju.
V	pokoj je stopil župnik na Razboru g. Vinko Cepin in se naseli na Vidmu.
Neprevidna mati. Antonija Zaveršnik v občini Št. Pavel pri Preboldu je pustila svojega 22 mesecev starega otroka na peči in je šla krmit živino. Otrok je našel na peči vžigalice, jih je užigal in si pri tem užgal obleko. Predno so ga rešili, je dobil take opekline, da je na njih umrl.
Iz Vranskega. Cesar je potrdil izvolitev gosp. Franca Zdojšeka, župnika v Št., J ur ju ob Taboru, za načelnikom g. notarja Jezovšeka na Vranskem za njegovega namestnika za okrajni zastop vranski.
Iz Vranskega. Pripravlja se igra »Volkašin«. Vprizoritev se pripelje gledat najbrže tudi avtor sam.
Iz Vranskega. Občni zbor »Ciril-Metodove podružnice« se vrši v nedeljo 5. aprila ob 8. uri zvečer v gostilni g. Košenine. Z občnim zborom je združeno predavanje o 500 letnici umeščanja koroških vojvod na Gosposvetskem polju.
Iz Strojnika pri Vranskem. Minuli teden je kazal pri nas, kako se razstrsljujejo pečine in šotori z dinamonom, potovalni učitelj g. Goričan. Demonstracija je bila nad vse in za vse velezanimiva. Navzoči so bili tudi otroci višjih razredov iz Vranskega V., VI. ter iz Št. Jurja IV. Odraslih ljudi je bilo preko sto. Škoda, da je omenjeno, dasi prav izvrstno učinkujoče razstreljivo tako drago. Kot pa se je izrazil g. Goričan, je veliko upanja, da se bo cena znižala prav znatno.
Dotični kmetovalec, ki je v nedeljo prinesel za naše uredništvo poskus nekega umetnega gnojila, naj nam nemudoma javi svoje ime, da mu moremo ustreči.
Nabiralniki v Trbovljah zavzemajo vsekako prvenstvo med svojimi sovrstniki v naši domovini. Meseca sušca so dali zopet 44 K 44 v. Prvenstvo je dosegel sedaj nabiralnik v gostilni Forte, koj za njim pa moramo pohvaliti onega v gostilni Gorw-pevšekovi. Le tako naprej!
Iz Šmarja pri Jelšah. Cesar je potrdil izvolitev odvetnika g. dr. Josipa Georga za načelnika in župana g. Fr. Ferlinca za podnačelnika šmarskega okrajnega zastopa.
Iz Št. Jurja ob Taboru. Po večletnem cincanju so se končno merodajni krogi vendar odločili, da bodo letos začeli z zgradbo okrajne ceste od Bu-čaka'skozi Ojstrško vas do Južna. Vsakdo, ki je kdaj hodil ali se vozil po omenjeni cesti, bo pač brezdvomno vzkliknil z veseljem, da znajo i tudi Šentjurčanje ukreniti kaj res pametnega ter nad vse potrebnega.
Slovenska zaslepljenost. V Kozjem se je pred več leti naselil nemški odvetnik, ki sliši na ime Zirngast ter je Slovencem tako nasproten, da se mu ne zdi vredno jim dopisovati v slovenskem jeziku. Namesto, da bi se nam kazal pravičnega, nam kaže svoje# nemške roge ter se dela objestnega, kakor da bi*se morali Slovenci po njem ravnati. Le velika naša nezavednost in zaslepljenost je kriva, da tujec z nami tako ravna. Ako bi se njegova nemška pisma ne sprejemala ter se odločno zavračala, bi se kmalu spreobrnil ter bi moral nam in slovenskemu jeziku kazati svoje spoštovanje.
Nepotrebna tiskarna. C. kr. namestnija v Gradcu je ustanovila svojo tiskarno, v kateri tiska vse vladne razglase, oznanila itd. Da bi tiskarno lažje vzdržavala, je začela izdavati za občine, urade in oblasti posebni »Naredbeni list«, za šole, krajne šolske svete pa še posebej drugi »Naredbeni list« ter jih sili, da si ga morajo naročiti, četudi tega niso dolžni storiti. Tako si misli zagotoviti mnogo tisoč kron dohodkov in torej vpreči davkoplačnlke za izdavanje obeh listov in posredno za vzdrževanje svoje tiskarne. Zraven hoče s to svojo tiskarno odvzeti zasebnim tiskarnam zaslužek s tem da hoče izdavati za sedaj za občine, a pozneje za šole in druge uradne tiskovine. Ta naša trditev izhaja iz 8. številke »Naredbenega lista«, kjer poziva občine, naj si naročijo tiskovine v domovinsko-pravnih zadevah potom c. kr. glavarstev oziroma politične ekspoziture. Občine so avtonomne t. J. one si smejo tiskovine naročiti, kjer si jih same hočejo. Slovenske občine si naročajo samoslovenske tiskovine v slovenskih tiskarnah, kjer dobe zaslužek Slovenci. V namestniški tiskarni pa so nastavljeni sami Nemci ter tiskajo za Slovence dvojezične tiskovine, da bi jih sčasoma odvadili na slovenske tiskovine ter končno morebiti čez kakih 20—30 let vpeljali samonemške. Slovenske občine, ostanite s svojimi naročili pri slovenskih tiskarnah ter sc ne dajte vpregati v odvisnost nemštva, četudi ga priporočajo pri namestniji.
Ubogi lajmoštri! Na nekem klerikalnem sho-diču v Konjicah se je zahtevalo, naj bi podpore po ujmah dobivali tudi župniki. Da jih ni sram! Dobivajo plačo in štolnino, pa še bi radi ubogim kmetom odjedli tiste groše, ki jih po kakem mrazu ali po-vodnji več dobe. Farovške malhe res nikdar niso polne.
Postaja Špilield Južne železnice se bode od 1. maja naprej Imenovala »Špilteld—Štras«. S tem je hotela uprava Južne železnice ustreči željam prebivalstva v trgu Štrasu.
Prva lončarska učenka. Pri zadrugi lončarjev v Gradcu se je priglasila te dni prva učenka, neka Terezija Šlejh.
Umrl Je v Brežicah na Štajerskem gosp. Josip Strasser, c. kr. cestni mojster v p., oče gosp. Vinko Strasserja, sodnega avskultanta v Novem mestu. Cenjeni rodbini naše sožalje!
Iz Sevnice. Poštni pot med poštnima uradoma v Sevnici in na Blanci se opusti. Pošta se bo odslej ekspedirala z železnico do blanškega postajališča.
Razpisano je mesto poštnega ekspedijenta v Fali pri Mariboru.
Iz Ptuja. (Pohvaljeni orožniki.) Deželno orož-niško poveljstvo je pohvalilo radi raznih z uspehom dovršenih preiskav orožnike Bračiča in Sto-jana pri Sv. Marjeti pod Ptujem, Šmona v Cir-kovcih in Zlendra v Zetalah.
Iz Gradca. Štajerski deželni odbor razpisuje mesti distriktnih zdravnikov pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah in v Ljutomeru. Prošnje do 30. aprila. Pripomnimo, da sta v obeh krajih že naseljena slovenska zdravnika.
Iz Šoštanja. Igra »Rokovnjači«, ki se igra na našem odru v nedeljo 5. aprila ob 3. uri pop., bo gotovo privlekla mnogo občinstva od blizu in daleč!
V	večjem številu bi radi videli zastopane SlovenJ-gradčane in Šmarčane. Poagitirajte malo in mi Vara bomo obisk vrnili! Kdor se bo pokazal naklonjenega nam, tega bomo gotovo tudi mi radi podpirali! Torej v nedeljo vse v Šoštanj!
Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil g. Iva« Perdan, veletržec v Ljubljani 1.500 K od izkupička od družbinih vžigalic. To je tako znamenit prispevek, da mora vsak Slovenec vrednost uvaže-vati in po vsej moči delovati, da se uporabljajo vsepovsod med Slovenci te tako koristne užigalice.
Iz Ljutomera. Občni zbor Slovenskega političnega in gospodarskega društva za politični okraj ljutomerski se vrši v torek, dne 7. aprila 1914 zvečer ob 6. uri v gostilni g. Franca Sevra v Ljutomeru. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca v Ljutomeru in okolici je, udeležiti se tega zborovanja ter postati član tega važnega društva.
Sigurno znamenje. Zena: Sosedov Jurček pa res nikoli drugače ne moli kakor če mu dado krajcar. — Mož: Potem bo pa gotovo še župnik it njega!
Vojaška zrakoplovna postaja se ustanovi začetkom maja v Thalerhofu pri Gradcu. Kdor še zrakoplova ni videl, si jih bo lahko tam pri vajah ogledal.
Imenovanja v državni obrtni svet — krepka zaušnica spodnjestajerskemu obrtništvu. »Slov.
Narod« piše: Ko so se vršila pred 5 leti imenovanja v državni obrtni svet in so razni spodnjs-štajerski državni poslanci (n. pr. Roblek in dr. Ploj) posredovali pri trgovinskem ministrstvu, naj bi se dalo tudi slovenskim obrtnikom na Sp. Štajerskem, ki jih je okoli 8000, zastopstvo v državnem obrtnem svetu, se je spoštovani sekcijski šef Muller zgovarjal, da spodnještajersko obrtništvo"nima nobene zveze obrtnih zadrug, sploh ni združeno v nobeno večjo korporacijo, na katero bi se bilo treba ozirati. Sedaj si je r.aše slovensko obrtništvo po trdem boju izposlovalo zvezo — a pri ravnokar izvršenih imenovanjih se trgovsko ministrstvo ni oziralo na njegovo zahtevo, da se imenuje v državml obrtni svet tudi sn spodnještajerski Slovenec! Biili so imenovani K.ar štirje štajerski Nemci (trgovec Assmann iz Gradca, čevljar Eder iz Gradca, ta-petar Krebs iz Gradca in zlatar Einspinner iz Gradca), pa noben Slovenec. Ubilo to sicer našega obrtništva ne bo, ampak prikrajšano bo zopet pri marsikateri važni stanovski zadevi, ker se oblasti ozirajo na mnenje državnega obrtnega sveta. Trgovsko ministrstvo je pa s preziranjem štajerskih Slovencev znova dokazalo, da mu ni za nepristransko uradovanje, temveč za podpiranje germanizato-ričnih teženj na povelje Nemcev, ki bi radi naše obrtništvo v žlici vode vtopili. Slovenski obrtniki ma Sp. Štajerskem, ta slučaj vam kaže, da se morate čim tesneje organizirati, da se boste lažje branili proti Nemcem in veleslavni naši vladi. In če je kaj moštva in ponosa v vas, boste pač javno dali Izraza svojemu ogorčenju.
Iz Šoštanja. »Straža« ve povedati, da je vlada razdružila dosedanjo kolektivno obrtno zadrugo za šoštanjski okraj v nemško za mesto Šoštanj in slovensko za ostali okraj. Ce se je to nasilstvo proti volji zadruge res zgodilo, ne vemo. Pravilno pa ni, ako se »Straža« sedaj izgovarja na edinega našega in še povrh samo deželnega poslanca, da se je to zgodilo. Kje pa je ostalo 7 klerikalnih državmih in 12 deželnih poslancev? Četudi zadruga ni v klerikalnih rokah, v narodnih zadevah se ne sme poznati strankarstva, kakor to hoče imeti »Straža«. Ravno ker klerikalni politični mogotci vedno In povsod mislijo le na strankarstvo, nazadujemo pri vsaki stvari.
Iz Št. Petra pod Sv. gorami. »Slov. Gospodar« je 5. in 26. marca priobčil dopise, kojih mojster je bil ob času pisanja jako potreben, da bi se ga malo po glavi zmočilo. Gotovo bi zamogel potem še vsaj nekoliko podaljšati svoje trudapolno delo. Spoišto-varii dopisnik, bodi uverjen, da me nedostojno, ta-korekoč zaničljivo zbadanje od tvoje strani prav nič ne zadene. Na moj nekdanji rudokopski posel sem bil in bom vedno ponosen. Dotični, ki mi uporeka nekaj. zaradi »trboveljskih manir«, primi sam sebe za nos, se že poznamo, pa še prav dobro; res čudno, da nisem posnel prelepih manir od šentpeterske klerikalne bande. Za durmi občinskega odbora se je morda eden ali drugI od teh »preklicanih« Treb-čanov milo zjokal. Najbrž je dotični pričakoval od klerik. kolovodjev, da ga bodo napravili za župana.
V	zadnjem trenutku bi ga bili lahko rešili. Zakaj ste ga odvrgli, vam ni dosti pripomogel? Vaš dobri klerikalni podjetnik nič ne doseže. Opomnim še gg., če imate v vaši fabriki še kakšnih zaničljivih spisov, le pridite z njimi! Povem vam, da imam jaz tudi v zalogi sredstev, s katerimi vas lahko krepko pri-mem. Kralj.
Nadaljevanje štajerskih novic na 5. stranL
..Mariborski Glasnik" dobe le
naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K.
MARIBORSKI GLASNIK
GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA «MARIBOR» V MARIBORU

Uredništvo v
Mariboru,	^^
Tegetthoffova	J^J cesta št 30.
Predavanje dr. Ilešica v Narodnem
domu.
Minulo soboto je predaval g. dr. Ilešič iz Ljubljane v Narodnem domu o slovenski in jugoslovanski narodni zavesti. Vsebina njegovega.govora je bila v kratkem ta-le:
Vzrok propadanja našega naroda tiči v pomanjkanju narodne zavesti. A če bi se tudi utrdila slovenska narodna zavest, bi se Slovenci sami ne mogli vzdržati na površju. Mogoče je to le, sko se naslonimo na Hrvate in Srbe in ako stopi na mesto slabotne slovenske močna in zdrava jugoslovanska narodna zavest. Prehod od slovenske k jugoslovanski narodni zavesti ni težak. Saj tudi meje med slovenskim narodom in ostalimi jugoslovanskimi narodi niso bile vedno takšne, kakoršne so danes. Še-le Franki (nemško pleme) so oddelili Slovence od ostalega jugoslovanskega življenja. A kar je tuji meč uničil, to zopet lahko ustvarimo mi. Doseči pa moremo to le, ako na mesto naroda s slovensko narodno zavestjo stopi narod z jugoslovansko narodno zavestjo. Naj se potem že reši slovensko in jugoslovansko vprašanje tako ali tako, v vsakem slučaju more nam Slovencem »jugoslovanska« narodna zavest le koristiti, nikakor pa ne škoditi. Nam Slovencem treba priti preko ozkega obzorja, »e smemo biti kakor slovenski pisatelj Danjko, ki je pisal le za majhen del štajerskih Slovencev, ne kakor Prešern, ki je pisal samo za Kranjce. Naš slovenski jezik se mora razviti v jugoslovansko smer tako, da nikdo Izmed nas tega niti čutil ne bo in, da bo sleherni Slovenec v novem jeziku izpoznal lezik prednikov, seve nekoliko bolj razvit jezik in ostalim jugoslovanskim jezikom podobnejši jezik. To se pa da doseči le, ako bo zlasti mlajša generacija bolj navdušena za novo idejo.
Tako g. dr. Ilešič. Toda par opazk! Dr. Ilešič je kot Jugoslovan optimist, kot Slovenec pesimist. Ob je trdno prepričan, da se Slovenci kot samostojen narod ne bomo mogli vzdržati, trdeč, da propadamo! Stikajoč po vzrokih našemu propadanju zasledi, da tiči vzrok v pomanjkanju narodne zavesti. Gotovo je v tem nekoliko vzroka, nič manj važen vzrok pa sta pomanjkanje kapitala in pa pri tisk od strani vlade, gospodarska premoč sosednih narodov, Nemcev in Italjanov. Toda krivico bi delali samim sebi, ako bi trdili, da je pri nas tako malo narodne zavesti. To ni resnica. Zgodovina naša nas uči, da so Slovenci imeli narodno zavest. Uničili so jo še le absolutistični vladarji 17. in 18. stoletja. Cim pa se je začetkom 19. stoletja vzbudila znova, je takoj tudi pokazala, da je le spala. In v kratki dobi slabega stoletja smo Slovenci pokazali, da smo narod, da imamo v sebi zadosti življenjske sile. Osobito v minulem desetletju smo znatno napredovali. Danes je že masa našega naroda zavedna in ne več samo inteligenca. Pesimist je zato danes tisti Slovenec, ki ne veruje v slovensko bodočnost. Ako bi naš položaj sodili še tako slabo, toliko moramo gotovo priznati, da narod, ki meče kar meni nič tebi nič svojo individualnost na stran, ni prevelik junak. Zgodovina uči. da so mnogokrat tudi mali narodi dosegli visoko, samo stojno kulturo. Dosegli pa so jo le zato, ker so hoteli nekaj ustvariti, ker so razvili vse svoje moči. Narod, ki se samovoljno odreče svoji individualnosti, kakor naj to store Slovenci, tak narod nima v sebi dovolj razvite narodne časti, narodne zavesti, tak narod ne zasluži ničesar druzega ka kor, da pogine. Le pod enim pogojem bi bil naš obup opravičljiv, namreč, ako bi statistika zadnjega desetletja kazala nazadovanje našega naroda. Statistika pa govori drugače, da, kaže celo, da smo v zadnjem desetletju v primeri prejšnjemu desetletju izredno močno napredovali. Da, lahko rečemo, držali se bomo, dosegli bomo lepo kulturo, ako bo le storila naša inteligenca svojo dolžnost, ako se bo naš narod predvsem gospodarsko dvignil, ako moralno ne bo propadel in ako bo v vseh slovenskih srcih zaplapolal ogenj prave slovenske narodne zavesti. To je tudi nekako stališče, ki so ga na številnih shodih in v listih že zavzeli štajerski Slovenci.
Gospod predavatelj, nam tokrat ni utegnil popolnoma razviti svojega kulturnega programa. Toda iz lepega števila predavanj in spisov njegovih |e njegov program znan po vsej Sloveniji. Dolžnost pisca teh vrstic je pokazati na najjasnejše razlike med stališčem, ki ga zavzemajo v jugoslovanskem vprašanju g. dr. Ilešič, in onim njegovih nasprotnikov, zlasti g. dr. Rostoharja. Govor g. predavatelja je bil krasen, lepo opiljen, jezik čist in blagoglasen. Govor je bil poljudno znanstvenega značaja in kot tak jako umesten. Okoli 250 poslušalcev in poslušalk je pazno sledilo zanimivim izvajanjem in ako ie tudi bilo med njimi več takih, ki z nazori g. dr. Ilešiča ne soglašajo, vendar so bili vsi zadovoljni. V toliko je pač moral g. predavatelju vsakdo pritrditi, da nam treba še več in globlje razvite narodne zavesti, da moramo biti optimisti. Predavatelj sicer ni jasno izrekel pač pa parkrat namignil, kaj ni'Mi. On je prepričan, da se Slovenci ne morem0 'užati in zato je najbolje, da postanemo Hrvatje oziroma nekaki Jugoslovani. Tu mu moramo
pač ysi pritrditi: ako nam res ni mogoče se vzdržati kot samostojen narod, potem je seve stokrat bolje, da se pohfvatimo, kakor pa da se ponemčimo ali pa poitaljančimo. če že potem izginemo kot Slovenci, pa bomo vendar še ostali Slovani, Jugoslovani. G. predavatelj sam pa se je gotovo prepričal, da je med mariborskimi Slovenci znatno priopmogel k premišljevanju o zanimivem jugoslovanskem vprašanju.
Slovensko gledišče v Narodnem domu. V nedeljo, 5. aprila ob pol 4. uri popoldne se bode predstavljalo »Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa«. Več
o tem smo priobčili v zadnjem »Mariborskem Glasniku«.
Velik protesten shod priredi Narodno politično društvo »Maribor« v Narodnem domu v nedeljo, dne 26. aprila ob 10. uri dopoldne.
Prošnja do vseh, posebno do mariborskih Slovencev. S proslavo 500 letnice ustoličenja korotan-skih vojvod si hočemo mariborski Slovenci postaviti spomenik v naši dramatični zgodovini. Priprave za slavnost so velike. Uprizorita se Jurčičev »Tu-gomer« in Aškerčev »Knez Volkun*. Prireditev bo pokazala kos naše preteklosti, kos slovenske zgodovine. Sodelovalo bo do 60 oseb na odru. Za vse te treba novih, staroslovenskih krojev, katere si mora »Dramatično društvo« nalašč za to prireditev nabaviti. Z izdatki pa ne kaže štediti, ker se mora vršiti proslava dostojno in ker hočemo, da ostane ta prireditev v trajnem spominu vseh. Dohodki te prireditve nikakor ne bodo mogli kriti izdatkov; na-ravno je, da bo račun izkazal primanjkljaj. In primanjkljaj bo treba kriti s prostovoljnimi prispevki. Vsakdo brez razlike strankarskega prepričanja, slehernik, ki ima količkaj smisla za slovensko preteklost in ki mu je kaj ležeče na tem, da mi mari- j borski Slovenci in z nami naša štajerska narodna j meja sploh na časten način proslavimo 500 letnico, l vsakdo bo gotovo rad priskočil prirediteljem s ka- j kim zneskom, da se pokrije primanjkljaj. Prispevki j se naj pošljejo »Dramatičnemu društvu« v Mari- \ boru (Narodni dom). Pripomnimo kar na tem mestu, da je nekdo, ki noče biti imenovan, podaril v gornji namen Dramatičnemu društvu kar 40 K. Posnemanja vredno!
Obsojen na 1 mesec zapora. 2e njega dni smo poročali o grozni nesreči, ki se je bila pripetila v Ploderšnicl. Franca Velšek je šla k sosedom, svojih pet otrok pa je pustila doma brez nadzorstva. Deca pa je prišla do vžigalic, se začela ž njimi igrati. Vžigalice so se užgale in zapallle otroški voziček. Dim je kmalu napolnil sobo in vseh 5 otrok se Je zadušilo. Okrožna sodnija je obsodila mater ponesrečenih 5 otrok zaradi neprevidnosti na 1 mesec strogega zapora. Roditelji, ne puščajte otrok samih!
Umrla je g. dr. V. Kacu 1 letna hčerkica Bernardina. Pred par tedni je umrl 11 letni sin gimnazijec. Hud udarec!
Stavka krojaških pomočnikov v Mariboru. Mariborski krojaški pomočniki so začeli stavkati. Njihove zahteve so: zvišanje mezde za 30 odstotkov, znižanje delavnega časa od 11 na 10 ur, najnižja mezda sme znašati 5 K 50 v na dan. Od vsake ure, ki presega določen delavni čas, se ima plačati 90 v — 1 K 50 v. Posredovanje pomočniških služb imej v rokah strokovna organizacija pomočnikov. Mojstri ne marajo ugoditi tem zahtevam in pravijo, da tega ne morejo storiti, ker jim konkurenca takozvanih konfekcijonarjev (trgovcev z na-retimi oblekami) preveč škoduje. Zasledovali bomo ta mezdni boj krojaških pomočnikov natančno in prinašali v vsaki številki poročila o poteku tega zanimivega boja.
Podružnica društva slovenskih pravnikov se snuje v Mariboru. Njen delokrog se bo raztezal na okrožje mariborskega okrožnega sodišča.
Tezna. V zadnjem »Mariborskem Glasniku«
manj 5 K 50 v na dan. Pismonoše, ki nosijo na deželo, pa dobivajo po 2—3 K na dan. Taka plača je brez dvoma prenizka.
Ruše. Slovenski učiteljiščniki iz Maribora bodo igrali pri nas 3. majnika ljudsko igro »Graničarji«. Dijaki bodo tudi sami svirali. Čisti 'dobiček je namenjen slovenski dijaški kuhinji v Mariboru.
Strah pred Slovani. Istočasno, ko smo poslušali minulo soboto v Narodnem domu g. dr. Ilešiča, je govoril Nemcem v kazini mariborski nemški odvetnik dr. Mravlak o »naraščanju slovanskega vpliva v Avstriji«. Jadikoval je, da v Avstriji ni več nemškega državnega jezika in dokazoval, da bo Nemcev v Avstriji kmalu konec, ako se "vse nekam ne izpremeni.
Narodnosocijalna zveza. Sestanek se vrši v torek ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma.
Slovenski delavci! Pristopajte k slovenski delavski organizaciji »Narodnosocijalni zvezi v Ljubljani«. Plačilnica Zveze se nahaja v Narodnem domu. V kratkem se ustanovi v Mariboru samostojna podružnica »Narodnosocijalne zveze«
Gostilničarji in kovači! Na prodaj je eno železniško postajo od mesta Maribor oddaljeno malo posestvo z gostilno in kovačijo. V istem kraju je tudi na prodaj večje posestvo z dobro vpeljano gostilno in trgovino (v hiši je tudi poštni urad). Cena tega posestva je okroglo 50.000 K, polovica je vknjiženih bremen, ki jih kupec lahko prevzame. Obe gostilni, kovačija in trgovina so na ugodnem mestu in je zelo važno, da pridete posestvi in obrt v slovenske roke. V mestu Maribor je na prodaj gostilna s sobami za prenočišče. V hiši je tudi pe-karija. Ker ni v Mariboru slovenskega mesarja, bi bilo umestno združiti gostilno z mesarijo in bi o-boje gotovo uspevalo. Pojasnila daje podružnica ; »Branibora« v Mariboru (Narodni dom).
Našemu občinstvu, posebno črevljarjem in ! kmetom priporočamo g. Matija Navržnika, ki je j v Mariboru na Tegetthoffovi cesti št. J 6 otvoril trgovino z usnjem in vsemi črevljarskimi potrebščinami. (Glej oglas!)
Približujejo se velikonočni prazniki. Smatramo za svojo dolžnost, opozoriti naše slovensko občinstvo, da podpira slovenske trgovce in obrtnike, v prvi vrsti tiste, ki imajo oglase v »Marib. Glas.«
Ruše. Tukajšnje kmečko bralno društvo ima v nedeljo, 5. dne mes. aprila ti. v gostilni gosp. J. Pinteriča ob 5. uri popoldne svoj občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju ljudske knjižnice. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Pri nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro pozneje brez ozira na število udov z istim dnevnim redom. Odbor.
Ruše nad Mariborom. (Predstava.) Mariborski slovenski učiteljiščniki prirede v nedeljo dne 3. maja ob pol 4. uri pop. v gostilni g. Novaka pod pokroviteljstvom č. g. prof. dr. Ant. Medveda in g. prof. J. Marina trodejanjski ljudski igrokaz s petjem »Graničarji«. Ker je čisti dobiček namenjen slovenski mariborski dijaški kuhinji, je upati na obilen obisk.
Izredna prebrisanost. (Ujet — otet!) 25 letni mehanik Jože Meglič je posebno prebrisan fant. Ker je nekemu vojaku Radiču pomagal pre dezer-taciji, ga je policija aretirala in hotela izročiti o-krožni sodniji. Stražnik je gnal Megliča v zapor k okrožnemu sodišču. Dočim sta sa mestni stražnik in jetniški paznik nekaj menila, jo je Meglič nenadoma odkuril. Ko sta paznik in stražnik končala svoj zanimivi pomenek, sta čudoma zasledila, da Megliča nikjer več ni. Zaman je bilo njuno tekanje po vseh hodnikih. Megliča nista mogla dobiti. No, povrhu je Meglič še celo kruljav!
Gostovanje dramskega ansambla slov. gledališča v Ljubljani. Kakor vsako leto tako pojde dramski ansambl tudi letos na svoje gostovanje širom slov. domovine in si je izvolilo to pot režiserja g. Milana Skrbinška za svojega vodjo. Opozarjamo
piše nek Poberžan, kako mrtvo je v dolgi vasi tam --------- ------------ — -------- ------
za Dravo. No, pri nas na Tezni ni nič bolje. Da, še ! javnost na to gostovanje, ki ni le odgojnega po-slabše. Odkar imamo pri nas nemško šolo, gineva mena, temveč mora biti tudi žalibog borba za vsak-slovenska govorica vedno bolj. Pred leti smo imeli : danji kruh, kajti sezona se bliža že h koncu in slov. pri nas več gostiln, trgovcev, obrtnikov, ki so imeli j igralec še danes ne ve, če bodo merodajni faktorji slovenske napise, danes skoraj več ne najdeš slo- ■ storili istotako svojo dolžnost kot jo je on storil venskega napisa. Krivo je temu pomanjkanje na- ; tekom sezone čez mero. Gostovanje je začrtano rodne zavesti. Dosti krivde zadene tudi naše poli- ; v velikem obsegu, tako da bi turneja trajala dva tike. Pa tudi mariborski Slovenci niso tako nedol- , meseca, a seveda — samo ob zadovoljivem finan-žni. Ne bi nas bili smeli tako zanemarjati. Knjižnice | cijelnem uspehu. Apeliramo torej na slov. občin-bi nam nujno trebalo, kakega društva in kmalu bi • stvo, da podpira to gostovanje s svojim številnim bilo drugače. Saj ni druge nesreče, samo naše ljud- : obiskom. Predstave so projektirane v sledečih Jkra-stvo je nezavedno. Zato je treba vzdramiti in ko- ! nec bo nemškutarski slavi.
Pismonoša poneveril 800 K. Franc Zorko je nosil iz glavne pošte v Mariboru ven na deželo denarne in pisemske pošiljatve. Tako bi bil moral nekemu Andreju Bedraču v Pobrežju izročiti denarno pismu z 800 K. Zorko pa tega pisma Bedraču ni izročil; na recepisu je ponaredil Bedračev podpis, denar pa obdržal zase, torej ga poneveril. Zorko je sedaj izginil iz Maribora in ga še doslej niso našli. Star je 27 let. Čudo ni, ako kak poštni uslužbenec poneveri denar, ki mu je zaupan. Pri današnji draginji mu daje pošta 60 K plače na mesec ali še manje. Torej niti 2 K na dan. Na drugem mestu poročamo, da stavkajo v Mariboru krojaški nomočpiH in 7*Meva<o kcf t»a'«hb?/>	vM-
jih: Gorica, Tolmin, Kanal, Renče, Prvačina, Trst, Pazin, Voloska, Balsar, II. Bistrica, Idrija, Zire, Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice, Celovec, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Slov. Bistrica, St. Jur, Celje, Trbovlje, Žalec, Zagorje, Krško, Brežice, Novo mesto, Metlika, Ribnica, Kamnik. Gostovanje se prične na velikonočno nedeljo v Gorici z velezabavno burko »Konec sveta!«
Kdor se hoče učiti trgovine ali pa kake obrti, se naj obrne na »Slov. trgovsko in obrtno društvo v Mariboru« (Narodni dom).
Loterijske številke.
Dnnaj, dne 28. marca 1914: 4, 29, 76, 52, 90»
...... «
OO tCy) 11 /fo

Slavnemu občinstvu iz Matibora in okolice v blagohotno znanje, da sva poleg sedajne krojaške in modne trgovine še otvorila drugo
trgovino za izgotovljene ženske, moške in otroške obleke
ter vsakovrstno perilo in kravate. Izgotovljeae moške obleke že za 8« K, ženske za 30 K. — Umerjene obleke za gospode po najnovejšem kroju, elegantno izgotovljene Že od 40 K, za dame od 38 K naprej. — Za dobro ii solidno blago se jamči. Na zahtevo se izbire franko dostavijo.
K obilnemu obisku vabita najvljudneje
Božič in Lorber, Martinu*
Tegetthoffova cesta 23 in 34.
Glavni tpg, poleg potovža.
Telefon št, 133.	Poštne pošiljatve 3 krat na dan.
Fluid proti protinu l K. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentol, poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Liniment odpravlja najhitreje potenje nog.
Volneno iu perilno blag« za dame, sukno za gospode v veliki zalogi priporoča
M. E. ŠEPEC, Maribor
Grajski trg štev. 2.
Usnje!	Podplat!
Nova trgovina!
Matija Naveržnik
Špecerijsko blago, vino v steidenicah, premog in drva priporoča
vsakovrstna, kakor travna, deteljna. grah, salata, cvetlice itd. se kupujejo gotovo najboljše v staroznani in že večkrat odlikovani trgovini
A. Vertnik
Maribor, Koroška cesta št. 17.
Bogata zaloga. Vedno sveže blago
Maribor, Zofij in trg štev. 1 (t gradu).
Y zalogi tudi vsakovrstno špecerijsko blago in deželni pridelki.
naznanja, da je otvoril na Tegetthoffovi cesti štev. 16 v Mariboru v hlM odvetnika dr. Rosine trgovin« z usnjeni, podplati in vsemi čevljarskimi potrebščinami. Izdeluje sam tndi gornje dele obuval in si er zelo dobro in po izredno nizkih cenah.
za vsakega gospodarja je slaba streha. Stroški za nove drage strehe iz slabega materijama, vedna popravila, požari, uničijo v kratkem najboljšega gospodarja.
Tej nesreči se izogne,
kdor si da napraviti
krojaški mojster, Maribor
Grajski irg (v Gradu)
izdeluje točno in solidno obleke za gospode in
dečke po meri in po najnovejšem kroj«. Zaloga izgotovljenih oblek po zelo nizkih c^oah.
kupovati ali naročevati blago pri tujih neznanih trgovcih. Če želite dobiti (tobro in ceno
blago za moške in ženske obleke, perilo, pred pašnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd.
obrnite se na Prvo slov spodnještajersko razpošiljalnico
l Jf, Soitaric, Maribor, Sfctft
Ceniki in vzorci na željo brezplačno.
iz zarezane opeke
Vsak dan sveže pecivo, ob sezoni sladoled. — Velika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kandit, raznih peciv ln slaščic.
Ifarocila za goitije in Veselice se iočtto izvršijo.
Najnižje cene.	Solidna postrežba.
Dobro urejeno za trgovce.
Ta slovenska tovarna izdeluje tudi druge vrste opeke, strešne in zidne, cevi za drenažo i. t. d. iz najboljše večkrat premlete ilovice
po najnižjih cenah.
vljudno naznanjam, da sem upeljal v svojo, poprej Šnraenjakovo trgovino raznovrstna, priznano najboljša Onedlinburška nemška semena, kakor garantitano čisto štajersko deteljo, lucerno, vsa travna in zelenjavna semena najboljše kakovosti, po najnižji ceni. Ob enem priporočam svojo bogato zalogo vedno svežega špecerijskega blaga. Posebno nudim za velikonočne praznike v nakup zelo lepe rozine kg od K 1"20 naprej, moko št. 0 & K —'38 itd. Kupujem oves vsako množino po 16 do 18 K, pšenico po 20 do 22 K. vinski kamen po K 1— do K 110.
Priporočam se za mnogobrojen obisk z velespoštovanjem
"Jos. Šerec, maribor"
Tegetthoffova cesta št. 57
S Slovenska brivnica j i Maribor, Tegetthoffova cesta štev. 22 ■
se priporoča slav. občinstvu za obilen poset. £
Izdeluje tudi lasulje, brade itd. Maskiranje za gledališke nastope po ceni. ■
Vsled zelo ugodnega in velikega nakupa prodajam do preklica
koje stanejo navadno 12—20 vinarjev, sedaj po 4—6 in
10 vinarjev, 10.000 map pismenega papirja belega in	g§
barvanega v navadni ceni 50 in 60 vinarjev, 1000 kaset	g§
modneda in pismenega papicja v prejšnji ceni od 1—4 K,	gjg
sedaj Le po 40 vinarjev do- K 1'8G>. Vsakdo naj torej	||j
izkorišča to ugodno priliko v	§§
Tovarniška zaloga samo najboljših nr, prstanov, verižic, uhanov itd. Očala, šČipaluike, daljnoglede, zdrav, toplomere, časomere, tehtnice za vino, mošt ifcd. — Plošče in igle za gramofone. — Preelztjske nre, Schafhansen, Ornega, Zentth, Etema.
Maribor, Glavni trg štev. 22
Pipffila totSno in po m,
se dobi edino-le pri
Močna, okusna in zdrava (V dalmatinski vinami
^	frm	»Ml*	ni«	as
dalmatinska vina
IMatkovič
Glavni trg II Celje Slavni trg 8
Zahtevajte cenik fri vzorce!
Iz poštne službe na deželi. Mesto poštne ekS" pedijentinje pri Sv. Vidu pod Ptujem je dobila Ana Hauptman.
Na Muti se je obesil vt orek zjutraj neki neznanec. Pravijo, da se piše Lemež in je bivši posestnik iz Pobreža pri Mariboru. Hodil je že v pon-deljek po gozdu in ob Dravi. Kaj je vzrok samomora, še ni znano.
Zahvala. »Slovenski Gospodar« in njegov dopisnik iz Sv. Križa tik Slatine, ki se kar cedita same krščanske ljubezni do bližnjega, sta nedavno na meni opazila grozno napako, da še namreč nisem dopolnil 24. leta. Priznavam svoj veliki greh ter hvaležen za očetovsko svarilo in opomin javno obljubim, da se hočem poboljšati ter postati polnoleten, predno bo dopisniku ljubo. Potrpite do jeseni! Skupil je pa pri volitvah nisem sam, ampak vsi zavedni kmetje iz Tržišča in Erjavice, ker so vam pri prvem naskoku vzeli samo 9, to je polovico odbor-niških mest. Bog daj, da bi jo mi pri drugih volitvah zopet tako skupili. Če želite, na svidenje; pa s popolnim podpisom. Brez zamere! Miloš Verk, učitelj.
Od Sv. Andraža v Slov. gor. Kakor je bilo že omenjeno, se je 15. tm. ustanovila pri nas podružnica sv. Cirila in Metoda. Tem potom se iskreno zahvaljujemo obema g. govornikoma, g. dr. Gosaku iz Ptuja in g. Ante Begu iz Ljubljane za poučljiva in zanimiva predavanja. Zborovanja se je udeležilo nad sto oseb. Letnih udov za podružnico se je javilo 37 in lepo število podpornikov. Upamo, da se število društvenikov do prihodnjega leta podvoji.
—	Za res nepričakovano udeležbo vrlih Andražev-čanov se imamo predvsem zahvaliti tukajšnjemu velečastitemu gospodu kaplanu, ki je iz prevelike ljubezni do slovenskega naroda sklical za isti čas »protishod«, da bi onemogočil ustanovitev podružnice »nepotrebne« in Slovencem »škodljive« družbe sv. Cirila In Metoda. Dosegel je nasprotno! Razumni in samostojno misleči Andrtževčani so kar v gručah šli mimo plesnivih devic, ki tvorijo kapla-novo »društvo«. Udeležence njegovih shodov mu rade volje prepustimo in jih v nobenem oziru ne pogrešamo. G. kaplan! Oreh zori in postaja trd! Eno bo: ali bodete Vi Andraževčane politično izšolali, ali Andraževčani Vas — če bodete tako dolgo pri nas!
Od Sv. Barbare v Halozah. (Novice.) Posojilnica da svoje posestvo na razpolago za veliko veselico, ki jo priredi C. M. podružnica enkrat poleti.
—	Iz. šole. Katehet: »Povej mi imenitno božjo pot!« Učenec: »Sv. Johanca na Kranjskem«. — V državni pletarski delavnici se je te dni otvoril dekliški oddelek. — Občina Slatina je vprašala namestnijo, kedo da spada v kateri ižmed treh štolnih razredov. Dobila je odgovor, da je stranki, ki zahteva kako cerkveno funkcijo, na prosto dano, po katerem razredu hoče poroko, pogreb itd. Gospod župnik je tedaj do sedaj novi štolni red krivo tolmačil, ker je sam določeval razred in vsem posestnikom pOroke in pogrebe računil po 1. razredu. — Nobeden naših sicer narodnih krčmarjev še ni naročen na »Narodni List«. — Žid Blass je dobil sina, ki je bil 26. marca — obrezan. — Neki šaljivec je predlagal, da se naj v bodoče pri pogrebu uvede streljanje iz topiča, kar bi baje prišlo mnogo ceneje od zvonenja. — Drugi zopet nameravajo živeti raie po vzgledu klerikalca Andfejčekovega Tončeka v divjem zakonu in se tako izogniti visokim poročnim pristojbinam.
Vzoren denarni zavod. Vzoren denarni zavod se mora na vsak način imenovati posojilnico pri
Sv. Antonu v Slov. gor. Komaj sedem let obstoji ta zavod in posrečilo se mu je, v prvi vrsti vsled zasluge marljivega in delavnega načelnika gosp. Josipa Tušaka starejšega, zbrati čez 150.000 kron hranilnih vlog. Pri sedanji splošni pičlosti razpoložljivega denarja je to za zavod popolnoma na deželi nekaj nenavadno visokega. Klub denarni draginji zahtevala je posojilnica od svojih dolžnikov le 53/'«% obresti, delovala z 89 K uradnimi stroški zraven 60 K nagrad. Ni tedaj čuda, če si je Samo lansko leto prihranila čez tisoč kron. Vsa čast marljivemu odboru, v prvi vrsti pa njega načelniku.
Iz Luč. Tudi v naši gorski vasi doživimo marsikaj zanimivega. Čeprav je naš farovž veliko eno-nadstropno poslopje, smo imeli »spraševanja« v gostilni Mežnarce. Nesreča je hotela, da je preveč kmetov splezalo na veliko peč, ki se je vsled obilne teže podrla. Potem smo imeli pa spraševanje v cerkvi, kjer se je marsikateri prehladil. Govori se, da bodeta cekmoštra prosila knezoškofijski ordi-narijat, naj bi se v farovžu nekaj stranskih zidov podrlo in napravila večja dvorana, za samca župnika vendar ni treba toliko sob, ena pa naj ostane za našega »divjega« kaplana, da si lahko odpočije, ko pride ves zaspan domov. Sicer je pa naš župnik zelo dobra duša, ker vse mirno trpi, kar počenja njegov divji kaplan, četudi mu je to vse znano.
Beležke.
Hrvatski uradni jezik v Bosni in Hercegovini.
Te dni se je predložila cesarju v potrjenje postava, po kateri velja sedaj hrvaščina (ali srbščina, kar je jeden in isti jezik) za izključni uradni jezik pri vseh uradih v Bosni in Hercegovini. Še pri železnicah se bode rabilo v občevanju s strankami le srbohrvaščino; edino v notranji železnični službi se obdrži iz vojaških ozirov deloma nemščina. S tem je nemško uradovanje iz javne uprave v Bosni in Hercegovini zginilo, Švabi se ne bodo mogli odslej v mastnih bosanskih službah tako šopiriti kakor so se doslej. Pri nas se toliko vpije o »svetovnem« nemškem jeziku: a glej, slovenski kmet, komaj prideš na Hrvaško, v Dalmacijo in Bosno, že je pri sodnijah, davkarijah in po vseh uradih edino slo-vanščina veljaven jezik, vse tiskovine so slovanske. In to je upeljano pod istim cesarjem kakor ga imaš tudi ti. Kar je možno glede hrvaščine, je možno tudi glede slovenščine: tudi naš jezik mora postati po naših uradih edini uradni in občevalni jezik, da se vendar enkrat otfesemo Nemcev tudi pri naših sodnijah, davkarijah in glavarstvih. Če smo trdni, bo-demo to tudi dosegli in boljši kruh v cesarski službi bodo pri nas jedli le naši sinovi! — Ob enem je prišla minuli teden vest, da je imenoval cesar Hrvata dr. Nikolo Mandiča za najvišjega civilnega uradnika v Bosni in Hercegovini.
Otvoritev belokranjske železnice je določena na čas med 1. in 10. majem. 15. maja bo proga izročena javnemu prometu. Potem se bo lahko prišlo iz Ljubljane čez Novo mesto naravnost v hrvatski Karlovec. Ob otvoritvi te proge se pač Štajerci in Kranjci lahko spominjamo lenobe naših klerikalnih poslancev, ki ne store ničesar za železnico iz Ptuja preko Rogatca in Brežic po lepi Krški dolini v Novo mesto.
Umrl je v Zagrebu poslanec in urednik »Srbo-brana Bude Budisavljevič, jeden izmed glavnih vodjev Srbov na Hrvaškem.
Bogat kardinal. Te dni so v Rimu pregledali zapuščifio umrlega kardinala Rampole. Našli so samo denarja in vrednostnih papirjev za 425.000 K.
Kristus ni imel, kamor bi glavo položil, njegovi nasledniki pa žive v bogastvu in razkošju. Če vprašate v katerikoli kmečki fari, katera je najlepša hiša in kjer se najbolje živi, bo vsak rekel: V farovžu. Ni zlodej, da se naša duhovščina tako trudi obdržati kmečko ljudstvo pod svojo oblastjo.
Slabi uspehi klerikalne »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani. »Slov. Narod« piše: »Račun izgube in dobička »Vzajemne zavarovalnice« izkazuje 1274 K 68 v prebitka. Že to je strašno malo. Ako pa upoštevamo, da je v tem tudi zapopaden oddelek zavarovanja zvonov, ki izkazuje 4549 K 12 v prebitka, ostane v požarnem oddelku 3274 K 44 v izgube. Na to se nam zdi potrebno opozoriti v interesu občinstva.« Menda je tudi pri tem klerikalnem zavodu vse polno gospodarsko »naobra-ženih« kaplanov in mežnarjev. Kttietje bi si naj dobro premislili, predno se pri taki zavarovalnici zavarujejo.
Češka »Šolska Matica«. Kakor pri nas Clrll-Metodova družba, tako se trudi pri Čehih »Šolska Matica« obvarovati kar je mogoče, s šolami in o-troškimi vrtci češko deco ponemčenja. Ta češka družba vzdržuje na Češkem 105, na Moravskem in v Šlezlji 34 šol, katere je lansko leto obiskovalo 15.576 otrok. Izdalo se je za vzdrževanje tega šolstva lani jeden in četrt miljona kron. Poleg »Šolske Matice« pa imajo Čehi še manjše šolske družbe za posamezne ogrožene kraje, da tam vzdržujejo češke šole. Toliko žrtvuje češki narod za poduk svoje dece v materinskem jeziku, marsikateri slovenski kmet In delavec pa tlači svoje otroke v nemško šolo, da se mu tam izpridijo in kasneje zaničujejo svoje lastne slovenske stariše. In oče, ki ga tak podivjan in ponemčen otrok tepe in zasramuje, se nima pravice pritožiti, temveč se mu mora reči: Sam si kriv, ker si zaupal tujcu in sovražniku svojo deco!
Žalostna obletnica. Minuli teden, dne 26. marca, je minilo leto, kar je padla združenim Srbom in Bolgarom v roke silna turška trdnjava. Odrin. Ko so kasneje Bolgari Srbe zavratno napadli, so jim pa Turki z lahkoto zopet vzeli Odrin. Žalostna je ta posledica prokletega bratskega prepira med Slovani, od katerega je žel, kakor še vedno, le tujec.
Kdo prodaja najboljša umetna gnojila?
Vedite	Vsako
Vrsto Vredno Vinko VabiS Vedno.
LISTEK.
Ropar kot zvodnik.
(Srbski spisal Lazar K. Lazarevič.)
(Konec.)
Kar trd sem bil strahu, segel sem hitro po svoj revolver ter skočil zopet k vratom. V tem trenutku slišim od okna sem »pst, pst!« in se obrnem. »Gospod, daj mi hitro Zivkov samopal sem s stene, tie boj se, jaz sem Timo Trifunov, nič se ne boj. Pa hitro daj, foparji so tu. Le hitro, hitro!«
Priporočava svojo bogato založeno zalogo z galanterijskim in modnim blagom. Postrežba točnih
Nevarnost je bila velika. Takoj sem razumel, da je ta Timo mož, ki je Švaba in se poteza za Stano. Nisem se torej upiral, ter mu dal pištolo. Ropar vendar ne bo zahteval od mene samopala?
Zdaj je bila vrsta na meni. Pripravil sem si revolver. Pri tem sem trepetal kot šiba na vodi. Prvič v svojem življenju sem spoznal, da se nisem potikal zastonj okoli z orožjem, pa lahko mi verjamete, da me je bilo pred lastnim" revolverjem bolj strah kakor pred roparji. Kako naj usmrtim človeka! Nasprotno ... rajše bi vedel, da Sem ubit sam!
»Udajte se!« sem slišal, kako je naenkrat zakričal glas v hišnih vratih. To je bilo zame spoznanje. Tudi jaz odprem vrata svoje-sobe, stopim na prag z revolverjem v iztegnjeni roki in začnem tudi vpiti: »Udajte se, udajte se!«
V	vežnih vratih pa sem videl moža, ki je dvignil samopal proti gruči roparjev, katerih eden je tiščal Stani usta, druga dva pa sta davila 2ivka, ki ie bil že ves višnjev.
Takoj popuste roparji svoji žrtvi, eden ustreli iz svojega samopala na osvobojitelja na vežnih vratih, drugi pa preseka z jataganom, na kateri je visel kotel, da se ta preobrne in pogasi ogenj. Cula sta se še dva strela.
Potem pa je bila tema.
Streljal sem proti stropu sam sebi za korajžo; seveda pa sem pazil, da nikogar ne zadenem.
Nastal je vik in krik.
Naenkrat — jaz nisem videl, kdo je bil — je potisnil nekdo šiloma nekoga drugega v sobo, kjer sem spal, in nato sem slišal še nekoga, ki je bil notri ter je vrata hitro odznotraj zapahnil.
Kmalu nato je bilo vpitje zunaj. Osvobojiteljev je bilo zdaj gotovo že več.
Zdajci vzplamti ogenj na ognjišču močneje.
»Pusti me, Timo, jaz sem«, zavpije Živko ter se vrže na tla, ko čuti udarec na vrat.
Odzunaj se je čulo spet novo in glasnejše vpitje in kričanje. V hišo je udri stari Ugričič s sekiro, mlajši hišni prebivalci pa s tem, kar je prišlo vsakemu pod roko. Eden je svetil s svečo. Vse je bilo strašno strah. Vsak se je oziral okoli in vpraševal-»Kaj je? Kaj je? Kdo je?«
Tudi sosedje so prihiteli in nastal je krik in vik mnogih ljudij. Po hiši in dvorišču jih je bilo polno, ki so vpraševali drug drugega.
In sredi kuhinje, boljše rečeno predsobe, je stal mlad, zdrav in čvrst mož, oblečen v fermen (kratek suknjič brez rokavov) in pokrit s pokrivalom, kakor jih nosijo v teh krajih. Noge so mu tičale v o-pankah, bedra v širokih hlačah.
To torej je bil Timo!
Okoli njega je valovala množica. Molčal je ter bil videti zelo razburjen. Zivko, ves krvav, si je drgnil vrat, Stana pa je stala v kotu, bleda kakor platno in se očividno še ni mogla otresti strahu.
Zdaj se je prikazal tudi občinski starešina s prastarim orožjem za pasom, pisar z dvocevko in učitelj s stolovo nogo v roki.
»Kaj je? Kaj je bilo? Se je zgodilo kaj hudega?«
Zivko se je popraskal po hrbtu.
»To se je zgodilo. — Nesrečni Nikodem je udaril na vas in na našo hišo. In ko bi ne bilo tega tukaj« pokazal je na Tirna - »bi ne imel svoje glave, in bogve, kaj bi se še zgodilo.«
»Pa kje so? Sem k meni, ljudje boži j, k orožju! Za njimi! Hitro! Držite jih!« zakriči vaški starešina.
»Ušli so«, mu odgovore vsi.
»Pri vragu, eden je ušel, druga dva smo zajeli«, odvrne Timo.
Pokazal je z roko na vrata moje sobe.
»He, bratec moj, popihala sta jo skozi okno«, pravim jaz.
»Kako za vraga vendar. Vaš pandur je bil vendar pod oknom?«
Mi vsi smo se začudili.
»Vzemite svoje orožje! Obkoljimo hišo! Vsak naj pazi nase, ker se bodo branili!« zapove občinski starešina.
»Le dajte sem meni to sekiro«, pravi Tnmo. »Tu leže po tleh njih samopali.«
V	resnici so ležali na tleh trije, štirje samopali.
Timo je hotel odpreti vrata, pa ta se niso u-
dala. Z desnico dvigne sekiro ter vdari z nogo ob vrata, ki se odpro. Obenem pa prileti odznotraj stre! in krogla oprasne Timovo glavo, odnese pokrivalo ter odleti v strop.
Cisto smo pozabili, da je visel na steni one sobe še drugi 2ivkov samopal, ki je prišel zdaj roparjem prav.
»Zdaj pa le naprej, bratje!« zakriči starešina, »naprej; ti pisar, saj ti imaš puško.«
Brez ozira na pisarjevo dvocevko so se pripravljali roparji, da se branijo, ko pa jim požuga Timo s sekiro, pomečejo jatagane proč ter se udajo.
V	zidu so izkopali z noži že luknjo, in da bi se mi le malo obotavljali, bi nam ušli. Zvezali smo jih. Bil je znani roparski poveljnik Nikodem z dvema tovarišema.
»Zdaj pa pripelji še onega tretjega — Andrej! Sem ga pripelji!« zakliče Timo.
»Katerega tretjega?«
»Onega, ki je bil na straži«, odvrne Timo. »Privezal sem ga k slivi pod oknom in pandur tega gospoda ga čuva — vaš Andrej!« se obrne k meni.
»Ti si pa pravi kraljevič Marko!«
Ko se je to godiio, je stal 2ivko, zakopan v svoje misli, ne da bi se na koga ozrl. Tedaj pa pogleda Tirna, pobesi spet oči in stopi k njemu. Timo obrne obraz proti njemu, pa ne pogleda kvišku.
»Timo, brat, ne jezi se. Zahvalim te kakor brata. Tisto... saj veš!«
Njegove oči so bile mokre.
»Ce ti je povolji, bodiva si brata — poljubiva se!«
Timo ne odgovori ničesar, obriše si z rokavom usta. ln potem se poljubita.
Vsi navzoči hvalijo Tirna ter se čudijo njegovi hrabrosti. Živko pa pobrska po ognju, da potrosi Timovo rano na glavi s pepelom.1
»Zdaj pa has moraš pogostiti, Tirno«, de pisar. »Saj dobiš onih dvesto tolarjev, ki so razpisani na Nikodemovo glavo.
Timo se zdrzne. Hitro se ozre na Stano, zardi do ušes ter hoče od razburjenja pobegniti.
»Stoj! Kam hočeš?« zakliče 2ivko, ki je §e brskal po ognjišču ter preslišal pisarjeve besede. »Kaj hočeš na tak način zapustiti mojo hišo?«
Svetlikalo se je že. Zvezali so roparje še trdneje ter jih spravili v ječo. Nalivali so si žganja, Timo in 2ivko sta se razgrevala vedno bolj ter se neprestano objemala.
In Stana?
Čakala je kot otrok, ki so mu vzeli igračo ter mu jo spet vrnili. Lica so ji oživela kot sveže breskve, ki jih je omočila rosa, in željno so zrle njene svetle oči na Tima.
Ob Veliki maši sem videl na sejmu Tima ln 2ivka, Stano in njeno mater. Stana je bila pokrita kakor omožene žene in slišal sem, da pravi tudi Timo 2lvkovi materi »majka«.
Naletel sem na okrajnega glavarja. Spomnil sem se onega dogodka ter ga vprašal: »Reci ml, zaboga, kdo je ta Timo in kakšen človek je?«
»Miren in pošten mož. Pristojen je tja prek ln je služil tam tudi v vojakih. Ko pa mu je sramotil nek ogrski častnik njegovega patrona, ga je sunil s puškinim kopitom v prsi — potem pa je pobegnil v Srbijo.«
Nočilo se je, in ljudstvo je plesalo vedno bolj ognjevito. Timove opanke in njihovi jermeni so bili čvrsto privezani, tako tudi pri 2ivku. Metal Je noge okoli se in veselo skakal. Ljudstvo se je trlo, klicali so, vpili in pili. Bil je že vdušljiv prah. Pekli so janca, puške so pokale, trli so kozarce, godec je napihaval svoj meh in pogače so duhtele. Ovenčani 2ivko pa je hvalil svojega svaka: »Ta fant prime z golo roko za samo krušeno sabljo!... Da, da! In ni ga še rodila mati, ki bi se skusil z njim v metanju. Ni ga drugega Tima — to vam je pravi Srb. Eto, da je tako!«
Pri boleznih v dihalih
se rabi
THYIHONIEL SCILLAE
(Besedilo zavarovano.) Vpliva na nstne in dihalne dele telesa, odpravlja kašelj, lahkega in oslovskega, varuje pri boleznih v dihalih, odpravlja težko dihanje in je za otroke in odrasle enake vrednosti. Zdravniške autoritete ga priporočajo, ima prijeten okus. I steklenica 2 K 20 v. Pošlje se po pošti proti plačila naprej za K 2 90 1 steklenica, z K T— 3, za K 20'— pa 10 steklenic franko. Ne dajte si drugih slabih sredstev vsiliti!
B. mmi letaor,
c. in kr. dvorni založnik PRAGA III., št. 203
Duh dela
i
raje, ako želodec dobro fuckcijonira!
I
■ j
Domače sredstvo, ki se izdeluje iz najboljših in dobro učinku-jočih zdravilnih zelišč kar najskrbneje, ki vzbuja tek, pospešuje prebavo in pa čisti čreva, odpravlja posledice nezmernega življenja, napačne hrane, prehlajenja. sedečega življenja in zaprtja, napenjanja, krčev, je
Dr. ROSA balzam
za
želodec
Glavna zaloga: Lekarna
B CD A P KI C D c. in kr. dvorni
. rnHulitn, založnik
,.Pri črnem orlu", PRAGA, Mala stran 203. Se razpošilja dnevno, ogel Nerudove nI.
I cela steklenica 2 K, polovica I K. Po pošti se pošiljajo proti povzetja ena mala steklenica za K VSO. velika K2*80. zaK 4'70 se pošljeta dve veliki, za K 8"-štiri velike in za K 22"— 14 velikih steklenic na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga > vseh avstro-og skin lekarnah,
SVARILO! Vsi deli embalaže nosijo to postavno zavarov. znamko.
„D IA N A", registrovana kopališka zadruga z omejeno ižavezo na Bregu pri Celju ima svoj
redni občni zbor
dne 20. aprila 1914 zvečer ob 6. nrl v sejni dvorani eeJjske posojilnice.
DNEVNI RED: 1. Letni račun. — 2. Slučajnosti.
tVm a . ■•'HnoSt3vila» udeležbe.	SisatmJUo.
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer = inserat ne priobči.	-
SVARILO!
Jaz podpisani Burthard Greter naznanjam, da ne plačam nobenega dolga, ki bi ga naredili moja žena ali otroci.
162 1 Burthard Greter.
V najem se odda pekapija
v prometnem kraju bre« konkurence. Ponudbe na D. Bezenšek, trgovec, Franko-lovo. p. Vojnik. 156 3-1
Učenec poštenih stariseV
s potrebno šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovini D. Skerbec, Rajhenburg.
159 1
Kolarski ucenec
se sprejme na Polulah, stv. 20, poŠta Celje. 163 1
Dva izurjena klju-čarska pomočnika
sprejme v trajno delo Ivan Triller ključavničar, Bled, Gorenjsko.	164 3-1
Dva mizarska pomočnika in I učenca
sprejme takoj I. Kralj, mizarski mojster Slov. Gradec.
167	2-1
Pridnega učenca
poštenih starišev za trgovino z mešanim blagom sprejme Miloš Oset, Muta.
168	2-1
Vzorci franko
modnih Štofov eponge
C E FI RI
batisti, platno, platneno in pavoijno blago pošilja V. i. HAVLIČEK & BRAT Kopeli Podebrad Češko. 161 6-1
Pišite takoj! Pišite takoj!
Golša in debeli vrat
Kdor se tega hoče rešiti brez joda, brez medicine, v kratkem času s sredstvom, ki ga je nekdo, ki je na tem trpel, sam iznašel, naj se obrne na: kemično tovarno Paracelsus, Sternberg (Moravsko). Vprašanjem je priložiti 2 znamki. 40 10-6
Lepa pritlična hiša
z lepim vrtom in več drvarnicami je zaradi preselitve takoj na prodaj. Gaberje 81, pri Celju. 5 minut hoda od Sokolskega doma. 132 3-2
Kupi se družinska hiša
s sadnim vrtom in dobra pitno vodo v neposredni bližini mesta Celja, proti takojšnjem plačilu. Naslov v npravništvo tega lista.
120
Proda se hiša
v celjski okolici, v najlepit legi blizu Savinje; v fronti 6 oken. Zraven vrt s sadnim drevjem. Nese na meseo 110 K najemnine. Cena zelo ugodna. Ponudbe pod „Po ceni" na npravništvo „Nar. lista".	158
Kupi se posestvo
v vojniški ali šentjurski okolici, ki bi obsegalo 3-4 orale zemljišča, bi ležalo ob cesti in bi bila zraven potrebna poslopja. Ponodbe na npravništvo „Nar. lista".
154
Kdor
je s svojim
elodcem
in crevom
nezadovoljen
jemlje naj TednO nekaj časa OrmedTrauba želodčni prašek
(jASTRICIN
_ Učinek presenetelji*
■	Dobi se»vseh apotekah.
H Velika s(\atlja stane 3 Kr.
■	GLAVNA ZALOGA:
Sternapoteka. Dunaj. IV. , ■L FaVoritenstrasse25. /
V
k Prospekti gratisin francoJ
.Zdravniki dobe za > I poskušnjo Gaatricinl s' brezplačno. ■
V Celju se dobil
v lekarnah Oto Schvvarzel & Co., M. Rauscher.
68 12-7
! 500 kron |
vam plačam, ako mojo „Ria • balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny,Košice (Kaschau)I. poštni predal 12/227, Ogrsko
KaHo ozdrVite pljučne bolezni, osloVsKi Kašelj in naduho
popolnoma, vam povem čisto zastonj. Pošljite kuvert z znamko za odgovor gospe B. Kolenska, Vršiče 383 pri Pragi. Češko.	133 -2
ln razno moderno blago za moike ln ienake obleke razpoiilja po najnižjih cenah 62 -7
- Jugoslovanska razpošiljali!a
R. Stermecki v Celju
Pišite po glavni ilustrovanl cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati.
„ it. 303 (Štajersko).
j jg Delavnica za popravila.
Celje, Graška cesta 33 Maribor, Gosposka ul. 32 SlovenjgradeCi Glavni trg
i @eJE===-i^f^i
Naznanilo.
Dne 10. malega travna (aprila) tega leta dopoldne ob 11. uri vršila se bode pri c. kr. okrajnem sodišču v Laškem trgu soba št. 5 dražba dveh v konkurzni sklad po Josefini Dvoršak spa-dajočih terjatev v znesku 139 £ 63 v z obrestmi in stroški vred in 3400 K z obrestmi od 5. septembra 1912 in. stroški 603 K 37 v.
Kdor kupi, mora takoj plačati fig, gotovini. Natančneje pogoje pove oskrbnik konkurzne mase dr. Juro Hrašovec v Celju.
Vabilo na
redni občni zbor
hranilnice ln posojilnice v Šmarji pri Jelšah
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se vrši t četrtek, dne 23. aprila t, 1. ob 1. uri popoldne v pisarniških prostorih posojilnice s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Potrjen je letnega zaključka za leto 1913.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
OPOMBA: V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drue občni zbor z istim dnevnim redom in v istem prostoru, ki je brezpogojno sklepčen, »s i	Načelstvo.
Listerjevi °SLni bencinovi
petrolejem in plinovi motorji
lokomobiii
za vse vrste strojev od I '/a — 10 HP z magnetnim
vžigalom. Najmanjša poraba goriva 1 Ugodni plačilni pogoji! Najpripiostejšl motor za
kmetijstvo! Več tisoč v rabi. Ceniki in obiski zastonj.
R. A. LISTER & CO., dr. z o. z.
Dnnaj, III/2, Hintere ZoIIamtsstrasse 9.
137 -3
885X53888
33—8
«
882ZBS
ssssst
so postali dokaj eenejši.
Dokazano najuspešnejše, najcenejše nadomestilo za ogljikovo kislino za vse vrste zemlje in sadežev, prekaša vsled svojega zanesljivega, hitrega vpliva vsa druga priporočena fosfornoklsla
gnojila! Amonijakove, kalijeve, salpetrove-super-fosfate kot najboljša sredstva za uspešno, izplačajoče se gnojenje dobite pri vseh tovarnah, trgovcih in kmetijskih društvih.
Osrednja pisarna L. Fortner, Praga, Graben 17.


Krasno posestvo
16 minut od Šoštanja oddaljeno, katero obsega hišo, obokano gospodarsko poslopje za 15 glav živine, obokane svinjake, kozolec s 6 okni ter mlin komaj 30 korakov od hiše — je po ceni naprodaj. Posestvo leži popolnoma v ravnini in meri 18 ha ;3Š a 5.3 m2 Kdor želi kupiti res lepo posestvo, naj ne zamudi te ugodne prilike! Natančnejša pojasnila daje g. Fran Rajšter v Šoštanju.	145 3-2


Pesa za klajo
daje najvišji čisti dobiček
7a otoni razpošiljamo Mbium 40 strani obsegaj očo knjižico
„0 pridelovanju pese"
pri polju in služi za
živinorejo kar najboljše. — Za peso je najboljše seme origin. Friedrichswertsko po imenu „Zuckerwalze", — Obneslo se je povsod po Avstriji. — Poročila in cenike pošilja
Eduard Meyer, graščina Frledrlchsverth 1209, Tiirlngija.
ki opisuje obdelovanje, dalje, kako se dobi največ in najboljšega pridelka, gnojenje, polaganje živini itd. — Vsak kmetovalec naj Cita,
Izdal svetnik
Brzojavka! Brzojavka 1
Otvori se na novo veliki kronski bazar
na Krožni cesti 4 v Celju.
6 trdnih cen: 50 vinarjev, 1 K, 2 K, 4 K,
5 K in naprej.
155 2-1
Alojzij Prah
pletarski mojster v Celju Hotovška ulica štev. 12.
Dajam naznanje, da imam veliko zalogo najcenejše in najboljše vsakovrstne pletenine, kakor: vsakovrstno moderno pohištvo .iz šibja in trstja (španskega), spletene stole, mize, klopi za sobe ln vrte, otročje vozičke, kovčeke za potovanje razne vplikosti, mizice za cvetlice in ročna dela, jerbase za papir, perilo itd. Vse ročni izdelki. Prevzamem tudi vsako drngo delo po naročilu. Sprejemam tudi stare
otročje vozičke in drnge spletene stvari v popravilo. Najtopleje se priporočam občinstvu za obiia naročila!
Posojilnica na Vranskem
obrestuje od L marca 1914 hranilne vloge po
o
ter plačuje rentni davek sama.
139 2-2
Odvetnik
dr. Kari Koderman
naznanja, daje otvoril svojo odvetniško pisarno
v Mariboru
Tegetthoffova cesta 30. Telefon štev. 192.

registr>ovana stavbena in stanovanjska zadpuga z omejeno zavezo V GABERJU PRI CELJU
xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxx	Zadruga jma v Gaber]u tik Ce|ja 28
sprejema vloge od svojih članov, ki na- Hnr ftrl ntn Cu lepih stavbenih prostorov na razpolago, meravajo Zidati hiše in jih obrestuje po Uul UU IJlU il |0 Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx	v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt stavbe.
106 -5
Pisarna je v Celjn, Rotovška ulica št 12
Avstr. pofttne hranilnice račun atev. 54.366.
xxxxxxxxxxxxxxx
Kraduje se VsaH če-trlcH od 9.-12. ure in
VsaKo nedeljo od 9.-11. nre dopoldne.
i f-i ži & j]
Benisch
Trgovina z moko in de :: želnimi pridelki :
Solidna postrežba!
Trgovina s špecerijskim blagom ::
peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke M a u t n e r.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeuo domačo deteljo, nemško deteljo,
Celje
Graska cesta 2t
Glavna zaloga oljnatih barv
Vedno sveža žgana kavo
Glavna zaloga vrvarskega blaga
Odgovorni urednik: Jaako Lešničar.
fr
Goričar & heskoušek, Celje

Graška ulica št. 7
Rotouška ulica št. 2.
Spomladna in poletna sezona:
Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah.
Čase iz papirja In aluminija.
Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, serrijete.
Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	92 -7
Tovarniška zaloga šolskih ia pisarniških potrebščin.
Lastna zaloga Sjudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade.
Hagrobni venci in traki.
Dopisnice Savinjskih plauin^ in druge.
Zaloga različnega papirja.
Solidno blago.
Nizke cene. Točna postrežba
Davek na špirit !
Vsled kolosalnega zvišanja davka na špirit, katero je stopilo v veljavo že s 1. februarjem, je potrebno, da si izdelujete vse špirituose sami. Oni, ki si hočejo to izdelovanje po praktični metodi urediti in si 8 tem mnogo prihraniti, naj se' takoj obrnejo pod šifro „Veliki prihranki 4351" na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachfg., A. G, Dunaj I/l, Wollzeile 9. — Dotična tovarna pošlje takoj strokovnjaka zastonj na lice mesta,	20 -4
t.
| Bratje Slovenci,	|
C	'J
§ kupujte kanafase, platno za vsake vrste	g
€• perilo, blago za obleke, barvano platno,	•) J; druke le pri češki firmi
I Jaroslav Koci&n, tkalnica	§
Cerveny Kostelec, Češko.
| 40 metrpy ostankov kaaafasa, blaga za	g
f obrisače, platna ali drnka pošiljam za	a
f; K 24"— proti poštaemu povzetju. 55 -8	g
CdQO<*Q& 6 OdOCi&titti)
■i Južnoštajerska hranilnica v Celju ■
__-	--------------------------I—I	'	........
O prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure ^ dopoldne in jih obrestuje po vil a I Stanj od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So-
»vnik
4
i 01 2 0
» v Narodnem domu. g-
*---- m ---* T
Stan], Sevnica, Vransko In 6ornji grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristue in dobrodelne namene za gori nav.edene okraje. 43 -7
Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 -L* za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupne tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hraniime knjižice drugih, posobno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Lamt Narodne založbe v Celju.	Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovee.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju
Največja iznajdba nove dobe
je žepna ura za gospode „Conourrenzi" s pravim švičarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo K 3-90, 3 komadi samo K 10'50. — Ce ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov.	16 12-8
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstrija).
Kakršna gnojitev taka žetev!
Tomasova žlindra
znamke ^^ zvezde
preizkušeno in poceni fosforno kislo umetno gnojilo za spomladansko setev.
Gotov učinek!	Visok donesek!
Tomasovo žlindro zajamčeno čiste in polno-odstotne vrste prodaja v plombiranih z označbo odstotkov In varstveno znamko opremljenih vrečah|	50-51 10 8
veletrgovina „M E R K U R" P. Majdič v Celju
kjer je prodajaliiče tvrdke Thomasphosphat fabriken, G. m. b. H., Berlin W. 35.
J
Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne železnine kakor: pa-lično železo, jeklo, pločevina, žica, bodeča žica in mreže za vrtne ograje, okovje za stavbe, traverze, cement, trstje, strešna lepenka, vodovodne cevi, vse vrste polje-deljsko orodje, trsne škarje, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najboljše kakovosti po najnižjih cenah
na debelo in na drobno. ^
s . i-
Razširjajte Narodni List!
w?oo. OOCOJ*
C	•>
c Mariborskim Slovencem %
o	•>
C*	se priporoča za naročila najfinejših oblek	-J
| Maks Zobuhoušeh v Celju I
C Na željo bi obiskoval tudi stranke v Maribora. Moja g S obrt obstaja v Celju že več let in ima svoje naroč- .j J! nike v najboljših krogih mesta Celja in cele okolice. •)
Slikar i. plesfar
. mm
CClsJC, Gosposka ulica 2.
..Ottoman tu,
Ottoman tam,
povsod me iščejo, povsod me ljubijo.11
32 b
prevzame vsa dela dekoraeijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih Su najmodernejših 94 —6	vzorcih.
Najboljši češki nakupni vir.
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbeleg a 2 K 80 h ; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg Aelefinega, snežnobelega, puljenega ti K 4C h; 8 K; 1 kg puha, sivega 8 K; 7 K; belega, finega 10 K, uaj-flnejši prani pob 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 56	dobi franko.	-8
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 sglavnifcoma. vsak 80 cm dolg, 60 cm
širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem !6K; napol pnh 20 K; pnh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 X. — Pernice 900 cm dolge, 140 cm Široke K 13'—, K 14-70. K 17-80 in K 21—; zgiavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4'50, K. 5'20, K 5-70; podpetnica iz močnega ritastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14"80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenicl, štev. 773, ČeSko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Postrežba točna in solidna. Cene brez Konkurence.