PRIMORSKI DNEVNIK
p2Stni
itjSSViSr - Cena 35 lir
Leto XVIII. - St. 86 (5170)
TRST, sreda 11. aprila 1962
Razorožilvena pogajanja v Ženevi
fismo Kennedyja in McMillana Hruščevu ass: Gre za novo propagandno spletko
y	'	'	—————
°skvi poudarjajo, da je moč ugotoviti čas in kraj vseh podzemeljskih jedrskih eksplozij - Prvi skromen napredek v Ženevi glede uvoda pogodbe o razorožitvi
~ Predsednik Kennedy in Mac Millan v*ta, (j. “*a Hruščevu skupno poslanico, v kateri
«SO v e* el~ i.„ j „ l  •	_ , «
qa v ------------ —— »-vo.uu.vu, v	p ra-
P.r°nčiia vecino upata, da bo sovjetska vlada znova >iačeinSVoje stališče in izrekla pripravljenost spreje-. Poslal- Mednarodnega nadzorstva*.
So & dodaJa: «Ce
S« !,u,°Clla v tem
khko
do	če
se smislu,
doseže spora-
ne bo prišlo °at>jemCIle. spremembe v sedele hn ftallšču sovjetske ‘ttisK ,, a ameriška in bri-klJučka Jada Prišli do za-
J dosego njuni naP°ri- da
Nba ti ■ sprejemljiva po-
JKeR
?teea? bosta morali zarp-Jih rv)j,Proučiti izvedbo svo-d*Hi ?Sov> ki so predvi-.Obe konec meseca.* i,itliemV.?di.Pravita, da v senilni ,,5nju tehnike so zelo
t zhkmefi' v kateri-h ni o8n>h c, , ati naravnih po-v r>di ;Unkov od umetnih. S«, Oe ia' "adaljuje posla-C? °v>ta m?re hiti pogodba S« 6 o n,.:’ ne vsebuje do-lmernem nadzorstvu.

najela primernega Sa » Je bistvo medse-
-1(5 . V J,aupania-»
(4j Lotilo 1 *?n pa je poslal še
'■?	*	gPa n° • Hruš(':evu’ uv
.(Ji' iMPr°Uči Pozlva, naj skrb-l(°?®ia, d« fh°dni predlog, in
),V^dpravf*-<<smoter nadznr-, ^ DnfVdl vse sume, ne Mae ®°.V<*ati».
trov nad Južnim Atlantikom.
V Ženevi sta predsednika ženevske konference Dean in Zo. rin predložila danes odboru osemnajstih na njegovi sedemnajsti seji načrt uvoda pogodbe o splošni in popolni razorožitvi. Dokument ima šestnajst členov in predstavlja zaključke dela obeh predsednikov, da pripravita skupen dokument. Vendar pa pr; tem nista še uspela. Skupno s strokovnjaki sta delala več ko dvajset ur, pri čemer je bilo treba upoštevati sovjetsko in ameriško besedilo ter pripombe posameznih delegacij.
Debata, ki je sledila ,je pokazala, da so med vzhodnimi in zahodnimi delegacijami še vedno precejšnje razlike, kar se tiče smotrov razorožitvene pogodbe. Vendar pa pomeni po mnenju večine delegacij predloženi načrt prvi korak naprej in dokaz, da je mogoče s sodelovanjem in s pridnim delom doseči pozitivne rezultate.
iiiiillliiiiiiiiiiliiiiiiiililiiiiliilimilimmiiiMniHiiniiiiiiiii..
A. Gromiko obišče Jugosla vi jo 16. t. m.
bra lani, temvčč tudi kraj poizkusa. Operacije za ugotavljanje se izvršujejo v precejšnji globini s pomočjo aparatov, ki so pritrjeni na debelem temelju v prostorih, kjer je temperatura stalna. Clankar pravi, da je s temi aparati mogoče razlikovati valove, ki jih povzročijo atomske eksplozije, od vseh drugih naravnih potresnih valov. Dosedanja opazovanja raznih tovrstnih postaj omogočajo točno ugotovitev kraja in časa eksplozij.
V omenjenem članku je tudi rečeno, da je mreža opazovalnih postaj na Pacifiku, v Srednji Afriki, ob Črnem morju in v Murmansku registrirala in ugotovila septembra 1961 eksplozije, ki so jih ZDA tajno izvršile v višini 500 kilome-
A
0»'

____jh
,- C «>, Rjavil, da je bil ^ C'kat L *bku s Kennedy-u Hc, „ e bče možnosti kon-!v> jHa, Vrhu. Dodaj je, da V*6 «iib- sta'išče Sovjetske tal, tve*razumljivo>..
vo5i^dIoS°P !ibe’
H. n*i«M~lanek na vrhu med
da’ ie- Mac Mi!lalJ ha SLrioi,i ’ <<ce napovedani J	Pomenijo res-
ici h1 slraniVi za a ve t, bi na Ji<l1av'*ee i?,! lahko nastale tu-sr A to °> lahk„ e,“-. Pripomnil je.
, lahki. Pripomnil je, •lj V vrh? sk''cali konferen-aii,f‘irjm| . samo med tremi j ne med osem-
CSko?'. Se hoče, da bi bi-.... ko,*1 tr«B„?' Dodal je, da bi llpiij fčil!ete'>c?Ul'ek sklicanja take ^eviVna kateri bi pro-' Na 5 Poseh* vPrašanja, iz-i Po5u vPrai^° skrbnostjo. jik| 1v*?* laburističnega V,u »lij, °*a, ali se britan-<kw 1 0hlamerava posveto-0Meri.ško vlado, da Ko iti vinIUa izjavo, da Britanija ne itjjjte y ali ločeno začele
V.’ da ?’• ie Mac Millan
hli»SVa „bl..bila prednost
d'
)<**
%
V
y
Vlitega	ona preč
0r°žja povsem Wa?®lec V?.Ce bi more
V ,„tiekn. 1 obveščen, .....
it N,'-9shino?0var>0 nastopa«.
gH°nu, so ze sedaj
k h' ’ a u
®t8‘'
S

-- u bili „ zadregi jedrskih nekate-
oleS.fJiiti'a*Plozj:naP°vedane jedr-i* ?(f5*Vi	Med predstav-
i)0» *5SllJ držav v Ze-inlf!0JlN 5 tnn?Vua^uje mnenje,
"V žiiV^eur','™
ur *i 5 itd 1ada1?r?ke ®kaP’ozije. aSt r,„VVJei° priprave s® kn?1Zkuse' ki se bo-J ^no°nt ac.^prila in bo'
iiliferlu ift V7?331! do junija.
do 30 eks-csnu	se pred-
isfjoztja jedrske ko-
MeJdc ,°d 25 ,
Vlr.-
•ajfcoS B?»j>Sj..kilSS?SSE
»•* «1$ TaSs
SKUt,** M?nZ'V Kennedyja S ®CvlJa ,.11?na Hruščevu rliel<1l I Prrm pletko, ki je iz-,^pA Psagandnega znača-ii tfdnnln V.eiika Brita-ce if »k*1®!op.r’jcmljejo svo-
g9 Sp('t|'(iVohunst?špekeiJ’ ki p0‘ lP1J tfflh^{aj?Zern 1 it?4 0 na sovjet-iV‘ Čl« Z »istimi ln vztrajno za-'ttieljjm. nadzorstva, ki
lih u aJ!
bodo izpustili iz
i tTtpih.#J1 na nacionainih
^1SSSe-. dodeja Tass,
,0	Prizna??, t
V5tdlU d >®hk0V zraku in pod m9 iltli ®te dalj . ugotovijo, to-h. PoL^d.jn, da se ne-p, ifji!l®Vh|,Itloreirne'iške eksplo-
9 n ijl, k no,0 razlikovati od jePjK.hv . »o P°trc—"
esnih
sunkov, če-
L M V> t , Usi skrbno re-
sJ. iUllLott^kktfr Jjjjtoi. bodisi v
»krtv?1 Pod zemlJ°-1» lil'La	za sovjet-
eks?j?o-
i*l i® e? rriaih?,iJlameščena «v ylhl®lt'0®ci V-hn,h kočah, obda-CV® Z ??-Č milj naoko-^ ^ .IlL^^P*® OK*lC ^ m0ti mi’ VSlK oblavlja tudi sli-
H->ta70skvePos(taj®. ki je v ’® Nt ? ne ter pravl’ da
V tl?1 skoei s?mo ugotovila V‘ Mi??,rsko ekspiozi-
eh‘ki 10. decem-
-h
Vrnil bo obisk Koči Popoviču, ki 8. maja t. 1. obiskal Brazilijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10, — Danes je bilo uradno sporočeno, da bo na podlagi sporazuma med vladama Jugoslavije in Sovjetske zveze od 16. aprila 1961 o izmenjavi obiskov zunanjih ministrov sovjetski zunanji minister Gromiko 16. aprila prispel na uraden obisk v Jugoslavijo. V sporočilu je tudi rečeno, da bo državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič na vabilo brazilske vlade od 8. do 13. maja obiskal Brazilijo.
Gromiko vrača obisk Koči Popoviču, ki je lani od 7. do 13. julija uradno obiskal Moskvo. V uradnem sporočilu se ne omenja, koliko časa se bo Gromiko zadržal v Beogradu. Predvideva se, da se bo zadržal en teden, kolikor je trajal Popovičev obisk v Sovjetski zvezi.
B. B.
«Oscar» D. Vukotiču ob Disneyevi konkurenci
ZAGREB, 10.	— Ugledni
filmski delavec Dušan Vuko-tič, režiser risanega filma «Su-rogat» je dobil letošnjega O-scarja Akademije za filmsko umetnost v Hollywoodu. Ta nagrada je veliko priznanje jugoslovanskemu risanemu filmu, ki se je zadnja leta uveljavil ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v mnogih drugih državah. «To priznanje, jc izjavil danes novinarjem Dušan Vukotič, je tem pomembnejše, ker sem ga prejel v močni konkurenci s filmom Walta Disneya in tremi filmi produkcije Vfarner Bros.rt Dušftn Vukotič, ki se je rodil 1927. leta v Bileču, v Črni gori, se je po končanem študiju arhitekture posvetil novinarstvu in se udejstvoval kot karikaturist pri zagrebških listih eKerempuhn in «Vjesnik», od leta 1950 pa aktivno sodeluje pri snemanju risanih filmov. Skupno s Šestimi filmskimi delavci je leta 1956 začel prvo eksperimentalno snemanje risanih filmov v podjetju »Zagreb«, kjer še danes dela. Za svoje filme je Vu-fcotič do sedaj dobil številne nagrade in priznanja ne le doma, temveč tudi v Zahodni Nemčiji, na Škotskem, v Češkoslovaški, Franciji, Angliji, Ameriki in Mehiki. Trenutno snema Vukotič /tim »Igrat, ki bo sinteza med igranim in risanim filmom.
---«»--*
Celovška Opera gostuje v Sloveniji
LJUBLJANA, 10. — Danes je. prispelo v Ljubljano 116 članov opernega ansambla Mestnega gledališča iz Celovca, ki bodo nocoj nastopili v Ljubljani z opereto «Dunajska kri* od Johanna Straussa. Celovški umetniki bodo jutri gostovali v Mariboru.
---«»--
Sneg v Sloveniji
LJUBLJANA, 10. — Slovenijo je včeraj vnovič zajel val mraza, posebno v alpskih krajih. Danes zjutraj je snežilo tudi v Ljubljani, na Dolenjskem in Gorenjskem. Na Triglavu je zapadlo 29 cm novega snega, tako da je snežna odeja na Kredarici ponovno dosegla višino treh metrov. Danes ie snežilo tudi na vrhovih nad Kvarnerskim zalivom. Sneg in veter sta pa
škodovala telefonske proge, tako da je Reka bila danes brez telefonskih zvez z ostalimi kraji.
Bližnji sestanek Kennedy-de Gaulie?
PARIZ. 10. — Nekateri francoski listi pišejo, da je zaradi ugodnega izida nedeljskega referenduma sedaj mogoč sestanek med de Gaullom in Ken-nedyjem. «Figaro» piše v dopisu iz Washingtona, da je Želja ameriške vlade, da izboljša odnose s Francijo, še vedno velika, in da se je ugled de Gaulla po nedeljski zmagi povečal. List dodaja, da v .državnem departmaju in v Beli hiši ie vedno upajo, da se bo Francija konec koncev odločila za udeležbo na razoro-žitveni konferenci.
Na j večja nesoglasja so glede smotrov razorožitve, oziroma glede formulacije zadevnega besedila. Po mnenju delegacij se ostala nesoglasja dajo laže premagati. V predloženem načrtu so številni primeri nesoglasij, In včasih se tičejo enega samega nedmločnega spol-nika ali tudi samo vejice. Sedem členov pa je popolnoma enakih.
Kljub vsemu temu pa so delegacije z velikim zadovoljstvom sprejele ta prvi uspeh. Zorin je predlagal, naj bi diskutirali o načrtu v sedaj predloženi obliki. Zahodne in nevtralne delegacije pa so zahtevale, naj predsednika nadaljujeta posvetovanja, da zmanjšata nesoglasja. Predlog je bil sprejet.
Na jutrišnji seji konference bodo nadaljevali razpravo o prekinitvi jedrskih poizkusov.
Seja sveta ZEZ
LONDON, 10. — Danes je bila v Londonu seja sveta zahodnoevropske zveze. Po seji so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da so si ministri izmenjali poglede na vprašanja skupnega interesa ter proučili nekatera vprašanja, ki so v zvezi z odnosi med svetom in skupščino ZEZ.
Poročilo dodaja, da je angleški predstavnik Heath «ob-razložil stališče britanske vlade o politični organizaciji Evrope. Ostalih šest delegacij je vzelo na znanje to važno izjavo, ki jo bodo temeljito proučile«.
Heath je na seji poročal šestim ministrom skupnega tržišča, da se približuje trenutek, ko bo Velika Britanija kot morebitna nova članica evropske gospodarske skupnosti lahko sodelovala s šestimi pri pripravljanju novih političnih sporazumov, Heath je izjavil, da je britanska vlada z zanimanjem sledila razgovorom med šestimi državami skupnega tržišča o evropskem političnem sodelovanju in da je vedno priznavala, da imajo rimski in pariški sporazumi razen gospodarskega tudi politični pomen, in je zaradi tega posvetila skrbno študijo političnim platem te skupnosti. Vendar pa ima britanska vlada opravka z dvojnimi problemi; z gospodarskimi in političnimi istočasno, medtem ko so vlade šestih držav najprej obravnavale gospodarska vprašanja in šele zatem politična, tako da lahko načnejo druga, potem ko so že «prebavile» prva.
Današnja seja je bila bolj posvetovalnega značaja, ker ni bil še dosežen sporazum glede nove politične ureditve skupnosti. Danes so govorili tudi o razorožitvi in s tem v zvezi o pogajanjih v Ženevi, glede katerih je poročal britanski zunanji minister lord Home.
Za Italijo je bil navzoč zunanji minister Segni, ki je prišel v London z obiska v Oslu. Nocoj se je Segni vrnil v Rim.
----«»----
Potres v Grčiji
ATENE, 10. — Od pretekle noči je bilo v Janini v Epiru več potresnih sunkov. Tri močni sunki so povzročili veliko paniko med prebivalstvom, ki je zbežalo na prosto. Danes so čutili nove sunke. Več hiš je bilo porušenih. Bilo je tudi nekaj ranjenih. Do sedaj ni drugih podatkov.
Zahredin napoveduje novo vlado v Siriji
DAMASK, 10. — Vrhovni' poveljnik sirskih oboroženih sil general Abdel Kerim Zahredin je izjavil na tiskovni konferenci, da bodo v treh dneh sestavili začasno vlado, v kateri bodo tehniki in možje, ki so «zmožni služiti svoji domovini«. Dodal je, da so na nedavnem sestanku vojaških poveljnikov proučili nekatera vprašanja, zlasti ona o medarabskem zbližanju. Sporočil je tudi, da so imenovali nekaj komisij, ki se bodo pečale z agrarno reformo, arabskimi zadevami, hkrati pa bodo pripravile revizijo zakonov in odlokov, ki so jih izdale prejšnje vlade. Z delom bodo začele takoj, v roku desetih dni pa bodo morale predložiti pristojnim oblastem svoja poročila.
Zahredin napoveduje v svojem uradnem sporočilu, da bodo bivšega predsednika republike Nazema Kudsija in 20 članov bivše vlade izročili posebni komisiji pravnikov, ki bo odločila o njihovi nadaljnji usodi.
Spričo okoliščine, da v deželi vlada popoln mir in red, so danes odpravili omejitve za potovanje v inozemstvo.
DUNAJ. 10. — Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Ivo Sarajčič je priredil sinoči večerjo na čast avstrijskemu trgovinskemu ministru dr. Bocku, ki bo v kratkem obiskal Jugoslavijo. Na večerji so bili vodilni funkcionarji avstrijskega trgovinskega in zunanjega ministrstva in zvezne gospodarske zbornice.
Po eksploziji v smodnišnici
Point Saint Esprit. Pri eksploziji v smodnišnici v Salnt Just d’A rdeč he so do danes zjutraj ugotovili da je pni nesreči zgubilo življenje sedemnajst ljudi, petnajst Jih Je bilo ranjenih, okoli trideset pa jih še pogrešajo. Gasilci in reševalne skupine so uspeli šele danes zjutraj pregledati vsa poškodovana poslopja. Se vedno se vztrajno širijo trditve, da ni šlo za nesrečo, temveč za sabotažo, Id jo je verjetno izvršila OAS
iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiUi,,,li,ll,,,,,,,,l,,,,ll,,l,,,lnilllll,,l,,,l,ll,l,ll,l,lll,,t,ll,,ll,lllllllllllllllllllllllll,IMI,,,l,,,,,,ll,lllllll|||lllmllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIII,lllll||m|ll|||||||||III|||||||||I|||||||||||||||||||||||||lil|M|||||||||
Poslanska zbornica začela razpravo o poedinih členih zakona o cenzuri
Šolniki napovedali tridnevno stavko
RIM, 10. I nteacije
Pri glasovanju se socialistični poslanci vzdržujejo - Minister Folchi domneva, da bo cenzura nekoč odpravljena - Preiskovalna parlamentarna komisija o pojavu mafije - Valdo Mazani ponovno sprejet v RPI
(Od našega dopisnika)
RIM, 10. — Uradni list italijanske republike objavlja danes sporočilo predsednika poslanske zbornice Leone-ja o sklicanju parlamenta za izvolitev predsednika republike, ki se bo vršila 2. maja ob 10.30.
Po govoru poročevalca manjšine Paolicchija (PSI), ki je potrdil teze socialistov glede ukinitve cenzure, je sledil drugi govornik manjšine Lajolo (KPI), ki je dejal med drugim, da bodo komunisti glasovali za vse tiste popravke, ki morejo iz------------------
boljšati predlagani zakon.
Poročevalec večine Bisantis (KD) pa je podčrtal, da Je želja vseh, da bi mogli nekoč odpraviti cenzuro z revizijo ustave.
Minister za turizem in prireditve Folchi je najprej pripomnil, da je zakon v skladu z duhom in črko 21. člena u-stave, glede kritik, na katere je naletela formulacija popravka, da se cenzura filmske
no« na zaščito javne morale, pa je dejal, da ima ta izraz predvsem političen pomen in da ne slabi, ampak krepi pojem javne morale. Folchi je nato zatrjeval, da novi osnutek odpravlja vsak dvoum in dvome, glede «domnevnih namenov izvršilne oblasti, da bi s cenzuro preprečila filmski proizvodnji svobodno obravnavanje tiste politične in socialne tematike, ki ne bi u-strezala njenim težnjam in u-
proizvodnje nanaša «izključ-1 smeritvam«. Kar zadeva zako-
...............................................................
Razgovori alžirskih voditeljev v Kaira Ameriški program finančne pomoči Alžiriji
Fouchet je znova izrekel priznanje Alžircem zaradi spoštovanja sporazumov - Ben Bela obtožuje sioniste v Alžiriji, da podpirajo OAS - Danes se začne proces proti Jouhaudu
nosti sta vplivala na francosko politiko. «Se posebno je treba ugotoviti, da se je Francija pri glasovanju v Varnostnem svetu v zvezi z izraelskim napadom na Sirijo vzdržala glasovanja in je tako menjala svojo tradicionalno politiko podpiranja Izraela v OZN.«
Včeraj so se člani alžirske vlade razgovarjali s predstavniki Maroka o združitvi arabskega Magreba. Pozneje je Ben Bela sprejel tunizijskega poslanika.
V zvezi z bivanjem alžirskih vojaških voditeljev v Kairu piše tednik »Rose El Jusef«, da so alžirski voditelji predložili egiptovski vladi uraden predlog, naj bi poslala egiptovske vojaške strokovnjake v Alžirijo, ki naj bi vežbali alžirsko vojsko. Ta predlog je vlada ZAR sprejela. Predstavnik alžirske vojske je izjavil, da bo 'ta štela pol milijona mož.
KAIRO, 10. — Predsednik Naser je sprejel danes podpredsednika alžirske vlade Ben Belo, ministra za oboroževanje Busufa in druge člane alžirske vlade, ki so: Mohames Heid, Husein Aid Ahmed in Rabeh Bitat. Alžirski voditelji bodo odpotovali jutri v Libijo s posebnim egiptovskim letalom.
Ben Bela je pozneje sporočil časnikarjem, da se bo 15. aprila udeležil v Tunisu važne seje alžirske vlade, na kateri bodo proučili »vse, kar se nanaša na samoodločbo in na prenos oblasti na Alžirijo in Alžirce*.
Nato se bo vrnil v Kairo «na nova posvetovanja*. Alžirski voditelji bodo ostali v Tripolisu do 14. aprila.
Ben Bela je zjutraj obiskal tajnika Arabske lige Hasuno.
Ta je izjavil, da je dobro znamenje izboljšanje odnosov med Arabci in Francijo. Izpustitev štirih francoskih diplomatov dan pred referendumom v Franclji in sporazum Alžirci o ustavitvi sovraž-
V intervjuju egiptovski a-genciji »Srednji vzhod« je Ben Bela izjavil, da je Alžirija pripravljena uporabiti svojih sto tisoč vojakov v bitki za osvoboditev Palestine. Po njegovem mnenju bi se moralo palestinsko ljudstvo organizirati v obliki jasno določene osvobodilne fronte.
Ben Bela je zatem izjavil, da v Alžiriji sodijo, da alžirska revolucija ne bo končana, dokler ne bo Palestina osvobojena. Govoril je nato o nevarnosti sionizma in je izjavil, da so morali Alžirci trpeti zaradi dejanj sionistov, ki so kovali zarote skupno z imperializmom. Dejal je, da razume za sioniste bodisi sioniste v Izraelu kakor tiste v Franciji in Alžiriji, in je pripomnil, da predstavljajo sionisti eno glavnih sil, ki stojijo za QAS.
Ben Bela je nato izjavil, da alžirska vlada pripravlja popoln program za obnovo Alžirije glede vseh sektorjev življenja. Ta program se bo izvajal na revolucionaren način od prvega dneva neodvisnosti. Predsednik Naser je obljubil, da bo dal na razpolago novi Alžiriji vsa bogastva ZAR.
«New York Herald Tribune# piše, da ZDA že proučujejo program finančne pomoči neodvisni Alžiriji. List omenja znesek okoli štiri sto tisoč dolarjev letno in dodaja, da se ameriški diplomati, ki so bili do sedaj zelo previdni in se niso radi kazali v družbi alžirskih predstavnikov, sedaj z njimi odkrito pogajajo v Tunisu, Maroku in tudi v Parizu.
PARIZ, 10. — Uradni list objavlja danes dekret ki določa pristojnost alžirskega začasnega izvršilnega sveta, dekret o pristojnosti visokega komisarja v Alžiriji ter dekret, s katerim je prefekt iz Saide Omar Mokdar imenovan za ravnatelja varnostne sile v Alžiriji.
Predsednik alžirskega izvršnega sveta Fares je poslal de Gaullu brzojavko s čestitkami zaradi uspeha referenduma in poudarja, da bo sedaj mogoče hitro izvajati določbe evianskega sporazuma. General de Gaulie pa je poslal visokemu komisarju Fou-chetu brzojavko s katero ga prosi, naj se Faresu zahvali, in dodaja, da »odpira Francija Alžiriji pot lojalnega sodelovanja* ter izreka prepričanje, da bo do takega sodelovanja prišlo.
Francoski visoki komisar Fouchet je govoril nocoj po radiu in televiziji alžirskim Francozom. Zagotovil jim je. da sta njihova prihodnost in njihovo imetje zajamčena. Dodal je, da so teroristi OAS zgubili svojo partijo, ter je izrekel priznanje alžirskemu prebivalstvu, «ki je kljub podlim izzivanjem OAS spoštova. lo ustavitev sovražnosti*.
V Parizu kažejo zadovoljstvo nad novicami iz Alžirije glede sporazuma o ustavitvi sovražnosti. Incidenti med francosko in alžirsko vojsko so bili do sedaj zelo malenkostni. Na številnih področjih se uvajajo odnosi tolerant. nosti in ponekod prihaja tudi do sodelovanja. Hkrati pa je nova oblast v Alžiriji začela že postopoma širiti svoj vpliv. Delegat za javni red El Hasar ie včeraj obiskal mesto Tlemcen.
Velike preglavice pa Ima alžirska vojska zaradi številnih muslimanskih dezerterjev iz francoske vojske, ki se v
zadnjih dneh pridružujejo alžirski' vojski. Spričo naraščajočega števila teh dezerterjev v zadnjih dneh je bila alžirska vojska prisiljena pozvati alžirske vojake v francoski vojski, naj čakajo nadaljnjih navodil, ker. ni bilo mogoče primerno namestiti in prehraniti toliko ljudi.
Davi so v Alžiriji okrepili varnostne ukrepe zaradi številnih atentatov v pretekli noči. Kljub temu pa so fašisti nadaljevali v mestu atentate. Do 18. ure so izvršili 14 atentatov, pri čemer so ubili osem ljudi (med katerimi e-nega francoskega žandarja), ranili pa 12 Alžircev. Kljub temu, da so že včeraj močno zastražili banke v Alžiru, so fašisti danes vdrli v dve banki in odnesli večjo vsoto denarja.
Danes ves dan so fašisti med številnimi atentati ubili deset ljudi (med temi devet Alžircev), ranili pa 23 (21 Alžircev). V Alžiru so povzročili 18 eksplozij, od katerih trinajst v času dveh ur.
Na področju Ouarsenis so danes ujeli drugih deset članov OAS, ki jih vodi bivši polkovnik Gardes,
V Parizu se bo pred vrhovnim vojaškim sodiščem začel jutri proces proti bivšemu generalu Jouhaudu. Odgovarjati mora zaradi svoje udeležbe pri uporu generalov 22. a-prila 1961 in zaradi svojega tajnega delovanja po neuspehu omenjenega upora.
Pri bivšem polkovniku Go-dotu. ki so ga aretirali pred dnevi, :n ki je vodil teroristično dejavnost OAS v Franciji, so našli tudi okrožnico z načrtom za dejavnost OAS v Franciji. V Bordeauxu so v okviru borbe proti OAS aretirali danes deset oseb, ki so jih obtožili delovanja proti varnosti države.
nodajno definicijo javne morale pa je Folchi dejal, da bi poseg zakonodajalca v tem smislu utegnil biti zaman, če bi bil v nasprotju z ustavo, če bi nezakonito, z razširitvijo ali omejitvijo, spremenil vsebino tega pojma; samo u-stavni zakonodajalec bi si mogel nadeti to nalogo.
Kar zadeva predstavništvo zainteresiranih kategorij v komisijah za cenzuro, je_ Folchi dejal, da so se za to 'odločili, da bi ustregli težnjam teh kategorij, v pričakovanju, da bi uvedli tudi v Italiji tiste oblike samocenzure, ki so dale «nedvomno pozitivne rezultate v mnogih deželah«. V nadaljevanju je Folchi zagovarjal potrebo, da se sodna pristojnost za preganjanje kaznivih dejanj na področju filmske proizvodnje prizna izključ. no rimskemu sodišču, da bi se tako izognili protislovnim ocenam.
Odpravo cenzure gledaliških del je minister podprl tudi z nekaterimi številkami: od leta 1949 do danes so od skupnih 17.116 pregledanih del, odrekli nihil obstat samo 64 delom; od leta 1957 pa so pri 8605 pregledanih delih zavrnili le 7. Z odpravo cenzure gledaliških del pa ni ukinjena tudi cenzura varietejskih in baletnih predstav. Ko se je dotaknil polemik v zvezi s filmom «Ne ubijaj!*, je Folchi dejal, da ie komisija dovolila predvajanje tega filma, ker ga je producent ponovno predložil v pregled v »znatno spremenjeni izdaji*, in da ga je sedaj moč smatrati za nov film. Minister je na koncu še dodal, da je »naravno*, da novi zakon o cenzuri nima roka, kakor ne bi mogel vsebovati pogoja, ki bi mu dajal značaj dokončnosti.
Na popoldanskem zasedanju so začeli s proučevanjem po-edinih členov zakonskega o-snutka (15), glede katerih so, poleg vlade, predložile številne popravke tudi razne stranke. 2ivahna razprava se je ynela o popravku 1. člena, ki ga je predložil Alicata in ki se glasi: »Javno predvajanje filmskih in gledaliških del je svobodno*. Proti temu popravku pa je nastopil tudi Bartesaghi (KPI), ki je dejal, da gre za uveljavljenje 21. člena ustave, ki dopušča nadzorstvo nad javnimi predstavami, in da se bo zaradi tega vzdfžal glasovanja. Popravek so zavrnili z 231 glasovi proti 131. Za popravek so glasovali le komunisti (ne vsi), proti pa KD, PSDI, PRI, PDIUM in MSI; liberalci in socialisti pa so se vzdržali. Socialisti so izjavili, da so odločno za odpravo cenzure, smatrajo pa, da predlogi vlade predstavljajo važen korak naprej in da se bodo zaradi tega vzdržali glasovanja o 1. členu in o celotnem zakonu. Glasovanja o 1. členu novega zakona se bosta vzdržala tudi demokristjanska poslanca Lu-cifredi in Viviani. ker ne soglašata z odpravo cenzure gledaliških del. Nato so odobrili člen 12 bis, ki govori o odpravi cenzure gledaliških del, izvzemši varietejske, revijske in pretežno baletne predstave ter glasbene komedije, in člen 12ter, ki določa, da je za zgoraj navedene izjeme potrebno dovoljenje ministra za turizem in prireditve. Razprava se bo nadaljevala jutri.
V senatu so nadaljevali razpravo o zakonskem osnutku,
ki ga je predložil Parri pred letom dni, in ki zadeva ustanovitev preiskovalne parlamentarne komisije o pojavu mafije. Takratna vladna večina je nasprotovala ustanovitvi take komisije, nova vlada podpira to pobudo tudi zato, ker tako komisijo zahteva tudi sicilska deželna vlada. Tako je demokristjanski senator Cornaggia Medici predložil danes nov zakonski predlog o ustanovitvi preiskovalne parlamentarne komisije, ki pa — drugače kot komisija, ki jo predlaga Parri — ne bi imela pravice preiskovati o zadržanju in o ukrepih sodnih oblasti in njenih organov.
Zasedanje centralnega odbora KPI so odložili za teden dni: namesto 18. se bo vršilo 26. t. m. Pred centralno kontrolno komisijo KPI je njen predsednik Li Causi govoril o »demokraciji v stranki«; o tem poročilu se bo jutri vršila diskusija. Komisija je dala ugodno mnenje o ponovnem sprejemu v stranko Val-da Magnanija, ki je skupno s Cucchijem izstopil iz KPI leta 1951 in ustanovil neodvisno socialistično gibanje, pozneje pa so se člani tega gibanja in Magnani sam vključili v PSI, Cucchi in še nekateri pa v PSDI.
A. P.
RIM, 10. — Davi so se štirje dečki igrali ob velikem jarku polnem vode v kraju Sant’A-gnese.
Na vodi je plavala velika lesena tuljava za telefonske kable. Otroci so jo potegnili k bregu z dolgimi palicami ter so splezali nanjo, kakor da bi bila čoln. Zaradi prevelike teže se je tuljava prevrnila in otroci so padli v vodo. Najmlajši med njimi se je utegnil oprijeti štrleče korenike in se rešiti ter opozoriti v vasi na nesrečo. Prvi je prišel na kraj nesreče neki kramar, ki se je spustil z vrvjo v jarek ter potegnil iz vode dva dečka, ki sta bila še živa. Oba pa sta izdihnila na poti v bolnišnico. Tretjega otroka so našli šele pozneje
Sindikalne orga-šolnikov (ANCISIM, SASMI. SNPPR, SNIA, SNA-SE. SNSM) so danes razglasile stavko osnovnošolskih in ■srednješolskih učiteljev za 11., 12. in 13. aprila. Stavki se je jaozneje pridružil tudi sindikat S1NASCEL (CISL) in zatem še fašistični sindikati.
S tem v zvezj je stavkovni odbor objavil sporočilo, v katerem pravi, da sta ministra Gui in Medici sprejela davi predstavnike medsindikalneaa odbora. Ti so ministroma obrazložili svoje zaihteve. Toda ministra sta zahtevala, naj bi počakali še teden dni, kar so sindikalni predstavniki zavrnili in so nato razglasili stavko.
Tajništvo s:ndikata srednjih šol je sporočilo, da se stavka tiče tudj ravnateljev in profesorjev srednje šole, ki so zaposleni pri izpitnih komisijah. Državno združen-e profesorjev .staleža «A» (ANTRA) pa je sjaoročilo. da je sprejelo poziv omenjenih ministrov, naj počaka do 17. anrila, ker da sta ministra obljubila, da bo vlada resno upoštevala postavljene zahteve.
Medtem se nadaljuje stavka sodnih kanoiistov v vsej Italiji. Vsa dejavnost na sodiščih je u-stavljena, razen nekaterih izjem. Do sedaj ni pravosodno mimiistrstvo storilo nobenega koraka, da bi prišlo do sporazuma. Kanctesti so odločeni na. daljevati stavko, ki se bo končala 14. aprila. Ce bodo njihove zahteve sprejete, bodo po veliki nočj začeli novo stavko, katere trajanje ni bilo še določeno.
Danes so potrdile stavko za 11., 12. in 13. aprila sindikalne organizacije nameščencev ministrstva za javna dela ter združenje geometrov. Sindikat CISL. ki se ni pridružil stavki je pozneje razglasil stavko svojih pristašev za 13. in 14. aprila.
V	Milanu sta sindikalni organizaciji FIOM-CGIL in FIM-C1SL razglasili za jutri popoldne splošno stavko milanskih kovinarjev. Na zborovanju na velodromu »Vigorelli« bodo govorili predstavniki obeh sindikalnih organizacij.
V	četrtek pa bodo stavkali nameščenci na letališčih Lina-te in Malpensa, včlanjeni v
CGIL
utopljenega.
CISL in UIL. ------«»-
Letalska nesreča
SEVILLA, 10. — Neko vojaško letalo je eksplodiralo v zraku in padlo v reko Gua-dalquivir kakih sto kilometrov od Seville. V letalu je bilo deset oseb, ki so vse zgubile življenje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiitiiiiiiiiMiii
DANES
Včerajšnji dan Je bil glede odnosov med Vzhodom in Zahodom po eni strani zanimiv zaradlt tega, ker sta se v Ženevi Zorin in Dean po dvaj-seturnem delu delno sporazumela glede načrta uvoda pogodbe o splošni in popolni razorožitvi, po drugi strani pa zaradi novega ultimata Kenne-dyja, ki se mu Je pridružil sedaj tudi Mac Millan, Hruščevu, da bosta začela jedrske poizkuse, če SZ ne bo sprejela zahodnega načela mednarodnega nadzorstva. Ce po eni strani skupni načrt uvoda pomeni prvi korak naprej, ki je 6H doslej storjen v Ženevi, pomeni brez dvoma zahodni ultimat poslabšanje odnosov in ga je sovjetska agencija Tas$ označila kot spletko, lo je izključno propagandnega značaja. Kljub temu pa bi se morda vendarle lahko reklo, da pri teh protislovnih dogodkih le prevladuje določena pomirjevalna komponenta. Povsem jasno pa je sedaj, da hočejo na Zahodu Jedrske poizkuse ob-
noviti, ker so v Washingtonu že sedaj prepričani da bo Moskva na včerajšnji njih ultimat negativno odgovorila. Poskusi b| se začeli konec aprila ln bi trajali do junija.
V Parizu se bo začela danes sodna razprava proti ujetemu bivšemu generalu in fašističnemu oasovskemu voditelju Jouhaudu ki je bil že lani obsojen na smrt v odsotnosti. Zdi se, da začetek te razprave ne pada slučajno na čas po veliki de Gaullovi zmagi z nedeljskim referendumom. Kaže tudi, da francoska vojska v Alžiriji bolj odločno nastopa proti fašistom. Hkrati se uvajajo odnosi tolerantnosti med francosko in alžirsko vojsko in ponekod prihaja že do sodelovanja; nova oblast pa je začela postopno širiti svoj vpliv, kajti uradno je bil objavljen včeraj odlok, ki določa pristojnost te oblasti in pristojnost visokega komisarja. Istočasno pa fašisti tudi včeraj niso mirovali in so nadaljevali z ropanjem ter ubili 10 ljudi.
Vreme včeraj; najvišja tempera, tura 10.2. najnižja 5.8, ob 19. u-ri 8.8; zračni tlak 1014.3 rahlo raste, veter 24 km severovzhodnik, sunki burje 50 km, vlage 70 odst., nebo 9/10 oblačno, morje razgibano s temper. 7.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 11. aprila
FillP
Sonre vzide ob 5.28 in zatone 18.45. Dolžina dneva 13.17.
vzide ob 10.31 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 12. april*
Lazar
Tragičen dogodek, ki je verjetno v zvezi s preiskavo proti fašističnim atentatorjem
Kol gost centralnega komiteja ZKS
Skrivnostna smrt mladega tržaškega jamarja	* jjffm
ki so ga našli obešenega na boljunskem seniku eep,a,a*"	°"
Mladenič se imenuje Armando Turco in je eden od dveh osumljencev, pri katerih je policija našla ukradeno svetilko in črke s tako imenovane bazovske »fojbe« - Skrivnostni ka-mion s krvavimi madeži in rezilom-Značilno zanimanje karabinjerjev za neko jamo v Glinščici
Niti včeraj niso preisko-
valni organi še izdali nobenega uradnega poročila o izidu preiskave glede atentata na prof. Schiffrerja. Izvedeli smo le, da so neznanega neofašističnega razgrajača, pri katerem so dobili na domu razstrelivo, bombe in orožje, še pridržali v priporu in da še nadaljujejo z zasliševanji. Preiskovalni organi so sedaj zožili- krog preiskave in o sredotočili svoje delovanje na ozek krog osumljencev Iz študentovskih vrst, ki pripadajo skrajno desničarski oziroma neofašistični organizaciji. Omenjeni pobalin je torej še pridržan, niso ga pa še aretirali, niti prijavili sodišču, preiskovalni organi pa upajo, da bodo kmalu prišli zadevi do kraja in da bodo lahko tudi razčistili številne prejšnje atentate na razne slovenske in napredne organizacije in ustanove.
kmalu potem prišli na senik
Prav tako nadaljujejo s preiskavo karabinjerji pod vodstvom kapetana Pazza-glie, ki so med to preiskavo našli ukradene črke in svetilko s tako imenovane «fo.ibe» pri Bazovici. Včeraj je bilo govora, da bodo dva krivca prijavili sodišču zaradi tatvine, toda v popoldanskih urah se je zgodilo nekaj, kar je presenetilo tudi preiskovalne organe in bo verjetno odkrilo marsikaj zelo zanimivega.
Poveljstvo karabinjerjev v Trstu je v popoldanskih urah dobilo sporočilo iz Doline, da so v Boljuncu našli na nekem seniku obešenega mladeniča, ki ga ni nihče poznal. Iz dokumentov, ki jih je imel obe-šenec pri sebi, so hitro ugotovili, da gre za 21 let starega Armanda Turca iz Ulice Commerciale 62, ki je bil zaposlen v kemičnem laboratoriju tržaške univerze, poleg tega pa je bil <Z«an tudi kot jamar.
• Kot vedo povedati sosedi, so mladeniča videli še predvčerajšnjim opoldne, potem pa je za njim izginila vsaka sled. Predvčerajšnjim zvečer je Turco prispel v Boljunec in stopil v eno izmed gostiln na vaškem trgu ter si naročil «kapuciner». Bil ie ves premočen in medtem ko mu je gostilničar pripravljal kavo, ga je mladenič vprašal, če je v vasi kakšna lekarna, ker bi si rad kupil' uspavalne praške. Gostilničar mu je odgovoril, da v vasi ni lekarne in da mora pač v Trst. Mladenič je spil svojo kavo, se zahvalil in odšel na trg, kjer je izginil v temi.
Naslednje jutro ob 5.30 je kmet Anton Korošec, ki stanuje na št. 96 in le kakih petdeset metrov stran od gostilne, kjer se je mladenič prejšnji večer ustavil, našel na seniku svoje hiše s starim plaščem in senom pokritega neznanca, ki je mirno spal. Korošec, ki je vajen še iz mladih let, da so na njegovem seniku kdai prespali kakšni berači, si je mislil, da je speči neznanec kak revež, in ga je zato pustil spati. S senika je vzel le nekaj sena za krave, potem pa je zaprl vrata in odšel po svojih. Ob 12.30 je spet prišel na senik, toda takrat bi ga kmalu vrglo z lestve; z glavnega trama je visel obešen na vrvi neznani mladenič, ki ga je zjutraj videl spati v senu.
Korošec je poklical svojega sina in mu naročil, naj takoj obvesti karabinjerje, ki so
in ugotovili, da je mladenič že nekaj časa mrtev. Kot nam je izjavil poveljnik dolinske karabinjerske postaje, pa so nadaljnjo preiskavo prevzeli karabinjerji iz Trsta, zaradi česar nam ni mogel nuditi podrobnejših podatkov.
Sinoči smo v Boljuncu zvedeli, da so karabinjerji usmerili preiskavo tudi na neki neuporaben kamion v bližnjem kamnolomu na poti v Glinščico, kjer so v kabini kamiona našli velike madeže krvi in brivsko rezilo, poleg tega pa še nekaj kosov razbitega stekla. Karabinjerji so se okoli kamiona sukali še precej časa. fotografirali madeže krvi in odnesli kos stekla, ki je bil umazan s krvjo. Lastniku kamiona so naročili, naj ga pusti na miru za nekaj dni, dokler preiskava ne bo končana.
Poleg tega so se karabinjerji zelo zanimali tudi za neko jamo v Glinščici, ki so jo imenovali «Grotta porta di ferro». Kot smo zvedeli, gre za neko okroglo jamo v navpični steni nad Botačem, do katere se lahko pride samo s pomočjo vrvi. Kaže, da karabinjerji v včerajšnjem popoldnevu jame niso našli in bodo zaradi tega po vsej verjetnosti preiskavo nadaljevali danes dopoldne.
Očitno je, da si je Armando Turco sam vzel življenje. Toda njegova smrt je za enkrat zavita v največjo skrivnost, saj si ni moč razlagati, kaj ga je privedlo prav v Boljunec in prav v senik Antona Korošca, da si je tam vzel življenje. Prav tako je nepojasnjena zadeva krvnih madežev v zapuščenem kamionu, pa tudi zanimanje karabinjerjev za jamo v Glinščici ni še povsem jasno.
Govori se, da je pokojni Armando Turco eden od dveh, o katerih smo že včeraj poročali mi in ostali tisk, pri katerih ie sodna policija karabinjerjev izvršila preiskavo v zvezi z atentatom na stanovanje prof Schiffrerja, pri čemer pa Je našla svetilko in črke s tako imenovane bazoviške »fojbe«.
Kot Je tisk že poročal sta oba
osumljenca krivdo priznala in tudi povedala, kako sta svoje dejanje opravila.
Ne moremo z gotovostjo reči, da Je naša informacija popolnoma točna, kajti sinoči smo zaman iskali poveljnika karabinjerjev, ki vodi preiskavo, da bi nam vest potrdil ali zanikal.
Dejstvo pa je, da je Armando Turco bil član skupine jamarjev, proti katerim je policija med drugimi osredotočila preiskavo.
Predavanje dr. Dekleve
Danes 11. aprila priredi SAK
davanje o temi »NSZ In problematika Slovencev na Tržaškemu. Predaval bo dr. Jože Dekleva. Vabljeni vsi Slovenci.
40 ali 45 lir?
Danes odločitev glede cene kave?
Danes ob 16.30 bo v dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicold 5 izredna skupščina članov Združenja lastnikov javnih obratov, na kateri bodo razpravljali o predvidenem povišanju cene skodelice kave od 40 na 45 lir. Istočasno je
Jadran v dvorani v Ul. Machia., v teku anketa, ki jo je orga-velli 22-11. ob 20.30 v okviru ci- niziralo isto združenje in ki klusa političnih predavanj pre- | bo zaključena 15. t. m. Pred-
videvajo, da bo skupščina že danes dokončno odločila o povišanju cene in da bo do povišanja prišlo ter to po vsej verjetnosti že v kratkem.
Stavka šolnikov vseh tržaških šol
dentovsko naselje v Ljubljani, Muzej ljudske revolucije in umetnostni muzej v Slovenjem Gradcu, gimnazijo, študentski- dom, strokovno šolo
............................................ um milini um iuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii„iii|i|iiinj^iiiiiiniii mm iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmii 1111111111,11
V okviru vsedržavne stavke šolnikov, ki se borijo za priznanje gmotnih olajšav, bodo stavkali danes, jutri in v petek tudi profesorji in učitelji na našem področju, kakor je na svoji včerajšnji seji sklenil pokrajinski medsindikalni odbor. Stavke se bodo udeležili tudi profesorji in učitelji na slovenskih šolah.
Povratek delegacije mladine Irža-ške federacije KPI iz Slovenije
Danes odpotuje v Ljubljano delegacija deželnega odbora K Pl za Furlanijo-Julijsko krajino. Delegacija bo tri dni gost centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.
V	delegaciji so: Mario Liz-zero, Mario Colli, Alvise Co-ghetto, Adelchi Fabbro, Vin-cenzo Marini, Antonio Mo-schioni, Vittorio Orenti, Maria Selli, Karel Siškovič in Clau-dio Tonel.
V	Trst se je vrnila mladinska delegacija tržaške avtonomne KP, ki je bila 7., 8. in 9. t.m. v Sloveniji kot gost CK Ljudske mladine Slovenije.
Med svojim tridnevnim o-biskom si je delegacija tržaške komunistične mladine c-gledala razne kulturne usta-
nove v Sloveniji, med katerimi filozofsko fakulteto in štu-
Sprejet priziv Ustanove julijskih in dalmatinskih beguncev
Državni svet ni npnšteval določil posebnega statuta
Devinsko-nabrezinskemu županu zanikana pristojnost sklicevanja na socialne razloge in določila londonskega sporazuma
Pred dnevi je bila deponirana razsodba (o kateri smo že poročali 4. 3.), s kar tero je Državni svet ugodno sprejel priziv, ki ga je vložila ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem (OAPGD) proti sklepu nabrežinskega župana, ki je odbil prošnjo za razširitev naselja San Mau-ro v Sesljanu. Ta prošnja se je nanašala na gradnjo 268 novih stanovanj za ezule. O vprašanju je razpravljala peta sekcija Državnega sveta, kateri je predsedoval Po-listina Ferdinando in ki je
Obrazložitev te razsodbe je obsežna in pravi v bistvu, da je župan nabrežinske občine prekoračil svojo pristojnost, ker naj bi se moral omejiti izključno na odločanje in razpravljanje o gradnji s stališča regulacijskega načrta ter sorodnih zakonov. Londonski sporazum, odnosno člen 7, na osnovi katerega pa je župan gradbeno dovoljenje zavrnil, pa naj ne bi bil zakon, temveč mednarodni sporazum, ki ne spada v pristojnost županstva in katerega razlaga spada v pristojnost centralnih državnih oblasti.
sprejela sklep 16. februarja.
l,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii,iiiiiiinni,m,iiiiinlniiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiliiiiii, n,,iniiiit,■tiiiiimiiii„miiiiiiiiiiiiiii,iii„m,iil|,i„^lli,,lll,
Podobno je tuai stališče Državnega sveta glede utemeljene trditve župana, da so stanovanja za ezule v devinsko-
Po sklepu vsedržavne komisije FIOM
V petek bo zopet stavka delavcev vseh ladjedelnic
Delavci ladjedelnice ¥elszegy so zavrnili predlog ravnateljstva o uvedbi akordnih dodatkov
V petek bodo delavci ladje- imeli predstavniki FIOM z delniške industrije stavkali njimi. Vendar niso sklicali
po vsej državi. Tako je preteklo soboto sklenila v Genovi vsedržavna komisija FI OM za ladjedelstvo. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki tržaških kovinarjev. Na njem so proučili razvoj položaja in zadnje akcije lad-jedelniških delavcev, ki se borijo za sklenitev dopolnilne pogodbe za ladjedelsko stroko. S to pogodbo naj bi se izboljšali mezdni in normativni pogoji ladjedelskih delavcev, ki so sedaj med najslabše plačanimi delavci, čeprav so nekoč prednjačili pred drugimi. Poleg tega pa se delavci tudi bore za spremembo vladne politike do ladjedelske industrije sploh.
Na sestanku komisije so u-gotovili, da so sicer pokazali vladni organi za vprašanje ladjedelstva nekaj razumevanja, kar je prišlo do izraza tudi v razgovorih, ki so jih
sindikalnih organizacij splošno proučitev položaja v ladjedelski industriji, kakor je predlagala FIOM. Po drugi strani pa tudi iz poročila, ki ga je imel minister za državne udeležbe, ni razvidno, da bi sprejela vlada določeno finančno obveznost za okrepitev ladjedelnic, ki so pod državnim nadzorstvom.
Na sestanku komisije pa so tudi ugotovili, da je borba ladjedelniških delavcev in ko. vinarjev v Severni Italiji sploh pripomogla, da se je
položaj razgibal ter da sta dala Confindustria in Inter-
sind pobudo, da bi začeli razpravljati o sklenitvi nove kolektivne pogodbe za vso kovinarsko stroko še pred oktobrom, ko zapade stara pogodba.
Komisija FIOM pa je sprejela le splošen sklep o stavki ladjedelniških delavcev.
imiiiiiiiiiiiiiiiHiiMMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiM«iiiiiiniii,iiiiiiiiiiii»iiii,iiiiiimiMiiin»ii,tiiiiiiiuiiiiii»iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii,iiii
Predavanje Giorgia Cesara študentom
Pozitivna ocena o uveljavljanju italijansko-jugoslovanskih sporazumov
Predavanje je priredilo študentovsko gibanje za svetovno organizacijo
Tržaška univerzitetna skupina študentovskega gibanja za svetovno organizacijo je priredila v poslopju stare univerze predavanje o uveljavljanju italijansko-jugoslovan-slrih sporazumov. Predaval je
Giorgio Cesare, urednik revije «Trieste».
V začetku je poudaril, da so odnosi med Italijo in Jugoslavijo zgled za odnose med državami zahodnega tabora in nevezanimi državami. Ti odnosi so se začeli dejansko razvijati šele po ureditvi tržaškega vprašanja in doslej sta državi sklenili 21 sporazumov. Predavatelj je nato podrobno orisal videmski sporazum o obmejnem prometu in nakazal njegove pozitivne plati, saj je imelo in ima od njega korist prebivalstvo na obeh »traneh meje. Ta sporazum se je sproti spopolnjeval in sedaj bodo morda odpravili tudi omejitve glede prehodov, tako da se bodo imetniki prepustnic lahko vračali čez katerikoli blok
Zatem je orisal sporazum o kulturni menjavi in omenil gostovanje italijanskih gleda-
liških skupin v Jugoslaviji
ter jugoslovanskih v Italiji, pri čemer so imele velik delež zlasti Benetke. V kratkem bo zopet gostovala v Istri igralska skupina Cesca Baseg-gia z dvema Goldonijevima komedijama. Sporazum pa ni kril tukajšnjih krajevnih kulturnih potreb, zaradi česar so bile potrebne razne pobude, kot na primer pobuda za seminarje italijanske kulture v Istri.
Edini sporazum, ki ni dal ugodnih rezultatov, je sporazum o ribolovu, pri čemer pa je treba upoštevati objektivne težkoče, to je krčenje ribjega zaroda v Jadranskem morju.
Kar se tiče gospodarskih odnosov, so cveteli že pred sklenitvijo Memoranduma, ker so se zlasti industrijci v severni Italiji zavedali važnosti jugoslovanskega trga. Tudi tu so razne težkoče, ki nastajajo zl-asti * uveljavljanjem klavzul Skupnega evropskega tržišča. V obeh smereh je bilo lani 61 milijard prometa, trgovinska bilanca pa zaznamuje za Jugoslavjio velik pri-, manjkljaj in zato zahtevajo
Jugoslovani liberalizacijo nji-
L	i >,ir	- . T i .. 1 J .* .. Tl..,,
hovega izvoza v Italijo. Predavatelj se je zatem bežno dotaknil sporazuma o povračilu umetnin Jugoslaviji in končno prešel na Posebni statut, ki je povzročil pri nas toliko polemik. Tu se je mnogo govorilo o dvojezičnosti, bilo je mnogo špekulacij, toda Posebni statut ne vsebuje na splošno pravzaprav nič več kot člen 6 ustave in v bistvu gre le za to da bi ukinili nekatere protidemokra. tične predpise fašistične zakonodaje. To se tiče na primer tudi prepovedi uporabe slovenščine pred sodiščem. Posebni statut bi moral le pomagati za spopolnjevanje obojestranskih odnosov, ne pa jih zastrupljati, kajti vsi sporazumi so v bistvu koristili obmejnemu prebivalstvu in Tržačanom. Italijanska vlada je delala prav, ko je sklepala razne sporazume in treba je le nadaljevati po tej poti.
Po predavanju se je razvi
la diskusija; vanjo so posegli razni poslušalci, ki so bili
•pretežno ‘ denti.
univerzitetni štu-
Podrobnosti stavke pa bodo določili posebej pokrajinski sindikati FIOM za ladjedelnice, ki so v njihovem območju. Sinoči so se zato prvič sestali aktivisti tržaške FIOM, ki so o tem razpravljali, vendar še niso izdali nobenih podrobnih navodil za stavko.
Na zadnji skupščini delavcev ladjedelnice Felszegy so delavci sklenili, da bodo s tajnim referendumom odločili, ali sprejmejo predlog ravnateljstva za uvedbo akordnih dodatkov ali ne. Včeraj je bil tajni referendum in velika večina delavcev se je izrekla proti akordnim dodatkom. Delavci vztrajajo na zahtevi, da se jim- zvišajo- odstotki nagrad, ki jih prejemajo sedaj.
Pod predsedstvom dr. D.orie
Ustanovitev odbora jadranskih industrijccv
V Ankoni se ie ustanovil • Odbor jadranskih industrij-cev» na pobudo združenj in-dustrijcev naslednjih pokrajin:	Ankona, Bari, Bologna,
Brindisi, Chieti, Trst, Benetke in Verona. Do te ustanovitve je prišlo v okviru sklepov, ki so bili sprejeti na zasedanju, ki je bilo v maju 1961. leta v Trstu in na katerem so razpravljali o industriji ter prometu jadranskih področij.
Novi odbor bo proučeval pomorska vprašanja Jadranskega morja zbiral informa cije in statistične podatke za to, da pride do tesnejših stikov med raznimi pristanišči ter industrijci. Skrbel bo za organizacijo zasedanj ter sestankov med industrijci, da se rešijo prometna vprašanja in ustvari solidarnost prizadetih kategorij. Odbor bo deloval v tesnem stiku s prizadetimi trgovinskimi zbornicami.
Odboru predseduje doktor Doria, predsednik tržaškega združenja industrijcev. Predvidevajo da bo prvo zasedanje v Ankoni med mednarodnim sejmom ribolova.
nabrežinski občini iz socialnih razlogov nepotrebna, saj se ezuli sami nočejo naseljevati tam, kjer nimajo nobenih možnbsti za delo. V tej zvezi prav tako pravi Državni svet, da to vprašanje ne spada v pristojnost županstva.
Državni svet je torej s svojo razsodbo dal prav Ustanovi za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem in istočasno tudi ukazal, da u-pravne oblasti ta sklep izvedejo.
Očitno so torej temu sklepu botrovali tisti šovinistični krogi, ki nikakor nočejo priznavati veljavnosti mednarodnih dogovorov in med njimi določb posebnega statuta londonskega sporazuma, ki v členu 4 in členu 7 izrecno ščiti etnični sestav »jugoslovanske etnične skupnosti na področju pod italijansko upravo«, od-nosnp prepoveduje ukrepe, ki bi «ogrozili etnično sestavo« osnovnih upravnih enot, ki so občine.
Pobuda za ugotovitev potreb po delovni sili
Tajnik Delavske zbornice dr. Novelli je včeraj na tiskovni konferenci obrazložil pobudo te sindikalne organizacije, da bi ugotovili stvarne potrebe po delovni sili na našem področju. V ta namen bo Delavska zbornica poslala okoli 6 tisoč industrijskim in obrtniškim podjetjem poseben formular z vprašanjem, koliko delovne sile zaposlujejo in koliko ter kakšne kvalificirane delavce bodo potrebovali, če razširijo proizvodnjo. Na tej osnovi nameravajo uvesti posebne tečaje za one delavce, ki so vpisani v stalni seznam brezposelnih.
---«»-----
Zopet cestni pirat
Ko je sinoči 81-letna Ermi-nia Sofiatti por. Fradel iz Ul. Severi 4 prečkala Ul. Settefon-tane, jo je povozil neki motorist, ki se je za hip ustavil, nato pa izginil s svojim vozilom. Zenic/o, ki si je zlomila desno ramo in je zgubila spomin ter se je pobila po glavi, so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek.
Sinoči so na ortopedski oddelek sprejeli s pridržano prognozo 76-letno Olgo Kortan por. Svatosch iz Ul. Volta 12, ki je popoldne nerodno padla v spalnici in si zlomila desno nogo,
----«»■---
od Sp. Magdalene 1789, ki so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Peljal je voziček, pa se mu je spotaknilo ob žico in je padel. Pri tem se je pobil in ranil po obrazu, zaradi česar se bo moral zdraviti od 7 do 12 dni.
in jeklarne v Ravnah.
Med obiskom je delegacija razpravljala z voditelji Ljudske mladine Slovenije, s profesorji, s študenti, občinskimi voditelji in voditelji raznih socialnih ustanov. Ti razgovori so ii služili za boljše spoznavanje socialnih problemov v Sloveniji in naporov pri gradnji socialistične družbe v Jugoslaviji. Obisk se je zaključil s sestankom tržaške delegacije ter voditelji CK Ljudske mladine Slovenije. Razgovori so potekali v prisrčnem ozračju. Poudarjena je bila važnost stikov med tržaško federacijo komunistične mladine in Ljudsko mladino Slovenije, ker taki stiki prispevajo k prijateljskim odnosom med mladino tržaškega področja in mladino Slovenije, obenem pa tudi k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju problemov.
V delegaciji komunistične mladine iz Trsta je bila tudi predstavnica komunistične mladine iz Gorice.
V okviru kulturnih stikov Cesco Baseggio tudi letos v Istro
Igralska skupina Cesca Ba-seggia, ki je že leta 1957 m 1959 gostovala na Reki in v Istri, bo tudi letos opravila turnejo po raznih istrskih mestih. 26. maja bo nastopila v Kopru z «La (ocandiera*, nato pa bo obiskala še Buje, Rovinj, Pulj in Reko. Razen z «Locandiero» bo nastopala še s komedijo *Il burbero be-nefico». Za gostovanje te odlične dialektalne igralske skupine iz Benetk vlada v Istri veliko zanimanje.
V industrijskem pristanišču se je ponesrečil na delu včeraj popoldne 53-letni Ivan Knez iz begunskega taborišča pri Orehu, ki so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Knez je pomagal raztovarjati opeko s tovornjaka, pa je nerodno padel, ko je hotel skočiti s tovornika. Pri tem si je zvinil koleno desne noge
Fregata «bergamini» na poskusno vožnjo
V petek bo opravila prve poskusne vožnje nova fregata «Bergamini», katero so zgradili v ladjedelnici CRDA v Tržiču in ki je sedaj v doku v ladjedelnici Sv, Roka, kjer opravljajo zadnja dela. Fregato bodo nato odpeljali v Ta-ranfo, kjer bodo nanjo montirali razne naprave. Predvidevajo, da jo bodo junija izročili vojni mornarici.
Slovensko gledališče -	v Trstu
priredi danes 11. aprila ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah komedijo Dario Fo
ARHANGELI IN AVTOMATI
Komedija v treh dejanjin Prevedla: Lelja Rehar-Sancin Scenograf: Jože Cesar Kostumograf: Ružiča Fanelli Glasba; Fiorenzo Carpi Režiser; Anton Marti, k. gost Ponovitev v nedeljo 15. a-prila ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
nnnnmimimimmnminnnt
glasbena matica
------ I H S T ---
V soboto, 14. aprila ob 20.30 v Avditoriju
akademija glasbene šole
Sodelujejo:
solisti
pevski zbor p.d. Prosek-Kon-tovel
združeni mladinski pevski zbori
orkester Glasbene Matice
Prodaja vstopnic o<j četrtka dalje v Tržaški knjigarni. Ulica sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom v baru Moscolin nasproti Avditorija.
Ponovitev akademije glasbene šole bo v nedeljo 15. aprila ob 17 uri v dvorani zadružnega doma na Kontovelu.
mmmTmTmmmTTTmmmTTTi
VERDI
I
..............ii ii minili m......n um ii m iiiiiii iitiiiiin m nuni Miiiiiiiiiiiiii mi imun n nun iiihub
Novice iz koprskega okraja
12 umetniških razstav okrajnega muzeja v Kopru
Predvajanje filma <rNe ubijaj» na Koprskem - Vrsta prometnih nezgod
Nezgode na delu
Na delu v lesnem pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 57-letni Bruno Serga
Okrajni muzej v Kopru je pripravil program letošnjih prireditev. Med drugim nameravajo organizirati 12 umetniških razstav.. Razstavljali bodo predvsem umetniki, ki stalno živijo na koprski obali, od drugih pa naj omenimo zlasti tržaške slikarje Saksido, Černigoja in Hlavatyja. Nekaj razstav bodo posvetili tudi etnografiji in umetnostni zgodovini.
V koprskem okraju so se že začele priprave za štafeto mladosti, s katero bo vse prebivalstvo Jugoslavije počastilo 70-letnico rojstva predsednika Tita. Glavna štafeta bo prispela v koprski okraj 10. aprila. .Ta dan bo okrog 17. ure slovesen sprejem v Postojni. Iz Postojne bodo tekli nosilci štafetne palice čez Sežano, Divačo in Hrpelje do Kopra, kjer bo zvečer okrog 20. ure veliko zborovanje, na katerem bo govoril tajnik o-krajnega komiteja ZKS Albert Jakopič. Naslednji dan zjutraj bodo štafetno palico s čolni prepeljali preko Izole do Pirana, pri Sečovljah pa jo bodo izročili športnikom puljskega okraja.
# # #
Predstavniki tiska so si v Kopru ogledali film «Ne ubijaj», ki ga je režiral Claude-Autant Lara. Film so predvajali včeraj in danes v I-zoli, jutri ga bodo vrteli v Šmarjah, v četrtek na Sko-
amrnimmik
predvaja danes 11. t.m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
ZADNJI CAR
(L’ultimo zar)
T....-	- ”'T‘ '”'V
Zastrupitev s plinom
V fotografskem laborato
«Avanzo» v Ul. Cavana se j-včeraj popoldne nekoliko z, strupila s plinom, ki je uha jal iz pečice, 16-let.na Gabriela De Piccolo Lustin iz TJ,. Rossetti 89. Dekle so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni Helek a ne bo hudega, saj bo okrevala v treh dneh.
Igrajo- EDMUND PURDOM, GIANNA MARIA CANALE in JOHN DREW BARRYMORE
fijah, v petek, soboto in nedeljo pa v Kopru.
Kakor je znano, je bila premiera tega francosko-jugo-slovanskega filma lani poleti na osmem festivalu jugoslovanskega filma v Pulju. Proizvodnjo je prevzelo črnogorsko filmsko podjetje Zeta film. V glavni vlogi nastopajo Laurent Terzijef, od jugoslovanskih igralcev pa Marijan Lovrič, Mavid Popovič, Miča Orlovič in Ivo Jakšič.
**#
V soboto dopoldne se je dogodila prometna nesreča na cesti II. reda pri kamnolomu v Izoli. Pri zavijanju v levo na stransko cesto, je zaradi slabih zavor voznik tovornega avtomobila GO 36-68 Ivan Abramič iz Nove Gorice trčil z osebnim avtomobilom PU 19-50, katerega je upravljal Mate Trošt iz Rovinja. Na srečo telesnih poškodb ni bilo, nastala pa je materialna škoda na osebnem avtomobilu.
Do nesreče je prišlo tudi na cesti v Mihelu pri Bertokih. Med prehitevanjem osebnega avtomobila TS 27922, katerega je vozil Claudio Zu-pin iz Trsta je prehitevane-mu avtomobilu KP 28-26, katerega je upravljal Angel Bertok iz Bertokov, počila pnevmatika, zaradi česar je vozilo zaneslo in je prišlo do trčenja z avtomobilom TS.
Včeraj popoldne se je pripetila hujša prometna nesreča tudi na cesti med Giuster-no in Izolo, kjer je motoristu Aleksandru Bernetu iz Izole počila pnevmatika na prednjem kolesu, zaradi česar je z motornim kolesom zavozil v obcestni jarek. Potnici Angela Berne in Orlanda Kovačič sta se pri padcu hudo telesno poškodovali in bili prepeljani v izolsko bolnišnico.
QgBiW(8!»re?fflla
Predavanje SPDT SPDT priredi v četrtek 12. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvo. rani v Ul. Geppa 9 planinsko predavanje. Predava dr. Dorče Sardoč o «Gorah in hribih«.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - Ul. it. Frančišk« 29 Telefon «1-702
NOVO:
Dr. Zadnikar:
Hrastovlje L 900,—
Woltari:
Turnus nesmrtni
L 2.500 —
Jutri ob 21. uri bo otvoritev Spomladanske simfonične sezone 1962 s koncertom Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Ferdinanda Pre. vltallta.
Na programu: Boccherinl-Slm-fonija op. 16 (nova za Trst); Mendelssohn-Simfonija št. 3 op. 56 »Škotska«; Busoni-«Turandot», simfonična suita (nova za Trst); Franck-«Eros in Psihe«; Stravvin. sky.«Ogn)eni ptič« — baletna suita.
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prevzemanj^ abonmajev za sezono, danes pa se začne prodaja vstopnic za prvi koncert.
TEATRO NUOVO
Danes v sredo 11. aprila ob 21. url za abonente reda A uprizori Tržaško stalno gledališče tro. dejanko Giuseppa Giacose »Žalostne ljubezni«. Režija Sandro Boletu, v , glavnih . vlogah nastopijo Ottorino Guerrini, MarlSa Fabbri, Carlo Bagno, Guido Laz. zarini, Omero Antonutti.
Nazionale 16.00 »Sesti JuflaK> sesto eroe). Tony Curt|S' mes Franclscus.
Fenlce 15.30 «Pasj| svet« ^
H zv canpi Tochn i c/vlflf.	,.i
do cane). Technlcolor. -jt
prepo,»'
tijev velefilm. mladini.	j
Excelsior 15.30 »Sedem s"!((! grehov« (1 7 peceatl ca" j( Marina Vlady, Laure11 zieff.
Grattacielo 16 00 «Ena,
(Uno due tre). Nova komedija Billyja Wildc’) ' Zadnji dan.	..
Arcobaleno 16.00 «Ljubim'"j) go Tognazzi, Marisa j
Supercinema 16.00 »SafflS«* ( novanje« (L^ppartameH”^ lo scapolo). Barve de * Tuesday Weld, Rioharo mer.
Alabarda 16.00 «Jesslc»»-nicolor. Angie Dlckuis®,«'j
eninn flnhrlftlC *
va Koscina, Gabriele Prepovedano mladini. Aurora 16.30 »Divja de* (Paese selvaggio).	po
Cristallo 16.00 «RazporoKa i, talijansko« (Divorzlo 31 j
na) Marrpllrs
na). Marcello Mastro Prepovedano mladini, m Garibaldi 16.30 »Besni »gji
(I giovani arrabbiati)-J/jjJ l|
Burton, prepovedano '
Capitol 16.30 «Nežna Je ,.J
(Tenera č la notte). Jones, Joan Fontaine- ^ Impero 16.30 »Poglej z
(Un0 sguardo dal
Italia 16.00 »Prestol za n-# (Un trono per Chrlstlnet nicolor. Cristina Kam1.^, Angel Aranda. Zadnji “ Massimo 16.00 «Meč Isla„-V spada dellTsIam). Ter Folro LuMi, Zadnji dan.
Moderno 16.00 «Bitka Prl mu« (La battaglia
adiV
Technlcolor John chard VVidrinark.
Wayn('
Astoria 16.00 »Portorika,
rCflsli
John Saxon, Linda t;r(saPoi'
Astra 16.30 »Sabotaža« '^i, gio). Prepovedano c'3 Vittorio Veneto 15.00 ci In premaganci« v F vinti). Burt Lancaster,
gomery Clift.	,„imO 'J
Ideale 16.00 »Ne izgub')" M
GOJENCI SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA V TRSTU
priredijo v nedeljo, 15. aprila ob 16,30 v dvorani na stadionu »Prvi maji) Vrdelska cesta št. 7
dramo v treh dejanjih
JEZUSOVI
APOSTOLI
Po motivu iz romana Leonharda Franka napisal J. J.
Režiser: Stane Starešinič Scenograf: Ivo Kufersin
Godi se v nemškem mestu Wiirzburg tik po drugi svetovni vojni.
V soboto, 14. aprila bo v kino dvorani v SV. KRIŽU ob 20.30 gostoval priznani moški
PEVSKI ZBOR «LIRA»
iz KAMNIKA. Pester spored bo zajemal skladbe zna. nih skladateljev Gallusa. Mozarta, Dvoraka, Volariča, Prelovca, Venturinija, Adamiča, Simonitija, Marolta, Vrabca ter črnske duhovne, ruske, dalmatinske in slovenske narodne pesmi.
Slovenska prosvetna zveza vabi k polnj udeležbi.

Prosvetno društvo »Ivan Can. kan priredi danes 11. aprila ob 20.30 v dvorani v Ul. Mon-tecchi 6 zanimivo predavanje Maria Magajne, k) bo pokazal bogato zbirko diapozitivov iz svojega potovanja po Španiji,
OsDofeO
Izlet v Cankarjev slovenski paradiž
Ker odpade izlet na Plltvlčka jezera, priredi SPDT enodnevni izlet v ponedeljek dne 23. t.m. v Cankarjev slovenski paradiž: od Logatca Pod Rovtami v Žiri in Škofjo Loko. Povratek skozi Ljubljano,
Vpisovanj« v Ul. Geppa 9-II. v dnevnih urah.
ve« (Noe perdiamo Ugo Tognazzi.' ,«ariiSM.| Marconi ib 00 «Pater * šče nevšečnosti« (Ffa pn cerca guai). — Aid® Maurizio Arena, Elsa jj)i| Abbazia 16.00 «Sabotaža* ud:']
'taggio), prepovedano " ^ej Odeon 16.00 »Dvakrat ^ , mre« (Due volte non re).	. (t;
Skedenj 16.00 «Dvigne » - ; (H vento si alza)- L gens.
Kino ROSANORA-BoJfl
. j, I
predvaja danes.I*', ob 19.30 til®-
GREŠNIKI v
V BLUE Jl^ |
(Peccatori in biueN Igrajo: Pascale P8***1
Andrea Parisy, Jacques Cltam®. Laurent Terzie«
KINOPROSEK-KOI«
predvaja danes »*•	j
ob 19.30 universal	1
KULT KOBRj
(II culto del

HOJ ST V A, SMRTI	jt|
Dne 10. aprila utnr*° I Trstu rodilo 12 otrok.
Je 15 oseb.	jjdu
UMRLI SO: 86-letna Budicin por. Marang°n' 0PJ Gabriella Zorzettl mittl, 49-letm Cesare rfit.. letna Gaoriella Ferlad niottl, 86-letna Anton
por. Menossi, 68-letna
Erclavec por. Rosi, , colb Viola, 47-letni C»« 83-letna Paola ZuH*®affl>ry

so, 65-letni Vittorio . letm Roberto Zucuh^jfl«1;
Guglielmina Kuk vd- , letni Giuseppe Bll'u*"t,n| Glovanni Dussinl, no Fabiani.	ji
—**" ijtii* ,tr
NOČNA SLUŽBA v
Alla Kedenzione	l';,
di 5; Benussi, Ul. Cavaf,f>i‘ la Minerva, Tig =,v‘ rt3 Jj, 1; Ravasim, Trg u1D .,j P Galeno, Ul. S. Cili»° van).
ISCEM 15— 16-letnega 'Vljl| ki zna voziti motorna^ govina jestvin, Ul.
lid®V
Zveza vojnih	'
izreka družini l”8 -«1», globoko sožalje treh P
na Mahneta, očeta partizanov.

Zveza partizanov'	5»
ozemlja izreka 1S . cabl j| druži ni Mahne ob 1 8 I Ivana.
+
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedh0 pustil naš dragi oče in stari oče
ob 16.
IVAN MAHNE
Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, l2’ 16. uri iz glavne bolnišnice.
ŽALUJOČA DRUŽINA RlA
Trst, 11. aprila 1962.
»K*
is,
^SLEPICE ZAOSTALOSTI MLADIH DRŽAV
Cejlonska vlada v resnih težavah
^rote reakcionarnih skupin, izraz nekaterih osnovnih nerešenih vprašanj
./^nje
?,tUsPel0
le mesece se je v zvezi z C(il-;° desničarsko zaroto na
tlivem” .P°8°sto omenjalo ime 8ov0 Gunetilekeja. Na nje-Cedural eSt° vlada' kljub pro-n0Vala n®mu zavlačevanju, ime-Ve<j]a j?Pa'avo. Obenem je u-jtvila P°‘'tiko «trde roke» in na-^v«‘° procesov proti za-*i o0 • bodo sojeni na osno-Ni zakona, ki predvideva . V^Jtno kazen.
* moč, B° 'a^o, resda, dokazuje Nonfk tUdi slab°st sedanjega jebistve®a režima. Vsekakor pa N ja° razmer v vprašanju, ali Novolri-*-	dejanski namen,
^iil«ltl določene notranje na-b»mena 2aateve. In če takšnega 'tnio	P°iem je bila kriza
'H 8ie- °2ena, vtem ko bo prej v isti 8J,.m°rala znova izbruhniti Kore '- Pa še huiši obliki.
S#jo s. ne omenjene situacije se-'959, v s°Vn° globoko nazaj v 1. minji t u ’ k° 9e traS'ono pre-akratni predsednik vlade
el*'
„11*
S
s*
m**
rn^n
na*!
ifli^
Al**|
rne'
<
s
Si
$
A
4, ■J
A
t#
eaps
it,
'A
id!
mi
>1
%
: n
c^t
V'
w ; P
yd* i
<4
!f&
rol
&
&
✓
tdov jV
P
Letošnji
Oskarji
ciarjl|a boren za vlogo v »Cio-" ~~ Jugoslovanska risanka iiSurogatn
PrS^NTA MONICA, 11. — S„n "Ciuic Auditoriumom» v 2bra,a Monici se je sinoii je p°j 2e^° ve^‘ko publike, da ,ei	komaj vzdrževala
ki j di so ju radovedneži, Oietni,/Oteb videti filmske u-n» j.ke, in tudi večja skupi-Proti ■ ■ ki je demonstrirala ‘ki ,J.eare9°ciji tudi v film-
Nator-1striji: Toda t0 orga' k, sa-lev prireditve ni moti-*cok , le šlo za podelitev O-
Nj ‘ naftrad-
Mii ■ Priznanj je tokrat ki ■ ^drn ,West side story, loj),*,.dobil 10 Oscarjev, za So j 9®° g lavno žensko violo re,e dobila Oscarja Sophia CI°0o *a 0(Mčno odigrano Mji°c- ® De Sicovem filmu "lojij	enako nagrado za
'bili-	je	dobil Maxi-
N «./	za	vlogo v fil-
terp/ “dgement at Nurem-i ’	* mo ga pri nas v*-
*oici .0c* naslovom «Zmago-2» *n Premaganci«, kirjp “iooijšo režijo ata O-
Non, dobi!“ Robert Wise in <u, ,le
Rob bin
film
^°0la|ejfe. stor«*, ki ie bil
Š*f“
tudi kot najboljši najboljši igralec
Jeki „„e dloge je bil z Oscar-N, grajen George Chaki-P<1 3® d h*Tezno gensko vlogo rel° J5 da Oscarja Rita Mo-!a *i>oi- a sfa bila nagrajena "N fili 'dofp p že omenje-, Ko/ , u
tVest side story,
! tOkr’bgl]Si tuH film ie
. "i ,7,, 1 nagrajen švedski
Ij,, ,r°Ugh a Biass dar.
šfej
nj *a ni’nl’ ** so bdi letos In *° Sp V,°n' n“din nagrajeni *e bil”1 ‘Diišč u travu, /bie j« ^ograjen zaradi iz-
c. ^“jen Pra® tako je bil
'»n, n tudi tiim .i „
e* o čr!Jdi	*Do spac-
^,d!m >un°belem, „ baruah 0^0 f est side storg*. Za ^«Co»./otOgrafii„
dob.
Qrja °aTaJijo sta dobila n J*lern 0 sPaccone» ,> čr-^-aHln^est srde storg.
Ce n tUdinn ’e bil na' n' ki j zaradi svoje glas-
OShp Sau,a c,:apli'
% j*''a Greena, Sida Ray-"	trpina Kjstal«.
Sh n y,°Tn° še nekaj le-
d dofcoT^rjep: fcot najbolj-e,0!>iI lr^entarec ie Oscarja l! ‘a h/ 0ski film .Le ciel na^ni , ae*, kot kratkome-i 8r«je« U7nent«rec le bil i!'t.'lope,a?nleri®ki film .Vro-0, tipe,,,, °t dokumentarec ! “len a H,ilvlienja je bil na-shL”1 'Seauiards the
r°*Io»«n/ki	r!Snnka P“
» “°Phi Kl J*tm «Surogat».
Nena “ L°ren, ki je bila na-l°J *ati.!-,0*car3em, ni vso No nal*d<la očeso, ker je ta, e.'*ia®i[oe5t. iz Amerike. Kot
*«ti
** m.
in’ k/ 0a .b° režiral t„est,ati a-nos' naslon «1 se-n,1 ki N* Altona». De Sica Noro,6. Tečiral film .La upravičeno nav-
'°, Jte'r'i‘ 9e ostala v Rimu v dim ,se Pripravlja na no.
°1Cq ■ > Ki a n	i nt

Sip
j,, Nami *; Zato te P0oum-
"/ilm ’ Pripravlja se-
ira, in :i
ni.
• d
OUq .	vwv— J-!
izjava upravičena.
ko16’ ki bbl/ Man, torej že Doajeni * bilt z Oscarjem
ie nfC<I dobit /°dam°. da 16
Je0o-
že dva Oscarja,
najbolj samostojne, od nikogar odvisne zunanje politike, se je v prvi vrsti oprl na delavsko gibanje v mestu in na zmerne politične sile na vasi. Vtem je prišlo do njegove smrti, pa sta tako njegova stranka kot tudi dežela ostali brez sposobnega voditelja.
Konservativna in Zahodu naklonjena meščanska desnica (zbrana pretežno okrog Združene nacionalne stranke) v tem času, na srečo, še ni bila tako močna, da bi se bila lahko znova polastila izgubljene oblasti. In po splošnih volitvah 1960, ko je levici uspelo postaviti za predsednika vlade soprogo pokojnega Banda-ranaikeja.je tej v parlamentu vendarle bila zagotovljena kolikor toliko trdna volilna večina. Nova vlada, v kateri ie imel najvidnejše mesto finančni minister Felix Diaz Bandaranaike, pa se je kaj kmalu znašla pred velikimi težavami. Gospodarstvo, namesto da bi napredovalo, se nikamor več ne premakne; vladnim ukrepom se upirajo tako administrativni aparat kot kapitalisti in katoliška Cerkev; Zahod se brani dajati kakršnokoli učinkovito gospodarsko pomoč.
V takšnih pogojih se je vsak nadaljnji gospodarski napredek dežele prenehal. Svoje napore je vlada začela raje vlagati v akcijo, da se sinhaleščina proglasi za uradni jezik (s čimer je dregnila v zelo občutljivo vprašanje saj predstavlja tamilska manjšina tretjino prebivalstva) in da se privatne šole podržavijo, Obsedno stanje, proglašeno v lanskem letu, kot rezultat takšnega dozorevanja političnih odnosov v deželi, je samo še poslabšalo položaj. Posebno v mestih. Brezposelnost stalno raste in je že dosegla nevarno mejo desetih odstotkov vsega prebivalstva. Izvoz je bil konec lanskega leta za 100 milijonov rupij manjši kot v 1. 1960, devizne rezerve naglo kopnijo, tuji kapital pa je samo v letu 1961 potegnil iz dežele okrog 150 milijonov rupij. Vzporedno s tem, oziroma prav zaradi tega z vprav vrtoglavo naglico rastejo tudi življenjski stroški. Sindikati so napovedali in so na tem, da uresničijo celo vrsto stavk. ’
Tako se je vlada konec preteklega leta naenkrat znašla o-samljena in razrahljana. Vrh tega položaj dežele po eni plati jo sili, da bo bržkone morala napovedati in uresničiti vrsto tako nepriljubljenih ukrepov kot sta n. fpr. zmanjšanje socialnih podpor in odprava državnega prispevka kmetom, po drugi pa se gotovo sama dobro zaveda, da bi to utegnilo postali zanjo zelo tvegano. Tudi se govori o možnosti spremembe parlamentarnega sistema, kii ga ie Cejlon sprejel kot dediščino Angležev, pa glede na okoliščine deželi ne more u-strezati, toda v tem trenutku bi takšen poizkus samo še zaostril že tako napete razmere.
Nevarnost desničarskega udara obstaja potemtakem vse od leta 1959. Reakcija, zbrana okrog Združene nacionalne stranke, je usmerila, ob izdatni podpori Zahoda, vse svoje napore na to, da zruši režim. V ta namen se poslužuje bodisi demagoških volilnih obljub, bodisi se na to pripravlja tako, da zbira lastne sile za čas, ko bo nastopil tako imenovani »ugodni trenutek«. Po večmesečnem stalnem slabšanju položaja in, končno, z odkritim spopadom med vlado in stavkajočimi delavci, so bili, po mnenju desnice, konec letošnjega februarja podani vsi pogoji za napad.
Kako se je puč končal, je znano. Vtem pa se gospodarski položaj dežele še vedno slabša. Desnica je trenutno, resda, omamljena, nikakor pa ni uničena. In najnevarneje je to, da se vlada nikakor še ni odločila za kompromis s sindikati, s čimer naj bi se našla ustrezna rešitev za njihove minimalne gospodarske in politične zahteve.
Glede na izkušnje in ob upoštevanju pogojev, ki se v ničemer niso izboljšali, torej tudi za naprej ni moč povsem izključiti možnosti novih zarot. Bodočnost ter izboljšanje položaja v deželi pa sta zdaj odvisna tudi od tega kakšen nauk je vlada potegnila iz februarskih dogodkov, potemtakem ne samo od njene odločnosti in moči, marveč tudi, kakšna bo njena nadaljnja gospodarska in politična usmerjenost.

■V|)br!j"te	voditelj Ban-
l" C- neNa£;eloval je Stranki Si Nj m ®avno najmočnejši S,>Wandl franki v poli-* h ' «*i/n 1 Ceilona. Da bi N .toednel uresničil določe-
^	(Jružbeno-gospodar-
N tač«.bf navznoter, na-a* Cejlonu pot kar
Francoise Prevest, ki je z Vallonejem igrala v filmu »Vojščakov počitek« je najresnejši kandidat za glavno vlogo v filmu »Morje«, ki ga dela Griffi
OBISKI PRI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKIH IN UMETNIKIH
Iz razgovorov s Francetom Steletom
(Dr. France Stele, redni član SAZU, upokojeni redni profesor za umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani, upravnik Sekcije za zgodovino umetnosti pri SAZU, član in dopisni član raznih akademij in mednarodnih znanstvenih ustanov)
O svojih doživetjih kot ujetnik v Rusiji v prvi svetovni vojni in o poznejših dogodivščinah v tej zvezi mi je prof. Stele pripovedoval veliko zanimivega.
«Na fronto so me poklicali takoj štirinajstega leta in že sredi septembra sem padel na ruski fronti v ujetništvo. Ostal sem tam celih pet let in doživel kajpada tudi oktobrsko revolucijo... Kot ujetnika so me poslali v Sibirijo, v Ciito, v Novo Nikola-jevsk.v Semipalafinsk in Jekaterinburg; a revolucijo sem doživel v Tari, ki je že blizu To-bolska. Da, Tara. To je bilo takrat še staro mesto iz samih lesenih hiš, ki je nastalo še takrat, ko je Jermak osvajal Sibirijo. Tara je bila tedaj, ko aem bil tam, še daleč od železniške proge, vanjo se je prišlo po cestah in po vodi. Bil je ta kraj skoraj povsem odrezan od sveta in revolucija se je tam občutila zelo skromno. Sprva smo se kre-tali okrog svobodno, a potem so nas spet zaprli. Boljševiki so za-čgli pogajanja z Avstrijo, da bi izmenjali ujetnike. Na ta- račun« — pravi smeje prof. Stele, «sem postal tudi jaz invalid. Pred zdravnika — bil je
boljševik — sem peložil lu rubljev na mizo. pa mi je izdal potrebno potrdilo o invalidnosti. Vprašal me je: Kje pa so vaši tovariš? — Pridejo jutri, sem odvrnil. Naslednji dan so se vsi moji sotrpini oglasili pri zdravniku in prejeli zaželena potrdila. Odpeljali smo se z ladjo. V Omsku smo kapnili na Cehe — saj se spominjate češkoslovaških legij? — in ti so nas odpeljali v taborišče v Krasnojarsk. Takrat sva bila še skupaj z Vojeslavom Moletom, ki je prav v tem času napisal nekatere pesmi iz zbirke Tristia ex Siberia. Takrat je razsajala tista huda gripa, ki so ji pravili španska in za katero je pomrlo po svetu več ljudi kot jih je padlo v vojni. Tudi mene se je lotila. Imel sem tako vročino, da sem se hodil s pograda hladit v sneg. Veliko jih je pri tem zmrznilo. Tiste dni sem prejel brzojav, naj se zglasim pri Jugoslovanski komisiji v Jekaterinburgu kot slovenski u-rednik lista Jugoslavjanin, ki so ga izdajali Cehi. Izvod tega časopisa ima Narodna in univerzitetna knjižnica; v teh je več mojih člankov. Sprva smo propagirali federativno republiko Jugoslavijo. Vendar so kmalu začeli vršiti pritisk na nas v tem smi-
slu,	da	pristanemo	na	Jugoslavijo	kot	kraljevino.	Pod	tem pri-
tiskom sem napisal svoj zadnji politični uvodnik z dvoumnim naslovom:	Pro bono rei publi-
cae...«	j
«No, tedaj me je prijatelj, češki zdravnik, naredil zopet za invalida. Takrat je prezident Wil-son povabil v Ameriko tisoč Cehov, da se jim zahvali za udeležbo	v protinemški	in	protiav-
strijski vojski. Tega češkega zdravnika sem poznal že od prej. Rekel mi je: Naših jih gre 10C0 mož domov; tudi ti lahko greš, saj si naš. — Tem Cehom sem se pridružil tako tudi jaz. Iz Jekaterinburga smo se peljali februarja 1919 v Vladivostok, od koder smo se čez mesec dni odpeljali v Ameriko in pristali v San Diegu v Kaliforniji. Od tam smo prišli v Washington, kjer je bil slovesen sprejem v Beli hiši pri predsedniku Wilsonu. V Ljubljano sem se vrnil 24. avgusta istega leta, potem ko so •ne	bili	odpustili v	Pragi. Moja
pot okrog sveta je trajala pet let. Domov sem prišel kot nov človek.«
«Na proslavi Podbevškove šestdesetletnice ste veliko zanimivega pripovedovali o svojem bivanju v Sibiriji o tamkajšnjih fu-
BISERKO CVEJ1Č JE V DOMOVINI ČAKALA BODOČNOST
Pevka, ki do 22. leta še ni poznala glasbe
Na tovornem vlaku skrivaj iz Belgije v Jugoslavijo - Nadarjena učenka prof. Rijavca - Spre j-ta v dunajsko Državno Opero
Stara ljudska modrost pravi, da človekovo nrav najlepe spoznaš v igri. Znabit da to drži. vsekakor pa ne v umetniškem svetu. Zadostuje, če mimogrede pokukaš v garderobo neke znane igralke, pa se prepričaš, da je res tako. Zaradi neučakanosti in velike nervoze pred nastopom, bo redko katera pokazala kaj več obzirnosti in potrpljenja. Na prste pa gre prešteti tiste, ki bi, postavimo, med oblačenjem in šminkanjem mimogrede rekle svoji ko-stumerki: «Danes ,pa ste mi res lepo pripravili mojo lasuljo, res lepo, mnogo lepše kot zadnjič.« Ce pa ima kdo to lepo navado, da v vsakem trenutku in položaju ohrani svojo ljubeznivost, da je topel do najbolj
Biserka CveJič v vlogi Carmen
skromnih ljudi, je to prav gotovo Biserka Cvejič, mednarodno priznana jugoslovanska operna pevka,
In sploh je ta mlada žena zelo preprosta in enostavna, prisrčna in prostodušna, v ničemer ponarejena.
«Veste,» pravi, «prav oddahnem se, ko pridem v Jugoslavijo. Tu sem lahko pač takšna, kakršna v resnici sem, in prav nič potrebno ni, .da bi se obnašala kako drugače, kot mi to paše.« Pa se zraven veselo nasmeje, kakor da bi v tem našla neko posebno zadovoljstvo. «Na Dunaju,« nadaljuje, »je vse tako togo. Na silo moram igrati fino damo, kar me zelo utruja. To mi nikakor ne leži.«
Prav v ničemer ne spreminja dejstev, kakor bi to bilo njej v prid. Niti, ko jo povprašaš za leta.
»V resnici jih imam že osemintrideset,« pravi, «toda, to je
samo petintrideset Veste,« bo pri tem rekla in se obenem zarotniško nasmehnila, «dobro je biti čim mlajši.
Danes je Biserka Cvejič stalna članica dunajske Stadtsope-re, deležna pa je že bila aplavzov v Metropolitan-Operi, Scali, leningrajski Operi, pa še na o-drih Belgije, Švice, Francije, Nemčije, Švedske, Danske, Španije, Poljske. Vsakdo bi pričakoval, da bi ob vseh teh uspehih ne mogla Ostati še tako skromna in neposredna, v resnici pa je ona ostala takšna in se v tem pogledu najmanj ni spremenila. Dovolj je reči, da od vseh svojih mednarodnih naslopov, ki so ji vendar prinesli zelo velike uspehe, nima niti ene fotografije, oziroma, kolikor jih ima, jih sploh s seboj nikdar ne nosi. Pač pa rada pripoveduje svoje anekdote. Recimo ono, kako je lansko leto dopotovala v New York, kjer je imela nastopiti v Metropolitan-Operi. Torej, ko je stopila iz letala, se je ozrla okrog, da bi kje zagledala Kurta Adlerja, opernega dirigenta, ki jo je imel na letališču sprejeti. Ni ga bilo. Bil pa je tu neki črnec, ki je pristopil k njej in jo nagovoril. Misleč, da je prišel ta namesto Adlerja, in ne poznavajoč angleščine, mu je na njegove besede kar odgovorila z «yes». No, sedli so zatem v avto, toda že čez kratek čas, se ji je zazdelo, da nekaj ne bo v redu. Nekaj z besedami, nekaj z rokami, sta s črncem takoj ugotovila pomoto. On je sicer tudi čakal neko pevko, toda ta je imela nastopiti na Broadwayu. Vrnila sta se na letališče, kjer je on našel svojo pevko, Biserka pa Adlerja.
Z nenavadno ljubeznijo in toploto se spominja svojega pokojnega profesorja Rijavca. «Bil je krasen človek,« pravi, »velik umetnik, požrtvovalen učitelj, moj drugi oče. Do zadnjega dne me je poučeval in nikoli ni zahteval plačila za svoje delo, kar je zelo redko. Bil je zares krasen človek in izredno skromen.«
«Kariera operne pevke ni lahka,« ugotavlja zatem, »marsikaj je treba žrtvovati.« Pri tem ima Biserka gotovo v mislih svojega moža, zdravnika v Beogradu, ki je nanj vezana z ljubeznijo in spoštovanjem, pa vendar ne more, iz delovnih razlogov, biti skupaj z njim, kolikor bi želela.
Sicer pa Biserka Cvejič ni nikoli niti sanjala, da bo kedaj postala operna pevka. Prišlo je čisto slučajno -n samo od sebe, pred nekako šestnajstimi leti, ko je, premagana od silnega hrepenenja za neznano domovi-
no, na skrivaj odpotovala iz Belgije v Jugoslavijo. Oče je v Belgiji dela! kot rudar, svojega rodnega kraja pa ni nikoli mogel pozabiti. Venomer je o njem govoril tudi svojim otrokom ter jih učil peli dalmatinske pesmi. Umrl je 1. 1942 v neki rudniški nesreči. In ko je 1. 1945 v Belgiji gostoval mladinski zbor • Lola Ribar«, je njeno hrepenenje po neznani domovini še naraslo. Enkrat 1. 1946 je skočila na neki tovorni vlak in se na njem pripeljala do Jesenic. Odpeljana je bila v Zagreb, od tu pa je zatem odšla v Beograd, kjer so ji znanci iz «Lole Ri-bara« poiskal zaposlitev.
• Nisem bila najboljša delavka«, se nekako upravičuje, »mnogo raje sem pela v raznih mladinskih društvih. Bila sem tudi na progi Brčkc-Banoviči, kjer sem nastopila v solo-petju. Ljudje, ki so me poslušali, so govorili, da imam zelo lep glas. Potem so mi v podjetju ponudili štipendijo, da bi se izpopolnila v petju. Sprejela sem bolj iz lenobe kot iz prepričanja«.
V desetih letih šolanja na Beograjski glasbeni šoli, je Biserka pela v več manjših in večjih vlogah. Nato je čisto slučajno odšla na Dunaj, kjer so jo poslušali in zatem sprejeli v Državno Opero. Dobivala je vse večje vloge in njena slava je rasla. Danes poje skupno z najslavnejšimi pevci, pod taktirko najbolj priznanih dirigentov, zasluži po 1.000 dolarjev mesečno, a kljub vsemu je še vedno ostala skromna, vesela in enostavna.
USPEH MLADINSKE DRAMSKE SKUPINE
«Klic zemlje» na Kontovelu
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Spoprijeli se boste s poslovnimi nasprotniki, pri čemer morate biti previdni. Veselje in zadoščenje v družim.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) U-godna prilika tudi za dokaj tvegane posle. Krajša ločitev bo samo poglobila neko ljubezen. Zdravje odlično.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce boste v nekem poslu nekoliko popustili, se boste ognili dokajšnjim komplikacijam. V družini zadovoljstvo z otroki.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne zaustavite se že pri prvih težavah končni uspeh vam je zagotovljen. Ne kažite prevelike občutljivosti.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Sreča je na vaši strani, neki spor,
ki se že dolgo vleče, bi se utegnil končati v vaš prid. Mirno in vedro ozračje v družini.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neki posel, ki ste ga trenutno opustili, bi se čez čas znal pokazati dobičkonosen. Napravili boste načrt za prihodnost. TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.	) V poslu se vam bodo nudile odlične priložnosti, ne zamudite jih. Neko vabilo in neko srečanje bosta spremenila vaše načrte.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.
11.	) Čaka vas uspeh na delovnem področju, ki vam je novo. Z vašo moralno močjo boste
podprli ljubljeno osebo.
STRELEC (23. 11. do 20. 12.) Ne opirajte se samo na vaše vtise, posebno kar zadeva denarna vprašanja. Srečne ure v družini.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Da bi se ognili vsakemu tveganju, se v vašem delu oslanjaj-te samo na že preizkušene metode. Ne dovolite, da bi vas obvladala potrtost.
VODNAR (od 21. 1. do 19.2.) Vaša vztrajnost ir. odločnost bosta rodili odlične rezultate. Prepustite vašim čustvom, da reši- ■ jo neko srčno zadevo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Odličen trenutek za razumnike in one, ki se ukvarjajo z znanstvenim delom. Našli boste odlično rešitev za vprašanje, ki vam je pri srcu.
Kako je resno, prizadevno pro-sve*"-, delo vri Hud eh cv^erto, se je lepo videlo v nedeljo v dvorani na Kontovelu. C lani i-gralske skupine prosvetnega društva Prosek-Kontovel se pač ne bi mogli pritoževati, da So igrali pred slabo zasedeno dvorano; nasprotno, krasen obisk jim je lahko v dokaz, da njihovo delo ni bilo zaman. In ta uspeh naj ne bo samo njim bodrilo za nadaljevanje, temveč naj bo t udi zgled drugim društvom, kjer obstajajo možnosti zo podobne prireditve.
Mladinska dramska skupina Pl) Prosek-Kontovel, Ki je prejšnje leto naštudirala veseloigro ((Dopust na Pruncoskem», se je letos lotila dela, Ici nakazujg^do-ločeno problematiko. Avtor je hrvaški pisatelj Petar Petrovič, ki mu je snov za svoje delo dala kršna Lika, ki svojih sinov sama ne more prehraniti. Zalo odhajajo v tujino, da bi se ekonomsko opomogli.
Režiser Lukeš je menil, da bi Petrovičevo delo mogl0 učinkovati še bolj neposredno če ga še bolj približa našim ljudem. Dal ga je zato preliti v domačo govorico Proseka-Kontovela. Zamisel je bila dobra m iepo sprejeta.
V Petrovičevem »Klicu zemlje. gre za spor med dvema polbratoma: Stefan je šel v svet in se urni! s hrepenenjem po domači zemlji. Doma ga je čakalo razočaranje, ko je videl, da je polbrat Jože poročen z Milko, na katero je on računal. Med polbratoma pride do spora, medtem ko se Milka pred težkim spoznanjem, da ljubi pravzaprav Stefana, vrže v vodnjak. Stefan, ki je spoznal tujino, sklene, da ne gre nikamor več, pač pa hoče zapustiti dom Jože, ki misli, da zanj ni več pro-
stora pod isto streho. Toda ko se pripravi na pot in se že poslavlja, se mu odločno postavi po robu Stefan, ki ga ne pusti nikamor. Brata si odpustita in obljubita, da bosta vse svoje sile odslej posvetila domači zemlji.
Domači igralci so se potrudili in žrtvovali mnogo ur za uspeh prireditve. Pritrgali so si čas, zabavo tn dostikrat tudi udobje toplih prostorov, ko so se v poznih večerih in hladnih prostorih pripravljali za nastop. Že samo zaradi tega, zaradi njih lepega namena in dobre volje zaslužijo vso pohvalo. Pohvaliti pa jih moramo tudi za njihooo igro.	........
Anipa’Bnščik je tako po maski, kakor po svoji umirjeni igri prikazala lik matere ki trpi, do vidi razdor v hiši, Marta Kopun je igrala Milko, ko dolgo molče trpi, dokler svoje bolečine ne izpove do konca; prijeten je njen lepo pobarvan glas. Njena sestra Zorka je igrala Julko, ki ne zna tako prikrivati, kar ji muči srce, tn se zato rada razvname. Dva trdovratneža, ki se znata celo sovražiti, a tudi odpustiti, sta bila Bruno Rupel kot Stefan in Dano Starec kot Jože. Aldo Colja je bil hlapec Polde, ki je on občinstvu večkrat zbudil veselost (ko niti m hotel). Vsi so bili na odru dovolj sproščeni, le v prvem dejanju mogoče nekoliko pretihi.
Prav bi bilo. da bi se igralci čimprej lotili novega dela ter kar najbolj izkoristili navodila in pomoč režiserja-strokovnjaka. Prepričani smo, da bo njih pri-nodnji nastop doživel še večji uspeh.
Končno zasluži pohvalo tudi občinstvo, ki je s svojo udeležbo dalo lepo priznanje svojim domačim igralcem.
\!7
2
Ž «88555
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Vrtiljak; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba s filmskih trakov; 17.00 Orkester Armando Sciascia; 17.20 Pesem in ples;
18.00	Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Italijanski operni pevci: »Giuseppe di Stefano«;
19.00	Zdravstvena oddaja; 19.15 Glasbeni kaleidoskop; 20.00 Šport; ((Krokodil v mestu«, radijska drama, nato Sladki spomini; 22.00 Karol Szymanowsky: Stabat, Mater, nato Tiho in nežno.
12.25 Tretja stran; 14.20 Prijatelj cvetja: 14.30 Mascagnije-va opera «Maske» — drugo dejanje; 15.05 Pacchiori in njegov orkester.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Tečaj italijanskega jezika; 8.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski koktajl; 12.45 Operne skladbe; 13.15 Kultura in umetnost; 13.40 Zabavni ritmi; 14.00 Odmevi iz Jugoslavije; 14.30 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Zbor iz Dola-Poljan; 16.00 Otroški kotiček; 16.30 Simfonični koncert; 17.40 Jug. pevci; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ruske melodije; 22.15 New Orleans Jazz Band; 22.35 Vivaldi: »Spomlad« in «Poletje«; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital morjih;
Sreda. 11. uprilit llHiii
8.30	Omnibus; 10.30 Sola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20 Glasbeni album; 13.30 Neapeljske pesmi; 15.30 Nemščina; 15.55 Vreme na ital. morjih; 16.00 Program za najmlajše; 16.45 Mednarodna univerza Marconi; 17.20 Koncert v svetu; 18.15 Radijski odvetnik; 18.30 Enotni razred;
19.30	Upodabljajoča umetnost; 20.00 Glasbeni album; 21.05 Politična tribuna; 22.30 Slovstvo in umetnost.
II. program
9.00 Jutranje vesti; 10.00 New York-Rim-New York;. 11.00 Glasba za vas ki delate; 14.00 Samo za orkester; 15.00 Plošče; 15.15 Ital. narodne pesmi; 16.00 Program ob štirih; 17.00 G. Lanza: »Un uomo mai visto«; 18.00 Posvečeno Weillu in Steineru; 20.30 Pesmi za Evropo; 21.45 Koncert.
III. program
17.00 Simfonični koncert; 18.30 Filozofija; 19.00 Honnegerjev Concertino za klavir; 19.15 Ital. periodični tisk; 20.00 Vsakove-černi koncert; 21.30 V, Padula: »Antonello, capobrigante cala-brese«; 23.20 Trije Clementijevi valčki in Wittersdorfov kvartet.
Slovenija
5.00 Dobro jutro!; 8.05 Kaleidoskop; 8.55 Pisani svet pravljic; 9.25 2 Balkana na Pireneje;
10.15	Od to in od ondod; 11.00 Zabavni orkester Berg; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Iz francoskih oper; 12.05 Kmečka godba:
12.15	Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije; 13.15 Obvestila; 13.30 Zamišljene in razigrane; 14.05
Radijska šola; 14.35 Verdi: Dvospevi iz opere Moč usode; 15.20 Sovjetska in češka glasba: 15.40 Pri skladatelju Ivu Petriču; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Šoferjem na pot; 17.50 Zbor in orkester Jenkins; 16.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Paganini: 24 kapric za violino solo; 18.38 Je-linek: Sonata za čembalo; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Zabavna orkestra; 20.00 Pojoči mozaik; 20.30 Felix Mendelssohn; 21.00 Donizetti: Prerez opere »Ljubezenski napoj«; 21.05 Osterc: Krst pri Savici; 22.15 Pevka Sarah Vaughan; 22.45 Glasbena medigra:	22.50 Literarnj nokturno;
23.05	Plesna glasba; 23.35 Ko se ritem umiri.
Ital. televizija
8.30, 14.00 in 15.03 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.00 Gol-doni-Baseggio: «Zelinda e Lindo-ro»; 20.20 Šport; 20.30 Dnevnik;
21.05	Politična tribuna; 22.05 Registriran športni dogodek; 23.40 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10 Mali koncert št. 2; 21.50 Dnevnik; 22.10 Deset minut z A. Bianchinijem; 22.20 Naši prijatelji.
Jug. televizija
Evrovizija 17.00 Prenos Spornega dogodka; RTV Ljubljana 18.45 Mali vrtiljak; RTV Zagreb 18.45 Otroški magazin; 19.00 Jim iz džungle — film; RTV Ljubljana 19.30 Obzornik; JRT 20.00 Dnevnik; RTV Zagreb 20.20 Propagandna oddaja; 20.30 Magazin; RTV Beograd; 21.30 Loto - VIII. kolo; JUT 21.40 Dnevnik.
turistih in o marsičem drugem.«
»Da, da. V Jekaterinburgu sem bil član Jugoslovanske komisije pri podružnici Češkoslovaškega narodnega sveta, bil sem urednik, skratka tam sem bil, kot se pravi, «gospod», Kot namestnik predsednika Jugoslovanske komisije sem imel celo večja pooblastila kot ruski upravni organi. Vsak tretji teden sem moral napisati članek, stanoval pa sem pri najbogatejšem človeku v mestu, Tataru Agafurovu. To je bila vseskozi interesantna hiša. Gospodar je bil lastnik firme s ko-lonialami iz Indije, ki je bila tretja največja v vsej Rusiji.
«... Ampak nekaj neverjetnega sem tam, v daljni Sibiriji, opazil. Pomislite, v Omsku, v Jekaterinburgu so imeli v knjižnicah publikacije našega muzejskega društva. O nastopih Burljaka sem vam bil že pripovedoval, o tem svojevrstnem ruskem Mari-nettiju, ki je nosil v gumbnici namesto cvetlice leseno žlico. To vam je bil čudovit posnemovalec. Ko je recitiral Jesenina ali Bloka, ju je imenitno posnemal, na pol zares, na pol humoristično. Razpolagal je z neverjetno prilagodljivostjo v modulaciji glasu. Spoznal sem se bil z njim, ko je priredil razstavo svojih slik.. Nekaj sem vam bil morda takrat pri Podbevškovem večeru pozabil povedati:	Na take
pojave sem bil pravzaprav pripravljen že pred vojno. Ze takrat sem imel priložnost da sem zasledoval italijanske futuriste. Znan sem bil z Giovannijem — s prof. Janezom Grudnom —, ta pa je poznal Marinettija in Pa-pinija in druge in tako sem imel primerno pripravo za razumevanje tega umetnostnega pojava, ki je bil sam po sebi revolucionaren in večini nerazumljiv ter takrat še neopredeljen... V Jekaterinburgu se je v tej druščini pojavil tudi kipar Sadr, ki je imel Meštroviču podobne ideje; v tistem času je propagiral tempelj vseh verstev, se navduševal za arhitektonsko kiparstvo, ki naj bi bilo na moč fantastično itd. Pozneje je postal uradni portretist boljševikov. Sprva je delal nekako a la Meštrovič, v duhu fin-de-siecla; pozneje je postal «realist», posta) nezanimiv in je zdrknil v pozabo.«
«Zanimivo, Majakovski pa je, kot vemo, vztrajal na svoji poti. Ste ga morda osebno poznali?«
«Majakovski sicer ni živel v Sibiriji, toda njegovo ime je bilo tam živo. Kot sem vam povedal, so izhajale njegove pesnitve kar na ovojnem papirju — na pakpapirju — >n ljudje so njegove stvari kupovali in prebirali. Vendar ie v tistem času naredil največji .vtis Aleksander Blok; zlasti njegova pesem Dva-najstorica je pretresla ljudi in bila na ustih mnogih.«
»Dovolite, tovariš profesor, kako pa so na vas osebno učinkovale vse te revolucionarne novosti v umetnosti? So se vas kaj prijele?«
»No, nekaj vam bom zaupal. Ze prej sem ves zavzet prebiral Walta \Vithmana. In tisti čas v Sibiriji, morda tudi nekoliko pozneje, sem sam pisal stvari v sorodnem duhu..«
«Tn kaj je z njimi?«
«Nekje jih hranijo kot spomin...«
«In ko ste se vrnili iz Rusije..?«
«V Ljubljani, v Sloveniji sem našel popolnoma drugačno situacijo kot je bila, preden sem odšel. Komaj sem bil nekaj tednov doma, ko me je začel zanimati France Kralj, ki je prebival takrat na Posavju. O kratkohlačniku S. S., ki se mi je predstavil kot najmlajši slovenski pesnik, sem vam bil že pripovedoval. On je že prej poznal Franceta Kralja in z njim sva slikarja obiskala na Posavju. France Kralj je takrat napravil vti* še relo lirične, socialno kritično razpoložene, v svoje poslanstvo zaverovane narave. Pridobil sem ga bil za to, da je ilustriral drugi letnik mojega Doma in sveta (1921) — v splošno pohujšanje. Po želji Izidorja Cankarja sem namreč 1920 prevzel uredništvo Doma in sveta, kjer se mi je čez nekaj let zvesto pridružil France Koblar. Poleg Podbevška se je pojavila v našem listu še cela vrsta nadarjenih mladih ljudi, naj omenim Branka Jegliča, ki je bil, kot pravijo, nekakšen mentor Srečka Kosovela. Približal se mi je tudi pesnik Tone Seliškar, s katerim sva napravila izlet na Štajersko in tam obiskala slikarja-brata Vidmarja, ki jima je bil Seliškar prijatelj in tudi mentor. Sicer pa — saj se sami še teh stvari spominiate. Prišli so pesnik Tone Vodnik, slikar Venu Pilon, novomeška grupa s Podbevškom, Jarcem, Jakcem, z njimi komponist Kogoj; pa še Mušič, Čargo, ki sta bivala takrat v Novem Mestu. In da ne pozabim na Ivana Preglja, posebno pa ne na Riharda Jakopiča, ki je bil zmerom z mladimi. Tako je postal Dom in svet v dvajsetih letih vidno glasilo mlade umetnosti.«
Bogata zakladnica slovenske kulturne zgodovine, ki jo nosi v sebi prof. Stele, se je bila za marsikatero uro pred menoj odprla. Usedline njegovih študijev, spoznanj in dognanj ležiio pred nami v celi vrsti zaietnih, monumentalnih knjig, poleg tega v nešteto razpravah in člankih. Srednjeveško slikarstvo, slikarstvo baroka in romantike na Slovenskem. umetnost v Primorju in nato preskok k novi umetnosti pri nas in njenim tvorcem po prvi svetovni vojni, eseji o arhitekturi, o umetnostni Ljubljani, monografije o umetniških osebnostih iz preteklosti in sedanjosti, zraven pa še sistematika za-padnoevropske umetnostne zgodovine — to je razpon, ki ga prikazuje plodno in izvornih dognanj polno delo prof. Franceta Steleta. Da m oglušil tudi za kvalitete najsodobnejše likovne umetnosti, dokazuje dejstvo, da igra vidno vlogo v Mednarodni organizaciji likovnih kritikov (AK’A‘
VLADIMIR BARTOL
Gorlško-beneški dnevnik
Odgovor dr. Chientarollija svetovalcu Bergomasu
Za prevalski konzorcii potrošili 230 milijonov
Komisar že pripravlja vse potrebno za izvolitev odbora
Na vprašanje pokrajinskih svetovalcev Fulvia Bergomasa in Renata Papaisa glede komisarske uprave prevalskega konzorcija in stanja namakalnih naprav, je predsednik pokrajinske uprave dr. Chien-taroli odgovoril, da je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo odobrilo pravilnik konzorcija in zaradi tega ne obstajajo težave glede obnove navadne uprave omenjenega konzorcija. Komisarja so že pozvali, naj izvede priprave glede sklicanja skupščine članov in izvolitve upravnega sveta. Pogoj za to pa je sestava volilnih list ter izvedba volitev, kakor tudi popis kmečkih posestev in njihove površine. Ze nekaj časa je to delo v teku in se tiče nekaj tisočev katastrskih parcel. Izvršuje se v občinah Krmin,
Medana, Kapriva in Moša. i davčna bremena posameznih
Prošnje za prepis in predpt sani izdelki so bili že predloženi krminskemu katastru. Upoštevajoč izkušnje, ki so si jih* pooblaščeni tehniki pridobili s tovrstnim dosedanjim delom, bo postopek zaključen v nekaj mesecih.
Glede izvršenega dela je pokrajinski predsednik dejal, da so od leta 1947 pa do danes izvršili za 230 milijonov raznih del, od katerih 212 na državne stroške. Junija 1981 so zaključili izredno vzdrževanje namakalnih naprav, ki je stalo 20 milijonov. Uprava konzorcija bo zgradila nadaljnje namakalne naprave na državne stroške za 17 milijonov. Predsednik nadalje ugotavlja, da sedaj urejujejo na tisoče katastrskih parcel, pre gledujejo kataster, delijo
Milili.....IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIItlltlllllllllllllllMIItllllllllllllllllllllllllllllll MIHIH
Odobrili to obračun podporne ustanove za leto 1961
Denar, obleke in živež za sovodenjske občane
Lani to izplačali v razne namene 3,3 milijona lir
Prejšnji dan se je sestal odbor občinske podporne ustanove (BOA) za sovodenjsko občino, ki je odobril obračun za leto 1961. V lanskem letu je odbor izplačal 3,3 milijona lir. Upravni stroški so znašali 19.700 lir, nagrada tajništvu 24.000 lir, 920.000 lir pa so potrošili za bone, s katerimi so si potrebni vaščani lahko nakupili živež. Odbor je nadalje potrošil 42.000 lir za nakup oblek in za najem-
ne ki prejemajo premajhne pokojnine in si z delom ne morejo zaslužiti toliko, da bi se dostojno preživljali.
----«»-----
Zbor Dol-Poljane danes v radiu Koper
mne.
Od prefekture
nadalje
prejeli' 20.000 lir, ki so jih porabili za otroško božičnico, 120.000 lir za pomoč beguncem ter 1,7 milijona za izplačilo zimske pomoči brezposelnim.
V preteklem letu je podporna ustanova 223-krat čudila pomoč potrebnim občanom v denarju, obleki in živežu. Iz sredstev, s katerimi ustanova svobodno razpolaga, je bilo mesečno deležnih pomoči povprečno okoli 18 oseb. V glavnem so pomoči potrebni starejši neporočeni možje ali že-

c
KINO
3
CORSO. 17.15: »Ljubezen v Rimu« (Un amore a Roma), M. Demongeot/P. Balvvin. Fran-cosko-italijanski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
VERDI. 17.00: «Angeli s samokresom« (Angeli con la pištola), G. Ford in B. Davis. Ameriški barvni film v cinemascopu.
VITTORIA. 17.00: «Clovek, ki je zasledoval smrt« (L’uomo che inseguiva la morte). E. Labourdette. G. Povjouly. Francoski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.15:	«Deveti
krog«, D. Zegarac in B. Dvornik. Crnobeli jugoslovanski film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI ALBANESE, Korzo Italia št. 89. tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 10,4 stopinje ob 15. uri, najnižjo 5,2 stopinje ob 3. Povprečne dnev-
ovpreč
ne vlage je bilo 50 odst.; dežja je padlo 34 mm.
Danes popoldne ob 15.30 bodo v oddaji «Naši zbori« predvajali po radiu Koper pesmi moškega zbora Dol-Poljane, ki so jih pevci pod vodstvom pe-vovodkinje Pavline Komel zapeli pred nekaj tedni v Prosvetni dvorani v Gorici, kjer so jih tehniki tega radia posneli na magnetofonski trak
Dve aretaciji
Včeraj so aretirali 62-letne-ga Pavla Široka iz Ul. Naza-rio Sauro 4 v Gorici, ker ga je sodišče obsodilo na eno leto zapora zaradi sleparije: Širok je skupno z Žižmondom oškodoval za večjo vsoto denarja Olgo Fumar, lastnico gostilne «Alla Luna«.
Prav tako so aretirali 53-letnega Antonia Cassara iz Ca-tanie, ki so ga že dalj časa iskali, ker ga je sodišče obsodilo zaradi sleparij na eno leto zapora.
----«»----
Lupi padel z motorjem
Včeraj popoldne je sam prišel v civilno bolnišnico v Gorici 66-letni Giorgio Lupi iz
Ul. Rabatta 15, ker se je pri
padcu z motorjem v Ul. Pit-teri potolkel po rokah. Po prejeti zdravniški pomoči je zapustil bolnišnico
zemljiških lastnikov, vršijo razlastitve, ugotavljajo hipoteke itd.
Slabe ceste v Standrežu
Včeraj so delavci podjetja Postir posuli jame v Kraški ulici v Standrežu. Pripeljali so nekaj tovornikov peska in ga z buldozerom zravnali. Bil Pa je tudi skrajni čas, da se to delo napravi, zakaj cesta je bila tako luknjasta, da so se je izogibali vsi, če so le mogli. Samo stanovalci, ti so se morali voziti po njej in stiskati zobe, ker je vožnja po njej zares neprijetna stvar.
Se vedno polna lukenj pa je Ul. Sabotino. Sploh je ta cesta najbolj zanemarjena cesta v Standrežu. Ob njej ni nobenih odtočnih kanalov, da se na nekaterih ovinkih nabere po več decimetrov dežev* niče. Vaščani se upravičeno pritožujejo, da občinska uprava zanje ne skrbi.
----«»----
Spet sneg v hribih
Kos že nekaj dni poje, pa tudi marelice so vzcvetele, kar bi vse skupaj moralo oznanjati pomlad. Pa ni tako. Pomladi na Goriškem Se nimamo. Ce se ozremo proti hribom, pridemo prej do zaključka, da stopamo v zimo. Ze nekajkrat so se visoki hribi na Trnovski planoti, Čaven in drugi pobelili. Prav včeraj dopoldne jih je znova prekril svež sneg, ki sega precej nizko v dolino.
Mraza sicer ni, toda sadjarji se ga upravičeno bojijo. Nekatero sadno drevje že cvete, drugo pa je v popkih, in slana, ki prav lahko nastopi, če burja poneha, bi napravila na tem nežnem zelenju zares veliko škodo.
Prečkala mu le pot in povzročila trčenje
V ponedeljek ob 20.15 so sprejeli na ortopedski oddelek civilne bolnišnice v Gorici 36-letnega Maria Tulissi-ja iz Krniina, Ul. Ara Pacis 15. Dežurni zdravnik mu je ugotovil zlom večjega števila levih reber. Tulissi se je pobil pri Villi Vicentini, kjer mu je v ponedeljek zjutraj okoli 7.30 neka ženska povsem nepričakovano prečkala pot, povzročila trčenje in njegov padec. Okreval bo v 15 dneh. -------------«»----
Nekaj pred 21. uri so poklicali goriške gasilce na križišče pred Verdijevo kavarno,- kjer se je zaradi okvare na vzmeteh ustavila prav na sredi križišča «Giardinetta« Franca Brumattija ,ki jo je vozil Clau. dio Lovko. Z dvigalom so vozilo spravili h kraju, ker je zadrževalot promet.
V nedeljo, 15. aprila bo ob 16.30 gostoval v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo št. 13
PEVSKI ZBOR «LIRA»
iz KAMNIKA (Slovenija)
Na sporedu so skladbe Gallusa, Mozarta, Dvoraka, Volariča, Prelovca, Venturinija, Adamiča, Simonitija, Kuharja, Marolta, Vrabca ter črnske duhovne, ruske, dalmatinske in slovenske narodne pesmi.
Vstopnice se prodajajo od torka dalje na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 ter pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave.
Cene: sedeži 400, 300, stojišča 200, dijaki 100 lir.
Danes stavka goriških šolnikov
Stavkajo tudi na slovenskih šolah
Na seji pokrajinskih tajni-ništev vseh sindikalnih organizacij šolnikov na Goriškem, ki Je bila sinoči ob 19. uri v telovadnici znanstvenega liceja na Senenem trgu, so sklenili, da se bodo pridružili tridnevni vsedržavni stavki, v kateri sodelujejo profesorji in učitelji. Danes ob 11. ur j bo v istem prostoru zborovanje stavkajočih šolnikov.
Danes se bodo stavki pridružili tudi slovenski šolniki na Goriškem.
Izlet SPD na velikonočni ponedeljek
Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira na velikonočni ponedeljek, dne 23. aprila tradicionalni popoldanski družinski izlet z avtobusom v Brda. Peljali se bodo skozi Vrhovlje, Gonjače ter se ustavili v Dobrovem, kjer si bodo ogledali zadružno vinsko klet.
Odhod iz Podgore ob 13.15, izpred kavarne Bratuš pa ob 13.30. Voznina za člane 400, za nečlane 500 lir. Poskrbljeno bo za zabavo.
Vpisovanje se zaključi v sredo 18. aprila. Prijave sprejemajo na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1. Zaradi rezervacije avtobusa naj se z vpisovanjem pohiti.
Planinci obiskali Logaršče
V nedeljo 8. aprila so planinci z vlakom odšli do Mosta na Soči, od koder so jo peš mahnili na Logaršče. V krasnem vremenu in ob najboljšem razpoloženju so napravili zares dolgo turo: prehodili so 23 kilometrov.
Na stezah in odskočiščih občinskega stadiona
S povprečnimi rezultati prvi atletski miting
Meden v skoku v višino in Franceschini v krogli najuspešnejša
Izredno lepo vreme je privabilo na prvi sezonski atletski miting lepo število tekmovalcev, žal je večina pokazala še nezadovoljivo formo. Vzrok slabih rezultatov je deževno vreme, ki je v zadnjih dnevih preprečilo redne treninge.
Daleč najboljši rezultat je
dosegel Meden v skoku v višino z odličnim 1,84 m. Atlet iz Gorice, ki pa nastopa za tržaško društvo, je svoj rekord 1,80 m popravil že na prvem tekmovanju, kar da rezultatu še večji pomen. Za Medenom sta se plasirala Sartori z 1,70 in Zanmarchi z izredno slabim 1,65.
Dober rezultat je bil dosežen v metu krogle po zaslugi Franceschinija, ki je železno orodje vrgel 14,20 daleč; atlet Ginnastice pa je kljub zadovoljivi meri občutno zaostal za svojimi zmogljivosti. Za drugo mesto je nepričakovano prema, gal Moronija, ki je še zelo počasen, slabo pa sta metala Sartori in Schira. V metu diska je zmaga pripadla tudi Fran-ceschiniju, veteran Bonifacij pa je le za malo centimetrov zaostal, čeprav je imel tehnično najsolidnejše mete.
Tekači so se pomerili na progah 100, 300 in 1000 m. V sprintu je nastopilo okoli 20 atletov, prva serija pa je bila sestavljena iz vseh najboljših, razen Tassinija in Bensija. Barbieri je s slabim časom 11 ”6 zmagal pred Niglijem in Della Negio. V ostalih tekih pa sta lahko prišla do zmage Tassini in Bensi. Startal je tudi Mersini, ki pa ima še vedno obvezano roko zaradi hude poškodbe iz lanskega leta. Sprinterji so pokazali stilistično slab tek in tudi starti so bili počasni. Najbolje pripravljen je za sedaj Tassini, ki bi lahko v teku na 200 m prišel do jasne zmage, saj je tekel zelo sproščeno in brez posebnega vidnega napora.
V teku na 300 m je premočno zmagal Fllli z dobrim ča-
...................................................................nuni
Občni zbor Podpornega društva
Posameznikom in ustanovam podelili za 208.000 lir podpor
Društvo je lani štelo 46 podpornih in 274 rednih članov
V nedeljo dopoldne je bil redni letni občni zbor Podpornega društva, na katerem je bilo ugotovljeno, da je štelo društvo 1961. leta 46 podpornih članov in 274 rednih članov. V Gorici je 38 podpornih in 142 rednih članov, v Pevmi, na Oslavju in v St. Mavru dva podporna in 30 rednih članov, v Steverjanu en podporni in 19 rednih, v Podgori dva podporna in 30 rednih, v Standrežu trije podporni in 25 rednih, v Sovod-njah pa 28 rednih članov. Lani so s članarino in prostovoljnimi prispevki nabrali 208 tisoč lir. Največ je prispevala Gorica, kar je tudi razumljivo, ker šteje največ prebivalcev. Na drugem mestu je Podgora, sledi Pevma, Oslav-je in St. Maver, dalje Stan-drež, Steverjan in Sovodnje.
Podporno društvo je podelilo raznim siromašnim prosilcem 66.000 lir, Dijaški Matici v Gorici 5.000 lir, izdatne vsote pa je podelilo tudi nekaterim dijakom, visokošolcem in pa šolskim zavodom.
Na občnem zboru so se spomnili tudi nekaterih pokojnih članov, ki so bili zelo aktivni in so dosti doprinesli k dejavnosti tega društva.
Eksplozija naprave za gašenje požarov
Včeraj popoldne je zaradi vzrokov, ki nam jih niso povedali, eksplodirala naprava za gašenje požarov v podjetju Brunschweiler pri Standrežu. Pri tem sta se ranila delavca 24-letni Giovanni Visin-tin s Trga Fiume 4 v Gorici ter 23-letni Marčelo Petejan iz Ul. sv. Mihaela 54. Oba so odpeljali v bolnišnico, kjer so jima nudili zdravniško pomoč. Huje se je poškodoval Petejan, ki so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh zaradi okvar na obeh očeh. Visintin pa bo ozdravel v 15 dneh. Doma si zdravi desno oko in rane na levi roki.
Padec kolesarke
Zaradi zloma leve ključnice so v ponedeljek zvečer sprejeli na ortopedski oddelek goriške bolnišnice 50-let-no Bruno Pelas iz Fogliana. Pelasova je padla v Zagraju s kolesom in si povzročila poprej omenjeno poškodbo. Zdraviti se bo morala 30 dni.
som 37"5. Tekač Fiamme je predvsem v prvem delu teka pokazal že lep slog in zadovoljivo hitrost, v končni ravnini pa se je izkazalo, da še nima kondicije za čase okoli 51”—52” na 400 m, katerih pa bo v polni sezoni gotovo zmožen. Od ostalih velja omeniti čas 38”7, katerega je dosegel Della Ne-gra, ki je povsem zasluženo premagal specialiste Loccardi. ja, Furlanija in De Carlija.
Številni gledalci so nestrpno pričakovali tek na 1000 m. Po povprečnih tekmah so upal) na veliko borbo med Caenazzom in Ricattijem. Po startu je prišel v vodstvo Caenazzo, Ricat-ti pa je kot običajno ostal na zadnjih mestih skupine in ni kazalo, da namerava pospešiti tempo. Po 500 m teka je for-siral Bertolir o hitro pridobil okoli 1C , prednosti. Ri-catti je tudi skušal na prednja mesta, vendar mu to ni uspelo. V končni ravnini je Caenazzo začel s silovitim fi-nišem in nekaj pred ciljem Bertolina ujel ter za 3 m prehitel. Cas 2’45” je za Caenaz-za povprečen:	atlet CUS je
zmožen v dobri formi rezultat okoli 2’37” in njegov nedeljski čas je povsem nerazumljiv, saj je atlet dober del zime treniral, kar se mu je pokazalo na mnogih krosih.
Ker se bliža tudi šolsko prvenstvo v atletiki, lahko pričakujemo, da bodo atleti-štu-denti v prihodnjih tednih v precej boljši formi kot v nedeljo. 28. ir 29. aprila bo namreč v Trstu okrajno ekipno prvenstvo, ki vsako leto privabi na start veliko število tekmovalcev in da redno solidne rezultate, ker nastopajo moštva v najboljših postavah.
BRUNO KRIŽMAN
Tehnični izidi:
100 m: 1. Barbieri (Fiamma), Tassini (Libertas) 11”6; 3. Nigll (Glnnastica) 11”7; 4. Della Ne-gra (Libertas) 11”9, Moneta, Bensi (Ginnastica) 11”9.
300 m:	1. Filli (Fiamma)
37”5; 2. Della Negra (Libertas) 38”7; 3. Loccardi (Ginastica) 39”; 4. Furlani (Libertas) 39"2;
5.	Maranzana (Ginnastica 39”4;
6.	De Carl; (Libertas 39"5. 1000 m: 1. Caenazzo (CUS)
2’45”, 2. Bertolin (Ginnastica)
PLANINSKO —
ORIENTACIJSKI
POHOD
SPD priredi tradicionalni
planinsko-
orientacijski
pohod
V NEDELJO, 15. T. M. Odhod v ekipah ob 9.30 OD SPOMENIKA PRI BAZOVICI
Ekipe so lahko ženske, moške ali mešane, ne gle. de na starost
Namen pohoda Je rednost ln orientacijski smisel udeležencev, ki bodo nagrajeni s kolajnami.
Prijave društev In ekip v Ul. Geppa 9/II.
2’45”5, 3. Dandolo (Acegat) 2' in 48”8,	4. Intemperante (S.
Giacomo) 2’48”9,	5. Ottovat
(CSI) 2’52". 6. D’Amico (Ginnastica) 2’52”2.
Skok v višino:	1. Meden
(Fiamma) 1.84, 2. Sartori (Ginnastica) 1.70,	3. Zanmarchi
(Ginnastica; 1.65, 4. Aifholzer (CSI) 1.65, 5. Barbieri (Fiamma) 1.65, 6 Tassini (Libertas) 1.65.
Met krogle: 1. Franceschini (Ginnastica) 14.20, 2. Brigante (Fiamma) 12.13,	3. Moreni
(Ginnastica) 11.82,	4. Sartori
(Ginnastica) 11.39, 5. Schira (Ginn.) 11.20, 6. Zimolo (Fiamma) 10.45.
Met diska: 1. Franceschini (Glnn.) 40.83,	2. Bonifacio
(CUS) 40.56 . 3. Moreni (Ginn.) 37.51,	4. Brigante (Fiamma)
35.22, 5. Sartori (Ginn.) 34.28, 6. Fabbris (CSI) 31.34.
Prvi nastop evropske turneje
Danes v Hamburg? f Nemčija-Urugvai
Tekmo bodo v večernih urah oddajali v Evro'^
HAMBURG, 10. — Jutri popoldne bo v Hamburgu J*
nastop evropske turneje urugvajske nogometne teptet^^ ce, ki bo odigrala v raznih državah številne tekm*'
drugimi bo Urugvaj igral tucll proti državni reprezentanci Sovjetske zveze. Jutrišnje srečanje z Nemčijo bodo oddajali v Evroviziji z začetkom ob 22,05.
Med igro bo dovoljena zamenjava štirih igralcev vključno vratarja. Nemški tehnični vodja Sepp Herberger je izrazil upanje, da mu ne bo treba zamenjati nobenega igralca.
Zelo verjetno bosta reprezentanci nastopili v sledečih postavah:
URUGVAJ:	Sosa; Troche,
Nestor Gonzales, Pedro Cubil-lo; Eduardo Gonzales, Soria; Luis Cubilla, Silva, Cabrera, Rocha, Escaleda.
NEMČIJA: Fahrian; Schnel-linger, Kurbjuhn; Schulz, Weh-nauer, Szymaniak; Koslovvski, F 'er, Seeler, Bruells, Schae-fer.
Sodil bo Holandec Horn.
* * *
RIM, 10. — Imena 40 izbranih nogometašev za italijansko
“prezenU^I;
nogometno bo nastopila na sveWv' # venstvu v Cllu, bodo v j,)' objavili v soboto zveC)i.iiO'^ je izjavil funkcionar ga urada italijanske ne zveze
Oba tehnična komisaij*. ^
rari in Mazza bosta itejl J sostvovala srečanju 1 ,ej, »HI

Diletantsko nogometno prvenstvo
Sangiorgini samo pol izkupička
Neodločeno tudi med Gradese in Aguileio
Prejšnjo nedeljo so bila igrišča, kjer potekajo tekme diletantskega nogometnega prvenstva, brez življenja. Udeleženci prvenstva so namreč počivali. Le v Trstu in v Gra-dežu so lahko navijači prisostvovali spopadu med Libertas
in Sangiorgino na eni ter Gradese in Aqulleio na drugi strani.
V obeh primerih so se borbe končale neodločeno. Nedeljski spopad se je tako za Sangiorgino zaključil samo s polovičnim izkupičkom, kar je biol premalo, da bi Iztrgala, kot je bilo v namenih gostov Liber-tasa, prvo mesto vodečemu svetolvanskemu moštvu. Lahko se reče, da je bila ta tekma važna tako za vrh kakor tudi za spodnji del lestvice. Medtem ko se Sangiorgina poteguje za promocijo, je Libertasu šlo za to, da se vsaj nekoliko obogati in se oddalji iz nevarnega območja lestvice. Z neodločenim izidom je Libertas
napravil uslugo samemu sebi, a tudi Svetoivančanom, kj so ohranili naslov leaderja.
V drugi tekmi dneva sta. si moštvi iz Gradeža in Ogleja razdelili razpožljivi točk( in se razšli brez gola.
Cremcaffč je počitek Izrabil za prijateljsko tekmo s celovško enajstorico AC Klagenfurt, katero so Tržačani odpravili s 3:1, potem ko so tudi v prvem času vodili z 1:0.
Urugvaj in se bosta -mj povratku domov d0,T zl,ai» imena in sestavila s* do gralcev, ki ga	1
t. m. poslati medna*
gometni zvezi.
* * •
BUDIMPEŠTA, 1°- e,»ji džarska nogometna	jjft
danes objavila seZI?®v0^lj I '***.,; v h'
cev, ki jih je poslal^.jj yj
J|B|
za svetovno prvenstvo-
FIFA in k- b°d° --ežčo‘^5' vedenih igralcev Jih
štgv za sestavo repr®
džarska zveza
izbral8.
bodo odpotovali v Cii*; j.-* izbrancev je sledeč- jji» ^
VRATARJI:	Grosi«-
mihaly, liku, Danka. ^ BRANILCI: Matral, , *> ^ Sarosi, Ihasz, So var', k Kuertoesi, Szepsi, Cs " KRILCI:	Solympsi. ^
Kotasz, Nagy, Szok)*-
Gl* S
NAPADALCI:	li'
roecs, Albert, TijhiJ' L K V>
Satori, Matesz, Kalrn8 d ...
Palotai, Nemes, H*Jf jjif ™ doer, Machos, Farkaš J' stori, Lachos, Szi®c,B harszky, Rakosi.
* * * u n
MADRID. 10.	»J
Real Madrida )e 'zja,n0 pft italijanski klub Tod®.(| dil za španskega iSr -0 sa Del Sola prece)*™^!« in -da bo vodstvo »"ter ga kluba proučilo P°JjjelJ
seji najkasneje v
Madridski list
da je_ Torino ponudil^ ^
Del Sola približno ”"-5111»; nov lir. Kot je znano. )e jo Del Sola, ki i«>* igra že 2 leti za tejbA moštvo, za enega " jjiJ h, španskih nogometaše; ^ bo prav gotovo <slantov0<’ *--t| reprezentance za sv«
v*“vv
IZIDI
•Libertas-Sangiorgina
*Gradese-Aquilela
LESTVICA
1:1
0:0
S.Giovanni 24 15			9	0 32		9	39
Sanglorg.	24	17	4	3	56	21	38
Ponziana	24	15	6	3	41	12	36
Cremcaffč	24	8	12	4 36		23	28
Pieris	24	8	11	5 36		22	27
Romana	23	8	11	6	31	32	25
Muggesana 24		8	9	7	39	22	25
Aquileia	23	7	9	7	27	26	23
Turriaco	24	7	B	8	24	30	23
Cervignano24		e	8	10 30		36	20
Gradese	24	5	10	9	22	33	20
Libertas	24	4	11	9	30	41	19
Ronchi	24	4	9	11	25	43	17
Castionese	24	5	7	12	23	53	16
Gonars	24	2	(1	13	21	43	13
Panzano	24	4	4	16	11	30	12
PRIHODNJE TEKME (15. 4 .1962)
Aquileia - Sangiorgina, Gonars - Cremcaffč, Ponziana-Libertas, Cervignano . Pieris, Muggesana - Ronchi, Gradese -Castionese, San Giovanni-Pan-zano, Turrlaco - Romana.
VERONA,
Veroni
srečanje med
rico in Slovanom
(CSSR).
«llliliiiiiiiiillliiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiliilllliiiiliiiilmnlliillliiiliilliiiilllllllilili",l>t,>
NEW YORK, 10. — V prihodnjih 48 ali 72 urah bodo javili datum in mesto, kjer bo dvoboj za svetovni naslov težke kategorije med prvakom Floydom Pattersonom in njegovim izzivalcem Sonny-jem Listonom. Patterson in Liston sta se že sporazumela za dvoboj in za pogoje, pri čemer ,ie Liston prepustil prvaku izbiro datuma in mesta. Za organizacija srečanja se potegujejo New York, Chicago, Los Angeles in Seattle, medtem ko predvidevajo, da bo ta med koncem junija in prvo polovico julija letos.
♦ * *
MILAN, 10. — Italijanski boksar petelinje kategorije Piero Rolio, ki bo v petek nastopil v Bruslju proti Pierru Cossemynsu za evropski naslov, je danes odpotoval v belgijsko prestolnico. Italijan, ki je že zaključil priprave za odločilni dvoboj, bo imel v Bruslju le kak lahek trening.
* * *
MCA DO RING* ^
Wuom SnoeK^sfjjjV - ie izjavil. da”t »L te
HAAG, 10 — Član Izvršnega odbora holandske boksarske zveze Jan Schet se je danes odpovedal funkciji. Do tega je prišlo zaradi protesta, ker je izvršni odbor potrdil dvoboj med bivšim svetovnim prvakom težke kategorije Švedom Ingemarjem Johanssonom in belgijskim prvakom Iste kate-
gorije
Schet je izjavi.,— t jeti nase odgovorno8 ^ V dvoboj, ker je m*d 0 pii ksarjema precejšnja ^<i razlika Dvcboj bo v Stockholmu.
j ;>
A1”* >' C1 BERKLEY, 10- ^ jKC^,-: Sp,; boksar Tunney Hun88,,,, K
med Petli?nilt ‘ j K
-ov ,nasP'i>.V S C
teremu je bojem njegov naspr”"^!)'-'!^ hude možganske P®**J pa čeprav je njegovo .,tl*
resno, že 1----- "
srečnega

T.S£	8
:ga. boksarja^K»vJ
lahko doletela Pare ® so zdravniki že dv
rirali.
.-VilŽR
h
»tJ
turin, jo. -	;,m
v prisotnosti majh , Pj la gledalcev v SP°Z Ai boksarska priredi‘«v; jt> ^ glavna točka Je W med Italijanom V>8 % C črnopoltim Američa no* nom. Srečanje 8e L z zmago Italijana P^ dv. 1 Bolj razburljiv je , pf«”,,: j Lopopola, ki je in’egcr' ‘<r tf|i boj trdega tekmeca * , (Alžirija). Italijan J* 9» ' „
rundi spravil Ajzi£ a ,
in ko se )e ta c*, ret Lopopolo napadel „ Pj „1 , udarci in ga P°n 'id*11 |f Sod-nik ie takoj Prei0
Wf
ničnim
r
Travniška kronika
bav. . >wwwiaammw KONZULSKI ČASI aaa
V tišini, Ki je sledila, so odmevali redki streli in divji vzkli-
ki, nato pa se je, najprej mrmraje, potem s hrupom in oglu; šujočim vriščem začela zb:
............ ...... irati tolpa preprostih ljudi, otročadi
inJ nezrelih fantov. Ko je trop narasel na dve do tri sto grl, je zavil najprej obotavljajoč se, potem pa hitro in odločno proti francoskemu konzulatu Mahali so z gorjačami in pretili s pestmi Največ so vpili proti kadiju, ki je poročil Bekri Musta-fino ženo in je bil sploh znan kot pristaš Selimovih reform in vezirjev pristaš.	t l , .,, , ,	, ., ,
Neki popolnoma neznan človek z dolgimi brki je kričal, da je zaradi takih ljudi prišel čas, ko pravoverni ne smejo dvigniti glave in jim otroci stradajo; zmerjal je s krepkimi besedami osovraženega Mehmeda, ki služi neverniku in uživa svinino, pa dokazoval, da ga je treba takoj ujeti in vreči v iste spone kakor kadijo, ki pravim Turkom jemlje žene, jih za denar poroča z drugimi in v resnici niti ni kadi j a, ampak izdajalec, slabši od vsakega popa. Majhen in žolt človek, skromen in bojazljiv krojač iz spodnjega mesta, ki ga nikoli , nihče niti v domači hiši ni slišal glasno spregovoriti, je pazljivo poslušal brhkega govornika, nato je na lepem zamižal, vzdignil glavo in zatulil z nepričakovano silo divje in potuhnjeno, kot da se maščuje za svoje dolgo molčanje:
«V Vranduk s popovskim kadijemU
To je ohrabrilo še druge in začele so deževati psovke in vzkliki proti kadiju, vezirju, konzulatu in posebno proti Meh-medu Brku. Bojazljivi zelenci so se dolgo pripravljali in šepetali kakor da drug drugega sprašujejo, nato pa zavalovill, v zanosu dvignili glave, kot bi hoteli zapeti, in zagnali klic,
ki so si ga prej dolgo izmišljali. Potem so rdeli od zadrege in razburjenja in čakali močnejši ali šibkejši odmev svojega vzklika v mrmranju in odobravanju množice. Tako so se vzajemno hrabrili in razvnemali. Vedno huje jih je prevzemal zanosen občutek, da ima v?ak pravico, da v mejah vstaje vpije in počenja, kar hoče, in '-e sprosti vsega, kar ga tišči in muči.
Sulejman paša Skopljak, vezirjev namestnik, je dobro vedel, kaj pomeni in kako poteka travniška vstaja, zato ni pozabil na svojo odgovornost do konzulata in je storil, kar je ob taki priliki najbolj pametno. Ukazal je, naj primejo konzulovega slugo Mehmeda in ga zapro v trdnjavo.
Drhal, ki se je natepla pred konzulatom, je bila razdraže-na, ker je okoli stavbe ležalo široko dvorišče in velik vrt, ta-ko da še kamna niso mogli vreči do hiše. Prav tedaj, ko se je množica še pomišljala, kaj naj stori, je nekdo zaklical, da po stranskih ulicah vodijo Mehmeda. Tolpa je udarila nav-kreber in v teku dospela do mosta pred trdnjavo. Moža so že pripeljali v trdnjavo in za njim zaklenili velika železna vrata. Sedaj je nastala zmeda. Večina se je pevaje začela vračati v mesto, nekateri so pa še postavali pod okopom, gledali v okna pri vhodnem stolpu, nekaj pričakovali, glasno kričali in predlagali najokrutnejše kazni in mučenje za ujetega Brka.
Prazno, kakor od viharja pometeno čaršijo je napolnil trušč in vpitje postopajočih ljudi. Z Mehmedovo aretacijo so bili samo na pol zadovoljni. Nenadoma je tudi to umolknilo. Ljudje so začeli gledati okoli sebe in se klicati. Glave so se radovedno obračale na vse strani. Množica je bila tedaj na tisti stopnji naveličanosti in utrujenosti, ko je pripravljena sprejeti vsako spremembo ali zabavo, naj bo okrutna ali krvava ali pa dobrohotna in šaljiva. Naposled so se ustavili v strmi ulici, ki je peljala od francoskega konzulata in se končala v čaršiji.
Iz te ulice se je pojavil med razredčeno množico Davna, dostojanstven in oborožen, na svoji visoki ln lisasti arabski kobili. Od začudenja je vsak obstal, kjer je bil in strmel v konjenika, ki je jahal mirno in brezbrižno, kakor da prihaja za njim četa konjenice. Ko bi bil le en sam človek kaj zavpil,
bi kajpak zatulili vsi in nastalo bi vpitje ln prerivanje, med katerim bi letelo tudi kamenje. Ljudstvo bi kakor valovi po-
goltnilo konja in jezdeca. Tako pa Je vsak hotel najprej videti, kaj hoče in kam gre predrzni konzulov tolmač, šele nato bi se pridružil vzklikom ali čemurkoli, kar bi se pač iz tega izcimilo. Tako se je zgodilo, da živa duša ni zavpila in je stala množica v pričakovanju, brez skupne volje in določenega cilja. Zato je pa Davna kričal gromko in drzno, kakor more samo Levantinec, in se sklanjal zdaj levo zdaj desno, kot bi gnal čredo govedi. Bil je bled kakor mrlič. Oči so mu gorele, usta je imel raztegnjena od enega ušesa do drugega.
«Naj vas ne piči skušnjava, da bi se dotaknili francoskega konzulata!« Je vpil ln zrl naravnost v oči tistim, ki so mu bili najbližji ter nadaljeval:
«Mar ste se dvignili zoper nas, zoper svoje najboljše prijatelje? K temu vas je moglo nagovoriti samo kakšno budalo, ki mu je bosenska rakija skisala pamet. Kaj res ne veste, da sta novi sultan in francoski cesar najboljša prijatelja in so iz Stambula že poslali ukaz, naj francoskega konzula vsak varuje in spoštuje kot gosta države!«
Nekdo izmed množice Je polglasno zinil nekaj nerazumljivega, toda množica se ni odzvala. Davna je pa to izkoristil, se obrnil do tega osamljenega glasu in dejal, kot da so vsi drugi na Davnovi strani in kot da bi govoril v njihovem imenu:
«Kaj? Kako? Motil bi rad ln skazil, kar sta vladarja med sabo uredila in sklenila? Dobro, bomo vsaj videli, kdo mirne ljudi peha v nesrečo. Vedite namreč, da sultan tega ne more trpeti in da bo vsa Bosna spremenjena v prah in pepel, če se našemu konzulatu kar koli zgodi, in niti otroku v zibki ne bo prizaneseno!«
Spet so odjeknili neki glasovi, toda zamolkli in osamljeni. Množica se je razmikala pred jezdecem, bilo je videti, da sploh ne misli, da bi se mu moglo kar koli zgoditi. On je pa
višjim ukazom.
In Davna je izginil čez most. Brazda,
ki
1	-	-	. 1 se Je c
magano, ukročeno vsaj za trenutek. Tedaj so se vsi rm li, zakaj so pustili tega nevernika, da je svobodno ib : J J jahal med njimi, zakaj ga niso poteptali kakor stenLjPj i
njim v množici, se je izgubljala, množica pa se Je ^0$;
sedaj Je bilo prepozno. Trenutek je zamujem
'"4%
bil izgubljen, ljudje zmedeni in brez glave. Treba ie , tj” četi od kraja.
Davna je izkoristil zmedo in trenutno maloduŠ*1® 1.1 Jk, žice ter prav tako drzno in počasi odjezdil na kon*^^ ^ t
ni vpil, temveč je izzivalno gledal okoli sebe in P°r i>r in grozeče kimal kakor človek, ki je v Konaku s*v « tein sedaj natanko ve kaj jih čaka.	'C
Dejansko pa Davnov poskus, da bi se tudi s Si»®J G*®*,;
uejansKO pa Davnov poskus, da bi se tudi s o«*- -te šo pomeni! malo ostreje in zviška, ni imel uspe** „1, P j k. se ni pustil zmesti in preplašiti od Davnovih gr°*® 9vW 1 r «1
mu tudi travniška vstaja ni šla do živega. Kakor Je.ft tj tt pred vezirjem branil travniško zimo in dokazoval, “h s
' ■> Jf p»"j j™ [,filVi, L?«
nobena nesreča, temveč božji dar in potreba, tako K pA daj govoril o tej vstaji. Nič ni hudega, je sporw**j» j {.N dvignilo se je ljudstvo, kot morje. To se pač kdaj P®. di. Vpili bodo in pretili, nato se spet unesli. Od VP'^ tej] še nikoli in nikomur ni nič zgodilo. Konzulata se m* j(fi 1 i, 1 smel dotakniti. Zadeva tistega Mehmeda spada Po0jpoH te preiskali jo bodo in fant, če Je kriv, bo kaznovan, |jj-
vrniti ženo; če je nedolžen, mu ne bo skrivljen ji
drugo ostane po starem, v redu ln na svojem Tako je Sulejman paša sporočil Davillu,

tako objahal vso čaršijo ter srdito kričal, da je sedaj namenjen k Sulejman paši, pa ga bo vprašal, kdo je tukaj gospo-
±uk.o je ouiejman pasa sporocu uavuiu, * 4tev j/, Vi' svojo pohabljeno turščino, z grobim izgovorom in„a<p*J/ HJ’ nerazumljivimi provincializmi. z Davno ni hotel £® k a čeprav si je tolmač prizadeval na vse kriplje, da v tel v pogovor. Odslovil ga Je kot turškega slugo * j( d' lit,;
«Tako! Kar sem ti rekel, si dobro zapomni i*1 * tanko prevedeš spoštovanemu konzulu.«
dar, in da bodo nato, o tem so lahko prepričani, mnogi obžalovali, da so poslušali nore glave in se postavljali po robu naj-
* Serijat — muslimansko pravo; sodišče
IjevanVjV te
----^5 £
(Nadalievo
IS
.2

Pl
s
\ ..
N
te
"te
*
te
/S
. „,.,,. ieTvn- TRST - UL. MONTECCH1 ML TELEFON 93-S08 IN 9M38 - Po*«« pred«) fifiP - PODRUŽNICA DORICA: UJIc, 8. PelU-o 1-U. Tel 33.93 - UPRAVA: TRST - UL. RV. FRANČIŠKA 20 - TeL «. 33-338 - NAROČNINA: me„6n, BOO lir. -	N
1	1800 ur polletne BBOO Hr celoletne 8400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din. meeedno 420 diet — Nedeljske: posemerne 40 din, letno 1020 din. polletno 080 dtn, detrtletno 480 dta — Poltnt tekodl re8un: ZaNSnJitvo triaškejte ttako Tret 11*8874 — Ze FLRJ: ADIT, Dt '	, - ,
Letnf „ ,,11,.. 'ti teief 21-928 tekoči račun ori Narodni banki v Ljubljani 000-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Urini enega stolpca: trgovala 80, tmančno-upravnl 120, osmrtnica 100 lir. — Mali oglasi 30 Ur beaeda. — Val oglasi te Stritarje a	’	Odgovorni urednik: STANISLAV HENKO ca Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trst
naročajo