Btev. 7f. »SLOVENECc, dne 20. mar« 1040. Stran g »tovjtl na sort, da bo t vrha vladal deželi. Glavna ekspedicijo je pa ne«la argentinsko zastavo in Marijin kip. Som je prijel do viSine 0800 m, kjer je bilo postavljeno zadnje šotorišče. Toda ie dalje je hitel. 7. marca ga je našla družba. ki se je tedaj le vračala z gore, na višini 6950 m. Bil je močno Izčrpan po mnogih neuspešnih poskusih, da premaga zadnji del, a tudi najnevarnejši kos poti na goro »smrti«. Družba, ki Je brez nezgode prišla na coro, ca je hotela pregovoriti, naj se vrne z njimi, toda on le na vsak način hotel dospeti na vrh. Računal je ludi na to. da pridejo za njim še nekateri drugi, ki jih t>o rajši počakal tamkaj. Toda prišlo je drugače. 8. In 9. marea »o divjale v gori hude nevihte in zato se seveda nihče ni mogel ganiti nikamor. Tako ie ostal Kastelic sam v silnem viharju v neskončni gorski samoti, kamor ne pride noben drug glas kakor hruinenje viharjev. Kako grozne ure je mogel doživeti samotni planinec liste ure, si pač ne moremo predstavljati. ker nikdar še ni noben Slovenec stal tako .visoko na gori. Nevihte so prinesle tudi nov sneg. Toda kljub temu so se odpravili trije najbolj junaški nazal v goro, kamor so prispeli II. marca. Našli so šotor in nekatere Kastellceve reči vse križem razmetane. Tamkaj je bil cepin, rokavice in kdo ve, kaj še. Poročila o tem, ki sem jih doslej dobil, niso kaj točna. Gotovo je to. da njega niso dobili, ne živega ne mrtvega. Pa tudi križa, ki ga je hotel ponesti na goro, nI bilo najti. Kaj se je z njim zgodilo, ne moremo refl. vodia ekspedicije je podal izjavo, da ga smatra za deflnitivno izgubljenega. Saj je bil on sam tudi med tremi in so ga na moč iskali, a vse zaman. Ko bi bil raz goro kak drug izhod, bi še bilo kaj upania. Toda tega ni. 14. marca so našli nekatere njegove stvari in njegov šotor prazen. Ker je vreme postajalo vsak dan nevarnejše, so morali vsako nadaljnje iskanje opustiti in so se vrnili z bridko novico v Hotel Ines. Dogovorjena sva bila s Kastelicem. kako bova Imela velikonočno služlio božjo. Na belo nedeljo bi skupaj šla v Lerriso, da bi tamkaj imeli naši priliko za velikonočno spoved, tki Kaslelica pa nič glasu. Ko so minili trije tedni — po dveh bi se imel vrniti — sem začel poizvedovati. 16. marca ml Je prišla na uho prva sumljiva beseda. V Časopisju se je poiavila prva notica, toda zaradi na-kaženega imena, in ker sem bil prepričan, da je Sel v Cile. stvari nisem vzel preveč tragično. Naslednji dan me kliče po telefonu in se mi predstavi gospa Torres, članica ekspediclle. in mi pove, da ie radio pravkar povedni, da se je Kastelle izgubil. Naslednje dni so bili vel časopisi polni poročil. ki so pa vsa kazala isli izvor... Kno je bilo gotovo: To je Jože Kastelle, ker ie res on imel mašo 25. februarja na Plaza de Mula. Gospa mi je o tem razgnala zadnje dvome. Podnebne razmere na Aconcagui so sedaj skrajno nevarne, vendar pa se Link še vedno ukvarja z mislijo, da bi še enkrat spravil skupaj ekspedicijo. ki bi šla ponesrečenca iskat. Gotovo je znano le to, da so ga živega zad- njikrat videli 7. marca in bi bil velik čudež. Ie bi v tistem mrazu in viharju in še slabo oblečen vzdržal toliko dni. Vprav na veliko noč letos |e 8 let. ko je prvič zbral Slovence k službi božji in letos na veliko noč mu bomo zapeli žalnico... Vse nas je ta novica zgrozila. Saj je bil lako ljubezniv, da ga |e vse rado imelo. Njegova izklesana beseda ie gladila. |»a tudi v živo urezala. a vedno je bila besed« dobrega očeta, ki iskreno liubi svoje otroke. Zato pa v ljubečih srcih ni še umrla zadnja iskrica upanja, če se morda le še po kakem čudežu reši. Danes, 20. marca, smo Se vedno v Isti negotovosti in le zato prosimo, naj ga božji angel j varuje in spet nazaj pripelje, ali pa naj ga popelje pred božji stol. kjer bo dobil zasluženo nagrado. Hotel je ponesti križ na najvišjo goro... Hotel je pokropiti mrtvo truplo ponesrečenca ... celo na to je mislil, da bi daroval sv. mašo tam gori... Janez Hladnik. • Jole Kaitslic, brat ies«nlšk«ga župnika, duh. svetnika f. Antona Ksstclica. se j« rodil 23. decembra 1898 v Šmihclu pri Zuiembcrku, v mašnika j* bil posvečen 29 junija 1922. Nekaj časa je bil kaplan na Koroški Bali. potem lupni upravitelj pri Sv, Križu nad Jesenicami in zatem kaplan na Jesenicah. Z Jesenic s« jc šel žrtvovat let« 1928 za slovenske izseljene« v Francijo, od tam pa v istem svojstvu v Argentino Pri zadnji žrtvi, ko je hotel na 7180 m visoki gori postaviti Zveličarju sveti križ, je omagal... Molimo zanjl Predor ludi pod Panamskim kanalom? Panamska vlada Je v sedanjih dneh večkrat ponudila Združenim ameriškim državam predlog, naj hi pod Panamskim kanalom izvrtali predor, Zernska ožina republike Panama Je po HI km dolgem kanalu razpolovi jena, tako da obe polovici, razen majhnega broda, ki more prevažati le 22 ovtomobilov, nista v nobeni zvezi. Panamska republika je spet in spet poudarjala, da je nujno potrebno, da sta obe polovici republike v prometni zvezi. Zato je že izgotovljen načrt za predor р(ч1 kanalom, ki h| stal okoli 2 milij, dolarjev. Republika upa. dn hodo Združene ameriške države prevzele le stroške, saj služi kanal za prevoz vsem državam sveta. Na leto prevozi 6500 ladij po Panamskem kanalu, kar je 30 milijonov ton. Tudi letos v J talilo! Najslavnejši slikarji ln pesniki vseh časov so v svojih delih proslavljali klasično lepoto NEAPEUSKKGA ZALIVA Čar njegove obali, njegovih čudovitih otokov, njegovega večno mndrega morja. 9. aula ho odnrta trlena'na razstava itail arzklh («ZRiorskih pojesti, «iiajen pregled kolonijalnih zmožnosti moderne Italije, e s c. Vsak četrtek prenašajo sledeče radij, postaje Rim II (Kc/s 1222) od 18.45-1!) 2Ro '.I (Kc/s 1670) od 21—21.45 2 Ro 15 (Kc/s 11760) od 21-21.15 slavospeve v srbščini o lepotah Italije kot turistične dežele, e « « Brezplačne pojasnila in potovalne hro*ure: IMIT-0eieead;a. ("erozije 16. Beograd in vse notovatne nisarno. Na železnicah SO do 70% popuata. Boj proti prostozidarstvu v Španiji Med podtalnimi silnmi, ki so se zaganjale v ■ 1. Pripadnost k prostozidarstvu, bivše špansko kraljestvo iu ki so še nadalje hu- I tale v državo, dukler ni general Franco osvobodil Španije, zavzema masonslvo posebno važno mesto. Zatorej se ne smemo čuditi, da je sedanja španska vlada izdala posebne odredbe zoper mi-sonerijo. Dne 1, marca 1040 je general Franco podpisal zakon, ki lin zadal prostozidarstvu v Španiji smrtni udarec. Med drugimi vsebuje ta zakon tele določbe: Aconcagua je najvišji vrh v KordHlerih aH v Andah, siki gorski verigi, ki se vleče po celi Južni Ameriki in ki se vzpne do najviij« viline n« meji Argentine in Cile, kjer |e mogočen gorski sklop Aconcsgue z glavnim vrhom, ki doseže višino 7180 m, po starejših podatkih pa 7040 m. Južno od tega vrhunskega višavja je prelaz enakega imena, po ksterera v višini nad i500 m teč« tudi železnic« iz argentiziskega mesta Mendoze v prestolico Čile, Valparaiso. Aconcagua jc menda dostopna le od argentinske straai, po kateri (o je hotel doseči tudi Kästelte. Slika nam kaže vzhodno (argentinsko) stran te aajvišje ameriške gor«, na katere predgorju so Argeotiaci pred leti postavili Zveličarjev kip, kakor srn ga kaže tudi slika. Aconcagua je ugasel ognjenik z dvojnim vrhom, kakor s« lepo vidi na naši slild. Prvi je splezal na njen vrb Švicar Zuibriggen 1897 let«. k prostozidarstvu, h komunistični zvezi ali kaki drugi tajni organizaciji, ki se nanje nanašajo naslednji členi, je zločin in lio kot tak po zakonu kaznovan. 2. Te organizacij') so ukinjene in lastnina zasežena V prid državi. 3. Vsakterji propaganda, s katero so šicijo In hvalijo načele proslozidarstva in komunizma, ali ki so naperjena zoper vere domovino ali temeljne institucije, ki delujejo zoper suciulno skupnost, bo kaznovana / ukinitvijo publikacij ali tistih organuv, ki to propagando podpirajo iu z razlastitvijo in ječo poginvilnih krivcev. 4. Kot prostozidarji se smatrujo vsi tisti, ki so bili člani prostozidarskega gibanja, ki niso bili izključeni iz društvu, ki niso prosili za izključitev In ki niso jnvno prekinili vso zveze s prostozidarji. Kot komunisti pa so smatrajo vsi boljše-viškl propngntorji, vodje in sotrudniki boljševi-ških, Irocklstičnlli, anarhističnih in slienih nihi-lističnih smeri. 6 Kot obtežilno velja vse listo, da je bil kdo član proslozidurstva oil 18 do 33. stopnje, ali so je udeleževal mednarodnih zborovanj prostozidarskega gibanj» in zlMirovunj Španske lože Velikega Vzhods ali Španske Velike lože, ali je izvrševal kaka posebna naročilu za prostozidarstvo. Glede na komuniste je obtežilno, če jc kdo čhin kake propagandne skupine, kukeg» vodilnega zbora, kake zvezne celice z inozemskimi organizacijami, ali če se je udeležil narodnih ali mednarodnih komunlstlčiih kongresov. 7. Osebe, ki so bile med objavo lega zakona, prostozidarji ali komunisti, «o dolžne, da se v dveh mesecih javijo oblastem in pojasnijo svojo H t K i 10.' Vsi tlsli ki so bili dalj ko leto dni kot prostovoljci člani narodne milice ali narodne armade; dalje osebe, ki niso prostovoljno služile, pa so se k.ij posebno odlikovale, ali imajo za domovino sicer Izredne zasluge, in so se slednjič pridružile pod nevarnimi okoliščinami narodnostnemu gibeniu, so izvzete od dolžnosti, kot so navedene v Člpnu 7. Slovenski duhovnik se smrtno ponesrečil na najvišjem vrhu And . Tragična smrt izseljenskega duhovnika Jožeta Kasteiica na gori Aconcagua, visoki 7180 metrov Jože Kastelle, velik ljubitelj planin, je trpel pac kot malokdo v neizmernih argentinskih ravninah. koder oko zaman išče lepih brd. Zato se je letos namenil, da stopi malo v visoke planine. t Ni bil namenjen najbrž na samo Aconcaguo (7180 m), saj je bil njegov načrt, napraviti obisk rojakom v Cile. — Juz sem že preteklo leto bil v Mundozi, zato sem mu lahko dal nekaj koristnih podatkov, med katerimi ludi tega. ki je zanj postal usoden: da živi v Puente del Inca v hotelu slovenska družina Mahnit. Zato se je namenil kar tja,