Polfnlna plačana v pstovlal V CfuMfani, 2. fanu€srfa 1936 Papežev božični nagovor Sv. oče je na dan pred Božičem sDrei?! kardinalski zbor. Kardinal Granito di Belmon-te je božične čestitke zaključil z željo, da bi narod, ki je tako blizu prestola sv. Petra, čimprej dosegel mir. Sveti oče se je iskreno zahvalil z željo, da bi se skoraj uresničila, zlasti sedaj, ko je nemoteno veselje nad božičnimi prazniki žal zastrto z grozečimi oblaki. Mi smo na poti. je rekel papež, ki je izredno trda in težavna. Je ena tistih poti, ki jo v visokih planinah imenujejo nevarno stezo. Ne gre samo za mir, ki je v nevarnosti, ampak za vojno, ki grozi. Žal da niso nastopili Se trenutki, da bi vam mogel, kakor sem za to priliko upal, poročati kaj Veselejega. Naših želj in pričakovanj zaenkrat Bog še ni izpolnil. Propaganda brezbožnikov ni manjša skrb. Ljudje in cele države se dvigajo in zanikajo Boga, kakor da se uresničuje psalmistova beseda »Neumnež je rekel v svojem srcu; ni Boga.« Vidimo pa, da se ta zabloda ne pojavlja samo v pokrajinah, kjer je njen izvor, ampak da se celo dalje razširja. Nato se je sv. oče spomnil Mehike, ki je zemljepisno sicer daleč, katere dobro prebivalstvo pa je blizu njegovemu srcu. Z ostrimi besedami je razkril sovražno delo vlade, ki iz namena, da bi tem bolj izrinila Boga iz javnosti, vero in Katoliško akcijo, v prvi vrsii preganja duhovščino, hoteč vzeti vernemu ljudstvu pastirje. Še drugi glasovi se dvigajo proti krščanstvu, in sicer v imenu samega krščanstva. Kolikšen zasmeh! Vodi se boj proti krščanstvu v imenu pozitivnega krščanstva, v imenu historičnega in praktičnega krščanstva, to je v imenu okrnjenega in zabrisanega krščanstva, kakor da bi resnično, edino in popolno krščanstvo ne bilo katoliško krščanstvo. Kljub vsem težavam in nasiljem se pa papež obrača še z večjim zaupanjem in ponižno prošnjo na edino resnično moč, ki prihaja od Svetega duhS. Sredi vseh te;'av moramo pogumno zaupati. Naravno in nadnaravno upanje je. ena glavnih dolžnosti krščanskega življenja. V novo Za novo leto smo si prijatelji in znanci stiskali roke in si voščili za novo leto: Da bi bilo boljše kot je bilo staro, smo si želeli. Da bi bili srečni, zadovoljnejši. Da bi nas na naših potih in pri naših delih spremljal božji blagoslov. Človeško srce je nemirno. Vedno hrepeni po nečem boljšem. Ce kdaj, je ta nemir človeškega srca razumljiv v današnjih dneh, ko je ogromni večini ijudi vse prej kakor z rožicami postlano. Ce se ozremo nazaj, bomo videli, kako je tudi letos sve težila strašna peza gospodarske stiske. Pravijo, da se je po nekaterih deželah že obrnilo na bolje, pri nas se pa zdi, da je stiska v starem letu dosegla svoj višek. Vemo, da je drugod in pri nas, po nezmotljivih zakonih zgodovine moralo do tega priti, vemo pa tudi, da ne drugod, ne pri nas, ne bi smelo biti tako hudo, kot je. Vemo, da jih je dandanes mnogo, ki imajo denarja v izobilju in si lahko privoščijo vsega, kar jim srce poželi. Da bi bili vi videli Silvestrov večer v Ljubljani in po drugih večjih mestih 1 Za kino, gledali,šče, za najmodernejše toalete in dišave, za plesišča in najdražja vina je bilo denarja dovolj. Istočasno so pa bedni reveži, med njimi tudi otroci, hodili od vrat do vrat prosit skorje kruha vbogajme. Ne čudimo se, ako so srca | teh revežev polna sovraštva do onih drugih, brezsrčnih, in da se v njih poraja odpor, ki ■ bi utegnil nekdaj izbruhniti na dan in po- ; vzročiti nepopravljivo škodo in nesrečo. Naša Slovenija je obubožala. Pozabili so menda razen davkarij, vsi na lepo bajko o bogatih Slovencih. Mi smo narod tnalih ljudi in mali človek danes trpi, kakor že dolga desetletja ne pomnimo. Res smemo sedaj nekoliko svobodneje dihati. Ne stoji več neprestano birič ali ovaduh za našim hrbtom. Toda, še so hude rane, ki nas žulijo. To je predvsem naše denarno vprašanje. Oni, ki so hranili za stara leta in slabe čase, ne morejo do svojega denarja, oni ki so se zadolžili, v upanju, da bodo dolg lahko vrnili, tega danes pri najboljši volji ne morejo. Ne pomaga ne zaščita, ne terjatev! Kjer nič tli, od tam še birič prazen odide. Vsi vemo, da bi le pametna ureditev in pomoč od strani države, mogla temu neznosnemu stanju napraviti konec. Cim dalje bodo odlašali, tem slabše bo. Naše gospodarstvo bo izbiralo do konca, naši zaslužni denarni zavodi, ki so ljudstvu toliko dobrega storili, bodo omagali, ljudstvo bo pa izgubilo čut za varčevanje, kjer in kolikor je varčevati še mogoče. Zaradi gospodarske stiske pa trpita tudi trgovec in obrtnik. Prvi nima komu prodajati: samo še po sol in petrolej hodijo ljudje, za fajfo tobaka že ni več denarja. Pa še to največ na upanje: Ko bom pujska prodal, ko l>o krava zopet mleko imela, bom plačal. Drugi, obrtnik, je še večji revež. Na eni strani ga uničuje velika industrija, ki za nižjo ceno preplavlja deželo z manjvrednim blagom, na drugi strani obubožani kmet hodi raztrgan in bos, ker nima denarja, da bi se oblekel in obul, kakor se je lahko včasih vsaj za zimo. In sreče si želimo in božjega blagoslova! Saj vemo, da: Ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo tisti, ki jo zidajo. Ne bo sreče, ako je ne bomo iskali v Bogu. Le v živi veri in v trdni povezanosti z Bogom in njegovo Cerkvijo, bomo dobili''moč, da bomo prebrodili hude čase. Kako lepi so bili dnevi veličastnega evharističnega kongresa za celo našo deželo. Kako je takrat zaživela naša vera pri pogledu na poln Stadion naše nedolžne mladine, naše bodočnosti, pri pogledu na 40 tisoč naših mož in fantov, ki so v ognjeno morje bakelj zaviti korakali k polno6nici na Stadion, pri pogledu na sklepne slovesnosti, kakršnih naš narod ne pomni in jih noben drug narod na svetu sorazmerno ne premoi j. Toda, zunanjost je postranska stvar, glavno so sadovi, ki smo jih s kongresa odnesli. Ti naj bodo traini. Vsi se pa niso kongresa udeležili! Ista slika se nam kaže v zunanjem svetu. Organizirani sovražniki Boga in Cerkve imajo marsikje premoč. V Rusiji se ni nič izboljšalo, Mehika še krvavi, pa tudi nekatere evropske, s poganskim nacionalizmom prepojene države delajo Cerkvi silne težave. In nikdar nismo gotovi, ne bo li še tu in tam izbruhnilo preganjanje Cerkve in katoličanov. Zato je treba, da se strnemo v en sam močen krog, ki ga nihče ne bo mogel razbiti. Po navodilih Katoliške akcije delujmo sebi v korist in pridobivajmo še druge. Oklenimo se svoje fare iti svojih duhovnikov kot druge družine, kot drugega doma. Kam je zašel moderni, brezverni sveti Komaj je minila svetovna vojna, že zopet teče kri v vroči Afriki in in prav nič bi ne smeli biti presenečeni, če bi nova svetovna vihra zadivjala po Evropi. Zakaj, puhlo zgradbo evropskega miru zidajo danes možje, ki jo zidajo brez Gospoda... Naša srca pa vendar hrepene po sreči. Vsaj mi ničesar ne storimo, kar bi nam in naši okolici moglo škoditi. Naj se vrue mir v naša razrvana srca, mir božji, naj se vrne ljubezen v naše družine in naše vasi. Le tako je mogoč tudi mir med narodi in državami, V tem smislu voščita tudi uredništvo in uprava našega lista vsem svojim naročnikom, čitateljem in prijateljem: Veselo, srečno in blagoslovljeno novo letoi l1 Volja naroda naj obvelja na so* Vred vojno je bilo učiteljstvo deželno. Kranjska Vojvodina je učiteljem urejevala plače in imela tudi sicer večji »li manjši vpliv iih šolstvo spioli, tudi na tisti del šolstva. ki srn je državna uprava prihranila za svoj delokrog. V krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetih se je ponašalo ljudstvo .s svojimi zastopniki, pa tudi Cerkev je imela kot; največja učiteljica narodov, v šolskih svetili nekaj besede. In končno je tudi učiteljsfvo pošiljalo v šolske korporacije sv iie odposlanca in je tako lahko zagovarja'.'! s-.oje stališče m branile sen,h' pravice. Res ni pred vojno bilo vse, kakor bi moralo biti. Kdor dela, se lahko moti. Plače tudi ni o bilo previsoke. Pa se je že živelo, če no bolje, pa vsaj tako kot danes. Na službo ni bilo treba čakati. Po dovršeni maturi si bil takoj nastavljen. Plače se niso spreminjale vsako leto in nikdar se ni zgodilo, da bi ne dobil prejemkov točno prvi dan vsakega meseca. Istočasne z odlokom upokojitve, so ti bih nakazani novi pokojninski prejemki. In stalnosti Učitelj je ostal trdno na svojem mestu ne glede nn politično mišljenje. Izjeme — par primerov, premestitve — le potrjujejo pravilo. Pa še pri tistih redkih slučajih, izvršenih predvsem v korist šolstva, je bilo premeščenjc združeno z neverjetnimi težavami. Disciplinska preiskava in sledeči pri-zivi so vso zadevo tako zavlekli, da je bilo inerodajnim gospodom — kakor je izjavil nekoč učitelj in pisatelj Jaklič France, že takorekoč žal. da so sploh sprožili misel za prestavo. Trdna je liiln torej stalnost učite)j-stva tiste dni in to vzlic temu, da je bila večina slovenskega učiteljstva neverjetno zagrizeno nasprotna takratnim deželnim gospodarjem ne samo v političnem, temveč tudi v kulturnem in gospodarskem pogledu. Večina slovenskega učiteljstva ni nikdar prisluhnila resničnemu glasu naroda, ampak se je postavila vedno v opreko z njim. Pri raznih volitvah je večina učiteljstva .podpirala vaške mogočnjake in oderuhe proti volji večine staršev in davkoplačevalcev. 1 Liberalno učiteljstvo je ustanavljalo po deželi društva in družbe, ki so bile v nasprotju | z, miselnostjo večine slovenskega narodu. Li- : bera 1110 učiteljstvo je bilo tisto, ki je »aro- j Čalo in širilo veri in Cerkvi sovražen tisk, do- i pisovalo v liberalne liste in v njih sramotilo ! poštene slovenske može in nesebično nacijo- j milno slovensko duhovščino na način, ki ga j zaznamuje samo jezik najbolj zavrženih ! mestnih -pnjzelnov«. i Kdo je odpravil iz naših šol krščanski | pozdrav . Hvaljen .Jezus i Morda državna ' postavat Ne, ampak slovenski liberalni učitelj. Kilo je mi vse načine oviral katehetovo delo v šoli in cerkvi? Slovenski liberalni učt-'. Kdo se je norčeval po gostilnah in drugod iz naroda, ki je hotel ostati z.vest veri in Cerkvi? Slovenski liberalni učitelj. Itd. Skratka: slovensko liberalno učiteljstvo je dosledno grdilo na Ia uli oni način vse, kar jo bilo najmanj 90 od sto Slovencem sveto in nedotakljivo. Večina slovenskega učiteljstva je pustila cisto iz vidika, da je njegova dolžnost tako v soli, kakor izven nje, hoditi ramo ob rami z večino slovenskega naroda, Za to je nastal vzgoja oln svobodoiH is , med narodom in večino učiteljstva tokom Vt ; globok prepad, ki še danes nn široko zija m je videti nepremostljiv Po vojni liberalen učitelj svojega proti-ljudskcga stališča ni i/.|oemeiiil. Na njegovo prizadevanje je postala šola in nekak monopol brezverskega stva. Šolske svete so razbili, da so i/nebih zastopnikov Cerkve in staršev, ki jim po na ravni in božji postavi gre prva iu glavna beseda pri vzgoji mladine. Liberalni učitelji so z največjim nasiljem uvajali med odrasle in šolsko mladino društva hi jih jc slovel ski narod odločno odklanjal in jih odklanja Liberalen pedagog si je prizadeval, da izpade iz šolskih knjig vse, kar bi cikalo ua versko vzgojo. Ce pa je tu ali tam ostala slučaj-lio še kakšna drohllna verske vsebine, jo ji liberalni učitelj pri pouku prezrl ali pa celo na svoj način smešil. Prirodopis in prirodo-siovje jc dajalo liberalnemu vzgojitelju povod. da je posamezne pojave v naravi tolmačil učencem v smislu, ki je venskim načelom nasproten. Zgodovina .ie postala lihonil nemil učitelju dobrodošlo sredstvo, da jc omenjal učencem kot dognaiio resnice Io, kar se v raznih zgodovinskih slučajih lažnjivo poročale liberalne in .socialistične pi-otiver ske agilacijske brošure. Liberalen učitelj ;c z nedeljskimi prireditvami in izleti odvračal našo mladino od cerkvenih dolžnosti in tako polagoma miniral dobro versko vzgojo slovenskega naraščaja in s teiif, kakor nam Francija dokazuje, tudi ogroža) obstoj naroda in države. Največ podlih dcnunci.jacij proti nn.iotl ličnejšim slovenskim možem je izšlo v povojnih letih ravno iz, liberalnih učiteljskih vrst. Vse to dokazujejo zapisniki in ovadbe pri raznih oblasteh. Liberalen učitelj je slvoril stanovsko organizacijo. ki naj hi združevala vse učiteljstvo brez razlike na svetovni nazor. Kako si jc liberalni učitelj v praksi predstavljal to vsestanovsko organizacijo, je pokazala polpretekla doba, ko je soglašal, da so bili na nadzorniška, kakor tudi na vsa druga važnejša učiteljska mesta in v korporacije imenovani samo ljudje liberalnega svetovnega nazora. Slomškarji so bili dobri samo za plačevanje članarine in za štafažo pri raznih zborovanjih in prireditvah. Liberalen učitelj je bil, ki ni protestiral, kakor hi lahko proti številnim neupravičenim premestitvam krščansko mislečega učiteljstva v polpretekli dobi. Se več! Kavno liberalen učitelj je svojega stanovskega tovariša in tovarišico. tudi člana stan. organizacije deniincirnl pri šolskih oblasteh in ovajal pri znanih organizacijah pod pretvezo premajhne delavnosti v »nacionalnih« društvih. Liberalen učitelj je očital tovarišu krščanskega mišljenja celo p rot.državnost. ker je ta še morda hodil v cerkev in nadzoroval otroke pri službi božji Večina slovenskega učiteljstva. ki ie v polpreteklem času krivila hrbtenice pred vsako vlado, ne gleda na veliko delo sedanjega režima z dopadajenjem. Nekatera zborovanja tudi v tem pogledu nekaterim niso več stanovska zborovanju, ampak dobrodošli sestanki za proti režimsko agitacijo. To ni „ič čddiicgn, zakaj večina liberalnega s|ov skega učiteljstva trdilo drži s tistimi, ^ s sedanji vladi na ibolj nasprotni. ['„ SV( jem mišljenju in po svojem delovanju V( čina slo. coskega učiteljstva plava še vedri, v J litrov i h« vodah. Kam vodijo te vode, vj mu danes vsi. Ali ne v naš gospodarski, n! cionalni in državni razdor? Sedanja v lada, oprta nu re-nično zauin njo naroda, hoče, da pride volja naroda ii veljave na vseh poljih narodovega življenji Zalo je Irobu onemogočiti delovanje v-r; ki mečejo visokim ciljem sedanjih državni! gospodarjev lako ali tako polena pod nop Dosežene so že nekatere izpromembe v i|t zavili upravi in drugod. I.e na šolskem polj., za državo in narod naj '.oej e:o, -e ni ..,. jelo slovensko ljudstvo tcs'u, kar ho,-,. želi. Ker smo prep' runi. ila je današnji vlad več na zaupanju ogr nune večine kralju , državi neomajno z1 estega slovensKega n., roda, kakor pa ua zahrbtnem rovarenju n edineev, ki jih narod o,lklanja, pričakujemi z, v-o gotovostjo. 0 i bo sedanja vlada tiiili nt šolskem polju vpošicvaia ljudski glas, iu n, glede na malcrieine žrl v o, uredila v Siov* niji v korist države celotno šolstvo tako, lin' hoče slovensko ljudstvo in ne tako. kot za> icviijo ljudje, ki so sc že davno ločili oc zdravega slovenskega delila. Skratka: slu venski narod zahteva za svojo mladino ilo !-;!)i slovenskih n-Uljc ' ;:i pravih ljudskih vzgojiteljev po božji in narodovi volji. Nova Kmečka zveza je ustanovljena Štiri dolga in težka leta je bilo po zasluj onih, ki vedno zagotavljajo, da so predstavniki in zagovorniki kmečke misli, slovensko kmečko ljudstvo brez svojega stanovskega zastopstva. Pred štirimi leti ie bila razpuščena Ju-goslov. kmečka zveza, in vsi poskusi ustanoviti pozneje spet novo kmečko zvezo, ki b bila popolnoma nepolitična, kakor je bila tua razpuščena, so bili onemogočeni. Šeie pred no vo vlado, ki vlada iz ljudstva za ljudstvo, sc bila potrjena nova pravila kmečke zveze, in v nedeljo, 22. doc 1935, sc je vršil v prenapolnjeni dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani ustanovni občni zbor (e nove kmečke zvefej Občni zbor je otvoril Janez Brodar. ki i -.tisko leseno cerkev. K blagoslovitvi so se zbrali številni zastopniki duhovske, državne iu mestne gosposke, med drugimi podban dr. Majcen, novi mestni župau dr. Adlešič, podžupan dr. Kav-nihar, r! ' bivši moščanski župan Ora- žem ir • "' vernikov. '•■i , dr. Nadrah je v lepem go- voru primerjal nov o c kvico z jaslicami, ki jih sedaj Slovenr a v) jamo po vsej deželi. Kakor se jasuee razlikujejo med onimi v revnih družinah od onih v premožnih, tako se tudi nova meščanska cerkev razlikuje od bolj razkošnih hramov božjih. Nova cerkev je borna, napravijeua iz lesa, toda ima isti sijaj, kakor vse druge; v njej biva Bog, ki je na-vzočen v tabernaklju. Naš Gospod je prišel na svet v borni votlini v Betlehemu, toda ta ki a j je sedaj slaven, je med najbolj slavnimi kraji na svetu in z globoko vdanostjo ga obiskujejo kristjani. Gosp. prošt je v zanesenih besedah pozival vernike, naj se tesno oklenejo svoje nove cerkve, predvsem pa naj Bogu darujejo svoje misli, svoje molitve,- svoje trpljenje. Bog bo teh daril vesel. Bog je poklical vse ljudi k sebi in dal nebesa vsem 1 ljudem. Samo žal, da je mnogo takih, ki no- I čejo nastopiti ozke in strme poti v nebesa, 1 toda pred Bogom st n. •• skril. Bog pa tudi zahteva, da se služba božja vrši dostojno in za to so verniki dolžni skrbeti. Vsak viden dar, namenjen cerkvi, je dar Bogu, ki je najboljši dolžnik, ki povračuje z najboljšimi obrestmi. Meščanska nova župna cerkev je prva lesena hiša božja v Sloveniji. Je le zasilna in se bo čez leta umaknila novi, za katero se izdelujejo načrti. Dolga je 25 m in 12 m široka. Njen strop je visok o m. V cerkvi je na vsaki strani 13 udobnih klopi. Iznad navadne strehe se dviga nizek zvonik, v katerega bo obešen 100 kg težak zvon. Lep je glavni oltar, ki je ves izdelan iz lesa. Nad oltarjem je obešena slika sv. Družine, ki ji je nova cerkev posvečena. Vsa potrebna zemeljska dela so opravili vrli Moščani s kulu-kom. Vsa tesarska dela je izvršil mestni tesarski mojster Zakotnik za 60.000 Din Cerkev je slala do 80.000 Din. Ce upoštevamo brezplačno delo. ki ga ni bilo niaio. nadalje številne dragocene darove, moremo oceniti skupno vrednost cerkve z doslej nabranim inventarjem na približno 150.000 Din. Čast in hvala vsem, ki so tako ali tako prispevali za novo moščansko hišo božjo, posebno vnetemu odboru z neumorno delavnim dušnim pastirjem gosp. Jenkom na čelu. Naj bi bila nova cerkev skupni dom vsem Mošča-notn, hiša tolažbe in največji vir verskega preporoda. Delne spremembe v vladi V pogledu nadaljnjega oblikovanja našega SiOtranjega političnega živtljenja je bila važna teja izvršilnega odbora JRZ. Seja je bila sklicana radi znanega pisma g. Ace Sianojeviia, ki je podlegel vplivu nekaterih članov iz bivšega g uega odbora bivše radikalne stranke, ki ti ii; čisto osebnih razlogov neprijateljsko raz-polož»ai napram vladi dr. Stojadinoviča. G. Aca Stanojevič je na prigovarjanje teh krogov izdal omenjeno pismo, v katerem izjavlja, da se ne strinja z dosedanjim načinom organizirava stranke in ne z vodstvom državne upravi To pismo, ki so ga nekateri člani bivšega fj - v nega odbora bivše radikalne stranke dali tu J: tiskati so x- •-;ai razpošiljali svojim pri-jaU';*ro ir, r'-«nm krajevnim organizacija a. Pri tem je bivši tajnik JRZ g. Ivkovič ze.grsšil tudi to nekorektnost, da je na letake udarjal strankin pečat. Ko je bil napad, ki so ga na dr. Stojadinoviča napravili nekateri člani omenjenega odbora s tem, da so nagovorili bivšega gradbenega ministra Bobiča ter ministra za telesno motnje v Irevlh omotica rsied zapeke se odpravijo z uporabo RA1 grenke vode. po mki. soc. pol, in nor. «ir. S-br. »185 , 25. V. 15. vzgojo Ijudnva Mirka Komnenoviča, da sta podala demisijo, odbit na ta način, da je bila takoj izvršena delna sprememba vlade z vslopom ministrov Cvetkoviča in Kožulja v vlado, so se spričo takega stanja stvorili taki sestavki na same člane izvršilnega odbora dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaho ter so sklenili, da v vsem ostanejo zvesti programu in pravilom JRZ, ter so pozvali vse krajevne organizacije, naj nadaljujejo započeto delo na končni organizaciji stranke. Na isti seji so omenjeni člani izvršilnega odbora sklenili, da takoj odstranijo dosedanjega tajnika ivkoviča ter postavijo na njegovo mesto za tajnika JRZ Tripkoviča. Da je ostalo pismo g. Ase Stanoieviaa, ki so ga izdali nekateri člani bivš.. (> glavnega odbora bivše radikalne strank-, rez učinka, se sedaj jasno vidi, ko dobivi thiništvo JRZ vsak dan nešteto brzojavnih . oči! od posameznih krajevnih organizacij v katerih organizacije izrekajo popolno županje članom izvršnega odbora, to je di. Siojadinoviča, dr. Korošcu in dr. Spahu, ter jim .ugotavljajo svojo zvestobo in jih pozivajo, da neodstopno vztrajajo na započetem .11, za dobro uredile' notranjepolitičnega življenja v državi. Ki ne organizacije JR7 pa povsod naO.Miuj započeto delo. Z d akovenbM r-izs-. . LtiiStirmv asom a h H -s • Veliko nevarnost za u«»št movensko sivo predstavlja nameravana monopolizav ■• šolskih knjig. Zato so zastopniki tiskarnarjev knjigarnarjev, knjigoveškth mojstrov, tiskar škili delavcev in Zveze društev i Šola in dom ■ sklicali v Belgradu posvetovanje, na kater«-so prišli ludi zastopniki učiteljski pr sorske stanovske organizacijo. Zastopniki na vedenih društev so ;> ■ tU pri vseh me rodajnih ministrih. ■ v idi pri obeh slo venskih ministrih, k .. obljubila, da se bo sta zavzela za pravilno rešitev perečega vpra sanja. Trdno oblikujemo, da glas slovenskih odposlani.'' ne glas vpijočega v jm- ščavi, za lizaeija šolskih knjig bi bila iiitjve . slovenski jezik in slo- vensko kulturno -. mobilnost in očito izzivanje kralju ržavi zvestega slovenskega naroda. Za ljubljanske reveže in brezposelne V ljubljanski mestni posvetovalnici je bil razgovor, ki naj bi pokazal najboljšo pol za izpeljavo zimske pomožne akcije za ljubljanske reveže in brezposelne. Na sestanek je pozval dr. Havuihar zastopnike ljubljanskih gospodarskih iu dobrotvornih ustanov. Med navzočim! je bilo ludi mnogo starih in novih občinskih svetnikov. Po uvodu dr. Ravniharja je poročal načelnik socialno-političnega edin;!« gosp. Kosem in orisal težavni položaj občine in socialno-političnega odbora ter predlagal kot edini izhod za uspešno pomožno de lo obvezno socialno davščino, ki se naj vpelji na stanovanja iri sicer jio številu sob; nadaL' na prispevke delodajalcev in delojemalec Številčne podatke je podal nato gosp . . od socialno-političnega urada in v i • ki se je nato razvila in h kateri so se pu številni odborniki, je prodrl predlog, n ■ obvezne socialne davščine o. >dejo, če hoil • to dovolile pristojne oblasti. Vsi navzoči ou-j-bre, ker je pomoč nujno potrebne '' -=> ' nepriznane davščine nabirajo i- p: sedaj neobvezno, pri čemer naj soa pomagajo vse ustanove. o veri in duhovščini Na velikem shodu v Turopolju je povedal voditelj hrvatskega pokreta dr. Pernar tudi to-le: Hvala Bogu, duhovščina koraka dam - v večini, v 95 odstotkih, s svojim narodom. je tudi osia občutila na svoji koži to, kar ves narod. Hrvatski narod, a posčbno hrvatski kmetje, so vdani veri svojih očetov in sv. Cer kvi v vseh zadevah vere in nravstvenosti, ka kor dobri otroci. V politiki pa je naš narot neodvisen in gre po svoji poti, da ustvari pra vična naše ideale. Niš rarod je veren in ver očetov mu je bil . ::-.ba v najte*<:1 sedanjosti o . re! pose': ■ . w' č, ■ . za-, a.,: V vsako hiši OSEBNE VEST i d Za predsednika ravnateljstva Trgovska bolniške blagajne iu podpornega društva je bil izbran uradnik Vzajemno zavarovalnice Ivan Viartelanc, za predsednika nadzorstva pa Ivan A vsenek. d .Spremembe v ministrstva dr. Mihe Kroji a Dosedanji kabinetni šef ministru bree portfelja dr. Mihe Kieka g. Leo I/>jk je po- stavljen za poiitičuo-upravuega uradnika na okrajnem načelstvu v Kranju. Za novega kabinetnega šefa v tem ministrstvu jo dodeljen g. dr. Bojan Pire, šef odseka v osrednjem hi-tfijenskem zavodu v Belgradu. d Mestna hranilnica v Kranju je dobila uo\ sosvet in gerenta v osebi g. Maksa Foka, d Ravnateljstvo in upravni odbor mestne hranilnice v Kamniku sta razrešena. Za ge-reiita je imenovati dr. Dominik Žvokelj, ki mu je dodeljen devetčlanski sosvet. d V" Sukotieo je prestavljen v lastnosti načelnika prometnega oddelka Ivan Deržič, načelnik iste položajne stopnje v Ljubljani. d Novo ravnateljstvo Osrednjega urada za lararovanje delavcev je sestavljeno tako-le: Predsedstvo: Franc Kremžar, podpredsednik Jonke Leopold ia Curk Maiko. Nadzorstvo: Predsednik Krvina Ivan, podpredsednika ravnatelj ing. Mikiavc Franc in Vostner Leopold. Kentni odbor: dr. Jeglič, Klanjšek, Majeršič, Knkovica. Namestniki so: Gašperšič, Golo-granc. Loboda, Kranjc. Upravni odbor je sestavljen iz celotnega predsedstva ter še iz članov: Gašperšič iti Vostner Matko. V disciplinsko sodišče so izvoljeni: dr. Jeglič in Ma-jeršič kot člana, Gašperšič iu Loboda kot namestnika, Gradbeni odbor: predsednik Kremžar ter člani: Gologranc, Curk, Majeršič in J' nke. <1 Za šolske uadzorstike so imenovani: Viuko Rupret, šolski upravitelj v Smledniku, za kranjski okraj; Ferdinand Bolne, vadniški učitelj v Maribor, za okraj Maribor levi breg; Leon (epuder, vršilec dolžnosti okrajnega Šolskega nadzornika za Ljubljana okolica je postavljen za okr. šolskega nadzornika Maribor desni breg; Ivan Mihler, vršilec dolžnosti okr sol. nadzornika za Ljubljano okolica je razrešen dolžnosti. d Iz upravne službe. S kraljevim ukazom so imenovani: Dr. Josip Hubad, sreski načelnik t. pol. sik up. il. siop. v Ljubljani za načelnika upravnega oddelka v 4. pol. skup. II. •slop. pri kraljevski bonski upravi v Ljubljani; Fran Maršič, sreski načelnik v Novem mestu. za s reškega načelnika v Ljubljani in Rafael Mahnil, sreski podnačelnik v Kranju za sreskega načelnika v Novem mestu. DOMAČE NOVICE d Božično zborovanje katoliškega učiteljeva, /.branega v Slomškovi družbi, je prav le-l'o uspelo. Sprejeta je bila soglasno med dru-Kjni tudi sledeča izjava: »Prizadevanju ministrskega poročevalca Erjavca in ban. šolskega nadzornika Štruklja, da se preganjanemu nčiteljstvu popravijo krivice, izrekamo zaliva- j 1« in zaupanje, obenem pa obsojamo vso gonjo ! 111 zahrbtno rovarenje proti navedenima in j proti izvršitvi vladinega programa za popravo \ krivic.< ! d Ljubljanski občinski svet je imel dne 30. i decembra zopet sejo, na kateri so bili izvoljeni številni odseki. Razen il občinskih svetnikov, so vsi pristopili v klub Jug osi. rad. zajed- i niče. V imenu tega kluba je podal dr, Kamušič izjavo, da stoji na stališču ljudske samouprave. zato naj sc čimpreje ustvarijo predpogoji za svobodne volitve. Soglasno so sprejeli predlog proti monopolizaciji šolskih knjig. V tajni seji so sklenili, da mestna občina odpove službeno razmerje vsemu pogodbenemu uradni-štvu na novo vključenih občin in trem pogodbenim uradnikom ljubljanske mestne občine. d 85.000 prebivalcev šteje sedaj ljubljanska mestna občina. d Na posredovanje ministra dr. Mihe Kreka je kmetijski minister dovolil loterijo, ki jo priredi Združenje trgovcev v Ljubljani v korist svojim siromašnim in brezposelnim .članosn. d Namera monopolizacije šolskih knjig je zadnje čase zelo razburila slovensko javnost. V prosvetnem ministrstvu so zdaj izjavili, da stvar ni pereča, čeprav že preteče rok natečaja, ki ga je razpisal prejšnji prosvetni minister. d Od 45 na 90 milijonov dinarjev je d\ i- gnila Kranjska industrijska družba delniško glavnico. d Konec prvega polletja na srednjih šolah tio letos koncem januarja 1936. d Okrog 8000 otrok iz Dalmacije, Hercegovine in Like bodo radi pomanjkanja živeža oskrbovali Io zimo na Hrvatskem in v Slavoniji. d Samo okrog 300 vagonov olja je pridelala letos Dalmacija. Običajno 700 vagonov, d Pravilno italijanščino zahtevaj«. Ljudje, ki so pisali svojcem v Italijo pisma, so zadn je čase dobili pisma mnogokrat vrnjena. Italijanska pošta zavrača vsa pisma, ki nimajo naslova v popolnoma pravilni italijanščini. d Samostojno župnijo dobe Studenci pri Mariboru. d Trije siromaki iz mariborskih- Dajnko-vili barak Franc Herič, Rudolf Marot in Ana Salamon so potožili svojo revščino v pismu naši kraljici. Za božične praznike so dospeli iz Belgrada trije zavoji, v vsakem po 15 kg živil, ki jih jtj poslala kraljica Marija omenjenim revežem kot božično darilo. d Ko so slavili svatbo. Pred malini kazenskim senatom se je na predbozični dan, 24. decembra končala razprava proti 23 letne mu Maksu Balehu, rodom iz Zgornjega Tuiii-nja, stanujočem na Mrzlem Studencu. Bil je obtožen zločina uboja Janeza Kuharja. Bih. je lanski predpust 18, februarja. V Hruševki so se zbrali domači in okoliški fanlje, da bi slavili svatbo pri posestniku Jerneju Touiju, Med fanti je nastal prepir zaradi vina in neke rjuhe. Na cesti se jo razvil pretep. Maks Ba loh je z nožem sunil Janeza Kuharja v vrat ; tako. da uiti je prerezal žilo iu je notranje j izkrvavel. Poškodba je bila smrtno nevarna. Vam nudi C €11 tre I (lit vlnarna. Lin&rineo. v svoji posodi najugodneje. Kardinilski ibor v Vatikanu. Nov/oči so doIpi) n n» ;» i,,j; .' , .. ,. , j., . UV/ULJ M, poieg p.,pe/a /e tudi novoimenovani kardinali, idioda. da se ni mod nitmi nobenega .Jufjoslova-.ia. Naiviiia angi^s^a iena. Sc pred ma n.i > ;;i.-. ....osi-kdo respeki, kaš šele pred tole! Bo1 4.(>C0 parov čevljev za vojake s,, naročili '!;. iani v Batovi tovarni v Yuko\aru. d Nov frančiškanski samostan prode v Belovaru. d š'0.(K10 Din podpore je nakazal kmetijski minist hmeljami na \ ranskem d K:,r v -neg sa je postavila. V Lancavasi je odpustil .posestnik Franc Turk svojo služkinjo z njenim šestmesečnim nezakonskim otrokom i/, službe. Dekla je šla, otroka pa je pustila gospodarju in sicer ga je postavila kar v snejiU prod hišo. kjer je precej časa ležal. Pese.-: i;k jo nato otroka dvignil, pa ga je zanese) k sosedi. Zadevo, ki bi biia lahko us. dna za mlado življenje, preiskujejo sedaj orožniki. Pošteno slovensko dekle ni — brez srca. d Italijanske ladje so zopet pričele prihajali v naša pristanišča po blago. Veliki italijanski pamik Maria Clara je naložil 700 teo premoga, dne JO. decembra je prišel pamik >Xenio., ki je naloži! 1200 ton premoga. Neko nase premejokopno prijetje je sklenilo z neke italijansko tvrdko de,govor o dobavi 10.«» t,>u premoga. Tudi več italijanskih jadrnic je prišlo v šibeniSko pristanišče po blago. Propaganda nekaterih nacionalistično zagrizenih italijanskih listov, da se no izvozi iz naše dr žave niti blago, za katero ne veljajo sankcije, se je ponesrečila. Da bi se pa izvozil les. ni nobenega upanja. Vsa trgovina z Italijo pa trpi predvsem zaradi deviznih težkoč. d Odlog plačil je dovoljen za ti let Kmetski hranilnici in |wsojilnici v Konjicah in Hranilnici in posojilnici v Radencih. d Ministrski svet v Belgradu je odobril dogovor, ki je bil sklenjen med našo monopi lsko upravo in češkoslovaškim tobačnim ravnat- j-slv 111. S tem je redna < idaja našega tolmka v Češkoslovaško zagotovljena za vrslo let. d Dinarska deviza je krepka. Romunska vlada je izdala listo slabih in krepkih d. vjz. Kot krepke se smatra/): franc; ski in švicarski frank, albanski frank, belga. dolar. palestinski fin:!, e,; i piski funt, lu.ška lira, zh.t. dinar. bol. škosio\a- a. dan-ka, na. Ki t slabe de> i- ■ ■ Ziiceii • prvimi • i.o!..i:;;ice na ;;<• Bol: i- lica bo zgrajena v dven eiapah ter I sku. n . veljala gradbena dela (Jo miliji nov dinarjev. Tu li \ l.jubljani se ne ra začeti z. raz-sirj. njem bolnišnice! d linM-ki katoliški dum s • otiorili na ">u-šaku. lam je čitalnica in predori /a - -I.inl.e kali liških i rganizacij. d V zagret škeni nadškofijskem >emem:ča jo letos 144 hogoslovcev. na teološki faknlt li pa v»eja s k:i;>aj nad . ' i slušateljev. d Osmi »agonov koiuze je p. .dala okobra Vinkoveev /a lačne il-ivegoviiice. d V Dalmaciji -« mudili in se menda pogaja)! /.a velike d lesa \ S p.ui jo. d Prodajno ceno tobaka je jugoslo.aii tobačni m.aiopol v h, loč m letu zvišal prole-l< n alcem za 20 odstotkov. d Nove tovarne za umetna irnoiiln zgrado v Vojvodini. d Iz ljubljanske Mo-tue itbožnice. Bo svoji lepi navadi je meslna občina tudi ietos pri- I rediin onemoglim starčkom in starkam na ; viti večer v mestnem zavetišču prisrf.no božič, nico, ki so se je udeležili pole? starčkov b, stark tudi mestni župan dr. Adlesic, podžupan dr. !f a vn i ha r, oba s svojima soprogama, dalje obč. svelnik kanonik dr. T. Kiinar, mestni fi-zik dr. Rus iu drugi. V obednici zavetišča je bilo postavljeno lepo okrašeno božično drevo. Župan dr. Adlešič je imel zbranim onemoglim lep božični govor. (i. župan je obiskal Sneženega moža d-lajo. Samo p;t/:jo nai d.i ! sneženi ino/ ne napiše cvel.ov v nolte'ne 1 ■ I slelu ; nt ua os krbov anca ter v -akenui no ! mu |>i larll malo loži uo d::i.'o: zav.: ■ i i I I aka, gi spa županja pa j- sleherni ž> 'o | ziv.Jii dala zavi:j'ek sled!;, rja. «V,r..o\:iu so dobili s- e bi /a piazilike te li p: llioljšeli v li! lini. d X..jcn;niue /a -klaili-ča na ž« livuišnili po ti.lah i.o. o /,ii,ali. '/. , m na zioto,o viziiikov iu /ab. d.i I-i bilo o.e.ogo. eno |».i - „miš!;:i skladišča, ki so l>< u ■! v-ga dne da-v up str« n kam. /.a že izdana skladi-fji Ik do veljak ■! ■• zaiuipne cene do poteka p( godbe. Nadaijna obvestila in pojasnila se dol>e pri železniških ravnateljstvih. d .Nesrečni alkohol. V Stopnem pri Ma-liulali na bivšem Štajerskem je prišlo pred prazniki do usodnega poboja. Pri posestniku Štefanu Lepejlt je bil na obisku Anton Špa-ninger iz. Ifač. Ko sta se oba nahajala v hiši, je prišel na dvorišče vinjen posestniški sin Franc Habfiek iz Stopnega ter začel izzivati: Aufliiks liri v lnft, čreva na plot, pridite ven, da vas vs« pokoijem! Ker izzivanje le nt prenehalo, je prišel Lepej Štefan iz hiše ter vprašal Bab-šeka, kaj pra\ za prav hoče. Ni pa Je dobro vprašanja izgovoril, ko jo navalil Babšek na njega /. nožem v roki ter um zadal 7 cm dolgo rano ua roki. Nato je prišel iz hiše tudi fipa-iiinger, proti kateremu se je Babšek obrnii ter (ta udaril z ročajem m ža po giavi. Lepej je medtem, ko sta se Babšek in Španinger ru-vala. skočil v kolaruico ter se vrnil z dvema koloma. hnega je dal ŠpaningeijU in oba sta purkrat udrihnila po Baošeku. Pognala sta ga v beg, nato pa sta se vrnila v hišo. Balmek pa je na poli proti domu zaradi zadobljenih udarcev omedlel. Našle so ga neke ženske, ki so ga zavlekle v Lepe je v hlev, kjer je ležal v ne-zavoati do drugega dne. Potem so ga odpeljali domov. Od udarcev mu je počiia lobanja, kar je povzročilo sntrl. d <1X1 otrok in 70 ubožcev je obdarovala »ličina Ptuj s sodelovanjem dobrodelnih društev. d Že drugi mcs«v nimajo olt nedeljah toka v Hrastniku. Posebno radio-poslusalei so nejevoljni. d Kdor se reveša usmili . . . l)vu vagona drv iu 5800 kg premoga je razdelila mariborska občina revežem v mrzlih barakah, raziskanih vagonih iu vlažnih kleteh. Premog so darovale tvrdke Andrašič, Mejovšek in Kker. Poleg tega je daia občina iz svojih sredstev ,><«t mestnim ul« žcem vsakemu po 90 dinarjev z.a nabavo drv za božične praznike, d Pse je treba prijaviti novim in starim Ljubljančanom. Takse so oproščeni le psi čuvaji. Ali je smatrati psa za čuvaja ali ne, o tem odloča mestno poglavarstvo. Zamudnikom se l«> zaračunala pričen.ši s 1. februarjem taksa v dvojnem znesku. d Po pameti ga pšjmo, je učil pokojni škof Ank ti Martin Slomšek. Ta zlati nauk so pozabili ponočnjaki tam ua Sniariinski cesti proti Savi, Posledice niso izostale. Pijanci so pretepli nekega Koantana, da je moral z rešilnim vozi,nt v bolnišnico. Junaki noža so se maščevali tudi nad Rozmanovim kolesom, ki so mu razrez,ali gumijaste dele, železne pa stolkli, 'a zmetali v jarek. Tičke so že zaprli. <1 V Ptuju so »aprii neko mlado dekle iz \ urberga. Pri nji so našli 10 ponarejenih etdiuarskih kovancev, ki jih je hotelo "»pečati. Izgovor, da jih je našla na cesti, ji !l1 pomagal. Ne zapirajmo si z nepoštenimi <]!'i»iiji pota v srečno bodočnost! d Novo zdraviliško upravo je dobil Bled. Dosedanjo je g. lAn dr. Natlačen odvezal dolžnosti. d 7m vpoštevanje domačega lesa pri stavbah se zavzema mastni tesarski mojster Fran Ravnihar v pasebuem gospodarskem članku v »Slovencu« z dne 21. decembra 1935. d Slovensko šahovsko zvezo so ustanovili 22. decembra I»35 slovenski šahisli v hotelu Mildič v Ljubljani. Občnega zbora se je udeležilo 19 šahovskih klubov iz dravske banovine s skupno 736 člani, katere je zastopalo 46 odposlancev. d Proračun Okrajnega cestnega odbora v Ptuju za leto 1936-37 izkazuje 2,149.285 Din za potrebščine. utonil, je sedaj ugotovljeno. Utopljenec je pustil na bregu samo klobuk, vendar se je policiji posrečilo, da je s pomočjo klobuka odkrila, da je utopljeni brezposelni rudar iz Ki-sovca pri Zagorju. Brezposelni Ciošte Alojzij je zadnje čase služil kot hlapec v Šiški in raz-važal kurivo po mestu. Utopijenčevega trupla doslej Se niso našli. Bil je srednje postave in oblečen v sukno io jahalne hlače. Njegov obraz je okrogel, ima brke in rjave lase. d 20 otroka je povila Alojzija Korcšak, žena krojača v Starinovasi pri Ljutomeru. d 450 otrok je obdarovala % obleko iu obutvijo mestna občina ljubljanska. d Mrtvih ne sprejemajo. Neki posedi! ik lz Selnice ob Dravi je peljal 65-letno občinsko Težka zimska hrana h; prTl° ?ibra SV "r gkem času cesto vzick,siabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsied mraza zopet izrazite:« poavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupljen)«1., glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelciie in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. PLANINKA-čaj BAHOVEC čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah in drogeriiah izrecno le „PLAN1NKA CA J" - BAHOVEC, ki se ne prodaja odprto, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20'— in z napisom proizvajalca: Lekarna Air. BAHOVEC, Ljubljana d Iivršiini odbor Združenja smučarjev Planica« je objavil, da so odstranjene vse težave in je zagotovljena zgraditev treh skakalnic v Planici, ki so potrebne za vzdrževanje mednarodne šole za smuške skoke in sicer skakalnica za začetnike za skoke do 25 metrov, mala skakalnica za skoke do 65 m iu velika skakalnica za skoke do 100 m. Na veliki skakalnici se bodo vršile tudi mednarodne tekme v smuških skokih na največje daijave. d Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri l'er Irancu, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti znamko za odgovor za 3 Din. d Žalostna smrt. Prišel je Mestek Janez, doma iz Vel. vrha ono nedeljo iz Cerknice, kjer je bil vajenec pri nekem čevljarju, domov. ln namesto, da bi se vrnil v ponedeljek nazaj k uvojemu mojstru, se je zadrževal doma in je pod Vel. vrhom pomagal šivati čevlje. Zvečer je pa menda šel na Studenec, kjer je v prijetni družbi zaigral borih 60 Din, ki so bili last njegovega mojstra. Zjutraj v torek pa se je njegovemu očetu čudno zdelo, da je ležala mala vrvica pred njegovim hlevom, dočim je prejšnji večer dve laki vrvici shranil v skednju. Stopil tedaj v skedenj, da pogleda, kje je še druga vrvica. Kako se pn ustraši, ko vidi, da visi na nji njegov sin Janez — obešen! — Manj igre in več molitve in dobre katoliške izobrazbe — v tem je rešitev mladine. d Ali je s smrtjo vsega konec? Kdo je neznan utopljenec, ki je sredi decembra skočil z Gruberjevega nabrežja v Ljubljanico in revo Terezijo Janže v bolnišnico. Bila je že močno oslabljena. Dolga vožnja na saneh do Maribora v hudem mrazu pa je bila aa staro revieo usodna. Vso pot je stokala, na državnem mostu v Mariboru pa je vzdihovanje naenkrat prenehalo. Ves začuden je pogledal voznik za seboj na vozu ležečo bolnico, pa je presenečen videl, da je že mrtva. Kljub temu jo je vozil v bolnišnico, kjer so mu povedali, da sprejemajo samo žive ljudi, mrtvim pa ne morejo nič pomagati. — Pri zaprtja, motnjah T prebavi vzemite zjutraj ne prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel fcreačice«. d Ljubljanski mestni socialni urad je razdelil pred prazniki med reveže 25 ton premega in 15.000 kg drv. Pri Borzi dela je dobilo podporo okrog 170 brezposelnih delavcev. Denarne podpore po 40 do 60 Din je dobilo okrog 250 onemoglih starčkov. Mestna občina ljubljanska je za božične praznike razdelila še druge podpore. IVAN ROZINA (preje .orisat'} trgovina barv In lakov, Vollka izbira kamičnib in oljnatih barv. Šolskih, studijskih in umetniških barv. Firnežl, laki, steklarski in mizarski klej, šeiak, špirit denat.. itoila »ArtU, tuji, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrobSHne. Velika zaloga vseli vrst vedno urnega mavca. Najnižje eene in najboljša postrežb«. PRODAJALNA TTRŠEVA CESTA 14 poleg trgovine Schnelder & Verovšek L d Predsednik Narodne skupščine Štefan Cirid je imel v Novem Sadu dobro obiskan politični sestanek, na katerem je vabii svoje somišljenike, naj vstopijo v Jugosl. rad i k. zajed nico. d Narodna skupščina »e sestane sredi meseca januarja, da Im> državni proračun pravočasno sprejet. d Občinski odbor v Mokronogu je razpu-ščen in imenovana nova uprava na čelu z bivšim županom Strupe/kom Antonom iz Slepšeka. d Novo občinsko upravo s predsednikom posestnikom Boršhiariein Lojzetom itn čelu jo dobilo Tržišče na Dolenjskem. d Živahno delovanje mladih radikalov, V smislu navodil izvršilnega odbora JRZ (Jugoslovanske radikalne zajedntee) za končno organizacijo JRZ so se, kakor v ostalih krajih, NESREČE tudi v prestolnici sami lotili dela mladi radikali, ki prirejajo sedaj skoraj vsak večer krajevne sestanke, na katerih spopolnjujejo krajevne odhore. Splošno se opaža, da se povsod delo na končni organizaciji JRZ nadaljuje. Na vseh teh sestankin, kakor v prestolnici tako tudi v notranjosti drža* , zboroval« in pristaši JKZ izjavljajo popolno zaupanje vodstvu JKZ in to dr. Stcjaainoviču, dr. Korošcu in dr. Spahu. d Pri občinskih volitvah v Velesu sta bili vloženi dve listi in sicer lista Jugosl. rad. za-jednice in lista opozicije. Prva je dobila 1583, opozicijonalna pa 1024 glasov. d V uratiili motata vladati prijaznost in red. Ljubljanski župan dr. Adlešič je izdal sledečo okrožnico: >V interesu prebivalstva iu službe je, da se uradništvo točno drži uradnih ur. Prosim tedaj vse uslužbenstvo, da točno prihaja v urad in se ves čas uradnih ur zadržava v uradu, da se morejo službeni po-sii nemoteno vršili, ter da je uradništvo strankam na razpolago. Dalje opozarjani, da se ua-meščeustvo napram strankam, ki iščejo na mestnem poglavarstvu, oziroma pri mestni občini ljubljanski pomoči, vede skrajno uslužno, prijazno iu ustrežljivo. Nameščenslvo ne sme pozabiti, da je v službi ljudstva in da mora someščanom iii v vsakem oziru na roko. Upam, da ne bom prišel nikdar v položaj, v leni pogledu dobiti kake nedostatke, ker bom : cer primcran proti krivcem postopali. d Ksij pa ia pomeni? Administrativni odbor v naroani skupščini je sklenil, da se fond, ki je bil ustanovljen v skupščini leta 1<>33 za n istavilev brezposelnih učiteljev, v celoti vrne i:arodni skupščini, ker ni bil porabljen za le namene. d Anglija jc vprašala vlade Jugoslavije, Turčije, (irčije in Španije, če hočejo braniti skupno varnost in priskočiti Angliji na polnoč, če iii bila napadena od Italije. Od vseh balkanskih držav je prišel pritrdilen odgovor j-rej ko v 48 urah, kar so sprejeli v Londonu z velikim zadoščenjem. d Zvesti načelom Zveze narodov. V švicarski Ženevi se je vršila po seji Balkanskega sporazuma tudi seja sveta držav Male zveze. Po sejah so uradno objavili, da ostanejo tako države Balkanskega sporazuma kakor tudi države Male zveze zveste načelom Zveze narodov. d Zopet dva požara, V Spodnji gorici je gorelo pri kočarju Francu Kovačiču. — V 'i rničah je požar uničil gospodarsko poslopje in ostrešje na hiši posestnika Kalčiča Ivana. d Ko je popravljal aa neki strehi električno napeljavo je padel 10 m globoko 29 letni monter Ivan Valant in si zlomil hrbtenico. d Pod vlak je padel. Na božični večer se je zgodila v Mirni težja železniška nesreča. ■Viak, ki vozi zvečer iz Trebnjega v št. Janž, je povozil g. Koželja, trgovčevega sina iz Mo^ kronoga. Nesrečni fant je na mirenski postaji izstopil, ker je pomagal nekomu nesti kov-čege. Medtem pa je vlak pričel voziti iz postaje. Fant je stekel za njim in skočil na va-gonsko stopnico. Toda zaradi snega je bila stopnica spolzka in fantu je spodrsnilo. Padel je taiko nesrečno pod vlak, da mu le-ta odrezal nogo v kolku in roko v ramenu. V njegovo nesrečo pa tega nihče ni opazil. Tako je moral ležati dve uri v snegu in kri mu je curkoima tekla iz ran. Šele ljudje, ki so šli k polnočni« *o slišali njegove slabotne klice na pomoč in I ^riiL^L^i^ tu« ss r? je. T,re< oarobe potrp1' '« dan«» n« »vetu itak m ga odnesli na postajo. Prepeljali so ga z avtomobilom v bolnišnico. Fant je izgubil mnogo krvi in bo težko okreval. d Zibka je bila v plamenih. V Hotinji vasi pri Slivnici se je pripetila nesreča, ki je povzročila .'smrt 20 mesečnega sinčka železničarja Dolenca. Otrok je ležal v zibelki poleg štedilnika v kuhinji. Mati je imela nekaj opravka pri sosedih ter je za hipec malega Jožka pustila Mirnega. Ko se je čez nekaj minut vrnila nazaj, je zagledala strahovit prizor. Zibka je bila v plamenih, v katerih se je zvijal njen sinček, ki je gorel pri živem telesu. Naglo ga je rešila iz strašne nevarnosti, pa je bilo že prepozno. Otrok je dobil izredne opekline na obrazu in prsih ter je nekaj ur pozneje v mariborski bolnišnici umrl. Kakor se je ugotovilo, se je vnelo zaradi hudo zakurjenega štedilnika perilo, ki je viselo na vrvici nad pečjo v kuhinji. Goreče perilo je padlo na zibko ter prekrilo otroka z ognjem, v katerem ga je zadela muikepolna smrt. d V mrazu je opešal in zmrznil v Jelen-čah pri Jarenini berač, okrog 60 let star. Pri njem so našli nekaj slanine, moke in soli. Kdo je, niso mogli dognati. d Iz službenega voza je pade! na mariborskem kolodvoru 50 letni sprevodnik Julij Maček in dobil hude poškodbe. d Ko je nameril puško proti zajcu. Pred dnevi sta sla &l-ietni viničar pri Sv, Urbanu in njegov gospodar na lov na zajce. Ko sta stala na preži nekoliko oddaljena drug od drugega, se je nenadoma pojavil dolgouhec pred viničarjem. Gospodar je naperil puško proti zajcu in sprožil. Po nesreči pa je zadel svojega solovca naravnost v hrbet. Težko ranjenega so morali spraviti v ptujsko bolnišnico. d S samokresom se je obstrelil 16-letni Mihael Mlinarič v Mariboru. Zadel se je v prsi ler je krogla izstopila na hrbtu. d Nesreča zft nesrečo. Pri padcu s kolesa si je nalomil levo roko trgovski pomočnik Kočevar Alfonz v Šiški. — Kurjača v ljubljanski mestni plinarni Gartnerja Franca je udarilo pri delu navijalo ua glavo in ga nevarno poškodovalo. — 26-letni gradili delavec Skok Franc iz Loke pri Sv. Juriju ob si je v gozdu pri podiranju drevja nogo. istotam si jo poškodoval nogo gozdnem delu 19-letni gozdni delavec I vat Podbregar s Črnega vrha pri Sv. Juriju ol Taboru. — Na ledeni cesti v Škof ji Loki j( padla in si nogo zlomila delavka tovarne Im pex Marija Sokličeva. — Na žagi v Ribnic je zmečkal hlod desno nogo 36-letnemu de laveu Alojziju Bambiču. — V Svetju pri Med vodah si je pri padcu zlomila roko 13-letna Ana Kraljeva. — V Šmartnem ob Savi je pa del pred hišo in si zlomil roko 43-letni tele fonski delavec Mihael ritem. NOVI GROBOVI d V Radovljici je umri značajen katoliški mož Vinko Rt^sman, poseslnik in večkratn mestni župan. V veselih in žalostnih časih jt stal nepremično v prvih vrstah Slovenske I ju d-ske stranke. V novem položaju je bil izvoljer za krajevnega in okrajnega predsednika Jug rad. zajednice. Veliko dobrega je storil revežem in je sploh rad pom-gal kjer in kolikot je mogel. Značajnemu možu, stebru slovenski katoliške misli na Gorenjskem, bodi Bog obi len plačnik! <1 Umrl bo-! V Žabji vasi pri Novem mestu je umrl arh. uradnik Jakob Lobe. — V Bra»lovčali je odšel h Gospodu po večno pla< čilo Mihael Slavec, oče g. župnika v pokojti. — V št. Vidu nad Ljubljano je odšel v večnost znani zdravnik dr. Kdo Šlajmer. — V Kropi je izdihnil trgovec Luka Hafner. - V Borovnici so položili v grob Ivanko Suha-dolnik. - V Ptuju so pokopali Marijo Mokole. roj. Hanželič. — V Dolnjem Logatcu je nenadoma preminul kmetovalec Janez Jurca. — V Tržiču je zapustil solzno dolino posestnik Bocak Karol. — V Zalogu pri Cerkljah je zaspala v Gospodu Frančiška Bohinc mati uglednega zdravnika. — Pri Sv. Jakobu ob •Savi je na veke zatisnila trudne oči 72-1 etna Marija Pečnikar roj. Grad. — V Ljubljani s« umrli: vdova jio polkovniku Avgustu pl. Bore,-ta Buda bran roj. Malitsch, sodni nadsvetnik v p. Avguštin Oblak, bivši delovodja tvrdke assa Teodor Czechak, paznik v p. Valen-'' ]Vr(.ce, kuharica Marija lljaš, bivši trgo-" Ludvik Smole, posestnica Novak Fran-vratar Narodne banke Franc Hostnik, trnariški narednik Jakoli Gabrič, vdova po el' prevod, v p. Ljudmila Kava roj. Sovič, lnika Stuzzi, akademski slikar Peter Zmi-k upi kojeaec drž. železnice Aleš Florjanih soproga železu, uradnika v p. Marija Ostati in soproga mag. pis. ravnatelja v p. Ma-ija Dražil roj, Barič. HAZNO d V Domu sa duhovne vaje pri »v. Jožefu Ljubljani bedo to zimo sledeči tečaji: Za jute v januarju 13,—17. in 27.—31.; v febru-,JU jo.—14., v marcu 2.-6., in 30. marca do aprila. Za može v januarju 20.—24., v fe-ruarju a,—7., v marcu 9.—13. Na ponede-iek zvečer se prične in na petek zjutraj konji. Oskrbnina znaša 100 Din. Glavna bratovska skladniea v Ljubljani pi.zarja iz zavarovanja izstop i v še rudarje, da e glede očuvauja nadej iz pokojninskega za-arovanja strogo ravnajo po predpisih § 50 kladničnih pravil. Priznalniuo letnih Din 20 ■ plačati v predpisanem roku ali pa pravo-asno prositi za odlog plačila. V Jugoslaviji ivajočim zamudnikom, ki so v zaostanku s rimalnino za 1. 1935 ter v tujini bivajočim ru-arjem. ki priznainine še niso poravnali, je za bmočje glavne bratovske skladnice Ijubljan-ke podaljšan rok za vložitev tozadevne proti je še do 1. februarja 1936. Kasneje došle rnšnje se ne bodo več upoštevale. k Prosvetno društvo Črnuče vabi k prire-itvi božične igre v 4 dejanjih: »Henrik pobavi itezo l prizori se na praznik Treh kraljev ob popoldne. — Vabljeni! i vsako Si5šo Domoljuba' RAZGLED PO SVETU Ahesimko-iiaiijtmska vojna Ostavko angleškega zunanjega ministra Hoarea je ves svet, razen Italijanov seveda, sprejel z zadoščenjem, zakaj, pokazalo se je, da vpliv Društva narodov ni nekaj malenkostnega. Na Horovo mesto je bil imenovan Eden (Iden), ki ni poseben prijatelj sedanje italijanske zunanje politike in je odločen bra-nitelj ugleda Društva narodov. Pod vplivom javnega mnenja vsega sveta je tudi francoski zunanji minister Laval zavrgel svoje znane predloge za italijansko-abesinski mir in je v francoski zbornici tako lepo govoril o demokraciji in o Društvu narodov, da je vzlic svojim ponesrečenim mirovnim pogojem prejel od večine parlamenta zaupnico. Zdi se, da tudi italijanska vlada bolj resno računa s težkim položajem, zakaj italijanski veleposlanik v Parizu je sporočil Lavalu, da čaka italijanska vlada na nove pogoje za mirno rešitev sedanje afriške vojne. Italija je poskušala v zadnjem času že večkrat pridobiti Nemčijo za svoje stališče. Nemčija pa, ki ji italijanska zavezniška zvestoba ob svetovni vojni še ni šla iz spomina, na vse te ponudbe ni odgovorila, temveč samo obvestila Musso-linija, da bo zahtevala — vendar šele po končani vojni v Afriki — povrnitev svojih kolonij. Dočim na južnem bojišču ni bilo posebnih sprememb, se ofenziva na severni fronti nadaljuje na celi črti od Aksuma do Makale. Abesinci počasi, a vztrajno napredujejo. V zadnjih dneh so Abesinci zopet sestrelili dva italijanska aeroplana. Pri zavzetju Abi Adija Jeske-Choinski: Ugašajoče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) »Oče Sigfrid..rečem ti... vsak mora asti!« .jo že jecljaje ponavljal gladijator, naravi! nov požirek iz čaše, se stresel m egotovo zamahnil po zraku. »Tak je... m j... novi sumekl« In Fabij ga ne zna ceniti?« »On?« je zasikal gladijator. »Na lov na sužnje se pa dobro razume!« »Ta pes!« »Celo hčere naših svobodnih ljudi da leči na suženjski trg.« Spor je ves pijan bulil v starega. »Tuzneldo je ugrabil,« je rekel Sigfrid. »Tuzneldn... oh, oh, oh,... ta je lepa!« 1 mrmral Spor. ,, Servij se je zdrznil, a Sigfrid ga je sva- l"i"r pogledal. »Torej je lepa?« . , , * Oh, oh, oh!... In ta pes... je hotel... a je ...« • Da jo ti umoriš?« Spor jo odkima) z glavo. Nekdo drugi,« je jecljal, »ji je... že-!ziio... železno verigo... nataknil na vrat. innr... ne, ne! Neki Grk... Spor... ne bo pbene .. germanske gospe... v verige vkleši. Oče Sigfrid... rečem ti... moj sunek!« Dvignil se je izza mize, da bi pokazal Ji"'k, a je padei z obrazom na mizo in kmalu "t" .io bilo slišati strašno smrčanje. Prefekt je vrgel na mizo pest denarja > napitnino in zapustil gostilno s svojim kemstvom Zunaj na prazni cesti je vprašal polglasno: »Ali pozna kdo od nas hišo in po-Parkrat sem bil za kratek čas pri njem,« slopje Fabijevo?« je rekel Gaj. »Stoji sredi vrta, katerega obdaja visoko obzidje.« „ »Ali je mogoče priti na vrt neopazeno?« »Mestna straža se. ob tej uri tam malokdaj pokaže.« . . »Ali veš, na kateri strani se nahaja poslopje za sužnje?« . . »Nedaleč od kurje hiše sem videl luknjo, o kateri mi je pravil Fabijev oskrbnik, da je ječa za sužnje.« n • »Torej nas peljita, Sigfrid m Gaj!« je ukazal prefekt. »Iz pijancevih besedi sklepam, da je dal Fabij Tusneldo ukovati v verige in zapreti. Potrebovali borno samopomoči... Sila s silo! Ako bi nam kdo zastavil pot, porinite mu takoj jeklo med rebra.« ... , , . , T,. Zopet so prišli na trg, ki je obdajat P Ia: vijev amfiteater in od tu so se obrnili proti Eskvilinu. , . »v * * Rim, ki jo bil po dnevu zaprt za vozni promet je bobnel in ječal po noci, kot ve: likan, ki stoka pod velikim bremenom. I n vseh vratih so prihajali v mesto različni vozovi. Prihajali so potniki iz vseh štirih delov sveta, trgovci z blagom, najemniki iz pristav v okolici s pridelki svojih vrtov. Votlo bobnenje se je razlegalo po vsem spečem mestu, kot šumenje oddaljenega morja. Od časa do časa je bilo slišati jačje glasove: ako sta se v kaki ozkki ulici dva voza zadela so ljudje kleli, živina pa vpila. ,.,«•• Na hribčku, kamor je družbo peljal Uaj, so se vsak trenotek pojavile temno postave, ki so izginile, ne da bi se ozrle v smeri proti Apijski cesti- so Abesinci po krvavih bojih vpleoili 50 modernih strojnih pušk in kar dvajset tankov. Časopisje piše, da so bili boji, ki so se vršili med božičnimi prazniki najbolj krvavi, kar se je začela vojna. Italijanski aeroplani so navezani v zadnjem času bolj na izvidniško službo in na bombardirovko abesinskih krajev izven prvih frontnih vrst. To pa zato, ker se boji vrše večinoma nož na nož in bi Italijani, ako bi streljali z zračnih višav, tako morili tudi svoje vojake. Splošen položaj v prejšnjem tednu se lahko zaznamuje kot zelo slab za italijansko plat. AVSTHfJA s Lepim besedam naj slede dejanja. Na pozdravni brzojav Slovenske prosvetne zveze na Koroškem z letošnjega občnega zbora, naslovljen na dež. glavarja s prošnjo za zaščito manjšinskih kulturnih interesov, je Slovenska prosvetna zveza sprejela sledeče plsmio: »Sprejmite mojo toplo zahvalo za pozdravni brzojav z oličnega zbora Vaše zveze. Samo-obsebi umevna dolžnost moja kol deželnega glavarja Koroške je, da vplivam na dobro sožitje obeh narodov v naši domovini. Hkrati je moja odkrita želja, da zadovoljim in izgradim kulturne potrebe slovenske manjšine, v kolikor je to možno. Z izrazi odličnega spoštovanja — Hulgerth.< s To in ono iz Koroiana, K zimski preskrbi za reveže bodo zvezni in deželni uradniki prispevali od novembra do aprila gotov »To so gotovo kristjani,« je razlagal Gaj. »Zbirajo se v nočnem času za Apijskimi vrati. Ti strankarji gotovo ničesar dobrega ne nameravajo, ker se boje dnevne svetlobe.« Blizu Titovega kopališča so srečali prefekt in spremljevalci mestno stražo, ki je korakala v sredino mesta. Petelini so že peli, ko so se ustavili pn vrtnem zidu. »Tu je,« je rekel Gaj. Prefekt je posluhnil. V grobni tišini temne noči je odmevale samo bobnenje voz v notranjščini mesta; sicer se ni slišal noben šum. »Sigfrid ostane na tej strani obzidja,« je odredil Servij. »Herman bo stražil na ob; zidju, jaz pa grem z Gajem čez. Vsakdo naj ima pripravljeno svoje jeklo. Povzpel se je na Hermanove rame in splezal na zid; ravno tako Gaj. Na drugi strani se je bilo proti pričakovanju lahko spustiti navzdol, ker je stalo na nekem kupu zemlje mnogo drevja in grmičevja, ki je segalo skoro do vrha obzidja. Tako je bilo lahko splezati doli in povratek je bil zagotovljen. Z obzidja je podal Herman Gaju sveže nažgaiio bakljo. Ta jo je s svojim plaščem tako zakril, da je razsvetljevala pot samo nekaj korakov pred njim: za njim se je plazil Servij. Prišla sla v dolg drevored. Nekajkrat sta se vstavila in zadrževala sapo, ako sta slišala kak šum; pogumno pa sto zopet stopala naprej, ko sta videla, da je bil samo piš vetra, ki je majal suhe kostanjeve liste. Končno so zablestele na strani drevoreda bele stene nizkega poslopja. Kmalu je Gaj spoznal, da je to kokošarna, ki je bila precej proč od drutrega poslopja. »Tu je,« je zašopetal in hitel par korakov naprej, da poišče zatvor. odstotek svoje plače. — Od koroških rekiru-tov so pri naborih sprejeli samo 66 od sto, kar je razmeruo najnižje število v Avstriji, — Zvonovi beijaške farne cerkve bodo odslej električno zvonili. — Imenovan je okrajni šolski svet v Šmohoru. Njegovi člani so večinoma župani. — Začetkom decembra je bilo v deželi 12.842 brezposelnih in od teh 11.994 podpiranih oseb. V vsej državi so našteli 242.759 brezposelnih. — Mihael Erlicli, pomožni delavec v tovarni na Keberci, se je nevarno poškodoval. — Pred celovškim sodi' ščem se je minuli teden zagovarjala druga skupina socialistov. Obsojeni so od 6 mesecev do 2 in pol leta ječe. — Cesta čez Podkoren je do maja zaprta. — V Blačah so pokopali očeta šentjurskega župnika f. J. Mo-schitza. — V Vogrčah je umrl posestnik Anton Miklavič. AMERIKA s It a z n o. V Sheboygauu Wis je umrla Mary Beniger iz Trnovega na Notranjskem. — V Bridgeville Pa je preminul 54 letni Frank Zupančič in Hruškovca pri Krškem. — V Oaklandu Cal je odšel v večnost 46-letni Jakob Skerjanc iz Ljubna pri Gornjem Gra-du. — V Mihvankee Wis so pokopali 54-letno Frančiško Komar roj. Staut. — V Ely Minil je zapustil ta svet 52-letni Ivan Smolčič iz občine Pozorište. — V Arma Kaus se je smrtno ponesrečil 57-letni Kari Mu ni, iz Novega mesta. — V Forest City, Pa., je bilo pri minulih občinskih volitvah izvoljenih več naših ljudi v občinske urade. J. Zalar je bil izvoljen za mirovnega sodnika, Math Kamin za šolskega nadzornika, Mihael Skubic za nadzornika ubožnic, Louis Pečnik pa za avditorja. — Za župana farmarske občine, Worcester, N. Y., je bil izvojen rojak Louis Babnik, ki tam poseduje eno štirijaško miljo zemlje in 80 glav goveje živine. - V Keiley jezeru je utonil 42-letni rojak Peter Maurin. — V Caiinonsburgu je umrla 75-letna Marija Kirn. — V Arma Kaus. je povozil avtomobilih do smrti rojaka Miko Razprotnika. — V Brid-gevillu Pa. je preminul 52-letni Frank Zupančič iz Žerovnika pri Krškem. V Bon Aier Pa. si je vzel življenje z diuamitoni 60-letni Frank Breznikar iz Št. Huperta na Dolenjskem. — V Imperialu Pa. je zapustil solzno dolino 51-letni Anton Božič iz Prapretna pri šentviški gori. — V Pineville Minn je izdihnil 79 letni John Butala iz Kota v Beli krajini. — V So. Chikago je podlegla operaciji Marija Bevk. — V Forest City Pa. so djali v grob 65-letnega Jakoba Trčka iz Laz pri Borovnici. — V Russelton Pa. je zadel nirtvoud 47-letnega Franka Matka iz 3učke pri Krškem. — V Vairkeganu II. jv> umrl John Hodnik pd. Zontov. — V Bessemerju Pa. je odšla v večnost 47-letna Marija Hribar iz Gr-movlja pri Škocijanu. — V Chikagu II. je umrla 60-letna A lice Videtič. FRANCIJA s Francoski general o francoskih učiteljih. Na francoskem je dvoje vrste šol, ki so enakopravne pred državo: ene so državne. BANKA BARUCH H, Ruc Auher, Pariš (9*) Odpreml|a denar v Jugoslavlfo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle nnjkulanlnejc Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji ia Lukaein-burgu spre.einajo plnčila n« nuše čekovne račune. BEI.GIJA So 30M-61 llrilxcllM 1'HAMiJA: \o 1117 !» 1'nrll. II0M!». MlAt N« M5S-H« »M. IHmnl l.rKSRMlir»C: Ji,. Ml l,ll»«lk.«r*. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice Pritajen glas nevolje se je izvil iz njegovega grla. Servij je hitro priskočil: »Kaj je?« »Luknja je odprta!« je odgovoril Gaj in se obenem tako obrnil, da je z lastnim telesom zakrival bakljo proti dvorišču. Pri tem se uiu je nudil nov nepričakovan prizor :na neko drevo naslonjen kot bi spal, je sedel suženj z bledim obrazom z mlaki krvi. Neino je pokiizal Gaj na truplo. Servij, ki je mislil, da mož spi, se je že hotel vreči nanj, toda Gaj ga je naglo zadržal in mu raztozil, da je suženj neškodljiv. »Gotovo so mu v spanju zadali smrtni udarec iu vkradli devico is zapora!« Servij je moral s silo obvladati svoje razburjenje. Vendar ni še popolnoma obupal nad uspehom rivojci»a podvzetja; vsaj do gotovosti jc hotel priti. Zalo sc je splazil skozi luknjo m vzel Gaju bakljo. Bila je tako nizka, da je moral poklekniti, da se je mogel razgledali. Vsa oprema v luknji je bila kup slame, prevrnjen vrč, iz katerega ie tekla voda po peščenih tleh in nedotaknjen kos Kruha. V posku je opazil Servij sledove nog ki so bili najbrž od Tuznolde. Mal predmet je zablestel v pesku; poželjivo je stegnil Servij roko po njem. »Njen ubem!« .ie vzkliknil. K sreči se .ie zadušil glas v luknji. Uglasile pa so se kure v kokošnjaku in takoj nato je pomolil Gaj svojo glavo v luk- »Pse slišim renčati,« je posvaril. Servij s« j0 splazil z Gajevo pomočjo iz luknje m oba sta šla hitro proti vrtn»mu obzidju. V dolgem drevoredu je vrgel Ga i bakljo na tla in poteptal ogenj, ker psi so se Ze oglašali na dvorišču. Kmalu sta begunca opazila za seboj v neposredni bližini kokoš-njaka lun. kar je bilo za njiju lahko ugod- no pa tudi zelo opa.sno. Gotovo so bili bak-ljonosci in spremljevalci nekaj časa zadržani j»ri truplu sužnja in odprtih vratih luknje, psi sn pa že prišli na sled beguncema. Zato sla oba pospešila svoj korak. V ravnem kostanjevem drevoredu sta lahko dobro izrabila čas. ne da bi zabredla in že sta tudi slišala Hermanove znake, ki ie mrmral in kašljal v nizkem basu, da ju opo zori na svoje mesto na obzidju. Takoj nato pa se je začelo divje lajanje dveh velikih psov, ki sta se neizrečno hitro bližala. t„,-„>>St0?'<' ,',lkazal Servij pred seboj hi-tecemu Gaju. Potegni svoj nož! Zverini mo-rava uničiti!« no tako°5 86 j0 postavil za naP«d; Gaj rav-Medtem sta bila psa že tudi pred njima »Pričakuj napad!« .ic zopet ukazal Ser-b „(lM!ltl razjarjenega psa, da ne m opustila nameravanega napada bi »ikfl8' iima planila na prsi; kol. ie ooo-ribil .izbrala svojega moža. Gaj je pograbil svojega napada ca z levico za glavo in porinil nož v tilnik, tako daT pes rdnš^ «"bv'?el zagriiien 2 zobmi njegov Jilasc. Servij „a Ne ni hote) omadeževat z živalsko krvjo; pograbil je, svojega nasprotnika z obema rokama za goltanec, ga krčevito. stisnil „i treščil hreščečo zver / vso močjo ob tla. ! , Herman je ponavljal svoje znamenie cal. »Iu tu! lam od zadaj se bližajo baklie!« Še sta moga pravočasno Servij ?n Gai s Hermanovo in Sigfridovo pomo"jo „rfti Zld »a varno. Herman jima ie omair, z rokami, S.g rid je pa nastavi! hrbe Za nji je skočil doli stotnik. »Ni je več!« je poročal kralko prefekt »Uhan je vse, kar .sen, našel od nje Gai da Je mora! neki tretji ukrasti I/SM" M; /.'»"'h "davilo stovani ■ "i •io 'im druge zasebne. Z.i redovi iu razne znano, so učitelji socialisti in komun -;i. taknil teh učiteljev zelo general Vejgan. V svojem govoru je rekel; Kako dolgo bomo še trpeli, da li učitelji de^ lajo proti državi.< Nato je francoski general ugotovil v svojem govoru, da otroci, ki so do-vršili šolo pri teh učiteljih, čisto nič ne znajo kar je zelo umevno. Zakaj kdo se bo brigal za pouk, če mu pa noč in dan roji pn glavi — komunistični raj. ŠPANIJA s Strahovito neurje je divjalo pretekli te. den po vsej Španiji. V Malagi se je porušila petnadstri pna hiša. Dozdaj so iz ruševin odstranili tli mrtve, štiri oseue so hudo ranjene. Pri Viiadi v pokrajini Valencije je poplava uničila ogromno skladišče žita. Žito je nedavno tega odkupila država. Posebno resna so poročila o poplavah, ki sla jih povzročili reki Guadiana in Tromes. Pri Badajosu in Salamami je voda odnesla mostove. Iz teli krajev prihajajo tudi vesti, da so ponekod valovi odnesli krste pnki panih mrtvecev. Brzi vlak iz Madrida v Bajados je skočil iz tira, ker je bila proga porušena. Več oseb je ranjenih. Tudi mostovi na reki I ietru so se zrušili. V okolici Orcpeza je vihar podrl 5 mostov. Eden izmed njih se je pi drl v trenutku, ko je vozil preko njega nsebni avto. Dva potnika sta utonila. KATOLIŠKA CERKEV_ s Pokret katoliških žena je eden največjih v Franriji. Združene so v j Ženski zvezi francoske katoliške akcije.. — Nedavno .su v prisotnosti italijanskega kralja slovesno oborili vseučilišče v Rimu. G. Mussoliiii je od- ker je suženj, ki jo je straži! umorjen. Sedaj pa ne govorimo dalje, marveč sc oddaljimo, a ne prenaglo, da ne bomo vzbujali suma.« Molče je stopala mala četica po prazni ulici nazaj na gledališki trg. Iz Fabijevega vrta pa se je slišal velik hrušč. Gaj se jc ozrl nu/.aj, videl baklje čez vrtni zid in svetoval, da hitro beže. Toda prefekt ga ie zadržal. »Luč v noči slepi one, ki so poleg, tako ua že na kratko razdaljo ničesar več uc ločijo, nas pa skrije še v toliko večjo temo.« »Ali .smo tudi štirje.« je tolažil bolj sebe Kot pu druge. Zaostal jc z« njimi in so zatopil v tužne misli. Sin,uglednega itmrkonianskega kneza jc ■služil ze od svojega osemnajstega leta v umskih legijah, najprej kot podrejen častnik, potoni pa kot voditelj zvezne konjenice. n> mnogih bojih z. rimskimi urejenimi četami je končno vendarle sprejel njegov oče iz cesarjevih rok rimsko državljanstvo in viteški prstan ter prisegel zvestobo bogovom kakor tudi rimskim past avam, tako d« je DU Servij samo še po krvi germanskega rodu. Vzgojen v duhu in nazorih nove domovine, je brez pomisleka daroval Rimu svoj" moč m mladost. Že dvanajst let je varoval severne krajine rimske države pred lastnim, vojaki. V sto bitkah je brzdal sanio-Mavnost svobodnih Germanov, ki so neprestano trkali na vrata drŽave. Tako mu .io uftazovala njegova vojaška čast in vestnost egovega rodu. Celo napram svojim smrt-min sovražnikom so hranila nepokvarjena M ca germanskih narodov zvestobo in vero. 0 l;'11.. l'a. močni, olikani in omikani go- ™rjlali so tudi držali obveznosti mam tujim premaganim narodom? Ali so »postevah izvrševalce zakonov in od njihovih cesarjev posvečene pogodbe? Tn luč i« rwlil, 1100 aero;»!nnov že vizi na celem Mi lu civilno prebivalstvo. /.i picva; anje petroleja po ceveh s.-, zgradili liu-o NI," km dolgo napeljavo o.I .Kaspij-.' i m rja do Urala. Tuje pni i čevljev letno pridejo iui v.-a-lii _.i prebiva.ca v i/ehosh.vaški. Ali so tako za nič? 211 romunskih prašičev j1 kupila .Nemčija. I lili tni kavčuk iz petiolcja hc:'e izdelovali dunajski profesor Iti stler. 11."». 1.-:» bi ezp«s< liiilt delavcev je imela lli Iu ml.-; ii v novembru '9"i.">. Ili.110 knji? je izšlo v letu 19o."> na Angleškem. Hiša je zgorela iu z njo vre l 25 ljudi v -'l-ii K'-.ii liktilskii. Hi Igij.ki kralj l.< opoltl je prišel v Anglijo 111: - i i,. \ ;t t z;i mii j.ied Italijo in Abe- - i II i j . PO DOMOVINI Cene živine in cene mesa (Dopis z dežele.) Gospod urednik! V predzadnjem Domoljubu ste priobčili članek, ki se zavzema za to, da bi morali mestni mesarji znižati cene mesa, ker je cena živini tako padla, da kmetje pitane vole prodajajo po i! Din za kg, pitane prašiče ped 5 Din, krave pa celo po pel do 1 Din za kg. Zdi se mi, da s pocenitvijo mesa ne bomo nič dosegli. Zadnje tri sejme sem bil v Ljubljani. Deževalo je in snežilo, pa so kmetje vendar celo po -K) km daleč vole v Ljubljano prignali. .Na mitnici je bilo treba plačati o;l vsake glave 10 Din. Kupcev je bilo vsled slabega vremena malo, zato ni bilo nobene prave cene. Ali naj kmet živinče /.".ne iiazaj, potem ko je imel toliko s!r. skev in ko tako rabi denar? Vide) sem na Ia-'ne oči. kako je bil 909 kg težak vol prodan po Din l.iiO in 200 Din površni ne. Prodajali si, pit vole tudi po H Din. Na Zdenski i: ri so pa mesarji kupovali dobre vole po :» do H.S."> Din. To sem videl vse na lastne oči. O mesarjih j:1 znano, da od izgube žive , čeprav četrtino ali polovico živinčeta zaslužijo. Če lii t rej oblasti pritisnile na mesarje, naj znižajo ceno mesa, recimo za 1 Din pri kg, bo z. pet kmet tepen, kajti mi kmetje smo prepričani, da se bo isti dan živina pi cenila za 1 Din pri kg. Kaj bi se ne reklo to kmeta i dirati? Mi kmetje smo zato, da se cene mesu zvišuje, in obenem, da se določi, cena živini. ki bi i dgovarjala njeni pravi vrednosti in kmetskini pi trebam. Nujno bi bilo potrebno, da bi država poskrbela za neoviran izvoz nase živine v inozemstvo, kjer so cene mesa in živine dvakrat ali celo trikrat višje kot pri nas, vse eno pa kar kmet potrebuje, pa lahko kupi z:; isto ceno, ali pa še ceneje kot pri nas. Iz raznih krajev Brezovica pri Ljubljani. Nn 'željo se igra l i i je kralji« ponovi v nedeljo, dne 3 jan. ob T popoldne v katol. domu. tNasletinjo nedeljo, 12. jan. |>ii priredi Prosv. društvo filmsko predavanje o II. j u gosi. evliarističncin kongresu v Ljubljani. Vsak si bo lahko proti malenkostni vstopnini ogledal krasni filr.i. — Pridite! I/ dolenjskih Benetk. Občinske volitve so sedaj glavna zadeva, ki gre ljudem po glavi. Dne 10. jan. se bomo udarili. l'a jo položa j kri-ličen. I'a ue za nas, ki smo ie k ■ l/e /c preboleli. Oni gospodje, ki so imeli nekoč v so besedo, so sedaj v nepriliki. Jo re- sitna zadeva, Ce takole zastonj prosi tak gospod, ki je bil nekoč vajen ukazovati, — pa sedaj se podpisov z« postavitev liste ne more izprosit. — ln agrarna.' se je tudi oglasila Kakor vedno za volitve. Prišel je gospod poslance Miavlje — pa jo -tabo odpravil. — Sneg -e it poslovil in tudi Krka je odtekla, ne da bi si privoščila v Kostanjevici Benetke. Primskovo pri Litiji. Tudi pri nas smo Se /učeli gibati, akoravno smo v hribih Dne 2J. t. ni. je šola priredila Ciril-Metodovo pro-lavo v zvezi i Slomškovo proslavo. Obem-ni pa smo se spomnili še slovenskih izselj, iHt.-v. Onoci so kar lepo ileklanorali. še lep-e pi jc izpadla igrica Na čast sv. Cirilu in Metod i« Priniskov- lliinii. ali jo ru/.širjaln mir med onrbari.' Ali .ie vrši In pravico in ii-m i Ijenje. kakor so zn-g iluvlj.-ilr obljube senatu .' 1'refckt j"'globoki) zavzdihnil. \'> ■ tožbe trerinaiiskih narodov so odmevale v nj«Ki> vem sriu in aa spominjale na tisoče našel lin, katere so uničile rim-ke legijo, na sto-" " i- u 'ctuikov, ki so bili odpeljani v suž-niisl. Zdelo .se mu je. da sliši močno stoka-ii.ii- in zililiovnn.je podobno jeseiiskeinu vi- I > ' i - .i ii v neizmernem gozdu. S svojimi duševnimi oeini je videl kol bnkl.ie goreče vasi: :< I .ie germanske glndi.iatorje v rimskem 1'o'Ivisii. kako jih inesari.io trgri in levi; vidri je žene izročene rabljem. In on sam se je utonil vtihotapiti v liirn tat v tujo hišo. da ukrade svoje sveto imetje on, ki je žrtvoval svojo mlade-nisko navdušenje cesarjevi slavi, on, ki je >»' bojiščih vodil z. neustrašenim pogum o>i ''••irliiicn iioinelikiižene sinove ponosnega bi \sak cestnina r, zločinec, ki zasluži, da p.i 1'i ilii.iejo na križ. bi ga lahko zasmehoval, ker je (ieemunka, hči premaganega naroda, samo zn IJini ro.jena siižii.jii. s iiovešeno glavo, ves zatopljen v -voje l,,lsli. .ie stopal Servi.i za svoiimi sicvniLi:'-valci, ki so koraka 1 i vedno hitreje. Nič več i;i zadrževal; sa.i je tudi njega nosil vihar, "i .le divjal v njegovem srcu. Sinrl temu psu! je nezavedno rekel in ,lvi:;'nil .svojo pe-t. I o ko j se je lleriiinn obrnil, rkazujete. gosjimi J« 1'iefekt je iiogli.iial kot bi se zbudil iz sanj. ; Ali sem mar kaj rekel? Smrt ste prisegli |)su! Servij se je trpko nasmehnil iu molčal. >V * :'t V južnih deželah je le mulo jutranjega "i večernega mraka; prehod med dnevom m nočjo .i'.' mnogo hitrejši kot na severu. In lii ko je bil že svetel dan, ko jo prišel, Servi j s svojim .spremstvom rlo Publijeve hiše. Od sužnjev .ie preteki izvedel, da njegov gosi i t e i j ne spi več. zato je šel takoj v j ll.jegoVO spulllico. Pntrieij je počival na žimnie.i zavit v i prep-ostd volneno odejo. Tvoj obruz me navdaja z upanjem o dobrih novicah,« ji: rekel Publij iu vstal. Nemo je podal Servij Puhli.iu roko: lije-: gove obupno jezne poteze so liile v tem tre-I polku zadosti zgovorne. ! Pojili v svojo sobo,' je rekel Publij mam i razburjen; preobleči so in pri zajtrku bova j sklepala o mnUiljnih korakih. Hodi pogu-! men' . Servij io sloril. kakor mu je rekel pn-1 jatelj. ' . . 4 , j Ko sta bila pri kruhu iu vinu zopet skupaj, je poročal Servi.i o pomičnih uspehih. Sedaj je čas. da vzame vso zadevo v roke I oblnsl - je'pojnsnevii! Pnbli.i: sedaj ni liam-1 ,-eč nobenega dvomu več, dn je bila Tuzneldii i pri rtihiju. Ako jo je umoril, mora biti k;i-1 ziioviiii; ako jo je ua kam drugam skril, p« ! toliko bolje za te. Sa.i ie Se pravica y Rimu Servij se iii mogel ubraniti trpkega tm- ' "' Ti dvomiš!'< .ie, nadaljeval Publij. Ti. - koi pojdi va k prelorjo zn tu.iee: tu -c bos i prejiričnl. da .so v Hitim pogodbe z zvez.iem) 1 narodi svete in se ne smejo prekršiti. , Pretor za tujec ni Rimljan,« je pri- pomnil Servi.i. „ ,.le že od svojega tretjega ali četrtega • pokol.ieiija. že njegov stari oče, ki je prišel i/, Španije, je dobil naš viteški prstan in je posta) zaslužen za Rim v legijah; njegov i oče pa ie zapustil neomadeževano ime. ee-I prav je' bil oblastnik v pokrajinah. Pretor I sam zelo visoko ceni vojaške in državljanske kreposti svojih prednikov, je zelo izobražen in plemenitega s;-e;t. Še enkrat ti rečem: bodi pogumen! Pol ure pozneje je obstala Publijeva no-nilnieu. jired hišo pretorja za tujce. Atrij in sprejemnica so bile nabito polne ljudi, toda Pubiiju in Serviju ni bilo trebn dolgo čakali; ime prvega je imelo prednost pred drugimi. Xa pragu tablinija, pisiicne. .sta bila oba sprejeta od stasitega moža, srednje starosti in lejH' zunanjosti. Imel je ru.javo l»se in brado, ki mu je padala na široke prsi; njegov suh obraz ožgane barve,• katerega je, osvetljevalo dvoje razumnih oči, je imel izrazite poteze. Zdi se nii. tla mora hiti zelo važna zadeva, ki vodi Publi.ja Kvinktilija k neizkušenemu človeku je začel pretor z lahnim nasmehom na. ozkih ustnicah. ..Ti veš. pretor, da patrici.i spoštuje vsako osebno zaslugo, ker izvaja začetek svojega stanu odtod,« mu je odvrnil Publij. Odgovor, vreden K vinki ilijca. je otl-j govoril pretor ;n se poklonil pred tribiinom. | Pretor je odgrnil zaveso pri vratih in I čakal na pragu, da sta gosta vstopila. Nato j ju .je povabil naj sedeta in rekel: 1 kazuj, t filmu1 Moj prijatelj, Servi.i Ivla.vdij Knlpu-riuj, ki ji' gotovo ludi tebi znan po svoji hrabrosti iu zaslugah, prefekt konjenice v legijah, iioli-ebiije tvojega nasveta in pomoči, pretor. Zelo veliko mi je ležeče, da se ua tebi prepriča, da zna hiti Rim pravičen in hvaležen. Okrog pretorjevih ustnic je zaigral dvoumen nasmeh. Ako je to le od mene odvisno,» je pristavil in »e obrnil k prefektu. Strun I »DOMOLJUB . dne 2. januarja Štev. t Sani so prvič imeli priliko, da so videli svoje male na odru. I'i> proslavi |)H jr sledila obdaritev šolskih otrok Šol upravitelj je v ta namen razposlal več prošenj raznim tvrdkmn, ki so se povečini vse od/vale Tud' od banske uprave in drugih oseb smo dobili precej darov. Bog plačaj vsem plemenitim darovalcem' Sv. Gregor. Dne b. jan. pri lite ob > popoldne vsi v cerkveni dom. Pevski odsek zapoje tri lepe pesmice in uprizori igro »Vest«. Igra je obtožba proti vsem krivicam, ki so se zgodile milijonom, zato boste zlasti tisti, ki ste ali sami trpeli, ali tisti, ki pogrešate svoje drage, dvakrat dobrodošli. Prežganje pri Litiji Društvo Rdečega križa n« Prežgunju je / uspehom uprizorilo Raden-škovo igro: »Za grunt« lst: Rdeči križ vabi vse občane trebeljevske. da posetijo nu praznik sv. Treh kraljev lepo prireditev, ki se vrši takoj po 10. sv. maši. v Ljudskem domu«. — / velikim zadovoljstvom smo prejeli vest, da je imenovali bauskim svetnikom župan g. Jo-. Gale. — Občinska organizacija JR/ se kuj živahno razvija, še vedno se oglašajo novi čluni! Jesenice. V nedeljo, dne 5. januarja ob 3 pop. bodo gostovali v Krekovem domu študentje s Sorskega polja z igro »Vzrok« Dobrepolje. V decembru smo dobili elektriko v Dobrepoljsko dolino. Elektrifiearue so sledeče vasi: Videni. Podgorioa, Zdenska vas, Cesta in Predstruge. Nadvse so bili ljudje presenečeni na Sveti večer pri polnočnici, ko je bila ž.upna cerkev prvič razsvetljena. Rogato so bili razsvetljeni vsi oltarji, zlasti veliki. Vse delo je mojstrsko izvršilo elektropodjetje Gnhriel Oblak iz liol, Logatca. Vse lestence in razne druge predmete v župni cerkvi je prav lepn obnovila tvrdka Naša Sloga iz Ljubljane. Ljudje pravijo, da je bilo pri polnočnici rudi bajne svetlijave lepo iu prijetno, kakor v nebesih. — Kmeti jsko - gospodinjski tečaj v Ponikvah se prične 15. januarja. Trajal bo tri mesece, t. j. do lii. aprila. Plača se mesečno 300 Din Prošnje za sprejem je treba poslati na Zavod sv. Terezike. p. Videm-Dabrčpolje. vsaj do 10. januarja 1°'K>. Gabe rje pri Brusnicah na Dol. Našu gospodična šolsku upravitelju-« Milka \ rtačnikova je napravila iiiiiu in našim otrokom lepo božično veselje. \ nedeljo, dne decembra. je pri-redibi z otroci liož.ičuico. ki ji \ Gabcriu še nismo doživeli Otroci -o nekateri s minuto, nekateri nežno ileklaiiiirali razne pesniiee. ludi angel je zaplaval v šolsko sobo. ki je bila pri- merilo opremljena: jaslice tn lučk..... srebro i zlato in smrečje. Ganjeni do solz sum poslušali na še malčke, kljub težavam, s kater, nn se moramo boriti, kljub naši revščini, v kolen zivnno tu na vznožju Gorjancev, nam je bilo toplo pri srcu. ko smo odhajali, potolažeui vsaj za nekaj ur. na svoje borne domove llviila vam. gospodična upravitelji™, za vso ljubezen, ki jo na-klanjate našim otrokom. Golo nad Igom. Naša največja skupna gospodarska vkrb je vz.drzevunje ciste na Ig. Zato smo s stalnim veseljem in upanjem delali za priključitev naših vasi k občini Ig ker smo mislili. da bo občina cesto raje popravljal« če bomo vsi, ki jo rabimo, v ižanski občini lil kaj vse so nam pred občinskimi volitvami obljubljali sedanji gospodarji občine glctie ceste! Sedaj pa ne store zu cesti) ničesar. Niti enega kamena niso pripeljali nanjo v jeseni Ali JNS tudi na Igu dela sinilo z besedo iu le pred volitvami' Zu sedaj sta to ceMo zgodnja zima in mraz dobro asfaltirala — n kaj l>o spomladi. Vrzdenec pri Horjulu. Prav nu sveti večer nam je nemila sun t ugrabila najstarejšega možu v naši fari. Po kratki bolezni je mirno v Gospodu zaspal Vel-kav i h A idrc/ v -.v ojem '14. letu starosti Vedno je bil zdrav, tnlnu — kmečka Korenino — Na Domoljuba« je bila njegova licu naročena žc odkai izhaja Tudi v svoji visok starosti ga je vedno prebiral Pogreb je bil zelo velik. Gasilska četa je pokojniku zap du ob odprtem grobu. — Našu prostovoljna gasilska četa uprizori dne 5. juti nu svojem odru Pinžgarjevo igro Verigo« ob 7 /večer. Vubimo! Zagrebško pisemce. Izseljensko nedeljo smo I. decembra praznovali v Jeronnnski dvorani, kjer smo gledali in poslušali lepo igro /Mula pevka«, ki je bila vsem zelo všev ludi godba je bilo lepa - V soboto. 7. decembra, je Slomškovo društvo priredilo Miklavžev večer. Po odhodu Miklavža, ki je obdaroval velike in mule otroiuje, se je nadaljeval družaben večer. To jc bil že drugi družabni večer to jesen tretji pu se obetu na Silvcstrovo in že srduj vse va- bimo. Zadnji dve nedelji smo poslušali zanimiv« ' preduvunje o Poljski; spremljale so gu skinp. tične slika. I)a Slovenci v Zagrebu napredujemo, dokazujejo tudi »Koprive«, burkas'i list. ki Sr| g. Jožetu u« Pantovčaku 6") — »Domoljubovit«« : bralcem želimo vsi zagrebški Slovenci blago-| slovi jene praznike. I Stara l,oka. Umrl je Jernej llphijan. liii )(1 30 let cerkvenik pri Materi božji v kapelici im Kari. S kakšno ljubeznijo je gojil cvetlice r» Marijo v kapelici zlasti ra majaik in Marijine praznike! Zato pa gn je Murija tudi vedno varovala. Srečno ga je pripel jale domov iz ru-skegu ujetništva, ko jc prišel domov je bila spet njegova prva skrb Marija v. kapelici bil je tudi goreč član verskih organizacij Zadnja letu seje oglušalu bolezen, ki jo je potrpežljivo prenašal, du drugi šr zanjo vedeli ms I , i« je želel, da bi on prej umrl, kot njegova skrbna žena. Tudi iu želja se mu jc izpolnila Kot bi vedel, kaj gu čaka, je pred tednom ohi-kul svoje sorodnike iu prijatelje in «e od njili poslovil. Starega bi let je zadelu kup. Pred smrt ju je še mogel prejeti zakramente Na: se ga taki) spomni tudi »Domoljub«, katerega zvesti naročnik in braver jc bil Počivaj v miru. dobri Jernej! Sv. Križ pri Litiji. Nevednost je dragu reč. kdor se hoče donos obvarovati nevednosti, mora čitui časopis, dnevnik, če mogoče, uli pu vsaj tednik. Ni pu vsak časopis dober 1 udi v nušo župnijo prihaja nekaj časopisov, ki niso pri-jKiročila vredni Iskreno se zahvaljujemo gg misijonarjem. ki so nos o pomenu tiska tako lepo poučili. Mi katoličani bomo ostali zvesti načelu: Svoji k svojim. Naročali bomo samo katoliško časopisje: »Bogoljuba. Domoljuba«, Slovencu«. »Slovenski dom« in drugo dobro časopisje, ki nam gu bodo naši duhovniki priporočali. Trstenik. Prekop za novo progo ceste pod župiiiščem so naši prioni brezposelni nit k v it -temo soboto dokončali. V marsikatero bajto / delavsko družino je prinesel skromni zaslužek pravo božično razpoloženje: sicer bi morali iti po hišah prosjačit za božji kruh"k Vsi so brez. razlike hvaležni lianski upravi, da jim je omogočila vesele pruznilu šar-ov nhm< izkopali; pač pa je en kramp izkopal medaljo, ki nain jr German je v kratkem razložil svojo za devo. Sem in tja mu je v razburjenosti ušlo več trdih izrazov Pretoi »i je z dlanjo podpiral glavo iu ga po-liisal. navidez, precej malomarno; ako bi njegove oči od časa do časa živahno ne zablesteie, bi človek skoro mislil, da mu je za pr: .oktavo zadevo pra malo mar. -Servij ni imel nikukega obzira; čutil je potrebo, da dn duška svoji uevolji. Pri tem tli prav nič piizaimšul rimskim uradnikom: govoril je v nasiljih v Germaniji. o preveliki popustljivosti, da o zavlačevanju napram zločinom carinikov in kolonistov. Odkrita vojaška narava je pozabila v-ako opreznimi. Ko je prefekt končal, je poglatlil pretor tvojo brado in ljubeznivo rekel: ■ Velika krivica le je zadela prefekt, in ne tajim, da ima rimska .sodnija dolžnost, poiskati ti pravico, toda za to je treba neoporečnih dokazov, katerih pa doslej še nisem slišal. Jaz zase verjamem tvojim sum lijain: toda to so samo suuiničenja, ki pred sodnijo nič ne veljajo. Torej ne bom našel v glavnem mestu pravice?- je vzrojil Servij. Pretor je ostal popolnoma miren. »Na ta način ne pridniuo stvari do dna,« je rekel, ne da bi količkaj izpremenil glas; ) posebno ako imamo opraviti s takim lisjakom kot je Fabij. Ko bom imel dokaze v rokah, tedaj me ne bodo ovirali milijoni, ne kupljeni viteški prstan tega skopuha, izreči obsodbo, kakor jo zasluži nasilje. Predvsem moram torej poiskati dokazov in jih sestavili.« i Medtem bo pa izginil vsak sled zu Tuz-neldo. se je razgrel Servij. Pretor je zmajal z rameni. ... V??, mogoče: jaz ti morem samo toliko obljubiti, da bom stvar pazljivo zasledoval lil o so-l.l Storil bom vse da ne ho ' Fabij ostal nekaznovan«« Obrnil se je nato k Puhliju in rekel: »Prepričaj ti prefekta, da Marij Pouiponij ni zmožen neresnice.: Pri teh besedah je vstal in se vzravnal, Toliko ponosa je bilo v njegovi postavi in toliko resničnosti na njegovem mračnem ! obrazu, da je izginila v Serviju vsa ne-i zaupnost. »Oprosti mi, pretor, hvala ti lepa.' »Nimam ničesar oprostiti. Razumem iu čutim razdvojenost germanske duše nad tem, i kar se zgodi izven Italije; ker tudi po mojih žilah se pretaka kri svobodnih barbarov. Takih Rimljanov, kakor je tribun Publij Kviuktilij pn sedanji Rim iiiiiin mnogo. I Toda bodi potrpežljiv in zaupaj v mojo naklonjenost.- Publij in Servij st;i se poslovila od Ma- [ rija in odšla. Jaz naj samo potrpini, bogovi pa vedo kaj se godi z Turiieldo!« je govoril prefekt ; Pojdi sam domov: poskusil boni še nekaj i skrajnega. Proti poldnevu upnm bili pri , tebi. Ti imaš nekaj nepremišljenega v mislili.' je odvrnil Publij, pomisli, da nisi v taboru.« Vem to: nič ne skrbi za me!« S tem se je Servij poslovil, Publij pn je stopil v nosiluico. * * * V mestu se je začel živahen promet. Na | vse strani so se pomikale nosilniee iu nosilni I stoli. Cele gruče varovancev in sužnjev so ob- krozale notri sedečega gospodarja, da so s« I | pozurili in izročili jutranji pozdrav onim gospodom ki so mogli priporočiti na višja mes h. Kupci in obrtniki so ponujali svoje i izdelke hvaleč drug pred drugim svoje bla-| go. lz stojnic in delavnic se je razlegal krik | pogajanje, kreganje, smeh 'in šale po celi Servij si je kot prejšni dan napravljal pot s komolci. Tako je prišel do Eskvilina; tu je vprašal mestnega stražarja za Fabi-jevo poslopje. Carinik .ie imel krasno palačo. Deset stebrov iz frigijskega marmorja je nosil« bakreno streho preddvora. Dva stasita vra ta rja v bogatih z zlatom vezenih tunikah sta stražila pri vratih. -Ali je doma tvoj gospod?« je vprašal Servij enega od njiju. »Ti veš. gospod, je dobil v odgovor. Servij je vstopil. Krasna mozaična slika, predstavljajoča iigrabljenje Evrope, jc bila središče predsobe, katere stene so bile akra-šene s staro opravo, dragocenimi meči in glavami divjih zveri. Servij je odgruil teškn zaveso pri notraijih vratih iu vstopil v veliko sprejeinnico, ki je bila opremljena * klopuni iz citroninega losa. Bile so tu tudi omare z voščenimi sobami prednikov Mnogo oseb različnega stanu in starosti je čakalo tu na sprejem. žA'1 ,v°i Kosjiod zaposlen?« je v|>ra-sal Servij glasnika, zvitega Grka. Drzno jc ta pogledal prišlcca od nog do glave in se obotavljal odgovoriti. »Alj je tvoj gospod zaposlen?, je zapovedujoče ponovil Servij, kot bi sedel visoko na konju na čelu svoje konjenice, »Sedaj je pri za jut reku? ie odgovoril sedaj prestrašeni Grk. »Kje pa?« »Na dvorišču.« jc rekel suženj in skušal zapreti s svojo široko postavo dostop k ozkemu hodniku, ki jc vodi! v peristil. (Nadaljevanje) V vsako hišo »Domoljufea«! i. Iti, H nr-i; . preko pomen,!' i ne -i-tll Milni • Ne , -ii,, ,' uve-anina kliče nam oreko vse vest, ki ■ml h t'1 ll-in i, ( rič. i;,'• : . i il- i ,i m -jrovnlo iil»v • ..morja bodo imeli : • ijeniki, v februarju pu c. Leše na Gorenjskem, ."•h-t našu JUletno tovurišico Al miirnii liole/en ji je izčrpale Dolgo je upala, da bo oz.l' znala, ilu jo vsako upmiji /. v voljo božjo in resni, , -. i Bogu svojo v trpljenju r Kot članica Mari jini i. krasen pogreli. Hoj: poplača, potrtim d., tolažlie. Dragatuš. Pred bo>. triilnevne duhovne vaji se jih vztrajno in z v--■ i,-najiiolj potrebnih božii ilasi gredo včasih po ver m daleč poslu j, po zvenečo besedo. »Iščite uujprej n-aljestva ...« — Nu Štefanovo sinu ; M v sem društvu lepo igro: Vrnitev, /o , >.i i ••■ nam tumburaši zaigruli venček nur.,. .ii i, Sv. Jakob ob Savi. Naše lrn-i • mm deluje. Miklavžev večer je ruzvcc1:! •>: > mlado. Dne 22. decembra smo vi le!, (, ; ■ crliarističnem kongresu z lepim prcik.. . Za Silvestrovo smo videli »Benetke troj, !• . : sn jili ponovili na novega leta dan Zapogc. Smrt je vzela življenj« ITletni . i j i Oblak ravno nu sveti dan Že pred petini ni.ko ji bi! 1 li- rik li •. ž.a /ni cikli rli rod- !',eka. rabila Meidii ' i 'etna |'!I. Hibi- ,'•. uči. 'i Z' i' po- lili i S'' li ' lula ■kil Uil 1 "čilu ao dušo. iu- ;e iju 1 ! t pre- obilo obilo .li pri nus luiite. ki so deleže vali. i i ui bilo zraven. f'M kol. on/' ■ J' l.i .i j - nesreči hudo poškodovana. Zdrav- ■ takrat rešili življenje, vendar je z« .ni rune hiralu in se koniuo jio hudem . I.finii preselila v boljše življenje. Pokoj ntem hlagi duši. Črni Vrh. Nedavno je praznoval nu« vrli organist Kuno Maček SOletnico življenja in -5letinco službovanju v nušem kraju, jubilantu, ki tn k o lepo vodi pevski zbor in ki tnko skrbi z.a kras naše cerkve, želimo, da bi v krogu svoje družine doživel še mnogo srečnih let. Sveti Jurij ob ščavmei. Nedavno smo položili v grob I,meta Krambergerju Komaj trideset pomladi je doživel, poln načrtov zu bodočnost se je moriti odzvati kruti usodi, ki ga je iztrgala iz naše srede na tako žalosten način. V polili meri so veljale zanj Gregorčičeve besede: ;\e samo kar veleva mu stan. kur more to mož je storiti dolžan. Raje je krivico trpel] kakor do hi živel v prepiru s sosedi Luži in hinavstva ni poznal, vedno je bil vesel iu prijazen z vsakomur. Ogromna množica ljudstva gu je spremljala na njegovi zadnji poti Naj mu Bog obilo poplača njegova dobra dela. R-a. Hotederšica. Ahesinska vojna sankcije in vse. kar je s tem v zvezi ima pri nus. ki smo blizu meje svoj poseben pomen. Vedno težje dobimo v roke skromen izkupiček zo prodani les. Iste težave ima tudi naša mlekarna, ki je oddajala mleko, čez mejo. Treba bo. da niero-ilajni gospodje v tem oziru nekaj ukrenejo. — hlektriko smo dobili v našo bližino Upamo, da bo kmalu zasvetila. — Naše prosvetno društvo pridno giblje. Letošnjo sezono so nam že (ikuj lepega nudili na našem odru. O božiču videli lepo igro -Podrti križ t. Le tako i! Peter pri Novem mestu. Naše prosvetno i ima fantovski odsek, ki šteje "'ti članov •i :ški krožek, ki i m o M) članic. Bog daj ■ delu uspeha. Dne t. decembra smo iim tli temu, da so nas do zadnjega pro-glasiiii .,i protidržavue, lepo proslavo našega /.edinjenja. Na praznik Brezmadežne smo priredili zelo lepo Slomškovo proslavo- za božič ua smo videli na odru »Svete tri kralje«. DOBRO CTIVO k Nova knjiga: Neposredni davki. Zakon o neposrednih davkih s pravilniki, uredbami ii komentarjem ter zakonom o davku nu neože-njene osebe «in o davčni oprostitvi ose!' z devetimi u li več otroki. Priredil Kfelan Sušeč, načelnik finančnega oddelku bonske uprave s pok. Vezana knjiga slune 161) dii, To je ilanet edina knjiga iii po sodbi davčnih strokovnjakov najpopolnejša, ki obsegu vse zakoi.c. dopolnitve. uredbe in komentarje o iiepos: c-lniti davkih, kur sum imeli sedaj, je bilo po kini zastarelo iu radi vedno novih uredb in pravilnikov že tako nepregledno, de je bi! > skrajni čas, da smo dobili celotno izdajo zakona o neposrednih davkih s korneiitui:jeni \ tej ''.ni -gi so upoštevani zakoni in uredbe do ' :.icr pripomoček ne le davčnim, liiiončiin-i- -1 in» in samoupravnim funkcionarjem tciKvei tudi sodnikom in odvetnikom .»ne-ljiv priročnik. Prihranjeno bo vsakemu na i asu. ker nm ,ie ho treba iskati po raznih »SltUbcn-l: n.ovuiaho in »Uradnih listih« tega ali onega pojasnila, ki ira bo sedaj našel v tej knjigi. Hkmii pa br» d< lier avtentičen svetovalec denaenim u • •» z,a-druguni, industrijskim in trgovskim kot obrtnim podjetjem in vobče vsakemu duv.knplačeva.ku. Vsak se bo sedaj z lahkoto poučil e svojih dolžnostih iu pravicah glede tego> dav'tn. Ta praktična knjiga se naroča tn-h - lajiiio!- .anski knjigarni v Ljubljani. Metlika: Kritika, četudi ne-fcelP- > oHtra, naj vzpodbudi Zadrugo še k vi»;]er-r.i delovanju. Odbora gotovo ue zadene kri-Vvlu, če delovanje zadruge ni bilo tako obsežno, kakor bi kdo želel. Z združenimi močmi naprej! Mnogo sreče v novem letu! — V Trii.(■:'.: Jo-pis je preobširen in pisan, v d»mačeui dialektu. Kako bi pa izgledal >Dom iljuh;. ako bi vsak kraj pošiljal dopise v dturači govorici! — 'I—ski: Pon«?sweče<* h«*«* " ,?i juiiik. j ■ ' i: '■ . Marijinsku, a. i- i. mu sredi Sibirije, ser Ikrajincem. ki mi ji narsik a t uaimiv*, ' ' lienj • i ; . se je : . •ia". . » u. i ' - i,il v Uanislav v OeUriji l>.-p. »n: i..;-'-,-.. okrVi'; r'i ■ ■ i'-v.s.: kii-.ci.o O; rd kol II. -I .:• žou/.iiii: l ii k.m d i ; ! il, niso ;•• ■■■>. krrij- lermakovska, Raajezd, in doli. i.-,.- , i, 's;, nato Tu run Ujuk iu na --'iu mesto Bjelocarskoje, ki tu naj omenim da nisi tv i tu. čeprav se ti je posrečil i . ;■■■ ;i ii; ;'.. m, imeli z Mongole! do-gi)1. , ter, ■ Mongoli-i proti odškod- ai.r i Siitsoni -.f. ;a ubežnika. • • • juliju - Oeputat in Logaza sta ,1 lel ' "krajt; ■ k «m •! na-• 'o. vso • rub-pu tat : •-U te i. : ' -f. !■> il! tuk O ; l'i'::i : u- h:»t ■'.!."ihor' jem I ' 'i civilno obleki . '.i,,., 'toseči svoj c, i o i- -i o, ■■ ' .' ■ 'r.. •• bij previ . •'. sn. ... ; : 'azlo Študiral mi. rt o se. je ID«- i'"" f-s iii k iiek' iii'' t. o k«; ' >••; tvi *'■>'■»'■ dolgo. < »d I n li' |l ' 1 M'!"' t «. -J1 »'mu rešetnrju. n-. !•. ' : • ' '■1'lišii morda slab,., čii-ipni' v r - d- v ' - i' - i - epu ta to vega be.-,. ■■ ■ i. < Lati ki je bil nerusk n l.i i:i bi imv .lal "j. sitnosti .. ol>lasi;.o Ocputn! ;e o nekega poljskega dijak« dobre zemlje-m kompas V vasi je si. -■ iev 1 tudi nkra-■ ega rojaku, kletnega Igiu. ' i I ogu/a. ki pnikil i: pr? polk n in h ' i1 il-i"." i v. vasi '■>< v okin.iii ' ■ ■ ' ' -uv . i " " ' ■ -.v poseive. ■ ■ o ■ o.idiii j u jem mi i -il' li "i V .i tUist! ' i k&; o ,' i " i ji',' . <•!.'/nicbo1 nt■ ■11 i.i JmiH-jvin l.i i hitro Mar;! 'i r'i i11 *' n.i jug je najptej c.ilim . i 1, g , • i.i o-ilje p,t mesto Užitr Od l.žura • . .. Abakan daljo Mine k -k c-b i ... : i-ofr jugu vrgle in seveda , 1,: ' u o :. nove škornje in si pri-iii.,.: . (kugo "ilgo pot. Gospodarjema :.l.", i'.* . ••nn',. za štiri dni na košnjo, šla sih • -osi t iiliiini. Okrog sto kilometrov od i:'.)f-'.'.i:• ..; proti jugu je mesto tlžur. Nekaj kilomei ro. preti tem, mestom sta iskala pitne vode, /okni zelo. t ' .'cjak). Vodu večine ruskih ro!: ni pitr.i, ni prevreta. Po cesti pridi •<» riiimn m-- '/.dvema psoma. Bil je neki stroioik. ki ie » jtoljn domov proti Užuru. "k itrojaiUo-.o au.ie najprei odgovori , . -t. '.i./, i; blizu ('žura. pozneje j.."icni , d.. •■' A v k o neznani mož-stroj-n k, j' .. ■ / ..... p- politično pregnani Poli. i.'- Začne ' ui razgovor. Mašinist ju vo.li da k niiiiskega nato |>a še na ',,,1 d ■ k k i • i da potni list. v kuterega ; ;(,;: ;il >»-putul po danili navodilih imena ku;i-:v kg i bosta najvarneje potovala ""'trojiiik je povedal, da bosta morala od Uži.ra do .Vlinusinska ob Jeuiseju prehoditi več kot 30') km. Od Ačinskaje do Miniisinska so delali v tisti1', dneh avstrijski in germanski Ntucci železniško ptog«,. ki je na zemljevidu /e Označena Od i i/ci;i rava, ki sta kot arestanla nekje pobegnila m! dela. Ves dan hodita za njima, šele ua večer sta nepridiprava zgrešila slci zu našima znancema Deputat in njegov tovariš prideta do raz-potja. Zagledata tri ceste. Pn kateri naj gresta? Nekaj časa sta korakala po prvi, nato jio drugi, ! u obe sta vodili na travnik. Nato sta vzela »pod ; noge« tretjo pot. j Za postajo Sov sta «e vedela nekam bolje : ravnati. Pot jima je kazul blatni tir avtomobila, ki je pripeljal iz Miniisinska ra postajo Sov. Od te postaje dalje proti jugu se razprostirajo ! nepregledni pašniki, ki so posejani na redko i z. visokimi skalami. Tu žive Tatari. Nekaj kam , nov (boškov) Tatari celo obožujejo 1 Naša potnika se nista kaj debro počutil« . zakaj že tri dni nista pila vode. Vsa premočena sta bila od potil, ki se ga je nabralo tudi v čevljih toliko, da je kar brizgalo iz njih. a. vsakih HM) do 200 korakov sta opazila kosti od volkov snedenega konja. Tamošnji pastirj' vedo za volčjo nadlogo, ki se skriva in prež: za skalami Ko ženo čredo na pašo »li domov, ua nevarnih mestih strel j« jo in lia poseben način ropočejo, da preplašijo volkove k•! konja i se položita trudna jjotnika pod gi. . i počitku. | Drugi dan so ostale od konja -1....0 kosti. Se veda jih nista obrala begunca, ampak lačni volkovi. Deputat in tovariš sta imela tisti večer i več kot srečo, du sta v bližini lačnih zveri ' še ostala zdrava in cela. I Že dva dni hodita naša potnika po neznanih I krajih, ne ila bi povžila skorjico kruhu. Končno prideta do tatarske vasi. Vstopita v več koč, a nikjer ni žive duše. Gotovo so vsi na pašnji. Na zadnje _najdeta kolibo, kjer so bili stanovalci doma. So še vsi spali, in siccr po tleli ia v Adamovi obleki. (Nadaljevanje.; Stran i »DOMOLJUB«, dne 2. januarja !9>b Štev. i RADIO Četrtek, 2. januarja: 12 Harmonike in citre. 12.45 Vremenska napoved, poročila. 13 Napoved časa, objava sporeda 13.13 Sloviti tenoristi. 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. *I8 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence 19 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos iz Belgrada. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15 Radijski jazz. — Petek, 3. januarja: 12 Razni simfonični orkestri. 12.45 Vremenska napoved, poročila. 13 Napoved časa, objava sporeda. 13.15 Solistične točke. 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18 Ženska ura. 18.20 Polke. 18.40 O pomenu strokovne organizacije 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos iz Zagreba. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15 Prenos plesne glasbe iz kavarne Nebotičnik". — Sobota, 4. januarja: 12 Plošča za ploščo. 12.45 Vremenska napoved, poročila. 13 Napoved časa, objava sporeda. 1315 Plošča za ploščo. 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18 Koncert radijskega orkestra. 18.40 Pereča zunanjepolitična vprašanja. 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, j9 30 Nac. ura. 20 Čarobna leča — pester večer. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15 Radijski jazz. — Nedelja, 5. januarja: 8 Napoved časa- poročila, objava sporeda. 8 15 Telovadba. 8.45 Veseli ruski napevi. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45 Versko predavanje. 10 Ura romantične glasbe. 11.40 Mladinska ura. 12 Napoved časa. objava sporeda. 1215 Koncert Radijskega orkestra. 15 Kmetijska ura. 15.20 Plošče po željah 16 Gospodinjska ura. O prehrani in higijeni. 16.15 Naše pesmi in naši plesi. 19.30 Nac. ura. 20 Napoved časa, poročila, objava sporeda. 20.15 Zvonjenje in pritrkavanje. 20.30 Koncert Radijskega orkestra. 21.30 Hrvaški narodni običaji. 22 Napoved časa. vremenska napoved. 22.15 Mendelsohn: Škotska simfonija. — Ponedeljek, 6. januarja: 9 Napoved časa, poročila, objava sporeda. 9.15 Kvartet na pihala. 9.45 Versko predavanje. 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.15 Božična povest. 12 Napoved časa. objava sporeda. 12.15 Plošče po želiah. 15 Kmetijska ura. 15.20 Komorni šramel kvartet. 16 Gospodinjska ura. 16.15 i Koncert slo venskega vokalnega kv;a tla. 19.30 Nac I ura 20 Napoved časa. po-oči!a. ob:ava sporeda ' 20 i 5 K oncert vojaške godbe. 22 Napoved časa. < vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22 15 i Prenos lahke glasbe iz kavarne -Nebotičnik«. — Torek. 7. januarji: li' Plošče. 12.45 Vremenska na-poved, poročila. 13 Napoved časa, objava sporeda, obvej'i'a 13.15 Valček za valčkom. 14 Vremensko poroči o. borzni tečaji. IS Zvoki iz daljne Azije. 18-iO Današnja podoba Kitajske. 19 Napoved časa. vremenska napoved. poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30 Nac. ura. 20 Schubert-Berte »Pri treh mladenkah«, opereta. — Sredi, 8. januarja: 12 Fjo-dor Saliapin poje. 12 45 Vremenska napoved, poročila. 13 Napoved ča»a. obiava sporeda. 13.15 Klavirski koncert. 14 Vremensko noročilo, borzni te-čaii. 18 Otroška ura: Požgančkov oča govore. 18.40 Pogovori s poslušalci. 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, obiava sporeda 19.30 Nac. ura, 20 Koncert -Ljubljanskega zvopa = . 21 Koncert ci-trafkega krožka »Vesna«. 22 Naooved časa, vremenska napoved, poročila, obiava sporeda. I S A N O POLJ NAZNANILA i -V>a kmetijsko-gospod in jski šoli v Ponikvah, p. \ ldem-Dobrepolje. pričue II kmetii-sko-gospodinjski tečaj, dne 15. januarja 19% Tečaj bo trajal tri meseee, t j. od 15 januarja ao 1). aprila. Mesečmna znaša samo 500 din Poučujejo se vsi predmeti, ki jih rabi pospo-d.nja Dekleta: Priglasite se čimprej na naslov: vodstvo kmeti-sko-gospodinjskih tečajev v Ponikvah. p. \ idem-Dobrepolje, in sicer vsaj do 10. januarja. Varno naložite svoj denar pri Hranilnici Kmečkih obe in« v Ljubljani. M kiošjfe-a c 19 n ■>'emu;' '-avarovalnire. ček račun 10.545 Hranilne vloge na knjižice stalno razpoložljive, .sprejema in jih obrestuje najugodneje. veeje stalne vloge z odpovedjo po do-o-~ /a.\,,,tl je pupilarno vire,,, ker jamči zanj lo večjih kmečkih občin / vsem svojim premoženjem m vso svojo davčno močjo ter ie stalno pod nadzorstvom kr brniškega komisarja — Uradne ure za stranke so od 8—12 opoldne. Nova žrtev železniške nesreče Na železniški progi blizu kemične tovarne v Mostah pri Ljubljani so našli močno okrvavljeno in razmesarjeno moško truplo, ki je bilo brez glave. Ponesrečenca jc povozil eden vlakov, ki vozijo med 11. in S2 ponoči po glavni progi. Po vestnem preiskovanju so skoraj dober kilometer daleč od kraja, kjer so našii truplo, našli odrobljeno glavo. Obveščena je bila o tem policija, kdo je ponesrečenec, pa je ugotovila šele orožniška postaja na Vevčah. Ponesrečenec je namreč 38 letni zidar Ivan Trček, po rodu s Primorskega ter stanujoč pri D. M. v Polju. Terček je bil ože-njen, nima pa otrok ter zapušča le ženo. Bil je marljiv zidar ter je imel zaslužek. V zakonu je bil srečen. S svojo varčnostjo in treznostjo si je prihranil sčasoma toliko, da si je postavil lastno hišico, v kateri je stanoval. Zaradi njegovih lastnosti in mirnega življenja ni verjetno, da bi si namenoma vzel življenje Bolj verjetno je, da je posta! žrtev nesreče. Terček se je v soboto zvečer mudi! v Ljubiiani ter se je pozno ponoči vrača! domov po železniškem tiru, ki je bil snega prost, dočim je bila pot poleg tira zasnežena. Tam ga je dohite! vlak. Stroj je voz razcesml na dvoje Dne 24. decembra 1935 je peljal hlapec Kare! Šketelj, uslužben pri prevozniku Antonu Lemutu v Ljubljani, s parom konj dve prazni gramozni trugi čez železniški prelaz, koder vodi Aleševčeva uiica čez giavno progo v Šiški. Ta prelaz je brez zapornic. Šketeij jc očitno prihajajoči železniški stroj zapazi! prepozno, tako da se ni mogel o pravem času umakniti, ter je zato poskušal v naglem diru prevoziti železniško progo prej, kakor pa bi ga dosegel stroj. To se Šketlju ni posrečilo in stroj je zavozil v voz. Posledice so bile grozne. Stroj je voz razčesnil na dvoje, odseka! konje od voza ter jih butnil na desno (ljubljansko) stran proge, razvaline voza pa je z voznikom vred pahnil na levo stran. Voznik Šketelj je obležal s strašnimi poškodbami. Padel je pod kolo stroja, ki mu je odtrgalo desno nogo nad kolenom ter jo zagnalo več metrov — s škornjem vred — vstran, Šketelj sam pa je obležal tik proge, ves krvaveč. Oba konja je stroj butnil, da je enemu odtrgalo glavo, drugi pa je padel tudi s tako silo na tla, da je takoj poginil. Stroj se ej takoj po nesreči ustavil. Karel Šketelj, star 25 let, doma pa iz Št. Jerneja, je v bolnišnici poškodbam podlegel. DROBTINE V boju z volkovi. Na mali romunski postali Rafajlo služi uradnik, ki se jx> končani službi vrača domov v nekaj kilometrov oddaljeno vas. Ko je nedavno odpra.il večerni vlak, se je vračal z ženo domov. Komaj pa Sla stopila nekaj metrov v.-,iran od posta,e, ju naj.vade krdelo volkov !'red.n se je presenečeni mož zavedel, je drhal napaJIj ženo in jo tako h«Jo oklaia, da je žena omedlela. Mož je takoj 7' rabil z eno roko ženo, z drugo pa udrihal s palico po volkovih. me-Jlem pa se je počasi pomikal nazaj proti postaji. Po! ure se je besno otepal zveri, da jt za mogel od oren postajna v rata in smukir'i skozi n e z /eno Volkovi so trdovratno strsžili pred vratmi in šele ko je na telefonvni poziv prišla pomot od so.-edne po-:ae in so jih stražniki ;est nstrelni, je zamogel uradnik /. ženo dosrov. V Španiji. Španija nima samo modernih mest, ki se lahko ki.-ajo z nemškimi al: francoskimi, njeno življenje odlikujejo tudi >e živi običaji nekdanjih časov v lanu.-njih gorah še danes živi« puščavniki. ki -o se naveličali modernega t nt'-,'■,, ter se posvetili samo svojemu Botru in sebi. s.j > t)ire; bivajo v nedostopnih skalnatih duplinah, preživljajo se p:i od milodarov. ki jih jim no-jo dobri ljudje. Več dceliti takih puftčuvmkov poznajo, nekateri izmeti njih živijo ž'- nad ',f' 1 1 v .samoti. Ljudstvo iih nazivlja svetnike in jih visoko časti ler skrh za njihovo prehrano. Kako bi »i najbolje ohranil lase, »pod mujvter?.. — V medaiionu, gospod.« iranllne Nis|SHc€ IANČNO KOM. ZAVOD, Maribor. Za odgovor Din 3'— coamk. Dijet«. Ce hočete ozdravili, morate zelo rojio držali predpisane hrane — nekaj preSičkov ale in daSico pomarančnega soka, to je vae, kar lete zaužiti,- .Že prav, gospod doktor, toda laj omeni to zaužiti, pred jedjo, ali po jedi?. Sretno in veselo Novo leto želi JANKO ŠTRUKELJ urar m trgovec i urunl, »latnlno, *r»mo!onl, iolesi 1,1 vsenU posamičnim! del! • KRŠKO Sretno In veie:o Novo leto Selita tvojim ccaCom. prijeteljem In »aaacnn joJko in Metka Hubad »oetUa» prt „»okolu" I.JublJana, pred »konto »tev. 1B Stran 15 Ljubljana v K«nifugkegt Ll, 4 , Zdravnik: Tel. 3(1-2!) ordlnira od 11—1 v dr. Fr. »organe, kirurg, šel-primarij v p, Mesli o&laLsniR Vsaka drobna vrstica aH oje prostor velja za enkral Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujem kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Prinojblne zn male oglase te platoje naprej. M iiarfnonihs ima na zalogi vae sestavim E, kaj. Benko je nesel na rami zaboj dina-mila in ko je siren« zatulila poldne, je dinamit vrgel na tla.f reVMUZM, Ififiii MVOIHHIK! ? dil ?s> letele $s8j«fa Trganje In zliadaiijo po urlill la sklepih, otemi udje, sm-lv)jene vo!re In noge, trganje, zbadanje ln Sdlpunte po raznih delili telesa, pa tudi slabost oCl so Cesto posledica revmatlzma ln bolečin v kosteh, katere J« treba odpraviti, ker se aloer bole-Cilje fie stopnjujejo. Bal -MS „ zdravilno, aiolrračao lilsilno raskrojajoče, Izmeno snovi ln AlMin vmtn uiodevc.ujf poipelujocs „ . - _ lil se aa umeten porssjK ffl©sssa€® SsSraVIieas« 3 psJBC© nu&mo iesUvlja U a#k««a bl&jfodelnesa sdravlloog* vreloa, ki gaj« dourotljlva mati asrara darovals. bolnim f)'®m mte rai takoj "n .P€RSIL" d. z o. z. CELJE »Z vso skrbjo varuj svoje srce, zakaj Iz njega izvira življenje.« (Vse dobro izvira iz dobrega srca, vse hudo iz hudega srca.) Preg 4, 23. „ reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 1 P®V€I1eiliŠt¥®: LJUBLJANA, Tyrševa 84 naznani« smrtne slučaje svojih članov v mesecu i@¥ciiUri 193$ Kftkn Marija, /.asebnica, Ljubljana. Setin« Maauja, prevžitkarica, Gaberje pri Brežicah. UabriČ Ivana, vdova jk> »odneiii ravnatelju, Ljubljana. Mari-nič Julijama, učiteljica. Sv. Urban pri Ptuju. Mlinnr.ifi Genovefa. prevžitkarica, Starešinci, p. Jvanjci. Versko Anton, Kplavar, Sv. Ožbalok . Petrovo v»)o. Zolner Barbara, zasebivica. Studenci pri Mariboru. Fajs FranCiAka, žena prog. delavca, Stinlenice-PoJj«^ne. Stavbej Karel, poštni služitelj v jw>k., Vojnik. Doktoric Anton. da/včM služitelj v p., Ljubljana. Mauko Jožefa, zaaebnioa, RabeljCja vm. HviUec Barbara, prevžitkarica. Mali Okič. ftkrahar Cecilija, žena uadsprevovc1, Sv. Vid pri Ptuju. Hren Barbara, prevžitkarica, "tf^e, p. Konjice. Kalni« Franc, prevžvtikar, Nova vas, p. Le^cc. Pajtler Ana, prevžitikanica, Brežice. Dr. Bezjak Janko, viftjii Sol. nadw>rnik v }H>k., Maribor. Po vseh umrlih se te izplavala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku 5MI8 K')or 5e oi Slan Ljudske samopomočic, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. Htasiitis)iift@ linCclfiie Laž ima kratke noge, pa je vendar nihče n* prekosi. teku »Domoljub« stane 88 LMn za celo leto, za inozemstvo «f0 Din. — Izhaja vsako sredo. —■ Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49- — Prostor ene drobne vrstice v interat-nem delu slane 10 Din. — Naročnino, inserate in reklamacije sprejema uprava >Domoljuba«. — Telefon 29-92. — Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak. — Urednik: Jože Ko«!ček. — Za jugoslovansko tiskarno: Karel fiež. t \ 1