AKTUALNO VPRAŠANJE]
Tudi letos bo lahko dobra preskrba prebivalstva mest in industrijskih središč merilo, na podlagi katerega bomo ugotavljali, v kakšni meri so pristojni gospodarski činitelji v stanja prispevati k boljši življenjski ravni prebivalstva, ki se naposled kaže tudi v ustrezni preskrbljenosti trga.
Letošnji majski sneg in slana bosta tudi pripomogla svoje, saj bo tu in tam, zlasti v Sloveniji, bržkone primanjkovalo nekaterih kmetijskih pridelkov, morda najbolj sadja. Zato bo
dolžnost trgovskih podjetij, kmetijskih zadrug in občinskih ljudskih odborov v celoti, pripraviti se kar najbolje na letošnjo odkupno sezono, da bi lahko prebivalstvu zagotovili zadostne količine cenenega blaga.
Kako je s to zadevo na Gorenjskem in kaj lahko letos pričakujemo v merilu okraja, je bilo vprašanje, ki smo g?, zastavili podpredsedniku Okrajnega ljudskega odbora DUŠANU HORJAKU. ki nam je takole odgovoril:
»O pomenu dobre preskrbe mest In industrijskih središč z raznimi kmetijskimi pridelki smo že opozorili tako
podjetja kot občinske ljudske odbore. Kaj je konkretno že storjenega, bi trenutno ne vedel povedati. Bo pa v naslednjih štirinajstih dneh ali treh tednih na Okrajnem ljudskem odboru širše posvetovanje ■ vsemi prizadetimi, kar nam bo dalo jasnejšo sliko o tem problemu . . .«
Za sedaj toliko. Tudi mi bomo morali počakati. Obvestili pa bomo podrobneje naše bralce, zlasti v industrijskih središčih, brž ko bomo kaj konkretnega zvedeli. I. A.
AKTUALNO VPRAŠANJE
GORENJSKE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO X. — ST. 43
CENA DIN 10.—
r
Kranj, 3. junija 1957
Ločimo dejansHo demokracijo
navidezne
Zakaj je v nekaterih novih delavskih svei.h manj žena in mladine?
Komisija za delavsko in družbeno Upravljanje pri Okrajnem odboru SZDL Kranj je prejela odgovor na anketo o letošnjih volitvah delavskih svetov od 30 podjetij, ki zaposlujejo nekaj več kot 17.000 ljudi. V odgovorih podjetij so zlasti zanimivi podatki o ćtevilu žena in mladine v prejšnjih delavskih svetih ter številu letošnjih kandidatov in izvoljenih iz vrst žena in mladine.
Medtem ko je med zaposlenimi v teh 30 anketiranih podjetjih 23,4% Sensk in 20,4% mladine, je med letos izvoljenimi člani delavskih svetov v teh podjetjih le 12,8% žena in 12,7% mladine. Številke torej povedo, da ftiladina in žene niso zastopane v delavskih svetih sorazmerno s številom zaposlenih žena oziroma mladine. V delavskih svetih prevladujejo moški iznad 25 let starosti. Vzrok lahko iščejo v tem, da so mnoge žene obremenjene raizen s poklicnim delom še z Bospodinjstvom ter se zato otepajo drugega dela. Velik vzrok pa bo tičal Prav gotovo tudi v podcenjevanju sposobnosti žena in mladine za delo v organih upravljanja. Tudi osnovne organizacije Zveze komunistov in sindikalna vodstva v nekaterih podjetjih •o predlagale v delavske svete kandidate iz vrst žena in mladine samo zato, »ker je pač taka diirektiva«. To Pokažejo tudi naslednji podi"ki iz omenjene ankete:
Lani je bilo med člani delavskih
svetov 30 anketiranih podjetij 144 žena, letos jih je kandidiralo 135 (torej 6,3% manj kot jih je bilo lani v DS), izvoljenih pa je balo le 96, oziroma 48 manj. Mladincev in mladink pa je bilo v lanskih delavskih svetih teh podjetij 119, letos jih je kandidiralo 128, izvoljenih pa je bilo 95 oziroma 24 manj kot lani. Na tak način seveda ne bo dovolj podmladka v vrstah upravljalcev.
Ponekod so letos kandidirali tudi 50 do 100% več ljudi kot je bilo treba izvoliti članov delavskega sveta. Nekateri so smatrali, da je na ta način omogočena večja demokratičnost pri volitvah. Komunisti in sindikalna vodstva pa se v nekaterih takih primerih niso dovolj potrudili za to, da bi izmed množice kandidatov zagotovili izvolitev najboljših, hkrati s tem pa tudi izvolitev ustreznega števila žena in mladine. V takih primerih so se nekateri volivci bolj ali manj slučajno, brez izbrušenega kriterija, odločali za tega ali onega kandidata. Pri tem pa so običajno izpadli tisti, ki so bili na kandidatni listi napisani zadnji, ter žene in mladine. Tak način je le na videz demokratičnejši, ker ne zagotavlja izbire najboljših. Maščeval se je s tem, da je v takih primerih dejansko zožil demokratične pravice mladine in žena, ki v organih delavskega samoupravljanja v nekaterih {podjetjih niao ustrezno zastopane. To naj nam bo nauk v prihodnje. Z.
DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN ObLO TRŽIČ ZA LETO 1597
ObLO Tržič odstopa podjetjem 45% svojega investicijskega sklada. Nad 50 let stari obrtniki so oproščeni plačila občinskih doklad.
Kot smo to v torkova številki poročali, je ljudski odbor v Tržiču že sprejel družbeni plan in proračun za leto 1957, potem, ko so ga odobrili ztbori volivcev. V prvem delu, ki prikazuje razvoj tržiškega gospodarstva je uvod, ki se glasi: »prednostpred vsemi drugimi je naloga: — dvigniti življenjsko raven delovnih ljudi z vsemi razpoložljivima sredstvi.«
Tržiška industrija bo letos povečala količinsko proizvodnjo za 4.4% in bo vrednost proizvodnje znašala 9 milijard in 412 milijonov dinarjev. V tržiški .industriji in podjetjih je letos zaposlenih že 4416 oseb. Letos bodo ustvarili 2 milijardi in 100 milijonov dinarjev presežka dela, torej 5.4% več kot lani.
Posebno poglavje plana tvorijo smernice, ki med drugimi, za razvoj gospodarstva važnimi določbama predpisujejo, da se oproščajo plačila občinskih doklad hišni posestniki in vsi obrtniki ali privatni podjetniki, če so stari nad 50 let in ne zaposlujejo tuje delovne sile. Da bi pavšalirana podjetja imela sredstva za svoje investicijske gradnje, bo letos ObLO Tržič odstopil 45% svojega invesrticij-skega sklada tem gospodarskim organizacijam, kar je seveda prav lepo darilo.
Instrumenti družbenega plana določajo znižano amortizacijo gostinskim in kmetijskim gospodarskim organizacijam, apnenicam in
(Nadaljevanje na 3. »trani)
PARADA MLADOSTI
Kranj, 2. junija. — Kot slovesen zaključek prireditev v Tednu mladosti je bila danes v Kranju parada, ki se je je udeležila prav vsa mladina kranjske občine. V polurnem mimohodu se je v sprevodu zvrstilo nad 2000 mladincev iz raznih športnih kolektivov, kakor tudi mladina kranjskih tovarn in šolska mladina kranjskih učnih zavodov. Na čelu parade je korakala godba »Svobode-center«, za njo pa dijaki I. državne gimnazije s prapori in zastavami. V sprevodu so nastopali še taborniki in planinci, športniki Triglava, smučarji v svetlomodrih tekmovalnih hlačah in jopicah, plavalci v modro-rumenih trenerkah, nogometaši in košarkarji, teniški igralci v lepih belih dresih in z reketi, namiznoteni-ški igralci, judoisti v kimonih in atleti, Triglavu so sledili športniki z desnega brega Save — Mladosti, pripadniki Partizana in strelska organizacija. Delavska mladina je deloma korakala, deloma pa se je vozila na kamionih ter na simboličen način prikazala svoje delo v tovarnah. Sprevod so zaključili ga-
silci v paradnih uniformah, pionirski krožek Avto-moto društva Kranj in drugi. Najprisrčnejši pa je bil pogled na cicibane, kt so nosili zastavice, balončke; nekateri izmed njih so bili oblečeni v pravljične kostume ter stopicali pod napisi, ki so izražali pozdrave Titu in njegovemu rojstnemu dnevu.
Sprevod se je ustavil pred slavnostno tribuno na Titovem trgu, kjer smo med ostalimi opazili tudi predsednika LOMO Kranj, tov. Vinka Hafnerja, sekretarja občinskega komiteja ZKS Kranj, tov. Martina Koširja ter sekretarja sveta za pro-sveto LRS, tov. Gabrovška. Zborovanje je otvoril predsednik občinskega komiteja LMS Kranj, tov. Lojze Založnik. Pozdravni govor je imel tov. Gabrovšek, ki je na kratko orisal lik maršala 'Tita in poudaril pomen praznika mladosti, ki ga letos prvič praznujemo. Po govoru je bila svečama razdelitev pokalov, ki so jih kranjski športniki osvojili v tekmovanju v Tednu mladosti.
Paradi flfi zborovanju je prisostvovalo nad 5000 ljudi. C.
Najboljši v tekmovanjih na Dan mladosti so prejeli pokale
DVE ZMAGI - EN PORAZ
TRIGLAV :PARTIZAN Postojna
61:55 (36:26)
Kranj, 1. junija. — Danes je bila na košarkarskem igrišču Triglava prvenstvena tekma slovenske košarkarske lige med zadnjeplasirano Postojno in domačim Triglavom. Gostje so prišli v Kranj s precejšnjo mero pesimizma, saj prav tako kot oni ni nihče pričakoval, da bodo nudili tak odpor Triglavu. Mimogrede povedano, Triglav je dosegel na tekmovanju v Slavonskem Brodu precejšen uspeh z osvojitvijo drugega mesta. No moremo trditi, da je danes razočaral, saj so njegovi igralci dokaj hitro igrali, vendar so imeli precej smole pri metanju.
Prvi prodor so pripravili gostje, ki se niso hoteli odločiti za met v koš. Kazalo je, da bodo to taktiko obdržali do konca, vendar so se po vodstvu 2:0 razži-veli in bili nekaj časa celo boljši od domače ekipe. Gledalce je je predvsem navdušil njihov visoki center — Tavčar, ki je za svojo ekipo dosegel skoraj polovico košev. Vodstvo je nato prevzel Triglav, vendar je bila razlika vse do zadnjih minut prvega polčasa minimalna. Ob koncu pa so gostje popustili in jim je domača petorka pobegnila za
deset košev.
V drugem polčasu sta bili dolgo obe strani enako uspešni in se razlika ni spremenila, dokler je niso Triglavovi napadalci povišali na 16 košev. Gostje pa so se izkazali prav ob koncu tekme, ko so nezadržno prodirali pod Triglavov koš, pri čemer se je ponovno najbolj izkazal Tavčar (Postojna), Iki je dosegel 23 košev in pri domačih Pe-trič II. s 24 koši.
V predtekmi sta se srečali ženski ekipi Triglava in Postojne. Domačinke so bile odločno boljše in so zasluženo premagale svoje nasprotnice. Omeniti moramo, da je pri ženski ekipi Triglava opaziti precejšen napredek.. Postojnčanike se ni90 mogle resneje upirati in visoki rezultat popolnoma ustreza stanju na igrišču.
V drugi predtekmi pa je nastopila druga ekipa ljubljanske Olimpije proti drugemu moštvu Triglava. Tekma je bila zanimiva in so Kranjčani proti pričakovanju nudili močan odpor ru-tiniranejšemu nasprotniku.
Rezultati:
ženske: Triglav : Postojna 50:20 (17:4);
moški: Triglav II : Olimpija II 58:74 (24:34). B.
"lili k
OBISK PRI ENI NAJBOLJŠIH STRELK
Kljub temu, da je vreme še v soboto slabo kazalo, je vendar na včerajšnji paradi v Kranju sonce pozdravilo zastave na čelu sprevoda (zgoraj levo). Takole se je za parado pripravila mladina iz Goric (levo v sredi), tako pa mladina »Tiskanine« (levo spodaj). Najmlajši so poživili sprevod s pisanimi balončki (desno zgoraj). Zbrane udeležence parade je pozdravil sekretar  republiškega  Sveta za šol-
Na nedeljskem državnem prvenstvu v streljanju v Beogradu je ženska ekipa, ki so jo sestavljale tri Jeseničanke, ena Javorničanka in ena Kranjčanka, dosegla državno prvenstvo. Obiskal sem tov. Majdo Kraljevo z Jesenic, ki je ena najboljših strelk v državi, in jo prosil, da pove kaj več o svojem delovanju r strelskem športu. Takole je pričela:
»Pri strelski družini delujem že 9 let. Sprva nisem bila posebno aktivna; z doseganjem vidnejših uspehov pa mi je postalo streljanje šport št. 1. Sest let sem bila članica javorniške, sedaj pa sem članica jeseniške strelske družine, ki nosi ime po narodnem heroju Matiji Verdniku-Tomažu. Ze nekaj let sem med članicami jeseniške strelske družine, pa tudi v okrajnem merilu, med prvimi. Na vseh tekmovanjih, ki sem se jih udeležila, sem se plasirala na eno prvih štirih mest.
Na državno prvenstvo, ki je bilo v nedeljo v Beogradu, sem se z ostalimi vred pridno pripravljala. Četudi je bila naša ekipa na izbirnih tekmah
najbolj*!, Se malo nisem računala na dosego državnega prvenstva, ki imo ga dosegle na presenečenje vseh.«
Ko Ja tov. Kraljeva govorila o delu Jeseniške
strelske družine, je še omenila:
»Člani, članice, mladinci in pionirji imamo treninge redno enkrat tedensko, po potrebi pa tudi večkrat. Naša družina šteje v skupnem 421 članov, članic, mladincev in pionirjev in je ena najštevilnejših ter po mojem mnenju tudi najboljših strelskih družin. Priznana dejavnost družine je v veliki meri zasluga strelišča, ki je olimpijskih izmer in prvo za ljubljanskim, pa tudi strelskega doma, v katerem imamo društvene prostore. Kakor vsako društvo, imamo tudi mi težave z denarnimi sredstvi, ker ne prejemamo dotacij, kakršne bi nam bile potrebne. Da bomo nadaljnje delovanje naše strel-tke družine še izboljšali, za kar so potrebna tudi denarna sredstva, smo se odločili za organiziranje velike javne tombole, ki jo bomo imeli na_ našem strelišču 16. junija.«
P. U.
2    Glas Gorenjske
Kranj, 3. junija 1957'
A Po vsem sveta se nadaljujejo protesti proti poskusnim eksplozijam z atomskim orožjem. Te dni je angleška agencija Reuter objavila poročilo, v katerem pravi, da so Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Anglija od konca druge svetovne vojne do danes izvedle nad sto poskusnih eksplozij. Bombe, ki so v tem času eksplodirale, so po moči enake sto milijonom ton trinitrotoluola, najmočnejšega eksploziva, ki so ga uporabljali tuđi za polnenje bomb v 2. svetovni vojni. Energija, ki se je sprostila pri teh eksplozijah, je približno enaka energiji, ki bi jo dobili, če bi zgorelo 20 milijonov ton premoga. Reuterjevo poročilo nadalje pravi, da znanstveniki trdijo, da ob teh eksplozijah nastajajo tri nevarnosti za človeški rod: radioaktivno žarčenje, ki bi lahko povzročilo nevarno bolezni prihodnjim rodovom, potem kostni rak, nevaren naši generaciji, in vplivi atomskih eksplozij na  vremenske prilike.
/\ Protesti proti poskusnim eksplozijam se nadaljujejo /lasti na Japonskem, ki je zaradi lega najbolj prizadeta. Medtem pa angleški časopisi poročajo o zadnji angleški eksploziji na Božičnih otokih. Dopisnik Ncvvs Chronicla, ki je bil na neki ladji blizu kraja, kjer je bomba eksplodirala, pravi, da bi lahko ta bomba uničila polovico Londona s predmestji vred in ubila več kot milijon ljudi. ^ Ameriško zvezno sodišče je spoznalo za krivega ameriškega književnika Arthurja Millerja, ki ga nekateri smatrajo za največjega dramskega pisatelja našega časa (pri nas so znane njegove drame VSI MOJI SINOVI, SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA in LOV NA ČAROVNICE), ker ni hotel izdati imen književnikov, ki so se baje pred desetimi leti udeležili komunističnega sestanka. Proti tej obsodbi se je v in izven ZDA dvignil val protestov. Med drugimi se je oglasil tudi znani pisatelj John Steinbeck. Miller bo verjetno sojen na leto dni zapora in precejšnjo denarno kazen. A Britansko sodišče na Cipru je obsodilo na smrt 22-letnega ciprskega novinarja Nikosa Somp-sona, ker ko našli pri njem strojnico. A Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Po-pović je odpotoval na uradni obisk na Norveško. A Francoska vladna kriza traja že štirinajst dni. Danes zvečer bo poročal o svojem uspehu ali neuspehu pri sestavljanju nove vlade prvak ljudskih republikancev Pierre Pfimlin. A V Port Said so prispele nove enote JLA, ki bodo zamenjale naše čete, ki so v Egiptu že 6 mesecev. Z ladjo »Jugoslavija«, s katero je prispela zamena, se bodo zamenjani vojaki in oficirji vrnili v domovino.
/\ Bulganin in Hruščev bosta od 5. do 13. junija obiskala Finsko.
A Novi Zolijevi italijanski vladi že takoj po rojstvu preti kriza, ker leva struja Zolijeve demo-krščanske stranke grozi, da ne bo sodelovala v vladi.
A Na tuniško alžirski meji je prišlo do resnega spopada med tuniškimi četami in francoskimi okupacijskimi četami v Alžiru. Pri spopadu je na obeh straneh bilo ranjenih in ubitih nad 50 ljudi. Med ranjenci je tudi generalni sekretar tuniškega zunanjega ministrstva. Stalni predstavnik Tunisa v Združenih narodih je zahteval, naj Združeni narodi posežejo vmes.
LJUDJE IN DOGODKI
MILO ZA DRAGO
IZVK3\ ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO Uf TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNTK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 190 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU ei-KB-l-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA «00 DINARJEV,  MESEČNA  50 DINARJEV
Nekako od 4. do 7. junija ugodno, deloma jasno vreme. V nadaljnjem poteku poslabšanje s padavinami in ob zaključku tedna ponovna močna ohladitev.
Odnosi međ Francijo in Tunisom so že dlje časa vpreceJ napeti, zadnje dni pa so se še bolj zaostrili. Francoska vlada Je sklenila, da bo ukinila finančno pomoč Tunisu, ker ta kaže preveč naklonjenosti do sosednjega Alžira, tuniška vlada pa Je v odgovor odpovedala konvencijo o denarnih In carinskih sporazumih.
Med nekdanjim francoskim protektoratom Tunisom in bivšo francosko metropolo se odnosi niso kaj prida zboljšall, odkar je Tunis stopil na pot neodvisnosti. Krivdo za to nosi predvsem Francija, ker se v Parizu še niso otresli starega gledanja na bivše kolonialne posesti: čeprav so jim formalno priznali samostojnost in neodvisnost, jim to v dnu duše še vedno odrekajo. Francija še vedno skuša obdržati čim močnejše postojanke v tej deželi, v Tunisu pa na vse take poskuse gledajo z odkritim nezaupanjem in v luči dolgoletnih slabih izkušenj z bivšim kolonialnim gospodarjem. Takšen je na primer spor okrog 140.000 francoskih vojakov, ki jih Francija nikakor noče umakniti iz Tunisa, tuniški narod pa ta poniževalni ostanek preteklosti nenehno peče in izziva ranljivi ponos ljudstva, ki si je komaj priborilo svobodo.
Nasprotujoča si stališča pa so najmočneje trčila drugo ob drugo zaradi Alžira. Pariške vladne kroge je že dlje časa skrbela neprikrita naklonjenost tuniškega ljudstva in uradnih predstavnikov do odporniškega gibanja alžirskega prebivalstva, čeprav je takšna arabska solidarnost sama po sebi umljlva. Tuniška vlada, zlasti njen predsednik Habib Burgiba, se je že večkrat zavzela za miroljubno  in raz-
sodno rešitev alžirskega problema, vendar je v teh poskusih naletela na gluha ušesa, zadnje čase pa tudi na odkriti odpor in kritike v Parizu. Molletova vlada je še tik pred svojim padcem iz gole »užaljenosti« zaradi tuniške solidarnosti z alžirskimi Arabci sklenila ukiniti finančno pomoč Tunisu v znesku nekaj nad 12 milijard frankov.
V Tunisu so ta ostri ukrep takoj razumeli kot neposredni pritisk pariške vlade in so zato odgovorili na isti način.
»Francija nas je hotela ukoriti,« je dejal predsednik tuniške vlade Burgiba, »zato naj se tudi sama znajde v resnem položaju.« Nato je Burgiba sporočil sklep vlade o odpovedi pogodbe o carinski uniji.
Ta sklep bo znatno prizadel Francijo, francoske izvoznike pa bo spravil ob precejšnje ugodnosti, ki so zanje veljale v Tunisu enako kot na domačem trgu. Odpoved carinske unije pa je lahko tudi prvi korak k nadaljnjemu sklepu Tunisa, da izstopi iz devizne cone franka, kar bi pomenilo nadaljnji udarec francoskemu gospodarstvu. Hkrati bi to bil morda tudi nevaren zgled za ostala francoska področja v Severni Afriki, ki so danes glavno francosko blagovno tržišče. Izguba Severne Afrike bi bila vsekakor najhujši udarec, ki bi ga lahko utrpel majavi francoski imperij; s tem pa bi se tudi porušil most, ki veže Francijo s posestmi v francoski ekvatorialni Afriki.
Francozi so tako sami natrgali eno glavnih vezi, ki jih veže s preostalimi francoskimi pozicijami v Severni Afriki.
Burgiba se tega dejstva dobro zaveda in je zato svojemu skle-
pu dal tudi politično noto, ko je izjavil: »Sklenili smo, da se osvobodimo gospodarske odvisnosti po 75 letih kolonialnega režima.« Seveda pa tak sklep pomeni hudo preizkušnjo tudi za mlado tuniško državo, ki je s celotnim gospodarskim ustrojem tesno vezana na Francijo. Njuno sodelovanje je torej v obojestransko korist, vendar le če temelji na enakopravnih odnosih, ne pa na ostankih bivših kolonialnih vezi. Zato je Burgiba povsem določno povedal: »To ne pomeni, da želimo prekiniti vse vezi s Francijo, ampak hočemo imeti s Francijo iste stike kot z vsemi drugimi deželami.«
Tuniška vlada pri tem računa na podporo drugih dežel, ki so doz daj že obljubile pomoč Tunisu. Tu so na prvem mestu ZDA, ki se že dolgo časa skušajo usidrati povsod tam, kjer nekdanje kolonialne sile izgubljajo tla pod nogami. Burgiba je še nedavno potoval v VVashing-ton, ameriški podpredsednik Nixon se je mudil v Tunisu, vlada pa je pred kratkim privolila v ameriško gospodarsko pomoč. Francozi se sicer nenehno pritožujejo nad »nelojalnostjo« ameriških zaveznikov, ker jih spodrivajo z njihovih postojank, v resnici pa s podobnimi ukrepi, kot je sedanji do Tunisa, sami pehajo male narode v naročje ameriškega kapitala.
Tudi nekatere arabske dežele so že izrazile pripravljenost, da priskočijo nar pomoč Tunisu. Skratka: Tunis ima dosti interesentov za položaj, ki so ga do-zdaj zavzemali Francozi. Zato Burgibi ni bilo težko odgovoriti Francozom po načelu »milo za drago«!     MARTIN TOMA2IC
v nedeljo smo zabeležili
TRBOVELJSKI SVOBODASl NA JESENICAH
Jesenice, 2. junija. Mladinska
gosta, moški pevski zbor in dramska družina Svobode II. iz Trbovelj sta gostovala v soboto in včeraj na Javorniku. Zvečer je bil pred osnovno šolo na Koroški Beli promenadni koncert mladinske godbe trboveljske Svobode, ki sta mu sledila v tamošnji dvorani uprizoritev Linhartove komedije Zupanova Micka in koncert meš. pevskega zbora. Javorničani so dvorano tesno napolnili in navdušeno aplavdirali Trbovelj čanom*. Včeraj pa je bil skupen izlet trboveljske in javorniške Svobode v Javorniške rovte, kjer so nastopale posamezne kulturne skupine. Namen izleta je bil utrditev tovariških odnosov med zasavsko in javorniško Svobodo ter dogovor o stalnem in čim tesnejšem sodelovanju med obema Svobodama.
U.
ZLET SVOBODASEV JESENIŠKE OBČINE '
Jesenice, 2. junija. Danes .so se  zibrali  na  Korenskem sedlu
Svobodaši jeseniške občine. Zlet je organiziral Svet Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice. Na Korenskem sedlu so izvajali kulturni program godbi na pihala Svobod Hrušice in Jesenice, pevski zibor Svobode Blejska Dobrava ter manjši ansambli prosvetnih društev z območja jeseniške občine. Zlet, ■žal, ni povsem uspel, ker se ga nista udeležili Svobodi z Jesenic in Javornika, je pa potrdil nujnost prirejanja podobnih prireditev, ki utrjujejo medsebojno sodelovanje med društvi in članstvom. tj
SEMINAR O DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU NA
JEZERSKEM Jezersko, 31. maja.   Danes je bil na  Jezerskem  končan tridnevni seminar o delavskem samoupravljanju, ki ga je priredil
20. P
O
M
E D E L
J
E
K
„TI, VAJENEC!
11
Bo kdo rekel, da to navsezadnje ni tak neznanski problem. Da je v našem družbenem življenju nešteto vprašanj, ki po svoji večji pomembnosti prej zaslužijo, da jih opišemo, kot tole.
Ne vem, če ti ugovori držijo stvar na pravem koncu. Ce dobro premislim — iz takih drobnih simptonov je sestavljeno naše življenje, ,iz takih drobnih značilnosti je spleteno v celoto, ki je tako mogočna, da se je človek včasih kar ustraši. Ne zaradi njene mogočnosti, ampak zato, ker se — če človek nima očesa zanje — tiste drobne* značilnosti v njej zgubijo, kot se v gozdu izgubijo drevesa Pa bi vendarle ne bilo gozda brez dreves!
V podjetje je prišel nov pomočnik. Kot delavec in v stroki ni bil ne posebno dober, ne posebno slab: povprečen. Dobršen del svoje vajeniške dobe je bil preživel v vajeniški strokovni šoli — ampak za nas to ni toliko važno.
Važneje je, da so drugi pomočniki in mojstri v podjetju po nekaj tednih med odmorom govorili o »ta novem« in da so rekli nekako tole:
»Saj je dober, marsikoga starejšega poseka; malce počasen je, ampak temeljit zato. Res, dober delavec je. Ampak ta njegov odnos do vajencev — to mu bo treba ob priliki povedati.«
»Res je, to je nemogoče, ta njegov odnos do vajencev. Treba mu bo razložiti, da tako ne gre.«
»Jaz sem mu že namignil, pa me fant ni razumel. Kaj, če bi ga prijel ti, ko sta si v delavnici soseda?«
»Jaz mu že ne bom rekel. Dobro Je videl, kako sem se nekajkrat namrdnil ali pa s« obrnil Vstran, ko se je pogovarjal z vajenci v tistem svojem tonu. Pa se fie zmenil ni za to. C« »oče razumeti, pač
noče. Jaz mu ne rečem ničesar več.«
»Kaj, če bi se pogovorili z oddelkovodjem?«
»Tega pa ne moreš, ne bodi neumen. Oddelko-vodja mu zaradi tega ne more prav nič. — Ampak vsem nam jemlje avtoriteto! Ta novi!«
»Hja, kako pa potem? Nekaj bo treba ukreniti.«
»Seveda bo treba. Ampak kaj...«
»Jaz pravim, počakajmo prave prilike. Ko bomo kdaj sedeli pri litru, mu bomo pa povedali. Tako se taka stvar lažje opravi.«
Pr,i tem je ostalo.
In novi pomočnik je še nadalje govoril z vajenci v tistem svojem tonu: tikal jih je in oni so tikali njega. Ni klical za njimi po delavnici: »Hej, ti, vajenec, pridi sem, da boš odnesel tole cev, no, še nisi tu?! Poskoči, lenoba!«
Vajenci so se, kadar so govorili z njim, iznebili občutka, da je beseda »vajenec« včasih psovka. Niso na tihem preklinjali in se zaklinjali, da bodo, ko bodo pomočniki in mojstri, že vrnili tistim, ki bodo takrat vajenci.
(Nekoč pa je »ta novi« rekel, da so ga slišali po vsej delavnici:
»Ce jih ti vikaš, potem morajo tudi oni tebe vikati. Jaz pa se najrajši z vsemi tikam. Brez kričanja pa tudi gre, če človek hoče, če ne misli, da je vajenec samo zato v delavnici, da bo on stresal svojo sitnost nad njim.«
»Vsem pomočnikom jemlje avtoriteto,« Je na tihem rekel eden Izmed starejših. Dobro, da ga »ta novi« ni slišal. Drugače bi mu mogoče vrnil besedo in mu povedal, da si Človek dobi avtoriteto samo po tem, koliko velja v svojem delu.
Petar Strana
občinski sindikalni svet v Kranju. Na njem so delegati posameznih ustanov in podjetij z Gorenjskega obravnavali gospodarsko problematiko delavskega samoupravljanja ter metode dela novih delavskih svetov v letošnjem letu. Mimo tega so razpravljali tudi o odnosih med občinskimi ljudskimi odbori in organi delavskega samoupravljanja, i. v.
PROMETNA NESREČA ZARADI VINJENOSTI
V soboto, 1. junija ob 19. url je prišlo na cesti III. reda. v Strahinju pri Naklem do lažje prometne nesreče. Nesrečo je zakrivil šofer tovornega avtomo-mobila tovarne Peko iz Tržiča, Polajner Viljem, ki je zavoljo vinjenosti izgubil oblast nad krmilom ter zapeljal s ceste, kjer se je avto zvrnil. Skoda na avtomobilu je minimalna. J. R. SAMOMOR   ZARADI ZlVCNE
RAZRVANOSTI
V noči od 1. na 2. junij se je na seniku domače hiše obesil 22-letni Jernej Hlebčan iz Se-ničnega pri Tržiču. Vzrok samomora še ni pojasnjen. Verjetno gre za živčno razrvanost. R.
IZBIRNO TEKMOVANJE KEGLJACEV V KRANJU Danes, v ponedeljek, se bo začelo na kegljišču Triglava zadnje izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, ki nas bo    zastopala    na svetovnem prvenstvu na Dunaju, ki bo dober mesec. Med člani bo nastopilo 20 tekmovalecv iz vse države, med njimi tudi šest Slovencev: Grom, Stefe, Stare, Mar-telanc, Steržaj in Likovnik. Članic bo nastopilo 12. Slovenijo bodo zastopale naslednje štiri tekmovalke: Cadež, Novak, Erjavec in Smrajc.    Tekmovanje se bo nadaljevalo v torek v Ljubljani in v četrtek v Zagrebu. E. TRIGLAV II : TRZlC II 6:4 (4:1)
V tekmi za pokal maršala Tita sta se danes na Triglavovem igrišču srečali enajstorici Triglava in Tržiča. Igra je bila nezanimiva in brez vsakih kombinacij. Visok rezultat je bolj posledica nezanesljivih vratarjev, kot pa iznajdljivosti napadalcev. Tržičani so streljali dve enajstmetrovki, Kranjčani ,pa eno. Najslabši mož na igrišču je bil sodnik Cotič. • F.
75 LET GASILSKE ČETE ŽELEZARNE JESENICE Jesenice, 2. junija. Gasilska četa Železarne Jesenice je danes proslavila 75-letnico ustanovi-
naša kronika
SEMINARJI   O  ANALITIČNI OCENI DELOVNIH MEST
V okviru ustanavljajočega se kluba gorenjskih gospodarstvenikov je bil v prostorih Trgovinske zbornice v Kranju v dneh cd 28. do 30. maja seminar, v katerem se je 32 udeležencev podrobno seznanilo z analitično ocener delovnih mest. Prihodnji seminar bo ■od 6. do 8. junija.
5000 OBISKOVALCEV RAZSTAVE NA BLEDU
Stalno sezonsko Gospodarsko razstavo na Bledu, ki jo vsako leto prireja podjetje »Bled - Comerce« si je-doslej kljub majhnemu številu gostov, ogledalo že okoli 5000 ljudi. Zgledno urejena razstava vzbuja precejšnjo pozornost zlasti med inozemci.        I. A^
NAJMLAJŠI OBISKALI NAJSTAREJŠE
Pionirski odred »Stane Kavčič« s Primskovega je v počastitev Dneva mladosti obiskal Dom onemoglih v Preddvoru. Pevski zbor odreda je starčkom zapel nekaj pesmi, potem pa so jim prikazali igrico »Vedež« in recitirali. Najbolj so bili starčki navdušeni nad tamburaškim orkeslrom. Po> sporedu so ob zvokih orkestra starčki med seboj zaplesali. D.
BENCINA NI
V četrtek, 30. maja so avtomcbilisti zastonj ustavljali vozila pred bencinsko črpalko »Agroservisa« na Laborab v Kranju. Črpalka je bila brez bencina. Uslužbenec je začudenim avto-mobil istom in motoristom razlagal, da bodo bencin morda šele proti večer« pripeljali iz Ljubljane.
Toda čemu uslužbenci niso že prej, pravočasno naročili bencina? Črpalki ob tako važni tujsko prometni cesti nikakor ne bi smelo nikdar zmanjkati bencina. Avtomcbilisti si tega niso mogli razlagati drugače kot s komod-nositjo uslužbencev. M. Z.
PIONIRSKA RAZSTAVA NA PRIMSKOVEM
Pionirski odred »Stane+H Kova čiča* na Primskovem je dne 24. 5. 1957 v počastitev rojstnega dne Maršala Tita odprl v Zadružnem domu razstavo, s
Prometni kotiček na razstavi
katero je hotel pokazati delo pionirskega odreda za časa tekmovanja. Vsak izmed trinajstih krožkov je imel na razstavi svoj kotiček, kjer so razstavili svoje izdelke. Posebno pestro je bilo v kotičku mladih prometnikov, vrtnarjev in rečnih del. Na grafikonih pa je bilo prikazano vse delo krožkov med tekmovanjem. Številni obiskovalci so se o razstavi zelo pohvalno izrazili in pohvale vpisali tudi v vpisno knjigo. Razstava je lahko za vzgled dela ostalim pionirskim organizacijam.
S SLIKARSKE RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU
Kranj, 2. junija. — Danes je bila v Mestnem muzeju v Kranju odprta razstava olj m risb akademskega slikarja Lea Koporca iz Ljubljane. Razstavljenih je 30, del. Razstava ne učinkuje enotno, kajti razstavljene slike tvorijo prikaz dveletnega dela. Pri slikah starejšega datuma je opaziti dokaj nemirno iskanje osebnostne note. Značilne za ta dela so zlasti pestro barve. Pri delih mlajšega datuma pa je ustvarjalec postal barvno bolj umirjen, plastično zaokrožen in kompozicijsko močnejši.
Leo Koporc je končal likovne študije pri prof. Antonu Gojmiru Kosu na Akademiji za Upodabljajoče umetnosti v Ljubljani. — Razsitava je toliko pomembnejša, ker se nam tokrat predstavlja slikar mlajše generacije s svojo prvo samostojno razstavo. Pred tem se je udeležil dveh kolektivnih razstav, in sicer v Mariboru in Ljubljani. S.
POD  VLAK JE SKOČILA
30. maja v večernih urah je skočila pod vlak v Tržiču Ivana Rltuper. Poškodbam je taikoj podlegla.
KOLESARKA ZAKRIVILA PROMETNO NESREČO
30. maja okrog 5. ure popoldne sta v Tržiču trčila kolesarka. Marta Za-plotnik te Križ in motorist Ludvik Fekonja s Huj pri Kranju. Nesrečo Je zakrivila kolesarka, ki je pri padcu dobila telesne poškodb«.
Kranj, 3. junija 1957
Glas Gorenjske 3
MALI OGLASI
Zelo poceni prodam invalidsko trikolo, močne konstrukcije, primerno tudi za motor, pogon. — Naslov v oglasnem oddelku.
Lepo, zazidljivo parcelo na Poljanah pri Bledu zelo ugodno Prodam. Informacije dobite pri Pristov Ljubici, Jesenice, Železniški blok, Plavž.
Prodam moško kolo. — Sink Jože, Sp. Brniki 37, Cerklje.
Voz zapravljivček in motorno kolo »NSU« 500 ccm v dobrem stanju prodam ali zamenjam proti vrednosti. — Gostilna Tr-stenik.
Prodam   dober   šivalni stroj
»Singer«. Naslov v oglasnem oddelku.
V petek pozabljen dežnik na trgu se dobi pri Juvanu, Breg 4.
Lepo enosobno stanovanje na Klancu zamenjam za enakega v bližini Kranja. — Eržen Štefan, Klane 44.
SPREJMEMO PLANSARJA ZA PLANINO DOLGA NJIVA. PLAČA PO DOGOVORU. — KMETIJSKA ZADRUGA KO-VOR.
Preklicujem neresnične besede o Rot Boži in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Poklukar Justina.
BOJLER (kotel za toplo vodo) 150-litrski, 100 komadov stolov z vezanim in upognjenim sediščem Prodamo po zelo nizkih cenah. Vsi predmeti so v odličnem stanju in prodajamo zaradi modernizacijo prostorov.
Parcelo na Zatrniku nad Gor-jami, na kateri je 400 m3 bukve, ?0 m3 smreke, nekaj mecesna in Benožet prodam za lfiO.OOO din. — Kunšič Vinko, Dvor 8, Ljubljana.
Sprejmemo krojaške pomočnike za delo po meri in konfekcije. — Kmet. zadruga Križe, »Novost«.
Prodam zazidljivo parcelo na Klancu. — Voda in elektrika sta že na parceli. Poizve se: Podgoršek, Klane 120.
Prodam 2 nova že zasteklena okna velikosti 130 X 108 cm. — Zlato polje 26.
ss
^umrla je naša ljuba teta in svakinja
MARIJA GORJANC
upokojenka v 76. letu starosti.
*Pogreb bo v ponedeljek 3. junija 1957 ob 17. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče.
;ZaIujoži: nečaki France, Jakob, Lojze, Janez, Mojca in Metka, svakinja Marica in ostalo sorodstvo.
Organizacija Zveze borcev te-r«ia Primskovo, Kranj namerava dne 4. 7. 1957 od k'iti spominsko ploščo podlim borcem in aktivistom NOB.
Za večino padlih so zbrani Potrebni podatki razen za sledeče: Suhadolnik Franc, Florjan čič Ferdinand, Zor Franc, Pečar Ivan, Pečnik Avgust, Suhadolnik Luka, Horvat Alojz, Sparovec Peter, Vidic Albert.
Prosimo vsakogar, ki mu je karkoli znanega o navedenih, da to sporoči najkasneje do 10. VI. 1957. Najbolj potrebni so podatki o rojstvu, simrti in kje je padel.
Zvez:', borcev terena Primskovo, Kranj.
RAZPIS ZA SPREJEM UČENCEV (MOŠKIH) V INDUSTRIJSKO GUMARSKO SOLO V KRANJU v šolskem letu 1957/58 Industrijske) gumarska šola v Kranju je šola, ki pripravlja izučen gumarski kader. Šola traja 3 leta. Učenci imajo praktično delo v Tovarni gumijeviih izdelkov Sava v Kranju 4 ure dopoldan in teoretičen pouk v prostorih šole popoldan. Učenci I. razreda dobi/vajo mesečno nagrado din 2500.—, učenci II. razreda din 3.000.— in učenci III. razreda din 4.000.—. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu imajo absolventi zagotovljeno zaposlitev v Tovarni gumijevih iedelkov Sava v Kranju.
Pogoji za sprejem:
1. da so učenci telesno in duševno zdravi,
2. da so uspešno dovršili 4. r. gimnazije ali osemletno šolsko obveznost,
3. da niso mlajši od 14 in ne starejši od 17 let.
Prošnjo za sprejem, koleko-vano z din 30.—, izpisek iz matične knjige, šolsko in zdravniško spričevalo, sprejema ravnateljstvo šole do 15. 8. 1967.
Učenci- imajo možnost za kulturno izživljanje, šport in šah. Ravnateljstvo Industrijske gumarske  šole, Kranj
GLEDALIŠČE.
»PREŠERNOVO GLEDAL8ŠCU* KRANJ
V torek 4. junija ob 16. uri red D in izven — Aleks Lešćan »SLEPI POTNIK«.
V sredo 5. junija GOSTOVANJE v Šk. Loki: ob 16. uri za gimnazijo in izven, ob 20. uri za abonma in izven, Aleks Lešćan: »SLEPI POTNIK«.
KINO »STORZlC« KRANJ
Od 3. do 5. junija, franc. film »OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ«, ob 17.30. in 20. uri.
6. junija, amer. barvni film »BORBA V VSEMIRJU«, ob 17.30. in. 20. uri.
LETNI KINO »PARTIZAN«
Od 3. do 5. junija, premiera amer. barvnega filma »BORBA V VSEMIRJU«, ob 20.30. uri.
6. junija, premiera franc. filma »HEROJI SO UTRUJENI«, ob 20.30. uri.
KINO »SVOBODA« STRAZIŠCE
5. junija, amer. barvni film »BORBA V VSEMIRJU«, ob 19. utrl.
KINO  »RADIO« JESENICE
3. dn 4. junija, ameriški film »VIKEND V VALDORFU«, ob 18. in 20. uri.
5. in 6. junija, italijanski barv. film »TEODORA«, ob 18. in 20. uri.
KiNO »PLAVŽ« JESENICE
4. junija, ameriški film »BEG IZ GUYANNE«, ob 18. in 20. uri.
G. junija, ameriški film »VIKEND V VALDORFU«, ob 18. in 20. uri.
KINO ŽIROVNICA
5. junija, ameriški film »VIKEND V VALDORFU«.
KINO DOVJE MOJSTRANA
5. junija, ameriški film »BEG IZ GUYANNE«.
KINO BLED
3. junija, amer. pustolovski film »TARZANOV A JEZA«.
Od 4. do 6. junija, mehiški film — drama »UKRADENA SREČA«.
Sprejmemo takoj 5 transportnih delavcev »KLASJE a - Kranj
TISKANINA tovarna tiskanega blaga v Kranju
sprejme
GRADBENEGA DELOVODJO
Pogoj: končana delovodska šola in nekaj let prakse. Prednost imajo reflektanti, ki posedujejo potrdilo pristojnega državnega organa, da so lahko odgovorni vodje gradbenih del.
Ponudbe sprejema Uprava podjetja do 20. junija 1S57.
KINO RADOVLJICA
Od 4. do 6. junija, italij. film »V VRTINCU GREHA«. V torek in četrtek ob 20. uri, v sredo ob 17.30. in 20. uri.
7RZKI PREGLED
V KRANJU
V petek je bilo na živilskem trgu spet veliko zelenjave, zlasti šolale. Berivka je bila po 20 din merica, solata v glavicah pa po 50 din kg. Tudi sadike zeljai, paprike in druge povrt-nine so šle dobro v denar. Cene so se zadnje čase kar nekako ustalile. Jajca so še vedno po 15 dinarjev komad, fižol po 60 din liter, zelje 60 din kg, ajdova moka 70 din liter, koruzni zdrob 45 din liter, surovo maslo 110 din četrtinski zavitek itd.
V SKOFJI LOKI
V soboto 1. junija smo na trgu v Loki zabeležili naslednje cene: jajca 16 din kom, surovo maslo 110 din zavitek, solata 20 dinarjev merica, čebula 100 din kilogram, česen 7 do 12 din glavica, fižol 60 din liter, špinača 20 din merica, črna redkev 5 dinarjev komad, por 5 do 10 din komad, smetana 150 din liter.
SAH V KRANJU
V torek je bilo v »Iskri« mo-štveno brzopotezno prvenstvo Kranja. Prvo mesto je osvojila ekipa OLO Kranj 1372 pred »Iskro« 972 in I. gimnazijo Kranj 8 točk. I.
Mlada reprezentanca Kranja je nastopila v Slavonskem Brodu in osvojila prvo mesto. Za moštvo so nastopili Cuderman, Sicherl, Roblek, Bukovac, Stefe, Kavčič, Kristan, Šinič, Janhar.
V polfinalnem delu tekmovanja so odigrali dva dvoboja in oba odločili v svojo korist. Kranj — Bosanski Brod 7:1 in Kranj — Slavonski Brod 5»/j : 272. V finalu pa so se srečali z zmagovalcem druge skupine Subotico in-jo premagali z rezultatom 5:?. Največ točk za moštvo sta priborila Cuderman in Sicherl.
I.
V KAMNIKU BO OBČINA SKRBELA ZA ŠPORTNE
NAPRAVE
Športne naprave v Kamniku je prevzela občina, ker jih športne in telesnovzgojne organizacije ne morejo same vzdrževati. Posebno skrb bo treba posvetiti kopališču, ki je važen turistični objekt in je na njem ostalo iz prejšnjih let 900.000 dinarjev dolga. Z.
V DOLINI KOKRE POD KOČNO IN GRINTAVCEM BODO ZOPET  ZAGRMELI MOTORJI
Avto-moto društvo Kranj, je v republiškem tekmovanju ze leto 1956/57 doseglo I. mesto v Sloveniji in s tem osvojilo nagrado
— motorno kolo PUCH SGS 250 cm. Ta uspeh je vzbudil v odboru in članstvu nov polet.
Po uspelih mednarodnih dirkah v speedway vožnji se pripravlja ljubiteljem avto-moto športa nov športni užitek.
Upravnemu odb. AMD Kranj je tokrat poverjena naloga organizirati republiške hitrostne gorske moto dirke — prvenstvo
— na Jezerskem.
7. julija ob 10. uri se bodo najboljši motoristi Slovenije pomerili na mnogih strmih zavojih, v borbi za naslov republiškega prvaka v gorskem hitrostnem tekmovanju.
Prireditelj nam spet pripravlja obilo športnega užitka in razburljivih trenutkov, vsled drznosti tekmovalcev na mnogih ostrih zavojih cd Kanonirja, ob šumeči Kokri, do hotela Koro-tan.
Zadnji športni rezultati
I. CONSKA LIGA
Šibenik : Uljanik 2:0 Split : Jadran 2:2 Grafičar : Tekstilac 2:1 Reka : Turbina 5:2 Odred : Ljubljana 6:0 (!)
LJUBLJANSKO PRIMORSKA LIGA
Triglav : Branik 3:0 p. f. Grafičar : Tržič 2:1 Nova Gorica : Mladost 3:1 Slovan : Ilirija 3:1 Krim : Izola 4:1 ZVEZNA LIGA
Crvena Zvezda : Partizan 0:1 Vardar : Sarajevo 9:9 Dinamo : Radnički 3:1 Badučaost : Lokomotiva 1:3
NEPRIČAKOVAN PORAZ    Plavalna šola
SLOVAN : TRIGLAV 4:3 (1:2) Ljubljana, 30. maja — Na igrišču Slovana je bila v četrtek popoldne odigrana zaostala prvenstvena tekma Ljubljansko-primorske lige med Triglavom in domačim Slovanom. Triglav se je predstavil v zelo spremenjeni postavi, saj so manjkali nekateri standardni igralci. Zanimivo je, da kranjski nogometaši na Slovamovem igrišču še niso dobili obeh točk, sicer pa ni nič čudno, saj sta igrišče in tudi Slovan za marsikaterega nasprotnika nepremagljiva. Slo-vanova ekipa si je s to zmago zagotovila obstoj v ligi.
Začetni udarec je pripadel Triglavu, ki je v prvem polčasu imel tudi mnogo več od igre.
Čeprav so gostje prvi zatresli mrežo, je Triglavu uspelo izenačiti dn do konca polčasa preiti celo v vodstvo. Moštvi sta odšli na odmor z rezultatom 2:1.
Drugi polčas je prinesel precejšnjo spremembo. Pri Triglavu ni bilo opaziti nobene borbenosti, kar je tudi precej vplivalo na rezultat. Zlasti je bila slaba Triglavova krilska vrsta. Domačini so najprej izenačili, Triglav je kasneje še enkrat prišel v vodstvo, vendar si je Slovan z dvema goloma nekaj minut pred koncem zagotovil zmago.
Sodnik Skalar je kot preteklo nedeljo v Kranju tudi tokrat sodil zelo slabo v škodo obeh moštev. C.
Mnogoboj Partizana v Stražišču
Stražišče, 2. junija. Danes dopoldne je bilo v telovadnici TVD Partizan v Stražišču okrajno prvenstvo telovadnih društev v partizanskem mnogoboju in va-j;ih na orodju. Na tekmovanju so sodelovala društva iz vse Gorenjske razen tekmovalecv iz Zirov, Škofje Loke in Tržiča, ki se tekmovanja iz nerazumljivih vzrokov niso udeležili. Tekmovalo je 15 moških in 15 ženskih vrst. Med posamezniki pa 110 žensk in 112 moških. Glede na udeležbo je bilo tekmovanje rekordno, saj se še nobenega partizanskega mnogoboja gorenjski telovadci niso udeležili v takem številu. Za vse razrede, razen četrtega, je mnogoboj vseboval osem disciplin, prav tako tudi vaje na orodju.
Rezultati: Partizanski mnogoboj :
Vrste: Člani III. razred: 1. Gorje 389,6.    Mladinci II. razred: 1. Bled 398,2, III. razred: 1. Stražišče 362,2,    IV. razred:
I. Javornik 278,75 Članice III. razred: 1. Gorje 423,2. Mladinke
II. razred: 1. Bled 437,5, III. razred: 1. Stražišče 404,3. IV. razred: Radovljica 273,8.
Mnogoboj v vajah na orodju:
Mladinci: I. razred: Jesenice 348, III. razred: Jesenice 345,5.
Mladinke: III. razred: Stražišče 376,8.
Posamezno partizanski mnogoboj :
Mladinci: II. razred: Ambro-žič (Bled) 74,1, III. razred: Tri-lar (Stražišče) 69,0, IV. razred: Bizjak (Jesenice) 48,55.
Članice: III. razred: Vodnov (Gorje) 76,6.
Mladinke: IV. razred: Zveglič (Bled) 75,6, III. razred: Veber (Gorje) 74,4, IV. razred: Cam-lek (Radovljica) 47,2.
Vaje na orodju posamezno:
Mladinci: II. razred: Slivnik (Jesenice) 63,0, III. razred: Zni-dar (Jesenice) 58.
Mladinke: III. razred: Zontar (Stražišče) 66,2. D.
MLADOST : PARTIZAN Kočevje 1:3
Kranj, 2. junija.    V nedeljo
sta se srečali v Stražišču ekipi Mladosti in TVD Partizana iz Kočevja. Nasprotnika \sta bila precej izenačena. Kočevje se je izkazalo z boljšo igro na mreži, Mladost pa v polju. Aco
LETOS  ZA OTROKE, STAREJŠE IN INVALIDE
Tudi letos bo plavalni klub Triglav v Kranju organiziral na Mestnem kopališču plavalno šolo in to najbrž kar v treh tečajih. Lani se je v dveh tečajih naučilo plavanja 154 otrok, v šoli pa je bilo skoraj 180 otrok. PK Triglav računa,, da bo letos zajel v to plavalno šolo še večje število otrok, vsled česar bo izvedel posebno propagando v šolah, med otroci i,n starši. Otroci se v teh šolah pod strokovnim vodstvom vaditeljev kaj hitro nauče plavanja. Imajo tudi zdravniške preglede, ob zaključku tečaja pa produkcijo. Stroške za plavalno šolo krije večinoma klub sam, letos pa se z ozirom na majhna finančna sredstva nadeja pomoči od Sveta za kulturo in prosveto pri ObLO Kranj in Rdečega križa.
Plavalne šole so se po vsej Sloveniji in Hrvatski močno razvile. Te šole povsod podpirajo, saj da na pr. MLO Zagreb letno za 2 plavalni šoli kar 3 milijone dinarjev. Otroci imajo tam nekako celodnevno taborjenje s prehrano in starši z veseljem vključujejo otroke v take šole. Sredstva za plavalno šolo, ki jih daje ljudska oblast, omogočajo naši mladini, da se nauči zdravega športa — plavanja, ki je vsakomur potrebno. Klub pa namerava v letošnji sezoni organizirati plavalno šolo tudi za starejše, kar je že lani izvedel; novost pa bo organizacija plavalne šole in sekcije za invalide. Klub želi vključiti v svojo dejavnost tudi invalide in jim nuditi zdravo razvedrilo ter jih sčasoma vključiti tudi v razna invalidska tekmovamja, ki so v naši državi vsako leto. Predstavniki kluba bodo stopili v stik z invalidsko organizacijo, da bi zajeli čimveč invalidov. Upajmo, da se bodo njihovi načrti uresničili in da bo njihovo delo v letošnji sezoni pokazalo še večje uspehe kakor lani.
Telesna vzgoja v Skotil Loki
TVD Partizan združuje v svojih vrstah vso telesnovzgojno dejavnost, vključno športne panoge. Pri tem se društvo trudi, da vsi člani posečajo splošno vadbo, obenem pa se specializirajo v določeni panogi v posebnih vadbah. To ne velja le za nogometaše, košarkarje in igralce namiznega tenisa, odbojkarje itd., ampak seveda tudi za vrhunske telovadce, saj vrhunska telovadba danes že predstavlja specializacijo. Ta smer v društvu mnogokrat naleti na težave, saj žal ni mogoče vselej vskla-diti zahtev Partizana in športnih zvez, zaradi česar je mnogokrat pri »športnikih« čutiti odpor do redne vadbe. Upravni odbor smatra, da je tak način dela v bistvu pravilen in da se bo treba uporno boriti zanj, čeprav trenutno delovni pogoji niso niti najmanj zadovoljivi: pomanjkanje vodnikov, prepočasno reševanje vprašanja kino-dvorane — še vedno je telovadnica pol tedna zasedena —, nezainteresiranost nekaterih odbornikov itd. V smislu besed tov. Tita ob Dnevu mladosti, da je namreč telesna vzgoja družbena naloga nas vseh, pa v bodoče društvo pričakuje vso pomoč, in zanimanje tudi družbenih  in   oblastnih  organov —
pri tem mislim predvsem na svet za telesno vzgojo pri občinskem odboru, ki bi s pospešenim tempom reševal vsa pereča vprašanja telesne vzgoje v občimi, mislil na osnovanje novih organizacij v delavskem centru na Trati, povečal zanimanje za telesno vzgojo med vajensko mladino, koordiniral delo med Partizanom in šolami itd.
Telovadci so letos zabeležili lep uspeh s tem, da je po uspehih mladink v zadnjih letih, letos prevzela njihovo vlogo vrsta mladincev, ki resno vadijo in so se na državnem prvenstvu nadvse lepo uvrstili na drugo mesto. Zal so razmere krive dejstva, da društvu ne uspeva razvijati svoje delavnosti v tako množični smeri, kot je želeti. Mladine je ogromno, predanih in požrtvovalnih vodnikov pa ni, oziroma odpadejo, mnogokrat tudi zaradi čisto subjektivnih razlogov.
Nogometaši se bore za vstop v republiško ligo s svojim rivalom Jesenicami. Zaradi občutnega poraza na Jesenicah bo sreča na strani Jeseničanov, saj imajo boljšo razliko v golih. Kljub temu pa pod vodstvom trenerja Rot a pridno trenirajo in
so pritegnili tudi mnogo pionirjev. Dvoje vprašanj se ponuja ob njihovi problematiki: način tekmovanja bržkone ne ustreza, saj je na Gorenjskem premalo kvalitetnih ekip; vprašanje odcepitve od Partizana pa zaradi posebnih prilik v majhnem mestu nujno terja temeljitega in vsestransko resnega premisleka.
Košarkarji igrajo v ljubljanski regionalni ligi in resnejšega nasprotnika nimajo — razen na Jesenicah. Požrtvovalnim fantom bo treba nuditi vso pomoč pri trenutno njihovi največji težavi: ureditvi betonskega igrišča, kot ga zahtevajo vsaj v bi i/nji bodočnosti veljavna pravila. Menim, da bo staro telo-vadišče moralo služiti svojemu namenu še vrsto let in bi betonska plošča lahko služila še za mnoge druge dejavnosti: nastope, akademije, kotalkanje, drsališče, tenis (morda bi sodelovalo tudi turistično društvo?).
Z adaptacijo telovadnice samo za telesno vzgojo pa se bodo poleg košarkarjev mogli razvijati tudi odbojkarji, predvsem pa marljivi igralci namiznega tenisa, ki so v zadnjem času lepo organizirali kar dvoje tekmovanj v okrajnem merilu in dosegajo na tekmovanjih lepe uspehe. Andrej Ccscn
r-~^
Tržiški družbeni plan in proračun za 1957
(Nadaljevanje  s prve strani)
kamnolomom ter določila, katera podjetja smejo koristiti celotno amortizacijo ali njen pretežni del. Enako tudi plan znižuje obresti od osnovnih sredstev obrtnim podjetjem in delavnicam, s čemer se obč. LO odreka lastnim dohodkom. Večini gospodarskim organizacijam so bodo letos predpisalo družbene obveznosti v pavšalu, kar bo stimulativno vplivalo nanje. Pavšal se bo določil tudi vsem planinskim postojankam.
Občinska doki ada na dohodnino bo letos znašala 8% za višinske kraje tj. Podlju-belj in Katarina, Vadiče, Visoče, Gojzd in Veter-no, za vse ostale kraje 10%. •Za občinski proračun bo letos na razpo-
lago 83 milijonov 500 tisoč din, za občinski investicijski sklad neto 25 milijonov 500 tisoč dinarjev, za občinski stanov, kreditni sklad 61 milijonov 500 tisoč dinarjev, skupaj znašajo sredstva občine v letošnjem letu nad 171 milijonov dinarjev. Odbor je določil, da dobijo letos iz sredstev investicijskega sklada kot kredit trgovina 40%, obrt in kmetijstvo po 10%, gostinstvo 8% itd. Iz stanovanjskega sklada pa bodo dobili: ObLO odnosno stanovanjska skupnost 40 in pol mili j. din, zadružni sektor 9 milijonov, gospodarske organizacije 4 milijone, zasebniki 3 milijone, do-čim se 4 milijone zadrži kot rezerva.
J. T.
Glas Gorenjske
Kranj, 3. junija 1951
SLIKANICA
ŽAhJin:von;
i   i l 11
„V tem imaš čisto prav."
Njegov mirni glas ji je pričal, kako daleč mu je vsaka misel nanjo. Ves ta razgovor ji je bil tako neprijeten, da ni vedela reči nobene več. Dejala si je, da je stara norica, sicer bi ne mogla misliti na tako mladega fanta, ki se prav nič ne meni zanjo.
Počasi sta hodila po travniku. Ana si je nalomila naročaj mačic in leskovih obrankov. Njena črna jopa je bila vsa rumena od cvetnega prahu. Dominik je hodil ob njej; ko sta morala čez potoček, ji je ponudil roko in ji pomagal čez; Zdaj se je on razgovoril. Pravil ji je o svojem delu in zaslužku, ki za zdaj še ni velik. Upal je, da bo do konca leta le nekaj več zaslužil in jo vprašal, ali bo podaljšala pogodbo. Težko bi mu bilo nekje drugod spet začeti znova.
„0 tem bo odločil stric Filip," je rekla Ana. „On je varuh, Globočnik bo kmalu prišel pogledat veliki vigenc in potem se bo videlo."
Dominik je trdo stiskal ustnice in nekaj premišljal. Potem je stresel z glavo in se zasmejal.
„Veš, da me včasih obide neumna misel, kako bi bilo, ko bi jaz vzel v najem veliki vigenc?" je rekel. »Seveda je norost, saj niti za najemnino ne zmorem. Prazen vigenc bi me v kratkem zadušil. A ne gre mi iz glave . . ."
Ana je samo pokimala. Seveda je neumnost. Veliki vigenc ... kje neki!
Na cesti sta se ločila. Ana je odšla proti trgu, Dominik proti Kamni gorici. Vedela je, da gre k dekletu . ..
Potem je prišel veliki teden in z njim veliko čiščenje
v hiši. Ana je imela toliko opraviti, da ni utegnila neprestano misliti na Dominika. Znosila je rože na okna in hiša je dobila prijaznejše lice. Nič več ni bila tako mrtva, kakor pozimi.
Sredi tedna je poslala hlapca po Zgončevo Tildo, ki je navadno zmeraj priskočila ob hudem delu, toda tokrat ni prišla. Stara Zgončevka je zelo obnemogla, zato Tilda ne more zdoma. Ana je morala opraviti skoro vse sama, ker je Urša prav tisti teden tožila, kako jo daje skrnina.
Dva dni se je sama sklanjala nad težkim perilnikom in mencala perilo. S privihanimi rokavi je stala zraven kotla in precejala lug, skrbno je morala paziti, da usedlina bukovega pepela ni zašla med perilo. Potem je ves dan stala ob vodi in splakovala. Nato sta obe z Uršo greli železa za likal-nike, likali, škrobili prtiče in okenske zavese, opTsja moških srajc in čipkasto spodnje perilo. Konec tedna je bila hiša pospravljena in kakor prenovljena. Ana je obesila zgoraj na okna čipkaste zavese, ki so že leta in leta ležale v materini skrinji. Pražnji porcelan je razpostavila v zgornji hiši po prazini posodnici. Ko je tako uredila ostanke nekdanjega bogastva, je bila sama vzhičena, toliko je bilo vsega. Prijetno je bilo ogledovati kupe dehtečega perila, rožaste sklede, lepo opasane krožnike, kozarce s pozlačenimi robovi, skodelice za čaj, vaze z naslikanimi cvetličnimi šopki in svetlo medenino. Ne, Gašperinova hiša ni tako na slabem, kakor se je pred kratkim zdelo.
V soboto, sredi popoldneva je Dominik zaklenil vigenc in odšel v svojo čumnato. Ana mu je nesla oprano, poškrobljeno srajco. Našla ga je, ko se je umival, gol do pasu in tako milši-čast, da jo je presenetilo. Zmedla se je in mu molče položila srajco na mizo.
LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE
Lov na človeške glave je bil zlasti znan z otoka Borneo, vendar živi tudi v Indiji pleme, ki se ukvarja s tem. To pleme j« Naga v pokrajini Assam. Indijska vlada mora imeti v tej pokrajini stalno pripravljeni* 30.000 vojakov redne vojske, kajti pod parolo »ločitev od Indije« napadajo možje Naga vlake, trgajo telefonske vode, ropajo ia pobijajo potnike, katerih glave potem hranijo kot najznamenitejše trofeje.
Skoraj sto milijonov vojakov
V drugi svetovni vojni je bilo pod orožjem približno 93 milijonov vojakov vseh vojskujočih se strank. Od tega 9» j.:h zavezniške sile imele 63 milijonov, sile Osi pa trideset milijonov. Največ vojakov jo imela pod orožjem Sovjetska zveza — 22 milijonov —, drugi po Mevilu mobiiizirancev je bila Nemčija ■ 17 milijoni, sledilo so Združene države Amerike s 14 milijoni, Anglija i 12 milijoni, Kitajska s 6 milijoni i« tako dalje.
PA JE LE PRIŠLO TOPLO POLETJ«
Gorenjske
ANEKDOTE
KAJ JE KOMISIJA
Ko so člani ene izmed neštevilnih komisij čakali, kdaj bo seja sklepčna, so začeli grunitati, kaj je sploh komisija. Pa so prišli do takegale zaključka:
»Komisija je priložnost, pri kateri ljudje sedijo, pamet stoji, plača in čas pa tečeta; delo pa potem tako in tako opravi en sam član komisije.«
Pod vznožjem Krvavca, nad urejenima bregovoma Reke leži sredi Cerkljanskega polja vas Cerklje, ki je sedež izdatne trgovin« in obrti, izhodišče za izlet« v prijazne okoliške vasi in ture na Krvavec in Grintavec, obenem pa zdravo gorsko letovišče. Proti severu ščiti vas pobočje Krvavca, ki se znižuje v vrsti stopničastih, planot, izmed katerih so glavne v višini 700 do 1000 m od Senturške do Stefanje gore tudi poseljene (Sv. Ambrož, Pižnica, Kopa). Plodna ravnina je nagnjena na vzhod, kamor teče Cerkljanska Reka s šibkim desnim pritokom in Pešata. Prebivalci v Cerkljah in okoliških vaseh so povečini trdni kmetje, z dobro urejenim gospodarstvom. Ravan goji zlasti polje, v višinah živino, ki donaša poleg lesa in sadja kraju največ dohodkov.
Kraj se je po novi cerkvi Mi-
Vodoravno: 1. poziv; 5. razpenjam, napenjam; 9. priimek našega gled. in film. igralca; 10. močvir. ptica (srbohrv); 11. potek, gibanje; 12. v pesmi urejeni stavki (dvojina); 12. spanje; 14. južni vetrovi;   16.   začetnici najstar.
f	i	9				r	Z"		t
•									
	44				*				
ti									U
tU	J	ar							
		i*							
to	V				m				
	%i					t*			
lf									
14						vt			
slov. časopisa; 17. Prvi veliki knez Madžarov, sin Almosov, začetnik dinastije; 18. gl. mesto Kordofana, jugozahod, od Har-tuma; 19. romanski spolnik; 20. psevdonim slovenskega pesnika (epika); 22. župan v nekdanji Iliriji (fonet.); 23. stare mere; 24. svečenik črne umetnosti, čarovnik; 25. zelo razširjeno obolenje; 26. plin; 28. agregatno stanje; 20. rimska božanstva.
Navpično: 1. plošč, mera; 2. znoj en; 3. moško ime (tuje); 4. geometr. pojem; 5. vnetje, zastrupi j enje; 6. pripadnik pastirskega plemena; 7. žensko ime (tuje, fonet.); 8. pri primorskem narečju pogostoma rabljena zatrdi Inlc a; 12. ime slavnega dunajskega nogomet, kluba; 13. stil; 14. kraj na Notranjskem; 15. vrsta cigaret; 17. naslov li-terar. dela »Nemcigrena«; 18. Drevesa in sadovi; 19. trebušni tifus; 21. poldrag kamen; 22. prvi del imena slavne vohunke; 24. prod, peščena sipina; 25. začetnici jugoslov. časopisa; 27. element.
rij a v Trnu prvotno imenoval Trnovi je. Sedanje ime Cerklje se prvič omenja v listinah leta 1239. Vas je bila v 15. stoletju močno utrjena. Taborsko obzidje so podrli in ga uporabili pri ridanju sedanje cerkve. Prote-»tantizem se je v Cerkljah, in okolici zelo razširil. Celo župnik Krištof Sehwab pl. Liohten-berški in Tufsteinski (1546—1595) je bil vnet protestant.
V Cerkljah je bilo rojenih več naših znamenitih mož. Med najpomembnejše spada Ignacij Borštnik, rojen 11. julija 1858. Kot uradnik banke Slavija je igral pri ljubljanski Čitalnici, kjer je prvič nastopil 10. decembra 1882. Jeseni 1885 je odšel na Dunaj v dramatično šolo, se vrnil 1886 v Ljubljano, vodil tu dramatično šolo in prirejal predstave v starem in po letu 1892 v novem deželnem gledališču. Maja 1894 je odšel v Zagreb in se po prvi svetovni vojni vrnil k drami v Ljubljano, kjer je 23. septembra 1919 umrl. Borštnik je ljubil predvsem klasični repertoar (Kasij, Hamlet, Klean, Tartuffe, Alba, Jago itd.), najljubše pa so mu bile moderne, realistično - naturalistične vloge. Cankarjev Kantor je bila njegova paradna slovenska vloga. Kot igralec patosa nI poznal tudi v izražanju največjega afekta in je bil splošno priznan največji slovenski igralec, kot človek pa malobeseden in vseskozi poštenjak. Udejstvo-val se je tudi kot dramatik (Otok in Struga, Stari Ilija idr.).
V Cerkljah sta bila rojena tudi komponist Andrej Vavken (1838—1898), znan zlasti po na-grobnici Vigred se povrne in gradbeni mojster Matej Medved (1796—1865). Zanimivo je, da se je Medved, ki se je zidarske obrti izučil doma pri očetu in ni posečal nikakih šol, izobrazil sam in kot samouk na novo zgradil in renoviral nad 26 cerkva. Njegovo najbolj znano delo je kupola ljubljanske stolnice, ki jo je zgradil 1841.
61.
Ko je zvonec oznanil konec pouka, je Tom stekel k Becky in ji zašepetal na uho: »Deni čepico na glavo in se delaj kot da greš domov. Ko priđeš do vogala, naj gredo ostali naprej, ti se pa vrni po stezi. Jaz bom ubral drugo pot in bom prav tako prišel na stezo. Tam se dobiva!« Tako sta šla vsak s svojo skupino sošolcev. Cez kratek čas pa sta se srečala na koncu steze.
02.
Začela sta pogovor. Tom je plaval ▼ blaženosti. Vprašal jo je: »Si že bila v cirkusu?« — »Da, očka me bo Se vzel 8 seboj, če bom pridna,« mu je odvrnila. Tom je pomembno odgovoril: »Bil sem v cirkusu že tri- ali štirikrat. Tam je lepo. Neprestano se kaj dogaja. Ko bom velik, bom klovn v cirkusu!« — »Res? To je lepo! Vsi klovni so tako lepo pisani!« Tom je zasukal pogovor: »Becky, povej mi nekaj!«
•S.
»Kaj želiS. Tom?« — »PoslnSaj Beckjr,« je malce nerodno dejal Tom, »ali si že bila kdaj zaročena?« — »Kaj se to pravi, Tom?« — »Zaročena, da se potem poročiš!« — »Ne!« — »Ali bi se hotela zaročiti?« — »Sicer ne vem, toda kako je to?« je neumno zvedavo vpraševala Becky. »Nič posebnega,« je dejal Tom. »Obljubiti mi moraš, da ne boš imela rada nikogar razen mene! No, in poljubiti m« moraš!« — »Poljubiti, Tom?«
04.
»Da, poljubiti, taka je pač navada!« — »Pa vsi tako delajo?« je še kar naprej poizvedovala Bccky. — »Vsi, ki se imajo radi,« jo strokovnjaško pripovedoval Tom. »In zašepetati morava drug drugemu na uho — rad te imam.« Becky se je malce obotavljala, nato pa vse naredila tako kot je velel Tom. »Torej velja, Becky, da se ne boš ■ nikomer poročila razen z menoj?« — »Ne, Tom.« In ko je Tom že mislil, da j« vse nared, je bleknil neke neumnost...