BOŽIČNA PESEM MLADIH PASTIRCEV Cvetko Golar Hlev stoji nasred planjave, zvezda sije nanj z višave, ker rodi se Dete v njem, kot oznanjeno je vsem. Priletela vest vesela med pastirska je krdela, naglo sklenejo zato, da na dolgo pot gredo v Betlehem po cesti tej, zlata zvezda pa naprej. Stric Matija, ste zaspali? Angelci vas kličejo — glasno pojejo piščali, ali vas ne mičejo? Janez tepko je otresel, jaz bom petelina nesel, kostanj sladek, smojke rjave in od matere pozdrave — z belo račko pojde Manca, s sivo gosko pa Marjanca. Ker je lakota in stiska, mrzel veter tenko piska, stara neseta pastirja zvrhan jerbas mu krompirja. Preko holmov, polj gre steza, sneg se vdira, led pogreza, burja grize, burja laja, mraz skeli, korak zastaja — zametena je preseka, brv ledena vsa je reka. Iskre siplje plamenica na prezebla, bleda lica, poka led in sren se kruši, smreke lomi sneg in ruši. Reže sever, ostro brije, a pred nami zvezda sije — nič ne jokaj, Tončka ti, saj naš Bogek še ne spi. Tam je hlevec na planjavi, mislim, da je ravno pravi, ves raztrgan in ubog, ki si ga izbral je Bog. Jasno v zvezdah že nebo je, plamen se po njem utrinja, vse lepo je in svetlo je, stan nebeški se odgrinja. V jaslicah na slami tam mladi Bog smehlja se nam — Njemu dali za vezilo radi lepo bi darilo: bele moke dva poliča, mleka vrč za otročiča. Tja stopimo, tja hitimo, tja namerimo stopinjo, v hlev pred mrazom je in zimo Jožef sveto skril Družino. Oj, to mladi Kralj veselo bo pozdravil trumo celo, ki pobožno se mu bliža in pokleka in se križa. K tebi smo po dolgi hoji prišli, ki smo najbolj tvoji — Vzemi, vzprejmi nas, otroke, v svoje dobre, svete roke! PROMETEJ Leopold Stonek Ukral bogovom plamen — duha sem iskro silo, duha stvarjenja, da oživi mi v roki ilo. Kot tat sem skrival se bežeč na kraj sveta, tajil sem greh, tajil lastnike, češ moj spomin jih ne pozna. Objest pa vedno še kaznovalo je nebo: ker skrival luč sem, me najti ni bilo težko ... In zdaj gorim od žeje, doseže me le pelin cvet, ko sam na križu te luči sem razpet. Ta luč ne sveti mi, ker me slepi; če drugim sveti, naj vekomaj gori! Le trgaj jetra, žri, moj mladi sokol, ki ju j: z odbleskom moje luči v očeh — pod sonce vzpluj! ŽALE Leopold Stonek Strahotna je podoba zemske smrti! — Obiskal gaj sem vež mrliških, Zale, kjer beli svodi so s stebri podprti in kjer ciprese molijo korale — bil opoldanski mir je in samota, so vrbe tiho zase žalovale. Kaj razdejanja vidim tod, grozota! Med njimi, ki telo jim že počiva — kje bitij sta ponosni duh, lepota? Kje znamenje, da duša raj uživa? Oko prijatelja mi išče lice znano — me z njim vezala vez je neločljiva: gorje, v negibnost togo je nabrano, voščeno je, upadlo in skaženo, spokojno nič, v bolezni razdejano. — Zaman usodo prosil si za eno: naj takšno razdejanje ti prihrani, naj zmagoslavje bo ti dodeijeno, da zdrav bi padel v boju na poljani... ZEMLJI Leopold Stanek Svet je mladcu tisočstruna lira — kadar v pesem jih ubira, tiste zazvenijo le v odmevu, ki odgovor rodnemu so spevu. Zemlja, dala si mi vrbovo piščal, tebi v hvalo sem jo ubral — daj še kruhovo sredico, da pomočim jo v staro vino in obhajam se za dni praznino! Zemlja, daj mi šibo bajanico, zraslo iz presvetih tal, daj popotnico za v svet, z njo naj grem iskat resnico — davno že bom prek nižav, v pesmi bo še dihal cvet, cvet bo vonjal naših obhajil, delež tisočletnih izročil! POSLEDNJA VOLJA Leopold Stanek O jaz se bom vračal od onkraj slednjo pomlad pogledat kmetiča, če šel je orat. O jaz se bom vračal, da silje videl bom rasti — usmiljeni Bog bo, to vem, ugodi! tej strasti. O jaz se bom vračal vonj vonjat cvetlice, lovit njene mavrice kakor metulje, poslušat škrjanca in pesem ženjice. O jaz se bom vračal poslušat, pokušat, če mošt že kipi, če vre kaj in žge kaj v naših mladorojencih še kri... O jaz se bom vračal — zemljan sem zaklet — z Matjažem uživat prelesti še sto in sto let... N O C O J ... Leopold Stanek Nocoj moja duša sprejema in vrača dalji pozdrav, vse drage nase prižema — sam daleč od njih sem ostal... Moja duša sprejema, oddaja, skoznjo gre tok valovanj, z vseh živih krvjo se napaja — v mrežo ožilja sem vtkan. Nocoj moja duša v dneh davnih se vica, vse rane trpečih okuša in ne presliši nobenega klica. Nocoj moji duši pozvanja, nanjo trka spomin, sreča otroška in sanja šli sta po poti davnin . .. Dalja, davnina —■ dim in pepel, nocoj mi ne gre iz spomina pesmi božične napev . .. IZPOVED Pavel Karlin Vsa sem tvoja. Le spomin skeli... Z dobrimi rokami razburkaj mojo kri, z besede sladkim slapom me vso zalij, z opojno, vročo sapo me v svojo slast predrami! Vsa sem tvoja, stebelce brez cveta, a sem vendar čista vsa in sveta. Še sedaj prebedna trepetam, če pomislim nanj, ki je kot zver mojim neizkušenim rokam vzel vso moč, zaklenil dver in me brez poljuba pahnil v noč ... Vsa sem tvoja . .. Vzemi me, izpij pelin studa, ki mi žge oči! MLADA LJUBEZEN Mcrij Skalan Ko si srca se mojega dotaknil, kot lok dotakne strun se violine, vzdrhtelo je v ljubezni hrepenenju do dna poslednje svoje globočine. In od takrat drhti v omamni sreči, a včasih v boli, ki mu strah jo vzbuja, da mogla bi se spet kedaj ločiti vsak svojo pot in si postati tuja. O saj bilo bi mrtvo ko grobišče, ki v njem trohnijo nade pokopane, če ne bi več obseval in ogreval ga žar ljubezni tvoje, zame vžgane! Zato me ljubil Bodi dober z mano! Tako vsega, kot sem te jaz vzljubila, nobena te ne more več nikoli, saj sem se vsa le tebi posvetila. Od jutra mislim nate do večera, in še ponoči, kadar sen ugasne mi misli trudne, v sanjah spet te vidim, zamaknjena v oči ti tvoje jasne. Takrat si tak, kot sanje te želijo: ves lep in dober in ves moj do konca, in vodiš me s seboj v dežele bajne, kjer nama sijejo vse sreče sonca. O da bi mogla večno tam ostati! V ljubezni združena, ki ne premine, uživala bi vse sladkosti raja, brez mene v čustvih in brez bolečine. A sanje so vendar samo le sanje, čeprav jih 'ljubim, kakor ljubim tebe, saj ti jih stvarjaš, ti si njih središče, in v njih živim le s tabo poleg sebe. SMRT Marij Skalan Jaz sem vsekdar povsodi pričujoča, v šumenju vetra in dehtenju rož, v želja hotenju in stopinj iskanju, v razcvetju lic in gubah veJih kož. jaz silim ptico, da si gnezdo spleta, in reko, da se v morje izgubi, jaz vodim sleherni korak človeka od rojstva do poslednjih let in dni. Jaz sejem v duše večna poželenja, jaz vcepljam v srca hrepenenja slast, jaz stvarjam vso ljubezen in sovraštvo, vso žensko slo in zrelo moško strast. Brez mene ni plojenja ne kalitve, brez mene ni življenja ne rasti, ker če sem konec, sem vsega začetek, saj !e po meni vse se obnovi. Brez mene ni iskonja ne hotenja, brez mene ni spoznanja ne miru, ker če sem pokoj, sem izvor nemira, vseh blodnih beganj, zdvajanj in strahu. Brez mene ni razvoja ne napredka, brez mene ni ne bojev ne grozot, ker če sem dviganje, vsega sem padec, saj sleherna le vame vodi pot. Ta pot se ne začne in se ne neha, ko krog brezmejna v krogu le beži, vesoljstvo vodi, zemljo in človeka — v poslednji cilj in smisel vseh stvari. IZDAJALKA Marij Skalan Prišel je gladek ko baržun, oči brezdanjih, in besed bolj sladkih ko najslajši med, in nežnih bolj ko zvoki strun. Prijel me je in mi dejal: »Kako si lepa, sladka vsa — se fossi mia, per pieta! — ves svet za tvoj poljub bi dal.« Zavrela mi je v žilah kri, prevzel me je omam obet, pozabila sem na ves svet in vdala se njegovi sli. Nič nisem rekla, ko odgnal očeta mi je kdo ve kam, in nič me, nič bilo ni sram, ko še potem me je jemal. Nič nisem rekla, ko moj brat na Rab je moral iti umret, in ne ko v tilnik je zadet moj ženin padel v rušo trat. Nič nisem rekla, ko gore! je dedov naših rodni dom, ne ko steptan, upognjen k tlom, moj narod v grozi je trpel. Saj mi je pravil venomer: »Kako si lepa, sladka vsa, oh sii mia, per pieta!« in k meni hodi! vsak večer. A ko prišel je zloma dan, pobegnil mi je brez besed, in vsak spomin in vsako sled za njim iskala sem zaman. Našla le stud sem in prezir, da zdaj sem kakor garjev pes, ki vsak se ogne mu, in kes priganja v večni me nemir. Za mano rjove strašni smeh okostij belih in lobanj, in ni jih, ni jih odpuščanj za mojega izdajstva greh. OPROSTI Marij Skalan Oprosti, da ti pišem te-!e liste, četudi morda jih ne boš prebral, a v duši bi očitek mi ostal, če ne odkrila bi ljubezni tiste, ki v meni si jo kakor luč prižgal. In zdaj gori, gori ljubezen moja, razrašča se mogočna kakor kres, da včasih srečna vriskam do nebes, a včasih brez miru sem in pokoja in nič ne vem, kaj je in kaj ni res. Želim samo si biti rdeča roža, cveteti ti pod oknom vse noči, šušteti z listi vse te dolge dni, dehteti v vetru, ki ti lica boža, in praviti, kako ves drag si mi. In rada bi se v dušo ti prikradla natihoma, kot rožnih sanj opoj, izbojevala zate zadnji boj, v objem ti, hrepeneč ljubezni, padla, in tvoja bi bila, ti večno moj. A morda so zaman te moje sanje, zasanjane v prečutih teh nočeh, jih sanjati in verovati vanje? Če je tako — odpusti mi ta greh! morda celo grdo je in v zasmeh ZAPUŠČENE POTI emec Vera Moje bele, vitke, tihe breze I V daljo vodijo peščene steze, kot vodile so nekdaj... Tu je mrak, ki po stezah se krade, v meni krik umirajoče nade: ti ne vrneš se nazaj! Ne zvenijo tvoji več koraki, zeva rana ob stopinji vsaki, ve, da tvoja hoja ni. Niso breze, to so bele stene, tu med njimi moja senca vene, pesek na stezah hrešči... STARA PESEM Ivo Peruzzi Ko me izgubiš, ti je vse novo. Smehljaj te gane deklice mlade. Breztežen premeriš ljudi in nebo. Pokojno zreš v življenja prepade. RAZGLEDI Ivo Peruzzi Umetnost Umetnost — najvišja resnica življenja. Človeškega srca najgloblji utrip. Velika razdobja, zgoščena v en hip. Podoba sodobnih usod in hotenja. Vera Vera je živa, če v duši gori. Vera prepričanje, moč je in kri. Kadar ugasne poslednji naš maj, sveti v daljave do zadnjih postaj. Zenska Ljubezen ženske —• pomladanski sneg. Prelestno pada, a ne obleži. Ljubezen ženske je k resnici beg. Ko prvi sen mladosti obledi... Prijateljstvo Prijateljstvo — beseda nesodobna. V samoti čutiš trpki nje pomen. Odbija prazno se od golih sten. Življenju samemu je vsa podobna. NEKDO JE VRGEL MREŽO V MORJE MOJIH LEPIH SANJ... Slane Novak Nekdo je vrgel mrežo v morje mojih lepih sanj; tebe, draga, zapletavam vanjo. Kmalu bo ugasnil dan ... Ključar bi rad bi! tvojega srca in pogledal ti do dna. O, da bi vihar zavel in se pri tebi srečno otel! Naj poletijo pikapolonce in naju greje večno sonce! Sanjam o sestri beli in roži, nikdar zveneli. Gledam v zvezde zlate; draga, jaz verjem vate! Previdno stopiva v novi čoln, da se ne zvrne upov poln. Tam na obali je varen pristan,-bova imela, draga, jasen dan? PESEM O ŽALOSTI Rcdoša Rudanova Drugo za drugim gredo ob cesti drevesa, drugo za drugim mrjo sanj mojih čudesa. Zlate gradove so v dež oblaki zrosili, ti pa molčiš in ne veš, da moji so bili. Tiho gubijo čez plan stopinje se moje, v dalji dremotni mi vran o žalosti poje. V SPOMINSKO KNJIGO Rodosa Rudanova Smej se, kot smeje se jutra škrlat, ki sence preganja noči; poj, kakor poje na hrastu škržat, ko sončni ga žar prebudi! Zeli, kot morje želi si do zvezd, ko v plimi nemirno šumi; ljubi, ne misli na daljno bolest preteklih in čakanih dni! T O N O Č Radoša Rudanova To noč se pod mojimi okni marelica je razcvetela, to noč mi je v srcu tegobnem skrivnostna lepota vzžarela. Vsa polna je luči daljava, vsa v mavrične žarke prelita, in duša bi vriskala rada, ko "v sladki omami opita. O, sama ne vem, kaj je v meni? Morda ko marelici veje vzveteli so v srcu mi snovi, ki tiha ljubezen jih greje . .. PRIJATELJU Mitja Mejak V marmoru življenja so le dimenzijske črte čvrste. Nežno dleto v rokah Ljubezni je vzbudilo prvi vzdih. Dozorenje, Strast, Bolest, Pozaba klešejo na njih, a popolnost večnosti jim bo podaril žebelj krste. KMET Mitja Mejak Med brczde kot k oltarju stopa ded s kadilnico dehtečega semena, pokriža sveže zemlje speti trak in zakraljuje zarjam s krožno gesto. iii je zaznamoval presveto mesto, zareza! v meje plug in bil mejak. Žerjavica z ognjišča in vremena so mu izmlela klasje v slastno jed. In bil je zdaj tlačan, a zdaj gospod. Zvest krogotek oddiha in težav mu je podarjal znoj v vrče vin. In z materinim mlekom korenin, z dobrotnim križanjem vej in vonjav je rastel na grobovih hram in rod. TRAVICA Andrej Budal Trdo te tlači moj korak, oj mehka, voljna travica,-predolgo sem ti bil divjak, a ti — prizanesljiva vsa. Kako smo pod orehi tam neusmiljeno se valjali! A ti si rade volje nam bila preproga tiste dni. In zrasla si nam do ramen, a mi smo te mendrali v tia — in bila si pohojen plen, ti dobra, mila travica. In ko zašli smo daleč v svet, smehljala si se nam povsod ;n z burnih kolovozov spet pokazala nam varno pot. In vsako jutro, vsak večer, ko nisem znal te ceniti, učila si me venomer se tiho s tabo meniti. Se danes, ljuba travica, ko rad pohvalim se ljudem, kako si verno vdana vsa, če sem te vreden — sam ne vem. POD ZRAČNIMI BORCI Andrej Budal Prišli so zračni borci iz daljav prekmorskih. Njih okriljeni gradovi so se svetili v soncu jasni, novi, izpod neba brneli svoj pozdrav. Pa so se brž pognali pod nebo še drugi borci, drzni kakor oni, in planili ob naši nemi zoni, da zračnim borcem njih gradove stro. Zaplamenel je v soncu silen blisk, širok, trenuten. Siknilo je znova, visoko nad temenom tega krova, ki se z neba obeta mu obisk. Pod soncem ziblje se letalski roj, od njega dol se gugajo padala. Zarjove, poči. Padajo letala. Eno gori nad nami... Joj, prejoj! Bežimo v klet. V zraku goreči grad se v burji lomi in prekopicava. Zdaj bo na strehi. Mnogim klone glava, v ramena sili, čaka pok odzaa. Nekdo izhrope vest: »Hiša gori! Ne naša — bolj zapadno — blizu naše!« Na pragu smo. Tam pod padalom jaše letalec zrak pred našimi očmi. Iz hiše, ki gori, vre črn dim. Nad krovom je končana zračna bitka in konec je grozotnega užitka, ko človek nič ne ve, kako bo z njim. C H E R Z I N O Stana Vinšek Glej sobico: v njej cvet dehti, v njej radosten se smeh glasi in sonca žar pokuka rad skoz dvoje oken, troje vrat. Glej deklico: pomladnih dni se v sobici tej veseli in kuka, drobna kakor škrat skoz dvoje oken, troje vrat. Glej fantiča: preveč strmi v poredne črne te oči —• zaman preklel vsaj tisočkrat je dvoje oken, troje vrat. Glej dan: skoz okni se blesti, skrivnosti zanj nobene ni, vse vidi koj in vsakokrat skoz dvoje oken, troje vrat. Glej noč: le dela se, da spi, a bdi in na vsak šum preži ki bi ukral se kterikrat skoz dvoje oken, troje vrat. A glej: ljubav se vsem smeji: čez dneva moč in moč noči prodrla bo kar naenkrat skoz dvoje oken, troje vrat. STARA PESEM Drag. Domjanič - Ernest Rus Jezero v gaju cipres je. V bistri tam vodi gizdavo plavajo beii labodje. Plovo nebo je, vse plavo. Ziblje se čoln nad globino, tiho se sliši kitara, gaj cipres jo posluša, znana mu pesem je stara. Blede jo rože poznajo, prav na kraju jezera, mračna globina pozna jo. sinje daljave sfera. Pesem ta pravi, kak sladko ljubiti je, a ne smeti, pa zaspati na valu sred rož: umreti, umreti... GALUS VALERIUS CATULLUS Prevedel Alojz Gradnik l Živiva, Lesbija moja, in ljubiva! in starih godrnjačev žlobudranje naj nama manj bo kakor počen groš. Sonce zahaja ali spet se vrne, ko nama se utrne kratka luč, le eno večno noč še bova spala. Poljubov tisoč dej mi in še sto in zopet drugič tisoč in še sto. Ko tisočev potem bo kar cel kup, jih pomešajva, da za njih število ne bova vedela več in (alot zaviden ne bo teh poljubov štel. V gosti, Fabullus, te povabim skoro, če so ti še naklonjeni bogovi. Kar pa jedi se tiče, ie prinesi s seboj jih, slastne in obilne. Zraven dekle in vino, pa dovtip in smeh. Če to prineseš vse, moj dragi bratec, sijajno piroval boš: ker Catullus irna mošnjico polno pajčevine. V odmeno pa dobiš ljubezen pravo in vseh slasti in elegance cvet: dom ti mazilo, ki ga je prejela od same Venere deklica moja. Ko ga poduhaš, prosil boš bogove: »O ves Fabullus naj en sam bo nos!« 3 O moja Sirmio, ti vseh otokov in polotokov biser, kar jih v bistrih jezerih in na širnem morju nosi dvojni Neptun, kako se mi raduje srce, ko veder spet lahko te gledam. Ne morem še verjeti, da že daleč od Tinije sem in od polj bitinjskih in tu počivam ob obali varni. Kaj je še slajše, če skrbi vseh prosti in trudni iz tujine v kraj domači spet vrnemo se in na zaželenem ležišču se spočijemo, ko v duši ni težkih misli več? Le — to občutje že samo odtehta nam vse bridkosti! Pozdravljena, o Sirmio prelestna, gospoda svojega raduj se; vali jezera jasni, tudi se radujte, in kar doma zna vriskati, naj vriska! 4 Da le z menoj bi šla zamož, mi pravi ljubica moja z drugim ne, tudi če bi snubil jo Jupiter sam. Pravi: a kar zatrjuje zaljubljencu željnemu žen v veter zapisano vse, v reke je bežno vodo. 5 Cezar, presneto mi malo do tega je, da ti ugajam, in ne sprašujem prav nič, ali si črn ali bel. 6 Mnoge dežele prehodil, brat moj, in mnoga sem morja, da sem naposled prispel k bednim tem tvojim kostem. Tale poslednja darila naj mrtvemu tebi poklonim, v nemi naj dahnem pepel nekaj ničestnih besed, ker te pobrala je meni neizogibna usoda, joj mi, ubogi moj brat, meni okrutno odvzet. Vendar te tužne dari, ki jih izročam ostankom tvojim, kot davno je že naših očetov obred, sprejmi, saj mnoge solze so, bratske jih prej omočile. Zdaj pa na vekomaj, brat, sprejmi moj zadnji pozdrav. MUC BARON Groteska v enem dejanju / Spisal Cvetko Golar Osebe : Peregrin, pisatelj Gospa Gospod. Soba pisatelja Peregrina. Skromno pohištvo. Miza nastlana $ papirji, mala knjižnica, velika omara za obleko, poleg na desni vrata v spalnico, na levi strani vhod iz veže, poleg manjša vrata v kuhinjo. Popoldne v malem mestu. Peregrin (hodi okrog mize in pestuje velikega muca) : Da, takšen si, ti muc, poredni muc Baron! Ali ti je bilo treba ponoči na streho, kjer si pri mesečini prezebal, da si danes prehlajen? Kaj bi bilo, ako bi te moja teta videla in slišala, kako kihaš in kašljaš! Ozmerjala bi naju, tebe in mene, tebe po pravici, a mene po krivici! No, tega se nama ni bati, ker je umrla. (Odloži muca za omaro, sede k mizi in vzame list papirja, bere, kar je napisal.) »Zdi se mi, da je imela črne oči in da me ni ljubila, zakaj njen mož je zal, plavolas človek, jaz pa sem zoprn pohabljenec. Bila je grozno lepa. Njene oči so žarele kot žerjavica, na lica ji je dahnil rožni breskvin cvet, in njene ustne so bile kot amorjev lok zapeljive in nevarne. Ah, poljub na te ustnice, poljub, viharno ognjevit, bi me vedel v blaznost ali zločin. Pesem lepote njene zveni v mojem srcu noč in dan, strast po njenih objemih mi gori v krvi. O ženska, ženska, sladka, vroča, opojna!« (odloži papir). Ne, nisem povedal tega, kar mislim. Vse lepša je, čarobnejša, — ali zastonj, zame je nedosegljiva, zame, pohabljenega siromaka. Ali no- velo o njej bom vseeno napisal, lepo, zanimivo novelo. Že njeno ime je romantično in polno poezije — Amalija, Arno, ljubim, — ah, ah, — (vzame zopet papir, bere) : »Ali takrat so bliskale njene oči grozo in bilo me je strah teh črnih demantov. Temni lasje so ji v ostri sapi, ki je privihrala z njo skozi duri, plameneli do stropa. Usta je imela na pol odprta, da so se videli njeni kot led brušeni zobje, in ustnice so ji trepetale v neizrečeno bolnem strahu, ki je objel njen obraz. (Vstane.) Drhteča in razburjena do nezavesti, z viharjem na obrazu, je planila v sobo «— (isti hip se odpro duri). Gospa (prileti v sobo): Rešite me! Rešite me! Oj, dragi, ljubi, sveti gospod, pri Kristusovih ranah Vas prosim, rešite me! (Stoji pred njim s povzdig- njenimi rokami.) Peregrin : Gospa, gospa Amalija, kaj je z vami? Kaj se je zgodilo? Gospa : Skrijte me, rešite me! Pri pepelu vaše matere vas zaklinjam, usmilite se me, dragi gospod Peregrin ! Peregrin : Gospa, zakaj naj vas skrijem? In pred kom? Ali vas kdo preganja? Gospa : Kot se moli Bog v nebesih, tako vroče vas prosim: Rešite me! Hitro, že gre, je že za me- noj slišite, tam, tam, slišite — Peregrin : Jaz ne slišim ničesar, čisto nič, nikjer nič, gotovo ste sc zmotili, o vi, boginja mojega srca, sen moje duše — Gospa (prisluškuje) : Slišite, on je, spodaj, moj mož, zunaj, pri vratih, gospod, o gospod, skrijte me! (se zgrudi pred njim in mu objame kolena). P e r e g r i n : Gospa Amalija, kraljica, nikar, kaj ste srorili? Gospa : Na kolenih vas prosim, skrijte me, on je, ubije me — P e r e g r i n : Zakaj poklekate pred menoj, zavr- ženim siromakom! O ti sveta, čista — Gospa : Gospod, kot Boga vas prosim, rešite me! Ah, vstreli me! Vi ne veste, kaj se je zgodilo. Prosim vas, prosim vas, naj živim, živim! P e r e g r i n : Ljubljena gospa, nevem, kaj se js zgodilo in ne morem in ne smem vas gledati na kolenih. Prosim vas, vstanite in odpustite. Pri bogu vas rotim, jaz nisem kriv, da ste se zgrudili na tla in ne vidim vas — (jo vzdigne). Gospa : Dobri gospod, ako me ljubite, prosim vas, zaklenite me! — Ali ne slišite korakov na hodniku, — že je pred vrati, zaprite jih, zaklenite (zaslišijo se. koraki). P e r e g r i n : Ali je res? Vraga, kateri zlodej gre k meni? Tiho, tiho, pst, niti besede — (zaklene duri, potem skoči in odpre omaro). Gospa : Zunaj je, o kaj bo z menoj — P e r e g r i n : Hitro, hitro, skočite, le tiho — Gospa: O Bog, on je zunaj, zaklenite me! P e r e g r i n (jo zaklene v omaro, vzame mačko v naročje, hodi okrog mize) : Ti, ti, muc, nemarni muc Baron! Kaj si pa delal nocoj, ali si zapeljeval sosedovo Marjetico, devico nežno? Ti lopov! Ali se ne bojiš greha? (zasliši se močno in razburjeno trkanje na vrata). Kdo je zunaj? A!i slišiš muc, nekdo bi rad v najin paradiž! (trkanje se ponovi). Kdo hoče razveseliti s svojim cenjenim obiskom mene in mojega princa Barona? (Odpre.) Gospod (plane v sobo, razburjen z revolverjem v roki). Kje je moja žena? Tukaj mora biti, sledil sem ji, dokler mi ni izginila v to hišo. Videl sem jo, ne tajite, drugače je po vas — P e r e g r i n : O, gospod, kaj mislite, gospod ! Glejte, tegale muca ubogega pestujem že pol ure. Kaj ne, muc? (ga boža). Ti, ti, muc, o ti siromak, vidiš, da se ne izplača dremati v mesečini ali dvoriti beli ljubici! Ha, ha, kako sem se zmotil. Gospod (gleda ostro okrog sebe, išče, napeto posluša, nemiren in razkačen) : Kaj se smejete, stvar je prekleto resna! Peregrin: O gospod, zakaj se ne bi smejal, ko sem se tako neumno zmotil! Ha, ha, pričakoval sem svojo podlasico, svojega cigančka, pa ste vi prišli. Saj jo poznate, tisto malo, črno, ki je šla na trg, ha, ha, vi ste pa mislili — ha, ha. Gospod : Ne smejte se, gospod, meni ni do šale. Ušla mi je skozi okno. Povpraševal sem po hišah in so mi rekli, da je šla k vam. Kam ste jo skrili, ne tajite, ali — (pokaže revolver). Vi ste jo sprejeli, vas pozna, o ti prekleta, kje je? P e r e g r i n : Ha, ha, ha. o, gospod, kakšen norčav gospod ste! Muca pestujem že od zjutraj. muca Barona, vi pa — ali slišiš, muc, česa so naju obdolžili? Gospod : Ne zbijajte šal, prekleto, meni je dovolj. Peregrin: O milostljivi gospod, prisegam vam, da pestujem muca že od rane zore! Veste, kaj se je zgodilo? Vasovat je šel, k sosedovi dami je šel na obisk in se prehladil. Bojim se, da se ni do smrti. Veste, kašlja, kiha, davi se! O ti muc, ubogi muc Baron! Gospod : Pustite mačka! Ako mi takoj ne po- veste, kam ste jo skrili, vstrelim vas namesto nje! Peregrin : Ha, ha, ha, zmeraj lepše! Poglejte me vendar, kakšen sem! Sam Bog me je zaznamoval. Ali ste že videli kje bolj znamenito grbo. Ha, ha, ha! Samemu hudiču se studim, in potem naj bi hodile k meni mlade gospe, ha, ha! Gospod : Ne delajte se, vse je laž, kar govo- rite, seveda razen vaše grbe. Bog že ve, koga kaznuje. Pokažite mi jo! Peregrin : Ali grbo naj vam pokažem? Tu jo imate! (se obrne s hrbtom proti njemu). Ali vam je dovolj velika? Le naslanjajte se z njo, vi neusmiljeni človek! Brez vesti in ponosa ste se prišli norčevat iz mene in fantazirate o neki gospe, ki je nikjer ni in je nikoli ni bilo! Gospod : Molčite, na mestu vam prestrelim gla- vo, mislite, da vas ne poznam? Peregrin : O gospod, katero gospo pa misli- te? In kdo ste vi? Gospod : Ne delajte se neumnega, o predobro se poznava. Peregrin : Seveda, mene, pozna vse mesto, ha, ha! (se ironično smeje). Otroci kriče nad menoj, dekleta se mi posmehujejo! Kje pa ste že videli takt) peklensko imenitno grbo.« Sam hudič se je krohotal, ko me je spravil na svet. — Gospod : Nikar ne kvasite bedarij in ne mi- slite, da me boste prepričali o svoji nedolžnosti. Čisto gotovo me poznate, mene in mojo ženo! Ali mislite, da nisem že opazil, kako ste buljili vanjo, kako so vam visele oči na njenem telesu, s katerim je preslepila mene in vas! Peregrin: O gospod, kako govorite! Saj vi- dite, da sem na pol slep, saj vidite, da nosim očala, na dva koraka ne ločim moškega od ženske. Gospod : Vraga, sedaj res ne vem, ali ste naj- večji lopov in svetohlinec ali največji siromak. Kaj naj mislim, ako sem vas na lastne oči videl drugače, kakor danes govorite, kaj naj verujem, ako je Sla moja žena v vašo hišo, in vi pravite, da je ni pri vas! — Peregrin : Lepo vas prosim poglejte sami! Vsa moja hiša vam je odprta, poglejte po vseh kotih, poglejte v mojo spalnico, še v kuhinjo, seveda je škoda truda, ker bo zastonj. Gospod : Vse mi razkažite in jaz vas bom spremljal. Odprite ta vrata! Peregrin : Dobro, evo, moja spalnica! (od- pre). Poglejte sami, pojdite naprej, da vidite! (gospod gre v spalnico, Peregrina pusti na pragu). Se- veda, ubožna jc, siromaštvo, da se liygu smili. Nesrečen literat sem, o usoda, ki si me pahnila v to življenje! (med tem skoči hitro nazaj in odpre omaro). Resnica je, da bi se tisti ne smel ženiti, ki j? preveč ljubosumen. (Se vrne k spalnici, stoji med vrati, da jih popolnoma zasloni.) O gospod, le vse poglejte, natanko poglejte, tisto je moja postelja, odgrnite jo, nič —? Tam za pečjo poglejte, kup cunj, zraven so stari papirji. Le poglejte, vse poglejte! (medtem je gospa prišla iz omare, stoji vsa zbegana, ne ve, kam bi skočila, se ozira proti vratom, ko zasliši gospodov glas iz spalnice, skoči nazaj v omaro, se zapre). Gospod (v spalnici) : Ali je zares ni, vraga, nikjer? Stoj, tukaj bo, jo že imamo. Ne, ni je, nikjer je ni. (Pride iz spalnice.) Peregrin (se s hrbtom približa omari, in se nasloni nanjo): Da gospod, ženska je najnevarnejši igrača, ustvarjena samo za zabavo vojščaka, kot je rekel Nietzsche. Vse drugo je neumnost. Presladkih sadov pa vojščak ne mara, zato ima rad žensko, ker je grenka tudi najslajša ženska. Gospod: Ne boste me zmetili, tudi ne s svojim filozofiranjem. O, vi ste zvit ptiček, zavratna kreatura. Odkod ta duh? — (vonja po zranku). Diši, diši, po ženski, — tu je morala biti, med tem, ko ste me vedli v spalnico. Oh, vi —. Peregrin: Ha, ha, ha! Oprostite! ne bodite hudi, to je duh po mojem mucu, Baronu. Saj veste, moja deklica se igra z njim, pa ga je naparfumirala! Ha, ha, ha! Gospod: Ne smejte se! Nekje jo imate, o tem sem prepričan. Ali kje? V tla se ni vdrla in vrag jj še ni vzel. Kaj je za temi vrati, odprite! (pokaže na vrata v kuhinjo). Peregrin : Lepo vas prosim, dobri gospod, tja vas ne morem pustiti. Brez zamere, ali noter ne smete. Gospod: Vi se igrate s smrtjo! Peregrin: O vi tr.nog neusmiljeni. Prosim, vstopite! (odpre vrata v kuhinjo). G o s p o d (vstopi): Zdajle pride moja ura! Peregrin (gre za njim do praga, zasloni vrata) : Gospod, ne glejte moje revščine. Peč je mrzla, na mizi nič in v shrambi nič, moja večerja je mali lonček v velikem loncu. Gospa (skoči iz omare) : Moj Bog, kje je on, kje sta, kam bi zbežala! (posluša, iz kuhinje se sliši govorica, stoji za trenutek neodločno, plane v spalnico, zapre tiho duri za seboj). Gospod (v kuhinji) : Odprite vse, odmaknite omaro, odprite skrinjo! Ne uide mi! Peregrin: Poglejte, vi samo poglejte, da, slaba postelja. »Kratka odeja, dolga je noč«, kot pravi pe sem. Dve blazini, rjuha, in nič drugega. Slabo spi moja podlasica. Gospod: Kje je! Ne uide mi, kje so vrata v peč, v dimnik? Peregrin: Ali mislite, da je čarovnica, da bi šla v dimnik? Gospod: Še hujša je kot čarovnica! O vem, da je že bila na Kleku. Peregrin: Kako govorite o njej, o svoji ženi! (oba prideta iz kuhinje). Gospod: še nisem prepričan, da bi ne bila pri vas, o vi ste zvit. kot ovnov rog. Peregrin: O gospod, zakaj? Saj sem rekel, da je ni. O, pri meni je vse čisto nedolžno, seveda razen muca Barona. Gospod: Ali vendar — meni se zdi, da je bil nekdo zopet med tem v sobi (duha po zraku). Ta duh, to je parfem od moje žene. Kje je? Peregrin: Ha, ha, ha, odkod naj le pride, ha, ha, ha. Saj sem vam že rekel, da moja strežnica par-fumira muca Barona. Vsako jutro ga naparfumira, ne morem je tega odvaditi, ne da se, pa se ne da. Gospod: Ali to je vendar čisto duh po moji ženi, od tisoč drugih ga razločim. Peregrin: Že mogoče! I kaj pak! Saj mi j-* zadnjič pravila moja služkinja, seveda mi je pravila, da ga je kupovala z vašo gospo. Sedaj se pa spominjam, je že res, prav takšen parfum je kupila, kot vaša žena. Seveda, in danes zjutraj ga je natresla kar na debelo po Baronu, vsega je potresla. Ali niste videli, ko sem ga prej izpustil? Kaj pa, seveda je par furniran, zmiraj se igra z njim. (Mu pomoli mačka pod nos.) Gospod (v zadregi hodi po sobi) : Vražji maček, gotovo ga vstrelim, še prej pa vas. Peregrin: Glejte, blagi gospod, kako ste kri- vični. Nedolžna živalca je, in vi ji g-ezite s smrtjo! Ali veste, zakaj imam tako rad muca Barona? Ne? Torej vam bom še to povedal: Ko mi je zbolela teta, ki je imela nad 80 let, me je poklicala k postelji, in mi je dejala: Ljubi moj Peregrin! Denarja nimam, da bi ti ga zapustila, za spomin naj ti bo tale muc. Spominja naj te name, mogoče se zgodi, da ti bo kdaj še prav prišel. — Nato je teta umrla. Vidite, to je zelo ganljivo, in še nikoli se nisem kesal, da sem ga obdržal. Gledam ga in gojim z ljubeznijo, kot drag spomin na svojo teto (položi mačka v omaro). Gospod: Ali mislite, da me to zanima? Motite se in zastonj je vaš trud, da bi se me otresli. F e r e g r i n : Saj vam vendar nisem storil nič žalega. Gospod: Ne premaknem se od tod, dokler je ne najdem, in potem gorje njej in Vam! Peregrin: Zakaj, o dobri gospod, ali naj vam še enkrat dokažem svojo nedolžnost? In kaj vam j? pravzaprav storila ona, Vaša žena? Gospod: Ha, ha, ha, moja žena, kaj mi je storila! Saj ne zasluži imena žena! O to je tista, ki ste jo imeli poprej v mislih: grenka je kot pelin. Peregrin: Ne vem, ako jo poznam. Ali ni ti- sta, ki hodi k maši tod mimo ob nedeljah zjutraj? Gospod: K maši! Seveda, v naročje svojega lju- bimca ! Tudi jaz sem mislil, da je nedolžna, o imel sem jo za angela. Niti Kerub v nebesih ni tako čist, kakor ona, sem mislil — ali zdaj —. Peregrin: Mogoče se motite, gospod! Krivično je obsojati žensko, ako nismo prepričani o njeni krivdi. To je celo sramotno za moškega, ako se na ta način pregreši napram nežnemu spolu, ki je brez obrambe. Gospod: Ne govorite o tem, da bi bila nedol- žna ! Žal, imam dokaze, in sam sem jo zalotil v naročju z ljubimcem. Ali ste slišali, sam, in s temle (mu pokaže revolver) sem mu prebil glavo! 18 i c P c r c g r i n: Raj, gospod, ali niste pri zavesti, ali vam je udarilo na možgane? O gospod, strah me je —. Gospod: Resnica je, kar sem vam povedal. Ustrelil sem ga, mrtev je (zasliši se lahen stok, v spalnici se je gospa onesvestila). Kaj je to, ona, ali n' bi! njen glas? Kje je, v omari! Proč, vi jo imate zaklenjeno, odprite! P c r e g r i n : Ha, ha, zdaj pa vidim da blaznit? ali pa se samo šalite na tako čudovit način! Ha, ha, ha, ne zamerite, da se krohotam, na vse grlo. (Stoji pred vrati v spalnico in pokaže s prstom v kot.) A’i ne slišite, da kiha muc Baron? Prehlajen je siromak. (Stopi pred omaro.) Gospod: Kdo kiha? Muc? P e r e g r i n : Seveda muc Baron ! Davi se nesna- ga ! Pri dekletih je bil ponoči, pa se je prehladil. Gospod: Ne besede, proč od omare, stran ! Peregrin: O gospod, ali ste pobesneli, o žlahtni gospod, kako se mi smilite! Gospod: Proč, proč! Ali hočete še nocoj s hudičem večerjati? Peregrin: O imenitni gospod, kaj govorite, ali vam večkrat tako pride? Gospod: Stran (ga s silo potegne od omare in jo odpre). Ha, poglejmo, kaj je v njej! (Muc baron skeči iz omare.) Ti prekleti maček! In jaz sem mislil, da je ona ! Pojdite k vragu s svojim mačkom. Vi ste krivi, da mi je ušla. Ali še nocoj bo v mojih ro kah, in potem gorje ga se ji! Peregrin: O gospod, žlahtni gospod, oprostite. Tudi muc Baron vas ponižno prosi odpuščanja! O pre-žlahtni gospod! Gospod: Nič, nič, kreatura! (odvihra besen i: sobe). Peregrin (stoji nepremično, zasliši se kako zunaj treščijo hišne duri in se oddaljujejo koraki, potem skoči in zaklene sobo). Gospa (bleda, drhteča pride iz spalnice). O moj rešitelj, moj dobri, dragi! (mu pck!ekne k nogam). O ti ljubi, sladki, najlepši ljubček. Moj najdražji, edini, vsa sem tvoja! Vzemi me! Peregrin: Gospa, kraljica! (jo gleda ves za- maknjen, se skloni k njej in jo poljubi). IMENSKO KAZALO ZA CANKARJEVE ZBRANE SPISE I - XX Priobčuje France Potreba po abecednem imenskem kazalu za CZS I do XX postane jasna vsakemu raziskovalcu Cankarjevega literarnega dela, kadar koli se resno in sistematično loti svojega posla ter navsezadnje ugotovi kakih 700 imen in naslovov iz vseh mogočih področij s\etovne kulture — zlasti literature —, ki so se zajedli v zavest našemu pisatelju pri ustvarjanju njegovih besednih umetnin. Meni se je ta nujnost prvič pokazala pred nekaj leti, ko sem preučeval francosko poglavje iz Cankarjeve »tuje učenosti«. Napravil sem si seznam, ki ga tu sedaj priobčujem z namenom, da bi olajšal de!o raziskovalcu in mu prihranil nepotrebno in zamudno iskanje po posameznih zvezkih CZS. Z večjo upravičenostjo bi seveda moralo stati tako kazalo na zaglavju Cankarjevih zbranih spisov, na kar pa ured nik 20. zvezka verjetno ni pomislil, ker je imel dovolj opravila s se:tavljanjem »Celotnega kazala« za vse Cankarjevo delo. Zaradi popolnosti bi pri tem omenil, da se mu je pripetila majhna nezgoda s tem, da je prezrl v kazalu za 20. zvezek črtico »V kupeju«, objavljeno na str. 219—22 tega nvezka, nato pa jo izpustil še v celotnem ;eznamu. V »Celotnem kazalu« so razen tega izostali še tile nasloni: med pesmimi Romance I. 31 in Iz cikla »Romance« I. 75, med novelami in črticami Brat Edvard XIV. 101, Pravica za pravico XIV. 169, Pravična kazen božja XIV. 125, Predgovor (k »Moji njivi«) XVIII. 3, Uvod (k »Podobam iz sanj«) XX. 5, Za križem XIII. 3, Zastonj karji XIX. 79, med naslovi zbirk pa Ob zori VI. 1. S temi popravki bi torej bilo »Ce.ctno kazalo« Cankarjevega zbranega dela popolno in si jih vsakdo lahko vpiše v svoj izvod. — Poglavje z naslovom »Cankarjeva tuja učenost« v bodoči veliki monografiji o našem najboljšem proza- Dobrovoljc iku, za katero je — vsaj tako mislim — skoraj že dozorel čas, bo obsegalo večino zvenečih imen iz evropske in ameriške literatuie, kakor bo razvidno iz tega imenskega kazala, ki pa — priznavam — vendarle še ne bo podajalo prave slike o obsežni načita-nosti Ivana Cankarja. Pri tem preučevanju bo treba namreč poseči še med podatke njegove obširne korespondence in zapiske ter pričevanja njegovih sodobnikov. Že iz pričujočega seznama pa lahko spoznamo, da so mu bili prijatelji in stari znanci vsi vrhovi evropskih literatur. Mislim, da bo imel po objavi tega kazala komparativist pri razmotrivanju »vplivologije« lažje delo, ko bo ugotavljal sorodnost ali podobnost idej, ki so jih izražali v svojih nesmrtnih delih pred Ivanom Cankarjem že drugi veliki pisatelji evropske literature, in da se ne bo najbrž več zgodilo, da bi kakor Bartolomeo Calvi* zaman iskali n. pr. Dantejevo ime v delu našega pisatelja, čeprav se v resnici v njem nahaja. Abdul Hamid XVIII. 130. Adolar Sokolski XVIII. 309, 312—13. Afrodita VIII. 198. Ahacelj (Matija) X. 294; XI. 160. Ahasver I. 296, II. 312; VI. 152; VIII. 329; XI. 174, 178; XIV. 49. Ahiles (Homer) IX. 134. A k a k j e v i č Akakij (Gogolj) VI. 94. * Ivan Cankar, La mia vita. Traduzione dallo slove-no. Studio critico e note di Bartolomeo Calvi. Mantova MCMXXX, 75—76. A Ima (J. Murn-Aleksandrov) X. 323—24; XI. 154; XII. 265. »Almanah slovenskih bogoslovcev« III. 322, 332. Altenbeig Peter II. 340. Amor I. 101—02, 183. Ana (Lušinova) I. 17—20, 31—33; II. 284—85, 288; XV. 240, 242, 286, 288, 293; XVIII. 98; XX. 50. Anakreon II. 326. Andrejčkov Jože VI. 164; VII. 353; XI. 48. Angela (D. Kette) III. 306, 308; X. 323—24; XI. 154; XIII. 158, 162, 166. Anton Bonaventura XI. 382. A n z e 1 j XVIII. 383 ; XX. 272. Apel XVI. 62, 136. Apolcn XIX. 122. Arapin črni XVII. 6; XIX. 6. »Arbeiter Zeitung« XIX. 11. Armin XV. 297. A«quith (Herbert) XI. 393. Aškerc Anton II. 307, 310—14, 317—21, 351; III. 288, 292, 310, 312, 315—18; VII. 360; XI. 365; XII. —IX.; XIV. 246; XVI.40—43, 76—78, 89, 97 do 99, 101, 103—11, 330, 336; XIX. 112. Bach (Aleksander) XVI. 92. Bacon (Francis) VII. 108. Badeni XIX. 151—52. Baedecker I. 127. Bahr Hermann X. 315; XI. 42. »Bajke in povesti o Gorjancih« (Trdina) III. 291, 298. Barud el Amazat (Carl May) II. 211. Baudelaire (Charles) II. 350. Baudius gospa III. 268. Beatrice (Dante) XVII. 137. Beethoven (Ludwig van) XVIII. 317; XX. 52. B e 1 i z a r II. 206. Bellamy (Fdward) I. 39. Benedikt Moriz XIX. 10—11. Benko Ivan II. 339, 341, 343—$4. Benkovič (Josip) XI. 284. Berce Jože XX. 63, 128. Berchtold XIX. 13—14, 16—17, 20. Berneker (Franc) VII. 365, 371 ; XI. 47—49; XIX. 56. Besnard (Paul Albert) X. 239. Beuk Blaž XIX. 51—55. Be2ruč (Peter) VII. 361. Biblija XIX. 71. Bicrbaum (Otto Julius) II. 350. Bilc Jane2 X. 294. Birch-Pfeifferica XI. 366. Bismarck (Otto) XVIII. 315; XIX. 16. Blasnik (Jožef) XVI. 94. B'eiweis dr. Janez III. 129, 285; X. 320—21, 325 ; XI. 48, 258, 329; XVI. 94, 119; XIX. 80—81. Bricklin (Arnold) IX. 27; XX. 49. Bodenstedt II. 326. Bohorič Adam XI. 160. Bolčev Pepe XVI. 121. Bonaventura III. 335. Borseckj III. 285. Borštnik (Ignacij) XIX. 56. Bourget (Paul) II. 317. Brdavs (Fr. Levstik) XI. 49. »Brencelj« XIX. 68. Brenner IV. 233, 271. Bruckner (Anton) XVIII. 311. Buddha XVIII. 159. Burke 11. 248. Byron I. 158; II. 316, 319; III. 297; XII. 138. Caligula II. 311. Call III. 270—71. Cankar Ivan I. 295; III. 322; X. 314, 316; XI. 42, 44, 263, 285, 288, 339, 343, 361, 367. 386; XII. 338, 347—49; XIII. 4; XIV. 246; XVI. 72—73, 81, 138, 328, 336; XX. 3. C a p u 1 e t (Shakespeare) XI. 46. Casanova Vlil. 19. Cervantes XI. 8, 140. Cezar XI. 169. Chatham lord II. 247. »Chevalier de Maison rouge« II. 157. »Ciganska sirota« XVIII. 309—10. Cigler Janez VIII. 10; XI. 148, 160. Cimperman Josip I. 241; II. 308, 316, 322; III. 290, 310; XVI. 98, 105. Cleo de Merode XV. 257. »Cmokavzar in Ušperna« VII. 352. Cojz baron Žiga XI. 56. Corregio II. 320. Costa F. H. XVI. 94. Cotta III. 288. Crobath X. 324. Cunard XIII. 151. Čuvaj XIX. 16—17. »Cvetje slovenskega pesništva« XVI. 90. »Čaša opojnosti« XVI. 84—85. »Čebelica« III. 284; XVI. 93. »Čez plan« XVI. 85. Či čiko v (Gogolj) XVI. 129. Čingifkan XII. 305. Čop Matija X. 320; XI. 56, 334. »Črne bukve kmečkega stanu« (J. Krek) XI. 51; XIX. 5. »Črni graben« VIII. 10. Črtomir (Prešeren) XI. 49. Dalmatin Jurij XI. 331—32, 346, 407. Damoklej XVI. 6. »Dan« XIX. 21. Danjko Peter XI. 160. D’Annunzio Gabriele XIX. 48—{9. Dante XVII. 137. Dariton II. 20; XVI. 3. Darwin Charles XI. 343. Dehmel Richard II. 340, 350, 362. Dermotu dr. Anton XI. 285. »Deseti brat« VI. 161 ; VII. 359; XI. 365; XVII. 217, 221; XVIII. 100, 102. Diederichs XIX. 55—56. Dijana I. 13. Dijogen XI. 286. »Dim« (Turgenjev) II. 315. Dioklec(i)jan (X. 119); XVIII. 174. »Doktor Bežanec« III 28S. »Dom in Svet« II. 326, 328; XI. 362—63; XVI. 46, 85. »Domorodni glasi« III. 286. Dostojevski F. M. I. 242; II. 315, 317; XII.—IX.; XVIII. 310. Dragutinovič XI. 366. D u 1 c i n e j a (Cervantes) X. 323. Dumas Alexandre II. 157, 178. Dunajski sonetje (Stritar) XVI. 95. D u n c a n (Shakespeare) I. 233. Ebenhoch XI. 286. »Edinost« XI. 283, 288, 363—64. E d i p (Sophokles) XVII. 132. Emerson I. 247; II. 247, 340. Engels XIX. 29. Erjavec Fran III. 291. Eskulap IV. 139. »Etika« (Spinoza) XVIII. 265. Evfrozina XVII. 155. Evstahij (= Ivan Cankar) I. 184. 1 a 1 s t a f f (Shakespeare) XI. 366. »Familienjournal« II. 253. Faraon VIII. 297. Faust (Goethe) VI. 12; XII. 278. lerrer XVI. 104. Finžgar F. S. XI. 363. Firduzi II. 318; XVI. 41. Flaubert Gustave XX. 261. Francka (Opekova) XV. 239—40; XVIII. 412. Frančišek Asiški XVIII. 313. Frangeš XVI. 63. Frass Jakob (= Stanko Vraz) XVI. 92. Fregoli XVIII. 181. »Fuhrer durch Karaten« II. 157. »Fiihrer durch Steiermark« II. 157. Funtek Anton I. 241, 243, 304—05; II. 322, 324—25; III. 290; XVI. 98, 105. Gabršček Anton I. 316; II. 339, 341, 345. Gangl Engelbert I. 180, 241, 305; II. 322, 325—28; III. 316, 370; VIII. 52; X. 314; XI. 42, 47; XVI. 98, 105. Garibaldi XVIII. 135. George (Stefan) II. 350. Gestrin Fran III. 287, 295, 375—76; XVI. 89, 98, 105; XIX. 46. Giordano Bruno III. 272. »Gjaur« (Byron) I. 159. Glaser Karol I. 305 ; XVI. 89. »Glasnik« III. 290; V. 153; XVI. 94. Goethe II. 316; III. 300, 306—07, 375; XVI. 90, 126; XVIII. 253. Gogh (van Vincent) XVI. 65. Gogolj II. 311, 315; III. 297; VI. 94; VII. 203. Gomilšek (Jakob) X. 294; XI. 152. Gorazd (A. Aškerc) XVI. 105. »Gospodična Cizara« XVII. 183. Gostinčar (Jože) XI. 286, 382. Gottschall (Rudolf) I. 305. Govekar Fran II. 316; III. 315—17; VII. 121, 359; XI. 7, 23, 24, 27—32, 361—67; XII.—X.; XVI. 40, 336. Gcya (Francisco) XVI. 65. Grafenauer (dr. Ivan' XVI. 89. Gregorčič dr. Anton XI. 284. Gregorčič Simon II. 40—U, 163. 319; III. 290, 292; VII. 360; XI. 148; XIV. 246; XVI. 40—41, 43, 76, 89, 96—98, 105, 108—10, 318; XIX. 46. Grivec Fran III. 323, 327—29. »Grofica beračica« VII. 359; XVI. 79. »Grofica Charny« II. 157. »Grof Monte Kristo« V. 148. Grohar Ivan VII. 365—70; XI. 58, 344; XVI. 52, 54, 56—57, 67, 102; XVIII. 342; XIX. 56. Gros (Anton) X. 294. Grošelj dr. Pavel XI. 343. Gubec Matija XI. 332, 346. Gulbransson Olaf XIX. 77. G u 1 1 i v e r (Swift) XIX. 68, 166. Haeckel (Ernst) X. 314; XI. 42, 52, 160. Hafis II. 326; XVI. 86. Hagenbund XVI. 51. Hninbund XV. 290—91. Hami lk ar (Flaubert) XX. 261. Hamlet (Shakespeare) I. 296; IV. 75; VII. 362 do 363; XI. 18; XII. 180, 196, 326; XIII. 91; XIV. 59, 227; XVI. 232; XVIII. 63; XX. 227. Hamsun Knut III. 268. Harden Maks XIX. 16. Hartleben (E. Otto) II. 350. Hauptmann (Gerhart) II. 339, 345. H a v e 1 a a r (Multatuli) VI. 128. Hegel (Gecrg) XIX. 15. Heimatkunst XVI. 85. Heine Henrik I. 209; II. 316; III. 78, 375; VII. 108 ; XV. 287; XVI. 123; XVII. 151—52; XVIII. 411; XIX. 15. Hekuba XII. 326. Helena (Justinova) I. 3, 5, 7—9, 61—62, 64—65, 101, 108, 110—11, 113; VI. 95, 98—100, 102; VII. 122, 163—64, 181 ; XV. 240, 293—95; XVIII. 39—40. H e 1 e n i c a (Tarmanova = Zarnikova) II. 167. Hellmer (Edmund) XI. 49; XVI. 180. Henrik IV. (Shakespeare) XI. 366. Hilsner III. 272. Hoffmannsthal (Hugo von) II. 350. HoIty (Ludwig) I. 181. 283. Homer I. 202; XIX. 51. 71. Hoogstraeten van Samuel I. 128. Horacij (Horaz) (II. 326) ; IV. 31. Hren Tomaž XI. 407—08. Hribar Anton I. 202, 305, 316; II. 322, 347—49, 351. Hribar Ivan XI. 329, 389. Humbert gospa VII. 117. Hus Jan III. 272; IV. 124; XIX. 34. Ibrahim sultan I. 38—39. Ibsen Henrik I. 199; II. 345 ; XI. 24, 27; XVI. 83. Ilešič dr. Fran XVI. 91; XX. 275. »Illyrisches Blatt« XVI. 93. Inemann II. 210. »Interessantes Blatt« XIX. 112—13. Jakopič Rihard VII. 365—68, 370; XI. 47, 328; XII. X.; XVI. 48, 51—52, 54—57, 59—60, 66—68, 74, 127; XVII. 17, 24; XIX. 56—57. Jama Matija VII. 365—68; XVI. 52, 54, 59—60, 66—67. »Jama nad Dobrušo« VII. 185; VIII. 10. Janezek pridni XVII. 216; XIX. 174. Janežič Anton III. 290; XVI. 94. Japelj X. 321. Jarnik Urban I. 241. Jefte III. 39. Jelovšek Vladimir III. 319—20. Jenko Simon II. 308; III. 287—88, 292, 295 ; VII. 171; XVI. 89, 94, 96; XIX. 46. Je-an Luka XVIII. 303. Jernejčič XI. 288. Jesenko XVI. 98, 105. »Ježa na Parnas« III. 288. J o s i p i n a (Kette) III. 305. Juan don I. 32—33; XV. 283; XX. 175. »Jugoslovan« XIX. 83. Julija (Prešeren) X. 322—24; XI. 154; XVII. 137. Julija (Shakespeare) I. 3; IX. 34; XVII. H7. Jupiter XI. 131. Jurčič Josip II. 328; III. 287, 291, 295 ; VI. 161; VII. 172, 352. 358—59; VIII. 10; XI. 29, 56, 143, 366; XIII. 310; XVI. 40, 43, 76, 107; XVIII. 100. Kacijanar Ivan I. 77—81. Kalan Andrej XVI. 87. Kamila XIX. 70—71. Kant Immanuel XVIII. 112; XIX. 94. Karanirvan (Carl May) II. 211. Karl M o o r (Schiller) XI. 18, 143; XV. 285; XX. 227. Kastelic Miha X. 294, 320—21 ; XVI. 93. »Katoliški Obzornik« II. 349. Kaunitz XI. 60. Kersnik Janko I. 305; III. 291; XI. 29; XVI. 40, 43, 107. Kette Dragotin I. 52, 305 ; III. 287, 292—95, 297 do 308, 310—18, 327; IV. 185, 194, 197, 199, 213, 233, 241, 255, 300, 305; VII. 353, 360, 362; XI. 57—58, 118, 152—54, 283—84, 338, 344, 346; XII. 242; XVI. 86—89, 100—02, 123, 318, 329 do 332, 336; XVIII. 344; XIX. 46. Khnopff VII. 92, 265. Ki šot don (Cervantes) VII. 120; X. 56; XI. 10, 140; XII. 248; XVII. 229. Kleinmayr Julij III. 288; XVI. 89. Kleist (Heinrich) III. 268. Klemenčič Franc XVI. 52. Kleopatra IX. 25. Klepec Peter XVII. 205—06, 208; XX. 33—35. K!imt Gustav XVI. 199. Klinger (Max) VII. 371. Klio XI. 115. Klopstock (Friedrich) VI. 164; XVIII. 243; XIX. 3. Kobal (Franc) XVI. 70—73, 75, 163. Koder Anton I. 236, 305; II. 301, 348. Koerber Ernst von III. 270—71. Kongfutse I. 81—83. Kopač (Josip) XI. 270, 382. Kopitar Jernej III. 284; X. 321. »Knez Ljudevit« (A. Hribar) I. 200, 202. K o r i o 1 a n (Shakespeare) IV. 75. Koseski-Vesel Jovan I. 241, 305; II. 63, 330; III. 285—86; IX. 123; X. 320—21. 325 ; XI. 47; XIII. 315; XVI. 93—95; XIX. 81. Ketzebue (August) II. 315; XI. 366. Kozjak Jurij (Jurčič) VII. 359. Koželj (Matija) XVII. 9. Kraigher dr. Alojz XVI. 82—83; XVII. 339; XIX. 133. »Kralj Matjaž« (Kette) III. 301. »Kralj na Betajnovi« XI. 365. Kregar (Ivan) XI. 265—66, 382, 391. Kreisova XII. 347—48. Krek Gregor III. 288. Krek dr. J. Evang. XI. 286, 288, 382; XVI. 41, 330; XIX. 3, 5, 33, 55—58. »Kreuzerjeva sonata« (Tolstoj) XVIII. 255. Krez XX. 248, 252. Kristan Etbin XI. 263—66, 382; XVI. 84; XIX. 29. Krjavelj (Jurčič) VII. 353, 358; XI. 142—43. K r u k o I. 88—90. Kundtmann XI. 49; XVI. 180. Kvedrova Zofka III. 320—22. Lafontaine Jean de XIX. 126—28. »Laibacher Zeitung« XVIII. 194. Lajovic (Anton) XI. 343; XIX. 56, 76. Lampe Evgen XI. 7, 390—91. Lampe Frančišek XVI. 85. Lattermann VII. 188—89, 192: XI. 325 ; XII. 260; XIII. 157, 166; XVI. 135. Lavra (Petrarka) XVII. 215—16. »Lažnjivi Kljukec« X. 56, 71. »Legionarji« XI. 366. Lenard (dr. Leopold) XVI. 163. Le(i)onardo VIII. 220; XV. 234, 237; XVI. 175, 178; XVII. 9; XVIII. 232 ; XIX. 50. Leopardi (Giacomo) XIX. 49. Lermontov (Mihail) III. 297. Levec Fran I. 316; III. 285, 291; VII. 351, 359; XI. 409; XVI. 97, 336. Levstik Fran II. 316, 328, 330; III. 286—88; VII. 106, 351; XI. 29, 56, 58, 409; XVI. 89, 93—95, 336; XIX. 21. 46. Levstik Vladimir XVI. 328. liberi (Pietro) II. 278. Liguori (Alfonz) III. 335. Liliencron Detlev II. 350. Linhart (Anton Tomaž) X. 321; XI. 56. »Lizander in Klotilda« X. 295. »Ljubezenska pisma« (Multatuli) III. 332. Lončar dr. Dragotin XI. 334. L o r e 1 e y (H. Heine) XVII. 160. Ludvik XVI. XI. 286. Lueger dr. Karl III. 269; XI. 282, 286; XIX. 10. »Luna sije« (Prešeren) II, 178. Luther Martin I. 84. Macbeth (Shakespeare) I. 129. Machar (Josef) XVIII. 322. Machiavelli (Niccolo) I. 296. Maeterlinck Maurice I. 292; II. 339—40, 362; III. 328; VI. 4; XI. 22, 30, 326. Mahnič dr. Anten XVI. 41, 43, 76—78, 98, 109—11, 330. Majaron (Anton) XI. 284. Makart (Hans) XVI. 63. Malik XVI. 81, 157, 159. Mallarme (Stephane) II. 247. Malovrh (Miroslav) XI. 364, 390. Mandich (Matko) XI. 288. Manet (Edouard) XVI. 55. »Manom Josipa Murna Aleksandrova« XVI. 101. Margareta (Goethe) I. 17; VI. 11; XII. 179. Marica (Bartolova) I. 236; III. 322. Marko Cingara XVIII. 311—13. Marlitt E. III. 321—22 ; XI. 84; XII. 268, 284; XV. 291. »Martin Krpan« III. 288; XI. 23, 49. Manc Karl XIX. 29. Masaryk T. G. XIX. 30. Matilda I. 206—09, 297; III. 240—41, 252—55, 262. Matthisson (Friedrich) I. 283. Maupassant Guy de II. 317; XII.—IX. May Carl II. 211.’ Medved Anton I. 305, 316; II. 322, 325 ; XVI. 98; XIX. 46. M e f i s t o (Goethe) XII. 243. Mefistofeles (Goethe) I. 234. Mencinger dr. Janez III. 291; VII. 351—52 ; XI. 409. Merhar (dr. Ivan) XI. 7. Mesalina IX. 87; XVII. 177—78. Meško Ksaver XI. 363. Metternich knez XVI. 37. Meyer XI. 52. Michelangelo XI. 327 ; XVI. 175; XIX. 50. Mici (Kesslerjeva) XIII. 215; XV. 295; XVII. 69. Mickiewicz (Adam) I. 46; III. 297. Miethke VII. 364, 366, 369—70; XI. 344; XVI. 50. Mihec hudobni XVII. 216; XIX. 174. Milan Obrenovič I. 278. Milic R. II. 326, 328. Mimi XVIII. 88, 90—91, 349. Minka (Lušinova) I. 55—57, 307; III. 270, 322; IV. 132; XVI. 132. »Minnedienst« VII. 181. »Minnesangerji« II. 307. Mirabeau II. 20; XI. 129. Mirza II. 313, 326. Misz Karl XVI. 52. Mitterwurzer F. II. 298. »Mlada Zora« II. 339, 343. »Moč teme« (Tolstoj) III. 275. Montaigne I. 296 Moros (Schiller) XI. 261. M o z o l (Jurčič) VII. 358. Miiller-Guttenbrunn III. 274. Multatuli III. 332; VI. 128; XVIII 320; XIX. 76. Murillo (Bartolome) XVI. 50. Murn-Aleksandrov I. 52; III. 317, 327; VII. 121, 360, 362; XI. 154, 234, 344, 408; XVI. 84. 88—89. 96, 100—02, 121, 318, 331—32, 336; XIX. 55. Muther Richard VII. 364; XVI. 65, 72—73, 121. Nabukadnecar XIV. 111. Nande (Jurčič) XI. 142—43. Napoleon I.—II. 298; IV. 124, 129; XI. 114, 333—34; XV. 239; XVI. 207; XVIII. 80; XIX. 57, 162; XX. 137. »Napredna Misel« XIX. 19. »Naprej« (Vilhar) XVI. 94. »Naprej, zastava slave« (Jenko) XVI. 96. Neron IV. 160; XVIII. 174; XIX. 4. Nestroy (Johann) II. 315. »Neue Freie Presse« XIX. 10. Nicole (Pierre) XVIII. 176. Nietzsche Friedrich III. 319. Nikolaj car XIX. 77. Nina (Bučarjeva) II. 207—08. Nioba XIV. 7. Noskova III. 362. Novalis II. 339, 341. »Nova pisarija« (Prešeren) II. 346; VIII. 4; XIV. 250. »Nova preša« I. 267; III. 330; XIX. 10. »Nove poezije« (Aškerc) III. 318. »Novice« III. 285; XVI. 94. Nozdrev (Gogolj) VII. 117. Obilic 1. 272. O f e 1 i j a (Shakespeare) XII. 164—65, 168, 179 do 196. »Olga« (Stritar) II. 319. Opeka Mihae! II. 322, 325 ; XVI. 98. »Otci in sinovi« (Turgenjev) II. 315. O t h e 1 1 o (Shakespeare) XX. 227. Pace grof III. 285. Pagliaruzzi XVI. 89, 105. Pajkova Pavlina I. 305 ; II. 348; III. 322. Pappenheimovci XI. 361. Pascal (Blaise) XVIII. 176. Pavla (Kermavnerjeva) I. 70—71, 180—86; II. 22i, 256—59, 270—71, 277. Pavliha X. 56, 71; XII. 238; XV. 51; XIX. 122. Pečarič Manin III. 329—30. Pegaz II. 12—17. Pelazgi XIX. 54. Pernerstorfer (Engelbert) XI. 384. Perun II. 313. Peruzzi (Svitoslav) XI. 48. »Pesem o zidanju cerkve na Šmarni gori« II. 319-»Pesmi« (Fr. Levstik) XVI. 94. Petejan (Josip) XI. 288. Petkovšek (Jožef) XVIII. 375, 378 ; XIX. 56. Petrarka (Francesco) II. 316; X. 323. Petrovič Nadežda XVI. 52, 65. »Piccolo« XI. 328. P i er ro t I. 73; XVII. 230. Pisko salon XVI. 50. Platen (August) II. 316. Platon XIX. 68. Pleteršnik VII. 352. P 1 j u š k i n (Gogolj) XX. 253. »Pobratimija« (A. Hribar) I. 202. Poe (Edgar Allan) XIX. 72—75. »Pogovori« (Stritar) XVI. 96. Pohlin Marko I. 305; XI. 330. Polignot XI. 307. Polonij (Shakespeare) XII. 181—84, 189—94, 196 do 197; XVI. 158. Pommer XVI. 81, 157—59. Pope (AIexander) II. 248: XII. 138. »Popevčice milemu narodu« II. 345. Povše (Franc) XI. 266, 382, 398. Praksitel XVI. 180. Prešeren dr. France I. 305 ; II. 61—62, 308, 316, 319, 346, 348; III. 284—87, 293—94, 298, 300, 303, 311—12, 326, 375—77; IV. 73—74, 263; VI. 157; VII. 121, 252—53, 370; VIII. 7, 10; X. 318; XI. 23, 45—49, 148, 154, 160, 258, 261, 264, 291, 303, 329, 330, 334—35, 338, 344, 346, 405 do 406; XII. 242; XIII. 309, 315—16; XIV. 246; XVI. 61—64, 81, 89—93, 95, 97, 330, 336: XVII. 137; XVIII. 310, 411; XIX. 3, 21, 46, 48. Prokrust III. 308. Puškin (Aleksander) III. 297. Rabelais (Fran^ois) XIX. 53. Radecki XVI. 21, 86. Rafael (Santi) IV. 66; XVI. 66, 175. Ramirodon (H. Heine) I. 181. Ravnihar Vladimir XI. 262. Razlag (dr. Radoslav) XVI. 94. Regent (Ivan) XI. 288. Rembrandt (Harmensz van Rijn) I. 128 ; XVII. 27—28. Resman (Ivan Nepomuk) XX. 71. Revizor (Gogolj) II. 311, 315. Ribar XI. 288, 388—89. Ribariccio XI. 288. Ribnikar Adolf XVI. 104. Richardson (Samuel) XVII. 147. Rihard III. (Shakespeare) XI. 116; XVII. 76. »Rimski katolik« XVI. 109. R in a Idi ni I. 273; V. 148; XI. 143; XV. 285, 297. R i n a 1 d o XV. 297. Robespierre (Maxime) II. 20; IV. 7—8; XI. 286. Robida (dr. Ivan) III. 375 ; XI. 63, 67, 75, 391; XVI. 14. Rodin Augucte VII. 371; XI. 48; XVI. 180. Rodomonte (Ariosto) XIV. 254. Rodrigo don (Corneille) VIII. 60. »Rokovnjači« III. 337, 376; XI. 365 ; XVI. 87. Romeo (Shakespeare) I. 3; II. 344; VIII. 11, 13; IX. 34; XIV. 233; XV. 292 ; XVII. 137. Ronacher XV. 257. »Roparji« (Schiller) II. 342. Rops Felicien I. 302. Rostand (Edmond) II. 339. Rostohar dr. XIX. 12, 19—21. Rotšild XVII. 74; XVIII. 322. Rousseau (Jean Jacques) I. 234; III. 334—35; XVII. 231. Rozalinda (Shakespeare) XVII. 137. Kiickert (Friedrich) II. 316. Rutar Simon XVII. 4. Ružička III. 269. I