1994-
^Mi KRONIKA èM^
1/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
Metka Nusdorfer Vuksanovič
KRATEK PREGLED FONDOV IN ZBIRK,
KIJIH ZA TOLMINSKO IN ŠIRŠE OBMOČJE DANAŠNJE OBČINE TOLMIN,
HRANI POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici je pristojen za
zbiranje in hrambo arhivskega gradiva s področja
tolminske (poleg ajdovske in novogoriške) občine,
zato ne preseneča dejstvo, da hranimo okrog 250
fondov in zbirko mikrofilmov, ki služijo kot vir za
raziskovanje tolminske preteklosti, predvsem od 2.
polovice 19. stoletja pa skoraj do današnjih dni.
Najstarejši podatki za Tolminsko, posneti na mi-
krofilmih, pa izvirajo še iz obdobja pred 19. sto-
letjem. To sta urbarja gospostva Tolmin iz leta 1598
in 1624 (orig. v ARS) ter urbarji cerkva v Gorenji .
Trebuši, na Grahovem, v Ljubinju, na Mostu na Soči,
v Podmelcu, Poljubinju, na Prapetnem, v Ročah, na
Šentviški gori, v Tolminu, Volarjih in Zatolminu s
konca 17. in iz 18. stoletja (orig. v ŽA). Na mikro-
filmu so tudi protokoli in vizitacijski zapisniki Tol-
minskega arhidiakonata s konca 17. m iz 18. stoletja
(orig. v dekan. arh. v Tolm.) ter Učiteljski kataster
okrajnega šolskega sveta Tolmin za leta 1880-1919
(orig. v tolm. muz. zbirki).
Najstarejše gradivo s Tolminskega, ki ga hrani
naš arhiv v originalu, pripada fondu Patrimonialna
sodnija Tolmin. To je knjiga vpisov raznovrstnih
pogodb (kupoprodajne, dedne, darilne, ženitne...)
notarske pisarne v Tolminu za leta 1664-1690.
V 2. polovico 19. stoletja pa sega gradivo okraj-
nih sodišč Bovec in Tolmin (1850-1945), osnovne
šole Toknin (1875-1965) ter fragmentarno tudi
nekaterih avstrijskih občin (Idrsko, Kred, Ponikve,
Soča, Srpenica, Tolmin, Trenta in Voice). Za to ob-
dobje sta najbolje ohranjena fonda dveh občin. Svete
Lucije (Most na Soči) in Šentviške gore, in sicer že
od ustanovitve občin, od leta 1850/51 dalje. Tudi
gradivo Cestnega odbora Tolmin (1869-1924) je sko-
raj v celoti ohranjeno. Konec preteklega leta je bila
na osnovi tega fonda postavljena razstava, ki prika-
zuje razvoj (gradnje, popravila ipd.) cestnih povezav
na Tolminskem v navedenem obdobju.
Večinoma gradivo številnih malih občin preneha s
komasacijami leta 1927/28, do leta 1945 sega le še
gradivo večjih (Bovec, Grahovo, Kobarid, Soča, Sve-
ta Lucija in Tolmin). Z začetka tega stoletja je
ohranjeno tudi gradivo okrajnega sodišča Kobarid
(1902-1923) in fi^agmentamo fond Civilni komisariat
za politično okraj Tolmin (1915-1920).
Iz časa pred 2. svet. vojno sta tudi fonda Državni
tehnični urad Trst s popisi nepremičnin za leto 1939
tudi za takratne tolminske občine ter Tehnični urad
Gorica 1926-1944, kjer je ohranjeno tudi za Zgornje
Posočje dragoceno gradivo o elektrarnah, mlinih in
žagah. V to obdobje spada še gradivo Kmečke in
rokodelske posojilnice Tolmin 1939-1940, Mlekarske
zadruge Zatolmin 1921-1925 in Zadruge vojnih oško-
dovancev Zatolmin 1921-1932 ter gradivo davčnega
urada v Tolminu 1932-1943 in davčnih izterjevalnic
v Tolminu, Kobaridu in Bovcu 1943-1946.
Veliko gradiva je zbranega tudi za preučevanje
šolske zgodovine. Poleg že omenjenega najstarejšega
fonda osnovne šole v Tolminu, hrani naš arhiv vrsto
šolskih fondov iz različnih obdobij, in sicer, fond
šolsko nadzomištvo Tolmin in področna didaktična
ravnateljstva za leta 1918-1943, gradivo kraljevega
učiteljišča v Tolminu 1923-1928, kraljevega učite-
ljišča Vincenzo Arbarello v Tohninu 1937-1943, eks-
poziture tolminskega učiteljišča v Portorožu za leto
1947, liceja - gimnazije Vincenzo Arbarello 1925-
1940, učiteljišča 1945-1968 in gimnazije 1982-1986
v Tolminu, nato gradivo različnih specifičnih šol in
tečajev (enotna srednja šola Tolmin, meščanska šola
Tolmin, splošna obrtno-dopolnilna šola Tolmin, kme-
tijski tečaj Tolmin, pedagoški tečaj učiteljišča Tol-
min, kmetij skogospodarska šola Drežnica) ter gra-
divo osnovnih šol (Bavščica, Borjana, Bovec, Bre-
ginj, Čezsoča, Drežnica, Idrsko, Kal-Koritnica, Ko-
barid, Kred, Km, Lepena, Livek, Log pod Man-
gartom, Logje, Most na Soči, Podbela, Podbrdo,
Robidišče, Sedlo, Soča, Smast, Staro selo, Sužid,
Trenta, Vršno, Žaga), nekaterih otroških vrtcev,
vzgojnih zavodov in domov, Delavske univerze in
Glasbene šole v Tolminu ipd.
100
1994-
v#i KRONIKA
1/42
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Iz zadnjih let 2. svetovne vojne in časa po njej
hranimo arhivsko gradivo okrožnih narodnoosvobo-
dihiih odborov (OF) za Tohninsko iz leta 1944, za
Severno Primorsko 1944/45 in Zapadno Primorsko
1944/45 ter okrožni odbor OF za Baško okrožje
1942-1945; okrajnih NOO Bovec 1945-1947 in Ko-
barid 1945-1947, okrajnega ljudskega odbora Tohnin
1944-55, občinskih ljudskih odborov Bovec, Breginj,
Tribuša, Ghrahovo, Kobarid, Most na Soči in Tolmin
za leta 1952-1955 oz. za nekatere do leta 1961 ali
1966; sledi gradivo mestnega ljudskega odbora
Tohnin 1945-1952 ter krajevnih ljudskih odborov
Borjana, Bovec, Breginj, Cezsoča, Čiginj, Dolenja
Tribuša, Drežnica, Gorenja Tribuša, Grahovo ob
Baci, Hudajužna, Idrija ob Baci, Idrsko, Kal-
Koritnica, Kamno, Kobarid, Kred, Livek, Log pod
Mangrtom, Logje, Lom, Sveta Lucija ob Soči (Most
na Soči), Šentviška Gora, Podbrdo, Podmelec,
Poljubinj, Ponikve, Rut-Grant, Sedlo, Slap-Roče,
Smast, Soča, Srpenica, Sužid, Trenta, Trnovo ob
Soči, Volarje, Voice, Zatolmin, Žabce in Žaga z
raznovrstno letnico začetka, od 1943 do 1947, in
enotno zaključno (1952) letnico gradiva.
Iz tega časa se je ohranilo tudi nekaj gradiva
podružnice Zadruge vojnih oškodovancev v Trstu na
Zagi 1945-1948 ter okrajnega komiteja Ljudke mla-
dine Slovenije Tolmin 1943-1955, okrajnih komite-
jev (odborov) zveze komunistične mladine Julijske
Krajine za Tohninsko 1944-1948, Bovško 1944-1947
in Kobariško 1944-1947, okrajnega odbora antifa-
šistične fronte žena Tohnin 1947-1953 ipd.
Od povojnega gradiva hranimo poleg že ome-
njenih upravnih fondov, katerih gradivo se začenja
deloma že med vojno, še gradivo krajevnih skupnosti
Tohnm 1963-1980, Most na Soči 1967-1980 in Rut-
Grant 1952-1985 ter Samoupravne interesne skup-
nosti gospodarskih dejavnosti občine Tolmin 1963-
1989. Veliko je tudi fondov različnih medobčinskih
svetov, okrajnih zvez, odborov, zbornic in komitejev,
občinskih zvez, odborov, aktivov, svetov in konfe-
renc ter krajevnih organizacij z različnih področij
(družbeno-političnega, gospodarskega, društvenega).
Obsežen pa je fond Občinsko sodišče Tolmin 1944-
1978.
S področja gospodarstva imamo poleg že ome-
njenih zvez in zbornic gradivo Trgovskega podjetja
Soča Import-Eksport, Splošnega gradbenega podjetja
Standard, Obrtnega podjetja Jelka, Primoija Gorica,
TOZD-a Alpkomerc in Kmetijske zadruge iz Tol-
mina, nato TIK-a in Planike iz Kobarida ter ČIB-a,
ATC-ja in Kovinsko industrijskega podjetja Trenta iz
Bovca.
Zelo pestro je gradivo društev. Poleg nekaterih
občinskih zvez (zveza kulturnih organizacij, občinska
zveza telesno-kultumih organizacij, občinska strelska
zveza, meddruštveni odbor planinskih društev Pri-
morske) v našem arhivu hranimo fonde društev, ka-
terih gradivo izhaja še iz prvih desetletij tega stoletja
(Izobraževalno društvo Idrija pri Baci 1908-1946,
Bralno in pevsko društvo Volarje 1921, Pašno druš-
tvo Mederje in Sleme 1913-1934 ter Gasilsko društvo
Bovec 1913-1989). Večina društvenih fondov pa je iz
povojnega obdobja: Gasilsko društvo Tolmin, Pla-
ninsko društvo Tolmin, Čebelarsko društvo Tolmin,
Šahovsko društvo Tohnin, Telesnovzgojno društvo
Partizan Tolmin, Atletsko društvo Posočje Tolmin,
Nogometni klub Tohnin, Košarkarski klub AET Tol-
min, Lovska družina Tolmin, Moški pevski zbor Tol-
min, Društvo inženirjev in tehnikov Gozdarstva Po-
sočje Tolmin, Društvo slikarjev amaterjev Tohnm,
Odred puntarjev Tolmin, Turistično društvo Most na
Soči, Mešani pevski zbor Podbrdo in Planinsko
društvo Bovec.
Med zadnjimi naj navedem še gradivo knjižnice
Cirila Kosmača v Tolminu za čas med leti 1949 in
1980 ter nekatere osebne fonde: Anton Rutar, učitelj,
rojen v Čadrgu, zbiratelj gradiva o organizaciji TIGR
(1920-1992); Franc Avčin, univerzitetni profesor,
planinec m lovec, rojen v Ljubljani, zadnja leta je
živel v Trenti, (1929-1983); Dr. Branko Rustja,
zdravnik, živel tudi v Kobaridu (1952-1959, ko-
respondenca Alojza Gradnika); Stanislav Kuščer, ro-
jen v Potokih pri Kobaridu, (1915-1987, fotografije
in nekaj osebnih dokumentov); Marija Grahelj s
Šentviške Gore (1956-1981, gradivo krajevne skup-
nosti in raznih lokalnih organizacij in prosvetnega
društva Ivan Lahamar).
101