Novo mesto, septembra 1954 Stev. 35 Leto V. Lastniki in izdajatelji i Cpi odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo me haja vsak petek. — Ure- juje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Dolenjski TI din 1 Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo nrr OD TEDNA I DO TEDNA V reškem pristanišču se je zasidrala jahta »Savarona« z rdečo zastavo in belim polmesecem. Z nje je stopil na tla naše domovine g. Djelal Bajar, predsednik republike Turčije. Pozdravili smo ga toplo, iskreno, iz srca, tako kakor pozdravimo najdražjega gosta ob vhodu v svoj dom. Srečni smo in zadovoljni, ker se nam spet nudi priložnost, da manifestiramo povezanost, slogo in iskreno vzajemno zaupanje, na katerem sloni varnost Balkana. Obiskala nas je močna osebnost, eden izmed najizrazitejših državnikov v zgodovini sedanje Turčije. Napreden borec, eden izmed najbližjih sodelavcev očeta republike Turčije Kemala Atatiirka, hraber vojak, agllen organizator in moder državnik — g. Djelal Bajar je na čelu dežele, ki jo naša zaveznica in s katero nas vežejo iskrene naklonjenosti. Naš ugledni gost se bo povsod, kamorkoli bo prišel, prepričal, da je med najboljšimi prijatelji« da so vsi naši narodi srečni, ker ga lahko pozdravijo v svoji sredi. Ko bomo pozdravljali predsednika zavezniške Turčije, bomo govorili s čustvi, v jeziku, ki je preprostejši, prepričljivejši kakor karšnokoli diplomatsko izražanje, »To je konec francoske suverenosti in neodvisnosti« — je vzkliknil častni predsednik Narodne skupščine, radikalni socialist Eduard Herriot na zadnji seji, preden so poslanci glasovali o sporazumu o evropski obrambni skupnosti. »Tisti, ki bi tak sporazum podpisal, bi podpisal deklaracijo o neenakopravnosti svoje države,« je dejal Herriot. In potem je francoski parlament dokončno pokopal načrt o evropski obrambni skupnosti s tem, da je s 317 glasovi proti 264 glasoval za predlog, naj odstranijo z dnevnega reda vprašanje EOS, ki je dobi-la s tem smrtni udarec. Kaj bo rcla'j, je težavno reči, lahko pa govorimo o problemih, ki so pred durmi. Že med parlamentarno razpravo v burbon-ski palači so bili namreč izrečeni tako tehtni dvomi velikega dela poslancev, da je bilo skoraj očitno, da bo pogodba o evropski obrambni skupnosti zavrnjena. Načrt evropske obrambne skupnosti je nasUl v pogojih hude hladne vojpe, v dneh, ko so sovjetske grožnje terjale od zahodnih držav, da so v naglici iskale izhod v kakršni koli rešitvi svoje varnosti. V dneh take zaskrbljenosti je bilo mnogim odgovornim ljudem na Zahodu jasno, da bi bila najučinkovitejša rešitev problema v tem, če bi našli zadovoljujoč način oborožitve Nemčije in vključitev njenih oboroženih sil v sistem evropske obrambe. Povsem naravno je, da je Francija, ki predstavlja ključ vsakega zahodnega obrambnega sistema na evropski celini, igrala posebno vlogo pri iskanju te rešitve, plasti pa, ker prav nji ni vseeno, kakšna bi bila obnovitev nemških oboroženih sil. saj je več kot znano, kakšne hege-nionistične nakane je Imela Nemf-ija v dveh minulih vojnah. Odtlej do danes so se razmere dokaj spremenile, zlasti pa se Te spremenil odnos sil med tako imenovanim Vzhodom in Zahodom in sicer na škodo Vzhoda, s čimer so se povečale možnosti, da bi s pomočjo oprezne in gibčne politike okrepili varnost na svetu. Dejstvo je, da so te spremembe privedle mnoge odgovorne evropske kroge — nekje prej. nekje pozneje — do ugotovitev, da je treba pregledati dotedanja stališča in gledišča glede posameznih problemov EOS. Prišli so do spozanja. da bi bilo treba reševati problem evropske varnosti na krepkej-ših in bolj zdravih temeljih, v okviru nekega nacrta, zamišljenega glede evropske varnost* in neodvisnosti v daljni prihodnosti. Težnje evropske politike, v kateri Ima zaradi svojega položaja posebno mesto sedanja francoska politika, gredo za Suika krajina dobiva vodo r in zanimiv košček sloven-posebej. Odmaknjena od Suha krajina je zelo lep ske zemlje in dolenjskih tal prometnih središč živi še nekako svoje, po starem obarvano življenje, in živi večkrat tudi težko, saj občutno pogreša dragocenega vira, ki so ga dolinci povsem vsakdanje navajeni — vode. Toda novi čas veje tudi čez suho-kranjske goljave, prinaša ljudem koristi in ugodja, o katerih so nekoč le sanjah. Deželica na obeh straneh Krki-nih sotesk se dviga gospodarsko in kulturno in politično. Marsikaj jo še teži in čaka rešitve, marsikak lep uspeh pa lahko tudi pokaže. 2» kratek sprehod po Suhi krajini nam priča o prizadevanju prebivalcev in oblasti za »lepšo podobo tega suh/ga kraja«... VODA SE BLIZA Najhujša nadloga Suhe krajine, pomanjkanje vode, bo kmalu odpravljena. Z milijoni, ki Jih je dala republika, nadaljujejo letos gradnjo vodovoda v središče Suhe krajine. Petdeset ga vodovoda. Zajetje vode je v Zagradcu. Letos res še ne bo vse končano, dolgo pa ne bo treba čakati in bodo vse vasi imele dovolj zdrave, pitne vode. Da bo pa voda čimprej stekla, je seveda odvisno od priprav- benih obljub, le milijoni so prišli letos in začel se je uresničevati življenjsko važni načrt za Suho krajino. Ljudska oblast drugače gleda na take potrebe, in jih tudi rešuje kjer koli so, čeprav postopoma, ker vseh naenkrat ni mogoče. O tem se sedaj lahko uverijo tudi vsi neverni in zlonamerni Tomaži, ki se najdejo še tudi v Suhi krajini. ZASVETILA JE ELEKTRIKA Že nekaj let so si prebivale; vasi Sela-Sumberk in okolice vneto prizadevali, da bi dobili električno luč. Ker so daleč od večjih krajev, njihove vasi pa raztresene, to ni bila lahka naloga, toda ljudje niso odnehali Skupni napori vaščanov, okrajnega ljudskega odbora, občine in kmetijske zadruge so bili naposled kronani z uspehom. 22. avgusta so proslavili veliko delovno zmago — v 6.> domačijah Poezija Suhe krajine — naravni slapovi Krke pri Dvoru ljudi, domačinov, je zaposlenih pri kopanju jarkov, pri gradnji poti do kraja, kjer bo glavni zbiralnik, in pri drugih vodovodnih delih. Začeli so pri vasi Višnje, kajti pod ondotnim vrhom bo glavni zbiralnik. Od tam bodo speljane cevi skozi Prevole do Hinj, bosta pa dva odcepa: eden za Ratje, drugi za Zvirče. Tako se bo vsa Suha krajina oskrbovala z vodo iz te- ljenosti in sodelovanja domačinov samih. Mnogi Suhokranj-čani še sedaj ne verjamejo, da bo njihova dolgoletna želja res uresničena. Le predolgo so jim nekoč razni politiki gradili vodovod samo z obljubami pred vsakimi volitvami, ljudje pa so morali še kar naprej ob suši voziti vodo na desetine kilometrov daleč. Po osvoboditvi za vodovod pravzaprav ni bilo no- PROSLAVA 12-LETNICE USTANOVITVE GUBČEVE BRIGADE NA TREBELNEM Pred 12 leti — 5. septembra — j« bila blizu Bogneče vasi pri Trebelnem ustanovljena Gubče-va brigada, pod vodstvom komandanta Staneta Potočarja. Ta brigada se je razvila Iz tem, da bi naravnale pot razvoj i po svetu v tisto smer, ki bi najverjetneje privedla do trajnejše varnosti. Od nadaljnjega razvoja francoski* politike je potem takem v sedanjem trenutku odvisno, ali bo Francija vz-ela v lastne roke svojo usodo kot vplivna in odgovorna država. Na Zahodu Evrope je zdaj ta politika edini izraz trajnih evropskih interesov, v njej je odgovornost ! Je neustrašenih borcev in bork v eno od najbolj borbenih brigad, saj je vse do osvoboditve ostala »udarna brigada«. 2e prvi dan po osvoboditvi je bila brigada napadena v Bogne-či vasi. Poslej je bila v borbah iz dneva v dan, na primer: Trška gora, Jelenov žleb, Kočevje, Pi.iava gorica itd. Proslava 12-letnice ustanovitve Gubčeve brigade bo 5. septembra na Trebelnem, v gozdu pri spomeniku. Troslavo priredi ZB Trebelno in vabi vse borce, pod-oficirje in oficirje Gubčeve brigade in ljudstvo, da se proslave udeleži v čim večjem številu. GubčevcI — spomnite se, da bil na Trebelnem vaš dom, je prvič zasvetila električna luč! Pet kilometrov daljnovoda in 15 kilometrov omrežja, in seveda vsa ostala dela, je bilo treba napraviti, prej kot je bila dosežena ta velika gospodarska pridobitev. Elektrifikacija jih ja veljala nad 12 milijonov. Krepko jih je podprl OLO, veliko so dali prebivalci sami, pa tudi njihova kmetijska zadruga je prispevala lepo .vsoto. Vendar vsi računi le še niso poravnani. Ljudje so veseli in ponosni na uspeh svojih prizadevanj, saj pomeni elektrika za njihove hribovske vasi začetek lepšega in udobnejšega življanja. Požrtvovalni in napredni gospodarji na tem robu žužemberške občine res zaslužijo pohvalo in priznanje! za usodo vojne ali miru na spomnite se partizanskih mater, svetu. j ki so za vas žrtvovale zadnji V času ko je Evropa zapo- i košček kruha. Obiščite jih! In slena s krizo EOS in ko je ' obiščite grobove vaših soborcev, prišlo z Vargasovo prostovoJj- katerih trupla počivajo tudi na no smrtjo do novih dramatičnih dogodkov v Južni Ameriki, pa se še zmeraj ni pomirilo žarišče nevarnosti na drugem koncu sveta, ob Forrnozi. Peking grozi z vojaško zasedbo oioka, na katerem je pod zaščito ameriške mornarice našel zatočišče premagani Cang-kajšek. Pri tem gre za razne izraze neurejenih odnosov med Kitajsko in ZDA. ki jih bo treba v interesu miru prej ali slej rešiti. Trebelnem. Poncsimo jim cvetja na grob! Pridite, vsi! Stisnili si bomo roke, se pogovorili in skupaj tudi poveselili na svobodnem Trebelnem! Zveza borcev Trebelno VREME za čas od 4. do 12 septembra Dež okoli 5. in 10 septembra. Ostale dni vroče poletno vreme. TAKE NOVE SOLE BI BILI SE V MESTU VESELI Med Prevolami in Hinjami, na hribčku ob cesti, raste pod izkušenimi rokami gradbincev »Krke« iz Novega mesta velika, malone 45 metrov dolga stavo?, ki je že dvignila od tal prvo nadstropje, kmalu pa dobi še streho. To je novo, moderno šolsko poslopje, kakršnih imamo v okraju, in sploh na Dolenjskem še malo. Imela bo devet venkih in svetlih učilnic, stanovanje za učiteljstvo in še druge prostore Dovolj bo za osnovno šolo ir nižjo gimnazijo. Nekaj razredov bo urejenih ž« letos, ostali pa drugo leto. Nova šola je velika pridobitev za Suho krajino in Suhokranjčani »o lahko ponosni nanjo. Tudi prostor zanjo je res dobro Izbran, kar bodo morali naposled priznati tudi tisti, ki so želeli, da bi stala v Hinjah. Kajti šola mora biti v «redišču šolskega okoliša in na primernem kraju. ZADRUŽNI DOM, KI JE IN NI... Čudno je zaostal v svoji rasti zadružni dom v Žužemberku. Grade ga že nekaj let, veliko materiala, denarja in truda so vložili vanj, pa vendar še ne služi svojemu namenu. Sedaj je upanje, da bo do jeseni vsaj toliko dograjen ,da -:e bosta vanj preselili zadružna trgovina in upravna pisarna. Domače mizarsko podjetje zaključuje zadnja mizarska dela. V pritličju bosta dva velika trgovska lokala, v prvem nadstropju pa upravna pisarna in družinsko stanovanje. Ostali del doma z veliko dvorano bo še počakal boljših časov, ki nemara niso več daleč. Tako bo počasi dobil Žužemberk kot politično in gospodarsko središče Suhe krajine lep zadružni dom z dvorano, ki jo tako nujno potrebuje za svoje kulturno in organizacijsko življenje. Samo škoda, da niso pri gradnji doma upoštevali Še nižje gimnazije, ki tudi potrebuje primernejših prostorov. IN SE EN ZADRUŽNI DOM Tega pa gradijo v Hinjah. Po velikosti se res ne more meriti z drugimi zadružnimi domovi, vendar bo za potrebe, ki jim je namenjen, kar ustrezal. Sezidan je že, tudi pokrit. V njem bodo imeli svoje trgovske in upravne prostore kmetijska zadruga, občinski ljudski odbor in pošta. Imel bo pa tudi večjo sejno dvorano. Za potrebe Hinj bo zadostoval kar lep čas. Treba je le pospešiti del?., da bo lahko čimprej služIl svojemu namenu. GLINOKOP V RATJU Povojnemu gospodarskemu napredku Suhe krajine moramo prišteti tudi glinokop v Ratju, ki ga izkorišča novomeško podjetje »Kremen«. Ce bodo preiskave odkrile večje zaloge te prvovrstne rateške gline, bo glinokop dobil velik pomen za narodni dohodek Suhe krajine. SUHA KRAJINA GRE V NOVO ŽIVLJENJE Že ta bežni prelet Suhe krajine avgusta letos priča, da tudi pasivni predel dohiteva druge kraje in da v novi državi ni zapostavljen in pozabljen. K° bo Suha krajina, ta svojevrstna deželica ob gornjem toku Krke, imela poleg šol, zadružnih domov in vode še elektriko po vseh vaseh, bo tudi zanjo nastalo novo in lepše življenje. O elektrifikaciji vse Suhe krajine že veliko razpravljajo. Ne bo dolgo in bodo tudi pri njih petrolejke šle v kot, kajti Suhokranjčani hočejo temeljito obračunati z zaostalostjo, ki jih je kot mora dušila vse do nedavna. Ljudska oblast jim nudi vso možno pomoč, vendar morajo prebivalci tudi sami krepko poprijeti, da izbrišejo ostanke zaostalosti, da gospodarsko dvignejo svoj kraj in se vneto priključijo graditeljem socialističnega gospodarstva. . Kajti le v tem je prihodnost Suhe krajine, njen napredek in blaginja! OSTROŽNO MANIFESTACIJA DOSEDANJIH USPEHOV NAŠE DOMOVINE, NAŠE ENOTNOSTI SPOMIN NAŠE NADČLOVEŠKE ZMAGOVITE BORBE IN REVOLUCIJE SPRIČEVALO NAŠE POLITIČNE ZRELOSTI MANIFESTACIJA NAŠEGA SOCIALIZMA IN DEMOKRACIJE PRED SVETOM DOLENJSKA NEKOČ BORBENA V OSVOBODILNEM BOJU, DANES BORBENA V GRADITVI SOCIALIZMA - SE PRIPRAVLJA ZA OSTROŽNO Osnovne organizacije SZDL-Ostrožno je sedaj vaša osnovna naloga. Pohitite s propagando! Obiščite sleherno družino, povabite vsakogar! Tolmačite delovnim množicam, da na Otrožnem ne bo le neka proslava, ampak da pomeni Ostrožno vseljudsko manifestacijo vsega našega naroda! IZ NOVEGA MESTA BO ŠLO 1500 LJUDI Zbiranje prijav za udeležbo je po vsem novomeškem okraju v polnem teku. V zadnjem tednu so se razgibali tudi v Suhi krajini! Izmed podeželskih občin še vedno vodi Mirna, ki ima že 220 prijav. Vsi prijavljenci so tudi že plačali vožnjo za tja in nazaj. Pretekli teden so bili v v več krajih sestanki članov Socialistične zveze in drugih organizacij, na katerih so razpravljali o udeležbi na proslavi. Mnogi, ki so se odločili za Ostrožno, so čakali prvega v mesecu, da so obenem s prijavo položili tudi denar za vožnjo. V Novem mestu se je prijavilo do nedelje 29. avgusta že okoli 1200 ljudi, računajo pa, da se bo ta številka dvignila na najmanj 1500 ljudi. Tudi iz Adlešičev bodo šli'na Ostrožno. Predvidevajo, da bosta vozila dva kamiona. To je kar precej za tak kraj kot so Adlešiči. Ljudje se za proslavo nenavadno zanimajo in v Kmetijski zadrugi, kjer vpisujejo udeležence, je vedno veliko ljudi DOLENJSKE TOPLICE bodo vrnile obisk Štajerski. Zanimanje za proslavo na Ostrožnem je zelo veliko. Izvolili so propagandne odbore, ki razlagajo ljudem po vaseh pomen proslave »Štajerska v borbi« in zbirajo prijave za udeležbo na velikem slavju. Najbolj delavna je mladina, ki bo šla tudi v največjem številu na proslavo. Posebno mladinec Jože Košmerl je zelo prizadeven pri agitaciji, saj je v majhni vasi pridobil že 20 udeležencev. TUDI V KOČEVJU SE PRIPRAVLJAJO ZA PROSLAVO NA OSTROŽNEM Ladnje ani se v kočevskem okraju veliko razpravlja o proslavit ^Štajerska v borbi!«, ki bo septembra na o proslavi »Štajerska v borbi!« Občinske in vaške organizacije SZ in ZB NOV že sprejemajo prijave udeležencev. Do sedaj se je prijavilo že kakih 600 ljudi, največ iz Kočevja, Kostelske doline in Ribniške doline. Prodanih je tudi že veliko značk. Prebivalstvo Kočevja se temeljito zaveda svoje zgodovine, saj je bila Kočevska ena najbolj partizanskih pokrajin. Prebivalstvo še ni pozabilo na proslavo, ki je bila lani v Kočevju, pred kratkim pa v Črnomlju in zato *e hoče oddolžiti tudi Štajerski. Objava Aeroklub Novo mesto z vsemi aeroklubi Letalske zveze Slovenije in s pomočjo jugoslovanskega vojnega letalstva priredi v nedeljo 12. septembra 1954 ob 14. uri v Prečni pri Novem mestu VELIK AEROM1TING Spored: 1. Otvoritev aer orni t ing a, 2. otvoritveni skok s • padalom, 3. nastop modelarjev, 4. let s šolskim jadralnim letalom, 5. let z visoko sposobnim jadralnim letalom, 6. skupinski skoki s padali, 7. skupinsko letenje motornih letal, 8. poleti raznih vrst jadralnih letal, 9. akrobacije z jadralnimi in motornioni letali, 10. šaljivi polet, 11. poleti na izžrebane karte srečolova, 12. ogled posameznih letal. Udeležite se velike letalske manifestacije, ki bo pokazala velik* napredek letalske tehnike! Vabimo množične organizacije in podjetja, da organizirajo skupinske obiske aeromttinga! Po mitingu zuhava s plesom. Prevozi na letališče in nazaj s kamioni in avtobusi iz Novega mesta vsake pol ure in z železniške pontade oprilij en del petroleja. 3. Prilij vodi nekoliko neočiščene, surove karbonalne kisline. 4. Litru vode prilij toliko lizola, da bo postala tekočina bela. Z eno od teh zmesi namazi žival na najobčutljivejših mestih (po ušesih, vratu, okrog oči, pod trebuhom, pa bo žival rešena hude nadloge. 0 dosedanjem delu in razvdfa hantun (Nadaljevanje) Ce bo politika komune pravilna in v skladu z našimi osnovnimi prizadevanji, bo to veliko pripomoglo k politični in gospodarski prosperiteti delavskih kolektivov, v nasprotnem primeru pa bo mnogo težav, nesoglasij ln tudi gospodarskih neuspehov. Komunisti bi morali ves svoj vpliv ln vse svoje znanje uporabljati za to, da bo komuna, načelno z ljudskim odborom in še posebej z zborom proizvajalcev, znala vskladiti odnose, da bo znala pravilno usmeriti organe delavskega upravljanja ln delavske kolektive. Vskladiti bo torej morala z ene strani odnose med gospodarskimi organizacijami in komuno, z druge strani pa med socialističnim In privatnim sektorjem proizvodnje, ln tako s konkretnimi oblikami in ustvarjanjem gospodarskih pozicij uresničevati politiko socialistične preobrazbe kmetijske proizvodnje. Enake naloge ln enaka načela veljajo tudi za ostala področja družbene samouprave, kot so zdravstvo in prosveta. Oblike družbene samouprave, ki jih že imamo, na primer zdravstvo, ali jih pripravljamo, kot v pro-svetl, so sicer že same po sebi velik korak naprej Oblike pa bodo zaživele ln dobile socialistično vsebino šele lakrat, ko bo v njih prevladal neposredni vpliv delovnih ljudi in ko bodo utrjevale socialistične pozicije ln socialistične družbene odnose. Kako se bo vzgajala mladina v naših šolah, kako bodo delale zdravstvene ustanove, kakšna bo stanovanjska politika Itd., to nI samo stvar zveznih in republiških zakonov in predpisov, ampak je tudi stvar družbenem sistemu. komun, njihove politike, njihove sposobnosti, zrelosti In aktivnosti. Tu nI več mogoče utrjevati socialističnih pozicij in socialistične miselnosti samo s splošnimi programi, niti ne t splošno kritiko In frontalniml napadi, ampak samo s stvarnim, ustvarjalnim In stalnim potrpežljivim delom v organih družbenega upravljanja. Ti organi odpirajo komunistom velike možnosti za delo v korist celotne družbe. V komunah, v organih družbenega upravljanja, kamor naj bi bili komunisti Izvoljeni, ne zato, ker so komunisti, ampak zato, ker so volivci prepričani, da bodo delali In branili koristi skupnosti, se odpirajo nove šole socialistične zavesti ln novih družbenih odnosov. Te šole potrebujejo učiteljev, kar je danes poglavitna naloga komunistov, kot je rekel tov. Tito. Pred nami so torej konkretni problemi oblikovanja socialističnih odnosov v naših okrajnih skupnostih, problemi delovanja organov družbenega upravljanja in odnosov okrajnih organov demokratičnega upravljanja do občin, mestnega centra do podeželja, ln zlasti aktualno vprašanje združitev mest z okolico v eno komunalno skupnost. Napetosti, ki se sedaj pojavljajo v odnosih med mestom ln vasjo in pri združevanju mest z okolico, bodo prenehale, če bodo v naših organizacijah zmagali jasno oblikovani smotri socialističnega razvoja. Te napetosti, pomisleki in bojazni izhajajo največkrat lz nesocla-11 stičnega pojmovanja interesov komunalne skupnosti ln njene vloge v našem socialističnem Plodni zbori KZ v novomeškem okraju Vrsta novih gospodarskih predpisov, zlasti nova uredba o kmetijskih zadrugah, je sprožila na polletnih občnih zborih kmetljskiih zadrug v novomeškem okraju široko razpravo o bodočem delovanju in razvoju kmetijskega zadružništva. Po polletnem bolj ali manj uspešnem delovanju polagajo upravni odbori obračun svojega dela. Dosedaj so polletne občne zbore uspešno ln ob veliki udeležbi članstva končale KZ Dvor, V^šna sela, Velika Loka, Sela-Sumberk, Sentrupert ln še nekatere druge. Razprave na občnih zborih izpričujejo, da zanimanje članov za poslovanje kmetijske zadruge vidno raste. Pri podajanju obračunov dela upravni odbori nimajo posebnih težav, zlasti ne tisti upravni odbori, ki so uspešno izpolnjevali svoje naloge v korist vsega članstva. Tako je upravni odbor KZ Sentrupert lahko mirno stopil pred zadružnike, saj je pokazal nekaj prav lepih uspehov. Živinorejski odsek kmetijska zadruge je zajel vse napredne živinorejce ln znatno razširil dejavnost na svojem območju. Tako kot živinorejski, sta se razvila tudi sadjarski ln poljedelsko-semenogojski odsek. Vidne uspehe vseh treh odsekov lahko opazi vsak 61an. Občni zbor je zato sklenil, da kot manifesta-tlvnl zaključek uspešne zadružne dejavnosti v letošnjem letu organizira veliko kmetijsko razstavo, ki bo najbolje prikazala uspešni razvoj zadružnih pospeševalnih odsekov. Ta prireditev bo pravi kmečki praznik vse doline, saj bodo pri razstavi sodelovale tudi sosedne kmetijske zadruge ln Okrajna zadružna zveza. Podobno kmetijsko prireditev pripravlja tudi KZ Šentjernej. Na občnem zboru KZ Vršna sela so člani sprevideli, da so dosedaj preveč zanemarili pospeševalne odseke. Edina dejavnost KZ je bila trgovina. Sklenili so, da bodo sedaj pričeli organizirati pospeševalne odseke. Ze takoj na občnem zboru so ustanovili živinorejski odsek, ker Ima njihov kraj dobre pogoje za napredno živinorejo. Razpravljali so še o ustanovitvi sadjarskega in kreditno-hranilnega odseka. Tudi na občnem zboru KZ Sela-Sumberk so veliko razpravljali o naprednem kmetijstvu. Izrazili so tudi željo po dokončni elektrifikaciji ln v ta namen določili znatno vsoto v prvem polletju ustvarjenega dobička. Poleg razprave o razvijanju in pospeševanju zadružnih kmetijskih panog pa so povsod veliko razpravljali tudi o zadružnih gradnjah in Investicijah. V Straži bi radi dogradili zadružni dom ln postavili strojne lope, v Dol. Toplicah skladišča ln strojno lopo, na Dvoru bi nujno potrebovali sodobno zbiralnico za mleko, v Zagradcu gostinski objekt, v Veliki Loki morajo dograditi zadružni dom, v Skocjanu večjo zadružno stav- bo za trgovino ln skladišča ter lope za stroje, v Vršnih selih dograditev zadružnega poslopja Itd, Načrt Investicij za kmetijstvo zadružnega sektorja predvideva v letu 1955 za gradnje, nasade, nabavo plemenske ta delovne živine, elektrifikacijo in drugo, najmanj 309 milijonov dinarjev investicijskih potreb. Posebno pozitivno pa se razvija razprava na občnih zborih glede kreditov in regresov, ki jih daje država kmetovalcem po kmetijskih zadrugah na Narodno banko. Pri vsem tem člani soglasno poudarjajo, da bi bilo posebno koristno dajati pomoč kmetijstvu z regresom na cement, s katerim bi kmetijski proizvajalci gradili gnojnične jame, gnojišča ln silose. Na podeželju gre vsako leto v izgubo velike količine dobrega gnojila zaradi neurejenih gnojišč. Ureditev teh bi bila v korist ne samo kmetijstvu, pač pa tudi zdravstveno higienski ureditvi naselij. Na občnih zborih razpravljajo zadružniki prav tako o kolektivnih pogodbah, ki jih sklepajo z delavci in uslužbenci. Pretresajo pravilnike trgovskih poslovalnic, dočim nova zadružna pravila ne bodo sprejeta pri vseh KZ na polletnih občnih zborih, razen tam, kjer so upravni odbori že pripravili osnutke pravil. Vse ostale kmetijske zadruge bodo sprejemale nova pravila na Izrednih občnih zborih v mesecu decembru. V naši socialistični politiki se moramo boriti proti vsakršnim zajedalskim težnjam, bodisi mesta na škodo podeželja, bodisi individualnega proizvajalca na škodo mesta, socialističnega sektorja aH skupnosti kot celote. Vse take škodljive pojave bomo morali v komunah z vso odločnostjo onemogočiti. Taki pojavi ne prispevajo k razvoju ln utrditvi komun, ampak jih slabijo in razbijajo. Zgoraj omenjeni različni koncepti naše politike izražajo v bistvu bodisi državno kapitalistično pojmovanje našega gospodarskega razvoja, ki nujno škoduje našim produktivnim silam, bodisi težnje po klasičnem kapitalističnem izkoriščanju oziroma težnje po privilegiranem položaju privatnega kmečkega ln obrtnega proizvajalca. Predvsem morajo komune jasno Izražati, da naša politika nI naperjena proti množici Individualnih proizvajalcev; njihov obstoj sam niti ne nasprotuje niti ne ogroža socialističnega gospodarskega in celotnega družbenega razvoja. Naša politika pa je seveda nenehno naperjena proti poskusom in pojavom kapitalističnega izkoriščanja, kamor sama po sebi teži privatna blagovna pro .!-vodnja. Proti takim težnjam moramo uporabiti zakonske predpise, sredstva smotrne socialistične ekonomske politike ln druge ukrepe, ki na temelju splošnih zakonskih določil ln v skladu z interesi komune sodijo v njeno pristojnost. Združevanje okolice z mestom Ima predvsem namen odstraniti umetno in administrativno oviro za politični vpliv mesta kot socialistične postojanke na okolico, hkrati pa odstraniti osnovo za birokratizem vodstven'h organov okolice, ki sa ne more dovolj posluževati soelalističn'h pozicij mesta ln njegovega političnega vpliva na okolico. Z združevanjem hočemo doseči, da se bo socialistični vpliv v demokratičnih oblilrah razšli il; doseči hočemo, 6\ bo soclil'.-stična vsebina naše demokracije bolj učinkovita, odpraviti hočemo odministrativno oviro za naravno ekonomsko in politično gravitacijo okolice k mestu in za socialistični vpliv mesta na okolico. (Se r-jdaljuje) pralni prašek za pranje NYLONA SVILE VOLNE in TKANIN 0B 10-LETNICI SMRTI ZASLUŽNEGA TRDIN0SL0VCA dr. Alojza Turka 1. avgusta 1944 Je v Novem mestu umrl za posledicami srčne bolezni, ki Jo je bila laška Internacija še pospešila, profesor dr. Alojz Turk. Z njim smo Izgubili nenavadno marljivega slovstvenega zgodovinarja, snovalca novomeškega muzeja, vestnega ln tenkočutnega srednješolskega vzgojitelja, prijetnega družabnika ln plemenitega Človeka, ki ga Je življenje neusmiljeno pestilo že od mladosti, dokler ga nI uničilo v enalnpetdesetem letu. Alojz Turk se Je rodil 8. Junija 1893 na Vrdunu pri Stopičah kot sedmi Izmed enajstih otrok Franca Turka in Magdalene, rojene Papež. Po osnovni ioli, opravljeni v Stopičah in Novem mestu, so ga starši poslali v šentviško gimnazijo pri Ljubljani; želeli so pač, da bi se čimprej rešili stroškov za sina in da bi tudi ta postal, kakor že eden poprej, »gospod«. Toda Lojze Je sklenil drugače: po štirih, odlično dovršenih razredih se Je kljub materinemu nasprotovanju — oče Je bil medtem že umrl — vpisal na novomeško gimnazijo s trdnim sklepom, da se prebije v življenje po poti, ki si jo bo izbral sam. Zato mu Je mati odrekla še tisto skromno pomoč, ki Je Je bil deležen dotlej. Pričelo se Je trdo življenje revnega Studenta, polno skrbi, kje dobiti kosilo, kje večerjo, obleko, knjige itd. V literarno oblikovanem Neodposlanem pismu, ohranjenem v zapuščini, Turk naravnost pretresljivo popisuje svojo ponižanj polno mladost: pri neki novomeški družini Je za poučevanje sina dobival trikrat na teden kosilo in itirikrat večerjo, pri dveh drugih pa dvakrat kosilo in trikrat večerjo. »V sesti«, piše prav tam, »se mi je obrnilo v enem oziru na bolje... Večerje nisem Imel nič ln Je tudi letos nimam. Pa sem bil vseeno bolj zadovoljen kot prejšnje leto, vsaj niso več za menoj kazali: Glejte, ta je tisti Študent, ki ima pri pol Novomeščanih hrano .. .< Kljub temu Je Izdeloval v Soli In se še sam Izobraževal v književnosti In filozofiji, se družil z literarno nadahnjeniml vrstniki, kakor je bil kasneje na fronti padli pesnik ln slikar Cvelbar, in pisal v rokopisni dijaški list Izpod Gorjancev pesmi In prozo. Ze tedaj ga je zelo prevzel pisatelj Tolstoj, da ga Je navdušen razlagal mlajšim dijakom na sprehodih po Marofu. Posebno ga je pritegnil s svojo preprosto besedo Trdina, čigar spisi so prav tedaj izhajali pri Schwentnerju v LJubljani. SIcer pa Je navdušenost zanj razumljiva, kajti Trdina najraje popisuje Podgorje, odkoder Je bil Turk doma. Po maturi jul;ja 1914 se Je namenil na Dunaj študirat filozofijo. Ker pa nI Imel denarja, se Je vpisal na pravni oddelek in študiral kar doma. Z Izposojenimi 200 kronami Je v drugem polletju vendarle krenil v prestolnico ln se prepisal na filozofijo. Poslušal je slavistlko, germanistiko, klasično filologijo in filozofijo; med drugimi so bili njegovi profesorji tudi zgodovinar ln slavist Jlreček, strokovnjak za staro cerkveno slovanščino Jezikoslovec Vondrak ln Hrvat Milan Rešetar. V avgustu 1916 je moral odriniti k vojakom, vendar Je bil po dobrem letu zaradi bolnih oči odpuščen ln Je nadaljeval študij. Čeprav Je imel za sabo le tri leta in pol itudija na univerzi — iteli so mu tudi vojaško dobo — je brez izpitov v Šolskem letu 1918-19 prevzel pouk kot suplent, in sicer prav na novomeški gimnaziji, od katere se je bil komaj štiri leta poprej poslovil kot maturant Naslednje teto Je službovanje prekinil In Študiral slavlstiko na zagrebški univerzi, udeleževal pa se je tudi folklorlstičnih vaj pri profesorju Boraniću. Od 1920 do 1929 Je služboval kot suplent na ptujski gimnaziji, dokler ni bil 31. Jan. po čl. 254 Zakona o drž. usl. odpuščen. Zdaj Je na podlagi gradiva, ki ga Je bil zbiral dolgo vrsto let, napisal disertacijo o Janezu Trdini in z njo na zagrebški univerzi dosegel doktorsko čast. Doktorat mu je služIl kot diploma in ponovno Je bil sprejet v službo, tokrat v Gosplču. Se isto leto se je vrnil v Novo mesto In ostal tu do smrti, če izvzamemo 18 dni, ki Jih je 1932 prebil na mariborski gimnaziji. Toda tudi sedaj Je moral preživeti Se kako grenko. Predvsem ga Je kakor mora tiščala misel na neopravljeni strokovni izpit. Dosti mlajši njegovi kolegi, ki Se daleč niso imeli toliko znanja kot on, so ga mimo grede opravili ln redno napredovali, on pa, ki se Je vrh tega ukvarjal z znanstvenim delom, Je tičal Se vedno v nizkem plačilnem razredu samo zato, ker mu prevelika vestnost nI dala iti k Izpitu brez Se posebne temeljite priprave. Toda končno Je 1933 opravil tudi to. Predsednik izpitne komisije unlv. prof. dr. Nahtigal mu je kmalu zatem pisal besede, ki dobro označujejo preveliko Turkovo avtokritlčnost: »Bodite prepričani, da nam je bilo veselje delati (da se Šaljivo Izrazim) s tako solidno firmo. Gotovo Vam pa VaSa, morda prevelika skromnost služi le v čast.« Zdaj se Je Se z večjim "veseljem vrgel na Studij Janeza Trdine. Njegove disertacije lz 1929. leta, ki smo Jo že omenili, ne moremo Rmatrati za dokončno; pisana je bila namreč v naglici, ker je Imel z njo namen predvsem, rešiti se Iz stiske, v kateri se Je znaSel po odpustitvi lz službe. Od tod tudi nedodelanost in fragmentarnost nekaterih poglavij. Zdaj je hotel predvsem pripraviti popolno izdajo Trdinovih spisov, nato pa Se monografijo o pisatelju, v kateri naj bi bilo podano njegovo življenje ln delo, podoba človeka ln pisatelja. S temeljitostjo, ki sicer menda nI značilna za dolenjskega človeka, Je Izpopolnjeval že poprej zbrano bogato gradivo, hoteč podati celotno podobo Trdine; toda spričo Turkove vprav skrupulozne metode bi mu moralo, zlasti če upoštevamo vestnost, s katero Je hkrati opravljal šolsko delo, dobesedno zgoretl pero v roki, preden bi delo dovršil. Tako Je zbral za Trdino samega In za našo splošno kulturno zgodovino izredno dragoceno gradivo, ki ga je sicer v drobtinicah uporabljal od časa do časa tudi v skromnih člankih, toda glavno dela Je ostalo nedokončano. Prava ironija Je, da je od vseh, ki so se ukvarjali s Trdino, prav dr. Turk najgloblje prodrl vanj, toda je o njem napisal za javnost najmanj, vsega nekaj kratkih objav, medtem ko njegovo disertacijo pripravlja za tisk šele sedaj prof. Janko Jarc. Turkovo delo pa je oviralo tudi še nekaj drugega. Vedel je, da zida na pesek, dokler mu ni dostopna Trdinova ostalina z dragocenimi, dotlej še neobjavljenimi Spomini; in dnevniki. Od 1. 1919 Je zaman prosil lastnika Schwentnerja, naj bi mu dovolil vpogled vanjo. Sele 1937, ko se je z Mohorjevo družbo dogovoril, da bo izdal v dveh snopičih izbor iz Trdine za šolsko rabo, Je Schwentner popustil ln Turk se je s staro vestnostjo lotil podrobnega ekscerpiranja ostallne, da bi jo hkrati izrabil tudi za svojo monografijo. Zal tudi mladinske izdaje ni utegnil prirediti. Cuttl Je, da bi laže delal, če bi dobil službo knjižničarja v Studijski knjižnici v LJubljani (1938), toda zanj nI bilo mesta. Prišla je druga svetovna vojna in okupacija. Kot zavednega Slovenca so ga 14. Junija 1942 odvedli v internacijo. Decembra se je sicer vrnil, toda z močno omajanim zdravjem. Junija 1944 ga Je zadela srčna kap, 1. avgusta pa je podlegel. Dr. Turk Je bil visoka, sloka, prav markantna pojava. Ze kot dijak Je bil, dasiravno je izhajal iz strogo katoliške družine, svobodomiselno usmerjen. Kot profesor je bil vesten, tako da sta mu priprava za pouk, posebno pa korektura nalog Jemala skoraj ves prosti čas. Počitnice, ki so pomenile dijakom ln večini njegovih kolegov čas potreben oddiha, so bile njemu čas stopnjevanega dela, ko se Je lahko nemoteno posvečal Studiju Trdine in ekscerpiranju. Njegovi predstojniki poudarjajo v službenih ocenah odlično strokovno sposobnost ln izvrstno metodo, taktnost do učencev in kolegov, preudarnost, posebno pa marljivost. Za 1. 1935 bere mo tole značilno oznako: »Zelo marljiv ln do skrupuloznosti vesten v Izvrševanju službe.« Prav v tej skrupuloznosti je nemara temeljni vzrok, da so glavni njegovi načrti (Trdina, Cvelbar) ostali neizvršeni. Nekaj nad dvajset člankov, objavljenih po Ljubljanskem Zvonu, Časopisu za narodopisje, Življenju ln svetu, Slovenskem jeziku in Kroniki (le-tej je bil tudi lokalni urednik) še daleč ne kažejo njegovih sposobnosti, saj so takorekoč le skromne drob-tine, kj so odpadle z njegove bogato obložene znanstvene mize, še manj pa njegove Izredne marljivosti. Danes, ko se tudi naša znanost razvija pod vse drugačnimi pogoji, kakor se je v času dr. Alojza Turka, čutimo spoštovanje do njegovega dela, obenem pa se zavedumo, da bi nam bil lahko, če bi Se živel, dragocen sodelavec ln Izkušen svetovalec. Viri: 1. zapuščina dr. A. Turka v novomeSkl Studijski kn}l*nlcl tn hlhlloRiaflJa njegovih spisov, ki jo Je sestHVII upravnik B. Komell; 2. arhiv gimnazije (uilužbpnski Ust A. Turka); 1. sporočila tov. prof. novomcike tnž. I. Zobca ln ravn. J. Jarca. Karel Bačer V novomeškem okraju Jo 77 novih obrtnih pomočnikov Število kandidatov za opravljanje pomočniških izpitov je bilo letos iz vseh strok izcedno veliko — kar 96. Izpiti so se pri okrajni obrtni zbornici v Novem mestu pričeli ob zaključku šolskega leta 1953/54. Od vseh pri-javljencev je iz-pite opravljalo 84 kandidatov, opravilo pa le 77. Tako praktično kakor teoretično so bili kandidati prilično dobro pripravljeni, vendar so v praktične«!, delu izpita padli štirje kandidati, v teoretičnem pa trije (za 3 mesece). Vso javnost, zlasti pa starše vajencev ln obrtne mojstre gotovo zanima, kako so izpiti potekali. Izpite Je opravljalo 17 kandidatov državnega. 6 zadruž- mlvi so uspehi, ki so jih kandidati dosegli. Odlično oceno v praktičnem delu je dobilo 11 vajencev, prav dobro 21; z dobro oceno je izdelalo 32, z zadostno pa 13 vajencev. Ocene v teoretičnem delu izpita pa so bile: odličnih 8, prav dobrih 22, dobrih 32, zadostnih 15. Med odličnjaki so bili v večini (v praktičnem in teoretičnem delu izpita) vajenci privatnega sektorja — v praktičnem delu od 11 odllčnjakov 10, v teoretičnem delu pa 5. V praktičnem delu je po en odličnjak Iz stroke avtomehanikov, kovačev, mizarjev ln frizerjev, dve šivilji in 5 pletilj. V teoretičnem delu pa Je po en odličnjak v kleparski, pletiljski. sedlarski nega, 2 družbenega in 52 kandi-1 čevljarski stroki, 2 iz avtomeha-datov piivatnega sektorja. Zani-1 nične stroke in 2 mizarja. V oce- Ustanovitev Kmetijsko - gospodinjske šole v Gradacu Na pobudo OLO Črnomelj so se obrali v Grariacu 5. novembra 1953 politični, prosvetni in kmetijski delavci iz okraja in drugod, da bi se r-o-memli o ustanovitvi Kmeti j-sko-gospodinjske šole v Gradacu. 19. marca letos pa sla okraj-n. zbor in zbor proizvajalcev okraja Črnomelj v zvezi s predlogom sveta za p ros v eto in kulturo in sveta za gospodarstvo izdala odločbo o ustanovitvi Kmetijsko-gospodinj-ske šole v Gradacu. Ze 30- marca se je preselila Krasinčani v borbi za neoredek vasi V zadnjem času tudi prebivalci Krasinca v Beli krajini potrjujejo, da hočejo s časom naprej. Letos so se z vsemi silami zagrizli v gradnjo velikega gasilskega doma. Dom bo velik 12X19 metrov in bo imel poleg potrebnih prostorov za gasilce tudi dvorano za kulturne prireditve. Pod osebnim vodstvom poveljnika gasilske čete Toneta Pezdii-ca, ki Je tudi član občinskega ljudskega odbora, ter ob pomoči občine, okrajne gasilske zveze in vaSčanov, je dom zrasel iz tal zelo hitro. Pred kratkim so ga spravili pod streho, sedaj pa hite z delom naprej, da bo to leto do kraja dograjen. Posebno domači gasilci veliko pomagajo s prostovoljnim delom pri gradnji doma. Vsak gasilec se je zavezal za 8 delovnih dni brezplačnega dela. To obvezo so mnogi že tudi izpolnili in presegli. Se za en zdravstveno-higienski ukrep v svoji vasi so se odločili Krasinčanl. Skoraj pri vsaki hiši imajo mlakužo. Podobne mla-kuže ali kale imajo tudi po drugih belokranjskih vaseh, toda na Krasincu so se pogovorili, da jih bodo zasuli ln dali tako vasi lepšo podobo, hkrati pa s tem zatrli legla žab, komarjev, mrčesa, nesnage ln bacilov. Prav gotovo Imajo pri razširjanju tifusa te mlakuže pomembno vlogo. Ker je za napajanje živine v bližini Kolpa, so te luže res povsem nepotrebne. Včasih so se CerkvlSčanl radi kosali s Krasinčanl, kadar je šlo za napredno stvar. Pri gradnji gasilskega doma pa so jih sedaj prehiteli Kraslnčani. Tudi v Cerkviščah namreč hočejo postaviti gasilski dom in so s podporo okrajne Gasilske zveze že kupili neko stavbo, ki Jo nameravajo preurediti v gasilski dom. Ta sklep Cerkviščanov Je vsekakor vreden pohvale, toda dosedaj so premalo storili, da bi ga uresničili. So se pa Krasinčanl čisto drugače oprijeli dela, zato Imajo take uspehe. Gospodinjska šola iz Vinomera v Gradac. V šolskem letu 1954-1955 pa se bo začel reden pouk za kmečke fante in dekleta. Šola za fante bo trajala dve zimi po pet mesecev, in sicer od srede oktobra do srede marca; za dekleta pa je predvideno enoletno šolovanje — od septembra do julija. Sola ima namen izobraževati kmečko mladino, ki je dopolnila 16 let starosti. Pouk bo prikrojen belokranjskim razmeram, da bodo gojenci in gojenke lahko pripomogli k dvigu domače kmetijske proizvodnje in gospodinjstva. Zato bo imela šola dobre strokovne moči. laboratorije za preiskavo zemlje in dovolj možnosti za kmetijsko prakso: šolski posestvi v Gradacu in na Krupi, s skupno površino približno 47 ha, okoli 1.50 ha vinogradov v Semiču in 10 ha gozda. Gojenci bodo lahko spoznali tudi moderno kmetijstvo, saj bo posestvo nabavilo precej novih strojev- Šolsko poslopje je prenovljeno, ima nanovo napeljan vodovod in električno razsvetljavo. Življenje in delo v domu bo prav prijetno in bo temeljito izobrazilo našo podeželsko mladino v kmetijstvu in gospodinjstvu. ing. B. M. Novice iz Drage Ko je sekal drva, se je ponesrečil Valentin Janež iz Podpre -ske. Upognjena veja je odskočila, in ga udarila po nosu, mu zlomila nosni pretin in poškodovala ustno votlino. Z rešilnim avtomobilom so ga peljali v ljubljansko bolnišnico. V. ni prakUčnega dela izpita prevladuje ocena dobro, ki Jo je prejelo 36 kandidatov (v teoret. delu pa 32). Prav dobrih ocen je v praktičnem delu 21 (v teo-ret. 22). Precej porazno je število zadostnih ocen: 13 v praktičnem in 15 v teoretičnem delu izpita. Ce Izračunamo skupno oceno v obeh delih izpitov, dobimo končno oceno »dobro«, kar pomeni, da se kvalifikacija vajencev in njih znanje od zadnjih, to je pomladanskih izpitov ni prav nič dvignilo. Po strokah so bili pri izpitih najmočneje zastopani mizarji s 35 kandidati. Tekstilcev (krojače V, šivilj, pletilj) je bilo 19, brivcev in frizerjev 5. Kovinarji so postavili 16 kandidatov na Izpit. Izpit je opravljalo še 6 čevljarjev ter po en sedlar, pek ln kolar. Rezultati doseženih ocen pri teh izpitih so poleg uspehov pokazali tudi vrsto napak, zlasti v delovni metodi posameznih podjetij in mojstrov, kar Je znak, da Je treba te metode nujno prilagoditi novim predpisom. Pa Še diuga negaUvna stran se Je pokazala: preslabi stiki med vajencem, starši in mojstrom. Vajenci, s katerimi so imeli starši vsaj nekoliko stika med učno dobo, in so vsaj kolikor toliko vplivali na razvoj njihovega učenja v delavnici ln šoli ter se zanimali za njihove uspehe, so pokazali neprimerno več znanja in pre- jeli mnogo boljše ocene kot njihovi tovariši, ki so bili vso učno dobo prepuSčeni sami sebi. Danes, ko so ti vajenci, ki so pri izpitu nekako »skozi zlezli« z zadostno oceno in postali pomočniki, se je pojavil zanje, za njihove starše, prav posebno pa še za mojstre nov pereč problem, ki bo najbolj bremenil pač podjetje, oz. mojstra. Mladi pomočniki, ki so bili vse do zadnjega takorekoč navezani na učnega mojstra ali starejšega pomočnika, bodo sedaj imeli kaj težko stališče. Treba bo mnogo volje, mnogo truda in zatajevanja —da tudi zatajevanja po visokih pomočniških plačah — pa mnogo dela, da se bodo uvrstili v vrsto drugih pomočnikov v delavnici. Po novih odredbah mora podjetje ali mojster obdržati novega pomočnika še eno leto v svoji delavnici in ga kajpada tudi plačevati po obstoječih predpisih ter odvajati akumulacijo od njegove plače socialnemu zavarovanju! Nastane vprašanje, kako dati takemu novemu pomočniku, ki je komaj »zlezel« pri izpitu z zadostnim redom, enako plačo, kot njegovemu starejšemu ln bolje kvalificiranemu tovarišu. Kajti dogaja se, da prav takile pomočniki najraje in najprej zahtevajo ustrezno pomočniško plačo. Za enkrat je stvar še taka, zdi se pa, da bi bilo zelo pametno tudi tu uvesti kategorizacijo in urediti plače in določiti prispevke za socialno zavarovanje po pomočnikov! zmožnosti. —r— Živinske razstave na Kočevskem so pokazale lep napredek živinoreje Plemenito je delati v organizaciji RK V mali dvorani množičnih organizacij v Kočevju so se zbrali 2j. avgusta predsedniki in tajniki Rdečega križa in člani OO RKS. V njihovi sredini je bil tudi predstavnik OO RKS. Prvi dsl Konference Je bil posvečen 10. obletnici ustanovitve RKS. Malo pozna Je bila ta obletnica toda zato nič manj slavnostna in lepa. Besede predsednice OO RKS. Dušanke Svigljeve, ki 'e v svojem nagovoru orisala zgodovino in pomen RKS vse od ustanovitve do danes, so se vsem globoko vtisnile ln marsikdo na konferenci Je bil ponosen, da Je sodeloval v tej človekoljubni organizaciji. Lepe besede o Jubileju RK je spregovoril tudi predstavnik GO RKS, nato pa v imenu Glavnega odbora RK izročil petim (od tega so štiri žene) najdelavnejS'tm v organizaciji RK v okraju lične diplcme, kot nagrade za delo. Tudi OO RK je nagradil najzaslužnejše organizacije RK in posameznikom z ličnimi diplomami ter knjižnimi nagradami. Drugi del konference je obsegal delovni program. Preveč prostora bi zavzelo, če bi hoteli zapisati vse kar bo razpravljali na konferenci. Odbori RK so usipeš-no sodelovali tvri organlziTanriu zdravstvenih tečajev za kmečko mladino. Skozi te tečaje je flo z.rirtnje dve leti nad 800 deklet. Vso skrb so posvečali otrokom — partizansk:m sirotam, otrokcni socialno ogroženih staršev, zdravstvenim kolonijam Itd. Uspešno je bila Izvedena akcija za prostovoljno oddajo krvi, nadalle borba proti TBC. RK je nudil pomoč socialno ogroženem ljudem, pomembna je pomoč pri mali asanacijl vasi — 1,400.000 din, prihodnje leto pa nameravajo zbrati in dati v te namene 3,000.000 din. Organizacije RK se bodo skupno z ostalimi organi- Pismo iz Drage Sredi kočevskih in notranjskih gozdov se razprostira v višini 800 m širna planjava, ki na južnozapadni strani meji na LR Hrvaško, na severozapadu pa na postojnski okraj. Kakor jate kokoši čepe na tej ravnici vasi Podpreska, Draga, Srednja vas in Trava, vhod na to planjavo pa zapira vas Lazeč. S Trave se pot strmo spušča proti Črnemu Pojasnilo k Članku: »Spet ena iz Ribnice -aH izlet v Koper« V zadnji številki Dolenjskega I dati, da nekateri podatki v na Usta Je bil objavljen krajši stavek z naslovom »Spet ena lz Ribnice — ali izlet v Koper«. Resnici na ljubo moram pove- Se četrti balonček Franc Cimiprič Iz Lasca pri Dragi Je 3. avgusta pregledoval svoj laz in našel balonček s kartončkom, na katerem Je pisalo, da Je bil poslan 15. Junija 1951 točno opolnoči ln da naj ga najditelj pošlje na naslov: Dovsse 28 Corus Carnot Cavtlillon Va-ncluse. Najditelju je* obljubljena nagrada 5000 frankov. Franc Clmprlč Je Ml v Franciji tri leta, kamor Je šel Iskat dela ln kruha, ki ga Je rtoma primanjkovalo, je priden delavec In skrben gonpodar. Vsi »osedje in znanci žele, da bi pošiljatelji balončka izpolnili svojo obljubo. M. V. vedenem sestavku ne drže. Po razgovoru s predstavniki organizacije ZO v Ribnici in samimi udeleženci Izleta je bila stvar naslednja. Izleta so se udeležili samo člani ZB, od tega 6 pripadnikov JLA. Organizacije ZB v okoliških vaseh Ribnice so bile obvefečene nekaj dni pred Izletom pismeno. Izlet v Koper je bil organiziran na pobudo in s pomočjo OO ZB Kočevje. Naj še omenimo, da so udeleženci na svojem potu obiskali kolonijo otrok partizanskih staršev lz Kočevske, ki taborijo v Izoli, otroci so v koloniji na stroške OO ZB. Udeleženci izleta so otroke obdarili z denarjem. Do netočnosti pri omenjenem sestavku Je prišlo zaradi napačnih (aH zlonamernih) informacij ter se s tem vsem prizadetim opraščam. —m— potoku, Pungertu, močno vijugasta cesta pa nas popelje v malo mestece Gorskega Kotorja — v Caber. Ze s Trave lepo vidimo Osilniško dolino in hrvaške hribe, od katerih je najvidnejši Risnjak. S Petrihovega vrha pa sega pogled tja do notranjskega Snežnika, po Hrvaški in Sloveniji ter kočevskih gozdovih. Ce se spustimo malo nižje, pa pridemo do izvira Ca-branke in njenih lepih slapov. Vsi ti kraji so zelo priljubljeni Izletnikom iz Zagreba in drugih predelov Hrvaške. Posebno zagrebški študentje radi pridejo tja na večtedenski počitek. TI kraji so zelo lepi, a zaradi oddaljenosti malo poznani, da se zdi človeku, kakor bi bili odtrgani od sveta, vendar tega ne zaslužijo. Saj so med NOB nudili našim borcem kolikor so mogli. Zato so se okupatorji ln domači izdajalci nad njimi maščevali; požganl domovi, padle žrtve, mučenje v koncentracijskih taboriščih pričajo o tem. Zato je prav, da bi o teh krajih vsaj kaj pisali, da bi se utari borci spominjali dni, ki so jih preživeli tu med N03. M. V. zacljami se v večji meri kot doslej borile proti pijančevanju. Pijančevanje je na Kočevskem še v mnogih družinah tisto z'.o. ki nas resno opozarja, da se moramo proti njemu boriti z vsemi sredstvi. Na konferenci smo slišali tudi plemenit nasvet, naj bi se organizacije RK zavzele tudi za tiste, ki pridejo iz zaporov. Po odslužitvi kazni ne smemo te ljudi pustiti v nemar, sicer bodo zagrenjeni in prej ali slej spet padli v kriminal. Videli smo, da dej a vnos* RK sega na vsa področja in da Je lahko tudi povsod uspešna, če so ljudje voljni delati v tej plemeniti in človekoljubni organizaciji. O. K. Po vsej ribniški dolini so vabili plakati na živinorejske razstave, ki so bile združene s proslavo kmečkega praznika: — 25. avgusta prva razstava goveje živine v Ribnici, 26. avgusta prva razstava živine v Jurjevici, 27. avgusta razstava živine v Slatniku, nato v Karlovici, Strugah, v drugi polovici septembra pa bo razstava goveje živine v Fari pri Kočevski reki. 26. avgusta je bila razstava V Ribnici. Kmalu po sedmi uri je razstavni prostor napolnila lepa. rejena plemenska živina. Kar praznično ti je bilo pri srcu, ko si opazoval nasmejane obraze živinorejcev, ponosnih na lepo živino, ki je plod njihovega truda in urr.negi gospodarstva. Na razstavi v Ribnici je bilo 90 glav živin.?, ki si jo je ogledalo precej obiskovalcev. Strokovno vodstvo razstave je bilo v rokah ing. Zor-ca, priznanega živinorejskega strokovnjaka iz Kočevja. Na razstavi v Jurjevici j s bilo 138 glav goveje živine do si viha brke. »Le poglejte, kaj naredi ,glešta' in skrb za živino. Ce jo prodam, mi bo vrgla lepe denarce,« takole si menda misli možak, ko opazuj smo njegovo res lepo kravo. Na razstavi je ing. Zoreč razlagal obiskovalcem delo živinorejcev, pa tudi razstavi j alci so slišali marsikaj koristnega. Naslednji dan je bila razstava v Siatniku (KZ Sušjei. Živinorejci so prignali blizu 160 glav plemenske živine. Tudi na razstavah v Karlovici in Strugah je bilo živahno. Razstavni prostori so bili povsod lepo urejeni, okrašeni z mlaji in zas'avami. Čeprav je precej nagajal dež so živinorejci prignali okoli 600 giav živine. Vsi živinorejci so bili nagrajeni. Strokovna komisija je ocenila živino in ji prisodila od 20 do 150 kg močna tih krmil. Strokovnjaki so dejali, se je živinoreja na Kočevskem zelo dvignila. Pa ne samo strokovnjaki, tudi vsak obiskovalec je to lahko ugotovil. Vse lo pa je kajpak nemajhna zasluga živinorejskih odsekov pri KZ. O. K. rHDINOVO ROJSTNO MESTO PRAZNUJE 800-LETN CO mače sivorjave pasme. Ob lepi Itov živini vidiš stati možakarja, ki' slh Letos praznuje Trdinov rojstni kraj, Mengeš na Gorenjskem, 800-letnico svojega obstoja. Mengeš je pretežno obrtniško mestece, vendar ni brez vsake Industrije. Znana je mengeška tovarna glasbil, v prejšnjih ča- so Imeli graščaki Stare**1 M if Pogled tUk Mengeš Zabave in prostosti je bilo hitro konec V Podhosti pri Dol. Toplicah so 15. avgusta odkrili spomenik padlim borcem. Po slavno-sti je bila zabava na vrtu pri bifeju. Na zabavi je bil tudi domačin iz Podhoste, posestnik Viktor Novina. Do noči se je nekoliko opil in ko so ga ostali gostje spravili na ležišče za veseličnim prostorom, mu je iz žepa v suknji padla dobro rejena denarnica. Denarnico je opazil le 23-letni Jože Medic iz Meniške vasi št. 25. Neopaženo se je vrnil k Novini in oobral dennrmeo. v kateri je bilo nad 42-300 din. Denar je pozneje še enkrat preštel v navzočnosti Jožeta Mavserja iz Meniške vasi. in «u Zabičal, n^j molči. Jože Mavser je zahteval od njega polovico denarja, Medic pa mu je dal le 600 din. Pozneje sta skupaj še pila, nakar je Medic pijanega Mavserja spravil domov. Doma mu je ponudil še 7 tisočakov in ker je bil Mavser zaspan, mu jih je vtaknil v žep. Drugi dan je Medic odšel v Ljubljano. Pri Na-Ma je kupil moško obleko za 12.800 din. dežni plašč za 6.500 din, kapo za 320 din, pri »Triglav« čevlje za 5.900 din in Še nekje par nogavic in srajco. Denarnico in dokumente je raztrgal in \ih vrgel v stranišče pod tro-mostovjem. Oblečen »kot iz škatljice« in še z nekaj tisoča- la na okrajnem sodišču v Novem mestu 24. avgusta. Medic je dejanje odkrito priznal, toda brez trohice kesanja, Ma brez navzočnosti, in sicer zaradi neplačevanja preživnine za enega nezakonskega otroka in zato, ker je otrokovo mater, ko ga je opomnila na očetovsko obvezo se oklofutil. Ker ser pa je zanikal, da bi zah- 1 I« sojen ponovno za isti pre ki Šiško, kjer je bil že 17. avgusta zvečer aretiran- Da je Medic mlad. nevaren pokvarjenec, kaže tudi drugi primer. Letos v maju je šel v Dol. Toplicah k župniku in gn orosil naj mu posodi 20 000 din. Ker je župnik trdil, da nima denarja, je Medic poskusil drugače in izjavil, da je uslužbenec Tajništva za notranje zadeve, pa kljub temu denarja ni dobil. Oba krivca sta se zagovarja- teval polovico denarja in da bi vedel, da je ta denar dobljen nepošteno. Vendar je od prejetega denarja dal materi 1000 din, za ostalo pa je kup1! žago. Jože Medic je bil za obe dejanji obsojen na eno leto strogega zapora in povračilo škode oškodovancu v znesku 29.708 din; Jože Mavser pa na 3 mesece zapora in povrnitev zneska 1.800 din. Nekaj denarj-i so mu miličniki vzeli že pri aretaciji in ga vrnili oškodovancu. Oba obsojena morata plačati tudi stroške po 300 din povprečnine. 6 mesecev zapora, ker ni plačeval preživnine Anton Deželan je sin večie-ga posestnika lz Vel. Brusnic. Zato si gotovo misli, da si lahko tudi več privošči. V domači vasi ima kar dva nezakonska otroka, vsakega z drugim dekletom. Za oba otroka se pa kaj malo briga in ne plačuje redno določene preživnine Dvakrat ie bil zato že obsojan, enkrat na en mesec in drugič na tri mesec? zapora. To fin pa nI izpametovalo. Obe nezakonski materi sta leios spet v žepu Jt jMjttjr | vložili tožbo proti njemu zara di zanemarjanja očetovskih dolžnosti. Zanimivo je. da J* ena svoje prvotno pričevanje, češ da ji ni toliko in toliko časa dal nobenega denarja preklicala in navedla da ji >t>roti plača vse. Gotovo jo ie kdo tako pregovoril toda zaradi krivega pričevanja se bo morala prav gotovo sama zagovarjati pred sodiščem. Deželan se tudi ni odzval pc-zivu sodišča, zato je bil na razpravi 20. avgusta obsojen kršek, je sodba dokaj stroga in se glasi: 6 mesecev zapora, 5£0 din za zdravniško spričevalo, 1000 din za bolečine otrokovi materi, ker jo je napadel in 1000 din povprečnine. Tako bo sedaj poleg plačila obveznosti še sedel v zaporu šest, mesecev, kjer bo lahko spoznal, da naši zakoni vedno ščitijo otroka. Brez povoda je oklal tovariša V nedeljo 22. avgusta je bila v Nemški vasi pri Ribnici gasilska veselica Bilo je dosti ljudi, zabavali so se in peli kakor je običajno na veselici-Med to družbo sta bila tudi mlada fanta, ki sta pila pri litru: Gorše Franc iz Rakitni-ce in Oražem Franc iz Grča-ric. Kar nenadoma je Oražem zvlekel z veseličnega prostora Goršeta ter ga zabodel z lovskim nožem, katerega si je nekje na nepošten način prisvojil, globoko v rebra na desno stran. Gostje, ki so kmalu opazili kaj se je zgodilo, so razjarjeni navalili na zverinskega fanta in le po zaslugi organov LM, ki so ga le s težavo ubri-nili pred razburjenimi ljudmi je odnesel celo kožo. Zabodenega Goršeta so spravili do zdravnika v Ribnico od tam pa takoj v bolnišnico v Ljubljano- Gorše je bil dalj časa nezavesten in le po zaslugi organov LM iz Ribnice, ki so mu nudili prvo pomoč, oziroma poskrbeli za hiter prevoz do zdravnika in v bolnišnico, ter vestnim zdravnikom v bolnišnici se ie zahvaliti, da bo življenje mladega fanta ohranjeno. Mladi napadalec zasluži najstrožjo kazen. -em- tam pivovarne, karakteristična za Mengeš pa je stara industrija slamnikov. Obrtniki so v glavnem m'zarji. V Mengšu in okolici je precej trdnih kmetov, kakršen je bil tudi oče pr»po-vednika in dolenjskega uarda Janeza Trdine. Ob tej visoki obletnici je izšel »Mengeški zbornik 1151 — 1954«, ki je pcmemben doprinos k našemu krajevnemu zgodovinopisju. Vsebina zbornika )e pestra: razprava »Iz preteklosti Mengša« nas seznani s prazgodovinsko, rimsko in itatosl'j-vensko dobo »n z nadaljnjim razvojem kraja in okolice. Temu sestavku sledi prevod treh krajših poglavij iz Valvasorjeve »Slave vojvodine Kranjske«, ludi leto 1848 je našlo v Zboru >ku svoje mesto — objavljen je ou-lomek iz Trdinovih Spominov, kjer popisuje dogodke v Mengšu v tem letu. Dalje nas sezn.iai Zbornik z umetnostno zgodov»i-skimi spomeniki, z gospodarskim orisom kraja, z življenjepis: pomembnih ljudi, ki so se rodili v Mengšu itd. Drugi del Zbornika, ki bo izšel prihodnje leto ob 50-letnici Trdinove smrti in 10-letnici zmage nad okupatorjem, bo obširno obravnaval c^s narodnoosvobodilnega gibanja in čas po osvoboditvi. Tudi Novo mesto čestita Mengšu ob visokem jubileiu, kakor bi mu čestital Janez Trdina, ki ni bil samo Men^an, ampak tudi Novomeščan. in to še v večji meri. POD »SVILENIM DEŽNIKOM« Dobro uro od železniške postaje je letališče Prečna. Tu preskušajo mla-di padalci svojo sposobnost in znanje, pridobljeno v spomladanskem tečaju. Semkaj ,r>ri-hite večkrat tudi mladi modelarji pod vodstvom Novakovega Petra s svojimi modeli pokazat razne čudovite akrobacije. Prejšnji teden so imeli Novomeščan i priliko, da so si s prebivalci Prečne ogledali prve skoke s »svilenimi dežniki« mladincev in mladink iz Novega mesta. To so Študentje, mladi delavci, učenci v gospodarstvu itd. Vsi so željni skokov in letov, drzni, neučakani. Dolgo so čakali, mnogo jih je že obupalo. Mislili so, da ne bodo nikoli uspeli. Pa le ni šlo vse gladko. Ze samo letališče ni nič kaj primerno za začetnike. Tako so padali »svileni dežniki« po zeleni poljani, drevju, koruzi in celo v potok. Krivo je bilo tudi vetrovno vreme. Čeprav so bili vsi hrabri in veseli, se jim je vendar videl na obrazu strah: kako skočiti, ali se bo padalo odprlo, kje bo pristalo? Toda ves strah je bil pozabljen, ko so srečni in veseli pristajali na zemljo. Po prvem skoku si je vsak želel še skskati. Vsakdo izmed -padalcev je pravil, kako lepo in prijetno je na padalu ter da ne bo nikoli pozabil dneva, ko je bil prvič pod »svilenim dežnikom«. Brane Dopisujte v »Dolenjski listu TOVARNA LESNIH IZDELKOV NOVO MESTO in LESNO INDUSTRIJSKO POD3ET3E NOVO MESTO sta se združila in preimenovala v firmo: .NOVOLES' dolenjska lesna industrija NOVO MESTO Tekoči račun pri NB Movo mesto št. 616-T-5 Svojim odjemalcem nudi po najnižjih dnevnih cenah: smrekov (ielov) rezan les, bukov parjen in neparjen rezan les, brestov rezan les, hrastov rezan les, sadne zaboje — gaibice, bukove in hrastove parkete — lesno galanterijo vseh vrst Stran 4 »DOLENJSKI LIST« Btev. 33 bčino Mirn i možnosti za razni Potrebujejo boljšo železniško postajo in skladišče — Imajo možnosti za stalen kamnolom in apnenico, ki bi zaposlila domačo delovno silo — Komunalna dela ugodno napredujejo — Mnogo si obetajo od nove avtoceste lz Mirne Peči odhaja vsak dan na delo v Xovo mesto kakih sto ljudi. Vlak se od Ljubljane do Mirne peči že tako napolni, da za potnike, ki vstopajo na tej postaji, ni več prostora. Natikajo se po hcdnikih in stopnicah in celo na odbijačih. Ko se bo pričelo šolsko leto. bo gneča še večja in nesreče tudi" ne bodo izostajala. Zato Mknopečani opravičeno zahtevajo, da se ta zadeva uredi. Ali ne bi bilo mrsroče priključiti še enesa ali dva potniška vozova? Tudi majhna postaja ve* ne zadela sedanjim potrebam. V de/'u in mrazu je sila težko prezebati na mirnopeški postaji, ki še zdaleč ne more spr^irti vseh potnikov. \ Mirni peči imajo tri trgovin p. ki dobavljajo blago iz Ljubljane, deloma tudi iz Novca mesta. Imajo pa velike težave. Na domači postaji ne mč-ero blaga niti sprejeti niti oddati. To lahko opravijo v Neveri mestu ali v Trebniem. kar |e draga zpdcva. Samo vrrvk do Novega mr^ta stane ,n00 dinarjev. Koliko po-TP -i en voz za trgovino, s: la^-i mislite. Zato ie v Mirni pe": no*no potrebno skladišče n? " 'ezniški postati. _ ^',rir>a ima dovolj delovne ';i išče zaposlitve dnityo, zidarstvo) zaposluie ¥ :.-!a. Tudi arnenca primer-n°:d ?.-[ pridcbivr.nie apna. je dovolj. Z njimi bi lahko sta!no vzdrževali veliko ap-np",,,'o. Obe podjetji bi zaposlili kar veliko ljudi. V povojnih letih je občina M;ima oeč že precej napredovala. Postavili so lep in prostoren zadružni dom. Dvorana 'e že urejena. 16. marca so v njej proslavili dru tri občinski praznik. Z zalimi deii brdr) letos nadaljevali. Za pc^rr.■ ilo obirldr« pri vaškem pokopališču je dala občina 100000 dinairjev. Ljudje se za vsa ta dela živo zanimajo, posebno pa še za vodovod, popravilo cest in poti. V ta nomen je občina določila 620 tisoč dinarjev. Na zborih volivcev in množičnih sestan- kih so občani sklenili, da bodo napravili prostovoljnega dela za dva milijona dinarjev. Poti so že popravili v Karteljevem in Sentjuriju, od postaje Mirna peč proti Velikemu Kalu pa so, zgradili cesto. Vodovod imajo v Hmelj* čiču, na Velikem in Malem Kalu, v Šentjurju so ga zgradili lansko leto, Dolenja vas pa ga pripravlja letos.. V občini je še osem vasi brez elektrike; Gorenje in Dolenje Karteljevo, Gornje in Dolnje Kamenje Spodnji, Srednji, Gornji Globodol in Jordanka!. Kmetje bodo dali sami les za drogove in skopali jame- Prebivalci občine Mirna peč navdušemo pozdravljajo gradnjo nove ceste Ljubljana —Zagreb, saj jim bo nudila zaslužek »vetom. in jih povezala s fiasilski praznih v Suhi krajin V nedeljo 22. avgusta je bilo v središču Suhe krajine v Hinjah kaj živahno. Saj ni čudo — že ves teden preje so se člani gasilskega drušrva in ostali prebivalci pridno pripravljali na svečan sprejem motorne briz^alne, katero jim je podarila OGZ iz sredstev Tajništva za notranje zadeve pri OLO Novo mesto. Gasilski dom, ki je kljuboval vsem vojnim viharjem in ie edini ostal nepoškodovan, ie bil ta dan slovesno okrašen, dovoli zgovorna oriča, da z veseljem spre;ema zopet dragoceno orodje. Pričetek slovesnosti je bil napovedan za 14. uro, to namero pa so preprečili temni oblaki USTANOVITEV PODJETIJ ZA PROMET Z 02PADKI V Uradnem listu FLRJ štev. 29 54 je objavljen odlok o pogojih za ustanovitev podjetij za promet z odpadki in enotnih skladih teh podjetij. Z zbiranjem in prometom odpadkov se lahko ukvarja podjetje, ki izpolnjuje pogoje predpisane v 22. členu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah in ki ima določeno tehnično opremo. Z zbiranjem odpadkov se lahko ukvarja tudi proizvajalno podjetje, ki uporablja odpadke v proizvodnji kot surovino ali material. Podjetja za promet z odpadki lahko imajo v svoji sestavi prodajalno za proda-o na drobno uporabnih odpadkov. in precej hud naliv. Čeprav so si I govorom izročil dragoceno orodje ljudje želeli dežja — vendar bi ga društvu, z željo, da bi bilo vedno prav radi odložili na drugi dan, da ne bi motil slavnostnega razpoloženja. Po enourni zamudi so okrašeni konji pripeljali novo briz-galno. Precej velika množica ljudi je s posebnim priznanjem sprejela novo orodje, saj se bodo odslej ooČutili vse bolj varne v svojih obnovljenih domovih kakor doslej. Po strumno podanem raportu je pevski zbor zapel državno himno. Predsednik občine tov. Babic je otvoril slavnost in prisrčno pozdravil zbrane goste. Mešani zbor pod vodstvom tov. BabiČa je zapel tri pesmi tako lepo in občuteno, da zasluži vse priznanje. Nato je sekretar OGZ s posebnim na mestu' v pripravljenosti, a v resničnem požaru naj bi uspešno gasilo goreče domove tudi v tem predelu lepe slovenske dežele. Po govoru je moški zbor zapel še tri pesmi, nakar se je že ob lepem sončnem vremenu pričela prijetna domača zabava — tretja po številu v štiriindvajsetletnem obstoju društva. Naj bo ta dan nov začetek društvenega življenja, dan, na katerega se bodo še dolgo spominjali vsi Suhokranjčani. To orodje naj zopet udruži razcepljenost in jih tesno poveže v pravo bratsko skupnost in mirno sožitje. P. J. V 55 DOMOVIH JE ZASVETILA ELEKTRIČNA LUČ 22. avgusta je bilo v Zburah pri Skocjanu zelo živahno. Kako ne, saj jim je izpolnjena dolgoletna želja: imel; bodo elektriko. Zasvetila je v 55 domovih vasi Zbure, Zavrh, Zalog, Modruše in Rink. Za to svečanost so se prebivalci vseh vasi zelo marljivo pripravljali, le vreme jim je nekoliko oviralo delo. Na otvoritveno proslavo so povabili predstavnike ljudske oblasti in zastopnike podjetja, ki jim je napeljalo elektriko. Prebivalci novo elektrificiranih vasi se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali, da se je uresničila njihova davna želja in potreba. Zahvalo zaslužita predvsem OLO Novo mesto, ki je prispeval za Ali cigani lahko sekafo brez dovoljenja in plačila Glede ciganov pri nas še ni urejeno in kaže, da tudi še ne bo kmalu. Stari način življenja se pri ciganih še ni preživel. Nemirna nomadska kri jih žene iz kraja v kraj in le z veliko težavo zdrže v nekem kraju Iz mesim ruševin — me* t o cvetitt Nekaj let po vojni smo v Novem mestu na vsakem sestanku ali zboru volivcev obravnavali pospravljanje ruševin. Bilo jih je na kupe, saj je vojna vihra prizadejala mestu hude rane. Po letu 1951 pa je razpravljanje o ruševinah prenehalo, saj so popolnoma izginile. Se vei. Mesto je danes lepše kot je bilo kdaj koli poprej, veliko saveda na hvalo tlakovani cesti in urejenim pločnikom. Najlepša pridobitev Novega mesta pa je vsekakor ureditev Gorenjih vrat skupno s spomeniškim prostorom. Skoraj ni tujca, ki potuje skozi Novo mesto, da se ne bi ustavil na tem kraju in si ogledal res uspelo rešitev Gorenjih vrat ter lepe spomenike. Lepemu in prijetnemu licu Novega mesta mnogo pripomorejo urejeni parki in cvetlične grede, da ne govorim o kopališču na Loki, ki je ob vsakem sončnem vremenu pravo mravljišče vode, zraka in sonca željnih ljudi. Most čez Krko na Loki temu delu mesta veliko prispeva, z dograditvijo stadiona pa bo Loka dobila svoj pravi pomen za vse mesto. Od kar je zgrr.ten most, se je osebni pro-m't i ■ Smihela, Irce vasi, Drske in Broda, pa tudi iz dela Kan-dije ves preusmeril čez most in Loko. Dnevno gre čezenj vsaj tisoč ljudi. Kdor koli ima količkaj smisla za lepoto, bo moral priznati, da so ljudski odbor mestne občine, Olepševalno društvo ter pridne roke mestnega vrtnarja in delavcev, ob sodelovanju in prizadevanju podjetij in prebivalcev v nekaj letih re3 spremenili mesto ruševin v mesto cvetja in zelenja. Le malo se ozrite okoli, pa se boste prepričali. Mestni vrtnar Karel Kapš je zasadil cvetlice na vseh mogočih krajih, ob zidovih, pod kostanji, povsod in tako lepe, da jih je veselje gledati. Kako lepo Je okoli spomenikov, potem pred Domom ljudske prosvete, pri otroškem igraću, skratka povsod, kjer Je kaj prostora za rože. Olepševalno društvo Je oskrbelo s podporo občine ln tudi postavilo venko klopi po vsem mestu, prav tako pa zasadilo veliko okrasnega drevja. Tudi na oknih Je sedaj veliko več r/etja kot včasin. Prihodnje leto bo treba olepševalno društvo razšir'ti se na Kmdijo in Bršljin. dalj časa, čeprav Imajo delo in zaslužek. Kamor pridejo, jih nihče ni vesel, ker se jih drži še veliko starih razvad; vendar je treba priznati, da je med njimi tudi precej takih, ki se pošteno preživljajo z delom svojih rok. Oglejmo si preskrbovanje z drvmi. Šotor, konj, ogenj in cigan so nerazdružni. Do sedaj še ni bilo slišati, da bi cigani za svojo »kuhinjo« kupili drva. Lepo si jih naberejo in nasekajo tam, kjer pač so. V bližini Bršlina je več ciganskih družin in kmetje se pritožujejo, da jim v gozdovih delajo občutno škodo, ker sekajo drevesa, najraje podmladek. To je toliko bolj značilno, ker kmet mora imeti za sečnjo lesa posebno dovoljenje in še plačati gozdno takso, cigani pa seveda nimajo nobenega dovoljenja in ne plačujejo gozdne takse niti lesa. Res je, če ga dobiš, bo kaznovan, toda vprašanje je, če bo s tem škoda prenehala. Neki posestnik Iz Vel. Bučne vasi pri Novem mestu, ki nas je opozoril na to nadlogo, pravi tudi, da ciganke še niso prenehale s prosjačenjem po hišah. Neki dan je bilo v njegovi hiši samo dopoldne kar šest cigank, in to zelo nadležnih. Omenja tudi primer, ki ga je videl v jeseni v gozdu blizu svojega doma. Cigani so imeli dva prašiča, ki so ju krmili s krompirjem In svežimi koruznimi stroki, dasi nimajo v bližini nobene svoje njive. Kmetje, ki imajo za sosede ali »mejaše« ciganske družine, žele, da se to vprašanje reši na tak ali drugačen način. elektrifikacijo 3,175.000 dinarjev, in okrajna Zadružna zveza v Novem mestu, ki je pomagala z 1,500.000 dinarji. Tudi vaščani niso držali rok križem, ampak so pomagali kar so največ mogli. Preskrbeli so 190 drogov in napravili nad 4000 ur udarniškega dela. Najbolj se je zavzemal za delo Janez Pisker iz Zbur, čeprav nima svoj« hiše. Tudi mlinarica Katarina Ajdovec je zadovoljna, da ji bo svetila elektrika; na vse kriplje pa se je upirala napeljavi za industrijski tok. Revica se je menda bala, da bodo ljudje začeli doma mleti, potem pa »adijo mer'ca«. A. S. Kdaj bedo nehali nezakoniti odpusti? Razumljivo je, da moralo bltt navedbe za utemeljitev odoovedi delovnega razmerja resnične. O tem so že mnogo pisali naši časopisi, vendar Še v mnogih primerih odkrijemo laži. Upravnik gostinskega in zdraviliškega podjetja v Dolenjskih Toplicah je 30. septembra 1053 izdal odločbo štev. 24-53 o odpovedi delovnega razmerja I. K. Odpoved utemeljuje s tem, da so poljska dela prenehala in da bodo z zaključkom gostinske sezone ukinili tudi svinjerejo na zdraviliški ekonomiji; druge primerne zaposlitve pa za imenovano tovarlšico ni. I. K. je pri posredovalnici za delo pri OLO Novo mesto zahtevala oskrbnino, pripadajočo delavcem, ki začasno alfo v delovnem razmerju. Letos junija pa je prišel imenovani upravnik na posredovalnico za delo in vprašal za 5 poljskih delavk in eno snažilko. Ponudili so mu tudi I. K., ki pa jo je odklonil, češ da je imela nipra-vilen odnos do dela in se 1e z upravo neupravičeno prepirala. Tudi pismeno sporočilo, ki ga je zahteval Biro za posredovanje dela, je bilo tako. Tov. I. K. torej niso odpustili Iz podjetja zato, ker zanjo ni bilo primernega mesta, saj so takoj poiskali drugo uslužbenko. Pripomniti moramo, da le tovarlšica I. K. vdova žrtve fašističnega terorja. mati dveh otrok in brez vsakega premoženja. ' Sama Je Izjavila, da je ni nihče nikoli opomnil, da ne dela prav aH da bo odpuščena, če se ne bo popravila. Vprašamo se, kaj je tu storila sindikalna organizacija /.a zaščito svojega člana. V kolikor so bili podatki o odpovedi Službe tov. I. K. neutemlleni, je Lila posredovalnica za delo oškodovana za 17.500 din, ki jih Je tov. I. K. prejela. V takih primerih bi bilo treba krivce klicati na odgovor ln jih tudi kaznovati. N. M. Počitnice so minile, znova so :e odprla vrata naših osnovnih šol, v srednjih šolah pa se bo čez teden ali dva tudi začel pouk. Kjer so otroci imeli res lepe počitnice, se zdaj spočiti in polni volje spet vračajo h knjigam, da si naberejo novega znanja. Da bi bilo novo šolsko leto uspešno, pa ni samo stvar Tilartin" in vzgojiteljev, pač pa v veliki meri tudi staršev. Prav te dni so na bvetovn^u. kongresu za zaščito otrok v Zagrebu še posebej poudarjali, kako velikega pomena je vzgo-ia v družinskem krogu za rast mladega človeka. Mnogi starši mislijo, da so se s tem, ko j t otrok začel hoditi v šolo, znebili skrbi, v resnici pa se s tem dolžnosti staršev še povečajo. Za vsakega otroka so prvi koraki v šolsko življenje svojstven dogodek. Nekateri otroc' stopijo prvič v šolo preplašeni, drugi spet z velikim pričakovanjem. Tem in onim pa bi morali staršj precej pomagati že pri prvih korakih v »svet učenosti«. Prav je, če oče aH mati prvi dan šolskega leta z bcdrilnimi besedami pospremita otroka v šolo. Ko se vrne domov, moramo otroka z zanimanjem poslušati, mu dajati nasvete, ne pa tako kot se žal marsikje — posebno na podeželju — zgodi, da takšen šolar-ček nima nikogar ob sebi, s komer bi se lahko pogovoril in se čuti osamljenega. Se mnogo važnejše pa je, da starši vse leto skrbijo, kako se trok uči, ali ima pri učenju težave in kako sploh uspeva v šoli. Nekateri misilijo, da je dovolj, če ob koncu leta ali nekaj tednov prej povprašajo: .. ali bo moj zdelal.. «, med letom pa jim ni mar, kaj otrok počenja, kako se uči, kako naređuje. Še bolj pa so vsega obsojanja vredni tisti starši, ki nalagajo otrokom toliko dela, da se ne morejo učiti,da morajo zanemarjati šolo, izostajajo od pouka itd. Res je, da je vedno manj staršev, ki otroka ne oi pustili v šolo, češ, moja mati in oče sta tudi znala le citati in pisati, pa sta le živela, zakaj bi se pa moj otrok tolike vlačil po šolskih klopeh. Vendar pa se posebno na podeželskih šolah zgodi, da kmečki otroci po en teden ali še več ne pridejo v šolo, ker morajo prijeti doma za poljsko delo. Pri teh otrocih ni škodljivo Ie to, ker ne obiskujejo pouka in v šoli zaostajajo, temveč zaostajajo tudi v svoji rasti, ker jim starši nalagajo taka dela, za katera še niso dovolj močni. Ko se odpirajo spet vrata hramov učenosti, bi želeli, da bi bilo takih primerov vse manj, da bj vse lepše rastel naš mladi rod in se usposabljal za življenje, saj danes bolj kot '-daikoii veii-3 pravilo: ^Kolikor znaš toliko veljaš!« Z. G. aesessjave v nase j Zelenjava jc za zdravje nujno potrebna in mnogo piv meni v ljudski prehrani- Pri na.s v Sloveniji pojemo na splošno premalo zelenjave, vsaj razne ankete povedo tako. V kmečkih družinah jo porabijo veliko le v poletnih mesecih, pozimi pa je je povsod premalo. Poskrbeti bi morali, da bi bila enakomerno porazdeljena vse leto. Kaj pravzaprav je zelenjava, iz česa je sestavljena? V zelenjavi je povprečno 70—90 odstotkov vode, 2 odstotka beljakovin, od 2,5— 12 odstotkov ogljikovih hidratov, od 0,1 —0,5 odstotkov maščob, do 2 odstotka rudninskih snovi in vseh vrst vitaminov. Pomembne so predvsem rudninske snovi in vi+amini, ki bi jih moral človek zaužiti vsaj 240 gramov na dan. Zelenjava vpliva osvežujoče na človeka, vzbuja tek in sili prebavne organe k močnejšemu delovanju. Se posebno potrebna je zelenjava otrokom, ker pospešuje rast kosti, celičja in tvorbo krvi. Pomanjkanje zelenjave in s tem vitaminov pa povzroča razna obolenja- Sedaj, ko je zelenjave na 19. septembra vsi na Ostrožno, na vseljudsko manifestacijo našega ljudstva! e pretek, bi morala vsaka gospodinja misliti na zimo in zgodnjo spomlad, ko je pomanjkanje zelenjave najob-čutnejše. Pripravi naj si čimveč zelenjave za tiste >suhe dni«. Sedaj je še čas, da vse-je motovileč, radič, špinačo, nasadi endivijo in zimsko solato. Tako bo preskrbljena z zelenjavo še v zgodnji pomladi. Pozimi pa bodo prišle prav zelenjavne konzerve, ki jih je treba že sedaj pripraviti. Nekatere vrste zelenjave pa lahko tudi posušimo ali spravimo v klet. Ce se tako pripravimo za zimo, ne bomo v zadregi za s ve/o in sočno hrano. B. Z. Kaj pravijo k temu starši Neverjetno pokvarjena sta se pokazala dva mladinca iz žužemberške okolice. 22- avgusta v popoldanskih urah ko-lovratila s kolesi med Za-faro in Cvibljem in se pri tem obr ašala skrajno nedostojno. S kolesi vred sta se vlegla sredi ceste, odpela hlače ter kazala mimoidočim intimne dele telesa. Oba se bosta zagovarjala za pohujšljivo obnašanje na javnem prostoru pred sodnikom za prekrške, toda to je premalo. Tako obnašanje zasluži j najstrožjo kazen. Dobro bi bilo tudi vedeti, kaj pravijo k I temu starši in njihovi svojci? 1 Ali je njim vseeno, kaj delajo njihovi sinovi ali nečaki in kako se obnašajo? Vzgoji mladine na žužemberškem. področju bi res morali prav vsi posvečati več pažnje, ker gornji primer Novi stadion bo v mSmm Partizana Javno vprašanje Gozdnemu avtopodjetju v Kočevju Avtobusna progo Stari trg od> Ko!(pI — Črnomelj in Stari trg — Kočevje ima kočevsko Gozdno a\ t d [)<:,:; i e i ie iz Starega trga vozi avtobus trikrat tedenski) v Črnomelj in trikrat tedensko v Kočevje. To je edina zveza Poljanske doline ob Kolpj z zunanjim svetom. Prebivalci te doline so na žalost lahko 2e večkrat ugotovili, da navedeno podjetje podcenjuje to edino prometno zvezo. Kadarkoli namreč podjetje potrebuje avtobus za kakšne luksuzne vožnje ali Izlete, vzame za to avtobus iz starotrske proge, ne glede, kaj bodo rekli številni potniki, ki so vezani nanj. Včasih pošlje podjetje na mesto avtobusa tovorni avto, včasih pa t.?dl tega nc. Tako je bilo 11. avgusta letos, ko so številni potmiki. med njimi tudi matere r otroki v Cr-nnm.tju zastonj čakali kaUrvio-koli voxilo. Nič ni pomagalo, vsi potniki so morali peš Iz Čr- nomlja v Stari trg. Od is. avgusta dalje pa sploh vozi samo tovorni avtomobil ln to po Isti ceni, kot avtobus. Po nav:i
  • e liiino bllago, da je neudobnost in nevarnost voznic še večla. •Ts vmo vprašamo delavski svet kočevskega Gozdnega avtopod-jetja, kako dolgo bo še tako 6ta-n\ti na tej progi in kdaj bo to podcenjevanje prenehalo. Na vse pcMtdovanje občinskega judske-B'. odbora ood.'elje odgovoril ca mo z obljubami, stanje pa Je čimdalje slabše. Dobro razumemo prizadevanje podjetja za fi-n.uuno plat poslovanja, toda to prizaCev: i.Je ne more 'ti na ra-fun skoraj 2000 preblva'ccv to doline, za katere Je avtobus, kot navedeno, edino prome'no sredstvo. S takim ravnanjem kočevskega (czdnega avtoi) >ttJK}a se prebivalci v resnici čutjo ; ino-»tavljenc. Potnik. žal ni osamljen. L. M. pralni prašek odlične kakovosti, poceni omogoča Ugcdno oranje Hude preglavice delajo letošnje prepogoste padavine in marsikdo jih težko prenaša. Med t*mi je prav gotovo tudi trafikant v Trebnjem. Kadar koli dežuje (in to je letos res pogosto), mora bežati s svojo mizico v kot, kjer je še najbolj suho tudi ob dežju in tam stati ter streči strankam, ki z odprtim dežnikom v roki čakajo n« cigarete. Naj povem še to, da je trafikant težki invalid, kateremu stalno zalivanje za vrat gotovo ne koristi, kot tudi zdravemu človeku ne. Da je ta trtf !ka v občinski stavbi, to pa tako vsi vedo. Tam okolk 2užemberka so jako pob0**1 In kulturni ljudje, lato so v Smlhelu pri Žužemberku 1. avgusti zelo lepo prai-novall ln počastili svetega Jakoba. V popoldanskih urah Istega dne in ob Isti priliki so or- Drobtine iz dolenjske Doootne malhe ganizlrall Izredno učinkovit kulturni pretep, kot je to star narodni običaj pri njih. Pri tem so se najbolj izkazali VidičevI pobje iz Drašče vasi, to je Franc, Alojz ln Stanko, v sramoto njim pa ni bil nit: Stanko Kastellc lz Dišeče vasi. Kar krepko »o se medsebojno razmesarill, da sta Imeli rešilni postaji Ljubljana in Novo mesto dobro zaposlitev. Mimogrede so iz gole poboinostl in menda v počastitev žegnanja »pocahnall« še nekaj nevtralnih opazovalcev, ki sedaj toplo priporočajo okrajnemu sodišču, da mesarskim po-božnjakom podeli kar najbolj debel odpustek. »Le tako naprej!« kličem vsem društvom In organizacijam, ki rrirejajo veselice v kombinaciji s krajevnimi Žegnanjl, kot to to napravili g«»tlcl v Podturnu ln drugi. V medsebojni pomoči je uspeh zagotovljen. O tam so se prepričali tudi v neki vasi pri Mirni peči, odkoder so kot najbolj viden uapeh kombinacije tudi poslal! dva na llvanje v •novomeJko bolnišnico. V koll-Ukor v kakem kraj* tttoate vina za dovolj krepak kulturni Izgled veselice ln se bojite, da bi ostala brez rezultata, počakajte malo. Smarnica dobro kaže. Rezervirajte si sile ln to množično vesellčno kulturo za takrat. Uspeh je več kot aajam-čen. Saj pravim, le tako naprej, nekdo ima nad tem prav gotovo svoje dopadenje. Ce bi še živel veliki verski reformator Martin Luther, bi prav gotovo tudi imel dopadenje nad skupinico gorečih privržencev v Novem mestu, ki vneto študirajo njegovo biblijo. Kakšna sila je spreobrnila ali vplivala na presedlanje teh ov-člc, ki bi baje rade postale pastirice, lahko sodimo po njihovi izjavi, čeS da se jim v tej veri najbolj dopade to, da se duhovnik lahko poroči. Torej vsaka stvar Ima svoj razlog aH vzrok, kot Ima svoj vzrok tudi to, da sta na Loki kino predstava ln ples združena. Je čisto prav da sta, kajti kinoprojektor se med predvajanjem prav tako trese, kot plesalec pri »Bugy-vugyju«, Večkrat tudi pomeŽikne, kot zaljubljen plesalag ln s« sploh ob« naša svojemu namenu skrajno neprimerno. Se dobro, da ga ne opazi kdo od Doza, ker stoji med predvajanjem na lesenem podu, kajti ne vem, kako bi se potem vse to Izteklo. Vsekakor bi morala Imeti Zveza komunistov tudi svoj uradni Ust. kajti prizadeti odpadniki zastonj iščejo po vseh uradnih listih zakonskih predpisov, po katerih bi bili dolžni vrniti legitimacije. Pravijo, da so se za legitimacije borili. To jim lahko verjamem, ker se za idejo prav gotovo niso. Taki strastni ljubitelji legitimacij, do katerih nimajo prav nobene pravice, 10 v Črnomlju, pa tudi v Bršljinu bi se našel kateri ln še kje drugje. SIcer pa pravijo poznavalci, da se z odvzemom tegitjh> macije aH uradne listine ne spremeni veliko. Taki trdijo, da se na primer za stare ln poznane goste v ukinjenih privatnih gostilnah v Novem mestu nI drugo spremenilo, kot vhodna vrata. Uradno so ml v Novem mestu potrdili, da se lahko posreči zdravniški pregled pri Specialistu tudi brez napotila zdravnika, kot se je tisti, ki sem ga zadnjič omenil. Sicer pa velja napotilo in raje ne poizkušajte brez njega. V Skocjanu me že dolgo nI bilo, pa sem jo oni dan mahnil s Številnimi romarji vrad, ki so pes, na kolesih m vozovih hiteli proti Skocjanu in katerih je ob nedeljah še več kot ob delavnikih. Pomešal sem se med nje in ksmalu zvedel za »vzvišeni« cilj njihovega tajinstvene-ga romanja. »Za srečo se gre,« so ml zaupali ln hitel: v nizko pritlično hišo, kjer se že nekaj let sem z velikim uspehom prerokuje sreča. Skoda, da zadružna pekarna odjeda prostore tako donosnemu poklicu na ljudski zaostalosti pitajoče se žen-šefne. Tako sem moral z drugimi vred čakati na cesti, ker v bajti ni bilo prostora za vse. Kmalu sem izvedel še, da je Iznajdljivi ženici in njeni slabši polovici »šlofianje« res prineslo srečo. Polje jima drugI obdelujejo za polovico pridelka, mož Ima kar čedno pokojnino, čeprav se še ni srečal z Abrahamom. Zato kar srečno naprej furata na račun za prihodnost radovednih ljudi. Bolj nerodno je le, ker jasnovidka ne more videti za sebe, kaj se jI bo pripetilo. In tako je bilo v hišici tiste dni po prihodu 94 pokojninskih jurčkov Izredno fletno, vse dokler ni začel kuhinjski stol plesati po hrbtu prero-kovalke bodočnosti. Tega si najbrž nI prerokovala ln bržkone niti nI vedela, da mož z ženo lahko počenja kar hoče, kot je sam zatrjeval pri tem napornem opravilu. Kaj hočete, nI sr.čo brez grenkih, kapljic, po- sebno, če se ta preveč zaliva z rujnlm vinom! Zaradi tega pa »šloganje« nI nič manj donosen posel in, kar je glavno, obdavčen nI. Ce se bom šel kdaj učit matematike, se je bom šel na Rešilno postajo v Črnomelj. Pr* njih prav tako delajo, kot b» buče večerjali. Iz ene se jim tri delajo. Tako so iz vožnje Črnomelj—Dragatuš—Tanča gora—Stari trg napravili in seveda tudi zaračunali tri vožnje, čeprav je bila samo ena. Za nekaj deset kilometrov tarlie več aH manj, so si mislili, saj bo vse plačal Zavod socialnega zavarovanja. Sicer pa pri njih tudi čudeži posebne vrste niso baje nobena izjema. So neki dan tega leta peljali v bolnišnico ženo, ki je že pred dvemi leti umrla. Ubogi vdove bi bil gotovo silno zaprepaščen, če bi moral še dve leti po smrti svoje ženice plačevati njen prevoz 1 avtom. K sreči pa Je dolžan piačatt spet Zavod socialnega zavarovanja. Ta pa sn plačila na vse načine otepa in pri tem odkrije tudi take čudeže. SIcer pa se lahko pri delu vsak zmoti, kar bodo prav gotovo potrdili tudi v idravstvenl ambulanti v Metliki, kjer so enega bolnika ta en pregled vpisali dvakrat v različni rubriki ln tudi zaračunali dvakrat. Nerodno j« pri celi zadevi samo to, d« sa člo- vek nekako laže zmoti pri delu z grabljami, kot pri delu z vilami. Cenjene goste, ki prihajajo v mestno gostišče sredi Črnomlja, opozarjam, naj klobuke, plašče, aktovke, palice in drugo ročno opremo pustijo doma, ker j« v novo preurejenem lokalu, ki ima stene opažene z lesom, nimajo kam obesiti. Okenske kljuke sicer 50, toda okna so že dovolj zapacana od mušjih kak-cev In nI potrebno, da bi jih še vi z vašo kramo. Silno nesoliden dostop do delovnega prostora ima kino operater v Kulturnem domu v Črnomlju. Revežu so menda pozabili ob gradnji doma zgraditi stopnice do kabine ln sedaj mora plezati po lestvi gor ln dol, kot zaljubljeni ponočnjak k oknu ljubice. Nevarno je, da mu kdo še to edino sredstvo za dostop na delovno mesto sune med predvajanjem filma. Je kar res, da Ima tudi modernizacija včasih svoje muhe. Zelo me drži, da bi napisal nekaj konkretnega o globoki decentralizaciji trgovin v Črnomlju po novi uredbi, pa ne arnem. Gotovo bi me prijeli xa jezik, če bi napisal, da Je sedaj drugače kot jo bilo prej, ln zato raje molčim. Pa Se drugič kaj in na svidenje! Lepo Vaa pozdravlja Vag Janez Popotni. Btev. 35 »DOLENJSKI LIST« Stran I TO IN ONO IZ KOČEVJA človeku je kar hudo pri srcu, ko bere razna vabila za veselice vsemogočih društev. Znanje materinega jezika je zelo šibko in niti ne kaže, da ga želimo izpopolniti, sicer ne bi izobešali takih lepakov kakor je visel v Kočevju: »Veselo ringa raja v nedeljo 15. VIII. 1954. 60 obletnico Ustanovitev Gasil. Društva Predgrad, obhaja Veliko vrtno veselico- Za razvedrilo gostov preskrbljeno, Za pijačo jedačo in ostale stvari bodite brez ■krbL Vabi prost. gas» Društvo.« Vsaka razlaga je tu odveč. Podobni plakati vabijo po vsem okraju na veselice. Naša dolžnost je, da že vendar pričnemo skrbeti za skrbnejše izražanje in pravilncjšl jezik. * • * Velika množica je spremila na zadnji poti tragično preminulega športnega padalca Ignaca Struno. Bilo je tudi precej jadralnih pilotov in pa Devetstanovanjsko hišo gradi »Zidar« za svoj kolektiv, spodaj pa bodo lokali, kamor se bosta vselili trgovini »Teksti-lana« iz Kočevja in »Kombinat« iz Borovega. Adlešičke zgode in nezgode V pekarni pečejo kruh trikrat na teden; črnega prodajajo po 45, belega pa po 55 din. Koristno bi bilo, da bi pekarno, kakor tudi trgovino, obiskala sanitarna inšpekcija. * V trgovini KZ bi tudi že lahko vedeli, da se začne njihov delovni čas ob 7. uri zjutraj in ne pol ure kasneje. Ljudi priganja delo in pridejo zgodaj v trgovino, da bi čimprej opravili, potem pa morajo čakati na zakasnele uslužbence in zapravljati dragoceni Čas. * Na Kolpi je treba poostriti kontrolo nad »ribiči«. Mnogo je namreč takih, ki Še vedno mesarijo z dinamitom. V nedeljo je po- dalcev iz Ljubljane, njegovih kal° koc. ™ *«?ntI\¥Po. ?a tovarišev. Kljub slabemu vre- » W»» odnesli uničeni ribji za-menu je priletelo nad poko- rod v Savo. Ce bo šlo tako na-pališče letalo in pilot je spu- prej, bo Kolpa kmalu prazna, stil venec letalskega centra, j , * Naj bo skromnemu in marlji- Pri nas imamo letos slabo leti-vemu Ignacu lahka domača no. Suša je uničila otavo, tudi zemlja, ki jo je tako ljubili .koruza slabo kaže. Na ajdo m * • • ' repo ni mnogo računati, edino fi- Raznl priložnostni dopisniki žola je dovolj, so poročali, da gradi grad- j .„.,.. „ beno podjetje »Zidar« pri ob- ' Pri Pobrezju blizu Kuzminega čini trgovsko hišo za »TrgO- mlina je struga Kolpe stisnjena promet« Vendar to ni točno, med dve skalnati steni. Pravijo, NOVA MENZA IN STARE ŽELJE da so imeli že pred vojno načrt za gradnjo hidrocentrale na tem mestu. Če je to izvedljivo, bodo ugotovili strokovnjaki, Adlešičani pa bi bili hidrocentrale zelo veseli, saj bi omogočila razvoj kakšne industrijske panoge. To bi bila za ta odmaknjen predel kar zgodovinska pridobitev. * Letos se bo začel pouk v Adle-šičih 2. septembra. Ker je nižja gimnazija ukinjena in je preveč učencev, bo šola razširjena na 6-razrednico. Šolsko poslopje čaka nujnih popravil. Ker mad počitnicami niso naredili ničesar, je skrajni čas, da začno, saj še tako ne bodo mogli dokončati in bodo popravila motila pouk. -ml- Hrana je v novomeških gostilnah in hotelih za nekvalificirano delavstvo in nižje uslužbenstvo odločno predraga, saj stane mesečno 4.500 din. obetajo pa nam, da se bo še podražila- Novo mesto ima kot upravno ln industrijsko središče pretežnega dela Dolenjske iz leta v leto večji dotok uslužbenstva in delavstva; od tod stanovanjska kriza in deloma tudi visoka cena hrani. Da bi ljudski odbor mestne občine vsaj za silo rešil problem čim cenejše hrane prebivalstva v službenem raz-rrerju, bo ustanovil menzo, ki ne bo stremela za dobički. Abonenti bodo dobivali hrano predvidoma za 3000 din na mesec. Katerega leta našega noveg'a štetja in v katerem obdobju nove atomske ere bomo dobili v Novem mestu zajtrkovalni-co? V drugih mestih so zajtr-kovalnice v vsakem koraku; za 1*5 do 20 din dobiš zajtrk — mleko in kruh. Pri nas, v središču podeželja, pa moraš s kanglico na Grm in še dlje. Mestna slaščičarna pa ima ustrezne prostore za zajtrko-valnico, ki bi jo Novo mesto že vendar lahko imelo. Tudi promet bi bil večji, če bi potrošnikom nudili tudi mleko. -k V Fodhosti pri Dol. Toplicah so 15. avgusta odkrili spomenik padlim borcem ln žrtvam fašizma Bogat pridelek bombaža Letos je v Makedoniji, glavnem predelu za gojitev bombaža v naši državi, dobra letina- Bombaž je dozorel precej preje kot ponavadi. S površine približno 12-000 ha pričakujejo nad 5 milijonov kilogramov bombaža, to je skoraj 2 in polkrat več kot ga. je bilo lansko leto. Strokovnjaki menijo, da je zadnje deževje toliko izboljšalo letino. Kmetje lz Povardarja, ki polja že umetno namakajo, pričakujejo izredno letino. V djevdjelij skem okraju bo letos povprečen pridelek bombaža 1500 kg na hektar. POVEČANA PROIZVODNJA KREDE NA GORIŠKEM Neizčrpna nahajališča krede, ki se razprostirajo od vrha trnovskih klancev do slapa Boke, so edino rudno bogastvo siromašne Bovške. Največ krede je na Srpenici, kjer jo že nekaj let izkorišča podjetje »Kreda«. Ker je to eno redkih tovrstnih podjetij v naši državi, ima vse pogoje za razvoj. Da bi dobili točnejšo sliko o nahajališčih krede, sta pred kratkim pričela dva geometra s preiskovanjem. Izvršni svet Ljudske skupščine LRS pa je podjetje podprl s 30 milijoni iz sklada za pomoč pasivnim predelom. Proizvodnja tovarne se je dvignila od junija lani do letos za 347.000 kg (skupna proizvodnja je bila v tem času 1,490.000 kg). Novice iz Drage V našem okraju smo posvetili mnogo skrbi zatiranju koloradskega hrošča. Na množičnih pregledih je bila udeležba stoodstotna. Ljudje se zavedajo posledic, ki bi jih povzročil koloradski hrošč, če bi se raz-pasel. V teh krajih je krompir namreč glavni pridelek. Tudi zadružno podjetje v Dragi je storilo vse, da bi zatrlo hudega škodljivca. Najbolj požrtvovalna pri tem delu sta bila Franc Osvald in Izidor Zbašnik. V. Spet 24 novih Šoferjev Slušatelji nove skupine šoferske šole v Novem mestu, ki jo je organiziralo avtomoto društvo letos spomladi, so te dni polagali praktične izpite. Od 29 prijavljenih jih je kar 24 opravilo dokaj strogi izpit, kar je izreden uspeh. Okoli 15. septembra bodo polagali praktični izpit slušatelji druge skupine, med katerimi je največ vojnih obveznikov, ki bodo šli v jeseni v enote JLA na odsluženje kadrovskega roka. V decembru bo prišla na vrsto že tretja skupina za teoretični pouk. Za izreden uspeh prve skupine (tak uspeh ni bil letos zabeležen nikjer v Sloveniji) gre predvsem zahvala predavateljem in posameznim strokovnjakom, ki so se res potrudili in posredovali znanje bodočim vozačem motornih vozil. Gospodinjski center v Novem mestu NOVOMEŠKI RADIOAMATERJI DELAJO Se poslednji spoj, nato v napetem pričakovanju mladi radioamater vključi pravkar dograjeni aparat. Ob prvetn zvoku od-da;-ier>ega glasu zasuti pradiiell nepopisno veselje in zadoš*enie za ves trud. Prodrl je v skrivnost prenosa 7voka Tako se v Radio-klubu Novo mesto spoznavajo ljubitelji radio-tehnike z njenimi osnovami. •-Mcrsikomu je to začetek bodočega poklica. Vsi pa oos.-eduieio svoje znanje prijateljem in tako širijo sodobne pridobitve radio-tehnike. S preosnovo odbora Radioklu-ba se je delo oživelo. Okrajni odbor Ljudske tehnike je dodelil klubu znatno miterićino po- S TAKIMI PGONI NE BOMO ZMANJŠALI ŠKODE Tudi v okolbci Sinjega vrha delajo divje svinje na polju veliko škodo. Da bi to vsaj nekoliko omejili, so lovci 8. avgusta organizirali pogon na to škodljivo divjad. Kot že večkrat, je bil tudi ta pogon brezuspešen zaradi slabe organizacije in premajhnega števila gon-jačev. Kmetje vedno tožijo, da jim divji prašiči delajo škodo, pogona pa se vendar nočejo udeležiti, čeprav j« to najbolj učinkovit način, da se škoda zmanjša. Novi lovski zakon točno določa, da so kmetje dolžni na krajevno običajen način zavarovati svoja polja pred divjačino, sicer se jim škoda ne povrne. Pogon je sicer skrajni, vendar za vse najbolj cenen način zavarovanja pridelkov, ln če se kmetovalci pogona kot gonjači nočejo udeležiti, bodo pač morali sami trpeti vso škodo. P. 2. moč, s čimer je omogočeno članom večje praktično delo m iz-oopomjevanje. Septembra se bo Dričel r.ov začetnški tečaj, ki bo teoretično in praktično seznanjal udeležence z radiotehniko. Vabimo vse, ki se zanimajo za radio m telegrafijo, da se prijavijo. Ob istem času se bo pričel tudi praktični tečaj iz elektro stroke, kjer se bodo slušatelji seznanili z apa-riti, ki jih vsak dan uporabljamo. Na pobudo organizacije ženskih društev in ob razumevanju Sveta za prosveto in kulturo je okrajna ljudska skupščina sprejela sklep o ustanovitvi Okrajnega gospodinjskega centra v Novem mestu. Gospodinjski center bo središče za pospeševanje gospodinjstva na Dolenjskem. Reševal bo probleme gospodinjske ekonomike celotnega o-kraja. Vodil bo načrtno delo za izboljšanje prehrane in higiene dolenjskih domov. Organizacijsko in strokovno bo pomagal zimskemu izobraževanju na podeželju. Gospodinjski center bo imel dve gospodinjski strokovni učiteljici. Z de-om bo začel v začetku septembra. Svet za prosveto in kulturo pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto bo center podpiral z dotacijami. Gospodinjski center v Novem mestu bo poleg drugih nalog prirejal tudi vse leto gospodinjske tečaje. S praktičnim poukom šivanja, kuhanja, konzerviranja, pospravljanja itd. bodo dekleta in mlade gospodinje pridobile potrebno znanje za pravilno in smortno življenje družine. S tem bo žena, mati. delavka v gospodinjstvu razbremenjena, več časa bo lahko posvetila sebi in vzgoji otrok. Prvi tečaj bodo obiskale delavke iz Tovarne lesnih izdelkov v Novem mestu. Tečaji bodo ustrezali času in izobrazbi deklet. Šivilje bodo obiskale ie kuhinjski pouk, name-ščenke pouk iz kuharstva in šivanja. Za mlajša dekleta, vajenke in tako dalje je predviden pouk tudi iz splošnih predmetov: računstva, slovenščine, zgodovine in podobno. Začetni tečaji v jesenskem času bodo vsebovali več pouka o praktičnem konzerviranju sadja in zelenjave. Gospodinje iz Novega mesta bodo tečaje obiskovale Z krat tedensko in si tako pridobile potrebnega znanja za gospodinjstvo. Dekleta, vpišite se v gospodinjski tečaj saj bo za vaše rdravje in življenje koristno* Vzgojile se boste v dobre gospodinje in se prepričale, da se tudi s malim denarjem da načrtno in dobro živeti. Center ima svoje poslovne j in učne prostore v lokalu biv-j šega Invalidskega gostinskega j podjetja na Glavnem trgu. i Z. A. USPEH NAŠIH MODELARJEV NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V VRŠCU Od 17. do 22. avgusta je bilo Kotiček za dolenjske gasilce Z današnjim dnem odpiramo v Dolenjskem listu novo rubriko »Kotiček za dolenjske gasilce«. V tem kotičku bodo vse dolenjske zveze objavljale svoje službene vesti teden za tednom. Vsem prostovoljnim gasilskim društvom v OGZ Novo mesto naročamo, da se zaradi tega obvezno naroče na Dolenjski list, katerega že danes pošiljamo vsem gasilskim društvom z naročilom, da ga ne vračajo, temveč nakažejo ]i6tu za to leto 160 dinarjev kot naročnlnio, katero lahko poravnajo na vsaki pošti. Predsedniki, oziroma tajniki PGD pa so zadolženi, da vestno prebirajo naše službene vesti in Jih posredujejo članstvu. S tem bo OGZ prihranjeno mnogo dela ln stroškov, društva pa bodo vsa obvestila Izrezovala ln jih hranila v svojem arhivu kakor dopise. Za naša društva je sicer to novost, ki mogoče komu ne bo všeč, vendar bo praksa pokazala, da je ta način obveščanja najbolj uspešen in tudi najhitrejši. Z naSlm d«lom pa naj se seznanja tudi najširSa javnost, ki vidi in sodi naše delo le po zabavah in veselicah, vsega drugega pa marsikdo ne vidi. Odpiramo ta kotiček z željo, da bi rodil obilo uspehov na področju gasilskega udejstvovanja dolenjskih gasilcev. SLUŽBENE VESTI OGZ NOVO MESTO I, Dne 3. septembra bo v Novem mestu Okrainl gasilski na-•rtop s teikJtuovanJetn najboljim desetin Izbranih na sektorskih vanjlh. One desetine, ki so dosegle največ točk v svojem ■ektorjti, prldelo obvezno v delovnih uniformah v Novo mesto |, iiiptenibTS tako, da lahko prlč-nrj<> * tekmovanjem ob S uri. Tekmuje se lz Štirih disciplin: teoretično znanje, metanje cevi, v Vršcu (Srbija) državno modelarsko tekmovanje, aH na ktrattko — zvezni modelarski zlet. Sodelovalo je 25 aeroklubov iz vse Jugoslavije z nad 130 tekmovalci. Tudi novomeški aeroklub je poslal svoja zastopnika Dušana Zu-panca in Petra Novaka. Tekmovanje je bilo organizirano v obliki taborjenja. Ker pa Je prva dva dni dež neusmiljeno namakal šotore in seveda tudi tekmovalce, je moral organizator tekmovanja vse premestiti iz šotorov v mesto. Tako se Je tekmovanje pričelo polnoma nepričakovano, toda sigurno zmagal Peter Novak in si tako priboril pravico sodelovanja na mednarodnem tekmovanju v Bremenu leta 1955. Naslednjega dne je bilo tekmovanje motornih modelov in modelov z gumimo-torjem ali gumenjakom. Tudi to pot je nepričakovano odnesel prvo mesto drugi tekmovalec novomeškega aerokluba Dušan Zupane. Po končanem tekmovanju so novi državni prvaki dobili nagrade za dosežene uspehe. Dušan Zupane je dobil prehodni pokal in material za novi model, i Peter Novak pa popolnoma nov Šele tretji dan po prihodu tek- I motor za leteče modele Aero-150. movalcev. Ta dan so tekmovali Tako sta na§a tekmovalca častno v dveh disciplinah: z Jadralnimi zastopaia novomeški aeroklub na modeli A-2 kategorije z letečimi drzavnem prvenstvu. Saj se le krili. V močni konkurenci sta Te(Mto primerli da doseže eno naša tekmovalca zasedla v Ja- društvo kar dvoje prvih mest. drajnih modelih A-2 27. in 29. mesto. V letečih krilih pa Je po- i P. KINO Kino KRKA Novo mesto Od 3. do 6. septembra: francoska komedija Gospod Hulot na počitnicah. Od 7. do 9. septembra: ameriški barvni mladinski film Smoky. Od 10. do 13. septembra: angleški film Osebna zadeva. Kino Črnomelj Od 3. do 5. septembra: Ljubezen je lepa. Od 7. do 9. septembra: Brez milosti. Od 10. do 12. septembra: Gospod Hulot na počitnicah. Kino Jadran Kočevje Od 3. do 5. septembra: argentinski film Motne vode. Od 8. do 9. septembra: francoski film Umor. Od 10. do 12. septembra: ameriški film Viharni zaliv. Kino Loški potok 4. in 5. septembra: ameriški film Rebecca. - 11. in 12. septembra: nemški film Glas drugega. Kino Dolenjske Toplice 4. in 5. septembra: ameriški film Pet prstov. 8. in 9. septembra: ameriški film Pavla. 11. in 12. septembra: angleški film Hitrejši od zvoka. MALI OGLASI PRODAM vinograd na Trški gori. Ponudbe na: Berus, Daljni vrh, p. Novo mesto. POSESTVO v Gotni vasi (Novo mesto) okrog 5 ha, ugodno naprodaj — po parcelah ali kot celota. Lepo stavbišče, voda, elektrika, stoječe gospodarsko poslopje. — Informacije: dr. Škerlj — Gotna vas. SPREJMEM starejšo žensko za gospodinjo. Po moji smrti podeduje. Naslov v upravi lista. Ker nimamo točnega naslova, prosimo tovariša Vitkoviča in Malešlča, da dvigneta v tapetniški delavnici izgotovljene vmetnice in žimniee najkasneje do 30. septembra 1954, sicer zapadejo. Prosimo, naj javita vsaj naslov. — »Mizarstvo« Novo mesto — tapetniški oddelek. V ŽUŽEMBERKU je takoj naprodaj hiša v trgu in njiva (Baskvar.ieva hiša). Informacije pri Josipini Cirk, Žužemberk. Zahvala Zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka novomeške splošne bolnišnice se najlepše zahvaljujem za izredno požrtvovalnost in skrb s katero so mi rešili hčerko Jožico. Stane Gregorčič, Novo mesto Preklic Podpisani Petek Alojzij iz Dolenjih Lazov 23 pri Ribnici in Pe-terlin Mirna iz Zlebiča pri Ribnici preklicujeva neresnične govorice o Lovšin Jožetu mlajšemu iz Suš-ja 3 pri Ribnici v zvezi z okvaro kolesa, ki sva jih izjavljala dne 8. avgusta 1954 v Zlebiču. Petek Alojzij, Dol. Laze 23 pri Ribnici — Peterlin Mirna, Zlebič pri Ribnici. Bražbeni oklic 12. septembra ob 9. uri dopoldne bo v Žabji vasi ob Karlovški cesti na javni dražbi prodaja več parcel, njiv in travnikov. Golia Otilija, Ljubljana, Gosposka 3/III. RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja za farmaceutski laboratorij »Krka« Novo mesto' razpisuje po 90. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrti (Ur. list FLRJ št. 51-424/53) mesto direktorja za Farmaceutski laboratorij »Krka« Novo mesto Kandidati morajo biti diplomirani magistri farmacije in morajo imeti najmanj 10 let rrakse v stroki. Pravilno kolekovane urošnle z dokazili o šolski kvalifiKaciji in o praksi v stroki je poslati na Ljudski odbor mestne občine Novo mesto najkasneje do 11. septembra 1954. Smrt fašizmu — svobodo ra:o- Komisija za razpis mesta direktorja pri LO MO Novo mesto. Gibanje prebivalstva v Novem mestu Rojenih je bilo 11 dečkov in 10 deklic. — Porok ni bilo. -—.Umrl je Turk Anton, posestnik, 87 let iz Bršljina pri Novem mestu. Gibanje prebivalstva v ćrnomlju Rojen ni bil nihče. Porok ni bilo. Umrl je: Kolbezen Alojzij, posestnik, 50 let iz Črnomlja. Gibanje prebivalstva v Kočevju Rojeni sta bili dve deklici. — Poročila sta se: Miklič Franc, traktorist, in Žagar Hiirta, navi-jalka, oba z Livolda. Umrl ni nihče. iz k:vcmeske PORODNIŠNICE Pretekli teden so rodile: Bencina Pepca iz Skocjana — dečka. Judnič Ana iz Ljubljane — dečka. Sutar Jožefa iz amarjete — dečka. Bakšič Jožefa iz Čistega brega pri Šentjerneju — deklice. Kalabota Dana iz Kočevja — deklico. Grkovič Ivana i?. Novega mesta — deklico. Miiller Božena iz Črnomlja — dečka. ■ Grimšič Ljudmila iz Novega mesta — dečka. Čuk Francka iz Rudaika pri Kočevju — deklico. Kos Antonija iz Vinice i- deklico. Rodič Antonija iz Dol. Radovlje — dečka. Krare-vec Milka iz Eušin.ie vasi — deklico. Spendal Matilda iz Biške vasi — dečkr. Bučar Slavka iz Kostanjevice — dečka. Kozlina Marija iz Novega mesta — deklico. — Mladim mamicam Aesl)ta-mo! SPORT IN mtSNtfV ODBOJKA šolski trodelnl napad ln prak-tična vaja. Ob 10. uri bo vaja društev iz Novega mesta, nato mimohod in razdelitev nagrad najboljšim desetinam. Popoldne pa priredi PGD Novo mesto vrtno veselico pri Košaku. Obvezno' se udeleže tega gasilskega nastopa vse tekmovalne desetine in vsi člani društev, ki Imajo paradne uniforme. Zbirališče članov v paTacinih uniformah je ob pol 10. url pred gasilskim domom v Novem mestu. Predsedniki komisij (JapelJ, Bule Franjo, Zupančič Stane in Gregorcj se sestane j o v soboto ob 17. uri v pisarni OGZ. 2. »Štajerska v borbi« proslavi svoj dan 19. septembra na Ostrož-nem. Vsi zavedni gasilci se bo-dp ta dan priključili mogočni armadi delovnega ljudstva in manifestirali za svojo svobodo. Udeležba v civilu z znakom. Poveljniki naj stopijo v stik z občinskimi odbori SZDL zaradi prijav. Število udeležencev poročajte v tromesečnem poročilu. 3. Več društev še nI dvignilo nove matične knjige ln brošure »III. gasilski kongres«. Obe knjigi staneta 530 dinarjev. Dvignejo Jih lahko ob priliki gasilskega nastopa 5. septembra v naši pisarni. 0 4. Tajnike opozarjamo, da pravočasno pošljejo tromesečno poročilo, sicer Jih bomo obelodanili na tem mestu. OGZ Novo mesto «< Gasilska društva topUškega sektorja tekmujejo med seboj za naslov najboljšega društva. Dosedaj ima največ točk (404) gasilska četa železniških delavnic v Straži, najmanj pa gasilsko društvo Vršna sela, ki se tekem niti ne udeležuje. To društvo je res samo na papirju, kot je videti. Na gasilski prireditvi v Pod-turnu je bilo 12 članov domačega gasilskega društva odlikovano za 15- ln 20-Ietno udej-stvovanje v prostovoljnem gasilstvu. V kratkem se bosta v KHsilskem tekmovanju pomerila sektorja Žužemberk in Dolenjske Toplice. D. G. SLOVENSKO-HRVASKA LIGA Ženska liga: TVD PARTIZAN (Novo mesto) : OK LOKOMOTIVA (Zagreb) 2:3 (13 :15, 6 : 13, 19 S 9, 15 :10, 9 : 15) Prvo srečanje gornjih nasprotnic Je bilo spomladi v Zagrebu. Tedaj je Lokomotiva gladko zmagala s 3:0. V nedeljskem srečanju bi novomeščanke, posebno še, če bi nastopile v najmočnejši postavi, lahko oprale nedavni poraz. Ce pa pomislimo, da so morale Igrati brez Ostankove, E. Finkove, Mi-slejeve in Pascolove, potem lahko prištevamo nedeljski Izid med uspehe novomeških odbojkarlc. Zmago so sicer Imele skoro že v rokali v prvem nizu, ko so vodile z 12 : 7. a so nenadoma popolnoma odnehale in Izgubile s 13 : 15. Tudi v drugem nizu kriza ni popustila, pač pa šele v tretjem in četrtem, ko so prevzele vso pobudo ln z lahkoto osvajale točko za točko. Tega v odločilnem petem nizu niso nadaljevale, zato sta niz ln s tem zmaga pripadla Lokomotivi. Za njen uspeh imajo zasluge vse Igralke, zlasti pa Sen-čarjeva in Bellčeva. Pri Partizanu sta se odlikovali Knafllčeva ln Robarjeva, ostale Igralke pa so bile Keglovičeva, V. Flnkova, Pen-catova, Vogrlnčeva ln Smalčeva Sodila sta Lavrič kot glavni sod nlkln Kržan kot pomožni. Moška liga: TVD PARTIZAN (Novo mesto) OK LOKOMOTIVA (Zagreb) .3:1 (15 : 7, 7 : 15, 15 : 7, 15 : 5) Kar nI uspelo ženski vrsti, Je uspelo moški, ki Je poravnala zagrebški račun. V spomladanskem delu prvenstva je namreč moška vrsta utrpela v Zagrebu kljub boljši Igri zaradi slabega sojenja tekmo proti Lokomotivi 2:3. Za jesenski del prvenstva se je Partizan temeljito pripravil. Prvi uspeh je požel že prejšnjo nedeljo, ko je postal slovenski pokalni prvak, Še bolj pa zadnjo, ko je odpravil Lokomotivo s 3 : 1. S tem sicer še nI rečeno, da Je predstavljala Lokomotiva podrejenega nasprotnika, nasprotno, nudila je domačim fantom močan odpor in v drugem nizu celo prevladovala. V četrtem nizu je postala premoč novomeščanov očitna, njihovega naleta ni bilo mogoče zadržati. S to zmago so se prerinili v ospredje ln zavzemajo trenutno drugo mesto na prvenstveni lestvici takoj za ZOK LJubljana, Za uspeh je zlasti zaslužen odlični Dolenc, ugajali pa so tudi Pučko, Sonc in Simič. Pri Lokomotivi so bili najboljši »stari« Sabljak, Butorac in Jankovtč. Moštvi sta nastopili tako-le: za Partizan Pučko, Medic, Sonc, Dolenc, SimlČ, Romih, ing, Sodnik in Lapajne, za Lokomotivo Ki-rac, Semper, Mlhajlov, Butorac, Sabljak, SebalJ, Patačič in Jan-kovič. Glavni sodnik Je bil Lavrič, pomožni pa dr. Golež. Tekmam Je prisostvovalo nad 200 gledalcev. OKRAJNO PRVENSTVO V ODBOJKI Prihodnjo nedeljo ne bo liga-škega sporeda v odbojki, pač pa bomo Imeli priliko prisostvovati okrajnemu odbojkarskemu prvenstvu moških in ženskih vrst partizanskih društev okrajne Zveze Partizan Novo mesto. Pričakuje se množična udeležba. Največ tekmovalnih vrst bo postavil domači Partizan. Obetajo se zanimive borbe, posebno Se, ker so tudi nekatera zunanja društva precej napredovala. Tekme bodo na novih igriščih na spodnji Loki. i Namlznoteniška trojka Pionirja v postavi Sonc, Ing. Zerjal in Medic je premagala ekipo Gradisa z rezultatom 5:4. Po dve igri sta dobila Sonc in Medic, ing. Zerjal pa eno. Za Gradiš so nastopili: Mlinar, Turk in ing. Blelweis. Šahovska ekipa Gradisa je lanski sindikalni prvak Ljubljane, zato Je bilo kaj malo upanja na uspeh domačih šahjstov. Medtem, ko sta pri Gradisu na prvih deskah Igra- Ia mojstrska kandidata Mlinar in Sušnik, je bila ekipa Pionirja Izenačena in Je nepričakovano dosegla tesno toda zasluž.mo zmago. Rezultat dvoboja na šestih deskah je bil 3,5 :2,5 v korist Pionirja. Za pionir so zmagali ing. Sodnik, Mihelin in Avsec, Medic pa je remiziral. Letošnje srečanje med obema ekipama gradbenih pojjetij je pocolnoma uspelo. M Brzoturnir ŠD Novo mesto Pretekli teden so šahisti odigrali brzoturnir za prvenstvo društva za mesec avgust. Po načelni h presenečenjih, ko je Hof trikrat zaporedoma Izgubil, nJega je posnemal tudi Sitar, sta prevzel vodstvo in tudi zmagala Avsec in Doki. Sitar Je se nato malo popravil in zasedel tretje mesto. Četrti je bil Kržan, peti je Hof, na šesto do deveto mesto so se plasirali Popovič, B^kič Milan, Kačunič in Medic, za njimi pa še Mihelin in Košir. Moštveno prvenstvo Dolenjske i pralni praek j za sranje I finih tkanin ♦ I nima tekmeca trž šču! na Gradiš In Pionir sta se srečala na športnem polju Splošno gradbeno podjetje Pionir Je zadnji čas prpcoj aktivno tudi na Športnem podro&ju, Pre-tvklt teden so gostovali v Krškem :i dosegli neka] lep'h >ltpshoV, Tokiat pa so s« Siortniki Pionirja pomerili z gradbenim podjetjem Gradiš lz LJubljane. Najprej so tekmovali odbojkarjl obeh podjetij. Ekipa Pionirja se Je izkazala za bollšo ln zmagala z rezultatom 3:1 (15:12, 15:11 Itd.) V zmagovalni ekipi Plonirli so bili najboljši Sonc, ing, Sodnik ln Sinilo, Zvečer so tekmovali v keglanlu, namiznem tenisu ln šanu Kegia-ška ekipa Grndlsa Je med najboljšimi v Slovenl'1 zato Je bii minimalni poraz (11 kegll razlike) uspeh domače ekipe. Tu.U ženska ektpa Pionirja se nI mouta uspešneje upirati Izkušene j;1, in Igralkam Gradisa ln 1e oodlegla z razliko 13 kegljev. Rezultati: Gradiš 270 : 259, Gradiš: 243 : 230. : Pl mlr-moški Pionlr-ženske SD Novo mesto Je organiziralo tnrn'r, na katerem sod s-uje 12 šahistov tretjekategornikov. To je kategorni turnir za do«.'i>o druge kategorije. Ker Igralo vsak d*u so igralci večkrat zadržani tn *,e niso odigrs.i popolnih kc' Vodi Mihelin s 4 točkami, odigral Je že osem partij (torej 50"/«). Po dve točki iz dveh partij ima Slavko Kastelic, ki je kandidat za prva mesta tn za drugo kategorijo. Tudi Slavko Ftrkič in Roman Krzna sta resna kandidaja za prva mesta, poleg zmage sta zabeležila še remi. Avsec ima dve točki iz treh partij, Milan Brkič pa dve točki iz štirih. Tudi Miro Verbič. ki Ima eno ln pol točke je dobro začel, vendar je po neootrebnem izgubil z Mihelinom in remiziral z Brkičem. —M Turnir Tretjekategornikov Letošnji turnir za drugo kategorijo se »odlikuje« po nerednostl posameznih Igralcev, ki Imajo do dveh tednih odigrani le dve ali tri partije. Zato Je tudi stanje na tabeli precej neja.sno. Vodi še vedno Rudi Mihelin s 5 točkami, toda odigral Je že ossm partij. Stanje na tabeli: (v oklepaju število odigranih partij). Mihelin 5 točk (8), Brkič Slavko 3 in pol (4) , Brkič Milan 3 (5), Popovič 3 (5) , Kačunič 2 in pol (7), Medic 2 (2), Kastelic 2 (3), Avsec 2 (5), Kržan 1 ln pol (3), Verbič 1 in pol (4), Jenko 1 (5) itd. —M MoStveni brzoturnir v Celju Ker Je proslava »Štajerska v borbi« preložena na 19. september, so tudi šahovski moštvenl brzoturnir v Celju preložili od 29. avgusta na 12. september. Novomeški šahist) bodo delovali z eno aH celo dvema ekipama, zato bo treba čimprej pričeti s pripravami. V petek 27. avgusta bo ob 20. url brzoturnir za prvenstvo SD Novo mesto, na katerega vabimo vse šahiste, ki se zanimajo za brzoturnirje. Mesečni brzoturnir za okrajno prvenstvo pa bo v nedeljo, 29. avgusta, da bodo lahko sodelovali šahisti iz vsega okraja in tudi iz Črnomlja. Začetek br-zoturnirja za okrajno prvenstvo bo ob 9.30 v Mestni kavarni na Glavnem trgu. M, ♦ : * t-w ^ww Vvt?f ttf f ^ plinskih rrekrškov. Tudi sodniki, ki so bili sami mladinci, so se dobro obnesli, saj so »zvozili« brez prepirov. Le v tekrni med Crncmljern in Gradacem je prišlo do mntjšm nespcra-z.imov, ki pa so se srečno izgladili. To Je bila najlenša tekma vsega V-venstva. Crncmaljčani so si že v prvem polčasu zagotovil* zmago (3:0). Drugi del tekmi yo domači oaloSiii zase, oozneje pa so se gosti? opomogli ,n izključili tekmo s 4:3. Najboljši 'gra-lec 1e bil Schwelger L • Tekma med Metliko 1n Setnl-čem ni bila zanimiva, ker so b'11 Metličani v znatni nrem^či in so gladko odločili tekmo zase (i:f). Tudi ostali dve tekmi so Melličani dobili z visokima rezultatoma 6:1 in 7:1. Lepa je bila tekma med Se-mičem in Črnomljem. Semičani so si že v prvem polčasu zagotovili zmago, vendar so nasprotniki v zadnjih 30 minutah tako navalili na njihova vrata, da so Semičani komaj održali zm?po 2:1 (2:0). » Tekmo med Semičem In Gradacem je oviral dež, vendar so domačini brez težav zmagali 3:0 (10) Lestvica Je naslednja: Gradac 3 2 Partizan Črnomelj 3 2 Partizan Semič 3 2 Metlika 3 0 Nogomet Pred dnevi so odigrali spomladanski del mladinskega nogometnega prvenstva Bele krali-.e. — Prvenstvo Je Partizan organiziral z namenom, da se belokranjska mladina pobliže spozna z nogometom in dobi zanimanje zanj. Ker drugje nI primernih Igrišč, je bilo prvenstvo v Gradacu. Najboljša Je bila ekipa Metlike, ki je premagala vsa moštva z visokim rezultatom, a se je diskvalificirala zaradi disci- 1 9:4 1 8:5 1 5:4 3 0:9 TVD PARTIZAN (Novo mesto) : TVD PARTIZAN (Črnomelj) 6:2 (3:2) O novomeških nogometaših ni dosti slišati. Tu in tam odigrajo kako prijateljsko tekmo, vmes pa trenirajo na Stadionu. Moštvo le počasi, toda gotovo, napreduje, o čemer priča tudi nedeljska zmaga, ki Jo Je po boljši igri slavilo nad nogometaši iz Črnomlja. Vodstvo bo moralo poskrbeti za tekmovanje v enem ali drugem prvenstvu, kar bo nedvomno poživilo zanimanje za nogomet. Stran 6 »DOLENJSKI LIST« Btev. 85 Ujetniku v višini 16.000 metrov Sodobna reaktivna le zvočao hitrostjo, letijo metrov ta ko rekoč vsak kar sta dva učenjaka p irov visoko; ni bil to več za znanstveno razi eno od največjih deja je imel polet velik zgo dnem, 17. maja 1931. le je poletov v velike viši gust Piccard in profesor ganfen poskusom postal Nemara še bolj kot z proslavila med ljumi s tem poletu, kajti na vi besedno >ujela«. NEZNOSNA VROČINA PRI 40 STOPINJAH MRAZA Učenjaka Piccard in Kip-fer sta se torej v lepem zgodnjem jutru 17. maja 1931 dvignila v zrak z največjim balonom, kar jih je do takrat človeku uspelo naredili, saj je balon imel v sebi pol milijona kubičnih čevljev vodika. Sprva je šlo vse po sreči; čez nekaj ur sta drzna raziskovalca stratosfere že dosegla višino 16 tisoč metrov — tako visoko do takrat še ni »stopila* človeška noga. Zunaj je bil strahoten mraz: 40 stopinj pod ničlo, v notranjščini neprodušno zaprte gondole pa neznosna vročina, tako, da so se spojke med stenami začele raztezati in je med ploščami gondole nastala majhna odprtina, skozi katero je žvi/gaje začel uhajati iz gondole zrak- Dragoceni kisik se je trosil hitreje, kot bi se smel, pomanjkanje kisika je pa pomenilo smrt. Če se hočeta rešiti, se morata zrakoplovca čim prej =pnstiti na zemljo. Treba je le, da iz gondole pobegneta za vrvico, povezano z balonom, in izpustita ,-z balona vodik. Zdaj pa sta ndkrila katastrofalno nezgodo. USODNA VRVICA Profesor Piccard je poteenil za vrvico, toda vrvica je bila zunaj gondole — pretrgana! In ker tako nista mosda iz balona izpustiti vodik, sta nepremično obvisela 16 kilometrov nad zemljo. Učen taka sta se obupano spogledala. Nemogoče je bilo. da bi odprla okno i-n splezala na zunanjo stran gondole ter zvezala vrvico — prvič je zunaj tak peklenski mraz, drugič pa je pritisk zraka tako maihen, da bi jima razneslo pljuča, tudi če bi odprla ckno le za nekaj sekund- »Samo eno nama ostane: vzdržati do mraka!« je dejal prof. Piccard. >Ko bo sonce zašlo, se bo vodik v balonu ohladil, tako se bo zmanjšala njegova prostornina, pa tudi prostornina balona, in balon se bo začel spuščati. Ko bova na višini, kjer bova brez skrbi lahko odpr'.a okno, bova splezala iz gondole in zvezala vrvico ter tako spet mogla ravnati z balonom.« »Tečno,« je deial soootnik.« teda sedaj je šele poldne, nvi- tala brzijo skozi zrak z uad-v višini 10, 14 pa tudi 16.000 dan. Toda komaj 23 let je, oletela z balonom 16.000 me-polet zaradi rekorda, tem-skovanje oziačja. Bido je tO u j zrakoplovstva, vrhu tega dovinski pomen, kajti s tistim ta, se je začelo novo razdob-ne. Oba učenjaka, prof. Av-Paul Kipfer sta s svojim tve-a junaka moderne znanosti, znanstvenim uspehom, sta se svojevrstnim doživetjem pni šiui 16.000 metrov sta se do- Kcme!e - strastni kadilci Mnoge živali rade uživajo narkotična in omamna sredstva prav tako kot ljudje-Znano je, da se opice opijejo do nezavesti in da z največjim užitkom pokade odvrženo cigareto. Tudi kamele so strastni kadilci. To njihovo slabost Arabci dobro poznajo in tudi izkoriščajo, kadar je treba pripraviti k poslušnosti to trdoglavo žival. S cigarami spravljajo v dobro voljo svoje grbaste živali. Na gobec jim pritrdijo trioglato deščico z luknjo v sredini, v katero vtaknejo prižgano cigareto. Deščica je nameščena tako, da žival lahko vdihava dim. Pohlepno ga uživa. Dim izdihava skozi nozdrvi in pri tem mežika od blaženosti. Sreča pa je kratkotrajna, ker kamela hudo vleče in zato cigara hitro dogori. dva sva pa v zraku že od zore. Bova vzdržala do mraka?« NEVARNA BARVA ln učenjaka sta bila obsojena na čakanje, ki se bo končalo z življenjem ali s smrtjo. Vročina v gondoli je pa postajala v gondoli čedalje hujša. Ko je Piccard gradil svoj balon in gondolo je dobro vedel, da bo temperatura v gondoli odvisna od tega, kako bo gondola obarvana- Ce bo črno. bo barva pobrala preveč sončnih žarkov in v gondoli, široki komaj dva metra, bo postalo neznosno vroče. Če bo obarvana belo, bo barva preveč odbijala tople žarke in v gondoli bo preveč mrzlo. Zato je obarval pol črno, motor pa naj bi gondolo obračal z ustrezno barvo proti soncu. Toda za vreme poleta je električni motor za obračanje odpovedal in gondola je bila obrnjena proti soncu neprestano z isto stranjo — in ravno s črno. Zato je temperatura v gondoli začela rasti in je do-egla 50 stopinj vročino. Učenjaka sta bila povsem izčrpana, začele pa so se topiti tudi gumaste in plastične spojke med stenami gondole. Kisik je čedalje bolj uhajal, nevarnost je postala smrtna. Piccard. in Kipfer sta brez moči in na kraju svojih sil čakala, kaj še bo zgodilo- Nista imela radiooddajne postaje in tako sta ostala brez slehernega stika z zemljo. Kazalka za višinomer je kazala neprestano 16.000 metrov. SONCE ZAHAJA Pozno popoldne se je balon le začel spuščati, toda komaj trideset metrov na uro! Bosta prispela na zemljo ali bo prej zmanjkalo kisika? Nazadnje je sonce, veliko kasneje kot na zemlji, zašlo za daljno obzorje- Vodik v balonu se je začel od hladu gostiti, balon je sicer počasi, toda stanovitno padal. Ob osmih zvečer sta bila na višini 11 000 metrov, uro kasneje pa samo še 4000 metrov nad zemljo. Šele zdaj sta učenjaka lahko odprla okno in dobila zraka. Prešla je nevarnost, da bi se zadušila v tem čudnem grobu med nebom in zemljo. Grozila je pa nova nevar- nost — kje bosta pristala? Ob 4. uri zjutraj sta se dvignila v nemškem mestu Ausburgu, veter in zračni tokovi pa so ju odnesli daleč nad Alpe — na najnevarnejši prostor za pristanek. Čeprav nista imela nobene možnosti, da bi išofirala« baion, je spretnima in drznima učenjakoma vendar uspelo da sta živa in zdrava pristala na ledeniku »Gurgl« blizu Innsbrucka v Avstriji, v popolni temi ob pol desetih zvečer. Njunemu pogumnemu poizkusu in raziskavi ozračja se mora sodobno letalstvo zahvaliti, da lahko takorekoč brezskrbno poletava v stratosferskih višinah- Kot v cesarskih časih... Ce ne bi bilo spodaj pozdrava: »Smrt fašizmu .. .« bi mislili, da je pismo nekje ležalo pol stoletja. Pa je prišlo čisto sveže na neki urad v Novo mesto. Takole se glasi: »Glasom Vaše izvršne odločbe z dne tega in tega št. II. - 2450 Vam poštno obratno tuuradno dostavljamo na znaje, da je bila dostavitev iste, t. j. zgoraj imenovane potom pošte v zadevi agrarnega interesenta oporeka-na od bivšega pravno nevažećega lastnika, nakar smo odstopili zadevne predmetne spise pristojnim forumom v postopanje, kar priglašamo s tem uradnim aktom ustreznemu naslovu«. Ce zna kdo napisati še hujšo zblojo, naj se oglasil ŠE ENA 0 NOVIH KRAJEVNIH IMENIH Po Zakonu o imenih naselij iz leta 1943 in Pravilniku k temu zakonu iz leta 1952 je treba odpraviti imena naselij, ki niso v skladu z današnjo stvarnostjo. Vsekakor so občinski ljudski odbori v novomeškem okraju opravili to nalogo pomanjkljivo To predvsem zato, ker je blizu petdeset nazivov ostalo brez pn-stavkov, čeprav tozadevni pravilnik zahteva, da »v enem in istem okraju ne sme biti dvoje ali več naselij z istim imenom. Če ima dvoje ali več naselij v istem okraju Isto ime, mor?, vsako tako naselje dobiti pristavek, da se prepreči zamenjava.« Zadostuje, če od dveh naselij z istim imenom dobi samo eno pristavek. ker sta s tem imeni že različni. Vendar praktično taka ureditev ni pravilna, ker ljudie navadno uporabljajo samo krajši naziv brez pristavka, kar lahko povzroči mnogo pomot. Nekdo na primer navede, da je iz Dobrave, ne bo pa povedal ali je to Dobrava v občini Dobrnič ali ona v občini Škocjan. Zato je najpamet-neje, da se en naziv v celoti menja, ker so pristavki po navadi dolg: in neprikladni. S tem si prihranimo čas in stroške: za naziv naselja Stara gora pri Vel. Gabru je treba v brzojavki po sedanji tarifi plačati 40 din, medtem ko bi za naziv iz ene besede zadostovalo 8 din. Med predlaganimi novimi imeni za naselja je nekaj tudi manj posrečenih. Ne vidim potrebe spreminjati naziva Svetinja, ki je samo eden v tem okraju in tudi manj moti kakor na primer Sentlovrenc. Ce že žele imeti naziv s korenom gora. naj to ne bo Stara gora, ker je ena celo v občini Mirna in je možnost, da se oba znajdeta v isti komuni. Naj se prebivalci pomenijo in izberejo mogoče katerega izmed naslednjih nazivov: Goreč, Gornik, Goric, Goričnjak, Gorjek itd. Če se postavimo na stališče, da naj bodo nazivi čim krajši, je nepotrebno napraviti izKu-kenberga Podvrh na Dolenjskem. Pristavek je nepotreben, ker na Dolenjskem sploh ni drugega Podvrha, razen v občini Osilnica. Najpametneje je, da se naziv, ko se že izbira, skrajša v Podvrhek, Podvršje. Pod vršič i. pd., ali pa uvede povsem novo ime. Nekaj nazivov je ostalo nespremenjenih, čeprav močno tuje zvene: Cilpah v občin: Trebelno, Stražberk v občini Rakovnik, Cvibelj v občini Žužemberk in Cviblje v občini Trebnje. Za te kraje bi lahko našli lepša slovenska imena O tem vprašanju bi bilo treba še precej razpravljati. Zato naj bi ljudski odbori pritegnili k sodelovanju vse, ki imaio voljo in sposobnost pomagali. Stvar morajo dobro premisliti, ker kar bodo napravili, bo moralo držati deselletja, saj mora biti vendar enkrat konec neprestanim spremembam. V tem pogledu je pa nujno potrebna čimv večja stalnost. Franc Bergant Ljubljana (Nadaljevanje in konec) San Francisco obkroža več hribov in na enem izmed njih sta imela posestvo in gostilne Slovenca Martin Golobic in Nikolaj Radovič. Slovenci so pred požarom bežali večinoma na ta hrib in se tam naselili, ker je bilo še precej prazne zemlje. Hrib pa še od takrat nosi ime Kranjski hrib. Kmalu zatem so se številni Slovenci naselili, na Kranjskem hribu, tako da stoji sedaj tam 200 slovenskih hiš. Poleg zgoraj omenjenih sta odprla gostilne tudi Martin Judnič in Anton Judnič. Pri njiju je bilo tudi dosti Slovencev na hrani in stanovanju. V najnovejšem času pa grade avtomobilsko cesto skozi Kranjski hrib, zaradi česar se bo moralo odseliti 28 slovenskih družin. Ta cesta bo vodila preko mostu ki veže San Francisco in Oak-land in bo peljala proti Los Angelesu. Podporna društva -edina pomoč delavcem v bolezni Prvi naseljenci so bili v času bolezni ali poškodb prepuščeni le sami sebi. Ni bilo zakona, ki bi ščitil delavca, ko je zbolel. Če se je delavec pri opravljanju posla ponesrečil, so ga poslali ali zapeljali na njegov dom, na njegovo mesto pri delu pa so postavili drugega. Nihče se ni brigal zanj, ne za njegovo družino Delavci so prišli do zaključka, da si morajo sami pomagati pri teh nevzdržnih razmerah. Začeli so se organizirati in ustanavljati podporna društva, ki so bila prvim naseljencem edina opora v času bolezni. Slovenski izseljenci v San Franciscu so ustanovili prvo porno društvo.« Sledila so še podporno društvo dne 12. no- društva v letu 1916 »Tabor vembra 1892 in ga imenovali Slovanov« in še druga. »Avstrijsko narodno društvo.« Slovenci imajo svoja pod- Društvo obstoja še danes, le porna društva v mestih Los pod imenom »Slovensko pod- Angeles, Fontana, Oakland, porno društvo v Kaliforniji.« Sacramento, Gross Vally, Rich- Leta 1910 je nastalo društvo mond in Crockett. »Prijatelj,« ki pa je kmalu pristopilo k »Slovenski svobodomiselni zvezi.« — V letu 1914 je nastalo »Slovensko -amerikansko bratsko in pod- 0DPRAVA KAZNILNICE NA HUDIČEVIH OTOKIH Kulturno življenje slovenskih izseljencev v Kaliforniji Leta 1922 so slovenski izseljenci ustanovili Dramatski klub Slovenija, katerega cilj Hudičevi otoki leže ob sever-1 ^ bil, da si Slovenci čimprej nem delu Južne Amerike. Zna- P°stavi.jo svoj kuiturm dom. ni so po nezdravem podnebju, I Da bl nabrali potreben znesek, £L!L£ ,aSHh svnrnnnn™ in «° pogosto prirejah najrazlič- številnih leglih škorpijonov in druge golazni ter po krutih paz nikih. Na teh otokih je franco ska vlada leta 1884 osno kaznilnico za šest tisoč kažnjen cev. Skoraj vsako leto je pri ne.ise družabne in kulturne prireditve. Leta 1927 so res 'ala kupili primerno hišo, jo nekoliko preuredili, da je odgovarjala namenu. Tako so Slovenci v San Franciscu dobili svoj Kaj so plastične mase Plastiki ali plastične mase (pojem, ki ga danes tolikokrat -lišimo) so snovi, ki se s pomočjo toplote in velikega pritiska dajo izoblikovati v vse mogoče oblike (dokler so vroče). V širšem pomenu so plastiki tudi železo, jeklo, glina, mavec itd. Toda danes uporabljamo na-ziv »plastiki« samo v ožjem pomenu — to so novi industrijski surovinski proizvodi, stvorje-ni umetno, ne pa. pridobljeni iz naravnih surovin. Zato jim pravimo sintetski materiali, sin_ tetiki. Med njimi so najbolj zrani razni tekstilni plastiki najlon, orlon, umetna svila, polivinil in drugi. Sleherni pozna celuloid, povsem prozoren Stara ženica je zadela milijon V avgustu se je loterijska sreča nasmehnila Mariboru. Starka Nudlova je zadela 100.000 dinarjev. Dolgo so ugibali, kdo neki je srečnik, ki bo zadel milijon dinarjev. 2G. avgusta pa se je v prodajalni srečk oglasila Angela Ostrožnlkova iz Maribora: »Milijon sem zadela«, je dejala vsa srečna. In ies se ji je nasmehnila sreča, saj Je zadela glavno premijo. Dvor pred sto leti plastik, ki ga proizvajajo iz celuloznega nitrata in kafre. Ba_ kelit je plastik iz karbolne kisline in formalina. Plastiki so navadno lahki, lahko se obdelujejo in ne spre-vajajo elektrike. Mnogo bolji so cd naravne surovine, ki jo nadomeščajo, vrhu tega pa so tudi cenejši. Danes jih izdelu-jeo toliko, da neki strokovnjaki pravijo, da je treba dobo •/ kateri živimo nazvati »dobo plastikov«. ŠKOF IN LETALO Bilo je pred 80-leti na nekem majhnem vseučilišču v zapadnem delu Združenih držav. Rektor te univerze je predaval tudi fiziko in kemijo, vrhu te-51 a ie moral biti tudi gostitelj raznih »uglednih« osebnosti, ki so bile patroni in podporniki te revne univerze. Nekoč je dobil na obisk nekega protestantskega škofa in njemu v čast pripravil banket Škof je na banketu na dolgo in široko govoril o znanosti in njenih uspehih. Rekel je, da je znanost dosegla mejo svojih možnosti, ker je že odkrila in spoznala vse, kar je mogoče. »No, kaj pa vi mislite, a?« Je na koncu vprašal rektorja. Rektor je odgovoril, da po njegovi skromni sodbi to ne drži; znanost bo v nasledniih petdesetih letih odkrila in iznašla več, kot v vsej svoji dosedanji zgodovini. »Imenujte, če morete, eno tako odrkitje!« je za rohnel užaljeni škof. Mislim, da bodo ljudje čez petdeset let 'ahko leteli kamor bodo hoteli z letali, ki jih bodo po mili volji šofirali.« »Če tako mislite, boste gotovo končali v peklu,* je rekel škof. »Kaj ne veste, da je sposobnost letenja dana samo pticam in angelom, človek pa nikdar ne bo mogel leteti!« Toda preroški škof se je hudo ureaal. Pisal se je Wright in imel dva sina — Orvilla in Wilbura. Ta dva sta skonstruirala prvo letalo v zgodovini. peljala francoska ladja okoli dva . kulturni dom_ v njeiT_ so imeli tisoč novih žrtev, ki naj bi tu zborovanja> seie( kulturne in prestale svojo kazen. To so bili | zabavne prireditve pa tudi roparji in morilci: mnogo ]e bilo , zenitvovanja. tudi takih, ki jim je le malo J ' Med drugo svetovno vojno spodrsnilo s poti francoskega ; se je veliko Slovencev izselilo pravosodja. Toda Hudičevi oto- : v mesto Fontana blizu Los ki so bili za vse enaki: nevzdrž-! Angelesa, kjer je sedaj velika no podnebje, golazen, železni \ ijvama železa in jekla. Neka-režim, nemogoč poskus bega. j teri so odšli tja kot strokov-Nedavno pa je v pristanišče j njaki v izdelavi jekla, drugi pa Bordeaux v Franciji priplula j zopet zaradi toplega podnebja, ladja z imenom »Liberte« (Svo- \ Tudi v Fontani so si Slovenci boda). Z ladje so stopili izmu- j postavili svoj Narodni dom. čeni ljudje s težkimi verigami j To je majhen odlomek dolge na nogah. To so bili zadnji kaz- povesti iz življenja slovenskih njenci s Hudičevih otokov. Fran- I izseljencev v Kaliforniji — de-coska vlada je morala odpraviti j želi zlata. M. S. zloglasno kaznilnico. ' (po »Delavski enotnosti« 16. 5. 1552) AVTOBUSNI PROGI: LJUBUHM-KRKfl-ŽUŽEMBERK UUBUMfl-2U2EMBER!C-$8V0 MESTO S 30. AVGUSTOM začne obratovati avtobusna proga LJUBLJANA—ŽUŽEMBERK kot razbremenitev proge LJUBLJANA—NOVO MESTO. — Avtobusa bosta vozila: i ODHOD PRIHOD 14,45 14,30 Ljubljana 8,00 7,45 15,02 14,47 Škofljica 7,48 7,34 15,13 14,58 Šmarje — Sap 7,37 7,23 15,20 15,05 Grosuplje 7,30 7,16 16,05 15,50 Krka 6,45 6,31 16,16 16,01 ■ Zagradec 6,34 6,20 16,33 16,18 Žužemberk 6,14 6,00 16,28 Dvor 6,00 16.49 Toplice 5,40 17,17 Kandija 5,18 17.20 Novo mesto 5,15 Avtobus LJUBLJANA —TOPLICE—NOVO MESTO vozi vsak dan. Avtobus LJUBLJANA- —ŽUŽEMBERK vozi samo ob de- lavnikih. Potniki na progi LJUBLJANA—ŽUŽEMBERK se poslužujte svojega avtobusa. Z uvedbo dodatnega avtobusa na progi LJUBLJANA—NOVO MESTO je ustreženo predvsem direktnim potnikom iz Novega mesta in Doi. Toplic. SflP - LJUBLJANI OKROGLE BODI ČAST t OKROGLE IN BODIČASTE Mož je v strahu pred ženo zlezel pod klop. Jezno je zavpita za njim: »Ali se mi ne pobereš takoj izpod klopi/* »Naa!*, ji je odgovoril odločno. »Ne grem ven, bom videl kdo je gospodar v hTsi!* ŽUPNIK IN SKOF V neki fari je veseljalil iup-nik Trbonja, Spoštoval je dobro kapljico, sprejemal obiske devic in tudi na karte se je dobro razumel. Vse to je prišlo škofu n.i uho. Ko je skof obiskal Trbonjc-vo faro, je župniku vrgel v obraz vse, kar je slišal o njem. »Nikar te, prevzviseni,* se je branil župnik. »Ljudje so ljudje. Oni se kar izmišljajo, če bi vi vedeli, kaj vse o vas pripovedujejo, ne bi nikdar prišli v naso faro.* V MESNICI Neka ženska je tako dolgo pregledovala in izbirala meso, da se je mesar ie ujezil. »}e to jagnjetinaf Zgleda namreč kot da je bravina* je nazadnje le vprašala. »Bila je jagnjetina, ko sem vam jo prvič pokazal, gospa.'* Idila na Krki v F"'"1 krajini »Aha, prijelo je!« DVOR NEKOČ IN DANES Dvor je prijazna vas ob cesti Novo mesto—Ljubljana, od katere je oddaljen 53 km, od Novega mesta pa 20 km-Z Dvora drži cesta tudi v Kočevje, skozi Suho krajino pa v Dobrepolje in v Ajdovec. Vas leži sredi prostrane ravnine na levem bregu Krke, aato pozimi divja tu precejšnja burja. Za promet z bližnjimi kraji so si ljudje zmeraj želeli, da bi bila železniška proga iz Straže skozi Sotesko podaljšana do Dvora in Žužemberka. No, v novi Jugoslaviji je za osebni promet poskrbljeno, ker je kraj povezan z Ljubljano, Novim mestom in Dobrepolje m z avtobusno progo- Kraj ima občino, štirirazredno šolo in uepeAno delujočo zadrugo. Dvor in okoliške vasi preživ-Ija v glavnem kmetijstvo, pobočje hriba Vinkov vrh pa rodi tudi vino, čeprav bolj kislasto. Mnogi kmetje si slutijo kruh še z vožmjo lesa in oglja v Stražo. Rožen ne-kaij obrtnikov ima Dvor na btiinji Jami tudi Jeano iord/r --vodja srbske vstaje leta 1901 tu vliti topove in mož na rje za svojo vojsko, kar pa bi Avstrija, prijateljica Turčije, rada preprečila. Toda ni ji uspejo; izdelano Orožje je po skrivnih potih srečno prišlo v Srbijo. Plačevali so ga s srebrom, volno, svinjami in konji. Za te živali so imeli velik hlev v Soteski. V kotvmčliici so Izdelovali osi za vozove in razno orodje, kakor krampe, lopate, motike, grablje, ropine, sekire itd. Če upoštevamo, da so ljudje veliko zaslužili, eni od dela, drugi od vožnje, je jasno, da je bilo daleč naokoli čutiti vpliv tovarne. Zato je bilo gospodarstvo težko pjMUede^o, ko so let* 1894 po- polnoma ustavili vse deflo, Po tovarni, imenovani »Fužina*, so tudi kraju do konca obstoja tovarne in še potem rekli Fužine. To ime se za Dvor še dandanes sli.ši. Fužina je imela svojo gostilno, šolo in zdravnika. Boljša službena mesta so imeli Nem-ei in Čehi. Glavma pisarna je bila v gradišču, na trgu v »novi hiši« pa so stanovali višji uslužbenci. Gradič je sedaj nacionaliziran, novo hišo* pa je pred leti odkupil douuičin in jo ima sedaj zadruga. Po pripovedovanju bivšega, sedaj že pokojnega hlapca, gospodarja nad štirimi konji tovarne, je bil ii/.mrd viseli bivših n\\ u ilcljev najslabši VVeidlieh. Njeniu je bila matematika španska vas. Za najmanjšo reč ni znal izračuna* ti, koliko bo stala ali koliko materiala se bo porabilo zanjo. Iz zadrege ga je vedno spravil modelarski mojster razar. Kot hlapec je imel mož plače 14 gl 40 kr. »Lepo je bilo«, je pripovedoval mož, »čeprav včasih tudi težko« VVeidlieh je imH velikega psa volčjnka pa suho, sitno tenftko ia razvajeno hčer Elzo. Vsak dan sem moral v Žužemberk po meso in kruh. če meso ženski ni bilo všeč, sem moral konja obrniti_ pa naizaj v eno uro oddaljeni Zu/enibork. Nekega dne je spet bilo tako. Prinesel sem pleče, ki pa ni ugajal) razvajeni ženi. >Ala. bo?, j a lopa i ka, pojdi na/nj pO drugo meso! - Mesar je pu rekel: »Prokleta baba, še vrane boš žrla.« Močno je bila tedaj na giba« tovarniška gos t d na zraven cerkve in šole. Prijazna, podjetna gostilničarka je znala va&kega poatreči. Ponujala je ocvrto pliče, ko je pieek šc po dvorišču skakal. Tu *» je zbirala vsa fnbrišta gospoda, ki je imela kar posebno sobo v gostilni.« Dalje j.» pravil mož, kako je pomagal direktorjevi Elzi poaredo**tti pošto med njo in orožnikom Ga letom. Ll/!n oče, bogat človek, za to ni sme! zvedeti. Ko pa je nekoč le pavobal, da prihajajo v*a pisma od t^ga orožnika, ki je bil po/ne j" v Novnn meitn. naslovljena nanj, ga je d! i rektor oštid. On, hlapec, pa mu ie odvrnil: »Kako gospod, jnz še pu-Itaba ne znam prebrati, ko nisem hodil v šolo. to pa vem, da bo gotovo nemško, pa som dal zmeraj Elzi, ker sem mislil, da nese vam.« Tako sem ie izmazal iz te Elzi ne ljubezenske zadeve. Na ravnatelja Weidlicha so bili delavci zelo hudi, ker je po njihovem bil on kriv, da je delo v tovarni prenehalo. Večkrat so za njim oprezali, a se jo znal čuvati. Čujmo zopet nekdanjega ko^ijažn: j-Sponiinjnm.se dobro zadnjega dneva službe. Ravnatelj, še vedno moj predstojnik, mi js naročil, naj pride JO ob 5. uri zjutraj s kočijo pred fabriško gostilno. Bilo jevdecenrbm im ob petih te popolnoma tema. V gostil« u i ie namreč zadnjo ime pro. nočila ravnateljeva družina. Vse njih reči sem bil že prej pot pravil in odpeljal v i [ud* Ijano. Pri »Elefontu* smo spregli, kakor po navadi. Ker mi Je ravnatelj dolgovnl še za moje delo izven službo, ko sem njegove reči zavijal in pospravljal, mi ie rekel, da bo že v*e skupaj plačal ob »lovesn. Dni mi je pn le dobrih 17 krajcarjev, nazadnje pa 5e naročil, naj mu prinesem palico, ki jc pozabil pri Kosoku na Grosupljem. Za tO palico pa se nisem več brigal. Dovolj mi je bilo ne- sramnega izkoriščanja. Kočijo sem odpeljal v gospodarjevo graščino v Sotesko, konje pa so prodali. Tako sem bil ob službo. Ker sem bid še mlad, sem posta] deželni cefctar, Kupil sem si hišico na Jami, se tam naselil z ženo ter zadovoljilo živel.« Oba sta sedaj že pokojna. Tovarniške zgradbe so začele razpadati, uporabni material, kot opeko, strešno in zidno, obdelani kamen in razno žHe/.je je soteska graščina kot upravnica mrtvih ruševin razorotlala. Prej tovarniška šnla je postaln deželna z vsem inventarjem. Dolgo časa zaposleni dsfavej so dobili _ malo pokojnine, mnogi minjSi pn so se i/ ■ >]\\\ kamor je kateri vedel in znal. Naj ne pozabim omeniti, da so bili na dvorskem ozemlju hudi boji med partizani na Vinkoveni vil,u j„ belogardisti na Sv. Petru Ok upa ton se na dvorskem ozemlju m mogel obdržati. Na okoliških hribih Čujoči partizani so ?a sproti pregiuili Zato je bil Dvor med narodno osvob. .bino borim tudi sedel upravno obla#ti nove Jugoslavijo. , 86