\A
/v
Leto V.	V Celji, dne 5. avgusta 1895. L	Štev. 22.
Jmhaia. 6. 15 in 26 dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — BoJtopUd M no vračajo. — Za inserate se plačuje vsakokrat'po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld, za pol leta 1 gld, za četrt leta 50 kr. HaroSnina naj ae poSilja: Dpravništru »Domovine" t Celji.
Duh pokojnega Božidara Raiča gineva iz ptujskega okraja.
Ptuj, dne 29. julija 1895. In šel je boj bojevat brez upa zmage, Pokazal se je korenine prave; Kjer suče meč, na cilu smrtne srage, Leže sovražnikov trupla krvave — tako prepeva slavni naš Preširen o slovenskem narodnem junaku, ki je v prvih stoletjih branil svojo vero in svojo narodnost, proti nepremaglji-vej sili, proti neštevilnim trumam, ki so ga preganjale in konečno tako oblegle in ugonobile, da si je rešil komaj lastno življenje, dočim so njegovi privrženci in tovariši storili junaško smrt.
Ne pride mi v misel, prispodabljati naše okrajne zastopnike junaškemu Črtomiru, ne pride mi v misel vspored staviti Črtomirov pogum, njegovo značajnost in jeklenost, krepostim in lastnostim naših okrajnih odbornikov — razlika bi bila prevelika, primera tako še,pava, kakor da vrstim orjaka s yri»>likov.j. maameravain Mimo' osvetliti r-f '-orak, ki dokazuje, da smo dospeli že tako nizko, da se bo nam kmalu lehko klicalo: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti".
Snuje se tukaj v Ptuju neka krajevna ali regijonalna razstava, za katero je dovolil okrajni zastop podporo. To nič ne de, če so gospodje dobili jamstvo, da bo razstava v narodnem oziru vpoštevala in varovala naše stališče, naše želje in težnje. Ali so zahtevali tako jamstvo ali ne, ne vem, istotako ni znano, ali so ga dobili. Če so pustili to zahtevati, je to že narodni greh. Bojim se, da jih je nespametna manjšina spravila na led. To sklepam iz sledeče okolnosti: Sedaj ko se bliža čas otvoritve, išče odbor pokrovitelja ali protektorja. Nasprotna stranka izbere si takoj svojega moža namreč deželnega glavarja grofa Attemsa. Njegovo politično prepričanje in mišljenje je znano. Saj je podpisal znani Kinzlov
predlog, vsled kojega so naši deželni poslanci zapustili deželno dvorano. Mož je toraj kot politik naš nasprotnik. Okrajni zastop oziroma okrajni odbor bi toraj moral protestirati proti takemu pokrovitelju. Mislite, daje to storil? Kaj še? Kaj še? Ni samo, da tega ni storil, ampak izbral je celo odposlanca, ki grč z drugimi odposlanci, ki so vsi naši nasprotniki, prosit grofa Attemsa, da prevzame pokroviteljstvo.
Tako daleč smo toraj prišli z novim bingl-bangl polovičarstvom! Gospoda! Vprašam vas, ali veste kaj delate? Ali veste, da se s tem korakom tolčete sami sebe po telesu? Ali veste, da se s takim postopanjem omadežujete, ali veste, da s tem na laž stavite vaše poslance, oso-bito g. dr. Jurtelo; kajti če vi s tem korakom izkazujete zaupanje grofu Attemsu, pride vaš poslanec g. dr. Jurtela v jako siten položaj. On
ker je grof Attems podpisal p "dlog, ki nas žali, kt na«	vi gospodje odborniki
si izberete istega grofa Attemsa za pokrovitelja!!!
Ali imate tako kratek spomin? Kaj si pa naj pošten Slovenec o vašem djanju misli? Ali ni že zadosti, če v obiteljih vlada narodna nesloga in letargija, ali ni že zadosti, če mož vleče na slovensko stran, žena in otroci na nemško ali nemškutarsko stran, ali se mora to polovičarstvo kazati tudi pri tako velevažnem, kulturnem, gospodarskem koraku? To se vendar pravi izdajati svoje prepričanje, to se pravi poniževati samega sebe in svoj narod! Grof Attems se vam mora posmehovati. To je čisto naravno! Razstava je
v	nekem oziru tudi šola. V šolskem vprašanju sta si g. dr. Jurtela in grof Attems navskriž;
vi	pa izkazujete istemu grofu Attemsu zaupanje, ter mu ponujate častno mesto pokrovitelja krajevne razstave! Dozdeva se mi močno, da ste se prenaglili. Da še živi pokojni g. Božidar Raič, on bi vas svaril. Žalibog, da nimate med seboj
moža, ki bi v pravem trenotku zaklical: to se ne sme zgoditi; to je izdajstvo! Sedaj ko smo dobili Celje, pa se pojavljajo v Ptuji taki izrastki!
Nedavno je g. poslanec Robič v državnem zboru ožigosal postopanje deželnega glavarja grofa Attemsa, ker je podpisal Kinzlov predlog jeden izmed prvih in protestiral proti temu, da se na kulturnem polju Slovencem količkaj ugodi. Kaj si bode mislil g. drž. poslanec o ptujskem narodnem okrajnem zastopu, če izve, da odposlanec te korporacije prosi istega grofa Attemsa za pokroviteljstvo? Da, da, mi imamo dobre poslance; a mi sami smo izprijeni mlačneži, ki klečeplazimo okoli tistih, ki nam prete s poginom. Mi sami pljuvamo v skledo iz katere jemo. Kdo bi nas naj spoštoval? No pa mi porečiti gospod urednik: potolaži se prijatelj! To je kulturna zadeva; tu ni nič prizadeta politika in narodnost.
očem to storiti^ rad bi bil, če se motim, če prečrno slikam.
Veselilo jne bede,	g. načelnik ali
njegov namestnik deželnega1 glavarja v slovenskem jeziku pri razstavi pozdravil f veselilo me bode do dna duše, če bode na to visokorodni g. grof Attems v slovenskem jeziku odgovoril, rekoč: Spoštujem vas, Slovence, želim vam napredek v narodnem in gospodarskem oziru, želim vam osobito tudi, da bo celjska gimnazija dobro vspevala i. t. d.
Znabiti, da se bo to zvedelo; no potem bom jaz svojo krivdo priznal ter se pokoril kot slab prorok. Ali dosedaj sem le redko kaj krivega prorokoval ali poročal. Radi tega pa tudi sklenem in kličem z Gregorčičem:
Na delo tedaj — a do konca značajni; Namenov poštenih, a bolj še dejanj, U borbi za dom neustrašeni, vstrajni, Do zadnjega diha trudeči se za-nj Za narod goreči, živeči, trpeči, A sluge nikomur, kot narodni sreči!
LISTEK.
Proroške sanje.
Spisal M. Vierkreuzerbauer.
Bilo je v soboto 13. julija. Od ranega jutra curil je dež, kterega so od severozahoda priva-žali debeli oblaki z lahnim gromenjem. Vzduh bil je soparen. Mi kmetje pravimo, da je tak dan »zaspan", ker soparica in enakomerni šum padajočega dežja res mamita živce. V takem dnevu spi se v dišečem senu na dilah nebeško sladko. —
Žal, da si jaz ne morem privoščiti take ugodnosti.
Tudi zgoraj omenjeni dan vzel sem z izrekom »čas je denar", čeprav zaspan za mizo, in delal svoje gospodarske zapiske. Med tem me popade nejevolja, misleč na to slabo vreme in na jutrašnjo prvo glavno zborovanje našega po-litiškega društva v Ljutomeru in predočujoč si naše zlobne nemškutarje, kako se muzajo kazaje na plakate (vabila k temu zborovanju) pribite na oglih, rekoč: Vse kaže, da bo še jutri deže-
valo, in gotovo se bo izjalovilo vsled slabega vremena zborovanje tega preklicanega političnega društva. Pa človek obrača in Bog obrne. Na to pogledam skozi okno, iz kapa lije kakor iz škafa. Hlapec umiva ravnokar od malte po-brojeno korito v sredi dvorišča, koder se je naredilo od deževnice že majhno jezero, po kterega mehurčasti gladini sune končno oprano korito, da je plavalo liki barka na morju —, naslednji trenutek zapro se mi nehote trudne oči — zadremal sem; in glej čuden prizor: V snu vidim prostorno ladijo na odprtem morju. Na vzvišenem mestu taiste stoji kapitan in kaže s prstom v daljino, koder se je prikazala siva megla, ki se dviga više in više. Za njim stoje oficirji te ladje in tudi zrejo nekako presenečeni v tisto smer.
Kapitan zdi se mi znan, čul sem o njem, da nikdar ni bil slaven, in čudna disciplina neki vlada na tej ladiji, često in to v kritičnih momentih, zapovedujejo oficirji temu kapitanu, osobito dva, eden trebušasti, o kterem se le to ve, da je nekdaj vatel sukal, ta drugi slok, ki je pa morebiti zloben. Iz oči se mu berejo strasti, ker gleda kakor mršasti »Lucifer".
Ladja ta, narejena o svojem času iz močnih brun iz »Babjega logiča", bila je nekdaj trdna; za njeno zunanjost se še zdaj skrbi, nosi tudi vse novodobne nakite, a znotraj je bolna, podgane tujih krajev gospodarijo v njej in njej razjedajo bruna v kterih izdolbenih otlinah so si naredile in si še delajo gnjezda. Mašina, ki goni to ladijo je obrabljena, slaba, težko sopiha, kakor na smrt bolni pijanec. Jambori so črvivi in na najvišjem, ki pa je že natrt> plapola — »frankfurterica".
Kapitan, kterega sem opisal in kteremu se pozna na njegovem kretanju, da si je pred nedavnim časom nogo zvinil, kazaje vedno na tisto sivo, še zmiraj rastočo meglo, izpregovori z nekakim preroškim, strah ovajujočem glasom: »Čez tri ure bomo imeli vihar". —
Po danem povelju, da naj se vse na ladji pripravi za neizogiben, bližajoč se vihar, sliši se iz otline ladje tužen glas strojevodje: Bog nas obvaruj! Napovedan vihar, in ta črviva ladja s to bolno mašino na odprtem morju in moja nerešena prošnja za definitivno namescenje v moji službi. —
Kako daleč smo še do ravnopravnosti !
Kdor bi hotel zdaj nemškim kričačem verjeti, ko se je bila sprejela v državnem zboru kljub neznosnega di vjanja, celjska postavka, misliti bi moral, da se je to Slovencem dovolilo že čez ravnopravnost, da so Slovenci že zdaj uživali ravnopravnost, da je pa dovoljenje celjske gimnazije že čez vse pravice. Mi ubogi slovenski trpini pa presojujemo vso to zadevo vse drugače. Ravnopravnost.se v Avstriji glede Slovanov še ni prav začela izpeljevati; pri nas uživajo pred-pravice le Nemci in Italijani in tisti slovenski odpadniki, kateri se radi pridružijo bogato obloženi mizi pri Nemcih in Italijanih. V dokaz nam služi že nevošljivost, katero so zastopniki teh narodov, razen nemških konservativcev, ki imajo še krščanske pravice v sebi, na Dunaji in povsod odbijali celjsko vprašanje. Od slovanskih narodov uživajo nekaj ravnopravnosti Poljaki v Galiciji, kjer se njih žlahta samo svoje narodnosti zaveda. Čehi imajo že več križev in težav, ker ni njih plemstvo skozi in skozi narodno, in ker njim kakor mnogim Slovanom neprilike dela krivični volilni red. Najmanj ravnopravnosti uživajo manjši slovanski narodi, kakor Rusini (ki s:cer niso majhni, a njim Poljaki ne pustč do bogato obloženi mizi), Hrvati in uboga slovenska para, nad katero se je v najnovejšem času spravilo vse, kar leze in gre. In vendar smo glede Celja zmagali; Bog ve zakaj? Naša pravična reč, naše trpljenje je prišlo menda do Najvišjega mesta v naši državi. Na Najvišjem mestu se je v teku let blago srce vendar le prepričalo, da se nam krivice god6, ko nimamo n. pr. od Drave do Ljubljanice nijedne srednje šole, kjer bi se čulo "vsaj nekoliko slovenščine. Ugovarjanje zoper dovolitev te pravične malenkosti Slovencem zdelo se je na Najvišjem mestu — vsaj iz raznih pojav se je lahko to posnelo — brutalnost, grdoba čez vse. Zato si je moralo dati tistim slovo, namreč tistim ministrom, katerim so zaupanje izkazovale tiste stranke, katere so počenjale takove brutalnosti. Zaslužile bi bile stranke državnozborska same, katere so ta nedostojni parlamen-tarični škandal provzročale in katere ga bodo menda še nadaljevale, da bi se bilo njim dalo slovo. No, kar se še ni zgodilo, utegne se zdaj zgoditi po pregovoru: »Kedar je jabelko zrelo, odpade samo".
Naj se zgodi kar koli se hoče, mi Slovenci moramo nadaljevati svoje kulturno in politično delovanje, kajti od enakopravnosti smo še zel<5 zel<5 oddaljeni. Naša ljuba slovenščina se od strani državnih uradov in organov še vedno prezira, da cel<5 večkrat preganja. Res se slovenščina že precej rabi po Slovenskem, toda le po privatnih mestih. Slovenščino govorimo in pišemo na svojem domu, v svojih društvih, v svojih knjigah in časopisih. Drugod se pa mora slovenščina povsodi umikati nemščini, oziroma laščini. V cesarskih uradih po Slovenskem zavzema prvi prostor in celo največ prostora še
vedno nemščina, baš tako po uradih avtonomnih,?), deželnih, okrajnih in občinskih gosposk. V šolah prevladuje skoro da nemščina, zlasti po višjih organizovanih učilnicah na Koroškem, Štajerskem, deloma še celč na Kranjskem, na Primorskem pa laščina. Šolske gosposke uradujejo največ v tujem -jeziku, cerkveni uradi si pri pisnem uradnem potu ne upajo rabiti slovenščine. Uradniki, kateri se nastavljajo po nekaterih slovenskih krajih, niso vsi Slovenci, veliko Nemcev in Italijanov, od katerih znajo nekateri slovensko malo ali nič, ali če znajo, nečejo rabiti tega jezika, vsaj pri pisnem poslovanji ne. Največkrat imajo pa neko antipatijo (mržnjo) do Slovencev in do slovenščine. In vse to Slovenci mirno trpimo.
Malokdaj se o tem pritožujemo, malokdaj po uradnem, tudi redko po privatnem potu; v javnost pa ne stopimo s takimi krivicami skoro nikoli. Zakaj ne ? Ker smo že navajeni trpljenja, preziranja, zaničevanja in zasmehovanja, in take pritožbe, naj že pridejo po tem ali po drugem načinu na dan, tožiteljem materijelno škodujejo. Veliko je pa kriva needinost med Slovenci samimi, da imamo premalo poguma. Upamo, ljubi Slovenci, vsaj od slej naprej, da bodo naši rojaki spoznali, da pogum v boju za pravično stvar ne more škodovati. Kako so bili naši Slovenski poslanci, osobito spodnje-štajerski pogumni, vstrajni, jekleni v zadevi Celja! Kolikrat so jih hoteli njih nemški tovariši, privatni in uradnj, zapeljati, da bi bili odjenjali od pravične stvari! Kaj se jim je vse obetalo! Ne, oni so ostali čvrsti, trdni kakor skala!
Posnemajmo jih vsi Slovenci, govorimo vsi Slovenci, kedar gre za naše pravice: Ne vdajmo se!
Celjske novice.
(Južno štajerska hranilnica v Celji) imela je v letošnjem prvem polletji 319.374 gld. 53 kr. prejemkov in odštevši gotovino z dne 30. junija t. 1. v znesku 19.353 gld. 54 kr. skupnih izdatkov 312.371 gld., 3 kr., tedaj skupnega denarnega prometa 63£74$ gld. 56 kr. Hranilnih vlog je vložilo 699 strank v skupnem znesku po 252.781 gld. 31 Va kr., vzdignilo pa je 613 strank le 190.990 gld. 29 kr. tedaj se je v tem polletju več vložilo 61.791 gld. 2l/» kr., ako doštejemo stanje hranilnih vlog s koncem lanskega leta v znesku po 1,280982 gld. 5 kr. dobimo stanje hranilnih vlog koncem po 1,342 773 gld. 71/« kr. brez kapitalizovanih obresti od letošnjega polletja. Posojil izplačalo se je 95 strankam v znesku po 70.972 gld. 23 kr. vrnilo se je pa 21.378 gld. 71 kr. tedaj se je več izplačalo 49.593 gld. 52 kr., doštevši k tem letošnjim iz-posojilom stanje lanskega leta po 1,133 278 gld. 5 kr. dobimo stanje posojil dne 30. junija 1.1. v znesku po 1,182.871 gld. 57 kr. Prošenj za posojila vložilo je 340 strank, katere so skupaj prosile za 142.789 gld., ravnateljstvo pa je dovolilo le 91.300 gld. Te številke kažejo jasno,
Na to potrka nekdo na duri moje hiše, odprem zaspane oči, in sedaj se še le zavem, da sem vse to le sanjal. Moj prijatelj stopi v hišo. »Zdravo! In v takem deževju prihajaš k meni", ga nagovorim.
»Kaj še", pravi on, »mar ne vidiš, da je najlepši večer".
In res, zjasnilo se je med tem, ko sem jaz sanjal; na dvorišču še je zmiraj usodopolno korito, ki je bilo najbrž izvor mojih sanj, plavalo na mlaki, v zahodu pa je nad sv. Vršejem viselo zlato večerno solnce in se nagibalo v zaton. Torej jutri, ko bo zborovanje političnega društva obeta biti najkrasnejši dan.
Čudne, prečudne sanje sem imel, in začnem je svojemu ravnodošlemu prijatelju razlagati. »Ravnokar bi hotel biti egiptovski Jožef", pravim mu, da bi si vedel raztolmačiti te sanje. Kakor je on prerokoval, od sedem slokih krav, sedem nerodovitnih let in sedem deb — pa za Boga, kaj ko bi pomenile tiste besede kapitana: »Čez tri ure bode vihar", čez tri leta bode uso-depolna občinska volitev, pri kteri bodo igrali tisti zloglasni »Vierkreuzerbauern" ne malo ulogo in tista siva megla naše politično društvo, ki
jih bo na volišče vkup nanesla kakor vihar listja. Ta ladja z bolno svojo mašino; toraj trg Ljutomer se svojo upravo. Kapitan s svojimi oficirji: tržko starešinstvo. In ta dva oficirja, eden debeli drugi sloki, to sta naša znanca, to se pa vse tako čudovito strinja. In ti slavni stari »Babji ložič", moral si dati bruna, da so se v njih naselile tuje pod .... ki tako hudo gospodarijo. In strojevodja ta komična postava.
Natrt jambor, na kterem plapola »frank-furterca" padel bo bržkonč tudi napovedan vihar, in »frankfurterca" bo ležala na tleh in teptali jo bodo z nogami tisti tako imenovani Vierkreuzerbauern.*)
Ko končam, mi pravi prijatelj, ki me je do konca nemo poslušal: »Ti, to pa so bile znamenite proroške sanje", to moraš dati v »Domovino".
*) »Vierkreuzerbauern" tako so imenovali ljutomerski nemškutarji v »vahterici" tiste volilce iz sosednih občin, ki so večinoma kmetje, ki imajo v Ljutomeru volilno pravico in so prišli na dan 4. maja t. 1. tje volit in pripomogli, da je narodna stranka v III. razredu z veliko večino zmagala. Med temi je mnogo ve-leposetnikov, sleherni pa plačuje več davka, kakor marsikateri „Piirgaru lotmerški.
kako prepotrebna naprava bila je »Južno-štajer-ska hranilnica" za razvoj naroda slovenskega in za njegov narodno gospodarski napredek in želeti je le, da bi vsak narodnjak deloval v to, da se v »Južno štajerskej hranilnici" osredotoči vsa denarna sila spodnještajerskih Slovencev, da se oprostimo ptujega vpliva in si ohranimo zavod še bolj za vi dan kot do sedaj.
(Slovenska deputacija) poklonila se je dne 1. t. m. prevzv. vladiki J. J. Strossmayer-ju na Slatini. Prevzvišeni gospod bil je jako ganjen, videvši tako mnogobrojno zastopane vse slovenske pokrajine. Po pozdravu deželnega poslanca g. Ivan Hribarja in po izročitvi kite cvetja, katero je v imenu slovenskih dam izročila gospodična Milka Mankočeva iz Trsta, zahvaljeval se je prevzvišeni gospod v tako milih besedah, da so igrale solze v očeh. Dal mili Bog, da bi se vresničile njegove in naše želje in da bi ga pozdravili v resnici še leta lyl5. na slo/enski zemlji čilega in zdravega.
(Odvetniško pisarno) otvoril je v Laškem trgu g. dr. Josip Kolšek. Mladi odvetnik je znan kot dober jurist in bode kot tak gotovo dobro došel vsim, ki potrebujejo pravniškega sveta. Slovenci v Laškem trgu pa so tudi pridobili dobro društveno moč.
(Velika nesreča) pripetila se je 28. julija 1.1. Vrli mladenič Janez G o r i š e k po domače Majhenšek iz Čreta pri Celji, najden je bil zjutraj ob železnični progi s potrtimi farsami. Povožen je bil od brzovlaka. Jeli tu nesreča ali hudodelstvo pokazala bode preiskava.
(»Deutscher Studentenheim", »Deutsches Haus") poleg »Cur- in Industrievereina" — vse to se bodo zdaj razžaljeni celjski Nemci v Celji ustanovili — kali? Nemški matadorji so namreč ugibali na Dunaji in po drugih krajih, kako ohraniti nemštvo v Celji, kateremu grozi od Slovencev tako grozna nevarnost. Dogovorili so se, da bi bilo najboljše osnovati podporno društvo za nemške dijake v Celji. Prišla je ta stvar tudi v mestnem zboru celjskem v razgovor. Izvolili so mestni očetje poseben odsek (Stieger, Traun, Pallos, Wamprechtsammer in Walland), ki bo vodil vse priprave zl to in o sklepih poročal mestnemu zboru. Slovenci sicer nič nimamo proti temu, da se podpirajo nemški dijaki, toda bojimo se le-to, da se vsled takega strankarsko-političnega poslopja zanese politična strast tudi mej dijake. To bi bilo obžalovati, ker bi se s tem dijaki odvračali od naukov in vzrejevali za poulično politično rogoviljenje. Mogoče je pa tudi, da imajo Nemci namen tem potem izvabljati slovenske dijake v svoj tabor. Da se to ne bo zgodilo, zato bo, kakor dosedaj, tudi zanaprej skrbela radodarnost slovenskih mladinoljubov. V imenu celjskih Nemcev je objavil deželni poslanec dr. Wokaun oklic na Nemce, v katerem jih poživlja, naj v obrambo nemštva podpirajo Nemce v Celji ter jim pomagajo, da vstanove »Nemški dom". — Tako se misli ukrepiti nemštvo v Celji, da bi prehitro ne izginilo. Slovenci imajo za vse to prizadevanje le pomilovalni nasmeh, ker predobro poznajo radodarnost Nemcev kader gre iz njihovega žepa. Celje pa ostane slovensko, če tudi ima nemškutarski mestni zastop in če dobi 10 ali pa še več »Studenten-heimov".
(Celjsko barbarstvo). Naši nasprotniki so že mnogokrat pokazali po svojih barabah neotesanost na različen način. Vrhunec surovosti pa je doseglo dejanje storjeno od 27.-28. julija t. 1. Vsak Slovenec ve, kako se cela fara veseli presrečnega dneva, ko stopi novoposvečeni duhovnik prvokrat pred oltar. Saj so duhovniki naši duševni in telesni oskrbniki, naši učeniki in voditelji. Okrasi se kolikor mogoče novomaš-nikov dom ter župna cerkev. Tako je bilo tudi pri nas. Pri vratih farne cerkve so se postavile v soboto zvečer maje, oznanjujoče posebno slav-nost. Ali po noči so naši nasprotniki maje izpulili ter odnesli. Zakaj ? Gotovo samo zato, ker so oznanjevale cerkveno slovensko slavnost, ki je bčdla v oči tistim, ktere je rodila slovenska mati in kteri so se ponemškutarili, ko so se malo naučili nemški govoriti. S tem činom so pač z nova pokazali, s kakim nasprotnikom da imamo opraviti. Pošten nasprotnik se bo boril s poštenim orožjem, ali tega nam od Ce-

Ijanov ni pričakovati. Čudno pa je pri vsem tem početji, da tudi slavna celjska policija ne pride nikdar na sled takim zlikovcem. Slovenec, ki po noči po mestu nekoliko trdno stopa ali glasno govori, je takoj opominan in se mu tudi lahko prigodi še kaj drugega; naši nasprotniki pa lahko odnašajo napise nad vratmi slovenskih obrtnikov ter občinskega urada, mažejo hiše Slovencev, saj se jim nič ne zgodi, lahko piplejo smreke, postavljene sredi mesta pri farni cerkvi, nihče jih ne vidi. Res uzorna varnost, ki daje mnogo pomišljevati. Kedaj se bo to gospodarstvo pre-drugačilo?
(Novo sv. mašo) je daroval 28. julija t. 1. v farni cerkvi v Celji č. g. Josip Piki, duhovnik krške škofije. K slovesnosti, ktere v Celji že ni bilo štiri leta, se je pripravljala cela fara. Okrašen dom našega vrlega in plemenitega župana gosp. Glinšeka na Zgornji Hudinji je privabil mnogo gostov. Med pokanjem možnarjev in izvrstno šmarsko godbo so se počasi pomikali vozovi v mesto. Tukaj pa je bilo ljudi po ulicah kakor na dan Sv. Rešnjega Telesa. Tudi naši nasprotniki so stali pri oknih ter gledali dolgo vrsto vozov s ponosnimi svati in nežnimi družicami. Gotovo si je marsikdo na tihem želel, da bi se mogel tudi take slovenske veselice udeležiti. Pridigovali so naš milostljivi prečastiti g. opat. Besede, govorjene iz srca, segale so tudi vsem poslušalcem v srca. Med sv. mašo so peli č. gg. bogoslovci s pomočjo dveh č. gg. kaplanov tako izvrstno, kakor se dolgo ni pelo v Celji. Bilo nam je skoraj žal, ko je končalo sv. opravilo, pa pričakovali smo doma še veče veselje. Spretna kuharica se je grozno potila, pa dosegla je svoj namen, istotako kletar. Posebno pozornost so vzbujale deklamacije dveh desetletnih družič, kakor tudi mili otroški glasovi ostalih. Med mnogimi odličnimi gosti so se veselili tega narodnega praznika tudi g. P. MajdiC z gospo, nadalje č. gg. patri iz kapucinskega samostana, ter okr. šolski nadzornik Leitgeb. Med petjem, godbo, govoricami, šalami in burkami so ure hitro tekle, in le prehitro emo se morali posloviti od č. g. novomašnika, kteremu tukaj še enkrat zakličemo: »Bog ga živi in ohrani zdravega in čilega ter mu daj pomoč, da bo deloval med našimi brati na Koroškem v slavo Božjo in korist ljudstva, in dodeli mu milost, da bo enkrat obhajal na tem mestu svojo zlato sv. mašo!
(Promocija). V soboto dne 27. julija 1.1. bil je na graškem vseučilišči promoviran g. Bela Stuhec doktorjem vsega zdravilstva. To je že š e s t i kandidat Slovencev v letošnjem letu, da je prejel v Gradci čast in pravico doktorja vsega zdravilstva. Pa naj trdijo nasprotniki, da Slovenci nismo zmožni za višjo kulturo, ko °/o govore, kje je doma talent in pridnost.
(Okraj. šol. svet celjski) je v svojih zadnjih dveh sejah (junij, julij) med drugim predložil terno za učiteljsko službo v Novicerkvi ter za podučiteljsko v Petrovčih; priporočal nekaj učiteljev za podelitev postavnih starostnih doklad; priporočal napravo paralelke na celjski 4 razredni okoliški šoli; imenoval g. župnika A. Vodušek-a kraj. šolskim ogledom na eventuelni trški šoli v Vojniku; odklonil predlog okraj. šol. sveta Leoben-Radgona, glede predstavljenja kompetentov itd.
(Kaj je pravičnost!) Znano je, kako so napali nemški liberalci in nacijonalci poslanca Kaltenegger j a, posebno pa je hujskal poslanec Morre proti njemu. Ta poslanec si je namreč izbral nemško pošteno in nemško častno nalogo, blatiti in grditi Kalteneggerja, ker je glasoval za celjsko postavko in zagovarjal pravično in pošteno stvar. Da se ožigosa to zlopočetje pred svetom in da poslanec Morre opraviči svoje nečuveno postopanje, stavil mu je soposlanec Kalteneggerjev v odprtem pismu; v graškem konservativnem listu sledeča vprašanja. »Vprašam Vas 1. Ali smatrate vi kot krivico glede na to, a) da živi na Spodnjem Štajarskem 47.743 Nemcev in 395.353 Slovencev, kteri b) — čeprav bi bili vsi trgi in mesta nemški, — plačujejo neposredno davka 905.064 gld. proti 236.083 gld. (davki mest in trgov), ali smatrate tedaj vi glede na navedene razloge krivično, če se slovenski dijaki na spodnji gimnaziji podučujejo v veroznanstvu, računstvu in latinščini v maternem eziku? 2. Ali res mislite, da je celjsko nemštvo
P
vsled tega v nevarnosti, če se v Celji nastavijo dva ali tri profesorji, vešči slovenskemu jeziku. 3. Ali je pri vas politična svoboda sploh kaj v čisli, in če je, kako mislite potem o pravici sle-harnega poslanca do prostosti besede in neodvisnosti glasovanja? 4. Kako mislite svoje dotično postopanje, posebno proti poslancu Kalteneggerju, opravičiti, in kako opravičiti svoje sodelovanje pri »graškem sklepu", vsled katerega, so se proglasili za izdajalce vsi poslanci, ki so v tretjem branju glasovali za celjsko postavko ali so se odstranili, in kako hočete v soglasje spraviti to postopanje s svojo, prisego nadomestujočo obljubo, da bote neomajno spolnovali državne temeljne zakone, kakor tudi vse druge zakone in da bote vestno izpolnovali svoje dolžnosti. 5. Ali vas smem tudi morda vprašati, kako se strinja po vaših mislih, to s častjo vaše toli povdarjene naklonjenosti do kmečkega stanu, če opsujete pod zaščitjem poslanske svoboščine na čisto podli način, kmečkega v časti osivelega poslanca, kakor se je to zgodilo gospodu poslancu Rogl dne 19. julija, kterega ste pitali s »starim oslom" in drugimi takimi priimki. 6. Prosim, da mi poveste, kako bi moralo biti javno življenje, če bi se poprijeli vsi poslanci vašega postopanja?" To pismo že precej dolgo straši po belem svetu, a gospod veleslavni, velenacijonalni in veleliberalni poslanec, gospod Morre še niso — blagovolili dati odgovora na ta vprašanja, morda ga tudi ne bodo rajši blagovolili — po stari navadi — potisniti in skriti v kot. Vsakako pa je zanimivo vprašanje, kdaj in kako bo odgovoril poslanec Morre.
Spodnje-štajerske novice.
(Premembe pri 5. duhovščini). Č. g. Pet. Skuhala, župnik pri Vel. nedelji, pride za župnika v Črnomelj na Kranjskem, kjer je stopil ondotni župnik č. g. V. Vesel v pokoj. Obe te župniji ste namreč nemškega vitežkega reda. Č. g. J. Žagaj še k, kaplan pri Sv. Magdaleni pri Maribor«, gre za prcurizorja na Vel. Moto; kot kaplana sta zopet nastavljena č. gg. Kranj ec Jakob v Zibiki in Fr. Brglez st. v Dramljah. Premeščeni so č. gg. kaplani: J o s. Mihalič iz Št. Ilja v Slov. gor. na Hajdino, Iv. J odi s Haj-dine k Sv. Antonu v Slov. gor.; Al. Cizerl od Sv. Antona v Hoče in Fr. Šal o v en iz Dramelj v Zreče. — Novomašniki so dobili službe, in sicer č. g. Jos. Če de pri Sv. Magdaleni, Rudolf Janežič v Št. Ilju in Ant. Novak v Monš-berku. V začasni pokoj je stopil radi bolezni č. g. Val. Vogrinc, kaplan v Hočah. Fara v Brežicah se je podelila ondotnemu provizorju, č. g. Jos. Mešičku.
(Savinjsko učiteljsko društvo) zboruje 8. avg. pri Sadniku ob Savinjskem mostu, šmarij-sko-rogaško pa v Šmarji 11. t. m.
(Srebrno poroko) praznovala sta čislani naš rodoljub g. Norbert Zanier, veletržec v Št. Pavlu v Savinjski dolini in njega milostna gospa Ana Zanier roj. Janič. — Po cerkveni slovesnosti zbrali so se ožji sorodniki in prijatelji v hiši slavijenčevi, da čestitajo vrli obitelji k izvanred-nem prazniku. — Dal jima Bog doživeti še zlato in diamantno poroko!
(V Št. Pavlu v Sav. dolini) priredi bralno društvo dne 11. t. m. veselico s petjem in tam-buranjem. — Dne 10. julija t. 1. pa smo vendar enkrat prejeli od vis. c. kr. namestništva dovoljenje za zidanje nove cerkve.
(V Rajhenburgu) se je vršila v ponedeljek uradna učiteljska skupščina pod predsedništvom nadzornika, g.profesor Zavadlala. V stvarnem obziru je napravila na vse zborovalce najboljši vtis; gg. učitelji so tudi slovensko govorili, in sam g. nadzornik je pri jedernatem slovenskem poročilu gosp- učitelja Eržena tudi slovensko govoril.
(Lokalna železnica Velenje-Spodnji Dravograd). Politični ogled železniške proge Velenje-Spodnji Dravograd se bo vršil dne 20. avgusta.
(Distriktnim zdravnikom v Rajhenburgu)
imenovan je dr. Anton Švab. Mladi zdravnik je na glasu izvrstnega medicinca in bode gotovo vedno častno in vestno rešil zaupanje, ki se stavi nanj. Kolikor ga poznamo, smemo čestitati Rajhenburžanom na tej pridobitvi, posebno še>
ker je g. dr. vrl narodnjak in delaven mož v vsakem oziru.
(Iz Rajhenburga.) Od 17. julija do 8. avg. t. 1. nameščena je tukaj baterija topničarjev iz Radgone, ki hodijo vsak dopoldan s topovi vež-bat se na krško topničarsko strelišče. Tudi štab z 9 častniki pod poveljništvom gosp. podpolkovnik Pistauerja nameščen je tukaj v restavraciji gosp. župana Unschuld-a.
(Iz Brežic). Čitalnica v Brežicah, ki je dobila svoje stalne prostore v hotelu Klembas, kateri je postal v pravem smislu »Narodni dom", priredi dne 11. avgusta 1895. v teh prostorih veliko slavnost pri koji so obljubili sodelovati slavno pevsko društvo »Merkur" iz Zagreba in vojaška godba c. in kr. pešpolka Sergij Aleksand-rovič veliki knez Ruski št. 101.
(V Brežicah bodo slovesno otvorili) »Narodni dom" s koncertom v nedeljo 11. t. m. Svirala bode vojaška godba.
(Novo bralno društvo) se bo ustanovilo v Podvincih pri Ptuju. Z veseljem pozdravljamo to novo društvo; kajti v ptujski okolici je potrebno, da se zdrami narodni duh.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Vu-hred-Marenberški okraj) ima letno redno občno zborovanje dne 1. septembra popoldne ob 4. uri, v gostilnici gospoda Widmoserja v Vuhredu s sledečim sporedom: 1. Poročilo denarničarja. 2. Volitev načelnika in odbornikov. 3. Sprejem novih udov in pobiranje letnih doneskov. Po zborovanju: Prosta zabava. Gosti dobro došli!
(Slov. napisi na Pilštanju.) Na Pilštanju je dobila šola lep slovenski napis »Narodna šola". Tudi nad prodajalnicami so vsi slovenski napisi; jednako gostilnice po slovenski vabijo na vinsko kapljico. Tako je prav! Slovenski napisi naj bodo v slovenskem trgu! Bližnji Kozjani, Št. Peterčani, Podsredčani, Podčetrtkovičani, posnemajte vrle Pilštanjce!
(Z Vidma) se nam poroča: Učenec T. ljudske šole v Krškem je plaval dne 28. m. m. iz Krškega na Videm prek Save. Prišel je srečno na ono stran. Nazaj se je pa le bal derečih valov. Vendar se spusti v valove. Kar začenja omagovati. Prihitita mu na pomoč rokodelski učenec Počivalšek in meščanski učenec Tomič. Učenca P. prijel je takoj krč, ker je bil ves vroč skočil v vodo, torej mu ni mogel pomagati iz valov vsaj je bil sam v smrtni nevarnosti. Med tem je pa učenec Tomič fanta vendar privlekel z velikim trudom na kranjsko stran.
v
(Čebelarski shod) sta priredila dne 11. julija v Št. Andražu v Slov. goricah znana čebelarja Janez Jurančič in Franc Čuček. Vdeležencev se je iz bližnjih krajev zbralo lepo število, ki so z zanimanjem ogledovali krasno vrejeno čebelorejo imenovanih čebelorejcev. Jurančič jim je tudi v lepem govoru pojasnil važnost čebelarstva in kako je treba pametno gojiti. Drugo leto bodo zopet napravili tak shod,
(Vabilo) k slavnosti katero priredi »Slovensko pevsko društvo" v nedeljo 4. avgusta v Ptuji. A. Ob 11. uri sv. maša v cerkvi čč. oo. minoritov. B. XI. veliki zbor, ki bode ob pol 12. uri predpoldan v veliki dvorani »Ptujske čitalnice". C. Veliki koncert. Začetek ob 5. uri popoldan. Vstopnina: a) za obitelj 2 gld.; b) za osebo 1 gld.; c) za kmete in dijake 30 kr.; d) izvršujoči udje prosti, za podpirajoče člane: obitelj 1 gld. 40 kr.; posamezni član 50 kr. Vstop imajo p. n. častiti udje, povabljeni in vpeljani gostje. D. Po koncertu prosta zabava s petjem, godbo in plesom v »Narodnem domu". Pri prosti zabavi nastopajo posamezna društva.
(Ptujska nižja gimnazija), ki je žalibog še vedno nemška, je imela koncem tega šolskega leta 102 učenca, 60 Slovencev in 41 (?) Nemcev; v 3. razredu le 14 dijakov. Veliko premalo!
(V Ljutomeru) je konec julija vihrala na poslopji okrajnega sodišča bela zastava; v znamenje, da ni bilo v ječah nobenega kaznjenca. V petih letih se je to ondi sedaj prigcdilo v drugo.
(Slovesno odkritje spomenika) pisatelju Antonu Krempelju bode dne 11. avgusta 1895. leta pri Mali Nedelji. P. n. gostje, ki se hočejo vdeležiti skupnega obeda, naj to saj do 8. avgusta naznanijo gosp. nadučitelju St. Cvahte pri Mali Nedelji.
(Milosti, knezoškof mariborski) so imeli cerkveno obiskovanje in delili zakrament sv. birme dne 28. jul. na Zavrču, dne 29. pri Sv. Barbari v Halozah, dne 30 v Leskovcu, dne 31. pri Sv. Vidu niže Ptuja in dne 1. avgusta pri Sv. Trojici v Halozah.
(Novo sv. maso) sta pela 21. julija čč. oo. frančiškana Franc Šolan Erman v frančiškanski cerkvi v Mariboru in Emerik Landergott pri Sv. Trojici v Slov. gor. — Dne 15. avgusta bode daroval prvo sv. mašo č. g. Ivan Trstenjak, novo-mašnik sekovske škofije, pri M. B. v Vurbergu.
(Po generalnem ministru frančiškanskega reda) imenovan je letos vizitatorjem kranjsko-štajerske in hrvatske okrajine o. Kalist Heric, definitor in župnik v Mariboru; v nedeljo 28. pr. meseca je pričel vizitacijo v Nazaretu na Štajerskem.
(Na mariborskem učiteljišču) je bilo iz-prašanih 12 rednih gojencev in 1 vnanji ter 15 gojenk iz ženskega učiteljišča čč. šolskih sester. Izpit je napravilo 11 gojencev in 8 gojenk; vnanji je pri skušnji odstopil; 1 gojenec in 4 gojenke bodo popravljali izpit za dva meseca, dve gojenki pa za jedno leto.
(Duhovne vaje) za čč. gg. duhovne lavan-tinske škofije bodo letos v Mariboru pri sv. Alojziju od dne 19. do 23. avgusta.
Druge slovenske novice.
(Kranjski deželni zbor) je teden dni zboroval in se še le v sredo zaključil. Posvetoval se je skoro le o tem, kako deželi in Ljubljani pomagati v zadevi velike škode, po potresih provzročene. Potrdilo se je to, kar sta že deželni odbor in mestni zbor bila sama ukrenila. Deželnemu odboru se je dovolilo, da vzame na posodo 200.000 gld., mestnemu zboru pa, da bode smel 300.000 gld. od še prej dovoljenega mu posojila pol milijona porabiti za novo uravnavo mesta. — Govor je bil o prodaji in popravah starih deželnih hiš in o zidanji novih poslopij za deželo, o potrebi krajevne železnice iz Ljubljane na Vrhniko itd.
(Ljubljanskemu mestu) je dovolil deželni zbor, da sme vzeti 1 milijon goldinarjev loterijskega posojila.
(Pomagajte Slovenci Ljubljani) in ljubljanski okolici poginjajočima ob velikonočnem potresu letošnjega leta. Kolikor le morete, pomagajte; posebno sedaj, ko ni še minula prva doba silne bede in silnih potreb. A po preteklih treh mesecih se polagoma vender le že umirja zemlja pod nami, umirjate te torej vi sami. Zato je zopet došel čas, da se v obilneji meri spominjate družbe sv. Cirila in Metoda, saj je tudi njo do živa pretresla velikonočna narodna nesreča. Skrčiti hočemo sicer za enkrat svoje potrebe. Toda svojega narodnega posl&nja pa nočemo skrčiti niti za trenutek. — Pomnite rojaki, da duševno ohranjamo tisti vaš rod, kojemu prvostoluje za sedaj nesrečno slovensko sredo-točje: naša Ljubljana. — Zato požrtvujoč se in polno desnico darujoč ljubi Ljubljani in nje mili nam okolici delite ob enem vsaj svojo levico drobtinic družbi sv. Cirila in Metoda v pomoč — Slovenci! posebno ve izvankranjske Slovenke in vi izvankranjski Slovenci tega si bodite svestf vsak čas, da kranjski potres naše vseslovenske družbe za stalno zrahljati ne sme. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Umrla je) mati velečastitega gospoda župnika trnovskega, Frančiška Vrhovnika. Izrekamo svoje sožalje temu uzornemu duhovniku in pastirju zares po božji in narodni volji.
(Na Gorenjskem) so bili kmetje okoli Radeč in Fužin silno vznemirjeni, ker je bil govor, da jim bodo pašnike odvzeli in jih z denarjem zanje odškodovali. Ministerstvo je pa tako odločilo, kakor so kmetje želeli, namreč da jim pašniki ostanejo.
j
(Kranjska govedoreja). Gorenjska stran, osobito leška občina ima najlepšo živino. V teku mnozih let, odkar niso dobili nobenega bika od drugod, se je goved nekoliko poslabšala in potreba je zopet čiste krvi, da se povzdigne živinoreja na prejšnjo stopnjo. Kmetijska družba je oddala kmetovalcem od leta 1888, 6i8 bikov. Od leta 1868. do 1872. jih je delila zastonj. Ta-
krat jih je razdelila v jednaki meri na Gorenjsko, kakor na Dolenjsko in Notranjsko. Od leta 1872. do 1890. jih je dajala družba po dražbi. V tej dobi je res prišlo največ bikov na Gorenjsko in to radi tega, ker so se Gorenjci najbolj zanje potegovali. Prišli so Gorenjci celo v Trebnje na dražbo. Pri dražbi se je pa zamoglo ozirati samo na tistega, kateri je ponudil najvišjo svoto. Dolenjci so se prav malo potrudili, da bi dobili bike plemenjake. Ko je imela biti pred nekaterimi leti dražba bikov v Novem mestu, dobil je glavni odbor jeden dan pred dražbo telegram, da ni upanja, da bi se v Novem mestu oddali biki. Tudi sedaj niso še Dolenjci posebno zavzeti za umno živinorejo. Da se glavni odbor še bolj ozira na Dolenjsko in Notranjsko, kakor na Gorenjsko, spozna lahko sleherni iz sledečih številk: Od leta 1890. ko družba ne oddaja več bikov po dražbi, ampak za polovično ceno glede na glavnemu odboru došle prošnje, je razdelila Gorenjcem 24 bikov, Dolenjcem 29 in Notranj-cem tudi 29. Dolenjci sicer niso nemarni v zadevi živinoreje. Razmere dolenjskemu kmetu niso pripuščale, da bi se tako brigal za živino rejo, kakor Gorenjec. Sedaj ko propada vinarstvo, se tudi po Dolenjskem vedno bolj poprije-majo živinoreje in umnega gospodarstva.
(Zvani rodoljub g. I. C. Juvančič), posestnik vinogradov na Bizeljskem in trgovec z vinom v Šiški pri Ljubljani, pokazal je svojo ljubezen do domovine zopet s tem, da je z večjo svoto blagohotno pomagal pri nakupu hotala Klembas v Brežicah za »Narodni dom".
(Slovenski abiturijenti srednjih šol) bodo imeli letos dijaški sestanek v Zagrebu 15. avgusta.
(Novomeška kmetijska podružnica) želi, da se na Dolenjskem napravijo tri vzrejališča mladih bikov sicer v hlevih barona Berga v Mokronogu za murbodensko pleme, v hlevu deželne kmetijske šole za švitsko pleme in v hlevu dr. Gorianya v Ruprčvrhu za oberintalsko pleme. Kmetijska družba naj bi za pleme sposobne bike kupovala od teh posestnikov ter jih za polovico cene oddala po Dolenjskem. Ta plemena bi bila za Dolenjsko primerna. Zlasti bode ugajala mur-bodenska goved, ker~je sivkaste ali pšenične barve in je toraj sedaj po Dolenjskem razširjeni živini najbolj podobna .
(Letna šolska poročila). Letno poročilo (nemško) novonemške gimnazije ima slovenski spis (s slikami) profesorja dr. Marinka: »Božji grob pri Grmu poleg Novega mesta", ki je kaj zanimiva razprava. Dijakov je štel ta zavod koncem leta 217. — Letno (13. in 14.) poročilo (slovensko-nemško) deške meščanske šole v Krškem ima spisa: »Zgodovinske črtice nekaterih kranjskih trgov" (J. Lapajne) in »Črtež skladišča s proračunom" (J. B.) ter v dodatku »Pregled meteoroloških opazovanj v Krškem". Učencev je imela ta šola koncem leta 68. — Kaj pregledno je sestavljeno letno poročilo II. mestne petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani, ki je pa brez kakega uvodnega spisa.
(Na kmetijski šoli v Grmu) pri Novem mestu je do 20. avgusta rapisanih osem deželnih ustanov.
(V Novem mestu) se je ustanovil pripravljajoči odbor za veliko skupščino slovenske učiteljske »Zaveze". Častni predsednik temu odboru je ondotni župan Perko.
(Umrl) je v nedeljo v Krškem g. dr. Josip Kersnik, c. kr. okrajni zdravnik. Ranjki je bil brat deželnega poslanca in znanega pisatelja slovenskega g. Janka Kersnika. Po dokončanih študijah je bil nekaj časa zdravnik v Jaški na Hrvatskem, deset let pa že v Krškem. Bil je jako priljubljen zdravnik, ljubezniv mož, značajen narodnjak, podpornik slovenskih društev, več let predsednik čitalnice in občinski odbornik v Krškem.
(V prospeh novega vinogradstva) je pri
občnem zboru kranjske kmetijske družbe predlagal gospod dr. Romih, za novo nasajene večje vinograde večja brezobrestna posojila. Naj bi se tudi določilo koliko podpore, oziroma posojila se dovoljuje za 1 m2. Glavni odbor naj tudi izpo-sluje, da bi se posojilo takoj izplačalo, ko se je prošnja dovolila, ne še le čez mesece in mesece.
(»Centralna posojilnica slovenska") s sedežem (začasnim) v Krškem, je z odlokom c. k.
okrožne sodnije v Rudolfovem z dne 16. julija 1895 št. 880 registrovana. V načelstvu (začasnem) so gg. Ivan Lapajne (ravnatelj), dr. Tom. Romih (ravnateljev namestnik). Flor. Rozman, Iv. Rupnik, Fr. Ivanec, odborniki,
(Podpora za vinogradnike). Okrajno glavarstvo v Krškem je objavilo naslednji razglas: Vsled postave z dnš 28 marca 1892 leta št. 61 drž. zak. se dovoljuje tistim posestnikom, katerih vinogradi so uničeni od trtne uši in kateri so zaradi trtne uši v začasni stiski za obnovitev z amerikanskimi trtami neobresten predujem v denarjih iz državnega in deželnega zaklada. To se daje s tem pristavkom na znanje, da se morajo dotične prošnje, katere so s prilogami vred nekolekovane najdalje do 15 septembra 1895. leta pri c. kr. okrajnem glavarstvu vložiti, ker se na vse po temu obroku vložene prošnje za delavno dobo leta 1895. ne bi moglo ozirati. Prošnjam je treba priložiti: 1. posestni list; 2. zemljeknjižki izpisek; 3. načrt, kako se bo vršilo delo ia prevdarek troškov. Obrazci za prošnje in za gori omenjeni načrt se dobijo brezplačno pri c. k. okraj, glavarstvu.
(Pedagogiško društvo v Krškem) je na željo mnogih učiteljev tudi pri občnem zboru dne 31. julija sklenilo, da bode letos še v Novem mestu zborovalo, takrat, ko se ondi snide učiteljska »Zaveza". Želeti je le še to, da bi to društvo svoje slovstveno delovanje nadaljevalo in da bi tudi »Zavezo" z letnimi doneski podpiralo, kakor to store druga učiteljska društva. — Isti dan je bil izvrsten učiteljski koncert pod vodstvom gosp. učitelja Potrebina.
(Vipavska železnica) je zagotovljena, vsaj sedanji voditelj trgovskega ministerstva jo je obljubil goriškim poslancem, ker se je bil svoje dni kot uradnik tega ministerstva prepričal o potrebi in lehki izpeljivosti te proge.
(Drago sadje) bode letos, ker ga namreč nič ni, ne marelic, ne breskev, ne jabolk, ne hrušk. — Ljudje v Posavji tudi tožijo, da je letos krompir slab, da ga črvi zelč razjedajo. Žita pa itak ni skoro nič. Slaba kaže.
(Kako pravičen je koroški deželni šolski svet!) Iz Velikovca se poroča: Gradnja slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda ob Velikovcu čvrsto napreduje. Kajpak nova šola bSde naše nasprotnike v oči! Da bi zmanjšali njen vpliv, hotel je tukajšnji mestni šolski svet vpeljati na mestni šoli slovenski pouk! Gospoda nemško-nacijonalna sama je s tem jasno pripoznala nujno potrebo slovenske šole v tem okraju! Pa naš slavni deželni šolski svet ukrenil je drugače in zapovedal, da se na velikovških šolah ne sme vpeljati slovenski pouk, ker se mora »varovati nemški značaj veiikovške šole!" Glavna naloga našim šolam je potemtakem, da imajo »nemški značaj". Ali vstrezajo šole dejanjskim potrebam, ki jih pripoznavajo najhujši nasprotniki naši sami, ali se deca čemu priuči, vse to je tej gospodi — deveta briga. Da le imajo in varujejo tisti slavni nemški značaj, pa mislijo, da so izpolnili svojo nalogo! — Še o drugih gosposkah na Slovenskem se nam poroča, kako bi radi tu in tam, tej in oni šoli pritisnili »nemški značaj".
(Na Koroškem) so začeli tudi pri nastav-Ijenji duhovnikov Madjare posnemati: V slovensko faro Pliberk so poslali nemškega kaplana in v slovensko faro Št. Jurij pod Dobračem nemškega provizorja. Ubogi koroški Slovenci!
(Družba sv. Mohorja). I. Letošnje družbine knjige so do malega končane, le tiskanje zadnjih dveh in vezanje bo še nekaj časa trpelo. Iz imenika vidimo, da šteje družba sv. Mohorja letos 72.097 udov, torej se je njih število povišalo za 6145 proti lanskemu letu. Posamezne škofije izkazujejo to le število: 1.) Goriška 7244. 2.) Krška 5562. 3) Lavantinska 23.976. 4.) Ljubljanska 29.066. 5.) Tržaška 3423. 6.) Sekovska 430. 7.) Somboteljska 312. 8.) Zagrebška 543. 9 ( Senjska 193 10.) Poreška 110. 11.) Videmska 157.12 ) Razni kraji 309. 13.) Amerika 555. 14.) Afrika 207 udov. Družbi nov pridobljen kraj je Afrika, kjer jih je goreč frančiškanski duhovnik v Aleksandriji, ki oskrbuje dušno pastirstvo med tamošnjimi Slovenci, že prvo leto nad 200 udov pridobil. Slava in zahvala njemu in udom! To je pač dokaz, da je vera tudi narodnosti najboljša oskrbovalka.
(Goriški deželni glavar grof. Fran Coronini) je odložil svoj državnozborski mandat in se odrekel sploh vsemu političnemu delovanju. Povod temu je, da je grof Fran Coronini prišel s svojim klubom v navskrižje. Grof Coronini je kot glavar slovensko-italijanske kronovine in poslanec tudi slovenskih volilcev hotel povsem korektno ravnati in glasovati za celjsko gimnazijo, kar so mu pa njegovi tovariši, sovražniki Slovencev, zel<5 zamerili. — Na Goriškem bodo mu težko našli pravega naslednika. — Za goriški in tirolski deželni zbor so nove volitve že razpisane, za druge deželne zbore se bodo razpisale enkrat na jesen,
(Iz Novakov na Goriškem.) Dne 27. julija. Uprav sedaj vrši se po naših hribih in dolinah košnja, in spravljanje sena. Kosci in grabljivke se kaj odlikujejo po svojem petju in ukanju. Toda to bi že bilo, da nimajo ti vselej seboj tudi nekoga, ki zna nategovati „mehu, potem se pleše, pije in nori celo noč. Seveda tudi gospodar ni med zadnjimi. V nedeljo večer 21. t. m. so pijani fantje iz Leskovice divjali po Davči kakor zveri, da človek in druge stvari niso bile varne pred njimi. Poruvali so grajo krog hiše posestnika „Vrhovca" v Davči, gospodar prišel jih je mirit, pri tem pa so ga pretepli, ter mu zdrobili roko, da sedaj trpi velike bolečine. V četrtek zjutraj peljali so žandarji pet teh „ mojstrov" v zapor. Pač je lepo slišati od teh junakov, ki vse kar čez teden zaslužijo, v nedeljo in po noči snedo. Pa Bog! ko bi še dosti bilo! Le tako naprej!!
(Vzajemnost med isterskimi Slovani), ljubezen in prijateljstvo v Istri je tako velika, da to hrvatski list očitno hvali, in priporoča Hrvatom zlasti čitanje slovenske besede, rekoč: „Sve Hrvate molimo i pozivamo, neka čitanju slovenske knjige i novine, neka prate njihova politička i kulturna nastojanja, nekakih pomažu i moralno i materijalno, jer sve, što smo učinili smo i sebi". Baš tako govore gotovo tudi ister-ski Slovenci, in bi morali ponavljati vsi Slovenci nasproti vsem Hrvatom.
(Cesarjev rešitelj.) V starosti 83 let je ono soboto umrl v Solnogradn general Maks grof 0'Donell. Pokojnik je bil cesarjev pobočnik in e 13. februvarija 1853. 1. na Dunaju rešil svetlega vladarja gotove smrti. 0'Donell je bil takrat povišan v grofovski stan, cesarjeva mati, nadvoj-vodinja Sofija, pa mu je podarila krasen prstan, v katerem je okovanih nekaj cesarjevih las in ki ima napis „Bog ti povrni!"
lahko izhajal s 50 gld. Vsa pojasnila bode rad dajal odbor.
(Iz južno-hrvatskih toplic in letovišč) se
nam poroča, da so vedno bolj in bolj obiskane, n. pr. nove morske toplice v Cerkvenici južno od Reke ali letovišče na Fužinah pri Reki, kjer je zlasti ugodno zračje za bolnike na pljučah, katerim ugajajo ondotni gozdi lepe jelovine.
(Shod nemadjarskih narodnostij.) Dne 20. avgusta snide se v Budimpešti shod nemad-jarsk h narodnostij. Na ta shod pridejo Slovani in Rumuni. Nemci se ga seveda ne udeleže, ker nečejo vzajemno postopati s Slovani.
Druge avstrijske novice.
(Presvetli cesar) je Hrvatom obljubil, da v jeseni obišče Zagreb. To je vse Hrvate silno razveselilo, da bodo mogli zopet enkrat v svojem kraljevem mestu preljubljenega kralja pozdraviti.
(Nj, Vel. cesar v Londonu.) Londonska nAllg. Correspondenz" poroča: Cesar Fran Josip, pride dne 25. avgusta t. 1. v London, kjer bode stanoval v hotelu Albemarle Piccadilly. Ostane v Londonu samo nekoliko dnij. Ta obisk bode popolnoma privatnega značaja
(Državnega zbora) gospcdska zbornica je rešila državni proračun. Pri generalni razpravi je dr. Unger v imeni levice izrekel obžalovanje, da se je celjska postavka postavila v proračun. V imeni desnice je grof Fran Falkenhayn izjavil, da se nikakor ne strinja s tem ugovorom. Na podstavi svojih principov izjavlja desnica, da zmatra ugoditev potrebam slovenskega naroda za opravičeno.
(Skupno potovanje na narodopisno razstavo v Prago.) V Ljubljani se je zasnoval odbor pod predsedstvom ravnatelja in deželnega poslanca Ivana Hribarja, kojemu je namen, prirediti skupni vseslovenski obisk narodpisne razstave češkoslovanske. Udeleženci se odpeljejo v Prago dne 1. septembra s poštnim vlakom, ki odhaja iz Trsta ob 9.55 dopoludne, iz Ljubljane 2.52 popoludne itd. itd. ter dospe na Dunaj ob 6. uri 50 min. zjutraj. Vožni stroški iz Ljubljane v Prago in nazaj bodo znašali 44 gld. 38 nvč. v II. razredu, 27 gld. 84 nvč. v III. razredu. V Pragi se preskrbe cena stanovanja, tako, da bode — kdor se hoče voziti v tretjem razredu
Ogled po širnem svetu.
(Francoska-ruska zveza.) Strah za Nemce in Angleže je francosko-ruska zveza. Dolgo so se tolažili s tem, da take zveze ni, in da bi samodržec ruski se nikdar ne zavezal z republikansko Francijo. Ko sta pa v francoski zbornici dva ministra spregovorila o taki zvezi, ni bilo nobene dvombe več, temveč je le še bilo vprašanje, kaj da določa. To so povedali ameriški listi, namreč, da se bosta Rus in Francoz skupno branila vseh napadov, ker hočeta Evropi mir ohraniti.
(Ustaja v Makedoniji) je jako resna, to priznavajo celo iz Carigrada. Ustašev je celo po turških poročilih več stotin, in imajo dobro vojaški izurjeno vodstvo. Oboroženi so z Martinije-vimi puškami. Bilo je zadnji čas več bojev.
(Amerikanski Slovenci.) Na praznik sv. Cirila in Metoda in naslednje dneve so se zbrali v Toweru odposlanci raznih slovenskih društev v Ameriki, da krepko vrede svojo „Jednoto" t. j. skupno društvo za vse v Ameriki živeče Slovence, kot vidni znak, da tudi Slovenci v Ameriki žive kot poseben katolišk in slovenski narod. Program temu zborovanju je bil zelo obširen ter se izvrševal štiri dni. Vsak dan so se zbrali v cerkvi pri sv. maši in slovenski pridigi, potem pa so se razgovarjali, kako vrediti podpore za društve-nike, da bi jim bilo bolje zagotovljeno ugodno gmotno stanje.
(Ustaja na zahodnoindijskem otoku Kuba.) Španjci imajo smolo. Vse polno vojakov — do 40.000 mož — so že poslali na Kubo, stopil jim je na čelo jeden najboljših' špalnskih generalov, Martinez Campos, in vender jim ni mogoče udu-šiti ustaje.	j. * ' "*
Dopisi.
Iz Fetrovč. Razburjenost, ki se je polastila vsled dopisa iz Petro vč v „Slov. Gospodarju" in ^Domovini" nekaterih naših občinskih odbornikov, je pač najboljši dokaz, da je dopisnik pravo zadel ter segel v sršenovo gnezdo. Pri zadnji odborovi seji, v kteri se je morala voliti rekla-macijska komisija, se je tisti dopis glasno prebral. Ko bralec konča, nastane neka tihota, na to mrmranje in ropot, zabavljanje in ugibanje, kdo da bi bil to pisal in na to sklep: — tisti, ki se je predrznil to pisati mora priti pred porotnike! Tako jo je namreč stuhtala modra glavica Karlnova. Žalibog, da tudi nekateri narodni odborniki niso takoj spoznali, da je bil cel prizor umetno napravljen od nekoga, kateri sedaj na vse kriplje vpije v gostilnah po Žalcu, da se je s tem dopisom žalila čast vseh odbornikov in da se ne sme nehati s tožbo, dokler se ne bo spričal pisatelj in zdihoval v težki ječi (?)! Možje ne dajte se mu vjeti v njegove zanjke! Ne, tak človek, kateri dela v petrovški občini razpor, mora se povsod odstraniti! Kdo pa je drugi kriv, da se je volitev tako dolgo zavlekla in da se še sedaj ne ve, kedaj da bode nova volitev, kakor Karlnova samovolja! Ali ni postava jasna ko beli dan, da se mora voliti reklamacijska komisija, katera mora rešiti reklamacije? Kari zakaj pa takrat nisi pokazal svoje modre glavice?!
In nadalje, kje pa stoji v tistem dopisu, da so vsi dosedanji odborniki pijanci? v tistem dopisu zapisane so le tele besede: „pri prihodnjih volitvah volite može značajne (ne pa pijance)..." Kje stoji tukaj, da so vsi odborniki pijanci? kaj takega si je mogla zmisliti le modra glavica Karlnova, kateri pri drugih vidi pezdir, pri sebi pa ne bruna. In zakaj tako dela? To sam naj-
boljše ve. Zato možje petrovške občine, ne dajte se zmotiti od onih, ki trobijo v nemčurski rog! Ah že ne vriskajo vrabci po jPetrovčah, da je tukaj veliko gnjilega, ali že ni pred tremi meseci prinesla „Domovina" novico, da bode prihodnji župan petrovški nemčur? Ali bi bilo to prav? Ne to bi bila sramota za nas, da bi se tujci šopirili tam, kjer že od nekdaj prebiva naš rod! In zato, da bode zmaga naša, da dobimo narodnega poštenega župana, kateri bode ob enem dober gospodar, zato se združite možje! kajti v združenju je moč in zmaga bo gotova! Udeležite se pa tudi v polnem številu volilnega shoda dne v nedeljo popoldne 25. avgusta kjer se vam bode cela stvar še bolj pojasnila! Tedaj na svidenje!
Od sv. Tomaža pri Vojniku. Naši Po-silinemci morajo prenašati bolečino za bolečino, nikoli jim ne dajo ti preklicani Slovenci miru. Vedno rogovilijo, kot da bi jih kdo bil naprosil. Zares, nehvaležnost je plačilo tega sveta! Koliko dobrega so jim že naredili; tako n. pr. jih vsako jutro zbudi iz sladkega spanja prijetna pasja godba. Ker ved<5, da imajo Slovenci dosti opravkov, so iz gole požrtvovalnosti sami prevzeli oskrbovanje občinskih zadev ter nobenega Slovenca ne silijo, da bi prevzel kakšen občinski mandat. Našteli bi še lahko mnogo drugih dobrot, pa to naj zadostuje. In v zahvalo za vse to priredb ti nehvaležneži meni nič tebi nič prav tik Vojnika prav veliko veselico, kar jih pri tem najbolj jezi je, da je bila veselica tako mnogoštevilno obiskana ter da se je tako lepo in mirno vršila. Pri njih seveda to ni mogoče. Kot pravi potomci starih Germanov se morajo pri vsaki priliki prepirati. Pred kratkim, dne 14. julija so imeli n. pr. pri mlademu Vrečerju shod, pri kte-rem so protestovali proti ustanovitvi slovenske gimnazije v Celju. Skraja je šlo vse prav gladko; toda kmalu so se začeli prepirati in ne dolgo potem so posadili mladega Zottelna na zrak, da bi si tam svojo prevročo kri nekoliko ohladil; da tudi njegov skrbni oče je že začel s palico pod mizo mahati in ne vem, kaj bi se bilo vse zgodilo, ko bi ne bilo vmes nekoliko bolj treznih mož.
Kakor povsod se je tudi pri nas praznik sv. Cirila in Metoda dostojno slavil. V predvečer si povsod videl velike kresove, kar našim Nemcem seveda ni bilo po volji. V bodoče si naj oči zavežejo pa bode vse v redu.
Kmalu potem so jim Slovenci zopet naredili v nebo vpijočo krivico. Od veselja, da se je skromna zahteva naša glede celjske gimnazije v državnem zboru vsprejela, so to zmago s pokanjem topičev slavili. Mej drugim se je tudi streljalo pri cerkvi M. B. Zares velika predrznost. Ves prepaden in prestrašen začel je g. Zottel teči proti omenjenemu kraju. Kakor vedno ga je tudi tedaj spremljal njegov zvesti oproda Tincltancl. Ko sem videl imenovana dva gospoda teči, sem se nehote spomnil slavnega Don Qui-xota in njegovega sluge Sancho Panse. Pa je bilo tudi smešno gledati, kako je trebušast gospod v breg sopihal in kako mu je njegov spremljevalec lahkim korakom sledil. Po našem mnenju so take telesne vaje pač za mladino, nikakor pa ne zanj. Žal bi nam bilo, če bi ga naduha pre-rano spravila pod grudo. Da bi se mu vsled streljanja šipe razdrobile, se mu pa ni treba bati. Dan pozneje kakor v Vojniku dne 15. julija, so imeli tudi celjski Nemci svoj proti slovenski gimnaziji naperjen shod. Glavni govornik je bil naš „retorik" deželni poslanec Wokaun. Njegov dolgi govor je pač vse navzoče, posebno pa naše vojniške „purgarje" do solz ganil. Pa so se zares možko držali. Kaj še je vse Vojniku obetalo, če dovoli, da se tam osnuje slovenska gimnazija. Dovolili bi nižjo nemško realko, železnično zvezo s Celjem, trg bi se povzdignil v mesto itd. (glej poročilo v „Tagespošti" št. 195. dne 17. jul.) Kaj se jim je še vse obljubilo, razodela mi je v spanji prijazna Vila. Čujte in strmite! Vojnik bi postal republika s svojim ministerstvom. Ministerske sedeže bi dobili tukajšnji velikonemški veljaki. Ministerski predsednik bi bil postal gotovo g. Jošt, naučni minister g. Zottel, poljedeljski g. Pincl, trgovinski oni vojniški gostilničar, ki kruh v Celju kupuje, dasi imamo tudi tukaj dva peka, minister za notranj e reči bi postal g. Aschmann, „polizeiminister" končno bi bil g. Kokot. Žovnek
Nac pa bi jim bil železnico postavil. Kako bi to bilo lepo! In vse to so pogumni Vojničani odbili. Pa zakaj ? — Ker jim tega nihče ni obljubil, ker je vse to menda izrodek bujne domišljije poslan-čeve. Pa bodimo resni! Zasluži mož, ki take be-dastoče govori, ki hoče svojim volilcem tako go-rostasne reči natvezati, zasluži tak mož vaše zaupanje, zasluži on, da še v bodoče zastopa vaše zadeve v deželnem zboru? Stokrat ne! Skoraj ne vem, so li možje večega pomilovanja vredni, ki takšnega poslanca volijo, ali poslanec, ki take neumnosti kvasi.
K sklepu še jedno besedo za naše slovenske stariše. Znano je, da se morda že v kratkem osnuje nemška šola v Vojniku (četudi imamo že štirirazrednico, v kteri se več ko dovelj nemški podučuje). Pa nič bi ne rekli, ko bi imeli vsaj dosti nemških otrok. Pa kaj še! Radi tega se je začela prava gonja na slovenske otroke. Oblju-buje se jim hrana, obleka in marsikaka druga dobrota. Posebno se za to trudi nekdo, ki smo ga že danes dvakrat imenovali. Vsled tega vas prosim, slovenski stariši, ki vam je naš slovenski jezik mil in drag, ne dajte se premotiti, bodite neomahljivi, zapeljivca pa, ki vas hoče preslepiti izženite iz hiše. S tem boste pokazali, da je Vojnik slovensk, nemška šola bo morala se zapreti, vam pa ne bode treba dvojnega davka plačevati. Opozarjam pa tudi druge odločilne kroge, da naj gledajo takim zapeljivcem na prste ter jih ostro primejo postavnim potom.
Iz Hude luknje. Veselica v nadv. Ivanovi votlini dne 21. julija t. 1. obnesla se je vsestransko zelo povoljno. Razven mnogih gostov iz Celja, Vojnika, Žalca, Vranskega, Braslovč, Šoštanja, Velenja in Slov. gradca opazili smo i lepo število razumništva iz dobrnskih toplic. Priprave in olepšave svedočile so o vstrajni marljivosti lastnika jame g. Ivana Vivod, ki pa je tudi vse žrtvoval, da bi pokazal, koliko dobra volja premore.
Pri otvoritvi jame pozdravila je izborna godba iz vojniške okolice mnogobrojne goste z mogočnim »Naprej". Po pregledu votline oglasili so se vojniški tamburaši pod vodstvom g. učitelja Žmavca. Vse točke izvajali so precizno, tako, da jim je na takem uspehu pri samo par-mesečni vaji le srčno čestitati. Želi so po vsakem komadu burno odobravanje. Istotako tudi moški in mešani pevski zbor iz Šaleške doline. Ednajst mož broječa godba iz vojniške okolice je svojo nalogo tudi prav imenitno izvedla in se ji je posebno pri »Venčku slovanskih pesnij" živahno ploskalo. Pozno v noč poslovili so se od nas dragi gostje.
Formelni zaključek slavnosti pa je bil v j Velenji v Skazovi gostilni, kjer so gg. tamburaši in pevci še [enkrat želi zasluženo pohvalo. Mnogo navdušenja je tukaj vzbudila deklamacija o porušeni Ljubljani, ktero je 10 letna hčerka gosp. prof. Kosi tako milo in dovršeno predavala, da so mnogim solze igrale v očeh. Gospod zdravnik Skubic pa je zatem pobiral darove za Ljubljano. Predsednik »Triglava" gospod Vrstovšek spominjal se je v kratkem govoru cele veselice v nadv. Ivanovi votlini in povdarjal, da smo lahko ponosni, da je ta krasna jama last zavednega narodnega moža; navduševal je nadalje prisotno mladino za ljubezen do svojega naroda in napil gg. tamburašem z navedenjem, de je Velenje isti večer prvokrat poslušalo mile glasove tamburic.
Teškim srcem smo se ločili od gg. tambu-rašev in pevcev ter imeli pri slovesu vsi le ene želje: Na zopetno svidenje v nadv. Ivanovi votlini dne 11. in 25. avgusta t. 1.
Sv. Andraž v Slov. gor. Pri nas začelo se je v zadnjih letih precej živahno društveno življenje. Razen bralnega društva, katero goji zraven čitanja časopisov in knjig tudi slovensko pesem, ter se je v to svrho ustanovil mešani in možki zbor, ter priredi na leto dve veselici, pridružili so se lani še dosluženi vojaki s svojo veselico, katera se bo letos zopet ponovila.
Malokomu pa utegne biti znano, da biva v tej župniji in okolici tudi precej izvrstnih čebelarjev, kateri gojijo to koristno in zabavno stroko kmetijstva po vseh pravilih umetnega čebelarstva. Omeniti nam je v prvi vrsti gg. Jurančiča in Fr. Čučka. Ta dva vneta z dušo in telom za čebelorejo, hočeta to lepo stroko tudi dalje po okolici razširiti, ter sta sklicala v ta namen
I. čebelarski shod k Sv. Andražu, kateri se je vršil v četrtek 11. p. m.
Razen prejšnjega števila domačih čebelarjev, ter gg. učiteljev in pevcev, udeležila sta se tega shoda še dva čebelarja od Sv. Urbana, dva od Sv. Jurija ob Ščavnici in eden od Sv. Bol-fenka. Pa tudi matic nismo smeli pogrešati, se samo ob sebi razume.
Najprej pogledali ste se uzorni čebelariji gg. Jurančiča in Čučka, kjer smo si pri prvem ogledali prav lepo urejene panje s premakljivimi satniki po Dzierzonovem sistemu z laticami; pri drugem pa s Berlepschovimi premakljivimi okviri s posebnim mednim oddelkom.
Na to podali smo se v gostilno g. Toša, kjer se je vršil v lepo okinčani sobi slavnostni del. Po odpetem mešanem zboru »Avstrija moja", pozdravil je vse navzoče g. Fr. Čuček s prisrčnimi besedami, ter klical vsem dobro došli. Ko so pevci odpeli še po eden možki in mešani zbor, povzame besedo slavnostni govornik, g. Jurančič. Možu, vnetemu za to lepo stroko stale so solze v očeh, ko je opisoval delavnost teh malih živalic, ter z lepimi besedami opisoval namen današnjega shoda, ter spodbujal navzoče poprijeti se te lepe stroke.
Ko so odpeli pevci še nekaj mešanih in moških zborov končal se je slavnostni del in pričela se je prosta zabava, pri kteri smo slišali še več navdušenih napitnic, ter se je tudi sklenilo, ob določenem času sklicati II. shod, kateri naj določi, bo li ostalo pri samih shodih, ali naj se napravi čebelarsko-sadjerejsko društvo.
Omenim naj tukaj še, da je izumil in napravil učitelj g. Čeh za ta shod slovenski čebelarski grb, v katerem vidimo v modrem polju in rudečem okvirju bele štiri R, namesto kot v nemškem štiri E, kateri značijo: resno, redno, radostno, različno. Kolikor mi je znano, še ena-cega nimamo, zategadelj lahko pri tem osta- jJR nemo. Štirje R razvrsteni so, kot kaže pride-jana slika.
Dolgo smo se še razveseljevali, k čemur je mnogo pripomogel domači pevski zbor in razšli smo se z iskreno željo : na mnogobrojno svidenje pri drugem bučelarskem shodu!
Iz Ljutomera. Nemška šola v Ljutomeru »slovi" baje, kakor mi je pripovedoval nek prijatelj, po vsej Avstriji radi svojega »izvrstnega" učitelja in pedagoga. Ravno sedaj so zgotOvili na novem nemškem šolskem poslopju, katero je postavil nemški »šulferajn" s pomočjo štajerske in ljutomerske hranilnice, napis »Deutsche Volksschule". A kakošna »Deutsche Volksschule" je to? V tej šoli najdete nad 60 otrok; na jedni roki pa lahko preštejete nemške, vsi ostali pa so pravih slovenskih sinov sini in hčere. Sicer je g. okrajni nadzornik o priliki obiskovanja te šole se odločno izrazil, da je v tej šoli le 35 otrok, ki zamorejo slediti pouku in ki samo na pol razumejo, kaj jim tevtoburški učitelj Dernjač ali po njegovem pravopisu Dernjatsch, doma iz Spodnje Polskave — bojda mora biti ta kraj kje na Pruskem, ne vem, ker nisem profesor geografije — v šoli pripoveduje. Po postavi mora pa imeti šola 40 otrok tukaj torej 40 nemških in ker jih tukaj toliko ni, je torej protipostavna. Iz svojih rokavov pa jih tudi ne morejo kar meni in tebi nič natrositi. — Vprašali se boste, kaj počenja druga polovica otrok v šoli? Ker nič ne razumejo, gledajo svojega učitelja debelo kakor krava novo leso, mislijo si, da jim pravi kaj latinskega, večkrat tudi kaj kineškega, vganjajo razne burke, tako, da mora učitelj večkrat segniti po palico, šepetajo, da mimogredoči mislijo, da je tukaj že judovska šola — šolske maše pridno zanemarjajo, kadar se jim, osobito njihovemu učitelju ne poljubi pa ostanejo doma; to je verska vzgoja —, kar med poukom se zalagajo s kruhom, da se človek mora bati, da se zdaj in zdaj kateri ne zadavi, večkrat se tudi prigodi, ko se dva prav dobro ne razumeta, da si skočita jeden drugemu v lase, saj je to, seveda, našemu učitelju deveta briga. Tako se tedaj vzgojuje mladina v tej šoli.
Ko sem srečal neko deklico, katera me je pozdravila »Kussjant", vprašal sem jo, v katero šolo da zahaja. Odgovorila mi je, v nemško. Vprašam jo dalje: »Od kod si doma"? V odgovor dobim: »Iz Stročje vasi". »Zakaj pa ne po-
zdraviš slovenski, ko znaš tako lepo slovenski govoriti" bilo je nadaljno moje vprašanje. Ona mi odgovori: »G. učitelj so nam ostro zapovedali, da smemo le nemški »Kussjant? in »Gelobt sei Jesus Christus" pozdravljati. Torej slovenski ne smejo pozdravljati.
Da pa boste razvideli, kateri stariši vzgajajo oziroma pustijo na ta način vzgajati svoje otroke, hočem vam danes samo nekaterih imena navesti, ki vam pa naj ne bodo v primer temveč v strašilo. V Ljutomeru so sledeči, seveda sami slovenski odpadniki, sedaj nemčurčki: Vrb-nik (posestnik), Šunko, Prager (pek). Mord (so-dar), Dernjač (učitelj), Kolar (žandarski vodja), Praunseis (uradnik), Steiner (železniški strežaj), Flik (uradnik), Vihar (klobučarica), Strmec (bi-rič), Prevalil (zasebnica), Sideritsch ali slovenski Zidarič (krčmar na starem trgu), Kornpihl (ajh-mojster), Bukovec Rafael (mizar), krojač Toriser, Murat Fran (kmet), čevljar Trnek, poštnarjev hlapec Merič, vrvar Kendjer i. t. d.
Ker niso našli v Ljutomeru dovolj otrok, vzeli so nekateri možiceljni na svoje rame mreže, nadevali v svoje žepe četrtake in halo na lov v slovenske vasi. Romali so in kupovali tako rekoč za judeževe groše deco, katero so gnu i potem v svojo nemško šolo. Nekateri slovenski posestniki dali so se res preslepiti ter so dali svoje otroke v to šolo, sebi in še v mnogo več-jej meri svojim otrokom v veliko pogubo in škodo. Nekaterim so se že za par dnij oči odprle in do vedli so svoje nazaj v slovensko šolo; & % še dandanes ni prišla do tega, da ne vlivajo v nemški šoli kar s strahtarjem v glavo. Tudi te stariše morate spoznati, evo jih nekoliko: Iz Stročje vasi: Kubni, Dijak, Robinščak in Petrovič; iz Radomerščaka: Kralj; iz Kamenščaka: Slavi-nec in Semenič; iz Babinec: Brunčič; iz Rinče-tove grabe: Robinščak in Pukšič; iz Slamnjaka: Majcen, Trstenjak, Rola in Vrhovnik i. t. d.
Največ zaslug si je baje pridobil za to SoTo oče — a pardon, ni še oženj en — poštnar Mav-rič, doma iz Mekotnjaka, '/4 ure od Ljutomera v ljutomerskih goricah. To vam je pragermanski možicelj, dolg in suh, da bi ga že davno veter odnesel, ko bi ne hodil tako sključeno; gotovo je moral svoje dni nositi že mnogo bremen na svojem hrbtu. Ta je bil smelo rečeno tako rekoč oče tej šoli. Kmalu je seveda dobil svojih prijateljev in tako se je dal voliti dr. Rossitsch načelnikom nemškega krajnega šolskega sveta za to šolo, katere novo poslopje je — samo stranski omenjeno — sezidano na istem prostoru, kateri se je prej rabil za živinske sejme. Prostor za živinske sejme je pa zdaj prav tik nemške šole. Bodo ti očetje že vedeli zakaj! Da govorimo dalje o načelniku dr. Rossitsch-u in njego-vej dolgej sivej bradi, moram vam povedati, da se je skregal s temi gospodi ter prinesel nekega lepega dne v občinsko pisarno vse akte nemškega krajnega šolskega sveta, vrgel jih tam na mizo ter rekel tem gospodičem: »Jetzt konnt's mia aber gerna hab'n". In zakaj je odložil načelništvo? Denar je pošel za daljno zidanje njihove šole, sam je že par svojih petdesetakov poleg »zabiksal" in ker mu jih nihče ne vrne, pokazal jim je zobe ter vrgel vse iz rok. In slavna nemška šola pogreša že več ko mesec dnij svojega načelnika. Ni pa vrgel ta mož samo načelništva od sebe temveč izstopil je tudi popolnoma iz kraj. šol. sveta in na njegovo mesto bil je izvoljen »cvergl" Honigmann, ki bo baje z metrom meril tiste petdesetake, katere jim bode pošiljal nemški »šulferajn".
Toliko vam povem za danes, da ne boste jeseni dali svojih otrok v to nemško šolo temveč v krasno slovensko.	Murski.
Sedanji položaj v Ljubljani. Zadovoljno zre potnikovo oko na ruševine naše stoli ce, videče, kako srečno se lečijo rane, vsekane v oni zlobni noči, in neko tiho veselje ga navdušuje, da še ni odpel zadnji zvon ponesrečnemu mestu, marveč, da se bo radost vrnila v staro svoje domovje. Ako smo bili prej ponosni na svojo »belo Ljubljano", koliko bolj smemo biti zdaj ko se bo res na novo pobeljena, na novo okrašena dvignila v vsej svoji krasoti! Marljive roke in urno delo navdajajo nas z upom, da se bodo v ne dolgem času mogli odstraniti vsi drogi in
tramovi, ki nas tako britko spominjajo na prve tedne po veliki noči.
In res! tako zvane »obkoljene" Ljubljane, kot se je z vso gotovostjo smela imenovati v prvem času, ni več; razun Špitalskih ulic, kjer mnogi drogi še vedno ovirajo i osobni promet, in pa nekaterih starih, mogočnih stavb ni več videti toliko podprtih poslopij; bodi si, da so jih zaradi varnosti morali podreti, ali pa so jih že prenovili in zvezali z železjem. In če pride popotnik v Ljubljano, ki je preje ni videl, ter si jo ogleda le na zunanje, nikdar ne sluti, kaka velikanska škoda je sledila oni nesreči. Vseh do cela podrtih hiš v mestu samem bo sedaj okoli dvajset do trideset; sicer se pa tudi od te strani čujejo pritožbe, da so gospodarji s podiranjem le prepočasni. Marsikateri si pač misli: če dobim izdatno podporo, poderem svojo hišo in zidam novo, ako pa ne ustrežejo moji prošnji, zakrpam in prenovim staro. Žali Bog, da nimajo ravno mnogo upanja na prav izdatno podporo, kar kaže statistika o prošnjah, ki so se vložile bodi si za nevračljivo, bodi-si za brezobrestno posojilo. Prošenj je namreč došlo okoli 850, med temi presegajo prošnje za brezobrestno posojilo dvakrat znesek, ki ga je vlada dovolila, a prošnje za nevračljivo podporo celo trikrat. Primerno malo prošenj se je vložilo za 3°/o obrestno posojilo, kar se mi pa jako umevno zdi, uvažuje, da, če vzame posestnik 100.000 gld. tacega posojila, ter ga sam naloži po 4%, bu nese na leto majhno svoto 1000 gld. čistega dobička. — Najžalneji utis napravita na tujca cerkvi pri sv. Jakobu in v Trnovem. Poškodovane so bile sicer tudi druge cerkve, več ali manj. vendar so še toliko trdne ostale, da zvonikov ni bilo treba podreti, kar se je zgodilo pri obeh gori navedenih cerkvah. In kaj je cerkev, oropana svojega prvega krasa, zvonikov, prepriča se vsakdo, ki stopi na sv. Jakoba trg? Velika lesena ograja obdaja podprto cerkev, ki čaka popravila in podpore; za cerkvijo stoji majhna lesena baraka, v kateri se bere sv. božja služba. O cerkvi sami govorč, da najbrže ne bodo zidali zvonikov v prejšnji velikosti, ker je podstava preslaba, preAibka. Na mestu teh zidali jbfldo dva manjša zvonika, zato pa postavili v ozadju cerkve jeden mogočen stolp. Sicer je pa vse, menim, le ljudska govorica, ker merodajni krogi o tem načrtu še ne poročajo ničesar. Pri trnovski cerkvi je ravno tako potres zahteval kot žrtev oba zvonika, katera so že odstranili. Tudi frančiškanski samostan in zvonik sta mnogo trpela, in dela ondi sedaj jako mnogo delavcev. Pri šentpeterski cerkvi bodo za časa popravljanja odstranili ob enem nelepi zid, ki jo obdaja spredaj in tega precej daleč na cesto. — Iz med javnih poslopij naj navedem redutno hišo, ki je od treh stranij z mogočnimi drogi podprta, ki pa najbrže ne bo več ostala v lasti dežele, ampak se prodala, ker se ne da ugodno popraviti; tako vsaj je določil deželni zbor. Deželna hiša, tako zvani »lontovž" se primerno popravi, da se morejo v njej nastaviti različni uradi; deželni dvorec pa se bode podrl do cela, ker se zgradi na njegovem mestu novo poslopje v isti namen, obsegajoče 1700 kvadratnih metrov in sicer za svoto 370.000 gld. Gledališče se tudi še vedno popravlja in beli, snaži; vender utegne navzlic počasnemu napredovanju pri popravljanju se sčistiti do začetka prihodnje glediščne sezone, za katero se že jako marljivo vadijo. Muzej se je čisto popravil in so tudi različne slikarije že popolnoma dokončane, akoravno jih je potres precej hudo poškodoval.
Mnogo se poprašuje tudi o ljubljanskem gradu; ali ga bodo popravili in kaznjence zopet nastanili, ali ga pa opustili in ga izročili osodi-nim udarcem? Poslednje bi bilo sicer za Ljubljano hud udarec, da bi se ta velezanmiva zgradba ne rabila več, vendar čujemo, da se že pošiljajo komisije, ki pregledujejo gradove v Zatičini in v Kostanjevici, akoravno je državni poslanec govoril v državnem zboru za Ljubljano. — Hiša »Glasbene Matice" se je že izpraznila in so začeli s podiranjem; zadnji del bo kmalu demoli-ran. Začasno je dobilo vodstvo za svojo šolo prostore v Zoisovi hiši na Bregu. Gimnazije pa kljubu temu, da so izrazili tehniki, da je treba vsaj drugo nadstropje podreti, se še nihče ni
dotaknil. Tukaj nastane tudi vprašanje pereče. Kam bodo z mnogimi učenci, ako hočejo odpreti šolo že 18. sept. t. 1., kakor poroča letno poročilo. ?
Stare stavbe in hiše se sedaj ali podirajo do cela ali prenovljajo, krpajo, vežejo ali pa tudi samo pobarvajo, da bodo čedneje izgledale in se razpoke skrile. Da je tako, priča grozni ropot, razbijanje in jednake neprijetnosti mnogih delavcev, katerih že vender, hvala Bogu, dobra polovica je odšla. Med novimi zgradbami pa se posebno odlikuje »Narodni dom", znamenit ne samo glede lege — obdan od vseh štirih stranij od cest — ampak tudi glede stavbe same. Naj si ji tudi mnogo oporekajo, da okraski niso posebno fini, da pročelje ni lepo in to in drugo, vender, smem reči, postane »Narodni dom" im-pozantna, znamenita stavba v kras Ljubljani, čast slovenskemu narodu in v spoštovanje tujcem. — Nova pošta tudi vrlo napreduje in jo upajo do zime spraviti pod streho. Do sedaj je temelj dogotovljen, in se poslopje dviga dober meter visoko nad dnom. Tudi nova deželna bolnica, ki je tako velikansko zidana, se bo kmalu izročila svojemu namenu. Mej privatnimi poslopji omenimo novo zgrajeno Zupančičevo hišo poleg muzeja na Tržaški cesti, ki je v tri nadstropja jako okusno s podmoli na oglu stavljena. — Posebno lepo stavbišče pridobilo si bo mesto, ko se odstrani vojaška bolnica, katero so že začeli podirati.
Tudi barake igrajo še vedno znamenito ulogo v Ljubljani. Vender se mogoče že odstranjujejo posebno one, ki so bile ljudem v stanovanje namenjene; tako kaže na marsikaterem kraju zarovana zemlja in krog nje jarek, da se je tu dvigala baraka, katero so bili podrli, ko so se stanovanja popravila. Barake, ki so namenjene za trgovino ali urade, postavijo se tudi za zimo in se v ta namen prevlečejo s pluto, ki drži gorkoto. Mej temi so posebno znamenite nekatere v Zvezdi, dalje ona, ki jo še le gradi dežela v Erjavčevi ulici, kakor tudi nekatera vojaška oskrbovališča na različnih mestih.
Prostodušno, veselo, živahno življenje se je pa, ae sme reči, že. vrnilo.naše mesto. Bes, da imamo še ljudij ki z malim, skritim strahom še vedno trepetajo pred kakimi novimi sunki in drugih hišnih posestnikov, ki s potrtim srcem zrejo na svoj dom, ki ga podirajo, in težko pričakujejo zaželene podpore, vender v obče so se duhovi pomirili, oživeli. Škoda vender, da se jako malo skrbi za njih zabavo in razveselje-vanje; tako je na priliko še običajna godba v »Zvezdi" izostala.
Ljubljana se dviga, in dvigala se bo tem bolj, ko se izvede novi regulacijski načrt, katerega imamo pred seboj. Kako lepa, kako znamenita bo pač, ko se izpelje veliki pas okrog mesta, in po njem konjska železnica, ko se zgradijo nove ceste, in stavijo promet pospešujoči novi mostovi! Mnogo truda, mnogo napora bo traba, da se Ljubljana uredi po novem izvrstnem načrtu, ali prepričanje, da sede v mestnem svetu odlični, energični, korenjaški možje, goji nam upanje, da dobimo v nekaj letih novo obnovljeno, belo Ljubljano.
Narodno-gospodarske novice.
Kontrola, nadzorstvo pri posojilnicah.
Pri vsakem človeškem delu je treba nadzorstva in pregledstva, osobito pri opravilih z denarjem. Zato pa postava sama ne dopušča, da bi le ena sama oseba smela denar nabirati in posojevati. Ne samo radi tega, da se delo razdeli med več oseb, marveč radi kontrole, mora biti že v načelstvu več oseb, katere naj druga drugi gleda na prste. Pravilno je pri blagajnicah že to, da ena sama oseba do denarja ne sme priti; blagajniške ključe naj imate pravilno vselej dve osebi, dva odbornika. Če se pa pripeti, da ima zlasti ena oseba v načelstvu ne samo največ dela, ampak tudi največ zaupanja in morda celč največkrat ključe do kase, naj jej drugi odborniki nikar preveč ne zaupajo. Osobito naj predsednik, ki je v prvi vrsti za čast zadruge odgovoren, pogostoma kontrolira blagajnika. Če se pa predsedniku blagajništvo izroči, naj mu zopet
odborniki preveč ne zaupajo. Nezaupnost je najlepša lastnost tistih oseb, katerim so udje izročili vodstvo denarne zadruge.
Ker je pa smatrati načelstvo za eno samo moralno osebo, zato je jako primerno, da ima zadruga še posebno korporacijo, ki je postavljena, da načelstvo nadzoruje. Tako nadzorstvo ima sleherna slovenska posojilnica; če ravno ga zadružni zakon ne terja. Le nekatere posojilnice imajo samo računskega pregledovalca, kar za male posojilnice tudi zadostuje.
Kakor pravila določujejo, koliko členov naj broji načelstvo; tako naj imajo tudi pravila določilo, koliko udov ima nadzorstvo. To seveda nima toliko dela, kakor načelstvo, a je vendar višja oblast, ki ima pravico, vsak čas prepričati se, kako načelstvo, oziroma posamezni odborniki delujejo, in kakošno je stanje posojilnice v splošnih in nadrobnih zadevah. Načelstvo je dolžno, vse knjige in denar, in to, kedar koli se preglednikom zdi primerno pregledati. Pri pregledovanji posojilniškega poslovanja naj bode navzočen vsaj jeden člen načelstva. Kedar so nadzorniki s pregledovanjem gotovi, imajo o tem, če je potrebno, sejo, pri kateri smejo če je treba tudi sami biti, brez katerega načelnika. Rezultat pregledovanja in seje naznanijo načelstvu v roke predsednika. Ako bi bil ta zapleten v kako nepravilnost, izroči se drugemu odborniku. Ako je morda celo skupno načelstvo zapleteno, kaže občni zbor sklicati, ali takoj, če je nevarnost, vzeti vso oblast načelstvu.
V važnih zadevah lehko ravnatelj posojilnice odredi skupno sejo načelstva in nadzorstva.
Ker uživajo posojilnice veliko samoupravnih pravic, zato je občni zbor najvišji posojilniški organ, zadnja inštanca, ako ima sicer posojilnica pravično in pošteno poslovanje. Kako je občnemu zboru postopati, o tem govori zadružna pravila. Občni zbor se opira na zadružni zakon (§§ 27—34).
Pred zadružno postavo od 1. 1873 niso uživale avstrijske denarne zadruge toliko svobode in niso imele toliko avtonomije, kakor dandanes. Dobro se še spominjamo, koliko so se morale tiste posojilnice — vsaj jih je bilo malo — katere so bile osnovane pred to postavo, boriti z uradnimi, osobito z davčnimi uradniki. Zadružna postava pa, na podlagi katere so osnovane in se snujejo sedaj naše posojilnice, dovoljuje jim v okviru svojem dokaj svobodnega gibanja. Tako n. pr. ni treba nijednemu državnemu organu naznanjevati niti prvega občnega zbora niti rednih letnih velikih skupščin. Tudi ni treba, kakor je to pri društvih običajno, politiškim gospo-skam priobčevati izvoljenih upravnikov, t. j. načelnikov in nadzornikov. Radi tega okrajna glavarstva, oz. magistrati niti ne pošiljajo k zborom posojilniškim svojih komisarjev, ker niso v to niti poklicani niti opravičeni. Ker uživajo posojilnice toliko svobode, treba je skrbeti, da one te svobode ne zlorabijo. To se do zdaj tudi ni zgodilo. Sicer je v zadružnem zakonu samem že dokaj preskrbljeno, da upravniki posojilnic niso brez nadzorstva. 1. Ni nikjer uprava posojilnice jedni sami osebi izročena, marveč ima iz najmanj 3 oseb sestavljeno načelstvo in za Injeno nadzorstvo najmanj eno osebo; toda navadno so trije pregledniki. 2. Ima občni zbor največjo pravico, razsojevati o pravilnosti uprave in predloženih računov. 3. Morajo se vsakoletni računi pošiljati v pregled državnim organom; političnim gosposkam (okrajnim glavarstvom kot davčnim uradom, deželnim vladam, davkarijam) — običajno se tudi pošiljajo: deželnim sodiščem, kup-čijskim zbornicam, deželnim odborom, časnikom i. t. d.
Pri vsem tem se še mora reči, da imajo posojilnice, katere razpolagajo z velikimi denar nimi svotami, vendar več svobode, kakor naše občine, o katerih se tako rado pravi, da so avtonomne. To so sprevideli tudi največji prijatelji avstrijskih denarnih zadrug, namreč predsedniki zvez nemških, čeških in slovenskih posojilnic, ki so vsi trije tudi državni poslanci. Ti so v državnem zboru predlagali, ko so slišali, da je včasih katera posojilnica zaupanje zlorabila, da vpelje država obligatorično nadzorovanje, vendar s tem dostavkom, da bi to obligatorično pregledovanje od strani države ne veljalo za one posojilnice, katere spadajo h kakošni »Zvezi", ki
je nadzorovanje že vpeljala iz lastnega nagiba. To slišavši, je naša »Zveza" že 1. 1890 svoja pravila v tem obziru spremenila, in sklenila slovenske posojilnice po posebnih organih, ki bodo morda cel<5 zapriseženi, nadzorovati. Kakor hitro je bila ta prememba pravil potrjena, skrbela je »Zveza", da je nastavila v osebi tajnika mariborske posojilnice g. P. Simona, nadzornika, in sicer najprvo za slovenske posojilnice na spodnjem Štajerskem in Koroškem, tajnika krške posojilnice g. I. Lapajna pa za nadzornika tistih kranjskih in primorskih posojilnic, katere so se pridružile »Zvezi slovenskih posojilnic" v Celji.
Posojilnice, katere uživajo ugodnosti zakona z dne 1. junija 1889, morajo se takemu nadzorstvu (od strani »Zveze") podvreči; sicer jih sme upravna (finančna) oblast nadzorovati, toda le gledč izpolnjevanja tistih pogojev, katere navaja omenjeni zakon.
Državni zbor je dobil od vlade zakonski načrt, kako se bodo posojilnice nadzorovale. Ako je posojilnica društvo (po zakonu z dne 15. nov. 1867), nadzorovana bode po okrajni politični gosposki, vsaj enkrat v.dveh letih, v tem obziru namreč, ali se ravna po dotičnih postavah in po svojih pravilih. Ako je posojilnica zadruga (v smislu zakona z dne 9. aprila 1873), kar so vse slovenske posojilnice, nadzorovane bodo enako trdo po trgovskem (deželnem, okrožnem) sodišči. Posojilnice, katere so pa v kakošni društveni zvezi, ki šteje vsaj 20 zadružnic in ki ima svojega nadzornika, ne bodo pod nadzorstvom J državnih organov. Ako bodo posojilnice nadzorovane od strani državnih organov, morale bodo same nadzornika plačati. Da bode katera poso-jilniška zveza smela svojega nadzornika imeti, iskati bode morala tega dovoljenja pri minister-stvu, oziroma pri deželni vladi. Zveza bode morala vladi naznanjevati, katere posojilnice so se jej pridružile, katere pa odstopile od nje. Ka-košna postava se bode iz tega vladnega načrta izcimila poročali bodemo o svojem času.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) so poslali od 20. junija t. I.: Obrtno pomožno društvo v Ljubljani 10 gld.; Slovenski bogoslovci goriškega centralnega semenišča 100 gld. pokroviteljine; podružnica za Vuhred-Marnberg 5 gld. udnine; podružnica vipavska 3 gld. 30 kr.; »Zaveza zagorskih Slovenk" po predsednici gospej Mariji Weinberger-jevi 100 gld.; podružnica v Slov. Bistrici 36 gld.; gospa Matilda Šebenikar na Rakeku 6 gld.; podružnica v Brežicah 18 gld.; omizje v Kostanjevici 9 gld. z geslom: »Bog daj slogo Slovencem!" — vesela družba iz Št. Pavla, Žalca in Griž pri zažiganji Ciril-Metodovega kresa nabranih 6 gld.; mariborski gg. bogoslovci 63 gld.; nabranih 5. julija s prisrčno željo, da naj godovnjaka sv. brata Ciril in Metod »Bogu in domu zvest povsod — obvarujeta Slovencev rod!" Celjski Slovenci kresov preostanek 7 gld. 44 kr.; g. prof. Maks Pleteršnik v Pišecah 5 gld.; posojilnica v Logatci 10 gld.; g. G. Pikel v Postojini 42 gld. 50 kr.; »Vesela družba v Brezdnu" 6 gld. 50 kr.; podružnica Cerkno z okrajem 13 gld. 40 kr.; »Ženska podružnica v Prvačini pri Gorici" v drugič 100 gld. pokroviteljine; »Slovenska naselbina v Pulji" 50 gld. kot prvo polovico pokroviteljnine; moška podružnica v Krškem 16 gld.; ženska podružnica za Ajdovščino in okolico 50 gld. kot drugo polovico pokroviteljnine; č. g. J. Virant v Mokronogu 27 gld. 50 kr.; g. Fr. Dolenc v Mariboru 18 gld, nabranih od vrlih narodnjakov vsled ugodno rešenega celjskega upra-šanja; moška podružnica v Kamniku 43 gld. — Za slovensko šolo v Velikovci je darovala: Hranilnica in posojilnica v Prevaljah 30 gld. — Bog povrni vsem dobrotnikom stotero!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Poziv!
Sedma skupščina »Zveze slovenskih učiteljskih društev" zborovala bode 4. in 5. septembra 1.1. v Novem mestu.
Z veseljem pozdravlja v imenu tukajšnjega uči-teljstva, kakor tudi meščanstva ta sklep podpisani odbor, kateri je pripravljen vse storiti, kar je v njego-vej moči, da bode dostojno sprejel in počastil zborovalce.
Ker pa je sklenil pripravljalni odbor najspoštlji-veje povabiti vse učiteljstvo, kakor tudi vse šolske prijatelje, da se blagovole obilno udeležiti VII. glavne zavezine skupščine v Novem mestu, posebno pa še priporočati se gostoljubnim Novomeščanom, kateri naj bi omogočili toliko sijajnejši vsprejem, zatorej se obrača podpisani odbor najspoštljiveje do p. n. novomeškega prebivalstva, katero se je Se ob vsakej priliki pokazalo toliko požrtvovalno in gostoljubno, da bi tudi 4. in 5. septembra blagohotelo pokazati učiteljstvu, katero bo prišlo iz Koroškega, Kranjskega, Primorskega in Štajerskega isto prijaznost in navdušenost, kakoršno je vže pokazalo radovoljno mnogokrat proti gostom.
Pravi šolski prijatelji nas itak nikoli ne puste osamljene; zatoraj upamo, da bodo tudi pri VII. skupščini mnogobrojno počastili zavezino zborovanje.
Vsemu slovenskemu učiteljstvu pa: Pokažite s tem, da se udeležite v prav obilnem številu zborovanja, da želite sebi in šoli napredka, da ne samo varovati, temveč tudi povzdigniti hočete svoj ugled, posebno še, da želite tudi skupne, zložne delavnosti, katere je isti-nito potreba! Ne iščite nikakoršnega izgovora, temveč pridite o zavezinem zborovanju v našo metropolo Dolenjske in pripomozite, da se stvar slovesneje izvrši! »Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blagoslovi!"
Krajni odbor za VII. glavno zborovanje »Zaveze" v Novem mestu, dne 20. julija 1895.
Častni predsednik: Franjo P e r k o, župan; I. predsednik : Fr. Koncilija, nadučitelj; II. predsednik: Ivan Barle, nadučitelj; I. tajnik: M. Hiti, nadučitelj; II. tajnik: V. Zavrl, učitelj.
Pozor I
P. n. rodoljubi, ki se hote udeležiti slavnosti odkritja Krempeljevega spomenika pri Mali Nedelji dne 11. avgusta naj blagovolijo — potujoči čez Ljubljano, Zidani most, Celje — porabiti poštni vlak iz Ljubljane ob 3 uri popoludne (Celje polu 6. ure popoldne) v soboto 11. avgusta, kateri omogoči dospeti ob 8. in tri četrti uri zvečer v Ptuj, kjer lahko prenoče; porabijo pa tudi lahko brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 12. uri ponoči v soboto 10. avgusta ter dospe ob 4. uri zjutraj 11. avgusta v Ptuj. Vsi naj se zglasijo pri gosp. Gregoriču v Ptuji, kateri preskrbi vozove k Mali Nedelji. Oni rodoljubi pa, ki se morajo voziti čez Spielfeld, naj se odpeljejo ob 2. uri popoldne v soboto 11. avgusta iz Spielfelda, da prenoče v Ljutomeru, odkoder se v nedeljo zjutraj odpeljejo k Mali Nedelji. Vsaka druga zveza je neugodna.
Odbor za Krempeljev spomenik.
Razprodaja.
(122) 1
Na prodaj je na Bizeljskem pri Brežicah cela v France Fiegelmiiller-jevo konkurzno maso spadajoča zaloga drobnega in špecerijskega blaga in železnine.
Zaloga, sodnijsko cenjena na 3417 gl. 1 nvč. a. v, prodala se bo onemu, ki največ ponudi.
Dotične ponudbe, koje se morajo podupreti z gotovo jamčevino po 400 gl. a. v, vložijo se naj do 20. avgusta t. 1. v pisarni gosp. dra. Gvi-dona Srebre-ta, odvetnika v Brežicah, kot upravnika konkurzne mase; tam se lahko tudi pregleda cenilni zapisnik in poizvejo natančneja pojasnila.
Na ponudbe brez jamčevine, ali z jamčevino pod 400 gl. a. v, se ne bo nikakor oziralo. Kdor največ ponudi, temu se bo vpisala jamčevina takoj na račun kupnine.
Kupnina se mora izplačati upravniku konkurzne mase v treh dneh po sprejeti ponudbi; kupec pa mora robo najdalje v 14 dneh odpeljati, odnosno izprazniti dotično štacuno na Bizeljskem-.
Prodaja graščine.
Graščina v Cmomlji na Dolenjskem proda iz proste roke svoja posestva skupaj ali posamezno ali na parcele in sicer:
Grad v mestu, št. 1 z vrti, v katerem so velika gostilna, pisarne c. kr. okr. glavarstva in druga stanovanja.
Mlin v mestu št 94, s šestimi tečaji in žago.
Vrti merijo nad 2 orala. — Hrastovi in smrekovi gozdi, prav blizo in v lepi legi 203 orale. Njive 40 oral. Pašnici in košenice 25 oral.
Slsnapaj 370 oral.
Prodajanje se prične 1. oktobra t. 1.; kupi se pa tudi lahko prej Pogoji jako ugodni. Natančno se po-izvč pri oskrbništvu graščine v Crnomlji. (124) 2—1
Medicinae universae
dr. Alojzij Praunseis
si usoja uljudno naznanjati, da se je nastanil kot zčLra-vnilc
za vse bolezni posebno pa kot zobozdravnik v Celji, v hiši gospe Pauser (Romerhof, Ringstrasse) in da ordi-nuje od 8. avgusta 1895 naprej, ob delavnikih od 8.—11. ure dopoludne in od 2.-5. popoludne ob nedeljah in praznikih pa od 8.—12. ure dopoldne. (126) 3—1
Prostovoljna prodaja.
Lepo posestvo z zidano hišo in hlevom ter velikim kozolcem je na prodaj. Pri hiši je 33 oralov 310Q m. zemljišča, njiv, travnikov in gozda. Hiša je pripravna ♦udi za gostilno in leži v prav lepi legi.
Več se izve pri Mariji Špes, okolica sv. Miklavža, občina Škofja ves pri Celji.	(121) 2—1
~ 2000 litrov
pristnega borovničarja
liter po gld. i'2o proda O^USTKO TRA.TJJST,
(123) Glinee pri Ljubljani 2-i
Razpis.
V zmislu §§ 8 in 12 postave z dne 23. jun.. 1892 dež. zak. 1. št. 35 razpisuje podpisani zdravstveni okrožni odbor službo okrožnega zdravnika za zdravstveni okraj vojniški, kateri obsega občine: Škofja vas, Dobrna. Nova cerkev, Šmartin v r. d. Višjo vas, Frankolovo, trg Vojnik in Be-zovico z letno plačo 475 gld.
Prošnje za to mesto z dokazi predpisanimi v § 15 gori navedene postave in popolnega znanja slovenskega in nemškega jezika, naj se vložijo najdalje do 25 avgusta 1895 pri podpisanem okrožnem odboru.
Okrožni zdravstveni odbor vojniški.
dne 19. julija 1895. (120) 3—2	Načelnik: J. Lipuš.
Za dojico (amo)
bi šla rada 26 let stara, omožena, zdrava in čvrsta oseba; izučena je šivilja, z mnogimi izvrstnimi spričevali. Tudi zna dobro likati. Zmožna je v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika. Na dobrim glasu. Službo takoj lahko nastopi. Od dne 1. avgusta je 14 dni kar je iz postelje.
Ponudbe poste restante pod naslovom »Jožefa", (128) 1—1	Polzela (Heilenstein) Štajersko.
ZEErcielj I
(125) o—1
HUGO ECKERT & CO.
komisijska obrt za hmelj y Žatecu (Saaz)
na Češkem se priporoča za posredovalno prodajo štajerskega hmelja in zagotavlja najreelno postrežbo.
Za hmeljarje!
Fran Jos. Lehrl
Žatec, Češko, (y lastni hiši)
preskrbi najboljšo prodajo vsakovrstnega hmelja na Žateškem trgu, in se priporoča tudi štajerskim p: hmeljarjem za prav mnogoštevilne in obilne pošiljatve. Za vestno, točno in v vsakem obziru dobro postrežbo jamči njegovo ime.	, (127) 6—1
Dr. Jos. Kolšek
usoja si naznaniti, da je otvoril svojo odvetniško pisarno
•v Laškem trg-u.
(115) 1
11	Zaloga špecerijskega blaga |	
mi LAN HOČEVAR		
	HgS Celje, Glavni trg, 10 ggpg	



Izvrstna zaloga vsakovrstne kave, sladkorja,
riža, finega olja, južnega sadja, masla, svinjske masti,
ruma, čaja, vina v butiljkah, sremske slivovke, kranjskega brinovca, itd. itd.
Banatska pšenična moka.
Radajnska m i neralna -voda.
itd. (21) 20-18