Celje - skladišče D-Per III 19/1989 lili....... 19901130,3 COBISS e ŠdMERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 3 — Leto IX — Marec 1989 Sozd Merx združuje: Avlo Celje, Avlolelmika Celje. Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice. GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur. Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje. Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje. Tkanina Celje. Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna. Savinjski magazin Žalce. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek. Karmen Magvat: Zdenka Detičck. Danica Dosedla. Boris Kmet, Panika llijaš: Herbert Lešnik. Bojan Dežan, Alenka Škapin. Jelka Samec. Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Matjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx. Ul. 29. novembra 16. 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Mer.v Celje oproščeno plačevanja.davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana. Razmišljanje Poživimo inovacijske dejavnosti Tudi v lanskem letuje bila inovacijska bera v Merxu slaba. Predlogov ni bilo niti iz proizvodnih niti iz trgovskih ne iz gostinsko turističnih organizacij. Če se vprašamo, kje so vzroki za tako slabotno inovacijsko gibanje, dobimo več odgovorov. Verjetno ni pravega ozračja za pospeševanje inovacijskega gibanja v delovnih organizacijah. preslabo vrednotenje inovacijskih prispevkov, slaba obveščenost, kaj vse je lahko »koristen predlog«, preveč birokratizirani postopki za prijavo koristnega predloga, vodje raznih služb in oddelkov nimajo zadolžitve za pospeševanje inovacijskega gibanja in še bi lahko naštevala. Na podlagi spoznanj in analiz, ki verjetno obstajajo, bi morali v sestavljeni organizaciji Mera kar najhitreje oživeti Pravilnk o pospeševanju in nagrajevanju inovacijske dejavnosti, ki je že dalj čas pripravljen in sedaj tudi v obravnavi pri članicah. Verjetno bi morali tudi bolj sistematično uvajati usposabljanje za inovacijsko gibanje vodilnih kadrov, vodje služb, predsednikov komisij in strokovnih delavcev s tega področja. V glasilu Vestnik bi morali zagotoviti redno rubriko za obravnavanje inovacijskega gibanja, še posebej letos, ko praznujemo 30-letnico Meraa in bo na predlog centralnega delavskega sveta letos prvič podeljena tudi nagrada inovatorju leta. Seveda pa bi morali to akcijo nadaljevati tudi v prihodnje in ob vse večjem razmahu inovacijske dejavnosti v sozdu organizirati »dan inovatortjev« Meraa. Na posnetku je gradbišče blagovnice Kmetijskega kombinata Šentjur, kijo gradi gradbeno podjetje Vegrad v skeletni montažni konstrukciji. PREBERITE NA STRANI 6 O ZANIMIVI AKCIJI; KI JO OB 30-LETNICI ORGANIZIRATA SOZD MERX IN ŠTAJERSKI JANEZ! Na objekt montirajo stropne plošče — že pripravljene elemente. Trideset let Merxa Prvega januarja letos je poteklo 30 let, odkar se je z združitvijo dveh majhnih trgovskih DO začela razvojna pot Merxa. Na njej je doživljal mnoge organizacijske spremembe, prežive! vse dosedanje reforme in ekonomske krize. Pred osmimi leti in nekaj mesecev, točno 1.1.1981, je Merx postal sozd. V teh letih so se članice, ki sestavljajo sistem, razvile v uspešen in pomemben gospodarski subjekt v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Prav letošnje leto, ko je Merx dočakal svoj pomembni jubilej, so se zopet dodobra zatresli organizacijski in ekonomski temelji našega gospodarstva. Prihaja novo obdobje, nove naloge, povezane z novimi še neznanimi problemi. Toda, če bo v tej novi ekonomski in tržni politiki kaj vzeto kot vodilo iz razvitega sveta, bo to med drugim ime podjetja. Prav tega želimo letos, v času novih sprememb, skozi vse leto pri vseh ekonomsko propagandnih posegih, poudariti. V ta namen je bil imenovan razširjeni pripravljalni odbor, da pripravi program medletnih aktivnosti s sklepno prireditvijo 25. novembra. V ta odbor so predlagani: Jože Gračar, predsednik odbora, in člani: Alojz Foršt-ner, Edi Stepišnik, Venčeslav Zalezina, Ivo Potočnik, Peter Meštrov, Rado Tržan, Alqjz Selič, Zvonko Strašek, Tone Guzej, Tone Rožman, Dani Vovk in Anica Koprivc. Za tehnično izvedbo vseh priprav je predlagan ožji odbor, ki ga sestavljajo Jože Gračnar kot predsednik in člani: Zvonko Strašek, Tone Rožman, Dani Vovk, Anica Koprivc in Boris Radšel ter Jana Mladenovič in Alenka Vinkovič. Želimo, da bi odbor uspešno delal ter pripravil tak program, da bo vsak delavec in kooperant, ki združuje delo v sozdu, ponosen in hkrati prepričan, da se mu v tej Merxovi družini, kljub velikim pretresom, ne more nič hudega dogoditi. J. G. Kaj smo prigospodarili v letu 1988 in kaj moramo storiti v letu 1989 Čeprav se že močno soočamo s problemi poslovanja tekočega leta 1989, je prav, da ob zaključku poslovnega leta 1989 podamo nekaj ugotovitev o uspešnosti našega delovanja v preteklem letu. Na ravni sozda smo ustvarili: 1.088 milijard celotnega prihodka 920 milijard porabljenih sredstev 168 milijard dohodka 128 milijard čistega dohodka 98 milijard bruto mase OD in 23 milijard akumulacije. Kar 40% celotnega prihodka in dohodka smo ustvarili v zadnjem četrtletju, in v tem obdobju dosegli enkrat več akumulacije kot v devet-mesečju 1988. V preteklem letu smo bili manj uspešni na nekaterih področjih, ki jih bomo navedli in ki jim moramo v prihodnje nameniti več pozornosti. — Zaradi padanja količinske proizvodnje posameznih programov in realnega padanja prodaje smo zabeležili počasnejšo rast celotnega prihodka v primerjavi s splošno rastjo cen (npr. celotni prihodek sozda se je povečal za 178%, maloprodajne cene za 202%, grosistične cene za 225%, cene gostinskih storitev za 292%,...). — V letu 1988 smo izvozili za okoli 1.757.000 ameriških dolarjev proizvodov in storitev, kar je in bo zlasti v prihodnje premajhen znesek glede na obseg poslovanja SOZD. — V poslovnem rezultatu so izredno hitro naraščali materialni in drugi poslovni stroški — njihova rast je bila hitrejša od rasti skupnega prometa. — V večini delovnih organizacij dosegamo premajhen delež amortizacije, zlasti ob ugotovitvi, da predstavlja amortizacija pomemben in poceni vir sredstev za obnovo zmogljivosti. — V preteklem letu seje znižal delež nabavne vrednosti prodanega blaga, kar lahko pomeni manjšo pestrost ponudbe, po drugi strani pa je opaziti večjo rast zalog vseh vrst ob koncu leta. — V finančnem uspehu preteklega leta se je povečal delež obresti, kijih plačujemo za najetje dragih kratkoročnih kreditov (pomanjkanje kvalitetnih dolgoročnih virov, kot so poslovni sklad in dolgoročni krediti, ustvarja potrebo po najemanju neugodnih kratkoročnih virov z visokimi obrestnimi merami). V okviru celotnega prihodka smo v letu 1989 dosegli ugodnejši delež dohodka in akumulacije kot v letu 1987. Posamezne dejavnosti Meraa so zabeležile takele deleže v dohodku sozda: Področje osebnih dohodkov je v preteklem letu ob družbenem dogovoru urejal zakon. Povprečni neto osebni dohodek je na ravni sozda znašal 618.252 din in je bil za 150%. višji kot v letu 1987. Osebni dohodki v delovnih organizacijah so se oblikovali po eni strani na osnovi finančne in dohodkovne sposobnosti DO, po drugi pa je bila njihova višina zakonsko omejena z določitvijo najvišje možne rasti. Ker se skozi rezultate sozda v veliki meri kaže gospodarstvo celjske občine, je v primerjavi z večjimi slovenskimi občinami manj dohodkovno sposobno in razpolaga tudi z nižjo kupno močjo prebivalstva. Na kolegiju direktorjev delovnih organizacij smo sprejeli oceno, da so doseženi rezultati poslovanja različno ugodni po posameznih elementih, da pa z njimi ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Pogoji za poslovanje se namreč izrazito slabšajo, kar bo v prihodnosti terjalo več truda ter več in boljše delo vseh nas. Nova gospodarka politika, za katero optimistično upamo, da je na pohodu. bo uvedla trg in tržne zakonitosti. Cilj kupca je in bo kupiti po najnižji možni ceni najboljšo kvaliteto. Nove razmere gospodarjenja bodo temeljito spremenile naše obnašanje in naše delovanje. Da se bomo znašli tudi v teh razmerah, mo- ramo postati konkurenčni na domačem in na zunanjem trgu. Da pa bomo v tem uspeli,bomo morali zagotovo uveljaviti takšne ukrepe, ki nas bodo pripeljali do kvalitetnejše in cenejše ponudbe. Ti ukrepi morajo temeljiti na: — povečanju fizičnega obsega proizvodnje in prodaje v vseh dejavnostih in vseh delovnih organizacijah sozda; povečan izkoristek zmogljivosti in uvajanje drugačnih oblik in metod prodaje bo vplivalo na kupca oziroma porabnika, rezultat pa se bo izrazil v povečanem vrednostnem prometu, kije osnova nadaljnje delitve (tudi osebnih dohodkov), — večjemu vključevanju v mednarodno menjavo, kar pomeni povečanje izvoznih in uvoznih aktivnosti, — obvladanju pomembnejših materialnih in ostalih stroškov poslovanja, ki ne bi smeli naraščati hitreje kot narašča celotna realizacija, — povečanju deleža amortizacije kot cenenega vira, ki naj bi bil dovolj velik, da bomo z njim uspeli zagotoviti obnovo razpoložljivih zmogljivosti.... Hkrati bo potrebno (je potrebno) v delovnih organizacijah — zagotavljati sprotno likvidnost pod najugodnejšimi pogoji, t.j. z lastnimi oziroma dolgoročnimi viri obratnih sredstev, manj pa s kratkoročnimi posojili, — voditi politiko optimalnih zalog z večanjem koeficienta obračanja zalog, — sproti spremljati vse prilive in odlive finančnih sredstev, to vse pa naj bi vodilo k izboljšanju likvidnostnega stanja, ki je iz dneva v dan vse manj ugodno. Navedeno bo ob povečani kakovosti dela vseh zaposlenih korak do cilja naše dolgoročnejše politike — ta cilj pa je, kot smo že večkrat zapisali, visoka raven osebnih dohodkov ob akumulaciji, ki bo hkrati omogočala realizacijo agresivno zastavljene poslovno-razvojne politike. Boža Dakič-Ivančič V///A Kmetijstvo 2,4 i i Živ. predel, ind. 17,4 Trg. na drobno 36,8 Trg. na debelo 15,1 KB Gostinstvo 11,5 Transport 3,2 * Storitve 6,1 Žičničarstvo 0,2 v-sti vse DSSS 7,3 ' ______t. Z £*... MIERX VkSTNIK MAREC 1989 Trženje in mi Trditev, da ima sestavljena organizacija velike komparativne prednosti, uresničujemo v trženju z vsakoletno poslovno komercialno politiko za tekoče leto. V ta, neke vrste »organizacijski predpis« dogovorno vnesemo osnovna pravila vedenja v blagovnem prometu za tekoče leto. Vsako dogovorjeno in napisano izhodišče v poslovnih odnosih med članicami znotraj sistema ima v praksi veliko variantnih rešitev. Naš cilj mora biti v vsakem časovnem obdobju in gospodarskem trenutku najti optimalno možost. Za takšen prijem so najprej potrebni: — volja, — znanje, — obveščenost. Prvi pogoj bomo dosegli z usklajenim aktom poslovno komercialne politike. Volja do uresničevanja dogovorjenih izhodišč bo vidna v poslovnih aktivnostih v tekočem letu. Vsekakor pa sama volja, brez zadostnega znanja, ki ga moramo stalno dopolnjevati, ne bomo uspešni. V uvodu Poslovno komercialne politike imamo napisano, daje za uspešno uresničevanje poslovne politike »nujno poznavanje predpostavk gospodarskega sistema in usmeritve ekonomske politike«. Sedaj bi še mo^ ral dodati »ne samo doma, tudi v Evropi in v svetu«. Politični in gospodarski dogodki gredo s takim tempom, da nas bodo, ob našem občutku »samozadostnosti«, brezkompromisno potisnili na rob gospodarskih dogodkov. Trdim, da se mnogo prepočasi preoblikujemo iz dobrega oskrbovalca v regiji, v času pomanjkanja blaga, v vsaj povprečnega proizvajalca in ponudnika blaga kupcu v tržnih razmerah. V razvitem svetu velja pregovor: »V trenutku, ko si neham prizadevati, da bi bil boljši, nisem več dober.« Mi še pri nekaterih blagovnih skupinah nismo prerasli logike »distribucija blaga«. Prehod vsekakor ni enostaven, saj moramo iz »biti samo navzoč na trgu« postati inovativni in konkurenčni. Ta filozofija velja v našem primeru za proizvodnjo, nosilce poslov in za maloprodajno mrežo. Vse prepočasi smo pripravljeni sprejeti resnico, da so pred vrati tržni pogoji za gospodarjenje. Smo pa v izjemno težkem štartnem položaju: — nimamo dovolj znanja in izkušenj, — ekonomsko stanje je tako (inflacija), da onemogoča normalno planiranje in kalkuliranje, — smo v obdobju korenitih sprememb nekaterih zakonskih predpisov, ki so sicer pogoj za prehod v nove oblike gospodarjenja. Nekateri med njimi, predvsem zakon o podjetjih, povzroča organizacijski nemir, ki zaviralno vpliva na vsa druga pozitivna prizadevanja. Glede na ta dejstva se bomo morali tudi v sistemu hitro in učinkovito dogovoriti, čemu bomo dali prednost ali kupiti poslovne strategije ali skozi organizacijske oblike iskati vplivnost na posamezne dele trga. Vsekakor bo največji uspeh, če bomo sposobni obe aktivnosti združiti v tako poslovno organizacijsko strategijo, ki bo ekonomsko najuspešnejša in na trgu konkurenčna. V naših dosedanjih razpravah o delovanju trga se največkrat pojavlja teza »svobodni trg« pomeni iskanje trenutno najugodnejših rešitev v nabavnem in prodajnem smislu, brez dolgoročnih ali vsaj srednjeročnih usmeritev. S tako usmeritvijo smo zopet na dobri poti, da zanemarimo vse dolgoletne izkušnje z ekonomijo in trženjem razvitega sveta, ki bi se mu sicer radi pridružili, ne pa spoštovali logičnih pravil tega sveta. Ta svet gradi namreč svojo uspešnost na združevanju kapitala, dogovorni delitvi proizvodnih programov, izrabi komparativnih prednosti posameznih dejavnosti in področij do združenih članic EGS. Za tak prijem je potreben še tretji segment — obveščenost. Poslovna in tržna obveščenost v DO in sozdu in vsaj tržna informiranost na širšem področju. Čeprav bodo oziroma novi finančni predpisi že zahtevajo izjemno dobro obveščenost na finančnem rodročju, teh informacij nimamo. Če h ne bomo imeli, bomo na trgu togi ali pa bomo izgubljali kapital. Škoda je v obeh primerih nepopravljiva. Nam je dobro programiran informacijski sistem znotraj sozda skoraj razpadel. To je težko popravljiva škoda, saj je hitra in prava informacija znotraj sistema, ki se lahko hitro poveže v širši informacijski sistem, izjemno pomemben material za tržne odločitve. Te tržne odločitve pa morajo biti z druge strani podprte z raziskavo trga — zopet z informacijo. Te informa- Dvaindvajsetega marca je bila redna seja strokovnega kolegija direktorjev delovnih organizacij, na kateri so obravnavali oceno rezultatov gospodarjenja v letu 1988, poslovno komercialno politiko in investicijske namere v letošnjem letu. Značilno za to sejo je, daje bila seja na občutno višji kakovostni ravni tako glede vsebine razprav kot tudi večjih prizadevanj za vsebinski premik v gospodarjenju na bazi podjetniškega načina razmišljanja.- Ovrednotenj u gospodarj enja v preteklem letu je bila na seji posvečena posebna pozornost, predvsem z vidika kakovosti doseženega dohodka, pri čemer so poudarili, da smo odločno premalo ustvarili s povečano produktivnostjo, povečanjem količinskega obsega plasmana in da prevelik delež ustvarjenega izhaja iz drugih virov, predvsem iz gospodarjenja z denarjem. V razpravi ob obravnavanju poslovno komercialne politike so podprli enovito nastopanje na tržišču ob upoštevanju posebnosti posameznih okolij, a vendarle je dobila podporo koncepcija trajnih poslovnih usmeritev z zagotovili kakovosti blaga, tržnih pogojev in dolgoročni v zagotavljanju poslovnih odnosov. V okviru te točke je bila obravnavana tudi problematika propagandne dejavnosti, prizadevanja za utrjevan- Veljati je začel 25. februarja, njegova člena, ki govorita o zavarovanju plačil (16. in 17. člen tega zakona) pa se bosta začela uporabljati s 1. majem 1989. Z uveljavitvijo Zakona o finančnem poslovanju so prenehali veljati naslednji zakoni: — zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, — zakon o posebnih pogojih za dajanje in uporabo posojil in garancij za investicije, — zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, — delno zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela Finančno poslovanje po tem zakonu obsega: 1. Finančno poslovanje, ki organizacijam združenega dela zagotavlja dolgoročno finančno stabilnost, da bi pravočasno izpolnjevala svoje obveznosti; zato oblikuje naslednje trajne vire: — poslovni sklad — rezervni sklad — rezerve 2. Plačevanje in ohranjanje solventnosti cijske kroge bomo morali postopoma in kvalitetno vzpostaviti, sicer bo trženje, ki predstavlja izjemno pomemben del vsakega poslovnega procesa, pri nas na izjemno trhlih nogah. — Naša Poslovno komercialna politika bo le črka na papirju, če jo v življenju ne bomo obogatili z vsemi prvinami uspešnega trženja. je in nadaljnje kakovostno širjenje imena Merx in obeleževanje 30 letnega ustvarjalnega dela delovnih organizacij pod firmo Mera. Na področju naložbenih namer za letošnje leto so bile predstavljene potrebe in želje, ki so po obsegu višje od možnosti, tako da bo v neposrednem delu potrebno še veliko strokovnih pogovorov in usklajevanj, hkrati pa se bomo morali izjemno zavzemati za združevanje sredstev vseh oblik in možnosti. Poudarili so potrebo prednosti pri objektih, ki zahtevajo za dokončanje manjšo materialno podporo, hkrati pa tudi potrebo po tehnološki uspo-sodobitvi obstoječih zmogljivosti, še posebej v večjih tržnih središčih. Na seji strokovnega kolegija direktorjev je bil podprt tudi dogovor, po katerem bo skladno z dogovorom med našo Interno banko, Ljubljansko banko in pošto v naslednjem obdobju vpeljal hranilno-kreditno službo v okviru sozda Mera. Udeleženci kolegija so se vključili tudi v razpravo o pripravah na preobrazbo delovnih organizacij v podjetja, saj je že predstavljen globalni, vsebinski in terminski program aktivnosti. Podprli so morebitne vsebinske novosti, kijih je napovedal Zvezni izvršni svet, hkrati pa so udeleženci zavzeli tudi za to, da bi bil ves proces končan do konca leta. Organizacija mora poravnati obveznosti v pogodbenem oziroma predpisnem roku. Upnik lahko s pogodbo določi, da mu dolžnik zavaruje plačilo. Organizacija je insolventna, če nima dovolj denarnih sredstev za poravnavo vseh dospelih obveznosti. Če je organizacija insolventna dalj časa (30 dni) mora imeti sestanek z upniki (izvensodna poravnava). 3. Kritje izgub Organizacija mora uvesti stečajni postopek, če doseže celotna nepokrita izguba po letnem obračunu 503 trajnih virov. Pomembno za komercialiste: — organizacija mora poravnati obveznosti v pogodbenem roku — organizacija lahko svoje obveznosti pokrije s pobotom — lahko se uporabljajo instrumenti zavarovanja plačil (vendar le ti povečujejo stroške) — poznati je potrebno zakon o obligacijskih razmerjih — zelo pomembno je poznavanje kupca (boniteta) Boris Tamše Jože Gračnar Pomembna seja direktorjev Preobrazba do konca leta Zakon o finančnem poslovanju Redna letna seja konference sindikatov preložena Ali se delegati zavedajo odgovornosti Na osnovi sklepa predsedstva konference sindikata sozda je bila za 23. marca sklicana redna letna seja konference sindikata, da bi zavzeli stališče do osrednje točke dnevnega reda, to je predloga tehnološke in poslovne organiziranosti sozda glede na možnosti zakona o podjetjih. V nadaljevanju bi govorili tudi o izobraževanju kot temelju in pogoju razvojne in poslovne uspešnosti, ocenili delo sindikata v preteklem mandatnem obdobju in sprejeli nekatere kadrovske dopolnitve v predsedstvu konference. Kljub tako pomembnemu dnevnemu redu, pa je bila konferenca zaradi neodgovornosti delegatov oziroma predsednikov sindikatov, ki se seje niso udeležili, niti niso imeli za potrebno, da bi se opravičili, nesklepčna. Udeležilo se je je samo 12 delegatov iz osnovnih organizacij in 4 člani predsedstva. Nobenega delegata ni bilo iz tehle delovnih okolij: Dravinjski dom, Gostinsko podjetje, Je1 lša, Jelen, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Košenjak, Moda, Reklama, Teko, Tkanina in Turist. Konferenca sindikata je sprejela sklep, da se preverijo vzroki današnje odsotnosti ter da se redna letna konferenca ponovno skliče za 7. april ob 11,00 uri. Kje pa bo, bodo delegati pravočasno obveščeni. Upamo samo, da se bodo predsedniki osnovnih organizacij sindikata zavedali, daje njihova pravica in odgovornost do kolektiva, ki ga zastopajo, ustvarjalno sodelovati in bodo prišli na naslednjo sejo konference sindikata sozda Mera. Da pa ne bi tisti predsedniki sindikatov, ki so s svojo navzočnostjo pokazali vso svojo odgovornost, prišli zaman, jim je predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Mera Franc Ban povedal nekaj besed o lanskih rezultatih gospodarjenja, o tem, kaj smo dosegli in kako bomo na tem v bodoče gradili vse naše delo v skladu z novo zakonodajo. Še posebej je govoril o tistih delovnih organizacijah, ki imajo v sestavu temeljne organizacije in na koncu poudaril, da se bo sozd Mera organiziral v sestavljeno podjetje na kapitalski osnovi. Prodajalno preuredili v mesnico Številni krajani Petrovč so bili navdušeni nad novo prodajalno, mesnico z delikateso, kijo je v dobrih šestih mesecih preuredila delovna organizacija Savinsjki magazin s številnimi načrtovalci in izvajalci. Na posnetku je pogled na novo prodajalno tik pred otvoritvijo. Krajani Petrovč so že dolgo z nestrpnostjo pričakovali ureditev nove mesnice, staro je namreč delovna organizacija Savinjski magazin zaradi slabih delovnih razmer zaprla, 15. marca, na dan potrošnikov, pa so dočakali novo. Ne le, da so dobili ' prostor, kjer lahko sedaj kupujejo kvalitetno meso vseh vrst, ampak je v sklopu te prodajalne še marsikaj drugega: tako, recimo, prodajajo delikatesne izdelke, kruh, mleko in mlečne proizvode, alkoholne in brezalkoholne pijače in še nekatere druge asortimane. Prodajalna, imenuje se Delikatesa-mesnica, je torej dobro založena predvsem z vsemi vrstami svežega me- sa in mesnih izdelkov. O tem so se lahko prepričali številni krajani že na sam dan otvoritve, založenost pa ni slabša niti danes. Nasprotno! Poslovodja nove prodajalne oziroma mesnice, kije nekoliko drugačna od klasičnih, nam je ob obisku povedal, da bo založenost vse boljša, kajti sčasoma bo znano, kaj si kupci v tem kraju najbolj želijo, In to jim bodo tudi ponudili. Na otvoritvi je številnim krajanom govoril Marko Ranzinger, ki skrbi v delovni organizaciji Savinjski magazin za razvoj preskrbovalnih zmogljivosti: »Nedvomno pomeni otvoritev tega objekta izboljšanje vsakodnevne preskrbe v krajevni skupnosti Petrovče, za našo delovno organizacijo Sa- vinjski magazin pa nov uspeh v razvoju preskrbe v Petrovčah oziroma v občini Žalec.« Nova prodajalna je bila narejena po zamisli arhitekta Borisa Radšela, velika je 50 kvadratnih metrov, v njej pa so zaposleni štirje delavci. Poslovni čas bo celodnevni in sicer od 7,30 do 18,00 ure, kar bo vsekakor ustrezalo večjemu številu krajanov. Naložba je delovno organizacijo Savinjski magazin stala z opremo vred približno 200 milijonov dinarjev in je potekala pod nadzorstvom Razvojno investicijskega sektorja sozda Mera ob sodelovanju številnih priznanih strokovnjakov. Jana Mladenovič Novo prodajalno je odprt poslovodja Robi Blatnik, slavnostni govornik pa je bil Marko Ranzinger. Informatika v sozdu Mera Ena izmed redkih konferenc sindikata, ki vsako leto povabi uredništvo Vestnika na redno letno sejo, je konferenca sindikata Blagovnega centra. Morda tudi zato, ker so člani sindikata v tem delovnem okolju zelo aktivni in se ne bojijo, da bi bila katera koli seja neuspešna. Ob polni zasedenosti delegatov iz vseh delovnih okolij so po nekaterih formalnih točkah, ki so za takšno sejo vsekakor potrebne, obravnavali poročila o delu izvršnega odbora in o delu komisij. Iz poročil in razprave delegatovje bilo razvidno, da so v preteklem obdobju največ naredii na področju športa in rekreacije, kulture in področju družbenega standarda, ki se je v borih treh letih že razvil v majhno počitniško skupnost. Tudi programska usmeritev za naslednje leto je smelo zastavljena, prav tako tudi finančni načrt, ki se ob tako veliki aktivnosti iz leta v leto veča. Seje se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta sindikata (prvi z desne). J. M. Poglavitne točke iz dosedaj sprejete strategije informatike v Merxu so: — distribuirana obdelava podatkov — večje članice imajo kadre za organizacijo in operativno računalniško delo — poenoti se programska oprema in — poenoti se strojna oprema. Posledica zadnje alineje je bil podpisan SaS z Iskro Delto. Narejena je bila tudi predštudija in glavna študija razvoja računalniško podprtega informacijskega sistema Merxa. Lahko ugotovimo, da se prvi dve alineji, ki sta vsebinsko prinesli največji napredek, v celoti uresničujeta. Večji problem pa so pri strojni in programski opremi in to predvsem zaradi navideznega spopada IMB-Digital (Delta). Pri vsej stvari pa je bil glavni cilj poenotiti nekatere temeljne programske opreme, da se bomo v sozdu tudi računalniško razumeli. Programsko opremo lahko poenotimo z orodji IV generacjje tako, da ISTI PROGRAMI TEČEJO NA RAČUNALNIKIH RAZLIČNIH PROIZVAJALCEV od PC naprej. Slabost teh orodij je samo cena in da jih je potrebno kupiti za vsak instaliran računalnik in ne enkrat samkrat. Vendar menim, daje bil v tem obdobju le narejen izredno velik napredek pri informatizaciji poslovanja. Predstavljamo vam. Zvonko Strašek, podpredsednik za organizacijo in razvoj Kadar koli dobim nalogo predstaviti koga izmed najodgovornejših delavcev sozda Merx, sem vedno malce v zadregi. Priznati moram, daje bilo tokrat malo lažje, kajti moj današnji sobesednik Zvonko Strašek je, kakor da bi razbral moje misli in razkril mojo zadrego, ob prihodu ponudil roko in se nasmehnil, zavedajoč se, da je uglajenost eden izmed pogojev za uspešno organizacijsko dejavnost, pri kateri je najpomembnejši stik s sogovornikom. Tak stik je bil v hipu navezan. Za današnjega sogovornika smo si v uredništvu izbrali tovariša Straška predvsem zato, ker je s L L 1989 prevzel dela in naloge podpredsednika za organizacijo in razvoj, torej področja, ki v današnjem času dobiva vedno večji pomen. Tovariš Strašek, mogoče bi za uvod najprej predstavila vaše delo, tudi zaradi tega, ker je z letošnjim letom bilo to delovno mesto po daljšem času ponovno zasedeno in marsikdo pravzaprav ne ve, na katerih področjih vse se boste vključevali? ZVONKO STRAŠEK: »Delati v vodstvu sozda je vsekakor zahtevna in odgovorna naloga, pa tudi znak priznanja za osebni pogled na koncept dela in dolgoročni razvoj. S skoraj triletnim vodenjem Sektorja za razvoj in investicije sem dodobra spoznal utrip sistema, probleme in možnosti. Vsekakor področje organizacije in razvoja daje okvir za poslovanje in dolgoročno usmeritev, toda tekoče poslovanje, proizvodnja, trženje in finančni posli v tako neurejenih pogojih za gospodarjenje igrajo prav tako pomembno vlogo. V skladu z vprašanjem: s tem nazivom pokrivam področja organizacije — organiziranost, organizacijo dela, določen del sanacij in razvoj, kar pomeni splošni razvoj: razvoj tehnologije in organizacije dela dvigniti na višji nivo, razvojno-raziskovalno področje in inovativnost, pri strateškem razvoju pa predvsem usklajevanje naložb (od sodelovanja pri finančnih kombinacijah in investicijskih in razvojnih elaboratih, do organiziranja internih inženirinških poslov), pretežno prek sektorjev DSSS in IB. Pri tako razvejanem in heterogenem sistemu pa ne manjka tudi drugih konkretnih nalog.« Torej boste v letošnjem letu svoje delo usmerili predvsem v razvoj v širšem pomenu besede, v naložbe in v raziskovalno dejavnost. Mogoče nekaj besed več o teh področjih. ZVONKO STRAŠEK: »Razvoj je področje, v katerem sodelujejo vsi zaposleni, z večjim ali manjšim prispevkom, z večjo ali manjšo prizadevnostjo, samo aktiviranje vseh potencialov lahko daje potrebne rezultate. Dvigniti poslovanje na višjo tehnološko in organizacijsko raven je nujnost. V to je potrebno vložiti vso energijo. To pa pomeni mnogo izobraževanja, prilagajanja času in možnostim. Posodobiti in zracionalizirati poslovni proces, to je splošni razvoj, to je boj za večji dobiček in boljše delovne razmere. Motiviranost vseh za dosego teh ciljev je nujna, temu bodo namenjene mnoge akcije, organiziranje inovacijskih dejavnosti, več morajo prispevati aplikacije razvoj-no-raziskoValnih študij, od tehnoloških skupin v DO pričakujemo nove izdelke, boljšo tehnologijo, kvaliteto. To so merila in ukrepi za uspešnost. Obdobje ni naklonjeno veliki investicijski ekspanziji. Zato bo treba dobro proučiti, katerim naložbam bomo dali prednost. Pa vendar ocenjujemo, da se bo tok investiranja zadnjih let nadaljeval. Nekaj več možnosti nam' dajejo ugodnosti za investiranje na manj razvitih področ- jih, navzoči smo v devetih manj razvitih občinah. Tudi razvojna sredstva bodo omogočila nekatere investicije, na pr.: v zdraviliškem turizmu in gospodarstvu. Še vedno so pomemben delež virov za investicije tudi združena sredstva članic v sozdu. Hitro pa bomo morali ukrepati za vključitev novih oblik financiranja: obveznice, časovni zakup, delnice (tudi interno), tuji kapital. Predvsem bi tukaj opozoril, daje pri naložbah bolj kot kdajkoli potreben usklajen strokovni prijem.« Vedno večji pomen kot dejavnik razvoja dobiva tudi organiziranost, saj je to bistven element za povečanje produktivnosti. Kaj bo novega na tem področju? ZVONKO STRAŠEK: »Organizacija je osnova uspešnosti poslovanja, organizacija je osnova informacijskemu sistemu. Pravilno zastavljena organizacija zagotavlja učinkovitost vseh funkcij v tozdu, DO, sozdu. Zato je potrebno temu posvetiti še več pozornosti na vseh ravneh pa tudi na medsebojnih relacijah (TOZD-DO, DO-DO, itd.). Želel bi omeniti osrednjo nalogo na področju organiziranosti, to je uskladitvi z Zakonom o podjetjih. Vodim osrednjo delovno skupino, ki dela na makro organizaciji bodočega sistema. Izdelala je osnovni predlog o organiziranosti, ki je v razpravi in se dopolnjuje. V razpravi se je dosedaj izoblikovalo nekaj izhodišč: —■ da je organiziranost dvostopenjska (sestavljeno podjetje — družbeno podjetje) — da se organizira sestavljeno podjetje z osnovnimi tremi funkcijami: razvoj, trženje, finance — pretežni del na samofinanciranju — da se organizirajo družbena podjetja, notranjo organizacijo pa prilagodijo, da bo zagotavljala čim-večjo učinkovitost. Predvidevamo, da bi pretežni del aktivnosti izpeljali do konca leta.« Naj na koncu postavim še nekaj konkretnih vprašanj. Ali razmišljate da bi se v sozdu ustanovil oziroma uvedel sistemski investicijski inženiring? ZVONKO STRAŠEK: »V snovanju nove organiziranosti je v obravnavi tudi ta oblika. Mislim, da so za to dane vse možnosti, niti ni najpomembnejši formalni vidik. Potrebno pa bo razčistiti še nekatera odločilna vprašanja.« Ali razmišljate o registraciji sozdove razvojno raziskovalne enote, prek katere bi lažje uresničevali razvojno raziskovalno delo? ZVONKO STRAŠEK: »To bomo opravili predvidoma že letos. S tem bi si pridobili status razvojno-razisko-valne ustanove. Prednost je v tem, da lahko izvajaš prek natečaja razvojno-raziskovalno nalogo tudi za druge, najpomembneše pa je, da lahko kot izvajalec uporabljaš sredstva občinskih in republiške raziskovalne skupnosti.« Mogoče še čisto za konec nekaj besed o inovativni dejavnosti, ki v našem sistemu nikakor ne more zaživeti. »ZVONKO STRAŠEK: »Inovacijam posvečamo premalo pozornosti. Pomemben podatek v razvitih državah je, koliko inovacij je na leto na zaposlenega. V to pa vštevamo vse, od izumov, tehničnih izboljšav, predlogov s področja izboljšav v organizaciji, itd. Torej, vsak zaposleni ima možnost aktivno sodelovati s predlogi s svojega področja dela. Da bi to pospešili, smo pripravili Samoupravni sporazum o inovativni dejavnosti, ki ga bo delavski svet sozda dal v javno razpravo in sprejem. Vsaka DO bo potem vsako leto razpisala natečaj za zbiranje inovacijskih predlogov. Samoupravni sporazum točno določa tudi motivacije, ki se bodo izplačevale iz tako imenovanega inovacijskega dohodka. Splačalo se bo tako posamezniku kot kolektivu. Tisti. ki bodo najpomembnejši za sozd, bodo nagrajeni še v sozdu, vsako leto ob dnevu Merxa. Za letos pa bomo razpisali zbiranje inovacijskih predlogov, nagrade in priznanja pa bodo podeljena ob 30-letnici Merxa. Letošnje leto pa bomo razglasili za leto inovacij.« Hvala za pogovor. Upam si trditi, ' da bodo delavci Merxa iz tega članka lahko razbrali marsikaj zanimivega in se seznanili z dejavnostjo, kije bila do danes marsikateremu nezanimiva in nerazumljiva, čeprav je razvojno raziskovalna, inovacijska in organizacijska dejavnost danes vsekakor temelj in osnova vsakega dobrega gospodarjenja. J. M. Tkanina je kupila ADRIO in 4 TRI-GLAVE. Od podpisa pogodbe za TRIGLAVE v VELEPRODAJI pa do vpeljave oziroma nemotenega delovanja programske opreme je preteklo samo 8 mesecev. Pri vsem tem pa je potrebno poudariti, daje obdelava na izredno visoki organizacijski ravni in da se pripravlja uvedba uporabe BAR GODE. ADRIJO je kupilo tudi Zdravilišče Dobrna, ki se pripravlja na informatizacijo hotelskega in zdravstvenega poslovanja. Ostala Deltina računalniška oprema je že v Interni banki, Mlinsko predelovani industriji, KZ Slovenske Konjice in v KZ Celje. Blagovni center in Potrošnik sta sovlagala v Kovinotehni in se opremila z lastno terminalsko opremo in osebnimi računalniki. Po razvojni strategiji je bila doslej kupljena naslednja skupna programska oprema: — saldakonti — glavna knjiga in — osebni dohodki, sami pa smo razvili program kadrovske evidence. Posamezni programi se sedaj uvajajo oziroma so nekateri že uvedeni pri naslednjih članicah: TKANINA MPI Savinja Mozirje IB in DSSS SOZD. Hoteli gostinstvo in KZ Celje.. V zaključni fazi je uvajanje programov za poslovanje kmetijskih zadrug. Ta program uporabljata KZ Slovenske Konjice in Celje. Za potrebe interne banke pa so v pripravi obdelave za njeno celotno področje poslovanja. Poudariti je potrebno, da so vse navedene obdelave interaktivne. Menim, da je za razumevanje trenutnega položaja nujno potrebno navesti obdelave, kijih trenutno vzdržuje sektor za informatiko za posamezne članice na računalniku IBM v Kovinotehni. Pregled je razviden iz naslednje preglednice: Uporabnik MP GK OD OS Blagovni center X X X X Potrošnik X X X X HG X X X X MPI X X X X Interna banka X X X KK Šentjur X Avtotehnika X KZ Celje X X KZ Laško X X GPC X X DSSS SOZD X X X Zdravilišče Dobrna X Sedaj začrtana pot informatike ob pomanjkanju informacij in ob vsemogočih dezinformacijah bega naše uporabnike. Obdelav, ki jih sektor za informatiko vzdržuje in obdeluje na računalniku IBM za posamezne članice, ni ravno malo. Za vse, razen za Tkanino, pa tudi zajemamo podatke, čeprav bo sektor za informatiko od 1.4.1989 deloval v okviru Interne banke, članice želijo, da ostane zajemanje podatkov v dosedanji obliki do 30.6. 89, obstoječe programe pa naj bi sektor vzdrževal do L L 90. Dosedanjo strategijo je potrebno samo malo popraviti in bo primerna današnjemu času. Pomembnejši elementi te strategije so: L Distribuirana obdelava podatkov 2. Poenoteni gradniki računalniško podprtega informacijskega sistema 3. Poenotena programska oprema s pomočjo orodij IV generacije 4. Kupuje se strojna oprema, ki podpira ista orodja IV generacije, vendar s ciljem, daje različne opreme čim manj 5. Racionalno je koncentriranje znanja na nivoju sozda oziroma združenega ali sestavljenega podjetja. Zavedati se moramo, da so informacije ravno tako pomembne kot blago in denar in da bo EVROPA 92 tudi od nas zahtevala čisto drug odnos do informatike in računalniškega povezovanja tako znotraj sistema kot tudi navzven. Slavko Ter če CeBIT 89 V Hannovru je bil od 8. do 15.3. 89 naj večji sejem na svetu s področja telekomunikacij, komunikacij, programske in strojne računalniške opreme ter biro opreme z imenom CeBIT 89. V okviru sejma je bila tudi vrsta posvetovanj. Hannover je računalništva. Tritisoč razstavljalcev je razstavljalo v 14 halah skupne površine 325.000 m2. Sejem je vsebinsko pokrival v glavnem telekomunikacije, računalniško tehniko, bančništvo in zavarovalništvo in seveda tudi programsko opremo ali softvvare, kot programsko opremo pogosto imenujemo. Letos je CeBIT obiskalo približno 500.000 obiskovalcev. Mednarodni pečat pa je dalo 1120 firm zunaj Nemčije, ki je tudi razstavljalo na tem sejmu. Razumljivo je, da so bile močno zastopane računalniške firme iz ZDA, vendar so agresivno nastopile tudi druge manjše države kot so Indija, Tajvan, Malezija, Singapur in Južna Koreja. Jugoslovanske firme se s sejma vedno bolj umikajo, ker nimajo kaj pokazati. Pohvalno je, da celjski AERO še vedno vztraja. Ker je sejem tako ogromen po vsebini in površini, si ga je v celoti nemogoče skrbno ogledati v nekaj dneh, ampak se je potrebno omejiti samo na nekaj interesnih področij. Takoj je bilo opaziti, daje vedno večji poudarek na telekomunikacijah. Računalniki od največjih do najmanjših so povezani v mreže zaradi izmenjave informacij. Prenos podatkov gre tudi prek satelitov. Tuje pošte nudijo vedno več informacijskih storitev. Če kje močno zaostajamo za svetom, potem je zaostanek na področju telekomunikacij največji. Področje računalniške tehnike je bilo najmočneje zastopano. Vidi se razvoj paralelnih računalnikov in strahovito naraščanje ponudbe na področju mikroračunalniške opreme. Osebni računalniki so čedalje močnejši in manjši. Vedno večje prenosnih osebnih računalnikov s plazma zas- bil teden dni svetovno središče Ioni v glavnem, čeprav je tudi vedno več že zelo kvalitetnih zaslonov s tekočimi kristali. Tudi diski za osebne računalnike so čedalje manjši in vedno večjih kapacitet ob že zelo skromni porabi električne energije (9 W). Možnost povezovanju teh računalnikov v mreže pa jim daje vsestransko uporabnost. MI=RX Posebno zanimivo je bilo področje računalniške opreme za trgovino in gostinstvo. Vedno večje proizvajalcev, ki nudijo kompletne rešitve, to j e blagajne, računalnike, čitalce črtne kode, komunikacije in ustrezno programsko podporo. Toda teh stvari ne vidiš samo na sejmu, ampak že skoraj v vsaki trgovini oziroma gostinskem obratu. Pri nas bi pa rekli, da se to sploh ne splača imeti. Že res, da je prevladovala železnina (hardware) toda software vedno bolj pridobiva vrednost. Samo sline so se nam cedile, ko smo si ogledovali orodja za razvoj informacijskih sistemov in nova orodja za razvoj programov, to so tako imenovana orodja četrte generacije. Ta orodja povečujejo produktivnost za nekajkrat. Toda kmalu smo stopili na realna tla, vendar vsega tega ne bomo pozabili kar tako, vsaj za mikroračunalnike bo naš črni softwarski trg že poskrbel. Slavko Terče MIERK VIESTNIK MAREC 1989 Vprašali smo... Odgovaija Anton Guzej, direktor Interne banke Vestnik: V Merxu že dalj časa govorimo o reorganizaciji, zdaj po sprejetju zakona o podjetjih je to postalo še aktualnejše. Seveda pri tem ne gre zgolj za spremembo sozdove oblike, ampak za spremembo vsebine dela in je torej reorganizacija predvsem uvedba novih oblik dela, novih poslovnih (tudi smelih) odločitev, novih poslovnih korakov v proizvodnji in vodenju te proizvodnje in podobno. Pri tem je vloga interne banke izjemnega pomena, saj gre vsakemu subjektu najprej za to, da si izboljša svoj finančni položaj. In če gledamo na stvar s tega kota, se samo od sebe porodi vprašanje, kakšne poslovne korake bo storil Merx za izboljšanje vloge sozda oziroma sestavljenega podjetja, kje je tu vloga Interne banke? Kaj storiti za uveljavitev Merxa v širšem prostoru, kako bo z odprtostjo sistema in vlogo finančne funkcije v njem. Smo pripravljeni na poslovne poteze, ki jih že nekaj časa na finančnem področju, vlečejo drugi sistemi, kot na primer klub Merxa ali nakupovalna kartica Merxa? In nenazadnje, ali smo kadrovsko dovolj podkrepljeni, da se lahko lotimo smelejših poslovnih načrtov? ANTON GUZEJ: »Reorganizacija je resda dežurna tema skorajda v vseh organizacijah združenega dela, še zlasti po sprejetju zakona o podjetjih decembra lani. Tudi v Merxu smo že razpravljali o tem zakonu, tudi dve skupini strokovnih delavcev sta oblikovani za pripravo nove zasnove organiziranosti podjetja kot tudi za transakcijo obstoječe interne banke v novo obliko finančne funkcije. Seveda je v sedanjem trenutku, ko čakamo na podzakonske akte, pravilnike kot tudi na spremembo nedavno sprejetih zakonov drugotnega pomena sama organiziranost, primarnega pomena je sama vsebina dela interne banke, njena politika in strategija za dosego čim višjih ciljev; začeta reforma finančnega, monetarnega, kreditnega in bančnega sistema bo dolgoročnejši proces. Izhajamo iz dejstva, da je interna banka tista kohezivna sila, ki daje sistemu ne samo moč, temveč tudi prednost glede na druge sisteme, ki niso v sistemu interne banke. Tudi zasnova nove organiziranosti finančne funkcije bo morala biti usmerjena k temu cilju. Še več: izkoristiti bo morala nekatere možnosti, ki jih bo omogočala nova zakonodaja; npr. na osnovi izdaje vrednostnih papirjev (delnica, obveznica, blagajniški zapis, certifikat) bo zbirala prosta denarna sredstva in jih plasirala tja, kjer bodo v danem trenutku najbolj potrebna s tem, da bodo zagotavljala donosno in varno naložbo. Pa se povrnimo na področje tekoče finančne politike in finančne strategije. Seveda bo v razmerah visoke inflacije glavna skrb področju zagotavljanja realnih kategorij; torej ne smemo dopustiti razvrednotenja vloženega denarja in plasiranih sredstev. Primarno načelo pri finančnem odločanju je tako v sedanjem trenutku kot tudi v prihodnosti zagotavljanje optimalne likvidnosti. Članicam IB, ki bodo čezmerno likvidne, bomo skrbeli za varen plasman presežkov sredstev tako znotraj sistema Merx kot tudi izven njega ob predhodnem preverjanju bonitete poslovnih partnerjev. Naj omenim, da IB skuša v negotovih razmerah zagotavljati varnost plasmana in obrestovati sredstva pod mnogo ugodnejšimi pogoji kot bi to zagotavljala poslovna banka; IB zagotavlja realno ohranjanje vrednosti. Nelikvidnim članicam bo IB do določene meje še naprej zagotavljala likvidnost, kar je v trenu- tku, ko se pričenja uveljavljati Zakon o finančnem poslovanju z vsemi posledicami izrednega pomena. Zlasti je aktualno vprašanje insolventnosti, ki lahko pripelje celo do stečaja dolžnika. Na področju likvidnosti ali zagotavljanja finančnih sredstev bo imelo vsekakor prednost optimalno obračanje likvidnih sredstev, tudi dnevnih prilivov. Približno 50% dnevnih prilivov IB že koristi, cilj pa je postavljen mnogo višje, v uporabo pretežnega dela dnevnih prilivov. Nenazadnje je tukaj doslej neizkoriščen vir, ki ga bomo vključili v sistem IB in sicer varčevanje naših delavcev in kooperantov prek hranilne službe, ki bi IB zagotovila pomemben vir za financiranje. Po drugi strani bomo varčevalcem skušali ohranjati vsaj približno realno vrednost v IB varčevanih sredstev. Razmišljanja na področju zbiranja gredo še naprej (klub Merx), vendar je tu marsikaj odvisno od organiziranosti dosedanjega sistema. Na področju investicij bo potrebno najprej narediti selekcijo ekonomsko upravičenih naložb od nerealnih želja, kajti to je pogoj za uspešno poslovanje. Investicije v neperspektivne programe slej ko prej pripeljejo do slabšanja likvidnosti in do posledic, ki jih opredeljuje novi zakon o finančnem poslovanju. Perspektivne investicije pa morajo tudi v sedanjem trenutku imeti vso podporo ne samo pri zagotavljanju optimalne strukture virov financiranja, temveč tudi hitrega zapiranja le-teh zavoljo negativnih teženj (podražitev) v pogojih visoke inflacije. Ne glede na tako opredeljeno (finančno) politiko bo IB v letu 1989 zgradila takšen računalniško podprt informacijski sistem, ki bo ob naštetem pogoj za ažurno in uspešno delo. Te in še mnoge aktivnosti, kijih bo morala interna banka sproti kvalitetno in ažurno obvladovati, zahteva izredno strokovno in homogeno skupino in tudi teamski pristop, kar bomo skušali zagotavljati še z določenimi kadrovskimi okrepitvami na sedaj deficitarnih delovnih mestih (npr. delovno mesto pripravnika in delovno mesto vodenja hranilne službe in vrednostnih papirjev). Jana Mladenovič S seje zbora Merxove interne banke Krepi se zavest o pomembnosti Interne banke Tretje zasedanje zbora Merxove Interne banke je bilo 28. februarja letos. Delegati so obravnavali poročilo o poslovanju banke v lanskem letu, obravnavali in sprejeli so predlog načrta poslovanja IB v letošnjem letu; obravnavali in sprejeli so predlog sklepa o višini obrestnih mer in tarif v IB, spregovorili o pravilniku o izvajanju in zbiranju hranilnih vlog Mer-xovih delavcev ter obravnavali poročilo LB SB Celje. Ustavimo se najprej pri lanskem poslovanju. Naša banka je lani poslovala uspešno, dokaz za to pa je, da seje njena aktiva v enem letu povečala za nekaj milijard dinarjev. Za nekajkrat se je povečal tudi plačilni promet, zavarovanje plačil, kratkoročno kreditiranje. Stalna in pomembna naloga banke je bila pridobivanje dopolnilnih kratkoročnih sredstev v obliki posojil in depozitov za ustanoviteljice, ki so se v lanskem letu v večini otepale hudih likvidnostnih težav. Kakor koli ocenjujemo delo Interne banke,je treba reči, daje bilo uspešno in povsem v skladu z vlogo, ki bi jo banka naj imela v sistemu Mera. Interna banka seje ne glede na dodatne obveznosti,'ki jih nalaga nova zakonodaja, odločila, da bo še širila svojo dejavnost, še zlasti zaradi tega, ker je pričakovati, če vzamemo za primer, da bodo s sprejetjem novega zakona o finančnem poslovanju opuščene nekatere oblike zavarovanja plačil po starih predpisih in da bo potrebno najti oblike, ki bodo ustrezale novi zakonodaji. Predlog načrta Interne banke za leto 1989 predvideva prilagajanje vseh njenih delovnih obveznosti cilju, da bi banka z svoje ustanoviteljice vse leto zagotavljala čim ugodnejše pogoje financiranja njihovega poslovanja, kar je navsezadnje počela doslej ves čas od ustanovitve, še zlasti pa lani. To je dobro razvidno iz njene politike obrestnih mer in nadomestil ter ugodnejšega, kreditiranja. V Merau oziroma njeni Interni banki dajemo velik poudarek združevanju sredstev in tako bo tudi v prihodnje, v preoblikovani skupni finančni organizaciji, ki bo poleg sedanjih obveznosti opravljala še dodatne funkcije, kajti le takšna oblika krepi lastno finančno moč. Vse to pa bo seveda večalo možnost za vse več investicijskih vlaganj pri ustanoviteljicah in odpiralo nova poslovna področja. J. M. mm Na začetku marca je bil poslovni pogovor med sozdoma ABC Pomurka in Merx, ki sta se ga poleg najodgovornejših delavcev obeh sistemov udeležila tudi oba predsednika Gusti Grof in Franc Ban. Ocenili so medsebojno sodelovanje v lanskem letu in ugotovili, da je bilo uspešno ter da potekajo medsebojni pretoki blaga brez večjih težav. V želji, da bi se medsebojno sodelovanje še povečalo, so sprejeli več sklepov, ki se nanašajo predvsem na področje mesa in mesnih izdelkov, žita in mlevskih izdelkov, jajc, jabolk, na večjo prodajo proizvodov sestavljene organizacije Merx, na delovna zaščitna sredstva in zunanjetrgovinsko sodelovanje. Kratke novice Več uvozimo kot izvozimo Članice sozda Mera so v letu 1988 realizirale izvoz blaga v vrednosti 966.709 ameriških dolarjev. Glede na to, da je bil plan za preteklo leto zelo velik, beležimo komaj 41,5% realizacijo. Vzroki za nedoseganje načrtovanega izvoza so različni: -— na zmanjšanje izvoza je vplivalo nemoteno delovanje deviznega trga, ker je gotovo onemogočeno pokrivanje izpada dohodka pri izvozu z odstopanjem deviznih sredstev (to je bistveno vplivalo na nedoseganje plana DO »Blagovni center«); — zaradi izredno bogate letine v Zahodni Evropi je izpadel izvoz jabolk, kar predstavlja okoli 160.000 dolarjev manjšo realizacijo; — pri izvozu kuncev so tudi nastopile težave. Tako je »Kmetijska zadruga« Laško v drugem polletju popolnoma opustila izvoz kuncev in jih ne planirajo v izvozu 1989. Oktobra je italijansko ministrstvo prepovedalo uvoz kuncev iz vzhod- noevropskih držav, med njimi tudi iz Jugoslavije, tako da je pri »Kmetijskem kombinatu« Šentjur izpadlo iz realizacije še 130.000 dolarjev. Če primerjamo izvoz blaga z uvozom (1.693.911 dolarjev) vidimo, da smo »pasivci«, ker več uvozimo kot izvozimo. Pri tem nam zdaj še pomaga možnost združevanja sredstev, kijih z zelo uspešnim izvozom storitev ustvarja »Zdravilišče Dobrna«. Biserka Sevšek L E T MIERK Seminar za gostinske delavce Od 17. do 20. marca je bil v Zdravilišču Dobrna seminar za gostinske delavce v zdraviliščih. Seminarje bil namenjen predvsem medicinskemu osebju, ki se ukvarja s ponudbo in pripravo hrane v zdraviliščih. Udeleženci seminarja so največ pozornosti namenili medicinskemu mnenju o raznih novih načinih prehranjevanja, kot je bioprehrana, vege-tarianska hrana in makrobiotika. Spregovorili so tudi o polnovredni prehrani s posebnim poudarkom na energetskih snoveh ter praktičnih vajah priprave bioprehrane. Drugega dela seminarja, ki je zajemal praktične vaje francoske kuhinje ter sodobne načine strežbe in iz-venpenzionske ponudbe, so se udeležili tudi nekateri delavci gostinstva iz našega sozda. Sestali so se gostinci Grafični podobi več pozornosti Na začetku marca je bil panožni kolegij gostincev sozda Mera, na katerem so obravnavali oziroma usklajevali blagovne pretoke z nosilci poslov za lansko leto in potrebe po gastronomski opremi. Ker pripombe na poslovno-komer-cialno politiko s strani gostincev niso bile v celoti sprejete, je bilo na seji sprejeto stališče, da se imenuje posebna komisija, katere člani bi bili delavci marketinškega sektorja, Blagovnega centra in Gostinskih delovnih organizacij. Njena naloga pa je pripraviti dodatni predlog dobaviteljev direktnih blagovnih tokov za strežbo gostinstva in turizma. Prav tako je bil eden izmed sklepov kolegija gostincev, da marketinški sektor ponovno skliče pogovor s predstavniki Pivovarne Laško glede uskladitve plačilnih pogojev za letošnje leto. Ker področje nabave osnovnih sredstev in inventarja v celotnem Meraovem gostinstvu ni tako majhno, so se na panožnem kolegiju dogovorili, da se za pokrivanje potreb gostinsko turističnih delovnih organizacij sklenejo v okviru marketinškega sektorja pogodbe z večjimi dobavitelji v Sloveniji. Na koncu so nekaj besed namenili tudi grafični podobi, ki se je v zadnjem letu vse prepočasi izvajala znotraj te dejavnosti. Zato je bil sprejet dogovor, da se mora tej problematiki posvetiti več pozornosti, najprej v manjših restavracijah in bistrojih, tu mislimo predvsem za nabavo porcelana in steklenic, kasneje pa tudi v hotelih. J. M. Pripravlja se sanacijski program V strokovnih službah sozda pri- pravljajo sanacijski program za Golte in Kope. Pripravljen je tudi predlog pokrivanja izgube zaradi slabe zimske sezone 88/89 in pomanjkanja snega. \ V občini Mozirje je že bila o tej temi sklicana seja Izvršnega sveta, prav tako pa je že bila seja Medobčinske gospodarske zbornice v Titovem Velenju. Ob vsem tem pa seveda iščejo še razne druge kvalitetne rešitve za likvidnostne težave obeh Meraovih zimsko športnih središč, tako prek Ljubljanske banke Titovo Velenje kakor tudi prek Ljubljanske banke Slovenj Gradec. MERK VIsS) I IS! IK MAREC 1989 Blagovni pretoki niso potekali zadovoljivo Sredi marca je bila seja koordinacijskega odbora za blagovni promet in proizvodnjo pri Plansko poslovni skupnosti Hmezad—Mera, na kateri so obravnavali oceno uspešnosti medsebojnega poslovanja v blagovnem prometu z lansko leto, program dela tega odbora za letošnje leto in konk- retne naloge odbora po posameznih blagovnih skupinah ter se seznanili z informacijo o političnih in gospodarskih odnosih v kmetijstvu v Sloveniji. Pri prvi točki dnevnega reda so ugotovili, da blagovni pretoki v lanskem letu niso potekali zadovoljivo, zato so po daljši razpravi sprejeli več obvezujočih sklepov. Program za letošnje leto se samo dopolni, tako so menili člani koordinacijskega odbora, z nekaterimi nalogami medsebojnega poslovanja oziroma sklepi, ki so jih sprejeli na tej seji. J. M. Obnova Drogerije Večji poudarek določenim programom V delovni organizaciji Moda se načrtno pripravljajo na prenovo prodajalne Drogerija. Dela naj bi začeli v septembru, vsa obnovitvena dela pa bi stala po sedanjih cenah in predračunih približno 70 do 80 milijard dinarjev,- Z adaptacijo prodajalne Drogerija želijo v Modi dati večji poudarek določenim programom pomembnejših proizvajalcev, s katerimi že danes ze- lo dobro sodelujejo, kot je na primer Krka in podobno. V želji za dodatnim zaslužkom, v tej prodajalni je namreč dohodek nizek zaradi visokega davka na določene artikle, v delovni organizaciji Moda razmišljajo, da bi v obnovljeni prodajalni Drogerija odprli tudi poseben oddelek z bižuterijo, torej za program, kije danes zelo iskan na tržišču, predvem med mladimi kupci. J. M. Novosti — iskanje novih programov Glede na to, daje količinski promet v tekstilnih prodajalnah iz meseca v mesec manjši, si delovne organizacije, v želji po čimvečjem dohodku, prizadevajo najti dodatne prodajne programe. Tako v delovni organizaciji Moda razmišljajo, da bi še v letošnjem letu v eni izmed svojih prodajaln spremenili oziroma dopolnili prodajni program z bezcarinsko prodajalno. Seveda pa pri tem ne bodo odstopili od svojega prodajnega programa in bodo v tej brezcarinski prodajalni prodajah predvsem konfekcijo, tekstil, usnjeno galanterijo in razne vrste parfumov. V iskanju novih programov so v delovni organizaciji Moda ugotovili, daje kooperacijska dejavnost še neizkoriščena, da vse firme, ki se ukvarjajo z njo, dosegajo dobre rezultate ter da na tem področju še ni specializirane kooperacije za njihovo dejavnost zato bi jo lahko imeli kot dopolnitev redne dejavnosti in si s tem izboljšali finančni položaj. J. M. Iskanje možnosti za prodajo na domačem trgu Že v eni od prejšnjih številk smo zapisali, da je lani v oktobru Italija prepovedala uvoz živih kuncev zaradi nove neznane virusne bolezni, ki jo Italijani imenujejo bolezen in predvidevajo, da je prišla k njim z živimi kunci iz vzhodnih držav. Seveda je ta bolezen naredila v Italiji vsesplošen preplah, kajti velik del farm je bil uničen. Omejili so tudi notranji promet in tako je naše glavno tržišče za izvoz kuncev usahnilo. Nekaj več o tem, kako se vsemu temu prilagajajo v Kmetijskem kombinatu v Šentjurju, nam je povedal Savo Ostrožnik, kije med drugim dejal: »Posledice italijanske zapore so velike, kajti zapora je bila v najbolj kunjukturnem obdobju, to je v času, ko so cene visoke in je bila tudi vsa naša proizvodnja tempirana na ta čas. Zato je bil udarec še nekoliko hujši, leli smo pripravljene velike količine inčev za izvoz v Italijo, torej naše avno tržišče. Na to tržišče smo že važali, seveda pred zaporo, tudi od do 6 ton živih kuncev tedensko. Hi-3 smo se morali prilagoditi novim zmeram, zato smo nekaj kuncev klali in jih zmrznili in pričeli s pro-ijo na domačem tržišču. Ta pa ni ijbolj uspešna iz dveh razlogov, •vič, meso je zmrznjeno in drugič, žišče je še neraziskano. Zapora na alijanski meji traja že šest mesecev, er ne vemo, kako dolgo bo še, smo v tem času odločili tudi za 50 ods-tno zmanjšanje proizvodnje. Torej ) odstotkov farm smo zaprli in na h sedaj čistijo objekte. Ostalo •oizvodnjo prodamo, predvsem v iubljano in v obmejno območje z alijo (Koper, Gorico in Sežano). V idnjem času poizkušamo tudi nekaj v Avstrijo. V Kmetijskem kombinatu Šentjur ugotavljamo, da v celjskem bazenu prodaja kunčjega mesa ne gre nikamor. Mislimo, daje vzrok predvsem v nepoznavanju kvalitete tega mesa, zato se v zadnjem času trudimo izpeljati čim več propagandnih aktivnosti za boljšo prodajo na domačem tržišču. Trenutno je v pripravi izdaja knjižice z recepti za pripravo kunčjega mesa.« J. M. Seznanili so se z vsebino obrambnih in varnostnih načrtov Na zadnji seji komiteja za SLO in DS sozda Mera so na predlog obramboslovke Saše Toš razrešili nekatere člane in imenovali nove zaradi kadrovskih sprememb. Nadalje je komite v celoti sprejel delovni program izdelave, usklajevanja in ažuriranja obrambnih in varnostnih načrtov sozda v letu 1989 do 1990, varnostno politično oceno razmer, oceno razmer in možnosti za mobilizacijo in oceno razmer in možnosti delovanja dejavnosti sozda Mera ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Vsi člani komiteja so bili seznanjeni tudi z vsebino obrambnega in varnostnega načrta. Podana je bila tudi informacija o sprejemu sklepa delavskih svetov sozda in interne banke o predlogu nabave osnovnih sredstev za letošnje leto. Nesreče, ki so pisale človekovo sedanjost Pomemben mejnik v prizadevanjih za zdravo življenjsko okolje je bil posvet na temo Varnost pred nesrečami z nevarnimi snovmi, ki sta ga leta 1985 priredila v Poljčah Republiški sekretariat za ljudsko obrambo in Republiški štab za civilno zaščito. Sklepi s tega posveta so jasne smernice za vse, ki nevarne snovi izdelujejo,, predelujejo, skladiščijo, prevažajo in uporabljajo, prav tako tudi organom, organizacijam in društvom, katerih dejavnost je namenjena zaščiti in reševanju ljudi in materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah. Od tedaj skrbno registriramo vsako nesrečo z nevarno snovjo, iščemo vzroke za njen nastanek ter jih skušamo odpraviti. Tudi na tem področju velja izrek, daje preventiva boljša od kura-tive. Boljeje nesreče te vrste preprečiti kot odpravljati njihove posledice. Navkljub številnim preventivnim ukrepom se je v letih 1985—1986 pripetilo na področju republike 292 nenadzorovanih izlivov nevarnih snovi v okolje, ki pa na srečo niso imeli katastrofalnih posledic. Prav tako je razveseljivo, da število teh izlivov upada iz leta v leto. Leta 1985 so dobili na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve 101 prijavo takih izlivov, naslednje leto seje število prijav zmanjšalo na 89, leta 1987 je bilo le še 54 prijav in lani samo 48. Ocenjujemo pa, daje število izlivov v resnici za 30% večje od števila prijav, saj je med delovnimi ljudmi nekaj neodgovornih. V upanju, da bodo posledice nesreče sami odpravili, nesrečo raje zamolčijo in se s tem izognejo odgovornosti pred družbo. V drugih republikah, zlasti pa v zamejstvu, je bilo v zadnjih časih več primerov nesreč z nevarnimi snovmi, ki so imele katastrofalne posledice. Nekaj takih primerov si velja ogledati, saj so lahko poučni tudi za nas. Zakaj je premog nevarna snov? Že stoletja uporabljamo premog kot vir energije in surovino za izdelavo številnih zelo uporabnih snovi. Pri tem se skoraj ne zavedamo, daje tudi premog lahko nevaren. Primeri samovžiga velikih kupov premoga v skladiščih so razmeroma redki in nimajo resnejših posledic. Bolj nevaren pa je premogov prah, ki v zaprtih prostorih lahko povzroči močne eksplozije. Naj večja nesreča te vrste seje zgodila 26. 4. 1942 v kitajskem premogovniku Honkeldo. Zaradi neprevidnosti rudarjev se je vžgala in eksplodirala zmes finega premogovega prahu in zraka. Ob tej nesrečije umrlo 1572 rudarjev. jih spotoma okradli. V skladiščih kupci pogosto niso podpisovali izjave, da so seznanjeni s tem, da je žito strupeno. Zato je bilo v tej zmedi težko preprečiti, da prestradani ljudje ne bi uporabljali zastrupljenega semena za pripravo hrane. Žene in matere niso upoštevale navodil in so iz mletega žita mesile kruh. Preživeli so izjavili v bolnišnici, daje bil tako pripravljen kruh izredno okusen. Čez nekaj tednov so se pokazale posledice uživanja kruha. Najprej so začeli bruhati otroci in starejše osebe, kasneje tudi ostali. Gibanje zastrupljenih je bilo ovirano in mnogi so padli v nezavest, ker živo srebro napada predvsem možgane in živčni sistem. Ker osamljene osebe niso mogle poklicati zdravnika, so brez moči ležale na postelji in počasi umirale. Srečen je bil tisti, ki so ga sosedje pravočasno našli in prepeljali v bolnišnico. Do božiča so bile vse bolnišnice polne zastrupljenih. Januarja so registrirali dnevno 100 novih primerov zastrupitve s hrano. Nove težave so nastopile mesec kasneje, ko je na tržišče prispela zastrupljena govedina. Vladaje takoj zahtevala, da zaprejo vse klavnice ter da naslednja dva meseca ljudje uživajo samo sveže meso. Prav tako je zahtevala, da kontaminirano seme takoj vrnejo v skladišča. Katastrofe pa s temi ukrepi ni bilo mogoče preprečiti. Uradno so sporočili," da je bilo okoli 6.500 zastrupljenih in 459 mrtvih, čeprav strokovnjaki menijo, daje bilo število znatno višje. Umrle so celo družine kmetov med Evfratom in Tigrisom in mnoga naselja so ostala opustošena, ker so ljudje pomrli ali zbežali drugam. Matere so nakopičeni strup prenašale na še nerojene otroke, ki so kasneje kazali hude zdravstvene okvare. Saša Toš RAZPIS Na podlagi 18. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj in pripravi predlogov za odlikovanja v sozdu Mera Celje, komisija za priznanja in odlikovanja RAZPISUJE NATEČAJ ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PLAKET IN PRIZNANJ V sozdu MERX V LETU 1989 — 5 zlatih značk — 20 plaket za poslovne partnerje — 15 plaket s priložnostno značko — za delavce — 2 plaketi s priložnostno značko — za združene kmete oz. kooperante — 5 plaket s priložnostno značko skupini delavcev — 20 priznanj s priložnostno značko — za delavce — 2 priznanji s priložnostno značko — za združene kmete oz. " kooperante — 5 priznanj s priložnostno značko skupini delavcev Plakete in priznanja Meraa se podeljujejo za večletne nadpovprečne rezultate, ki so pomembneje in trajneje vplivali na razvoj sozda kot celote. Predlog lahko posredujejo: — samoupravni organi — družbenopolitične organizacije — komisija za priznanja in odlikovanja v sozdu Mera Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo pošljite komisiji najkasneje do 10. 6. 1989, po tem datumu komisija predlogov ne bo sprejemala. Značke, plakete in priznanja bodo podeljene ob dnevu sozda Mera. novembra 1989. Komisija za priznanja in odlikovanja Množične zastrupitve v Iraku Zaradi večletne suše, ki je povzročila hudo lakoto, je proti koncu leta 1972 iraška vlada omogočila uvoz velikih količin semenske pšenice in sortnegaječmena. Pri ameriških družbah so naročili 73.000 ton pšenice mexipak z visokim hektarskim donosom in 22.000 ton ječmena. Irak je zahteval, da seme kemično zaščitijo proti rastlinskim boleznim z neko živosrebrno spojino (metilmerkuridi-ciandiamid), ki je zelo učinkovita, vendar tudi strupena za ljudi in živali. Prevoznik Trade Carriex je 16. 9. pripeljal tovor semena v luko Basra. Po obdelavi s herbicidom je imelo seme vpadljivo rožnato barvo, na vsaki vreči pa je bilo obvestilo o strupenem dodatku. Pšenica je bila dobavljena iz Mehike in je imela španski napis NO USARLA PARA ALIMENTO, na ječmenu pa je bil meriški napis DO NOT USE FOR FOOD (ni uporabno za hrano). Poleg tega je bila na vrečah etiketa z mrtvaško glavo s prekrižanimi kostmi ter vidnim napisom POISON (STRUP). Žal je tedaj le malo Iračanov znalo španski in angleški jezik, kar jih je drago stalo. Oblast je imela izdelan načrt za razdeljevanje žita. Kmetom do naslednje žetve ni bilo treba plačati dobavljenega semena. Zato so številni kmetje prodali lastne zaloge žita in so z »brezplačnim« semenom napolnili kašče in posode. Vozniki tovornjakov so imeli stroga navodila za prevoz žita do skladišč, vendar so tja nekateri pripeljali brez tovora, ker so Gostinska ponudba Merxa v aprilu Program prireditev Danes vam objavljamo program prireditev v aprilu oziroma ponudbo v tem mesecu v naših gostinsko turističnih objektih, seveda samo tistih temeljnih organizacij, od katerih smo te programe tudi prejeli oziroma tistih, ki bi radi seznanili tudi bralce Vestnika, kaj se dogaja pri njih, z željo, da se njihovih prireditev udeleži čim več delavcev Meraa. Prireditve v aprilu RTC GOLTE 8. april spomladanski tek »Belega zajca« — ob ugodnih snežnih razmerah Prijave: RTC Golte Mozirje, telefon '063-831-383 — recepcija hotela Golte SAVINJA LAŠKO — HOTEL HUM od 17. 4. do 22. 4. TEDEN PREKMURSKE KUHINjE — vsak petek in soboto bo glasba, ves mesec, vsako sredo v tednu so dnevi RIB, vsak petek v tednu so dnevi DIVJAČINE. TURIST NAZARJE V aprilu nimajo prireditev, ker se.pripravjajo na PRVOMAJSKI PIKNIK (1. 5.), ki bo v Savinjskem gaju GOSTINSKO PODJETJE NA-NA V aprilu - SLOVENSKA KUHINJA — Hotel Turška mačka Vsak petek in soboto ter ob praznikih zabavni večeri s plesom v hotelu Turška mačka HOTELI GOSTINSTVO — MOTEL ŠENTJUR V aprilu — dnevi ARGENTINSKE KUHINJE MERK VESTNIK MAREC 1989 Razpis kadrovskih štipendij za leto 1989/90 poklic oz. program stopnja zahtevn. število štipendij BLAGOVNI CENTER CELJE avtomehanik IV 3 prodajalec IV 5 računalu, tehnik V 2 ekonomski tehnik V 4 ekonomist za organiz. OZD VI 1 dipl. informatik VII 1 dipl. inž. živ. tehri. VII ‘ 1 DRAVINJSKI DOM SLOV. KONJICE tozd Dom mesar IV 1 prodajalec IV 3 komerc. tehnik V 1 GOSTINSKO PODJETJE CELJE tozd Ojstrica Celje kuhar IV 1 natakar IV 2 tehnik kuharstva v 1 tozd Majolka Celje kuhar IV 1 natakr IV 1 tozd Na-na Celje tehnik strežbe V 1 tehnik kuharstva V 1 HOTELI GOSTINSTVO CELJE tozd Gostinstvo Celje kuhar IV 4 natakar IV 4 tozd Gostinstvo Radlje kuhar IV 3 natakar IV 2 tozd Gostinstvo Ravne kuhar IV 8 natakar IV 8 JELŠA ŠMARJE prodajalec IV 4 kuhar IV 2 natakar IV 2 KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO tozd Proizv. in pred. mesa mesar IV 2 . tzo kmet. tehnik v , 2 KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR tozd Lastna kmet. proz vod. kmetijec IV 2 dipl. inž. kmet. tehnolog. VII 1 tozd Klavnica mesar — klavničar IV 5 inž. stroj n. za energetiko VI 1 tozd Trgovska dejavnost mlinar IV 3 tozd Prodaja Radeče mesar — sekač IV 1 prodajalec IV 2 tozd Prodaja Šentjur mesar IV 1 prodajalec IV 3 tozd Prodaja Šoštanj mesar — sekač IV 1 prodajalec IV 3 tozd Prodaja Sl. Gradec natakar IV ] prodajalec IV 5 tozd Prodaja Ravne prodajalec IV 5 Savinja Mozirje mesar — sekač IV 2 prodajalec IV 2 računalu, tehnik V j ekonomist — plan, anal. VI 1 dipl. ekonomist VII 1 TEKO CELJE prodajalec IV 4 ekonomist za komerc. dejavnost VI 1 TURIST NAZARJE kuhar IV 1 natakar IV 3 gostinski tehnik V 1 tehnik strežbe v 1 tehnik kuharstva v 1 ZDRAVILIŠČE DOBRNA natakar IV 1 kuhar IV 1 fizioterapevt VI 1 TKANINA tozd Potrošnja Zagorje prodajalec živ. pre. art. IV 2 prodajalec železn., gr. mat. in poh. IV 1 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB sozd Mera ekonomist VI 1 dipl. novinar VII 1 dipl. ekonomist — poslovna informatika VII 1 dipl. organiz. inform. VII 1 Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija. Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi (obrazec DZS — SPNI »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo - overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oziroma potrjuje pa ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine) — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu: navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Ce so straši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1988. Anica Potočnik tok kmet. tehnik V dipl. inž. kmet. VII dsss računalniški tehnik V dipl. oec. — komercialist " VII dipl. oec.— ekom. inform. VII dipl. org. dela za inf. sist. VII dipl. inž. računalništva VII KOŠENJAK DRAVOGRAD kuhar IV natakar IV tehnik kuharstva V tehnik strežbe V MPI CELJE tozd Mlin mlinar IV tozd Pekam Celje pek iv slaščičar ' IV TOZD PEKARNA ROG. SLATINA pek " iv MODA CELJE prodajalec - IV POTROŠNIK CELJE tozd Prodaja celje mesar . jv prodajalec IV ekonomski tehnik V ekonomist za finance VI tozd Prodaja Laško mesar IV prodajalec IV 4 2 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 1 1 2 1 5 1 2 1 5 mineralna voda RADENCI Radensko dobro poznamo, še najbolj po mineralnih vodah radenska miral ter po brezalkoholnih pijačah stil, svving in šum. Tokrat ne bomo pisali o njih. Radi bi vas seznanili z novostmi v ponudbi Radenske. Odločili so se, da ponudijo najbolj priljubljene okuse iz posameznih družin brezalkoholnih pijač Radenske v 0,25 I steklenički. , S tem so razveselili tako gostince, ki so si že dolgo želeli pijače Radenske v majhnih steklenicah, kakor tudi končne porabnike, ki bodo tudi iz majhne steklenice primerno postreženi. Raziskave kažejo, da vse več ljudi doma in v svetu sega po pijačah eksotičnih okusov. Svving banana-kivi in svving-eksotik sta pijači za ta del potrošnikov, Stil oranža pa je edina nizkokalorična oranžada v majhni steklenici pri nas. Torej, odslej v majhni steklenici 0,25 litra svving banana-kivi, svving eksotik, stil oranža in mineralna voda radenska. To so novosti iz Radenske, ki so vam od marca naprej na voljo v gostinskih objektih. Merx \z in Štajerski Janez z mladoporočenci na poročno potovanje v Prago V okviru praznovanja 30. letnice Merxa organizirata Mera in »Štajerski Janez« (vodja in organizator turističnih potovanj) skupno akcijo, ki je namenjena delavcem delovnih organizacij (podjetij) Meraa Celje; poročno potovanje za mladoporočence v Prago. Pogoji, kijih morajo izpolnjevati kandidati za to potovanje so naslednji: 1. Vsaj ena izmed mladoporočencev mora biti delavec sozda Mera (članic sozda) oz. kooperant ali pa štipendist; 2. Mladoporočenci se lahko prijavijo, če so sklenili zakonsko zvezo po 1.1. 1989 in se bodo poročili najkasneje do 26. 4. 1989; 3. Mladoporočenci se prijavijo na posebnem kuponu, ki je prijava za poročno potovanje in je objavljen v glasilu »Vestnik«. Poleg te prijave morajo napisali še naslednje: — rojstne podatke — številko potnega lista — kratek življenjepis — zaposlitev — poklic — konjiček prijavitelja — datum sklenitve zakonske zveze Pisno prijavo pošljeta mladoporočenca na naslov: »Štajerski Janez«, Gorica 57 c, 63000 Celje — priporočeno, najkasneje do 13. aprila. Kratek program potovanja: Potovanje se začne 27. 4. 1989 ob 5.00 uri in se konča 1. 5. 1989 ob 22.00 uri. Pot bo vodila prek Šentilja, Gradca, Dunaja (ogled in krožna vožnja po tem mestu) nadaljevanje pa še isti dan prek češke meje Miku-lov do Brna — Moravske prestolnice. Ogled mesta in bližnjega kraja Slavkov, ki je "znan iz leta 1805 (bitka treh cesarjev), kjer je triumfiral Napoleon Bonaparte. Na poti do Prage si še ogledamo Jihlavo, južnočeško pokrajino in grad — dvorec Konopište. V »zlati« Pragi, kjer ostanemo do 1.5. 1989, se bomo udeležili množičnega shoda Pražanov ob prazniku dela in bili tudi ob spomeniku znanega češkega pesnika (sodobnika našega Prešerna) Macha J. Anekdota oz. izročilo pravi, da kdor se maja poljubi pod tem spomenikom, pomeni to trajno zvestobo. Zato je ime tega potovanja za mladoporočence »Poljub zvestobe«. V Pragi si bomo v teh štirih dneh ogledali praktično vse, kar je znamenitega in pomembnega ter lepega. Naj samo omenimo Loreto, Katedralo sv. Vida, Zlato ulico, Daliborko, Dom čeških otrok, cerkev sv. Miklavža, Višegrad, Karlov most. Narodno gledališče, Narodni muzej in še in še; zunaj Prage pa nekaj znanih gradov, kot so Karlstajn, Lidice, Podobrady, Hutna gora, češki Šternberg. Vse dni bo poskrbljeno tudi za zabavo in ples v barih kot tudi v posebnih dvoranah, namenjenih športu in rekreaciji. Za spanje bo poskrbljeno v dvoposteljnih sobah z WC in kopalnico. Kulinarične storitve pa nam bodo postrežene v specializiranih restavracijah, kot so »Pri Švejku«, »Pri Fleku«, »Pri Souku«, »V Parižu« ipd. V programu je predviden torej zajtrk, kosilo in večerja vseh 5 dni. Glavni obroki imajo predjed, glavno jed, poobedek in pijačo. V ceni potovanja so vključene vse vstopnice za oglede in prireditve, razen za bar. Izbira kandidatov — mladoporočencev bo 14.4.1989 v prostorih sozda Mera, tako da bodo kandidati obveščeni najkasneje do 17. 4. 1989 . Izbiro bo opravila posebna komisija. Z vsakim parom, ki bo izbran, se bo sklenila pogodba. Za organizacijo, vodenje in prevoz je cena 280.000 din, za hotelske storitve in kulinarične pa 500.000 din. Skupaj bo torej stalo potovanje 780.000 din na osebo. Končna cena se spremeni samo ob spremembi deviznega tečaja in ob zvišanju cene goriva. Mera Celje poklanja poročnemu paru 100.000 din. Sponzorji — številna podjetja in obrtniki pa bodo vsaka izmed parov tudi nagradili s praktičnimi ali denarnimi darili. Na potovanju bomo imeli tudi posebnega snemalca z video kamero in fotoaparatom, glasbenika, ki bo skrbel za dobro počutje, zdravnika in medicinsko osebje, organizatorja potovanja ali vodnika. Geslo za zaključek: Želja Meraa ob praznovanju 30-letnice je, da skupaj s »Štajerskim Janezom« prepriča mladoporočence, da je takšen način poročnega potovanja lahko ne samo darilo, ampak skupno doživetje, katerega spomin se nam stalno obnavlja. KUPON ZA POTOVANJE MLADOPOROČENCEV V PRAGO GOSTU LAHKO POGRNEM PRAŽNJI PRT, LAHKO PA GA PUSTIM ZA ČRVIVO MIZO... Lepa je ta moja dežela na sončni strani Alp. Toliko lepote na majhnem prostoru. Raznoterosti, ki se ne ponavljajo. Vse to lahko radodarno ponudimo gostu ali pa ljubosumno zadržimo zase. Lahko mu prijazno zaželimo dober dan ali pa zlovoljno ■ odidemo mimo. Mimogrede mu lahko povemo, da samo pri nas raste Blagajev volčin, ali pa tisto pravljico o Zlatorogovem kraljestvu. Lahko nas pa to prav nič ne briga; saj je vseeno, ali tujec to ve ali ne. Gostu lahko odrežemo debelo »kajlo« domačega kruha in mu natočimo tiste kapljice, ki je polna sonca, ali pa ga pustimo lačnega. Lahko mu . . . ali pa ne.. . Teh »lahko« je nešteto. Če jih bomo uresničili samo drobec, potem bomo bogatejši. Tako in drugače. Bo že držalo: turizem smo ljudje in turizem nas bogati. Turizem nas bogati STRAN 7 MAREC 1989 Biograd na moru Razpis letovanja Cene desetdnevnega polnega penziona (nastanitev, trije obroki) za čas od 21. 6. do 30. 6. 750.000 dinarjev in od 1.7. do 10.7. od 20. 8. do 29. 8. 800.000 dinarjev in od 11.7. do 20. 7. od 10. 8. do 19. 8. 900.000 dinarjev in od 21. 7. do 30. 7. od 31. 7. do 9. 8. 1.000.000 dinarjev Otroci od 4 do 12 let imajo 30 odstotkov popusta. Otroci do 4 let (le souporaba postelje s starši) Zgoraj navedene cene veljajo za vse uporabnike (ekonomske). Od delovne organizacije, članice sozda Merx pa je odvisno, koliko bo regresirala oskrbni dan za svoje delavce, ki se bodo prijavili za letovanje v Biogradu. Omenjene cene so zagotovljene za vse tiste, ki bodo vplačali do 31. maja 1989. V Biogradu na moru nudimo gostom nastanitev v dvo- oziroma triposteljnih sobah pri lastnikih hiš mesta Biograda, prehrano in gostinske storitve pa v lastni restavraciji v središču mesta blizu obale. Gostom, ki imajo na voljo svoje prenočitvene zmogljivosti v Biogradu, nudimo celodnevno prehrano v naši restavraciji po ceniku počitniškega doma. Prijave izpolnite na priloženem obrazcu Prijava za letovanje, najkasneje do 1.5.1989 pošljite na naslov Delovna organizacija Hoteli gostinstvo Celje, Cankarjeva 1,63000 Celje telefon (063) 27-206 ali na naslov Gostinstvo in turizem Radlje ob Dravi, telefon (062) 871-361. Letovanje bo gostu zagotovljeno, ko bo vplačal stroške in sicer najmanj 20 dni pred letovanjem. Možna je tudi obročna poravnava, za katero mora vsak uporabnik podpisati izjavo in to na prijavi za letovanje posebej označiti pod rubriko posebne želje. Najmanj deset dni pred letovanjem bo gost prejel napotnico za letovanje. Tistim, ki se bodo odločili za prevoz v Biograd z našim avtobusom, bomo posredovali tudi rezervacijo sedeža v avtobusu. Cena prevoza z avtobusom še ni znana. Ob morebitni odpovedi letovanja bomo zaračunali dejanske stroške, razen v primeru, če prijavljenec dobi drugega uporabnika ali je odpovedal letovanje zaradi višje sile. V tem primeru bo plačal samo manipulativne stroške. Avgusta sto Merxovih delavcev na Triglav DO HOTELI — GOSTINSTVO CELJE TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA Radlje ob Dravi Prijava za letovanje Podpisani(a)....................................................... zaposlen(a) v DO...................-................................ TOZD............................................................,... stanujoč(a) v........................................................ pošta:.............................................................. se prijavljam za letovanje v počitniškem domu.....;............................... v.............izmeni v času od.................................do.. po objavljenih pogojih. 1 Letovali bomo naslednji (popisati vse osebe, ki bodo letovale): Zap. št. PRIIMEK in IME Sorodstveni odnos: Datum rojstva: 2. Zakonec je zaposlen pri:.......................................................-........... Za letovanje navedenih članov naročam..............postelj. 3. V Biograd na moru želim potovati z avtobusom v vaši organizaciji in mi rezervirajte..............sedežev. 4. Posebne želje glede rezervacije sobe in sedeža v avtobusu ter odplačila stroškov letovanja 5. Naročam izlet za.................odrasle osebe in................otrok. 6. Posebne želje........................................-.......-........................... dne 1989 Podpis prijavitelja: Po programu športne rekreacije bomo letos ob 30-letnici Merxa organizirali pohod na Triglav. To finalno akcijo planinskih in gorskih pohodov planiramo 18. ali 25. avgusta. Že sedaj predlagamo vsem tistim delavcem, ki se nameravajo udeležiti tega dvodnevnega gorskega pohoda, naj pričnejo aktivno hojo in izlete v naravo. V soboto, 22. aprila bomo imeli že priložnost testirati svojo telesno kondicijo na malo daljšem planinskem pohodu na Zasavsko kočo, ki ga pripravlja planinka sekcije Avto Celja. V nedeljo 7. maja pa imamo na sporedu pohod na Celjsko kočo. Zberemo se na stari avtobusni postaji pred RC v Celju. Nakar ob 8. uri skupaj odrinemo po levi strani Savinje proti Pečovniku. Priporočamo primerno obleko in obutev ter nahrbtnik, v katerem naj bo malica, čaj in jopica ali srajca. Na tem pohodu vam bomo predstavili program akcije gorskega pohoda na Triglav. Torej, pot pod noge ljubitelji planin in gora. Slavko Lisec Portret meseca Telefonistka Irena Delo telefonista je na prvi pogled prav takšno kot vrsta drugih opravil, kijih delavci opravljamo vsak dan. Treba je pač imeti ustrezno strokovno usposobljenost, pa že lahko dviguješ slušalko in upravljaš s telefonsko centralo. A kdor mora iz dneva v dan uporabljati telefon in ima vsakodnevni stik s telefonisti iz raznih organizacij, ne bo tako poenostavljal mnenja o ljudeh s tem poklicem. Prav dobro ve, daje velika razlika med telefonistom in telefonistom, in kaj je tisto, kar daje temu poklicu posebno vrednost, ki je vsi, na žalost, ne morejo imeti. Kaj je lepšega kot prijazna beseda sogovornika onstran telefonske žice, ustrežljivost, poznavanje svojega kolektiva, vljudnost, strpnost in vztrajnost. Takšnih telefonistov, ki bi združevali vse te dobre in za današnji čas že kar nenavadne lastnosti, je zelo malo. To si upam trditi. A vendar poznam nekoga, ki jih ima. Irena Urbanci z veliko ljubeznijo opravlja poklic telefonistke v delovni organizaciji Tkanina. Skoraj 4 leta iz dneva v dan vljudno, s svojim prikupnim glasom, ustrežljivo in poznavalsko sprejema na stotine telefonskih klicev in jih pravilno usmerja v svoj kolektiv. Kdor je vsaj enkrat poklical Tkanino, bo potrdil, da o njenih lastnostih ne pretiravamo. Irena je tudi v zasebnem življenju prav takšna, kot je pri opravljanu svojega poklica v telefonski centrali. Prvi stik z nekim kolektivom imamo običajno prek telefonista in takrat se prične oblikovati naše mnenje o tem kolektivu. Če smo naleteli na osornega človeka, ki ni pripravljen storiti kaj več kot da godrnja in nerga nad našimi željami, potem se podoba kolektiva v naših očeh povsem spremeni. Telefonisti bi morali vsi po vrsti biti ljudje dobre volje, meni Irena, ki ob vstopu v svojo centralo pozablja na svoje tegobe. Kdo pajih danes nima? A v službi je treba misliti drugače. Sploh pa v službi, kjer se pogovarjaš s toliko ljudmi. Irena Urbanci seje v Tkanini zaposlila leta 1985, pred tem je dobrih dvanajst let delala na tekočem traku v Gorenju. Doma je iz Dobrne, že dalj časa pa stanuje v Celju. Pravi, daje bilo prejšnje delo zelo naporno, predvsem vsakodnevna vožnja in da se sedanje delo telefonistke ne da primerjati s prejšnjim. Upa, da bo v tem poklicu ostala do upokojitve, saj ji je zanimiv in lep, kljub temu da včasih na drugi strani žice ne naleti na najbolj prijeten glas. J. M. Merxova kuhinja Danes vam predstavljamo specialiteto Hotela Dravinja iz Slovenskih Konjic, za katero so prejeli najvišje gostinsko turistično priznanje Zlato vilico. Zvitek Dravinja Potrebujemo: 1700 g telečjega zrezka, 300 g masla, 200 g gob (ostrige ali šampinjoni), 200 g možganov, sol, poper, 1 list sveže špinače, 200 g narezane rdeče paprike, 100 g čebule, 5 dl svetlega fondija, 1 veja peteršilja in 1 dl sladke smetane. Priprava: Na masti prepražimo čebulo, dodamo narezane možgane in gobe. Posolimo, popopramo in dodamo peteršilj. Zrezek dobro potolčemo, posolimo in dodamo: list špinače, rdečo papriko in gobe s čebulo. Zrezek zavijemo, zapremo in popražimo na maslu. Nato prilijemo fondi. Na koncu dodamo sladko smetano. Kot prilogo serviramo testenine — rezance in brstični ohrovt. Pomlad, ki to še ni Za nami je brezsnežna sušna zima, ki nas je prikrajšala za vse tisto, česar smo navajeni. Snežnih plugov in smuči se še vedno drži lanska ija, otroci niso doživeli svojih zasluženih počitnic in suhe rečne struge so nam zamračile naše ulice, izložbe,... Gripa je zaplesala svoj vsakoletni ples z nenapovedanim začetkom in nedorečenim zaključkom. Vse smo nekako »z razumevanjem« sprejeli, zamahnili z roko, češ, vreme je pač muhasto, nikoli ni vse po volji, pa tudi dopovedati mu ne moremo naših pogledov, ocen, kritik in ne zmeni se za naše nestrinjanje z njim. Tudi spreti se ne pusti, vedno ima prav. Toda zima, ki si to ime zasluži le po dogovorjenem zaporedju letnih časov, pa ni skoparila z bogastvom štrajkov, mitingov, zborovanj, tankovskega zastraševanja, zmerjanj, obrekovanj, molčanja in kdo bi si mogel zapomniti vse oblike izražanja naše neusposobljenosti in nepripravljenosti za kulturni dialog in iskanje človeških izhodov iz vse bolj zoprnih ekonomskih in političnih zapletov. Ponosni, a zbegani hkrati vstopamo v to letošnjo pomlad. Utrujeni od posedanja pred ekrani in brskanja po časopisih vesteh poskušamo vsak zase sestavljati mozaik prave, človeške in srčne resnice. Morda je komu že uspelo, toda, žal, ne ve, da je prav njegova prava. Kajti, katera resnica je prava, ali tista, ki nam jo razlagajo kulturniki, morda tista, ki jo proklamirajo nastajajoči social-.demokrati, morda tista, ki jo v svoji zasnovi dobro opredeljujejo komunisti, morda neka četrta, peta, tista, ki jo ponujajo skrajneži in prenapeteži v želji, da bi se proslavili, toda brez odgovornosti za posledice. Komu naj sledi delavec, ki zaskrbljen za svoj življenjski minimum in iz njega izhajajoči prizadeti človeški ponos, prešteva težko zaslužene tisočake za domala polmilijonski hlebec kruha. Koliko je vredna njegova samoupravna odločitev o delitvi, dobička, ki mu ga poleg ostalih stalnih abonentov v zadnjem času poskuša odščipniti še primitivizem politične kulture izražen skozi bojkotiranje tržne enakopravnosti. Morda bo nekega dne moral postaviti vprašanje odgovornosti tudi za to. Pesnik je nekoč zapisal: V pomladi tej ni hrepenenje kalna voda, kot divji hrzajoči konj, prihaja k nam svoboda. To pomlad vsi pričakujemo svobodo, ki se mora odražati v obliki razuma, uveljavljanja znanja in sposobnosti, kot temeljnega razločevalca med bolj ali manj uspešnimi de- lavci in podjetji na trgu. Te pomladi vidimo svetlečo iskro v očeh naših ljudi skozi Markovičevo vlado. Vemo, da bo morala vleči tudi neugodne poteze. Naj jih vleče, naj vodi gospodarsko igro, toda brez obveznih sekundantov. V tej simultanki bo kdo tudi doživel mat, to je potrebno, če hočemo, da ima zmaga za ostale igralce pravo, višjo vrednost. V tej pomladi pričakujemo spoznanje, da smo do kraja izčrpali ves besednjak že davno opuščenih izrazov hudobije in človeške zlobe. Nekdo je uspel spreti ljudi, ki so se dolga leta dobro poznali in razumeli, pa tudi tiste, ki se nikoli niso srečali in videli. Če je vse to cena za novo vsebino in kakovost našega skupnega življenja, tedaj menim, daje ne le previsoka in izrazito inflacijska, 'temveč nedostojna človeka, ustvarjalnega delavca in člana naše še vedno samoupravne in socialistične družbe. Storimo vse v tej pomladi, da zaustavimo poleg gospodarske tudi nadaljnjo inflacijo našega dostojanstva, človekove srčne kulture in ustvarjalnega ponosa, našega sožitja v bogastvu različnosti v naši lepi skupni domovini Jugoslaviji. Da bi tej pomladi lahko rekli; to pa je pomlad! PST-R MAREC 1989 Junij, mesec športnorekreativnih tekmovanj v Merxu Letos bodo 9. poletne športne igre Mera potekale v znamenju praznovanja 30 letnice Meraa. Igre bodo trajale od 2. 6. 89 do 24. 6. 1989. Tokrat bodo športne igre verjetno tudi bolj zanimive za vse tiste delovne organizacije, ki imajo manj zaposlenih delavcev. RAZPORED TEKMOVANJ 9. POLETNIH ŠPORTNIH IGER PETEK PONEDELJEK TOREK SREDA PETEK SOBOTA PONEDELJEK TOREK SREDA PETEK SOBOTA PONEDELJEK SREDA PETEK SOBOTA 2. 6. 89 5. 6. 89 6. 6. 89 Plavanje od 16.30 do 18.30 / bazen Golovec Predtekmovanja v odbojki za ženske 7. 6. 89 Pričetek ob 16.00 (SPŠ ali 3,OŠ) 9. 6. 89 Namizni tenis Golovec hala C/pričetek ob 15.00 10. 6. 89 Predtekmovanja v malem nogometu (Golovec ob 8.00) 12. 6. 89 13. 6. 89 14. 6. 89 16. 6. 89 17.6. 89 Predtekmovanje v odbojki za moške Pričetek ob 16.00 (SPŠ ali 3,OŠ) Kolesarjenje/poligon na Ljubečni ob 16.00 Predtekmovanja v malem nogometu (Golovec ob 8.00) 19. 6. 89 Atletika (tek na 600 in 400 m) Golovec ob 16.00 21. 6. 89 Streljanje (moški-ženske) Griček-Petriček ob 15.00 23.6.89 Šah/Šahovski dom ob 17.00 24. 6. 89 Kegljanje (ob 8. do 12.00) Mali nogomet (polfinale-fmale) od 10 do 11.30 Vlečenje vrvi/ob 11.30 Odbojka (moški-ženske) polfmale-finale ob 8.30 Skupni zaključek športnih iger (hala C) ob 13.00 Slavko Lisec Živimo z naravo v svojem vrtu OBVESTILO Obveščamo vas, da smo na sestanku komisije za šport in rekreacijo sozda Merx 14. marca dokončno sklenili, da 8. zimskih športnih iger sozda Merx ne bo zaradi neugodnih snežnih razmer. Rešitev nagrane križanke VODORAVNO: NAMA, LAPALI-. JA, ALADIN, AMERIČAN, SEME, ANKARAN, KI, TSUNAMI, NI, IHAN, DUBROVNIK, GAJICA, JARO, MIETO, ERAR, OSA, CANARIS, AZALEJA, ODE, TRG, ORADEA, NATAKAR, KAŠER, MANASTIR, STARI, AGITACIJA, AKER, ELAN, OPEKA, EKONO-MAT, RAST, LANA, NASAD, NAM, ANO IZŽREBANI NAGRAJENCI: L nagrado prejme: Gregor Podkrižnik, 62310 Slov. Bistrica, Tomšičeva 7 znesek: 10.000 dinarjev 2. nagrada prejme: Lucija Blaznik, 63000 Celje, ul. 29. novembra 24 znesek: 7.500 dinarjev 3. nagrado prejme: Jožica Na-gernik, 62392 Mežica, Leška 10 znesek: 5,000 dinarjev 4. nagrado prejme: Žiga Rožman, 64000 Kranj, Reševa 8 znesek: 3.500 dinarejv NAGRADNI RAZPIS: L nagrada: 10.000 dinarjev 2. nagrada: 7.500 dinarjev 3. nagrada: 5.000 dinarjev 4. nagrada: 3.500 dinarjev toreLadja Seme in setve vrtnin Maja bomo pripravili začetne in nadaljevale tečaje v tenisu, plavanju in ježi. Tečaji se bodo začeli takoj, ko bo prijavljenih najmanj 8 do 10 tečajnikov v eni športni panogi. Predvidoma bodo trajali od ponedeljka do petka, skupno 10 efektivnih ur. Prijavite se lahko pisno ali po telefonu organizatorju športne rekreacije Slavku Liscu, sozd Mera, ul. 29. novembra 16, Celje tel.: (063) 21-352. Pri prijavi boste dobili še vsa druga potrebna pojasnila. Slavko Lisec Vesti iz naših klubov Konjeniški klub Merx Pred kratkim je prevzel dolžnost predsednika Konjeniškega kluba Mera Zvonko Strašek, podpredsednik za organizacijo in razvoj sozda Mera. Dosedanji predsednik Niko Zimšek je z odhodom iz sozda Mera želel predati tudi dolžnost v klubu. Kolesarski klub Na dirki po Alžiru, obsegala je 7 etap in je bila dolga 830 kilometrov, sta bila tudi dva kolesarja iz Kolesarskega kluba Mera in sicer Iztok Me-lanšek in Miran Cvet. Oba sta dosegla zelo dobre rezultate, še posebej uspešen pa je bil najboljši kolesar našega kluba Iztok Melanšek. Naj povemo še to, da je bil vodja ekipe Edvard Krajnc, sekretar Meraovega kluba. Sveže vrtnine z našega vrta so najcenejši vir zdravja predvsem zaradi bogastva rudnin in vitaminov, ki jih vsebujejo. Ker je sedaj čas, ko pripravljamo vrt za sestev, je prav, da se seznanimo z nekaterimi posebnostmi setve in vzgoje vrtnin. Ker so semena vrtnin vse dražja nam ne sme biti vseeno kaj in kako bomo posejali, da bomo imeli čimvečjo korist. Že pri izbiri semena j e pomembno, da smo pozorni na osnovne podatke vrečke, zlasti da je seme sveže, ima čimboljšo kaljivost in čistočo in daje primerno pakirano. Najbolje ohrani lastnosti seme v škatlah ali vrečkah iz aluminijaste folije. Pri nas je v prodaji sicer še sorazmerno malo hibridnih semen vrtnin, tiste pa, ki jih dobimo, jih vsekakor vzemimo, zlasti kumare, rdečo peso, redkvico, korenček, zelje. Iz sicer dražjega hibridnega semena dobimo sorazmerno večje število sadik, oziroma večji, bolj izenačen in kakovosten pridelek. Hibridna semena so vedno posebej označena n.pr. zelje kratuman Fj, korenček berlanda F) itd. Če jih ne dobimo pri nas, jih lahko nabavimo kje čez mejo. Če nismo porabili vseh semen iz prejšnih let, jih ne zavrzimo, saj so nekatera zelo dolgo kaljiva. Kobulni-ce (korenček, peteršilj) so kaljive vsaj 2 leti, križnice (zelje, ohrovt, karfijo-la) 3 do 5 let, kumare, bučke 5 do 8 let ter fižol ali grah celo 5 do 10 let. Če smo glede kaljivosti v dvomu, lahko napravimo kalilni poziskus. Odberemo 100 semen in jih v vrsto položimo na vlažen pivnik, ki ga občasno še navlažimo. Ko po določenem času semena vzkalijo, samo preštejemo vsa vznikla semena in dobimo odstotek kaljivosti. Pri slabšem odstotku kaljivosti povečamo količino za setev potrebnega semena, le če je kaljivost zelo slaba, seme zavržemo. Takole pa se razgibavajo sozdovi referenti za šport in rekreacijo po vsaki seji pod vodstvom sozdovega animatorja Slavka Lisca. Ravnajte se po njih, kajti po večurnem sedenju na sejah ne bo škodilo petn.inutno rekreiranje za zdravo življenje. Seme mora biti tudi dobro prehranjeno in notranje dozorelo, saj n.pr. popolnoma sveže seme motovilca skoraj ne kalj, po določenem času pa vzkali v celoti. Vsako kupljeno seme je po pravilu že razkuženo, če ni (pridelava semena doma, zamenjava med sosedi) pa ga moramo razkušiti. Priporočljivo je sejati zlasti občutljivejša semena in to v razkuženo zemljo. Ker je seme večine vrtnin zelo drobno in občutljivo z zelo malo ali nič hranilnega tkiva, zato je pri setvi potrebno zagotoviti čim idealnejše pogoje za kalitev, predvsem mora biti zemlja dobro pripravljena, dovolj topla, vlažna in zračna. Posebno pazimo, da posejemo vsako vrtnino v zanjo ustrezno globino. Za tiste z najdrobnejšim semenom je dovolj, da jih pokrijemo s tanko plastjo prsti ali komposta in samo pritisnemo. Sejemo lahko v vrste ali trakove, kar je bolj priporočljivo zaradi lažje obdelave, lahko pa tudi na široko. Najlažje in najbolj natančno opravimo setev z vrtno sejalnico (Gorenje), drugače pa si napravimo s premičnim črtalnikom jarke, v katere posejemo. Glede na čas rabe vrtnin sejemo v določenih časovnih presledkih, da imamo svežo zelenjavo čim dalj časa, dolgodnevnice sejemo zgodaj spomladi, kratkodnevnice pa v poletnih mesecih. Ne sejmo prezgodaj na prosto v hladno zemljo, ne da bi setev zaščitili vsaj s folijo, ker seme ne vzkali. Seme nekateirh vrntin (kapusnice, plodovke) je pred setvijo priporočljivo za krajši čas namočiti, toliko da se napne, ker potem hitreje in bolj zanesljivo vzkali. Pri predelavi vrtnin je zelo pomembno, da na vrtu pravilno kolobarimo. Najpogosteje se uporablja dveletni kolobar. Vrt razdelimo na tri grede. Na prvi, ki jo gnojimo s hlevskim gnojem ali kompostom, gojimo rastline, ki prenašajo hlevski gnoj, predvsem kapusnice in plodovke (zelje, ohrovt, paradižnik, fižol, solata, zgodnji krompir). Na drugi gredi gojimo tiste rastline, ki ne prenašajo gnojenja s svežim hlevskim gnojem, zato jih gnojimo samo z rudninskimi gnojili atijih ne gnojimo: to so predvsem korenovke in čebulnice (korenček, peteršilj, zelena, čebula, česen, rdeča pesa, redkev, koleraba, radič). Na tretji njivi gojimo trajnice in dišavnice. Na vsaki gredi vrstimo vrtnine tako, da se izognemo negativnim vplivom. Upoštevati moramo, da se nekatere vrtnine ne prenašajo, nekatere puščajo v zemlji škodljive klice ali nematode (kapusnice), zato zelja ali kumar ne smemo več let saditi na isto gredo). Najmanj občutljiva sta za vplive drugih vrtnin krompir in solate. Primerno zaporedje, v katerem naj bi se vrtnine sledile, je n.pr. krompir — kapusnice — plodovke — korenovke. Če hočemo, da nam bo seme dobro kalilo in vrtnine dobro uspevale moramo upoštevati naslednje:) — kupujemo samo kvalitetno seme — sejmo v res dobro pripravljeno zemljo — sejmo v primerno toplo in vlažno zemljo — sejmo enakomerno in v optimalno globino za posamezne vrtnine — ne sejmo občutljivih vrtnin v zemljo, ki jo nismo razkužili — zavarujmo posevek pred ptiči in sončno pripeko, varujmo vlago v zemlji (prekrivanje s poli-vinilno folijo) — če smo uporabljali herbicide, ne sejmo druge vrtnine, dokler se herbicid ne razgradi. Pri vrtninah, za katere si moramo vzgojiti sadike za presejanje ali tudi če jih kupimo, je priporočljivo, da jih pred sajenjem razkužimo, posadimo dovolj globoko (paradižnik) in če je potrebno zalivamo. Le z doslednim delom pri izbiri semen, setvi in sajenju si lahko zagotovimo popoln uspeh in se nam bodo stroški za seme in drugo obilno povrnili. Karel Sander NEDELAV- NOST UDELEŽENEC ALKE EGIPT. DRŽAVNIK (ANVAR EL...) IT, FAŠIST. POLITIK, ZUN. MINISTER SLOV. IGRALKA KJUDROVA IVAN GROHAR UGLED, RENOME TONE VOGRINEC FILOZOF ACOSTA BLA- ZINJAK JAP. VELEMESTO PRITOK SAVE PRI KRANJU DEL VPREŽNEGA VOZA REKA V SEV NEMČIJI IGOR OZIM LOJZE CVET f Eli w" (PESMI) MAKEDONSKI KRALJ (»VELIKI«) BALKANSKO GORSTVO JANEZ MENART ROMAN PISATELJA C. ANETA ZNAČILNOST PRIMORJA NASTAVA EKSOTIČNI FRANC. PLES PODZEMNI HODNIK FR. FILM. IGRALKA MAGALI MESTO V JUŽNI TURČIJI INDIJSKI HRAST ANTON OCVIRK KAREL OŠTIR RUDI AVBELJ OPRAVILO V APRE-TIRNICI DENARNA ENOTA V IRANU ZOBNA GNILOBA SMUČ. DISCIPLINA RADIJ OKRASNA LONČNICA TROPSKA PAPIGA NEMŠKI PISATELJ (THOMAS) MESTECE PRI ZADRU (AEN0NA) IGRALEC SHARIF ANTON ČEHOV GL. MESTO BANGLADEŠA JUŽN0AM. KUKAVICA ELEKTR. INDUSTRIJA ISTO- VETENJE NORDIJ. BOGINJA MORJA ŠPANSKO ŽEN. IME