ST. 26.
IM CELJU, SOBOTA 22. MARCAI9I9
LETO I.
Izhaia «sak tor«k, *•*¦•*•*, in
soheto. - Cenai Zaceloleto 2iK.
za pol leta 12 kron, za čctrt lela 6 K,
za I mciec 2 kroni. Posamexna
ttevii; a »tact« SO vinarjev.
Na pisniene naročbc brez pošiljatve
«Lenjrja «o tie irnsrssmo ozirati.
Narcčniki na] po?.i!jajo naročnino
po poStni nakaznici. Reklaruacije
»feJ.e lista so poštninc proste. Ne-
frank'nmi dopisi se ne sprejemajo.
Na dopise \>rcz podpisa se ne ozira.
aa^H vbb^bb^H       bIbbV         a^a^B        ^Bb sb^H          WmS ^^^k                        ^^|          bb^H       ¦¦¦¦¦!         ¦¦¦¦¦I       bbSI ^^^aa^aV          ^Bv Wb^K
bHb ^^Hb  ^H    ^^b   es5 H    ffg %HI           ~^H    Hh  ^H    ^B  BB   ^^B   fflff BH
¦^¦¦V        988         ^L^Lm       a^BBW \         ^HH    f        ^^BB^mbbh                    ¦¦¦¦>     .a^a^ar           flaaam     a^Law        ^LbV        .^bb^bV       fcfl^Halfl^H
UredrJötvo   in   u^r^vtit^vo
se n.'ihaja v Zvezni tiskr.rni v Cclju,
SchlJcrjcv^i r.eata Ltc<f. 3.
Oglasi sL račun^jo po porab j-nem
prostoru in siccr 1 nun visok ter
C3/»/// 5'rok prostor za cnkrat 18 v,
za vcčkrnt popust. IVlstli cgfasl
stanejo pri cnkratni objavi 3 K.
— Vprašanjem glade inscni'ov
i. dr. je trcba priložiti za odycvor
dopisnico ali znamko. — Rokopisi
s«  ne vračajo.    - Telefon štcv. Go.
IZ&UJA  IN T1SSCA ZVEZNA TES1CARNA V CELJU
ODGOVORNI  UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER.
Dr. V. KuMovec o položaju* - Odločitev glede našili
mej v aprilu. — LJudsko glasovanfe v zasedenih
krajtli? — Nemcl kujejo novo zaroto v Mariboru*
0 položaju.
(Odlomki iz govora narodnega zastop-
nika dr. V. Kukovca na strankinem
zboru krajevne organizacije JDS v Celju
18. t. m.)
Prišedši v Beograd, smo začeli na-
daljevati v Sarajevem započeto delo:
ustanovitev državotvorne stranke. Po-
loiaj je bil še do nedavna negotov. V
politiki Jugoslovani nismo bili vedno
na viSini. Tako smo tudi Se danes
komaj na potn tja, kjer se lahko naSa
pot v bodočnost — kot naroda in kot
driftve — utrjuje. Iskali smo takoj
tesnih stikov z drugimi činitelji Narod-
nega predstavništva. Ustanovili smo
Demokratski klub, ki obsega 11 na-
prednih Slovencev tcr po idejah so-
rodrse hrvaške, srbske in musümanske
zastopnike iz Banovine in Slavonije,
Vojvodine in Bosne. DruŽba je na prvi
pogled raznovrstna, našli pa smo se v
čustvih tako edine, da obeta združitev
najlepše sadove. Klub 85 poslancev (od
prilično 270) pomeni znatno činjenico,
dejstvo, s katerim mora vsakdo raču-
nati. Ni bilo lahko najti sknpnosti na-
zorov, pa vsaj praktično enaka in
•notna je pot za naze delo za prihod-
nost. Treba najti večino, ki bi po mož-
nosti izključevala misel, da hočemo
kivši tostranski Jugoslovani vzdrževati
dualizem napram našemu narodu v
kraljevini Srbiji.
Prišli smo v najprijaznejše dotike
z najmočnejšo srbijansko, radikalno
stranko. Tesne vezi, o katerih so sa-
njali nekateri idealist!, ustvariii za
tnkrat ni uspelo. Najvažnejši vžrok
temu leži v nekaki bojazni radikalcev,
ki imajo vse svoje somišljenike v
Srbiji, da bi bilo narodu nekaj nepojm-
Ijivega, če bi stranka naenkrat izvršila
•rganično fuzijo z nami. Vpoštevali
smo ta razlog, ker smo videli, da bo
9 temi ljudmi mogoče skupno delo na
Podlagah, ki so se sklenile v Sarajevem.
Še simpatičnejše elemente smo
«ašli v stranki samostalcev, disidentov,
«apredniakov; njihov globoko razviti
program   zasluži   priznanj,.   Z   vsemi
W    H Tlami     je   Dem°kr^ski   klub   V
t«m   dot.k,.   ,skati   Se t
kako   stranko   je   bilo   trenuL tezko
¦emokratski   klub   bo   v zvezi s temi
strankam.   m   strujami tvoril tako ve
čino v vseh narodnih  in državotvornih
vprašanjih, da to zadostuje vsakomur,
kdor  je   iskal   v  Narodnem predstav-
ništvu  trdne  večine  baš   iz   teh   raz-~
logov.
Imamo še stranke, ki jih lahko v
t«m pogledu računamo kot sobojevnike;
*usetn prištevam tudi Slovence od Slov.
•judske stranke, ki se zaveda, da mora
hoditi danes pot centralizma, ker ve,
da ravno z ozirom na naš težavni po-
ložaj giede mej moramo na zunaj na-
stopati kot enota. Imamo torej v
Narodnem predstavništvudve-
tretjinsko večino za cilje, za
katere smo se bojevali: edin-
stvenost države je dosežena.
Opazimo pa iudi oblike in tvorbe,
ki niso   razveseljive   in   dajejo potuho
nazorom, ki se širijo tudi še med nami,
češ kakor bi jugoslovanski narod ne bil
zedinjen v Skupni misli, da hoče biti
eno telo. Na Hrvaškem so se vzdržale
politične struje, ki našemu cilju niso
naklonjene, ki si sicer danes 5e ne
upajo, ki so pa pripravljene prodreti
naš narodni program: starčevičanci,
skupina Lorkovič-Šurmin ter nekaj
muslimanov iz Bosne, vsekakor čudna,
pa vendar združitev proti enotnosti.
Podlaga te zdruiitve je nezadovoljnost
nad nczadoščenjem osebnim njihovim
zahtevam. Neodkritosrčnost pri politiki
te skupine smo dobro čutili, nismo je
pa po zasluženju odbili, ker smo ho-
teli na r.unaj pokazati čim več enot-
nosti.
Tudi socijalisti danes državno idejo
dobro povdarjajo in so se dozdaj ko-
rektno držali.
Skupnost na zunaj smo hoteli in
morali vzdržati tudi zaradi našega zu-
nanjega položaja čim učinkovitejSe.
Zakaj zdi se, da se hoče ponoviti ista
igra kakor ob priliki berolinskega kon-
gresa: povdarjajo se moralni
principi in hvalisajo načeia
pravic*, pri tern pa hočejo
veliki narodi porabiti male
narode kot drobiž, s katerim
se plačuje; močnejši misli jo
najprej na sebe in na svoj
d o b i č e k.
Naša vlada je na5o zastavo glede
varovanja slovenske veje naroda dr-
žala krepko v rokah. Ministerski pred-
sednik Protic, obenem predsednik kluba
radikalne stranke, je korekten, v jugo-
slovanskem pogledu odkrit in energičen
mož ter tako dober demokrat, da ne
smemo stranki do danes ničesar oči-
tati. V marsikaterem oziru treba zred-
čiti vino, ki se nam je točilo glede
Pašiča. Tudi v slučaju nepriznanja
akreditivnih listin italijanskega posla-
nika, ker so se glasile le za Srbijo in
ne za kraljestvo SHS, je pokazala
vlada v popolni meri svojo energijo;
zakaj dobro se je zavedala, da lahko
baš iz tega slučaja nastaue hud diplo-
matski konflikt. Varovala pa je edin-
stvenost države SliS.
Glede odločitev v Parizu upamo,
da se bo dala še v zadnjem trenutku
odvrniti nevarnost. Že danes se glase
vesti iz Pariza nekoliko milejše. Pri-
čakovati je zbližanja, če ne popolnega
vglajenja.
Morda bi bila važnejža danes
razna gospodarska vprašanja: promet,
agrarna reforma itd. — vendar mora
baš z ozirom na negotovi zunanji po-
ložaj napraviti naše narodno predstav-
niStvo na zunaj utis konsolidiranosti;
zato je tudi opravičljivo, če se ta vpra-
šanja morda nekoliko delj zavlečejo,
kakor bi marsikdo želel; zato smo se
morali trenutno odreči marsikateremu
idealnemu uspehu, da se konsolidi-
ranost ohrani. Mogoče je bilo to le z
veliko potrpežljivostjo.
Istotako nam treba v javnem po-
litičnem življenju iskati pota, da našo
skupno državo čim najsrečnejše izve-
demo iz sedajnega težavnega položaja.
Naš  sarajevski  program   moramo po-
globiti med narodom.
Demokratski člani Narodnega pred-
stavništva so, svesti si svoje zadače,
zasnovali najšir^e delo v svojem klubu.
Osnovali so se razni odseki, v katerih
se obširno in globoko razpravlja o
vseh aktualnih vprašanjih. Slovenski
člani kluba so si s stvarnim delom in
politično spretnostjo pridobili zaupanje
in spoStovanje pri vseh drugih članih.
Agrarno vprašanje je danes poleg
nacijonalnega največjoga pomena za
ves jugosmvanski narod; v največjem
delu na§ei.;i ozemlja so še danes raz-
mere kakor pri nas pred 1. 1848: rob-
stvo, suženjstvo. Ustvariti moramo
svobodne gospodarje.
Ustava je glavna točka vseh naših
ukrepov v Narodnem predstavništvu.
Sedajno N. p. ni idealno. Ni nas po-
slalo vanje Ijudstvo. Čimprej se mora
ljudsivu dati prilika volitev. Zato se
moramo čimprej zediniti na neko ob-
liko ustave in pripraviti volilni red
za volitve v definitivno Narodno pred-
stavništvo. Kakšen bo volilni red?
Proporčnemu sistemu nasprotujejo ne-
katere srbske stranke, ki so za ma-
joritetni princip. Vendar se zdi, da bo
proporčni sistem dobil večino. A!i bodo
veliki ali mali volilni okoliši, morda
celo samo eden za celo državo? Vse
to je še negotovo. Eno lahko povdar-
jam : čim veČji voli'ni okoliši, tem
ugodnejše za našo stranko.
A za volilni boj — kakor za po-
litično delo sploh — treba organizacije.
Vodilnih idej se mcra poprijeti narod
in družba, in udejstvovati se treba na
političnem polju. Smo lahko tolerantni.
Ootovo pa je, da mora v usodnem
trenutku, kakoršen je danes, vsak, ki
spada h kaki struji, to tudi odkrito
izvajati. V stranki razviti program
treba izvajati do vseh konsekvenc.
Zadnje dni in zadnje tedne se je
pričelo v okvirju naše stranke gibanje
za avtonomijo slojev v stranki. To je
le pozdravljati, zakaj v olčvirju sebe-
zavestne derrjokratske in državotvorne
stranke lahko vsi sloji s popolno av-
tonomijo sodelujejo. Trgovstvo, obrtni-
štvo, uradništvo naj gre isto pot, ka-
kor tudi naše narodno delavstvo vkljub
svoji strokovni narodno-soci|alni orga-
nizaciji v odlični meri sodeluje v
stranki. Pri vsem varovanju posebnih
interesov pa moramo stremiti v prvi
vrsti za utrjenjem skupne državnosti
z ono stvarnostjo, ki jo potrebna, da
v težavnih vprašanjih našega časa
pridemo na zeleno vejo.
Politično in socijalno življenje se
bo pri nas razvilo do velike višine.
Vse delo v tern smislu pa zahteva od
vsakogar izmed nas mnogo energije,
posebno od somišljenikov naše stranke.
Naš evangelj bodi: delo in zopet delo.
V strankinem delu mora nehati skrom-
nost, spoštovanje samega sebe je prva
stvar. Samih sebe ne smemo omalo-
važevati.
Tudi nasim Nemcem —
v spominsko knjigo
Nemci na češkem se ne bi radi
sprijaznili z novim položajem in sku-
šajo uprizarjati punte proti organom
češko - slovaške države. Prav tako
kakor naših par stotin Nemcev, k»
mislijo, da smo mi dolžni zaradi teh
par stotin žrtvovati deset- in sto-tisoče
našega ljudstva nemškemu molohu,
in ki enako skušajo zdaj tu zdaj tarn
uprizarjati nemire. Češkim Nemcem
je največji češki list „Narodni Listy'
napisal v svoji številki z dne 16. tm.
jako umesten članek, ki bi si ga naj
tudi naši Nemci zapisali za ušesa, zato
objavljamo v naslednjem iz njega nekaj
odlomkov;
„Od zavezniške konference nam
je bilo poverjeno pravo suverenosti
nad celotnim češkoslovaškim ozem-
ljem. Imamo torej dolžnost, vzdržati
v svoji državi mir in red ter oboje
tudi vzdržujemo. Če ne pojde z dobra,
tem slabše za nemSke izzivače. Vsak
poskus, izzivati nemire, odločno za-
tremo. Dokler ni mir podpisan, smo
tudi v nemškem ozemlju suvereni go-
spodarji in si te suverenosti ne damo
od nikogar ne prikrajSati in ne om«-
jevati.
V ostalem si naj bodo jasno v
svesti toliko: Kakor si posteljejo, tako
bodo ležali. Češkoslovaška vlada ima
danes pred vsem dolžnost, skonsoli-
dirati državo v gospodarskem pogledu,
a tudi za pozneje si pusti pravico
kontrole v gospodarskem življenju. Če
se Nemci s svojimi punti in spletkaini
stavijo proti nam, če nam onemogo-
čajo ali obtežujejo gospodarsko konso-
Iidacijo države, bodo nosili tudi posle-
dice takega svojega postopanja.
Naj si ne domišljajo, če bi zanje
stvar slabo izpadla, da se bodo potern
mirno skrili pod krilo češkoslovaške
države in da se bodo pod njeno za-
ščito mogli mirno udeleževati gospo-
darskih dobrot, katere bodo naklonili
zavezniki naši državi; da bodo mogli
mirno izvažati pod zaščito z entento
zvezane države. Vlada naše države
bo merlla vsakomur po zaslugah.
Bilo bi smešno domnevati, da bod©
nagradeni z gospodarskimi ugod-
nostmi za to, da v Času, ko bi mo-
rali pokazati lojalnost do države,
skušajo uprizarjati nemire In vstaje
ter jo tako oškodovati.
Še ni prepozno. Naša država je
dokazala, da zna rešpektirati pravice
Nemcev in da je pripravljena tudi v
bodoče videti v njih polnopravne držav-
ljane. Ne more pa trpeti slučajev,
kakrSni so se zgodili zadnji čas, in
bo vedela nastopiti proti notranjirn
neprijateljem mirno sicer, a s skrajno
energijo.
Mislim, da je vzročna zveza teh
stvari vsakomur jasna. Ako hočemo
živeti, rabimo živila. Ako hočemo pri-
delati, rabimo surovine. Oboje treba
plačati. Rabimo kredit. Kredit dobimo,
če bo pri nas red,   mir. Kdor ga ruSi,

»N G VA   DCS A«
ii-ev. 26
Čeh ali Nemec, dela proti državi. proti
koristim države in naroda."
Da veljajo te besede tudi za naše
razmce, bo vsakomur — morda tudi
treznim Nemcem — jasno.
Zanimivi, resrai sklepi.
(Rezolucije, sprejete na shodu JDS dne
16. marca 1919 v Rajhenburgu.)
1.  Zborovalci, zbrani na shodu JDS
v Rajhenburgu, vršečem se na dan 16.
sušca 1919,  odločno protestirajo proti
JkVivični zasedbi jugoslovanskih pokra-
jin po Italijanih in proti nečloveškemu
rtvnanju z našim narodom v zasedenih
krajih  ter prosijo vlado,  da  stört vse
mogoče korake v osvoboditev Jugoslo-
vanov izpod italijanskega robstva.
2.   Da  se   izvede  demokratizacija
vsega  javnega  življenja, se vlada po-
zivlja, danemudoma postavi okrajna
flavarstva pod kontrolo iz vseh stanov
sestavljenih, prosto izvoljenih okrajnih
svetov,   zbirajočih   se   vsak   mesec   k
javnim sejam.
3.   Ustroj današnjih  okrajnih gla-
varstev je predrag in prebirokratičen ;
zato se vlada pozivlje, da strne v do-
glednem času po več glavarstev, oziraje
se na geografične  razmere,  v okrožja.
V krajih  s slabimi prometnimi razme-
rami  se   naj   uvedeio   pogosti   uradni
dnevi.
4.   Pozivljamo vlado,  da skrbi za
odgojo   zadostnega  števila  kmetijskih
učiteljev,  da se more osnovati v vsa-
kem okrožju vzgledna kmetijska sola.
5.  Pozivljamo vlado, da pokliče v
enoletne  kmetijske  oziroma obrtniške
nadaljevalne   tečaje   zadostno    število
ljudskošolskih učiteljev, ki bodo mogli
z uspehom  voditi   nadaljevalne  tečaje
po narodnih šolah.
6.  Vlada ukaži vsem glavarstvom,
orožniškim in nadomestnim poveljstvom
sodiščem in občinskim uradom, da iz-
roče takoj vse tajne akte, proskripcij-
ske liste, črne knjige in zapisnike kon-
fidentov, oziroma da javijo vse denun-
cijante   in   izkoriščevalce   naroda.   Na
podlagi teh aktov in prijav se sestavijo
in potem obelodanijo imena vseh onih,
ki   so   med   vojno   tirali   na5 narod v
obup. Olede „izgubljenih" aktov se imajo
vršiti  najstrožje preiskave.   Parlamen-
tarni   Demokratski   klub   prosimo,   da
podpre z vso odločnostjo   to našo za-
htevo,   da   ne  bodo  silili   v   ospredje
ljudje,  ki   so bili izdajalci Slovenstva.
7.  Zborovalci odločno protestirajo,
da jeTrboveijska premogokopna družba
tudi  pri  nas odpustila več slovenskih
delavcev in uradnikov, dočim sede ne
le tujerodci,  ampak  celo  inozemci še
vedno   pri   polnih   skledah.   Zahtevajo
nadalje, da se z obratom zopet prične.
POLITICNE VESTI.
Naše vprašanje odloženo na
aprli. — Naši delegati zahtevajo
plebiscit   v   zasedenem   ozemlju.   Iz
Pariza je v četrtek prišla vest, da je
rešitev jadranskega vprašanja odlo-
žena na april. — Naši zastopniki so
predlagali, naj se izvrši v vsem od
Italijanov zasedenem našem ozemlju
plebiscit ali ljudsko glasovanje.
Mirovna konference razdeljena
v dva tabora? Iz Pariza se poroča,
da na mirovni konferenci tekmujeta se-
daj dva tabora: na eni strani Amerika
in Anglija, ki hočeta pravično rešitev
vseh zadev, na drugi strani pa Fran-
cija in Italija, Ameriška delegacija na-
stopa odločno proti italijanskim zahte-
vam in hoče, da se reši jadranski pro-
blem na temelju pravice in samood-
ločbe narodov. Wilson ne odobrava
ukrepov, storjenih v njegovi odsotnosti.
Švica priznala kraljevino SHS.
Iz Ženeve je 20. tm. prišlo poročilo,
da je Švica službeno priznala kralie-
vino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Mednarcdni pomen Slovencev. 0
tem pišejo praški ,,Narodni Listy" dne
16. tm. sledeče: „Zgodovina Slovencev
je ves čas izpolnjena s težkimi
boji za narodno biti ali ne biti;
malo slovensko pleme se je bojevalo
na treh frontah: nemški, madžarski in
italijanski, poleg tega pa je bilo v mi-
noli dobi Še napadano od turškihtolp.
Le svoji brezprirnerni žilavosti in iz-
vanredni življenski s«li se ima zahva-
liti slovensko ljudstvo, da se je vzdr-
žalo na eni najvažnejših pozicij evropske
celine in s tem zabranilo, da nemški
živelj ni prodrl do jadranskega morja.
Če bi bili Slovenci že pred stoletji
podlegli kakor so polabski Slovans, bi
bili Nemci že davno gospodarji jadran-
skega obrežja h razmerje moči v ob-
močju Sredozemskega morja bi imelo
dsnes docela drugačno lice, To situ-
acijo je pred več nego 100 let! zelo
dobro razume! veliki francoski cesar
Napoleon I. in je iz slovenskega in
srbohrvaškega ozemlja ustanovil tako-
zvane ilirske province, podrejene na-
ravnost vladi v Parizu, da bi tvorile
jez napram nemštvu, reprezentiranem
po Habsbnržanih, ter da bi istočasno
onemogočile nadvlado Italije nadAdrijo.
Veliki Napoleon je poveril stražo nad
Adrijo ravno Slovencem, Hrvatom in
Srbom, ki so bili od zgodovine same
že v prošlosti za to vlogo določeni.
Tudi francoski učenjak Louis LegeY
je dobro pojmoval mednarodni pomen
osobito od Slovencev obljudenega o-
zemlia in iz njegovih spisov je jasno
razvidno, da bi izločenje slovenskega
ljudstva lahko imelo dalekosežne po-
sledice v ravnotežju evropskih sil. Iz
tega razloga bi si morali čiani mirov-
ne konference v Parizu prej dobro pre-
misliti, nego pristopijo k definitivni
rešitvi jadranskega vprašanja, ki je tu-
di ozko spojeno naravnost z eksisten-
čnim vprašanjem slovenskega ljudstva
tega junaškega stražarja sin je Adrija
pred osvojevalnimi načrti nemškimi.
Več ko 1300 let je stalo slovensko
ljudstvo na straži ob Adriji in bilo tež-
ke boje predvsem z Nemci, in sedaj,
ko je prišla svoboda tolikero narodom,
bi ga naj ravno glasniki svobode in
človečnosti vrgli v novo  robstvo?"
Iz okupiranega ozemlla. Minoli
petek (14. tm.) je bil laški kralj v
Logatcu. Ljudstvo je ostalo v hišah
in ga ni maralo iti gledat. Laški čast-
niki so vojakom sporočili, da bo
kmalo konec njihove vojne službe,
ker se najbrže že 25. tm. reši vpra-
šanje  pripadnosti zasedenega ozemlja.
—   V Ajdovščini so laške oblasti raz-
pustile   občinski   svet.    Razglasile   so
tudi,    da  mora   prebivalstvo pozdrav-
Ijati laške častnike pod kaznijo zapora.
Položaj v Italiji postaja od dne
do dne bolj resen. Prehranitvene raz-
mere so zelo težavne. V industrijskih
krajih severne Italije so izbruhnili resni
nemiri. Bogunci, ki so zadnji čas prišli
v švicarski kanton Tessin, pripovedu-
jejo, da stoji Italija pred velikim pre-
obratom.
V Banat prihajajo neprestano fran-
coske čete. V Aradu je dozdaj 70 topov.
Japoncl hočejo krotiti ruske bolj-
ševike? Poroča se iz Londona, da na-
meravajo Japonci vsled vednih napadov
boljševiških čet na japonske v Sibiriji sa-
mostojno nastopiti proti boljševikom v
Rusiji.
Češka državopravna demokrat-
ska stranka ima 23. in 24. t. m. svoj
glavni letni zbor v Pragi.
IZ KOROTANA.
»Deželnl vojaški svet za Ko-
roško«  zna  tudi   — sicer  bolj slabo
—   slovensko  in   je  te  dni  s sloven-
skimi   letaki   milo  vabil   naŠe  vojake
na koroäki  fronti,   naj  se  vendar za
božjo voljo ne bojujejo proti njim.
čeS da se hočejo tudi oni ob naSi
strani bojevati za vzvišene cilje med-
narodnega proletarijata. Če so ti vzvi-
šeni cilji istovetni s sramotnim. Živin-
skim postopanjem nemških tolp, ki jih
vodijo soldatenrati na Koroškem, proti
našim ljudem, vojaSkim in civilnim, o
katerem postopanju so prinesli slo-
venski listi že toliko gradivs, potem
se našo vojaStvo zahvali zanje. Če so
ti vzvišeni cilji v tem, da soldatenra-
tovske to!pe dan za dnem krSijo pre-
mirje, napadajo naše slovenske kraje
itd., potem naši vojaki dobro vedo, kaj
pomeni soldatenratovska svoboda!
Kdo bo le Sei na tako neumno pri-
pravljene limanice?!
Koroška dežclna vlada je dala
brez vzroka internirati nekatere Slo-
vence. DeŽelna vlada v Ljubljani je
zahtevala od vlade v Celovcu njih
oprostitev do včeraj 21. tm. ker bo
sicer primorana k slrogim proti-
odredbam.
Mribörske novice
Z   gozdarskega   zborovanja   v
Mariboru. Dne  27. februarja t. !. višilo
se je v Mariboru ustanovno zborovanje
„podravske podružnice gozdnrskega dru-
žtva",  na  katerem  se   je  volil sledeči
odbor:    Predsednik    g. Viktor   Glaser
(Ruše),  tajnik  ing. Janko   Urbas (Ma-
ribor),    blagajnik   Robert   Premerstein
(Maribor), odborniki:   Marko Kapun p.
d. Žigert (Bajtina), ing-. Frunio Pahernik
(Vuhred), Ferdinand Kac   (Šmartno pri
Slovenjgradcu) Franc Kolenc  (Ljuhno).
Z  ozirom   na nujnost pravične rešitve
agrarne reforme sklical je odbor 9, t. m.
v   Maribor  prvi   redni občni zbor po-
družnice, katerega so se posebno mno-
goštevilno   udeležili   gozdni   posestniki
s Pohorja.   O. ing. Pahernik   je govoril
o pomenu agrarne reforme v splošnem.
posebno   pa  za  kmetskega   gozdnega
posestnika.    Nameravana    reforma pri
gozdni posesti se mora izvršiti letam,
kjer se čuti za to potreba in pa tako,
da   se   produkcija  gozdnih   pridelkov
poviša, ne pa otežkoči ali celo onemo-
goči. O važnosti zadružništva, posebno
za   mala   gozdna   posestva   je   govoril
g. ing. Urbas.   Pri   splošni  zelo živahni
debati  se  je sklenilo, delati na to, da
se čimprej združijo vsi kmetski gozd-
ni   posestniki   v   gozdarskem   društvu,
ker  le  tako   se   bode   pri nameravani
reformi na merodajnem mestu vpošte-
val tudi glas gozdnega posestnika-kme-
ta.  Predsednik  g. Glaser   prečita reso-
lucijo, ki se je vposlala na ministerstvo
za šumarstvo in rudarstvo v Beogradu
in   pa   predsedništvu   deželne   vlade v
Ljubljani:   „Na   prvem   občnem   zboru
podravske podružnice gozdarskega dru-
Stva   zbrani   gozdni   posestniki iz slo-
venskega Štajerja in Korotana se eno-
glasno  pridružijo  sklepu,   katerega  je
stavilo   o  izvedbi agrarne reforme os-
rednje  gozdarsko  društvo v Ljubljani.
Rešitev te reforme v smislu stavljenih
predlogov  je  za   obstoj  naših gozdov
in za  uspešen razvoj naše mlade les-
ne industrije življenske važnosti. Pov-
darja  se,  da  je  predvsem upravičena
razlastitev  gozdnih posestev, katera so
nakupili vojni dobičkarji v špekulativne
namens in katerih ne oskrbujejo sami."
Slovenski nočejo znatl v trgovini
Turad, v Steiermärk. Eskomptbank, v
gostilni pri Zamorčku. Vkljub temu
pa zahajajo tja ,,zavedniu Slovenci.
Avstrofilska brošura gkofa dr.
Napotnika pred kazenskim sodiščem.
Škof Napotnik je že 1. 1914 izdal več-
jo knjigo, posvečeno spominu cesarja
Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete.
Vsebina je naravnost ostudno proslav-
Ijanje habsburške dinastije. Začetkom
januarja letošnjega leta pa je izšla
brošura, ki je kratek izvleček iz one
knjige. Seveda je državno pravdništvo
vso zalogo zaplenilo in je okrožne
sodiščo zaplembo potrdilo. Škof pa se
je pritožil. Pri vzklicni razpravi minol»
soboto 15. tm. ga je zastopal advokit
dr. Lfiskovar Vzklicno sodišče je ško-
fov ugovor zavrnilo ter zaplembo in
prepoved   razširjanja  brošure potrdilo.
»Krožek mestnih uslužbencev v
Mariboru« se je osnoval kot stsmov-
sko društvo mestnih uslužbencev.
O odslovljenem ravnatelju mad-
borskegn poštnega urada, 1°. Tschechu,
poroča „Mar. Delavec", da ima v Ma-
riboru nekak „konzulat" za zapriseganje
za Nemško Avstrijo. Res zanimivo I
Za častna občana sta imenovtli
generala Maistra in okr. glavarja dr.
LajnšiČa obmejni cbčini Gornji in
Spodnji Jakobski dol.
PTUJSKE NOVICE.
4 miljone kron vojnega posojila
je vsled Ornigovega dela podpisal
ptujski okrajni zastop. Velikanske
svote je podpisala tudi ptujska mestnt
občina (baje celo brez sklepov obč.
odbora). Pod tem zdaj ječita oba za-
stopa. To je tudi vzrok, zakaj je
djano Omigovo premoženje pod nad-
zorstvo.
V Narodnem Domu v Ptuju se
je otvorila javna gostilna. Najemnik je
naroden Slovenec iz Gradca.
CELJSKE NOVICE.
Slowerssk® gSedsltšče v
Celju. Danes v soboto 22. t. m. ob
pol 8. nri zvečer priredi Dramatično
društvo v Celju v Mestnem gleda-
Hšču enodejansko veseloigro »Nič
otrok« ter enodejanko-burko »Če sta
dva«.
Kor? cert Celj. pewskega
druötwa jutri v nedeljo 23. tm. ob
3. ur! pop. v Narodnem Domu. Sode-
luje sollstka Mila PoČivalnik, na kla-
virju spremlja   Alilka PotoČnik, obe
iz Ljubljane.
Koncert v prid invalidom celj-
skega pešpolka priredi nadomestni
bataljon polka v torek 25. im. ob 4.
uri pop. v veliki dvorani Narodnega
Doma. Proizvajxi vojaška go'dba iz M»-
ribora pod vodstvom vojaškega kapel-
nika g. Herzoga sledeče točke: 1. Dvorak:
Carneval, uvertura; 2. Jules Massenet:
Penette, Pitorette, koračnica; a:r de
Ballet; Angeius; vite Bohemes (ciganski
pies); 3. Ivan Pešta: Jugoslavia (uver-
tura,    posvečena    generalu    Maistru);
4.  Smetana:  Vltava   (simfonična   slika
iz cikla „Moja domovina"); 5. Čajkov-
skij: 1812 (svečana uvertura). — Med
proizvajanjem   točk   ostanejo  vrata v
v dvorano zaprta.
Mestno gledališče v Celju. Pri
vseh dosedanjih predstavah in prire-
ditvah smo opa2ali, da je mestno gle-
dališče za celjske Slovence že skoro
premajhno. Računati je treba tudi z
udelež :.o iz okolice, zato bi bilo dra-
matičnemu društvu priporočati, da pri-
reja sobotne večerne "n nedeljske po-
poldanske predstave. „Ponižnih Ijudi
gre dosti pod eno streho". Ta star, p»
resničen nauk bi radi ob tej priliki
povedali v razmiSljevanje. vsem onim,
ki se prav po nepotrebnem obregavajo,
ako jih ne čaka ravno tista loža, ki si
jo žele, ker so jo baje poprej za stalno
imeli, ko je bilo gledališče §e nemška
mestna buda. Slovensko občinstvo, ki
v nemškem gledišču ni uživalo privi-
legijev in ni delalo napotja Nemcem
iz narodnega principa in vsled svojega
boljSega okusa, si tolmači to nevoljo
nekoliko drugače. Mi nimamo danes
poklicnih igralcev in igralk, predstave,
ki jih imamo, so delo požrtvovalnosti
vseh onih, ki sodelujejo, so plod ide-
alizma ljudij, ki poznajo poleg svojega
yaz še kaj več na svetu.
Stev. 26
»NOVA   DOBA(
Stran 5.
Iz Gabcrja. Odkar so prišle znane
vesti \z Pariza, je naSitn nemškutarjem
v cinkarni zopet zrasel greben. Znani
zagrizenec Holz! zopet vpije nad slo-
venskimi delavc; kakor obseden. 2a-
ničljivo jim brusi v obraz, češ tu imat«
zdaj vašo Jugoslavijo, zdaj bo §la med
hudiče itd. Grozi jim, da kteremu ne
„pa5e", naj se zgubi in naj gre „tja
dol" itd. Je res Skandal, da se take
stvari v  državnem  podjetju  trpijo.
Preskrba z mesom v Celju. Ob-
lasti so prišle na to, da so pri neka-
terih ceijskih mesarjih velike zaloge
mesa, ki jih pa mesarji nočejo po pred-
pisnnih cenah prodajati. S strani ob'asti
so se ukrenile stroge odredbe. — Kakor
Cujemo. prevzame gospodarski urad
aprovizacijo z mesom v svoje roke in
so odposlani nakupovalci živine na
razne strani.
Iz Celja. Piše se nam: Od raznih
strani čujemo pritožbe, da — sicer že
vpokojeni mestni ekonom, ki pa je
imel tudi še letos pri oddaji mestnih
zemljišč glavno besedo — ni postopal
povsem pravično; zemljo so dobili
mnogi, ki so Že odpuščeni iz službe
SHS, dočim je marsikateri uslužbenec
SHS, ki nima niti koščka zemlje, „skoz
padel".
Sestanek državnih uslužbencev.
Pi2e se nam: Nedavno temu je nekdo
v Vašem cenj. listu sprožil zelo srečno
misel glede sestanka oz. sestankov
vseh državnih uslužbencev Celja in
okolice. Misel nam je zelo ugajala,
ztto prosimo gospoda, ki je misel spro-
žil, naj kratkomalo naznani dan, uro
in kraj sestanka, pa se bomo z vese-
ijem odzvali. — Več drž. uslužbencev.
Ponlžno vprašanje. Piše se nam:
Ker se je že v vseh uradih precej iz-
čistilo, kako to, da se na okrajni za-
stop celjskil čisto pozabi ? Ali bi ne
bilo umestno, da se mesto pangermana
Weixlerja nastavi kak Slovenec invalid ?
Zaradi hudodelstva tatvlne ob-
«ojenl so bili minoli teden pred celj-
sko kazensko sodnijo: 18 letni vrrnar-
fiki učenec Rudolf Kuffner iz Banjaluke
zuradi tatvine setnenja (4 mesece težke
ječe); 31 letni žel. uslužbenec Rud. Kališ-
nik iz Zid. mosta zaradi tatvine 1 vola
pri voj. poveljstvu v Zid. mosru (4 me-
sece težke ječe); delavka Karolina Re-
bov iz Teharj zaradi tatvine obleke
(3 mesce težke ječe); delavec Franc
Podkoritnik iz Liboj radi tatvine konj-
skih odej (3 mesece težke ječe); kuha-
rica Marija Gramer iz Gelja,"že večkrat
radi tatvine predkaznovana, radi tatvine
zimske suknje v vrednosti 700 krön
natakarici Matildi KeSek pri Belem volu
(* mesecey težke ječe).
Zaradi težke telesne poškodbe
obsojeni so bili minoli teden pred ka-
jensko sodnijo v Celju: rudar Alojzij
Cemer iz Fenetiš pri Litiji, ker je dne
t.-,     .             pit v ^Kobernetovo   eo-
no,senaposledstep!iiSunilra
Skobemeta * „ožem v hrbet (4 mesece
telkeje^^S.etnide.avecjkCa,
iz Kostnvnice je starca Franca Bergleza
ztradi  neke  kure težko poSkodoval s
sekiro (8 mesecev težke ječe).
Po krivem je prisegla pri neki
razpravi pri okr. sodniji v Rogatcu vi-
ničarka Mar. Rižnar iz Trškega vrha
pri Rogatcu. Celjsko okrožno sodišče
jo je minoli torek obsodilo na 2 me-
8«ca težke ječe.l
Pri rekvlzkiji je 36 letni BlaŽ Korže
P°s. v Nadolah,  sunil  župana Laha v
prsa  in   ni   dopustil   rekvizicija.   Pred
CelJskim kaz. sodiščem je bil radi hu-
°delstva javnega nasilstva obsojen te
na 1  mesec težke jeČe.
v      Tatvlna na celjskem kolodvoru.
noči   od   20.   na  21. tm.  je bil na
iskem kolodvoru Ferd. Kosu ukraden
°vče*   z   razno   obleko.    Nekl   Karl
Tovornik, ki je komaj prišel iz zapora,
se je klatil ves večer na kolodvoru
ter je takoj po tatvini ušel. StraŽniki
so ga proti jutru izsledili in aretirali.
Detomor all nesreča ? 22-letna
služkinja Marija P. iz Celja je na
potu domov. v neki hiši porodila otroka,
po njeni trditvi mrtvega. Znakov na-
silnosti na otroku ni opaziti. Da se
stvar pojasni, je policija oddala stvar
drl pravdništvu.
ONEVNE NOVICE.
Vprašanje uradniških plač. Vlada
v Beogradu se bavi z vprašanjem
izenačenja plač vseh državnih uradnikov
in nastavljencev kraljestva SHS. Načrt
je že zdelani. Uradniki bodo razdeljeni
v 11 plačilnih razredov. NajviSje plače,
ki jih mora doseči vsak državni na-
stavljenec, znašajo: za uradnike z ma-
turo 5000 dinarjev, za uradnike brez
mature 3800 dinarjev. Poleg place
bodo dobivali še aktivitetne doklade.
Naredba stopi najbrže že 1. maja v
veljavo.
Zbirko zlata in srebra so začeli
organizirati v češkoslovaški državi.
Čehi pridno oddajajo oboje, da tako
dvignejo svojo valuto. Samo v kutno-
horskem pol okraju so do 14. t. m.
oddali 140 kg zlata v vrednosti
650.000 K.
Vellko zanimanje so vzbudlli
vsestransko članki dr. V. Vukovca o
vprašanju ^vstrijske denarne veljave.
Mnogi so jih sicer krivo umevali in
smatrajo članke že kot izraz gotovega
dejstva, dasi je pisatelj sam izrecno
povdaril, da je hotel izzvati samo o
stvari razpravljanje v javnosti, in sicer
resno razpravljaiije, pa ne rnorda za-
bavljanje na Jugoslavijo in vlado, kakor-
šno smo tudi mi z več strani sprejeli.
Želeti bi bilo, da bi se osobito naši
finančni strokovnjaki tudi javno z za-
devo resno bavili.
Vrnll se je v Zagreb znani
hrvaški politik dr. Hinko Hinkovič.
Vodil je ves čas vojne jugoslovansko
propagando v inozemstvu.
Pisma čez Švico v Ameriko.
PiSejo nam : Čitali smo v listih, da
naj, kdor hoče poslati pismo v Ame-
riko, pošlje isto preko Švice v Basel
potom tam bivajoče osebe, kteri se
naj vpošljejo 4 krone, priložene v pismu,
da ga odpravi isti v Ameriko. Temu
nasprotuje naredba švicarske vlade,
ki prepoveduje uvoz bankovcev iz
držav bivše Avstrije — in tudi našim
naredbam v Jugoslaviji, glasom kterih
je izvoz vrednotnic in denarja prepo-
vedan. Vsled tega je vprašanje, Če
pridejo tiste štiri krone v naslovljeni
kraj. Pisma v inozemstvo se morajo
predati namreč odprta!
Amnestlja glede prisvojenega
demobilizadjskega blaga. Gospodar-
ska komisija za stvarno demobilizacijo
v Ljubljana je sklenila, da se vsem
hranilcem demobilizacijskega blaga
spregledajo vse posledice in kazensko
zasledovanje, če najkasneje d:* 15.aprila
prijavijo množino in kakovost blaga,
ki so si ga prilastili, na naslov ome-
njene komisije v Ljubljani (Sodna ul.,)
ali pa pristojnemu okr. glavarstvu.
Takim priglašencem bo na prošnjo
prilaSčeno blago po ocenitvi in plačilu
event, tudi prepuščeno v last. Po
preteku roka se bo postopalo proti
vsem imejiteljem kateregakoli samo-
lastno prisvojenega demobilizacijskega
blaga kazensko zaradi prestopka proti
državnemu imetju.
Amerlške moke za Slovenljo je
prišlo minoli teden iz Trsta 427 ton.
Vsega skupaj dobimo 2000 ton.
Varuhom nedoletnlh sirot in ne-
zakonskih otrok v opomin! Ali ste
že našli rešitev kapitalov vaših varo-
vancev,   ker   ste  od  prejšnjih  oblasti
bili prisiljeni naložiti depozita v vojna
posojila? Ako ne, nudi se vam sedaj
prilika, da zasigurate varovancem vsaj
kapital, kateri se jim tekom 12 — 15
let v gotovini izplača. Tudi drugim
lastnikom vojnih posojil se nudi pri-
lika, da se iznebijo teh vojnih zadol-
žnic. Natančneje razvidno v današnjem
inseratu.
Prošnje za Izvanredne podpore.
Prejeli smo: Pri poverjeništvu za so-
cijalno skrbstvo se množe slučaji pro-
šenj za izvanredne podpore. Opozaria-
mo, da se poverjeništvo odslej ne bo
več oziralo ne take prošnje, ker je
preobloženo z drugim delom. Vse take
prošnje je odslej vlagati pri pristojnem
okrajnem glavarstvu oziroma mestnem
magistratu.
Naslovljajte pisma slovenskl!
Raztrgali smo tuje okove. Ne visi več
nemški klobuk z zelenim trakom v
poštnem uradul Na mesta, kjer so se
šopirili prej nemški uradniki, so prišli
ljudje naše krvi in našega mišljenja.
Strašilo je hvalabogu izginilo iz naših
uradov, ki se ti je na tvojo vijudno
vprašanje posmehljivo odrezalo »Ver-
steh nit bindiS«. Vendar pa še prihaja
tupatam crna senca te bivše prikazni
potuhnjeno v urad, in sicer duh sovra-
žnega nam prejSnjega sistema: nemški
naslovi na.pismih. Upajmo, da bo tudi
tega kmalu konec. Ko pišeš pismo, ne
pozabi, da si v Jugoslaviji in da ti
slovenski poštni uradniki na noben
način ne bodo spravili tvojega pisma
radi tega hitreje na naslovljeno mesto,
če je naslov nemški. Pa tebi, okorna
roka, ne zamerim tega tako kakor one-
mu slovenskemu notarju v Slovenskih
Goricah, ki je še vedno v »Sankt Le-
onhard in štajermark«, ter se ne more
ločiti od svojega Sv. Lenart na Štajer-
skem!!! — Velika noč prihaja! naše
slovensko prebivalstvo si čedi in beli
hiše na znotrai in zunaj. Jzprašujmo
si vsak dan svojo narodno vest ter
se očistimo sramotnih peg minulega
narodnega suženstva! To zahteva od
nas naša narodna sveta svobodal
IZ JUGOSLOVANSKE
OEMOKRATSKE STRANKE.
Shod JDS v Žalcu na Jožefovo
se je vršil ob ogromni udeležbi ljudstva.
Roblekova dvorana je bila nabito polna
in se je splošno cenila udeležba na
najmanj 600 ljudi. Otvoril in vodil ie
shod g. Fr. Roblek. O političnem polo-
žaju je obširno ob splošni napeti po-
zornosti razpravljal narodni zastopnik
dr. Kukovec. Govorila sta tudi dr. Ka-
lan in g. Sancin. Sprejele so se rezo-
lucije, vkatenh se je izrekla zaupnica
dr. Kukovcu, so se izrazile razne kmet-
ske zahteve ter se je izrekel odločen
protest proti laški nasilnosti. Savinjčani
so na tern shodu zopet manifestirali
svojo   politično   zrelost  in  zavednost.
Zbora krajevne organizaclje JDS
v Celju v torek 18. tm. se je udele-
žilo odlično število članov in članic.
Narodni zastopnik dr. Kukovec je po-
dal obširno, velikopotezno poročilo o
našem notrajnem in zunajnem pol. po-
ložaju, posebej o dogodkih in grupa-
cijah v Nar. predstavništvu v Beogradu.
Zbor je vzel njegovo poročilo z navdu-
äenjem na znanje, izrekel zasLopniku
zaupanje in ga prosil, da posveti tudi
v bodoče vse svoje izredne duševne
sile narodnemu delu v dozdajni smeri.
Zbor je pozdravil tudi ustanovitev De-
mokratskega kluba kot dozdaj najmo-
čnejšo državotvorno parlamentarno
skupino v Beogradu. — Dr. E. Kalan
je poročal o shodu zaupnikov JDS v
Ljubljani 16. tm. in o tamošnjih sklepih.
Na občnem zboru krajevne orga-
nizacije JDS v Rajhenburgu v soboto
15. tm. je bil izvoljen za predsednika
postajenačelnik g. Srečko Rainer.
NARODNO-SOCIJALNA
ZVEZA.
Narodna Soc. Zveza v Ljubljani
je imela 15. tm. zbor delegatov. Iz po-
ročil je bilo ravzidno, da se Zveza, od-
kar je po voini zopet oživela, krepko
razvija. Za predsednika je bil zopet
skoro soglasno izvoljen Rud. Juvan, za
tajnika Ivan Tavčar, za blagajnika Ivan
Zupan. Za prvega podpredsednika je
izvoljen Dragotin Gobec. — Zveza usta-
novi svoj lasten tednik „Narodni soci-
jalist". — V nedeljo 16. tm. se je vršila
glavna skupščina Zveze. Ivan Tavčar
je poročal o delavskem strokovnem
gibanju, dr. Vlad. Ravnihar o socijalni
zakonodaji in politiki, Manica Koma-
nova o nalogah ženske v delavski or-
ganizaciji, Ivo Peruzzi o vprašanju de-
lavske mladine, Ivan Tavčar o delav-
skem tisku. — Osnovala se je Narodno-
socijalna tiskovna zadrt;ga, ki bo izda-
jala društveno glasilo.
Nar. Soc. Zveza v Celju opozarjt
svoje Člane pevce, da se vrše pevske
vaje odsihdob redno ob pondeljkih in
petkih v vrtni dvorani pri ,.Belem volu"
točno ob 8. uri zvečer.
Jugoslovanskl železnlčarji v Cel|u
prirede v nedeljo 23. tm. dopoldne shod
v Nar. domu. Vabim vse člane NSZ, da
se shoda polnoštevilno udeleže. Pred-
sednik.
Tiskovna zadruga Nar. Soc Zveze
prične izdajati že te dni časopis „Na-
rodni socialist". Deleži pri zadrugi so
po 50 K. Deleže v Celju sprejema pred-
sednik podružnice NSZ Drag. Gobec.
Jugoslovanski
ftredeniski sklacl.
Za jugoslov. iredentski sklad so
darovali nadalje gg.: ofic. Logar 10 K,
Karl Pajk 10 K, Draksler 4 K, dr. Stegu
10 K, dr. Flerin 10 K, petošolci celjske
gimnazije K 23"60. (Zbirka g. prof. dr.
Jož. Rusa).
V Vojniku so tamošnja slovenska
dekleta že tudi organizirala zbirko v
trgu in okolici.
OBRT, TRGOVtNA IN NA-
RODNO GOSPODARSTVO.
Semenski krompir. Slov. kmetij-
ska družba je kupila več vagonov se-
menskega krompirja prav dobre vrste
ter ga bo oddajala svojim udom za
pomladno saditev. Krompir je dobre
slavonske vrste, in sodeč. po prejšnjih
poskusih je primeren tudi za krajevne
razmere v Sloveniji. Domačega, posebno
kranjskega krompirja za seme je danes
težko dobiti, vsled Cesar si moramo po-
magati z uvozom tega semenskega go-
molja. Priporočati je vsem kmetovalcem,
naj posade vsaj nekaj tega tujega krom-
pirja ter poskusijo, kako bo uspeval
pri nas. Prodajalec nam zagotavlja, da
je ta krompir „Imperator", ki je znan
kot izborna vrsta. Oddajal se bo le
udom Slovenske kmetijske družbe in
sicer naložen v vagonih brez vreč po
90 K za 100 kg, v vrečah pa po 100 K
za J00 kg. Podružnice ali županstva,
ki ga hočejo naročiti po cele vagone,
naj brzojavno priglasijo svoja naročila,
ker je že v prihodnjih dneh pričako-
vati dohod tega blaga. — Slovenska
kmetijska družba v Ljubljani.
Kurz krone v Beogradu. Dne
: 9. tm. se je plačevalo v Beogradu
za 100 dinarjev 290 K, za 10^ifrankov
pa 390 K.
Avstro-Ogrska banka kupuje
bivše avstro-ogrsko posojilo samo še
s 50% vrednosti.
Hmeljarsko društvo za Slovenljo
s sedežem v Žalcu priredi na praznik
dne 25. tm. ob 3. uri popoldne v go-
stilni g. Fr. Roblek-a v Žalcu svojo
redno,   XXXIX.   glavno  skupSčino  po
Stran 6.
»NOVA   D O B A«
Stev. 2*
Nad^mestni  bataljon   Celjskega  pešpolka
priredl
v torek dne 25. sušca 1919 ob 4. uri popoSdne v vellki
dvorani Nar. Doma v Celju v prid „invalidom" polka
^B^T j&3pr'' ^^^^^^^^k ^H^^^. ^^r j^^^^^^^L ^^^^^^^B ^^^^^^^^^n ^^^^^^^^^b
kl ga proizvala vojaška godba iz M&ribora pod vodstvom voj. kapelnika gosp. flerzogä.
običajnem dnevnem redu. K mnogo-
brojni udeležbi uljudno vabi društveno
vodstvo.
Išče se pilarski pomočnlk, ki bi
želel v staro dobro ojyemljeno delav-
nico vstopiti ali pa delavnico prevzeti.
Pojasnüa daje Zveza južnoStajerskih
obrtnih zadrug v Laškem trgu.
Proti verlžnikom v Bosni Sara-
jevska vlada je odredila natančno pre-
iskavo vseh sarajevskih trgovskih skla-
dišč. Pri preiskavi so našli ogromne
zaloge sladkorja, soli, petroleja in vži-
galic, ki so jih skušali verižniki izrabiti
v tihotapske kupčije.
Zadiija poročila
Marlborski Nemcl pripravljajo
nove igzrede?
LDU. Maribor, 20. sušca. Tukajšnji
Nemci pripravljajo nov§ zaroto v več-
jem obsegu za 27. in 28. tm. Zadnje
dni so začeu kar javno govoriti, da
bodo Slovenci že 26. tm. iztiruni iz Ma-
ribora, da bo te dni zasedlo mesto
laško vojažtvo in da bodo vkorakali
\z vseh ncmških pokrajin Nemci z
zastavami v Maribor. Obenem z Mari-
borom se bodo Nemci polastili tudi
Ptuja, Radgone in Celja. Danes ]e
prišla neinška so'iska mladina domov
x novico, da so v Šolah ukazali, da
bodo morali od 26. do 28. tm. nemški
otroci prepevati na ulicah. Potniki iz
Oradca pripovedujejo, da v Gradcu
razpečavajo letake, v katerih se pro-
glaša Maribor definitivno kot nemško
avstrijsko mesto.
Srbski vojvoda Milič v Mariboru.
LDU. Marlbcr, 20. sušca. Vojvoda
Milič, poveljnik 4. armade, je z večer-
nim vlakom prišel iz Zagreba. Na kolo-
dvoru ga je sprejel general Maister.
Izgnani nunäkl hujskačl Iz Maribora
LDU Maribor, 20. suSca. Danes sta bila
izgnana iz Maribora v Nemško Avstrijo bivši
poštni ravnatelj Ferd.Tschech in bivSi vodja
kolodvorske pošte Toodor Mendel, ki sta
vkljub opominom vzdrževala protidržavno
progagando s poštnim ravnateljstvom v
Gradcu. Pred izgonom sta iskala interven-
cije pri tnkajšnji italijanski koiwisiji, pa
brez uspeha.
Ententna komisija  na Koroškem.
LDU Celovec, 20. sušca. (DKU; Dežel.
voj. poveljstvo na Koroškem razglaša: Dne
19. tm. so se prijavili pri deželnem povelj-
stvu v Celovcu francoski častniki, člani kon-
trolne inisije za Štajersko in Koroško, ki
so prispeli iz Ljubljane. Misija zavezniških
držav, ki pride prihodnje dni, bo sestojala
iz polkovnika kot predsednika, 8 častnikov
in 12 rnož spretnstva. Uradovala bo v Ce-
lovcu in potovala po deželi kakor svoj Čas
amcriška. Nadzorovala bo izvršitev pogojev
za premirje. Javnosti  se bo poročalo.
Iz Narodnega predstavništva,
LDU Beograd, 20. sušca. Dernokratski
klub je v včerajšnji scji razpravljal o adresi.
Oovorniki so povdarjali, da je treba v njej
odločno naglašati naže zahteve v zunajni
politiki in zahtevati integraluost naiega
ozemlja. Z oziiom na notranja vprašanja
stoji D. K. na stališču, da se imajo vsa
vprašanja glede ustave in volilnega reda
čimprej in na najširši demokratski podlagi
resiti.
LDU Beograd, 20. sušca. Jugoslovan-
ski klub je v današnji seji izvolil v odbor
za pripravo volilnega reda dr. Hohnjeca,
dr. Jankoviča, dr. Pogačnika, dr. Schau-
bacha in dr. Dežehča.
LDU Beograd, 20. sušca. V vprašanju
adrese se je dosegel sporazum med stran-
kami in se bo predlagala enotna adresa.
Narodni  klub za dlnastijo.
LDU. Zagreb, 20. sušca. Riječ
SMS poroča iz Beograda: dne 15. tm.
so se oglasili pri min. pred. Protiču
člani predsedstva Nar. kluba dr. Pave-
lič, dr. Lorkovič, in dr. Drinkovič ter
izjavili,   da je za nje in njihove stran-
ke vprašanje monarhije in dinastije
Karagjorgjevičev izven diskusije ter tudi
nočejo t.ga vprašanja nositi mednarod.
Zagrebšk! nadškof dr. Bauer v
Beogradu.
LDU Beograd, 20. sušca. Zagrebški
nadškof dr. Bauer je posetil vse odlične
osebe v vladi in Nar. predstavniStvu ter
raxne vojaške dostojanstvenike. Vršili so
se ob tej priNki razgovori o važnih cerkve-
nopolitičnih vprašanjih in je dobil dr. Bauer
najlepSi utiS. Jutri se vrne v Zagreb.
Polkovnlk Milan PrlbiČevIČ upokojen.
LDU Beograd, 20. susca. ProSnji pol-
kovnika Aiiiana Pribičeviča za odpust iz
vojaške službe se je ugodilo ter se mu je
obenem dovolüa pokojnina. Pribičevič je
izstopil iz armade, ker se hoče posvetiti
političnemu delu.
j
Bosanski hrvaški prvak — odpuščen.
LDU Beograd, 20. suSca. Znani dr.
Nikola Mandič, civilni adlatus bivSega de-
želnega poglavarja, znan avstrijanski peto-
lizec, je popolnoma odpuščen iz službe.
Znmiijšaiije bančnega prometa
avstro-ogrske banke.
LDU. Dunaj, 20. suSca. (ČTU).
Danes je izSel izkaz avstro-ogrske ban-
ke o stanju z dne 7. tm., ki kaže
zmanjSanje bančnega prometa za 426.
102. 730 K.
Vstop  češkoslovaške  pošte  v Pragl
v svetovno poštno zvezo.
LDU Praga, 21. sušca. »Venkov« po-
roča: Ceškoslovaška pošta v Pragi vstopi
v svetovno poštno zvezo. Mednnrodna pi-
sarna svetovne poStne zveze v Bernu je
vzela na znanje imenovanje Stribrnega mi-
nistrom za poštni in brzojavni promet in
dr. Patka glavnim ravnateljem.
Žeieznlški promet v Šlezijl.
LD4U Krakov, 21. sušca. (PBA) Poljsko-
čežka pogajanja, v katerih se je razpravljalo
o vzpostavitvi rednega železniškega prometa
v Sleziji, so dovedla do ugodnega uspeha.
Promet bo prihodnje dni zopet otvorjen.
GrozeČa stavka v AngHji.
LDU Ženeva, 20. sušca. >Louvre« piše:
Ce izbruhne y soboto v Angliji splošna
stavka, ni izključeno, da preide tudi na Fran-
cijo in Spansko. Lloyd George je glasom
poročil vkljub prošnjam Wilsona, Clemen_-
ceauja in Orlanda odpotoval v London.
Stavka bančnih uradnlkov v Zagrebu
— Kon can r9
LDU. Zagreb, 20. sušca. Vöeraj je
bil dosežen sporazum med zavodi in
uradniki in je stavka v bančnih in za-
varovalnih zavodih danes končana. U-
radniki so danes pričeli z notranjim de-
Iom, jutri prično tudi z delorn za stran-
ke. Sporazamno se je doseglo: enkratno
šesturno uradovanje, ki se uvede čez
14 dni; 2. regulacijo plač izvede s 15.
aprilom vsak zavod zase s svojimi
uradniki; 3. izplača se uradnikom en-
kratna vojna podpora 1500K, za ženo
900 K in za vsakega otroka po 400 K;
4. uvede se razsodišče, v katero volijo
uradniki in člani uprave po 3 zastopnike,
ki skupaj volijo predsednika; 5. urad-
niSka pragmatika, osnovana na naj-
modernejših načelih, stopi v veljavo
s  1. oktobrom.
Izgufoil.a se \t Crna iistnica na poti iz
Teharja do kavarne Kos. Poštcni najditelj
se prosi, da isto proti nagradi odda vgrajskl
vojašnici soba St. 31, pri narcdniku Rančanu.
409 1
Odda se samskemu gospodu prijazna,
solnčna soba, opremljena, s 15. aprilom, v
hiši št. 31. II. nadstr. Graška cesta. Pisme-
ne ponudbe na Mici dr. Ru." n, St. Jur ob
juŽ. žel.                                               406 1
Sprejmeta se dva delavc» za vitno deio
proti dobremu plačilu in celi hrani. Vpraš»
se pri oskrbništvu graŠČine Sanek, pošta
Braslovče.                                         411 1
Dva polkrita in dva odprta, enovprežna,
lahka fina koleseljna ima po ccni tvaprodaj
Franc KraSovic. trgovec v Št. Jurju ob Ta-
boru.                                               411 3-1
Stanowanja s 5 sobami prosto za mirno
stranko s 1. aprilom. VpraSa se v pisarni
g. dr. Kukovca v Celju.                   399,2-2
Obvestilo. Proda se pokrit yoz in nekaj
desk. Poizve se pri gostilničarju vNarodnem
domu.                                              256 —18
Pisalni stroj st kupi. Cenjene ponudbe
pod »Stroj« na Anončno ekspedicijo Al. Ma-
telič, Ljubljana, Kongresni t'rg 3/I. 367 16-4
Proda 8« hifia z vrtom tik mesta Celja.
Izve se pri lastniku v Oaberju ob novi crsti
St. 135.                                            389 3-3
Sadjevec, vino in kislo v*do razpo-
šilja A. Oset, p. GuStanj.               336 10—7
CELJE
NARODNI DOM
21S
52-11
Vsakovrstna domača, kakor deteljna,
lucerna, Mamut (Runkel) ter vse vrste
zeliščna in cvetlična semena so v zalogi.
Staybena in plant, hleparskaebrt
A. Jošta roam.
243 104-23
CeBje^   O^aška c. 8
(laaspr^ii 5>belcyct voia")
Prevzema  vsa   v  to   stroko spadajoča
dela.   Postrežba točna in solidna.
K3t?53r^3iÄ3Er^3t?St?^

Kontorisfinja
ev. kontorist z večletno prakso, popolnoma zmožna knjigovodstva,
slovenske in nemške stenografije in vseh drugih kontorskih del,
se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji v večjo manufakturno in
razpošiljalno trgovino. Znanje hrvaškega jezika daje prednost. Po-
nudbe z tiatančno navedbo dosedanjega službovanja, s prepisi
spričeval in navedbo place naj se pošljejo na poštni predal 44, Celje.
400 2-2
Goctilna pri zamorcu v Ptuju iSče na-
takarico.                                         -407 3—1
Izgubilia oe jo v Vojniku zlata zapestna
ura v sredo \0>. tm. Pošteni najditelj naj
isto prinese g. Brezovniku, trgovcu v Vojniku
*li pa v pisarno dopoiniine bxterijf, spodnji
Lanovž, proti nagradi 100 K-          417 2—1
Fran STRUPI Celie
Za5oy^ stekSa.
porceiana, svetilk,
ogiedal, okvirjev In
raznovrstnih  šip
Klarskiti del
Grasüta   ^eaia
W1Z ?9CJ
Špecerijsko in kolonijalnobJago,
suhe in oljnate barve, barve za
obleko  in laki se dobivajo prj
tvrdki
1 Tlnpkn  P r
nasproii ftar*. dema
188 7-6
Trgovina s špecerij-
skim bSagom in dež,
pridelki
Ant. KolencüLl:
Ant. Ermene
263      Celje     «-I
Grraška cesta 22
Mišt,
podgane, sie-
nice in ščurkt
ter ves mrčes
mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz-
kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva,
kakor: Za poljske miši 5 K, za podgane In
mišl 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice
2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K,
uničevalec moljev 2 K, prašek proti mrče-
som 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri ljudek
3 K, mazilo za uši pri živini 2 K, prašek z*
uš»! v obleki in perilu 2 K, tinkUira za bolh«
prl pseh K 1 50, tinktura proti mrčesu na
sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eKsport
M. Junker,          85 -15
Zagreb  37.  <Peir*jtjsKa_wllca  3.
Pri fvrdki
Ivan Ravnihap
se dobivajo vsakovrstne barve,
suhe in oljnate, posteklinastc
(emajlne barve), lake, pristni
firnež in vsakovrstni čopiči p*
najnižjih cenah.
Stev. 2*
»NOVA   D O 5 At
Str&n 3.
DOPiSI.
Iz uradntfkih krogov namptfejo:
V St. 21 Vašega cenjenega lista se
zgraža dopisnik iz ormoSkega okraja,
ker je dobil »Zahlungsauftrag«. Ternu
dopisniku, kakor tudi vsem tiezadovolj-
nezem priporočam čitanječlanka v Slov.
Narodu St. 61 z dne 12. tm. o poštnem
ravnateljstvu, kateri velja za vse urade.
Človek bi niČ ne rekel, ako bi se
pritoltvali ljudje, kateri so se poprej;
ali danes so nezadovoljne i nemSkimi
tiskovinami, vrednotnicami itd. večino-
ma one stranke, katere so poprej vse
mirno prevzele in molčale; danes pa
letajo do Poncija do Pilata in se pri-
tožujejo, nekateri pa otepajo sirovosti
in kričijo nad slov. uradnikom. Seveda,
poprej je bil Nemec načelnik urada,
pri telefonu je sedela hči svetnika itd.,
katera je porabila svojo plačo za obleko
ali slaščice; takim ljudem se naši vojni
dobičkarji niso upali protiviti. Danes
pa, ko je prevzel slovenski uradnik
vodstvo in ni pridobil drugega, kakor
več dela in odgovornosti, pri telefonu
pa sedi hči ubogih slovenskih starišev
velikokrat lačna, ker si ne more naba-
viti s svojo borno plačo hrano in obleko,
sedaj pa le po njih, kričimo v telefon
in v uradu, saj je uradnik uboga slov.
para, kateri mora biti zadovoljen, da
se naje nezabeljenega krompirja in
neokusnega kruha. Mi pa imamo polne
žepe denarja, hiSe in zemljišča, sedaj
smo mi gospodje, In taki ljudjt še
trdijo o sebi, da so demokratje! —
Nekaj uradnic je bilo povablienih na
večerjo, drugi dopoldan je imela tele-
fonistinja nesrečo, da je zvezala abo-
nenta napačno z drugim abonentom.
Seveda ogenj v strehil Abonent hud
in se je pritožil. Zvečer so pa moža-
karji v gostilni zabavljali, da telefon
celi dan ni funkcijoniral, ker so tele-
fonistinje prejSni večer lumpale. Torej
še malo veselja se tem sirotam ne
privoSči, kajti pijane gotovo niso bile,
da bi vsled tega ne znale delati. Ako
se slučajno vidi telefonistinja pri oknu,
je pa moral čakati abonent celo uro,
ker so frajle celi dan pri oknu; v re-
snici pa je čakal abonent nekaj sekund.
Vodjo poštenega urada je vprašal zna-
nec, kje vedno tiči, saj se prej ni
tako ogibal družbe. Imaš prav — je
rekel — rad sem zahajal v družbo,
danes sem pa vesel, ako po 8. 10.
urnem službovanju pridem domov v
krog svoje rodbine, ker imam tarn
vsaj mir, v gostilni in celo v brivnici
Pa mislijo Ijudje, da jim mora biti
uradnik na razpolago, da si prihranijo
pot v urad. Zatorej: ne otežujte slov.
uradnikom njihove že itak težke službe.
Celje - Vojnlk. Pretečeno nedeljo
je bito v Celju veličastno protestno
zborovanje, bi! je dan žalosti — v
Vojniku pa je bila zbrana celjska in
vojmška nemSkutarija vsa svečana,
H?a 1r,VeSti' ki so Pnhajale iz Pa-
fedn»      ,     -re  gOdiJ°  V   V°iniku  P«V
oko   n          ;Cba b° S trd"0' krepko,
oko   „apr.v.t,   red.   Gosti]n   ima P    .
trf ze vec ko prevec", vsaka druga
h.Sa bo ze skcro gostilna, sedaj pa
cujemo, da dobimo že eno novo g0-
stilno; ali je zato dana potreba, ali so
vzroki drugi? Vojniško orožništvo in
vpoklicane činitelje vpraSamo, fe ae
je na omenjenem nemškem večeru
klicalo „eviva Italia" in se je peia
„Wacht an Rheina! Naš diskritni zdrav-
nik dr. Breschnik tudi misli, da je §e
v stari Avstriji.
Slovenjgradcc. Tu se vrSi 23. tm.
ob 3. uri pop, protestni shod žen in
dek'et Mislinjske doline proti laSki
okupaciji.
Konjke. Čitalnica ima izvanreden
obfn' zbor v Čitalniški dvorani Narod-
ne5»   doma   dne 5. aprila   1919 ob 7.
n    2v«Ctr    s    sUdečim   v»poredom:
1. odobrava poročila, 2. volitev gostil-
niškega odbora, 3. oživljenje pevskega
odseka, 4. slučajnosti.
Pekel pri Poljčanah. Občinski
odbor je razpuščen. Županski posli so
poverjeni gerentu g. Vodeniku, trgovcu
v Sp. Poljčanah.
Iz Slov, Bistrice. Pri naSi okrajni
sodniji na slovenski pozdrav „dobro
jutro" še vedno dobiS za odgovor
„Morgen". Odlikuje se v tem nek jet-
niški paznik in sodni sluga. Tudi je
žena drugega jetniSkega paznika za-
grizena Nemka. Takih ljudi ne ra-
bimo tu!
Iz Št. Jurjft ob j. ž/ V noCi od
18. na 19. tm. so v neki tukajšnji go-
stilni popivali: ravnatelj „1. jugoslovan-
skc tovame za kopita v Loki" Seiner
ter postajenačelnik Willmann iz Gro-
belna in Taschek iz St. Jurja iz veselja
nad žalostnimi poročili iz Pariza. Ko
je ^Seinerju nekdo pripomnil, da {e
vendar tudi on driavljan na§ države,
se je razjezil nad njim in dejal, da
pobije vsakogar, ki mu to Se enkrat
reče. Res Skandal, da so takšni ljudje
še uslužbeni v naSi državi.
Št. Jur ob juž. žel. Za Sentjur-
skega Sokola je nabral g. Alojz Drofe-
nik v veseli družbi pri Braniboru 122
kron. Srčna hvala!
Iz Gornjega grada. Pri nas še
ni vse čisto: poStar Schechel (Žehel),
kateri je imel tudi precej prakse v za-
sledovanju gornjegrajskih Srbofilov, še
vedno misli, da je c. in kr. poštar v
na§em pozabljenem hribovitem kotu.
0 tem gospodu §e priobčimo marsikaj,
toda za danes ga z ozirom na njegove
uboge nemške živce §e pardoniramo.
Svetujemo mu le, naj odstrani svoj
Oberburg- s štev. nad vrati, poskrbi za
odstranitev nemSkega napisa na urad-
nem pečatn. in vpogleda v krstno knji-
go, kjer je njega rodbinsko ime za-
pisano Žehel (in ne Schechel).
Iz Prevalj. Naš narodni svet za
MeŽiSko dolino je storil primerne ko-
rake, da se našemu slovenskemu uči-
teljstvu zagotovijo življenjski pogoji.
— Na naši Soli je 11 učencev oziroma
učenk, ki se branijo obiskovati ljudsko
Solo. Podpirajo jih stariši, ki zabavljajo
čez slovensko učiteljstvo. Poprej je bilo
tu 484 šoloobveznih otrok, med temi
30 Nemcev in 2 Laha, ki so vsi brez
izjeme morali obiskovati Solo; sedaj
pa nekaj starišev hoče hoditi nezako-
nita pota. Da tako postopanje slabo
upliva na druge licence, je razumljivo,
zato mora vlada temu nedostatku nujno
odpomoči.
Prevalje. Tu je minule dni umrl
trd Nemec Fridolin Dittler, ki je živel
20 let med nami ter se ni mogel lo-
čiti od lepote naSih krajev. Sklenil je
tudi tu umreti, V 70. letu starosti ga
je poiskala smrt. Dne 10. t. m. pa so
prišli sorodniki iz NemSke Avstrije, da
prepeljejo truplo v Pernegg pri Gradcu.
DoSli pastor je — ne da bi bil prosil
za dovoljenje  pri pol. oblasti  ..... imel
na grobu nemški govor, ki se je iz
ozirov človečnosti pripustil. Kje bi smel
naš duhovnik v Nem§ki Avstriji govo-
riti na kakem grobu slovenski ? Z iz-
javo, da ga prepeljejo v .,sladko nem-
ško zemljo", je pastor priznal, da je
pokojnik bival na slovenski zemlji.
Jeli nemška zemlja slajSa ko slovenska,
o tem vedo povedati oni, ki stradajo
v Nemški Avstriji. Pokojni Dittler le s
svojim 20-letnim bivanjem v Prevaljah
ravno nasprotno dokumentiral, ko je
vsled prirodne lepote in dobrovoljnega
značaja koroških Slovencev se srečnega
Cutil med nami, hodeč — ločen • ! svoje
družine — po romantiCni Mežiški dolini,
po slovenskih tleh, ki so mu bila v
življenju slajša kot njegova nemška
domovina. — Zanimivo je, da je pastor
govoril v sredini med slovenskima
tablama — ObCin. urad In Nar. Svet v
Prevaljah — in je nad njim in proti
njemu vihralst slovenska trobojnica,
narodno orožništvo pa je stalo na straži
s slovenskimi kokardami.
Brežlce. Nocoj, dne 22. tm. ob
8. uri zvečer bo predaval v Narodnem
domu v BreŽicah gospod Kozinc o
srbski junaški zgodovini.
ŠoŠtan). Škalčani prirede 30. tm.
finžgarjevo   ljudsko  igro  „Na5a  kri".
Književnost.
»Prlroda«. Ovih dana primili smo
3. broj „Prirode", naučno popularnoga
časopisa za prirodne nauke, Sto ga izdaje
hrv. prirodoslovno druätvo v Zagrebu.
Uz lijepu opremu, mnoge ilustracije
obiluju ovaj broj nizom zanimljivih
članaka iz raznih grana prirodnih na-
uka. Tuje Članak slovenskoga prirod-
njaka Seidia o alpinskom bilju pisan
lijepom slovenStinom, tu je poučan čla-
nak mladoga srpskoga prirodnjaka
Gjaje o prebavi, pa članak proslavlje-
noga francu>V:nga natomologa Pabre-a
o životu znikavca. Ovim brojem ma-
nifestira hrv. prirodoslovno druStvo naše
narodno jedinstvo, jer se eto oko „Pri-
rode" okupiše prirodnjaci čitave Jugo-
slavije. Ovu naSu mjesečnu reviju naj-
toplije priporučamo svakome prijatelju
prirodnih nauka, jer c5e u njoj nači
Stivo, pisano ne samo poučno, nego i
nada sve populurno prikazano tako, da
6e „Prirodu" moči da čita svaki inteli-
gent. Cijena je listu 8 K godiSnje
Pretplata se šalje uredništvu „Prirode",
Zagreb, Demetrova ulicu broj 1. List
se nikome ne Salje, tko ne poSalje
pretplate unapred.
Peter Btzruč: Šlezke pesml. Iz-
dala Slov. socijalna Matica, Dobiva se
pri uredništvu „Demokracije" v Ljub-
ljani, poštni predal 91. Cena s pošt-
nino 7 K 20. Dobiva se tudi v knji-
garnah. — Bezručove Slezke pesmi
niso navadne pesmi potdinca, ampak
so obupen krik celega naroda, ki g;ine
pod tujim jarmom, so klic narodno
in socijalno usužnjenega češkeja ple-
m«na v Šleziji. Toplo priporočamo v
nakupovanje in — čitanje.
Književno naznanilo. Sole, izobra-
ževalna društva ter gojitelje domače
glasbe opozarja podpisani, da je sesta-
vil za uporabo pri proslavi zgodovin-
skega dogodka ujedinjenja SHS lahko
izvedljivo spevoigro „Živela troimena
Jugoslavija!", ki pride kmalu na svetlo,
ako se oglasi povoljno število naroč-
nikov. Delo obsega petje s spremlje-
vanjem klavirja ali harmonija, in de-
klamacije ter se lahko uporabi pri
vsaki patrijotični prireditvi. Morebitna
naročila se naj kmalu vpošljejo na
naslov podpisanca. Cena krog 8 kron.
Pošiljalo se bo le po povzetju. — Anton
Kosi, šolski ravnatelj v Središču.
ListnlcA uredništva.
B N., Celje: Žal nimamo pro-
stora  za objavo pesmi. Oprostite !  —
Oznanlla „Union-PropngaRde" Marlbor
Trgovska agentura
V. Petan, Brežice, lice zvezo s podjetji
te vrste, top •• pripopoča vsem cenj.
trgovcem, aprovizacijam, konzumnim dru-
štvom pri dobavl vseh vrst živil. Posebno
slanine, mastl, fino ollvno olje, ter irvrstno
bučno olje in suhega mesa po najnlxjh
dnevnih oenah.          412 1
Poslano *
Na „Poslano" v Napreju z dne
18. tm. odgovajam samo sledeče: vse
je prav, kar ste napisali, gospodje,
samo nekaj korektur bo potrebnih. In
te se bodo izvršile, ker sem ves ma-
terijal izročil pristojni oblasti v pre-
iskavo. Komu bodo te korekture v
korist in komu ne, boste takrat videli.
Oaberje, 20. suSca 1919.
Ivan Vrečko,
nadstrojnik cinkarne.
¦ Uredništvo ne prevzemt odgovornosti.
KINO OABERJE
Sobota 22., nedelja 23.
slmeriHonslii dvoboj
Detektivski film v 5 dejanjih.
Detektiv KELLY BROWN.
Pondeljek 24., torek 25., srada 26.
Kralj zrakoir
lgrokaz v 5 dejanjih.
6«trtck 27.,  petek  28.,  sobota 29.
Obdolžujoča roka
Drama v 4 dejanjih.
Za mladino neprlmerno.
ŠUv. 2463/1 P.
Okrožnica.
Stmensko iito.
Žitni zavod ima na razpolago nekaj
vagonov ovsa, ki ga bo oddajal ra
seme, ker semenskega ovsa še ni prejel.
Žitni zavüd pa upa, da dobi pra-
vočasno tudi večjo množino semenske
pšenice in ječmena ter tudi še nekaj
semenske rži in semenskega ovsa.
Vsled tega naj vsak čimpreje na-
znani najmanjšo potrebo po semenskem
žitu.
Cene semenskemu žitu za enkrat
še ne moremo sporočiti, ker pride seme
deloma tudi iz Amerike in se nam
cene še niso naznanile.
Naznaniti se more ustmeno ali
pismeno za mesto Celje pri tukajšnjem
magistrate                              416 1
Mestni ma gist rat celjski,
dne 18. marca 1919.
Išče se oženjen
hlapec
h konjem za takoj. Mesečna plača
100 K. Ženske delavke. Dnevno pla-
čilo. Kot doklada dnevno 1 I mleka,
1 1 jabolčnika in 30 kg krompirja me-
sečno, kurjava in stanovanje prosto.
Ponudbe na oskrbništvo graščine Sanek,
pošta Braslovče v Sav. dol.         411   1
Stanovanje
ležeče na pepifer?j5 mesta, obsto-
ječe iz 3 sob, 1 predsobe, kuhinje in
pritikline, opremljeno s plinovo in
električno razsvetljavo, se želi zame-
njati za stanovanje Iežeče v sredini
mesta in obstoječe iz 4 sob, predsobe,
kuhinje ter pritikline in vpeljane elek-
trične ter plinove razsvetljave. Naslov
se izve  v  upravništvu  »Nove  Dobe«.
y
Kalijeva gnojilna sol 32-odstotna,
mešani umeini gnoj,
poljski gips, štuk- in alabaster-gips,
se oddaja natančno v železniških vozovih.
H. I urzingers NacM. G. m. b. E
Gradec, Radetzkystrasse 48.
Brxojavni naslov: „Salla'*.
411 i-1
Stran 4.
»NOVA   D O B At
Štev. 26
178  |
Pa Htmo
živina, kokoši, pure, goske lažje prebavijo,
da ]e potem meso in mast za uživanje
boljša, da je tvoritev jajc in mlcka boljša,
se primeša krmi enkrat na tcden ena pest
MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje
za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje,
konja za 6 mesecev. Mastin je dobil naj-
večje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu
in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in
kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekar-
nar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico
po 5 zavitkov Mastina za 15 kron, poštnine
prosto na: Lekarno Trnkoczy v
L j u b I j a n i, Kranjsko, katera z vsako poSto
razpošilja naročila na vse strani sveta.
-1
onni
Stara jugoslouanska irgo-
8 uina mešanega blaga 8
Glawii rpif IP Glauni
trg      vV-UJl-     trg
323 13-11
Karl Pars
Hi
Gosposka ušica stew. 6
sprejema vsa v  to   stroko   spadajoča
dela.              31 52-10
Gostilna
Plevčak
Qaberje
priporoČa
suojo izurstno
toplo in mrzlo
kuhinjo ten
najboljšd,
ppistno
dfjmaca vino.
240 52-11
NÄZNÄNILO
Slav, občlnstvu naznanjam, da
sem sprernenil naslov gostilne
pri  »Lastovki«  v   gostilno  pri
„Jugoslovanu"
Veletnpina in razpošiljalna
R. StBPmechit Celje
priporoča    popolnoma
sortirano zalogo manu-
faktumega    blaga   za
ženskeinmoškeobleke,
razne konfekcije, čevl je,
modnega, kratkega in
galanterijskega   blaga,
ter pošlje na željo
vsakemu cenike
in vzorce
zastonj.
214 52—11
Mo obrestujem najbolje moje premoženje?
Vsak si zagoiovi 3°|0 ctbresf i
8 teni/
da   sklene  življenjsko  zavaroiranje E
Kdor na primer vplača danes K 837'40, dobi po preteku 6 let vplačani
znesek z 3% obrestmi, t. j. natančno K 1000'— v gotovini izplačan. Med tem
časom bil je tudi zavarovan za slučaj smrii.
Natančna pojasnila daje in sprejema za zavarovanja
zavarovalni oddelek                3833~2
sklada za vojaške vdove in sirote
Ekspozitura Maribov*.
;   öoncor^liGÄck.Celje.
Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno.

Zairarovanje
proti požaru.
V lastno korist je vsacega, da sedaj, ko se je ustanovila Jugoslavia,
opusti tuje zavarovalnice in zavaruje svoje imetje pri slovenski Vzajemni
zavarovalnici v Ljubljani. Prijave sprejemajo krajevni poverjeniki ali pa je
priglasiti svoj pristop osebno ali pismeno na »Glavno po^erjeništvo Vza-
jemne zavarovalnice Celje, Breg 33«, ki daje brezplačno tudi vsa tozadevna
pojasnila.                                                                                                    355 3—3
Lastniki yojnih posojil pozor!!!
Sklad za vojaške vrföve in sirofe zavarowalni oddelek
Ekspozitura v Klapiboru
sprejema
vojno posojilne listine kot enkratno vplačilo zavarovalne prernije in sicer
a)  za zavarovanje na doživetje ali smrt na 15 let proti izplačilu  zava-
rovalne svote v gotovini t. j. za K 1000"-- nominale se izplača v   gotovini
K IOOO-~.
b)  -/.a. zavarovanje na doživetje   (hranilno  zavarovanje)  za  dobo 12  Icüs
pod istimi izplačilnimi pogoji.
Do K 5000'— zavarovalne svole brez zdravniškega preiskovanja, nad
K 5000"— z zdravniškim preiskovanjem.
Zavaruje se pod a) vsaki zdrav v starosti 15—50 let; pod b) od rojstva
do 50 let.                                                                                              378 3-2
Prostovoljna
javna dražba
lepega posestva v Košnici pri Celju bode v nedeljo dne 30. marca
t. 1. ob 2. uri popoldan na lieu mesta. Posestvo obstoji iz pri-
bližno 10 oralov gozda, 2 oralov vrta, njiv in travnikov, skoro
novo zidanega mlina na 3 pare kamnov, lepo stanovanje, žaga,
nova sliskalnica za olje, novi kozolec ter novi hlevi za prašiče
in govedo.
Izklicna cena je 30.000 kron. Prodajalec si pridrži pravico,
v teku 3 dni ali kupčijo potrditi ali pa razveljaviti. Več pove
lastnik Rudolf Dergan, trgovec, Laški trg.               403 5-2
The rex Co
Ljubljanay SelenburgoYa ulica 7.|I
377 4--2                    (nasproti «jlavn? post )
Trgovina s pisalnimi, razmnoževalnimi in računskimi stroji, pisarniškim po-
'hištvom amerikanskega sistema ter vsemi pisarniškimi potrebščinajni.
Sprejemajo se Ysa tovrstna popravila.
I. in nnjuEcjn jugaslouonsha to
uarna za barvanje, hemično
čiščEnjc, pranjB in sußtlo-lüinnje
perila
ll*lWil     Vedn0  vsak°-
Mill Til    vrstno hlacro.
ClSll    obleke,
nni,st   vsakovrstn«
pt?l 13   perilo, po ka-
tero  pošlje brezplačno
na dom,
svetlolika
oyratnikc,   zapest-
nice, srajce.
345 10-6
Jos. Reich
Ljubljana
Tovarna: Poljanski nasip štev. 4
Podružnica: Šelenburgova ul. št. 3.
Pofttna naro6lla se fočno Izvršujejo
Mi poljetje
provzame in izgotovi po zmernih cenah
vsakovrstna stavbena dela iz betona,
železnega betona ali iz navadne opeke,
kakor gradbe cest, jezov, železobeton-
skih mostov in vodnih naprav, vsa ob-
novljenja in popravila kakor tudi vsa
tesarska dela itd.
Vsa dela, naj si bodo velika all
mala, se bodo solidno, strokovnjaško
in vestno izgotovila.
Se priporočam vsem cenienini in-
dustrijskim podjetjem in  posestnikom.
Karel Jezei*nik
mestni   stavbeni   mojster   in  stavbeni
podjetnik   v  Celju, Rotovška ullca 5,
II. nadstr.           364 3—3
Usnjeni
V          ¦ ¦ B
ce vl j i
po novih cenah v vseh ob-
likah in velikostih se zopet
dobijo pri    12910 8
Mir en ski
čevljarski zadrugi
vVrbovcu pri Mozirju.
Sedlar'ska in f ap®-
iai^ska   del  v^ica
J     If                     245 104-21
I All A    Samostanska
«^m ulica Št6vl6.
Eorolliotaer.l
pripoi'oca
špecerijshoblagoter
usahovrstne barue
za pbleiie, s Hate- •
rimisilahJiousakdo
baroa ysakourstno
blogo som.
242 104-23